LETO 1944 19. APRILA ŠT. 16 Pri čebelicah Letos je s posebno odredbo naročeno, da morajo vsi kmetovalci posaditi določeno površino njiv s sončnico. Sončnic dosedaj nismo gojili v večjem obsegu. Zato je treba raznim navodilom v strokovnem časopisju glede setve in nege nončnic posvetiti toliko več pozornosti. Na tem mestu hočem opozoriti na vpliv, ki ga imajo na višino pridelka čebele. Poglejmo sončničino glavico! Na robu glavice imamo dve vrsti cvetov, ki so po svoji živorumeni barvi cvetov najbolj vidni. Ti okolni cvetovi pa niso plodni in ne morejo napraviti semenja. Najprej se razcvetajo zunanji krogi cvetov in za njimi cvetovi v smeri proti središču son-čničine glavice. V toku 6—10 dni se od-pro vsi cvetovi. Moški cvetovi, ki dajejo cvetni prah, in ženski pestiči so na glavici ločeni. V zgodnjih dopoldanskih urah se odprejo najprej moški cvetovi in nekaj ur kasneje ali pa šele drugi dan tudi ženski cvetovi — pestiči. Zaradi svojevrstnega ustroja in razvoja moških in ženskih cvetov je mogoča oprašitev skoraj izključno le s pomočjo cvetnega prahu, prinešenega iz tuje sončničine glavice. Zato je tvorba zrnja onemogočena, ako ni žuželk, ki bi prenesle cvetni prah. Glavno vlogo pri prenašanju cvetnega Erahu iz rastline na rastlino igrajo če-ele. Ako je premalo čebel in ostalih žuželk, ostanejo plodovi prazni, gluhi. S posebnimi poskusi so ugotovili, v kakšni meri zavisi pridelek sončničinega semenja od prisotnosti ali odsotnosti čebel. Približno desetkrat več zrnja so dale one sončnice, ki so jih oprnšile čebele. Pri onih rastlinah pa, kjer ni bilo čebel, je bil pridelek neznaten. V krajih, kjer so že doslej v večji meri pridelovali sončnice, je splošno znano, da je v bližini čebelnjakov pridelek semenja večji. Pri nas gospodarji ponavadi ne upoštevajo velike koristi, ki jim jo delajo čebele z opraševanjem rastlin. Zato naj gredo čebelarjem pri prevažanju čebei na roko, saj si tako povečajo pridelek zrnja. Na drugi strani je pa kultura sončnic čebelarjem prav dobrodošla, saj dajejo sončnice čebelam poleg cvetnega prahu tudi sladko medečino. Čebelna paša na sončnici pada v čas, ko čebele na ostalih rastlinah nimajo izdatne paše. Čebelne družine se pred ajefovo pašo ojačajo, kar ugodno vpliva na izkoriščanje ajdove paše v mesecu avgustu. J. Koruza in buče Ko je nevarnost poznih mrazov minila, je čas setve za koruzo. Izkušnje so pokazale, da dajejo zgodnje setve večje pridelke kot pozne. Najboljša je setev s sejalnim strojem, ker tako dobimo enakomerno oddaljenost vrst in ravne vrste, kar je važno za kasnejše obdelovanje. Tudi tam, kjer sade na roko, je treba paziti na to, da bodo vrste čim bolj ravne. Pri koruzi je veliko dela kasneje z okopavanjem in osipanjem. Če so vrste ravne, lahko to cfelo opravljamo s stroji, kar je dosti hitrejše in cenej'še kot ročno delo. Vrsta od vrste naj bo oddaljena 60 cm, posamezne rastline v vrstah pa 30 do 50 cm. Za drobnozrnato koruzo zadostuje razdalja 30, za debelozrnato pa mora biti do 50 cm. Med koruzo lahko sadimo sončnice, kar je zelo priporočljivo v teh časih, ko nam primanjkuje maščob. Pod koruzo pa !>omo lahko sadili še buče. Na ta način bomo res dobro izrabili svetlobo in toploto, ki nam jih narava nudi brezplačno, pa tudi prostor in hranilne snovi v zemlji bomo s tem izrabili najbolje. Za večje pridelovanje buč je priporočljivo, da pustimo vsako četrto ali peto vrsto brez koruze in sončnice, da jo tako prihranimo za kasnejšo saditev buč. Ker buče sadimo približno mesec dni kasneje, ko so sončnične in koruzne rastlinice že lepo zelene, lahko z njimi izpolnimo vsa ona prazna mesta, ki so nastala pri saditvi ali kjer posajene rastline niso prišle iz zemlje. Koruzo je priporočljivo saditi na jeseni globoko preorani zemlji, kjer spo- mladi le plitvo • preorjemo, da s tem pokrijemo gnoj. Še bolje pa je tudi gnojiti že jeseni, posebno na lažjih zemljah in suhih predelih; v tem slučaju je treba zemljo spomladi samo 'pobranati, da tako preprečimo preveliko izhlapevanje vlage, ki jo koruza, 'posebno pa buče rabijo zelo veliko. Buče hočejo zemljo, ki je bogato založena s humusom. Posebno kompost jim ugaja. Kar poglejte jih na kompostnem kupu, kamor jih sade radi zasenčevanja,. kako bohotno se razrastejo in kako debele buče rocTe. Tudi pri saditvi buč med koruzo je dobro, če jim posebej postrežemo s kompostom. V vrste, kamor bomo sadili buče, navozimo komposta, ga zme- šamo z zemljo, morda je celo le kaj hlevskega gnoja na razpolago za dodatek. Tako napravimo kar neke vrste gredico ali več kraiših gredic za 6etev buč. Z uspehom bodo gotovo zadovoljni kmetje sami, pa tudi oblasti. Pridelali bodo na isti parceli kruh in olje za dom, oljno seme za oddajo, kakor zahteva na-redba o obveznem pridelovanju oljnih rastlin, pri vsem tem pa za živali veliko množino buč (brez pečka, ki jih bo treba pobrati iz bučnega mesa). Bučno meso je tečna hrana za svinje in prav cfobro tudi za mlečne krave, \eliko hranilnio vrednost imajo za živali tudi bučne pogače, ki ostanejo pri stiskanju olja iz pečka. —s. EP ŽIVINOREJA Presojanje starosti pri konjih V zadnji številki »Gospodarja« je bilo pisano o presojanju starosti pri goveji živini. Enako kot pri govedu zavisi ekonomska vrednost konja poleg drugih odlik, ki jih ima žival v sebi, tudi od starosti konja. Enako kot pri govedu, je najboljši način presojanja starosti pri konjih ocenjevanje starosti po zobeh. Zobovje nam pove, v kakšnem življenjskem stadiju je neki konj, ali je v razvojnem, v katerem se iz dneva v dan veča življenjska moč in sposobnost za delo, ali »» dosegel že polnoletnost in je dosegel vrhunec svoje moči in ali je že v stadiju, ko njegova življenjska moč začenja pojemati in ko ga z eno besedo lahko označimo kot starega. Kako se menjava mlečno zobovje s »talnim in kako se brusi stalno zobovje, po tem moremo sklepati na starost konja do 12. leta starosti z večjo gotovostjo, po 12. letu pa z malo manjšo. Seveda ni to menjavanje in brušenje za vse pasme enako, pa tudi v mejah ene pasme nastopijo razlike pri posameznih živalih, ker na brušenje zob cfelujejo tudi nekateri drugi vplivi, kot je n. pr. način prehrane in morejo torej nastopiti male ali večje razlike. Zobovje konj je sledeče: po 6 sekalcev v vsaki čeljusti, t. j. 12 sekalcev, po 12 kočnikov v vsaki čeljusti, t. j. 24 kočnikov, skupno torej 36 zob, razen teh 36 zob pa imajo žrebci in konji še po 2 podočnika v vsaki čeljusti, t. j. 4 podočnike, kar bi zneslo skupno 40 zob. Kobile podočnikov nimajo. Za presojanje starosti pri konju so v prvi vrsti važni sekalci; zato se bomo podrobneje seznanili s sekalci in jih bomo razdelili v 3 pare, kot sledi: 1. par — 2 notranja sekalca, to sta srednja zoba v obeh čeljustih; 2. par = 2 srednja sekalca, to sta zoba, ki sta na vsako stran notranjih sekalcev v obeh čeljustih; 3. par = 2 krajnika, to sta krajna zoba na levi in desni strani poleg srednjih sekalcev v obeh čeljustih. Tabelarni pregled za nekatere starostne dobe konja nam bo najbolje prikazal menjavanje zobovja, odnosno spremembe na stalnih sekalcih, ali obratno menjavanje in spremembe na zobovju nam bodo pokazale približno starost živali. Kakor je bilo že omenjeno, je cfo 12. leta možno zasledovati do leta natančno starost pri konjih, po 12. letu pa podatki, ki so navedeni v tabeli, morejo odstopati, kar zavisi od individualne karakteristike (posebnost posamezne živali) in načina prehrane, ki često more vplivati na to, da se zobje več ali manj rabijo in konji potemtakem izgledajo po zobovju sodeč mlajši ali pa starejši, kot v resnici so. Tako je n. pr. Kroon ugotovil, da se zobje konj, ki se hranijo s koruzo, bolj rabijo (brusijo) in da so ti konji navadno od i2. leta naprej za 1 do 2 leti mlajši, kot pa pokažejo zobje in je navedeno tudi v gornji tabeli. Izkušeni poznavalci konj poznajo konje, koliko so približno stari, že po tem, kako so zobje zbiti in kakšno obliko in dolžino imajo, ne glede na površino, ki je podvržena določenim spremembam v določenem časa. Poznano je namreč, da so stalni zobje v začetku gostejši in krajši, z leti pa postajajo redkejši, daljši in ravnejši. tako da v pozni starosti konja direktno ovirajo pri žretju. Starost Zobje Opombe 1. par 2. par 3. par 2 tedna mlečni «e pojavi 3-5 tednov mlečni mlečni se pojavi 6-9 mesecev mlečno zobovje mlečni se pojavi \flečno zobovje se loči od stalnega po tem. da so manjši in svetlejše barve (bele) kot pa stalni (rumenkasti) 1 leto mlečno zobovje, tudi kočniki 1 '/j leta mlečno zobovje Vdolbina na povr-ini zob J. para se izbrusi (izgine) 2 leti mlečno zobovje Vdolbina na površini zob 3. para se izbrusi (izgine) 2 V« leti mlečni izpade mlečno zobovje 3 V« leta stalni se menia s stalnim mlečni 4V» leta stalno zobovje se menja s stalnim 5 let Stalno zobovje Pri ž rebri h zrastejo podočniki Jaj4. zgor. zobna površina se izbruša v okrož obl. 6 let Izbrusi se vdolb. na zob. povr v snodnji čeljusti 7 let Izbrusi se vdolb. na 7,ob. povr. v spodnji čeljusti 8 let izbrusi se vdolb. na zot> po\'. v spodnji čeljusti 9 let Jzbtusi se vdolbina na z< b pov. v zgornji čeljusti 10 let Izbrusi se vdolo. na zrbni površini v zgor. čeljusti 11 let Jzbrusi se vdolb. na zob. površini v zgornji čeljusti 12 let < krogla zobna povr. v spodnji čeljusti se tr,brusi Okrogla zobna površina se polagoma brusi tako, da dobi obliko trikotnika 13 let Okrogla zobna , površina v spod. čeljusti se izbrusi 14 let Okrogla površina v spodnji čeljusti se izbrusi 15 let Okrogla zobna povr. v zgornji čeljusti se izbrusi 16 let Okrogla zobna površina v zgor. čeljusti se izbrusi 17 let Okrogla površina v zgornji čeljusti se izbrusi 18 let Zobna površina dobi obliko trikotnika Trikotna zobna površina se z leti brusi in preide v obrnjeno jajčasto obliko 24 let Zobna površina dobi obrnjeno jaj asto obliko Razen po zobovju se da starost konj ugotoviti tudi po nekaterih drugih zunanjih znakih. Tako n. pr. postane glava konja po 12. letu starosti bolj suha, kosti na glavi postanejo vidnejše, jamice nad očmi vse večje, oči izgledajo, kot bi upadle, tako da izgleda, kot bi kon ji dobivali s starostjo bolj ozko in daljšo gla- to. Okrog 14. leta se začnejo pojavljati na glavi, zlasti nad očmi, bele dlake, ki so vedno številnejše, tako da postane glava iakor bi bila siva. Važnost poznanja starosti pride v prvi vrsti v poštev pri konjih do 12. leta ■starosti; kajti z 12. letom doseže konj vrhunec svoje življenjske sile in potem pričenja njegova ekonomska sposobnost polagoma upadati. Kdor torej kupuje nad 12 let starega konja, mora računati z dejstvom, da ne bo dosegel pri njem takega uspeha, kot bi ga lahko z mlajšim, zato ni važno, ali je star konj 16 ali 15 let in tudi točno poznanje'starosti ne pride več cFo izraza, ker je tak konj pač v glavnem že doslužil svojemu namenu. Biki marijadovrske pasme — izhodiščni material za obnovo naše govedoreje V Ljubljano je dospelo s Koroškega 20 mladih bikov, ki pripadajo k pasmi marijadvorskega ali koroškega plavega goveda. Te bike bo kmetijski oddelek Šefa pokrajinske uprave razdelil sorazmerno po okrajih, zlasti v kraje, kjer manjka plemenjakov. Ker je nastopilo splošno pomanjkanje plemenjakov v 'pokrajini in bi jih torej v pokrajini ne bi bilo mogoče dobiti tolikšno število, kot bi jih potrebovali, se je kmetijski oddelek obrnil tja, kjer se je dalo cTobiti plemensko blago, ki je prav tako enobarvno in deloma tudi sorodno naši dolenjski sivorjavi pasmi. Oglejmo si pobliže lastnosti marijadvor-ske pasme, da bomo vedeli, s kakim plemenskim materijalom imamo opravka. Marijadvorsko ali slovensko belo govedo imenuje dr. Ogrizek tudi lavantal-sko, labudsko ali koroško plavo govedo; mi ga bomo imenovali marijadvorca. Marijadvorsko govedo je po cTr. Ogrizku, profesorju na zagrebški gospodarski fakulteti, verjetno nastalo s križanjem prvotnega rumenega domačega goveda z alpskim pisanim govedom, v manjši meri pa verjetno tudi s križanjem s sivorja-vim govedom. Barva te pasme goveda je bela do svetlo rumenkasta. Glava je podolgovata, truplo dovolj globoko, visoke noge, dolg in suh vrat, hrbtna linija ni tako ravna, kot je pri naši sivorjavi pasmi. Teža odraslih krav je 450—550 kg. V splošnem so marijadvorke precej mlečne krave. Za delo so zelo dol>re živali. Meso je odlične kvalitete, poznano že od nekdaj in nri-znano ter zaželjeno zlasti na dunajskem trgu. Po gornjem opisu pasme sodeč moremo sklepati, da križanje marijadvorskih bikov zlasti z našimi šeki, kakor tudi z dolenjsko sivko ne bo imelo kvarnih po- sledic, razen v tem, da bomo dobili kri-. žance, katerih koristne lastnosti ne bodo; takoj utrjene in bi jih bilo treba v kasnejših potomcih začeti utrjevati v smeri, v kateri bi se najbolj pokazala prikladna. Ker pa je v splošnem v velikem delu pokrajine za pleme na razpolago mate-rijal, ki je že itak izkrižan z Vsemi mogočimi pasmami, bo novo križanje z domačo in aklimatizirano (na razmere prilagojeno) pasmo moglo pokazati le koristne posledice, ker bo nastopila v prvem rodu po križanju takozvana luksuracija (bohotenje), t. j. prvi križanci bodo pokazali večje sposobnosti za podajanje gospodarskih koristi, kot pa-bi jih pokazala čistokrvna pasma. Seveda bi v nadaljnjih rodovih moglo" nastopiti razočaranje radi upadanja koristnih sposobnosti v kasnejših križancih te vrste, ako ne bi znali izrabiti nekih koristnih lastnosti, ki bi jih imeli ti križanci. Vsekakor pa ni treba imeti pri tem križanju nikakih pomislekov, zlasti v krajih, kjer ne gojimo čistokrvne pasem-ske živine. Kjer pa bodo pač na razpolago čistokrvni sivorjavi biki, se križanja ne bomo posluževali, ker še nimamo tozadevnih poizkusov in ne vemo še, kakšen bo uspeh tega križanja; zaupanja v uspeh tega križanja pa ne smemo zgubiti še predno se bo križanje pričelo; kajti oblast bo po svojih strokovnjakih budno zasledovala potek in uspeh tega križanja in bo vsak kvaren vpliv, ki bi morda, poudarjamo morda, ker je verjetnost zelo majhna, nastal, pravočasno odstranila. Torej ni treba imeti nikakega strahu pred novo pasmo, ki bo služila kot izhodiščni materijal za obnovo naše živinoreje, ki je pod pritiskom razmer utrpela strahovite izgube. J. Velike malenkosti Mlado sadno drevje, posebno novo posajeno, moramo v suši večkrat zalivati, da se ne posuši. 1—2 keblici vode zadostuje v su-kem, vetrovnem vremenu približno za teden dni. * Vzdrževanje osuševalnih jarkov je preprosto. Treba jih je samo redno čistiti in trebiti. Vsako okvaro je treba takoj popraviti. Tudi drenažo je treba vzdrževati v dobrem stanju. Če se na kakem mestu prekine delovanje drenaže, moremo to mesto ugotoviti po tem, da je nad njiim zemljišče vlažnejše. Taka mesta odpremo n;a primerno dolžino in ukrenemo, kar je v vsakem primeru potrebno. Od dobrega in pravilnega vzdrževanja zavisi trajnost in usp>ešnost melioracije, .