Leto XXVII. Štev. 13.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 31. marca 1940.
Vredništvo v Lendavi hš. 67. — Uprava v Črensovcih, Slovenska Krajina.
„Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera, potem smo od vseh ljudi najnesrečnejši — toda Kristus je vstal [od mrtvih!“ (Pavel Korinčanom.)
Letna naročnina v državi 30 Din, Europi 72 Din, z Mar. Listom letno 100 Din, v državaj prek morja 3 dolare na leto Novine i M. List s kalendarom. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din. Plačati se mora naprej. Št. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov: Cela stran 800 Din, pol strani 400 din. i tak niže. Poslano med tekstom vsaka reč 2 Din, mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1·50 Din.
Združene evropske države
Sedaj so bili velikonočni svetki, zato ni kakih posebnih novic na bojnem polju, saj so velikonočni čas na svoj način vsi praznovali. Kljub mnogim nedostatkom je namreč Evropa vendar še toliko prežeta s krščanstvom, da ne more iti brezbrižno mimo največjih krščanskih svetkov.
Mnogi diplomati so tačas šli na počitnice. Vendar so pa gotovo naprej predli svoje misli in načrte za bodočnost. Morda ravno tem bolj.
Gotovo so tudi mislili o novi ureditvi sveta oziroma Evrope, saj so državniki obeh vojskujočih se taborov o tem ponovno javno govorili. In državniki so snov za svoje govore veliko zajemali iz načrtov diplomatov.
Da gre v bodočnosti za neko večjo povezanost med državami Evrope, to nam jasno kaže silni razvoj tehnike, ki sili v tesnejšo skupnost ne samo evropske narode, ampak sploh ves svet.
Precej tudi kaže na večje sodelovanje evropskih držav sedanja povezanost med Nemčijo in Rusijo, še bolj pa zavezništvo Francozov in Angležev. To zadnje je zlasti zanimivo in s tem v zvezi mišljenje Francozov glede nove Evrope. Francozi se namreč bojijo, da bi Angleži sicer organizirali zvezne države evropske, a bi se potem dalje za to ne brigali. Tak položaj Angležem dobro omogoča že njihova, posebna zemljepisna lega v Evropi: Živijo na velikem otok u v severozapadnem kotu Evrope. Francozi so pa prepričani, da brez stalnega sodelovanje Angležev zvezna Evropa ne bi v redu delovala. Zato Angleži, Francozi modrujejo približno takole: „Ako se mislite le nekaj časa brigati za ureditev Evrope, potem bomo brez ozira na vaše proteste Nemčiji zadali tak udarec, da si bo od tega opomogla šele po poteku več pokolenj. Ako pa hočete z nami braniti male narode, potem bomo poslušali vaše predloge glede Nemčije. Ali ne mislite, da se izognete odgovornosti, ako pravite, da Nemčija postane odlična soseda, kakor hitro narodni socialisti odidejo z oblasti. To se lahko zgodi; celo upamo, da se to zgodi. Vendar pa ne moremo sklepati miru na predpostavki, da se bo to res zgodilo. Ali Nemčija postane dobra soseda, to je odvisno od tega, ali Anglija postane dober Evropejec in to v dejanjih, ne samo v besedah. — Dejstvo je namreč, da se je Anglija (in tudi Amerika) med letom 1919 in 1923, to je prva leta po zadnji svetovni vojni, le malo brigala za Evropo. In to je bil tudi eden izmed daljnih vzrokov sedanje nove vojne.
Zanimivo je tudi to, da je znani Francoz Briand naredil načrt za federacijo Evrope in ta načrt je potem francoska vlada kot prva predložila zainteresiranim državam in maja 1930 Društvu narodov.
Ravnotako je zanimivo zgodovinsko dejstvo, da nobena druga evropska zemlja ni bila tolikrat pod oblastjo drugih evropskih narodov kot Francija
ali ravnotak nobena druga evropska država ni toliko vplivala na Evropo kot ista Francija. Ravno ta odvisnost je gotovo tudi vplivala na francoski genij, da se je tem bolj zamislil in poglobil.
Zato tudi Francozi predobro poznajo zgodovino Evrope in so prepričani, da je federacija Evrope zaenkrat le še lepa misel, ki je ne bo mogoče tako kmalu v celoti uresničiti. Vsaka lepa misel rabi gotov čas, da se lahko uresniči. To se je tako jasno videlo na primeru Društva narodov, ki je gotovo krasna misel, a vendar tako počasi dozoreva. Zgodovina pač ne dela skokov. Francozi, kot narod razumnikov, a tudi kmetov, prav dobro znajo, koliko truda je treba za
obdelavo zemlje, za žito in vinograd, koliko truda za izgraditev krasne katedrale. — Čim lepša in čim večja je ideja, tem bolj jo je treba čuvati, dokler je v nežni dobi razvoja, kakor mlade bilke. In taka je zaenkrat še misel o združenih evropskih državah.
Zato tudi Francozi mislijo, da je tako stvar možno le polagoma uresničevati, zato zaenkrat govorijo le o federaciji držav ob Donavi. Tu je treba to idejo najprej preizkusiti, če ni morda v njej kake usodne napake. In šele potem, ko se ta ideja tu izkaže kot uresničljiva, potem šele bi jo izvajali tudi drugod.
Francozom se nobeden izmed zgodovinskih primerov zve-
znih držav (Švica, Amerika) ne zdi zadosti prepričljiv; pravijo, da so to le izjeme in v sedanji Evropi nikjer ni sličnih pogojev.
Gotovo pa zveza med Anglijo in Francijo, ki še nikdar v zgodovini ni bila tako močna, izgleda kot dokaz trditve, da narodnostno čustvo polagoma izgublja ostrine in je tako polagoma velik korak do federativne zveze.
Seveda bo pa treba najprej javno mnenje pripraviti na to veliko misel, ki obeta lepšo bodočnost Evropi. S tem bo tudi onemogočena brezbožna internacionala komunistov in tako Evropi in človeštvu ohranjena krščanska kultura z zdravim napredkom.
Nenavadni velikonočni večer
Na Vüzem zvečer okoli 7 h nas je presenetila posebna svetlost na nebu: rjavordečkasta svetloba se je razlila po velikem delu neba. Mnogi so najprej mislili, da je morda požar, pozneje pa so se spomnili, da smo pred par leti doživeli nekaj sličnega in še bolj živega. Bil je morda „severni sij“. Zagrebški geofizi-
ški zavod na Griču pa razlaga, da je bil to le odsev sonca na zelo visokih oblakih, v višini 8—10.000 m. Ponekod so v zvezi s tem občutili tudi potres. Poznale so se močne motnje pri telefoniranju in poslušanju radioaparatov. — Nenavadni pojav so opazovali tudi po drugih državah.
Papež je govoril na Veliko noč
V cerkvi sv. Petra v Rimu je bila slovesna sv. maša ob navzočnosti 50.000 ljudi. Po maši je papež Pij XII. imel govor v
katerem je omenjal sodobne dogodke: Sloga med narodi je uničena. Edino Kristus je rešitev iz sedanje strašne stiske.
Nova vlada v Franciji
Reynaud je sestavil novo vlado, v kateri so zastopane vse stranke tako, da je to res „vlada narodne edinosti“. V vladi je „ožja vojna vlada“ in „gospodarski kabinet“. Pri glasovanju
za zaupnico je za vlado glasovalo 268 poslancev, proti 156 in 111 se je vzdržalo glasovanja, tako da je vlada dobila pravzaprav le en glas večine. — Bivši poslanci komunistične stranke so pred vojnim sodiščem.
Romunija izgnala angleškega novinarja
Pregnan je bil iz Romunije dopisnik angleške agencije Reuter. Romunske oblasti ga obtožujejo, da je v nekem poročilu, ki ga je poslal v Anglijo, trdil, da je nemško gospodarsko odposlanstvo, ki je takrat prišlo v Bukarešt, od Romunije v obliki ultimata zahtevalo izvedbo go-
tovih naročil. — Omenjeni dopisnik trdi, da je svoje informacije dobil iz nemških krogov. — Z ozirom na to je romunski minister za propagando je pozval vse inozemske dopisnike in jih prosil, naj ne pošiljajo netočnih vesti, drugače bo prisiljen podvzeti posebne korake.
Finski komunistični voditelj
V mestu Terijoki, ki leži takoj onstran finsko - sovjetske meje, je staro gledališče, kjer se je vsako dopoldne zbralo kakšnih 10 ljudi, da poslušajo starajočega se igralca, ki mu je ime Otto Kuusinen, predsednik neke „sovjetske finske vlade“.
Otto Kuusinen, finski izdajalec, tajnik tretje Internacionale, član Kominterne, ki ga je Stalin poslal na Finsko, ko jo je napadel, a ki se je moral z boljševiško vojsko vred ustaviti pred finskim junaštvom, ki je zastavilo pot na meji.
Otto Kuusinen je star 60 let. Bledi obraz mu je ovit v brado, ki pa mu ne more zakriti zločinske duše, ki gleda iz njegovih onemeglih oči. Vsako dopoldne je govoril ta „predsednik“ v gledališču v Terijoki pred praznimi klopmi o „načrtih svoje vlade“, med tem ko se je od Mannerheimove črte slišalo grmenje
topov in ko so vozili skozi Terijoki nazaj proti Ljeningradu razbite tanke in vozove in ranjence. Kuusinen je vedno modro izbiral. Tudi sedaj je bilo boljše zanj, da je govoril dnevno v prazni dvorani o svoji državi fantomov, kakor da bi mezgal po snegu Mannerheimovih črt in se pustil ubijati za svojo „domovino“.
Ta Kuusinen je star znanec boljševiških prevratnikov. Od 1917 naprej je v njihovi službi. Eden najbolj krvoločnih in s človeško krvjo oškropljenih boljševiških pajdašev. Iz Finske ga je prepodil maršal Mannerheim, isti, ki mu tudi danes brani povratek v domovino, ki jo je izdal.
Že l. 1905 se je Kuusinen nahajal v spremstvu Zinovjeva. Ljenin je takrat Zinovjeva vprašal, kdo je ta bledi deček, ki ga vedno vlači seboj. Zinovjev mu je odgovoril: „To je neki kovaški pomočnik, popolnoma neizobražen in nepismen. Njegova neumnost je tolikšna, da se ob njej odpočivam, njegova suženjska
podvrženost pa me zabava“. To so torej bile sposobnosti, s katerimi se je Kuusinen v službi komunizma prikopal do tako visokega mesta, da je bil določen za predsednika sovjetske finske vlade.
Takoj po boljševiški revoluciji je l. 1917 ustanovil na Finskem neke vrste plaho tajno boljševiško stranko. Obdan od rdečih gardistov je potem 1. 1918 „vkorakal“ na Finsko, kjer je ustanovil „začasno boljševiško vlado“. Pomagala sta mu dva pajdaša, Manner in Sirola. Ta vlada je trajala eno celo leto, dokler da je ni pregnal maršal Mannerheim. Otto niti čakal ni vojaškega poraza. Takoj je pobegnil v Moskvo pod okrilje Zinovjeva.
Člani kominterne in Politbiroja v Moskvi so takoj spoznali, kaj lahko pridobijo s takšnim možem, neumnim in suženjsko podvrženim, pri tem pa brezvestno krvoločnim. Poslali so ga na Ogrsko, kjer je takrat divjal boljševik Bela Kun. Kuusinen je prišel tja v decembru 1918. Toda bil je previden. Dejal je, da je boljše, ako svoje pravo ime pokrije. Za to se je na Madžarskem imenoval Olbergen. Skupno z Bela Kunom, Szamuelijem in Paganijem so tvorili strašno krvoločno četvorico, ki je strahovala Ogrsko. Kuusinem se je trudil, da bi kaj osebnega prispeval k „razmahu proletarske revolucije.“ Iznašel je dvoje značilnih sredstev, za katere so mu boljševiki ostali hvaležni vseh 20 let do danes. Ustanovil je namreč posebno vohunsko službo za vsako hišo posebej, tako, da je bil za vsako hišo po ena oseba odgovorna s svojim živijenjem za vse, kar se v njej dogaja. Druga njegova originalna iznajdba je bila, da je Bela Kun dovolil rdečim gardistom, ki so prišli iz Moskve, da so smeli 24 ur svobodno pleniti, ropati in ubijati, „da bi se odpočili od naporov dolgega potovanja.“ Ta krvava četvorica je na Ogrskem pobila, postrelila, pobesila in do smrti mučila 250 tisoč ljudi. To je dosegla v 133 dneh komunistične diktature.
To je mož, izdajalec svoje domovine, ki se ni naučil ničesar v svojem življenju, razven pobijanja nedolžnih in privezanih ljudi, krvoločna surovina, poklicni zločinec, ki ga je Stalin izbral, da pred vsem svetom predstavlja sovjetske ideale o svobodi malih narodo. Ta mož je sedaj tudi gospodar ozemlja, katerega so Rusi dobili od Finske po mirovni pogodbi.
Razne vesti.
Beograd. Slovesno so se spominjali triletnice beograjskega pakta med Italijo in Jugoslavijo. Ob tej priliki sta izmenjala primerne brzojavke naš in italijanski zunanji minister, grof Ciano in dr. Markovič. - Slavna „Comédie francaise“ je v Beogradu nastopila z delom Moliére: Misanthrope (ljudomrzec) in Alfred de Musset: „Vrata morajo biti odpreta ali zapreta.“ Francoski umetniki so bili sprejeti z navdušenjem. — Pred okrožnim sodiščem se je vršila razprava radi uniform za Stojadinovičeve omladince. Krojač toži radi 500 naročenih uniform. — Prošnje za podpore družinom vojaških obveznikov se vlagajo pri županstvih. — Več razširjevalcev razburljivih govoric je bilo kaznovanih.
Zagreb. Prijeti so bili ponarejevalci 500 v dinarskih bankovcev. — Vsa naša notranja politika se zdaj suče okoli finančne samostojnosti banovine Hrvatske. — Vsi občinski uradniki na Hrvatskem so postavljeni na razpoloženje in bodo postali banski uradniki ali pa bodo upokojeni. — Pozlačen je bil križ na stolpu „prvostolne“ (nadškofijske cerkve). Delo je stalo 24.000 Din.
Ozalj. Reševanje žrtev velike železniške nesreče, v kateri smo poročali že v zadnji številki, sta opravljala dva poklicna potapljača. Vagone so dvigali s težkim žerjavom. Škoda znaša okrog 3 milijona Din, dozdaj so iz vode izvlekli 9 smrtnih žrtev. Nova železniška nesreča se je zgodila na progi Zagreb— Beograd: ekspresni vlak se je zaletel v tovornega pri postaji Ivaničgrad; k sreči človeških žrtev ni bilo.
Finska. Sovjeti od nje zahtevajo več kakor so se pogodili. — Sovjeti so zasedli Viborg, ki jim je pripadel po mirovni pogodbi. V mesto je prišlo okoli 600 uradnikov in policajev ter 1000 delavcev iz Leningrada, ki bodo popravili poškodovane stavbe.
Švica. Naš novi poslanik Momčilo Jurišič je v Bernu nastopil svojo službo.
Teleky je bil v Rimu sprejet pri italijanskem cesarju in kralju, pri papežu, pri Mussoliniju in grofu Ciano. Ob tej priliki je „Pester Lloyd“ pisal tudi o dobrih odnošajih med Beogradom in Budimpešto.
Madžari v Jugoslaviji. Bivši senator Imre Varady je dal izjavo, ki jo je objavil Kis Ujsag, da je položaj madžarske manjšine v Jugoslaviji dober.
Na Kitajskem vlada Vangčinveja, ki je naklonjena Japoncem, nima dobrih izgledov. Maršal Čangkajšek namreč še naprej vodi borbo proti Japoncem, seveda s pomočjo iz inozemstva.
Vatikan. Papež se je v krasni brzojavki zahvalil predsedniku poljske republike za čestitke.
Rim. Žepni telefon brez žice, težek pol kile, je iznašel Italijan Mastini. Aparat bo presenečenje za bodočo svetovno razstavo v Rimu.
V Carigradu so si jugoslovanski tekači posamič in kot moštvo priborili prvenstvo Balkana v cross—country. Tek je bil na progi 7·5 km. Poedinski prvak je Jože Kotnik iz Zagreba.
2
NO V I N E
31. marca 1940.
Nedela
po vüzmi prva.
Večer tistoga dneva, prvoga v tjedni, je prišeo Jezuš pri zaklenjenih dveraj v hižo, kde so bili vučeniki iz strahü pred židovi, stopo v sredo med nje pa njim pravo: „Mir vam bodi“. I kda bi to pravo, njim je pokazao roke i stran. Razveselili so se vučeniki, kda so vidili Gospoda. Teda njim je pali pravo: „Mir vam bodi! Kak je
oča mene poslao, tüdi jaz vas pošlem.“ I po tej rečaj je pihno na nje i njim pravo: „Primite svetoga Düha; šterim grehe odpüstite, so njim odpüščeni; šterim je zadržite, so njim zadržani.“ Tomaža pa, ednoga zmed dvanajsterih, ki se imenüje Dvojček, ne bilo med njimi, kda je prišeo Jezuš. Pravili so njemi zato drügi vučeniki: „Gospoda smo vidili.“ On njim je pa pravo: „Če ne vidim na njegovih rokaj cvekov prebodjenja i ne vteknem svojega prsta v rane od cvekov i ne položim roke v njegovo stran, ne bom vervao.“ Za osem dni so bili njegovi vučeniki opet notri i Tomaž med njimi. Jezuš pride skoz zaprti dver, stopi v sredo i pravi: „Mir vam bodi!“ Potem pravi Tomaži: „Deni svoj prst esi i poglej moje roke; podaj svojo roko i jo položi v mojo stran. I ne bodi neveren, nego veren.“ Tomaž njemi odgovori: „Moj Gospod i moj Bog.“ Jezuš njemi pravi: „Ka si me vido, Tomaž, verješ. Blaženi tisti, ki neso vidili i vervali.“ Še vnogo drügih znamenj je včino Jezuš nazoči svojih vučenikov, štera neso zapisana v toj knigi. Ta so pa zapisana, da bi vervali, da je Jezuš Kristuš Sin boži i da bi po veri meli živlenje v Njegovom imeni. (Jan. 20, 19 - 31)
„Mir vam bodi!“ — Gda se okoli nas vse nevarno gible i zible, gda je ves svet razburkani od vojnoga vihara, gda so vzvalovane vse strasti, razbičano skoro do blaznosti sovraštvo med narodi, ali je ne ono, po kem hrepenimo vsi iz globočine trpečih src, iz dna nemirnih düš: mir?
Niedne reči ne pišemo i ne zgovarjamo dnes tolikokrat i s takšov grozov, kak reč: vojna. Pa z niednov rečjov ne izgovarja dendenešnje človeštvo s takšim hrepenenjom, kak malo reč: mir.
Pač smo slütili i čütili že v prvejših časih, da mora biti mir prečüdežen dar boži, če sam Sin boži svojim prijatelom v tistom velikom trenutki, gda se jim je po svojem vstajenji prvikrat prikazao, je ne znao i ne mogeo želeti nikaj bošega i nikaj lepšega, kak mir „Mir vam bodi!“
Še prle, kak je razpošilao svoje apoštole po sveti oznanjevat evangelij pa jih je včio, kak se naj obnašajo na svojih misijonskih potaj, jim je naročao: „I v katerokoli hišo pridete, pravite najprle: „Mir toj hiži!“ S tem, kak da bi jim šteo praviti: Nikaj bošega nemrete želeti hiži, kak mir.
Je pa mir trojni i za te trojni mir moramo prositi pa se trüditi za njega tüdi mi: Mir med narodi, mir med lüdmi v domačem kraji, tretjič pa mir s samim sebov v svojem srci, v svojoj düšnoj vesti. Te mir pa je samo te mogoči, če mamo mir z Bogom.
Najvekša nesreča, ki je mogla priti na svet, je ta vojna. To vsi spoznavajo.
Mora priti mir, če se naj ves svet ne pogrezne v nesreči, ne potopi v krvi, če naj vse človeštvo ne zablodi v najvekšo podivjanost. Zato pa je potrebno, da znova i znova zdigavlemo svoje roke i svoja srca k Bogi vsemogočemi i zdihavlemo pa prosimo: „Daj nam mir, o Gospod, svoj mir nam daj!“
Pisma našim dečkom
Velika katastrofa je pred nami. Evropa drvi v obupno bodočnost. Vse to zato, ker smo mi katoličani preveč spali in smo mirno pustili delati vsem temnim elementom.
Resnica je, da so vsi poskusi v zgodovini, ločiti človeštvo od Boga, vzrok katoliške malomarnosti. Na ta način so nastala že mnoga krivoverstva in revolucije.
Katoličani imamo skrivnostni zaklad božjih resnic, ki so določene za vse ljudi. In če te resnice mi preveč skrivamo, ali pa jih preveč malomarno nudimo drugim, navadno pride do preloma, ki jih zgodovina imenuje krivoverstva, revolucije in vojne.
Tak prelom je tudi današnji čas. Premalo smo širili Kristusov evangelij. Le zase smo ga hranili in še dostikrat to ne. Nosili smo skrivnostno ime katoličan, naša dela pa niso bila katoliška. Gledali so nas nasprotniki, toda zastonj so iskali na nas kreposti, ki jih nudi Kristusov evangelij. Zato so se obrnili vstran od nas, pa tudi vstran od Boga.
Kdo more zarazmiti vse posledice tega našega življenja?
Dragi dečki, tako je! Le priznajmo! Preteklost nas naj uči, bodočnost pa hrabri. Ura bo v tem boju kmalu dvanajst, zato moramo vstati iz našega spanja.
Preprečiti moramo odpad od katoliške Cerkve, ki se je zašel po vojni. Ne z besedami, dragi dečki, z vzgledi bomo to preprečili, s krepostnim življenjem. Lepih besed nam nikoli ni zmanjkalo, zmanjkalo nam je le lepih vzgledov.
Dečki moji, ali razumete to resnico? Bojim se, da je mnogi ne razumejo, zato vam ponovno o tem govorim. Čas
namreč tudi od vas zahteva, da začnete krepostno živeti, morda bolj kot ste živeli kdaj koli poprej.
Pa ne ustrašite se besede: krepost! Ne mislite, da je kreposten človek živ mrlič, ki mora vedno z rožnim vencem okrog hoditi in samo na Boga misliti. Ne! To bi bila res žalostna krepost. Krepost je vse nekaj več, je izpolnjevanje tega, kar nam vest narekuje. In vest nam nikoli ne narekuje, da bi s kislim obrazom okrog hodili in prodajali ljudem svojo čmerikavost. Le nasprotno je res in to vzgledi dokazujejo. Kreposten človek je navadno najbolj vesel in poln dovtipov. V vsaki družbi je nadvse dobrodošel, ker zna v njo prinesti pravo razpoloženje, ki duha bistri, ne pa mori. O tem mi imamo mnogokrat prav nasprotne pojme. Marsikateri mlad fant si iz srca želi, da bi bil kreposten in s tem Bogu služil, toda straši ga misel, da bo moral hoditi ves žalosten okrog in svojo mladost žrtvovati za višje ideale. Kaka zmota in mnogokrat usodna zmota!
Vprašam vas, dragi dečki, kdaj ste bolj veseli, ali pred spovedjo ali po spovedi ali pa po pravkar storjenem grehu? Pač po spovedi; greh pa ima to varljivo lastnost, da se nam kaže ves lep, ko pa ga naredimo, nas grize in dušo mori s pekočimi očitki.
Dragi dečki, te besede sem vam napisal, da bi vam vsaj malo prikazal današnje razmere in kaj te od nas zahtevajo. Zavedam se, da vedno ponavljam misel s kreposti, kar morda koga odbija, toda zdi se mi to nujno potrebno. Današnji grešni človek mora neprestano poslušati besede o kreposti, če se hoče povrniti na pravo pot. (Dalje)
Okrožnica papeža Pija XII.
„Summi Pontificatus“.
Vsi, ki stopajo v Cerkev, naj bodo kakršnega koli rodu in jezika, naj vedo, da imajo v božji hiši, kjer vlada Kristusov zakon in njegov mir, enake sinovske pravice. Po teh načelih enakosti Cerkev posveča veliko skrb vzgoji domačega duhovništva in da postopoma pomnoži število domačih škofov. Da bi temu našemu pojmovanju dali tudi zunanjega izraza, smo izbrali bližajoči se praznik Kristusa Kralja, da na ta dan na grobu apostolskih prvakov povzdignemo v škofovo dostojanstvo dvanajst zastopnikov najrazličnejših narodnosti in rodov. Sredi tolikih nasprotij, ki trgajo in razganjajo družino človeštva, naj bi ta Naš korak služil v slovesen dokaz vsem Našim po svetu razkropljenim sinovom, da duh, nauk in dela Cerkve nikdar ne morejo biti drugačna kot nauk apostola narodov, ki je učil: „Oblecite novega človeka, ki se obnavlja k spoznanju, po podobi njega, ki ga je ustvaril; tukaj ni več ne Grka ne Juda, ni obrezanega ne neobrezanega, ni divjaka ne Scita, ne sužnja ne svobodnega, ampak je vse in v vsem Kristus“. (Kol. 3, 10—11)
Zavest vesoljnega bratstva, kakor jo uči in goji krščanstvo, nikakor ne nasprotuje ljubezni do lastne domovine in ponosu na njeno slavno preteklost, tudi ne ovira njenega napredka in ne slabi njenih upravičenih zahtev, saj prav krščanstvo uči, da je v delih ljubezni od Boga samega postavljen red, da moramo bolj ljubiti tiste, s katerimi nas družijo posebne vezi, in tem pred vsemi pomagati. Sam božji učenik nam je dal zgled, kako je treba domačo zemljo bolj ceniti,
ko je jokal nad bližnjim razdejanjem svetega mesta. Toda domoljubje ne sme zapirati srca pred vseobčo krščansko ljubeznijo, ki vidi tudi druge in blagor drugih v prijazni miroljubnosti.
To je tisti čudoviti nauk o ljubezni in miru, ki je toliko doprinesel za napredek kulture in vere. Glasniki, ki so ga, prežeti nadnaravne ljubezni, oznanjali, niso samo rahljali zemlje in zdravili bolezni, ampak so predvsem blažili in oblikovali življenje in ga dvigali k božjim viša-
vam in ga povzdignili prav do vrhov svetosti, od koder se vse vidi v božji luči; gradili so spomenike in svetišča, ki še danes kažejo, do kakšnih sinjih višin se more povzpeti krščanski genij, še bolj pa so v ljudeh, učenih in preprostih mogočnih in slabotnih, gradili žive templje božje in mladike iste trte, ki je Kristus; ohranili so prihodnjim rodovom zaklade davne umetnosti in modrosti, predvsem pa so jim odprli neprecenljive zaklade večne modrosti, ki bratski druži in sklepa ljudi v nadnaravno občestvo.	(Dalje.)
Na italijanskem katoliškem vsevučilišči v Milani študirajo dijaki iz 20 držav Evrope, Azije, Amerike. Tü najdeš študente iz Albanije, Argentine, Brazilije, Bolgarije, Čile, Anglije, Francije, Kitajske, Kolumbije, Jugoslavije, Litve, Mehike, Madžarske, Nemčije s Češko-Moravskim protektoratom, Polske, Romunije, Rusije, Sirije, Španije, Švice, Zdrüženih držav Amerike i iz vseh delov italijanske države. 60% študentov navdüšeno sodelüje pri Katoliškoj Akciji, ostali so z düšov i srcom katoličani.
MISIJONSKA POROČILA
V tej vasi Moskera stoji središče te salezijanske inspektorije imenovane „Sv. Peter Klaver“, katera ima v Kolumbiji 16 zavodov. Inspektorijalni dom je v zavodu „Leon XIII.“ v mestu Bogotá, 21 km na jugovzhodu od Moskere. Tukaj imamo salezijanski aspirandat (zdaj ima 110 aspirantov), modroslovski studentat (39) in bogoslovnico. Izmed 26 bogoslovcev je 10 Kolumbijancev, 8 Italijanov, 3 Nemcev, 2 Nizozemca, 2 Jugoslovana in 1 Danec. In modroslovci ravno tako spadajo k različnim narodnostim: tu sta 2 Poljaka in 1 Jugoslovan (g. Grudnik). Kljub temu in nravni občutljivosti dobrih domoljubov (taki smo vsi) ni nikdar nobenega prepira, ampak vedno vlada lepo razumevanje in bratska ljubezen. Radi skromnosti imamo med bogoslovci (in prav tako med modroslovci) samo eno našo družbo, ki se imenuje Družba Presv. Srca Jezusa in modroslovska Družba Bl. D. Marije Brezmadežne. Predsednik naše je g. Rijavec.
Značilno, najlepše salezijansko delo v Kolumbiji je gotovo skrb in ravnateljstvo lazaretov za gobavce. Je mnogo lazaretov v Kolumbiji, a vsi so pod navzočnostjo salezijancev: se nahajajo večinoma v teh le treh sledečih krajih: prvi v vasi Agua de Dios (Božja voda) v tukajšnji pokrajini Cundinamarca, okoli 140 km zapadno od Mosquera, ima okoli 7000 gobavcev; drugi v vasi Kontratacion v pokrajini Santander, okoli 200 km severovzhodno od Moskere, ima 3500 ubogih gobavcev in tretji v Cano de Loro blizu mesta Cartagena, na atlantski obali. Odpustite, če tako pretrgam. Drugoč bom nadaljeval ta predmet, ali pesem krščanske ljubezni.
Izven 3 slovenskih salezijancev, ki so g. Hanželič, g. Rijavec in g. Grudnik, ne poznam v Kolumbiji nobenega drugega Slovenca ali Jugoslovana; vem pa po lanskem državopisu, da je v celi Kolumbiji 91 Jugoslovanov, ki imajo jugoslovansko državljanstvo in mislim vseh skupaj, z goriškimi vred, okoli sto ali več. Mislim, da večinoma so Hrvatje in Dalmatinci in da Slovencev ni mnogo. Pred kratkim sem povpraševal na Narodni Policiji in tako sem izvedil za štiri Jugoslovane: dva stanujeta v Bogotá, se imenujeta Štefan Katič in Frančišek Restovič Petrov; imam naslov od obadva, a nisem se še videl z njima, a čimprej bom mogel, bom ju šel iskat. O prvem vem, da je na prav dobrem mestu, ima vinsko obrt, se zdi, da je Dalmatinec. Tako upam priti do drugih rojakov; hočem se spoznati z njimi, hočem, da se ti rojaki spoznajo z nami, slovenskimi Salezijanci, ker to spoznanje in ta zveza bo gotovo prinesla lepe uspehe, posebno za njihove duše in še bolj ko bom jaz že duhovnik. Bo nekaj težave v začetku, vem; ne poznam nič srbohrvaščine, a upam, da Bog bo blagoslovil moj dober namen. Mislim, da če bo vsak govoril v svojem jeziku, se bomo razumeli drug drugega. Če bi znal srbohrvaščine! Mi manjkata srbohrvaška slovnica in slovar, da bi se naučil vsak nekaj tega jezika. Vse kar imam, knjige, revije in časopise, vse bom dal na razpolago mojim rojakom; čeprav ne bodo mnogo razumeli slovenščine, gotovo pa, n. pr. iz Izselj. Vestnika, bodo razumeli, da domovina skrbi za svoje sinove, ljubi izseljence svoje. Kako rad bi bil, da bi prišla vsaj dva Jugoslovana na novo sv. mašo prvega Jugoslovana v Kolumbiji.                                                                   (Dalje.)
Kozarjevemu očetu v slovo.
Oče, ali slišite? Polje začenja zopet peti pomlad, les začenja zopet šumeti pomladanji spev. Še malo in v obilnem snegu pomlajene njive bodo zopet polne škrjančkove pesmi; in še malo, pa se bo šepet pomladánjih sapic zopet zazibal na travnik s cveta na cvet. In tedaj bo zopet treba prijeti za plug, zagrabiti za motiko, zajeti seme v prgišče. Jutranja zarja, izza hribov kukajoča, nas bo dramila iz spanja in večerna nas bo s silo od dela trgala. Polje in les bosta klicala gospodarja, njegovega dela in ljubezni njegove: Oče, ali slišite?
Oh ne, Vi ne slišite nič več! Še preden Vas je letos delo utrudilo, ste morali skleniti roke na prsih in leči k počitku. Le kdo bo zdaj namesto Vas za grunt skrbel: kdo bo polje oral, sejal in žel, kdo bo travnike gnojil in kosil, kdo bo sadno drevje negoval in ga obiral, kdo bo v gozd hodil, ga krčil in čisti?! Le kdo bo zdaj namesto
Vas lepoto naše zemlje občutil in se je radoval: kdo bo jutranjo in večerno zarjo ljubil, kdo pomladi, sonca in ptičje pesmi pričakoval, kdo bo rast in cvet in zorenje občudoval?! Saj Vaše plameneče oko je za vedno ugasnilo, Vaše noge so postale težke, da jih ne morete nič več premakniti, Vaše roke trudno na prsih prekrižane, da jih ne morete nič več razkleniti, Vaše kipeče srce še v zadnji grozi onemelo, da ne more nič več ljübiti in se veseliti in biti pričakovanja polno. Vaša zlata duša, ki je bila v življenju „kakor samoten plamen, z vetrom se boreč, na tla pritiskan, kvišku koprneč,“ je že odšla v večnost, zdaj nam še Vaše telo jemlje grob, kot strašno žrelo zevajoči. Tako odhajate od nas.
O oče, zakaj odhajate? Ne bi rajši še ostali? Ob večerih bi prišel kakor nekoč. Že oddaleč bi mi prišli nasproti, dobroten smehljaj bi Vam mehčal moške poteze obraza, toplo bi me pozdravljale Vaše žareče oči, prijateljski bi mi stisnili roko v pozdrav, za čudo prijazna bi
bila Vaša beseda. Sedla bi na klop pod črešnjo, spregovorila nekaj vsakdanjih besed, nato pa bi v mraku prisluhnila skrivnostnemu šelestu lesa, bi se zazrla v čar zvezdnate noči, da bi nama zmanjkala vsaka beseda, le srci najini bi bili lepote polni in si zato čisto podobni in si čisto blizu, da bi se znali pogovarjati brez besed. O oče, ali res nič več ne bova tako skupaj sedela, lepote pijana, v sreči umirjena? Tako žalostno mi je srce! Toda to grenko žalost mi
 pomlad, ki se budi: Nov cvet poganja iz semena, ki v zemlji strohneva; večer na novo prižiga zvezde, ki jih jutro ugaša; pomlad venča drevo, ki je z njega suho listje stresla jesen, s svežim zelenjem. Pa še bolj mi jo teši Velika noč, ki jo pravkar doživljam: Kakor črva ničvrednoga je smrt pohodila Najboljšega izmed ljudi, a novo življenje je kakor zlata jutranja zarja ožarilo Prvega, ki je od mrtvih vstal. Zato se mi ob slovesu grenka žalost sprevrača v veseli up: Na svidenje, ljubi očka! Miška.
31. marca 1940.
NOVINE
3
Razgled po katoličanskom sveti.
Španija. V Španiji navdüšeno delajo tüdi za obnovo dühovnoga živlenja, ki je v državlanskoj bojni dosta trpelo. Poškodovane cerkve i samostani se popravlajo. Mladenci, ki so se še nedavno borili s puškov v roki, stoplejo v semenišča. Povsod se vršijo misijoni, da bi se na te način pritegnolo k dühovnoj obnovi kem več lüdi. V mestih, kde so župnijske cerkve porüšene, se vrši boža slüžba v samostanskih. Posebno radi se lüdje vdeležüjejo pobožnosti križne poti, da bi Bogi zadostili za vnoga razžaljenja v časi državlanske bojne.
Palestina. Po najnovejših angleških podatkih je v Palestini 1,476.000 prebivalcov. Od toga je 8% kristjanov, 60% muslimanov, 32% židovov. Po tom
je kristjanov 118.000, od teh 35 jezero katoličanov. Med katoličani vršijo düšno pastirstvo frančiškani.
Kitajska. Na katoličanskom vseučilišči „Aurora“ v Šanghaji, kde je rektor jezuit P. Germain, je zdaj 260 katoličanov. Od 152 medicincov jih je 62 katoličanov. Za sv. krst se pripravla 120 študentov. Leta 1930. je bilo krščenih 25 študentov, 4 od teh na sam Božič.
Vatikan. V vatikanskoj biblioteki se nahaja podrobno izdelani zemlevid podunavskoga ozemlja, ki predstavla njegovo stanje v leti 1546. To je edini primer toga zemlevida. Nedavno so te zemlevid prerisali in razmnožili in ga po naročili sv. Oče poslali vsem tistim državam, šterim pripada podunavsko ozemle.
Glasi iz Slov. Krajine.
Sóbota. Delavska zbornica v Ljubljani je letos odprla 3 mesečno socijalno šolo za delavce. Dva meseca je trajal teoretičen poduk in 1 mesec bodo učenci delali praktične izpite vsak doma pri svoji organizaciji. V nedeljo 17. marca je bil slovesen zaključek teoretičnega dela te šole, kateri zaključek so učenci proslavičo s skupnim sv. obhajilom v kapeli Vzajemne zavarovalnice. Iz naše Krajine je obiskoval to šolo Horvat Avgust z Ivanjec, kateri je dobil posebno pohvalo od vodstva šole. Praktični del šole bo Horvat delal pri podružnici Zveze združenih delavcev v Murski Soboti. — 27. marca smo imeli 5 pogrebov, kar je res izredno. — Sečkova iz Male Kaniže so sejali oves, pa jih pri tem zadela kap (boži žlak). — Sploh je zadnje čase zelo velika umrljivost.
Martinje. Na cvetno nedelo smo pokopali Kozar Jurija. Bili so skrben vert na svojem malom grünti, dober oča svojima sinoma Vendeli i Lojzeki, ki je postano dühovnik s pomočjov očini žrtev i molitev, lübeči brat svojoj sestri Juli. Meli pa so dobro srce tüdi do vsakoga drügoga človeka, z roda kak sosida, znanca kak nepoznanca. Dosta so se trüdili v domačoj vesi za krščansko mišlenje kak dugoletni goreči širiteo domačega tiska, vsem pa je svetilo v lepi vzgled njuvo jakostno krščansko živlenje. Kak ji je vse poštüvalo, najlepše svedoči njuv pokop, na šteroga je prišlo 5 dühovnikov i vnogo lüdi z domače, kuzemske i siničke fare. Naj njim bo lejka domača gorička zemla, ki
so jo vsikdar z vrelim srcom lübili, naj ji v dobrom spomini ohranijo i za nji radi molijo vsi, šterim so dobro včinoli!
Kobilje. Na velikonočni ponedeljek je naš Fantovski odsek priredio lepo uspelo akademijo. Najbolj lüšno je bilo gledati male dečkece — naraščaj, ki so na odri jako lepo telovadili. Na konci je bila jako lepa veseloigra „Če sta dva, ali dva lažizdravnika“, pri šteroj smo se vsi gledalci od srca nasmejali.
Kuzma. V toj dolgoj zimi smo meli prinas Kmetijski nadaljevalni tečaj, kakor so ga meli tudi po drugi šolaj Slovenske Krajine. V lepem številu smo se udeležili vsakega predavanja. Na koncu kmetijske šole smo priredili igro, ki je jako dobro uspela. V imenu vseh učencev kmetijske nadaljevalne šole se moremo zahvaliti našemu učiteljstvu in Obenem se moremo zahvaliti gospodu upravitelju Beloglavcu od Grada.
Lendava. Kr. banska uprava je poslala 5.000 Din za najrevnejše v srezu. Zelo smo ji hvaležni. — Pes brez gospodarja se mudi v župnišču. Kdor ga pogreša, naj se čimprej oglasi.
Duga ves. 20. marca se je začelo z regulacijo potoka Borosnak. Preračunski stroški znašajo 250.000 Din, od tega bo 80% prispevala banovina, ostalo pa interesenti. Delo vodi domačin iz Beltinec g. Mesarič.
Kap je zadela Bajzek Franca iz Martjanec. Pokojni se je pelao iz Beltinec, kde je stanüvao, v M. Soboto. Na poti, 1 km od doma, ga je zadelo, da je spadno z biciklina i vmro.
Kobilje ma novomešnika. Dne 9. marca je bio v Rimi posvečeni za duhovnika vlč. g. Kisilak Kalman. On je rojeni na Kobilji. Tam živeta mati i brat. G. novomešnik spada med znane misijonarčke, ki jih je zbirao, pripravlao i pošilao več let po vrsti vlč. g. Radoha Jožef. Bio je tüdi dve leti gojenec Martinišča, prle kak je odišeo v tüjino. Naše srce je napunjeno z veseljem. Častitamo dragomi g. novomešniki, njegovoj skrbnoj materi i vsem, ki so kakoli pripomogli, da sv. Cerkev ma ednoga dühovnika več. Mala nova ekspozitura na Kobilji je zaistino lehko ponosna. Gda misli priti g. novomešnik domo, nam še ne znano. Najbrž v letnom časi. Bog naj ga vodi.
Subdiakonat in diakonat sta sprejela naša rojaka Jakob Avguštin iz Lipovec in Pintarič Štefan iz Dokležovja iz rok prezvišenega ljubljanskega škofa Dr. Gregorič Rožmana. Oba nova levita pripadata salezijanskoj družbi. Obema iskreno čestitamo in njima želimo, da bi kmalu prišla
do cilja Njihovi domači in rodbina komaj čakajo ta veliki dan, ka bosta postala duhovnika Gospodova!
Ali že mate? Ka? Nekaj jako lepoga, potrebnoga, hasnovitnoga i košta samo 1 dinar. To je knižica: „Proč s strupom!“ Vsaka hiža jo more meti. Dobite jo na domačem farofi ali pa na Rakovniki v Ljubljani.
Na podporo Novin sta poslala Pečič Alojz i žena Marija iz Francije 9·50 Din. Bog povrni!
Naši v Ameriki. V Palmerton Pa je vmro po kratkom betegi Karel Horvat. Bio je v bolnici operirani. Ar je bio jako oslableni od težkoga betega, so dva dni po operaciji nastale komplikacije in podlegeo je betegi. Naj počiva v miri! — V Allentowni v Sacred Heart bolnici sta bile opereranivi dve slovenskivi ženski. To sta ga. Kutoš in ga. Cvörnjek. Obe operaciji je srečno zvršo slovenski zdravnik dr. Polgar. Betežnici se dobro počütita i naskori zapüstita bolnico.
Pogled po državi.
Maribor. Stolni kanonik Rudolf Janežič je 20. marca obhajal 70 letnico rojstva. Doma je od Sv. Miklavža pri Ormožu. Kot bivšemu spiritualu in ravnatelju bogoslovja, kjer se vzgajajo mnogi sinovi naše krajine, mu tudi mi iskreno čestitamo in prosimo božjega blagoslova.
Jesenice. „Visoka peč“, plavž, topilnica železa, je bila popravljena in znova obratuje. Potrebna bi bila vsaj še ena topilnica tam poleg.
Stari kovanci po 20 Din ostanejo zakonito plačilno sredstvo najkasneje do 30. aprila t.l. Potem jih bo mogoče do 1. nov. 1940. zamenjati brez odbitkov za novo kovani denar samo pri blagajni Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah.
Dr. Korošec je preživel velikonočne počitnice v Dubrovniku.
Vrhovni verski poglavar jugoslovanskih Judov dr. Alkaj je časnikarjem dal izjavo, da so Judje v Jugoslaviji zelo zadovoljni, ker jih tukaj nihče ne preganja.
Povodnji v Vojvodini: povzroča jih Donava in druge reke. Voda je poplavila že veliko obdelanega polja. Pri Vukovarju je nad 200 hiš pod vodo.
Delavske zavarovanje v Jugoslaviji, ki je njegova glava Osrednji urad za zavarovanje delavcev (SUZOR) v Zagrebu, bo treba spremeniti. Za Hrvatsko se mesto tega ustanavlja „Hrvatska središnja blagajna.“
Po Hrvaškem. Razbojniki so ubili in oropali kmete in kmetice, ki so šli na senje v Karlovec. — Poleg Siska je 18 letni dečko oropal blagajno in prerezal vrat starici, ki je bila svedokinja zločina. Dečkov dedek je hotel ubiti zločinca, ki je osramotil družino.
V Zagrebu je bila anketa o izseljencih. Govorilo se je tudi o tem, kako bi se izseljencem omogočilo varno nalaganje denarja v domovini; nadzorstvo nad tem bi imela banska oblast v Zagrebu.
Ljubljana. 60 letnico je obhajal univerzitetni profesor Dr. France Kidrič, doma iz Radenske vasi pri Rogaški Slatini.
Črnuče — Domžale, 9 km državne ceste bodo modernizirali. Preračun za to znaša 13,626.000 Din. in mora biti gotov do jeseni 1941.
Kranj — Britof cesta bo asfaltirana; stroški bodo znašali 1,309.589 Din.
Išči i najdeš!
Žmetno je iskati tou, ka si mogoče nej zgübo, šče vekši künšt je pa kaj takšega najti. Ali že v evangelijumi stoji zapisano: „Iščite i najdete, — prosite i dobite eli pa klonkajte i odpre se vam. Tak je pajdaš Tinek že dugo nekaj iskao, samo ka nej mogeo, najti. Bole je iskao menje je bilo sleda, kde bi se kaj najšlo — pravzaprav, Tinek je po domače povedano; „ftičke lovio.“
Möu je pa Tinek v sebi naturo, štero so njemi, več drugi kak on sam v tom tali, držali na viški i lovio je tak dugo, ka je zgrabo. Čüden bi se mogoče vido on komi, nej v teli, liki v dejanji. Dober dečko je Tinek. V svoji mladi letaj je bio jako tihoga živlenja. Prvič je živo kak ešče gnjes v pravom strahi svojih starišov, drgoč pa kak mladi dečkec je mogeo fejst delati. Ščista drügi dečko je pa postao kda je že soldak gratao ali pa zdaj kda je že soldačijo odslüžo.
Povsedi ga je bilo viditi veseloga, zdravoga obraza, bilo med dečkami, šteri ga jako radi
majo, ar zna povedati, štero boso, ali pa zna napraviti dečkom smej, vidi se ga kak dobroga delavca v raznih drüštvaj, pa tüdi pri deklaj je naš Tinek velki majster. Vnogoj je že mogoče zmejšao njene račune, pa nešterna si je že mislila — „Tinek je moj!“ pa tüdi on či ne bi meo rejsan dobroga fundamenta od malij nog, na šteroga se je zdaj postavo kak idealen dečko, bi že nekda prišeo s poti poštenja. I sam proti sebi je pravo: „Dekle so si gučale; či bi ga prej samo me zgrabile — samo je bom lovio vas, pa nej ve mene. I tak je tüdi bilo. Ešče za tople jeseni je Tinek lumpao s pajdaši z domače pa tüdi z edne drüge vesi. Med temi zvünskimi je büo eden preci živ dečko i s Tinekom sta bila včasi vküper. Nej bilo se pa ta, že se je čülo z njeva guča, ka se je šlo za edno deklo. Znao sam včasi, ka more biti že na glasi, ar se je čülo: „Z Francije je zdaj prišla, fejst dekla je.“ Nato pa si je pogučao Tinek: „Znaš pajdaš — lejpa ali nej lepa, tou se pri meni ne šte, glavno je tou, či je poštena.
(Dale.)
Vojna in politika
Angleška podmornica je potopila nemško ladjo „Hugo Stinnes“ tik pred danskimi vodami; ravnotako so Angleži skušali zastaviti nemške ladje v norveških vodah. Seveda Nemčija s tem ni zadovoljna in pravi, da je s tem kršena nevtralnost Norveške in Danske.
Angleži so v Gibraltaru 13 ur zadržali veliki italijanski parobrod „Conte di Savoya“, s katerim se vrača v Ameriko Welles. Hoteli so na ladji najti dr. Schachta.
V Angliji se pričakuje sprememba vlade, v katero bi naj prišli zastopniki liberalne in delavske stranke.
Finci so se preselili iz ozemlja, ki po pogodbi pripade sovjetski Rusiji. Vzeli so sabo vse, kar se je dalo vzeti. V ta namen je finska vlada rekvirirala vsa vozila. — Sovjeti so protestirali pri finski vladi, zakaj je prekinjen električni tok za Hangö, ki so ga Sovjeti zasedli, in zakaj sovjetski vojaki tu ne dobijo potrebne hrane. — Na Finskem je bila sestavljena nova vlada: odločni Tanner, bivši zunanji minister, je sedaj minister za socialno politiko. Nova finskoruska meja je ponekod 120 km oddaljena od stare, znamenje, koliko ozemlja so morali Finci odstopiti.
Švedska gradi na severu trdnjavski pas.
„Altmark“, nemška ladja, radi katere je svojčas prišlo do velike napetosti, se je sedaj vrnila v nemško pristanišče Kiel.
Molotov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, je za Veliko noč nameraval priti v Berlin, kar se pa ni zgodilo.
Angleži so odvedli v svojo kontrolno luko sovjetski parnik „Majakovski“, ki je vozil baker iz Amerike, namenjen najbrž za Nemčijo.
Grčija je 25. marca praznovala 119 letnico, odkar je postala neodvisna država.
Iz Pariza je moral oditi sovjetski odposlanik g. Surič, ker je ob priliki finsko-sovjetskega mira poslal Stalinu brzojavko, v kateri se grdo norčuje iz Angležev in Francozov. Francoski cenzor je sicer prepovedal pošiljatev te brzojavke, vendar je bila odposlana. To dejanje vendar ne pomeni prekinitve diplomatskih odnošajev.
V Španiji so 28. marca slovesno obhajali prvo obletnico, odkar so čete generala Franka iztrgale Madrid iz rok rdečih.
Ribbentrop je pripravljal sestanek med Hitlerjem in Stalinom na nemško-sovjetski meji.
Misijon pri Sv. Juriju.
Redko se iz našega kraja što v „Novinah“ oglasi; a zdaj pa je naša fara doživela takše milostipune dneve, da se nam zdi, ka toga ne smemo zamolčati. Po dugih šestnajstih letih je bio najmre pri nas palik obdržani sv. Misijon. Kak žedna zemla hrepeneni po dežji, tak so srca naših farnikov nezavedno hrepenela po dušnoj obnovi. In ker düše edne cele fare najlepše lejko obnovi sv. misijon, so se naš g. provizor tudi za njega poskrbeli. Naprosili so za sv. misijon častite gospode salezijance, šteri so se prošnji vkljub obilnoj zaposlenosti iz lübezni do naših nemrtelni düš radevole odzvali. Tak so bili pri nas misijonarje sledeči častiti gospodje salezijanci: Tkalec Jožef iz Zagreba, dr. Zamjen Srečko iz Ljubljana, Vogrin Štefan in Lovrenčič Jožef iz Sobote. — Začeo se je sv. misijon v soboto 9. marca zadvečera in dokončao po osmih dnevaj v nedelo 17. marca. Vsakši den je bila ob 6. vöri sv. meša in nato slovenska predga. Ob 9. uri je bila vsaki den nemška predga, ar je nekako četrtina naših farnikov Nemcov. Ob pol 11. vöri pa je bila spet slovenska predga in nato meša. Zadvečera je bila vsakokrat sv. križna pot pa predga za vse, ali pa govor za posamezne stanove (otroke, ženske, dekle, dečke, moške), posebi za Slovence in posebi za Nemce. Gospodje misijonarje so se res z velkov požrtvovalnostjov dosta trüdili, vej pa so držali vsaki den 4 predge, 4 dni pa celo po 5 predg; poleg toga so pa neumorno spovedovali, ar spovednice so bile oblegane od jutra do večera. Lejko pravimo, da bi skoro žmetno bilo eti pri nas najti človeka, ki bi med misijonom ne opravo spovedi. Šteri neso mogli v cerkev priti, so bili spovedani in obhajani doma. Boži Zveličar se je radüvao nad očiščenimi düšami, ki so prihajale, šče celo v kesnih vöraj, k sv. prečiščavanji. Sv. obhajil je bilo med misijonom, kak smo izvedeli, vse vküp 5800. Blaženi dnevi so resan to bili za našo faro, takši dnevi, kak smo jih ešče nikdar ne doživeli. Bože istine, ki so je gospodje misijonarje glasili, ne bomo pozabili in v spomini nam bo zlasti ostao sklep sv. misijona. Te sklep je bio v nedelo 17. marca ob pol 6 vöri večer. Najprle so nam pred nabito punov cerkvijov (več kak polovica lüdi je moglo ostani vöni) voditeo misijona vlč. g. Tkalec Jožef v slovenskoj in nemškoj predgi pokazali križanoga Zveličitela, šteroga se oklenimo z vsemi močmi svoje düše, da nam bo v srci on, naš Zveličar, kralüvao, ne pa smrtni greh. Po predgi so zunaj pred cerkvijov preč. g. dekan Krantz Jožef ob asistenci osmih dühovnikov blagoslovili misijonski križ. Nato se je v večernom mraki razvila veličastna rimska procesija. Te procesije se je udeležilo do 6 jezero lüdi, od teh nad 1500 z gorečimi bakljami v rokah. Fantje v krajih so nesli v procesiji znamenje našega odrešenja, misijonski križ. Ko se je procesija povrnola nazaj do naše lepe cerkve, je nato bila v cerkvi ponovitev krstne oblübe. Genlivo je bilo, kak so verniki dvignili svoje roke kvišku i so slovesno izpovedali vero v presveto Trojstvo i se odpovedali hüdomi dühi. Iz dna düše smo spevali nato „Te Deum“ — zahvalo Bogi za te milosti pune dneve. Da, zahvala Bogi za vse, ka nam je v teh dnevaj dao. Zahvala gg. misijonarom za njihovo velko delo. In prošnja k Bogi, da bi sv. misijon obilne dobre sadove obrodio!
4
NOVINE
31. marca 1940.
Žökš Ivan, á Gidy. Prečastiti g. urednik! Oprvim vam pošilam najlepši pozdrav: Hvalen bojdi Jezuš Kristuš. Nadale se vam zahvalüjem na vsej vašij trüdaj i vam naznanim, da redno dobivam vaše liste Novine i Marijin list. Kalendar sam tüdi dobo. Novine težko čakam vsaki tjeden. — Za vaš god, šteroga ste obhajali 19. marca vam želem, da bi se šče ga vnogo let včakali zdravi i veseli. Kda pa bodo zaspale vaše oči, naj vam sv. Jožef i Marija stojita ob strani i sprejmeta Vašo düšo v sveto nebo. Pozdravlam vas ešče ednok, g. urednik. Pozdrave poši-
lam g. Camplini, g. Bejeki, sebeščanskomi župniki, vsem izseljencom v tüjini i vsem dragim domačim v Šalamencaj.
Ferčak Ivan, á St. Gervasy. Velečastiti g. urednik, že prece časa je minolo, da se vam nesam oglaso iz toga dalnoga kraja. Naznanjam vam, da vaše liste redno dobivam i so mi na velko veselje. Na vaš god 19. marca sam proso sv. Jožefa, vašega krstnoga patrona, naj vam pomaga v vsem vašem trplenji i naj vas podpira, da bi mogli že vnogo let skrbeti za nas izseljence. Pozdravlam tüdi g. dekana Jeriča i celo törjansko faro.
Vinski sejem v Ljutomeru
12. marca t, l. je bil v Ljutomeru vinski sejem, na katerem je bilo razstavljenih 187 vzorcev vina, iz ljutomerskega okoliša 147, iz gornjeradgonskega 11 in iz štrigovskega okoliša 27 vzorcev. Strokovna ocena razstavljenega vina, ki se je izvršila v pondeljek pred razstavo, je ugotovila, da je velika večina vzorcev vredna najboljše ocene. Med temi najboljšimi vzorci je komisija naknadno izbrala en vzorec, za katerega je bila določena lepa nagrada, 100 kg galice. Isti dan zvečer se je vršil sestanek vinogradnikov in navzočih strokovnjakov, ki ga je vodil g. načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave, ing. Podgornik. Na sestanku se je obdelalo vprašanje zaščite našega vina, s posebnim ozirom na dejstvo, da je letos izdalo kmetijsko ministerstvo odločbo o zaščiti imena izvora vina, ki raste na dalmatinskem otoku „Šolta“. Ta odločba je bila rešena v nekaj dnevih, a prošnja za zaščito „ljutomerčana“ se vleče že peto leto brez konca. Kje je krivda?
V torek ob 9. uri je g. načelnik ing. Podgornik otvoril vin-
ski sejem in razstavo z lepimi vzpodbudnimi besedami v imenu g. bana. Tudi sreski načelnik g. Otmar Skalé je toplo pozdra-
vil razstavljalce, čestital prirediteljem in želel obilo uspeha razstavljalcem in kupcem. Predsednik Vin. podružnice pa je toplo pozdravil vse navzoče, imenoma zastopnike oblasti in druge strokovnjake. Nato se je pričela poskušnja vina, ki je celi dan v največji živahnosti trajala do 8 ure zvečer. Prodano je bilo c. 400 hl. vina po 5 do 8 Din za liter. Mnogo vinogradnikov pa je odšlo v nadi, da bode kupec, ki si je njegov vzorce napisal v katalogu, prišel, ko bo potreboval vino, spet k njemu in odkupil vino. Tako je vinski sejem vsestransko ugodno izpadel.
Ogromno „kovinsko uho“ bi lahko imenovali ta stroj, ki na veliko daljavo ujame
brnenje sovražnih letal.
Zalar Marija
Rožmarinček
Jaz imam en rožmarinček, lepih mladih dni spominček; ko se v noči prebudim, rožmarinček svoj gledim.
Kar mi rožmarinček pravi, noč in dan držim si v glavi, me spominja na Franceta, ki imel je tri dekleta.
Prva bila je Marička, pustil jo je vsled jezička, druga mu je bila Ana, lena in preveč zaspana.
Tretja bila bi mu všečna, ženka prevesela, srečna, skoro bilo bi zares, pa so oča prišli vmes.
Francelj šel je v drugo faro, vzel petičasto in staro, meni dal je za spomin, pušlič in en rožmarin.
Nisem več se omožila, rožmarin pa sem vsadila.
jaz imam ta rožmarin, na Franceta lep spomin.
Če ne bosta prej se sprla, starka enkrat bo umrla,
Bog daj dolgo ji življenje, meni skorajšno vstajenje.
Zima dolga bo skopnela,
šla bo šla, slovo bo vzela, prišla bo pomlad na trate, Urška misli le še na te.
Svet zarajal bo v veselje, Francelj mi izpolnil želje, rožmarinček bo cvetel, Francelj me za ženo vzel.
Peli bomo in plesali, rožmarinčku hvalo dali: „Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen al’ pa suh.“
Jaz imam en rožmarinček, lepih mladih dni spominček, kaj me briga celi svet, lep spomin je mladih let.
Statistika po zajcu uničenih sadnih dreves
Letošnjo zimo je nekaterim sadjarjem zajec uničil nad polovico mladih sadnih dreves, pa tudi takim, ki že par let rodijo, ni prizanesel. Ogromna je škoda, ki jo dela ta žival v kmetijstvu. Priporočali bi, da se popišejo vsa sadna drevesa, ki jih je oglodal zajeo to zimo, da bi vsaj približno znali, koliko trpi narodno gospodarstvo samo na tej kmetijski panogi radi tega zaščitenega glodavca. Ne da bi prištevali še na primer: zelje, grah, gorice in še mnoge druge rastline, bi dobili gotovo lepo razliko med dohodki, ki jih prinaša lovstvo in škodo, bi jo dela divjad, lovci in lovski čuvaji. Kmet si je takorekoč od ust odtrgal denar in si kupil par dreves, jih sadil, gnojil in osbrboval ter sedaj, ko bi mu začele
roditi, jih uniči zajec. Ta kmet naj sedaj na novo zasaja prazen prostor (če ga sploh bo?), naj ponovno šteje par dinarjev, če jih sploh ima, za sadna drevesa! Kdaj bo iz tistih še imel koristi? Pa tudi je vprašanje, če jih ne doleti ista usoda! Zakaj se kmet muči in se vprašamo, če se bo še dolgo mučil radi tistih par lovcev? Tista lovska zakupnina, ki jo plačajo lovci kot odškodnino, je napram škodi, ki je povzroča divjad, zelo mala.
Za našo deco
Čüdežna kupica.
Eden den je šo mladi dečko v bližnji log. Sebov je meo dva zvestiva psa. Mladenič se je dugo sprehajao i je nej opazo, da gračuje noč. Nazadnje se je le spomno, da de cajt iti domo. Pa kak se je zosagao, da je varao, ka je že trdna noč. Nej je njemi drugo preostajalo, da prenoči v logi. Zakuro si je ogenj i jo falaček kruha, šteroga je v žepi najšeo.
Naednok pa začuje za sebov čudno jokanje. Janči, tak je bilo dečki ime, se obrne i zagleda mlado kačo. Zgrabila se je v skopec, ki je büo zavcom nalečeni. Dečko brez premišlanja odpre skopec i kačico oprosti. Kača pa začne po človeško gučati:
„Fala ti dečko; rešo si me! Jaz sam čerka kačje kralice. Nesi me domo materi, ki ti bo jako faležna. Ponüvala de ti vsake vrste zakladov, ti pa ne zemi nikaj drügoga, kak malo kupico ob prestoli moje matere. Če boš to kupico dao povohati kakšemi šteč betežniki, ti včasi ozdravi. Zdaj pa me nesi domov! Pri ovoj brezi so dveri v našo domačijo.“
Mladenič veselo prime kačo i jo odnese v njeni dom. Tüdi psa sta šla za svojim vertom v domačijo kač...
Kda so šli skozi dveri, sta dve velkivi kači zdignole glavé. Varaje svojo gospodarico, sta je v meri pustile naprej. Na dvori je bila stara kača i je začüdeno gledala prišlece. Videč svojo čer v Jančijovoj roki, je vesela pribežala k njoj. Mlada kača pa je povedala materi, na kakši način jo je Janči rešo.
Mati kača je bila jako dobre vole i je Jančiji ponüvala vse zaklade svojega kralestva. On pa si je vzeo samo čudežno kupico. Drügi den pa je vez srečen odišeo domo.
Janči je ščasoma gratao najznamenitnejši doktor na sveti, Glas o njen je prišeo tudi v našo Slovensko Krajino.
KOTIČEK
ZA GOSPODINJE
ZALAR MARIJA
Domači vrt.
Mi se bomo bavili v prihodnjih poglavjih z domačim vrtom. Vsakemu sotrudniku bomo hvaležni za pouk in bomo radi objavljali članke o vrtu. Mnogo prinaša o vrtu „Kmetovalec“, časopis za umno kmetijstvo. Mi pa ne pojdemo v višine vsega znanja, vsaj nekaj pa bomo dosegli: Lep vrt pri hiši kmetice. Stopite v stik z vašim učiteljstvom. Eden ali drugi je gotovo dober vrtnar. Vrt naj bo prav blizu hiše, da lahko vedno v njega skočiš; naj bo na vzhodni strani, da ga obseva jutranje sonce; naj ne bo blizu stranišča in ne blizu gnoja, ker zelenjava prevzame smrad; tudi ob cesti naj ne bo radi prahu. Torej poiščimo lep primeren prostor. Vsekakor se posvetuj z vaškim učiteljem. Saj to te res nič ne stane. Naj pogleda prostor, a ti storiš po njegovem navodilu. Tudi že zdaj misli na to, če bi s časom vrt povečala, kam se bo povečal. Neprilično bi bilo imeti dva vrtova. Drugo je ograja. Žična je draga, to ne gre za zdaj. Skozi živo mejo nam hodijo kokoši in narede mnogo škode. Lesena je tudi draga. Za začetek bo najbolje, da oče zabije nekaj kolja v zemljo, iz svežega šibja pa pletete vsi
domači ograjo. Vsak dan nekaj. Vratica pa naj naredi sin iz kakih desk ali iz kolja. Glavno, da nič ne stane. Kam pridemo, če bomo vse kupovali in s tujimi delali
Po sredi ali v križ napravi malo širšo pot. Potem vrediš gredice. Tu pridejo vmes ozke steze. Greda naj bo toliko široka, da dosežeš do srede z roko, ko boš plela. Gnoj vzemi dobro preležan, kravji in kurji. Pepel in smetnjak je za mokro zemljo, ker suši zemljo. Za vit ni konjski gnoj in ne slama. Če gnojiš z gnojnice od stranišča, naj vse tri dni ostane na zemlji, da zrak pretvori gnojnico v pravo rastlinsko gnojilo. Gnojiti ne smeš ob vročem soncu, ampak v hladu, pred lahnim dežjem. Drugače redilni soki izhlape v zrak, tebi ostane suha stelja, izsušeni trdi kosi gnoja, ki niso za rabo v zemlji. Saj mora gnoj zemljo prepojiti, da bo nežna korenina samo vase srkala, da bo seme kar pilo, ne pa da bo gnojilo v trdem koscu gnoja kot v trdi lupini.
Šest vrst peciva iz enega testa.
Da ne bo drobno pecivo, ki služi za čajev prigrizek, vse enako, kar iz-
gleda dolgočasno in tudi po okusu je dobra izprememba, se naredi eno testo in se potem z dodatki prenaredi v raznovrstno pecivo.
Vzemi eno kilo gresne moke, pet rumenjakov, 40 dkg. stolčenega sladkorja, eno noževo konico pecilnega praška, 30 dkg zmočaja ali pa 20 dkg masti in toliko smetane, da bo testo primerno za kekse. Če nimaš smetane, pa vzemi mrzlo mleko in vmes dva beljaka dobro prešprudlaj. Pa še ščepec soli. Ko si ugnetila to testo, ga daj počivat v mrzlo klet kakih par ur. Potem testo zopet znova pregneti in razdeli v šest delov. Naredi 6 hlebčkov. Iz prvega naredi kekse, kot po navadi. Ko si razvaljala in izrezala oblike, lahko na nekatere utisneš ribalnik, ribežen, da bo po vrhu hrapavo. To je potem švicarski keks. V drugi hlebček ugneteš dve veliki žlici medu in prav malo onih dišav, ki so za medeno potico. K tem dišavam spada tudi rum. Daj ga eno žličko vmes, bo dobro dišalo. V tretji hlebček ugneti eno rebro v mleku raztopljene čokolade. Lahko pečene kekse, ki so lahko bolj piškoti, po dva in dva skupaj stisneš, seveda ko so že pečeni, vmes pa daš bolj suho kremo od čokolade. Puter, čokolado, cuker, to zmešaš, še malo mleka, pa je krema. V četrti hlebček vgneteš marmelado. Najboljši bo ribizel, marelična mezga, sadna žolica ali slično. V peti hlebček pridejo orehi, zmleti, limonin sok, limonine lupinice. V šesti del pridejo začimbe in narezani rozini.
Daj malo likerja, ruma, limonine in pomarančne lupinice, klinčki, ingver, prežgan cuker. Če imaš rada cimet, ga daj vmes.
Lahko narediš še sedmi piškot. V tega ugneti prav dobre zmlete in mastne ocvirke. Te piškote zvaljaj bolj debelo.
Po potrebi daj v vsako testo še ali malo moke, ali jajce, ali cukra. Lahko različno glaziraš. Imela boš poln kup peciva, ki bo lepo in okusno. Rum je povsod dober, v medeni potici pa najboljši. To ni drago pecivo. Vse peci bolj svetlo. Temno je že prežgano.
Gojenje domače race.
Najboljše so race iz vrste kitajskih rac. Kinezi imajo tako velike kupčije z racami, da se nekateri trgovci pečajo samo z racjimi jajci, drugi z mladimi, tretji zopet s starimi racami ali celo samo z umetnim valjenjem jajc v pečeh, kot v Egiptu s kokošjimi jajci. En trgovec ima na tisoče rac in trži z njimi po daljnih krajih, drug zopet na milijone jajc. V vzhodni Indiji so zelo imenitne vrste rac, bi se imenujejo „bizamente“. Dobe se že v Nemčiji in tudi pri nas pod imenom turške race.
Najimenitnejša in najlepša je kitajska mandarina. Pri nas jih gojijo na veleposestvih tupatam kot perutnino, ki diči dvorišče grajske gospode. Kitajci pa imajo za umetno valenje poseben les, ki počasi gori in je toplina vedno enakomerna.
Pošta.
Iz Francije sprejeli naročnino od sledečih: Lipič Franc, á St. Mards de Blacarville, 59 din. Prkič Franc, á Baslíeux Les Fiesmes 134 d. Horvat Štefan, á Morey, 36 din. Škafar Barbara á Entraupont, 35·50 din. Jerič Mihael, á Soteville-Les-Rouen, 118.75 din, na lansko leto je bilo duga 41 din, telko ta spisali. R e b e r c a Marija Fresnes sur Marne, 125 din. Raščan Vinci, Movenvic, 118.75 din, na lani spisali 27.75 din. T r o j o k Katarina, Bourges 100 din, na koj je poslano? Pücko Ludvik, á Genicourt 118.75 din, 71 din spisali na lansko leto. — P o ž o n e c Kristina, á Criquetot 56.25 din. Mesarič Bara, par Binas 56.25 din. Maučec Marija, Precy 56.25 din. Horvat Jožef, Le Barboux 118.75 din. J a k i č Terezija, á Sept Meules 125 d. Lovrenčec Franc, á Ste Opportune 93.75 din. Jug Janez, á Zermezelle 62.50 din. Šabjan Avgustin, á Ondreville 93.75 din. Jaklin Ignac, Goufreville, 116.50 din. Mlinarič Katarina, Tigy, 198 din, 100 din spisali na lansko leto. Kalendar poslali. Žökš Jean, Ferme de Romilly. Na letos je ešče duga 31 din. Članarina za Rafaelovo družbo znaša letno 10 din.
Prodam mlin
celoga do 10. aprila, naprej pa po falataj: kumpi, železna kola, henger, auscugi, kopanja, trajer, kučica itd. Oglasite se pri Žižki na G. Bistrici.
Oglašajte v Novinaj!
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo.
Za tiskarno Balkanji Ernest, Lendava.
Izdajatelj in urednik Klekl Jožef, župnik v pok.