Posamezna številka 10 vinarjev. šlev. 216. v UMM v sredo. 22. segun 1915. Leto IL11L Velja po poŠti: Za oeio leto naprej . . za en meseo „ . . ia Nemčijo oelolotno . za ostalo inozemstvo . V Ljubljani oa Za celo leio naprej . . za en meteo „ . . V upravi greieman meseCno es Sobotna izdaja: s za celo leto ....... V— za Nemčijo celoletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo n 12'— K 28 -„ 2-20 n 29'-,. 35-- dom: »24-- 2-* 1*70 Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po !8 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat...... 13 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice lil: enostolpna re'ltvrsta po 2jvln. Poslano:-- enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izbija vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni red. Uredništvo je v Kopitarjevi ullol Ste*. 8/I1L Rokopisi se ne vračajo; netrankirana puma se ne = sprejemajo. — Uredniškega ieleioaa štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo \a v Kopitarjevi ullol št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7583. — Upravnlškega telefona Št 188. Odbiti ruski napadi iizhodm® od Liacka. - V&lika bitka pri Dolnsku. - Rusko središče u AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. septembra 1915. (Kor. u.) Uraclno se razglaša: Odbiti so bili obnovljeni ruski napadi na naše postojanke vzhodno od Lučka. Ob Ikvi je razkropil ogenj naših baterij z vseh strani nekaj sovražnih oddelkov, ki so se poizkušali ustaliti na zahodnem brer(u reke. Sicer je potekel včerajšnji dan na severovzhodu mirno. Položaj je popolnoma neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. septembra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana: Vojna skupina generaHeld-maršala pl, Hindenburga. Čete generalnega polkovnika pl. Eich-horna, severozahodno in jažnovz-aodno od Ošmjane napadajo dalje. Desno krilo vojne skupine je doseglo v bojih z zadnjimi oddelki pokrajino vzhodno od Lide do zahodno od Novega Grodeka. Vojna skupina generalleld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Izsiljen je bil prehod čez Molčad pri in južno od Dvorzeza. Boij južno od tam so prišle naše čete med zasledovalnimi boji v črto južnovzhodno od Molčad—No-vaja Miš — zahodno od Ostrova, Vojna skupina geaeralield-maršala p 1. Mackensena, Položaj je neizpremenjen. Južnovzhodno bojišče. Pri nemških četah se ni nič zgodilo. Najvišje vojno vodstvo. . X X X Ošmjana je od Vilne v južnovzhodni smeri oddaljena 52 km, Novo Grodek 49 km južnovzhodno od Lide; Novaja Miš % km južnovzhodno od Lide; Ostrov 29 km južno od Novaje Miši, RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 18. septembra. Generalni štab poroča: Na fronti zahodno od Dvinskega se bijejo boji z nezmanjšano trdovratnost-jo. Odbili smo nemške napade, severno od Ilenksta z velikimi izgubami za sov- ražnika; s protinapadi smo ujeli kakih 100 mož in po boju smo pokopali mnogo sovražnikovih mrličev. Pred našimi žičnimi ovirami leže celi kupi mrtvih sovražnikov. Tudi smo odbili nemški napad pri železniški postaji Zelovka zahodno ocl Ilenksta; sovražnika smo pognali v beg z velikimi izgubami. V novem napadu se je Nemcem posrečilo vzeti pristavo Steidern, kjer nam je nemška težka artiljerija naše jarke popolnoma razrušila. Z ognjem naših postojank pri jezerih južnozahodno in južno od Dvinskega smo odbili nemške oddelke, ki so napadli gotovo oddelke med jezeri Trilv in Samava. Sovražnik ne neha trdovratno napadati. Južno od Dvinskega v ozemlju zgornje Disenke so se pokazale nemške čete. Sovražnik je zasedel vas Widzy. Naprej potisnjeni sovražni oddelki so vzeli kolodvor v Vilejki. Na levem bregu Wilije in zahodno od Vilejke se vršijo trdovratni boji, v katerih smo pobili nekaj sovražnikov. Ravno tako trdovratni so boji ob srednji Wiliji v bližnji okolici mesta Vilne. Sovražnik skuša trdovratno prodreti v mesto. Južnovzhodno od Qrany je sovražnik s trdovratnimi napadi pritiskal na naše odelke pri Rad umi iu Smilčinu. Pri Zarečju, zahodno ocl Šu-čina, se vrši boj. Mnogo nemških mrličev leži pred našo fronto. Zahodno od reke Lebede, desnega pritoka zgornjega Njemena, je sovražnik razvil silovit artiljerijski ogenj pri vaseh Malevicki in Dubravi. Tamkaj je sovražnk nekoliko pritiskal na naše čete, ki krijejo postojanko. Na fronti ob ŠČari so Nemci kriti od megle na pontonih prekoračili reko pri pristavi Riščica južno ocl Slon ima. Sovražne prednje straže, ki so med Ja-zioldo in Pripjetom poclvzele ofenzivo, so se pokazale ob izlivu Jaziolde v Pripjet. in sicer na desnem bregu Jaziolde in pri mestu Pinsk. Ob srednji Stachocli so bile neznatne praske konjenice. Delni boji pri vaseh Borovvno in Guleviči.. Naša konjenica, ki je zasledovala sovražnika v okolici južnozahodno od Kolkov, ga je napadla pri vasi Rudniki, ga pognala v beg, mnogo mož posekala in ujela 60 mož. Z naskokom smo vzeli južno od Rudnikov selo Juraviči. V splošnem sunku 17. septembra, v smeri Rowno—Kovel še nam ie posre- čilo zmagati sovražnika, ki se je z izgubo številnih ujetnikov v neredu umaknil. Vzhodno od Gorodičk, ki leže severozahodno od Derazna, smo vrgli sovražnika iz njegovih jarkov. Uplenili smo eno zastavo in nekega majorja 8. polka in 800 mož, ostanek pa smo razpršili v gozdove. Istočasno so naše čete, potem ko so vtisnile sovražno fronto pri vasi Ruda - Krasnoja južno od Derazna, nadaljevale ofenzivo, potolkle sovražnika v gozdovih pri selu Čumanih in ujele še 180 mož. števila zajetih strojnih pušk še ne vemo, ker jih naše čete rabijo proti sovražniku. Zahodno od Višnjevca smo odbili sovražne napade pri vaseh Lopuhur in Vo-lica. Na večih točkah prav na desnem bregu Sereta smo prizadejali sovražniku občutne poraze krajevnega značaja. Med našimi vestmi zasluži posebno pokornost vest, da so Avstrijci odstranili ves baker iz kupole velikega Počajev-skega samostana. KRVAVE IZGUBE RUSOV OB BES-AEABSKI MEJI. Črnoviee. Ob besarabski meji v bližini bregov Dnejstra so Rusi včeraj zjutraj podvzeli večji naval. Naši so ta napad z lahkoto odbili. Ob naših žičnih ovirah so Rusi izkrvaveli. Na nekaterih mestih je prišlo tudi uo bajonetnega boja. Izgube Rusov v teh bojih so velike. PRED ODLOČILNO BITKO. Haag. »Standard« piše o položaju na vzhodnem bojišču: Nemci so prodrli južno od Dvinska v široki bojni črti daleč proti vzhodu. Črta, ki jo zdaj zasedajo, se razteza približno od Viazcga do močvirij pri Ko-bilniku in Mjadsiolu. Deli nemške konjenice so prekoračili Vili jo in so zasedli razne točke železnic Vilna — Ma-lodečov — Pinsk in so to železnico deloma uničili. Najvažnejše v sedanjem položaju je, ker stoje Nemci pri Kobil-niku približno sto kilometrov vzhodno od Vilne, medtem ko Vilno Rusi še j drže (zdaj ne več, ker je Vilna že padla, j Op. ur.). Iz Vilne se razteza ruska črta proti ; jugu, deloma proti jugozahodu, od Nje-; mena dalje je njeno levo krilo zopet zapolnjeno nazaj. Iz tega se sklepa, da se Rusi med Vilijo in Njemenom drže, dasi se njeno krilo izredno potiska nazaj. Na severu je šlo to celo tako daleč, da je ločena ruska armada ob Dvini od ruskih sil pri Vilni. Sodimo, da če bi bil veliki knez še vrhovni poveljnik, bi ne bilo prišlo tako daleč, marveč bi bil zdavnaj umaknil središče, ki se nahaja zdaj med Vilijo in Njemenom. Ker je prišlo tako daleč, se mora računati z možnostjo, da nameravajo zdaj Rusi sprejeti odločilno bitko in to tembolj, ker bi bilo umikanje, ki se še ni uvedlo, zelo nevarno in ker iz gotovih političnih razlogov ni želeti novega ruskega umikanja. Večno umikanje z vsemi svojimi slabimi posledicami za civilno prebivalstvo je zato izdatno omajalo položaj sedanje ruske vlade. Rusom grozi tudi s severa resna nevarnost obkolitve. Na drugi strani pa postane lahko položaj za Nemce nevaren, če bi jih lahko Rusi ob nadaljnem razvoju nemškega obkoljenja čez zgorv njo Dvino napadli za hrbtom. DEL RUSKE ARMADE NE MORE BEŽATI. Berlin. Major Moratli izvaja glede na položaj na ruskem bojišču: V prostoru pri Lidi in ob Njemenu je položaj tak, da je brez dvoma odrezan del ruske armade, ki se ne more več umakniti. Ruske čete so obkoljene od treh strani, s severa, z juga in z zahoda, če bi ne bilo ozemlje na jugu tako težav-no* kjer prodirajo Nemci, bi bila obko-litev še bolj napredovala. RUSI PO SODBI FRANCOZOV PRED DESETKRATNIM SEDANOM. Genf. Pariško časopisje je zelo pobito radi obkoljevanja, ki grozi središču ruske armade. Naudeau brzojavlja iz ruskega glavnega stana »Journalu«: Če general Evert uide obkolitvi, se bo bila glavna bitka v odseku Lida — Po-clolsk — Minsk. Herve priznava, da je središče že izgubljeno, ker jc ločeno od železnice. Nesreča, ki grozi Rusom, lahko desetkrat prekosi Sedan. Ilerve obžaluje, ker Joffre noče posnemati mojstrskega Hindenburgovega dela. Zdaj ali nikdar je tisti trenutek, da se prične prodirali, da se razbremene Rusi. Poveljnik Civrieux izvaja v »Ma-tinu«: Aleksejev mora svoj pregled kot vojskovodja dokazati z odločnimi sklepi, da se izogne uničenja. Vsi vojni dogodki v Evropi obmolknejo ob drami na ruski bojni črti. Francoski listi pa molče, da je že padlo Vilno, le »Temps« je v nedeljo namignil, da je Vilno najbrže že izpraznjeno. NEVAREN POLOŽAJ RUSKE ARMADE. Kcliu. »Kolnische Ztg.« poroča: Vojaški položaj za Ruse pri Dvinsku in pri Vilnu je za Ruse zelo resen. Ruska armada- se nahaja v taki nevarnosti, kakor še nikdar prej. Vojaški strokovnjaki sodijo, i da se mora že v nekaterih dneh poznati i končni uspeh silovitih operacij. Tri ruske | armade so na črti ločene ena od druge in i so v zvezi med seboj le še po železnicah, še:li iolaiilBfiisKi saniieiai um na severnem SiOjšŠČU. Ker se sčasoma vse javno bilježi, moramo tudi mi, da ne zastanemo, podati javnosti uekaj, iz česar naj se sodi, kaj je sanitetni zavod št. 6 (I. D. S. A. 6) v sedajšnji vojni delal. Z mirnim srcem lahko rečemo: Našim vojakom smo šli v hudih časih na roko, olajšali bedo kolikor se je dalo in sedaj, ko se zavedamo in s številkami lahko potrdimo, da smo po moči vse storili, kar je bilo treba in v sanitenem oziru možno, naj stopimo tudi mi na plan. Vsak polk in bataljon ima svojega zdravnika, ki ima svoje obvezovališče z nekaj sanitetnimi možmi za fronto. Vsi pa se koncentrirajo v infanterij-skeni sanitetnem zavodu, ki je takoj njim za petami in išče stika z njimi, dobiva ocl njih ranjencev in bolnikov, v časih bojev pa jim zavod pošilja vozov in hodi tudi sam po ranjence z vozovi. Pri zavodu je sistemizirano šest zdravnikov, dva sanitetna častnika, lekarnar, akcesist, 125 sanitejcev, okoli 30 do 40 voz z moštvom ocl trenu. V. vo- zovih sanitetni materijah obveze, zdravila, instrumenti, sploh vse, kar treba zdravniku V vojni, drugi vozovi pa služijo prevozu ranjencev, potem ko so bili pri nas preobvezani, eventuelno operirani, ko so se odpočili in potolažili žejo in glad. Šest zdravnikov je bilo od začetka. Vsi so bili v prvih Viudih časih zaposleni včasih čez glavo z delom. Na prostem včasih obvezovali, podnevi in ponoči sprejemali ranjence in bolnike. Lansko leto se zdravniki niso mogli dosti vrstiti, vse je moralo obenem poprijeti za delo. Od teh šestih sta sedaj še dva na svojem mestu brez odmora. Šef sam g. nadštabni zdravnik dr. R. je Šel povsod z dobrim zgledom prvi. Mirno in premišljeno je vodil delo v zavodu, ko so prve krogle frčale po vozovih in po taborišču zavoda, nikdar se ni prenaglil in obvezoval je pa vedno ravno tedaj, ko je drugim že začel upadati pogum in videč to, so vsi za njim pozabljali sebe in opravljali brez strahu samari-tansko delo. Zavod je dobil v svojem šefu garancijo, cla bo dobro delal. Zdravnik za zdravnikom je zbolel, dobili smo nove ali nikdar več prvotnega števila. Nad 22 tisoč ranjencev in bolnikov jc šlo skozi naše roke. Regimenti in bataljoni vedo, kaj imajo v tem zavodu. Dela se ni zavod nikdar branil in sartiteni šef divizije ga ie z veseljem delil med zavod. Polki so dobili od zavoda v vsakem času vso kar so potrebovali, zdravil, mazil, obvez in drugega sanitetnega materijala. Naš akcesist je vedno skrbel, da je bilo dosti blaga. Pozneje so nastopili mirnejši časi. Polki so se hodili pozimi kopat v naša banjska in tušna kopališča. Obenem so si obleko desinficirali in se tako oprčstili nalezljivih uši in event.uel-nih drugih sitnob. Taka kopališča smo sprva improvizirali, pozneje vozili s seboj. Pri marših, zlasti pri umikanjih, smo v začetku dobili celo kolono kmečkih voz v ta namen, da so se utrujeni vojaki lahko odpočili in peljali če je bilo treba. Včasih je bilo določeno, da jc pri umikanjih moral iti na koncu polka oddelek voz, z enim našim zdravnikom, da so rešili tako utrujene vojake gotovega ujetništva. Zavod sc je vedno delil v dva dela, cla se je lahko lažje in hitreje delalo, če jc boj donašal iz fronte na stotine ranjencev in je teren zahteval delitev. Počival ni zavod nikdar. V celem času se spomnim le dva ali tri dni, ko nismo imeli dela in se nismo etablirali. Kakor hitro se jc pohod ustavil, že je bila bolnišnica najdena. »Maroden-haus« napis, zastava z rclcčim križem izobešena in polki so vedeli, da smo za njimi. Če smo bili v bližini kolodvora, smo pošiljali ranjence direktno na postajo, če ne pa v bližnjo bolnico (Feld-spital). V bojih pa je napis »Verbands« platz« dičil prostor zraven zastave oziroma nočne svetilke z rdečim križem. Pri prodiranjih smo ustanavljali Zbirališča bolnikov (Krankensammelstelle), pustili tam zdravnika z sanitetnim moštvom in materialom; da so bolniki bili popolnoma preskrbljeni, se je skr- '■ belo tudi tukaj za hrano iz bližine ali pa od proviantne kolone. Sploh, kedor je prišel k nam, častnik ali mož, ranjen ali bolan, vsak jc dobil jesti in piti, včasih bolje včasih slabeje. V ta namen smo vozili s seboj dve kuhinji, sedaj ko so boji stalni eno. In kdor ve kaj to }>omeni, zna to ceniti. Da, nositelji ranjencev (Blesiertentrager) so silno radi vozili in prinašali od obvezovali-šča do nas ranjence, ker so pri tem tudi svoj želodec malo potolažili, in tako indirektno služili dobri stvari. Vina in vode v steklenicah oziroma čaja si je vsak želel in po možnosti so se tudi cigarete razdeljevale pred odhodom. Včasih so prišli ranjenci premočeni, umazani in krvavi, da je bilo grozno pogledati. Sveže perilo, sveža suha odeja — posebno v Karpatih in v deževnih časih obnovljena obveza, po- ki pa leže daleč zadaj. Središču grozi popolna obkolitev. Najslabši je položaj ruske severne skupine, nekoliko boljši pa južne skupine, a tudi njeno umikanje zelo omejuje Eichhornova armada. Velike operacije predstavljajo vzorno sliko obkolitve. Kljub temu je danes še prezgodaj, da bi se moglo vedeti naprej, kako izpade boj, ker je to odvisno od odporne sile Rusov. OBRAMBA VILNA TEŽKA TAKTIČNA NAPAKA. Amsterdam. (K. u.) Listi z velikim Zanimanjem razpravljajo o padcu Vilna in o posledicah za rusko armado. Splošno se sodi, da jc ta dogodek največje važnosti. Govori sc o možnosti obkolitve večjih rukih vojnih skupin. Večina listov sodi, da če bi bil veliki knez Nikolaj še vodil ruske čote, bi bili Vilno prej izpraznili in da sc ie storila velika taktična napaka, ker tega niso storili. TVORNIC V VILNI NISO PRAVOČASNO IZPRAZNILI. London. »Central News« poročajo: Tvornic v Vilnu niso pravočasno izpraznili, ker jih je presenetilo naglo ' prodiranje Nemcev. Pač se je pa posrečilo, da so rešili vse vladne arhive. USODA DVINSKA. Stockholm. »Dagensbladet poroča: (Jsoda Dvinska je neizogibna. Dvinsk se nahaja pred padcem. FRANCOZI TOLAŽIJO RUSE. Geni. Pariški »Matin«, ki je stavil v prejšnjih mesecih na rusko armado najdrznejše nade, izvaja malodušno: Novi ruski sunek se je zopet zlomil, o tem se ne more več dvomiti. Če more Rusija držati le Vilno in Rigo, dokler ni armada pripravljena na novo prodiranje, bo Francija zadovoljna, ker pozna težave, s katerimi se mora boriti Rusija. (Vilno je medtem že padlo. Op. ur.) GENERAL RENNENKAMPF. Kodanj, 21. septembra. Iz Petrograda poročajo, da je car imenoval generala Rennenkampfa za svojega vojnega pobočnika in ga pridelil glavnemu stanu. Za enkrat Rennenkampf nc prevzame nobenega poveljstva. RUSI MOBILIZIRAJO REZERVE. Lyon. (Kor. ur.) »Progres« poroča iz Petrograda: Letniki 1916. do 1912. prve rezerve in letniki 1916. do 1898. druge rezerve .danes mobilizirajo, izvzemši guber-nij: Poljsko, Holm, Kavkaz in Amur. UNIČEN RUSKI GARDNI ČASTNIŠKI ZBOR. Berlin. »Nationalzeitung« poroča z ruske meje: Po zanesljivih poročilih je bil ▼ dosedanjih bojih skoraj popolnoma uničen častniški zbor ruske garde. Izgube častnikov v odličnih petrograjskih polkih cenijo nad 8000. PRED POLITIČNIM PREOBRATOM V RUSIJI. (?) Stockholm. Po zasebnih poročilih pričakujejo v kratkem velik preobrat v ruski politiki. Poučeni krogi trde, da dobi nominelno veliki knez prestolonaslednik naslov vladarja (regenta). Carica mati bo mesto obolele carice regentova svetovalka, njegovo mesto bo pa izpolnjeval de- jansko kak izkušen general; Polivanov in Kuropatkin se imenujeta. S tim poročilom je tudi v zvezi pozornost povzročujoče dejstvo, ker so pričeli ruski listi nepričakovano slavni Kuropatkinove zasluge in ker se Čudijo, zakaj da se Kuropatkin ne pritegne v aktivno službo. Ko se to izvede, nameravajo izvesti radikalne preosnove.; Uvedejo strožja kazenska določila in temeljito preosnujejo najvišja vojaška poveljstva. Pozornost vzbuja tudi zadeva nekdanjega vojnega ministra Suhomlinova, o katerega poslovanju naj bi bila razsodila komisija sedmih člapov. Ko so pa glasovali, je izjavila večina članov, naj se začasno uvede proti Suhomlinovu disciplinarna preiskava i.n naj se odgodi razsodba, dokler sc ne uvede regentstvo. KAJ BO Z DUMO? Atene. Iz Petrograda se poroča: Govori se, da se duma kmalu skliče in sicer vsekakor prej, kakor so prvotno nameravali. SESTANEK ZEMSTEV PREPOVEDAN. Rotterdam. »Times« poročajo: Smoter vojske je odvisen ravno. tako od shodov v Moskvi, kakor od bitk. Še bolj kakor na dumo, bi se, morali ozirati na zemstva in na druge občinske korpora-cije, ker le te zastopajo sodbo ljudstva in bo poteni Šele mogoče spoznati skupen položaj. Člaii dume Čingarev obvešča, cla je med delavstvom ustavljen vsak nemir in da so delavci voljni vse storiti, da se popravi vsled nemirov na- stala škoda. Iz Berlina se poroča, da je vlada prepovedala v Moskvi 23. septembra nameravano zborovanje zem-stov mi občinskih zastopov. 4 TISOČ MILIJONOV ZAKLADNIH ZA-DOLŽNIC V RUSIJI. Kodanj. »Rječ« poroča: Poseben ukaz odreja, naj se izda za 1100 milijonov rubljev novih zakladnih zadolžnic. Vseh za-kladnih zadolžnic je v prometu zdaj za 4 tisoč milijonov rubljev. V RUSIJI PREOSTAJE ŽITA. »Pester Lloyd« javlja: Tedensko go-jočilo lista »Novoje Vremja« naznanja, da ruski mlinarji letos ne kupujejo žita, ker imajo še velike množine lanske moke neprodane. RUSI POŠILJAJO GALIČANE V GALICIJO NAZAJ. Stockholm. »Rječ« poroča: Skozi Kijev se je peljal vlak s 87 vozmi, v katerih so se vozili Galičani, ki so jih bili Rusi izgnali iz Galicije, a so jih zdaj poslali v Galicijo nazaj. VELIKA GOLJUFIJA V ARHANGEL-SKU. »Dziennik Narodvy« poroča iz Arh-angelska, da je v pristaniškem uradu odkrita velika goljufija v znesku več milijonov kron. Od vlade poslani uradnik je dognal, da so ponoverjene vsote, določene za popravo luke in razbijanje ledu. Ha južnem Tirolskem pričeli gooorlti mr ** a a ttr Vse prepovedi niso pomagale, lačep in žejen je Bošnak kakor kranjski Janez in Stajerc in Korošec pil, kjer je dQ-bii, tudi iz cestnega jarka. Letos se na to ne sili. Počasi pa uvidevajo, ko se jim vedno in vedno pripoveduje, da je to škodljivo in vidijo da je sosed zbolel, ta dobil tifus itd. (Dalje.) ragra; na robu tega gozda so namreč naše čete ovirale njegovo popravljenje v utrdbi Bezzera. Vsled čuječnosti naših in naglega nastopa artiljerije se mu tudi to ni obneslo. Na Krasu sc je sovražnik v gozdu »Podkov« pri Sv, Mihaelu močno zakopal Z napadi se je naši pehoti posrečilo s krepkimi silami polagoma zasesti cel gozd, čeravno se je sovražnik v ponovnih protinapadih krepko upiral. Poroča se tudi o zvijači sovražnih čet, ki so se navidez hotele udati in so na ta načih spravile majhen oddelek naših v zasedo in so jim na to povzročile velike izgube. Naša letala so napadla sovražno letališče v Ajševici in so zmetala 40 bomb. Obstreljevala so tudi železnico in viadukt pri Nabrežini. V povračilo so sovražni letalci vrgli nekaj bomb na odprte kraje Asiago in Bassano, kjer so ranili zelo majhno število civilnih oseb in so povzročili lahko škodo. Zadeta je bila tudi ena vojaška oseba. Z Dobrdobske planote. Miško piše: Prihajamo v jesen in listje začenja rumeneti. Ponoči piše hladna burja. Mi smo si napravili v zemlji čedne barakice. Tu na bojnem polju se človek vsega nauči. Jaz sem postal inženir. Naredili smo na vrhu hriba barako, ki ima prostora za osem oseb, Najprej smo izkopali v tla nekako klet. Skale smo izstrelili z dinamitom, da smo dobili dva in pol metra globočine. To je bilo dela! Vrtal sem luknje, tolkel s kladivom, z dinamitom luknje basal in žnore zažigal. Sedaj je pa vse gotovo. Baraka ima na eni strani okno, katero smo vzeli v neki hiši, na drugi strani pa prav moderna vrata. Vse je tako močno izdelano, da smo notri prav varni. Okoli smo nanosili kamenja in naredili nad dva metra debel zid, vmes so pa s klanfami zbiti bruni. V našo »zemljanko« dobimo na zimo še malo peč, katero bomo kurili z ogljem. Da bi polentarji kaj naprej prišli, nad tem so sami obupali. Zebsti je začelo laško vročo kri. Zato se pa onstran bojne črte spravljajo Lahi po hišah. To nam je prav. Ko opazimo, da so se vgnezdili v kakšni hiši, spustimo na njo kakih pet težkih ekrazitnih granat in kmalu je ondi le kup kamenja, izmed katerega štrle kvišku strešni bruni. Večkrat se pa tudi vžge in zgori več skupaj stoječih hiš. Lahom ne damo miru, vse jim dobro vračamo. V nedeljo dne 5. septembra se je zopet laški kralj klatil po Tržiču. Nekoliko smo ga nažgali, da je kmalu odpihal. Žalosten je moral biti, ker je našel svoje vojake še vedno v tistih jarkih, kakor prve dni vojske, vrh tega pa še sam ni bil življenja varen, ko je prišel armado tolažit. Cadorna pa v svojih poročilih neusmiljeno laže, ko piše, da Lahi vedno napredujejo. Jaz imam že od začetka vojske pred očmi vso bojno črto od tu pa do Gorice, a ne vidim nobenega laškega napredka. Cadorna piše: »Na Monte dei sei Busi smo ob naši bistroumnosti (I) vzeli sovražniku dva jarka zapored in jih veliko ujeli.« Tu sta vsega skupaj le dva jutka: eden je naš, 600 metrov pred njim je pa laški. Naš je že od prvega dne naš in ga Lahi še nobenkrat niso vzeli. Res je pa, da Lahi včasih po več dni besne in po štirikrat in petkrat otvorijo ogenj, da je čudno. Naenkrat začne streljati kakih pet baterij, šrapneli lete kot komarji na vse strani. Tako je bilo zadnje tri dni (pismo je bilo spisano dne 11, septembra ob pol dveh zjutraj). Na tisoče šrapnelov so Lahi izstrelili. Večina šrapnelov je padla kakih 500 metrov pred nas, kjer že cele mesece živ človek ni hodil. In tako vse tri dni od naših ni bil niti en mož ranjen. Cadorna bo pa najbrže zopet poročal o napredku in uspehih silnega napada. Pozdravi naših vojakov. Kalvarija, 6. septembra. Danes je tukaj mir. Aeroplani so se prikazali na vse zgodaj, kakor vedno. Danes sije toplo solnce, katerega smo si že vsi želeli. Delamo in popravljamo ta to, oni ono, vsak ima svoj posel. Ravnokar so nam prinesli kosilo. Danes se nam dobro godi, bomo pa drugič lažje utrpeli. Srčen pozdrav! An-gelj Fovčič. — Južne Tirole, 1. septembra. V noči od 24. na 25. avgust nas je Italijan počastil s svojim obiskom. Pripravljal se je nanj celih 14 dni; grmelo je neprenehoma iz vseh kalibrov. Ono noč se pa privali vse črno alpincev in berzalje-rov. Šestkrat so napadli naše strelske jarke tekom noči. Naše topništvo je udrihalo, kar se je dalo, tako da je zjutraj bežalo nazaj komaj polovico laških vojakov, vsi drugi so obležali ali pa bili ujeti. Med ujetniki je bil tudi laški polkovnik, ki je vprašal našega poveljnika, koliko vojaštva je postavil v boj, da je bil tako ljuto odbit vsak napad. Ko mu je naš poveljnik povedal, je mož kar debelo gledal. To noč je prišla tudi prva italijanska polkovna zastava v naše roke. Viktor se je moral prepričati, da našo kamenito zemljo brani ka-menito vojaštvo. Pozdrav vsem rojakom, posebno pa tovarišem na Goriškem, pošiljamo tukajšnji Slovenci: Alojzij Bric, Jožef Miklavčič, Franc Čobokli, Anton Ber-ginc, Franc Smrekar, vsi iz kobariškega okraja. Iz Solkana. Od 12. do 19. avgusta bili so tu hudi dnevi. Sovražnik je hotel razdejati cesto, ki pelje od tu v hribe in na Sv. Goro. Vse dni poslal je hudobnež čez našo občino do 1000 granat, a škode ni napravil niti najmanjše, pač pa strahu. Skrivali smo se v obokanih podzemeljskih kleteh, dokler se nismo privadili granatam, potem se nismo več mnogo zmenili. Ena granata se je razpočila ravno pred cerkvijo na pokopališču, ko je bil v njej mrlič, a škocle nobene. Železniški most čez Sočo je sovražnik res napadel, a ne zadel. Sv. Gore pa ni obstreljeval od junija dalje. Minule dni imeli smo tu razne vojaške ekscelence, ki so ogledovali okope na gori sv. Valentina (Sabotin). Vsi so enih misli: Verolomnež si zaman trudi priti v Gorico. Pri Plaveh sovražnik več ne nastopa javno, sploh se je umaknil čez hrib sv. Gendre (Korada). Skriva pa se v raznih železniških tunelih. Pretečeno nedeljo dopoldne (12. t. m.) je naša patrulja vdrla v predor pri Prelesjih. Sovrag bil je notri zabarika-diran, a nič mu ni pomagalo. Naši so mnogo Lahov pobili, nekaj jih je ušlo, a 10 so jih ujeli in pripeljali k brigade komandi. Bili so izstradani kalabreži, vsi analfabeti. Povedali so, da so Bogu hvaležni, ker so vjeti in da bi se radi dali vsi laški vojaki ujeti. Ko so jih izprašali in nasitili, so jih fotografirali in dalje ekspedirali. Te dni naši od vseh strani s topovi obstreljujejo in uničujejo polentarje. Zraven vojske ne manjka druge žalosti. V soboto 11. t. m. je umrl naš odličen podžupan Anton Gorjan. Bil je odločen pristaš Slov. ljudske stranke. Dasi bogat, se ni sramoval očitno kazati svojega verskega prepričanja. Bil je odkritega srca, pa odprtih rok za dobra dela. Njegova smrt je bridek udarec za našo občino. Zapuščeni vdovi in sorodnikom naše odkrito sožalje, ranjkemu pa sijaj večna luč. Naj še sporočim, kako se ni mogoče skrivati sovražnim granatam. Navadno se ljudje skrivajo v hišah, a le malo pomaga, če niso prostori obokani. Pri Sv. Trojici so nedavno starši podili svoje Štiri otroke v hišo, ko so letele sovražne granate. A kaj sc zgodi? Granata pade v hišo in ubije vse 4 otroke. »Gorico dobimo šele v treh mesecih, pa takrat bo morda že prepozno.« »Berliner Tageblatt« poroča od švicarske meje, da je v Rimu v kavarni »Aragno«, shajališču časnikarjev, prišlo do velikega škandala, ki je končal skoro s pretepom. Povod je dala »Idea Nazionale«, ki je z pariškim »Matinom« izmenjala dva urednika, katera je pa sedaj odslovila in je to svojo odpoved menda utemeljila z besedami: »Mi smo v politiki oportunisti in si moramo ohraniti prost hrbet, računamo celo v bodočnosti z možnostjo zveze z Nemčijo.« Poroča se tudi, da celo optimisu v generalnem štabu računajo, da bo Gorica padla komai v treh mesecih, »toda« — pristavljajo — »takrat bi znalo to biti že prepozno.« Obstreljevanje Trbiža. O napadu na Trbiž ne more biti govora, ker so naše postojanke daleč od Trbiža ne samo trdno v naših rokah, marveč se laška pehota postojankam niti približati ne upa. Za črto utrdb ležeči fort Hensel vsak dan obstreljuje sovražne postojanke. Italijani so oči-vidno le za obstreljevanje Trbiža pripeljali 2 ali 4 topove, ki streljajo posebno daleč. Obstreljevanje odprtega mesta in bolnišnic je v vojaškem oziru popolnoma brez pomena in je le izbruh jeze vsled težkih porazov na karnijskem grebenu in v bovški kotlini. Boji na tirolskem bojišču. Inomost. »Neuen Tiroler Stimmen« poroča očividec o zadnjih bojih pri Borgu in pri Roncegnu v Vale Suganu: Italijani so poizkušali, da bi bili obšli naše postojanke, kar se jim je pa popolnoma izjalovilo. Obžalovati se mora, ker je zato pogorel velik del slavnih železnih topljic Roncegno: uničen je hotel in gospodarsko poslopje. Naša artiljerija je morala obstreljevati navedeni poslopji, ker so se tam poizkušali ustaliti Italijani. ;; S Štilfserskega sedla. - »Polaer Tagblatt« piše: Zdi se, da Iitalijani vsled povelja svojega vrhovnega armadnega vodstva tako razsipno zapravljajo strelivo. Na Štilfser-skem sedlu je ta posebnost italijanskega bojevanja pa že v naravnost strašni meri prekoračila meje pameti in razuma. Do zadnjih dni avgusta smo našteli nad pet tisoč topniških izstrelkov, ki so prifrčali k nam z italijanske strani. Vsled tolike množine krogel bi morale naše postojanke, tako bi človek mislil, biti popolnoma razcefrane, naše moštvo uničeno, Italijani pa že Bog ve kako daleč naprej. Pa je ravno narobe res. Naši so zavzeli goro Scorluzzo (3094 metrov), ki so jo doslej držali Italijani. Monte Scorluzzo je na italijanskem ozemlju ter za naše postojanke izredne važnosti. S tem se je tudi znana »Dreispra-chenspitze« prekrstila v »Špico dveh jezikov«, kajti odkar so Italijani izgubili Monte Scorluzzo, nimajo na »Špici treh jezikov«; kjer se vežejo maje med Švico, Avstrijo in Italijo, ničesar več opraviti. Ta ozki dotik dveh držav na Štilfserskem sedlu je povzročil marsikakšno zanimivost. Menda je že znano, da se nahaja hotel na Špici še na švicarskem ozemlju, prizidana hišica za telefon pa že na Tirolskem. Meje so tako zavite, da naši ne smejo streljati na četrto cestarsko hišo ob italijanski strani Štilferskega sedla, da bi ne kršili švicarske nevtralnosti. V hiši je gostilna in nedvomno opirališče Italijanov. Enako je z neko našo točko na sedlu samem; tu morajo Italijani spoštovati švicarsko mejo ter nas pustiti na miru. Razpoloženje naših čet na Štilfserskem sedlu je čim najboljše. Nedavno so si vojaki ustanovili celo lastno godbeno društvo, in »Štilfserski Schramelni« so nas večkrat razveselili s svojimi priredbami. Naši letalci nad Milanom. Bazel. »Baseler Anzeiger« poroča: Ker Se vsak dan množe obiski avstrijskih letalcev nad Milanom, so natihoma prepeljali najvažnejše zanimivosti muzejev in stolnice na laški jug. Irredentist Fauro padel ob Soči. »Zeit« poroča, da je ob Soči padel irredentist Ruggiero Fauro, urednik »Idee Nazionale«, ki je bil eden najbolj besnih vojnih hujskačev. Fauro, ki je nosil drugo ime, je bil vojni begun iz Trsta. Tožbe proti italijanski saniteti. Inomost, 21. septembra. »Tiroler« objavlja pismo, podpisano od petih italijanskih ujetnikov, ki so to pismo prostovoljno izročili. Italijani v pismu odločno protestirajo proti italijanski saniteti radi njene brezskrbnosti in pomanjkljivosti. Pri raznih krvavih bojih ni bilo videti nobenega sanitejca. Nadalje kličejo Boga za pričo, da je bilo mnogo dragocenih človeških življenj uničenih vsled te breskrbnosti, otrp-njeni po mrazu in mučeni od drugih divjih bolečin: »To so zakrivili v prvi vrsti častniki laške sanitete. Zahvaljujemo se avstrijskemu Rdečemu križu, ki je dokazal veliko gorečnost, človekoljubje, ljubeznjivo skrb in postrežbo za nas ranjence.« Strah pred sovražnim vpadom v Italijo. Rim, 21. septembra. (K. u.) Italijanska vlada jc odstranila vse reklamne deske ob železniških progah, ker se boji, da no bi bile kažipot za sovražni vpad ali da ne bi na kak drug način olajševale sovražno orijentiranje v Italiji. Poklic potrjenih pod orožje. Lugano, 21. septembra. Italijanski konzulat poziva potrjene 18. in 19. letne črnovojnike, naj odrinejo v svoje nadomestne okraje. Kaj je z Barzilajem? Rim. (Kor. ur.) Minister Barzilai napoveduje, da bo govoril v I^eapclju le v skromni obliki o zgodovini, logiki in o lepoti italijanskega oproščevalnega boja in da govor ne bo programatičen. XXX' Klavrna obletnica. Rim, 20. septembra. (Kor. ur.) Obletnico, ko so vkorakali Lahi v Rim, so slavili običajno le v nekaterih mestih in sicer so značili slavlje letos framasonski oklici. Napeto pričakovana kraljeva izjava se je omejila na brzojavko iz glavnega stana rimskemu županu kot odgovor na županov pozdrav in izvaja: Pozdrav, ki mi ga pošilja v Rim ob slovesnem spominskem dnevu, je mojemu srcu zelo ljub. Odgovarjam nanj iz dežele, kjer šc gospodari spomin na slavo Rima in kjer vojaške in državljanske kreposti naših utrjajo vero na triumf »narodnih teženj«. »Smrt puhlici!« »Giornale d' Italia« ima članek nacionalista Bellonci z naslovom: »Smrt frazi!« Italija naj končno vendar prizna, da se ne bori proti Avstriji, ker ta pomenja tiran-stvo in nazadnjaštvo, ampak ker hoče dobiti avstrijske laške dežele in premoč v Adriji. Tudi se ne bori na strani zapadnih sil, ker te pomenjajo svobodo in demokracijo, ampak ker hoče skupaj ž njimi gospodariti v Sredozemskem morju. Čas je že, da pokopljemo puhlice in prazne besede. — Pri ravnokar končanem francosko-laškem kongresu je prejšnji ministrski predsednik Luzatti rekel, da si morajo Francozi in Italijani dati slovesno obljubo, da bodo v Sredozemskem morju, v katerem je po enakih delih lastnina Francoske, Italije in Anglije, ostali vedno edini v korist civilizacije. Dunaj, 21. septembra. (Kor. ur.) Bolgarsko poslaništvo nas obvešča, da je odrejena v Bolgariji splošna mobilizacija, ki se prične danes, 8./21. septembra. Bolgarski rezervisti, ki se nahajajo v inozemstvu, morajo odriniti k svojim četam. XXX Kdo ve, kako je in kako bo. Slišimo, da sta naš poslanik iz Bukarešta in gospod Bratianu izmenjala pomirljive izjave; o Grški upajo, da bo mirna. Bolgari pravijo, da Grki s svojo pogodbo s Srbijo le slepijo, česar pa se Bolgari ne bojijo. Glasilo bolgarske vlade »Narodni prava« svari Grke in Srbe, naj ne zamudijo zadnje ure, in še sedaj apelira Bolgarija na njuno razsodnost. Bolgarsko ljudstvo je pripravljeno. Ena vest pa je danes važna in gotova: Bolgarija je odredila splošno mobilizacijo, toda s tem še ni povedala, kam bo krenila. Danes v resnici grmijo proti Srbiji samo avstrijski in nemški topovi, bolgarski ji šele groze. Ena balkanskih držav opusti nevtralnost. Iz vojnodopisnega urada ima »Press-burger Tageblatt« 20. septembra: »Najbolj zanimiv dogodek današnjega dne je akcija zavezniške artiljerije proti Srbiji. V bližnji bodočnosti je na Balkanu pričakovati večjih dogodkov, vsled katerih bo ena balkanskih držav opustila svojo nevtralnost.« Pogajanj je konec. Milan, 20. septembra. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« izve od neitalijanske di-plomatične strani v Rimu o zadnji noti Bolgariji: Četverosporazum sporoča Bolgariji, da je Srbija pripravljena odstopiti 1. 1912. kot nespornopriznano macedonsko ozemlje. Četverosporazum ne omenja Kavale, Seresa in Drame. Za plačilo pa zahteva, da Bolgarija udari na Turčijo in da vedeti, — sicer ne stavi določnega roka — da se ne smatra več vezanega na te predloge, Če Bolgarija ne odgovori tekom 8 dni. Opustila se je misel, da bi odstopljeno ozemlje začasno zasedle čete entente, toda Srbije pa ententa ni mogla pridobiti za to, da bi smela Bolgarija to zemljo takoj zasesti. »Corriere della Sera« priznava sam, da vsled nezadostnega razširjenja in nezanesljivega jamstva Bolgarija ne more biti zadovoljna in da Bolgarija ne more smatrati, da je prišel ugoden trenutek, da bi celo pri boljših ponudbah nastopila proti Turčiji. Končno sodi list, da je na Balkanu sedaj menda konec pogajanj, in da mora ententa pred Dardanelami storiti nekaj odločilnega. Turki so izpraznili Karagač. Sofija, 20. septembra. Novo bolgarsko ozemlje odstopi Turčija 24. septembra. Pravijo, da bo Bolgarija zasedla to ozemlje še isti dan. To odlašanje se tolmači tako, da je položaj vlade zelo težak. V ma-cedonskem prostovoljskem zboru, ki je bil vpoklican od vlade k vajam, se nahaja zelo mnogo macedonskih Albancev in Turkov. Potniki pravijo, da so Turki predmestje Drinopolja Karagač ravnokar izpraznili, katero pripade Bolgariji. »Frankfurter Zeitung« javlja, da je Radoslavov 19. septembra voditeljem strank sooročiL Italija sezida novo mnnicijsko tovarno. »Corriere della Sera« poroča, da je kupila neka milanska akcijska družba zemljišče v Savoni, ki meri 2 km!, na katerem bodo sezidali 93 poslopij za izdelavo municije. V tej tovarni bo zaposlenih 3000 delavcev. Po vojski nameravajo to novo tovarno preurediti za kemično industrijo, da bi na ta način postala Italija neodvisna od Nemčije. Sklepi laškega ministrskega sveta. Lugano. »Corriere della Sera« izvaja glede na sklepe ministrskega sveta dne 19. t. m.: Ministri so najbrže razpravljali, če je primerno, da se Italija udeleži operacij na Dardanelah, ker trpi ugled zaveznikov radi italijanske vojaške nedelavnosti na Balkanu. — Tudi »Tribuna« se zavzema zdaj za nastop Italije na Balkanu, ki mu je prej nasprotovala. Nekaj se torej pripravlja, bodisi da odpošljejo Italijani čete na Dardanele ali pa v Malo Azijo. Nevero-jetna so pa poročila, da bi Italijani nameravali pošiljati vojake na francosko bojišče. Laška pomoč na Dardanelah. Atene, Četverosporazumno časopisje poroča iz Sofije, da se je 15. septembra pridružilo več laških križark zaveznikom pri Dardanelah. Iz angl. vira se poroča, da pričakujejo laške čete in težke topove. Dejstvo je, da se že nekaj časa nahajajo visoki italijanski častniki v angleškem glavnem stanu. Curih, 21. septembra. »Tribuna« objavlja nujni poziv, naj se Italija udeleži dardanelske akcije. Gre za to, da se prehiti Avstrijce in Nemce, ki sc pripravljajo, da prodro s pol milijona mož proti Carigradu. da bo v bodoče šla južnovzhodna bolgarska meja ob reki Tundži do odrinskega predmestja in ostane proti jugu ob Marici do Enosa. Novo ozemlje meri okoli 2300 kvadratnih km. Vojaški dogodki na avstrijski in romunski meji. Berlin, 21. septembra. Poseben poročevalec »Vossische Zeitung« brzojav-Ija iz Bukarešta: Avstrijski poslanik grof Czernin in ministrski predsednik Bratianu sta izmenjala pomirljive izjave o vojaških dogodkih na obeh straneh meje. Grška jc glede na bodoče dogodke na Balkanu dobila zagotovilo, da jo Bolgarska ne bo napadla. Od Grške je odvisno, kako bo razlagala obstoječo srbsko-grško pogodbo. Prav verjetno pa je, da bo Grška pasivna. Spominja se na Radoslavovo izjavo, da se bo Bolgarija bojevala samo proti eni fronti. Kako Je v Rumuniji. Bnkarešt, 20. septembra. Po dopisu »Az Esta« v Rumuniji ne goje posebno velikih simpatij do naše monarhije, kakor tudi ne nasproti Rusiji, več do Francije. V Rumuniji pravijo, če bi zasedli Besarabijo, bi bili to le darovi Da-liajccv ter bi se Rusija nad njim vsled tega znala strašno maščevati. Poročila našega generalnega štaba prinašajo rumun. listi skrajšana in natisnjena z zelo majhnimi črkami v kakšnem kotu, poročila entente pa izobešajo javno ter so natisnjena z debelimi črkami na prvi strani. Politično in splošno mnenje v Rumuniji je, da naj se pridobi čim več ozemlja. Za slučaj padca Dar-danel, upajo Rumuni, da se bo njihova trgovina vendar-le mogla neovirano razvijati in da bo Rusija Dardanele in-ternacionalizirala. Rumunijo skrbi le to, kaj naj stori, če pride do vojske med Bolgarijo in Srbijo. Če se to zgodi, potem bi bila vsa rumunska prehodna trgovina, ki gre danes skozi Bolgarijo, ustavljena in rumunska Irgovina popolnoma odrezana od ostale svetovne trgovine. Oficijozni »Vittorul« ravnokar poroča, da se jo rumunski minister za javna dela začel pogajati z Bolgarjjo o medsebojni pogodbi glede prevoza raznega blaga preko ol>eh dežel. Rumunska bo zopet izvažala žito. Oficijozni »Vittorul« javlja: Kakor izvemo, se bo v četrtek, dne 10./23, septembra zopet začelo z izvozom žita. Na rumunskih postajah na mejnih točkah proti Avstriji je zaenkrat 2000 vagonov žita. Strokovno glasilo rumunskih poljedelcev »Agrarul« zahteva, naj se odpravijo dosedanje pristojbine za izvoz žita. Ruska vlada odpoklicu!« brodervj« i* rumunskih voda. Bukarešt, 20. septembra. »Dimine-aca« poroča, da je rusko vojno ministrstvo vsled rumunskega protesta odpo-klicalo rusko brodovie i a rumunskih voda Rusko mnenje. Kodanj, 20. septembra. (K. u.) »Poli-tiken« ima iz Petrograda: Diplomatični krogi menijo, da nadaljevanje pogajanj z Bolgarijo ne bo ravno brez sadu. Ni razloga za nezaupanje proti oficijelni izjavi Radoslavova, kajti odstop turške meje je samo plačilo za bolgarsko nevtralnost. Čeravno diplomati četverosporazuma nimajo nobenega dokaza, da Bolgarija ni prevzela tudi gotovih političnih obveznosti, vendar se še trudi, da se doseže sporazum med Bolgarijo in Srbijo. Srbskega odgovora, da so pripravljeni deloma ugoditi bolgarskim zahtevam, oficijelno bolgarski vladi še niso sporočili, ker se tega odgovora še ne more smatrati za končnega. Ni še rešeno vprašanje, kakšno veliko odškodnino naj dobi Bolgarija, če se pridruži zaveznikom. Proli Srbiji. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. septembra 1915. (Kor. u.) Uradno se razglaša: Naša artiljerija je motila utrjeval-na dela ob spodnji Drini. Sicer nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. SRBSKA IZJAVA. Kodanj, 21. septembra. (Kor. ur.) Pa» riški poročevalec poroča listu »Berlingske Tidende«: Srbsko poslaništvo me pooblašča, da smem izjaviti: Srbska armada je zopet pripravljena za boj, morala je vzvišena nad vsako hvalo. Armada pričakuje z zaupanjem bodočih dogodkov. Srbije ne bodo preplašile ne vojaške demonstracije ob obmejnih rekah in nc zagonetna politika Bolgarije. Absurdna je vsaka misel na srbski posebni mir. IZ SRBIJE V SOLUN. Solun, 21. septembra. List »Angliira« javlja, da zadnje čase prihaja v Solun obilo srbskih beguncev, med njimi obilo imo-vitih družin. Srbi so najeli cele gostilne in nabili na nje srbske napise. Tako so se v Solunu pomnožili tudi srbski špijoni in agenti, ki so organizirali celo mrežo špi-jonaže, katero prede srbski tajni policist Neskovič. Srbska vlada podpira te špijo-ne in sploh je menda Solun postalo mesto mednarodnih špijonov in agentov. Boji do zahoda. Nemško uradno poročilo. Berlin, 21. septembra. (Kor. ur.) Wolft poroča iz velikega glavnega stana: V odseku Souchez—Arras je vzdrža-vala francoska artiljerija skoraj neprenehoma močan ogenj. Pri Neuville so bili boji z ročnimi granatami. Hiša z zatvornico pri Latigneulu (ob prekopu Aisne—Marne, severozahodno od Reimsa), ki je bila včeraj razstreljena, se je ponoči, ko so bili še njeni ostanki razstreljeni, načrtoma in brez vsakega stika s sovražnikom izpraznila. Zahodno od Perthesa (v Champagni) in * Argonih so se uspešno razstreljavale mine v sovražnih postojankah. Odbitih je bilo več napadov z ročnimi granatami na Hart-mannsweilerkopfu. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 19. septembra. Včeraj popoldne: V odseku Neuville-Recolincourt, pred Roye in na visoki planoti Quesmevieres noč nemirna. Delali so topovi raznih kalibrov, puške in ročne granate, toda pehota ni nastopala. Okoli Berry au Baca, v Champagni okoli Perthesa in med Aisno in Argoni trajno živahen ogenj lopov. Na ostali fronti mirno. Zvečer: V ozemlju okoli Lombarlzyde na obeh straneh akcije z vojnim orodjem strelskih jarkov. Naša težka artiljerija jc razdrla dva opazovališča. V Artoisu se na obeh straneh nadaljuje topniški ogenj posebno v odseku Neuville-Reclincourt. Na več krajih so ugotovili učinkovitost našega ognja nasproti sovražnim strojnim puškam in metalcem bomb. V ozemlju okoli Roy-a boj s puškami in ročnimi granatami, spremljan od artiljerije. V dolini Miette (severno od Berry au Baca) smo vzeli malo nemško postojanko. Za odgovor na ljuto nemško obstreljevanje v ozemlju taborišča v Chalonu smo v Champagni silo« vito obstreljevali nemške bivake. Vzhodno od Chaillona (severnovzhodno od St* Mihiela) smo spravili na tla nemški zrako-t plov. Pred St. Mihielom je naša artiljerijai porušila velik most, most na čolnih in tri brvi. V Vogezih kanonada v Ban de Saptu in v Violu. Rumunci o dogodkih na francoskem Bo* jišču. Bukarešt. Rumunska vojaško-tehnična komisija, ki naj bi bila nakupovala na1 Francoskem razstrelilne snovi in ki naj bi si bila ogledala severno bojno črto, je o tem, kar je videla, pismeno poročala. Pobilo t"rfr: FrflnWfhi ifliB Splošna mobilizacija u Bolgariji. krvave v neprestanih napadih; Angleži pa pošiljajo v boj le svoje nebelopoltne vojake, ki jih je 100.000, medtem si pa Angleži preganjajo dolgi čas za bojno črto v lagodnih taborih s tennisom, žogornetom in s podobnimi igrami. French poroča. London, 21. septembra. Od poročila z dne 15. t. m. se ni na fronti nič izpreme-nilo. Na obeh straneh živahno delujejo z minami. Vzhodno od Yperna je bila tako naša kot sovražna artiljerija na delu. Zračni napad na London vodil grof Zeppelin. Genf. Pariški »Temps« poroča: Zadnjega napada na London se je osebno udeležil grof Zeppelin. Listu se še poroča, da je odpravil grof Zeppelin nemški zrakoplov zgolj z njegovega stališča ob morju, a poučeni krogi trdijo, da se je nahajal grof Zeppelin sam v tistem zrakoplovu, iz katerega so metali bombe na središče Londona. Ogromna škoda vsled Zeppelinovega napada. Newyork, 21. septembra. (K. u.) Očividci Zeppelinovega napada na London 8. t. m., ki so došli v Filadelfijo, pripovedujejo o velikanski škodi, ki so jo napravile bombe. Škoda samo na Broodstreet znaša 10 milijonov dolarjev. Število mrtvih cenijo na 100 do 150. 4500 shodov v Angliji proti splošni bramb-ni dolžnosti. Chiristianija. Iz Londona se poroča: Delavska stranka priredi v nedeljo zopet 4500 shodov proti uvedbi splošne brambne dolžnosti. Strok, zveza delavske stranke objavlja oklic, v katerem grozi s splošno stavko v celi Angliji, če se uvede bramb-na dolžnost. Za brambno dolžnost na Angleškem. Amsterdam, 21. septembra. Angleška vlada bo glede na brambno dolžnost poskusila s kompromisom. Vložen bo predlog, naj se za čas vojske stavijo kralju na razpolago vsi moški od 18. do 65 leta za vse dolžnosti, ki bi jih jim naložil kralj. Upajo, da bo s tem predlogom zadovoljno tudi delavstvo. Ruski finančni minister v Parizu. Pariz. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča: V Pariz je došel 20. t. m. ruski finančni minister Bark. Sprejeli so ga zastopniki finančnega in zunanjega ministrstva. Bark je 21, t, m. dopoldne odpotoval v London, Trije angleški ministri baje odstopili. Rotterdam. Iz Londona se poroča: Trdi se, da so vložili prošnjo za odstop ministri Chamberlain, Selborne in Car-son, ki so pristaši splošne brambne dolžnosti. Vohuni stanejo Anglijo vsako leto se-dem milijonov mark. Amsterdam. V angleškem proračunu se namerava zvišati postavka »Se-cret Servici«, torej zaklad, namenjen vohunstvu, za i milijone mark. Anglijo torej stanejo ogleduhi vsako leto sedem milijonov mark. Rusolilski lisli v Solili zopel mo. Iz Sofije se poroča, da sta zopet izšla rusofilska lista »Mir« in »Balkanska Tribuna«, ker je rok ustavitve že potekel. Mahnov list »Preporod« in dva rusofilska lista še ne moreta iziti, ker so ustavljeni za delj časa. Rumunija se utrjuje ob bolgarski meji. Iz Sofije javlja »Vossische Zeitung« li. sept.: V ponedeljek so začeli Rutnu-ni ob železnici na meji graditi strelske jarke, volčje jame in žične ovire. Vendar pa je ljudstvo mirno in poštni in brzojavni promet z Rumunijo še ni ustavljen. NEURJA V AMERIKI. Rotterdam, 21. septembra. Iz New-yorka se poroča: Zadnji čas je razsajalo v Ameriki hudo nevremc, ki je opustošilo mnogo pokrajin. Tako se javlja iz Paname, da je divjala v Counties York strašna nevihta. Del Marylanda jc opustošen, ravno tako kraj Gluikock. Škoda je ogromna. V Punxsutawuwy se je odtrgal oblak in je voda preplavila ozemlje mnogo milj daleč; veliko naselbin je uničenih, živina je utonila. Železnice in ceste so porušene. V več premogovnikih so morali radi udrle vode ustaviti obrat. Ako so tudi druga okr. glavarstva Izdala enake razglase — kar piscu ni znano — je hvale vredno. Ako pa tega doslej niso storila, bi bilo želeti, da posnemajo okr. glavarstvo kamniško. — Vsekako tudi avstrijske oblasti vedno bolj uvidevajo pogubnost alkoholizma in, četudi počasi, vendar vedno bolj energično nastopajo "roti njemu. In če kdaj, je res zdaj v času vojske in draginje čas, da se odločno nastopi zoper potvarjanje zdravega in redilnega sadja v ničvredni in škodljivi alkohol. »Sveta vojska.« Primorske novice. Umrla je v Ajdovščini gosp. primariju dr. A n t. B r e c 1 j u poldrugoletna hčerka Magdica. Našemu vrlemu somišljeniku naj-iskrenejše sožalje. Glede aprovizacije beguncev z juga, nastanjenih na Kranjskem, se sliši zelo veliko pritožb. Veliko županstev je namreč tega mnenja, da je namenjena ona moka, ki jo dobivajo potom naročila c. kr. glavarstev od »Zavoda za promet z žitom za časa vojske v Ljubljani«, le stalnim prebivalcem dotičnih občin in da so tedaj vsi begunci izključeni od razdelitve moke. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani je podvzela v tem oziru potrebne korake, da pridejo tudi vsi na Kranjskem bivajoči begunci do njim pripadajoče množine žitnih izdelkov. »Zavod za promet z žitom ob zadevno Posredovalnico obvestil, da dobe begunci z ostalimi prebivalci občin, v katerih se nahajajo, moko, odkazano po do-tičnem aprovizacijskem odseku, odnosno ako istega ni, po občini, oziroma po trgovcih, ako so isti opravičeni moko prodajati. Moke dobe proti izkaznicam, katere jim da na razpolago občina in do katerih imajo samoposebi umevno isto pravico, kakor občani sami. Za slučaj, da bi se jim občina branila te izkaze dati, imajo pravico pritožbe na c. kr. okr. glavarstvo. — Obenem je Posredovalnica za goriške begunce poskrbela, da dobe vsa c. kr. okr. glavarstva in županstva uradnim potom tozadevna navodila. Vsi begunci z juga, ki so se nastanili na Kranjskem, naj se torej v dosego njim pripadajoče količine moke oglase pri domačem županstvu, da jim da gori omenjeno izkaznico za moko. Če bi se županstva kljub temu branila izdajati nakaznice, naj se blagovole vse tozadevne pritožbe nasloviti na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, ki bo zastavila ves svoj vpliv, da dobe begunci za svoj denar vsakdanji kruh. — Pri tej priliki pripomnimo, da z aprovizacijo beguncev z juga na gori navedeni način niso prebivalci kranjske dežele okrajšani niti za dekagram njim odmerjene moke, ker gre vsa beguncem namenjena moka le iz primorskega kontingenta. Zatorej upamo, da bodo vsa županstva šla blagohotno v tem oziru na roko nesrečnim beguncem, ki so izgubili vsled sovražnega vpada svoj dom in svoje premoženje. — Slovenski begunci v Hiirmu na Nižje Avstrijskem so odšli v Gmund. Prebivalci vasi Jevšček pri Kobaridu so ostali doma, tako piše Katarina Medveš svojemu možu Antonu, ki se nahaja pri vojakih. Kobariški župan Fr. Miklavčič je pisal, da se nahaja še vedno v Kobaridu in da ima dosti kupčije. Promet v prodajalnah tržaške apro-vizacijske komisije. V tretjem tednu, to je od 13. do 19. septembra, so v 16 prodajalnah tržaške aprovizacijske komisije str-žili 109.164 K 51 v. Ljuiiljanske novice. lj Ljudske šole deške v Ljubljani se začno, kakor se sedaj kaže, že 1. oktobra t. 1„ in sicer bodo imele vse štiri slovenske primerno skrajšan pouk skupaj na Ledini, kjer je sicer nastanjena samo I. mestna deška ljudska šola. lj Druga državna gimnazija bo imela svoj pouk v poslopju prve državne gimnazije (Tomanova ulica). Za I. razred se bodo učenci vpisovali v navedenem poslopju v ponedeljek dne 27. septembra dopoldne od 8. do 12. ure. Oglasijo se pa lahko tudi pismeno, ako pošljejo potrebne listine (obiskovalno izpričevalo in k»^tni list) ravnateljstvu II. državne gimna7Jje. Vzprejemni izpiti se bodo vršili v torek dne 28. septembra ob 8, uri dopoldne. Vsi bivši učenci zavoda se vpisujejo v ponedeljek dne 27. septembra popoldne od dveh dalje istotam. Javijo se lahko tudi pismeno, Učenci, ki bi s kakega drugega zavoda želeli biti sprejeti v II. do VIII. razred, naj se zglase v torek dne 28. septembra dopoldne pri ravnateljstvu. Začetek šolskega leta je za sedaj določen za dan 1. oktobra. Natančnejša poročila se čitajo na objavni deski. lj Pafriotično darilo, Gosp. Jos. Zidar v Ljubljani, v čigar hiši ima v najemu svoje pisarniške prostore podružnica »Zavoda za promet z žitom ob času vojne«, je poklonil letno najemnino v znesku 1500 K v sledeče dobrodelne namene: 50 odstotkov za Rdeči križ, 25 odstotkov za namene vojne oskrbe, 25 odstotkov za aprovizacijo ubogega prebivalstva ljubljanskega, lj Umrli so v Ljubljani: Vlado Masle, sodni pisarniški oficijant, 38 let. — Viktorija Masle, zasebnica, 27 let, — Lazar Mark, pešec - črnovojnik. — Janez Čar-man, vojaške delavec. — Ivan Žbontar, sin mizarja in cerkvenika, 15 mesecev. lj Orglarska šola v Ljubljani. Mladeniči, ki žele vstopiti v orglarsko šolo v Ljubljani, naj se — če le mogoče — osebno, sicer pa pismenim potom zglase pri vodstvu orglarske šole (Pred škofijo 12, I.) do konca septembra ali najkasneje clo 5. oktobra 1.1. Moder ufcrep. Dnevne novice. K a m - Bolgarski poslanik v Nišu pri bolgarskem kralju. Sofija, 21. septembra. Bolgarskega poslanika v Nišu, Čpprašikova, ki je pred nekaj dnevi došol semkaj, je sprejel car Ferdinand in ministrski predsednik Radoslavov. — Kakor poroča »Utro« se je vršil ministrski svet, katerega Se je udeležil poslanik Čaprešikov. Ministrski svet je baje sklenil zelo važne ukrepe. Razna poročila. ABSOLUTIZEM V RUSIJI. Bukarešt. Iz Odese se poroča: Odgo-ditvi dume sledi njen razpust, če pridobe carja za ta načrt. Goremikinovo mesto za-vzame mož z železno roko z absolutistično vlado. C. kr. okrajno glavarstvo v n i k u je izdalo sledeči razglas: Obeta se nam dobra sadna letina. Sadje je i v svojem stanju i posušeno izborna hrana in lahko donaša lep dobiček. Ako pa se uporabi za mošt ali pa celo za žganje, ne odleže mnogo, pač pa je podana s tem le še večja prilika, da se razširja nesrečno pijančevanje in žganjepitje, ki je povzročilo vže toliko gorja in uničilo vže toliko eksistenc. ,, Naloga naša je, da skrbimo za ljudsko prehrano in bolj kot kedaj preje nam jie zastaviti vse sile, da se alkoholizem omeji, da pride ljudstvo do sreče in blagostanja. Pričakovati sc mora zatorej od vsakega razumnega posestnika, ki mu bo letošnje leto rodilo obilo sadja, da ne bo sadja vporabljal za prešanje mošta in kuho žganja, marveč, da bo skrbno gledal na to, da se sadje uporabi za prehrano bodisi v svežem stanu, bodisi v konserviranem (s sušenjem) itd. f Pripominja se, da bode c. kr. kmehj-, ska družba v kratkem izdala spomenico, I kako je hraniti in konservirati sadje, na kojo spomenico se vže sedaj opozarja. C. kr. okrajno glavarstvo, Kamnik, 1. septembra 1915. Lazarini. + Cesar je pritrdil sklepu profesorskega zbora modroslovne fakultete nemškega praškega vseučilišča, da se podeli častni doktorat načelniku generalnega štaba celokupne oborožene sile, tajnemu svetniku, generalnemu polkovniku baronu Konradu pl, Hotzendorfu. — »Domoljuliove« štev. 38 uprava ne bo mogla pravočasno odposlali, ker je bila konfiskacija naznanjena šele 15 ur po predložitvi prvega odtisa, ko je bila dotiskana že polovica »Domoljuba«. Ves natisk se je moral vsled tega zavreči in pripraviti nova izdaja. Cenjeni naročniki naj torej oproste neljubo zamudo brez krivde listove uprave. -j- Posnemanja vredno. Čujemo, da je poveljnik nekega vojaškega trena na Notranjskem ponudil kmetom od vojaštva na-kupljene vole, da jih porabijo za kmečko delo. Seveda se bodo kmetje z veseljem poslužili te umestne ponudbe. Želeti bi bilo, da bi se tudi drugod ta zgled posnemal. + Zasledovani člani jugoslovanskega odbora v Londonu. Tržaški uradni list objavlja tiralice radi hudodelstva proti vojni sili drža\e (§ 327 vojaške kazenske postave) proti sledečim članom navedenega odbora: dr. Ilinko H i n k o v i č, odvetnik in deželni poslanec, dr. Franko Potočnjak, odvetnik, Franc S u p i 1 o , izdajatelj in urednik reškega »Novega Lista«, in Drago-tin G u s t i n č i 5 , inženir, rojen L 1882. v Košani, okraj Postojna. Zasledovanci so vsi pobegnili v inozemstvo. — Hrvatski ban v glavnem stanu. Hrvatskega liana Ivana barona Šker-leca je včeraj v glavnem stanu jugozahodne fronte sprejel v avdijenci nadvojvoda Evgen. Po avdijenci je bil ban pozvan k nadvojvodi nr. diner. — »Deufscher Ostmarkenverein«. Listi iz Nemčije poročajo, da je to društvo sprejelo sledečo resolucijo: Ko se je vzelo na znanje poročilo o delovanju društva, se je zavzelo stališče proti vnetemu ustvarjanju razpoloženja od strani Poljakov in njim prijaznih strani, kar se da le težko združiti z notranjim mirom, kajti to razpoloženje bi znalo odvrniti nemški npod od smotrenega in treznega zasledovanja njegove poti, Povdarjalo se je, da morajo biti za bodočo ureditev stvari na vzhodu odločilne samo življenjske potrebe nemške države. — »Frankfurter Zeitung« je pred nekaj dnevi omenila tudi ta boj za zemljo, ki je jedro poljskega vprašanja. — Nove ministrske odredbe. »Wiener Zeitung« objavlja ministrsko odredbo, da prevzame sočivje vojnožitni prometni zavod; dalje odredbo, da odplačujejo kupone vojnega posojila poštni uradi. — Vsenomci izstopili iz nemškega narodnega sveta na Češkem. »Altdeu-tsches Tageblatt« poroča: Na sestanku nemškega narodnega sveta za Češko v Pragi dne 10. t. m. so izjavili zastopniki vsenemške stranke, cla se ne morejo več udeleževati nadaljnih posve-tovanj. — Umrla je v nedeljo v Zagrebu M a • r i j a P i r n a t, rojena Cvetnič, žena pokojnega notarja in popularnega slovenskega skladatelja Stanko Pirnata, — Pogrešajo nadporočnika G o 1 i a, Skoro gotovo so ga ujeli Rusi, — Hrvatski dnevniki dražji. Ker se je povišala cena papirju, zato poročajo upravništva vseh zagrebških dnevnikov, da zvišajo naročnino s 1. oktobrom mesečno za 50 vinarjev, t. j. vsak list bo za dva vinarja dražji kakor je bil doslej. — Ujeti vojaki v Przemyslu, Častniki: Praporščak 3. trd, top, p. Cesar Kazimir; poročnik 2. črnovoj. p, Dostal Adolf; čast, asp. A. div. št. 2 Godina Valter; nadporočnik 17. pp. Kraft Karol; poročnik 3, top. p. Pregel Ludvik; praporščak 27. pp. Sablič Justin; Tomincc Egon, težko topništvo. — Moštvo: Beltram Franc, 97. pp., Gorica; Čuber Josip, 3. dom. p., Jesenice; Dobrila Josip, 97. pp., Pazin; Engelbert Alfonz, 3. dom. p., Jesenice; Sedmak Josip, častniški sluga, 97. pp. — Ustanove za vpokojene železnižar-je, njih vdove in sirote. Sledeče ustanove za vpokojene železničarje, njih vdove in sirote so razpisane: 1. Avstrijski železniški podporni sklad, za vpokojene železničarje, oziroma njih vdove in sirote. 2. Moritz baron Konigsvvarterjeva ustanova za vdove in sirote. 3. Ustanova za avstrijske železniške invalide. 4, Ferdinand Linderjeva in S. Hahnova ustanova za uradniške vdove, 5. Friderik Avgust Birkova ustanova za vdove in sirote prožnih mojstrov. 6. Josip Dorrekova ustanova za posebno potrebno in ubožno vdovo, 7. Franc Riesnerjeva ustanova za podpore potrebne vdove železniških čuvajev, 8. Elizabetna ustanova za uradniško vdovo, 9. Bazil Koturjeva ustanova za uboge vdove južnoželezniških sprevodnikov, — Prošnje prvih treh ustanov nasloviti je na kuratorij ustanove, poslednjih na Administrativno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju potom postaje, v katere področju prosilec stanuje, ali pa po pošti. Prošnje morajo biti opremljene z ubožnim listom občinskega urada, zadostuje pa tudi potrdilo tega urada na prošnji, da je prosilec resnično reven in podpore potreben. — Umrla je v Vetrinju solastnica tvornice v Vetrinju gospodična Zofija pl. Moro. — Možitev manj kakor 16 let starih deklic v Prusiji olajšana. Pruski pravosodni minister je odredil, da se smejo odslej manj kakor 16 let stare deklice poročiti z dovoljenjem pristojnega sodišča in ne z dovoljenjem pravosodnega ministrstva kakor do zdaj. Koprive — nadomestitev bombaža. V »Hrv. Lloydu« beremo: »Duh prilagode-nja in iznajdbe je nam in našim zaveznikom v tej vojski zelo pomagal. Ker # je bombaž potreben za proizvajanje munici-je, a je vsak uvoz onemogočen vsled blokade morja, zato so naši in nemški strokovnjaki preiskali kulturno in divje rastlinstvo, iz katerih vlakenc bi se moglo proizvajati nadomestilo za potrebni bombaž. Najboljše rastline za to so koprive. Vojaška uprava zaradi tega priporoča, naj se nabirajo koprive, kjer je mogoče, iz katerih bodo izdelovali bombažna vlakenca, V okolici Zagreba so do sedaj nabrali 20 vagonov koprive, tako da ni mogoče v daljavi 4 km od Zagreba najti nobene koprive.« — Ranjeni so bili na ruskem boji« šču topničarji Štajerci desetnik Am-broš, topničarji Kenda, Ceh, Felgicer in Maslo. — Na kozah, pegastem lagarju ifl na koleri ni 21. septembra na Štajerskem nihče obolel ali umrl. — 13 letni požigalec in morilec. U Triebena na Štajerskem so poroča: Poslopje admontskega samostana v Trie-benu jo zažgal 13 in pol letni Franc Fritz. Škodo ima samostan 1200 do 1500 kron, najemnik Simon Fritz pa 3000 kron. Mladi požigaiec je izpovedal, da je zažgal, ker je hotel prikriti, da i* prejšnji dan ukradel svojemu dedu 23 kron. Dalje je pa mladi zločinec tudi priznal, da je on zastrupil z mišnlco 10. aprila t. 1. umrlo Julijano Wund, da so maščuje nad njo. — Patriotična požrtvovalnost. Anton Grbanovič, posestnik v Lipovcu na Hrvatskem, je daroval c. in kr. 5. armadi 19 volov, 10 svinj in 50 meterskih stotov sena. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po več mesecih Matija Gregorin, član tukajšnjega Kat. rokodelskega društva. Piše, da je zdrav in da se nahaja ujet v Tomsku v Sibiriji. — Smrt glasbenika letalca. V Fischa-mendu pri Dunaju je i z višine 50 metrov padel z letalnim strojem in se ubil hrvatski glasbenik Ivan Frobe. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Dominik Kante, doma v Šmarjah pri Ajdovščini; z njim so tudi Alojzij Abramov in Pepe Kralov iz vasi in iz Gor. Branice Vidič Jožef. Krizostom, Pepe Pintarjev in Cene županov so tudi ujeti. — Cenzura nam je poslala v objavo dopisnico vojnega ujetnika Franca Ipavec, ki je napisal samo svoj naslov, ne pa naslova staršev aK druge osebe, ki ji je dopisnico namenil. Ipavčev naslov je ta-le: Franc Ipavec, Vladimir Nikolajevič Šerikov, Boljša Mi-hajlovka, Jekaterinoslavska gubernija, Aleksandrovska Ujezda, Rusija. Prison-nier de guerre. Ipavec prosi za odgovor. — Smrt begunke. V. Ratečah na Go-, Ker jc po Statutu za vstop v gospodinjsko šolo določena starost 16 let in da vsled tega 14 letne deklice lahko svoje študije bodisi v smeri splošne izobrazbe, kakor tudi gospodinstva nemoteno nadaljujejo, se je lani otvoril na gospodinjski šoli tudi triletni nadaljni izobraževalni tečaj z učnim smotrom, ki je nad smotrom meščanskih šol. A letos bo pa ta tečaj le, če se zadostno število učenk oglasi. Vsaka učenka, ki v ta tečaj vstopi, mora imeti dovršeno meščansko šolo ali pa vsaj 8. razred ljudske šole. Prvi dve leti sta bolj teoretiškega značaja, v tretjem letu pa pride potem kuharski in gospodinjski pouk na vrsto. Ukovina znaša 10 K. Pogrešane Mine s Primorskega. Vsi spodaj navedeni so uslužbenci pri K. u. k. 2/97. Mil. Arb.-Abth. pošta Kranjska gora: Cenčič Ivan iz Staregasela, okr. Tolmin, išče ženo Marijo s 4 otroci; — Bučna Andrej iz Staregasela, okr. Tolmin, išče ženo Alojzijo s 5 otroci; —- Mor-fan Matija iz Pole, okr. Pola, išče ženo Terezijo; — Oblak Franc iz Pole, okr. Pola, išče ženo Marijo; — Simsich Jakob iz Biljane, okr. Gradišče, išče ženo Marijo s 7 otroci; — Zulian Mihael iz Biljane, okr. Gradišče, išče ženo Uršo s 4 otroci; — Persoglia Anton iz Medane, okr. Gradišče, išče ženo Jožeso s 3 otroci; — Bfessan Jožef iz Ajello, okr. Tržič, išče ženo Marijo s 8 otroci; —Fikfak Jožef iz Biljane (Dobra, 3), išče ženo Marijo s 4 otroci; — Misigoi Ivan iz Biljane (Kosarno, 8), išče ženo Ano s 7 otroci; — Ziglich Anton, iz Št. Florijana pri Gorici, išče ženo Katarino s 5 otroci; — Josip Lovrenčič, železniški čuvaj, Bohinjska Bistrica št. 75, poizveduje po svoii družini, ki je ostala v Doberdobu št. 72; — Josip Lavrenčič, Allgem. Krankenhaus, Zimmer Nr. 6, pošta Wels, Oberosterreich, išče Terezijo Lovrenčič, ki je stanovala pred izbruhom vojne v Podbeli št. 43, občina Sedlo pri Kobaridu; — Čuš Valentin, Zeli am See, poizveduje po bivališču Lazar Katarine, nastanjene pred vojno z Italijo v Sedlem pri Kobaridu. Isti poizveduje tudi po Amaliji Lazar iz Sedlega pri Kobaridu št. 68; — Leban Andrej, sedaj v Pulju pri Militararbeiter-abteilur.g 5, mornariška vojna pošta, poizveduje po Leban Frančiški iz Podgore številka 80 pri Gorici; — Kenda Mihael 97 Iftr, 20. g. g. kompagnie 4, vojna pošta 608 išče soprogo Leban Jožefp bivajočo v Volčah pri Tolminu; Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št 38, išče Grebeniak Miha iz Rodeža št 5 pri Kanalu; — Marija Pintar, Moste 58/1. išče sina Stanka, ki je bil pred vojno na otoku Barbana pri Gradežu; — Kar-mela Kaligaris, Cerkno Št. 62 povprašuje, kje da se nahajajo begunci iz Tržiča (Mon-falcone); Bon Giovanni k. u. k. Lagerkom-mando, Sternthal pri Ptuju, išče Giulio Bon, rojeno Bertogna iz Škocjana pri Tržiču; — Simčič Franc k. u. k. Inf. Mil. Arb. Abt. 203/97 Szanad Komitat, Toron-tal, Ogrsko, išče družino Frančiško Simčič z 2 otrokoma št. 72 iz Kozane; — Beč Franc, k. u. k. Mil. Arb. Abt. 203/97 Szanad, Komitat Torontal, Ogrsko, išče svojo ženo z 2 otrokoma iz Vipolž št. 53; — Prinčič Franc, k. u. k. Inf. Mil. Arb. Abt. 203/97, Szanad, Komitat Torontal, Ogrsko, išče svojo mater in očeta iz Kozane št. 95; — Žnideršič Andrej, Redgona, V/97 E. K., vpraša po svoji družini, ki je bivala pred izbruhom vojne z Italijo v vasi Uka» nje št. 10 pri Kanalu; — Gabrijelčič Ivan, k. u. k. Lir. 27, II. Feldkomp. II. Zug, vojna pošta 220, išče svojo družino: Gabrijelčič Marijo s 4 otroci, ki je bivala pred izbruhom vojne z Italijo v Anhovem št. 46, pošta Kanal; — Kumar Amalija iz Trsta, Via Stadion št. 27, IV. nadstr., išče gospo Lucijo Kumar iz Gorice, na Gradu št. 13, I. nadstr.; — Rolh Andrej, 4/97 Mil, Arb. Abt., vojna pošta 612, išče svojo družino: soprogo Marijo in 3 otroke iz Žage št. 131 pri Bovcu; — Stcrlinko Tereza, Slatina pri Rogatcu XV/65, Štajersko, išče družino Kralj Lucije, Nekovo št. 39 ln družino Katarine Goljevšček iz Ajbe, pošta Kanal: — Franc Pleško, c. kr. poročnik Lir. 27, vojna pošta 220, poizveduje po naslovu tospe padlega stotnika, Franca Dobnik, ir. 27, stanujočo prej v Gorici, Via Do-gana 23; — Šterlinko Mihael, črnovojnik, 3. Kader, 4. Ers.-Komp. Gradec, Woltert-dorf Ziegelbarake, 5. Zimmer, išče svojo ženo Marijo, 2 hčerki in 70 let starega očeta, vsi stanujoči pred izbruhom vojne z Italijo v Mariščnem pri Nekovem št. 44, občina Ajba, pošta Kanal; — Delponte Johann, delavec na c. kr. postaji v Pazinu, poizveduje po svoji ženi Elizi in 4 nedoraslimi otroci, ki so zginili na progi Tržič-Čcrvinjan; — Išče se Marija Komac, Bovec 304 in družina Juvančič, Bovec. Naslov za pojasnila: Marija Kem, Kisszchely 87, Tolna-komitat, Ogrsko; — Jožef Bre-gantič, k. u. k. Landesschiitzen-Reg. Nr. 3, Not-Reservespital Nr. 1, Abth. 3., Inns-bruck, Tirol Innstrasse, išče svojo družino: očeta, mater z dvema otrokoma, ki so doma iz Gorenjega Cerovega št. 15, pri Gorici; — Išče se družina Franca Jeron-čič, Kostanjevica pri Kanalu. Pojasnila prosi Ivan Jerončič, Cerkno št. 163, Primorsko; — Anton Uršič, k. u. k. Militar-Oberrealschule Maribor, išče svojo mater, brata in sestre, doma iz Kobarida št. 158; — Franc Pušnar, St. Gabriel bei Modling, Saal VIII., N.-O., išče svoje starše, doma iz Anhovega pri Kanalu; — Josip Podveš-ček, F. K. K. R. N. 4, Rcservespital, Zigel-gasse 21, Wien VII, išče svojo družino, doma iz Biljane št. 35. — Alojzij Koder-mac, Inf.-Reg. 97, IV. komp., vojna pošta št. 37, išče svojce, doma iz Pevme pri Gorici; — Bevčar Josip, k. k. Gendarmerie-Abschnitlskommando Nr. 2, Kordonpo-sten Vojsko, išče svojo ženo Frančiško s petimi otroci, doma iz Kambreškega številka 175, občina Ajba; — Janez Vernik, k. k. Gendarmerie-Abstchnittskommando Nr. 2, Kordonposten Vojsko, išče svojo ženo Frančiško z dvema otrokoma iz Kambreškega št. 185, občina Ajba na Goriškem. Dolžan Janko: Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K, vez. 4 K. Knjiga nudi vzorce vsakovrstnih vlog, prošenj, naznanil itd. na javne oblasti. Za posetnike, obrtnike, trgovce, kmetovalce itd. je ta knjiga nujno potrebna; mnogi gospodarji, ki so bili vajeni uradnih potov, se nahajajo sedaj v vojski in si svojci ne znajo prav nič pomagati; v uradih tudi uc dobijo zadostnih pojasnil, ker so uradniki preobloženi z delom. Ta knjiga pa nudi popolno jasnost za najrazličnejše vloge na urade. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Higijena na kmetih. Po dr. Feltgena knjigi »Landhygiene« priredil M. Č. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30, v. Ta knjiga je posebno v današnjjh dneh kričeča potreba. Kolikim boleznim in nadlogam bi se izognili, in koliko prezgodnih smrtnih slučajev bi preprečili, če bi Slovenci sploh, posebno pa naše kmelsko ljudstvo kaj vedelo o higijeni. Če ne boš gojil higijeničnih predpisov, boš sam kriv, če podležeš ti ali kdo tvojih kužnim ali nekužnim boleznim, od katerih nam preti vedno večja nevarnost. To knjigo, ki se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani naj torej vsakdo pazno prečita. Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih iedil s r'crom-nimi'sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. Gospodinja in kuharica, ki si je omislila to knjigo naj prečita predvsem predgovor, da bo znala izrabiti vse koristi, katere nudi ta knjiga. Če boš upoštevala nasvete te knjige si boš znala v kuhinji pj-magati z malimi sredstvi in ne boš prišla z lepa v zadrego. Knjiga se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. m H?'!Sm mm K OLEŠA P KIZ N ANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X i IJUBlJANA MflRIjtTERfc ZI JE* E STA ŠT H N 0 VI 5VET A M ASPR 0 TIK0 L IZ E j AZ A H ' L T E V A J TlE P fc VI' 5 JL 0 V. C E NIK . , '■ BREZPLAČNO V petek 10. sept. 1915 zvečer je bilo v neki gostilni v Sp. Šiški odpeljano kolo Es-ka (Goreč) St. 40.939, balanca kvišku zavita, skoraj novo. veriga napol krita. Pozornost pri nakupu ali prenaredbi. Kdor zasledi tatu dobi 50 K nagrade. Naslov pod kolo pri upravništvu liBta. Sprejme se prodajali v trgovino speceriiske stroke, vešen slovenskemu in nemškega jezika. Prednost ima taka, katera bi sama vodila filialKo. Vstop takoj ali pozneje. Naslov pove upravništvo .,Slovenca" pod št. 1879, če se priloži znamka za odgovor. __Sprejme sc takoj v trgovino modnega galanterijskega blaga v tej stroki dobro i/.ur 'em Ponudbo naj so pošiljajo na upravo lisla pi.d šifro »Prodajalka« š!ev. 1885. 1S85 siiKe i do naravne velikosti, kakov tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3400 prvi fotografski in povefcvnlni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a. M KHRFlTi Danes in jutri v »Kino Central" v deželnem gledališču. sprejme 'Katoliška tiskarna. ako mogoče nedoleten vojaščine prost se sprejme za modno trgovino. Naslov pove uprava lista. i SANATORUM • EMONA/, 1 ZA-NOTRANJE^g^^^O^:-BOLEZNI. 1 LJUBLtJANA ■ KQMEN£KE3A'Ultca- h eepmmKFavsu-m FR.DERGANC 1014 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuf.no vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod Ferdinand Svetsk c. kr. poštni nadoficijal v soboto, dne 18. septembra nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v torek, dno 21. septembra ob 4. uri pop. iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Obenem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem z.a obile dokaze iskrenega sočutja povodom težkega udarca, ki uas je zadel, vsora darovateljem prekrasnih vencev, blag-orodnemu g. c. Ur. pošt. svet. Franc Humelu, blag. gospodoma c. kr. poštnima nndoskrbnikonm Josipu Fleretu in Josipu Kurentu, gg. kologinjam in kolegom pokojnika, gg. poštnim uslužbencem ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega rajnika na njega zadnji poti. V Ljubljani, 22. sopt. 1915, Helenn Svetok, soproga. Franc Svetek, c kr. vlad. koncipist, sin. — Vika Svetek, učiteljica, — Via-dica Svotck, hčerki. — Ivnu Svoick, c. kr. nadrovident juž. žel. v p, — Anton Svetek, c. kr. računski ravnatelj v p., brsta. — Fani Rehnr, roj. Svetek, — Popi Murnlk, roj. Svotek, _ Dora Svetek, sestre. — Antonija Svetek, sopr. c. kr. nadi. v p. — Marija Svetok, roj. Krmavner, soproga c. kr. računskega ravnatelja v p. — Marija Urbane, roj. Lončar, svakinje. — Peter Urbanu, gostilničar, svak. — Vsi nečaki in nečakinje. Mestni pogrebni zavod. Dobro ohranjen glasovir se knpi. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca«. 1880 KUPIMO dobro ohranjen lahek voz za 1 konja. V najem se vzame hlev za več glav živine. — Pismene ponudbe na Vnovčevalnico za živino Ljubljana, Dunajska cesta 29. te/ vseh vrst in vsako množino Kupuje po najvišjih cenah J. GROBELNIK, I Ljubljana, Mestni trg štev. 22. I z zasebnih razlogov se takoj in zelo poceni proda 1826 mala vila z 11 orali gozda, travnikov in njiv pri Vetrinju v bližini Celovca in Trgovski pomočnik špecerijske stroke, dober detajlist, priden za-nesljiv in trezen sprejme se takoj in pod u-godnimi pogoji trg. firma I. Kušlan. Kranj (Gorenjsko). Čedna F|iŠcl z dvoriščem in vrtom pripravna za eno obitelj v Ljubljani ali naj' bližji okolici išče se proli gotovem plačilu za kupiti. — Pismene ponudbe na administracijo tega lista pod »Oblteljska hišaa. Posredovalci izključeni. Išče se postrežnica za celi dan ali samo par ur, na Resljevi cesti št. 13 II. 19U> i gospodinja na večje posestvo s trgovino in gostilno na Kranjskem. Pismene ponudbe na upravo lista pod: »Gospodinja štev. 1917.« 1917 Išče se ženska srednje starosti v svrho ženitve kot obstoječe iz dveh kmetij, skupno ali vsaka kmetija posebej, obsegajoč 62 oralov, krasen 701eten gozd, zemlja prvovrstna, arondirana. Naslov pove iz uljudnosti uredništvo „Mira" v Celovcu. kupi vsako množ no za vojaške potrebščine po višji ceni kot vsak drug prekupec 17S2 Kranj - dareulsKo. Ant. Dr. Brecelj, primarij v Gorici, naznanja v svojem in svojo soproge Alice imenu sorodnikom in prijateljem žalostno novico, da je njih ljubljeno poldrugoletno hčerko Magdico dobrotni Bog danes sprejel med Svoje izvoljence V Ajdovščini, 20. septembra 1915. 1919 Mesto posebneža obvestila. Zahvala. Ob prebridki, nenadomestni izerubi, ki nas je zadela s prernno smrtjo našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, brata in tasta, gospoda Mateja Lončar hotelirja in lesotržca so nam bili v veliko, dobrodejno uteho številni in prisrčni dokazi sočustvovanja, ki so nam dohajali od blizu in daleč. Za vse te izraze iskrene ljubavi se vsem cenj. sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejše zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. duhovščini za vodstvo pogreba, vsem velecenjenim tržanom, ki so se v tako obilnem številu vdeležili zadnjega sprevoda, vsem okoliškim vdeležnikom pogreba, posebno še onim iz Kranja in sploh vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili spomin blagega pokojnika. Iskrena zahvala bodi tudi vsem dar o vatel jem krasnih vencev in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čast. V Tržiču, dne 21. septembra 1915. Žalujoči ostali. VČKATINKTURA 'lekarnarja PlCCOUja v Ljubljani pitam te 0691^1 teVm. RAZPOŠILJA 1 steklenica 20 vinarjev. Naročila po povzetji. A/N TO/N BOel ^ barvarija ln kemična pralnica Ljubljana, Selenbnrgovanl.6 "Dela se izvršu!ejo tudi na Glincah št 46. Nizke cenel Točna in solidna postrežba ' Obstoj tvrdke že čez 50 let. svcžc ^m kupuje vsako množino in po najbol ših cenah 1638 veležganjarna sadja M. Rosner & Co, LlubUana. Ježice kupuje v usodi množini Alex. Rosenberj Gradec. Elisobethiners. 6. nr Kupim vsako množino v a jezic In vsake vrste kože in loja Jos p Prostor, trg. s kožami Ljubljana. Poljonska cesta 73. 7. vporabo kuhinje, se iščeta za takoj. Naslov pod »B. L.« na upravništvo tega lista. 1912 .....................................................iiiiiimiimiiiimiiuii.............................niiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i i I Odvetnik dr. Peter Medvešček | s š = 3 p javlja tem potom, da je otvoril v Radečah pri Zid. mostu 1 = a | svojo 1922 I j odvetniško pisarno. I S a a s 1 I ii!iiinwHniBumnnmmiwiimi«m»wiwiwiminiiiinu Ad št. 13874. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Razpis. 1911 Deželni odbor kranjski razpisuj"e eno izpraznjeno mesto dekliške ustanove Jakoba pl. Schellenburg v letnem znesku 220 K. Pravico do te ustanove imajo kranjske plemenite gospodične in, če ni takih, tudi druga poštena dekleta iz Kranjske. Prosilke za to ustanovno mesto naj predlože svoje s krstnim in domovinskim listom, z nravstvenim spričevalom ter s premoženjskim izkazom opremljene prošnje do 15. oktobra 1915 deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 21. septembra 1915. Deželno oblastvo Kranjske vojnozavarovalnega oddelka pomožnega zaklada za vdove in sirote, okrajno glavarstvo Kamnik, sprejme takoj za glavurstvo Kamnik zanesljive in pridne 1920 krajevne zastopnike oziroma sotru Jnike in sotrndnice proti ugodnim in stalnim prejemkom. (Vdove in sirote po bojevnikih, soproge rezervistov, duhovniki, učitelji in učiteljice imajo prednost.) Predstaviti se je treba dopoldne med 9—12 in popoldne med 2—5 uro v uradni pisarni v Kamniku. Prošnje se pošljejo laliko tudi pismeno. Vodstvo okrajne poslovnice v Kamniku. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavaovinja na doživetje In smrt, otroških dot. rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj konrem leta 1914. . . . . . .......................K 173,490.838 — Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914............... K 48,732.02^76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K '432 232 66 Kdor namerava skleniti življensto zavarovanje, vel|avno za VOjnO Zaoarooanle, naj se v lastno korisi obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poStnlne prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta St. 12. Tisk: »Katoliške Tiskarnea. Odgovorni urednik: Joiei Gostinčar. državni poslanec.