VESTNIK
^mtumttmmmnnmttmmmmuntnnHitmmHHHMtmnnmE
Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsort Ktagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov	E
E	ceioietna naročnina 120 šiiingov	E
P. b. b.
5nmHm)!mnm)nnm)mHimummt))))nm)Htm)nmnmumi7
LETNiK XXXii.
CELOVEC, PETEK, 2$. MAREC 1977
ŠTEV. 12 (1806)
Od nikogar si ne pustimo jemati narodnostnega značaja
V zadnjih dnevih se je ponovno pokazaio, kakšne ..strokovnjake' so si avstrijske stranke in viada izbraie, da bi napraviti zakone, ki bi doiočaii pravice manjšin. Javii se je namreč Orator, zastopnik FPb v krogu takoimenovanih strokovnjakov, ki je pripravijo) in obiikovai zakon o narodnostnih skupinah in je sedaj na tem, da izdeia osnutke za odredbo o topografskih napisih in uradnem jeziku. Oratorju je beseda stekia o odredbi o topogratskih napisih. Med drugim je napovedat, da bodo najkasneje do prvega juiija tetos postaviti na lužnem Koroškem dvojezične krajevne napise. Pri tem je seveda misiii na tistih osem nekdanjih občin (od 62 iz teta 195$) s skupno 91 vasmi, na katere so se tri koroške stranke zedinite.
Napovedat pa je tudi, da bodo imeli dvojezični krajevni napisi take oznake, kakršne so se uporabljate v časih avstroogrske monarhije. Po Oratorjevih besedah naj bi se s tem zavrniti poskusi z novimi imeni, ki bi jih bilo mogoče izpe-tjati iz slovenskega knjižnega jezika. Na tej izjavi se torej vidi kam pes taco moli. Sploh ne gre več za ..pravilna imena", ki ga menda tako skrbijo. Ko je znanost že davno pometla z vindišarsko teorijo, jo hoče sedaj Orator ponovno pogreti. Nič drugega njegovi nasveti
Komisija OZN
o varstvu in napredku manjšin
Na ietošnjem 33. zasedanju komisije OZN za čioveko-ve pravice, o katerem za kijučku smo poročati v zadnji števiiki našega iista, je bito govora tud) o varstvu in pravicah manjšin.
Ziasti jugosiovanska deie-gacija se je zavzeta za sprejetje posebnega mednarodnega instrumenta za varstvo in izboijšanje pravic narodnih manjšin. Njena pobuda je bita pozitivno sprejeta in itaiijanski strokovnjak za manjšinska vprašanja prot. Cappotorti, ki je predsednik podkomisije Združenih narodov za napredek in varstvo manjšin, je dobit poverjeno naiogo, da na prihodnjem zasedanju komisije predioži osnutek mednarodne pogodbe o varstvu in napredku pravic manjšin.
in stališča namreč ne pomenijo.
Ne samo, da na Koroškem slovenska imena ponemčujejo, celo izmišljajo si popolnoma nova, ki jih noben domačin, ne Slovenec, ne Nemec, ne pozna in ne razume. Iz leta v leto se pojavljajo v novih izdajah zemljevidov za južno Koroško nova, seveda nemška imena za gore, vrhove, potoke, planine, ki zamenjujejo domača slovenska. Slovenska ledinska imena načrtno trebijo in brišejo iz katastrov. Prav čudno je zato, da se je v zvezi s slovenskimi imeni na Koroškem Orator spomnil Južne Tirolske in človeka, ki se je pisal Tolomei in je pred nekaj desetletji umetno ita-lijančit nemška imena.
2e večkrat smo v našem listu opozorili na koroška ponemčevanja slovenskih topogratskih imen. Pojav, o katerem je na tem mestu govora, pa po svojem pomenu celo presega prejšnje.
Načrt, ki ga je zaupal Orator dunajskemu dnevniku „Die Presse", je tak, da pomeni nadaljnje jemanje narodnostnih pravic. Poleg tega, da hoče v avstrijski javnosti napraviti vtis, da so krajevna imena, ki jih Slovenci uporabljamo, nekaj, kar smo si v zadnjih letih izmislili, s svojim predlogom zanika, da smo živ in bistven sestavni del slovenskega naroda, zanika, da Slovenci uporabljamo enoten in visoko razvit knjižni jezik. Izkazalo se je tudi, da ljudje, ki sedijo v tej komisiji ekspertov za manjšinska vprašanja, niso strokovnjaki, temveč ljudje, ki so obteženi z vsemi predsodki, ki jih zmorejo Slovencem nenaklonjeni krogi.
Najnovejša Oratorjeva stališča še enkrat potrjujejo, da celoten zakon nima drugega namena kot tega, da vzame nam koroškim Slovencem narodnostne pravice.
V stališču obeh osrednjih orga-
V ^vsfrjy; na sfof/ne neocMm&Ti vq/n;7i z/o čin cev
Mo^eng s^r/fnost n:', Jg je v Av-fr/j/ Je mnogo vojn/Z? z/oč/ncev, ^Z 'Z za svoja neč/oves&a Jfjgnjn v ča-M HacrzTHa mor%/Z Znt/ kaznovan;. -Hani /ofec na tMfa.hčne vojne z/o-'"Cf mg. WZesent/?<J, katerega za-^Mga je Ma, Ja so oJ^rZ/Z /n o/?soJJ: 'n smrt z/oč/nen E/cEmdnnn, /J je Me/ na ves;/ %ar na mZ/Zjone Ž/Jov, e na razn/E ;ts^ovnt/< ^onjerenca/? ' ZnozemstvK večera; tzjav//, Ja trna ezname s stot/nnm/ /men ncoJ^rdJj 'ojn;7? z/oetncev /z /tvsfnje. Ec tz-3fc so /me/e za zlvstr/jo v svc;a se-''fJa nepr/jeten oJmev. V zvez/ s em je prej Jnev/ pravosoJn/ m/n/-tfr Jr. Z/roJa na nc&Z t/s&ovn/ &on-crenc/ za/neva/, Ja Zng. W/esenf/;a/ 'feJa omenjene sezname neoJ&r/t/Z'
nizacij koroških Slovencev k zakonu o narodnostnih skupinah piše, da se za topogratske označbe in napise morejo uporabljati le tista slovenska imena, ki so se uporabljala in se še uporabljajo v slovenski literaturi in časopisju, tudi tej koroških Slovencev, in so znanstveno utemeljena. Skušnje z nekaterimi imeni, ki jih je predvideval zakon o dvojezičnih krajevnih napisih iz leta 1972, so narekovale to previdnost. Najnovejše Oratorjeve izjave še posebej aktualizirajo stališče osrednjih organizacij.
Zavračanje slovenskega knjižnega jezika tudi v slučaju, kadar gre za poimenovanje krajev, pomeni hud napad na naše pravice, ki jih imamo kot slovenska narodna manjšina. Novi predlog krši tisti del sedmega člena avstrijske državne pogodbe, ki govori o tem, da se mora prepovedati dejavnost, ki meri na to, da se odvzame slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine.
NOVi PREDSEDNiK JUGOSLOVANSKE VLADE:
Težave s sosedi
ki niso pripravljeni urediti manjšinskega vprašanja
Na skupni seji obeh zborov skupščine SFR Jugosiavije je bii prejšnji ieden za novega predsednika zveznega izvršnega sveta izvoijen Veseiin Djuranovič, ki je nasiedii pri nedavni ietaiski nesreči smrtno ponesrečenega predsednika Diemaia Bijediča. Prav tako je bii potem na prediog novega predsednika izvoijen zvezni izvršni svet v dosedanji sestavi, to je z istimi podpredsedniki, zveznimi sekretarji in predsedniki zveznih komitejev.
Ob svoji izvoiitvi je novi predsednik zveznega izvršnega sveta Veseiin Djuranovič spregovori) o najvažnejših naiogah, ki se jim bo morai posvetiti zvezni izvršni svet. Pri tem je postavi) v ospredje vprašanja gospodarstva in kot eno najpomembnejših naiog poudarit potrebo po boij učinkovitem združevanju deia tako v materiaini proizvodnji kot v prometu biaga in denarja, še ziasti pa v ekonomskih odnosih s tujino.
V svojem govoru je novi predsednik Z)S zavzei staiišče tudi k vprašanjem mednarodne poiitike in v tem okviru orisa) viogo Jugosiavije kot neuvrščene države. Pri tem je posebej nagiasii odnos Jugosiavije do sosednih držav in dejai, da je Jugosiavija vedno posvečata posebno skrb pospeševanju dvostranskih prijateijskih odnosov z vsemi državami, kar da je trajna komponenta neuvrščene poiitike sociaiistične Jugosiavije. Ugotovi) je, da so biti v razvoju vseh obiik vzajemno koristnega sodeiovanja s sosednimi državami doseženi veiiki pozitivni rezuitati, pri čemer je posebej opozorit na odnose z itaiijo in dejai, da je skienitev osimskih sporazumov dokaz, da se ob obojestranski pri-pravijenosti iahko uspešno rešujejo tudi zamotani probiemi med sosednimi državami.
„Toda tudi ob tej priiožnosti moramo reči," je nagiasii predsednik Djuranovič očitno z ozirom na odnose z Avstrijo, .da se v odnosih z nekaterimi našimi sosedi srečujemo s težavami zaradi njihove nepri-pravijenosti, da bi poiožaj naših narodnih manjšin urediie v skiaudu z mednarodnimi obveznostmi in spiošno sprejetimi mednarodnimi normami.
Titova posianica ob dneva boja proti rasni diskriminaciji
rojmA z/oč/ncco Hfstr/js/Jm o/Jastem oz/rom% j//? Ja Ha razpo/ago pravo-soJnemn ?n/H/s;rstvK. Dr. //roja je to zahtevo zagovarja/ s tern, Ja so v zlvstr/j/ v prete^/ost/ zg^on/t/m potom postopa// prot/ vojn/m z/o-č/ncem /n Ja t*oJo ta^o postopa// tnj/ v Z?oJoee. Xa^o so v resn/c/ postopa// z vojn/m/ z/oč/neZ /n nac/stZ v žlvstr/j/ vs/ Jo/?ro verno. /Ve čnJZ-mosefejZzjmn, ^Zjet/pZČHRZdgf-str/js^o po//tZ&o, U n/rHa /nteresa, Ja E/ pr/š/a navz&r/ž z nc^Janj/rni na-eZst/, ^ater//; g/as pr/ vo/Ztva/? ravno to/Z^o ve/ja žeot g/as poštenega avstrijskega Jemokrata. Ža/ostno pr/ vsem tern je samo to, Ja avstr/jsk/ po/Zt/ki /z go/ega oportan/zma Je/a-jo stvar/, k/ ze/o skoJajejo ag/eJa /4vstrZje v sveta.
Ob 21. marcu — mednarodnem dnevu boja za odpravo rasne diskriminacije in apartheida je predsednik Tito postal odboru Združenih narodov za boj proti rasnemu razlikovanju in apartheidu poslanico, v kateri je zaželel odboru uspešno delo in zapisal, da je socialistična Jugoslavija podpirala in še vedno vsestransko podpira prizadevanja Združenih narodov za odpravo vseh oblik kolonializma, rasizma in nadvlade vsake vrste zlasti na jugu Afrike, kjer so ti problemi dosegli svoj višek.
..Svetovna organizacija — je od svoje ustanovitve veliko prispevala k boju za odpravo kolonializma in ustvarjanja novih odnosov v svetu. To je izpričalo tudi zadnje zasedanje generalne skupščine, ko je prišla do izraza podpora velikega števila držav pravičnemu boju ljudstva afriškega juga za neodvisnost in svoboden družbeni razvoj. Upam, je poudaril Tito, da bo konferenca o apartheidu izoblikovala program ukrepov, ki bi jih izvajale vse članice Združenih narodov. Doslej smo že velikokrat ugotovili da sta rasno razlikovanje in apartheid najbolj grobi obliki zanikanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin in nespoštovanja človekovega dostojanstva, kar že samo po sebi pomeni resno oviro miru, napredku, enakopravnemu mednarodnemu sodelovanju in družbenemu razvoju. Že na prvi vrhunski konferenci neuvrščenih dežel leta 1961 v Beogradu, smo obsodili politiko apartheida, ki jo izvaja Južnoafriška republika in ugotovili, da je to resna kršitev ustanovne listine Združenih narodov in splošne deklaracije o človekovih pravicah. Od tistega časa so neuvrščene pa tudi številne druge države vložile velike napore za odpravo rasističnih rčži-mov in politike apartheida prek svojih odločnih akcij v okviru Združenih narodov ter podpore in pomoči osvobodilnim gibanjem, ki se bojujejo proti manjšinskim rasističnim režimom na jugu Afrike.
Na zasedanju voditeljev držav ali vlad neuvrščenih dežel v Colombu so ponovno obsodili politiko apartheida in opozorili, da so rasizem, apartheid
in kolonializem na afriškem jugu resna grožnja miru na svetu in poudarili, da se je treba takoj zavzeti za rešitev tega problema.
Sistem apartheida in rasizma na jugu Afrike se ne bi obdržal do danes, če bi bili dosledno izvajali resolucije generalne skupščine Združenih narodov o prepovedi vseh oblik sodelovanja s tem režimom in če ne bi bile nekatere države prizanesljive do rasistov in jim pomagale. Zato je nujno potrebno popolnoma osamiti rasistične manjšinske režime na jugu Afrike in dosledno izjavati učinkovite sankcije proti njim; to danes terja malone celotna mednarodna skup-
nost.
Narodi in narodnosti neuvrščene socialistične Jugoslavije, ki visoko cenijo lastno svobodo in neodvisnost, so bili vselej na strani ljudstev, ki se bojujejo za vsestransko osvoboditev ter proti vsem oblikam tujega izkoriščanja in neenakopravnosti.
Prepričan sem, da bo tudi to sreča-ne pomenilo nov prispevek in spodbudo boju proti rasizmu, rasni diskriminaciji in politiki apartheida, krepitvi solidarnosti vseh naprednih demokratičnih sil z ljudstvi afriškega juga za dokončno osvoboditev izpod nasilnega režima apartheida in ra-
Zmaga opozicije v Franciji in indiji
Zadnje občinske volitve v Franciji so pokazale, da se je tradicionalna podoba Francije spremenila. Združena levica je beležila veliko zmago, saj je sedaj v njenih rokah več kot dve tretjini največjih francoskih mest. Politika združene levice, v kateri so združeni socialisti, komunisti, levi radikali, opozicijski golisti in še posamezne levici naklonjene osebnosti, je torej obrodila sadove, kajti takšnega uspeha opozicije niso pričakovali niti največji optimisti. Vsekakor gre glavna zasluga socialistom in komunistom, ki so v boju proti vladajoči večini našli skupno pot. Francoski socialisti se niso zmenili za razne .pozive" bratskih socialističnih strank, češ, da so povezave s komunisti škodljive. $li so svojo pot in uspeli. Minule (rancoske občinske volitve so torej potrdite pravilnost politike združene levice, politike, ki ji je za las ušla zmaga no predsedniških volitvah leta 1974, ki je prvič odločneje prodrla na lanskih kantonalnih volitvah, ki je v nedeljo že dala zmago levice in ki napoveduje zmago levice na prihodnjih parlamentarnih volitvah leta 1978. Predpogoj za nadaljnji uspeh pa je predvsem v tem, da bo okrepljena levica boj za enotnost in skupen nastop še bolj okrepila.
Tudi v Indiji so nedeljske volitve prinesle poraz vladni stranki in predsednici Indiri Gandhi. Opozicija si je namreč na volitvah zagotovila absolutno večino. Kongresna stranka, ki je v Indiji vladala kar trideset let, se bo morala sedaj umakniti v opozicijo. Od skupno 542 sedežev v parlamentu, si je stranka džanata, ki je v bistvu koalicija štirih manjših političnih grupacij, zagotovila 272 sedežev. Skupaj s stranko .Kongresa za demokracijo", ki je njena zaveznica, pa imata že absolutno večino. Krivda za poraz Kongresne stranke in Indire Gandhi gre predvsem na račun gonje proti opoziciji, pri tem naj bi imel še do-kajšen delež njen sin Sandžaj, ki se je vedel zelo oblastno in tako izgubljal simpatije. Predsednik nove večinske stranke, 81-letni Morardži Desai, bivši podpredsednik vlade, ki so ga po 18 mesecih izpustili iz zapora tik pred objavo rezultatov volitev, bo po vsej verjetnosti naslednik Indire Gandhi, ki je pred dnevi odstopila.
MITJA RIBIČIČ
Sporazum o odprti meji
Ob ratifikaciji jugostovansko-ifatijanskih sporazumov o ureditvi meddržavnih probiemov na meji med državama — imenovanih „osim-ski dokumenti", je predsednik repubiižke konference SZDL Siovenije Mitja Ribičič objavii v beograjski ,Medjunarodni poiitiki " nasiednjo poiitično oceno tega dogodka. Tudi iz našega koroškega zornega kota giedano je prispevek izredno zanimiv.
Nedvomno je na začetku leta 1977 evropska in svetovna javnost posvetila veliko pozornost uspešnemu zaključku skoraj tri leta trajajočih pogajanj med jugoslovansko in italijansko vlado, ko so bili v obeh parlamentih potrjeni Osimski dokumenti. Trideset let po drugi svetovni vojni so bili tako končnoveljavno razpleteni pomembni, lahko bi rekli strateški problemi — začrtana meja od tržaškega zaliva do tromeje z Avstrijo in izredno napredno in pozitivno rešeni tudi vsi ostali politični, gospodarski, narodnostni, socialni in ekološki problemi, značilni za meje, ki ločujejo narodnostno mešana ozemlja in prebivalstvo, živeče na obmejnem področju dveh dežel z različnim družbenopolitičnim sistemom. Na videz nerazrešljiv gordijski vozel takoimenovanega tržaškega vprašanja je Osimo presekal ter odprl novo poglavje za odnose med jugoslovanskimi in italijanskim narodom na jugu Evrope in na Balkanu.
SUVERENO SKLENJEN SPORAZUM
Ze površen vpogled v pestro in težko zgodovino političnih, narodnostnih, razrednih, socialnih in gospodarskih zapletov in sporov na tem strateškem obmejnem področju prepričljivo dokazuje pomembnost osimskega jugoslovansko-italijanskega sporazuma. Poudarjamo jugostovan-sko-itatijanskega, kajti gre za prvi sporazum, ki so ga uresničili resnično predstavniki jugoslovanskih narodov in italijanske republike suvereno in samostojno, v skladu z lastnimi interesi in potrebami, v želji, da bi odstranili negativno dediščino in ostanke preteklosti, da bi ustvarili temelje za novo sožitje med narodi, za plodno in ustvarjalno sodelovanje med sosednima državama. Osimski sporazumi se torej razlikujejo od dosedanjih pogodb in provizoričnih rešitev, ki niso mogli odstraniti tega akutnega žarišča sporov in zapletov.
Tajni londonski pakt iz leta 1915 je pomenil kupčevanje s slovenskim in hrvatskim narodnim ozemljem, rapalska pogodba je pomenila diktat, ki ga je musolinijevski fašizem izkoristil za uničevalno teroristično divjanje in narodnostni genocid Slovencev in Hrvatov v Slovenskem Primorju in na Istri. Stara Jugoslavija ni mogla biti zaradi zapletenosti v težke notranje socialne, narodnostne, verske konflikte ter zaradi odvisnosti od politike velesil enakopraven partner v vseh teh pogajanjih in odločitvah.
Šele po drugi svetovni vojni, ko se je ves slovenski in hrvaški živelj skupaj z italijanskimi antifašisti vključil v narodnoosvobodilni boj, šele po partizanski zmagi in ko je tudi italijanski narod sam obračunal s fašizmom, so se začeli ustvarjati pogoji za nove odnose v tem delu Evrope. Kompromis v obliki Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga je Jugoslavija sprejela pred tridesetimi leti v interesu miru, ni mogel dati pozitivnih rezultatov. Z vojaško okupacijo STO je bil jabolko spora, ki je porajalo težke konflikte zlasti v času 1948 do 1953. leta. To pa je bil čas, ko je socialistična Jugoslavija tudi sicer doživljala najtežje vojaške, politične in ekonomske pritiske zaradi svoje blokovske neodvisnosti z obeh strani ideološko razcepljene in s hladno voljo zastrupljene takratne Evrope.
ODPRTA MEJA
Pomemben korak naprej je nedvoumno predstavljal londonski memorandum o soglasju, ki je 1954 prinesel novo razmejitev in tudi obojestransko zaščito narodnostnih manjšin v obliki posebnega statuta. Londonski sporazum je bil pomemben zato, ker je opravičil postopno odpiranje meje. Nastaja', so novi instituti obmejnega sodelovanja, videmski sporazum o maloobmejnem osebnem in goriški in tržaški sporazum o maloobmejnem blagovnem prometu, manjšinska vprašanja je reševal posebni mešani odbor. Na jugoslovansko-ita-iijanski meji je nastalo nekaj novega,
izredno važnega za razvoj odnosov v tem delu sveta. To je bil institut odprte meje. Psihološko-politično je bilo to izredno pomembno.
Najprej se je v obmejnem prebivalstvu in v političnih strukturah samega zamejstva, nato pa tudi širše prebijalo na površje prepričanje, da ni bistvo nerešene meje v njenem premikanju, teritorialnih pretenzijah in boju za pripojitev narodnostnega ozemlja, pač pa je moč bolje reševati probleme s postopnim spreminjanjem meje ločnice v mejo povezovalko, ki spaja narode in ljudstva. V kratkem času enega desetletja je odprta meja postala pomembna pridobitev prebivalstva in vseh naprednih sil na obeh straneh meje, pridobitev, ki bi jo lahko ukinili samo za ceno. težkega političnega spopada z interesi obmejnega prebivalstva.
Jugoslavija je bila prva socialistična dežela na svetu, ki je premagala komplekse manjvrednosti do kapitalističnega sveta, ki je odprla meje, dovolila svobodno gibanje prebivalstva in zaposlovanja po svetu, odpravila vizume z vsemi tistimi državami, ki so pristale na svoboden medsebojni pretok svojih državljanov, odprla pa je tudi na široko vrata za gospodarsko, tehnološko, znanstveno, kulturno, športno povezovanje Jugoslovanov z vsemi kontinenti. Ni slučajno danes jugoslovanski potni list na črni borzi podzemlja najbolj cenjen in nadražji. Poleg širših mednarodnih razlogov zaradi popuščanja napetosti v Evropi, nadaljnje mednarodne afirmacije in notranje trdnosti socialistične Jugoslavije ter politične krepitve naprednih sil znotraj Italije je gotovo proces postopnega odpiranja meje in širokega bilateralnega gospodarskega in političnega sodelovanja vsebolj potiskal iredentistične in nazadnjaške neofašistične sile v italijanskem prostoru in na Tržaškem v defenzivo in izolacijo. Nadaljnje vzdrževanje nekega odprtega potencialnega žarišča za avanturistične špekulacije z usodo Jugoslavije se je izčrpalo. Vsebolj je pričelo dozorevati pozitivno vzdušje, vzdušje zaupanja in volje po dokončnem sporazumu o meji, ki naj bi uredil še tista odprta vprašanja, ki so obstajala zaradi različnih tolmačenj določil mirovne pogodbe leta 1947, ustvarjajoč na zapadni meji videz provi-zoričnosti in začasnosti.
POGLED V PRtHODNOST
Osimski sporazumi so, odstranjujoč negativne izkušnje in recidive preteklosti, potegnili pri oblikovanju svojih številnih dokumentov mnoge dosedanje pozitivne pridobitve in izkušnje; to so bile pridobitve skupnega boja proti fašizmu, to je bila izkušnja maloobmejnega osebnega in blagovnega sodelovanja, to je bilo sodelovanje občin in pobratimsko povezovanje šestdesetih jugoslovanskih in italijanskih mest, to je bil doseženi nivo priborjenih pravic slovenske in italijanske manjšine, ki sta bila pomemben subjekt v graditvi novih odnosov.
Osimski sporazumi predstavljajo pravi vzorec modernega dogovora prav zaradi tega, ker niso usmerjeni le v preteklost, ker ne razrešujejo samo starih nesporazumov in sporov, pač pa so prvenstveno usmerjeni v bodočnost, ustvarjajoč temelje za novo vizijo prihodnosti. Odprli so možnosti za nove oblike gospodarske in tehnološke integracije na področju, ki je bilo predvsem zaradi nerešenega obmejnega vprašanja in narodnostno zaostrenih odnosov gospodarsko in razvojno prizadeto, saj je znano, da niti domači niti mednarodni kapital noče pritekati in dolgoročno investirati v kraje, ki so mednarodno pravno negotovi in zapleteni v spore.
Odprava hipoteke nerešenih mejnih problemov in ureditev varstva manjšinskih pravic za dele slovenskega in italijanskega naroda je ustvarila solidne temelje za trajno in solidno gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. V tem sklo-
pu je tudi svobodna industrijska cona koristno sredstvo, ki bo v mogočem olajšalo vključevanje in ekonomsko povezovanje tega področja na eni strani z evropsko gospodarsko skupnostjo, po drugi pa s celotnim jugoslovanskim zaledjem in širše proti vzhodu. Obenem je ustvarilo solidne temelje za skupne nastope z Italijo na tretjih tržiščih in z gospodarstvi neuvrščenih dežel.
Ne gre torej le za to, da je bilo odstranjeno žarišče, ki je predstavljalo permanentno potencialno nevarnost za oživljanje iredentizma, šovinizma in teritorialnih sporov, v katere se običajno vključujejo (če jih že ne začenčajo) reakcionarni mednarodni krogi in blokovske sile. Ne gre le za to, da se z Osimskimi sporazumi močno zmanjšujejo pogoji za umazano špekulantsko igro proti suverenosti neuvrščene Jugoslavije in njene samostojne izvirne socialistične graditve. Gre za več, gre za primer potrditve pravilnosti naše odprte zunanje politike sožitja in sodelovanja. Poosimsko obdobje bo na veliki preizkušnji, ko bo moralo pokazati, v kakšni meri bi se morala začeti uresničevati sklepna listina Helsinkov na vseh mejah in v vseh strukturah sodobne Evrope.
OSIMO ZAJEMA SMtSEL HELSINKOV
Če bi primerjali sporazume od dokumenta do dokumenta, od črke do
črke s sklepno listino konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, bi lahko dokazali, da je v njih v celoti obsežen smisel helsinškega posvetovanja evropskih držav, ki naj bi premagovale blokovsko zaprtost. Vse tri košarice sklepne listine konference o evropski varnosti in sodelovanju so zapisane tudi v Osimu. Tudi ta pogodba temelji na 10 načelih nevme-šavanja in suverenosti dveh evropskih držav, ona odpira velike možnosti za gospodarsko, kulturno, znanstveno in ekološko multilateralno sodelovanje ter predstavlja pomemben prispevek k varstvu narodnostnih in drugih elementarnih državljanskih pravic, gibanju oseb, idej in blaga. Obenem pa je Osimska listina tudi pomembna za uresničenje helsinškega dokumenta glede Sredozemlja in bližnjevzhodne krize, saj Italija in Jugoslavija kot sredozemski sosedi direktno vplivata s svojimi odnosi in položajem na reševanje tudi sporov v njihovi bližini.
Ne gre torej le za bilateralno poj godba, ki se konča na mejah Jugoslavije in Italije. Vpliv poosimskega obdobja se bo po mojem čutil vedno bolj in vedno globlje v globalni evropski in svetovni politiki. V gospodarsko, kulturno, prometno razviti in povezani Evropi ne more institut odprte meje in sodelovanja na njenem Jugu ostati izoliran in brez vplivanja na miselnost in obnašanje drugih držav, zlasti v naši soseščini.
Področje, v katerem danes živi in se razvija italijanski, naši jugoslovanski, pa številni drugi balkanski narodi in narodnosti, ima nekatere skupne značilnosti, ki jih povezujejo v strateško enake družbenoekonomske smotre in cilje. Predvsem gre za
Perfidnost
„made in Austria"
Z% we tisto, se v Awfr!;l sedaj dogaja f o^tdrK ta^o iTTteKOfanega „rfšcvanj%" manjšinskega vprašanja in izpolnjevanja obveznosti iz državne pogodbe, je možen samo en izraz,-perjidnost made in Aastria. Kajti ta „perjidnost made in Aastria" je v resnici tako podla, amazana, nesramna, nizkotna, ogabna, ziobotna in sramotna, da v besedišča kaitarnega jezika in omikanega ijadstva zmanjka izrazov, s katerimi bi se da/o te stvari opisati dovo/j točno in jasno.
$amo zato, ker tako že/i in zahteva peščica najbo/j zagrizenih nemških nacionalistov, se vsa „aradna Avstrija'" od merodajnih po/itičnih strank preko v/ade do zakonodaja/ca spasti na raven Kimgljiffgd izvrševa/ca genocidne po/itike. Pri tem se sicer (še) ne pos/ažaje metod jizičnega nasi/ja, toda z ozirom na konsekvence to na videz ..demokratično" iztrebljanje manjšin potom statističnih trikov in diskriminacijskih zakonskih akrepov prav nič ni manj obsodbe vredno kot pa zločinski teror, ki ga je ave/jav/ja/ nacizem. Namen in ci/j je bi/ in je osta/ isti; aničiti s/ovenski žive/j, da bo na Koroškem končno zav/ada/ mir, kakor je bi/ napovedan v g/asi/a KHD.
Pa se imajo za ka/taren narod, za demokratično dražbo in za pravno državo,- v vsem tem se imajo v svoji domišljavosti ce/o za vzor dragim narodom, dražbenim sistemom in državam. V resnici pa je njihovo početje naravnost višek neka/farnosti, nedemokratičnosti in nepravnosti/
Za dokaz tega zadostaje opozorilo na sedanjo ogabno licitiranje okoli štccl!;: vas! In oMlH.&jer 1*1 !?!!;' z<z ..koroško svojstvenost" morda le sprejemljivi dvojezični napisi oz. kjer bi Slovencem „ve!ikodašno" dovolili, da se poleg nemškega aradnega jezika smejo poslaževati tadi še slovenskega pomožnega jezika. Ob dejstva, da so v zožev!"ja In okrnjevanja stvarnega in krajevnega območja veljavnosti člena 7 danajski ..eksperti" celo prekosil: koroško triodinost, se prav nič ne bi čadili, če bi se iz vse te amazanije porodila ..rešitev", s katero bi aradna Avstrija v proti??MM;-šinskem nastrojenja pastila za seboj celoPleimatdienst.
Kljab tema pa svoje akrepe hvalijo kot širokogradne in vzorne,- po-najajo zakon o narodnih skapinah kot edinstven primer manjšini naklonjen politike; vabijo in naravnost silijo nas v sosvete, ki so menda sploh višek vseh viškov — čeprav v resnici vse skapaj ni nič dragega kot perjid-no skonstratrana jasada, za katero skašajo pred domačo ;n svetovno jav-
nostjo zakriti resnični značaj skrajno protimanjšinske politike, ki je v očitnem nasprotja z državno pogodbo, zakljački helsinške konjerence in dragimi mednarodnimi dokamenti.
Kesnični višek te pfrjhČHosti pa je nedvomno v tem, da na pomisleke in proteste prizadete manjšine ter na svarila in zaskrbljenost /agoslavije hinavsko odgovarjajo, da je zvezna vlada vedno poskašala doseči skapne rešitve z manjšinami in da je slej ko prej zainteresirana na dobrih odnosih z /agoslavijo. Verodostojna in resnična pri vsej tej hinavščini je edinole trditev, da hoče vlada izpolnitev člena 7 državne pogodbe in rešitev še odprtih vprašanj „najti v okvira v ta namen na novo astvarjenih zakonitih možnosti" — toda pri tem zavestno in sramežljivo zamolči, da te „mož-nosti" in takšno ..reševanje" pomenijo očitno revizijo državne pogodbe.
enako gospodarsko slabo razvito področje. Tu žive, bi rekel pisatelj Ivan Cankar, proletarski narodi. Tudi gospodarsko relativno najbolj razvita Italija predstavlja dokaj šibko točko v Evropski gospodarski skupnosti.
GOSPODARSKI RAZVOJ — GLAVNA POTREBA
To pomeni, da je hitrejši gospodarski razvoj ena temeljnih interesnih črt za vse narode krog in krog nas. Naslednja karakteristika tega skupnega življenjskega in delovnega prostora je v tem, da je to pravi mozaik različnih narodov in manjšin, različnih kulturnih silnic, demokratične tradicije, religij in običajev. V glavnem so to narodi zamudniki v pogledu oblikovanja lastne suverene države in vplivi velikih sil so na tem področju močnejši kot drugod. Zato je druga temeljna gibalna sila napredka narodov na Balkanu proti-kolonialistična in protiimperialistična orientacija, boj za svobodo, neodvisnost in enakopravne odnose med narodi. Številnj manjšinski nerešeni problemi so le del tega antiimperialistič-nega in antihegemonističnega boja narodov na tem področju, pri čemer je neurejenost manjšinskega varstva največja hipoteka pretekle zgodovine. Tretja značilnost narodov, ki žive v tem delu Evrope, je tudi v tem, da imajo močno ekonomsko emigracijo z velikimi starimi izseljenskimi centri ter novimi delavskimi kolonijami v Zapadni Evropi. Značilna je tudi neenakomerna notranja gospodarska razvitost balkanskih dežel, pri čemer ima vsaka svoj nerazvit „jug" ali „vzhod". Značilen je tudi hiter porast mestnega prebivalstva z novimi socialnimi problemi, ko nastaja nov delavski razred na precej nizki stopnji kulture dela in strokovne usposobljenosti.
Vse te okoliščine bi zahtevale širše in globlje multilateralno sodelovanje balkanskih narodov in držav, kakršno je v resnici. Različni ideološki vplivi, politika velikih sil in nakopičeno nezaupanje vpliva v nasprotni smeri, v smeri zapiranja v državne meje in avtarkičnih teženj v gospodarski razvojni politiki. Zato dobiva bilateralno sodelovanje in tudi drobni koraki, ki prebijajo obstoječe nezaupanje v tem delu sveta, poseben pomen. Institut odprte meje pomeni tak droben korak k velikemu skupnemu smotru novih odnosov med narodi in ljudmi. Jugoslavija ponuja poosimsko perspektivo odprte meje in sožitja tudi preostalim šestim sosedom, prepričana, da je taka pot skladna z interesi narodov in narodnosti, da jim odpira perspektivo mirne in ustvarjalne prihodnosti, za katero jih je pretekla zgodovina opeharila, perspektivo srečnejšega jutrišnjega dne.
Obisk iz Švice
V dneh od H. do 14. marca je — kakor smo poročati ie v zadnji števitki — bivata na KoroJkem skupina iz Švice, ki se je predvsem zanimata za potoiaj in probteme koroJkih Stovencev. O svojih ugotovitvah in vtisih nam je skupina po vrnitvi domov postata nasiednjo izjavo za tisk:
Unter der Leitung von Herrn Att-Regierungsrat [Mitgtied der Kan-tonsregierung Baset-Land i. R.j Dr. Leo Lejeune hieit sich vom 11. bis 14. Marž 1977 eine schweizerische tnformationsgruppe in Karnten aut, der Vertreter der Kirche, der Wirtschaft, der Presse, der schweizerischen Bergregionen sowie ein itatienischer Beobachter angehorten.
Das Hauptziei der Deiegation, deren Aufenthait privaten Charakter cufwies, war es, sich ein Bitd iiber die Lage der siowenischen Votks-gruppe in Karnten zu machen, nachdem in den tetzten Wochen Berichte uber die zunehmende Aktivitat deutschnationater Krdtte gegen die Karntner Stowenen in vreiten Kreisen der schweizerischen Gffenttichkeit
Oesorgniserregthatten.
Die Teiinehmer der tnformationsgruppe waren besonders beein-druckt vom Lebenswitten der stowenischen Votksgruppe und ihrer Kut-tur, die in Fotktore von hohem ktinstterischen Miveau ihren Ausdruck finde;.
Die tnformationsgruppe konnte sich davon iiberzugen, dat; die Ftihrer der stowenischen Organisationen entschtossen sind, den Spra-chenkonftikt mit friedtichen Mittetn beizutegen.
Sie zahtt aut die Bemiihungen atter Kdrntner guten Wi)tens, die sich bewut)t sind, dat) das friedtiche Mebeneinander verschiedener Votks-gruppen eine gro!)e Bereicherung ttir Kdrnten und ganz Usterreich darstetten kdnnte.
Ls wurde mit den Vertretern der siowenischen Verbdnde, den Her-ten Dr. Zwitter, Dr. Gritc, Fetiks Wieser und Fiiip Warasch, vereinbart, dat) in nachster Zeit siowenische Fotktoregruppen und Reterenten in die Schvveiz kommen werden.
Zum Abschtuf) ihres Aufenthattes tief) sich die tnformationsgruppe auch von Vertretern der Kdrntner Landesregierung iiber deren Stand-punki in der Minderheitentrage sowie iiber Fragen der Wirtschaft, des Tourismus und des kutturetten Lebens berichten.
Die tnformationsgruppe hofft, mtt ihrem Besuch einen Anstot) fiir veriiefte Beziehungen zwischen Kdrnten und der Schweiz, von Atpen-tand :u Atpentand, gegeben zu haben.
Razstava „Cankaijevo gledališče" v Celovcu
___ Kakor !mo kratko poročati že v zadnji številki našega tista, je bita
v sredo prejšnji teden v avti Zvezne gimnazije za Stovence v Cetovcu odprta razstava ..Cankarjevo gtedatišče", ki jo je ob stotetnici rojstva tvana Cankarja tani pripravit Stovenski gtedatiški muzej v Ljubtjani in je medtem prepotovaia že števiina gtedatiška središča v Stoveniji in ostati Jugostaviji, pa tudi v ttatiji med tamkajšnjimi Stovenci.
Otvoritev razstave v Cetovcu je bita pomemben kutturni dogodek, namenjen počastitvi Cankarjeve stotetnice. Poteg predstavnikov sto-venskih narodnih in kutturnih organizacij ter tjubitetjev stovenske kut-ture in še posebej Cankarjeve besede iz mnogih krajev južne Koroške vse od Brda pri Šmohoru pa do vzhodnih detov Podjune so se otvoritve udetežiti tudi števitni častni gostje, med njimi jugostovanski konzut v Cetovcu Peter Zupančič in vicekonzut Mitan Miškov, podpredsednik Stovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Bratko Kreft, upravnik Stovenskega narodnega gtedatišča v Ljubtjani Janez Šenk, predsednik Kutturne skupnosti SR Stovenije Mitoš Potjanšek, predsednik Statnega stovenskega gtedatišča v Trstu dr. Josip Tavčar, ravnatetjica Stovenskega gtedatiškega muzeja v Ljubtjani Majda Ciemenz, dopisni čtan SAZU in predsednik Zveze stovenskih pisatetjev tvan Potrč in mnogi drugi .
Osfan/mo zveš?/ Can^ra^evi besedi/
(SLAVNOSTNi GOVOR tVANA POTRČA)
Po uvodni pozdravni besedi, ki jo je kot hišni gospodar in hkrati v imenu Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze kot prirediteljic razstave izrekel ravnatelj gimnazije dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik, je kratko spregovorita tudi ravnateljica Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani Majdo Ciemenz. Izrazila je veselje, da je Cankarjeva razstava po prireditvah v Sloveniji in ostali Jugoslaviji ter med Slovenci v Italiji prišla zdaj tudi še na Koroško. Gimnaziji je izročila lepo zbirko knjig, ki so jih poklonile založbe v Sloveniji, učiteljski zbor slovenske gimnazije pa je povabila, da za mednarodni dan gledališč prihodnji mesec obišče predstavo Cankarjeve drame .Za narodov blagor* v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani.
O Ivanu Cankarju in njegovi umetniški izpovedi je v izbranih besedah spregovoril predsednik slovenskih pisateljev Ivan Potrč (njegov slavnostni govor objavljamo posebej — op. ured.), nato pa so člani Stalnega slovenskega gledališča v Trstu izvajali recital Cankarjeve drame ,Jakob Ruda". Delež tržaških gledališčnikov in sploh Trsta je bit pri uprizarjanju Cankarja že vselej enkraten: za Ljubljano, Mariborom in Celjem je Trst že na četrtem mestu po številu uprizoritev Cankarjevih del in tudi po drugi svetovni vojni je tržaško slovensko gledališče zavestno pričelo s Cankarjem — z dramo „Za narodov
blagor", s katero je lani proslavilo tridesetletnico svojega povojnega delovanja. Zato imajo tržaški gledališčniki naravnost intimno raz-
(Drt/je 7M 4. srnzMr)
Naš pisatetj France Bevk je terja! od nas, da moramo Cankarja tjudem pribežati, se pravi, pribiiiati tako Cankarjevo knjigo, njegovo pesem, povest, dramo in kritiko, tako !epos!ovno ko družbeno kritiko, kakor moramo ijudem pribiižati njegovo pisatetjsko in čtoveško osebnost.
!n takšen je tudi namen cetovškega srečanja, ko je pred nami razstava Cankarjevega gtedatišča, kakor jo je pripravi! tani ob stotetnici Cankarjevega rojstva stovenski gtedatiški muzej. Tako je ta razstava, ki smo jo videti po naših krajih, po cetotni jugostovanski domovini, a tudi onstran naših meja, zdaj pred vami, na vaši gimnaziji, da bi vam Cankarjevo pisanje in njega samega pribiižata — vse to še tudi poteg njegove besede in njegove zgodnje drame, iz Jakoba Rude.
Vendar pa niti Cankarjeva gtedatiška razstava, ki jo je naš gtedatiški muzej tako skrbno in smisetno pripravit, niti sama Cankarjeva dramska beseda, ki jo boste stišati, in niti teh nekaj mojih besed še zdateka ne bo — in niti ne more — o takšni pisatetjski osebnosti, kakršna je Cankarjeva, vsega povedati. Komaj to bi vam rad povedat in bi vam hote! povedati, kako naj bo Cankarjeva napisana beseda — ona sama — tista, ki vam naj razodeva pisatetjevo miset in čustvo a!i srce.
Da, srce! „Beri ga s srcem . . .!" je napisa! Cankar urednici Štebijevi, ko ji je posta! knjigo o Htapcu Jerneju in njegovi pravici. Se pravi, kako je bito pisatetjevo srce, pisatetjevo čustvovanje ati sočustvovanje z tjudstvom tisto, ki je terjato ati pisato njegovo pesem ati povest ati dramo.
Rad bi vas, posebej pa še vas šotarje, obvarovat pred tistim strahom, ki so ga nam šotarjem v gimnazijah vceptjati — ka-
AULA SLOVENtCA
CELOVEC, PAULtTSCHGASSE 5 — 7
Razdava MATEJA STERMEMA bo odprta do petka f. oprita 1977, in sicer od ponedeijka do petka med 13. in 17. uro.
Prisrčno vabijeni!
ko da je Cankarjevo pisanje težko in kdaj tudi težko razumtjivo. Ati — ko bi nam znati ti naši učitetji odgrniti nekaj tistega čustva, ki ga je Cankar nosi! v svojem srcu ati v kamrici svojega pisatetjskega srca, bi nam pisatetja in njegovo pisanje žeto pribtižati, odkteniti bi ga nam.
Prva pri Cankarju, pri njegovem pisanju, je bita do zadnjega vtakna doživeta žtv!jenjska resničnost — to je bita resničnost, kakršno je začet dojemati že v ranih otroških tetih ta osmi otrok sproteta-riziranega vrhniškega krojača na njegovem kasneje totikokrat popisanem ktan-cu siromakov. !n tako se nam je zaradi te tako živo pisatetjsko izpričane resničnosti začeto dogajati, da smo začutiti, kako smo se pri branju Cankarjeve knjige začeti srečevati s svojim tastnim živtje-njem ati životarjenjem — začeti smo se srečevati z našo tastno družbeno stvarnostjo in z njeno narobešnostjo. Botj ko smo živtjenje razumevati, tudi svoja tast-na živijenja, b!iže nam je bi! pisatetj sam — saj je bita prav njegova beseda tista, ki nam je pomagata, da smo mogti gtobje pogtedati v svoje tastne kamrice Miset in hotenja, vse, kar je pisatetj oživtjat in izpovedovat, vse nam je po-stajato btižje — saj: napisano je bito tudi s srcem, to je s tistim srcem, ki je to-tiko občutito zaradi svoje osiromašene in žatostne domovine, totikšno in tako vetiko žatost, da še na svojo tastno tegobo ni pomistito več. Le takšno pisatetjevo tjud-sko srce, srce, ki je čutito z tjudstvom, je zamogto živo povedati svojemu tjud-stvu, kar je čutito, je zamogto s svojim tjudstvom vred terjati, s tem svojim narodom protetarcem:	„Le vkup, uboga
gmajna!"
Berite s srcem Kurenta, to Cankarjevo najbotj titerarno napisano „starodavno pripovedko", kakor jo je sam označit, pa boste začutiti, kako je ta Kurent, ki gosta tjudstvu, pisatetj ati umetnik sam, in kako se je ta Kurent zapisat četo ztodeju ati neverniku, da bi moget svojemu tjudstvu pomagati.
Da, Cankarjeve knjige, posebej pa še njegova dramska beseda, ki je vsetej iz čtoveka in za čtoveka povedana z njegovim Htapcem Jernejem, Martinom Kačurjem in Kurentom vred, vsa ta deta so odigrata Cankarjevo srce in njegovo obubožano stovensko domovino: „Odkar sem izpregtedat, nisem videt vesetega obraza; odkar sem shodit, so me tepti; ko je prišta v moje srce tjubezen, so me zasramovati, v srce so mi ptjuvati. Ti pa stori, da bodo vsi veseti, kadar stopim mednje . . ." Da, pisatetj je nosi! ves čas v sebi svoj kurentovski manifest, svoje po-stanstvo umetnikove pesmi ati stvaritve: kamor je sotza kanita, naj bi trava oze-teneta, naj bi gozdovi zašumeti, naj bi mrtve bajte oživete. Neznanska je bita ta kurentovska ati umetnikova ati pisatetje-va zvestoba domovini, tisti domovini, iz katere so njegovi stovenski protetarci morati ati v Ameriko ati na Nemško ati ka-morkoti; in samo zaradi te svoje sitne umetnikove vere v svoje tjudstvo, zaradi zvestobe do te svoje domovine je moge! zapeti: „Zem!ja, zemtjica, mati! če nimaš kruha, daj mi kamen; še ob kamnu bom prepevat!" — !n ta grenboka v pesnikovem srcu je ustvarita in zapeta vsetej tudi svojo visoko pesem.
Pristuhnimo ji: „Domovina, ko te je Bog ustvarit, te je btagostovi! z obema rokama in je reket: Tod bodo živeti veseti !judje!" — „. . . vzrasta so nebesa pod Trigtavom" — in že je tu umetnikova visoka pesem stovenski besedi sami: „Boga-tejši so pač drugi jeziki . . . — a!i stoven-ska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja, tz zemtje same zveni ... in zvezde pojo, kadar se na svoji svetti poti ustavijo ter se ozro na čudežno dežeto pod seboj . . ." in: „Močan si, o stovenski narod! Tisoč in petsto tet krvaviš, izkrvavet nisi!"
Tudi v časih postanosti, ki jih je Cankar doiivtjat, tudi v teh časih izgubtjenih bitk je znata biti Cankarjeva žatostna pesem pesem čtovekove vere — četo to je zapisat v sonetu:	. . in iz trohnobe se
rodi vstajenje."
Prav takšna Cankarjeva pisatetjsko osebnost, ki je tako naša, da biti bo!j ne more, pa je zaradi svoje pristne iskreno-
sti do čtoveka, predvsem pa do prizadetega čtoveka tega našega sveta, pisatetjska osebnost, ki zmore pisatetjsko spregovoriti vsem tjudstvom tega našega sveta.
ie ena sama ati takšna njegova knjiga, kakor je zgodba o Htapcu Jerneju in njegovi pravici, ta knjiga je do danes prevedena v devetnajst raztičnih jezikov — vse od angteškega, francoskega in nemškega pa tja do jezikov Kitajske in Vietnama; nekateri jeziki, tako angteški in itatijanski, pa imajo četo več prevodov. tn prav ta knjiga je bita natiskana in ponatisnjena v teh raztičnih jezikih sveta čez tridesetkrat; začeti so to knjigo prevajati že 1925. teta, nekaj tet po pisa-tetjevi smrti.
Tolikšni prevodi in v totiko jezikov, vse to nam vendar vetiko pove. Pove nam, kako je Cankarjeva knjiga, to je tista Cankarjeva in naša stovenska knjiga, ki je pripovedovana z najbotj mojstrsko napisano stovensko besedo, a ki je bita hkrati tudi najbotj revotucionarno pisanje pri nas takrat, kako je bita to tudi
Razstava
CANKARJEVO
GLEDALtŠČE
v avti Zvezne gimnazije za Siovence v Cetovcu (Ebenta-ier Strahe 14) je odprta te še do 28. marca, in sicer danes ter v ponede'jek od 14. do 17. ure.
izkoristite ie to pritožnost. Prisrčno vabtjeni!
prosvetfM zteztt
Krščanska	zvezg
tista beseda, ki je budita tako nas, kakor je budita in budi hkrati narode in tjudstva po svetu, da bi si ta tjudstva ustvarita tepši in pravičnejši svet.
To, kar vetja za knjigo o Htapcu Jerneju, to vetja za Cankarjevo dramatiko. Cankarjeva dramatika, ta žetezni repertoar naših gtedatišč, postaja tudi tast vseh jugostovanskih gtedatišč — še vetiko več: četo njegova pripovedna beseda, naj omenim samo Martina Kačurja in Htapca Jerneja, postaja dramska beseda in govori svetu, se pravi, da je ostata živa, ko pripoveduje o človekovi stiski ati z odra, ati s fitmskega ptatna, ati s tetevi-zijskega ekrana. Prav zadnje čase ste mogti brati o itatijanski odrski upodobitvi Martina Kačurja, tako po itatijanskih kot po naših odrih. Ne moremo si zamistiti botjšega in trdnejšega mostu med dvema sosednima narodoma, kakor je spoznavanje in zbtiževanje preko napisane umetnikove besede, to je tiste besede, ki je bita sicer o našem čtoveku, vendar pa je tudi vsemu čtoveštvu napisana.
tn tako bi to svoje besedovanje tudi končat z Bevkovo žetjo o Cankarju in bi enako žetet, da bi ostati zvesti Cankarjevi besedi sami, to je njegovi knjigi in njegovemu pisatetjskemu tzročitu; to nam bo pomagato razumeti Cankarjev čas in nam bo najbotj razodevato pisatetja samega. Zamogto pa nam bo branje Cankarjevih knjig razodevati tudi današnjega čtoveka, razodevati tudi tragiko preneka-terega ideatista ati dobrega čtoveka današnjih dni, naj bo na tej ati na oni strani naših meja. Nikoti pa tudi ne smemo pozabiti, kako je ati sprejemanje ati doživljanje ati spoznavanje katere koti druge kutture bogatenje tastne kutture — vsaka kuttura je bogastvo tega našega vsak dan manjšega in btižjega sveta.
DR. ANTON SVETINA	11
PRtSPEVKt K ZGODOVtN! ŠMtHELA PR) PUBERKU
Na koncu pisma informira tudi škofa, kdo vse se poteguje za izpraznjeno mesto ^ikarja v Šmihelu. Lastnik gospoščine Pliberk priporoča po svojem grajskem upravitelju, k' je prišel v tej zadevi osebno k Leberwurstu, Pliberškega kaplana Jurija Riedla. Dobrlo-vaški opat Olipec je priporočal vikarja v Črni Mateja Tanka, ki je prosil za to mesto, ker je ^ar in ne more v hriboviti črnski fari opravljati več svojih dolžnosti, v šmihelski fari pa bi jih lažje opravljal, ker leži vsa v dolini. Pliberški vikar Stergar pa intervenira za svojega brata Mihaela Stergarja, kaplana v Pliberku. Sam Mihael Stergar pa navaja v svoji Prošnji, da je pripravljen na novo sezidati pogorelo in podrto župnišče, za kar je ostal v ^apuščini Primuža Peera znesek 30 goldinarjev, ki jih je dala vlada v Celovcu, in 25 goldinarjev, ki jih je v te svrhe prejel pokojni Peer od škofa. Če bi pa dobil to mesto vikar v Črni Tank, prosi Stergar za vikarsko mesto ^ Črni. V prošnji tudi navaja, da je starejši duhovnik in že 20 let kaplan. Šmihelski fa-f^ni in cerkveni ključarji pa so prosili, naj bi bd imenovan za vikarja v Šmihelu njihov ka-Plan Gregor Tomažej.
.. Za vikarja v Šmihelu je bil potem postavljen od škofa vikar v Črni Matija Tank, za V'karja v Črni pa pliberški kaplan Jurij Riedl.
Generalni vikar Terpin je že čez dva dni, ^ je 25. aprila 1672 odgovoril Lebcrwurstu, .a je škof prebral njegovo pismo in oporoko *n mu je dal tale navodila: Ker je iz kopije po-
slednje volje razvidno, da pokojni ni napravil testamenta, ker v oporoki ni postavil glavnega dediča, temveč le legatarje, se lahko te legate na osnovi poslednje volje izplača. Ali pa bo za vsa izplačila zadostovala vsota 700 goldinarjev in nekaj več, kolikor je pokojni zapustil? Od tega zneska se naj najprej porabi znesek 95 goldinarjev za popravilo pogorelega župnišča. Nato se naj preceni inventar, ki ga je prevzel vikar Peer od svojega prednika Križaja. Vrednost tega inventarja se mora vpisati med stroške, v kolikor ta inventar ne bo povrnjen v naravi. Nato se naj izplačajo vsi upniki: najprej se naj izplačajo dolgovi podružničnim cerkvam, če je v zapuščini ostalo kaj denarja iz kazenskih primerov, nato se naj izplačajo ostali privatni upniki. Nato se naj poravnajo pogrebni stroški, ostanek pa se naj izroči najbližjemu sorodniku po krvi, da izplača ostale legate.
4. maja 1672 pa kaplan Gregor Tomažej poroča generalnemu vikarju Terpinu, da je bilo 1. maja med 12. in 1. uro ponoči vlomljeno v cerkev oziroma v zakristijo, kjer je bila shranjena cerkvena skrinjica. Skrinjico so ukradli, jo nasilno odprli in vzeli iz nje ves denar. Našli niso niti denarja niti storilcev. To je imelo tudi za dediče po pokojnem vikarju Peeru slabe posledice, ker je bil del njegove zapuščine v denarju hranjen v tej skrinjici. Še skoraj dve leti pozneje, dne 5. januarja 1674 je lastnik gospoščine Egkh grof Gallenberg interveniral pri generalnem vikarju Terpinu v
Ljubljani za svojega podložnika Mihaela Kraljiča v zadevi izplačila legata po pokojnem vikarju Primožu Peeru. Intervencija seveda ni mogla imeti uspeha, ker denarja ni bilo več.
Kakor je že zgoraj povedano, je bil naslednik vikarja Primuža Peera v Šmihelu Matej Tank, ki mu je škofijski ordinariat izdal dekret o namestitvi dne 23. aprila 1672. Iz tega dekreta izvemo, da je bil Matej Tank že 36 let duhovnik in da je ves ta čas služboval v ljubljanski škofiji v težavnih in hribovitih krajih, najprej v Št. Janžu v Vinskih goricah, nato v župniji sv. Elizabete v Ljubnem in nazadnje 10 let v Črni. V svoji starosti je prosil za premestitev iz hribov v dolino k župniji Šmihel v Podjuni. Njegovo življenje je bilo vedno vzorno. V mladosti je bil komornik pokojnega škofa Reinalda Scharlichija, v Gornjem Gradu je študiral kazuistiko in govorništvo v času, ko je bil tam za župnika magister Filip Terpin. Njegovi prošnji se je ugodilo z ozirom na njegovo starost. Škofijski komisar Tomaž Friderik Leberwurst se pooblašča, da ga vpelje v posest izpraznjene župnije, da popiše inventar župnišča ter dolgove pokojnega vikarja itd.
27. maraca 1673 je vikar Matija Tank prosil škofijskega tajnika Matijo Sodarja za dovoljenje, da bi smel sestaviti nove urbarje podružničnih cerkva. Na koncu tega pisma pripominja, da je slišal o izdaji novega slovenskega evangelija in pričakuje, da mu bo en izvod tega evangelija, ki ga bo plačal na prihodnji sinodi, izročil gospod Luka.
27. marca leta 1675 pa vikar Matej Tank poroča generalnemu vikarju Filipu Terpinu v Ljubljano, da se je dne 19. junija leta 1674 porušil stolp župne cerkve in pri tem uničil cerkev z zakristijo in kostnico vred. Stolp sam
pa je do tal razrušen. Vikar prosi škofa za izdajo listine, s katero bi župnija smela pobirati milodare pri laikih in pri cerkvah. Za pobiranje je vikar Tank določil cerkvenega ključarja Matijo Rudolfa, ki je to funkcijo opravljal že več kot 30 let in sedaj prosi za razrešitev. Cerkveni ključar Rudolf prosi tudi, naj bi se njegovega sina Jakoba, ki službuje kot duhovnik izven škofije, nastavilo v ljubljanski škofiji, da bi tako mogel pomagati svojim staršem, ki sta že 52 let poročena. Vikar Tank v tem pismu še prosi škofa, da odloči, koliko bi smele prispevati podružnične cerkve pri popravilu župne cerkve in stolpa, ki imajo v te svrhe pripravljene tele denarne zneske:
Cerkev sv. Martina in Ulrika v Večni vasi	300	gold.
Cerkev sv. Nikolaja v Dvoru	125	gold.
Cerkev sv. Vida v Kazazah	105	gold.
in posebej v čistem srebru	30	gold.
Cerkev sv. Tomaža v Metlovi	68	gold.
Cerkev sv. Urbana na Brezi	51	gold.
Cerkev sv. Ulrika v Humčah	48	gold.
V tej zadevi je potem sklepala leta 1675 sinoda v Gornjem gradu, ki je z dekretom dovolila, da smejo podružnične cerkve dati v te svrhe polovico razpoložljivega denarja. Izdajo listine za pobiranje milodarov vikarju Tanku pa je sinoda odklonila motivacijo, da je bilo pred leti prepovedano izstavljanje takih listin. Izjemoma pa je škof dovolil, da se izda listina za pobiranje milodarov, toda le v območju pliberškega cerkvenega okrožja. Ker so leta 1672 pri požaru župnišča pogoreli tudi vsi cerkveni urbarji, je sinoda naročila, da vikar sestavi nove urbarje.
Lepo uspeti 2. rožanski izobraževaini teden
Izobraževanje in kultura sta v boju za naš narodni obstoj vedno igrata pomembno vlogo. Temu dejstvu gre tudi zahvala, da smo koroški Slovenci vzdržali vsem pritiskom preteklih stoletij, tako, da še danes obstojamo in se kulturno izživljamo.
Kultura je zlasti za nas koroške Slovence, ki smo pripadniki manjšine in se zaradi tega moramo boriti za naš narodni obstoj, tako važna kot naš vsakdanji kruh, brez katerega si ne moremo predstavljati življenja. Ne samo to, kultura oz. izobraževanje sta nam vedno bila sredstvo, da smo se lahko uspešno borili proti mračnjaštvu, tako da nismo prišli nikoli v položaj, ki ne bi bil v skladu z demokratičnimi principi človečanstva, kar pri mnogih drugih narodih, ne bi mogli trditi.
Prav iz tega spoznanja koroški Slovenci z veliko ljubeznijo gojimo kulturno dejavnost, v okviru katere prirejamo tudi izobraževalne prireditve kot je bil na primer Rožanski izobraževalni teden, ki so ga priredila rožanska Slovenska prosvetna društva v času od 13. do 20. marca.
V	nedeljo je bil zaključen 2. rožanski izobraževalni teden, na katerem je letos sodelovalo kar pet (lansko leto štiri) Slovenskih prosvetnih društev — Bilka, Kočna, Rož, Gorjanci in Svoboda. Prireditve so bile v Bilčovsu, v Kotmari vasi, v Št. Jakobu, v Št. Janžu, v
Prvi zimski vzpon
V	alpinističnem pogiedu med najboij privlačnimi stenami v Karavankah je prav gotovo 400 m visoka severna stena Celovške špice (Klagenfurter Spitze, 2103 m), ki se nahaja v neposredni biiiini najvišjega vrha Karavank 2236 metrov visokega Stola.
S. in 6. marca sta to steno, ki je trenutno še vkovana v sneg in led preplezala dva jugoslovanska alpinista, Zvone Andrejčič (Matica) in Janez Reberšak (Radovljica). Vstopita sta (100 m) po direktni smer) (iV) in iz nje prečita proti desni (200 m). To prečenje sta morala izvesti v strmini, ki je mestoma dosegia tudi 75°. Ta odsek smeri verjetno še ni bil prepiezan. Tu sta alpinista bivakirata, izstopila pa sta po Horeschowskyjevem razu (100 m, til). Skupno sta plezala 10 ur in to ves čas v derezah. Bii je to prvi zimski vzpon.
Svečah in v Velinji vasi. Spored, ki so ga nudila društva, je bil izredno zanimiv in pester, saj je vseboval predavanja, diskusije, koncerte in zabavo.
Na otvoritveni prireditvi v Bilčovsu je predaval o .šentjakobskih kulturnikih od prof. Ahaclja do župnika Ražuna" dr. Vinko Zwitter, to predavanje je bilo tudi v Št. Jakobu. O .moči in vplivu javnih občil" je v Kotmari vasi in Bilčovsu govoril dr. Robert Saxer, o .hišnih in ledinskih imenih Velinje vasi in okolice" pa dr. Anton Feinig in sicer v Velinji vasi in v Št. Janžu. Pažnjo so posvetili tudi mladini v obliki popoldneva iger in razvedrila. Tudi slovenska pesem je prišla do izraza, kar je povsem razumljivo, saj je le-ta najmočnejša oblika kulturnega delovanja koroških Slovencev. V soboto je bil pri Adamu v Svečah lepo uspel koncert, na katerem je nastopilo več pevskih zborov — iz Bilčovsa, Kotmare vasi, Sveč in Št. Jakoba. Slednji je
Vsa štetja v Avstriji so služita samo enemu ciiju — škodovati manjšinam v državi, torej nasitni germanizaciji.
Pri zadnjem ljudskem štetju teta 1971 je 17014 Avstrijcev navedto slovenščino kot svoj občevalni jezik. Največje odstotke slovenskega prebivalstva so izkazali sodni okraji Pliberk — 38 odstotkov, Železna Kapla — 37 odstotkov, Dobrla vas — 22 odstotkov, Borovlje — 19 odstotkov in Rožek — 12 odstotkov. Največ odstotkov je bilo zabeleženih v občini Sele in sicer kar 92 odstotkov.
Če primerjamo rezultate ljudskega štetja 1971 s prejšnjimi, dobimo presenetljive rezultate. Tako se je na primer število slovenskega prebivalstva na Koroškem v obdobju med štetjem 1951 in 1961 zmanjšaio za 30 "/o, v obdobju med 1961 in 1971 pa se je ponovno povišaio za 15'/o. Te velike in čudne razlike, ki so seveda povsem nenormalne, je treba pripisati nacionalističnemu pritisku in nasilni germanizaciji, saj je mnogo ljudi, kar je povsem razumljivo, ki se v takšnih pogojih ne upajo priznati k slovenski narodni skupnosti. Omenjeni števni rezultati vzbujajo upravičene dvome v verodostojnost podatkov, ki zadevajo številčno stanje Slovencev na Koroškem.
Višek nesramnosti *pa je bilo brez dvoma zadnje preštevanje posebne vrste 14. novembra minulega leta. Čeprav smo koroški Slovenci to „ preštevanje" uspešno bojkotirali, je pred nedavnim prišlo do ..sporazuma"
nasfopil fudi na otvoritveni prireditvi in bil obakrat deležen posebnega priznanja. Na koncertu je spregovoril predsednik KKZ Lovro Kassl in iznesel nekaj zanimivih misli o petju.
Zaključek 2. rožanskega izobraževalnega tedna je bil v nedeljo pri Miklavžu v Bilčovsu in sicer v obliki torumske diskusije, ki se je bavila z aktualno temo — Pogoji kulturnega delovanja na vasi.
Na zaključku 2. rožanskega tedna lahko povemo, da je biki pri reditev vsekakor uspešna, to predvsem zato, ker so številni obiskovalci imeli na razpolago vrsto prireditev, ki so prav gotovo nudile vsaj nekaj, kar je vsakemu ugajalo, tako da upravičeno lahko trdimo, da je prišel sleherni na svoj račun. Če bodo omenjena društva nadaljevala svoje delovanje s takšnim zanosom kot do sedaj, potem smo prepričani, da bodo rožanski izobraževalni tedni postali — tradicija.
treh v deželnem zboru zastopanih strank, ki so klonile pred Karntner Heimatdienstom, ki je zahteval reševanje našega manjšinskega vprašanja prav na osnovi tega preštevanja, katerega smo bojkotirali.
Takšnega načina reševanja problema koroških Slovencev, ki hkrati predstavlja grobo kršitev oziroma revizijo avstrijske državne pogodbe, more dejansko biti zmožen le smrtni sovražnik koroških Slovencev, kot smo to že poudarili v našem listu.
Iz teh nekaj primerov popisov prebivalstva je jasno razvidno, da so le-ti protimanjšinske narave in da služijo nizkotnemu cilju ponemčevanju manjšin.
Pred nedavnim je koroški tisk, z majhno izjemo, slavil veliko zmago. Ominozni ..sporazum" treh koroških strank je označil kot ..zgodovinski dogodek" in „ epohalno" rešitev manjšinskega problema. Koroški „pi-suni" seveda tega niti sami ne verjamejo. Edino rešitev iz zagate, v katero so zašli, vidijo v tem, da se pred svetovno javnostjo hvalijo, kako Avstrija vzorno rešuje manjšinska vprašnaja. Kljub tem samohvalam pa uživa Avstrija v svetu žalosten in sramoten sloves, da je najbolj manjšinam nenaklonjena država v Evropi. Za njo velja stari slovenski pregovor — lastna hvala se pod mizo valja.
Med besedami in dejanji je torej velik prepad, v katerega premostitev bomo dvomili tako dolgo, dokler si bodo koroški in avstrijski politiki pustili soliti pamet od Karntner Hei-matdiensta.
- *t
Nemški nacionaMsti solijo pamet avstrijskim politikom
Delegacija naših žena v Novi Gorici
Prejšnji leden so zastopnice ženskih organizacij treh obmejnih dežel, Koroške, Beneške Slovenije, Goriške in Nove Gorice ustanovile v Novi Gorici koordinacijski odbor za mednarodno sodelovanje žensk. Pobudo za ustanovitev te ženske organizacije so pred dvema letoma dale žene iz Nove Gorice, ki so takrat v okviru mednarodnega leta žena, gostile delegacije obmejnih dežel.
Glavni cilj te nove organizacije je predvsem ta, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med naprednimi ženskimi organizacijami treh sosednih dežel. Poleg tega pa se koordinacijski odbor tudi prizadeva uresničevati deklaracije o človekovih pravicah, ki so zapisane v listini Organizacije združenih narodov, uresničevati sklepe konference o varnosti in sodelovanju iz Helsinkov, ohranjati in razvijati obstoj narodnostnih skupin z uveljavljanjem pobude, da bi se jezika manjšin učiti tudi pripadniki večinskega naroda, uveljaviti resnično enakopravnost med spotoma in narodi na področju kulture in gospodarstva ter skrbeti za poglabljanje medsebojnih stikov po geslu: Bolje se poznati, pomeni, bolje se razumeti.
Te začrtane smernice so žene sklenile uresničevati na svojih medsebojnih srečanjih, ki se bodo odvijala
izmenoma na območju treh sosednih dežel. V okviru razprav so članice delegacij treh sosednih dežel iznašale probleme, s katerimi so soočene v svojih prizadevanjih vsaka na svojem teritoriju. Tako je predsednica Zveze slovenskih žena na Koroškem Milena Groblacher v svojih izvajanjih med drugim govorila o enotnem boju slovenskih žena na strani naprednih avstrijskih sil za izvajanje člena 7 avstrijske državne pogodbe in nakazala napore za enakopravnost slovenskega jezika v javnosti. Posebej je navedla pobude za odpiranje slovenskih otroških vrtcev (ki jih na Koroškem ni) kot enega izmed najpoglavitnejših sredstev pri vzgoji v narodnostnem duhu. Delegatke ženskih organizacij so se tudi dogovorile, da bodo v prihodnje akcije vključile tudi republiko Slovenijo, tako za bodo ta srečanja dobila nove razsežnosti. Domenjeno je tudi bilo, da bo prihodnji delovni sestanek v Celovcu na Koroškem.
Po oticialnem delu srečanja, so si žene ogledale tovarno avtomobilskih delov Iskra in novo sodobno bolnišnico .Dr. Franc Derganc" v Šenpetru pri Novi Gorici. Zaključek dneva so žene opravile v gostišču „Pri Marku", kjer so bile gost predsednika občinske SZDL Nova Gorica, Lojzeta Laha.
OB 35-LETN1C1 IZSELJEVANJA:
Letos bo miniio 35 iet od ziočinske izselitve več sto koroških siovenskih družin. Zato namerava Zveza siovenskih iz-seijencev na večkratno ieijo iz vrst svojih čianov prirediti obisk krajev nekdanjega pregnanstva v Nemčiji.
iziet bi prirediti v sodeiovanju z avtopodjetjem Sienčnik v Dobrii vasi ter prediagamo nasiednje podrobnosti: iziet bi bii v drugi poiovici apriia aii v začetku maja, trajai bi 2 aii 3 dni, obiskati pa bi nekdanja taborišča Hesseiberg in Eichstatt ter med potjo še koncentracijsko taborišče Dachau.
Ker je dokončno načrtovanje (vktjučno doiočitve cene) možno šeie potem, če prejmemo primerno števiio prijav, prosimo, da čim prej prijavite udeiežbo ter sporočite svoje predioge in žeije gtede časa, trajanja in krajev izieta.
Najpozneje do konca marca sprejemata prijave Zveza siovenskih izseijencev, 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10, ter avto-podjetje Sienčnik, 9141 Dobria vas.
Naši pisatelji brali ir Mariboru
Pododbor društva slovenskih pisateljev v Mariboru in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu že drugo desetletje gojita tesne prijateljske vezi. Prvi kontakti so nastali že leta 1961, od leta 1964 dalje pa vsako leto pride do rednih medsebojnih obiskov med koroškimi in mariborskimi ustvarjalci pisane besede. Prav v teh letih je tudi na Koroškem prišlo do poživitve slovenske književnosti. Poleg nestorke slovenske književnosti Milke Hartmanove in Valentina Polanška so se pojavila še druga imena, ki danes sodijo v sodobno slovensko slovstvo na Koroškem, pa tudi slovensko književnost sploh.
Tako je pretekli teden prišlo do ponovnega srečanja oziroma nastopa koroških pisateljev v Mariboru, ki ga je pripravil tamošnji Pododbor društva slovenskih pisateljev. Milka Hartman, Valentin Polanšek in Andrej Kokot so bili gostje Šolskega centra za blagovni promet in Šolskega centra za gostinstvo. Naše goste so predstavniki in dijaki sprejeli izredno prisrčno. Najprej so ob navzočnosti naših pisateljev predvajali magnetofonski zapis, ki so ga pripravili slavisti in v katerem je nazorno orisano ozemlje ter slovenski živelj na Koroškem, zatem pa so se posamezni avtorji predstavili z izborom svojih del. Mladi poslušalci so besedi naših književnikov pozorno prisluhnili in tudi sprejeli. To je zlasti pokazal razgovor, ki je sledil branju avtorjev. Mladi poslušalci so se živo zanimali za razmere v katerih slovenska beseda na Koroškem nastaja in pa tudi o življenju rojakov tustran meje sploh. Gostje so odgovarjali na številna vprašanja in tako doraščajočim učencem dali vpogled tako na kulturno kot tudi na splošno življenje koroških Slovencev. Pri tem je posebno prišlo do izraza, da je stike med Slovenci tu in onstran meje še treba poglobiti, kajti le potom dobrega medsebojnega poznavanja, posebno med mladimi, je lahko dana učinkovita moralna in druga podpora boju koroških Slovencev za njihove pravice.
Ob slovesu so se dogovorili, da bo Slovenska prosvetna zveza v doglednem času povabila mariborske pisatelje na obisk na Koroško.
Razstava „CanRar/evo grJecfaijsče" v Celovcu
(MžddljftMHje s 3. stMm)
merje s Cankarjevo odrsko besedo in so to pokazali tudi s svojim recitalom, v katerem je v njihovi mojstrski izvedbi spregovorila sama Cankarjeva beseda.
Najbolj impresivno in prepričljivo pa nam o Cankarju in njegovi umetnosti razumljivo govori razstava, ki nam obenem tudi priča o tem, kako je Ivan Cankar bil in je še priljubljen med Slovenci, med ostalimi jugoslovanskimi narodi in med narodi širom po svetu. V dobro premišljeni razporeditvi in smiselni opremi je predstavljenih sedem glavnih dramskih del (Romantične duše, Jakob Ruda, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci, Lepa Vida) v besedi in sliki; zastopani so umetnikovi portreti, njegove risbe, rokopisi, plakati, fotografije režiserjev, igralcev, uprizoritev doma in v svetu, časopisna poročila, karikature in drugi dokumenti. Sledi prav tako zanimiv pregled dramatizacij in uglasbitev Cankarjevih del, ob koncu pa je prikazan še delež, ki ga imajo Cankar in njegova dela v televiziji in filmu.
Povsem pravilno je Cankar vedel, da bo prav z dramatiko in gle-
dališčem mogel doseči največje umetniške in vzgojne učinke. Samo v slovenskih poklicnih gledališčih je bilo doslej 124 uprizoritev omenjenih sedmih dramatskih det z okrog 1500 predstavami. Poleg tega imajo Cankarjeva dela redno na sporedu številna amaterska gledališča. Njegovo mogočno, žgočo, a pravično odrsko besedo zvesto oznanjajo tudi številna jugoslovanska poklicna in amaterska gledališča, radio, televizija in film, za svojo pa jo sprejema tudi tujina. Vse to po pravici, saj je njegova, na odru izpovedana človeška in družbena misel last vsega sveta.
Zato nam gotovo ne bi bilo potrebno šele s preložitvijo prijateljskega srečanja in večerje po otvoritvi razstave iz preveč .ljudskega" Volkskellerja v bolj .imeniten" hotel Sandwirt dokazovati, da slovenska kultura ni več krizantema siromakova, saj prav zvestoba Cankarju doma in v svetu najbolj dokazuje, da je že davno postala bogastvo bogatega. V tem spoznanju smo tudi koroški Slovenci sprejeli Cankarjevo razstavo, ki nam je še bolj odkrila globino in širino njegove izpovedi, nam še bolj utrdila ljubezen in spoštovanje za lepoto njegove besede.
Iz ruševin nastaja novo življenje
Pozdrav beneških Siovencev
Člani Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki so s svojim nastopom obogatili slavnost ob otvoritvi Cankarjeve razstave v Celovcu, so nam prinesli tudi pozdrave bratov iz Slovenske Benečije. V pismu, ki ga je v imenu Kulturnega društva „Ivan Trinko" v Čedadu poslal koroškim Slovencem predsednik Viljem Černo, je rečeno:
Dragi rojaki/ Sprejmite Hajtopiejši pozdrav od vsek (jtrdi Slovenske .Benečije, ki se kakor Vi korijo za narodno pravico in resnico, kakor Vi vidijo v kaitnri Bogastvo, napredek in uresničenje naj-osnovnejšik znanjšinskik pravic; kakor Vi okajajo v veseli pondadi nzoč Ijakezni do rodne zenzlje, do slovenske nzaterine kesede, ki se je okranila kot anzetnina preko vekov, čeprav so jo koteli s silo pretrgati.
V vašik in našik srčik klije enotna slovenska pesem kot izraz skapne življenjske zavesti/
Skapaj orjemo ledino osveščanja ter preraščamo v koj tisočev svokodnik in demokratičnik zagovornikov pravic /zarodne indivi-daalnosti, idealov enakopravnosti Ijadi, ki želijo zaživeti v iskrenem sodelovanja in medsekojnem spoštovanja in v najširši zaščiti na vsek področjik, da se tako zasvetlijo žarki nove pravičnosti, svokode in plemenite demokracije.
Vi slažite najvišjim vrednotam kaltare. Vaš neneken koj v reševanja proklemov slovenske narodne skapnosti na Koroškem je zakonita pot, ki plemeni človekovo življenje in varaje zeleno vejo svokode/
5 srčnimi pozdravi/	KuMumo društvo
..tVAN TtHMKO" čedad — Matija
V Sloveniji na 5,8 prebivaica osebni avtomobi!
Lanskoletni potresi v Posočju so povzročili za 2,8 milijarde ND škode. Najbolj prizadete so bile tolminska, novogoriška in idrijska občina. Ob podpori cele Jugoslavije je že lansko leto uspelo, da so vsi potresniki prišli pod varno streho in da so zimo prestali na toplem.
Po programu medobčinskega odbora za odpravo posledic potresa In operativnega štaba Republiškega štaba civilne zaščite Slovenije, bodo letos v Posočju popravili 6.314 stanovanjskih hiš ter zgradili 984 poslopij. S tem bo popravljena celotna škoda lanskoletnih potresov v Posočju.
Pri odpravljanju posledic potre-
Občni zbor SKZ
Gospodarski in narodnopolitični trenutek naše narodne skupnosti nas postavijo pred potrebo, da mobiliziramo vse siie za zaščito naše narodne samobitnosti.
Predvsem smo doižni, da v potni meri aktiviramo siovenske narodne organizacije in jih vkijučimo v borbo za ohranitev naših gospodarskih in narodnostnih pozicij.
Znano je, da so strukturni procesi močno razredčiti naše kmetijsko področje in da še naprej ogrožajo eksistenčne osnove pretežnega deia stovenskih kmetij. Nakazani procesi torej krčijo področje, ki je od nekdaj predstavijaio bazo za gospodarsko in narodnostno hotenje in uveijavijanje naših ijudi.
Po drugi strani pa obstoj naše skupnosti ogrožajo uradni avstri-ski poiitični dejavniki, ki z neizpoi-njevanjem čiena 7 avstrijske državne pogodbe in brezobzirnim diktatom skušajo izničiti pravice, ki jih nam zagotavija avstrijska državna pogodba.
Zato je čas, da se v borbo za gospodarske in narodnostne pravice koroških Siovencev vkijuči tudi Slovenska kmečka zveza.
Vabimo vas, da s čim števiinejšo udeležbo in aktivnim sodeiovanjem na občnem zboru podprete prizadevanja pripravijainega odbora, da popeije Siovensko kmečko zve-*o iz trenutnega zatišja v odtočno zavzemanje za gospodarske in narodne pravice naše skupnosti.
Pripravljala: oJkor $KZ
sa bodo sodelovala gradbena in razna druga podjetja s skupno več kot 3 tisoč delavci, enote vojakov, prostovoljci, ki bi delali ob sobotah in nedeljah in drugi. Naj poudarimo zlasti vlogo vojske, ki je lani dala neprecenljiv prispevek pri odpravljanju največjih težav neposredno po katastrofi v Posočju. Pomoč bo nudila tudi zvezna mladinska delovna akcija „Posočje 1977", v kateri bo sodelovalo 800 tantov in deklet, po večini s poklici, iz vse Jugoslavije. Brigade bodo sodelovale tudi pri gradnji nove ceste, ki bo po potresu težko poškodovano Robidišče, najbolj zahodno jugoslovansko vas, povezala z Borjano oz. s Kobaridom in Tolminom.
Treba je tudi omeniti solidarnost ostalih jugoslovanskih republik in pokrajin Vojvodine ter Kosova za gradnjo novih šolskih poslopij na potresnem področju. Tako bodo z njihovimi sredstvi in delno iz drugih virov letos zgradili tudi nove osnovne šole v Breginju, Bovcu in na 2agi pri Bovcu, potem objekte v okviru druge faze šolskega centra v Tolminu, dijaški dom v Tolminu, posebno osnovno šolo v Novi Gorici ter novo osnovno šolo z otroškim vrtcem v Kojskem v Brdih.
Pri vseh prizadevanjih je treba podčrtati solidarnost iz vse Jugoslavije, ki je odločilni dejavnik pri odpravljanju raznih katastrof, ki so že pustošile jugoslovanske republike. To solidarnost pa je pripisati samo družbeni ureditvi, ki temelji na kolektivni vzajemnosti.
Solidarnost jugoslovanskega ljudstva pa se kaže tudi napram po-tresnikom v zamejstvu. Tako je SR Slovenija osmim družinam v vaseh Ažli, Barnasu in Klanjah v Benečiji, ki so izgubile domove v lanskih potresih, izročila ključe novih domov. Lepe montažne hiše, ki jih je izdelalo slovensko podjetje v Gorici, so torej dar Slovenije. V Ažli so ob tej priložnosti izročili tudi ključe desetih montažnih hiš, ki jih je prizadetim vaščanom podarila deželna vlada Furlanije-Julijske krajine.
V imenu slovenske delegacije, ki je bila prisotna, je domačinom želel prijetno bivanje podpredsednik republiškega štaba za odpravo posledic potresa Vinko Godec. Zahvalil pa se je župan občine Speter Slovenov. Slovesnosti predaje ključev so poleg domačinov prisostvovali tudi visoki predstavniki Furta-nije-Julijske krajine.
Ljudje v Posočju so že pozabili na strašne trenutke potresov v lanskem letu. Z izdatno pomočjo oblasti so si še pred zimo zagotovili varne strehe in topla stanovanja. Seveda se obnova še nadaljuje, tako da bo slika te lepe doline še mi-kavnejša. In ker se ljudje zavedajo tega, že delajo načrte, kako bi poživili turizem, ki ima na tem območju vse pogoje uspešnega razvoja, saj je prav Posočje obdarjeno s posebnostmi, ki so edinstvene na svetu.
Oglejmo si na primer podnebje. Čeprav je dolina sorazmerno kratka pa je v njej podnebje zelo različno, saj lahko na majhnem območju med Novo Gorico in Trento ugotovimo velike razlike. Tako na primer okrog Nove Gorice cvetijo fadeljni, 15 km severneje ob Kanalu, pa kmetje obrezujejo vinsko trto v zadnjem snegu, ki kopni. Pri Bovcu 60 km severneje od Nove Gorice lahko vidimo, kako ljudje hodijo skozi snežene tunele na dvorišče. Proti pričakovanju pa je v Trenti, ki je že pod mogočnim Triglavom manj snega kot v Bovcu. Samo nekaj kilometrov zahodno od Trente pa se nahaja področje, ki slovi po tem, da ima največ snega v Evropi in sicer južna stran kaninskega pogorja. Tam zapade tudi do 7 metrov snega. Zaradi obilice snega so tam možnosti smučanja skozi celo leto. Ta smučarski raj so povezali z žičnico iz Bovca.
Gospodarska lista Škocijan vabi na informativni sestanek s temo
ZAKAJ KOROŠKE STRANKE NE PRtZNAJO OBČtNE ŠKO-CtJAN ZA NARODNO MEŠANO OZEMLJE!
ki bo v soboto 26. marca 1977 ob 20. uri v farnem domu v Škocijanu.
Predstavniki ZSO in NSKS vas bodo informirati o trenutni poiitični situaciji.
Prisrčno vakljeal/
Avtomobilska industrija v Jugoslaviji je zelo aktivna. Tako so lani izdelali ali sestavili skupaj 194.607 avtomobilov, kar je za 11.419 avtomobilov ali za 6,23 odstotka več, kot so jih izdelali oziroma sestavili leta 1975. Poleg omenjene domače proizvodnje pa so lani uvozili 52.000 avtomobilov, kar je sicer za 22.000 več, kot so jih uvozili leta 1975, a za 3000 manj kot so jih uvozili predlanskim.
Konec lanskega leta so v Jugoslaviji našteli 1,73 milijona osebnih avtomobilov, kar je za 13 odstotkov več kot jih je bilo predlanskim. Ta številka prepričljivo dokazuje, da gredo avtomobili kljub krizi, ki še vedno tare naš planet, kar dobro v promet. V nakupu avtomobilov so bili lani najbolj aktivni v Vojvodini, kjer so povečali število vozil kar za 16,9 odstotka, na Kosovu (ki velja za najbolj nerazvit predel Jugoslavije) so ga povečali za 15,2 odstotka, v Makedoniji za 13,9 odstotka, v Sloveniji za 13 odstotkov, v ožji Srbiji (brez avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosova) za 12,9 odstotka, v Črni gori za 12,4 odstotka in na Hrvaškem za 10 odstotkov.
Največ avtomobilov so imeli lani konec decembra v ožji Srbiji, in sicer 453.488, na Hrvaškem so jih imeli 405.466, v Sloveniji 306.015, v
Bosni in Hercegovini 194.734, v Vojvodini 193.574, v Makedoniji 113 tisoč 889, na Kosovu 34.311 in v Črni gori 29.412.
Če sedaj primerjamo število lanskih avtomobilov s številom prebivalstva, potem vidimo, da je prišel lani osebni avtomobil v Sloveniji na 5,8 prebivalca, v Vojvodini na 10,3 prebivalca,, na Hrvaškem na 11,1, v ožji Srbiji na 12, v Makedoniji na 15,8, v Črni gori na 19,1, v Bosni in Hercegovini na 20,7, na Kosovu pa je prišel osebni avto na 41,7 prebivalca. V Jugoslaviji je prišel osebni avto lani na 12,4 prebivalca.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
bo ime!a v soboto 26. marca 1977 : pričetkom ob 9. uri svoj
REDN! OBČN) ZBOR v dvorani ) Deiavske zbornice v Ceiovcu, Bahnhofstr. 44, 1. nadstropje.
Deiegati in gostje so prejeii pismena vabita in so napro-teni, da se občnega zbora zanesijivo udeiežijo.
Odbor
^VAN CANKAR	11
H!ŠA MARiJE POMOČNiCE
Na postelji, v mraku, leži mali brat, razodet je in Ppten, polodprta usta sopejo težko; zdaj je zavzdihnil, zdrz-nd se je v spanju. Za mizo sedi mati in šiva, globoko kloni idava; urno se giblje roka, šivanka vbada enakomerno, neprestano. Ali postala je roka, oči strme in ne vidijo ničesar, mirno kapajo solze in neprestano, že so bile izdolble dvoje strug na licih . . . Daleč je bilo to, ni bil več dom; strah bi )o bilo, če bi ležala tam na stari zofi in bi ne mogla zaspati 'n bi poslušala pozno v jutro, kako bi zavzdihnilo, zaihtelo Zamolklo — iz noči, Bog vedi odkod, bi prihajali glasovi ranjenih, izgubljenih . . . Nekoč pa je bilo doma veselo in Prazniško. Prišel je k njim mlad in lepo oblečen človek; vesel je bil zmerom in glasan, pomlad je prišla v hišo z njim. ^Jati se je vsa izpremenila; njene oči so se smejale, kakor nikoli prej, oblačila se je lepo, nosila je doma lepe čeveljčke ^ pentljo, čipkast predpasnik, in kadar je šla z doma in jo je opremljal mladi gospod, je imela na glavi klobuk z rožami 'n svilenimi trakovi, na rokah rokavice, pozlačen braslet za Pestjo. Ob nedeljah zvečer je bilo vino na mizi in ko je bilo Ppzno, je kuhala mati čaj in potem je šla z gospodom v iz-b'Co. Tam so še žvenketale čaše, čulo se je šepetanje dolgo v noč. Malči je bila omamljena od vina, od čaja, od lepih ]J"sli in je zaspala kmalu. Ko se je vzbudila, je sedela mati za mizo; oči so bile malo rdeče, še zaspane, ustnice so bile kakor opaljene; delala je hitro in prestrašila se je vselej, kadar je bila ura na steni; tako jadrno je bežal čas... Pri-)e!a se je časih za glavo z obema rokama, ovila si je moker robec okoli čela. Ali takrat ni bilo nikoli solze iz njenih oči, tudi ne vzdiha iz njenih ust; celo ponoči, ko je sedela za mizo !'t Je gorela svetilka, zunaj pa se je že dvigala meglena zora, Je bil nasmeh na razpaljenih ustnicah . . . Malči ni mogla za-
spati, ker jo je skelela rana in takrat sta se razgovarjali resno, j s šepetajočim glasom. Pripovedovala je mati, da je že čisto blizu drugo življenje; ustavila se je roka za trenotek, udarilo je bilo pač v čelu, v sencih in mati se je prijela za glavo. „Ta-ko bi ne mogla več dolgo, Malči... Zdaj rabimo veliko in delati je treba . . . delati. Ko bi človek mogel .. . tako noč za nočjo. Ampak ozre se na posteljo in vse se ustavi, roka se ne gane več kakor od svinca je. . . Kmalu bo drugače, Malči; še leto ne več, manj ko leto, in to mine tako hitro. Zdaj bo kmalu Božič, potem Velika noč — kakor da bi bilo že jutri, se mi zdi. Potem ne ostanemo tukaj, Malči. V drugo stanovanje se preselimo, vse novo pohištvo si napravimo. Jaz že vem, kako nam uredim stanovanje, vse sem že pre-:	mislila natanko..." In mati je pripovedovala, kako misli
uravnati stanovanje. Vse je videla že tako jasno pred sabo, kakor da bi se že sprehajala po lepo urejenih sobah, kjer sije skozi okna, izza temnordečih zastorov, mirno sonce. Malči je poslušala vesela in ko je zaspala, se je preselila v tiste gosposke sobe; v lepem krilu je sedela na zofi, preproge so bile na tleh, od stropa je visel lestenec in na majhni mizici, tako da je lahko posegla z roko, je bil belo pogrnjen pleten košek, do vrha poln slaščic . . . Prišel je Božič in je prišla Velika noč, mladi gospod pa je šel in se ni vrnil več. Mati je jokala, ko se je poslavljal, vse rdeče so bile njene oči, lica so bila čudno pegasta; spremila ga je in ko se je vrnila, je jokala še zmerom; tudi Malči samo je obšla žalost. Obljubil je bil, da se povrne kmalu, in da bo pisal; ali nikoli ni pisal in tudi vrnil se ni. Prvo noč po njegovem slovesu je delala mati za mizo; solze so tekle tiho, niti zavzdihnila ni. Ali nenadoma je zajokala na glas. „Niko!i več ne pride, nikoli več!" — In res ni prišel. Mati se je žalostila, v svojem srcu pa je mislila zmerom, da se vrne. Dolgo je že bilo, minilo je že leto, dvoje let je minilo; ali zmerom še, kadar se je oglasil zunaj korak, se je mati zdrznila in je poslušala in je šla odpirat duri; zmerom še je slonela časih na večer ob oknu in je gledala z napetim pogledom, kadar se je bližala od daleč nerazločna moška ! postava — toda zavil je človek v stransko ulico, Bog vedi kdo } je bil . . . Lasje so ji zdaj siveli in tudi se ni več lepo obla-
čila; vse je ležalo v omari; rdeči čeveljčki s pentljo, čipkasti predpasnik, spomladanski klobuk z rožami in svilenimi trakovi.
Malči si ni želela domov, samo v njenem spominu je bil še dom, v njenem srcu ga ni bilo več. Trpljenje je tam zunaj, sama žalost in grenboka. Hudobno gledajo oči in če gledajo blago, so vse solzne. Da, nič drugega nego zloba in trpljenje. V njenem srcu pa je ostala tista nejasna slika, ostale so tiste lepe sanje o „drugem življenju". Malči je upala na drugo življenje, ali upala je komaj zavedno, brez solza in brez trpljenja. Tam je nebo jasno, neskončno, vse je čisto mirno, neoskrunjeno; širijo se zeleni travniki, pisani vrti v neizmernost; vsi obrazi so tam mirni in prijazni in veselo gledajo oči.
VII
Od vseh strani je zazvonilo, od vzhoda in od zahoda; od neizmernega neba so lile božične pesmi, vrele so iz zimske zemlje.
To je bil dan, ko se je rodil Človek in vsa srca so se odpirala njemu v hvalo in ljubezen, vsa srca so zahrepenela k njemu.
Napotila so se k njemu tisočera užaljena, ranjena srca. Vsi ubogi, zaničevani, zavrženi so se napotili, brezkončna procesija je bila. Vsi tisti, ki jih je bilo življenje s trdo pestjo, so odprli trudne oči in so vzdignili ranjene ude, šli so in so mu nesli srca naproti. Križani Človek je sprejemal vse, na nikogar ni pozabil, ki se mu je približal, vsem je delil dragocene darove. In bili so mu hvaležni in so zaupali vanj. Dar, ki jim ga je bil podelil, je bil vreden več, nego vsa oskrunjena bogastva, ki jih prodaja oskrunjeno življenje za oskrunjena srca. Kogar se je dotaknila njegova usmiljena roka, kogar je blagoslovil njegov pogled, tisti je izpregiedal, padlo mu je breme raz ramena, lahke in poskočne so bile njegove noge. Večni Človek mu je bil podelil večnost. Kadar so skeleli udarci življenja, je romalo srce k njemu, v deželo utolaže-nega upanja, pozabljenega trpljenja.
Zdravilne lastnosti čebule
Z otroki rta pot
Že MfMa 77we/, Ja ??ior<atf na pot z otrobi vay na^Ja/a s s/d/?o t?o/jo. Po/eg fse/? )/??*/?;, ^i fiis tarejo prej oJ/?oJo???, je Josti^rat tiiji fa.' ^aj na; /?i ime/; s se/?oj na poti /n na ta-/?orje?ijii a/i mej počif?iica7?M. /n ^a^o Z?o presta/ Tiožn/o oas ma/ee/? a/; ce/o Jojenče^. A/a-/o Jo/?re fo/je /n organizacije je tre/?a, pa gre. PreJen sejete na t?/a^, afto/?as, a/i at?to??ioZ?i/, pr/prafire v posebno tor/?o potre/??io števi/o ste^/e?iič^ z m/e^om, na usa^o CrJno privežite cace/j in wa^o zavijte v r?te/?a^ prtiček a/i p/enico. Po/eg Jajie !e termos ste^/enico $ top/o voJo, pa te par p/eni<% in ne^aj vate za vta& t/tičaj. . .
Pri ma/o večji/? otroci/? pazite, Ja /?oJo Jo-/?i/i o/?ro^e /?rane o/? običajnem časa. Naj-/?o/j /?oJo primerni tenJviči s tirom, Jro/?no tete^/jano ze/enjavo in jajci. Vta^ ^ra/?e^ po-te/?ej zavijte v papir in če nareJite raz/ične, ji/? te zazna?na/te, Ja ne /?o tre/?a vta^ega oJvijati. ^ te/?oj /a/?^o vzamete taJi kompot in taJje. /Ve pozabite pa na pijačo, naj/?o/jti /?o tip^ov čaj z /imono, %?: ga i??iajo otroci ze/o raJi in je prijetno otveži/o. Otroci, ^i te na poti t/a/?o počatijo, naj Jo/?ijo prej oJZ?oJom /a/?e^ zajtrk, zJro/? a/i ovteni ^otmiči to ze/o primerni. V tor/?i imejte taji po/ivini/atto vrečko, v kateri naj /?o mo^ra go/?a a/i maj/?na /?ritača, t katero /?otte otrobe po jeJi o/?rita/i. Pri prav maj/?nem otroka ne /?o oJveč, če /?otte vze/i t te/?oj taji njegovo nočno potoJi-co. Do/?ijo te maj/me iz p/attične mate, ^i to pote/?no praktične. Ne poza/?ite taji na njegovo naj/ja/?to igračo.
Ni^ar pa ne pozabite o/?vezno vzeti te/?oj za prvo pomoč ne^aj najnajnejti/? zJravi/. Pe-/etni termometer in prat^e zoper vročino. Pa-/?/ete aminopirin (0,/0 gj za otrobe Jo/?imo /?rez recepta, /oJ, ta//amiJne praške, o/?/iž, ^i ima v treJini pri/ep/jen tra^ gaze, prvi povoj, „ci^-ca&" vato, jecoJerm patto zoper ope^/ine in potip za otrobe. Do/?ro je taJi, če imate eno a/i Jve rati in ne^aj tpon^. Po /?i /?i/o menja vte. Če Z?otte potova/i takrat, ^o je pričakovati najmanj gneče, taJi potovanje z otroki ne ko tako kaJo. Prečno pot.
Drobni nasveti
Predmete iz medenine !ahko čistite z mešanico šoti in kisa ali z ožeto limono.
H Oljnata barva ne bo naredila kožice, če jo hranimo v zaprti pločevinasti škatli, ki jo postavimo na "glavo".
H Dober detergent za pranje banj, umivalnikov itd. lahko naredite iz ostankov mila. Raztopite jih v topli vodi, kateri ste dodali nekaj kapljic amonijaka.
IM!
Čebula ni samo povrtnina, ampak jo zaradi upoštevanja vrednih zdravilnih lastnosti upravičeno prištevamo tudi med zdravilne rastline.
Pravijo, da je čebula doma v Indiji. V srednjem veku je prišla prek Italije v srednjo Evropo. Dandanes jo sade po vseh vrtovih in na njivah. Znana je cela vrsta sort. Suh, ap-nast svet da najboljši in najtrdnejši pridelek. Škodljivo je gnojenje s svežim hlevskim gnojem ali gnojnico. Poznana je ploščata, okrogla, hruškasta, bela, rumena, rdeča čebula.
ZDRAVILNOST: Čebula šteje med najstarejše zdravilne rastline južnih dežel v starem veku. O tem priča več tisoč let star zapis v klinopisu: ,,Če uživam v času vetrov (jeseni) čebulo, bom šele v času deževja (spomladi) spet trpel za bolečinami v trebuhu."
Zdravilnost izhaja iz neštetih številnih snovi. Čebula učinkuje podobno dražeče na kožo kakor česen, pospešuje prekrvljenost sluznice in spodbuja izločanje sluzničnih žlez. Gnitje in vretje v črevesju kar najhitreje preneha. Če omenimo, da sok čebule čisti kri, spodbuja tek, žene na vodo, krepi živce, pospešuje prebavo, odganja vetrove in gliste, mehča sluz, razkužuje in deluje protikrčno, še nismo našteli vseh zdravilnih moči.
Omenili bomo še dva zdravilna učinka, ki sta bila že davno priznana v ljudskem zdravilstvu, ki pa ju je potrdila znanost šele po kliničnih preiskavah. Sok čebule namreč krepi srce, poleg tega pa pomaga, da se povrne spolna moč, če je izginila zaradi bolezni (telesne oslabelosti) ali pa zavoljo čezmerne pobitosti in skrbi (na živčni podlagi).
Uporaba v ljudskem zdravilstvu: Zmerno, toda redno uživanje čebule pospešuje prebavne procese.
Drobno narezano čebulo zakuhajo na mleku in to uživajo. To je odlično zdravilo zoper trebušne krče in težave v tuhu. Poleg tega prenehajo krvavitve iz želodca.
Pol čebule drobno narežemo in pojemo s kruhom — napenjanje in pekoča zgaga bosta brž prenehala.
Sok čebule, pomešan z medom, je eno izmed najboljših zdravil za živce. Na dan je vzeti 3 do 5 čajnih žličk.
Sok čebule, pomešan z medom, odpravi hripavost in pozdravi vnetje grla, je tudi cenjeno, zlasti pri suhem katarju dihalnih poti.
Čebulo popražijo na masti in to kolikor mogoče toplo denejo direktno na prsi ter s tem krepko natarejo prsi. To zmehča še tako trd sluz, prepreči pa tudi pljučnico. Če se je !e-ta že razvila, pa se lahko s to ,,čebulno mažo" daljnosežno pozdravi. Čebulni obliž je treba menjati vsako uro, prav tako tudi masiranje, ki se mora pri pljučnici in reberni mreni razširiti tudi na hrbtišče. Zraven je treba piti pljučni čaj.
3 do 5 rezin čebule navezujejo pri gripi okrog vratu in na tilnik in ta obkladek menjavajo vsake pol ure.
Surovo čebulo jedo pri histeričnih krčih, skorbutu in glistah.
Pri griži ali vnetju tankega črevesja pomešajo presni rumenjak, sveže maslo, zdrobljene kuminove plodove in veliko čebulnega soka ter jedo to zmes po jedilnih žlicah.
Pri bolečem zapiranju vode napolnijo laneno vrečko s sveže narezano in segreto čebulo in to položijo toplo na mehur; po potrebi večkrat ponoviti.
Pečeno čebulo pokladajo kot obkladek na čire; posebno učinkovito je to pri gnojni za-nohtnici.
Sok surove čebule je učinkovito zdravilo za vtiranje zoper lišaje, prhljaj in pri izpadanju las.
Pri kurjih očesih pripravljajo obkladke iz čebule, zakuhane v kisu in ta obkladek ponavljajo.
Gnojne žulje tudi zdravijo s toplimi obkladki iz kašnate mešanice skuhanega mleka, skuhanega drobno nastrganega krompirja, 1 do 2 čebuli in nekaj kamilic.
Pri protinskih ali revmatičnih obolenjih v nogah natirajo le-te s surovim sokom čebule.
Odlično mazilo za vse vrste ran, tudi za odprte čire: drobno narezano in zmečkano čebulo pomešamo z medom in kisom in pripravimo iz kašnate mase obkladek.
Svež sok čebule pomešamo z redko tekočim medom in nakapajo to tekočino v oko; to preprečuje začetno sivo mreno.
Pri epidemijah, posebno pri epidemijah gripe, je eno izmed najboljših sredstev zoper okužbo: drobno narezati 1 do 2 čebuli in ju nastaviti v žganju. Vsak dan pred odhodom od doma je treba popiti Šilce.
Pri bazedovki zelo priporočajo sok čebule, ki ga je treba piti razredčenega ali pa ga uporabljati v obliki obkladkov. Krvavitev iz nosu preneha, če čebulo prerežemo, položimo eno polovico na tilnik drugo pa pod nosom držimo in močno vdihavamo.
Poskusite!
PASTA ASUUTTA
Tanke itatijanske špagete, makarone a!i druge testenine damo neitomijene v reto s!ano vodo, jih kuhamo pribiižno dvanajst minut, toda ne premehko, jih nato poiijemo z mrzio vodo, damo na krožnik in poiijemo z eno izmed nasiednjih omak:
Pasta asciutta po boionjsko: 20 dkg sesekijanega govejega mesa, sesekijano čebuto in korenček, ne
teno, popečemo na 5 iticah oiivoga oija. Zmes za!i-jemo s pribiiino V: iitra vode in ji primešamo 2 iiici paradižnikove mezge. Omako kuhamo 50 minut. Dodamo ji so! in poper.
Pasta asciutta po napotitansko: 50 dkg paradižnikov, narežemo jih na 4 de!e, jih popečemo na 5 ž!i-cah o!ivnega otja, za!ijemo s pribtižno % iitra vode^ a!i juhe in skuhamo. Nato paradižnike pretiačimo„ dodamo so!, poper in s!adkor. Omako prevremo.
V zimskih mesecih, ko nimamo pri roki svežega paradižnika, ga nadomestimo z dobro paradižnikoi-vo mezgo.
SALTIMBOCCA — TELEČJI ZREZEK Z GMJATJO
4 lelečji zrezki, 4 tanke rezine prekajene! gnjati, sveži listi žajblja, sol, poper, mast za pečenje.
Zrezke potoičemo in začinimo. Po!ovico vsakega zrezka obtožimo s stanino in z žajbtjem, prepognemo čeznjo drugo potovico, zrezek spnemo z zobotrebcem in spečemo na vroči maščobi. Zraven tahko serviramo eno izmed dobrih vrst testenin, tahko tudi z napotitansko omako.
Pri žuželčjih pikih zelo hitro pomaga sok čebule, ki ga svežega nakapamo na prizadeto mesto.
Vrt nas spet vabi
V mesecu marcu, ko se zemlja primerno osuJi, se ie prične deio na vrtu. Dokler je zemija te mokra, jo pustimo v miru, ker bi sicer napraviti več Škode kot koristi.
Trate pregrabimo, poravnamo krtine in odstranimo plevel (iah-ko s starim kuhinjskim noiem). Ma peSčenih poteh prav piitvo prerahijamo gornjo piast peska in obenem odstranimo pievei. Ce je ob poti trata, uredimo Se travne robove.
Trajnice dovoij zgodaj odkrijemo, če smo jih imeii preko zime zavarovane, kajti če bi osta-ie predoigo pokrite in bi začete prezgodaj odganjati, bi biii taki poganjki neodporni. Odstranimo vse suhe deie rastiine in če so biie jeseni gnojene, tudi večje sestavine gnoja, k) se težko razkrajajo. Zemijo med rastii-nami prerahijamo, opievemo, dosodimo manjkajoče rastiine in tiste, ki jih je zmrzai dvignita, posadimo nazaj, seveda če niso zmrznite.
Sadimo najprej tiste vrste trajnic, ki prve cveto, nato pa kas-
neje cvetoče vrste. Kadar se na gredi trajnice preveč razrastejo, jih razsodimo. Vendar moramo vedeti, da večina vrst daje potno cvetje Sete po daijSi dobi rasti na istem mestu.
Vrtnice prav tako odkrijemo in jih obrežemo, pri čemer se je treba ravnati po zahtevah posameznih vrst. Vrtnice iahko sadimo takoj, ko se zemija dovoij osuži in ogreje, kar je na prisojnih krajih in v iahkih tieh ve-iiko prej, kot pa na težkih tieh (z večjo primesjo iiovice). Maj-boije je, da sadimo zdrave eno ietne cepijenke v dobro pri-pravijeno zemijo. Vrtnice zahtevajo sončno iego, imajo raje težjo kot iažjo zemijo. Zemija naj bo bogata hraniinih snovi ter dovoij viažna.
Prav tako kot vrtnice, je v marcu, ko se zemija osuJi, čas za saditev grmovnic in drevja, vendar se čas saditve redno po-daijža že v aprii, ker v primeru slabega vremena v marcu zemija že ni vedno dovoij osužena.
Za deio na zeienjavnem vrtu veija isto: dokier se zemija iepi
MMMMMMMMMMMMMMMV
na iopato in se kepa (če jo stisnemo v pesti, ne razpade), že ni dovoij osužena za obdelavo. Ce smo grede jeseni gioboko prekopati, kar je najboijže, jih spomiadi ie piitko prerahijamo, zdrobimo vse kepe in jih pregrabimo z žeieznimi in nato z iesenimi grabijami. Ma običajni žirini grede 1,20 m napravimo ob napeti vrvi okoii žest piitkih jarkov za setev zeienjave [korenja, peteržiija, črnega korena, pastinaka, rdeče redkvice, žpi-nače, zgodnjega graha, moto-viica itd.). V tem času sadimo tudi žaiotko, drobnjak in vse vrste začimb za kuhinjo.
Lončnice, ki jih bomo imeii kasneje na oknih — peiargoni-je, fuksije — hranimo na zračnem, svetiem in ne pretoplem prostoru. Comoijaste begonije in giozinije posadimo v ionce take veiikosti, da jih kasneje ne presajamo več. Po potrebi iončnice tudi presadimo, vendar morajo imeti presajene rastiine dovoli topiote in morajo biti, če jih imamo biizu sončnega okna, že nekaj časa zasenčene.
Zazvonili so božični zvonovi od vzhoda in od zahoda in vsepovsod so se dramili ranjeni in zavrženi in so vstajali. Trpljene je praznovalo veliki praznik upanja in zmagoslavja; utolaženi so bili, ki so izpregledali, da vodi čez Kalvarijo cesta v veselo večnost. Ponosni so bili in so gledali zmagonosno, ki so vedeli, da so v njem in del njegov, zato ker so bičani in s trnjem kronani...
Tako so praznovali praznik, ko ie nastopil Človek svojo veličastno pot. Ni ga bilo tisto noč uoogega srca, ki bi veselo ne vztrepetalo; komaj je razumelo radost, ki je kipela do vrha; komaj se je zavedal zaničevani in zavrženi in bilo mu je kakor v sanjah, ko je slišal tolažilne besede in ko je začutil usmiljeno roko na razgubanem čelu, na ramah, ranjenih od bremena.
Polna solz, krvi in gnusobe je sopla zemlja tam doli, v temi; ali glej, tisto noč je vzplamtelo tisočero in tisočero luči, vzdigali so se brezštevilni plameni, tresli so se in so plapolali in so hrepeneli gor . ..
"Nocoj hodijo angeli po zemlji," je dejala Tončka. Vesel pokoj je bil v sobi, svetit se je v očeh in na licih, dihal je v zraku, prepregel je bil bele stene. In vse so čutile, da hodijo angeli po zemlji, da so bili prišli skozi zaprto okno in sede ob posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in nalahko plapolajo velike bele peroti. Videle so tudi brezštevilne luči, ki so jih bili prižgali angeli in ki so plamtele pobožno tam zunaj, globoko doli na zemlji.
Jaslice so bile že napravljene. Pred njimi je gorela luč v rdečem kozarcu, a na jaslicah samih in nad njimi so bile majhne pisane svečice, ki so gorele s tankimi visokimi plameni. Zlati angel, ki je visel od stropa, se je svetil v čudni, migljajoči in trepetajoči svetlobi in svetila se je tudi velika zvezda, ki je bila nad betlehemskim hlevom.
Zaspati niso mogle dolgo; vse, ki so mogle iz postelje, so se pripravljale na polnočnico in srca so bila polna svetega pričakovanja. Ležale so poloblečene in so se razgovarjale s šepetajočim glasom. Ni se zasmejalo, tudi prešerna beseda se ni oglasila, zato ker so bili angeli v sobi . . . Bilo je tisto noč, kakor da so prišla nebesa na zemljo. Nebeški angeli z
velikimi belimi perotmi, Mati božja, mali ubogi Jezus, ki je ležal v jaslicah, in pastirji, ki so klečali tam — vse je bilo tako blizu in domače, nič skrivnosti ni bilo in nič nedosegljive glorije.
Šepetanje je bilo zmerom tišje, polagoma so legale trepalnice na oči, ali srce je bdelo. Zmerom bližje so prihajala nebesa, preselila so se v sobo. Tončka je ležala ob robu postelje na odeji, ena roka je bila pod glavo, druga na životu. In ko je ležala in so blodile veselo vesele misli, je začutila, kako ji je dihnilo v lica in vedela je, da je šel angel mimo. Srečna je bila in se je smehljala; če bi iztegnila roko, bi se doteknila roke angelove. Tudi Malči je malo zadremala, ali ko je zatisnila oči, se je zgodilo čudo: danilo se je, svetlilo, luč bela in mirna, kakor spomladanska mesečina, se je bila razlila po sobi; vsa soba je bila polna angelov in zadaj na tronu je sedela Mati božja z Jezusom v naročju in obraz Matere božje je bil kakor obraz sestre Cecilije, tudi bele perotnice usmiljenke je imela na glavi.
Zazvonilo je v kapelici, ali kakor od daleč je prihajalo zvonjenje, bilo je kakor glas tistih sanj, ki so prihajale iz nebes; nato pa je zaklenkalo jasno in zvonko na koridorju in vzdramile so se. Sestra Cecilija je napravila luč; oblačile so se hitro, še v polsanjah in molče, nato pa se je napotila procesija proti kapelici, po dolgem in mračnem koridorju. Trudoma, težko sopeč, brez besede se je vila nočna procesija, tu tam se je zasvetila dremotna svetilka, razsvetlila je uboga mahjna telesa, zavržena, obsojena; in iz drobnih obrazov, prezgodaj zrelih, že razoranih, so gledale oči, polne veselega pričakovanja, polne spoznanja. 2e se je jasnilo od daleč: tam je bila luč in Kristus je bil tam, ki so mu šla naproti. ..
Predno je sestra Cecilija zaprla duri, je vprašala Katico:
,,Ali naj ostane svetlo?"
,,Ugasnite!" je odgovorila Katica.
In v sobi je bila tema, komaj se je svetlikalo malo od snega tam zunaj, od neba, ki je bilo jasno in posuto z belimi zvezdami. Kmalu je utihnilo na koridorju, daleč je že bila procesija, samo iz daljave se je slišalo zvenketanje srebrnih zvončkov, glasile so se zamolklo božične pesmi. Sladek in
skrivnosten šum je prihajal kakor iz katakomb, iz podzemskih, veličastno razsvetljenih hramov, kjer pojo belo oblečene device slavo novorojenemu Izveličarju .. .
Tema je bila v sobi; svetlikalo se je bledo od snega tam zunaj in od zvezd, luči na jaslicah so trepetale dremotno in otožno in v ozkem kolobarju se je zibala na stropu rumena svetloba.
Katica je bdela; ko je gledala po sobi, je razločevala polagoma bele postelje, razločevala je tudi glave, ki so se premikale na vzglavju. Zasoplo je časih težko, zahropelo, zge-nila se je odeja, roka se je vzdignila in je zamahnila po zraku . .. Globoko doli v katakombah so peli vesele pesmi, zamolklo, narahlo so prišumele časih gor, in bilo je, kakor da bi stopali angeli oprezno z žvenčečimi zlatimi sandalami po žvenčečih tleh.
Sama je hotela biti Katica in v temi, zato ker je bila žalostna ves večer. Jutri pride mati in ji prinese v papirju kolača. Mati bo upognjena in suha in uboga, oči bodo objokane. Ko bo položila papir na odejo, se bo roka tresla, koščena, zgrbljena, žuljeva roka. In kakor da bi hotela prositi: "Nisem ti mogla prinesti nič drugega; še to, glej, Katica..." Katica je vedela, kaj je mislila povedati mati: ,,Še to, glej, Katica, sem si izžela iz tega suhega telesa, ki je komaj še kaplja krvi v njem. Zato jej, kakor zauživaš sveto hostijo. Materina kri je v tem kruhu . .."
Doma pač ni jaslic, tudi drevesca ne, nič luči, ne veselja. Sami otroci so v hiši, oče je v krčmi, mati bega, Bog vedi kod. In otroci so se stisnili v kot, nič jih ni strah, o Božiču kramljajo in o kolačih, o jaslicah in o drevescu. Kakor da bi ne videli, kako se že sveti zunaj, kako se užigajo luči vsepovsod, kako se že glase pesmi od vzhoda in od zahoda. Trepečejo od mraza, ali oči gledajo daleč nekam, gorko je v dušah, ki sanjajo. Ure potekajo, tema je, otroci Čakajo matere in toplo jim je od veselega pričakovanja. Kod bega mati, da bi prinesla mesa in morda celo jabolk in orehov? Mraz je zunaj in led se drobi pod nogami ...
(Da/je t? pri/ioJnji steri/U)
8. Koroški kuitumi dnevi v Ceiovcu
(Nadaljevanje iz zadnje številke)
Italijansko meščanstvo ni imelo svoje lastne stranke, ki bi bila organizirana na klasičen zahodni način. Imela je politične sile, ki so neorganizirano nastopale in so se koalicijsko zbirale le ob priliki volitev. Delavsko gibanje se je že od svojega nastanka soočalo, čeprav je pridobilo na teži in na moči in je lahko predstavljala alternativo, z dvema svojima dušama: reformistično in maksimalistično in je bilo zaradi tega po svoji učinkovitosti oslabljeno. Maksimalistični del delavskega gibanja je pridobil na moči v zadnjih časih vojne in takoj po vojni in je po zgledu ruskega delavskega gibanja začel postavljati vprašanje revolucionarnih sprememb; reformistični del pa, ki je kontroliral zelo močne sindikate, se je zadovoljil z ekonomskimi pridobitvami delavskega razreda, kar je država do neke mere sprejela. Tako je bila socialistična stranka deljena v delu in akciji in s tem krepko oslabljena, medtem ko je bil komunistični del delavskega gibanja v povojih in še ni predstavljal množičnega pojava.
Katoliško gibanje je nihalo med levim in desnim delom politične stvarnosti in se je pri tem v marsičem nevtraliziralo oz. je objektivno povečalo antinomije najrazličnejšega tipa, zlasti pa še na podeželju, kjer je na eni strani skušalo podpreti „lakoto" po zemlji malih posestnikov ali spolovinarjev, na drugi strani pa se je marsikdaj spravilo v obrambo starih posestniških krogov.
V praznino, ki je zevala zaradi pomanjkanja organizirane politične strukture buržoazije m zaradi neskladij v političnem gibanju socializma in katolicizma, se je vrinila nova sila, ki se je že pred vojno pojavila kot skrajno desničarska, t. j. sila nacionalističnega gibanja, ki je postavljala v ospredje vprašanje reda v gospodarstvu, v politiki, v družbi. Ta nacionalistična sila je nedvomno po svojem sestavu pripadala malomeščanskim družbenim slojem, naslanjala pa se je na tisti del italijanske buržoazije, ki si je zadal cilj, da bi se družbenogospodarski razvoj Italije nadaljeval po poti, ki ga je odprla svetovna vojna s koncentracijo kapitala. z akumulacijo iz agrarne družbe, s pomiritvijo delavskega razreda, s pobiranjem malomeščanskih rent v smeri novih investicij. Ta del buržoazije, ki ga je zastopalo nacionalistično gibanje, je hotel utrditi tudi državo, ki je za časa vojne prevzela velike družbenogospodarske funkcije, mirila delavsko gibanje, z javno zadolžitvijo pobirala finančna sredstva malih rentnikov in varčevalcev.
Vendar se je v ta sklop vprašanj z vso silo "vrinila tudi mednarodna problematika, ki je odprla nove fronte: del buržoazije je sanjal o novih trgih na Balkanu, kjer je nastala velika praznina zaradi disgregacije Avstroogrske, poraza Nemčije in izginotja vpliva carske Rusije. Ta del buržoazije, ki ga ne moremo označiti hot najmodernejšega, ker se je tudi pri tem monopolni finančni kapital delil po strateških koncepcijah razvoja Italije, je usmerjal svoje apetite na male države Balkana in Podonavja, ki so ostale brez „protektorjev", predvsem pa na novo nastalo Jugoslavijo, na ostanek Turčije in na Sredozemlje. Drugi del buržoazije Pa je hotel usmeriti svojo dejavnost na modernizacijo državne ekonomike z naslonitvijo na Francijo, Veliko Britanijo in ZDA, zlasti še zato, ker je Italija z zlomom Nemčije in Avstroogrske pridobila tisti del ekonomskih dejavnosti, ki so prej pripadale tema dvema srednjeevropskima državama.
Socialistično gibanje se za mednarodne probleme ni aktivno zanimalo in, če se je, je bila njegova pozornost usmerjena predvsem k obrambi revolucionarnih dosežkov v Rusiji in revolucionarnih poskusov drugje. Socialistično gibanje pa je na vse ostale mednarodne politične probleme gledalo pasivno in se celo v Zvezi z Južno Tirolsko, Julijsko krajino in Dalmacijo, kjer so se najbolj konkretno pokazali imperialistični apetiti Italije, ni izjasnilo v smislu samoodločbe ali podpore neitalijan-skemu prebivalstvu teh pokrajin v smislu pripadnosti k matični državi. Katoliško gibanje Je nihalo med podporo delu buržoazije, ki je botcla reševati gospodarska in družbena vprašanja s preusmeritvijo na notranje rezerve in na zahod.
Tako je nacionalistično gibanje, ki je začelo napolnjevati politično praznino v vrtsah bur-Zoazijc in izkoristilo protislovja v socialističnem in katoliškem gibanju, dobilo še drugo obliko, t. j. obliko skrajnega podpornika nacionalističnih in imperialističnih teženj dela 'talijanske buržoazije in se predvsem koncen-fjrilo na jadranskem in kolonialnem vprašanju, kar je pomenilo usmeriti pozornost množic na rešitev dela notranjih težav s prilastitvijo novega ozemlja in novih trgov.
Nacionalistično gibanje je torej v notranjost' zahtevalo red in urejeno državo, disciplino v tovarnah in na kmetih, rešitev družbenih,
gospodarskih in političnih problemov na podlagi višjih interesov države, ki je potsala fetiš in mistično telo. Na mednarodnem pozorišču pa je zahtevalo „prostor na soncu", češ, da ga Italiji odrekajo druge zahodne velesile, nova ozemlja, nove trge, nove akumulacijske možnosti. V tem trenutku se je tudi pojavilo nekaj drugih problemov, ki so slabili liberalno državo in odkrili pomanjkljivosti ter slabosti socialističnega gibanja. Država je delno izpolnila pričakovanja množice kmetov brez zemlje, kar je ustvarilo nove male lastnike in obdelovalce. Tisti deli, ki zemlje niso dobili, so se zanjo borili, poljedelski delavci, t. j. kmečki proletariat, pa si je po sledi socialističnih koncepcij zamišljal rešitev kmečkega vprašanja s podružabljanjem zemlje (po vzoru Rusije) ali pa z organizacijo zadružništva, ki je imelo svoje močne korenine v delu srednje Italije. To je spravilo kmečki proletariat v protislovje s težnjami novih lastnikov in tistih, ki so si želeli individualno lastništvo. V to se je vrinilo nacionalistično gibanje, ki pa je ob tej priliki začelo prehajati v fašizem. S tem da je branilo staro in novo agrarno lastnino ter dejansko zastopalo težnje dela kmečkih množic po pridobivanju lastnine, je osamilo kmečki proletariat in s tem tudi socialistično gibanje na podeželju.
Podobno so potekali procesi tudi v delavskih središčih. Na eni strani je reformistično gibanje mirilo delavstvo, češ da so bile dosežene nekatere ekonomske izboljšave, na drugi
strani pa so maksimalisti zastopali idejo revolucionarnosti in podružabljenja, kar je prestrašilo vmesne urbane sloje še prej kot bur-žoazijo, ki je že imela svojo zaščito v državi. Na ta način je nacionalistično gibanje v delavskih središčih dobilo kot manevrno maso vmesne sloje, ki so se bali revolucionarnih sprememb in so zahtevali izboljšanje svojega položaja. Tako so bili ustvarjeni politični pogoji za fašizem na podeželju in v delavskih središčih: nacionalistično gibanje ni bilo več kos nalogi, da združi protisocialistične sile v nov politični blok, fašistična idejnost, ki je izhajala iz demagogije, retorike, nasilja, okupacije tovarn, zadrug, levih občin in javnih ustanov, pa je prevzela svojsko vlogo, je zamenjala nacionalizem z ostro in nasilno ločnico med pristaši reda in močne države na eni ter pristaši liberalne ali socialistične države na drugi strani. Katoliško gibanje se je znašlo v precepu in je dejansko na podeželju pasivno ali celo aktivno podprlo fašistično gibanje, v mestu pa vmesne sloje in zato obenem tudi fašizem.
Fašizem je torej nastal zaradi spleta protislovij, v katerem se je znašla Italija po prvi svetovni vojni, zaradi pomanjkanja trdne buržoazne stranke, kar je bilo mogoče zaradi slabosti in gnilih kompromisov liberalne Italije, zaradi spopadov med reformistično in maksimalistično dušo italijanskega socialističnega gibanja, ki pa je zgrešilo v obeh variantah napako s tem, da ni razumelo pravih vzvodov za rešitev kmečkega vprašanja in vmesnih urbanih slojev, zaradi medrazredne in konfuzne
idejnosti katoliškega gibanja, ki je stalno nihalo med konzervativnostjo in naprednostjo.
Ta splet protislovij je zajel tudi mednarodno razsežnost, saj je bila zmaga fašizma pogojena od določenih mednarodnih okolnosti v zvezi z imperialističnimi apetiti italijanske buržoazije in z razrahljano ekonomsko in politično strukturo mednarodne skupnosti, ki jo je vojna težko prizadela in ji spremenila smer razvoja. Vse to ne pomeni, da je bila zmaga fašizma prederterminirana in da za Italijo ni bilo druge poti. Kot piše Gramsci v tistih letih, ima vsaka družba več možnosti razvoja, ki pa je odvisen od moči ali slabosti družbenih, gospodarskih in političnih sil, ki so no-siteljice določenega modela razvoja. Fašizem je zmagal predvsem, ker se je po vojni zrušilo prejšnje družbeno, gospodarsko in politično ravnovesje in niti klasična buržoazija niti delavsko gibanje nista imela toliko moči v sebi, da bi se poiskalo novo ravnovesje. Zato ga je poiskala in vsilila nova sila, ki je zastopala interese novega modela države in gospodarskega ter družbenega ustroja v smislu podrejanja družbenih komponent interesom novega zgodovinskega bloka, t. j. obnovitve risorgi-mentaknega bloka med veleposestvom in delom buržoazije na drugi, višji in bistveno spremenjeni podlagi.
To novo ravnovesje pa je slonelo na ekonomskem, družbenem pritisku nad delovnimi sloji, na reševanju privatnega kapitala preko države, na nižjih tempih razvoja, na protek-
cionizmu — ki pa ni bil samo italijanski pojav — na izločanju vsake demokratične oblike vladanja, t. j. tudi strankarskega sistema, na nacionalistični in šovinistični mistiki, na imperialističnih apetitih, na nasilju v notranjosti in zunanjosti, na uniformiranosti množic in njihovem vojaškem vežbanju, na idejnosti močnega, ki si prevzema pravico, da vlada in dominira slabotnejšega, na hierarhič-nosti, na fetiširanju države in poglavarja države kot predstavnika vse družbe, od usode poklicanega, da vlada, ukrepa, ukazuje ipd.
Fašizem je bil torej režim, ki je skušal utesnjevati vse smeri družbenega, gospodarskega in političnega razvoja, dejansko je torej bil poskus imobiliziranja družbenih problemov in voluntarističnega razvoja gospodarstva. Bil je tudi poskus racionalizacije družbene skupnosti, toda vedno v korist določenega višjega sloja. Ker pa je to kristaliziranje državne skupnosti prinašalo s seboj ogromno problemov nadaljnje eksistence režima in države, je bilo jasno, da je v gospodarsko relativno nerazviti Italiji postajalo nemogoče dobiti sredstva za zamišljen ..racionaliziran" razvoj izključno s potiskanjem delavskih mezd in izkoriščanjem kmečkega prebivalstva. Zato je bila imperialistična preusmeritev, ki je bila razvidna že v povojih fašističnega gibanja, postala mnogo močnejša, ker so se vozli neskladij kljub fašistični diktaturi vsakodnevno pojavljali in komplicirali. V tem smislu so se začeli potencirati imperialistični apetiti in se je ekonomika preusmerjala v vojne namene in cilje. Pri tem pa se je relativno nerazvita Ita-
lija znašla pred vilikimi apetiti in močnimi vzvodi po poseganju v zunanjem svetu, na drugi strani pa pred šibko ekonomsko strukturo, ki ni zmogla uresničevanja apetitov in interesov. To dejstvo je bilo najslabotnejši člen fašistične verige v Italiji, kar je privedlo do imperialističnih avantur, ki jim fašistična Ita-lja ni bila kos. Od tu postopno prehajanje dela buržoazije, ki ga je v začetku podprla, v opozicijo, kar mu je poleg stalnega upadanja centripedalne moči demagoških gesel in dejanj zaradi neuspehov, ki so se nizali in vsled tega zaradi prevelikega naslanjanja na nacistično Nemčijo, izpodrezalo družbene korenine in ga odplavilo pod udarci vojaških porazov.
Italijanski fašizem je bil torej rezultat poskusa nasilnega reševanja globoke družbenogospodarske in politične krize po prvi svetovni vojni v pogojih agrarne industrijske strukture, ki ji je vojna vsilila nove smeri razvoja brez solidne baze, in v pogojih šibke konstelacije političnih sil, ki niso v prepletajočih se razrednih in političnih spopadih mogle ali znale poiskati drugačnih rešitev. Vsekakor je italijanski fašizem rezultat nemoči dela buržoazije, slabosti, razcepljenosti delavskega gibanja, medrazrednih koncepcij katoliškega gibanja, ter poskus najbolj napadalnega, parazitskega in pronicajočega dela buržoazije ter vsega veleposestniškega sloja, da razreši preko „nove" politične sile razredne, družbene, gospodarske, politične vozle v praznini, ki je nastala ob izginotju prejšnjega ravnovesja in ob še neraziskanih možnostih novega.
Zgrešeno bi bilo torej videti v italijanskem fašizmu izraz nerazvite družbe, saj nam nemški nacizem dokazuje, da je fašizem možen tudi v moderni kapitalistični državi, kot je bila Nemčija po prvi svetovni vojni. Italijanski fašizem je bolj izraz praznine, ki jo neobdelano pustijo družbene in politične sile, ko iščejo nova ravnovesja. Predvsem je izraz določene slabosti dela buržoazije in delavskega gibanja, oz. izraz neutrjene buržoazno demokratične ureditve in pomanjkanja posluha pri delavskem razredu za koristi kmečkih in vmesnih slojev. Skratka pojav fašizma je predvsem odvisen od razmerja sil v določenih kriznih situacijah. Kjer je fronta demokratičnih — tako liberalnih kot socialističnih — jasna, opredeljena, dojemljiva za reševanje problemov družbe in ne le parcialnih interesov, tedaj je fašizem nemogoč, ker ni praznine oblasti na gospodarskem in političnem področju. Tam pa, kjer se pojavlja potreba po novem, višjem ali drugačnem ravnovesju in ni je sile, ki bi bila dojemljiva za interese najširših ljudskih množic, tedaj je možen fašizem, ki napolni praznino na podlagi demagogije, retorike, voluntarizma, napadalnosti, aktivizacije tistih množic, ki jih druge sile zanemarjajo. V tem smislu fašizem ni le pojav, ki je bil možen med obema vojnama, pač pa je pojav, ki je možen še danes, kot nam dokazujeta Grčija in Čile.
Prepogostoma nam pri fašizmu imponirajo predvsem njegove zunanje oblike: nasilje, avtoritarnost, totalitarnost, fetišizem države ali naroda ali rase, hierarhičnost, fiirerstvo, nacionalizem, šovinizem, imperializem. Vendar takšne ali podobne oblike najdemo tudi pri drugih nedemokratičnih režimih, ki pa jih zaradi tega še ne smemo ali ne moremo označevati kot fašistične. Pri fašizmu gre za vsebino in oblike, ki v določenem trenutku tvorijo celoto, saj fašizem nima lastne idejnosti, ker je ekleptično idejno gibanje buržoaznega, malomeščanskega, korporativnega, anarhosin-dikalističnega značaja in sproti zamenjuje vse te prvine na podlagi svojih dveh obrazov: demagogije in retorike za množice, racionalnega služenja določenim gospodarskim in družbenim interesom elite na drugi strani.
Prav zanimivo je v tem smislu pogledati, kako se je fašizem vedel do „drugorodnih" skupnosti v Italiji: do Francozov, Nemcev, Slovencev in Hrvatov. Glede rasizma in nacionalizma fašističnih režimov se pogostoma pojavlja velika napaka, ker marsikdaj jemljemo tako rasizem kot nacionalizem kot karakteristiko fašizma.
To ni res: imamo rasizem in nacionalizem tudi v gibanjih, ki niso fašistična, po drugi strani pa ni rečeno, da so fašisti rasisti in nacionalisti nasplošno. V praksi se dogaja, da je fašizem nacionalističen in rasističen tam, kamor usmerja svoje notranje in zunanje udarce: do 1938 v Italiji proti Nemcem, Slovencem in Hrvatom, do konca vojne pa vedno proti Slovencem in Hrvatom v Juljiski krajini in Dalmaciji. Fašizem je v svojem nacionalizmu zelo instrumentalen, čeprav ga vodi tudi nacionalistična idejnost in čeprav je marsikdaj zrasel prav na podlagi nacionalističnega gibanja (v Čileju pa ni tako). Nacionalizem proti Nemcem na Južnem Tirolskem je bil pogojen od dejstva, da je hotel italijanizirati popolnoma nemško deželo in se ustaviti na Brennerju.
(Dalje v prihodnji številki)
Karel Šiškovič
Fašizem v itaiiji
RADIO — TELEVIZIJA
RADIO CELOVEC
SOBOTA, 26. S.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji — 8.05 Družinski magazin — 9.00 V žarišču — 9.45 Zadovotjni z giasbo — 10.30 Lepa domovina — 11.05 Zeieni magazin —
15.00	Dežeini razgtedi — 13.30 Lepi giasovi, priijubtjene meiodije — 14 00 Voščita —
15.30	Ljudska giasba — 16.00 Servis — 17.10 Govoriina ura pri dr Wei6u — 18.00 Dežet-ni razgtedi — 20.05 Vašo števitko, prosim!
—	22.00 Poročita in šport — 22.20 Ptesna gtasba po naročitu — Poročita
NEDEUA, 27. 3.: 6.10 tgra na orgte — 8.15 Kaj je novega? — 9 00 Prominenca poje svoje pritjubtjene pesmi — 10.30 Radijska pravtjica — 11.00 Dopotdanski koncert —
13.00	Dežetni razgtedi — 13.15 !z mestnega gtedatišča — 15.25 Gtasbeni desert —
14.30	Voščita — 16.00 „Med nebom in zem-tjo" — 17.05 Vesetite se iivtjenja — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.25 Metodije tjud-stev, gtasovi sveta — 19.30 Gtasba — 20.05 Boj proti raku — 21.30 Satirični tedenski magazin — 22.00 Poročita in šport.
PONEDE3LEK, 28. 3.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji — 8.05 Oddaja za starejše ijudi
—	9.05 šotska oddaja — 9.30 Duhovne tjudske pesmi — 10 00 Zadovotjni z gtasbo
—	11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežet-ni razgtedi — 14.30 Z zvenečo gtasbo —
15.00	še vedno pritjubtjeno — 16.00 igramo se potovatni urad — 17.10 Kaj radi sti-šimo — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Me-todija za vsaki tetnik — 20.05 „Med nebom in zemtjo" — 21.05 Evergreeni humorja — 21.30 Udarec za udarcem — 22.00 Poročita in šport.
TOREK, 29. 3.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Ženski magazin — 9.05 šotska oddaja
—	10 00 Zadovotjni z gtasbo — 11 05 tz
dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi
—	14.30 Veseto zaigrano — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 17.10 Avstrijci o Avstriji —
18.00	Dežetni razgtedi — 19.07 Ljudska gtasba — 20.05 Kaj radi stišimo — 21.00 tz koroškega gtasbenega živtjenja — 22.00 Poročita in šport.
SREDA, 30. 3.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Ženski magazin — 9.05 šotska oddaja
—	9.30 Avstrijska ijudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 Še vedno pritjubtjeno — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Kjer se poje ... — 19.30 Za prijatetja pta-nin — 20.05 Sotnograška srečanja — 21.30 Kriminatka — 22.00 Poročita in šport.
ČETRTEK, 31. 3.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Ženski magazin — 9.00 šotska oddaja
—	9.30 Ljudska gtasba iz Sotnograške —
10.00	Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi —
15.00	še vedno pritjubtjeno — 16.00 Otroci detajo program za otroke — 17.10 Zveneči operetni vodič — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Avstrijske pihatne godbe — 20.05 Ti tepa dežeta — 21.00 Ljudska zabavna oddaja — 22.00 Poročita in šport.
PETEK, 1. 4.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Ženski magazin — 9.05 Šotska oddaja
—	9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.30 „Viva ta mušica" — 15.00 Še vedno pritjubtjeno — 17.10 Za konec tedna — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Moja pritjubtjeno metodija — 20.05 Frank Martin: Gotgotha —
22.00	Poročita in šport
ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI
* STENMARK	* REZULTAT! PRIPRAVLJALNIH
BREZ KONKURENCE	TEKEM OBEH KORO$K!H
Znani alpski smučar s smuči Etan, Ingemar Stenmark, trenutno nima resnega nasprotnika. Preteklo nedeljo je v Aare na Švedskem pred več kot 20.000 navdušenimi gledalci, v slalomu prepričljivo zmagal pred Italijanom Bielerjem. Heidegger, za katerega so avstrijski športni časnikarji na vse mogoče načine izračunavali še teoretične možnosti za osvojitev svetovnega pokala, je postal peti in s tem tudi zadnjim teoretikom pokopa! zadnje upanje. Vseeno pa je bil Heidegger letos pravzaprav edini resni konkurent Stenmarka.
Da pa je Stenmark res najboliši, se ie pokazalo že dan navrh v veleslalomu, kjer je Stenmark svojega konkurenta Heideggerja distancira! za več kot 2 sekundi.
Situacija na tabe!i za svetovni oo-ka!: 1. Stenmark 1314 točki. 2. Heidegger (248), 3. Klammer (203).
* SVETOVNO PRVENSTVO SKUP'MF B 'M r V HOKEJU NA LEDU KONČANO
Na Japonskem se je svetovno prvenstvo skupine B končalo z veliko senzacijo:	Jugoslavija	je premagala
Poljsko s 6:4 in se s tem obvarovala pred izpadom (Nekateri so govorili celo o manipulaciji!. Jz skupine B moraio v hokejsko klet skupine C Avstriici. ki niso dosegli nobene točke in Holandci Prvak te skupine pa so postali Vzhodni Nemci, ki so opravili svoio nalogo ravno nasprotno od Avstrijcev.
Prvenstvo skupine C se ie končalo z remijem Italiianov proti Dancem !n tako so Italiiani zaradi boljše razlike golov osvoiili prvo mesto in za nagrado dobili dovoljenje za vstop v skupino B.
Skupina B:
1. NDR. 2. Poljska, 3. Japonska, 4. Norveška. 5. Švica. 6. Madžarska, 7. Jugoslavija, 8. Holandska, 9. Avstrija
Skupina C:
1. Italija, 2. Danska, 3. Bolgarija, 4. Francija, 5. Velika Britanija, 6. Španija, 7. Belgija
izdajate)), zaiožnljk in iasfnlk: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič. odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9071 Celovec/Klagenturt, Gasometergasse 10. telefon 52 5 50 - Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovije.
SLOVENSKtH NOGOMETNtH KLUBOV
Sete : A!us Borovlje 1:6
Moštvo iz koroške lige je bilo pač premočno za nogometaše iz Sel, tako, da ti v nobeni fazi igre niso bili v stanju, da bi moštvo Atusa resno ogrožali. Gol za Selane je zabil Peter Olip.
Sele : Železna Kapla 1:4
Samo trije igralci prvega moštva (ostali so bili igralci moštva „pod 21") niso bili v stanju preprečiti poraz proti vodilnemu drugega E razreda Železni Kapli. Častni gol je pravtako kot proti Borovljam dosegel Peter Olip.
SAK : HSV 10:0
Slovenski nogometaši, kot priča rezultat, nikoli niso bili v nevarnosti. Reči pa moramo, da vojaško moštvo tudi ni bilo pravo merilo za SAK, ki se je prikazal v dobri kondicijski pripravljenosti, kar je sigurno zasluga dolgega zimskega treninga in celotedenskega treninga v Malem Lošinju.
*	PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA DSG SELE : SAK
V nedeljo 27. 3. J 977 igrata pri-jateljsko-pripravljalno tekmo na igrišču v Št. Janžu DSG Sele in SAK. Igra se prične ob 14.30 uri. Vsi prijatelji obeh klubov so prisrčno vab-leni na ta prijateljski derbi.
Kot Vam je sigurno že znano, bo moral Slovenski atletski klub odvijati pomladansko sezono na igrišču v Št. Janžu (zato tudi tekma v nedeljo na istem igrišču!), ker zanj na Koschatovem igrišču v Celovcu ni prostora.
*	SMUŠKI POLETI V PLANICI SO OGROŽALI SVETOVNI REKORD
Z zmago avstrijskega veterana R. Bachlerja so se v nedeljo končali smuški poleti v Planici.
Da je bil svetovni rekord Avstrijca Innauerja res v nevarnosti, je pokazal Jugoslovan Bogdan Norčič, ki je na zadnjem dnevu tekmovanja poletel kar 181 m, vendar njegov dolgi polet ni bil veljaven, ker je pri doskoku z rokami tuširal sneg. Vseeno pa se glasi novi rekord planiške skakalnice 172 m, ki ga je postavil R. Bachler.
Rezultati poletov: 1. Bachler, 2. Meisinger (NDR), 3. Jirasko (ČSSR), ostali Avstrijci: 13. Schwabl, 20. Za-homčan Wallner.
SLOVENSKE RADIA C E
ODDAJE
LOVEC
—	19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Dati, dati — 21.50 šport — 22.10 Zadnji pozdravi strica Joea — 23.50 Poročita.
NEDEUA, 27. 3.: 9.55 Paratetni statom za
gače — 17.00 Pan Tau — 17.30 Čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Ktub seniorjev — 18.30 Srečanje z ži-vatmi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas
raku — 20.15 Kraj dejanja — 22.15 4 + 4 = mi — 22.40 Poročita.
PONEDEUEK. 28. 3.: 9 00 Za predšotske otroke — 9.30 Literarni studio — 10.00 Francoščina — 10.30 Oče deta kariero — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Živatski raji — 18.25 Pre-gted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport — 20.55 Ceste San Francisca — 21.45 Poročita in šport.
TOREK, 29. 3.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Abeceda fizike — 10.00 Formatna togika — 10.30 Zadnji pozdravi strica Joea
—	17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zvvicketbach & Co. — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi
—	19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Riziko — 21.10 Pritjubtjeno Avstrija — 21.55 Hiša na Eaton Ptace — 22.40 Poročita in šport.
SREDA, 30. 3.: 9.00 Oddaja z miško — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 To je Rim — 10.30 Mati tjudje — enkrat drugače — 17.00 Skrivnostni Dogobert — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Kenguru Adetheid — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport
—	20.00 Kopeniški stotnik — 21.35 Poročita in šport.
ČETRTEK, 31. 3.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Narodno gospodarstvo — 10.00 Viri zgodovine — 10.30 Kopeniški stotnik —
17.30	Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zgodovina razvoja tetatstva — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Čakanje na Godota — 22.10 Poročita in šport.
PETEK, 1. 4.: 9.00 Za predšotske otroke —
9.30	Homo musicus — 10.00 Obisk Razstave — 10.30 Ktub seniorjev — 11.00 Pustotov-ščine na Rdečem morju — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije -r- 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport
—	20.00 Kung Fu — 21.00 Med potjo — 21.55 šport — 22 00 Kratjev tat — 23.15 Poročita
A V S T R t J A 2
SOBOTA, 26. S.: 16.00 Koncertna ura — 17.00 Notranje oko stikarja Ateksandra Rutsch — 17.15 Mejniki svetovne zgodovine — 18.00 Orientacija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.20 Orientirano gospodinjstvo — 19.50 Gaterija — 20.15 črni seznam
—	21.45 Mednarodni festivat jazza v Mon-treux-u.
NEDEUA, 27. 3.: 16.35 Ludwig van Beethoven: simfonija št. 9, d-mot, op. 125 —
18.00	Spottight — 18.30 Gotden boy — 20.05 Boj proti raku — 20.15 Spoznate metodijo
—	21.00 Bratna znamenja — 21.45 Brez nagobčnika.
PONEDEUEK. 28. 3.: 17.30 Abeceda fizike — 18.00 Angteščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 tz Rima v Bizanc — 19.30 Formatna togika — 20.00 Hiša na Eaton Ptace
—	22.05 Vzpon čtoveka — 21.45 Čas v stiki
—	22.15 Mož, ki išče samega sebe.
TOREK, 29. 3.: 17.30 Kmetijstvo danes —
18.00	Angteščina — 18.25 Boj proti raku —
19.30	To je Rim — 20.00 Tanja Baskin — te-tefonski ktic zadostuje — 21.35 Čas v stiki in kuttura — 22.10 Ktub 2.
SREDA, 30. 3.: 17.30 Narodno gospodarstvo — 18.00 Francoščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 štorktja — obsojena poginu — 19.30 Rimske najdbe iz Ogteja —
20.00	The Manhattan Transfer — 20.50 Mejniki svetovne zgodovine — 21.35 Čas v stiki in kuttura — 22.10 Junaki divjega za-pada.
ČETRTEK, 31. 3.: 17.30 Homo musicus —
18.00	Ruščina — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Bratni znaki — 19.30 Obisk razstave —
20.00	Kot krik v vetru — 21.50 Čas v stiki in kuttura — 22.25 Ktub 2.
PETEK, 1. 4.: 17.30 Wotfgang KRppen —
18.00	Nemščina — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Portret — 19.30 Koncitj v Konstanzu
—	20.00 Novo v znanosti — 21.00 Vi rabite norce kot mene — 21.40 čas v stiki in kuttura — 22.15 Kobra, prevzemite.
SOBOTA, 26. 3.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, 27. 3.: 7.05 Duhovni nagovor
PONEDELJEK, 28. 3.: 13.45 Cetovški radij-
TOREK, 29. 3.: 9.30 Pisani svet — 13.45 Cetovški radijski dnevnik — šport — Ak-tuatna znanost.
SREDA, 30.	3.:	13.45 Cetovški radijski
dnevnik — Mtada setev (Posnetki z otroškega dneva v Setah).
ČETRTEK, 31. 3.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — 8. koroški kutturni dnevi.
PETEK, 1. 4.: 13.45 Cetovški radijski dnev-
RADtO LJUBLJANA
SOBOTA, 26. 3.: 4.30 Dobro jutro! — 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Mtadina poje — 10.15 Kdaj, kako, kam in po čem? — 11.03 Sedem dni na radiu —
12.40 Veseti domači napevi — 14.05 Kaj vam gtasba pripoveduje — 14.25 S pesmijo in besedo po Jugostaviji — 16.00 „Vrtitjak"
—	17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Gremo v kino — 19.45 Z tjubtjanskim jazz ansam-btom — 20.00 Radijski radar — 21.00 Za prijetno razvedrito — 21.30 Oddaja za naše izsetjence — 23.05 S pesmijo in ptesom v novi teden — 0.30 Gtasba do 4.30.
NEDEUA, 27. 4.: 4.30 Dobro jutro! — 6.15
—	9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev — 11.00 Pogovor s postušatci — 11.15 Voščita — 13.20 Ne-detjska reportaža — 14.05 Nedetjsko po-potdne — 17.50 Zabavna radijska igra —
19.45 Gtasbene razgtednice — 20.00 V ne-detjo zvečer — 22.20 Skupni program JRT
—	23.15 Ptesna gtasba za vas 0.05 Operne arije — 0.30 Gtasba do 4.30.
PONEDEUEK, 28. 3.: 4.30 Dobro jutro! —
7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Pisan svet prav-tjic in zgodb — 9.40 Vedre metodije —
10.15	Kdaj, kam, in po čem? — 11.03 Za vsakogar nekaj — 12.40 Pihatne godbe —
14.05 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščita
—	16.00 „Vrti!jak" — 17.00 Studio ob 17.00
—	18.03 tz tuje gtasbene fotktore — 18.25 Zvočni signati — 20.00 Kutturni gtobus —
20.10 „Ko beseda in gtasba ustvarjata teater" — 22.20 Popevke iz jugostovanskih studiev — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za tjubitetje jazza.
TOREK, 29. 3.: 4.30 Dobro jutro! — 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.30 tz gtasbenih šot — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Promenadni koncert —
12.40	Po domače — 14.05 V korak z mtadimi
—	16.00 „Vrti!jak" — 17.00 Studio ob 17.00
—	18.05 Obiski naših sotistov — 19.45 Z ansambtom Mtadi tevi — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Zvočne kaskade — 22.20 Pota jugostovanske gtasbe —
23.15	Popevke se vrstijo — 0.30 Gtasba do 4.30.
SREDA, 50. 5.: 4.30 Dobro jutro! — 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori —
9.25 Zapojmo pesem — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Po svetu gtasbe
—	12.40 Pihatne godbe — 14.05 Ob izvirih tjudske gtasbene kutture — 14.30 Voščita
—	16.00 „Loto vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Odskočna deska — 18.30 Domače in tuje zborovske izvedbe — 19.45 Z ansambtom Jože Privšek — 20.00 Koncert iz našega studia — 22.20 S festivatov jazza
—	23.15 Revija jugostovanskih pevcev zabavne gtasbe — 0.05 Serenada in pesnitev 0.30 Gtasba do 4.30.
ČETRTEK, 51. 5.: 4.30 Dobro jutro! — 7.20 Beseda na današnji dan — 8 08 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Stovenska zborovska gtasba potpretekte dobe — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? —
11.03 Uganite, pa vam zaigramo po žetji
—	12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Kaj radi postušajo — 16.00 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 )z domačega opernega arhiva — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer —
21.40	Lepe metodije — 22.20 Ktavirski kvintet v f-motu — 23.15 Pateta popevk in ptes-nih ritmov — 0.05 Lahka kri — 0.30 Gtasba do 4.30.
PETEK, 1. 4.: 4.30 Dobro jutro — 7.20 Be seda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.30 tz gtasbene tradicije jugostovanskih narodov in narodnosti — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Po Tatijinih poteh
—	12.40 Pihatne godbe — 14.05 Gtasbena pravtjica — 14.30 Voščita — 16.00 „Vrtitjak"
—	17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 „Mesta pri-jatetji" — 19.45 Z ansambtom bratov Av-
,.nik - 20 00 Stop p.ps 20 - 2t15 Od-	Amerik.
da). .	Zverinic, iz Rezije - 9 50 Narav. Jap.n-
s.d. .n zvok. .z logov domačih - 25.15	'	_ ^ p
Jazz pred polnoč o — 0.05 Ples do enih	"v" P""'"v	'
..J,;	,,,	, ,n	severu — 10.50 Boussardelovi — 14.00 Pa-
—	1 00 Poročita m gtasba do 4 30.	,	,
ralelni slalom za ionske — 15.40 Nogomet
—	17.50 Obzornik — 17.45 Kratek film — 17.55 Končno se razumemo — 19.50 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Žehtnik — 20.55 Moda za vas — 20.45 Igra z ognjem — 22.40 Dnevnik
—	22.55 425.
15.20 Oče dela kariero — NEDEUA, 27.	S.10 Poročila — 3.15 Za
17.00 Jo!y-box — 17.50 Pustolovščina na nedeljsko dobro jutro — 8.45 425 — 9.25 zahodni obali Kanade — 17.55 Otrokom za Raziskovalci — 10.15 štafeta mladosti — lahko noč — 18.00 Panoptlkum — 18.25 Pre- 12.15 Kmetijska oddaja — 15.00 Poročila — gled sporeda — 18.50 Dober večer v so- Nedeljsko popoldne — 14.40 Košarka — boto ieli Heinz Conrads — 18.55 Dragi dom n.25 Vzpon na Matterhorn — 19.50 Dnevnik
—	19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19 50 Tedenski gospodarski komentar
—	20.00 Pavci — 21.15 trska — svetišče spominov — 21.45 športni pregted — 22.20 Dnevnik.
PONEDEUEK, 28. 5.: 8.10 šotska oddaja
—	17.15 Gtasbeni ciciban — 17.25 Narava Japonske — 17.50 Obzornik — 18.05 Osebna nega — 18.15 Zobozdravstvo — 18.30 Dogovoriti smo se — 18.45 Mtadi za mtade
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Beg — 22.25 Dnevnik
TOREK. 29. 3.: 8.00 Šotska oddaja — 17.10 V znamenju dvojčkov — 17.30 Pika nogavička — 17.55 Obzornik — 18.10 Jugosto-vanska narodna gtasba — 18.40 Mozaik
—	18.45 Po stedeh napredka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Diagonate — 20.35 Zvezde gte-dajo z neba — 21.25 400 tet stovensske gtasbe — 21.05 Dnevnik.
SREDA, 30. 3.: 8.10 Šotska oddaja — 17.00 Otroška oddaja — 17.40 Obzornik — 17.55 Od zore do mraka — 18.30 Gtasba takšna in drugačna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna — 21.55 Včeraj, danes, jutri — 22.25
ČETRTEK, 31. 3.: 8.00 šotska oddaja — 17.05 Cotargot — 17.20 Obzornik — 17.35 Mozaik — 17.40 Prepovedana pot — 18.4& Mtadost na stopnicah — 19.30 Dnevnik — 20.00 Variacije — 20.30 Mi med seboj —
21.30	Miniature — 21.50 S festivata dokumentarnega fitma — 22.30 Dnevnik.
PETEK, 1. 4.: 8.10 Šotska oddaja — 17.15 Pisani svet — 18.00 Obzornik — 18.15 Čez tri gore — 18.40 Mozaik — 18.45 Prva pomoč — 19.00 Japonski športi — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.05 Boussardetovi — 21.05 Mecf Pomurci — 21.40 Utice San Francisca —
22.30	Dnevnik
St. Hj ob Dravi
Pred dnevi je naš gospod župnik Lovro Petricig obhajal 50-lel-nico svojega življenja. Farani in vsi ki ga poznajo in spoštujejo mu k njegovemu življenjskemu prazniku iskreno čestitamo z željo, da bi bil Je mnogo let zdrav in srečen med nami.
Čestitkam se pridružuje tudi naš list.
i Š Č E M O izvežban servisni personai, sobarice in točilca.
Znanje slovenščine in nemščine predpogoj.
Plača po dogovoru.
HOTEL „ O B ! R " 913$ Železna Kapla
tel. (0 42 38) 381 in 382
H H)		JUGOSLAV! JA
H		SOBOTA. !4. S.: 8 00 Colar-go! — 8.15 O lisici deklici —
H H		A V S T R ! J A 1
H		SOBOTA, !4. S.: 9 55 Para leln! slalom za ženske —
Vabilo
na predvajanje siovenskega barvnega liima
..CVETJE V JESENI v nedeljo, dne Z7. marca 1977 ob 14.30 uri v stari občinski hiši na Brdu.
Fiim bo predvajala Slovenska prosvetna zveza.
Vs: prisrčno vrzKjeni/
Slovensko prosvetno društvo „Rož v Št. Jakobu v Rožu vabi na komedijo v $ dejanjih Antona Medveda
..KACIJANAR
ki bo 3. aprila na cvetno ne-deijo ob 19.30 uri v lami dvorani v št. Jakobu v Rožu. Režija: Peter Stiker.
Siovensko prosvetno društvo ..Jepa-Baško jezero" vabi na
VELIKONOČNI KONCERT
ki bo na velikonočni ponedeljek ob 19.30 uri pri Pušniku v Ločah.
Predstavil se nam bo kvartet iz Slovenjega Plajberka in in-štrumentalni ansambel ..Drava" s pevci - SPD ..Borovlje".
VEČERNI SEMINAR ZA STARŠE
v torek M. 3. 1977 ob 18.30 uri o siedečih temah:
* Kratek pregted šoistva v Avstriji * Novi šoiski zakon iz ie ta 1974 * Sodeiovanje šota — starši * Probiemi otroka v giav n) šoii * Učni uspehi in redova nje, prestopne možnosti # Petdnevni šoiski teden * Kako varen je vaš otrok v šoiii # Kritična obdobja v otrokovem razvoju — motnje in težave * Diskusija
Dom v Tinjah