LETO XXIII. — Številka 6 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota 24. 1. 1970 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S sindikalnega občnega zbora v Kranju — Foto: F. Perdan Sprejet sklep o povečanju pokojnin Sredi tega tedna je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja sprejela sklep o povečanju pokojnin — to je o uskladitvi starih pokojnin na poprečno pokojninsko osnovo v letu 1968 ter valorizaciji pokojnin skladno z določenim poprečnim dvigom življenjskih stro- škov v letu 1969. Pokojnine se bodo povečale takole: za upokojene do konca leta 1964 se bodo pokojnine povečale za 19 odstotkov. Za upokojene v letu 1965 se pokojnina poveča za 10 odstotkov ter za upokojene v letu 1966 za 16 odstotkov. Vse pokojnine pa se bodo povečale še za 4 odstotke na račun dviga življenjskih stroškov, štirje odstotki pomenijo le del valorizacije glede na dvig življenjskih stroškov, drugi del valorizacije pa bodo upokojenci dobili v obliki enotno določenega mesečnega zneska 40 din. Kranj, 23. januarja — Podjetje Tekstlllndus sta obiskala predsednik republiškega zbora skup-ičine SRS Miran Goslar in podpredsednik gospod * ske zbornice Slovenije inž. Tine Valcntin-Čič. V spremstvu Martina Koširja, člana CK ZKS, Franca Roglja, sekretarja občinskega komiteja ZK Kranj in predstavnikov tovarne sta si najprej ogledala posamezne obrate, potem pa je direktor Rudi Polak goste seznanil z nekaterimi najbolj perečimi problemi, ki tarejo podjetja. Poudaril je, da so se težave v tekstilni industriji začele leta 1946, z uvedbo novega deviznega sistema, ki je proizvajalce prisilil v pretiran Izvoz, Veliko škodo jim povzroča tudi nekontroliran uvoz surovin in izdelkov iz vzhodnih držav. Oboji, gostje in predstavniki podjetja, so menili, da takšno stanje ne vodi nikamor in da bo treba Čim prej najti zadovoljivo rešitev, (-ig) — Foto: F. Perdan Sindikat povezuje delovne ljudi Kranj, 23. januarja — V delavskem domu v Kranju je bil 10. redni občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Razen številnih delegatov so se ga udeležili tudi tajnik republiškega sveta zveze sindikatov Jože Marolt, predstavniki sindikata iz Škofje Loke in Nove Gorice ter predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij s tovarišem Zalokarjem na čelu. Ob 50. obletnici ZKJ, Skoja in sindikatov so dolgoletnim sindikalnim delavcem podelili tudi spominske plakete. Predsednik občinskega sin-dikalneda sveta Stane Božič je v obširnem referatu obdelal sindikalno delo od 1967. leta dalje, ko je bil deveti občni zbor. Dotaknil se je vseh pomembnih vprašanj, s katerimi se vsakodnevno srečuje naša družbenopolitična skupnost, tako v gospodarski kakor v negospodarski sferi, in nakazal tirnice, po katerih bi se moralo gibati sindikalno gibanje v naslednjih letih. Sindikat bo še naprej aktivno sodeloval pri izdelavi programa razvoja občine, se zavzemal za Integracijo v gospodarskem in družbenem življenju ter vztrajal, da se najdejo sistemske rešitve za tista vprašanja, ki onemogočajo, da bi delavci v tekstilni Industriji dobili ustrezen materialni in družbeni položaj, kar je značilno na primer v Tekstiiindu.su, o čemer je na zboru govorilo precej raz-pravljalcev. Prav tako bo sindikat pobudnik sklenitve družbenega dogovora za usmerjanje delitve dohodka in predlagatelj, da najnižji osebni dohodek ne bil nižji od 700 dinarjev. Izdelali bodo tudi analizo življenjskih razmer delavcev in njihovih družin, tistih, ki imajo najnižje osebne dohodke. Prav tako sindikat zagovarja dejstvo, da izpopolnjevanje samoupravnega sistema in samoupravnih aktov ni občasno delo, ampak stalno. S tem bi postalo samoupravljanje dejanska pravica kar se da širokega kroga delavcev. Posebno pozornost pa bodo posvetili informiranju, saj vedo, da le razgledan človek lahko zagotovi uspešnost samoupravnega sistema. Konec koncev, sindikat bo moral biti prisoten pri vseh družbenih dogajanjih. Ne kot pasiven opazovalec, ampak aktiven ustvarjalec politike. številni govorniki so predsednika dopolnili in njegove besede podkrepili s primeri iz organizacij In ustanov, kjer so zaposleni. Zagovarjali so takšno vlogo sindikata, da bo pomagal delovnim ljudem in jih obenem tudi združeval, kot Je na koncu dejal tajnik republiškega sveta sindikatov Jože Marolt. J. Košnjek P O H I Š T V • spalnice: LEA, CARMEN, TRIGLAV, ERIKA in dr. • dnevne sobe, kavči, fotelji, stoli, mize • kuhinje MARLES, tip SUPER in ELEGANT • zavese, preproge, posteljnina, plastične mase • potrošniška posojila, dostava na dom, brezplačna montaža p prodajalna DEKO It KRANJ Koroška 35 Obetajoče sodelovanje Pred dnevi je prišlo med trgovskim podjetjem Murka Lesce in radovljiško delavsko univerzo do zanimivega in obetajočega dogovora. Ker na Bledu zaradi pomanjkanja prostorov že več let ni bilo mogoče razviti dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja občanov bo v prihodnjih mesecih Murka odstopila prostore, ki jih ima v zakupu v bivši ambulanti na Bledu. Dogovorili so se, da bodo skupaj organizirali tečaje tujih jezikov, kuharske in šiviljsko-krojne. Murka bo dala tečajnikom na voljo gospodinjske in druge pripomočke za praktičen pouk, hkrati pa bodo njeni strokovnjaki prikazali uporabo le-teh. Celoten pouk pa bo organizirala in vodila delavska univerza Radovljica. Za tovrstne tečaje je na Bledu precejšnje zanimanje. Delavska univerza v Radovljici pa je te dni razpisala tudi jezikovne, gospodinjske in strojepisne tečaje v Radovljici. Ce se bodo zanje zanimali tudi drugod (v Bohinju), jih bodo pripravili tudi tam. Razen tega bodo v spomladanskih mesecih pripravi- li tudi tečaje za kurjače in skladiščnike. O teh se pravkar pogovarjajo z nekaterimi delovnimi organizacijami. Na posebnih strokovnih seminarjih pa bodo v občini obravnavali pravilnike o delovnih razmerjih. Prvi tak seminar bo v soboto, 7. februarja v prostorih LIP Bled. -tc Več kot 5000 zaposlenih »Hkrati lahko pričakujemo še nadaljnje zmanjšanje števila brezposelnih, ki v letu 1970 ne bo nikoli večje kot 150, kar predstavlja le 13 odstotka vsega aktivnega prebivalstva,« je rečeno v osnutku resolucije o gospodarskem Sredi prihodnjega tedna bodo v občini Tržič potekali zbori volivcev, na katerih se bodo občani seznanili s predlogom občinskega proračuna za leto 1970. Zbori volivcev bodo od 28. januarja do 1. februarja. V dveh volivnih enotah v Križah in v mestu Tržič bodo ob tej priložnosti tudi izvolili člane svetov krajevnih skupnosti. GORENJSKA KREDITNA BANKA s svojimi poslovnimi enotami razpisuje za vlagatelje vezanih hranilnih vlog In deviznih računov veliko nagradno žrebanje 11. februarja 1970. v Kranju 1 avto zastava 850 5 potovalk 5 šivalnih strojev 10 likalnlkov 5 gramofonov 10 odej 10 tranzistorjev 10 osebnih tehtnic 10 jušnih servisov 10 potovalnih 10 garnitur brisač budilk 10 fenov 4 brivniki Iskra Stanovanjski varčevalci pa bodo prav t ako 11. februarja izžrebali 20 denarnih nagrad, za nakup gradbenega materiala ali opreme po izbiri. VARČEVALCI, SE JE CAS! Pohitite Sy svojimi privarčevanimi zneski v Gorenjsko kreditno banko. razvoju občine Kamnik v letu 1970. Število zaposlenih se bo letos povečalo za 4 odstotke. V industriji kamniške občine Je zaposleno okrog 5300 delavcev, najmočnejši podjetji pa sta Titan (1231) in Stol (1214) (podatki iz septembra 1969). Poprečni Izplačani mesečni osebni dohodki na delavca v kamniški občini v gospodarstvu so prek IGOOdin. Zanimivo je, da bo predvideno povečanje števila letos na novo zaposlenih preseglo naravni prirast prebivalcev v občini. J. V. Še enkrat: Naloge zveze mladine in proračun Na tem mestu je Glas preteklo soboto objavil bodico na naslov občinske organizacije ZM Kranj. Glas je očitno spregledal, da občinska skupščina družbeno političnih organizacij ni posebej povabila na skupno sejo svetov. Kolikor so bili posamezni »predstavniki« družbeno političnih organizacij prisotni, so bili le kot člani tega ali onega sveta. Mimogrede, »predstavnik« občinske konference ZM se ni udeležil »drugega dela seje«, ampak seje druge skupine svetov in to kot član sveta za industrijo in obrt. Zato ugotavljamo, da bodica bralca netočno informira. KRANJ Oba zbora kranjske občinske skupščine sta v Četrtek popoldne na 9. skupni seji pred bližnjimi zbori volivcev v kranjski občini razpravljala o resoluciji razvoja gospodarstva, zbiranju in porabi sredstev za splošno potrošnjo in o predlogu letošnjega proračuna. Dokončno bodo o tem sklepali na prihodnji seji skupščine v februarju. Seje so se udeležili tudi predsedniki krajevnih skupnosti, delavskih svetov nekaterih gospodarskih organizacij, predstavniki samoupravnih skupnosti in drugi. Pred razpravo o zgoraj omenjenih osnutkih so podelili priznanja zveznega odbora Družina in gospodanjstvo nekaterim krajevnim skupnostim oziroma njihovim predsednikom, ki so v letu akcij krajevnih skupnosti, dosegle pomembne uspehe v kranjski občini. Uvodne misli k osnutku resolucije in predračuna sta podala predsednik skupščine in predsednik sveta za finance. Tov. Slavko Zalokar je podrobno orisal letošnji razvoj in se dlje časa zadržal pri izvozu, zaposlovanju, izbraževanju, investicijah, sredstvih za krajevne skupnosti in drugem. O teh in drugih vprašanjih, kakor smo že omenili, bo tekla razprava na zborih volivcev, ki se bodo v občini začeli jutri (nedelja) in bodo trajali do 1. februarja. Na seji so sprejeli tudi odlok o kritju razlike v stanarini za letos. A. 2. RADOVLJICA V sredo je bila v Radovljici 10. skupna seja obeh zborov občinske skupščine na kateri je predsednik Stanko Kajdiž uvodoma med drugim pojasnil osnovne značilnosti letošnjega osnutka proračuna — o njem bodo sklepali na seji skupščine v začetku februarja — in pudaril, da bodo letos v občini namenili znatno večja sredstva za temeljno izobraževalno skupnost. Druga pomembna novost pa je, da bodo krajevne skup- I nosti v občini dobile sicer nekaj manj-sredstev kot lani, vendar bo občinska skupščina iz proračuna in z najetjem posojila posebej zagotovila okrog 250 milijonov starih dinarjev za vzdrževanje ziroma ureditev nekaterih cest III. in IV. reda v občini. V nadaljevanju seje so potem sprejeli sklep o ustanovitvi sveta gorenjskih občin, ki naj bi kot posvetovalni oziroma kot koordinacijski organ obravnaval družbeno-ekohomska, samoupravna, socialna, kulturna, prosvetna, gospodarska .in druga vprašanja Grenjske. Prav tako so na seji sprejeli odlok o zazidalnem načrtu za zahodni del Lesc. Na tem področju je predvidena blokovna in zasebna gradnja, trgovski lokali, varstvena ustanova itd. Osrednja točka dnevnega reda pa je bila razprava o problematiki telesne kulture v občini, študijo o tem je izdelal šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani. Na seji so izredno ugodno ocenil opravljeno delo na tem področju (uredil jo je prof. šugman Rajko). Sprejli so vrsto sklepov, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj telesne kulture v občini. O tem bomo še pisali. A. 2. TRŽIČ Predsednik skupščine občine Tržič je v petek sklical skupno sejo obeh zborov skupščine občine Tržič. Na dnevnem redu je bilo sprejetje programa gospodarskega razvoja v občini za leto 1970, ter financiranje negospodarskih investicij ter predlog proračuna za letošnje leto. Odborniki so razpravljali tudi o zbiranju prispevka gospodarskih organizacij za gradnjo šol. Nadalje so sprejeli tudi odlok o procentu sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za kritje razlik v stanarini za leto 1970. Kranjčani! Zaradi urbanistične ureditve vašega mesta zapiramo KRANJ, KOROŠKA 8 od ponedeljka 26. januarja naprej IREHRAIMA EXPORT- IMPORT • LJUBLJANA JUGOSLAVIJA Vsem potrošnikom se zahvaljujemo za obisk in zaupanje. G O N J S «Hl KREDITNA BANKA ZAVAROVALNICA SAVA — PE KRANJ Ponovno objavljamo prosto delovno mesto cenilca škod za stanovanjske premičnine in električne stroje in aparate (televizorji, pralni stroji in ostali gospodinjski aparati). Sklenjeno bo delovno razmerje s polnim delovnim časom. Delo je v glavnem terensko. Pogoji: višja izobrazba eiektro-stroke — šibld tok in 3 leta prakse pri popravilih električnih aparatov ali srednja izobrazba elektro-streke — šibki tok in 6 let prakse pri popravilih električnih aparatov. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v Kranju. Stroškov prevoza na delovno mesto ne povrnemo, stanovanja ni na razpolago. Osebni dohodek se obračuna po Pravilniku o delitvi OD. Preiskusni rok traja 6 mesecev. Razpis poteče 2. februarja 1970. Prošnje naj kandidati naslovijo na Kadrovsko komisijo Zavarovalnice Sava — PE Kranj, Oldhamska c. 2. Prvi razpis je bil objavljen v Glasu dne 13 . 21. 1969. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo — Kranj razpisuje Javni natečaj ZA ODDAJO OSMIH GARAŽNIH PARCEL PRI VODOVODNEM STOLPU V KRANJU 1. Za gradnjo pritličnih zidanih garaž. 2. Rok za začetek gradnje je pol leta, za dokončanje eno leto od objave razpisa. 3. Izklicna cena je 16,00 din za 1 m2 zemljišča (v njej so zajeti stroški odškodnine za zemljišče, stroški urbanistične in lokacijske dokumentacije, lokacijska odločba, stroški natečaja vključno stroški opravil za zemljiško-knjižni prenos. 4. Eni garaži pripada 35 m1 zemljišča nerazdelno. 5. Celotni znesek je treba plačali v petnajstih dneh po podpisu pogodbe; 6. Višina varščine je 300,00 din. 7. Rok za predložitev pismenih ponudb je do 20/2-1970, do 12. ure. Na ovojnico napišite »Natečaj za garaže pri Vodovodnem stolpu — ne odpiraj!«. • Prednost pri izbiri parcel ima, kdor ponudi več kot je izklicna cena. Obrazloženi razpisni pogoji in obvezni obrazec ponudbe ter informacije so na razpolago na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 4, v ponedeljkih in petkih od 9. do 12. ure in v sredah od 14. do 16. ure. Železarni manfka surovin čeprav so jeseniški železarji v novem letu svoje delo dobro zastavili in uspešno opravili svoje obveznosti v prvi dekadi, so se pred njimi odprle nove težave. Gre za kritično stanje zalog surovin in polizdelkov, ki jih rabijo v svojem proizvodnem procesu. Zaloge koksa znašajo le še okoli 3.0(30 ton, kar zadošča desetdnevnemu obratovanju. Če pa se ob tej zelo nizki zalogi pojavijo še vremenske težave ali prevozne ovire, pomeni sedanja zaloga že kritično stanje. Do tega stanja je prišlo predvsem zaradi tega, ker jo koksama Lukovec zaradi dolgovanja ustavila dobavo koksa, oziroma medtem sklenila pogodbo za izvoz, ker jim trenutne svetov-ne tržne razmere omogočajo prodajo koksa po visokih cenah kljub temu, da ima sklenjeno pogodbo z jeseniško železarno. Scte na intervencijo vodilnih delavcev Železarne, je urejena nuda'Jna dobave. Ta količina pa šc ne pokriva vseh potreb in pod-jetje išče uvozne ponudbe za 20.000 ton koksa. Do sedaj jim še ni uspelo dobiti uvoznika, ker je na svetovnem trgu ve!iko poprašsvanje po koksu, razen tega pa so tudi cene ze!o narasle. Bmkki težave imajo tudi z belim surovim in sfarhn železom, za kar je edina rešitev iz uvoza. Največja težave so z uvozom belega surovega železa, ki jra rabijo letos 70.000 ton in kateremu se giblje cena okoli 1.000 N din. Doslej so uspeli dobili uvoznika za 10.500 tOll za prvd tromesečje, medtem ko za preostale mesece še nimajo pogodb. Nekoliko lažje je z uvozom starega železa, ki ga rabijo za leto 1970 78.000 ton in kateremu je prav tako cena narasla za 10 dolarjev v primerjavi z minulim Ie!om. Zaradi težke nabave belega surovima železa in vi.:oke cene, bodo to vsaj delno nadome- ■nvn \tsam% ■■■■ Popravek V zadnji, 5. Številki Glasa z dne 21. Januarja nam jo je na trciji strani tiskarski škrat hudo zagodel.' Naslov članka, kjer pišemo o sestanku kluba odbornikov iz čirov, bi se ineral glasiti »17,5 milijonov za KS žiri« in ne »75 milijonov za KS Žiri«. Manjkat:; torej enica in decimalna vejica. Brnice prosimo, da nam pomoto dobrohotno oprostijo. stili z večjim uvozom starega železa. Poleg teh osnovnih metalurških surovin, imajo težave tudi z uvozom legur in niklja ter rezervnimi deli in reprodukcijskim materialom. Tudi cene feroleguram so narasle za 100 odstotkov, niklju pa celo za 300, nasproti minulemu letu. Osnovni vzrok za tako kritično stanje je poleg tržnih razmer, nelikvidnost železarne, ki ne more pravočasno plačevati niti domačih, niti zunanjih dobaviteljev. Skrajni napori vodstva podjetja so usmerjeni v to, da se realizira uvoz osnovnih surovin. Vse je odvisno od kreditov, ki jih iščejo pri bankah in izvršnem svetu Slovenije. Je športa! SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU ki bo od 2. 3. do 8. 3. 1970 V LJUBLJANI in ŠESTO SVETOVNO PRVENSTVO KOŠARKE ki bo od 16. 5. do 24. 5. 1970 TUDI V LJUBLJANI Na voljo vam bodo vstopnice za svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju ter kompleti vstopnic za vse finalne tekme svetovnega prvenstva v košarki kakor tudi posamezne vstopnice za vse tekme. Vsa pojasnila dobite v turističnem oddelku Creine Kranj, Koroška cesta 4 ali po tel. 21 022 veleblagovnica ljubi jana REKLAMNA PRODAJA POHIŠTVA od 24. januarja do 12. februarja 1970 6 7. POPUST ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKE KREDITE, PRODAJA ZA TUJO VALUTO. blagovnic a ^'IvdTliMifl! š kofja I oka Pred današnjim občnim zborom ObSS Radovljica Kaj predlagajo? Danes (sobota) Imajo sindikati v radovljiški občini redni občni zbor. Ob tej priliki smo obiskali tri predsednike sindikalnih organizacij v občini in jih še pred občnim zborom, na katerem nameravajo oceniti delo in določiti nove naloge v prihodnje, zaprosili, da nam povedo, do katerih vprašanj bi sc moral sindikat določneje oziroma konkretno opredeliti. OBVESTILO Občane občine Radovljica obveščamo, da je predsednik SOb Radovljica sklical zbore volivcev v zvezi z obravnavo predloga smernic gospodarskega in družbenega razvoja In predloga proračuna občine za leto 1970. Zbori volivcev bodd: 1. 26/1-1970 ob 19. uri 2. 26/1-1970 ob 19. uri 3. 26/1-1970 ob 19. uri 4. 26/1-1970 ob 19. uri 5. 26/1-1970 ob 19. uri 6. 26/1-1970 ob 19. uri 7. 27/1-1970 ob 19. uri 8. 27/1-1970 ob 19. uri 9. 27/1-1970 ob 19. uri 10. 27/1-1970 ob 19. uri 11. 27/1-1970 ob 19. uri 12 28/1-1970 ob 19. uri 13. 28/1-1970 ob 19. uri 14. 28/1-1970 ob 19. uri 15. 28/1-1970 ob 19. uri 16. 29/1-1970 ob 19. uri 17. 29/1-1970 ob 19. uri 18. 29/1-1970 ob 19. uri 19. 29/1-1970 ob 19. uri 20. 30/1-1970 ob 19. uri 21. 30/1-1970 ob 19. uri 22. 30/1-1970 ob 19. uri 23. 30/1-1970 ob 19. uri 24. 2/2-1970 ob 19. uri 25. 2/2-1970 ob 19. uri ' 26. 2/2-1970 ob 19. uri Radovljica,. Vrbnje, Gorica, Nova vas Brezje, Dobro polje, Noše, Črnivec, Peračica Mošnje, Zg., Sp. Otok, Globoko Ljubno, Posavcc, Otoče, Prapročc Kamna gorica Kropa Zg., Sr., Sp. Dobrava, Lipnica, Mišače, Brezovica Podnart, Ovsiše, Zaloše, Prezrenje, Poljšica, Rovte, Cešnjica, Dobra-vica Lancovo, Ravnica, Vošče, Sp., Zg. Lipnica, Brda Begunje, Poljče, Podgora, Zgoša, Zapuže, Dvorska vas Lesce, Hlebce, Hraše, Studenčice Zasip Rečica Zagorice, želeče, Grad Sp. Gorje, Podhom Zg. Gorje, Poljšica, Krnica, Grabče, Mevkuš, Perniki, Višclnica Mlino Ribno, Bodešče, Selo, Koritno Boh. Bela, Obrne, Kupljenik, Slamniki Koprivnik, Gorju-še, Goreljek Cešnjica, Jereka, Podjelje Nomcnj Boh. Bistrica, Ravne, Nemški rovt, Bitnje Srednja vas Polje, Brod, Savica, Kamnje, zlan, Ribčev laz St. Fužina^ Stu-dT, Ukane velika sejna dvorana SOb Gostišče »Dobrča« Brezje Kulturni dom Mošnje TVD Partizan Ljubno Kult. prosvetni dom Kamna gorica Sind. dom Kropa Zadružni dom Sr. Dobrava Kulturni dom Podnart Zadružni dom Lancovo prostor družbenih organ. — KU Begunje dom družb, organizacij Lesce Kulturni dom Zasip Gasilski dom Rečica Dom družb, organizacij (Troha) Dom svobode Sp. Gorje Dvorana KZ "Zg. Gorje v prostorih garaže Bled-Mlino Zadružni dom Ribno Mladinski dom Boh. Bela Osnovna šola Koprivnik dvorana gas. doma Cešnjica bivša osn. šola Nomenj Kino dvorana Boh. Bistrica dvorana na KU Sr. vas Gasilski dom Kamnje dom ZB (biv. trgovina) St. Fužina ni še ni uskladilo samoupravnih aktov. Sindikat bi tudi na tem področju moral sprejeti nekatera konkretna stališča.« Jože Meršol, predsednik sindikalne organizacije v Verigi »Pričakujem, da se bomo na zboru dogovorili za najnižje osobne dohodke zaposlenih v naši občini. Drugo vprašanje, ki je do neke mere prav tako povezano s povečanjem življenjskih stroškov, pa so regresi. Podjetja v naši občini imajo to različno urejeno. Menim, da bi pri tem morali sprejeti določen minimum za regrese, ki naj bi ga potem osvojili v vseh delovnih organizacijah. Podoben dogovor bi bil najbrž potreben tudi za izplačevanje nadomestil za boleznine. Tudi to imajo v delovnih organizacijah različno urejeno, da ne govorim o težavah, s katerimi se danes srečujejo nekateri invalidi. Ob tej priliki pa bi rad opozoril na možnosti, ki jih delovnim organizacijam daje XV. ustavni amandma. Mnogo delovnih organizacij v obči- Franc Podjed, predsednik sindikalne organizacije v Al-miri: »Želim, da bi bila na občnem zboru podana kritična ocena o dolu sindikata v občini v minulem letu. Pri tem mislim predvsem na vlogo, ki jo je imel občinski sindikalni svet, pa tudi sindikalne organizacijo, do posameznih obravnavanih vprašanj. Morda se bo komu zdela ta pripomba nesmiselna. Povedal sem jo zato, ker menim, da bi moralo biti v prihodnje med občinskim sindikalnim svetom in sindikalnimi organizacijami boljše sodelovanje. Druga stvar, za katero mislim, da v občini ni prav zaživela, so samoupravni oziroma družbeni dogovori, čeprav so bili sindikati med prvimi, ki so se zavzemali za njihovo učinkovitost. Kaže, da smo tu še vedno na pol poti in nc bi bilo odveč sprejeti nekatera konkretna stališča, do delitve dohodka v delovnih organizacijah, do akumulativnosti in podobno.« Maks Vrečko - starejši, predsednik sindikalne organizacije v Elanu: »Menim, da naloge, ki nas v prihodnje čakajo sindikalne delavec oziroma člane sindikata niso majhne. Še vedno nismo uspeli ustvariti tesnejših stikov med sindikalnimi organizacijami in občinskim sindikalnim svetom. Morda je prav tu vzrok, da še nismo ocenili potek izvajanja reforme in zavzeli nekaj resnih ter konkretnih stališč do zviševanja cen. Predlagam, da se v prihodnje ob različnih primerjavah izogibamo poprečnim osebnim dohodkom. Poprečja so varljiva. Pomembna so razmerja med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki. Prav tako bi morali oceniti nekatera vprašanja na področju zaposlovanja. Predvsem mislim na zaposlovanje mladih in večjo skrb za kadre z višjo in visoko izobrazbo. Nazadnje pa predlagam, da naredimo korak naprej pri obveščanju delavcev. Menim, da so delavci mnogokrat premalo in preslabo obveščeni o različnih dogodkih, težavah, načrtih in podobno v delovnih organizacijah, občini in tudi v širšem merilu.« A. zalar KOmpaS Kranl VAS VABI NA Catktoil drsalno revijo v Celovcu od 3. do 15. februarja Samo za 15 din -en dan zimskega veselja! Za 15 din si lahko privoščite neomejeno uporabo žičnic in vlečnic, topli obrok hrane (enolončnico), pa še prevoz na smučišča Ljubelja in Zelenice. Oglasite se v poslovalnici KOMPASA KRANJ. Vse informacije dobite v Kompasovi poslovalnici — Kranj tel.21-431 » • SPOMINI NA PRIHODNOST knjiga, ki Je razburila svet in postala najbolj brano delo leta 1969! Delo posreduje slovenskim bralcem zaloiba Mladinska knjiga! Utopija naše preteklosti ali problem, ki mu znanost se ni kos. Erich von Daniken je prepričan, da so naše prednike obiskala bitja z drugih planetov, iz drugih sončnih sistemov — in sicer ne enkrat! Gradivo o tem je objavil v knjigi SPOMINI NA PRIHODNOST Cena: 40 din. Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pa jo pri poverjenikih in zastopnikih založbe ali pa pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga s spodnjo naročilnico. NAROČILNICA G-l Ime in priimek: S. 3 Natančen naslov: Nepreklicno naročam knjigo SPOMINI NA PRIHODNOST. Ceno 40 din bom plačal(a) — naenkrat — v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 20 dinarjev — takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige v Ljubljani 50M-30/L Datum: Podpis: GLASBILA GRAMOFONSKE PLOSCE vseh vrst HERGETH KLAGENFURT - CELOVEC, Burggasse 23 33 •••••••< Kakšni so obeti za leto 1970? Razgovor s predsednikom občinske skupščine Tržič Marjanom Bizjakom — Tovariš predsednik, kakšno bo leto 1970 za tržiško občino? Ali lahko v kratkem poveste, kakšna bo po predvidevanjih rast gospodarstva In kako bo z osebnimi dohodki? — V letu 1970 bo po predvidevanjih tržiško gospodarstvo raslo s podobnim tempom kot lani, tako v fizičnem obsegu kot tudi v finančnih rezultatih. Vendar pa menim, da bo letošnja gospodarska situacija nekoliko slabša od lanske, predvsem zaradi težav tekstilne industrije, saj za sedaj še ni nobenih znakov, da bi sc tekstilna industrija v letu 1970 »izvlekla« iz težav. Za tržiško gospodarstvo pa je tekstilna industrija vsekakor zelo pomembna, saj dela v njej približno tretjina zaposlenih. Tekstilna industrija letos ne predvideva nobenega bistvenega povečanja proizvodnje niti dohodkov. Računamo, da se bodo poprečni osebni dohodki v občini letos povečali za 7,5 odstotka, število zaposlenih pa za 3 odstotke. Prispevna stopnja iz osebnega dohodka bo ista kot lani — to jc 4,63. — Razdeljevanje donarja iz občinskega proračuna med proračunske potrošnike Je najbrž vsakoletna zelo težavna naloga. Bo letos lahko občina ugodila vsem željam in zahtevam? — Po predlogu proračuna sc bodo letos sredstva občinskega proračuna povečala za 29 odstotkov, številka je velika zato, ker smo v letošnji proračun prinesli sredstva iz lanskega leta. Precej denarja smo namenili za šolstvo. Letos sc bodo zato sredstva temeljne izobraževalne skupnosti povečala za dobrih 18 odstotkov. S takim povečanjem smo sc izenačili z gorenjskim nivojem sredstev namenjenih šolstvu. Čeprav smo namenili največ denarja iz proračuna za šolstvo, bodo po predlogu tudi ostali potrošniki proračuna dobili nekaj več denarja kot lani. Vsem zahtevam pa ne bomo mogli ugoditi, saj so potrošniki proračuna zahtevali za dobrih sto milijonov dinarjev »preveč«. Več sredstev smo letos namenili za socialno varstvo, narodni obrambi, občinski zvezi kulturno prosvetnih organizacij, zvezi za telesno kulturo ter za proslavo 650 - letnice Tržiča. Na splošno lahko rečem, da bo letos položaj vseh teh dejavnosti, ki se financirajo iz občinskega proračuna, boljši. Vsekakor pa bomo pri razdeljevanju sredstev tudi za bodoče vedno upoštevali ne samo obstoj različnih društev, pač pa predvsem njihovo aktivnost. — Občane prav gotovo tudi zanima, koliko jc letos v pro- računu namenjeno za ureditev cest? — Zavedamo sc, da je ureditev in gradnja cest v občinskem merilu zelo pomembna. Zato smo namenili iz ostanka sredstev lanskega leta celih 13 milijonov dinarjev za ceste, medtem ko je vsega skupaj predvideno v proračunu za rekonstrukcije cest in ulic 84 milijonov din. Ob vsem tem bomo seveda pomagali z denarjem tudi krajevnim skupnostim pri njihovem prizadevanju za urejevanje njihovih skupnosti. Lahko rc-čem, da smo med redkimi občinami, ki kažemo za delo krajevnih skupnosti toliko razumevanja. Krajevnim skupnostim namreč odstopamo vsa sredstva iz prispevka za urejanje mestnega zemljišča. — In katere so še letošnje komunalne investicije? — Te so kar precejšnje. Ta dograditev vodovodov v občini smo namenili 43 milijonov din, ter za gradnjo treh mostov še 50 milijonov. Omenil bi še, da bo v letošnjem letu na Bistrici dog ' h 40 stanovanj. V razgovoru sicer nisva omenila vseh proračunskih postavk, tudi moram še poudariti, da so : le predlogi. Skupščina bo proračun sprejela, potem ko bodo povedali svoje mnenje o njem občani na zborih volivcev. L. Mencinger POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. OPEL REKORD, leto izdelave 1965, s prevoženimi 70.000 km Začetna cena 7.000 din. 2. ALFA-ROMEO (Guliati), leto izdelave 1966, s prevoženimi 33.000 km Začetna cena 27.000 din. 3. PEUGEOT 404. leto izdelave 1967, s prevoženimi 61.000 km Začetna cena 8.000 din. 4. ZASTAVA 850 SPECIAL, leto izdelave 1969, s prevoženimi 4.000 km Začetna cena 14.200 din. 5. ZASTAVA 750, leto izdelave 1963, s prevoženimi 46.000 km Začetna cena 3.200 dm. 6. FIAT 600-D, leto izdelave 1961 Začetna cena 2.800 din. 10 7. VW-1300, leto izdelave 1966. Začetna cena 10.000 din. 8. ZASTAVA 750, leto izdelave 1968, s prevoženimi 20.000 km Začetna cenr. 6.600 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 10.—12. ure prt Zavarovalnici SAVA PE Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica SAVA PE Kranj, do srede dne 28. L 1970 do 12. ure z 10% samoudele/bo od izklicne cene. 0970 17860653 Oživljena dramska dejavnost V Gorjah pri Bledu so sredi tega meseca v avli šole odprli razstavo del akademskega slikarja Iveta šubica in akademskega kiparja Staneta Jarma. Razstava bo odprta do 3. februarja. V kulturni sezoni 1969/70 bo v avli osnovne šole v Gorjah 9 razstav, prav toliko pa tudi v graščini v Radovljici. — Foto: F. Perdan Anton Medved: Stari in mladi Igralci iz Bohinjske Cešnji-ce so minulo nedeljo uprizorili na domačem odru Antona Medveda Stari in mladi. V Bohinjski Bistrici pa je gostovala z igro V kraljestvu Zlatorogovem amaterska dramska skupina kulturno umetniškega društva Srednja vas. Skratka, Zgornja bohinjska dolina je zadnje čase spet V četrtek, 22. Januarja Je pripotovala v Kranj skupina tridesetih kulturnih in prosvetnih delavcev iz Sabca in še sedmih občin iz Podrinja. V delegaciji, ki jo vodi sekretar medobčinske kulturne skupnosti v šabcu tovariš Aleksander Radovanovič so predstavniki Ijudsko-prosvet-nlh organizacij, domov kulture, knjižic, arhivov, delavskih univerz, muzejev, gledaliških odrov, klubov likovnikov in Bteratov kakor tudi predstavniki občinskih svetov za kulturo, sindikatov in drugih ustanov s podrinjskega področja. Pridružili pa so se delegaciji iz Sabca še zastopniki pobratenih občin iz sosednjih republik, iz Brčkega (SR Bosna in Hercegovina) in županje (SR Hrvatske). Namen prijateljskega obiska je, seznaniti se z našimi dosežki na področju ljudske prosvete in kulture ter preučiti ustroj naših ustanov, Id skrbe za razvoj teh dejavnosti. Takoj po prihodu (pripotovali so v Kranj naravnost iz Sabca) so bili gostje nastanjeni v hotelu Jelen, kjer Jih je po večerji pozdravil in zaželel dobrodošlico predstavnik kranjskih kulturrih delavcev. Pevski kvartet pa je gostom oživela v družabno kulturnem življenju. Igralske družine v obeh krajih pa se že pripravljajo na nove uprizoritve, tako da bi zimski čas kar najbolje izkoristili. Odrsko delo Stari in mladi je zanimiva drama iz kmečkega življenja ali prava ljudska igra. Pisatelj je v njej zelo preprosto, a pretresljivo v čast zapel nekaj naših pesmi. Naslednjega dne, v petek, 23. januarja, so bili srbski kulturniki najprej sprejeti na občinski skupščini, nato pa so si ogledali kulturne ustanove v Kranju. Obiskali so Prešernov spominski muzej, Ljudsko, študijsko in pionirsko knjižnico, Gorenjski muzej, Prešernovo gledališče, Glasbeno šolo in Delavski dom. Po kosilu v grajski restavraciji Hrib v Preddvoru so se gostje podali na Kokrlco, kjer jim Je domače prosvetno društvo pripravilo primer ljudsko prosvetnega udejstvo-vanja na vasi. Poleg ubranega petja je bil srbskim tovarišem prikazan slikovit baletni in športno-plesnl nastop. V prepričanju, da so se srbski kulturniki prt nas dobro počutili in da so si osvojili vsaj bežne vtise o naših naporih na IJudsko-pro-svetnem področju, smo se od gostov v prijetnem in prijateljskem vzdušju poslovili. Toda z zavestjo, da se bratom Srbom ne bomo nikoli dovolj oddolžili za gostoljubje, ki so ga v času vojne nudili tisočerim izgnancem z Gorenjske. C. Z. obdelal zgodbo o usodi ostarelih ljudi ter o njihovih nehvaležnih otrocih. V delu se pisatelj poglablja v naravo človeka, obenem pa upodablja njegovo ravnanje v medsebojnih odnosih. Riše izrazito dobre in k slabim dejanjem podvržene ljudi, med njimi lahkomiselnega in h go-spoščini nagnjenega kmečkega sina, ki se poroči z razsipno in nezvesto ženo, zraven pa pride še v roke mestnim sleparjem ter tako kot razpe-čevalec ponarejenega denarja konča v ječi. To je predvsem znanstveno vzgojna povest, napisana po tradiciji domačijske drame in v duhu krščanskega idealizma, drugače pa je dokaj stvarna in resnična podoba življenja. Cešnjanska igralska skupina se je lotila študija dela pod vodstvom režiserke in učiteljice Marinke Dobrave. Delo so opravili uspešno in z vso zavzetostjo in resnostjo. Njihova igra je bila naravno preprosta ter učinkovita, obenem pa dovolj povezana ter enovita. Izgovorjava je bila primerno tekoča in pravilna, potek dogajanja na odru pa so podajali tekoče in živahno. Igralci so dovolj upoštevali in primerno stopnjevali dramske konflikte in zaplete. Igrali so večinoma mladi ljudje, med njimi so bili nekateri celo prvikrat na odru. Tudi scena je bila primerna, enako razsvetljava in maske ter kostumi. Z uprizoritvijo so v celoti lepo uspeli. Tudi občinstvo je bilo zelo zadovoljno. Gostovali bodo tudi v drugih krajih. Pri tem pa se že pripravljajo, da bodo pričeli s študijem zgodovinske igre Josipa Jurčiča — Hči mestnega sodnika. J. B. V nekaterih krajih radovljiške občine so amatersko-kul-turne organizacije močno poživile dramsko dejavnost. Čeravno so v večini primerov težave zaradi priprav in vaj, ker so sodelavci in igralci pogostokrat zaposleni tudi v dveh ali treh izmenah, vendarle najdejo čas za vaje. Samo minulo soboto in nedeljo je bilo kar več uprizoritev: v Ribnem so imeli domačo premiero ter ponovitev komedije RAJ POTEPUHOV, v BOHINJSKI SREDNJI vasi so prav tako zaigrali domačo premiero V KRALJESTVU ZLATOROGA, medtem ko so igralci iz Podnarta gostovali s komedijo DAN ODDIHA v Mošnjah ter v Zasipu. Igralci dramske skupine pri Svobodi RUDIJA JEDRETICA v Ribnem so izbrali za letošnjo prvo premiero delo vesele in zabavne narave z nekoliko satiričnim prizvokom — komedijo RAJ POTEPUHOV. Pod režijskim vodstvom Zdravka Muleja so v igri nastopili večinoma mladi igralci. Razveseljivo je, da so se lotili študija s prejšnjo resnostjo ter zavzetostjo in so z uprizoritvijo tudi uspeli. Občinstvo je sprejelo mlade igralce z zadovoljstvom ter z odobravanjem. V sam potek dogajanja so se mladi igralci hitro vživljali in dosegli zahtevano komedijsko dinamiko, obenem pa so so pokazali precej smisla za oblikovanje situacijske komičnosti prizorov. Na nekaterih mestih je bilo sicer opaziti, da je bila premalo uglajena tehnika govora, vendar bodo te pomanjkljivosti slej ko prej odpravili pri nadaljnjih ponovitvah. Največji uspeh opravljenega dela pa je v tem, ker se je zbralo v igralski skupini v Ribnem toliko mladih in nadarjenih igralcev, ki bodo v prihodnje pokazali lahko še več. Tudi v nekaterih drugih krajih so že pričeli z vajami za igre v zimskem času. V Mošnjah so se pred nedavnim tudi že predstavili s prvo domačo premiero, medtem ko že vadijo tudi na Lancovem. Posebno delavni pa so v letošnji sezoni igralci v Begunjah, koder so zelo uspešno naštu-dirali mladinsko igro MODRA VRTNICA ZA PRINCESKO ter Potrčeve KREFLE. Naslednje delo, ki ga bodo uprizorili pa bo komedija Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo. Po prvi premieri v Zlatorogovem kraljestvu bodo v Srednji vasi naštudirali še komedijo Hoobson v škripcih in mladinsko igro Ptički brez gnezda. Na Bohinjski Beli bodo predstavili Molčeča usta, medtem ko imajo načrte tudi v drugih kulturnih organizacijah. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Radovljica pripravlja vsako leto z igralci ter režiserji pogovore in seminarje. Tudi pred sedanjo sezono lani novembra so skupno zasnovali repertoarni načrt in se dogovorili za občinsko dramsko srečanje, ki bo letos v aprilu ali maju. Posebno razveseljivo je, da so pričeli z dramskim delom na novo ponekod, koder že dolgo ni bilo domačih uprizoritev. Tako se je zbrala mladina v Podnartu, kjer so s prvo uprizoritvijo Dan oddiha zelo uspeli. Tudi v drugih krajih se zlasti mladina čedalje bolj zanima za kulturno delo bodisi v mladinskem klubu ali v kulturni organizaciji. J. B. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. slikarja Igorja Pleska. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Plan-šarska kulturna na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja akad. slikar Kamilo Legat. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10. — 12. ure in od 17. — 19. ure, stalne zbirke pa od 17. — 19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10. — 12. ure. TUDI LETOS NA PUSTNO SOBOTO 7. FEBRUARJA Prijetno poslovanje v hotelu EVROPA KRANJ Rezervacija s pustnim menijem 30 din, s sobo 57 din Ocenjevanje ob 23. uri. mask bo Zitopromet Senta prispeva 3 velike nagrade: vreča moke za krofe in dva paketa testenin. Poleg teh, bodo še druge nagrade za najboljše maske. Obisk kulturnikov iz srbskega Podrinja RAZPISUJE Izlet na drsalno'revijo v Celovec — od 5.—.15. II. 1970 Zimske počitnice v Bohinju Zimske počitnice ob Belem jezeru l Avstrija)* ' Smučarske izlete na Vogel --mladinski paket Izlet na svetovno smučarsko prvenstvo v Val Gardeni ' (Italija)., § . Jrans&u/Zst Ponosna bela ptiča med obrežnim rastlinjem blejskega jezera sta že nekaj časa posebnost Bleda. Marsikateri turist poišče ob bregu ti dve lepi beli ptici doma s severa in napravi posnetek za spomin, čeprav je labod vajen mraza, bi huda zima, ki bi prekrila blejsko jezero z ledom, verjetno samo ljubitelje teh v naravi zelo redkih ptic — prikrajšala za vsakodnevno snidenje z labodoma. Ali se hitro starate ? Vsak človek ima tri različne starosti: koledarsko starost, biološko starost, ki ustreza stanju telesa, ter psihološko starost, ki je odvisna od počutja. Najnovejša dognanja dokazujejo, da lahko človek tudi v visoki starosti obdrži vso svojo življenjsko silo. Obrabo telesa, ki so jo prej pripisovali »zobu časa« je treba v resnici prisoditi raznim boleznim. Poapnenje žil, na primer, je veljalo za normalen starostni pojav. Danes so znanstveniki prepričani, da je skleroza bolezen, ki nastane zaradi pomanjkljivega kemijskega ravnotežja v telesu. Pomembne vlogo pri staranju ima tudi prevelik napor. Nune na primer redkeje obole za srčnimi boleznimi, rakom, želodčnimi in črevesnimi motnjami kot druge ženske. Njihova delovna sposobnost sega daleč čez 65. leto, umrjejo pa navadno tudi v visoki starosti. Tudi okolje in podnebje vplivata na človeko staranje. Pod močnim soncem na primer postane koža, suha in raskava ter zgubana. Statistika v ZDA na primer dokazuje, da žive prebivalci Južne Karoline, ki ima vroče *in vlažno podnebje, poprečno le 66,4 let, medtem ko je poprečna starost prebivalcev Nebraske 71,9 let. Lasje prično siveti na splošno s 35 leti, lahko pa tudi že z 20 ali s 50. Za zgodnji začetek sivenja las jc več vzrokov: nedohranjenost v otroških letih, premočno ali preslabo delovanje endokrine žleze ali pa tudi duševni in fizični pretresi. Pešanje sluha jc starostni pojav, vendar pa se z boleznijo to zlo še poveča. Ameriški raziskovalci so ugotovili, da so na primer nekateri 70-letni starci slišali prav tako dobro kot sedemnajstletniki. Prepričani so, da se je sluh ohranil tako dobro zaradi življenja v tihem in mirnem okolju, ker ni bilo za sluh nooenega škodljivega ropota. Glede seksualnih problemov, ki naslajajo s staranjem, sc večina zdravnikov strinja, da nimajo fizičnih, pač pa psihološke vzroke, študije so poka7?!c, da je 70 odstotkov zdravih poročenih moških in žensk ostalo še po 70. letu spolno aktiv-•nih. Ali lahko zadržimo pojave staranja? Gerontologi menijo, da jih uspešno zadržimo s prehrano. Dokazano je, da zmernost pri jedi podaljšuje življenje. Odvečna maščoba ni le breme, ampak tudi živo tkivo, ki mora biti prekrvav-ljeno, to pa pomeni, da mora srce pošiljati tja vsako minuto še dodatne količine krvi. Potni listi (stari) ostanejo v veljavi Z novim letom so začeli na vseh pristojnih občinskih uradih uporabljati za izpolnjevanje potnih listov posebne stroje, pa tudi novi potni listi so drugačni od sedanjih. Na ta način so postali podatki v potnih listih Jasnejši, bolj čitljivi! V zvezi z novim načinom izpolnjevanja podatkov in novimi potnim Usti, ki so se pojavili, so se nekateri občani obrnili na pristojne občinske urade z vprašanjem, če so njihovi potni listi še veljavni. Načelnik oddelka za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj Je povedal, da so sedanji potni Usti prav tako veljavni kot pred uvedbo novih potnih listov. Veljavnost pa podaljšujemo — kot je znano — vsaki dve leti. Vendar pa bodo pristojni organi pri podaljševanju veljavnosti potnih listov le te zamenjavali z novimi (ki so prirejeni za strojno vpisovanje podatkov), le če bodo potni Hstl ali raztrgani, zamazani ali če bo premalo prostora za vpisovanje viz in podobno. LM Prijave: v tur. poslovalnicah: Škofjfc Loka.vi Ljubljana. Radovljica^ Bled ih Bohinj^ ' Hranilne vloge in devizne račune obrestujemo nevezane 6 % vezane do 7,5 °/o Veliko nagradno žrebanje vezanih vlog 11. februarja 1970 Naj vas ne skrbi! Zaupajte svoje denarne posle Gorenjski kreditni banki NA BLEDU — JESENICAH — V KRANJU — RADOVLJICI — ŠKOFJI LOKI — TRŽIČU Vaše zaupanje nagrajujemo s hitrim in tajnim poslovanjem, z visokimi obrestmi in vrednimi nagradami ob nagradnih Poročila, ki prihajajo iz Nigerije po zlomu Biafre, so dokaj spodbudna, kar zadeva splošno varnost nesrečnega plemena oziroma naroda Ibo. člani mednarodne komisije, med katerimi so bili Kanadčani, Irci, Britanci in Poljaki, so med zadnjimi operacijami zveznih nigerijskih čet hodili po »vročem« ozemlju in niso nikjer opazili »znamenj iztrebljanja prebivalstva,« ali slišali o čem takem, kakor pravijo v poročilu. To ne pomeni, da morda ni prišlo do kakih manjših obračunov, o katerih svet ne bo nikoli zvedel. Toda zmagovalcem je treba vendarle priznati, da so v prvih dneh po zmagi — posebno z vrha — dajali izjave, ki kažejo, da sta zmagali razsodnost in strpnost. Spet je treba opozoriti, da nigerijski šef Jaku-bu Govvon, ki velja za »goloba«, le ne more držati v rokah vseh niti poveljstva in da se »na terenu« lahko zgodi marsikaj, o čemer vodstvo v glavnem mestu Lagosu nič ne ve. Značilen primer za takšno »samostojno« ukrepanje na fronti so bili letalski napadi z raketami In bombami na civilno prebivalstvo v Abi in drugih mestih. Upanje Po prihodu bivšega načelnika biafrskega generalštaba polkovnika Philipa Efionga v Lagos in podpisu brezpogojne vdaje je general Govvon po radiu oznanil Nigeriji in svetu, da je državljanska vojna, ki je terjala dva milijona človeških življenj in je trajala dve leti In pol, tudi uradno končana. Zagotovil je vsem prebivalcem, ki »spoštujejo zvezno oblast«, varnost in poudaril, da so vsi državljani Nigerije enakopravni. Ko to pišemo, še vedno nimamo zanesljivih poročil o tem, kam se je zatekel bivši voditelj Biafre general Odu-megvvu Ojukvvu, ki je tik pred razsulom pobegnil iz Biafre. Po prvih poročilih se je bil zatekel v Zambijo, ki je skupaj s Tanzanijo in Gabonom že prej priznala Biafro. Toda zambijski minister za zunanje zadeve Je izjavil novinarjem, da Ojukvvu ni prispel v Zambijo. Dejal je tudi, da ne ve, kje je zdaj Ojukvvu. Morda res ne ve, morda pa zambijska vlada meni, da še ni dozorel čas, da bi javnosti odkrila sedanje bivališče poraženega Ojukvvuja. Zadnje ure biafrskega vodstva so bile dramatične. Po nekaterih poročilih je Ojukvvu menda zahteval, da se je treba bojevati naprej. Usodna seja biafrske vlade je bila v petek, 9. januarja v Iklti. Biafrski voditelji pod vodstvom pravosodnega ministra Luisa Mbanefa so dali Ojukvvuju ultimat. Moral je odstopiti. Medtem poročajo o številnih pošiljkah pomoči v hrani, oblačilih in zdravilih, ki prihajajo od zunaj. Ta bo morda zadostovala za prvo silo, toda dolgoročni problem ostane. Ta ni samo materialne narave, kako nahraniti ibovsko prebivalstvo in mu omogočiti normalno življenje, ampak tudi politične in duhovne. Kako dolgo bo trajalo, da se bodo v srcih ljudi zacelile rane in potihnilo sovraštvo, ki ga je rodila državljanska vojna? Na to bo lahko odgovoril samo čas. Podpredsednik ZDA Spiro Agnevv se je po večtedenski turneji po Aziji, na kateri Je obiskal 11 držav, vrnil v Washington. Nazadnje je obiskal Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer je doživel nekaj demonstracij proti vojni v Vietnamu. Sicer pa je bilo njegovo potovanje dokaj »mirno«, vsekakor dosti mirnejše od potovanja nekega drugega Nixonovega odposlanca, nevvvorškega guvernerja in multlmilljonarja Nelsona Rockefellerja, ki je lani hodil po državah Latinske Amerike. Kaže pa, da je bil Agnevv prav tako slaba < izbira za tako poslanstvo, kakor je bil Rockefeller. Agnevv je človek »preprostih« načel, ki jih je mogoče strniti v enem reku: kdor ni z nami, je proti nam. To je človek, ki je pred volitvami jeseni 1967 na vprašanje, zakaj ne obiskuje velemestnih getov, odgovoril: »čemu, saj so vsi enaki.« To je človek, za katerega so vsi nasprotniki ameriške vojne v Vietnamu »pomehkuženi sno-bl«. Azijskim voditeljem je razlagal novo Nixonovo politiko do Azije. In četudi je ta politika nekoliko boljša od prejšnje, je dvomljivo, ali je bil Agnevv najbolj primeren človek, da bi jo pojasnjeval Aziji. in dogodki ■ Na podlagi 84. člena statuta občine škofja Loka (Uradni vestnih Gorenjske, št. 10-68/64) sklicujem 8. skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občine Škofja Loka, ki bo v sredo, 28. januarja v sejni dvorani občinske skupščine. ..« Tako piše na vabilu skupščine občine Škofja Loka, ki so ga pred dnevi poslali odbornikom. Žal ne povedo, ob kateri uri naj bi bila ta seja. Očitno je, da ima sesiavlja-lec točncjšo navedbo časa za golo formalnost, ki jo je treba opustiti, saj vendar že vrabci na strehah čivkajo, da najvišji loški predstavniški organ zadnjih sto let nazaj zaseda vsako tretjo ali četrto sredo od 16. ure dalje. Stavimo, da bo seja tudi tokrat ob štirih popoldne! Ta teden je dobilo dovoljenje za prvi komercialni polet gigantsko letalo Boeing 747, ki jc prvič poletelo na progi Nevv York — London. Velikan je dolg 70 metrov. Kabina letala jc tako široka, da lahko v eni vrsti sedi devet potnikov, med sedeži pa sta dva prehoda. Boeing 747 lahko sprejme prek 360 potnikov. — Na sliki zgoraj je veliki model novega velikana med letali, spodaj pa je pogled v kabino s potniki. KRANJ Veletrgovina Živila Kranj • veleprodaja • maloprodaja • gostinstvo s« priporoča cenjenim potrošnikom po vse] Gorenjski OPAVA — ulica Petra Bczruča. Na desni njegova rojstna hiša Pot po češki Moravski OPAVA — Glavni trg z gledališčem in mestno hišo Severna Moravska jc eden od desetih okrajev češkoslovaške socialistične republike. Združuje staro kronsko posest severne Moravske in južni del Šlezijc. Men 11.000 km2 in ima skoraj 2 milijon, prebivalcev. To je pokrajina močne železarske, strojne in kemične industrije, velikih po'jedelskih zadrug, znanih letovišč in turističnih centrov. Največja mesta so Ostrava, Olomouc, Harifov, Karvina, Opava in Pferov. Kulturno središče pokrajine je v zgodovinsko bogatem Olomoucu. SREČANJE Z OSTRAVO Na svojem potovanju po severni Moravski sem se najprej ustavil v največjem, čeprav ne najlepšem mestu te dežele, v Ostravi. Mesto s predmestji vred šteje kakih 300.000 prebivalcev. Na rahlo valovitem terenu ob vznožju in na pobočjih Marianskih gora se med hišami dviguje-jejo v zrak skupine dimnikov, ki noč in dan bruhajo dim in zavijajo mesto v sajasto prevleko. V zraku lebdijo delci saj, ki se oprijemajo obleke in zaidejo celo v usta in oči. Posebno mi je ostal v spominu ogromni kompleks Vit-kovickih železarn. Do leta 1838 so bile Vilkovice še nepomembna vasica blizu Ostra-ve. Tega leta pa sc jc zaradi bogatih nahajališč premoga začelo tukaj razvijati rudarstvo. Postavili so prvo visoko peč, v kateri so žgalj koks. V 140 letih se je vasica spre- j menila v mestno četrt, Vitko-vicke železarne pa so postale : največji rudai sko-metalurški kombinat v državi. Premog še danes kopljejo v bližini, I železno rudo pa uvažajo iz ! ZSSR in Švedske. Razmišlja- ' jo že tudi o tem, kako bi se | rešili sajastega oblaka, ki lebdi nad mestom. V dimnike so začeli . vgrajevati čistilne naprave. Ker pa so lc-te precej drage in jih zazdaj morajo uvažati, gre delo le počasi od rok. Precej na boljšem so naselja na periferiji mesta, npr. Poruba, kompleks modernih stolpnic z okrog 80.000 prebivalci. S središčem mesta jo veže dobro urejena mreža avtobusov, tralejbusov in tramvajev. Ker je Ostrava razmeroma mlado mesto, nima pomembnejših zgodovinskih spomenikov. Kulturno pomembna je umetniška galerija, opera, filharmonija ter vrsta kinematografov in gledališč. Eden od zanimivih spomenikov preteklosti je prav gotovo tudi staro židovsko pokopališče. Obiskal sem ga nekega jutra, ko je nad zemljo še lebdela debela plast megle in težak duh po trohnobl. To je dajalo kraju močan vtis zapušče-nosti. Kot opotekajoča se vojaki so stale dolge vrste teških črnih nagrobnikov, obra- ščenih s travo in mahom. Na mnogih kamnih so že odpadle črke, ali pa je dež izpral imena umrlih. Nekateri so končali v zloglasnih nemških taboriščih. Njihovi svojci, ki so kdove kako ostali živi in postavili spomenike, so po vojni zapustili deželo. Večina njih je odšla v Izrael ali ZDA. Grobovi so tako ostali zapuščeni. Kljub temu pa židovska skupnost v mestu no pusti pokopališče odstraniti. Naokrog rastejo moderne stolpnice, brnijo stroji in drvijo avtomobili, le ta mali kos zemlje je ostal zapuščen, kot bi se zamislil v burno preteklost in se zagrenjeno zaprl vase. Proste sobote, nedelje in praznike mnogi meščani izkoristijo za izlete v bližnje gozdnate obronke Beskidov in Je-senikov, kjer so postavljene kolonije počitniških hišic Mnoge so zelo okusno urejene in kot posebnost so mi ostale v spominu. Hišice so last delovnih kolektivov, nekatere pa so tudi od privatni-' kov. Ker je z nakupom avtomobila na češkem še vedno precej sitnosti, vložijo nekateri svoje prihranke v gradnjo počitniških hišic, kamor se vozijo še naprej kar z vlakom ali avtobusom. V bližini takih počitniških naselij so navadno tudi odlični smučarski tereni. BELA OPAVA Opava je majhno mesto bli/u Ostrave, zaradi mnogih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti pa bolj zanimiva. V mestnih ulicah se srečujemo z zgradbami vseh zgodovinskih stilov, od gotike do secesije. Najstarejši spomeniki so iz zadnje četrtine 14. stol., iz dube šlezijske opečne gotike. Veličastna iz opeke zidana je cerkev sv. Marije, ki je nekdaj pripadala nemškemu viteškem redu križarjev. Posebnost mesta so tudi mnoge mestne hiše iz dobe renesanse. Med drugo svetovno vojno je bila Opava skoro vsa porušena. V času padca Berljna so v Sleziji čakale močne nemške vojaške enote, da bi zadržale napredovanje sovjetske vojske in krile evakuacijo nemškega prebivalstva. Nemci so pred Opavo postavili močne barikade »o zapreke ter olajšali prehod drugim nemškim četam v ujetništvo Amerikancev, ki so se od zahoda bližali češkim mejam. Zmago Smitek (Se nadaljuje) VSAKO SOBOTO GLAS — Grozno! Se ti ne zdi, da bi moral naš sultan nujno k okulistu? — Ali ni tistole naš pilot? M* — Kdo bo zdaj govoril? Jaz ali vidve ... Mi i . U(i11 Uf' \il I'/ — No, draga, ali te ljubim ali te ne ljubim?... KRVOSES 24 Pijemo vedno več — slatine Vm kala, da amo pridno zaceli posegati tudi po ne-alkoholnlh pijačah, saj J« potrošnja mineralnih vod v zadnjem času v Jugoslaviji vedno večja. Do konca leta t9f$ so na primer v Radencih napolnllnl ln prodaB 113 milijonov steklenic radenske slatine, kar Je za 49 milijonov steklenic več kot leto prej. Tudi Perrvju Masonu se ne bo posrečilo izmazati vas iz te zagate, v katero ste se spravili sami. Po izjavi, katero ste pravkar dali, imamo zbrano vse, kar potrebujemo. Pokličite zdaj taksi, Mr. Mason pa ostane tu.« 14. Mason je na smrt utrujen stopil v prostore Drakejeve detektivske agenture. »Ali je Mr. Drake že šel domov?« je vprašal dekleta za pisalnim strojem. Zmajala je z glavo. »Ne, še vedno je tu. Mislim, da je v sobi št. 7, kjer je kavč, nekoliko legel.« »Samo za hip ga grem pogledat, če spi, ga ne bom motil. Je kaj novega?« »Kopica naših ljudi je na poti in semtertja se kdo oglasi, vendar posebno važnega ni nič. Mr. Drake poskuša najti mlado damo, ki se vam zdi tako važna. Naročil ml je, naj ga takoj pokličem, če bi jo našli.« »Hvala lepa! Prav potihem pojdem do vrat in bom pogledal, če spi.« Mason je po prstih stopal po hodniku do vrat, kjer je spal Drake in jih previdno odprl. Bila je to majhna soba z mizico, dvema stoloma in obširnim kavčem. Na njem Je ležal Drake in rahlo smrčal. Mason je nekaj trenutkov stal pri vratih ln ga gledal, nato jih je spet previdno priprl in hotel oditi, ko je v tistem hipu zabrnel zvonec na telefonu. Mason je za trenutek obstal, nato pa se vrnil k vratom ln jih spet odprl. Drake se je ravno prebudil in se skopal pokonci. Oči je imel še vse zaspane. Tipal je po slušalki in zamomljal: »Halo? ... Da . . . Kaj?« Razprl je oči in lenobno po-kimal Masonu. Nenadoma je Mason opazil, kako se je naenkrat spremenil njegov obraz, kakor bi mu kdo zlil škaf ledene vode na glavo. »čakajte! Kako je naslov? Dobro ... In ime . . .? Hvala! Zadostuje!« Drake je naglo načečkal nekaj na papir in nato dejal v slušalko: »Niti trenutek ne pustite hiše brez nadzorstva! če pojde ven, ji ostanite za petami! čez četrt ure bom pri vas. Okay!« Spustil je slušalko na vilice: »Perrjr, imamo jo!« »Koga?« »Geraldino Corning.« »Res?« »V resnici se imenuje Grace Compton. Tu imam njen naslov. Pri začetnici na prtljagi si kar prav ugibal.« »Kako pa si ji prišel na sled?« »To ti bom povedal med potjo. Pojdiva, Perry!« Drake si je s prsti poravnal lase, segel po klobuku ln hitrih korakov odšel po hodniku. »Ali bova vzela tvoj voz ali mojega?« ga je vprašal Ma- son, ko sta stala v dvigalu. »Vseeno ml je!« »Potem te vzamem s seboj v svojem, Pavel. Medtem, ko bom vozil, mi boš lahko pripovedoval . . .« Pohitela sta na parkirni prostor in naglo sedla v Ma-sonov voz. Ko je zadrdral motor, je začel Drake poročati. »Ogledali smo si v bližini izposojevalnice avtomobilov in v telefonskem seznamu poiskali vse trgovine z usnjenimi Izdelki, ki smo jih našli tam okoli. Odposlal sem pet mož, ki so obrali vse trgovine v okraju. Nekdo od njih je imel srečo. Iztaknil je prodajalca, ki se je še spominjal plavolaske, podobne opisu. Kupila je pri njem kovček in potovalni neceser in naročila tudi začetnici svojega imena. Plavolaska je plačala s čekom, ki je bil podpisan z Grace Compton. Prodajalec je slučajno tudi vedel, od katere banke je bil ček. Vse ostalo je bilo potem otročje lahko. Stanuje v bloku in je trenutno doma.« »Čast komur čast, Pavel! To je bilo odlično delo!« »Mogoče je še, da se motimo, saj smo končno lahko dali le zelo splošen opis. Poleg tega pa je plavolask na kupe, tudi takih, ki kupujejo kovčke.« »2e, že, vendar imam občutek, da smo na pravi poti.« »Pri naslednjem križišču kreni, prosim, na levo, Perry.« Mason je švignil okrog vogala in je nato po Drakovih napotkih zavil na tretjo desno prečno cesto.« »Tu nekje moramo najti prostor za parkiranje,« je dejal Drake. Mason je zmanevriral vozilo v prazen prostor med avtomobili. Izstopila sta in se napotila proti dokaj čednemu bloku. Pred vhodom je v avtomobilu sedel moški in prižgal vžigalico ter si nato prižgal cigareto. »To je eden mojih ljudi,« je dejal Drake. »Bi rad govoril z njim?« »Misliš, da je potrebno?« »Ne. Prižgal si je cigareto ln to je znamenje, da je ti-člca še tu.« Mason je stopil k seznamu stanovalcev in ugotovil, da stanuje Grace Compton v apartmaju 2-31. »Ali morava pozvoniti pri njej, Pavel, ali pa bi lahko vezna vrata odprl . . .?« »To pa ne bo težko!« r y ke je potegnil iz žepa ključ, ga vtaknil v ključavnico veznih vrat in ga obrnil. Vrata so se odprla. »Dvigala raje ne vzemiva!« je dejal Mason. Stopala sta po stopnicah, šla v drugem nadstropju po dolgem hodniku, dokler nista prišla pred vrata s številko 2-31. »Zdaj si pa ti na vrsti, Per-ry. Seveda te tvoj občutek lah- ko vara. Imamo samo površen njen opis.« »Poskusiva srečo!« Mason je pritisnil na gumb zvonca — dolgo, dvakrat kratko pa spet dolgo. Zaslišala sta nagle korake, nato so se odprla vrata. Pred njima Je stala plavolaska v pižami. »Moj bog, kaj pa hočeta?« »Gospodična Compton?« je vprašal Mason. Nezaupno ju je motrila. »Da, kaj želita?« »Rada bi se nekaj pogovorila z vami.« »Kdo pa sta pravzaprav?« »Ta je Pavel Drake, detektiv« »Kaj pa si dovoljujete! Jaz —« »Moje ime je Perry Mason. Kazenski zagovornik sem.« »No in kaj želite?« »Gospodična Compton, ali vam Je motel Pri mirnem počitku znan?« »Seveda mi je. Bila sem že enkrat tam, ln sicer s filmskim zvezdnikom- Pomislite, kar na lepem me je zapeljal. Zdaj pa sedim tu in se lahko tožarim z njim za alimen-te za otroka, ki je na potu. Neumno, kaj?« »Ste bili včeraj z Mr. Ste-vvardom Bedfordom tam?« je vprašal Mason. Priprla je oči. »Kam pa merite s tem? Povejte mi kar naravnost ali pa izginite, prosim!« »Rad bi samo nekaj informacij, preden bo to storila policija.« »Tako In zaradi tega pripeljete s seboj detektiva?« »Gospod je privatni detektiv.« »Aha, že razumem! Na vsak način bi radi izvrtali, kaj sem včeraj počela. Pa ste res posrečeni! Navsezadnje bi radi šli noter in morda pričakujete od mene celo, da vam bom postregla s pijačo.« »Miss Compton, Binneva Denhama gotovo poznate, kajne?« »Denham, Denham?« je mrmrala in zmajevala z glavo. »Ne spominjam se tega imena. Ali je bilo rečeno, da bi ga morala poznati?« »če ste tista, za katero vas imam, potem ste bili včeraj v Stevvardom Bedfordom v motelu Pri mirnem počitku, bungalov 15/16.« »Kaj res? Glejte no!« »Binneva Denhama so našli mrtvega v tistem bungalovu. Iz revolverja kalibra 38 so mu pognali kroglo v hrbet —« »Na obraz Ji je legla mrtvaška bledica. Umaknila se je, široko razprta oči in odprla usta. Zdelo se je kot bi hotela zakričatl, potem pa je pritisnila hrbet roke na ustnice. Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. ln 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 1930. SOBOTA 24. JANUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Ccz bele poljane — 9.50 Naš avto-stop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igrata violon-Čelist Ciril Skcrjanc in violinist Uroš Prevoršek — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih viž — 13.30 Priporočajo vam - 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje basist Tomislav Ncralić — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kinO — 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo sc ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Nove melodije — 21.15 Melodije meseca — 22.15 Oddaja za naše Izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Revija zabavnih melodij — 15.00 Jazz na drugem Programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Klavir v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.35 Lahka glasba — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Parada zabavne glasbe — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Obisk pri Matiji Bravni-Čarju — 20.30 Okno v svet — 20.45 Samospevi Milija Balaki-rcva — 21.15 Operni koncert — 22.30 Od Bacha do Barto-ka — 00.05 Iz slovenske poezije poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 S pianistom Borutom Lesjakom — 14.05 Po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z novimi ansambli domačih nape-vov — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Nedeljski operni stereo koncert — 17.30 Radijska igra — 18.08 Od Hindemitha do Vivaldija — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer —22.15 Plesna glasba — 22.40 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vas Drugi program 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 S popevkami po svetu — 14.35 Revija majhnih ansamblov — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Z zborom in orkestrom Dino Martinolli — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in glasbenih revij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z revijskim orkestrom Steve Race — 19.40 Pianist Horst Jankovvski z zborom — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Lirična drama — 23.20 Simfonija št. 2 — 00.05 Iz slovenske poezije 25. JANUARJA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.04 Veseli tobogan — 9.05 Koncerti- iz naših krajev — 10.25 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe ln dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turi. stični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s 26. JANUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 S triom Silva Stingla — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita za godala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba z orkestrom Domenico Savino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Grafike iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovaeiča — 20.00 Koncert Slovenske filharmonije z Beethovnovimi deli — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavna glasba iz studija Radia Beograd — 23.40 Z orkestrom Henry Mancini Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.25 Glasbene vinjete — 15.00 Popevke za vse — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z orkestrom Savoy — 18.00 Priljubljeni pevci zabavnih melodij — 18.35 Plesni zvoki današnjih t"-ii _ 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Svet in mi — 20.45 Odlomki iz scenske glasbe — 21.15 Literarni večer -r. 21.55 Večeri pri lovehskia skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK 27. JANUARJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Z ansamblom Moj mira Šepeta — 9.45 Slovenske narodne izvaja nn-sambcl orglic Miška Hočevarja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Uglasbene pesmi Srečka Kosovela in še kaj — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam —■ 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odlomek iz opere Faust — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca —-20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.25 Iz slovenske lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavna glasba iz studija radia Sarajevo — 23.40 Godala v noči Drugi program 14.05 Za šolarje — 14.35 Iz filmov in glasbenih revij — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.50 MelocUje za vsakogar — 17.35 Z revijskim orkestrom Paul Wcston — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Kitara, marinba in godala — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 lovenska zborovska pesem — 22.15 Flandrijski festival 1969 — 23.35 Fantazija za klavir in orkester — 00.05 Iz slovenske poezije Drugi program 14.05 Za šolarje — 14.35 Tri krat tri — 15.00 Melodije iz filmov — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Z orkestrom in zborom Ray Conniff — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 18.35 Popevke na sprehodu — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije. 28. JANUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcema Stanctom Mancini jem in Majdo Renko — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 12.39 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15 40 Majhen recital pianista Branimir j a Slakarja* — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18 40 Niš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza - 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Zarrreb — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Kai VVarner TRADICIONALNA maškarada maškarada v DOMU maškarada Partizan maškarada • Stražišču maškarada . bo 7 ji 70 maškarada NAGRAJENE MASKE! Rezervacije sprejema gostilna Benedik v Stražišču ČETRTEK fti ,29. JANUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Lahka glasba z orkestrom Miinchcn-skega radia — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.1<^Med koncerti Philipa Gcorga fala-mana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nemška romantika — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom VVeekend — 20. Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 četrtkov glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma skladb izvajalcev jazza — 23.40 Zabavna glasba iz studia radia Beograd Drugi program 14.05 Parada zabavne glasbe — 15.00 Pol ure z majhnimi ansambli — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sestanek ob ju-ke-boxu — 17.35 Veliki valčki in uverture —- 18.00 Popevke s tujih festivalov — 18.35 Z orkestrom 101 Strings — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanja o glasbi — 21.15 Scrcnada z goda«' — 00.05 Iz slovenske poezijo 30. JANUARJA 8.04 Operna matineja - 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.45 Samoborske popevke —• 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra violinist Pablo Casals — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje kvintet Anton Neffalt — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —- 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dve češki uverturi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — »18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom bratov Av-senik — 20.00 Poje moški zbor i/. Eupna — 20.30 Tops-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz club Drugi program 14.05 Za šolarje — 14.35 Filmska glasba — 15.00 Od popevke do popevke — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Ples z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke Latinske Amerike — 18.35 Glasba za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za razvedrilo — 20.05 Radijska igra — 21.15 Staro leto jc prešlo — 22.00 Flandrijski festival 1969 — 23.30 Koncert za klavir in orkester — 00.05 Iz slovenske poezije Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo m OBIŠČITE KRVAVEC Urejena smučišča Izredni popusti od ponedeljka do petka za mladino, smučarske učitelje, tečajnike, tekmovalce, člane smučarskih klubov In skupin. Informacije: CREINA Kranj telefon 21-022, 73-120 24. JANUARJA 17.10 Obzornik, 17.15 Tarta-rin v Aipah, 18.15 Prenos športnega dogodka, 1-9.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Serijski we-stern, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba, 18.20 Serijski film, 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.30 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA CREinfl 25. JANUARJA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Glasba ne pozna teme — III. del (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 12.20 TV kažipot, Športno popoldne, 16.45 Rokomet Jugoslavija : Francija (RTV Zagreb) — 18.15 Trinajsto pismo — ameriški film, 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi program: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 26. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) -- 17.50 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) 18.15 Obzornik, 18.30 Znanost in mi, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Glasba za mlade (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1, 20.35 TV drama, 21.40 60 letnica Edvarda Kardelja, 22.10 Dokumentarni film — Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sa-rajevo) — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) — 18.15 Družinski album, 18.30 Znanost in mi, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasba za mlade (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 27. JANUARJA 17.20 Veselje v glasbi, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Rokomet Jugoslavija : ZRN (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Nori Picrrot — francoski film,, 22.25 Veselje v glasbi, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI program: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet, 18.30 Telesport, 19.00 propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja TV Ljubljana (RTV Sarajevo) — 19.20 TV •pošta (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 28. JANUARJA 17.15 Mladinski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.30 Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Prvi koraki, 19.20 Kultura v delovnih organizacijah, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Manevri — predstava Drame Ljubljana, 22.10 Mednarodni jazz festival, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Veliki in majhni (RTV Zagreb) — 18.30 Sorodniki (RTV Sarajevo) - 19.00 Propagandna oddaja (RTV , Zagreb) — 19.05 Glasbeni dnevnik, 19.20 Velika pustolovščina (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 29. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Za-pojte z nami, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Človek — serijski film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Zabava vas Jerry LČvvis (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Bratje Karamazovi — serijski film, 21.25 Kulturne diagonale, 22.15 Zgodbe za vas — francoski serijski film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.45 Košarka Jugoslavija : Italija (RTV Zagreb) — Drugi program: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški quiz, 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Zakonska posvetovalnica, 19.20 Zabavna oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK; 30. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Peter Klepcc, 18.15 Obzornik 18.30 Kaj je to balet, 19.05 Svet na zaslonu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Dvanajsta noč — angleški film, 22.25 Malo jaz, malo ti — posnetek quiza, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.30 Baletna lepljenka (RTV Ljubljana) — 1400 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Ur h a ti i k priporoča Vozila modernejše tehnične izvedbe imajo namesto zavornih bobnov boljše kolutne (disk) zavore. Le-te imajo precej prednosti pred klasičnimi, lahko pa so tudi zelo nevarne. Ce ste vozili po snežni brozgi ali v močnem nalivu in podobno, se diski zmočijo. Ko pritisnete na pedal, ne morete zavreti. Upoštevajte naslednje! Ko sc vsedete v avto, najprej nekaj metrov vožnje rahlo pritisnite na pedal zavore, da se diski zaradi trenja temeljito osuše. Med nadaljnjo vožnjo nevarnosti nI več, ker se diski segrejejo zaradi vrtenja. Pomembno je to samo na začetku vožnje. Naj še omenim, da omenjena težava lahko nastane tudi po pranju v pralnicah. :*Wa^: liilKHiniiKillllililiillKilCIlllllilliHlUlIllllll STO LET ZABAVE IN CTIVA ZA ŠTIRI DINARJE NOSI IN SKRIVA V SLBI LEPA KNJIŽICA - PAVLIIIOVA STOLETNA PRATIKA! V prodaji februarja! Naročila sprejema »PAVLIHA« p. p. 208-IV LJUBLJANA iiuiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Športne prireditve PLANICA — Na 60-metrski skakalnici bo v nedeljo ob 10. uri republiško mladinsko prvenstvo v skokih za starejše mladince. KRANJSKA GORA — Jutri bo na 40-metrski skakalnici ob 14. uri republiško mladinsko prvenstvo v skokih za mlajše mladinec. GORJE — V nedeljo ob 9. uri bo v Gorjah letošnje prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke v solo tekih. MOJSTRANA -- Na smučiščih Mojstrane bo smučarsko društvo Jesenice organiziralo v nedeljo meddruštve-no tekmovanje za kategorizacijo v veleslalomu za pionirje in pionirke. Kurirski smuk bodo izved i pozneje V ponedeljek zvečer je bila v prostorih delavskega doma Albina in Julke Pibernik na Javorniku seja krajevnega odbora ZZB NOV Javornik, ki so se je udeležili vsi tisti, ki že dalj časa sodelujejo pri pripravah za izvedbo XII. kurirskega smuka na Pristavi. Iz poročila, ki ga je pripravilo tehnično vodstvo, je razvidno, da so opravili že vsa najbolj nujna dela, v petek 23. januarja pa bi morali v delavskem domu izžrebati startne številke. Žal pa je tudi v Javorniškcm revtu premalo snega, moralo bi ga biti vsaj 30 cm, da bi ldiko izvedli kurirski smuk. Zato krajevni odbor ZZB NOV obvešča pionirske odrede, smučarske klube, športna društva, borčevske organizacije ter ZROP, da zaradi neugodnih snežnih razmer v nedeljo, 25. januarja kurirskega smuka ne bo. Tekmovanje bodo izvedli, kakor hitro bo zapadel nov sneg in bodo snežne razmere za tako prireditev najbolj ugodne. Vsem, ki so se žc ali se nameravajo še prijaviti na objavljeni razpis, bo organizacija Z7.3 NOV sporočila prek radia in tiska, katero nedeljo bo možno ob ugodnih snežnih razmerah izvesti kurirski smuk. Krajevni odb. ZZB NOV Javomik-Kor, Bela nagradne križanke 1. ALPLES, 7. MILANO, 12. PITAGORA, 14. UDAR, 15. NN, 16. TONIKA, 18. ARA, 19. ODA, 21. IDO, 22. DEMON, 24. BLUZA, 26. HALID, 27. NEMKE, 28. LUK, 29. TOK, 31. ARI, 32. MAIDAN, 35. PA, 36. AGRO, 38. SVILANIT, 40. SHANSI, 41. RECESI izžrebani so bili: Rešitev križanke nam je posiialo 56 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrada 30 din Rorman Iztok, Kranj, Mlakarjeva 22/III; 2. nagrada 20 din Taucar Ivanka, Gorice 43 p. Golnik; 3. nagrada 10 din Podnar Franc, škofja Loka, Sorska 27. Izžrebancem bomo nagrade poslalil po pošti. \ a cj rad na križan k a VODORAVNO: 1. zbirek, skup, 7. vrsta srbske jedi, prirejena na poseben način, 13. priimek in ime avtorja knjige »Križpotja« s partizansko tematiko (nekaj časa je bil komandant Prešernove brigade), 15. zdravilna travniška rastlina, 16. dalmatinsko žensko ime, 17. režiser filmov o Kekcu (Jože), 18. častni naslov za delavca, ki v socialističnem tekmovanju presega norme (množ.), 21. beograjski tednik, 22. kratica za »fortissimo, zelo močno«, 23. kemični znak za lutecij, 24. ini-cialki slov. pisatelja, ki zlasti opisuje življenje iz Prekmurja, 26. ime črke, 27. mestece na Danskem (zaliv Aalborg), 29. služba brez dela (lat.), 34. obrok, delež, 36. velika rečna riba, 37. v antični dobi vzhodni del južne obale Črnega morja, 39. zelo dobra goba, ki ima vdolben klobuk (dve besedi), 42. primorska pokrajina v južni švedski, 43. kem. element iz grupe redkih zemelj. 1 2 3 i ? 8 9 10 . H -12 13 15 n \ if 18 19 21 22 25 ■A. 21 29 30 31 32 33 3-1 36 38 M 'tO 'ti H2 <|3 NAVPIČNO: 1. kratica za »skrajšan«, 2. prikritje, zakrivanje, 3. uprava, biro, 4. kazenski strel pri nogometu, 5. španski spolnik, 6. keltska rodovna ^veza, 7. vsekanje, 8. skrajšan podredni veznik, 9. pogorje na Dolenjskem, kjer je bila glavna partizanska baza, 10. moško ime, 11. splošen naziv za največjo smuško skakabUco v Planici, 12. ocenitev, kritika, 14. italijanska ind. družba, 19. pripadnik slovanskega naroda, 20. kratica za »Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko«, 22. zadnji egiptovski kralj, strmoglavljen 1952, 25. odreže k pri vrednot-nicah in nakaznicah, 28. slog, 30. desni pritok Donave na Bavarskem, 31. del obraza, 32. ime pred vojno umrlega skladatelja Adamiča, 33. krčevina, trebež, 35. kratica za »fizikalna atmosfera«, 38. indonezijski šahovski mojster, 40. predlog, 41. kem. znak za radij. 6 Rešitev pošljite do četrtka, 29. januarja, na naslov © Glas, Trg revolucije 1, z oznako nagradna križanka. • Nagrade: L: 39 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 25. januarja ob 10. uri za izven URA PRAVLJIC — lutke, TRIJE ROKOMAVHI gostuje gledališče lutk iz Dravelj. TOREK — 27. januarja ob 19.30 za red PREMIERSKI P. KOZAK: LEGENDA O SVETEM CHE gostuje SNG Drama iz Ljubljane. Ansambel radia Tržič Pred petimi leti se je zbrala v Tržiču skupina osmih mladih glasbenikov. Vsi so imeli veliko željo do igranja. Osnovali so ansambel in si nadeli ime Ansambel radia Tržič. Čeprav se je število članov ansambla zmanjšalo od osem na pel, imena niso spreminjali. Trobentač je Marjan Ogrin, bas kitarist Darko Ogrin, harmonikar Franc Prolog, kitarist Nejč Slapar, električne orgle pa igra Boris Eržen. Ob večjih nastopih se jim pridruži še bobnar Dušan Ajdič. Muzikante iz Tržiča pozna marsikateri Gorenjec, saj so že trikrat igrali na Gorenjskem sejmu, eno sezono v gostišču »štern« na Jezici pri Ljubljani, zadnje,čase pa tri-, krat tedensko v restavraciji na šmarjetni gori. Zaradi nerentabilnosti objekta na Šmarjetni gori so trenutno »brezposelni«. Izbor skladb, kar 80 jih znajo zaigrati, vedno prilagajajo občinstvu, kar je po njihovem mnenju ključ uspeha. Vzornika nimajo, vsi pa želijo veliko igrati. Tudi zaradi tega, ker so skoraj vsi študentje in potrebujejo denar, j Prav vsi imajo vsaj dva ali tri i razrede nižje glasbene šole, j tako da jim učenje novih skladb ne dela velikih preglavic, čeprav jc že sedanji repertoar dovolj obširen in popolnoma zadovoljuje potrebam plesalcev na mladinskih plesih in podobnih prireditvah. Želijo, da letos pozimi ne bi ostali brc:', dela, čeprav je skoraj povsod že vse zasedeno. Ker niso vsi iz enega kraja, jim najbolj ustreza igranje na stalnem kraju, ker je vožnja iz kraja v kroj zanje skoraj nemogoča, saj so muzikant je iz Cerkelj, Kranja, Tržiča, orglar pa celo iz. Nove Gorice. -j k Kranj CENTER 24. januarja amer. barv. CS film VEČER NASLEDNJEGA DNE ob 16. in .20. uri, amer. film PRERIJA V PLAMENU ob 18. uri, premiera amer. barv. CS filma ŠERIF V NEVV YORKU ob 22. uri J 25. januarja amer. barv. CS film MOJI, TVOJI, NAJINI otroci ob 15. in 17. uri, amer. barv. CS film VEČER NASLEDNJEGA DNE ob 19. uri, premiera amer. barv. VV filma NE DELAJ VALOV ob 21. uri 26. januarja amer. barv. VV film NE DELAJ VALOV ob 16., 18. in 20. uri 27. januarja amer. barv. VV film NE DELAJ VALOV ob 16. in 18. uri, premiera italij.-špan. barv. CS filma SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE ob 20. uri Kranj STORŽIC 24. januarja amer. barv. CS film MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI ob 16. in 20. uri, eglpt. film GREH ob 18. uri 25. januarja amer. barv. CS film VEČER NASLEDNJEGA DNE ob 14. in 16. uri, amer. film PRERIJA V PLAMENU ob 18. uri, amer. barv. CS film MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI ob 20. uri . 26. januarja amer. film PRERIJA V PLAMENU ob 18. uri, amer. barv. CS film VEČER NASLEDNJEGA DNE ob 20. uri 27. januarja amer. barv. CS film ŠERIF V NEW YORKU ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 24. januarja amer. barv. VV film BONIE IN CLYDE ob 19. uri 25. januarja amer. barv. VV film BONIE IN CLYDE ob 16. in 19. uri Kamnik DOM 24. januarja amer. barv. film UJETI V PUŠČAVI ob 17.30 in 19.30. 25. januarja italij.-špan. ban,'. CS film SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE ob 15. in 19. uri, amer. barv. film UJETI V PUŠČAVI ob 17. uri 26. januarja jtalij. špan. barv. CS film SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE ob 17.30 in 19.30. 27. januarja angl. barv. CS film NALOGA ESKADRILE 633 ob 17.30 in 19.30. Tržič 24.' januarja amer. barv. film SAMO NAPREJ KAVBOJI ob 17.30 in 19.30. j 25. januarja r>mer. barv. i film SAMO NAPREJ KAVBO- 1 JI ob 17. uri 27. januarja zah. nemški barv. film BOBNI TABUA ob 17.30 in 19.30. Jesenice RADIO 24.-25. januarja franc. barv. CS film GOSPODAR PODZEMLJA 26. januarja amer. barv. CS film TA NORI, NORI SVET 27. januarja i talij. barv. film TRIJE PLAVI PANTERJI Jesenice PLAVŽ 24. —25. januarja italij. barv. film TRIJE PLAVI PANTERJI 26.—27. januarja franc. barv. CS film GOSPODAR PODZEMLJA Žirovnica 25. januarja amer. barv. film NEVARNEJŠE OD MOŠKIH Dovje-Mojstrana 24. januarja amer. barv. film NEVARNEJŠE OD MOŠKIH 25. januarja amer. barv. CS film LEGIJA TUJCEV Kranjska gora 24. januarja amer. film TARZAN ZMAGUJE 25. januarja amer. barv. CS film LOČITEV PO AMERIŠKO Javornik DELAVSKI DOM 24. januarja amer. barv. CS film LEGIJA TUJCEV ob 19. uri 25. januarja amer. barv. film LEGIJA TUJCEV ob 17. uri, amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 19. uri Bled 24. januarja amer. barv. film HEROJI GVADALKANA-LA ob 17. in 20. uri * 25. januarja amer. barv. i film HEROJI GVADALKANA-! LA ob 10., 15., 18. in 20. uri t Radovljica i 24. januarja špan. barv. . film KO TEBE VEČ NE BO J ob 18. uri, amer. barv. film BITKA ZA SAN SEBASTI- AN ob 20. uri 25. januarja amer. barv. film BITKA ZA SAN SEBA-STIAN ob 14. in 18. uri. amer. barv. film TOM AS MOR — ČLOVEK VSEH ČASOV ob 16. uri, špan. barv. film KO TEBE VLč NE BO ob 20. -ri 26. januarja nemški barv. film HELGA ob 20. uri 27. januarja amer. barv. film TARZAN I\ NJEGOV SIN ob 20. uri škofja Loka SORA 24. januarja amer. barvi CS film CUSTER Z ZAHODA ob 18. in 20. uri 25. januarja amer. barv. CS . film CUSTER Z ZAHODA ob j 15., 17. in 20. uri j 27. januarja amer. barv. CS film STREL V TEMI ob 20. GLAS ft 14. STRAN SOBOTA — 24. januarja 1970 Tudi otrok je že človek, čeprav je še novinec. Postajamo prebivalci majhne vasi, ki se imenuje Svet. Z nami nekaj ni v redu, bolj se razburimo zaradi nogometne tekme, kakor zaradi vojne v Vietnamu. Jezik politikov in diplomatov bodi človeščina! Antibeatlesom: zaradi las si ni vredno beliti las. Mir ni kaj blag, če je izdelan z grobim orodjem. Nasilneži mislijo, da so junaki, pa so samo bedaki. Potrebujemo direktne direktorje in pripravne pripravnike. Astronavt Med solisti dunajske drsalne revije sta tudi prava virtuoza drsanja avstralski par Annette Gardlner L j AHan Glcnn. Toliko kot zadnje dni se o Luni ni še nikoli pisalo in govorilo. Prebiram časopise Delo, Dnevnik, Quick, Time ... povsod pišejo samo o Luni. Tudi po radiu in televiziji ni bilo nič bolje. Luna, astronavti, rakete, to je imel vsak lahko stalno pred očmi, pa tudi v ušesih. Zvečer, ko sem šel spat, sem hotel sneti z glave skafander, tako sem se vživel v to. Ko sem videl, da ga nimam, sem bil skoraj razočaran, čisto res. Legel sem, zaspal, a imel kaj čudne sanje. Komaj me zagrne spanec, že zaslišim odštevanje. Najprej pomislim, kaj naj to pomeni, a ko vidim, da imam Kot požirek močne pijače. Letošnja predstava dunajske drsalne revije ima naslov Coctail. Morda je ta naslov revije letos bolj posrečen kot drugekratl, saj predstava gledalca, ki gleda revijo, omami z glasbo, barvami in drsalno umetnostjo skoraj prav tako kot požirek močne mešane pijace. Slovenci si bomo lahko ogledali revijo od 4. do 15. februarja v Celovcu, kamor se bo vsa dunajska ekipa s 25 ton težko opremo preselila po Turistično prometno podjetje CREINA KRANJ je poskrbelo za ogled drsalne revije 6. februarja In 14. februarja Vse informacije turistična poslovalnica Creina tel. 21-022 končanem nastopanju na Dunaju. O letošnji reviji se govori v samih superlativih. Niti ni toliko važno, da so morali za revijo pripravili 600 kostimov in na kilometre blaga, kar je vse skupaj veljalo poldrag milijon novih dinarjev. Ta paša za oči — menda,mora biti — je letos okusna, celo elegantna, kolikor je seveda to kljub revijskim pravilom mogoče. Tako, da malenkostne načičkanostl, ki se včasih le pokažejo, rade volje spregledamo. Poglavje zase so seveda obleke solistov. Med njimi prednjači izredno lep kostim solistke Milene, ki je prav tak, kot bi si ga izposodila v pariškem Folic Ber-gčre. Milena je v razgovoru z novinarji potožila, da vedno s strahom obleče svoj mini kostim. če bi namreč počila ena sama nitka, bi se ji kostim v hipu spremenil v srebrne kroglice, razsute po ledu. Sicer pa je suhljata Milena, vsi vemo, da je Čehinja, na ledu utelešenje ženskega šar- ma in zapeljivosti, prava mačića. V nasprotju z njo je prva zvezda dunajske revije Regine Heitzer, 25-letna Du-najčanka, ki se jo spominjamo še z njenega drsanja na športnih drsališčih, njenih uspehov, med njimi srebrne medalje na zadnjih olimpijskih igrah. Športne uspehe je zamenjala s profesionalnimi drsalkami. Med solisti Izstopa tudi avstralska dvojica Anette Gardlner in AHan Grillet. Oba zaslužita, kadar se pojavita na ledu, s svojimi sposobnostmi velik aplavz. Ne gre tudi brez šimpan-zov, ki so se letos naučili igrati hokej. V letošnji reviji Je sorazmeroma precej pozornosti posvečeno komičnim točkam, pri katerih dobremu okusu le redko spodrsne. Zaključek je seveda obvezni dunajski valček, brez katerega si dunajske revije ni zamisliti. To znamenitost si je sposodila letos menda tudi ameriška revija Hollidav on ice, kar brez dvoma kaže, kako je gledalcem všeč. na sebi astronavtsko obleko, ugotovim, da sem astronavt. Peljejo me proti raketi, jaz pa čutim, kako mi leze strah v kosti. Bojim se, kakopak, a tega ne pokažem, to se ne bi spodobilo. V bližini zazvoni telefon. Moj spremljevalec dvigne slušalko, nekaj časa posluša, potem pa jo položi nazaj na vilice. »Kaj pa je?« vprašam. »Neki Armstrong je bil. Pravi, da bi moral poleteli on in ne ti. Bedarija. Ga poznaš?« Zamislim se in ko se tega imena ne spomnim, odgovorim: »Ne da bi vedel« Že sedim v raketi. Odštevanje se bliža ničli. »Dobro se drži!« reče spremljevalec in se mi bo-drilno nasmehne, jaz pa čvrsto zgrabim stol, kajti strah mi že leze v glavo. »Nisem mislil tako,« se zareži spremljevalec. »Da se dobro drži, sem mislil tako na splošno.« »Aha, razumem,« z muko izdavim in poslušam spremljevalčev škodoželjni krohot ki mi para živce. Vrata se zapro, mene pa oblije znoj. Zdaj!! Zagrmelo je in že se dvigam. Slrah popušča, saj je vožnja kar udobna. Pritisnem na gumb in že je pred mano kavica. Vritisnem drugi, gumb, zaslišim glasbo. Ugodno se namestim in uživam. Zdi se mi, da že zelo dolgo letim, zato se pomaknem proti oknu in pričnem opazovati vesolje. Pred mano je Luna. Iz trenutka v trenutek je večja. Zopet začutim strah, a ga odženem. Zavedam se, da je pred mano življenjska naloga. Rahel tresljaj in motorji obstanejo. Sedaj bom moral izstopiti. Hrabro grem proti izhodu, zavedajoč se, da me na TV zaslonih gleda miline, senzacij željnih ljudi. I IZBRALI SMO ZA VAS • IZBRALI SMO ZA VAS • »ZBRALI SMO ZA VAS W Že stopam po Lunini površini. Oziram se in iščem zanimivosti. Pred sabo zagledani tablo, na kateri piše nekaj besed. Berem: CENE stop SLE SMO SE VISE stop TU JE ZA NAS PRENIZKO stop ... Presenečen sem. Malo stran od te deske zap.lrdam pravo pravcato kravo. Silno je suha, vsa rebra se ji da prešteti, vime pa ima že čisto izmolzeno. Žalostno muka in bulji v mene. Okrog vratu ji namesto zvonca visi napis: POTROŠNIK Kaj čudno se mi zdi, da vi dim to na Luni, zato se obr nem proti raketi, da se vrnem. Zopet sem presenečen Na vratih piše: S TEM DE NARJEM BI LAHKO NAHRANILI TISOČE LAČNIH NA ZEMLJI. Strese me mraz. Planem v raketo in hočem vžgati motorje. Ročice me ne ubogajo. Poiščem zvezo z Zemljo in jih vprašam, kaj naj storim. Zaslišim odgovor: »Naredili smo napako, sedaj je prepozno da bi jo 'odpravili. Ostal boš na Luni, tu pa te bomo proglasili za heroja. V predalu C imaš uspavalne tablete«. Zveza jc prekinjena. Obliva me znoj. Pričnem kričati, da nočem bili heroj, da se hočem vrniti na zemljo, da hočem živeti, pa čeprav kot ubog potrošnik pri današnjih cenah, ki so šle še više od mene. Nihče me ne sliši. Obupan sem. Reši me budilka, ki s svojim zadirčnim zvonenjem prekine moje sanje. Ko vidim, da sem v postelji in da sploh nisem bil astronavt, se oddahnem. Nočem več misliti na Luno. Le na tisto sliirano, izmolzeno kravo z napisom potrošnik, se spomnim in nehote pogledam svoja vidna rebra. Ni mi preostalo drugega, kot da sc žalostno nasmehnem. S. Knific MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Tudi Fric je velik talent za jezike,« pri tem pomisli Štefi. Francosko zna, angleško, italijansko, že pred meseci pa ji jc pisal, da se je začel učiti, njej na ljubo, slovenščine s pomočjo Glo-narjevega slovarja in, ne spominja se več, po čigavi slovnici. V slehernem pismu ji napiše nekaj nežnih slovenskih besed, potem pa se v nemščini opravičuje, če jih ni napisal dobro in jo potem prosi, naj mu sporoči napake. Da je bil tak poliglot tudi Franc, se štefi noče več spominjati, še malo ne pomisli na pogrešanega in nič več iskanega moža, čeprav je znal prav toliko jezikov kakor Fric, mimo tega pa je govoril še slovensko in madžarsko. Ne, štefi na moža noče več misliti, razen če se ji vsili v misli sam ob misli na Slavka. Drugače pa nikoli! Francovo mesto v njenem srcu je že zdavnaj zavzel Fric. Tudi sedaj je za preblisk misli pri Fricu, tako da le površno sledi Srebrniču, ki govori o razvoju materialistične misli v zgodovini kot ideologiji, ki je vodila človeško družbo k napredku, k novim družbenim oblikam, ki pa so vselej porajale v sebi nova nasprotja, napovedujoča razkroj komaj priborjenega in pridobljenega, misel pa je iskala naprej in spoznavala, da je, kar je bilo v danem času napredno in človeka osvobajalo, postajalo nazadnjaško in vnovič zasužnje-valsko s strani razreda, ki je na poti k svoji revoluciji bil napreden, a je po zmagi revolucije kot vladajoči razred postal zasužnjevalski, s tem pa porajal odpor vladanih in v vladanih pripravljal grobarja svoje oblasti in družbe ter začetnika novih revolucij? »Mehanistični materializem je odslužil. Ideologija vladajočih ni nikoli ideologija vladanih! Vladani in izrabljani potrebujejo za svojo osvoboditev novo ideološko orožje. Tudi delavski raz- red ga je potreboval in še vedno potrebuje orožje, ki sta mu ga dala Marx in Engels z utemeljitvijo dialektičnega in zgodovinskega ma-terializma.« In že govori Srcbrnič o dialektičnem materi-alizmu, kakor sta ga utemeljila Marx in Engels in ga izoblikovala in ki daje skupaj z zgodovinskim materializmom filozofski temelj marksistične misli. »Utemeljitev dialektičnega materializma pomeni revolucijo v zgodovini filozofije,« poudari Srebrnič. »Dialektični materializem osvobaja človeško misel metafizike in idealistične filozofije . . .« »Metafizika?« ne razume štefi. »To je nauk o nadčutnem, nedoumljivem, nadnaravnem, o tem, česar pravzaprav ni,« pojasnjuje učitelj Žagar, »ali pa so to popolnoma naravni pojavi, ki si jih ljudje niso znali pojasniti in so te pojave pripisovali nadnaravnim, božanskim silam, bogovom ali bogu, torej silam, ki jih imajo filozofi za nespoznatne . ..« »Idealistični filozofi,« popravi učitelja Srebrnič. »Metafizika je miselna metoda, ki gleda na stvari in pojave kot na 'stvari same po sebi', ločeno od drugih stvari, in kot nespremenljive, dane enkrat za vselej, ne pa da bi jih proučevala v njihovi medsebojni zvezi, v njihovi prepletenosti, v njihovem gibanju, v njihovem nastajanju in minevanju ter jih tako spoznavala in pojmovala, kakor jih razkriva, spoznava, razčlenjuje in prodira v njihovo materialno resnico materialistična dialektika . . .« »Dialektika?« se zopet oglasi štefi. »Dialektika?« je učitelj Žagar z razlago prav po učiteljsko uslužen. »Izraz izvira iz grške besede dialego, ta beseda pa po naše pomeni raz-govarjati se, pomenkovati se, spopadati se z besedami, mnenji . . .« »Da, prav to zadnje so starogrški filozofje imenovali dialektiko in lazumeli pod tem možnost dokopati se do resnice z razkrivanjem protislovij v sodbah nasprotnikovih. Razkrivanje protislovij v mišljenju in spopad nasprotujočih si mnenj so smatrali za najboljše sredstvo za odkrivanje resnice. Tak način mišljenja, kasneje prenesen na proučevanje narave, pa je postal dialektična metoda spoznavanja prirode, ki gleda in razlaga prirodne pojave kot na večno gibajoče in spreminjajoče se pojave, na razvoj prirode pa kot na rezultat medsebojnega učinkovanja nasprotnih si sil v prirodi. Dialektika je direktno, pa tudi uničujoče nasprotje metafiziki.« Tako govori Srebrnič o dialektiki, potem pa o marksistični dialektični metodi, za katero je značilno, da v nasprotju z metafiziko gleda na prirodo ne kot na slučajno nakopičenje predmetov, pojavov, odtrganih drug od drugega, izoliranih drug od drugega in neodvisnih drug o drugega, marveč kot na povezano enotno celoto, v kateri so predmeti, pojavi organsko povezani drug z drugim, odvisni drug od drugega in pogoj drug drugemu. »Le tako gledani postanejo predmeti in pojavi spoznatni in ne kot nespoznatna stvar sama po sebi, kakor trdijo metafiziki, čeprav jih iz dneva v dan praksa zanikujc z novimi znanstvenimi odkritji o naravi. Nihče ne bo nikoli vedel, koliko ljudi so v srednjem veku proglasili za heretike, ker so se pregrešili proti večni resnici, da je zemlja središče vesoljstva in da se sonce, planeti, osvetje vrti okrog nje. Tako je vendar napisano v svetih knjigah in judovski vojskovodja Jozve je ustavil sonce, da je lahko potolkel sovražnike. Galileo Galilei je moral preklicati svoj heliocentrični sistem, če ni hotel zgoreti na grmadi svete inkvizicije. In koliko jih je zgorelo, dokler cerkev ni klonila pred naukom o sončnem sistemu, takem, kakršen je v naravi ... Ljudje le malo vedo o tem. Grrkev o svojih starih zmotah in krvavi zgodovini molči, ljudje pa še vedno premalo razmišljamo in verjamemo v razr ne pravljice, kakor je tista o Noetovi barki. Najbrž, bi prišel sleherni kaplan v veliko zadrego, ko bi ga kdo med verniki vprašal, kako velika je morala pravzaprav biti ta ladja, na katero je moral očak Noe vkrcati par sleherne živalske vrste in seveda tudi hrano za vso to brezštevilno menežerijo, hrano za štirideset dni n seveda tudi za dni po potopu, preden bi zemlja zopet ozelencla in rodila . . . Duhovniki imajo sicer kot zaveznika boga, toda ta zaveznik jih vselej zapusti ob strani in v negotovosti, čim znanost odkrije kaj novega, takega, pred čemer morajo kloniti cerkveni nauki in cerkvene dogme . .. Iz zapiskov pokojne Frančiške Krek (15/ »Antikrist bo ljudi mučil...« »V Loki je bil star grad v gozdu, bolj proti Lubniku. Ko smo hodili v Loko, smo še videli njegove razvaline. Pravili so, da je bil iz tistega gradu rov napeljan pod zemljo v Strahlov grad na Faro in v puštalskl grad.« Ta zapis smo prebrali že med zadnjimi listi zvezka, v katerega je Frančiška Krek zapisovala spomine na otroška leta, običaje, delovne navade v preteklosti, pesmice, zgodbice, stare recepte za zdravljenje in podobno. Skoraj dva meseca smo listali po njenih zapiskih, zdaj smo pri kraju. Ostalo je še nekaj zanimivih drobcev, ki jih bomo objavili danes, nekaj pa je tudi takega, kar za objavo ni zanimivo, če so vam bili ti zapiski všeč, potem še vi poskusite napisati kaj podobnega iz svoje mladosti. Pišite nam, da vam bomo poslali Podrobnejša navodila, če pa kdo ve kje še za kakšne podobne stare zapiske, ga prosimo, da nam jih pošlje ali Pa nam o njih samo napiše kratko pisemce; prišli bomo m si ogledali, če je kaj po-rabnega za objavo v tej naši rubriki. Lušanom in prebivalcem okoliških krajev v Selški do- lini in v hribih nad njo pa tole: Frančiška Krek je gotovo pozabila zapisati marsikaj zanimivega. Zakaj jo ne bi s svojimi zapisi dopolnili? Kar pogumno: ni važno, kako napišete; bolj važno je, da je vsebina zanimiva, jezik bomo žc mi opilili. Zdaj pa še malce prelistajmo zvezek Frančiške Krek in zapišimo nekaj zanimivih drobcev, ki jih še nismo objavili! Najprej o beračih in drugih ljudeh, ki so včasih hodili po hišah. »Po hišah so hodili različni ljudje in berači. Komaj se še spominjam, da je prišel včas možak, ki so mu rekli Pozem-Ijičar. Ta Je bil iz Železnikov. Imel je Antikristovo knjigo in je bral iz nje in kazal slike. Vedel je povedati, kako bo Antikrist ljudi mučil. Tudi to je vedel povedati, da je sedma latinska šola črna. Pravili so, da so ga opazovali, kaj dela, ko se v stanovanje zaklene. Pa so vi- deli, da Je nekako maševal.« »Ta panani Janez, Pananec, je tudi šel po hišah. Ne vem, od kod je bil. Nosil je kran-celj za klobukom. Ta je povedal človeku, kakšnega duha je. Če ga je kdo vprašal: Janez, kakšnega duha sem danes?, je povedal, in včas rekel dobrega, včas pa slabega.« »Polajnar je hodil že poznejše čase. On je pridigval. Če je kje daleč zagledal kasne ljudi, pa je začel vpiti in jim prldigvat. Pa se je videlo, da je tudi on imel človeka, ki ga je podučil. Rekel je: Monstranca je moja, noter je Bog. Ta je bil nekje na Blejskem doma.« Ostalo nam je tudi še nekaj drobnih zapisov o običajih. Poglejmo najprej zapis F. Krekove o običajih ob pogrebu! Gorenjski Kroji * in ljudje »Ob pogrebih so imeli majhen zajtrk, predno so odnesli mrliča. Potem so pa za odraslim človekom napravili po-grebščino, čez nekaj dni. Morda ob osmini? Bilo je na večer, kolikor vem, ln se ni kuhalo ln jedlo meso. Po večerji so molili rožni venec za umrlega. Nekaj kruha se je dalo vbo-gajme. Za boljše so Imeli, da so še gorki kruh poslali po hišah tistim, ki so ga jim namenili.« Bliža se pomlad in z njo velika noč. O običajih s tem v zvezi je Krekova zapisala tole: »V Veliki noči je bila pa že cela spomlad, ženske so šle k prečeši j i v srajčnlkah in zidana ruta okoli vratu. Na glavi pa peča. Vesel je velikonočni praznik. V četrtek smo bili pri zadnjem delu Pasijona ln pri sv. maši, ki je bila peta in dnevu primerno slovesna. V petek je bila pridiga in molitve za velkl petek, in celi dan izpostavljeno presveto Rešnje Telo, do pozne večerne ure. V soboto je bila pa že Aleluja. Popoldne so prišli tudi v Lušo blagoslovit velikonočno Jagnje. V lepih jer-basih, lepo pogrnjeno, so prinesle k žegnu. Pa so rekle, da se bo tista ta prva množila, ki je prva odhajala z žegnom. Zjutraj, ko so ogenj žegnali, je potem nekdo tudi v Lušo prinesel ognja. Tega je letel eden otrok počakat k znamenju, da je dobil ognja. Oni je pa šel naprej. Ko je povsod oddal in se je vračal nazaj, se je oglasil tudi pri nas, da je dobil hlebec ali potico, ne vem, v svoj koš. Otroci pa smo gori za kozlom na zelniku z žegnanim ognjem zakurili, in jedli ta male potičice, ki so nam jih mati dali, in smo bili srečni. V petek in soboto popoldne smo pa šli k Božjemu grobu molit. Pri vstajenju je bilo pri Sv. Lenartu vselej zlo veličastno, ker so prišli ljudje tudi iz tujih far, zato, ko je bilo zjutraj, drugod pa že v soboto popoldne. Doma smo pa dobili kolača in pleča in pirhov in velikonočne jedi. Pirhi so nam dali dosti zabave. Smo z njimi trkali in jih sekali z denarji.« Tako. Pri kraju smo z zapiski, ki so nas spremljali skoraj dva meseca. Prihodnjič pa spet kaj novega, saj se je dopisov v tem času že veliko nabralo. KONEC Za objavo priredil: A. Triler r Tovariš Ernest Petrič, član slovenskega Izvršnega sveta, se Jc nedolgo tega vrnil s 6-tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci in tako skušali našim bralcem predstaviti Ameriko. Domači kraj ••je Amerika Nekaj novih pridobitev Prešernovega spominskega muzeja »Vzemi moje bilke, Amerika, vzemi jih Sever (vzemi jih jug) sprejmite jih povsod, kajti pognale so iz vas objemita jih vzhod in zahod«, je pel Walt VVhitman, ta nenavadni bard prostrane nastajajoče dežele. Da, VVhitman je ta prostranstva poznal. Tudi to je pogosto vzrok presenečenja. Za Evropejca je Amerika samo država, tako kot kakršnakoli druga pač. To pa seveda ni res. Amerika jc prostranstvo. Ce sc dogaja nekaj v San Franciscu, npr. upor črncev, Amerika na vzhodu to občuti nekako tako kot pri nas govorimo o Irski. To je seveda težko razumeti in marsikdaj tudi težko najti vzroke. Med vzroki — razmišljal sem o njih — je prav zanesljivo tudi položaj radia, televizije in časopisja. O Ameriki od včeraj sem pripovedoval, naj govorim o današnji Ameriki. Nedvomno jo danes pretresajo silni problemi, nemalokrat so razmere naravnost eksplozivne. Toda ta družba je vendarle zelo trdna, v nemkih in konfliktih se nekako presnav-Ija in je daleč od tega, da ne bi uspešno delovala. Za neke resne družbene spremembe bi se morala razgibati vsa Amerika. Med reč.mi, ki človeka presenetijo, je tudi strašna živost, neki nenavadni nemir. Daljnosežni in ogromni posli se sklenejo hitro, včasih takorekoč pri kosilih. Ena izmed ameriških prednosti je tudi v tem, da Amerika danes nima na marsikaterem področju okostenelih struktur, pa tudi kolikor jih je, je bilo denarja v preteklosti vedno dovolj, da so poleg njih nastajale nove, sodobnejše in sposobnejše. Bilo je toliko prostora, da je skorajda vsaka klica, ki je bila zmožna življenja, tudi zaživela. Danes je nekoliko drugače; Ameriki »zmanjkuje denarja. Mnogi so mi n. pr. zatrjevali, da je ameriška znanost dosegla takšen razvoj predvsem zato, ker je imela to pred-^ nost, da tO lahko financi-"* rali vse programe. Do nedavnega Amerika ni poz- nala problemov prioritet. Evropi se dogaja, da konstituirane institucije, ki delujejo že mnoga desetletja, porabijo pretežno večino denarja, ki ga družba zmore. Obstoječe strukture »požro« denar. Za novo v Evropi ni dovolj prostora. Od tod tudi inercija. Te »evropske« razmere so tudi že na ameriškem obzorju. Ce smo zvesto sledili vašim mislim, bi lahko dejali, da je to nekakšna družba na prepihu. Ta prepih daje moč tistim, ki so vitalnejši in prodor-nejši. Morda. Nekako tako. Vrnimo sc od institucij k posamezniku. Poprečni Američan je za nekaj deset dolarjev pripravljen menjati delovno mesto, ki ga ima v San Franciscu npr. za boljšo plačo v Chicagu. Tako sc selijo za denarjem iz San Francisca v VVashinglon in od tod v New Orleans — po vsej širni Ameriki. Ta družba in posameznik v njej je neverjetno mobilna! Oprostite, kaj pa domači kraj? Za nas Slovence velja, da nas vedno, kjerkoli smo, muči domotožje in nekakšna nenavadna nostalgija po starih časih. Amerikanec, kakšnega sem videl, tega ne pozna. Ne rečem, da osebno ni na nek kraj navezan. Vendar ne do te stopnje, da ga ne bi zapustil. Domači kraj je Amerika. Hišo, ki sem jo zgradil, oreh, ki sem ga zasadil, prijateljstva, ki sem jih sklenil (kar mi daje individualnost), to prav gotovo nima takega pomena kot pri nas. Tam živim samo toliko časa, dokler se mi ne pokaže nova možnost. Kadar priložnost pride, potem jo moram ujeti... Zato sem vedno tujec — nikoli ne veš, kdo si in kje si. Nemara je tudi to eden od razlogov, da so, če te ne poznajo, Američani do tujca tako nezaupljivi. Kadar pa prideš z njihovimi prijateljir^pri- * poročili .". .* pa" osupljivo i prijazni in ustrežljivi lju-f [je."*'* ' •• 1 (Nadaljevanje) V prejšnji sobotni številki Glasa smo javnost že opozorili na nekaj novih pridobitev za muzej, ki so v taki ali drugačni zvezi s pesnikom; bodisi z njegovim delom, bodisi z njegovim življenjem. . Povdarili pa smo že, da res ne gre za kake take stvari, ki bi pretresle svet — pač pa le za drobne novice, ki utegnejo zanimati in razveseliti prešer-noljubovo srce. DOKTORSKA DIPLOMA Kdajpakdaj res doživljam prijetne trenutke na svojih poteh za prešer-ninami (kot je imel navado reči Tomo Zupan — namesto tuje prešerniane). Namreč takrat, ko naletim na razumevanje pri ljudeh, ki hranijo kako dragocenost v zvezi s Prešernom, njegovim literarnim krogom aH sodobniki. Taki ljudje so zaupljivi, ne precenjujejo svoje lastnine pa tudi ne barantajo. Ce predmeta, ki je za nas zanimiv in dragocen, že ne poklonijo, potem ga vsaj posodijo za razstavo in za preslikavanje. Tako pride marsikaj vsaj v razvid, če že ne v lastništvo muzeja. S takimi, svetlimi ljudmi sem se srečal pred dobrim letom, ko sem pripravljal razstavo o delih in o življenju sodelavcev kranjske Cbe-liee, ki so bili hkrati tudi sodelavci in sodobniki — iz-veeine tudi prijatelji — našega pesnika. Prav posebno me je zanimal Jernej Lcvičnik (1808— 1883), sicer veljaven pesnik-čbeličar, toda za prešerno-slovjc izjemno pomemben avtor prve pesnikove biografije, objavljene v celovški Ca-rinthiniji 1. 1851. Ugotovitve, ki jih je napisal Jernej Lcvičnik, še danes drže — bil je eden prvih Slovencev, ki so doumeli resnično Prešernovo veličino. In tako me je iznenada razveselilo pismo Levičnikovih sorodnikov iz Ljubljane: zvedeli smo, da pripravljaš razstavo o čbeličarjih — pridi, imamo nekaj stvari, ki te bodo zanimale. Res ,dobil sem za razstavo prav zanimiv, še neznan portret Jerneja Le-vičnika, slikanega kot dekana v koroškem Smohorju. Podarili pa so za muzej originalno diplomo — pisano na pergamentu — s katero je Jernej Levičnik na graški univerzi promoviral za doktorja filozofije. Bilo je to 1. 1852. Velikost dragocene listine je 60 cm x 50 cm. Diploma je tudi grafično-kaligrafično zanimiva, saj kaže že na zunaj vzvišenost duha, ki je takrat vladal na evropskih univerzah. ČOPOVA PLAKETA Prav lep dar je dobil muzej tudi od Društva slovenskih bibliotekar- jev. Poslali so nam namreč Čopovo plaketo kar v treh izvedbah: vtisnjena na bakreno ploščo v velikosti 14.5 x 15 cm, plaketo samo s premerom 53 mm in odtis v brez-lesnem papirju. Plaketo je izdelal akad. kipar in medaljer Stane Dre-melj. Društvo bibliotekarjev podeljuje to plaketo svojim najzaslužnejšim članom. Od Kranjčanov jo je dobil le pokojni prof. Stanko Bunc. Plaketa predstavlja Matijo Čopa (1797—1835), Prešernovega mentorja, rojaka in pri- | jatelja. Izdelana je po zna- j ni Langusovi oljni podobi, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Nad reliefnim učenjako-vim obličjem je izbočen na- 1 pis Matija Čop. — Plaketa predstavlja hkrati tudi eno najboljših del medaljerja Dremlja. ZA BODOČO GALERIJO Vmislih imamo galerijo Prešernovih upodobitev in zbirko ilustracij pesnikovih del. Nekaj že imamo kot bero prvih let muzeja. —-tako n. pr. Goldensteinovega, Vavpotičevcga in Groharjevega Prešerna, Kramerjevo oljno podobo k pesnitvi o Le-nori in Smrekarjevo lavirano grafiko, ki predstavlja Črtomira, ko govori svojim voj-ščakom v okopih Ajdovskega gradca v Bohinju. V zadnjem obdobju smo obogatili ta zametek prešer- ' novske galerije še s pesniko- i vo plaketo, ki je delo akad. I kiparja Vladimirja Stovička, z dvema Jakčevima litograf- | skima risbama, s fotografijo »najlepšega« Prešerna, ki ga je v marmor izklesal 1.1895 dunajski slovenski kipar Alojz Gangl — posebnost fotografije je kiparjevo lastnoročno pisano posvetilo. VZIDAVE OBELEŽIJ Prešernov spominski muzej je bil v preteklem obdobju nekajkrat pobudnik (pa tudi realizator!) ] za vzida vo spominskih plošč nekaterim zaslužnim gorenjskim pisateljem in pesnikom. Tako smo, n. pr. vzidali spominsko ploščo na rojstni hiši Prešernovega rodoslovca Toma Zupana v Smokuču. Prav tako smo poskrbeli za vzidavo spominske plošče vrlemu narodnjaku, prijatelju mladine in dobrotniku slepih Tomu Zupanu na njegovem gradiču na Okroglem. Pozlatili smo na novo napis na piramidi pred gradom turnom nad Preddvorom — spomenik je posvečen prvi slovenski pisateljici Joslpini Urbančič — Turnograjski. Ni sc pa nam še posrečilo izvesti tudi druge načrte s tega področja: vzidati spominsko ploščo Prešernovi materi ob njenem grobu v koroškem šentrupertu ob Osojskem jezeru; Jakobu Alešovcu na Skaručai, Jnnczu Jalnu na Rodinah, Franu Finžgarju na Breznicl, Janezu Krstniku Kersniku v Mostah pri Žirovnici, Vidi Jerajevi na Bledu in še in še. Tudi v Kranju bi radi obeležili nekatere hiše, v katere je zahajal Prešeren v letih od 1846 do 1849: bivše sodišče, grad Kiescl-stein, gostilna nasproti župne cerkve, nekdanja kazina, gostišče Puščavnik, stara šola, gostilna Jelen in dr. GLUHA LOZA 1 Seveda pa je še cela vrsta načrtov za dela, ki bi kdaj utegnile biti pomembne pridobitve Prešernovemu spominskemu muzeju, a načrtov ni moč izpeljati, ker sredstev ni, ker posluha ni . . . Kaj vse smo v teku let predlagali, prosili, vabili! A nič! Kaže vse, da Trdinova Gluha loza ni zgolj pripovedka —- pač pa je čista resnica. Kličcš, vpiješ v gozd — odmeva pa nobenega . . . Pa poreče užaljeni gozd: lokaj hočeš tako ihtavo? Na, hitro, kot mi v tej pozni uri, ko se mi mudi končati ta rokopis, pride na misel: Pesnikov nagrobnik je treba restavrirati, konservirati, dati mu vsako leto zimsko zaščito! Ko bo zmrzal opravila svoje delo, bo prepozno. Morda nas bo celo sram? V bližnjem Šmartnem, na pokopališču, je dvoje nagrobnikov z vklesanimi pesnikovimi verzi: Francu Julianiju (1756—1836) in Juriju Kalanu (1774—1844). Oba, posebno prvi, sta potrebna restav-ratorjeve roke. Pred nosom nam propadata kar dva dragocena predmeta, vezana na pesnikovo ustvarjalnost. Za 100-letnico smrti Simona Jenka bi bilo za Kranj kar spodobno, če bi dobil pesnik spomenik v mestu, ki mu je pred stotimi leti dalo tudi grob. Večkrat smo predlagali, naj bi stari Bleiweis — le kdo bi mu mogel odreči vse zasluge, dolgoletnemu očetu slovenskega naroda — vsaj v svojem rojstnem mestu Kranju dobil vrnjeno svojo uli-vo (v njej stoji tudi Bleiwei-sova rojstna hiša — seveda brez spominske plošče). Se in še bi lahko naštevali — vse bi bilo le ponavljanje —• predloge, zamisji, prošnje. Pa smo že kar nekam utrujeni, obrušeni ... A čas gloda tudi kamen, spomeniki razpadajo od zmrzali, spomini blede, žar navdušenja ugaša . . . Črtomir Zoreč Veselje na snegu Vrnil sem se iz šole. Torbico sem vrgel v kot in pograbil sanke. Že med poukom sem namreč premišljeval, kako sc bom popoldne sankal. Toda opazila me je mama in moral sem sesti h knjigam. Učenje mi ni šlo od rok. Bral sem, ne da bi vedel kaj. Neprestano sem tuhtal, kdaj bom lahko šel na sneg. Kmalu sem se površno naučil in že bil na bregu, kjer je kar mrgolelo otrok. Vsak je imel svoje smučke ali sani. Spustili smo se po hribu. Šlo je kot veter. Cez čas smo se sankanja naveličali in se začeli kepati. Nekajkrat sem vmes pritekel domov, da bi sc malo ogrel, a vedno sem bil hitro nazaj. Tovariši so se še kar naprej kepali. Tudi jaz/sem bil oke-pan. Toda kmalu smo se naveličali obmetavanja s snegom. Nekdo se je domislil, da bi lahko priredili sankaško tekmovanje. Zares smo začeli dirkati. Sosedov Jurče je bil zmerom prvi in vsi smo mu zavidali. Ko smo se znova spustili po bregu, je Jurče padel, mi pa zaradi hitrosti nismor mogli zavreti in marsikdo je zapeljal čezenj. Pritekli smo mu na pomoč, a ni bilo hudega, le malo se je opraskal. Potem smo se razšli. Vsak zase je mislil, da je bolje, da ni bil on prvi. Nismo več zavidali Juretu. Rok Potočnik 5. razred os. š. Peter Kavčič Škofja Loka Moje nesrečne smučke Pišem nalogo. Sama sem v sobi. Cisto tiho je, le ura tiktaka in plamen v peči prasketa. Ozrem se skozi okno. Pred menoj se razgrne slika čudovite zimske pokrajine: strmo pobočje, na katerem so si otroci uredili smučišča, mali, nasmejani smučarji in sankači, ki drvijo po hribu navzdol ... Vse polno jih je. Gledam jih, rdečelične deklice m drene dečke na smučeh. Tedaj se zamislim v svoje otroštvo, v leta, ko sem bila sc prvošolka. Kako sem se leto za letom veselila starke zime, veselila snega, koliko uric sem preživela na malih, rdečih smučkah! Spominjam sc, kako sem se spuščala po hribu navzdol in si želela, da bi postala prava smučarka. Velikokrat me jc zeblo, večkrat sem tudi padla, a veselja do zimskega športa nisem iz-Eub;ia. Nekega dne pa je nc-Sr<-V 'o naključje v hipu z vsem tem pomctlo. To je bilo lepega januarskega popoldneva. Smučala sem se s svojimi prijateljica- mi. Drzno sem se spustila po pobočju. Neslo me je proti reki. Takrat, na vrhu griča, nisem pomislila nanjo, saj sem jo imela vedno za dobro prijateljico. Nenadoma pa sem jo zagledala pred seboj, vso deročo, polno vrtincev. Obšel me je strah in začela sem zavirati. Tik pred bregom sem sc s padcem ustavila. Nisem zajokala, le oči so se mi zapičile v smučko, ki mi je zdrsnila z noge in spolzela v vodo. Vrtinci so sc poigravali z njo in jo »nesli proč od obale, proti strmim skalnatim pečinam. V očeh se mi je pojavila solza. Bridkcjša jc bila, kot vse bolečine v nogi. Počasi sem se pobrala in snela preostalo smučko, zadnji spomin na čudovite zimske urice. Še enkrat pogledam na zasnežen hrib, potem pa matematični problemi zabrišejo spomin na pretekla leta. Milena Naglic 7. razred os. š. France Prešeren Kranj Postati hočem dober smučar Vsako leto z veseljem dočakam zimo. Ce je malo bolj pozna, sem ves nestrpen. Letos sem kar zadovoljen, saj nam je že prvi sneg omogočil sankanje in smučanje. Še preden sem začel hoditi v šolo, sem se znal smučati. Imel sem neke stare smuči. Bile so od mojega strica Franceta. Toda ker sem vedno prosil za nove, sem jih nazadnje le dobil. Prinesel mi jih je Dedek Mraz. Bile so rdeče barve, z belo črto na robovih. Zares so se mi zdele lepe. Takoj naslednji dan sem sc šel smučat. Joj, kako je šlo. Ko sem se prvič zapeljal, sem padel. Nič zato, sem si mislil in vstal. Potem je šlo vse bolje. »Rad bi postal dober smučar, dober v slalom« in smuku!« sem dejal mamici. Ampak ona sc samo smeje, čeprav zdaj že čisto v redu vozim. Spet bi rad dobil nove smuči. Janez Zidar 6. razred os. š. Davorin Jenko Cerklje nesreča Spet je prišla zima. Veliko veselja nam je prinesla. Toda ne vsem. Mojemu bratu je prinesla nesrečo. Zlomil si je namreč nogo. Bil jc lep sončen dan. Brat se jc smučal na bližnjem hribu. Z njim so bili še drugi otroci. Ko so se že nekaj časa spuščali po bregu, jc brat ne- i nadoma padel. Poskušal je vstati, vendar mu ni uspelo. Mama je stekla ponj, ga dvignila in odnesla domov. Spravili smo ga v posteljo, kajti zelo ga jc bolela noga. Ko se je oče vrnil iz službe, jc brata odpeljal k zdravniku. Pokazalo sc je, da ima zlomljeno nogo. Obložili so mu jo z mavčno oblogo, podobno škornju. Moral je ležati. Prve dni je zares miroval, sedaj pa že sitnari. Rad bi spet smučal, pa ne more. Pravi, da mu je zelo dolgčas. Upam, da ne bo nikoli pozabil tega nesrečnega zimskega dne. Marinka Oblak 6. razred os. š. Polhov Gradec Lučine (Gor. vas) Srnica Zima je prišla, sneg leti z neba... Tako in podobno se začenjajo vse pesmice, ki . jih otroci prepevamo pozimi. Še pred dnevi je padal sneg. Drobne snežinke so se usipa-le izpod oblakov, ovitih v sivo meglo. Padale so neslišno in kmalu pregrnile poljane z belo odejo. Toda sneg je kmalu ponehal. Toplo sonce me je zvabilo na bližnji hrib, kjer je bilo že veliko otrok. Zgodila se je tudi manjša nesreča, ko sta se dva nižješolca zaletela. Od njunih sani je ostal samo kup polomljenih deščic, ki sta jih žalostno pobirala. Toda kmalu je našo pozornost pritegnila majhna srnica, ki je vsa zmedena in preplašena pritekla iz gozda. Tedaj smo od daleč zaslišali rezek pasji lajež. Kljub temu, da smo bili prestrašeni, smo obstali na mestu in gledali, kaj bo. Od nekod je pridrvel velik, dolgodlak pes. še zavedali sc nismo, že je planil na srnico, ki se je mrtva zgrudila na tla. Bilo mi je tako grozno pri srcu, kot dotlej še nikoli v življenju. Pes je v srnin vraf zasadil zobe, ji pregriznil žiloN in začel hlastno lokati toplo kri. Potem se je zravnaj in ponosno ogledoval svoj plen. Nam je bilo tako hudo, da smo vsi prepadeni zbežali in sc nismo upali niti ozreti. Od takrat sc mi je breg za-studil, saj se na njem vedno spomnim žalostnega dogodka. Zime pa sem vseeno zelo vesela, posebno še, če je veliko snega in malo usodnih padcev. Ogica Vucelin 6. razred os. š. Mojstrana Bitka s sneženimi kepami Zima je prijeten letni čas. Otroci, ki se sankajo ali smu- se Danes bo odločalo Dragi pionirji! Do četrtka, do predvčerajšnjim torej, smo za naš nagradni razpis Smuk v zimo prejeli skupno 112 prispevkov. Jutri poteče zadnji rok oddaje gradiva, zato dopisov, ki jih doslej še niste odposlali, ne bomo mogli upoštevati. Toliko za uvod. Sicer pa vam moram čestitati, kajti od2iv je bil zares velik. Članke smo dobivali od vsepovsod, celo s šol, ki doslej v naši rubriki niso sodelovale, že vnaprej vem, da posebna ocenjevalna komisija, ki se namerava prvič sestati danes in katere naloga je. da prebere ter oceni vse zgodbice (objavljene in neobjavljene), ne bo imela lahkega dela. Ni šala med takšnim kupom spisov poiskati šest najboljših, kajti prav vsi so zanimivi. Bržkone bosta odločali domiselnost in originalnost pripovedovanja. Dosti več vam tokrat še ne morem povedati, zato si preberite poročilo komisije, ki bo verjetno kmalu objavljeno, že v eni prihodnjih številk rubrike S šolskih klopi. Za konce sem se dolžan opravičiti učencem, katerih prispevke, ki niso bili posvečeni zimi in so obravnavali drugačne teme, smo zadnje tedne odlagali v predal ne da bi jih objavili. Verjemite, zares ni šlo drugače. V naslednjih številkah bomo zamujeno skušali nadoknaditi. UREDNIK čajo, doživijo marsikaj lepega. Včasih se med seboj domenijo za kakšno igro na snegu. Tudi mi smo si izmislili prijetno zabavo. »Sovražniku« smo nekega dne napovedali bitko. Ves popoldan smo delali kepe. Imeli smo jih polne sani. Toda doletela nas je nesreča. Sani smo pustili preveč blizu potoka in ker je bilo ledeno, so zdrsnile v vodo. Kepe so bile potem seveda premehke, zato smo morali narediti druge. Nazadnje smo z njimi le premagali sovražnika, čeprav je imel premoč. Darko Zavrl 3. razred os. š. Lucijan Seljak Kranj Ledena solza Vsako leto med zimskimi počitnicami jc prihajala k dedku in babici. Bila je srečna, vedno nasmejana. Ni šc vedela, kaj je žalost. Starega deda, ki je tako rad obujal spomine na svojo mladost, je imela zelo rada. Ljubila je tudi staro mamo, ki je znala tako lepo brati iz knjige pravljic. Najrajši pa se jc sankala in sc igrala z.drugimi otroci. Tudi tisto zimo je prišla. Lica so ji bila zardela od mraza, ko je stopila v dobro zakurjeno sobico. Ded in babica sta jo veselo pozdravila. Takrat sta bila na obisku tudi teta in stric z Bleda. Poljubili so se v pozdrav in že je mala izginila v svojo sobico. To jc bila soba, v kateri je živela med bi m jem pri starih starših. Odložila je kovček, vzela sani in odhitela k prijateljicam na zasneženo poljano. Skupaj so se sankale Za razpis: v zimo in njihov smeh je odmeval daleč naokrog. , Tako je minil teden. Po cele dneve je bila na snegu, proti večeru pa je prihajala k dedu in babici vsa premražena, a vedno nasmejana. Potem je prišel tisti usodni dan. Začel se je kot vsi drugi, a vendar jc bil nekako drugačen. Dekletce je obhajal nemir, toda še samo ni vedelo zakaj. Nekaj jo je molilo, srce ji je bilo kot v nekakšnem pričakovanju. Toda tudi tokrat je odšla na sankanje in kmalu pozabila na čuden občutek. Zopet so bila njena lica zardela, na ustnicah pa ji je lebdel nasmeh. Iznenada pa je prišla ponjo teta. Nežno jo je pobožala po laseh in rekla: »Tanja, deda ni več.« Deklica sc je še vedno smehljala, toda nasmeh je bil medel, ugašajoč. Dolgo jc zrla v tetin obraz. Počasi je začela razumevati. Ded je umrl. Ostra bolečina ji jc presekala srce. Ozrla se je po zasneženi poljani. Njen pogled je zajel visoke gore in obstal na Triglavu. Potem se je brez besed obrnila in odšla. Ded je ležal na postelji. Bil je kot živ. Deklica je krikni-la in objela mrtvo telo. Ne, ni jokala, le oči so ji nemo zrle v dedov siv, naguban obraz. Zdelo se je, da ne morejo verjeti. Molče jc zapustila sobo. Stopila je pred hišo. Snežinke so spet naletavale, po njenih licih pa jc pripolze-la solza, ena sama velika, ledena solza. Meta Vovk 7. razred os. š. Simon Jenko Kranj Paberki s sejma MODA 70 vezenine Tovarna čipk In vezenin Bled izdeluje tudi zavese z vezeno bordu-ro, po katerih je prav sedaj zelo veliko popra-ševanje. Te vrste zavese so izdelane iz finega 100-odstotnega diolena, bordura je tkana močneje prav tako iz diolena. V prodaji so že izdelane zavese različnih dolžin, kupijo pa se lahko tudi same bordure v osmih različnih vzorcih. Novost pa so zavese z Izvezenim vzorcem prav tako Iz 100-odstotnega diolena. Tu je vzorec lažji in finejši, zavesa pa je vezena po vsej dolžini. Tokrat bi vam rada povedala kaj o sejmu mode, ki je bil pred kratkim v Ljubljani. Rada bi vas seznanila z nekaterimi novostmi, ki jih bomo lahko kupovali v domačih trgovinah. Vse tovarne tekstila in pletenin so se letos predstavile z veliko in pestro izbiro. Kot skoraj vedno so bile najbolj zanimive pletenine. Tovarna Pik Maribor je izbrala* za svoje večerne modele belo in modro barvo. Eno od številnih oblek, ki smo jih videli, si lahko ogledate tudi na levi strani današnje risbe. Tovarna Arena iz Pulja se je s svojo kolekcijo brezrokavnikov, puloverjev, oblek, hlačnih kostimov in maksi plaščev predstavila v rjavo bež barvi. Vsi izdelki te tovarne so vredni pohvale. Značilnost Areninih modelov je videz ročnega pletenja. Angora iz Ljubljane je letos pletla v elegantni modro beli barvi. Njene pletenine so zares lepe. Precej je hlačnih kostimov in letos zelo modnih maksi plaščev. Almira iz Radovljice se je predstavila s svojevrstnimi modeli v rožnati in olivno zeleni barvi. To seveda ni vse, kar smo letos videli na sejmu mode. Preveč prostora bi zavzelo, če bi hotela našteti vse, kar je bilo lepega in uporabnega. Na desni strani današnje risbe je bluza 7. zelo modernim in zanimivim ovratnikom, ki pa ni pravi ovratnik. V zanke okoli izreza je namreč vpletena ruta. Srajce s tako vpletenimi rutami nekatere tovarne predlagajo tudi za moške srajce. >>■ ■ w.>- :;*■¥■:; •■:•■':•> >::>::w->:': Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? še en pomemben razlog je, ki potrjuje trditev, da se mladostnik telko pravilno odloči. Mladostnik namreč ne pozna sveta, ker ga enostavno še ne more poznati. Poklice, o katerih razmišlja, pozna bodisi prek staršev, učiteljev, sošolcev, mogoče iz knjig, malokdaj pa jih pozna neposredno. Tako poznavanje pa je največkrat opisnega značaja. Četudi je oče orodjar (vendar ne obrtnik doma, to potem spremeni znanje o poklicu), otrok ne ve, kako je treba biti v tem poklicu natančen, hiter, da je pomemben dober vid itd. Otrok ne more presoditi pomembnost tega poklica v primerjavi z drugimi. Čeprav je na primer mati medicinska sestra, dekle ne ve ali pa ve zelo malo, kako silno mora biti mati potrpežljiva v svojem poklicu. Vtis, ki nam ga nudi medicinska sestra na hodniku zdravstvenega doma ali bolnice, je lep: bela halja, bela kapa, beli čevlji. »To bi bila tudi jaz,« si misli dekletce, ki je pred izbiro poklica! Ne ve pa, da mora ta medicinska sestra razumeti bolnika, mu vliti upanje v ozdravitev, mu mogoče tudi pomagati umreti brez strahu? Ali ve, da mora včasih dežurati sama pri težkem bolniku, ko je že neznansko utrujena? (Dalje prihodnjič) mm mm na KI BB mm mm mm mm mm mm mm BH BB na ■■ ■B BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB Hura za počitnice, so najbrž pozdravili ob povratku domov ta teden vaši šolarji. Veselje jim kali samo zima, ki je skopa s snegom. Morda pa ste planirali del dopusta za šolske zimske počitnice in se vam obetajo lepi dnevi smučanja kje v Kranjski gori, na Zelenici ali kje drugje? Ce nimate smuči, so dobre tudi sanke. Nič zato, če smučar nima najlon dvojnih smučarskih hlač po najnovejši modi. Originalni boste tudi z ročno pleteno zanimivo kapo ln dolgim šalom ali celo pastirskim pončom in dveh velikanskih volnenih rut za ure po smučanju. Ce Je oprema še lanska, dokupite vsaj praktično majhno torbo, ki jo smučarji pripno za pas aH imenitna očala za sneg, ki jih prodajajo v naših športnih trgovinah. Zdravnik svetuje Gljivično vnetje kože in rok Površno gljivično vnetje med prsti je v našem podnebnem pasu zelo razširjeno. V večini primerov se pojavijo tipične spremembe med tretjim in četrtim prstom, redkeje med drugimi prsti. Koža postane »kuhana«: debela je, bele barve, menita in se lušči v zaplatah. Pod njo je pordela in ranjena koža, ki pogosto razpoka in v dotiku z vodo peče. Ves proces spremlja srbenje, praskanje pa te tako občutljivo kožo še bolj rani. Gljivice se bohotno razmnožujejo v ugodnih razmerah: na toplem in vlažnem, zato je razumljivo, da se vname ravno koža med prsti. Sami ste najbrž že ugotovili, da se srbenje med prsti ponovi, kadar obujete gumijaste Škornje, v katerih se stopalo močno znoji, ker taka obutev ne »diha«. Včasih zadostujejo že gumijasti podplati, elastične nogavice. Gljivice najdemo pogosto na leseni razmočeni mreži pod tušem ali kopalno kadjo, posebno v javnih kopališčih. Gospodinje, delavke v gostinstvu, čistilnicah in pralnicah imajo pogosto gljivična vnetja med prsti na rokah. Gljivice dobijo pri delu, ker močijo roke pri pomivanju in čiščenju. Zdravljenje je dolgotrajno in odvisno od vaše discipline. Zdravnik vam bo predpisal tinkturo ali mazilo (Asterol, Novoful-gin), vendar mazanje samo ne bo pomagalo. Rok ne smete močiti, dokler zdravljenje traja. Gumijaste rokavice niso zadostna zaščita, ker v njih ko?a ne more dihati. Primerne pa so za zdravo kožo, vendar če so dovolj velike. Roke pri vsakem umivanju dobro osušite ln JSh občasno namažite s krimo. Noge umijte vsak večer v mlačni vodi, poleti tudi čez dan. Nosite le usnjeno obutev, poleti odprte sanualc. Nogavice naj bodo bombažne. V kopalnici n*»j bo pod tušem ali pred kopalno kadjo plastična mreža namesto lesene. dr. Tone Košir Poklicna svetovna prvakinja REGINE HEITZER in mnogo mednarodnih . zvezd na ledu v veličastni drsalni reviji 11. gostovanje Dunajske drsalne revije OD 3. DO 15. FEBRUARJA 1970 v mestni velesejmski hali v CELOVCU. Glasba: ROBERT STOLZ — Režija: WILL PETTER — Smeh, smeh, smeh ob hokejski tekmi moštva šimpanzov! Pravočasno si priskrbite vstopnice v vašem potovalnem biroju! MED VSAKO PREDSTAVO BODO IZŽREBALI DRAGOCENO BLAGOVNO NAGRADO! V NEKAJ STAVKIH Tržič — Ob koncu prejšnjega tedna je bil v Tržiču posvet s predsedniki krajevnih skupnosti. Beseda je tekla predvsem o programu negospodarskih investicij v letošnjem letu s sredstvi, ki jih bodo imele krajevne skupnosti na razpolago iz sredstev prispevka za urejanje mestnega zemljišča. — S. B. Jesenice — Odjuga je načela tudi glavno cesto skozi Jesenice. Največ lukenj v cesti je na Javorniku, na Jesenicah pa pred gasilskim domom, pri hotelu Pošta in ob bolnišnici. Novi asfaltni prevleki na cesti od Jesenic do Podkorena pa je odjuga za sedaj prizanesla. — B. B. Jesenice — V avli občinske skupščine na Jesenicah so razgrnili v začetku prejšnjega tedna urbanistični načrt za Kranjsko goro. Prebivalci občine Jesenice si ga bodo lahko ogledovali in predlagali dopolnitve in spremembe do konca tega meseca. — B. B. Begunje — Za letošnjo zimsko sezono so se v Begunjah dobro pripravili. Razsvetlili so smučarsko progo, povečali pa So tudi zmogljivost vlečnice, ki so jo preuredili v krožno in sedaj prepelje na uro 400 smučarjev. — B. B. Cerklje — Danes (sobota) zvečer bo v Cerkljah 16. redni občni zbor AMD Cerklje. Po pripravah sodeč bo to eden pomembnejših občnih zborov, saj se je v zadnjem času članstvo tako povečalo, da danes šteje že preko 300 članov. - an Pretekli torek zvečer se je sestal v Cerkljah politični aktiv. Na njem so govorili o resoluciji občine Kranj in proračunu za prihodnje leto. Razpravljali so tudi o lokalnih problemih. Govora je bilo o vlogi in nalogah SZDL in o delu mladinske organizacije. Več kot štirideset prisotnih je podprlo misel, da Je treba poživiti delo mladine! - an Kranjska gora — Podjetje Ljubljana Transport v Kranjski gori oddaja v najem 40 garaž, razen tega pa izposoja tudi smučarsko opremo. Medtem ko je po garažah veliko popraše-vanje in so stalno razprodane, je smučarska oprema vedno na razpolago. Smučarsko opremo izposojajo tudi v hotelu špik v Gozdu in pri žičnici na španovem vrhu. Za goste, ki si žele moto skikjoringa, so določili traso nekdanje železniške Proge od Kranjske gore do Rateč. — B. B. Bohinj — Bohinjsko jezero vsako leto ne zamrzne v celoti, zato so se predstavniki turističnega društva in gostinskih podjetij dogovorili za ureditev dveh drsališč pod Skalco in pa na vrtu hotela Zlatorog.Za goste je letos v Bohinju kar dovolj razvedrila. Od 28. novembra naprej so imeli v hotelu Jezero vsak večer odprt bar. V hotelu Zlatorog so imeli trikrat na teden glasbo, v Ski hotelu na Voglu vsak dan, v hotelu Crna prst v Bohinjski Bistrici ob sobotah in nedeljah, v hotelu Stane Žagar pa občasno. Za zabavo so skrbele tudi folklorne skupine, ki so se v Bohinjskem kotu zadrževale tudi Po več dni. — B. B. Kranjska gora — V hotelu Prisank je v veliki dvorani vsak °an glasba. Z DPD Svobodo z Jesenic pa imajo dogovor za Več nastopov njihove folklorne skupine v hotelu Prisank. - B. B. Začeli so z gradnjo pokopališča V našem časniku smo nekajkrat pisali o gradnji pokopališča na desnem bregu Save v kranjski občini. Minuli torek so se uresničile naše napovedi. Začeli so z gradnjo pokopališča — polaganjem vodovodnih cevi v dolžini 570 metrov in s polaganjem električnega voda, ki bo dolg 620 metrov. Ko smo se pred dnevi pogovarjali s predstavnikom gradbenega odbora tov. Kacinom, nam je povedal, da je začetek gradnje najboljši dokaz, da so bile vse dosedanje govorice, da pokopališča ne bo, oziroma da se niti ne bo začelo graditi, da so denar že porabili in podobno, neutemeljene. Gradbeni odbor je na zadnji seji minuli torek sklenil, da bodo na desnem bregu Save začeli z izterjevanjem samoprispevka 1. februarja letos brez predhodnega opomina. To pomeni, da tisti prebivalci, ki še niso plačali samoprispevka in so se izgovarjali, da ga bodo plačali, ko bodo začeli z gradnjo Jmajo čas še do 1. februarja. Prav tako so nam povedali, da posamezniki na omenjenem področju želijo vplačati tudi prostovoljne prispevke za gradnjo. Tisti, ki to želijo, lahko prostovoljni prispevek prinesejo v Krajevno skupnost Stražišče vsak dan od 8. do 12. ure. JOIJtl AlfJOOOSK) I Do 21. januarja letos so prebivalci vplačali za gradnjo pokopališča 87.055,10 dinarjev samoprispevkov. Gradbeni odbor predlaga vsem prebivalcem, ki prispevka še niso plačali, da z vplačilom pohitijo in tako omogočijo čimprejšnji začetek grad- nje mrliških vežic ln ograje okrog pokopališča. Hkrati pa se bodo s tem izognili dodatnim stroškom, ki bodo nastali ob prisilni izterjavi samoprispevka. A. 2. V torek so začeli z gradnjo pokopališča na desnem bregu Save. — Foto: F. Perdan EOHL ŽIRI ZNIŽALI Oglejte si izbiro v prodajalnah: V Kranju na Titovem trgu, v Škof ji Loki in na Jesenicah, kjer boste hitro in solidno postreženi SMO CENE SEZONSKI OBUTVI miiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii as GOZDNO GOSPODARSTVO BLED RAZPISUJE NA PODLAGI ZAKONA O SREDSTVIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ javno dražbo NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV: 1. 3 Tovorni avto FAP, reg. št. KR 146-25, tip 4 GEL, leto izdelave 1964. 2. Tovorni avto FAP, reg. št. KR 146-26, tip 4 GEL, feto izdelave 1965. 3. Tovorni avto FAP, fc reg. št. KR 146-27. tip 4 GEL, leto izdelave 1965. 4. Tovorni avto FAP, reg. št. KR 146-28, tip 4 GEL, leto izdelave 1965. 5. Tovorni avto FAP, reg. št. KR 146-29, tip 4 GEL, leto izdelave 1965. 6. Tovorni avto TAM, reg. št. KR 45-85, tip 4500, leto izdelave 1960, z dvema diferencialoma. 7. Osebni avto Mercedes, tip 190 b, reg. št. LJ 413-03, leto izdelave 1960. 8. Osebni avto FIAT-Campagnola, reg. št. LJ 413-07, tip AR-51, leto izdelave 1963. 9. Enoosna prikolica, tipa APL-3, leto proizvodnje 1961. 10. Traktorska prikolica, tip KP 4, nosilnost 3 tone, leto izdelave 1963. 11. Prikolica Djuro Djakovič, nosilnost 5 ton, tip AP 5, leto izdelave 1959. 12. Avto prikolica Goša, nosilnost 12 ton, leto izdelave 1960. 13. Avtoprlkolica Gorica, nosilnost 10 ton, tip F 14/6 PN, leto izdelave 1962. 14. Snežni stroj Unimog-Rolba, leto izdelave 1961: a) Vozilo Unimog, b) Rezkalna naprava, tip Rolba za rezkanje snega, c) Pogonski stroj Deutz, 6 valjev. 15. Traktor FIAT 311 C razstavljen. 16. Traktor SAME v razstavljenem stanju. 17. Motorni valjar Zettelmaver, nevozen v razstavljenem stanju. 18. Motorno kolo Jawa 150 cem v nevoznem stanju. 19. Varilni agregat z električnim motorjem v neuporabnem stanju. 20. Male vitle Rotax 3 kom. z neizpravnim motorjem. 21. Skobelni stroj z elektromotorjem. 22. Demontirana delavska baraka. 23. Razmnoževalni »troj Ofset. 24. več rabljenih štedilnikov (električnih, plinskih in na trda goriva), vagone-te in ostalega drobnega inventarja. 25. Posameani deti kuhinjske opreme iz počit, doma pa se bodo prodali najugodnejšemu ponudniku. Vsa pojasnila v zvezi z licitacijo ln prodajo dobijo interesenti v prodajnem oddelku Gozdnega gospodarstva Bled med uradnimi urami. Zgoraj našteta osnovna sredstva pa so interesentom navpogled v Transportnem obratu Sp. I Gorje in v skladišču Gradbenega obrata na Bledu, Ribenska cesta. Javna dražba pod tek. št. 1 do 20 bo v Četrtek dne 5. februarja 1970 ob 9. uri v Transportnem obratu Sp. Gorje. Javna dražba pod tek. št. Od 21 do 25 bo v petek 6. februarja 1970 ob 9. uri v skladišču Gradbenega obrata na Bledu, Ribenska c. Kupci iz družbenega sektorja morajo predložiti poblastilo in izjavo svoje delovne organizaci- g je, da so finanačna sredstva za to nabavo ure je- s na hi likvidna. Zasebni Interesenti pa morajo pred dražbo s položiti na dražbi določeno varščino. Predmete pa plačajo v celoti pred prevzemom. Gozdno gospodarstvo Bled MHMHHIIIMgMIUIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllUlH SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA podružnica 515 Kranj objavlja da sta v njeni ekspozituri ŠKOFJA LOKA prosti delovni mesti: L OBDELOVALCA v plačilnem prometu 2. KURIRJA Za delovno mesto pod L se zahteva popolna srednješolska izobrazba (gimnazija, ekonomska srednja šola), za delovno mesto pod 2. pa dovršena osnovna šola. V obeh primerih je zaželena praksa po pravilniku SDK. Delo na obeh delovnih mestih je za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanj ni na razpolago. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 9. februarja 1970 na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 515 Kranj, Trg revolucije 2. SE NT A skladišč« Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22-053 (bivši Exoterm) VAM NUDI: # najkvalitetnejšo moke vseh vrst 0 testenine »Bačvanka« Q vse vrste živinskih krmil pe zelo ugodni ceni ZA PITANJE PRAŠIČEV IZDELUJE DROGERIJA LJUBLJANA KRAJEVNA SKUPNOST JEZERSKO razpisale JAVNO DRAŽBO za prodajo skobelnega stroja. Licitacija bo dne 25.1.1970 ob 1330 ure do 14. ure za družbeni sektor m od 14. tire dalje za zasebnike na bivšem »Remontu« na Jezerskem. PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ razpisuje javni natečaj ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA a) ob Delavski cesti in Stražiški ulici v Kranju za gradnjo trgovskega centra z neto poslovno površino 654 m* in 3590 m2 stavbnega zemljišča; b) ob Oldhamski ulici v Kranju za gradnjo poslovnega objekta z neto poslovno površino 384 m2 in 1390 m2 stavbnega zemljišča. Pogoji: 1. Sklicna cena ad a) je 55,00 din za 1 m2 urejenega stavbnega zemljišča ad b) je 60,00 din za 1 m2 urejenega stavbnega zemljišča. 2. Kupnino bo treba plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe. 3. Varščina znaša: za ponudbe pod a) 5000,00 din pod b) 8000,00 din. 4. Rok za začetek gradnje je 1 leto, za dokončanje pa 2 leti od objave razpisa. 5. Rok za predložitev pismenih ponudb je do 20/2-1970 do 12. ure. Pri obeh objektih so možne ponudbe tudi za posamezne dele objekta. 6. Na ovojnico je treba napisati: ad. a) Natečaj za zemljišče ob Delavski cesti — Ne odpiraj! ad. b) Natečaj za zemljišče ob Oldhamski ulici — Ne odpiraj! 7. Prednost pri oddaji ima, kdor ponudi več kot je sklicna cena; ob enakih ponudbah pod b) imajo prednost ponudniki, ki žele graditi trgovino s tehničnim blagom. Obrazloženi razpisni pogoji in obvezni obrazec ponudbe ter informacije so na razpolago v podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 4 v ponedeljkih in petkih od 9 do 12. ure ter ob sredah od 14. do 16. ure. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto poslovod e TRGOVINE NA SOVODNJU Za razpisano delovno mesto sc zahteva kvalifikacija trgovske stroke in dve leti prakse. Nastop dela bo mogoč v aprilu 1970. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema uprava zadruge do 10. februarja 1970. Komisija za sprejem in prenehanje dela Veletrgovine ŠPECERIJA BLED razplsufe naslednja prosta delovna mesta za področje Radovljica—Begunje: a) KV NATAKARICE b) KV PRODAJALCEV Ponudbe sprejemamo do 31.1.1970. Veletrgovina Specerija Bled, Prešernova 76. Prodam Prodam novo TELEVIZIJO z garancijo. Delavska 23, Kranj 269 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Zg. Bitnje 30, Žab-nica 270 Prodam dobro ohranjeno lovsko PUŠKO kal. 16x65,58 ali zamenjam za ŠIBRENI-CO. Triler, škofjeloška 50, Kranj 271 Prodam mlado KRAVO, dva meseca brejo in starejšo KOBILO. Sp. Duplje 71 272 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg. Mavčiče 4 273 Prodam mlado, težko KRAVO, 8 mesecev brejo. Voglje 85 274 Prodam nov trajnožareči ŠTEDILNIK kiipcrbusch z garancijo. Zavrl, Šenčur 108 275 Prodam KOTEL za žganje, MLIN in PREŠO ter nekaj POSODE. Zasavska 50, Kranj 276 Prodam skoraj novo PEČ na olje. Avdič, Cankarjeva 1, Kranj 277 Poceni prodam zakonsko SPALNICO brez omar in PLINSKO PEČ. Ogled vsak dan od 18. do 19. ure. Rudolf Šorlfjeva 21, Kranj 278 Prodam prvovrstna štajerska JABOLKA, po 0,80 din za kilogram. Kranj, Oprešniko-va 12 279 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, po 180 kg težka. Srednje Bitnje 27, žabnica 280 Prodam 8 mesecev staro nemško OVČARKO. Borišck Anton, Nartnikova 8, Kranj (Labore) 281 Prodam REPO. Srednja Bela 7, Preddvor 282 Prodam transmisijski OSI premera 45 mm, skupne dolžine 10 metrov z ležaj i in jermenicami ter STROJ za rezanje mesa. Vse uvoženo in v zelo dobrem stanju. Kranj, ul. XXXI. divizije 56 — pri kopališču 283 GORENJSKI SEJEM KRANJ razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALISTA Interesenti morajo poleg splošnih pogojev za sprejem na delo, izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka ali višja strokovna izobrazba, znanje dveh tujih jezikov (nemščina, italijanščina) ter najmanj 5 let prakse pri delu v komerciali oziroma srednja strokovna izobrazba z znanjem dveh tujih jezikov (nemščina, italijanščina) ter najmanj 10 let prakse pri delu v komerciali. Interesenti naj pošljejo ?yoje ponudbe na upravo Gorenjskega sejma Kranj, 15. februarja 1970. Tradicionalno maškarado V RESTAVRACIJI PARK KRANJ DNE 7. In 10. 2. 1970 PRIREJA KOLEKTIV Nagrada mask. Rezervacije s pustnim menijem 30 din, oziroma samo rezervacija 10 din. Po pustnih dneh od 11. 2. dalje pripravlja teden ribjih jedi. VLJUDNO VABLJENE Prodam mladega KONJA in mlado KRAVO, 3 mesece brejo. Ilovka 5, Kranj 284 Prodam semensko GRAHO-RO. Remic, Pšenična Polica 10 Cerklje 285 Prodam PSA - VOLČJAKA, dobrega čuvaja na verigi. Ziherl Jože, Hosta 5, škofja Loka 286 Prodam nerjavečo PLOČEVINO 100 X 150 cm x 1,25 mm in ELEKTROMOTOR 3,8 kW. Naslov v oglasnem oddelku. 287 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voklo 16, Šenčur 288 Prodam OTROŠKO POSTELJO in staro ZAKONSKO SPALNICO. Završnik, Kranj, Tomšičeva 30 289 Zaradi bolezni prodam mlade JARČKE — nesnice. Pavec Janez, Kranj, Likozarjeva 14 290 Prodam dva PRAŠIČA, težka 140 in 180 kg. Olševek 40, Preddvor 291 Prodam novo leseno DIA-TONIČNO HARMONIKO. Voglje 42, Šenčur 292 Ugodno prodam nov JOGI. Naslov v podružnici Glasa na Jesenicah 293 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in KRAVO po izbiri. Zalog 41, Cerklje 294 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Vopovlje 7, Cerklje 295 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Pšenična polica 13, Cerklje 296 Prodam PRAŠIČA za zakol. Cerklje 110 297 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 23, Cerklje 298 Prodam PRAŠIČKE. Pšenična polica 11, Cerklje 299 Prodam BIKCA. Ravne 11, Cerklje 300 Prodam dva PRAŠIČA, težka 140 in 120 kg. Lahovče 19, Cerklje 301 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Srednje Bitnje 25, Zab-nica 302 Prodam SMUČI-heckorv, 195 cm in PANCERJE št. 39. Svegclj, Valjavčeva 1, Kranj, telefon 21-777 Kranj 312 Kupim KAMENITE OKVIRJE za okna 55 x45, brez mrež. Leskovec Marjan-ca, Smrečje 47, Rovte 303 Kupim staro KMEČKO MIZO in umetniško izrezljan križ za opremo dnevne sobe v kmečkem stilu. Ponudbe oddati pod »dobro plačam« 304 Kupim lepe JAVOR J EVE PLOHE, žitnik Zlata, Visoko 71, Šenčur 305 Kupim TRAKTOR staver, 18 KM, lahko tudi pred generalno. Drakulič, Vinica pri Črnomlju 306 Kupim VRTALNI STROJ do 15 mm in ELEKTROVA-RILNI APARAT. Škofja Loka, Koširjeva 14 307 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Kranj, telefon 21-000 308 Prodam MOPED T-12, letnik 67. Jereb, Čirče 44, Kranj 309 Ugodno prodam GUME mi-chelin 6,40 x 14. šegura Emil, Mlaka 2 a, Kranj 310 Prodam FIAT-750, letnik 67, prevoženih 32,500 km. Gol-majer, Loka 21, Tržič 311 Prodam osebni avto ZA-STAVA-750 v voznem stanju. Ogled 24. 1. 1970 v garaži AMD Železniki 313 Kupim MOPED. Naslov v oglasnem oddelku 314 Kupim osebni VW, letnik 1962 do 1966. Srečko Plut, Ko-krica 13, Kranj 331 Stanovanja Oddam večjo OPREMLJENO SOBO dvema dekletoma ali fantoma do 30. junija 1970. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 315 Manjše ENOSOBNO STANOVANJE ali VEČJO SOBO iščem v bližnji okolici Kranja. Ponudbe oddati pod »čimprej« . 316 V Kranju iščem SOBO. Ponudbe oddati pod »marec« 317 STANOVANJSKO HIŠO z vrtom in globokimi kletmi, primerno za gostinsko dejavnost v centru Škofje Loke prodam. Možnost nakupa posameznih stanovanj. Ponudbe oddati pod »dobro naložen denar« 318 Takoj oddam OPREMLJENO SOBO v škof j i Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 319 Pošteno osebo vzamem na stanovanje. Na razpolago je tudi garaža. Osebne informacije so ob nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku 330 Zaposlitve Sprejmem MLAJŠO UPOKOJENKO v skupno gospodinjstvo, za varstvo 8 mesecev stare deklice. Nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Ponudbe oddati pod «lep dom« 320 Službo dobi LESOSTRU-GAR ali MIZARSKI POMOČNIK vojaščine prost. Dober zaslužek. Naslov v oglasnem oddelku 321 Za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času iščem UPOKOJENKO. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Naslov v oglasnem oddelku. 322 Nujno rabim MIZARSKEGA POMOČNIKA za pohišt-vena dela in VAJENCA. Ogris Andrej, Trojarjeva 9, Kranj (Kalvarija) 323 Nujno iščem MLAJŠO UPOKOJENKO za oskrbo lažjega bolnika v dopoldanskem času. Ostalo po dogovoru. Zglasite se na naslov: Kotlov-šek Irena, Planina 7, Kranj, vsak dan od 15. ure dalje 324 INSTRUIRAM vse predmete za osemletko in ANGLEŠČINO za gimnazijo. Ponudbe oddati pod »študentka«. 325 Osta umu PREVIJAM vse vrste ELEKTROMOTORJEV do 25 kW, solidna in poceni. Jože Ajdovec, Oševek 7, Kamnik 235 ZIDARSKI MOJSTER sprejema naročila za vsa zidarska dela. Naslov v oglasnem oddelku 236 Sveže RIBE —• postrvi, li-nji, krapi naprodaj v RIBOGOJNICI ZALOG pri Cerkljah ob sredah in petkih od 9. do 12. ure ter sobotah od 15. do 17. ure 237 OBVEŠČAM STRANKE, da sem se preselil iz Groharjevega naselja 8 v Škof j i Loki v Staro Loko 41. Sprejemam naročila za DOBAVO in POLAGANJE parketa, tapiso-ma, toplega poda ter vina/a. Mirko Florjančič, parketar, Stara Loka 41 326 KOTLE za žganjekuho, vseh vrst .izdeluje kvalitetno Kapeli Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Šiška 327 Prireditve-. GOSTIŠČE PRI JANČE-TU iz Srednje vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s PLESOM. Vabljeni! 328 Gostilna BIZELJČAN ŠMARTNO pod Šmarno goro prireja vsako nedeljo PLES. Igra kvartet RUDIJA JF.V-ŠKA. . 329 ZDRAVSTVENI DOM KRANJ OBJAVLJA DRAŽBENO PRODAJO AVTOMOBILOV 1. zastava 750 dražbena prodaja bo dne 26. t. m. ob 11. uri v Zdravstveni postaji v Žireh 2. terensko vozilo campagnola dražbena prodaja bo 27. t. m. ob 8. uri v Zdravstvenem domu Tržič GOSTILNA Blažun GOSTILNA BLAŽUN Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) tel. 22001 Vabimo na veselo pustovanje v soboto, dne 7. 2. 1970, ob 8. url zvečer Postreženl boste s pustnim menijem Sprejemamo rezervacije tel. št. 22001 Zapustil nas je naš ljubljeni Franc Holchaker dentist Na zadnjo pot ga bomo spremili v nedeljo, 25. januarja, ob 15. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Do pogreba leži v svojem domu v Kranju, Gregorčičeva 6. Žalujoči: žena Jelca drugo sorodstvo Kranj, 23. januarja 1970 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po dolgi mučni bolezni umrl naš dragi mož, oče, stari oče, tast in stric Matevž Hudovernik upokojenec, borec za severno mejo Pogreb bo v soboto, ob 16.15 iz hiše žalosti na kranjsko pokopališče. Do pogreba leži v Hrastju št. 106. Žalujoči: žena Ana, otroci Mato, Lado, Slavka, Anica, Rajko, Miro in Tone z družinami Hrastje, 23. januarja 1970 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla. naša dobra mama, sestra, stara mama in tašča Angela Antolič roj. Šumi Pogreb bo v soboto, 24. januarja, ob 15. uri iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči: hčerka Martinka in sin Jože z družinama ter drugo sorodstvo Kranj, dne 22. januarja 1970 Zahvala - Ob izgubi naše drage nečakinje in sestrične Cirilke Novak šivilje se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljicam, znancem, sosedom in sorodnikom, ki sle jo v času njene težki, in dolgotrajne bolezni obiskovali, ob smrti pa poklonili toliko vencev in cvetja in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Hriberniku za požrtvovalno zdravljenje, g. župniku za spremstvo ter pevcem za žalostinkc. Enaka hvala podjetju Crcina, servisu Labore za iskreno pozornost ter njeni prijateljici za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. žalujoči: teta Ivana, nečakinji Mila in Štefka Stražišče - Kranj, 10. januarja 1970 Zahvala Ob prezgodnji smrti ^ašc hčerke in sestre Marinke Zor man se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem tovarne Tekstilindus, Kalanovim za vso nudeno pomoč ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na poti k počitku in darovali cvetje in vence. Žalujoča' družina Zorman Zapoge, 22. januarja 1970 Ali bo treba železniško postajališče v Radovljici res ukiniti? sti. Pri tem jim bodo prav gotovo pomagali tudi vsi občani, saj so še kako zainteresirani, da se v tem velikem naselju še naprej ustavljajo vlaki. B. Blenkuš Loterija šef železniške postaje Lesce—Bled, tej postaji sodi tudi postajališče Radovljica, je pred kratkim obvestil postajo ljudske milice v Radovljici, da so v noči od 28. na 29. december lani neznani storilci delno razbili vhodna vrata s ceste na stopnišče postajališča v Radovljici. 4. januarja so neznanci z razbijanjem nadaljevali, tako da so dokončno razbili vsa vrata, 9. januarja pa so se lotili tudi električne ure in jo razbili. V prijavi je bilo poleg omenjenega navedeno, da je bilo na postajališču Radovljica napravljeno že toliko škode, da se postavlja vprašanje, če sc železnici sploh splača imeti tu postajališče. Na postaji je vedno več škode kot pa jc izkupiček od prodanih vozovnic. Upamo, da bodo organi javne varnosti uspeli dobiti uničevalce premoženja skupno- Nesreči zaradi preliiire vožnje 9 V torek, 20. januarja, dopoldne je na cesti Ste'Mirte aux Mineš v Tržiču zaradi prevelike hitrosti v ovinku zaneslo v betonsko ograjo osebni avtomobil, ki ga je vozil Ljubo Bratina iz Kranja. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, škode na avtomobilu pa jc ža 7500 din. © Zaradi neprimerne hitrosti se je istega dne v ovinku na cesti prvega reda v Kranjski gori pripetila prometna nesreva vozniku osebnega avtomobila Francu Polajnarju z Jcs:nic.V lovem ovinku je vozilo zaneslo v levo in n?to še na desno strsn csste, kjer je trčil v parkiran osebni avtomobil last. Lovra Lepeša iz Zagreba. Na vozilih je za 9000 din škode. Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata Srečke so zadele s končnicami din 0 6 20880 506 40180 1.006 633980 10.006 21 30 5431 200 68021 1.030 523931 50.000 678251 10.000 92 10 28022 500 89962 500 046702 10.000 . 318582 10.000 43 10 993 100 2823 200 17923 1.000 044453 10.000 745543 10.010 64 10 77934 1.000 80084 500 273974 10.000 378954 10.000 734784 10.000 15 20 55 20 97065 500 419905- 10.000 6 6 58226 506 93346 1.006 389496 10.006 538296 150.006 781406 10.006 37 10 06237 510 11067 2.000 013577 10.000 8 6 70878 506 85728 506 050378 10.006 699748 10.006 99 10 169 50 04109 500 40209 2.000 557199 10.010 Valentina Rejca .se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in darovalcem cvetja. Posebno sc zahvaljujemo GG Kranj, ZB, ZROP, dr. Resku, duhovščini in govornikoma ob odprtem grobu. Enako tudi sodelavcem iz Iskre, sosedom in vsem, ki so kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in izrekli sožalje. Vsem, ki so ga spremili na zadnji poti še enkrat iskrena hvala žalujoči: žena Lojzka, sinovi: Zdravko, Dušan, Slavko, hčerki: Jožica in Mojca, mama Marija, bratje: Joža, Tone, Filip, Mirko in Lojze z družinami, Rudi, sestri: Lojzka in Mari ter drugo sorodstvo Log, 19. januarja 1970 , T-f""1 I. evropsko prvenstvo v sankanju v Avstriji V sredo je odpotovala v Kapfenburg, Avstrija, 5-članska ekipa Sankaške zveze Slovenije, ki bo sodelovala na I. evropskem prvenstvu v sankanju na naravnih progah v dneh 24. in 25. t. m. Prvenstvo bo pod pokroviteljstvom avstrijskega zveznega ministra za šolstvo dr. Alois Mocka. Ekipo sestavljajo tekmovalci: Julij Ulčar, Maks Klinar z Jesenic, Peter Resman, Štefan Zupan iz Begunj, ki so se vsi kvalificirali za to tekmovanje na izbirnih tekmovanjih na Jesenicah in v Selcah nad Skofjo Loko ter Franc Pikon iz Bohinja, ki mu je to udeležbo omogočil TVD Partizan Bohinjska Bistrica. Tekmovali bodo na 1400 m dolgi progi z 214 metrov višinske razlike, 15 odstotnim poprečnim padcem in 11 zavoji. Program tekmovanja obsega za soboto 24. januarja 2 teka moških in ženskih enosedov ter tretji tek moških enosedov, za nedeljo pa četrti tek moških enosedov in 3. in 4. tek ženskih enosedov ter 2 teka dvosedov. Da bi imela Ulčar in Klinar pred udeležbo na tem prvenstvu za seboj čim več tekmovanj, sta 17. in 18. januarja, ker je pri nas odpadlo republiško prvenstvo, sodelovala na mednarodnem tekmovanju v Feld am See, Avstrija, na katerem je tudi avstrijska sankaška zveza določila svojo reprezentanco. Zmagal je Josef Hilgarter, ATUS Ferndorf, star znanec s proge pri Savskih jamah nad Jesenicami, Ulčar je bil 21., Klinar pa 27. Pri tem je pripomniti, da sta naša tekmovalca nastopila brez treninga, kar se je občutno poznalo na rezultatih I. teka od skupno 3 opravljenih tekov. Z njima je bil tudi mladinec Jože Divjak, ki je zasedel 10. mesto. V tej skupini je zmagal prav tako znanec s tekmovanj na Jesenicah Peter Duschnig, ATUS Ferndorf. Ker je Sankaška zveza Slovenije s svojimi sredstvi lahko omogočila samo trodnevno bivanje v Kapfenber-gu» se naši tekmovalci ne bi mogli udeležiti zadnjega treninga v četrtek, zato sta vodstvi sankaških klubov Jesenice in Begunje iz svojih sredstev dodelila dodatna sredstva za enodnevno bivanje v Kapfenbergu in tako omogočila tekmovalcem prepotreben trening. Kot že omenjeno, financira udeležbo tekmovalca Franca Piko-na v celoti TVD Partizan Bohinjska Bistrica. J. J. Seminar za mlade strelce Na predlog ObSZ Kranj je bilo pretekli teden v dvorani SD »Tone Nadižar« predavanje za strelce in vaditelje streljanja. Tov. Stane Košir, ki že preko 40 let sodeluje v strelski organizaciji, je povedal mnogo koristnega predvsem mladim tekmovalcem, ki sc bodo v prihodnjih mesecih vključili v tekmovanja kranjskih strelskih družin in višjih organizacij. 30 udeležencev je zvedelo precej novega v zvezi s tekmovalno opremo in o novih mednarod- nih predpisih, ki jih bodo morali tekmovalci v prihodnje upoštevati. Ker se je prav te dni začela sezona tekmovanj z zračno puško je bil del predavanja "namenjen tudi tehniki streljanja iz stoječega položaja. Zaradi precejšnjega zanimanja je občinska strelska zveza Kranj sklenila pripraviti podoben seminar še v poletni sezoni, ko se bodo strelci preusmerili na streljanje z MK puško. B. Malovrh Skikjoring na Blejskem jezeru Tudi letos bo avtomoto društvo Bled organiziralo na zamrznjenem Blejskem jezeru tradicionalno prireditev skikjoring in dirko motorjev z mednarodno udeležbo pod pokroviteljstvom turističnega društva Bled. Celotno pri-reditev bo prenašala tudi ljubljanska televizija. Proga za , letošnji skikjoring bo potekala po isti trasi kot lani s startom v Zaki ob obali do Mlina, nazaj mimo otoka v malo Zako in nato v cilj, ki bo v veliki Zakl. Tekmovali bodo v razredu do 50 cem in do 250 ccm. Letos bo poudarek na dirki na ledu. V pol finalnih skupinah bodo vozili 6 krogov, v finalu pa bo deset najboljših tekmovalcev razreda do 250 ccm vozilo osem krogov na 2,5 km dolgi progi. Organizator pričakuje 8. februarja na zaledenelem Blejskem jezeru rekordno udeležbo domačih m tujih tekmovalcev. M. Kunšič Štiri mesece pionirske atletske šole Z zgodnjim usmerjanjem do boljših rezultatov Pred štirimi meseci jc v okviru atletskega kluba Triglav pričela delovati pionirska atletska šola. Strokovni delavci AK Triglav so s pomočjo telesnovzgojnih pedagogov testirali učence in učenke sedmih razredov osnovnih šol Franceta Prešerna, Simona Jenka, Staneta Žagarja in Lucijana Seljaka. Na podlagi rezultatov so izbrali okoli sedemdeset pionirjev in pionirk, ki so pričeli z rednimi treningi v telovadnicah OS Stane Žagar .(torek ob 17.30 uri) in Lucijan Seljak (sobota ob 10. uri). V mesecu decembru je šola dobila dokončno obliko in ima sedaj okoli petdeset članov. Vodstvo šole je prevzel glavni trener AK Triglav prof. Peter Kukovica. Po prvih internih tekmovanjih so januarja pričeli z ločenim delom po skupinah (teki, skoki, meti). S tem želijo že pred pričetkom tekmovalne sezone udeležence usmeriti v tiste discipline, ki jim bodo prinesle največ uspehov. Vsak udeleženec šole je moral prinesti vpisnino 3.— dinarje, za kar bo po tridesetih treningih dobil klubski dres. Tako bodo bodoči člani AK Triglav lahko nastopili na raznih tekmovanjih že v enotni opremi. Aprila se bo šola preselila na stadion. Takrat bo klub za njene udeležence pripravil tudi prva tekmovanja na prostem in jih dokončno razvrstil v skupine glede na discipline, ki jih bodo trenirali. Hkrati bodo že lahko nastopili v kvalifikacijskem tekmovanju za atletski pokal Slovenije za mladinske kategorije, še posebej pa se bodo pomerili s pionirskimi ekipami iz drugih slovenskih klubov. To je samo del načrta, ki ga ima vodstvo AK Triglav s pionirsko atletsko šolo. Čeprav je po prvih štirih mesecih delovanja težko dajati popolno oceno o uspešnosti šole, pa brez dvoma lahko trdimo, da bo atletski klub s takim načinom dela lahko zajel marsikaterega atletskega talenta, ki je sicer šel mimo kluba ali pa zaradi prekasne vključitve v redni trening ni mogel doseči uspehov, ki bi jih v klubu, posebno pa še posamezniki sami, želeli. M. Kuralt Petnajst let namiznega tenisa v Stražišču Na nedavnem občnem zboru namiznoteniškega kluba Kranj so za predsednika kluba ponovno izvolili ing. Sr-djana Bavdeka. V minuli sezoni so igralci NTK Kranj zabeležili vrsjo odličnih rezultatov, tako na slovenskem prvenstvu kakor tudi na raznih republiških turnirjih. Ustanovili so tudi pionirsko namiznoteniško šolo, katero obiskuje več kot 25 pionirjev in pionirk iz osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču. Velik problem pa je v klubu pomanjkanje tekmovalnih miz. Ena miza je vsekakor premalo za treninge in tekmovanja za ekipo, ki nastopa v prvi slovenski ligi. V letošnjem letu bo NTK Kranj praznoval petnajstletnico obstoja in bodo zato organizirali turnir z mednarodno udeležbo. Na občnem zboru pa so najboljšim pionirjem in članom kluba podelili knjižne nagrade in diplome. Priznanja so dobili: Stane Tadina, inž. Bevk Niko, Boris Kerštajn, Darko Pangrič, Boris Maršič in Anton Rot. A. Novak ŠAH PRVENSTVO KRANJA STRAJNIC ZMAGOVALEC Prihodnji torek, 27. januarja, se bo v klubskem prostoru šahovskega kluba Borec pričelo šahovsko prvenstvo mesta Kranja za leto 1970. Prvenstvo bo izvedeno po švicarskem sistemu. Turnir se bo odvijal vsak torek in petek od 17.—21. ure. Dvajset šahistov je nastopilo na brzopotezne m posamičnem turnirju šahovskega kluba Borec iz Kranja za mesec januar. Zmagal je Dušan Strajnič iz Škofje Loke, ki je zbral 17 točk. Na drugo mesto se je uvrstil Ivanovič, tretji pa je bil MatjašiČ. Okrog 80 pionirjev ln pionirk iz kranjskih osnovnih Sol sodeluje v pionirski atletski šoli. — Foto: F. Perdan Rekordna Kranjska gora Naša največja »dirka« v alpskem smučanju »Poka! Vi-tranc« v Kranjski gori, je končana. Končana je prireditev, na kateri je sodelovalo *prek 120 najboljših smučarjev BVeta i/. 21 držav. Organizatorji so lahko upravičeno ponosni. Zakaj? Toliko pohvalnih besed verjetno še nikoli niso slišali. Potrudili so se, da je prireditev uspela. Tako v Organizacijskem kakor v tehničnem smislu. Da je to res, pove izjava predstavnika FIS, gospoda Hermana Noglerja, ki jc dejal: »Tak veleslalom, kakršnega smo doživeli v sredo v Kranjski gori, se vozi vsakih pet let.« Njegove besede potrjujejo tudi izjave vodij ekip, ki so povedali, da takega veleslaloma in slaloma na tako dobro pripravljenih progah, v letošnji bogati smučarski sezoni tekmovalci še niso vozili. Sama proga je bila nekaj izrednega. Napori organizatorjev, katerim so pomagali tudi pripadniki JLA, niso bili zaman. Bila je takšna, da so bili pogoji za vožnjo tako za prvega kot za zadnjega tekmovalca enaki. Nič čudnega ni, da so sc nekateri tekmovalci iz druge ali tretje jakostne skupine prebili v sam vrh in s tem odnesli lavorike marsikateremu dobremu in priznanemu svetovnemu asu. TUDI VREME JE POMAGALO Na cilju četrtkovega slaloma smo srceali sekretarja organizacijskega komiteja tekmovanja Pokal Vitranc Vojte-ha Budineka iz Kranjske gore. Tole nam jc povedal: »Tekmovanje je uspelo kol še nikoli. Jeseni smo v zgornjem Francoz Mauduit, tekmovalec starejše garde, je v Kranjski gori dokazal, da še ni za staro šaro. — Foto: F. Perdan "^3jP^S ^SMflP, ^^mjfeđža^.^ Takole je vozil lanski zmagovalec, Švicar Edmund Brugman. — Foto: F. Perdan Rezultati »Pokala Vit rane« Veleslalom: 1. Giovanoli (Švica), 2. Russcl, 3. Mauduit (oba Francija), 4 .Hemmi, 5. Tisehhauser, 6. Tresch vsi (Švica), 7. Bachlcda (Poljska), 8. Bleiner (Avstrija), 9. Neureuther (ZRN), 10. Rcfner (Avstrija)... Uvrstitve Jugoslovanov: 20. Jakopič, 33. Gašperšič, 47. Gazvo-da, 50. Kavčič, itd. Slalom: 1. Frei (Švica), 2. Bjorge (Norveška), 3. Giovanoli (Švica), 4. Neurauther (ZRN), 5. Bergamin (Švica), 6. Bachleda (Poljska), 7. Mauduit (Francija), 8. Tresch (Švica), 9. Dcmetz (Italija), 10. Sonnenberger (ZRN). Uvrstitve Jugoslovanov: 37. Jaunik, 39. Bedrač, 40. Pesjak. -jk delu razširili proge, tako da odgovarjajo predpisom mednarodne smučarske zveze, štirinajst dni pred tekmovanjem smo progo s pomočjo pripadnikov JLA temeljito prehodili s čevlji. Ker je bila takrat odjuga in je potem zmrznilo, se je proga zares utrdila. To pomeni, da nam je šlo tudi vreme na roko. Pripomoglo je, da je tekmovanje zares uspelo, da je bila proga takšna, da jo le redko srečamo. To potrjuje Izjava Hermana Noglerja, ki je na S2ji organizacijskega odbora dejal, da sc tak slalom in ve-lestafom kot je bil v Kranjski geri, vozi v Evropi vsakih pet let. Avstrijski novinar, dopisnik časopisa Volkstim-me, je dejal, da je iz pogovora z zmagovalcem sredinega veleslaloma Giovanoli-jem in drugo uvrščenim Francozom Rusrc'om izvedel, da je bila proga odiična in če bo Je mogoče, da bosta še prišla v Kranjsko goro. To Je potrdil tudi tehnični deleg: t FIS prof. Filipič iz Avstrije.« Tovariš Budinek je nadaljeval: Udeležba na letošnjem tekmovanju je bUa takšna kot še nikoli. V veleslalomu je nastopilo 122 tekmovalcev, kar Je mednarodni rekord, saj jih je bilo doslej največ v Megevu, kjer jih je bilo 114. Zato smo morali startali eno uro prej. Pri organizaciji tekmovanja smo imeli tudi nekaj težav. Tekmovanje jc bilo v času, ko je Kranjska gora zasedena. Imamo veliko gostov iz Srbije in Hrvatske. Da bi lahko nastanili tekmovalce, smo morali del gostov iz hotela Prisank izseliti v Golf hotel na Bledu. Ob tej priliki se zahvaljujem direktorju hotela Prisank tov. Žarku Šanci za nesebično pomoč. Upam, da na podobnih tekmovanjih ^ v prihodnjih letih ne bomo imeli več takšnih težav, posebno zato ne, ker bodo do takrat v Kranjski gori zagotovo zgrajeni že novi hoteli. S tem bodo tudi problemi okrog nastanitve tekmovalcev in drugih gostov rešeni. . Zmagovalec v veleslalomu, Švicar Giovanolli, Je v slalomu pristal na solidnem tretjem mestu, čeprav Je po prvem teku vodil. — Foto: F. Perdan Jugoslovan Blaž Jakopič v slalomu ni ponovil uspeha iz veleslaloma. To mu je preprečila smola. Zgrešil je vratca. — Foto: F. Perdan Smučarji, tekmovalci, so bili s Kranjsko goro izredno zadovoljni, šef strežbe v hotelu Prisank Marsel Gomboc nam je povedal, da so računali, da bodo tekmovalci odšli že v četrtek zvečer, vendar jim je v Kranjski gori lako všeč, da so odšli šele včeraj. Uprava hotela Prisank ima zaradi tega tudi nekaj težav, ker je prišlo že v četrtek zvečer 50 gostov iz Reke in Zagreba in jih bodo morali zaradi tega nastaniti v zasebnih sobah, čeprav je bilo prvotno mišljeno, da bodo stanovali v hotelu Prisank. Za to prireditev so morali ojačati tudi strežno osebje, tako v gostinskih lokalih kakor tudi v kuhinji. Tako so npr. morali trije delavci v dnevnem baru postre-či dnevno 1600 ljudem. Tudi to jc svojevrsten in edinstven rekord Kranjske gore. Tov. Marsel je pripovedoval, da so morali za to prireditev najeti nekaj domačinov, ki nimajo gostinske izobrazbe, da so pomagali pri strežbi. NESREČNI BLAŽ JAKOPIČ IN SREČNI PETER FREI Naš najboljši alpski smučarski tekmovalec Blaž Jakopič je imel na tekmovanju v Kranjski gori resnično smolo. Po odlični vožnji v sredinem veleslalomu se je tudi v četrtek z vso zagnanostjo lotil slaloma. Imel jc smolo. S smučko jc zadel ob palico in to tako, da je nepravilno prevozil vratca. Na cilj je prišel z odličnim časom, vendar smo kmalu zvedeli, da so ga diskvalificirali. Po tej nesrečni vožnji je povedal tole: »Dvajseto mesto v veleslalomu je mej do sedaj največji uspeh. Tudi danes sem hotel doseči čim več. To me jc drago stalo. Nasploh pa menim, da smo Jugoslovani na kranjskogorski prireditvi vozili vsaj za 1 odstotek boljše kot dos'ej. Čeprav je zmagal Giovanoli menim, da je Francoz Ru:;sel še vedno bolj ni smučar. V Kranjski gori verjetno ni dal vsega od sebe. To pa zato, ker na prireditvi ni bilo njegovega najhujšega tekmeca Italijana Thonija. če bi bil tudi on v Kranjski gori, bi bil vrstni red verjetno drugačen.« Nemalo smo bili presenečeni, ko smo po drugem teku slaloma izvedeli, da je zmagovalec 23-letni tehnični risar iz Davosa v Švici, Peter Frei. Čeprav je bil v prvi vožnji šele sedmi, je v drugi vožnji nadoknadil prednost in zmagal. Poiskali smo ga v njegovi sobi in ga zaprosili, da nam pove nekaj besed. »Seveda sem vesel, da sem zmagal. Tega nisem pričakoval. V prvem teku sem vozil solidno, zato sem v drugem postavil svojo solidno uvrstitev na kocko. Pognal sem se po strmini. Dosegel sem za moje pojme izreden čas. Temu je pripomogla tudi odlično pripravljena proga, za kar se organizatorjem najlepše zahvaljujem. Smučam že od četrtega leta dalje. Sodeloval sem že na številnih tekmovanjih, vendar je moj uspeh v Kranjski gori do sedaj največji.« Velika smučarska prireditev v Kranjski gori je uspela. Upamo, da bomo vse te junake belih strmin še kdaj videli in srečali na smučiščih v Kranjski gori. Jože Košnjek Nasmejani obrai pove vse. To nI nfhče drug, kot zmagovalec v slalomu, 23 letni Švicar Peter Frei. — Foto: F. Perdan