Posamezna Številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 172. v Ljubljani, v nedeljo dne 31. jnlijo im Leto M. »SLOVENEC« velja po pošti na vs3 strani Jugoslavije ln v Ljubljani: ia oelo leto naprej . K 2i0-—. sa pol leta „ .. „ 120 — ■a četrt leta m . . „ 60-— sa en mesec „ .. „ 20-—. Zalnosemstvo celoletno s Sobotna izdaja: ~ Za oelo leto.....K 40 — ra Inozemstvo ... „ 55 — SMT Urednlšivo te v Kopitarjevi uliol štaT. 6/I1L Ro&oplsi se ne vračajo; nolrankirana pisma se ne sprejemajo. Urodn. telet. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Kaostolpaa peUhrrsU (5i u Uroka k 3 mm visoka aH n)* prostor) > sa enkrat ... p« K fi-— poslana tU. . . pe K K« Pri večjem naročilu popust. ' Hajnanjii oglas 59/flmm Kfflui Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po p raz* ■Ika oh 5. ari zjutraj. Sprava je t Kopitarjevi al. 8. — H«6ua poitne kraa. ljubljansko M. 650 sa naročnino la št. 349 sa oglasa, iritr. la češke 21.797, o«r. 26.511, boen.-herc, 7983. Pogrošen načrt. Zdaj ko nam je takozvani zakon o zaščiti države znan tako po svoji vsebini kakor tudi po načinu, kako ga misli sedanja vladna večina brez vsakršne možnosti stvarnih in formalnih, izprememb uzakoniti, nam je dana prilika podvreči ga javni kritiki v celem obsegu. Če bi tega ne storili, bi res zaslužili, da se nas smatra za državi nevaren element, kajti zakonski načrt ministra Pribičeviča v svoji sedanji obliki bo po našem globokem prepričanju državi bolj škodoval nego koristil. Zakonski načrt vladne večine je nesrečen že po svojem naslovu. Zakon o zaščiti države že samo po tem svojem nazivu znači, da zakonodavec smatra obstoj države za ogrožen. V Nemčiji bi se tak zakon imenoval »Reichsschutzgesetz«, v Italiji >legge per la difesa della patria«, toda v modernem zakonodavstvu bi zaman iskali takih zakonov. Mi navajamo Italijo zato, ker je tam javni nered danes hujši nego kjerkoli na svetu, in vendar se italijanski državniki pomišljajo, da bi sklepali kak izreden zakon zoper rdeče ali bele teroriste, dasi bi bil po sebi morebiti potreben, kamoli da bi ga nazivali zakon za zaščito domovine. Ne da bi se spuščali v razmotrivanje, je li bi za boj zoper terorizem zadostovali obstoječi kazenski zakoni, tolmačeni z vidika pravkar sprejete ustave, ali pa je res potreben posebni in izjemni zakon, kakor ga imajo Belgija, Švica in Amerika, na noben način ni bilo umestno, da se daje inozem-atm povod misliti, da je naša država v nevarnosti. Že sam zakon, ako se lojalno interpretira člen I. in člen XVIII., obrača svojo ost proti tistim, ki ogrožajo javni mir potom revolucionarnih aktov, naj-siže bodo ti akti individualno-terorističnega značaja ali pa merijo na podžig revolucije v masah. Vsi pa vemo, da te tendence danes obstojajo po vseh državah brez izjeme, ne da bi posegale te države po izjemnih sredstvih; tiste države pa, ki so to smatrale vseeno za potrebno (in med temi so razun Amerike, Švice in Belgije tudi Bavarska jn Madžarska), so vse svoje zakone naslovile proti, anarhistom ali komunistom; sicer v svrho zaščite javnega reda, niso pa storile te neprevidnosti, da bi imenoma same proglašale državo kot tako za ogroženo. To je važno z ozirom na vtis, ki ga more kaj takega napraviti na inozemstvo in ravno Jugoslavija ima najmanj povoda, da bi sama sebe pred svetom diskreditirala, s tem iz-podkopavala zaupanje v svojo moč in solid-nost in tako škodovala sebi v času, ko imamo v načrtu važne politične in gospodarske pogodbe z inozemskimi državami in državicami. Bismarck je podobno postavo imenoval »Sozialistengesetzc, mi bi jo lahko zvali zakon zoper teroriste ali podobno, naslov »v zaščito države« pa je tako alarmantnega značaja, da bi opozicija v parlamentu gotovo zahtevala izpremembo, da ji te možnosti ni odvzela sedanja vlada, ki je s po-močjo skrajno nelojalne interpretacije člena 183 ustave odvzela parlamentu vso možnost, da tako važni in dalekosežni zakon primerno modificira. Naše mnenje je tembolj upravičeno, ker nam vlada izjemni zakonski načrt »v zaščito države« predlaga en mesec po sprejetju ustave! Z ustavo so se, kakor venomer naglašajo vladne stranke, položili edini in pravi temelji države, se je zasigural njen obstoj na način, kakor si boljšega ne moremo misliti, ustavo so vladni listi predstavljali inozemstvu kot vzor demokratiz-ma in svobodomiselstva, kot dokaz, da na svetu ni liberalnejše države kot je naša, in so poudarjali, da je zdaj zasigurana proti vsakršni nevarnosti. Če se zdaj po preteku štirih tednov, ko se še ni dobro posušilo tiskarsko črnilo, s katerim so demokratski organi to ustavo nahvalili pred vsem svetom, isti demokratski državniki pridejo z zakonskim načrtom o nujni zaščiti države, ki da se nahaja v največji nevarnosti, kaj si more Evropa pri tem misliti? >Zakon proti teroristom,« to bi vsi razumeli, >za-kon o zaščiti države« pa bo omajal naš kredit ne samo v Palais Bourbon in na Do\v-ning Streetu, marveč tudi po vseh borzah, kjer kotirajo naše devize. Druga stvarna pogrešenost Pribičevi-čevega načrta o zaščiti države je ta, da se ni hladno premislil, nego da se je sestavil in predložil pod vplivom izvestnih momentov, ki vzbujajo opravičeni sum, da se bodo njegove določbe skušale uporabljati proti vsem, ki si ustrojstva države ne mislijo tako kot vladne stranke, čeprav razun komunistov in pod vplivom habsburške propagande stoječih temnih elementov ni nobene druge stranke v naši državi, ki bi hotela svoj program uresničili potom prevrata. Gotovo je, da bi država, če bi zmagala načela bodisi avtonomističnih bodisi federalističnih in socialnih strank ali pa celo takih v državnopravnem oziru radikalnih strank kakor je radičevska in republikanska, izgledala temeljno drugače nego je sedaj, ko se je uzakonila demokratsko-radikalna ustava; vendar pa vsak lojalen politik ve, da niti ena iz teh strank ne misli na to, da doseže izpremembo državnega ustroja revolucionarnim potom — ene zato ne, ker so načeloma proti revoluciji, druge zato, ker jo smalrajo za taktično po-grešeno. Zakaj se potem ne samo od strani demokratskega tiska, marveč od strani vodi vn i h državnikov kakor je n. pr. Pribičevič, pri motivaciji zakona o zaščiti države naglaša, da je naperjen ne le proti teroristom, ki ali države načeloma nočejo ali pa hočejo nov družabni red potom nasilnega prevrata, marveč proti vsem strankam sploh, ki imajo o ustrojstvu države drugačne nazore nego vladajoči dve stranki? Sam po sebi je zakon o zaščiti države stiliziran tako, tla bi res zadel samo antidržavne teroriste, ako bi se lojalno interpretiral; toda ravno izjave vladnih strank in odgovornih ministrov kažejo, da se na lojalno interpretacijo ne misli. Zato bi bila opozicija v interesu brezpristranskega tolmačenja zakona zahtevala, da se potom bolj določne formulacije posameznih paragrafov odreže vsaka možnost samovoljnega apliciranja njihovega smisla, toda vlada je lo preprečila in nalašč preprečila I To je tembolj vredno obsodbe vsakega državljana, ki mu je resno na tem, da se država zaščiti, ker bi bil zakon, ki bi bil sprejet po tehtnem preudarku, normalnim potom in s sodelovanjem vseh strank, državo gotovo bolj zaščitil nego zakon, ki ga forsirati dve stranki, kateri si po krivici arogirati privi-leg državotvornosti in kateri sta že opeto-vano dokazali, da ta svoj umišljeni privi-leg izrabljata v svoje posebne sti'ankarske svrhe! Tako je ta stvar in nič drugače, če jo gledamo s hladnim razumom in resničnim čutom za blagor države. Današnja seja zakonodajne skupščine. Belgrad, 30. julija. (Izv.) Današnja seja zakonodajne skupščine se je začela ob 9. uri dopoldne. Predsednik dr. Ribar je takoj, po otvoritvi seje govoril krasno po-smrtnico pokojnemu Miloradu Draškoviču. V svojem govoru je ostro obsodil atentat, ki ga je zakrivil zločinec v družbi zločin- cev. Nato je obširno očrtal življenje in politično delovanje Milorada Draškoviča in na koncu govora pozval skupščino, naj strne svoje vrste na redno delo, da pokaže svetu, da v naši državi vlada red in zado-voljnost. Belgrad, 30. julija. (Izv.) Prihodnja seja zakonodajnega odbora bo v ponedeljek ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. voliiev predsednika, 2. pregled od vlade izdanih naredb, 3. razprava o novem carinskem postopanju, 4. razprava o državnem posojilu, 5. razprava o novih za- konskih predlogih glede ureditve neposrednih davkov. — Na današnji seji je bil izvoljen odbor za izdelavo poslovnika za zakonodajno skupščino, v katerega so izvoljeni dr. Žerjav, dr. Marinkovič, Filipo-vnč in Joca Jovanovič. Belgrad, 30. julija, (izv.) Danes je bila seja ministrskega sveta, na kateri so bili odobreni krcdlii za nekatera ministr- ja stva. Nato je minister Pribičevič poročal, o nadaljneni poteku preiskave proti komunistom. London, 29. julija. Kakor doznava Reutcrjev urad, razpravlja britanski odgovor na francosko noto obširno o razmerah, ki so ustvarile sedanji položaj. Odgovor se bavi z očitkom, da je Anglija s svojim zadržanjem napram Franci i ojači-la pozicije Nemčije. Odgovor veli, da jc francoska zahteva, takoj neodvisno od vrhovnega sveta odposlali ojačenja v Gornjo Šlczijo, nekaj izrednega, in naglaša, da ni nobena podstava za skunpo politiko mogoča ter da za nadaljnja pogajanja ni nobenega pravega smotra, preden Anglija nc dobi vpogleda v namere francosko vlade. Britanska vlada si prizadeva, uva-ževati vsako sredstvo, da bi ustregla Franciji. Vendar pa se mora poudariti, da po vesteh, došlih v London, francoskim četam v Gorenji Šleziji ne preti nobena nevarnost in da torej odpošiljalev ojačenja ni nujna. Pariz, 30. juliji. Sporazumno z angleško vlado je dala francoska vlada generalu Lerondu, predsedniku medzavezniške komisije v Gornji Šleziji, navodilo, naj z ozirom na skorajšnjo sejo vrhovnega sveta, prepreči vsak poskus upora bodisi s i' ske bodisi z nemške strani. Minist. predsednik Briand je sprejel angleškega poslanika Hardingsa, kateremu je izročil odgovor srancoske vlade na zadnjo angleško noto. Pogajanja med Japonsko in Ameriko. (Od našega inozemskega poročevalca.) Pariz, 28. julija. »Associated Press« poroča iz Tokija, da se je japonska vlada dcfiniiivno odločila, da pošlje zastopnika na washington-sko konferenco, da pa ima neke pridržke. — »Reuter« piše glede tega, da Japonska odklanja, da bi \vashingtonska kenferem i obravnavala zgolj sibirsko in kitajsko vprašanje, ne da bi se obenem postavila na ~>ro-gram vprašanja, tičoča se Mehike in japonske emigracije v Kalifornijo, Avstralijo ter nizozemsko Indijo- — Poročevalec »Timc-sa« iz Tokija je izvedel, da je ameriška vlada na te japonske »vidike« odgovorila na ta način, da se izogiblje vseh kočljivih točk daljnevzhodnega problema, ki da naj se mogoče rajši obravnavajo posebič izven konfercnce. Baje je Amerika pripravljena vesti diskusijo o pacifiškem vprašanju bolj na splošno, ker sta šantunsko in sibirsko vprašanje že potom verzaljske pogodbe »rešeni«, pač pa je treba jasnosti glede otoka Yap, o čemer se Amerika in Japonska pogajati že zdaj konfidencijalnim potom. Če ta poročila odgovarjajo dejstvom, bi washingtonska konferenca utegnila imeti zelo platoničen pomen. Sicer pa se tega velesile same zavedajo, kajti »Exchange Telegraphe« poroča, da je ameriški sekretar za mornariške zadeve Denby izjavil, da se bo od kongresa odobreni mornariški program neoziraje sc na washingtonsko konferenco izvajal dalje, londonski listi pa prinašajo depešo iz Tokija, ki pravi, da je japonska vlada podala slično izjavo. Do maja 1922 bo Japonska imela gotovih 6 velikih križark, sedma in osma pa se začneta v kratkem graditi. Od 8 srednjih križark bosta dve kmalu dograjeni, dve se začneta graditi še ta mesec, ostalih 4 nekoliko pozneje. Od pomožnega brodovja je polovica že gotovo. Washington 30- julija. Državni tajnik Hughes je razpravljal danes z angleškim in japonskim poslanikom, kakor tudi z italijanskim opravnikom poslov o času, ko naj se otvori razorožitvena komisija. Anglija bi želela datum 11. novembra, dočim bi bila Francija zato, da se konferenca otvori koncem leta. Japonska poudarja, da bi bila prezgodnja otvoritev razorožitvene komisije njenim interesom neugodna. izročitev komunističnih poslancev sodišču. Belgrad, 30. julija. Danes dopoldne je prejelo predsedništvo narodne skupščine akt od preiskovalnega sodnika v zadevi atentata na prestolonaslednika Aleksandra, v katerem se zahteva izročitev vseh komunističnih poslancev sodišču, ker je dokazano, da so sokrivci atentata na prestolonaslednika. Položaj v Rusiji. London ,29. julija. Sovjetska vlada je glede na borbo zoper lakoto odredila: 1, da se formirati dve delovni armadi, vsaka po 60.000 mož, ki se bosta rekrutirali iz samih brezposelnih, 2. da se dovoli gotovemu številu brezposelnih, da si poiščejo dela v inozemstvu, vendar pa rodbin ne smejo vzeti s seboj. — Sovjetsko časopisje poroča, da so sc v prvi polovici julija registrirali slučaji kolere: 780 v Saratovu, 620 v Samari, 1348 v Caricinu, 540 v Ka-mukinu, 970 v Astrahanu, 300 v Jenota-jevsku, 1068 v Hvalinsku in 12000 v drugih okrajih saratovske gubernije. Malinov o političnem in gospodarskem položaju Bolgarije. Novi bolgarski poslanik na Dunaju dr. A. Malinov je v pogovoru s poročevalcem >Neue freie Presse« izjavil, da so vesti o prevratnih pripravah na Bolgarskem brez vsake podlage. Sedanja vlada, izišla iz kmetske stranke, ima za seboj dvotretjinsko večino nad vsemi drugimi strankami, a komunisti so sploh najmanjša in najbrez-pomembnejša stranka v deželi. Za seboj imajo le par kočarjev, ki bi radi prišli do zemjle. Sedanja vlada je ukinila 4. člen kazenskega zakonika, ki odreja kazensko preganjanje oseb, ki so začasa vojne oškodovale interese države in prebivalstva. Med vojno se je bila namreč tudi v Bolariji razpasla strahovita korupcija, ki je bila v veliki meri kriva vojaškega poraza. Ko so začeli zasledovati krivce, se je pokazalo, da so se pravi krivci znali izmuzati, pošteni trgovci so pa morali s svojim imetjem bežati v inozemstvo, da so se oteli preganjanju. Sedaj je vlada ta člen ukinila in povabila pobegle trgovce, naj se vrnejo v domovino. Na ta način se bo bolgarska trgovina zopet dvignila. Dalje je sedanja vlada dala deželi nov šolski zakon, ki je umerjen po agrarnih potrebah dežele. Nad vse dobro se je obnesel zakon o delavni dolžnosti. Vrhu vsega je letošnja letina tako bogata, da dežela še ne pomni take. Bolgarski državni proračuni ki izkazuje letos še 400 milijonov levov primanjkljaja, bo s prihodnjim letom zopet aktiven. Bolgarija bo mogla, ne da bi nalagala prebivalstvu občutnih žrtev, mirno začeti odplačevati določeni ji odškodninski dolg. — O zunanji politiki je rekel Malinov: . Naši odnošaji nasproti sosednim državam so, v kolikor dopuščajo učinki vojne, mirni in prijateljski. Bolgarsko prebivalstvo ničesar bol j ne želi, nego da se more po dolgi vojni zopet posvetiti ustvarjajočemu delu. Bolgari po ogromni večini priznavajo zasluge sedanje vlade, ki je prebivalstvu zagotovilu vse potrebne predpogoje za prospeh. To veselje do dela in bogajo obilje, ki kipi letos iz boJ^ garske zemlje, ustvarjata rastoče blagostanje, s katerim se stalno popravlja tudi vrednost našega denarja, tako da bo tečaj naše valute kmalu dosegel dežele, ki jim je bila vojna sreča mila.« AVSTRIJA DOBI ZAPADNO OGRSKO. Dunaj, 30. julija. Kakor poročajo listi, poslaniška konferenca snoči oficielno naznanila avstrijski vladi, da se vrši prvo razpravljanje glede predaje Zapadne Ogrske dne 6. avgusta v Šopronju. KARL SE NE VRNE NA OGRSKO. Belgrad, 30. julija. Novi madžarski poslanik Kakos demontira vesti o prihodu razkralja Karla na Madžarsko, češ da so te vesti razširili gotovi dunajski finančni krogi, da pospešijo padec madžarske krone, ki je poslednje dni padla za 40%. DEMENTI O GRŠKO-OGRSKI ZVEZI. Belgrad, 30. julija. Grški poslanik demontira vesti o pogajanjih med Grško in Madžarsko vlado o eventuelni akciji proti Jugoslaviji in Češkoslovaški. Te vesti sta posebej še dementirala grški opravnik v Pragi in s posebnim komunikejem minister za zunanje stvari v Atenah. GRŠKA OFENZIVA USTAVLJENA. Carigrad, 29. julija. (Turško vojno poročilo.) Grška ofenziva se je pred Said-ghazi popolnoma ustavila. Bitka pri Said-ghazi je trajala tri dni. Grki so noč in dan odbijali napade, morali so se pa umakniti turškim protinapadom. Število ujetnikov znaša nad 2000 mož. Goriško pismo. ltonomi za Italijane v Jugoslaviji. — Krvavi boji med fašisti in komunisti. Miren pri Gorici, 27. julija 1921. Novi italijanski ministrski predsednik Bonomi je imel dne 18. t. m., ko je predstavil svoje ministrstvo, v italijanski zbor niči daljši govor. Zanimiv in karakterističen je zlasti odstavek, v katerem italijanski premier zagotavlja svoje varstvo onim maloštevilnim Italijanom, ki so prišli nt dalmatinski obali pod Jugoslavijo. Bonomi je izjavil: »R:pallska pogodba se mora izvršiti z na jvečjo vztrajnostjo I Ščititi se morajo pri tem italijanski čustva in pokazati se mora največja lojalnost v spoštovanju koristi in čustev druge pogodbene stranke. Vlada namerava izvršiti ti dve dolžnosti, ki sta neodložljivi in na to iskrenost svojih namenov se namerava sklicevati v svrho izdatae zaščite Italijan, elementov, ki predstavljajo na drugi obali Jadrana zaklad omike in kulture, iz katerega morejo vsi, brez razlike plemen, črpati v obče dobro.« Ako se italijanska vlada pred vsem svetom tako odločno poteguje za svoje so-rojake, ki v neznatnem številu bivajo v drugi državi, ki jim že itak da vse pravice, potem so isti lahko pomirjeni: nihče jim ne bo skrivil lasu. Ni čuda potem, če postajajo, kakor čujemo, naši Italijani onstran meje včasih objestni in ošabni! Nam Jugoslovenom ni tako dobro! Nad pol milijona so nas odtrgali od svojih krvnih bratov, čeprav že stoletja in stoletja bivamo in trpimo v teh pokrajinah, a zaman hrepenimo in čakamo na zaščitnika, ki bi zastavil svojo mogočno besedo za n~še pravice. Zato pa spremljajo križev pot našega trpljenja požgani »Narodni domovi", zaprti ali pregnani narodni borci, v italijanskih mučilnicah trpeča nedorasla šolska deca. Zato je namakala istrsko zemljo kri mučeniškega Istrana. Zato kriče po LISTEK. Razvoj jugosl. misli pri Kreku. (Iz predavanja v S. K. S. Z. dne 4. januarja 1921. — Sestavil I. Dolenec.) (Dalie.1 f) Krekova oporoka. Videli smo, da je Krek vse pričakoval samo od poštenega dela, da ni upal na kralja Matjaža, ampak se je zavedal, da bomo želi samo to, kar si bomo priborili z zavihanimi rokavi. Zato se tudi ni vdajal nikakim iluzijam, kako se bo v Jugoslaviji cedilo samo mleko in med. Narava ne dela skokov .kulture pa tudi ne. Ostanki večstoletne turške nadvlade se ne dajo čez noč zabrisati. Država bo znešena skupaj iz pokrajin z najrazličnejšo preteklostjo. Tudi se je zavedal nasprotij, ki obstojajo med posameznimi plemeni. Danes se ta nasprotja kar mogoče podčrtavajo. Krek je pa, kakor vedno med ljudmi, s katerimi je delal skupno, iskal tega, kar nas druži. Krek se je zavedal težkoč, ki bodo nastale iz verskih razlik v državi. O pravo-slavju je rekel v zasebnem razgovoru, da ga niso poklicala v življenje toliko dogma-tična nasprotstva kakor politični interesi. pravični kazni ruševine istrskih vasi, zato smo brezpravna raja, prepuščena dobri volji italijanskih gospodarjev! Sicer pa imajo besede italijanskega ministrskega predsednika tudi svojo — recimo — humoristično plat. Ali ne zveni kakor prešeren »Galgenhumor« beseda o zakladih italijanske omike in kulture«, ko se pa dogajajo v tej državi dan za dnem brezprimerna divjaštva. Gotovo so Italijani na svojo mnogoletno kulturo lahko ponosni. Njihova povestnica beleži imena, pred katerimi se v občudovanju klanja ves omikan svet. Delež italijanske naobrazba pri splošni civilizaciji je brezdvomno velik. Toda za sodobno Italijo, zlasti kakor se kaže v zadnjem času, ta priznanja ne morejo veljati. Boji med fašisti in komunisti zavzemajo že oblike, ki spominjajo na najbolj divje in krute čase človeške zgodovine. Poslušajte samo poročilo o boju med fašisti in komunisti dne 24. t. m. zvečer v Roccastradi na Toskanskem posneto po italijanskem izvirniku: »Snoči (t. j. 24. t. m.) je prišlo pri Roccastradi med fašis-ti in komunisti do hudega spopada. Fašisti so prišli iz Gros-seta na dveli avtomobilih. Blizu Roccastra-de so bili napadeni od kakih deset komunistov. En fašist je bil ubit. Fašisti so nato ustavili avtomobile in začeli odgovarjati na streljanje. Razvila se je prava bitka. Ker je bilo fašistov nad 50, so se komunisti morali umakniti. Fašisti so jih zasledovali in skoro vse polovili. Vse ujetnike so ubili brez usmiljenja. Preiskovali so tudi kmetske hiše. Vse tiste, pri katerih so nagli izkaznice komunistične stranke, so tudi ubili. Vsega skupaj je bilo ubitih 13 komunistov in 1 fašist. Poleg tega so zažgali fašisti tudi okrog 17 hiš.« Ali ste že slišali kaj podobnega? Ne-oborožene ujetnike, ki se ne morejo braniti, se brez pardona pobije, ljudi, ki pripadajo k drugi politični stranki, se brez drugega vzroka in brez vsake sodbe po-streli kakor zajce! I nljudje s takimi ma-nirami naj razširjajo kulturo? Gospod Bonomi je res — humorist! —e— PoESSilna novice. -f- »Poštovanje države«. Znani srbski novinar Dušan S. Nikolajevič je priobčil v »Pokretu« članek z gornjim naslovom. Odobrava v splošnem namere vlade zajeziti pot prodirajočemu anarhizmu, daje pa obenem krepke lekcije našim državnikom, ki da so s svojim nizkim in nekulturnim strankarstvom glavni vzrok današnjemu stanju. Pravi, »da bo spoštovanje države prodrlo in zmagalo samo tedaj, ako bodo voditelji državo tudi sami spoštovali in ne bodo svojih interesov predpostavljali, državnim. Navaja za zgled Rusijo, ki je postala žrtev boljševizma samo radi tega, ker je bilo meščanstvo pokvarjeno in ker je inteligenca, ki bi morala Rusijo postaviti na demokratski temelj, ostala popolnoma pasivna, dočim je boljševiška inteligenca s terorjem uveljavila teror. Poudarja, da vlada ne sme nastopiti samo proti eventualnim razdirajočim krogom med Slovenci in Hrvati, temveč je njena dolžnost, da z vsemi sredstvi pobija šovinizem tudi med Srbi, ki nazivajo sebe »državotvorne« obenem pa vse svoje blato podtikajo Hrvatom in Slovencem. Če bo država spoštovala sama sebe in če se bodo naši državniki dokopali do prepričanja, da za merilo politične morale državljanov ne sme biti merodajno vedno kričanje in natolcevanje profesioni ranih patriotov in reakcionarcev in če bo država v resnici napredna, potem se bodo razmere pri nas kmalu sanirale. V nasprotnem slučaju pa bo kaos vse večji, vse bolj zamotan. -f Dr. Trumbičevo glasilo »Slobodna Tribuna« odločna obsoja vladni zakonski načrt o zaščiti države, ker je tako elastično sestavljen, da se da izrabiti proti komurkoli, ako režim hoče. Nadalje jako dobro pravi, da bi se izjemna polnomoč-ja mogla poveriti samo koncentracijski vladi, ne pa stranki, kije sama izzvala velik del nezadovoljnosti in nereda v državi! Končno se dr. Trumbičev list obrača proti nameri, da se kumulativno razveljavijo mandati poslancev, ker je to nasilje, Kdor je kriv, naj se izroči sodišču. V drugem članku obsoja »Slobodna Tribuna« fašizem, ker bi se na ta način nered v državi še povečal in se naša svoboda in neodvisnost gotovo upropastila. Red ima vzdrževati država, če pa sama ni zmožna, bi bilo to znak, da je prenehala biti. Dr. Trumbičevo glasilo pa se tudi ostro obrača proti izzivanju plemenske mržnje, kakor to prak-ticira sedaj glasilo Hrvatske zajednice »Hrvat«, ki ščuva na Srbe. -j- Iz Rusije se je vrnil v Belgrad Mio-drag Manojlovij, ki je spremljal dr. Simo Markoviča na njegovem potu v Moskvo in je bil takoj odveden v zapor. -f Ratifikacija mirovne pogodbe z Mažarsko. Dne 26. t. m. je bila izvršena ratifikacija pogodbe z Mažarsko v francoskem zunanjem ministrstvu. Zapisnik te deponirane ratifikacije so podpisali polno-močni zastopniki Anglije, Francije, Italije, Japonske, Belgije, Rumunije, lcraljevine SIIS, Češkoslovaške, Siama in Mažarske. + Razmejitev med Jugoslavijo, Madžarsko in Rumunijo. Početkom avgusta, torej čez nekaj dni, se bodo sestali naši in madžarski člani komisije, ki bo v smislu mirovne pogodbe določila stalne meje med kraljevino SHS in Madžarsko. Naš delegat v tej komisiji je konjeniški polkovnik Vojin Čolak-Ahtic, poveljnik naše celokupne posadke v Baranji. — Včeraj se je v Bazijašu v Baranji sestala komisija naših in rumunskih delegatov, da določijo definitivno mejo med našo kraljevino in Rumunijo. »Živijo Jugoslavija«! je nevaren klic v Zemunu, ki je takorekoč predmestje Belgrada. Zemunski Velikosrbi so sklicali včeraj zvečer veliko skupščino, da demonstrirajo proti komunistom. Po končanem shodu so odšli demonstrantje pred stanovanje bivšega poslanca dr. Živka Bertiča, kjer so klicali: Živela Velika Srbija! Dr. Bertič je stopil na balkon in zaklical množici: »Živela Jugoslavija! Doli Velika Srbija!« Razjarjeni demonstrantje so takoj poklicali policijo, ki je dr. Bertiča na mestu aretirala in odvedla v Belgrad, kjer bo izročen sodišču. -f Iz novinarskega udruženja. Belgrajska sekcija novinarskega udruženja je izključila vse novinarje komuniste iz društva. Novinarji, ki so prej izstopili iz udruženja se bodo pozvali, naj se vrnejo v društvo. -j- Novinarski kongres v Splitu* Tukajšnji novinarji so osnovali odbor za priprave novinarskega kongresa. Predsednik Kisič in župan Tartaglia bosta sestavila tudi odbor meščanov v to svrho. Split se pripravlja, da dostojno sprejme zastopnike jugcslovenskega tiska. Razen Splita in okolice bedo posetili novinarji tudi mesta Jelšo, Hvar in Vis na otokih. + Masarykov sestanek s Hainischem. Češkoslovaški in avstrijski listi se veliko pečajo z bodočim sestankom med predsednikom češkoslovaške republike Masary-kom in avstrijskim zveznim predsednikom Hainischem. Poloficiozni Prag. Abendbl.« posveča sestanku uvodnik, v katerem pravi, da je ta sestanek znamenje obojestranske dobre volje. »Tribuna« pa je zvedela, da se bo sestanka po vsej priliki udeležil tudi avstrijski zvezni kancelar Schober. Potemtakem sestanek ne bo imel čisto zasebnega značaja, kakor se je prvotno napovedalo. -f Laški dem en ti. »Stampa« demem tira vesti o zaroki jugoslovanskega regenta z vojvodinjo Vendome. + D'Annunzio zopet na Reki? Vi Cirkvenici se širijo glasovi, da bo D'Anun-zio prišel prihodnje dni ponovno na Reko ter zasedel baroško luko, da je ne bi mogla italijanska vlada evakuirati povoi dom evakuacije tretjega pasu, ki je dolo« cena za 17. avgust. + Poljski državna proračun. Te dni jt bil predložen zbornici proračun za pri-, hodnje leto. Izdatki znašajo 208.961 milijoi nov poljskih mark, dohodki pa 135.168 mi< lijonov poljskih mark, torej znaša deficit 73.793 milijonov poljskih mark. Spominu dr. Lovro Pogačnika. Ravno dve leti je. ko sem ga zadnjin krat videl. In vendar: kedar se nanj spomnim, stoji pred mano kakor živ s prijaznim nasmehom. Ne samo meni se tako zdi, ampak gotovo vsakemu, ki je imel srečo, Lov-ra bliže poznati. Zlasti pa ga imajo njegovi ožji rojaki Kamnogoričani v živem spominu Želeli so, da bi imeli priložnost, zopet in zopet osvežiti si spomin na Lovra; želeli soi spomin na slavnega rojaka ohraniti tudi mlajšemu rodu, da bi imel v pokojniku vzpodbudo idealnega, krepostnega žvlje-nja ogledalo, kako je treba delati za narod vztrajno in nesebično. Zato so sklenili postaviti Lovru na njegovem rojstnem domil spominsko ploščo, ki se bo odkrila letos 15, avgusta. ' 1 Velika vnema Kamnogoričanov za Lovra je razumljiva. Saj so videli in še gledajoi v Lovru same sebe. Lovro je bil pravi Ka-mnogoričan, nele po rojstvu, ampak tudi po svojem mišljenju, po svojem značaju. Od nekdaj že slove Kamnogoričani po svoji vernosti... In Lovro, ali ni kazal vednol isto vernost, V spominu je še vsem, s kaJkid globoko pobožnostjo je prejemal na smrtni postelji sv. zakramente. — Kamnogoričani so mehki ljudje — in Lovro, ali ni kot tak znan po celi Sloveniji in še dalje? Kamnom goričani so delavni — in Lovro? Če se more o kom reči, da je izpolnil zahtevo pesnika: Ne samo to, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan: se more to gotovo trditi o našem Lovru. Sin očeta in matere, ki sta s trdim kovaškim delom preživljala številno družino, je tudi sam živel le ;za delo, za delo tudi v bolezni, dokler ga ista ni. s silo odtrgala cd dela in priklenila;,ua po.-i steljo. Da, Kamnogoričani gledajo v Lovru same sebe; zato gledajo nanj s ponosom, in z veseljem, zato so tako vneti, enodušni da se mu odkrije dostojen spomenik, zato pričakujejo željno odkritja spomenika. A 15. avgust naj bo praznik nele za Kamno gorico, ampak za vso Slovenijo, da za vso Jugoslavijo, Saj je pokojnik veliko delal za vso domovino, žrtvoval se je za: njo; najbrže bi še živel, ako bi se ne bil toliko trudil ob pripravi osvobojenja, ob osvo-bojenju samem in po zunanjem osvobojemju za pravo notranje osvobojenje- Slovenija mu je dolžna hvaležnost, ki naj mu jo pokaže 15. avgusta z obilno udeležbo pri odkritju spominske plošče. A to| slavlje ima še drug namen: ob času, ko se je svet odtujil veri svojih očetov, je treba, da se ob tako idealnem vzgledu, kakor je Lovro, ogreje, poglobi v veri. V času, kio se povsod toži o delomržnosti naj bi bil neumorni pokojnik ogledalo pridnosti, delavnosti. V času, ko je svet zatopljen v materijo, kalko prav pride, kako dobro dene vzgled idealnega moža! Ai^Nia In mesto velikih razočaranj bomo do« življali po trdem delu skromne — uspeh* in se izognili usodi, ki je doletela že mars* kako slovansko državo. ^ "L Mahniceva jugoslovanska oporoka. »Hrvati, Srbi i Slovencit Božja je volja, da ostanete na vijeke ujedinjeni.« Dr A. Mahnič. Želel bi, da bi v nas ta mali pogled v našo zgodovino utrdil eno prepričanje: Jugoslavija ni nastala slučajno in čez noč, ampak se je njeno rojstvo pripravljalo že dolga desetletja in je prišlo z nujnostjo zgodovinskega razvoja. Tri mesece pred njegovo smrtjo se je urednik »Časa« prof. dr. Srebrnič razgo-varjal z biskupom Mahničem, ki mu je govoril tako-le: »Božja volja je bila gotovo, da je nastala Jugoslavija. Zato jo moramo sprejeti, kakor je. Ne delajo dobro tisti, ki ne marajo pozitivno sodelovati za njeno konsolidacijo. Bog je hotel, da se je tako zgodilo. Kaj bi vendar bilo s Slovenci, če bi Nemci zmagali? Nemci bi vas pomandrali. Krivica se vam godi seveda, da so vas razdelili; a še hujše bi bilo, če bi bili Nemci zmagali. Zato bodimo Bogu hvaležni in delajmo za Jugoslavijo.« (»čas« 1920. str, 282.) »In kar je politika zakrivila, to mora politika popraviti.« Pravoslavnim teologom ni priporočal ničesar drugega nego intenziven študij teologije, zlasti zgodovine krščanstva. To je po Krekovem mnenju pot, ki pelje do uje-dinjenja na tem polju. Krek so je zavedal tudi, kako težko bo napraviti složen narod iz drobcev, ki so živeli doslej pod ne baš ugodnim turškim in madžarskim vplivom. Vedel pa je tudi: kakor more posameznik razviti vse svoje moči samo v svobodi, tako tudi narod, ki ne odloča sam o svoji usodi, v resnici ne postane nikdar zrel in popolnoma razvit, ker ne more udej-stvovati one zmožnosti, ki je krona vseli narodovih sposobnosti: zmožnosti, da sam sebe vlada. Krekov klic po lastni državi se je rodil iz njegove izredne ljubezni do svobode, iz njegovega demokratičnega mišljenja, ki ga je vedno zavzemalo v prvi vrsti za tlačene in prezirane, in iz njegove vere v svoj narod. Nikdar ni živel v mnenju, da so bile samo tuje krivice krive, da so propadle dosedaj v zgodovini razen Rusije vse slovanske države. Tvoriti dobro državo je najtežja naloga, ki jo ima kak narod. Od nobenega mnenja ni bil tako daleč, kot od tega, da je treba samo dobre volje, pa se kar same od sebe umaknejo vse zapreke, ki ovirajo zdrave razmere v kaki državi. Ker nismo imeli že stoletja lastne države, zato tudi pri nas ni. živa zavest, da je dobra država izmed največjih dobrin, ki si jo more priboriti narod z božjo pomočjo s tem, da razvije vse svoje umske in moralne moči. Krek je to kot dolgoleten delavec na političnem polju dobro vedel. Vse svoje herojske moči je bil iztrosil v težkem delu za politično povzdigo svojega naroda. Bridki udarci, ki so nas zadeli ne brez naše krivde v prvih dveh letih naše samostojnosti, so nam odprli oči, da razumemo, kaj nam je hotel naročiti in živo zabičiti naš oče v svoji oporoki: »Vi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite samo eno: kako boste združeni vse svoje moči ,vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje!« Na to oporoko naj bi se spomnil vsak dan ne samo vsak politik od Triglava do Vardarja, ampak če ne že vsak državljan, pa vsaj vsak javni delavec, posebno še vsak uradnik, ki predstavlja državo nasproti ljudstvu. V prvi vrsti naj si kliče Krekovo oporoko v spomin naša mladina, ki je poklicana, da nam da javne delavce v bodočnosti. Iz oklica za odkritje spominske plošče dr L. Pogačniku je znano, da ni mogoče postaviti'dostojnega spomenika drugače, kakor da se pozida vsaj prednja stena rojstne hiše ki je v pritličju zidana, v nadstropju pa lesena. Zato se prispevki v ta na/men še vedno hvaležno sprejemajo. Vsak zaveden Slovenec si štej v dolžnost postaviti spomin na dr. Lovra Pogačnika m ga ohraniti zanamcem.____ Bnminm novi — Katoliški shod v Novem mestu, širši pripravljalni odbor ima sejo pri oo. frančiškanih dne 2. avgusta oh 10. ur. dopoldne. Udeleže naj se zanesljivo te seje vsi odborniki. — Predsednik. — Odkritje dr. Lovro Pogacmkove spominske ološče v Kamni gorici. Ljubljančanom in prijateljem pokojnega Lovra J z okolice naznanjamo, da se dobijo izkaznice za polovično vožnjo in kosilo (kosilo stane 20 K) v trgovini Kati Begus, Radeckega cesta 2. V Otočah kakor tudi na Brezjah bodo čakali naši odposlanci, da povedejo goste po bližnjici v Kamno gorico. Iskreno vabljeni! Pripravljalni odbor. _ Novi kronski bankovci po četrt dinarja so že v prometu. __ Gozdarstvo v naši državi. Ministrski svet je podpisal naredbo o ureditvi gozdarstva v vsej naši državi. V vsej državi bo osnovalo 12 pokrajinskih gozdarskih direkcij, ki bodo pravno podrejene naravnost ministrstvu za šume in rude. Njihov delokrog bo določen brez ozira na upravno razdelitev države. Za južne kraje bo pc' rajinska direkcija v Skoplju, v Srbiji bosta v Aleksincu in Cačku, v Bosni bodo štiri direkcije in sicer v Sar?.jevem, Banji Luki, Mostaru in Tuzli, v Hrvatski bodo v Zagrebu, Vinkovcih in na Sušaku, za Slovenijo v Ljubljani, a za Vojvodino v Apa-tinu. Te direkcije se bodo delile v manjše župne uprave. Črna gora in Dalmacija bosta podrejeni župnim upravam v Bosni in Hercegovini. Razen tega bo izdelan poseben načrt za razmejitev vseli gozdov v državi. — Promocija. Dne 16. julija je bil na staroslavni češki univerzi v Pragi promo-viran doktorjem vsega zdravilstva gospod Mavricij Neuberger, sin pokojnega okrožnega zdravnika v Ložu, dr. Mavricija Neuberger. — Promocija. Na Gregorijanskem vseučilišču v Rimu je bil promoviran za dok-torjaiiloždiije č. g. Jakob Žagar. Cestjtamo! — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani opozarja svoje člane, da izide ob priliki III. kongresa jugoslov. lck. društva v Ljubljani slavnostna številka liječniškega vijesnika. Zato se obračamo na vse naše člane s prošnjo, da sodelujejo v čim večjem številu pri izdanju te številke, katera izide v počast kongresa. Ker se slavnostna številka začne kmalu tiskati, je poslati vse spise čim preje odboru našega društva. — Za odbor: Dr. V- Gregorič, t. č. predsednik, dr. C. Komotar, t. č. tajnik. K _ Javnosti v vednost! 7. ozirom na večkratne članke v »Napreju«, ki se tičejo eksistenčnega minimuma, podajamo slovenskemu delavskemu ljudstvu na znanje: V Ljubljani oziroma v Spodnji Šiški se nahaja velika firma »Konsumno društvo za Slovenijo«, ki plačuje nekatere svoje uslužbence s 400 kronami; recite in berite š t i ri s t o kron ali sto dinarjev na mesec. Če pa pride kak uslužbenec in prosi, da bi se mu povišala plača, tedaj pa pravi načelstvo tega zavoda: »Če vam ni všeč pa lahko poiščete drugo službo. Saj pride skoraj vsak dan kaka ponudba, bodemo že poiskali drugega, ki bo delal za to, ali pa še za manjšo plačo.« In tako se odpravi eden ali drugi iz sobe, potem pa trpi še nadalje, oziroma če je tako srečen, dobi drugo službo. Nasprotno pa imajo gg. Štefan Draži!, Simon Jurčič, gdč. Urbančeva, ki so obenem tudi člani načelstva vsak po K 4800.— (beri štiri-lisočosemsto kron na mesec. Poleg tega imata še gg. Dražil in Jurčič po 30 oziroma 35 odstotkov družinske doklade, tako da pride vsakemu teh dveh nad 6500.— kron. S tako plačo se žc lahko živi. Toliko za sedaj javnosti na znanje, prihodnjič mogoče še kaj. » — Iz Ribnico na Dolenjskem. V soboto 23. in nedeljo 24. je uprizorilo katol- izobraževalno diuštvo v Ribnici Irodejanko »Tri sestre« in burko »Krčmar pri zvitem rogu«. V kratkem se pa pokažejo dijaki »Podružnice SDZ za ribniški okraj« na odru. — Nemška vas pri Ribnici. Neznosna vročina vlada v celi ribniški dolini. Poljski pridelki — žita — zore zelo hitro. Korenje pesa in tudi košnja — otava — pa bo zelo slaba, ako ne bo kmalu dežja. Ljudje tožijo in pričakujejo, kdaj da bodo rešeni te neznosne vročine- Suša je že tako velika, da si morajo pitno vodo voziti iz bližnjih potekov. Le preteklo sredo popoldne okoli 15. u,rc se jc nenadoma prikradel izza gora teman oblak. Pri tem je strela udarila v smreko sredi vasi. Škode k sreči ni bilo nobene. — Brezplačni vizum za Poljsko. Polj • fiki generalni konzulat poroča, da lo vsem, ki pobijejo v Poljsko na vzhodne sejme v, se bo osnovalo 12 pokrajinskih gozdarskih jal brezplačne vizume. — Gojeiici ruske vojne šole iz Strni-šea pri Ptuju napravijo med letošnjimi glavnimi počitnicami učno potovanje po slovenski pokrajini. Poverjeništvo za uk je odredilo, da okrajni (mestni) šolski sveti pozo-vejo šolska vodstva, da poskrbe za to, da bodo gojencem, kadar se prijavijo, na razpolago šolski prostori za prenočišča. — Poziv. Dne 9. julija 1921 je v vasi Dane, .občina Stari trg pri Rakeku, požar vpepelil tri hiše in 22 gospodarskih poslopij. Zgoreli so nadalje poljski pridelki, gospodarsko in poljsko orodje, hišna oprava, obleka itd. Prizadetih je 13 posestnikov. Škoda znaša nad 5 milijonov kron, a zavarovalnina je malenkostna. Pogorelci se nahajajo v skrajni bedi in si iz lastnih moči ne morejo pomagati. Da se jim vsaj deloma olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov v območju deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri predsedništvu deželne vlade (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, a drugod pri okrajnih glavarstvih oziroma političnih ekspoziturah in pri mestnih magistratih v Mariboru, Celju in Ptuju. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo. lj Uradne ure pri deželni vladi in stranke. Prejeli smo: Prvi pogoj vsake dobre uprave je: nepristranost, red in točnost v poslovanju. Teh treh stvari smo dosedaj pri naši deželni vladi močno pogrešali, o čemur so se čuie in se še čujejo razne pritožbe od strank, ki so imele pri raznih referentih posla. Dosedaj je šlo vse bolj po domače... Zlasti je bilo reševanje raznih zadev počasno, ker je igrala precejšnjo ulogo komoditeta višjih gospodov, radi katere so se tudi uradne ure;- raznih gospodov od VII. do IV. razreda poljubno držale. Določene so sicer od 8. do 14. ure, pa so morale stranke čakati na enega in drugega po eno in dve uri, da je prišel v svoj urad. Ker poznamo gospoda kraljevega namestnika, da je mož reda in točnosti, pričakujemo in smemo upati, da bo napravil sedaj pri deželni vladi v tem oziru potrebni red in odpravil nered, o katerem so se čule do zdaj pritožbe! lj Akademski dom. Vse gg. člane načelstva in nadzorstva zadruge Akademski dom vljudno vabim na zelo nujen in važen razgovor, ki se vrši v ponedeljek, dne 1-avgusta ob osmih zvečer v društvenih prostorih. — Ivan Mazovec. lj Slovenska eskomptna banka si zgradi to poletje v Anton Knezovi ulici stanovanjsko hišo, za katero se stavbni materijal že dovaža. lj Umrl je včeraj okrog 6. ure zvečer po kratki zelo mučni bolezni v dež. bolnici gosp. Josip Ovsec, kr. pol. stražnik v pok. in hišni posestnik. Blagi pokojnik je bil vseskozi poštenega in mirnega značaja ter zaveden pristaš SLS. Pogreb se vrši v ponedeljek popoldne. Pokoj blagi duši! Soprogi in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. lj Močno znižanje cen govejega mesa. Goveje meso dobre kvalitete se bo prodajalo odslej nadalje stalno po sledečih cenah: Predovič nova stojnica sredi Vodnikovega trga pri kostanju po 20—24 K kg, telečje meso po 18 K kg, centralna Vno-včevalnica na prosti stojnici 30—32 K kg, na stojnici Nakupovalne zadruge pod kostanjem na Vodnikovem trgu 26—28 K kg, telečje meso 20 K kg, Marčan Toni na stojnici nasproti proste stojnice goveje meso po 24—26 K kg. Na ta način se bodo konkurenčnim potom morale cene znižati. Glede kakovosti se bodo vse stojnice intenzivno nadzirale. — Drugega blaga je v izobilju. Cene za najvažnejše stvari so sledeče: grah v stročju 5 K kg, fižol v stročju 4—6 K kg, krompir 2.50 K kg, solata vsled suše 1.50 K do 2 K glavica, kumare 6 K kilogram, maline 15 K kg, jabolka 8—12 K kilogram, hruške 12—16 K kg, zelje 4—5 K glava, jajca 2.30 K kos, par piščancev 40 do 50 kron. lj Služkinje sc pozivajo na shod, ki se vrši danes popoldne ob pol 5. uri v Mestnem domu. Na dnevnem redu je: Novi poselski red in organizacija. Dolžnost vsak služkinje je, da se shoda udeleži. Odbor. ' lj Umrli so v Ljubljani: Ana Arčon, hči žel. kretnika, 3 mesece. — Zorka Mugerle, jiči invalida, 9 mesecev. — Marjana Osolin, hiralka, 68 let. — Stanko Rožič, pleskarjev sin, 15 mesecev. — Marija Rahne, žena tov. delavca, 23 let. — Ana Roglič, neznanka, v dež. bolnici. — Ivan Dobre, kočarjev sin, 28 let. — Fran Gašperšič, dninar, 57 let. — Fr. Čepon, dijak, 20 let. — Makso Demšar, sin železn. nadrevidenta, 7 let. — Ferdinand Lunder, ključavničar, 30 let. lj Razgrajači. Posestniku Ivan Baselju v Spodnji Šiški so ponočnjaki razbili šipo, vredno 50 kron. — Gostilničarju Josipu Bo-štjančiču je razbil neki ponočnjak na stekle-niii vežnih vratih šipo, vredno 400 kron. Vrgel je v njo kamen. lj Nevarno je brez popotnih papirjev potovati! To je čutil neki Ljubljančan, kato-rega so na Rakeku prijeli, ko se je hotel peljati s tovornim vlakom v Postojno. Popotnih dokumentov ni imel nobenih in je povedal, ao jc skočil v tovorni vlak brez voznega listka, da ln se tako izognil Kontroli. Ker ni plačai voznine se bo zagovarjal pred sodiščem. lj Ljubljana sc je pr!l|ubils 25 k' Jvanu Spi"5iču iz Varaždina. Oblasti s že meseca junija poskrbele delo v Ljubljani, katero mu pa ni ugajalo in je odšel v varaždin, a se jc zopet vrnil v Ljubljano, kjer so ga prijeli, ker je prodajal sumljive reči. KatoliSki vestnik. RIM IN TOKIO. Od našega inozemskega poročevalca. Vatikan jc imel pred kratkim važen obisk: oficielno, z vsem svojim spremstvom je obiskal papeža japonski prestolonaslednik princ Hiro Hito. Princ je bil več dni gost italijanskega kralja v Rimu in si je med drugim ogledal vse važnejše katakombe, V četrtek, 14. t. m. se je po slavnostnem obedu poslovil od dvora ter je bil s tem njegov obisk, v kolikor je bil namenjen oficicini Italiji, končan. Naslednji dan ob pol 5. uri popoldne se je princ s svojim stricem princem Kaninom in vsem številnim ostalim spremstvom pripeljal v Vatikan, kjer je bil sprejet z velikimi ceremonijami, ki so predpisane za take prilike. Papež jc prišel princu nasproti, ko je le-ta vstopil v takoimenova-no tajno predsobo ter je povabil princa in njegovega strica v svoje zasebne sobane. Pred zaprtimi vratmi so nastopili službo nobelgardisti. Pogovor med papežem in japonskima princema je trajal četrt ure. Princa sta poklonila sv. očetu veliko japonsko vazo iz cizeliranega srebra, papež se je oddolžil z dvema mozaikoma. Nato so sv.očetu predstavili tudi spremstvo. Papež je spremil japonska princa do srede predsobe, kjer se je poslovil od njiju. V konzistorialni dvorani so razdelili obojestranska odlikovanja, nakar so japonski gostje obiskali kardinala državnega tajnika Gasparrija. Leta jc poklonil gostom srebrno svetinjo s papeževo podobo in jim predstavil ravnatelje vatikanskih muzejev in galerij. Tu so se japonskim gostom predstavili tudi japonski gojenci iz zaveda za propagando. S tem je bila avdienca zaključena. Naslednji dan so si Japonci natančneje ogledali baziliko sv. Petra, vatikansko knjižnico, pinakoteko, muzeje in zbirke slik. Kardinal Gasparri je v imenu sv- očeta vrnil japonskim gostom obisk na japonskem poslaništvu. Predno sta princa zapustila Rim, sta poslala papežu brzojavko, v kateri se mu še enkrat zahvaljujeta za prisrčen sprejem. Ta obisk tokijskih princev v Vatikanu ni bil gola formalnost, marveč smemo v njem videti jamstvo, da se bo javno mnenje na Japonskem sedaj trajno okrcnilo v prid katoliški cerkvi. To nacio izraža tudi Osservatore Romano. Do nedavna so smatrali Japonci katolištvo sploh kot vero, ki prihaja v poštev le za nižje sloje ljudstva. Francoski misijonarji, ki so delovali tamkaj, se na obražene sploh niso obračali. Že kardinal 0'Connel, ki se je leta 1909 mudiil v Tokiju, kot izreden papežev delegat, je živo tožil, da katoliški misijoni na Japonskem popolnoma zanemarjajo višjo znanost, za katero so Japonci tako dovzetni. Kmalu nato so v Tokiju otvorili svojo univerzo jezuiti, a njen uspeh je bil obisk japonskega prestolonaslednika v Vatikanu. Japonski preti prevratna nevarnost iz bljiž-nega sosedstva in resni japonski krogi iščejo močnih nravnih zaveznikov. Sicer pa .to ni bil prvi oficielni japonski obisk v Vatikanu. Že leta 1582 sta dva japonska kraljeva princa s spremstvom odpotovala v Rim, kamor sta po triletni vožnji srečno dospela mcseca marca 1585. Papež Gregor XIII. ju je sprejel v javnem konzistoriju- Kratko nato je papež Gregor umrl in pri kronanju njegovega naslednika Siksta V. je princ Manzio lto pri umivanju rok podal vodo. Oba papeža sta izkazovala japonskima odposlancema največjo naklonjenost. Japonska doslej pri Vatikanu nima trajnega uradnega zastopništva. Morda se to sedaj zgodi. c Katoliški shod v Subotici, ki bi se imel vršiti 15. avgusta, je vsled nastalih zaprek preložen na poznejši čas. c Duhovne vaje za vč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani bodo od ponedeljka, dne 8. avgusta zvečer oh 6. uri do petka ,dne 12. avgusta zjutraj. Opozarjamo vč. gg., naj se ozirajo na to, da je sklep duhovnih vaj v petek zjutraj, ne pa v četrtek zvečer. Priglasitve se naslovijajo: Rektorat D. J., Ljubljana, sv. Jožef. c Vzajemnost. Naročeno blago bo radi nepričakovanih prometnih ovir na razpolago šele sredi avgusta- Datum, ko se iste razpošlje, priobčimo v Slovencu. Štaierske ne>wlce. g Tržne cene v Mariboru. Na sejm so prignali 121 prešičev. Cene: plemensko svinje 1 kg 20 kron, polpitane 20, mladi prašiči 6—8 tednov 110—300 kron komad, 3 mesece stari 400—500 kron, pol leta stari 600—700 kron. Zaradi velike vročino je prišlo prav malo kupcev. š Ukinjen jc avtomobilski promet med Mariborom in Radgono. Družba, ki je promet vzpostavila, še danes nima koncesije, ker dotična prošnja, ki loži že »noseče in mesece pri deželni vladi v Ljubljani, še vedno ni rešena. To je sedaj že drugič, da e družba prenehala z obratovanjem. Ker so ustavili tudi železniški promet med špiljem in Radgono, zato je Prekmurje danes popolnoma odrezano od ostale Slovenije. Obmejno ljudstvo je vsled teh razmer' silno ogorčeno in ozlovoljeno. š Ponarejena vina. Kljub temu, da leži Maribor sredi vinorodnih krajev, kjer raste najboljše vino ,so se vendar pojavile pri mariborskih krčmar,jih in trgovcih velike množine ponarejenega vina. Po dol-' geni čakanju in obotavljanju e je vendar-, le odločila nadzorovahia oblast na revizija zalog in jc zaplenila večje množine pona-icjenih vin. š Pasji kontumac traja v Mariboru ž< nad 2 leti. poostritve pa 4 mesece. Za okoliške občine kontumac že zdavnaj ne velja več in psi prihajajo iz okolice neovi-'' rani v mesto. Mestni svet se bo obrnil na namestnika Hribarja, da to zadevo uredi.' V slovo t prof. Cšr. Josipu B^arlraku. Tedaj tudi ti, preljubi, si šel kot 14. izmed 18 sošolcev bogoslovcev pot vsezemstva. \ eekrat te je objemal angel smrtni, dasiravno si bil junaške, cvetoče zunanjosti Zdaj si zaspal v njegovem naročju. Bolestno sc mi . ki to trgovsko podjetje lahko v istih prostorih vodi dalje. Ta aktiva se cenijo okroglo na 5,000.000 kron. Dosedanji najboljši ponudek znaša 3,500.000 kron. Nadponudbe sprejema do 6, avgusta t. 1. opoldne podpis;;nI ap.a-vitelj, kjer se izvedo ostali pogoji in se lahko vpogleda tudi inven-tarni zapisnik. Ljubljana, dne 31. julija 1921. Upravitelj konkurznega sklada: Dr. IVAN LOVRENČIČ, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. Tovarne električnih kablov in električne iice. VELIKA ZALOGA: Motorjev, kablov, vrvice in izolirane cevi. Tel. 142 in 233. Poštni predati«. Radioaktivno termalno kopališče TOPLICE PRI NOVEM MES zdravi rheumatizem, protin, neuralgijo, posicdice jj I zlomljenih kosti, ran in eksudate. SEZONA OD 1. MflJR DO 30. SEPTEMBRA Železniška postaja Straža-Toplice. Pojasnila daje ravnateljstvo. I h 04277823