CELJSKI TEDNIK •1H.JE, 20. NOVEMBRA 195t LETO X^ štev. 46 CLASILD SOCIALISTIČNE ZVEZE BELOVNEGA. LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA LN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE .CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMTR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — pošt»i predal 16 — telefon' 2'5-25 in 24-2'5 — upraTa: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni piedal 158 —telefon 23-75 in 20-89 — tekoči raSun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 259. četrtletna 123 djn — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Ustvarjeni so pogoji za zdravstveno zava- rovanje kmetijskih proizvajalcev Odbora obeh zborov n»šf r»- p«bliške ljudske skupščine ste pred dnevi razpravljala o pred- logru republiškega zakona o zdrav- stvenem zavarovanju kmetijskih proicvajalcev. KDO SO ZAVAROVANCI? T« določa še zvezni zakon, ko pravi, da so zavarovanci vsi oni, ki se ukvarjajo s kmetsko proiz- vodnjo, kot svojo osnovno dejav- ■ostjo, ter njihovi družinski člani, ki jih preživljajo. Po osnutku pa fci bili zavarovani še zakupniki zemljišč, člani kmetijskih obdelo- valnih zadrug in kmečki obrtniki, ki se preživljajo pretežno od kme- tijstva in prevžitkarji. FRAVICE, KI JIH BODO U2IVALI Ze zvezni zakon jamči brez- plačno zdravstveno pomoč ob na- ■alezljivih in duševnih boleznih, •bvezno cepljenje in dezinfek- cijo. Osnutek pa razširja pravice tudi na zdravniške preglede in zdravljenja v ambulantah, bolni- cah in drugih zdravstvenih za- vodih in na domu bolnika za vse bolezni. Poleg tega pa zagotavlja zdravstveno pomoč ob nosečnosti in porodih ter ob boleznih in po- rodih potrebna zdravila. V teh okvirih pa osnutek predvideva, pri katerih boleznih bo zdrav- ljenje za posamezno osebo popol- noma brezplačno in pri katerih bodo del stroškov doplačali ko- ristniki. To doplačilo se suče od 10 do 75 % od cene zdravstvene usluge in je točno določeno za posamezne bolezni oziroma uslu- ce. Pri tem bodo zavarovanci imeli posebne ugodnosti za zdrav- ljenje življenjsko nevarnih po- ikodb, za nujne zdravniške po- sege, zdravljenje leukemije, slad- korne bolezni in reumatizma pri otrocih do 18 let. Za zdravljenje v bolnišnicah postavlja osnutek načelo, da bi zavarovanec pri- speval za 14 dni polovico stroš- kov, v nadaljnjem zdravljenju pa SO %.Tuđi za zdravila predvideva osnutek, da bi zavarovanec plačal polovico njihove cene. Ugodnosti, ki bi jih uživale porodnice, so bile predmet posebne razprave. Sedaj predvideva osnutek, da naj bi za- varovane osebe plačale za porod- niško pomoč doma ali v porod- nišnici po 10 % stroškov. To do- ločilo je nujno potrebno, ker se sicer porodnice ne bi hotele po- služevati bolnišnic. NACIN FINANSIRANJA Način fihansiranja tega zava- rovanja se bistveno razlikuje od (inansiranja socialnega zavarova- nja. Delno se bo to zavarovanje finansiralo iz prispevka zavaro- vancev samih, deloma pa bodo h kritju izdatkov še nadalje prispe- vali svoj delež ljudski odbori in republike v približno enakih zneskih, ki jih prispevajo že sedaj za brezplačno zdravljenje neka- terih bolezni kmečkega prebival- stva. Prispevki zavarovancev pa bi predstavljali splošni prispevek zavezancem katastrskega dohod- ka (predvidoma 2 % od katastr- skega dohodka). Tega bi plačevali' vsi, ki plačujejo ta davek. Razen tega pa bi naj plačal sleherni ko- ristnik tega zavarovanja še po- seben prispevek (predvidoma 1000 dinarjev letno). Za to zavarovanje bodo usta- novljeni posebni okrajni skladi. Sredstva teh skladov naj bi se načelno ne prelivala iz okraja v okraj. Utemeljene primanjkljaje pa bo izravnal sklad za pozava- rovanje. Sklade bodo upravljali posebni organi družbenega uprav- ljanja v okviru zavodov za soci- alno zavarovanje. Končno naj omenimo še to, da dopušča zakon možnost, da se predvideno zdravstveno zavaro- vanje kmečkega prebivalstva v Posameznih okrajih še razširja. Če to dopušča zmogljivost kmetij- skega gospodarstva, razvitost okrajev in končno zmogljivost »dravstvene službe. Ali se bomo »» tako razširjevanje zavarovanja ▼ celjskem okraju odločili ali ne, bomo morali še temeljito pre- ■niaUti in izračunati S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV V CEUU Gospodarsko-politicne naloge v ospredje ORGANIZACIJE ZB PRED OBČNIMI ZBORI V ponedeljek je bil v Celju ple- num Okrajnega odbora Zveze bor- cev, na katerem so razpravljali o nalogah organizacij Zveze borcev v pripravah na občne zbore, ki bodo v decembru. Plenumu, ki ga je vo- dil narodni heroj Ivan Kovačič- Efenka, sta kot gosta prisostvovala tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Simonič in sekre- tar Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije tov. Marjan Bertoncelj. Uvodoma je tovariš Efenka go- voril o delu, uspehih in pomanjklji- vostih organizacij Zveze borgev ter nakazal nekatere naloge organiza- cij v pripravah na bližnje občne zbore. V tej zvezi je opozoril na nekatere gospodarsko-poIitične na- loge, ki so trenutno najvažnejše in pri katerih morajo bivši borci pred- Ivan Kovačič-Efenka njačiti in dajati zgled ostalim de- lovnim ljudem. Ko je prikazal uspe- he na gospodarskem področju in še posebej na področju družbenega upravljanja, je tov. Efenka pouda- ril, da bi morali bivši borci poleg reševanja specifičnih nalog biti predvsem aktivni v organih delav- skega in družbenega upravljanja, v prizadevanju za večje ekonomske uspehe v industriji in kmetijstvu, pri zalaganju za nagrajevanje po učinku, pri pojasnjevanju stanovanj- ske reforme, pri utrjevanju stano- vanjskih skupnosti, v poravnalnih svetih ter v množičnih organizaci- jah. Vse te naloge pa bodo organiza- cije in bivši borci uspešneje reše- vali, je dalje dejal tov. Efenka, če se bodo otresli dosedanjih drobnja- karskih metod dela. Doslej so se večkrat izgubljali pri reševanju po- sameznih, često manj važnih pro- blemov, namesto da bi te probleme reševali skupno z ostalimi občinski- mi forumi. Predvsem pa bi morali vplivati na občinske ljudske odbo- re, da bi preko svojih služb take probleme reševali skupno in v šir- šem obsegu. Za tako delo so dani vsi pogoji, saj je naša zakonodaja z raznimi zakoni in predpisi uzako- nila vrsto stvari v korist borcev, pa naj si bo to uveljavljanje pravic do invalidnine in pokojnine, zaposlitve in šolanja bivših borcev in otrok padlih borcev do urejanja grobišč in podobno. Tudi v razpravi se je uveljavila misel, da bi morale organizacije Zveze borcev spremeniti dosedanji način in metode dela. Predvsem bo treba angažirati občinske ljudske odbore pri reševanju konkretnih vprašanj, organizacije pa se bodo morale posvetiti veliko bolj kot do- slej politično gospodarskim nalo- gam. Tako bodo sestanki vsebinsko bogatejši in zanimivi, pritožb, da politično delo šepa, pa bo vedno manj. Prav tako je tovariš Bertoncelj, ki je posegel v razpravo, poudaril, da se bodo morale organizacije Zveze borcev otresti drobnega dela in stereotipnih metod pri reševanju raznih socialnih vprašanj, saj je or- ganizacija Zveze borcev predvsem borbena politična organizacija, ki mora pri vseh naših gospodarsko- političnih nalogah biti v prvih vr- stah. Najboljša priprava za občne zbo- re bo, je dejal tov. Betoncelj, če bo- do organizacije prekinile z doseda- njim načinom dela, ki se zrcali v ozki orientiranosti na posamezne probleme. Občinski ljudski odbori so dolžni preko svojih služb reševa- ti vse probleme bivših borcev, naj si bo to glede socialne pomoči, stano- vanj, urejevanja invalidnin in po- kojnin, pravilne zaposlitve, zdravlje- nja, šolanja otrok padlih borcev ali ureditve partizanskih grobišč. Te probleme je potrebno le kompleksno v okviru občine prikazati in predlo- žiti občinskemu ljudskemu odboru, ki jih je dolžan skladno z zakonski- mi predpisi reševati. Podobno se dajo stvari reševati tudi v podjetjih skupaj za vse tamkaj zaposlene bor- ce, bodisi da gre za stanovanja, za prekvalifikacijo in podobno. Le po- budo za takšno delo je treba sproži- ti. Lep primer v tem pogledu nam nudi Tovarna kovanega orodja v Zrečah, kjer so organizirali tečaj za 15 nekvalificiranih bivših borcev, ki bodo tako prišli do potrebnih kvali- fikacij. V razpravi je bilo čutiti tudi, da občinski odbori bivših internirancev še niso povsem zaživeli, zato jim bodo morale organizacije Zveze bor- cev nuditi večjo pomoč pri delu, da bo potrebno še urediti grobove pad- lih partizanov na Pohorju in Do- brovljah, da je v celjskem okraju še 35 borcer brez stanovanj, 283 pa jih stanuje v neprimernih stanova- njih. To kaže, da je stanovanjsko vprašanje bivših borcev dokaj pere- če ter ga bo treba reševati v okviru občine po novih vidikih glede stano- vanjske izgradnje. Ob podpori ob- čin in podjetij se bo tudi na tem področju stanovanjska stiska znatno ublažila. Tovariš Simonič je v razpravi ob- širno govoril o naših politično go- spodarskih nalogah in pri tem po- udaril tudi nekatere naloge organi- zacij Zveze borcev, ki bi morale da- li članstvu predvsem jasno orienta- cijo in perspektivo. Borci naj bodo povsod v prvih vrstah pri utrjeva- nju socialistične demokracije, v na- ših tovarnah in na vasi naj se zala- gajo za napredno proizvodnjo, naj utrjujejo notranje odnose v podjet- jih ter opozarjajo na slabosti In na- pake, na katere je že svojčas opo- zorilo pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ. V tem duhu naj bi potekali tudi občni zbori osnovnih organizacij. Da bi bili vsebinsko dobro pripravljeni, se bodo še ta mesec v občinah se- stali občinski odbori Zveze borcev in občinski komiteji ZKS, kjer se bodo temeljito pogovorili o pripra- vah na občne zbore in o bodočih na- logah. Ce bodo občni zbori vsebin- sko dobro potekali in če bodo pome- nili prelomnico v dosedanjem delu, potem bo to najlepša priprava na kongres Zveze borcev, ki bo drugo leto spomladi v Beogradu. -ma- Oživljanje svetlih tpodicij Ob spomeniku padle sekretarke okrožnega komiteja SKOJ Nade Cilenškovje. Na sliki njeni ožji so rodniki in sodelavci. Preteklo soboto in nedeljo so v" žalski občini praznovali 40-letnico SKOJ na osrednji prireditvi v le- tošnjem letu. V soboto zvečer so se na po- vabilo predsednika občine in ob- činskega komiteja LMS v Žalcu zbrali številni predvojni in med- vojni skojevci in aktivisti ter mla- dinski aktivisti iz povojnih let. Srečanje je bilo zelo prisrčno, saj so se mnogi srečali po dolgih le- tih. Obujali so spomine na težke dni ilegalnega dela pred vojno ter na številne dogodke med narodno- osvobodilno vojno. Navzoče je po- zdravil predsednik občine, tovariš Delak, govorila pa sta tudi pred- vojna aktivista SKOJ tov. Atena in Zupane Ludvik-Ivo. Izredno slabo vreme je v ne- deljo močno oviralo osrednjo pri- reditev v Grižah, ki je bila zdru- žena z odkritjem spominskega znamenja na grobu padle okrožne sekretarke SKOJ Nade Cilenšek. Kljub dežju se je odkritja spo- menika udeležilo več sto ljudi, ki so na grob prinesli vence in rože. Med udeleženci so bili tudi ožji sorodniki padle junakinje, njeni številni sodelavci ter zastopniki političnega življenja v občini. Po odkritiu je bila v dvorani pro- svetnega doma akademija s pev- skimi, glasbenimi in recitacijski- mi točkami, ki jih je izvajala gri- ška mladina. DRUGI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Pod vodstvom generalnega sekre- tarja CK ZKJ Josipa Broza-TIta je bil v sredo v Beogradu drugi ple- num Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na dnev- nem redu je bilo poročilo Dobrivoja Radosavljeviča o nekaterih organi- zacijsko političnih vprašanjih ter re- ferat Mijalka Todoroviča o perečih problemih ekonomske politike. Koristna posvetovonja v žolski občini Na pobudo ObLO Žalec in občin- skega komiteja ZKS so bili prejšnji teden zbori proizvajalcev v vseh večjih krajih Savinjslsobiti svoje naprave in kapacitete. To pa -bo doseženo z realizacijo druge etape rekon- strukcije. J. L. V zadnjem tednu po domovini Petek. n. novembra GLAVNO MESTO MAKEDONIJE - SKOPJE je počastilo obletnico sToje o.svoboditTC. Tako so imeli slavnostno akademijo, zraven tega p« so odprli dre razstavi. Zastopniki oblasti in organi- zacij pa so položili h groboici padlih za osvoboditev Skopja veliko število vencev in cvetja. Sobo>t«, 14. novembra NA POSVETOVANJU Zdrtižeaja juco- Isovanskih železarn in podjetij motorne indiisirijp v Mariborn so ujotovili. da bodo domače železarne lahko krile potreb, ostanek jekla in sire litine pa bodo morali kriti iz uvoza. Nedelja. 15. novembra v POČASTITEV «-LETNICE KFJ IN SKOJ ter 15-letnice osvoboditve avt«- nomne Kosovsko-metokijske »blasii je bilo v Prištimi zborovanje, na katerem sta pred 7e.«m Ijadi govorila elaa Iz- vršnega komiteja CK ZKJ Svet»aar Y»k- mamovič in organizacijski sekretar lastnega komiteja Džavid Nimaai. Ponedeljek. It. novembra PROIZVODNI NACRT jiašak »rrma- jovitikov za prikodnje leto doloea. 4a ■aj bi nakopali 11."i milijoaov i»m lif ■ ita, 9.t HiilijoBov ton rjavaja ia i.5 milijona črnega. prenio|;>i. skakaj tarej 22.5 milijona ton premofa. Toret. i~. novembra NA SEJI IZVRŠNEGA SVETA Ll SLO- VENIJE so sprejeli o-snatke zakoaev, ki jik bodo predložili zasedanja Lja^ake skapščine in sieer • zdravstvenem MTa- i-ovanJB kmetijskik proizvajalcev, • »re- krškik zoper javni red in mir, • 4*l*v- aik razmerjih gospodinjskih pomoemk, zaksB o hišnikih in • maribarfike viSji tehnični šoli. Sreda. 18. novembra V LJUBLJANI so .se .sestali predstav- uiki ljudskih odborov iu stanovanjskih komisij Ij ubij alpskega okraja, ki so .^e pogovorili o pripravaJi za ocenjevanje stanovanj. Po sklepu bodo stanovanja začeli ocenjevati v začetku decembra,-' delo pa končali še isti mesec. ' Komisija za odpust in sprejem delavcev podjetja »ČEVLJARSTVO — CELJE« sprejme 2 čevljarska pomočnika ea vsa dela Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. POGLED PO SVETU Navedimo nekaj značilnih proti- slovij v zadnjem času. Politični od- bor Generalne skupščine je s 46 gla- sovi proti 26 sprejel azijsko-afriško resolucijo zoper namero francoske vlade, da bo izvedla poskus z atom- sko bombo. Po dolgi razpravi se je pokazalo, da je to vprašanje za svet tako pereče, da se ob njem v OZN razbijajo že utrjene in ustaljene blokovske meje in manire. Sodeč po izidu tega glasovanja utegne začas- na prekinitev atomskih poskusov po- stati stalna. Skoro istočasno pa je ameriški vojni minister Brucker iz- javil, da bodo ZDA verjetno mora- le spet začeti z atomskimi poskusi, če SZ ne bo naglo privolila v pro- ceduro inšpekcije. Brucker ni osam- ljen. Pred nekaj dnevi je tudi de Gaulle ponovno vsemu svetu, a naj- manj proti 36 državam in proti 10, ki so se glasovanja v političnem od- boru Generalne skupščine OZN vzdržale, zabrusil v obraz, da Fran- cija ne bo odnehala, češ da bo fran- coska atomska bomba pomagala vzdrževati ravnovesje v svetu. O tem ravnovesju je de Gaulle zadnje čase večkrat govoril. Poseb- no pozorno ga poslušajo Nemci, če- prav jim ni vse všeč, kar predlaga, posebno kar se tiče vzhodnih nem- ških meja. V račun pa jim gre za- vlačevanje, ki ga povzroča v svetov- ni politiki de Gaullova trma. Te trme se dobro spominjata T r uman in Eisenhomer iz leta 1944, še več bi vedel povedati pokojni Roosevelt, s katerim se de Gaulle po Jalti ni ho- tel sestati v Alžiru. Ob kapitulaciji nemške vojske se je nemški feld- maršal Keitel ironično začudil: »Kaj, tudi Francozi so tu?« Kaže, da se je de Gaulle vrnil na oblast zato, da bi dokazal upravičenost navzočno- sti Francije v svetovni politiki. Za- to zahteva sestanek s Hruščevim, češ enak sem Macmillanu in Eisen- howru, zato zahteva dva sestanka zahodnih sil pred najvišjim sestan- kom, zato ponuja Alžircem »častne« pogoje in priznanje hrabrosti, isto- časno pa grozi z nadaljevanjem pa- cifikacije Alžira. Skratka, de Gaulle igra na vse, za slavo tiste Francije, ki je ni več. Kot značilen odmev njegovih izjav omenimo resolucijo glavne stranke v Maroku, da ni iz- ključena oborožena pomoč Maroka Alžiru, če se Francija ne ho spame- tovala. Grožnja malega Maroka Franciji! Maroko pa danes v arab- skem svetu mnogo pomeni, dosti več kot pred dvema letoma. Najzanimi- vejši je prvi pogoj, ki ga postavlja de Gaulle za sestanek na najvišjem nivoju, da mora namreč vzdušje po- mirjevanja trajati še naprej, ne pa se končati s Camp Davidom. V tem pogoju je skrita nelogičnost, lastna vselej ošabnim, oblastnim ljudem, ki zahtevajo od drugih vse, sami pa ne kani j o nuditi ničesar. Za vzduš- je Camp Davida je menda odgovo- ren tudi de Gaulle, če mu je res do miru. Z zvezi z Alžirom ni odveč ome- niti akcijo Seku T ureja, premiera Gvineje. Program njegove general- ne konfederacije sindikatov Crne Afrike zajema 19 afriških držav. Se- ku Ture je bil 14 dni gost Bele hi- še, bil je v Kanadi, v Londonu, v Bonnu, sprejel ga je tudi Hruščev. Ta akcija ima veliko privlačno moč. »Naloga neodvisnih afriških držav je, da utrjuje svojo neodvisnost, in da si prizadevajo za neodvisnost doslej še odvisnih afriških dežeh. pravi Seku Ture. Ta glas bo moralm prav slišati tudi Francija. Za mir v svetu tudi ni nič prida to, da je Španija dobilct^spet veliko priznanje od vojaških krogov Atlant- ske zveze. V Madrid bo prišel sam Eisenhower. obeta se tudi prihod Adenauerja. Zahodnonemški kleri- kalni krogi bi radi spravili Franca v NATO in tako okrepili skrajn* desnico v tej vojaški zvezi. Za an- tifašistično javnost je gotovo izzi- vanje, če španski minister Castiello obenem z Oberlanderjem ostentativ- no obišče Berlin, občutljivo točko med Vzhodom in Zahodom. Castiel- lo je bil viden pripadnik Francove »modre divizije*, Oberlander pa je odgovoren za množično iztrebljanje Zidov in Poljakov. Taki ljudje bi danes ne smeli nastopati, če gre za- to, da se stvar premirja zares hnčc spreminjati v stvar miru. Nič ni prida položaj v Ladaku. med Indijo in Kitajsko. Sam Hru- ščev je izjavil, da se mu zdi ta spor nesmiseln, češ, saj ne gre za strate- ške položaje. Ne glede na to pa so Kitajci žaljivo odgovorili na indij- sko noto. Cu En Laj je predlagal, naj bi Indija kitajski vdor priznatu kot fait accompli in naj bi se poga- jali za novo razmejitev ob novih ob- mejnih pogojih. Indija bi tako pre- pustila 15.000 kvadr. kilometrov Ki- tajski, izgubila edino letališče v La- daku, ne glede na moralno škodo, ki bi jo taka kapitulacija pomenila posebno za kongresno stranko, ki v zadnjem času ni brez večjih politič- nih težav. Podrejanje agresiji pa je vselej nevarno tudi za svetovno po- litiko, kajti »z jedjo raste apetit«. Pomislimo samo, kako je rastel ape- tit največjemu roparju vseh časov Hitlerju po Miinchenu, po Češki, po anšlusu! Ce bi uspevala tu politikt orožja, bi bil tu žalosten procedens za druga vojna žarišča na svetu. CELJSKI TEDNIK štev. 46 — 20. novembra 1959 3 Boljše od polletja ČERAVNO SO BILI PROIZVODNI REZULTATI V POVPREČ- JU OB KONCU PRVEGA POLLETJA NEKOLIKO SLABŠI. KOT V DRUGIH OKRAJIH, SE JE STANJE ZADNJE MESECE NEKOLIKO IZBOLJŠALO. OBSEG PROIZVODNJE V INDU- STRIJI JE PRESEGEL V DEVETIH MESECIH PREDVIDE- VANJA ZA DVA IN POL ODSTOTKA, PORAST DELOVNE SILE PA JE V SORAZMERJU Z DOSEŽENIMI USPEHI. Cc te podatke pregledamo po pa- nogab, ugotovimo, da so največje uspehe dosegle kovinska, živilska, tekstilna in deloma lesna industri- ja. V zaostanku s planom je še ne- kovinska Industrija, kemična, črna metalurgija In predvsem Industrija gradbenega materiala. Izpad predvidene proizvodnje v nekovinski industriji lahko deloma pripišemo prenehanju obratovanja podjetja »KAMBRUS«. V LIbojah so hkrati imeli težave pri nadglazurni in prodorni peči in so zaradi tega morali pospešiti obratovanje okrog- lih peči — deloma tudi zaradi re- dukcije električnega toka. V tej pa- nogi velja omeniti ozko grlo stek- larne v Rogaški Slatini, ki ga pred- stavlja groba brusilnica. Kaže, da je reden pojav, da »EMAJLIRKA« dviguje povprečje doseženih uspehov v kovinski indu- striji. Analiza proizvodnje v tem obdobju pa hkrati pokaže ugodno sliko tudi v Gorenju. V kovinski in- dustriji pa domala ni podjetja, ki ne bi planske obveznosti preseglo, čeprav tudi v tej panogi obstajajo hude proizvodne težave. V kemični Industriji so imeli pre- cej težav z uvozom surovin in tudi pri prodaji. Vendar je treba pohva- liti nekatere izboljšave proizvodne- ga postopka v Cinkarni. Neugodno vreme še naprej spričo primitivnih proizvodnih postopkov povzroča gradbeni Industriji precej- šnje preglavice. Ta panoga je v de- vetih mesecih uresničila le 68,3 od- stotka planirane proizvodnje. V sep- tembru pa ni dosegla niti lanskolet- ne proizvodnje. Kaže, da bodo zlasti v industriji gradbenega materiala potrebni veliki napori, če bodo ho- teli uresničiti naloge, ki jih v tem letu pred njih postavlja družba. Lesna Industrija je glede proiz- vodnje na nivoju plana, lepe uspehe pa so dosegli v »Savinji«, kjer so dokončno rešili problem izdelave embalaže in izboljšali proizvodni postopek pri izdelavi pohištva. V Šentjurju je na letošnjo proizvod- njo vplivala okvara polnojermenika, ki je normalno proizvodnost zavrla polna dva meseca. Čeprav povprečni rezultati v tek- stilni industriji v primerjavi s plan- skimi nalogami niso najbolj blešče- či, zapazimo ravno tu izrazite pozi- tivne momente. Tako so v METKI do septembra dvignili proizvodnost kar za 33 odstotkov, v Polzeli le ne- koliko manj, v Preboldu pa so se rešili nekdanjih nevšečnosti s pro- dajo blaga. Tam imajo še nekaj te- žav s kosmatilnico in previjalnico, kjer delajo v treh izmenah. Ce te rezultate seštejemo, ugoto- vimo, da se je proizvodnost v deve- tih mesecih dvignila nad 6 odstot- kov in da tudi v Industriji gospo- darski pokazatelji kažejo na bistve- no stopnjevanje proizvodnje. Velika stiskalnica v »Emajlirki« IN BONA FIDE Ko proučujemo gospodarsko pro- blematiko, dosežene uspehe pa ne- uspehe, se pri nas vselej poslužimo istih pokazateljev razmerja ob- sega proizvodnje napram številu za- poslenih. To je do neke mere prav, vendar samo do neke meje. Proiz- .vodnost je namreč le eno merilo do- brega gospodarjenja; merilo, ki pa nam največkrat ne pove vsega. V gospodarstvu uspehe merimo tudi z ekonomičnostjo podjetja, kar nam pokaže razmerje stroškov napram obsegu proizvodnje In še s produk- tivnostjo, kar nam pokaže razmerje vloženih sredstev v podjetje na- pram obsegu proizvodnje. Ta dva pokazatelja pa največkrat naše go- .spodarske analize v občinskih in tu- di okrajnem merilu le redko obrav- navajo. Morda se to zdi nepomemb- no, toda razumljivo je, da večja proizvodnja s pomočjo prekomernih stroškov ali pa z nepravilno In pre- malo Izrabo osnovnih sredstev po- meni v ekonomskem smislu neuspeh, čeprav morda ob tem beležimo vi- soko proizvodnost. Zato bi brezpogojno vsaj v okraj- nem merilu morali ustanoviti neko skupino ekonomistov, ki bi nenehno zasledovala razvoj gospodarstva in posameznih podjetij po teh treh os- novnih kriterijih in na podlagi še nekaterih drugih dosežkov sodobne ekonomije. Vedeti namreč moramo, da se tudi v večini podjetij ne bo-> rjjo načrtno s temi problemi, ker jih ali ne poznajo (kadrovska vpra- šanja), aH pa ker to presega njiho- ve trenutne potrebe, čeprav delajo v dobri veri. Morda bo kdo rekel, da je to naloga Zavoda za plan ali pa Zavoda za napredek gospodar- stva. Pa ne drži. Zavod za plan ima svoje določene obsežne naloge, Za- vod za napredek gospodarstva rav- no tako in zadovoljni smo lahko, da smo v celjskem okraju pri ustano- vitvi te ustanove imeli tako srečno roko. Gotovo pa je, da bi oba s pri- dom lahko koristila izsledke skupi- ne, ki bi analitično obravnavala sta- nje v gospodarskih organizacijah. Ko govorimo o tem problemu, moramo namreč vedeti, da je pari- teta cen proizvodov naših gospo- darskih organizacij na neki umetni osnovi, ki je posledica administra- tivnega gospodarjenja iz prejšnjih let. S postopnim uravnovešenjeni paritete cen z ekonomskimi zakoni in z abstrahirano profitno stopnjo, pa bodo brez dvoma vsa tista pod- jetja, ki sicer izkazujejo ob seda- njem načinu proizvodnje razmero- ma visoko proizvodnjo, pa posluje- jo neekonomično ali nerentabilno, zašla v hude težave. Tedaj bi se samoupravni organi v podjetjih znašli v težavnem položaju, ki bi za njihove moči ne bil rešljiv. Za- vedati pa se moramo, da je naloga občinskih zborov proizvajalcev in okrajnega zbora prav v tem, da usmerja gospodarstvo in pomaga tam, kjer je potrebno - torej tu. ker je potreba očitna. Morda bo kdo rekel, da je to ne- umestno, da bo zahtevalo nove iz- datke, saj bi v taki analitski skupi- ni morali delati najsposobnejši ljudje. Vendar je ravno ta ugovor silno neumesten, ker je očitno, da bi se ti personalni izdatki visoko obrestovali. Združevanje sredstev v industriji Industrijska proizvodnja v celj- skem okraju zajame kar 56 odstot- kov vseh proizvedenih vrednosti. Ugotavljamo pa, da je tempo nara- ščanja industrijske proizvodnje v našem okraju pod republiškim po- vprečjem. Vzroki za to so deloma subjektivni, deloma zaradi neeko- nomičnih proizvodnih postopkov v največji meri pa zaradi zastarele in večinoma že obrabljene strojne opreme. Ce izločimo oba prva vzro- ka; bolje rečeno, če se zanesemo, da bo te slabosti v veliki meri od- pravil nov sistem nagrajevanja, pa ostane vprašanje rekonstrukcije in- dustrijskih podjetij v celjskem okra- ju kot posebno pereč problem. Ko so ekonomisti izračunava'- sposobnost strojnih naprav industri- je v celjskem okraju, so ugotovili, da le-ta znaša komaj 52 odstotkov. Ce pa izvzamemo velenjski rudnik, ki je sodobno opremljen, pade ta odstotek celo na 49. To pomeni, da se industrijska podjetja v celjskem okraju tudi objektivno gledano ne morejo glede tempa naraščanja pro- izvodnje meriti z ostalimi kraji. Hkrati pa vemo, da je v industriji v celjskem okraju številčno razme- roma dobro zastopana. 2e bežna analiza pokaže, da bi samo 28 velikih industrijskih podje- tij v celjskem okraju v naslednjem letu rabilo preko 8 milijard dinar- jev za rekonstrukcije. Za dokončno sodobno ureditev teh podjetij pa bi v naslednjih letih rabili vsoto 48 milijard dinarjev. To so velika sredstva, ki jih ne zmorejo niti podjetja niti komune in ne okraj. Zato sodijo, da je edi- na možna rešitev v združevanju sredstev podjetij, ki bi se po prin- cipu posojanja uporabljala postopo- ma, kar pa mora sloneti na popolni prostovoljnosti. Na zasedanju ljudskega odbora je direktor Zavoda za plan povedal, da bo ob koncu leta v podjetjih skupno okoli 2,5 milijardi dinarjev nerazporejenih sredstev. Res je, da je del sredstev že angažiran in da ne kaže zanikati dejstva, da mnoga podjetja ta lastna sredstva tudi sa- ma rabijo. Vendar bi ob razumnem skupnem združevanju preostalih sredstev lahko v sklad združenih sredstev zbrali okoli 400 do 500 mi- lijonov dinarjev. Čeprav je ta šte- vilka v primerjavi s prej omenjeni- mi vsotami majhna, vendar lahko veliko pomeni. Se nekaj je pomembno pri tem, da bi namreč s smotrno politiko ko- riščenja združenih sredstev lahko sledili osnovnim zahtevam razvoja industrije na našem območju in da bi hkrati odpravili marsikatero raz- sipavanje preostalih sredstev, kar se na žalost še često dogaja. Pobudniki za združevanje sred- stev industrijskih podjetij namreč sodijo, da bodo v mnogih podjetjih ostala še neizkoriščena sredstva, ki bi jih kazalo združiti, saj s tem le- ta ne propadejo, temveč so le bolje izkoriščena. V soboto nI bilo klobas Zakaj ie sanitarna inšpekcija začasno prepovedala prodajo mes- nih izdelkov? — Upravičena zahteva dr. Kovača. Pretekli teden smo obiskali dr. Kovača, veterinarskega inšpektorja, ki nam je o poostreni kontroli In higieničnejšem delu v mesarski stro- ki povedal to-le: Naša prizadevanja stremijo za tem, da bi prevoz mesa po celjskih ulicah (enako velja tudi za druge kraje) od klavnice do mesnic in več- jih potrošnikov bil higieničnejši. To pomeni, da mešo ne bi prevažali v odprtih vozičkih in ga nosili v »ce- krih«, temveč da bi za to uporablja- li zaprta vozila, če ne že hladilne prevozne avtomobile. Na tem bomo odločno vztrajali, ker menim, da je od tega v dobršni meri odvisno tudi zdravje prebivalcev. Istočasno bo treba urediti, da se bodo gostinski obrati in večji potrošniki oskrbova- li iz ene mesnice. Druga pomembna zahteva, ki jo odločno zagovarjamo je, da se mora v klavnicah veterinarska inšpek- cija vršiti ves čas, ko traja proiz- vodni postopek. Tega doslej namreč ni bilo. Najumestnejša rešitev bi bi- la, da se za kontrolo delovnega po- stopka v.klavnicah namesti poseben veterinar. Istočasno pa bi bilo treba rešiti vprašanje »KOTEKSA«, ki ima svo- ja skladišča tik zraven predeloval- nice mesa, kar je iz higienskih raz- logov nevzdržno. ILUSTRACIJA Se isti dan, ko smo o teh proble- mih govorili z dr. Kovačem, je v Celju sanitarna inšpekcija neodvis- no od tega to trditev podprla z za Celjane presenetljivim ukrepom. Prepovedala je prodajo mesnih iz- delkov in odredila pregled vseh iz- delkov, ki so še na zalogi. Ugotovi- li so namreč, da je koncentrat so- litrnega nitrita, ki ga dodajo mes- nim izdelkom, da obdrži rdečo bar- vo, premočan in lahko škodi zdrav- ju. Tako so ta dan ravno zaradi ne- učinkovite veterinarske kontrole ostali Celjani brez mesnih izdelkov. Hkrati pa to pomeni tudi veliko gmotno škodo za mesarsko podjetje. KAKO SE JE TO ZGODILO Pretekli petek so dali v prodajo prve mesne izdelke iz te predelave, kjer so uporabili novo primes, in sicer najprej v gostišče »Majol- ko« in v bolnišnico. Toda še isti dan so iz gostišča in iz bolnišnice re- klamirali blago, češ, da na njem ne- kaj ni v redu. Direktor podjetja je takoj odredil, da se blago zamenja z drugim in obvestil ustrezne orga- ne. Sanitarna inšpekcija je ugotovi- la, da je v mesu premočan koncen- trat solitrnega nitrita, kar bi lahko povzročilo hude posledice. Prodajo so takoj ustavili in blokirali vse za- loge. KDO JE ODGOVOREN ZA TO ŠKODO? Ta primer zgovorno potrjuje, da so prizadevanja dr. Kovača umest- na in da ga morajo podpreti vsi ustrezni forumi in vsa javnost. Go- tovo je namreč, da bi do tega ne prišlo, če bi bila veterinarska kon- trola v mesnici učinkovita in stalna. NOVI STROJI ZA MOŠKO IN ŽENSKO KROJAŠTVO V CELJU Moško in žensko krojaštvo Celje bo letos že drugič nabavilo dodat- no strojno opremo iz uvoza. Glede na razpoložljiva devizna sredstva v centralnem deviznem skladu -se je podjetje odločilo, da si izpopolni strojni park. Moško in žensko krojaštvo bo z nabavo strojne opreme zvišalo re- alizacijo, obenem pa gledalo, da bo strankam zagotovilo ustrezno kva- liteto in najkrajše izdelavne roke. Ker pa podjetje izdeluje tudi kon- fekcijo, bodo imeli potrošniki !udi pri tej večjo izbiro. KAJ JE DELAL DELAVSKI SVET? V ponedeljek je začela pred Okrožnim sodiščem v Celju razpra- va zoper bivšega upravnika Kmetij- skega gospodarstva Zovnek in so- obtožene. Ta čas, ko poročamo o zadevi, razprava še traja, vendar kaže opozoriti na eno zanimivost, ki je izzvenela iz dela postopka. Obtožnica zoper Kovačiča in Ha- batove obsega preko 20 strani in bi ne imelo smisla naštevati vseh po- drobnosti. Zanimiv pa je primer, da so se Habatovi ob skrajno malomar- nem poslovanju upravnika, in mir- no lahko trdimo, ob nedelavnosti organov delavskega upravljanja, sa- mo z eno mahinacijo lahko okoristili za več sto tisoč dinarjev. Na videz so prodali posestvu drogove za hmeljsko žičnico pod imenom dveh kmetov (Klančnik in Brinovec), ki dejansko nista obstajala. Posestvo teh drogov ni nikdar prejelo. Brez dvoma je že tu hud kazenski pre- kršek, še huje zadeva zveni, če ve- mo, da je podobnih primerov še več. Predsednik senata je med razpra- vo nazorno povedal — da tako go- spodarjenje, kot je bilo na Zovneku, ni vzdržno v nobenem sistemu; naj- rnanj pa pri nas, ko so podjetja de- jansko v rokah proizvajalcev. Mož- no pa je tedaj, če so organi delav- skega samoupravljanja zapostavlje- ni, če so odrinjeni in če nimajo no- bene besede pri upravljanju podjet- ja. Smelo bi bilo trditi, da je podob- nih primerov še več, vendar se mo- ramo odkrito postaviti na stališče, da je podjetje last družbe in zato je dolžnost proizvajalcev, da s pomoč- jo organov samoupravljanja povsod kjer so še znaki takih pojavov, od- ločno ukrepajo in že zatrejo možno- sti za okoriščanja in samovoljo. Ve- mo, namreč, da je prav samovolja največkrat pobudnik kaznivih de- janj zoper družbeno imovino. Primer iz Zovneka prihaja ravno ob času, ko družbeni in politični or- gani vse bolj poostrujejo pomen od- govornosti vodilnih oseb navzgor in napram kolektivu. Ta primer pa nam je hkrati lahko živo opozorilo, kaj se lahko zgodi, če pustimo ne- komu, da dela po mili volji in niti ne kontroliramo, če njegovo početje povzroča koristi ali škodo! S SEJE OKRAJNEGA ZBORA PROIZVAJALCEV V CELJU Iztrošena strojna oprema je osnovni problem naše industrije Včeraj je zasedal zbor proizvajal- cev Okrajnega ljudskega odbora Celje. Razpravljali so o nekaterih ugotovitvah analize zaključnih ra- čunov gospodarskih organizacij. Pri tem so se predvsem pomudili pri vprašanju obnavljanja osnovnih sredstev industrijskih podjetij, kori- ščenja amortizacije in ob investicij- skem vzdrževanju. Analiza notranjega poslovanja gospodarskih organizacij nam po- kaže težnjo padanja materialnih stroškov napram preteklem letu, ostali pokazatelji pa so domala ne- spremenjeni. To se pravi, da v in- dustriji v prvem obdobju letošnjega leta glede tega napram preteklemu letu skoraj ni kakih kvalitativnih ali pa tudi negativnih premikov. Hkrati lahko ugotovimo, da stro- ški vzdrževanja relativno in abso- lutno skoraj v vseh panogah gospo- darstva rastejo in sicer iz razumlji- vega vzroka, ker je iz leta v leto iz- rabljenost osnovnih sredstev večja. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBLO CELJE razpisuje mesto DIREKTORJA podjetja Plinarna-vodovod-razsvetljava v Celju. Pogoji: srednja tehnična šola — kemijski oddelek s 5-letno prak- so na vodilnem položaju podjetij slične panoge, oziroma nepo- polna srednja šola z najmanj 10-letno prakso na vodilnih polo- žajih tovrstnih podjetij. Prošnje se vlagajo pri Občinskem ljudskem odboru Celje do 7. decembra 1959. — Poleg življenjepisa z natančnim opisom dosedanjih delovnih mest, je treba predložiti še zadnje šolsko spričevalo in potrdilo, da zoper intieresenta ni uveden kazenski postopek. Pomota NAPAČNA TARIFNA POSTAVKA Obratni telefon je zabrnel; »Ja- ka Kamra naj pride v direktor- jevo pisarno!* Jaka si je za silo osnažil od olja zamaščeno delovno obleko. Ugriz- nil se je v spodnjo ustnico in se skušal spomniti, kdaj in kje ga je kaj polomil. Ne, Jaka Kamra že nikoli! Stekel je preko dvori- šča. Pred poslopjem uprave se je ustavil in se trknil s pestjo po be- tici: »Sem mar res kaj zagrešil?* Vzravnal je telo. potrkal in vstopil. V pisarni so ga čakoli mojster Skaka, nadmojster Spaka, obrato- vodja Kekec, direktor Brca in brhka direktorjeva tajnica Čenča. Začel je mojster Skaka. »Tovariš Jaka Kamra. Ob no- vem letu je bil sprejet nov tarif- ni pravilnik. To menda veš, kajne? M »Ja, ja seveda vem,* je Jaki zletelo z jezika, pa se je hitro ugriznil, da ne bi izblebetal, kako grdo je preklinjal tedaj. »Za tvoje delovno mesto sicer nimaš zadovoljive kvalifikacije,^ je nadaljeval nadmojster Spaka, »vendar smo te vtaknili v novo tarifno postavko«. »Kaj pa je spet to?« je Jaka po- mislil. Rekel pa ni ničesar. Bi že, pa v podjetju velja pregovor: De- laj in molči! Stokrat zini, ničesar ne reci! Iz zadrege ga je rešil obratovodja Kekec. Dvakrat, tri- krat si je pihnil v metlaste brke, kakor da ga sili oslovski kašelj in zagrgral. »Nova tarifna postavka pomeni nov plačilni razred. Najbolj bo občutila denarnica, ta vražja, ne- nasitna grdoba!« »Hm,« je pomislil Jaka Kamra, »razred in denarnica.« To vem, da sem napravil osem razredov osnovne šole. Tudi denarnico imam. Zena Lizika jo tudi ima. Tudi to vem, da sta obe zmeraj prazni. Sakramentiram jaz, sa- kramentira Lizika, v denarnicah pa se pri vsem sakramentiranju prav nič ne pozna.* ^No. ja,« se je dvignil direktor Brca. »Mhm, tovariš Jaka Kamra, za tebe so lepi obeti. Računaj: od prvega prvega po tisoč sedemsto dinarjev. Danes pa smo prvega desetega. Deset mesecev. To po- meni desetkrat tisoč sedem sto di- narjev. No, tovariš, koliko znese vse skupaj?* je direktor prodorno pogledal ponižno ovčico. Jaka se je ugriznil v obe ustnici in še v jezik. Strela z jasnega neba! Desetkrat tisoč sedem sto! Ko hi bila le Lizika tu! Samo hipec, kaj hipec, tisočinka sekun- de in vsota bi bila proč. Jaka je spet požrl slino, od- kašljal se je, se narahlo pripognil, da je beseda laže zletela z jezika. »Kar precej .. .* »Hahaha, tisoč sedem sto, se pravi desetkrat več, no ja, je rav- no toliko, kakor se reče deset ti- soč sedem sto ...« je »zračunal* direktor, tovariš Brca in se ele- gantno obrnil. Jaka je tuhtal in tuhtal. »Deset tisoč sedem sto? Gospod Brca se je uštel. Nanese vendar sedem- najst tisoč! »Ne, ušteli ste se!« je junaško povedal Jaka Kamra. »Desetkrat tisoč sedem sto je sedemnajst ti- soč!« In vsi predpostavljeni so zgr- bančili čela!!! »No ja, seveda. Direktor je mi- slil prav, povedal pa je narobe. Jaka, desetega novembra slavi naše podjetje svoj praznik. Ta- krat ti bomo Se izplačali tvoje! Hvala! Doma ga je čakala Lizika. Pre- ljuba in »žlahtna« Lizika! Nič ni vedela, ničesar ni slutila, o srce Jakovo! Ko sta se poročila, sta jedla v oblicah krompir. Zdaj, za deseto obletnico bodo na mizi po- hani piščanci. Drugi dan zabrni telefon: »Jaka Kamra naj se takoj zglasi v di- rektorjevi pisarni!« Jaka je hrknil enkrat, hrknil dvakrat, si pomel roke in si pihal v murkast nos. — »Grem, da mi izplačajo se- demnajst tisoč dinarjev.« Potrka in vstopi. Sprejela ga je tajnica. Tako ljubko se mu je posmihala. Po- tem je segla v mapo in iz nje po- tegnila popisan papir. — »Pomota, tovariš Kamra .. .* — »Kakšna pomota neki?« — »Po nekajkratnih preverja- njih smo ugotovili, da ste preje- mali vse od novega leta previsoko plačo. — »Ampak tovarišica!« — »Vaš dolg znese natanko ti- soč sedem sto dinarjev, kar vam bomo odtegnili pri oktobrski pla- či.« — »Na svidenje!* je začivkala brhka tajnica za bežečim Jakom. Na, te preklete pomote in ta- rifne postavke. D. R. PoinožDa šola io najstarejši šolski odbor v m Na Pomožni šoli v Celju, ki je bi- la ustanovljena leta 1946 in ki so njeno ustanovitev terjale povojne razmere, ko je bilo mnogo otrok v vpjni tako ali drugače prizadetih in za normalno šolanje onesposoblje- nih, uspešno dela najstarejši šolski odbor. Predsednik odbora Riko Pre- singer nam je rad ustregel s po- datki, iz katerih je moč razbrati ve- liko prizadevanje in skrb, velike na- pore, ki jih je učno-vzgojno osebje favoda vložilo v človekoljubno in plemenito akcijo, kakršna je v vzgo- ji defektnih otrok in njihovem vra- čanju nazaj v življenje, na mesta, ki jim v naši družbi gredo. Da je bilo in je tako delo težavno, o tem ne bi bilo treba posebej govoriti; ra- zen pedagoških težav pa so bile in so še vedno težave okrog prosto- rov in se je pouk vršil v treh izme- nah. Šolski odbor je vseskozi aktivno spremljal delo zavoda in se trudil, da bi hkrati z učno-vzgojnim ka- drom omogočil mladini čim boljši razvoj. Tesno je sodeloval pri iz- vajanju novega učnega načrta, ki je bil sprejet v šolskem letu 1958-59 in katerega cilj je v vsklajevanju učne •snovi z osnovnimi življenjskimi po- trebami našega časa. Vzgojni kader je skušal v tem kratkem obdobju uveljaviti pri svojem delu vse tiste osnove pozitivnega učenja, ki jih na- rekuje vsesplošni razvoj. Pri tem je imel velike uspehe, toda premalo opore s strani staršev. Največja ovi- ra je bila tudi v tem letu v pomanj- kanju učnih prostorov. Pouk se je vršil v treh izmenah, kar je nevzdrž- no, saj je že samo popoldanski pouk za učence Pomožne šole neprimeren. .Zaradi tega sta uprava zavoda in šolski odbor sestavil« resolucijo, v kateri sta predlagala gradnjo nove pomožne šole. Pričakujejo, da bo šola V doglednem času zares dobila svoje poslopje. Tudi delo v politeh- ničnih delavnicah je lepo napredo- valo kljub pomanjkanju prostorov. Da bi zadostili delovni terapiji, so v zavodu na novo uvedli primerno ju- tranjo in večerno gimnastiko ter go- jence načrtno seznanjajo z lažjimi gospodinjskimi deli. Spričo izpopolnjenega učnega na- črta namerava vodstvo šole ustano- viti tydi šolsko zadrugo, ki bi bila ena izmed oblik.sodobne aktivnosti in bi pripomogla k izpopolnitvi vr- zeli v šolskem organizmu. Pri tem bo seveda treba poiskati najprimer- nejšo obliko, kak« pritegniti vanjo otroke. Logopedsko delo se je v šolskem letu 1958-59 vršilo za domače učen- ce na matični šoli, za učence od zu- naj pa na šolski polikliniki. Obrav- navali so skupaj 77 motenj. Od teh je na prvem mestu seslanje, nato je- canje, rotacizmi, naglušnost in tri- najst primerov ostalih hib, ki ne spa- dajo v nobeno od naštetih skupin. Psihična podpovprečnost nekaterih učencev in nezadostno domače pri- zadevanje za popravo govora je vzrok, da uspeh ni bil popoln. Od sigmatizmov je bilo popolnoma po- pravljenih 14, II pa jih še potrebuje vaje, od jecavcev potrebuje vaje še 16 pacientov. Razmerje med ozdrav- ljenimi in terapije še potrebnimi je pri rotacizmih 3:6, pri logopatih 2.T1, medtem ko si gluhi oziroma naglušni govora ne morejo pridobiti v enem letu. Na šoli je tudi pionirska organi- zacija. Učenci so vključeni v odred Borisa Kidriča. V okviru pionirske organizacije delajo na zavodu raz- lični krožki: pevski, dramatski, ri; sarski in krožek za ročna dela. Pio- nirski pevski zbor je skupaj z dra- matičnim krožkom uspešno nastopil na svečani akademiji, posvečeni 40. obletnici ustanovitve KPJ, ki je bila v Gaberju. To je samo nekaj skopih podat- kov iz življenja te ustanove, o ka- teri redko kdaj slišimo. Vsa naša socialistična družba se trudi, da bi tej mladini nudila čim boljši raz- voj, zato ji daje vsako leto precej- šen delež ustvarjenih sredstev. In prav je tako. Naša mladina si mora pridobiti znanje, ki ga bo v bodočem življenju potrebovala. Konjiška delavska univerza pred startom Te dni se je prvič sestal uprav- ni odbor konjiške delavske uni- verze. Splošen pinegled izobraže- valnega dela v občini, kii se je z večjo razgibanostjo pričelo pred dvema mesecema, je pokazal že precejšnje konkretne uspehe in seveda istočasno tudi naloge, ki jiH bo potrebno opraviti še v le- tošnji zimski sezoni ob pomoči političnih in gospodarskih organi- zacij. Nekatere oblike izobraže- vanja so sedaj v zaključnih pri- pravah (tečaj angleščine v KO- STROJ-u krojaški tečaj, šola za- starše, seminarji za člane orga- nov upravljanja itd.), dokaj uspešno pa že deluje večerna po- litična šola. 2e pred dobrim me- secem je v tovarni usnja pričel tečaj za kvalificirane delavce, ki prav tako dobro poteka. Nekoliko premalo zanimanja pa je bilo za tečaj večerne gimnazije, kar kaže razmeroma nizko število prijav- ljenih. V teku pa so še priprave za ustanovitev posebnega oddel- ka srednje ekonomske šole iz Celja, ki bi predvidoma začela s predavanji v začetku prihodnjeg-a leta. i Obsežno in odgovorno delo, ki si ga je upravni odbor že začrtal za prihodnje leto v okvirnem pro- gramu dela, narekuje tudi večjo potrebo po finančnih sredstvih, da bi tako zagotovili njeno redno delovanje. Za letošnje leto so za kritje tekočih potreb dale v glav- nem sredstva gospodarske orga- nizacije. Za prihodnje leto pa je upravni odbor predlagal organom upravljanja v podjetjih, da bi od- stopili 15 % denarja iz sklada za kadre, kar bi predvidoma zneslo okoli 900.000 dinarjev. Seveda bo potrebno ob tej priliki .pojasniti, da bo delavska univerza pred- vsem uposabljala in izobraževala delavce strokovno, gospodarsko, politično itd., kar bo seveda v ko- rist podjetij. Mimo tega pa bo prav tako potrebna še dotacija iz občinskega proračuna. Za lažje delo je upravni odbor izvolil več pomožnih komisij. Nji- hova naloga bo predvsem, da bodo pripravile programe za konkretno izvedbo izobraževanja na določenih področjih. Tudi iz- obraževalni centri, ki so v neka- terih večjih krajih občine že ustanovljeni, bodo imeli odgo- vorno nalogo, saj bodo vodili in usmerjali izobraževanje v svoji okolici. Upravni odbor delavske univerze je z nekaterimi spre- membami in dopolnitvami sprejel že pravila, njeno ustanovitev pa bo v kratkem potrdil fe ljudski odbor. L. V. Hinoobishovolci in hinopodjetje "V Celju imamo dve kinodvorani, kar menda nobenemu Celjanu ni skrivnost. Uprava kinopodjetja v teh dveh dvoranah že zelo dolgo vzdržuje in skrbi za toplo domač- nost, ki dopušča posameznim prebi- valcem našega vrlega mesta svo- bodno in demokratično prihajanje k predstavam in odhajanje z njih — kakor in kadar se pač komu zazdi in zljubi. Skrb je res zavidanja vredna in primerek neke vrste kul- turnozabavnih šeg je tako redek, da bi ga drugod lahko iskali z Aladi- 'novo čudodelno svetilko. Uprava ki- nopodjetja se verjetno niti zdaleč ne zaveda velikanskih uslug in ne- izmernega zadovoljstva, ki ga s tem pripravlja ob sleherni predstavi ti- stim redkim kinoobiskovalcem, ki jim je priroda podarila nekaj skrom- nega čuta točnosti. Ne trdimo, da bi bili zamudniki v večini, saj vsi ti niti ne zamujajo predstav istočas- no, pač pa je med njimi vedno za nekaj minut razlike in se torej do- sledno menjavajo. To je namreč nji- hova zakonita pravica, ki so Si jo kupili hkrati z vstopnico. In kdo jim tedaj kaj more? Recimo, prebivalec A. Pri sebi ima vstopnico z označbo:šestnajsta vrsta trinajsti sedež, žepno svetilko in vžigalnik. To dvoje za primer, če bi se na kupu znašlo več žlahte hkrati, da bi si tako sedež poiskal sam. Ko trpa do svojega prostora, daje z vži- galnikom znake, da je tu. Kakor kresnica. (Baterija mu je namreč odpovedala, ker je že večkrat svetil.) Po poti se posvetuje z ljudmi, pri kateri vrsti je, iz previdnosti, da ne bi zašel predaleč ali se morda celo .izgubil. Nazadnje mu je manevrira- nje uspelo. In še kako! V trinajsti vrsti na šestnajstem sedežu je spro- žil rahlo pravdo o tem, da je sedež, na katerega se je zakonito vsedel nekdo drug, vendarle njegov, saj ima tu konkretne dokaze. Sele bate- rijska intervencija biljeterja nazad- nje salomonsko razsodi spor, v ka- terem se je vžigalnik izkazal za ne- zadostno razsvetljavno sredstvo. — Ali na primer prebivalec B. Pri sebi ima vstopnico iri kompas. Vidi tudi ponoči in to mu omogoči, da se hi- tro znajde. Ljudje v vrsti pozdravi- jo njegov prihod s tem, da vsta- nejo, se mu spoštljivo priklonijo, na- to pa, ko ugotovijo, da bi se do se- deža, ki je na koncu, dalo priti mor- da tudf z druge strani, rahlo razbu- rijo. In tako dalje. Takih prebival- cev je še vse polno. Človek bi mo- ral poznati vsaj kitajske znake, da bi jih lahko naštel vse po vrsti. Posebno pozornost zaslužijo v obeh celjskih kinodvoranah različne debatne skupine, katerih člani zelo spretno in duhovito komentirajo in dopolnjujejo posamezne scene. To so neke vrste na pol pismeni filmski komentatorji, ki so prišli razkazo- vat občinstvu, ki jih ne vidi, svojo polpismenost iri svoje izsledke na področju filma. Kazalo bi, da bi za- nje ustanovili v Celju poseben klub, v katerem bi lahko po mili volji raz- obešali cunje.svoje modrosti! Se resen sklep: Sodimo, da ima uprava kinopodjetja vso pravico, da oškrne to izjemno celjsko navado z ukrepi, kakršni so doma drugod. Mi- slimo celo, da bi bila to njena dolž- nost, ter da ni treba pojasnjevati — zakaj, pa niti, kako se to naredi! dhr IREZ KOMENTARJA V Celju so predvajali''ljubko mladinsko igrico »Janko in Metka«. In Smarčan se je od- pravil z otrokoma v teater. S ši- rokimi očmi sta malčka sprem- ljala življenje na odru in z glasnimi vzkliki dajala duška notranjemu doživljanju. Pa se ti srdito oglasi neka starejša dama: »Ti bedasti starši, ki vodijo otroke v gledališče, da delajo samo nemir in motijo predsta- vo.« Z vso zvišenostjo je oši- nila skromnega Smarčana. Otroška predstava je bila ob treh popoldne in Smarčan ni mogel doumeti, kako se je pre- grešil, zato je vdano samo za- zijal. Sotelski Slovenska noviteta NA CELJSKEM ODRU Slovensko ljudsko gledališče v Celju bo v petek, 27. t. m. ob 20. že četrtič odgrnilo premierski za- stor, ko bo uprizorilo dramatiza- cijo povesti Vladimirja Levstika »Gadje gnezdo«. »KASTELKA«, kakršen je naslov nove slovenske drame, prikazuje trpečo slovensko mater, ki padajo nanjo bremena vojne, in usodo mnogih mladih ljudi v vojni vihrL Levstikovo priznanje ljubezni do domače zemlje in slovenskega ljudstva, ki ga je izkazal v povesti »Gadje gnezdo«, je uspelo prelil v odrsko besedilo Herbert Griin, ki je za- brisal časovne in politične opre- delitve, se izognil krajevnim ime- nom in napravil dramo, ki govori o popolnem nesmislu in protina- ravnosti vsakega vojskovanja. Dramo je zrežiral Branko Gombač, sceno je zasnoval arh. Sveta Jovanović, kostume pa Alenka Bartl-Serševa. V naslovni vlogi nastopa Angelca Hlebcetova, sodelujejo pa: Pavle Jeršin, Janez Eržen, Volodja Peer, Marjanca Krošlova, Vera Perova in ves ansambei. BeS Uprava Slovenskega ljudskega gledališča y Celju razpisuje sporazumno s Svetom za prosveto in kulturo OLO Celje nagradni natečaj za tri izvirna dramska dela. Rok za od- dajo del je 15. maj 1960. Avtorji naj svoja dela vlože pod šilro, prilože pa naj kuverte s svojim pravim imenom in nluslovom. To kuverto bo žirija odprla po podelitvi nagrad. Eno od nagrajenih del bo SLG poklo- nilo Okrajnemu Svetu Svobod v Celju, eno pa dalo na razpolago SNG v Ljub- ljani. ' I. nagrada din 200.000 II. nagrada din 150.000 III. nagrada din 100.00 Nagrajencem so v primeru uprizoritve zajamčene vse pravice po zakonu o av- torskih pravicah. Po podelitvi nagrad bo žirija objavila strokovno mnenje o nagrajenih delih. SLG si prisvaja pra- vico do odkupa nenagrajenih del. Žirijo sestavljajo prof. Tine Orel kot pred- sednik, člant pa so: dr. Vladimir Kralj, rektor AlU Ljubljana, Vasja Predan, dramaturg RTV Ljubljana, prof. Anton Janežič, Celje, prof. Vlado Novak, Celje, prof. Uroš Kraigher, Ljubljana in Fedor Gradišnik, upravnik SLG Celje. Zaželena so dela s sodobno proble- matiko. Uprava Slovenskega ljudskega gledališča Celje Ravnatelj Lenasi - šestdesetietnik Te dnd slavi šestdesetletiio« svojega plodnega življenja lar- natelj celjske ekonomske tole tovariš Konrad Lenasi. Sin slovesnkega Krasa, iz ]fra- stovic na Pivki, je odšel iskat srednješolsko izobrazbo v Ljub- ljano. Tu ga je sedemnajstletnega gimnazijca vtaknila Avstrija r vojaško suknjo in ga 1917. ^>slala v Romunijo, nato na italijan*k« fronto. Sele po razsulu a\'stro- ogrske monarhije je utegnil ma- turirati na višji realki v IdrijL Po visokošolskih študijih, ki jih je opravil na dunajski visoici šoM za svetovno trgovino in premet, se je odzval povabilu tržaške Eidi- nosti in njenega predsednika, vo- ditelja tržaških Slovencev dr. Jože Wilfana, naj bi se z ostalo tržaško slovenslio inteligenco zapaslil nm Tržaškem. Toda odločitev s.i) mu preprečili fašisti: kot nezaželen napreden slovenski inteligtait, je po krajši zaposlitvi moral .zapu- stiti rodne icraje in si poiskati za- poslitev v osvobojenem delu do- movine. Tako ga torej 1929. let« najdemo kot profesorja ekonom- sko-komercialne vede na celjski dvorazredni trgovski šoli. Hkrati s svojo življenjsko obletnico slavi tedaj tudi 30-letnico, odkar se je posvetil vzgoji gospodai-skega kadra. Okupator ga je 1941. z diugimi naprednimi tovariši odslovil s tega odgovornega mesta. Zato pa je naša ljudska oblast, ko je bilo treba zastaviti na novo 1)udi na področju našega strokovnega šol- stva, zaupala prav profesorju Le- nasiju, kot razglednemu in izku- šenemu gospodarskemu pedagogu, organizacijo in vodstvo naše nove »^trgovske šole«. Ekonomski in družbeni stvarnosti nove Jugo- slavije ozki okvir bivše trgovske šole ni ustrezal. Zato je bila po osvoboditvi nujna njena organi- zacija v štiriletno srednjo gospo- darsko šolo, ki naj bi vzgajala strokovnjake za vse panoge na- šega gospodarstva. In če je 1951. svet za kulturo in prosveto LRS ocenil izobraževalno in vzgojno funkcijo mnogoštevilnega učitelj- skega kadra celjske ekonomske šole kot prvovrstno in zgledno ostalim tovrstnim zavodom, je to nedvomno najprej zasluga ravna- telja Lenasija. Njegova vestnost, njegovo premišljeno in natančno reševanje najzahtevnejših peda- gošlcih in upravnih problemov, je služilo in služi še danes vzpod- budno in zgledno vsemu profe- sorskemu zboru. Posebej velja podčrtati vrednost njegovega mentorstva v šolski zbornici še danes, ko jo je končno uspelo povečati nov profesorski na^ raščaj. Naštete kvalitete zato uvrščajo ravnatelja Lenasija že od 1954. tudi v članstvo zavoda za proučevanje šolstva LRS. Sled njegovega pedagoškega in uprav- nega dela na celjski ekonomski šoli bo ostala trajna. Ko mu k šestdesetletnici živ- ljenja iskreno čestitamo, mu hkrati izrekamo toplo zahvalo za vse dosedaj opravljeno delo z že- ljo, da bi nam še dolgo služil kot zgled vestnega prosvetnega im i;ipravnega delavca. S! protestiram! Učitelj v razredu predava. Nekdo je potrkal na vrata (a'i pa tudi ne) in planil v razred. Otroci v razredu se ozrejo v enega učenca, kajti pri- šlec je bil njegov oče. — Tovariš učitelj, je zagrmel prišlec nad presenečenim pedago- gom, ste vi dali mojemu fantu slab red? Protestiram! Fant se doma pridno uči, sam ga nadzorujem ..— Cel plaz besed je deževal na uči- telja pred razredom, ki je-napeto poslušal, kako nekdo (vendarle) na- hruli tudi učitelja ... To se je pripetilo v Celju na II. osemletki. Sicer pa to ni osamljen primer. Nekateri ljudje so narobe razumeli reformirano šolo in si do- voljujejo reči, ki so obsojanja vred- ne. Možak, ki je vpričo sina in vseh otrok interveniral zaradi slabega reda, je storil veliko napako, ki bo škodovala ugledu učitelja, ki bo vplivala na učenje celotnega razre- da, najbolj pa bo v škodo njegove- mu sinu samemu. Se bo fant v bo- doče učil, če ve, da ima v starših tako »odločne« zagovornike? Ne maram biti prerok, toda ta sin bo za družbo in starše še velika pre- glavica, če ne bo deležen drugač- nega zgleda in vzgoje. Na roditeljskih sestankih k sreči večina staršev sodeluje, se zanima za uspehe svojih otrok, sprejema nasvete poklicnih vzgojiteljev. So pa tudi takšni vmes, ki jim sesta- nek staršev na šoli služi samo za »bojno polje«, kako bi za svoje otro- ke priborili čim boljše ocene. Starši namesto otrok samih. Je red meri- lo, ali je znanje tisto, kar daje člo- veku ceno? Res je čudno, da se nekateri še sedaj niso seznanili z neogibno stvarnostjo. Naša družba ne potre- buje ljudi z izpričevali, temveč stro- kovnjake, umsko dorasle in sposob- ne ljudi. Mišljenje, da se z osebnim stikom z učiteljem, z intervencija- mi in protesti da doseči za otroka boljši kos kruha, ko bo otrok dora- stel; to je vendar jalovo. Gasi, ko so bogati starši mogli kupovati do- bra spričevala za svoje ljubljence pri neodgovornih, da, celo proslulih pedagogih, so že zdavnaj minili. Za popoln uspeh reformirane šo- le je neizbežno potrebno tudi to, da starši reformirajo svoj odnos do svojih otrok, do šolskih zavodov. Nova stFoliovna šola V Celju Pred dnevi je začela s svojim red- nim delom nova strokovna šola in sicer poslovodska šola oziroma ta- ko imenovana Sola za visokokvali- ficirane delavce v trgovini. Ze več let so opozarjali zastopniki trgovine in prosvetni delavci na potrebe za- ključene strokovne izobrazbe v trgo- vini, ki bi dajala visokokvalificirane trgovske delavce. Spričo vloge, ki jo ima trgovina v našem gospodar- stvu, kar se tudi kaže v dodeljeva- nju investicijskih sredstev, je posta- la ta zahteva pereča in neodložljiva. Trgovinska zbornica je sicer prire- jala v lanskem in letošnjem letu ne- kaj tečajev kot pripravo na stro- kovne izpite za naslov visokokvali- ficiranega trgovskega delavca. Ven- dar so bili tečaji namenjeni pred- vsem kot pomoč starejšim kadrom, ki jim še ni bil priznan ta naslov. Z novo šolo, ki bo dvoletna, pa pri- čenja redno šolanje in sistematično strokovno izobraževanje. Pogoj za vpis sta kvalifikacija in 4-letni staž kvalificiranega trgovskega delavca. Z letošnjim letom sta pričeli dvo taki šoli v Sloveniji in sicer v Kra- nju ter Celju; v ostalih okrajih šo niso dokončali potrebnih pripravljal- nih del. Celjska šola dela kot pose- ben oddelek na Trgovski šoli, ki je z letošnjim letom postala center za izobraževanje delavcev v blagov- nem prometu. Ob otvoritvi'so prve slušatelje po- zdravili in jim želeli mnogo uspeha predsednik odbora za vzgojo ka- drov pri okrajni trgovinski zbornid tov. Leon Mlinaric, tajnik zbornice tov. Risto Gajšek in ravnatelj Tr- govske šole prof. Ludvik Rebeušek. RODITELJSKI SESTANEK V KONJICAH Na prvi konjiški osemletki je bil minulo nedeljo roditeljski se- stanek, na katerem je ravnatelj govoril o nekaterih problemih šolstva na tem območju. Ti sa predvsem v vedno večjem po- manjkanju ustreznih prostorov. Večer opernih arij T ponedeljek, 23. t. m. bo v ve- liki dvorani Narodnega doma koncertni večer izven abonmaja. Na sporedu bodo arije iz znanih oper (Figarova svatba, Sevilski brivec, Evgenij Onjegin, Prodana nevesta, La Boheme, Rigoletto, Sadko, Don Pasquale in Travi- ata). Občinstvo bo lahko poslušalo prvake naše opere. Nastopili bodo Ladko Korošec, Janez Lipušček, Marcel Ostaševski in Sonja Ho- čevar. Klavirsko spremljavo jo prevzela Zdenka Car-Lukec. Cisti dobiček koncertnega večera so ljubljanski umetniki sporazumno s koncertno poslovalnico, direk- torjem Opere Žebretom in prof. E. Kunejem odstopili gimnazij- skim maturantom letošnjega leta. Vstopnice so v predprodaji v Glasbeni šoli, dobe pa se tudi pri razrednih skupnostih maturan- tov. •KLJSKI TEDNIK štev 4C — 2%. novambra 1M9 6 Jesenska disonasca Jesen ie tu z dežjem, bla- tom in težkimi skrbmi m •zimnico. Prav lepo je mm deželi, lepo je t mestu. Ljv- dje hite od trgovine do trgo- vine od stojnice do stojnice Meščan: »Kaj na deželi? ▼se lahko dobiš po dnevnik cenah pri kmetu; še v za- drugo ni potrebno iti.« Tisti pa, ki poznamo mesto in vas, zapojemo še drug« vižo: Nek virštanjski kmet: »Dam ▼am krompir, saj vem* da morate jesti, čeprav ne pri- delate. Toda izpod 30 din ga .jie dam. Ce plačate to ceno, i»a kar prinesite vrečo, vam ca že dam, ko se poznamo.« V Celju pa je krompir po 25 din!! Hladen jesenski veter veje preko mesta in vasi, toda ob melodiji krompirjeve jesen- ske disonance mi je skoraj ▼roče. IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Rpavc molzcjo pri gobcu Prenizka molznost v hlevih družbenih posestev Celje dobiva mleko iz treh virov: Več kot polovico ga preskrbi pod- 'jetje »MLEKO«, precej ga prodajo proizvajalci iz bližnje okolice in pa kmetijski gospodarstvi Lava in Medlog. Potrošnja mleka v zadnjem času narašča, kar je za ta letni čas nor- malen pojaT. Včasih prodajo pro- dajalnice dnevno tudi po 5 tisoč li- trov mleka, medtem ko v poletnih mesecih skoraj .nikoli niso prodale več kot 3 tisoč litrov. Podjetje »MLEKO« prihaja na zimo v redne težave. Navezano je na devet kmetijskih gospodarstev in tri kmetijske zadruge. Zadruge pri- spevajo le malenkost, okoli 200 li- trov mleka. Pa tudi kmetijska go- spodarstva ga dajejo vedno manj. Podjetje si je pomagalo s »prija- teljsko« pogodbo z zadružno mle- karno v Šmarju, od koder dobi dnevno od 700 do 1200 litrov mleka. To bi bilo vse prav, če bi bile v re- du tudi cene. Seveda ima šmarska mlekarna za višje cene tudi svoje razloge, saj bi mleko, predelano v sir, bolje vnovčila. Podjetje »Mleko« si je prizadeva- lo Tžboljšati položaj s tem, da je zaprosilo Okrajni ljudski odbor za pomoč. Le-ta je proučil stanje na kmetijskih gospodarstvih in ugoto- vil, da je za pomanjkanje mleka krivo največ pitanje telet, na sploš- no pa nizka molznost krav in večja potrošnja v okolici posestev samih. * Kmetijska posestva so uredbo o prepovedi klanja telet vzela dobe- sedno, privezala ves zarod in do- kupovala mlado živino. Na devetih posestvih imajo zdaj že 400 sesnih telet, medtem ko so jih pred ured- bo imeli komaj 80. Za pitanje teh telet porabijo dnevno okoli 1200 li- trov namolženega mleka. Ponekod so z uvedbo boljše tehnike krmlje- nja (posebno pa z napravo, ki daje ptfsneto mleko iz mlečnega prahu) sprostili precejšnje količine mleka, vendar še vse premalo. Socialistični kmetijski obrati se s tem problemom še niso resno spo- prijeli. Z malimi izjemami na po- sestvih molznost v tem času ne pre- sega treh litrov mleka na dan pri eni kravi. Izgovori, ki jih navajajo za vzro- ke, so zelo različni: Sprememba ob prehodu od poletnega svežega na zimsko suho krmljenje. Slaba ka- kovost letošnjega sena. Neredna dostava močnih krmil. Veliko šte- vilo brejih krav itd. Vendar ti izgovori niso vselej opravičljivi. Posestva še vedno ni- so kos sodobni tehniki krmljenja, po kateri bi se zimsko krmljenje po kvaliteti ne smelo razlikovati od po- letnega. Premajhno vlogo še igra silaža trave, s katero so imeli toli- ko težav pri sušenju v letošnjem deževnem letu. Ce bi to storili, bi tudi ne bilo treba govoriti o nizki kvaliteti suhe krme. Močnih krmil res ni vedno dovolj na razpolago, posestva pa se jih tudi izogibajo, češ, da so predraga. Toda draga so le takrat, če osnovna prehrana z domačimi krmili ni zadostna in v re- du. Neizogibno se bo treba posvetiti pridelovanju boljše krme. Tudi pri- puščanje plemenic bi se dalo prikro- jiti tako, da bi krave telile predvsem v juliju, avgustu in septembru. Ce že v privatnem sektorju zaradi last- nih koristi odpoveduje red, bi bil nujen na naših socialističnih obra- tih. Tudi podeželski potrošniki oble- gajo kmetijska posestva. To pa iz enostavnega razloga, ker pri kme- tih, ki privezujejo zarod in pitajo prašiče, mleka ne morejo več dobiti. Spričo teh dejstev je naloga druž- benih posestev toliko odgovornejša. Večjo proizvodnjo mleka za potrebe potrošniških središč je treba doseči! To je možno z odkupovanjem in na- jemanjem novih kmetijskih površin, s strokovnejšim in izdatnejšim krm- ljenjem mlekaric in podobnimi ukrepi. Hkrati pa bi tudi celjsko podjetje »Mleko« moralo skrbeti, da bi v ča- su, ko je mleka dovolj, odkupilo vse količine. Imeti pa bi moralo tudi hladilnice, kjer bi lahko vskladišči- lo surovo maslo in sir, ki ga je ob poletnem času, ko mleka ne pri- manjkuje, laže pridelovati, kakor pozimi. To pa bo možno takrat, ko bo nova celjska mlekarna dograje- na in opremljena. CELJSKI TEDNIK V VSAKO HISO! Posvet o stanovanjskih problemih Pred dnevi so se zbrali k po- svetovanju vsi predsedniki in tajniki vaških odborov SZDL šmarske občine. Razpravljali so o novi stanovanjski politiki, kar jim je izčrpno pojasnjeval orga- nizacijski sekretar Milan Crepin- šek. Poleg tega so posvetili ana- lizi kmetijstva precej časa in ugo- tovili, da so začetne težave pre- magane in uspehi že zadovoljivi. Nekatere zadruge so plan že pre- segle. Tako so med najboljšimi v Kozjem, Lesičnem in tudi v Pod- četrtku. Celo v Šmarju, kjer je bilo v začetku najtežje, so zdaj lepo uspeli. Vse organizacije bodo zaživele v pripravah za kongres SZDU, ki bo prihodnje leto. Članstvo na- meravajo dvigniti na 80 odstot- kov volivcev. Doslej so že uspeli od 40 na 50 odstotkov, kar je za pretežno kmečko okolje že lepo. Osnovna naloga pa je: pomoč pri napredku kmetijstva in družbeni izobrazbi prebivalstva. Kaj vse so videli zadružniki s Kristan vrha po štajerski P; Prijetno s koristnim so združili člani zadružnega sveta in številni zadružniki s Kristan vrha pri Šmar- ju, ko so sklenili ob koncu leta pri- praviti izlet. »Ce že, potem si oglej- mo kako kmetujejo po drugih kra- jih,« so si dejali in šli na pot. Po zeleni Štajerski ... Videli so veliko, kar jim bo v po- moč, saj so bili ponekod resnično začudeni opazovalci raznih eksperi- mentalnih poizkusov. Najprej so se zglasili na Kmetij- skem gospodarstvu v Kidričevem. Posestvo ima 24 odprtih tipskih hlevov, ki so polni simentalk, okoli 960 po številu. Zanimanje so- vzbu- ■dili svinjaki, v katerih ima posestvo 84 iz Švedske uvoženih bekonov. Posestvo ima v gradnji sušilnico za mlado deteljo in še vrsto zanimivo- sti, ki so jih zadružniki s Kristan vrha videli. Nek kmet je ogledoval živino in ■krmo, ki jo je govedo s slastjo jed- jo. Zmajeval je z glavo, pobožal ži- 'yal, poduhal krmo in izjavil: »Zlodja! Take mrve bi moja ži- vina še povohala ne, pa vendar so trave tu veliko bolj zalite kakor so ffioje?« Toda uganka je bila kmalu raz- vozljala, ko mu je strokovnjak raz- ložil, da krmi dodajajo močna krmi- la, tako da živina dobi ogromno kalorij, ki bi je z najboljšim senom ne mogla dobiti . . . Na posestvu v Apačah je direktor ing. Milkovič kljub dežju razkazal izletnikom ta vzorni kmetijski obrat. Posebno farma kokoši je bila pred- met splošnega zanimanja, saj imajo okoli 9000 kokoši. Pravo preseneče- nje pa so bile »prevozne kurje va- si«. Najnovejše izkušnje v perutni- narstvu terjajo, da kokoši ne smejo ostati dolgo na istem kraju in jih zato s kurniki vred selijo po redki hosti, kjer jih krmijo in vzrejajo. Tipski odprti hlevi, svinjaki polni prvovrstnih bekonov, vse to so bile novosti, o katerih veliki prednosti so se kmetje na svoje oči prepričali. Poleg vinogradniških posestev v Jeruzalemu in Železnih dverih so si ogledali še tovarno za mleko v pra- hu v Murski Soboti ter srednjo kme- tijsko šolo v Mariboru. Na koncu so se z žičnico popeljali še na Pohorje in se po dveh dneh vrnili domov. Izlet je na priporočilo Glavne za- družne zveze v Ljubljani organizi- rala podružnica KOMPAS iz Celja, ki ima za zadružnike v načrtu še več takih poučnih izletov, katerih korist je neizpodbitna. Namesto enega štirje Šmarsko društvo učiteljev in profesorjev se je razformiralo. Iz močnega prosvetnega sindi- kata, ki je pod vodstvom požrt- vovalne predsednice Milice Biz- jakove zajemalo široko področje od Donačke gore do Veternika, se Eda j porajajo štirje pododbori samostojnih društev s sedeži v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Sla- tini, Kozjem in v Podčetrtku za obsoteljski del občine od Podče- trtka do Bistrice. Ta manjša dru- štvena telesa bodo olajšala kolek- tivno delo področnega učiteljstva, posebno pa izpopolnjevanje pro- svetnega kadra, ki se bo tako laže češče šesta j aL TEČAJI ZA MOPEDISTE Ze nekaj časa traja v Sloven- skih Konjicah vsako nedeljo do- poldne tečaj za mopediste. Last- niki teh vozil se na njem sezna- njajo s cestno prometnimi pred- pisi in znaki. Edina rešitev-v gradnji nove šole Zaradi pomanjkanja prostorov bi morali na obeh konjiških osemletkah uveljaviti pouk v tretji izmeni. Da bi se izognili tej nevšečnosti, bosta obe šoli dobili po eno učilnico izven poslopja. Tako bo prva osnovna šola do- bila v uporabo šahovsko sobo v kulturnem domu, druga pa večji prostor v mladinskem domu. Se- veda bo ta rešitev le začasnega značaja. Trajna rešitev tiči le v gradnji novega šolskega poslopja. VRANSKO SE JE POSLOVILO OD FRANCA PECOVNIKA Pred dnevi je umrl odbornik žalske občine in dolgoletni pred- sednik bivše občine Vransko. Po- kojnik je bil tudi dolgoletni član kmetijske zadruge na Vranskem in zelo vzoren zadružni delavec. Pokojni Franc Pečovnik je bil zelo priljubljen pri ljudeh. Zato se je od njega v sredo poslovilo veliko število ljudi z Vranskega ter bližnje okolice. PRED DNEVOM REPUBLIKE V KONJICAH V počastitev Dneva republike bo v Konjicah na predvečer praz- nika osrednja proslava v kultur- nem domu. Isti večer bo v mla- dinskem domu tudi družabna pri- reditev. Pramovanje pa bodo imeli še na osemletki. Ta dan bo- do cicibane sprejeli v pionirsko, pionirje pa ▼ mladinsko organi- zacijo. NOVA ZMAGA ZADREŠKIH ŠMARČANOV V«s Šmartno ob Dreti ima že vrst« itnanilccT novega časa. Med vojno deloma požgana Tas je bila ▼ prvih letih ob- novljena. Kmalu za tem so elekrifi- cirali Te« okraj, tudi višinjske kmeti}« v Rortu. S pomočjo občine so kmalu po tem začeli graditi šolo, ki je še danes ena najlepših in najmodernejših t ob- čini. Na drugem koncu vasi je spet zrastel velik zadružni dom. v nedeljo pa so v Šmartnem izročili prometu nov most čez Dreto. Šmartno vse doslej mostu sploh ni imelo, čeprav se stari ljudje spominjajo, da so o grad- nji mostu razpravljali že leta 19«2. To- krat pa so Šmarčani vzeli stvar resno v roke. Seveda za kraj, kakršno je Šmartno, tak most ni malenkost. Pred- račun je predvideval bli?u štiri milijone dinarjev stroškov. Vendar so Šmarčani ljudje, ki se ne splašijo visoke številke. Saj tudi šola, zadružni dom, elektrika in obnova vasi niso terjale majhnih žrtev. S krajevnim samoprispevkom, z zbi- ralno akcijo za les, prostovoljnim delom in prostovoljnimi vožnjami je proračun- ska številka naglo kopnela. Kjer pa ljudje kažejo toliko vneme in požrtvo- valnosti, tam tudi skupnost lie more držati rok k sebi, in Šmarčani so dobili prispevke občine, kmetijske zadruge in poslovne zveze. Le malo je bilo takih, ki pri gradnji ne bi sodelovali. Twii Kovt, čeravno mostu ne bo rabi'l, j« razea dveh kmetov, v celoti prisy«T«l les. Z vprežno živino so napravili 4M pro- stovoljnih ur, 7i7 prostovoljnih ur yM delu na mostu samem, obilica dragef« materiala, orodje, ves potrebert les, t«« to je bil prispevek Šmarčanov in BJik bližnjih sosedov. Nad 300.000 d:narj«T je primaknila občina, sto tisočakov ■•- slovna zveza v Mozirju in most je M letos na jesen dograjen. Šmartno je do- bilo važen objekt. Izpolnila se je želja« ki je tlela v prebivalcih že pol stoletja. Predsednik odbora za gradnjo mosta tovariš Mohor Levar je lahko s ponose« lišteval vse te številne delovne zmag«, ko je v dvorani gasilskega doma s svo- jim govorom zaključil delo gradbenega o sestrico. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli na Teharju na novo preurejeno delavnico za popravila in izdelavo vseh vrst čevljev. Za solidno postrežbo in dobro izdelavo jamči kolektivi Priporoča se ČEVLJARSTVO CELJE, PODRUŽNICA TEHARJE Trgovsko podjetje MANUFAKTURA Celje razpisuje delovno mesto administratorke Pogoji: srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja. Ponudbe na upravo podje.tja do 30. novembra 1959. Nastop službe po dogovoru. Celjska mestna hranilnica, Celje — razpisuje natečaj za sprejem t službo 1. SEKRETARJA: 2. SEFA KREDITNEGA ODDELKA; 8. SEFA BLAGAJNE IN LIKVIDATURE. Pogoji: pod 1. pravna fakulteta in 5 let službe; poi 2. ekonom- ska fakulteta in 5 let službe na vodilnih delovnih mestih; fi 3. višja šolska izobrazba in 5 let službe. V poštev pridejo tudi uslužbenci s prakso na sličnih delovnih mestih. Plača po ZJU, položajna plača po pravilniku o položajnih plačah hranilnice. Prošnjo z življenjepisom in potrebnimi dokumenti je treba pred- ložiti Celjski mestni hranilnici. IZ CELJA IN ZALEDJA Tečaji za dekleta, ki jih prireja Rdeči križ Letos bo Rdeči i^riž nadaljeval s tečaji, ki so jih prirejali lani. Ob- ravnavali bodo snov 11. letnika. V celjskem okraju je bilo lani 31 tečajev, ki jih je obiskovalo 553 de- klet. Snov za tečaje daje udeležen- kam znanje in jim pomaga, da se obvarujejo pred marsikatero bolez- nijo. Dvigajo stopnjo higiene, ob- ravnavajo izboljšanje zdravstvene- ga stanja, pravilno prvo pomoč pri nesrečah, nego dojenčka, zdravo prehrano in podobne teme; vse to je zajeto v programu, ki ga obdelu- jejo v dveh letih. Okrajni odbor RK je priredil za vodje teh tečajev dvodnevni semi- nar. Udeleženci seminarja so bili pretežno prosvetni delavci, udeleži, le pa so se ga tudi medicinske se- stre. Na seminarju so obravnavali poglavja »zakon in zdravo življenje v družini« ter »metodika pouka za izvenšolsko mladino«. Obe temi je predaval profesor tov, Franc Dem- šar iz Ljubljane. Tudi snov, ki jo je obravnaval v svojem predavanju psihiater dr. Ju rij Zalokar, »Telesne in duševne motnje zaradi uživanja alkohola« in »Mentalno-higienski principi zdrav- stvene vzgoje v pogledu borbe proti uživanju alkohola«, je udeležence zelo pritegnila, saj je to pri nas, po- sebno na podeželju ob dobrih sad- nih letinah pereč problem. \' tej sriieri bo potrebna prevzgoja pa tudi določeni ukrepi. O izkušnjah, ki jih je dobila v svojem dolgoletnem delu (že osmo leto vodi tečaj za zdravstveno vzgo- jo deklet), je govorila učiteljica Mi- lica Bizjak.' Na seminarju so razen tega po- slušali še predavanja o asanaciji na vasi, prvi pomoči, duševnem razvo- ju dojenčka in negi bolnika. Preda- vali so zdravniki. S programom seminarja so bili udeleženci zelo zadovoljni in bodo pridobljene napotke lahko koristno uporabili pri tečajih, ki se bodo za- čeli v decembru in bodo trajali do februarja. Dve smrtni žrtvi električnega toka Pred kratkim se je v Galiciji pri 2alcu pripetil nesrečen primer, ki je terjal dve smrtni žrtvL 43- letni posestnik Franc Lešnik in BJBgova 14 letna hčerka Slinka sta šla v klet, da bi umivala sode. Svetila sta si z električno svetilko. SUabo zavarovana napeljava je bila vključena v veži. Kako je prišlo do nesreče, ne ve nihče. Le to, da je na krik hčerke pritekla v klet mati in stara mati. Prvi Mp je videla, kaj je in je odklo- pila tok. Ko se je znova vrnila v klet, sta bila oba — oče in hčerka — že mrtva. Čeprav je zdravnik kmalu prišel na kraj nesreče, ni mogel več pomagati. Nesreča je globoko pretresla vso okolico. Od učenke Minke se je ganljivo poslovilo nad 300 dijakov in dijakinj. Opisani primer je res lahko resen opomin vsem, da je z električno napeljavo potrebno ravnati previdno in skrbno upo- števati napotke. Za nesreče ni predaha LJUDJE ŠE VEDNO UMIRAJO NA CESTAH Pretekli teden se je pri Šošta- nju prepetila huda prometna ne- sreča, pri kateri sta izgubila živ- ljenje Viktor Prislan, doma pri Braslovčah in Stanko Gaberšek, doma iz Polzele. Na železniški prelaz je v trenutku, ko je pri- peljal poltovomi avtomobil, ki ga je upravljal pokojni Prislan, pridrvel potniški vlak. Okoli 80 metrov pred križanjem ceste z že- leznico začne teči cesta vzporedno z železniško progo. Voznik avto- mobila je tako videl vlak in hotel prečkati progo pred vlakom. Ven- dar je bil prepozen. Lokomotiva je z vso silo trčila v poltovomi avtomobU in ga vlekla s seboj okoli 150 metrov daleč in celo preko dveh mostičkov. Pri tem sta bila šofer Viktor Prislan in sopotnik Stanko Gaberšek tako hudo poškodovana, da sta takoj amrla. Primer iz Metlic, kjer se je ta aesreča zgodila, ne potrebuje ko- mentarja. Dokazuje namreč, da je že majhna nepravilnost dovolj za smrtno nesrečo. SE ENKRAT SMRT POD KOLESI VLAKA Isti dan se je vračal Franc Gaj- šek, doma iz Drešinje vasi, do- mov. F(rihajal je iz Petrovč in brezskrbno prečkal križišče ceste z železniško progo. V tem trenut- ku je podobno kot v prvem pri- meru pripeljal po progi vlak in z vso silo zbil kolesarja po tleh. Trčenje je bilo tako silovito, da so tudi tokrat poškodbe bile smrtne. * NAJ POVEMO ŠE TO, DA JE TO ŽE 31. SMRTNA NESRECA V CELJSKEM OKRAJU, KI SE JE PRIPETILA NA CESTI. TA ŠTEVILKA NAM VELIKO POVE IN DA TUDI MISLITI. 31 LJUDI JE UMRLO ZARADI BREZBRI2. NOSTI, MALOMARNOSTI IN NEUPOŠTEVANJA PROMET- NIH PREDPISOV. 31 LJUDI PA JE VELIKO, ZLASTI CE VEMO, DA NI BILO NUJNO, DA SO UMRLI. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Pretekli teden se je pri Arji vasi v Savinjski dolini pripetila manjša pro metna nezgoda, ki pa je zahtevala ve- liko materialno škodo. Voznik osebnega avtomobila se je zaradi nepravilnega prehitevanja avtobusa zaletel v obcestni smernik. Njemu bo ta škoda opozorilo za vse življenje. Prav pa bi bilo, da bi razbitina te limuzine prepuščala tudi ostale voznike, da je nepravilno prehi- tevanje večjih vozil na cesti lahko hudo nevarno. NESRECA REŠEVALNEGA AVTOMOBILA Pri Grobelnem se je pred dnevi pre vrnil rešilni avtomobil. Do nesreče je prišlo zaradi naglega zaviranja in k sreči ni bilo v avtomobilu nobenega bolnika. OpozoPiti moramo, da je dolžnost vsakega vozila, da sprosti cesto, če za njim ali proti njemu pri- pelje reševalni voz. Saj prometna rča 4S—100 (50—100), špinača - (150-200), radič - (150-200), ohrovt 30—34 (40), belo glavnato zelie 16-20 (20), rdeče zelje 30 (40), zelje r-bano 45—46 (50), repa — (20—25). rena ribana - (40-50), koleraba - (30-40), peteršilj 50 (50-100), zelena - (100), por 40 (40- 60), buče - (20), pesa 25-34 (40- 60), jabolka 40-60 (35-50), kostanj 70 (60-70), jajca 28 (28-30), oves - (40- 50), korenje 25-30 (40-50), redkev - (40-50), banane 270 (-), limone 200 (-), pomaranče 550— 38» (—), grozdje 120— 13« (130). Trg je bil slabo preskrbljen. Pogrešali smo jajc, ki pa no seveda tudi zelo draga. Električna luč v Radmirju Radmirje je prijazna vasica z le- po okolico in zanimivimi pobočji. Toda to je le zunanja podoba te va- sice. Obiskovalec, ki slučajno hodi mimo, ne ve, da so se Radmirčani zagrizli v nalogo, ki so si jo sami zadali. Do Dneva republike si ho- čejo zgraditi nizko napetostni toko- vodnik do vasi. 2e lani so sklenili, da bodo svoje naselje elektrificirali, ker je doma- ča vaška električna centrala zaslu- žila pokoj. Vzdrževanje in poprav- ljanje bi namreč zahtevalo toliko, kot bi stala napeljava do vasi. Iz- volili so odbor in od takrat je v Radmirju kot v mravljišču. Skrbi in dela za skupno dobrino je na pre- tek, včasih tudi prerekanja, ker več glav pač ima tudi več misli. Vendar gre njihova akcija h kraju, čeprav so imeli mnoge težave. Dela pri elektrifikaciji so končana. Zgrajen je daljnovod, zgrajena in opremlje- na je transformatorska postaja, na- peljali pa so tudi preko 11 kilome- trov električnega omrežja, ki daje električno energijo v vasi Radmirje, Juvanje in v okoliške zaselke. Tudi priključki na posamezne stavbe in notranja napeljava so že v glavnem urejeni. Odstraniti pa bo še treba staro omrežje, ki tu in tam povzroča kratke stike na novem elektrovodu. ReS je, da imajo posamezniki te- žave s plačilom prispevka, ki je za- radi visokega proračuna tudi raz- meroma visok, saj bo nova napelja- va veljala nad 12 milijonov dinar- jev. Sodijo pa, da bo z dobro voljo in s smislom za skupno dobro tudi ta težava odpravljena. Posamezni zadružniki pa zamerijo elektropod- jetju, ker ne dovoli priključiti elek- tričnega toka, dokler ni plačan ves dolžni prispevek. Za naše male bralce Kombajn žanje pri nas Prva nagrada Uganka bi bila enaka, če bi po- stavili kombajn. Lansko leto sem ga prvič videl, »Zmaja«, ko je prišel na njivo, požel in omlatil ječmen. Letos je kombajn kupila tudi naša kmetij- ska zadruga. Za žetev pšenice so se ga poslužili vsi zadružniki. Nekega dne sva si ga z bratom ogledala na neki bližnji njivi in .seveda tudi od- šla gledat, kako žanje. Vodja stro- ja naju je čez nekaj časa povabil, naj prisedeva in tako sva se ♦ žila in gledala, kako deluje. Medtem pa nam je mehanik povedal ša- ljivo zgodbo, ki se mu je baje pri- petila. V pšenici, ki jo je žel, se je skrival zajec in med begom prišel v kombajn. Kaj se je zgodilo? Ko se je ozrl nazaj, je videl, da bala slame, v katero je stlačilo zajca, skače sem in tja po njivi, ker je z njo vred bežal zajec dalje. Smejali smo se, najbolj pa mali bratec, ki je zgodbi verjel. Ivan Žohar, Latkova vas 28. Prebold. Slab začetek ^ dober konec DRUGA NAGRADA Bilo je med šolskimi počitnicami, ko me je stric vzel s sabo na dvo- dnevni izlet z avtobusom na morje. Vsi sedeži v avtobusu so bili seveda zasedeni. Stric je vozil, mene pa je posadil zraven sebe na ohišje mo- torja. Mislil sem si: »Začetek je bolj slab, za konec pa še ne vem.« Toda kmalu se je slabo spremenilo v do- bro. Kar poslušajte! Peljali smo se iz Celja skozi Za- greb proti Karlovcu in od tam na Plitvice. Tam smo ostali le nekaj časa in si ogledali Plitvička jezera — res del lepe narave. Nadaljevali smo pot mimo Velebita. Tu nas je zajela senjska burja, ki pa je že po- jemala, vendar je bila še tako moč- na, da smo kar lovili sapo, ko smo izstopili iz avtobusa. Peljali smo se naprej do Senja. Tam sem videl ri- biške čolne, ki so pravkar pripeljali svoj »ribji« plen v pristanišče. Vi- del sem morske mačke, morske paj- ke in mnogo malih in velikih rib. Vtisov je bilo toliko, da je pot do Crikvenice hitro minila. Tu smo pre- spali, kakor je pač kdo zmogel. Mi- dva s stricem sva dočakala jutro kar v avtobusu. Dolgo nisem mogel zaspati. Stric m,i je povedal, da se bom naslednji dan lahko kopal. Pla- vati še nisem znal, zato nisem šel predaleč v vodo. Nabiral sem školj- ke. Ko sem tako stikal po vodi, sem stopil na morskega ježka. Tako me je opikal, da me je še danes sram, ko se spomnim, kako sem se jokal. Kljub tej nezgodi mi je bilo žal. da sem se moral posloviti od morja. Sedaj je pot vodila nazaj. Kar kmalu smo zagledali velikan- ske ladje, ki so plule po mor- ju. Od Reke smo se peljali mimo Opatije v Postojno, karrtor smo pri- speli prepozno in si nismo mogli ogledati jame. Ponoči pa smo pri- speli nazaj v Celje. Silvo Lončarič, Zagrad 48, Celje Izbira je bila težavna Dragi otroci, ta teden se /f pa res nabralo toliko odgovo- rov, da sem moral zavihati ro- kave, da sem iz tega kupa iz- bral najboljše prispevke. Po- vedati vam moram, da je bilo tokrat še mnogo več napačnih odgovorov. — Slika, ki smo jo objavili, predstavlja »ventila- tor«, ki jih izdeluje celjsko pod- jetje »Klima« in ki so name- ščeni domala v vseh tovarni- ških prostorih. Saj verjetno ve- ste, da bi delo v prahu in smra- du ne bilo prijetno, niti zdra- vo. Mnogi so prav uganili nekateri pa so menili, da slika predstavlja cestni tlačilec, dru- gi vodno turbino in podobno. Skoraj polovica odgovorov je bila napačnih. Zraven pravil- nih odgovorov so najboljše pri- spevke poslali Ivan Zohar, ki je prejel prvo nagrado (500 din), Silvo Lončarič je prejel drugo nagrado (400 din) in tretjo nagrado (300 din) Pe- ter Henčič. Med nepravilnimi odgovori je bilo precej dobrih sestavkov, ki jih bomo objavili, pisce pa kot ostale sodelavce nagradili. Zaupati vam še mo- ram, da sem med prispevki za- man iskal kako prikupno pe- smico — te zvrsti prispevkov namreč v pismih malih bral- cev ni bilo. No, upam, da bo drugič boljše. Urednik Prvi kostanj TRETJA NAGRADA Z dvema prijateljema sem se odpravil po kostanj. Iz Tremarij smo zašli v gozd na slepo srečo. Med potjo smo opazili več sledov divjih prašičev. Priznati moram, da jne je bilo kar strah, ko sem zagledal sled. Z očmi sem iskal drevesa, na katera bi splezal, če bi prišlo do neprijetnega srečanja. Končno smo prišli do kostanje- vih dreves. Kmalu pa smo spo- znali, da ne bomo nabrali dovolj kostanja. Vrnili smo se nazaj, spotoma pa smo s petjem pre- ganjali strah, ki smo ga dobili pri vsakem grmu in na vsakem ovinku. Pot se nam je zdela dva- krat daljša kot poprej. Končno smo prispeli do ceste in od tod naprej proti domu. Sele tedaj smo se oddahnili. Peter Henčič. Celje, Lisce 26 TRETJA NAGRADNA UGANKA KAJ JE TO? Danes objavljamo tretjo na- gradno uganko za male bralce. Na sliki so osebni avtomobili, tega ne bo težko uganiti. Teže pa bo ugotoviti, za kaj jih uporabljamo in kako ta vozila imenujemo. Ta je vaša naloga! Res smešno vpra- šanje, kaj? Toda le dobro si po- glejte sliko, na njej je tudi re- šitev uganke. Rešitve morate po- slati do petka — 27. novembra. Tudi tokrat veljajo isti pogoji — z odgovorom je treba poslati tudi en resničen prispevek, domislico, smešnico ali pesmico. Komisija za delovno razmerje pri podjetju »Pohištvo« Celje razpisuje mesto mezdnega knjigovodje(kinje) Pogoj: potrebna izobrazba z ustrezajočo prakso v mezdnem knji- govodstvu. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo podjetja Celje. Kersnikova 21. Komisija za razpis delovnih mest v Komunalni banki Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 3 delovna mesta bančnih uslužbencev delovno mesto stenodaktilografa Za gornja delovna mesta se zahteva izobrazba popolne srednje šole. — Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom je treba poslati na Komunalno banko Celje, v roku 15 dni po objavi. Trgovsko podjetje »Agropromet« Celje razpisuje mesto trgovskega pomočnika za prodajalno sadja in zelenjave v Žalcu. Ponudbe sprejema uprava podjetja. Bežigrajska cesta 13. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBLO CELJE razpisuje mesto DIREKTORJA. Papirnice in lesno-predelovalne industrije v Višnji vasi. Pogoji: popolna srednja šola z nekaj let prakse v vodenju pa- pirne oziroma lesno-predelovalne industrije, ali nepopolna sred- nja šola z najmanj 10-letno prakso v vodstvu papirne oziroma lesno-predelovalne industrije. Prošnje se vlagajo pri Občinskem ljudskem odboru Celje do . 7. decembra 1959. Poleg življenjepisa z natančnim opisom dosedanjih delovnih mest je predložiti še zadnje šolsko spričevalo in potrdilo, da zoper interesenta ni uveden kazenski postopek. CELJSKI TEDNIK štev. 46 — 20. novembra 1959 7 Prvak-zmagovolec celjskego derbyjo Bolj l-o se bližamo konca jesenskega ♦lela prvenstvenega tekmovanja v prvi >kupini celjske podzvezne lige, bolj iinamstjo nekaterih moštev. Pi^imer Šoštanja, ko so mladinci in igralci prve- ga moštva predčasno zapustili igrišče iii nič kaj razveseljiv. Prav tako smo i/ Rogaške Slatine prejeli obvestilo, da Konjičanov sploh ni bilo na tekmo. Na- sprotno tem ugotovitvam pa vlada med >odečiDia kluboma, to je Celjem in Olim- pom pravo »borbeno* razpoloženje. V zadnjem kolu se bo namreč odločalo o prvaka jesenskega dela tekmovanja. To bo celjski derbv v pravem pomena be- sede. Tekma bo že > soboto popoldne pri Skalni kleti. V šestem kolu so bili doseženti na- slednji rezultati: Olimp-.Šoštanj 6:1, Rogaška Slatina-Konjice 3:0 w:o, Kovi- nar:Velenje 1:2 in Kladivar:Celje 15:0 (izven konkurence). Po šestem kolu je stanje na lestvici prve skupine naslednje: 1. Celje 10 točk (2'?:1). 2. Olimp tO (18:4), I. Velenje 6 (14:10) in tekmo več, 4. Rogaška Slatina 6 (14:14). ■>. Šoštanj 2 (9:18), 6. Kovinar 2 (6:12) in 7. Konjice brez točke (1:24). Drugo ali bolje rečeno kombinirano mo- štvo Kladivarja, ki nastopa izven kon- kurence je v šestih tekmah zbralo devet točk in razliko v golih 51:13. MLADINA KLADIVARJA - NEZADRŽNO NAPREJ Šesto kol« prvensvtenega tekmovanj« inladinfikik mošte\ je bilo zaradi za- pezaelega pri hod > (9:18), Šoštanj 5 (S:24)r. Rog. Slatina 2 (8:17). Konjice 1 (5:55). KLADIVAR : LJUBLJANA V predzadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja v slovenski conski ligi bo Kladivar sprejel na Glaziji v goste no- gometaše Ljubljane. Tekma bo v nedeljo, 22. tega meseca z začetkom ob 14. uri. V tem srečanju je Kladivar favorit. Ljubljana je trenutno na osmem mestu s prav tolikšnem številom točk. Kot vse kaže bodo celjski ligaši nastopili v ne- koliko spremenjeni postavi. IZENAČENOST IVIOŠTEV V DRUGI SKUPINI Jesenski del prvenstvei^ega tekmovanja v drugi skupini celjske podzvezne lige je bil končan že prejšnjo nedeljo. S potrditvijo rezultata 3:0 za neodigrano tekmo z Laškim si je Bratstvo iz Ro- gatca zaslužilo prvo mesto v jesenskih kolih. Tesno za njim so kar tri moštva: Šmartno ob Paki, Zreče in Šentjur, ki bodo skupaj s prvakom posegla v po- vratnem delu prvenstva v boj za naj- boljše mesto. Laško je ostal v prvem delu tekmovanja brez točke. Lestvica: 1. ROGATEC 4 5 • 1 10.5 6 2. ŠMARTNO/P 4 2 11 7:5 5 3. ZREČE 4 2 11 8:8 5 4. ŠENTJUR 4 12 1 5:6 4 5. LAŠKO 4 • t 4 1:9 O Izven konkurence je v tej skupini nastopila še B-ekipa Olimpa, ki je v petih tekmah zbrala sedem točk in raz- liko v golih 17:10. Ce bi tudi pri ostalih moštvih upoštevali rezultate dosežene z Olimpom, bi navzlic temu pri- padalo prvo mesto Bratstvu z osmimi točkami (Rogatčani so namreč premagali Olimpa s 2:1). Ostala mesta pa bi za- vzeli: Olimp B 7, Zreče 6, Smartma 9, Šentjur 4 in Laško brez točke. Kegljanje INGRAD DELI ČETRTO IN PETO MESTO Na štiristezujem kegljišču celjskega Ingrada je bilo v nedeljo končano re- nnbliško prvenstvo moštev v borbenih partijah. V končni oceni zavzema moštvo celjskega Ingrada četrto do peto mesto z enakim številom podrtih kegljev (1607). kot trboveljski Rudar. Prvo mesto je osvojilo moštvo ljubljanskega Gradisa s 1695. 2. Jesenice 1655, 5. Kon/strnktor (Maribor) 1628. Rokomet CELJE - PRVAK /. četrto zaporedno zmago > okrajni ligi v malem rokometu si je moštvo < eljskih železničarjev že zagotovilo prvo mesto. Tako so Celjani v četrti tekmi premagali tndi njijvečjega rivala — mla- do ekipo partizanskega društva iz Celja- nesta s tesnim rezultatom li6:15 (9:7). Ostali dve tekmi sta se končali takole: Velenje-Šoštanj 27:10 in Rudar (Rečica- Laško):Partizan (Polule) 25:8. Vrstni red: 1. Celje 8 točk. 2. Parti- y.aB Celje-mesto. 51 Velenje. 4. Parti- (Rečica) vsi po štiri točke. 5. Šoštanj in 6. Polnle brez točke. ZA NAGRADO CELJSKEGA TEDNIKA Ocenjevanje najboljših nogo- metašev prve skupine celjske podzvezne lige V. kolo 4. DANI CAFUTA Kladivar 1 točko V L kolo 1. FRANC FLORJANC - Olimp ^ 5 točk 2. DANI CAFUTA -~ Kladivar - 3 točke 3. KARL K02ELJ - Velenje 2 točki 4. ni bil imenovan Stanje po VI. kolu: 1. Flor- jane (Olimp) 18, 2. Letner (Ce- lje) 13, 3.-4. Mihelin (Celje) in Zagore (Velenje) po 5, 5.—6. Bukovec (Šoštanj) in Cafuta (Kladivar) po 4, 7.-8. Jošt (Celje) in Simek (Velenje) po 3, 9.—11. Rednak, Koželj (oba Velenje) in Coklič (Olimp) po 2, 12.—15. Franc in Fijavž (Kla- divar) ter Sem.igo (Šoštanj) in Verdel (Kovinar) po 1 točko. O STADIOHU NA OTOKU športni prostor na Otoku za gim- nazijo je za marsikoga kamen spo- tike. Najprej za celo vrsto vrtič- karjev, ki so na tem polhektar- skem zemljišču pridelali marsikak priboljšek. Povedati pa je treba, da je že v načrtu iz leta 1915 ar- hitekt določil 4400 m- za gimnazij- sko letno telovadišče. Ker je med prvo svetovno vojno gimnazija slu- žila kot vojna bolnišnica, po prvi svetovni vojni pa ni bilo nikogar, ki bi bil za gimnazijo določeni športni prostor realiziral, je ta po- vršina ostala agrarnega značaja. Leta 1958 spomladi je bilo spričo vse večje izgradnje Otoka dolo- čeno, da ostane ta zeleni otok na razpolago športu, razvedrilu in zdravju v prvi vrsti gimnazijski mladini, v drugi pa stotinam otrok, ki so se v zadnjih letih preselili na Otok, vajenski šoli in še dru- gim. Začela so se dela: Odstraniti je bilo treba vrhnjo zemeljsko plast, prostor drenažirati in spla- nirati. Delo je prevzel »Stavbe- nik«, Svet za telesno vzgojo je ob- ljubil 1.000.000 din. okraj pa je dal že 1. 1958 600.000 din. Milijon dinarjev je bilo obljubljenih s po- gojem, da gimnazijska mladina prispeva s prostovoljnim delom 500.000 din. Gimnazijska mladina je to obveznost izpolnila junija 1959 in jo celo presegla. Trenutno je položaj tak, da je gradbeni od- bor za buldožer in druge stroške »Ingrada< dolžan 685.000 din, ki jih namerava plačati iz telesno- vzgojnega fonda, ko se bo zbral. Nadaljnja dela se ne morejo vr- šiti, ker je zanje treba precej- šnjih sredstev. Napeljati je še treba 500 m' debelega gramoza, splanirati in utrditi severovzhodni del prostora, položiti ca. 600 m rob- nikov, navoziti leš, napeljati vo- dovod in navoziti prst ter končno dati vsemu prostoru takšno lice, ki bo vskladu z modernimi grad- nijami Otoka in bo tudi v urbani- stičnem pogledu pridobitev za Ce- lje. Zato bi bilo treba še kake 3 milijone din. vrednost prosto- voljnega dela pa bi znašala 1 mili- jon (planiranje, .humus). .Marsi- kdo pravi, saj bi vse to lahko na- redili s prostovoljnim delom. Ce premislimo, pa stvar ni tako eno- stavna. Večina del je takih, ki jih s prostovoljnim delom ni mogoče opraviti, poleg tega pa so potreb- na znatna sredstva. Ce teh ni, dela nujno zastanejo, s tem pa je do določene meje ogroženo dosedaj doseženo stanje na deloviščn, saj drenažni prostor prerašča plevel, steza se ruši itd. Ker leži objekt na robu moderne mestne četrti, bi bilo prav, če bi se dela nadaljevala, to se pravi, da bi bilo treba poskrbeti za sredstva. T. O. Nogomet ZADNJE TEKME V JESENSKEM DELU TEKMOVANJA V soboto in nedeljo bodo zavrteli zadnje kolo jesenskega dela prvenstve- nega tekmovanja tako v prvi kot tudi v mladinski skupini celjske podzvezne no- gometne lige. Pari bodo naslednji: Ko- njice-Kovinar. Šoštanj-Edinstvo. Celje- Olimp, in Velenje-Kladivar B. Najbolj zanimiva bo tekma med Ce- ljem in Olimpom. V zadnjih treh letih sta se obe moštvi srečali šestkrat v prvenstvenem boju, od tega so Celjani dosegli tri. Olimp pa dve zmagi. Ena tekma se je končala neodločeno. CJLAVNl ODBOR ZVEZE BORCEV NOV SLOVENIJE razpisuje za svoje člane vpis v višje razrede do- 4)isne splošnoizobraževalne šole-osemletke oziroma bivše nižje gimnazije po pro- gramu za odrasle. .Šola bo organizirana v dveh stopnjah: V prvo nižjo stopnjo (snov 5. in 6. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, ne glede na dosedanjo šolsko iz- obrazbo. V d r u g o višjo stopnjo (snov 7. in 8. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, kdor je končal 6 razredov osem- letke ali tej ustrezne šole. Vpis traja do 31. decembra 1959. Pričetek šole bo v mesecu jan. t96«. Prijave in podrobna navodila za vpis dobite na okrajnih, občinskih, krajev- nih in terenskih odborih ZB ali na DO- PISNI ŠOLI, Ljubljana. Likozarjeva ul. 5 (telefon 30-045). TRGOVSKEGA POMOCNlKA-prodajalca za Bencinski servis Šempeter ob Sa- vinji sprejme takoj »PETROL« Celje. HOTEL »EVROP.\« v Celju sprejme dve honorarni garderoberki za svojo ka- varne. Interesenti naj se javijo v hotela. STANOVANJSKA HIŠA Malgajeva 2 in 2a išče hišn.ika, ki dobi trosobno sta- novanje. Ponudbe staviti predsedniku hišnega sveta pismeno ali osebno v popoldanskih urah. Uprava za ces-te in kanalizacijo Celje RAZPISUJE delovno mesto gradbenega tehnika za niizke gradnje. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po Pravilniku o plačah uprave. Prošnjo s podatki pošljite na upravo zavoda. TE2KO ročno krtačo za drgnenje par- ketov. kupim. Naslov v upravi lista. ENO ali dvostanovanjsko hišo v Celju, ali neposredni okolici kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro >TAKOJ VSELJIVO I«. KLETKO za kanarčka, kupim. Naslov v upravi lista. KNJIGO »Obči zemljepis« za višje raz- rede srednjih šol I. del, druge po- pravljene izdaje (leto 1957.), kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »ZEMLJEPIS«, KRUŠNO PEC in dva kotla za kuhanje perila ter dvojna vrata prodam. Na- slov v upravi lista. MALO, arondirano posestvo, ugodno pro- dam. Nslov v upravi lista. TAKOJ VSELJIVO enodružinsko hišo v Grobelnem, 10 minut od postaje pro- dam. Informacije: RAHLE, Papirnica in knjigoveznica. Celje. Trg, V. Kon- gresa 3. ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom (944 m2) v Celju prodam. Informacije: Celje. Nova vas štev. 54. od 15, do 17, ure, KOMPLETNO dobro ohranjeno staro- nemško spalnico - v orehu in mar- morju prodam. Naslov v upravi lista, PSA. nemškega ovčarja, dobrega čuvaja, prodam. Naslov v upravi lista. ZARADI BOLEZNI, prodam stavbno par- celo 770 m», pri Bežigradu, kletna ok- na in vrata ter leseno uto (prenos- ljivo), primerno za garažo, (iolež Ivan, Štore, Novi blok, I prava za ceste in kanalizacije Celje PRODA staro strešno opeko po 4 din za kos, Intresenti naj se zglase na upravi. Ulica 29, novembra štev. 2, IŠCEM SOBO ali enosobno stanovanje, lahko tudi od Celja do Štor. Nudim lepo denarno nagrado. Naslov v upravi lista. KUHINJO, kabinet in shrambo v Celju zamenjam za sobo in shrambo v Ljub- ljani ali v Laškem, Naslov v upravi upravi hotela. ZAMENJAM lepo, prazno sobo v centru za večjo. Naslov v upravi lista. NAJDENI ZAVITEK z ženskami volneni- mi bluzami vrnite proti dobri nagradi na upravo lista, IZGUBLJENE NOGAVICE od »Klinike nogavic« do železniške postaje, prosim, vrnite proti nagradi na naslov: Celje, Maistrova ul, 10. NA CELJSKIH ULICAH so bila dne 17, 11. 1959 izgubljena očala s ščitni- kom. Najditelja prosim, naj jih vrne pri MEŠKO FRANC, Celje. Prešernova ulica 6. NA POTI — Gregorčičeva ulica—Tru- barjeva—Lisce — je bilo izgubljeno modro, gumirano platn\3-pokrivalo za otroški voziček. Vrniti proti nagradi. Naslov v upravi lista. Podpisana zveza naproša celjsko jav- nost ako bi se morda našla družina ia to v bližine Cinkarne, katera bi bila pripravljena nuditi hrano proti plačila našemu slepemu telefonistu, službaja- čemu v Cin)karni. Okrajni odbor zveze slepih Celje. Kocenova 2 ODDAM GARAŽO pri gimnaziji. nudbe na upravo lista. ODDAMO v najem skladišče. Naslov v upravi lista. INOZEMSKE REVIJE v s^babonma t letu 1960 po zelo ugodnii ceni odda hotel »Evropa« v Celju. Intresenti naj se javijo > upravi hotela. Preklicujem prijavo in izjavo, katera sem podal na postaji LM Slov, Konjiee proti predsedniku in tajniku LD Vojaik tov, Cnk Frideriku in Križnik Fraaca in se zahvaljujem, da sta odstopila ad tožbe. Dolar Ivan, Stranice k6 ZAHVALA Vsem. ki so spremili na zadnji p»ti našega očeta in moža AVGUSTA JAGRA se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni svojceai, vsem znan.cem. prijateljem in dahovščiai. Žalujoča žena, hčerka Zinka z možem in hčerki Kristina in Jnstina SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALRŠt k Sobota, 21. nov. 1959 ob 19.50 nri - Erwin Sylvanus: Korczak in otroei — Predstava v dvorani Svobode Zagrad (pri Stegu). Nedelja. 22. nov. ob 10. uri — Bratka Kreft: Krajnski komedijanti — H. ae- deljski dopoldanski abonma, ob 15.50 nri — Bratko Kreft: Krajaski komedijanti — Izven po znižanih ce- nah — Opozarjamo občinstvo, da je to zadnja izven predstava v Celju. Petek, 27. nov. ob 2«. uri — VI. Levstik -H. Grun: Kastelka (gadje gnezdo) — Krstna predstava — Premiera — prr- mierski abonma in izven — Vstopaice so še na razpolago. Sobota. 28, nov. ob 20. uri — VI. Lev- sHk-H. Grun: Kastelka (Gadje gneada) — sobotni abonma in izven. Vstopak-e so še na razpolago. KINO UNION Od 19. do 23. 11. 1959, »Obračan a« At- lantika«, ameriški bavvni Od 24. do 28. 11. 1959. »Saai., jagasla- vanski film KLNO METROPOL Od 2». do 32. 11, 1959. »Viza zla«, jaga- lovanski filia Od 24. do 27. 11. 1959. »Dvigala za aa vislice«, francoski film Matineja 22. 11. 1959. »Pod sumnjo«, jugoslavaa- ski film Zadružna poslovna zveza, obrat »SEME« Celje, razpisuje mesto skladiščniko Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pogoj: pomočniški izpit trg. pomočnika z najmanj 3-letno skla- diščno prakso. Nastop službe 1. januarja 1960. Ponudbe je poslati na naš naslov do 30. novembra 1959. 20 let tovarne »Juteks« v jžalcu V nedeljo bo kolektiv tovarne »JUTEKS« v Zalcu slavil 20. ob- letnico obstoja. Ta jubilej so združili s proslavo 40. obletnice ZKJ- Posebno obeležje slavnosti v tem kolektivu dajejo veliki proiz- vodni uspehi, ki jih je kolektiv dcsegel v zadnjem obdobju. Tako lah ko resnično s ponosom slavijo jubi-lejno leto. TEŽAK ZAČETEK Proizvodnja kakovostnega hmelja, ki je iz leta v leto še pred vojno pridobivala svetovni trg, je prisilila najaktivnejše pridelovalce hmelja v Savinjski dolini, da so začeli misli- ti na ustanovitev podjetja za izdela- vo hmeljarskih vreč. Da so to to- varno postavili prav v Žalcu, je vzrok ta, ker so zlasti inozemski kupci zahtevali specialno pakiranje, in sicer v vrečah, ki so morale biti ■dovolj težke, pravilno izdelane in impregnirane proti vlagi, trohnenju in požaru. Ta težnja in ideja se je uresničila 1939. leta. Tedaj so v stari razpa-