235ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) delavskega gibanja v ZDA: »Nisem aktiven radikalec, nisem niti ~lan kateregakoli sindikata, vendar pa so moje simpatije z delavstvom, na drugi strani pa ne obsojam kapitalisti~nega sistema vse povprek«. Zanimivo je v tem okviru predstavljena tudi Adami~eva ideja vrnitve ameri{kih priseljencev in njihovih potomcev v Evropo po drugi svetovni vojni z namenom, da bi pomagali pri njeni obnovi v drugi svetov- ni vojni poru{ene Evrope. V tem okviru avtor obravnava tudi Adami~evo dejavnost med drugo svetovno vojno in njegovo podporo Titovim partizanom od decembra 1942 naprej. Vendar pa avtor ne pozna celote gibanja ju‘noslovanskih Ameri~anov, saj mu je neznanje sloven{~ine onemogo~ilo, da bi prebral knjigo pisca teh vrstic o ameri{kih Slovencih in NOB v Jugoslaviji. Posebno poglavje je posve~eno »problemu« druge generacije izseljencev v ZDA. Schiffman ob Adami~evih pogledih na probleme druge generacije predstavi tudi teorije drugih avtorjev, ki segajo v trideseta pa tudi v devetdeseta leta 20. stoletja. V zadnjem, petem poglavju avtor obravnava Adami~a kot zagovornika integracije in homogeniza- cije ameri{ke dru‘be. Pri tem citira Adami~a, ki je nekje zapisal: »Sem za integracijo in homogeniza- cijo, za izginotje danes zelo jasno definiranih skupnosti kot otokov in za postopno zdru‘itev vseh skup- nosti v narod, ki bi naj kulturno in duhovno predstavljal zdru‘itev vseh ras in narodov«. Shiffman pri tem ugotavlja, da Adami~a ne moremo ena~iti z zagovorniki »talilnega lonca«, saj je omenjeni citat iztrgan iz konteksta zagovarjanja nadaljnjega obstoja etni~nih skupnosti. Pri tem avtor primerja Adami~eva stali{~a s klasi~nimi stali{~i, ki sta jih predstavila tudi Michael Novak (v knjigi The Rise of the Unmeltable Ethnics, 1971) in Werner Sollors (v knjigi Beyond Ethnicity: Consent and Descent in American Culture, 1986). Knjiga Rooting Multiculturalism: The Work of Louis Adamic predstavlja prijetno novost za razisko- valca ‘ivljenja in dela Louisa Adami~a. Vendar pa moram pri tem ugotoviti, da avtor zaradi neznanja slovenskega jezika ne upo{teva ve~ine izsledkov slovenskih raziskovalcev iz Slovenije. Prav tako pa ne upo{teva niti vseh prispevkov slovenskih avtorjev, ki so bili natisnjeni v ameri{kih znanstvenih revijah v angle{kem jeziku. Avtor kljub svojemu {tudiju ameri{ke literature in njene zgodovine vendarle ni zgodovinar in kot tak{en tudi ne upo{teva {tevilnih del ameri{kih zgodovinarjev, ki se nana{ajo na prvo polovico 20. stoletja. M a t j a ‘ K l e m e n ~ i ~ B o ‘ o R e p e, Rde~a Slovenija. Tokovi in obrazi iz obdobja socializma. Ljubljana : Zalo‘ba Sophia, Ljubljana, 2003. 330 strani. Knjiga Rde~a Slovenija obravnava slovensko zgodovino od leta 1945 do leta 1990 v {ir{em jugo- slovanskem okviru. Knjiga temelji na raziskovanjih, ki jih je prof. dr. Bo‘o Repe opravljal v zadnjem desetletju in pol, njihove rezultate pa objavljal v samostojnih publikacijah, znanstvenih revijah in ~asnikih ter posredoval v referatih in predavanjih doma, v razli~nih evropskih dr‘avah in ZDA. Avtor je delo koncipiral tako, da na za~etku i{~e korenine »rde~e Slovenije« v Sovjetski Rusiji, svoji vzornici v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, revolucionarno idejo pa v uvodnem prispevku postavlja v {ir{i kontekst revolucionarnih gibanj v 20. stoletju, v »galop rde~e konjenice«, kot ga je naslikal znani ruski slikar Kazimir Severinovi~ Malevi~, ~igar slika je tudi osnovni motiv za naslovnico. Avtor se tu spra{uje ali tragi~na bilanca 50 milijonov ‘rtev, kolikor so jih na{teli avtorji ^rne knjige komunizma, »pomeni dokon~ni in popolni potop ene od najve~jih utopij v 19. in 20. stoletju«, iz tuje literature pa opozarja tudi na tezo, da zmaga liberalne ideologije nad drugima dvema ideologijama, komunizmom in fa{izmom, »pomeni, da ‘ivimo v najbolj{em od vseh svetov in alternativ preprosto ni«, in kon~no {e na tezo, da naj bi »razredni spopad 20. stoletja zamenjal svetovni spopad civilizacij v 21. stoletju« (str. 18). Drugo poglavje je namenjeno odnosu Slovencev do komunizma oziroma socializma, ki ga pisec v obliki tez in protitez razdeljuje v obdobja med obema svetovnima vojnama, v ~asu druge svetovne vojne, neposredno po drugi svetovni vojni, po sporu z informbirojem, v sedemdesetih in osemdesetih letih ter po koncu socializma in uvedbi ve~strankarstva. Ugotavlja, da so komunizem oziroma sociali- zem Slovenci do‘ivljali zelo intenzivno in da je od ~asov, ko je na Slovenskem obstajal {ele kot ideja 236 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) oziroma politi~ni program, preko obdobja, ko je bil z revolucionarnimi ukrepi vpeljan, do postsocialisti~nih ~asov do‘ivljal tako izni~ujo~e kritike kot eufori~ne hvalnice. Oboje, tako hvala kot kritika sta seveda odvisna od obdobja oziroma od tega, za kak{no obliko ali razvojno stopnjo je {lo. V ~asu med obema vojnama je tako npr. na eni strani teza, da je bolj{evi{ki sistem, ki je nastal z oktobrsko revolucijo v Rusiji najbolj pravi~en in demokrati~en sistem in da bo prevladal v svetu, protiteza je da je zlo~inski, brezverski in Slovencem sovra‘en, kar se z ravni ideolo{kega in politi~nega boja med drugo svetovno vojno intenzivira v dr‘avljanski spopad. Po drugi svetovni vojni je najprej evfori~no hvaljen sistem ljudske demokracije oziroma administrativni socializem po sovjetskem vzoru, po sporu z inform- birojem pa odvr‘en in zani~evan. Podobna zgodba se ponovi po obra~unu s t.i. partijskim liberalizmom in uvedbi delegatskega sistema. Po koncu socializma se {e vedno nekako soo~ata teza, da je v Sloveniji petin{tirideset let vladal komunisti~ni totalitarizem, ki je v svojem bistvu ostajal nespremenjen in pro- titeza, da je bil socializem v Sloveniji in Jugoslaviji zlasti od {estdesetih let dalje v glavnem dober sistem, ki je omogo~al visoko socialno za{~ito, enake mo‘nosti za zaposlitev in relativno dober stan- dard. Pri ljudeh srednje in starej{e generacije gre najve~krat za me{anico slabih in dobrih izku{enj. Izrazito negativno je ocenjeno obdobje neposredno po drugi svetovni vojni: poboji domobrancev in obra~uni z drugimi politi~nimi nasprotniki, sodni procesi in druge oblike represije, prijaznej{o obliko in bolj{o oceno pa dobiva obdobje od {estdesetih let dalje, ko Jugoslavija postane nekak{na me{anica samoupravnega socializma z mo~nimi zahodnimi vplivi v vsakdanjem ‘ivljenju, stanovanjski in drugi kulturi, obla~enju in pre‘ivljanju prostega ~asa. Usoda in polo‘aj posameznikov v posameznih ob- dobjih pa se pogosto ka‘eta tudi v njihovih ocenah zgodovinopisnih znanstvenih in strokovnih del. Poglavja, ki sledijo, obravnavajo politi~ni razvoj v Sloveniji od sistema ljudske demokracije, preko reformiranih oblik socializma v petdesetih in {estdesetih letih do t.i. delegatskega sistema v sedemdese- tih letih in nato nastanka ve~strankarstva konec osemdesetih let. Prikazan je na~in delovanja »javne« oblasti, vklju~no z volitvami. Ob tem naj obudim zgodovinski spomin zlasti na volitve v {estdesetih letih, za katere je avtor zapisal, da so bile med leti 1945 in 1990 najbolj demokrati~ne. Leta 1965 sem bil ob protikandidatu izvoljen za poslanca prosvetno-kulturnega zbora slovenske skup{~ine. K ugotovitvi (str. 48), da so se poslanci ~utili zavezane predvsem volivcem, izvoljen sem bil v dom‘alski ob~ini, in ne partijskim forumom, bi dodal, da smo bili pri svojem delovanju vezani tudi na delovne organizacije, v katerih smo bili zaposleni. Z ljubljanske univerze sva bila tedaj le dva poslanca, rektor in jaz kot mlad asistent. Pri skup{~inskem delu, od re{evanja vsakdanjih univerzitetnih oziroma fakultetnih {tudijskih, gmotnih in organizacijskih problemov do fundamentalnega vpra{anja polo‘aja univerze ob oblikovanju izobra‘evalnih skupnosti, sem se ~util odgovornega predvsem za udejanjenje stali{~ pedago{ko-znan- stvenega sveta Filozofske fakultete. Spominjam se tudi primera izjemno uspe{nega lobiranja ob preo- blikovanju Vi{je komercialne {ole v Mariboru v visoko{olsko ustanovo leta 1969, ko so tudi poslanci iz Gorenjske in Dolenjske, po posredovanju direktorjev tamkaj{njih podjetij, iz katerih so vodilni uslu‘benci ob delu {tudirali v Mariboru, odlo~no podprli takoj{nje sprejetje ustreznega zakona po skraj{anem postopku, medtem ko sva le z rektorjem menila, da je treba predhodno pridobiti tudi mnenje Eko- nomske fakultete. Poznavanje skup{~inskih metod dela mi je kasneje koristilo pri preu~evanju za~etkov slovenskega parlamentarizma med vojnama, seveda ob upo{tevanju temeljne razlike glede funkcioni- ranja parlamenta v pogojih enostrankarstva in strankarskega pluralizma, ki je bil od delovanja sloven- skih oblastnih skup{~in, mariborske in ljubljanske, konec dvajsetih let, ponovno uveljavljen {ele s skup{~inskimi volitvami leta 1990. Avtor je kot najbolj viden izraz konflikta med poslanci, ki so bili vsi privr‘enci socialisti~ne dru‘bene ureditve, in vladajo~o strukturo, izpostavil t.i. afero 25 poslancev, ki so leta 1971 predlagali svojega kandidata za novoustanovljeno predsedstvo SFRJ, med poglavitnimi pobudniki akcije pa je bil dom‘alski poslanec Cene Mati~i~. Ker so se volitve v teh »liberalisti~nih« ~asih preve~ pribli‘ale klasi~nemu parlamentarnemu sistemu, so leta 1974 uvedli delegatski volilni sistem, ki je nato veljal do konca druge Jugoslavije. Ta »naj bi omogo~il kar najve~jo politi~no anga- ‘iranost ljudi, dejansko pa je le prikrival monopol zveze komunistov oz. ozke skupine vodilnih poli- tikov« in je dejansko pomenil »vrh samoupravnega korporativizma« (str. 49). Ob na~inu delovanja »javne« oblasti je avtor osvetlil tudi zakulisno politi~no delovanje, frakcijske boje v komunisti~ni partiji oziroma zvezi komunistov, reformne procese od druge polovice osemdese- tih let dalje in odnose med posameznimi politiki. Obenem lahko sledimo razli~nim oblikam nestrankar- ske opozicije od zgodnje povojne, s katero so oblasti hitro obra~unale, do kulturni{ke, zbrane okrog 237ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) revij kot so Revija 57, Perspektive in Nova revija, do nastanka raznih alternativnih gibanj in civilne dru‘be v osemdesetih letih, ki je nazadnje pripeljala do nastanka zvez in strank. Posebni poglavji sta namenjeni {tudentskemu gibanju ter katoli{ki cerkvi, kjer pisec sledi dogajanju od izjemno zaostrenega odnosa v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, do partnerstva, ki se je postopoma ustvarilo v osemde- setih letih. Vzporedno z orisom politi~nega dogajanja sledimo polo‘aju Slovenije v jugoslovanski federaciji, od formalno federalnega v resnici pa centralisti~nega sistema, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni, do prizadevanj za resni~no federalizacijo v {estdesetih letih, ko je bilo tudi konec dotedanje monolitnosti v jugoslovanskem vodstvu. Vrh je ta proces dosegel z ustavo iz leta 1974, ki je polo‘aj Slovenije in drugih republik ume{~al nekje med federativnostjo in konfederativnostjo, vendar za ceno politi~nega zatrtja »liberalnih procesov« v zvezi komunistov in v dru‘bi. Zadnji del sinteti~no obravna- va mednacionalne konflikte v osemdesetih letih in razpad dr‘ave ter vzroke za konec slovenskega bivanja v Jugoslaviji. Drugi del knjige je namenjen nekaterim vidnim politikom iz obdobja socializma. Vez z izvorom, komunisti~no Rusijo oziroma Sovjetsko zvezo vzpostavlja Josip Visarionovi} Stalin, ki je slovenske in jugoslovanske komuniste navdihoval v obdobju med obema vojnama, med drugo svetovno vojno in v prvih letih po njej, dokler leta 1948 ni pri{lo do spora z informbirojem, ko je postal najbolj osovra‘en politik, hkrati pa med jugoslovanskimi komunisti povzro~il tudi velike travme, saj so se morali odlo~ati med njim in Josipom Brozom-Titom, ki je opisan v naslednjem poglavju. Sledijo biografije Edvarda Kardelja, Borisa Kidri~a, Staneta Kav~i~a, Staneta Dolanca in na koncu reformisti~nega Milana Ku~ana, ki je po uspe{nem »mehkem« prehodu v ve~strankarski sistem postal prvi neposredno izvoljeni predsednik predsedstva. Biografija najbolj znanega slovenskega disidenta Jo‘eta Pu~nika je smiselno vklju~ena v poglavje o kulturni{ki opoziciji ob obravnavi Revije 57 in Perspektive. V biografijah pisec ne sledi zgolj politi~nemu dogajanju, politi~nemu profilu in odlo~itvam politikom, temve~ sku{a tudi s prika- zom odnosov med njimi, zasebnega ‘ivljenja, zna~ajskih lastnosti in navad razlo‘iti vzgibe za njihovo ravnanje. Ob tem naj opozorimo, da so tudi v podpisih k slikam okarakterizirani {e nekateri pomembni politiki, prav tako pa so z njimi ilustrirani nekateri pomembni dogodki v obravnavanem ~asu. Tako so npr. v podpisu k fotografiji Edvarda Kocbeka navedeni njegovi o~itki komunistom glede absolutne politi~ne prevlade, nasilnih sprememb socialne strukture in pobojev domobrancev. Knjiga Rde~a Slovenija na zanimiv in poveden na~in prikazuje slabe in dobre strani sistema, v katerem so Slovenci pre‘iveli petin{tirideset let, usodno pa jih je ideja komunizma zaposlovala ‘e dobri desetletji prej, {e posebej pa med drugo svetovno vojno. Zaklju~eni zgodovinski proces avtorju omogo~a, da problematiko obravnava z distanco, hkrati pa se zaveda, da je to {e vedno obdobje, ki ga srednje in starej{e generacije do‘ivljajo ~ustveno, bodisi v pozitivnem, bodisi v negativnem smislu, medtem ko mlaj{im generacijam »rde~a Slovenija« pomeni zgolj tisto, kar se morajo nau~iti v {oli, ~ez to pa jim zanimanje pogosto ne se‘e. Dragocena priloga knjige je izbrana literatura v slovenskem jeziku, ki omogo~a zahtevnej{im bral- cem bolj celovito in poglobljeno vedenje ne le o obravnavanem obdobju, temve~ tudi o zna~ilnostih ‘ivljenja Slovencev v prvi, monarhisti~ni Jugoslaviji med vojnama, kar je pomembno tudi zato, ker so se ‘e tedaj pojavili in zaostrili {tevilni dr‘avnopravni, nacionalni, gospodarski, socialni in kulturni problemi, ki so jih v novih razmerah re{evali v drugi Jugoslaviji, v kon~ni konsekvenci neuspe{no. Navedena dela pa tudi ka‘ejo, da je slovensko zgodovinopisje pri preu~evanju sodobne zgodovine zlasti v zadnjih obdobjih doseglo velike uspehe, pri ~emer ima posebno tehten dele‘ prof. Repe, ki je zlasti ~as od druge svetovne vojne do samostojne Slovenije obdelal v monografijah, razpravah in ~lankih ter ga osvetlil tudi preko znanstvenih izdaj virov. Obravnavana knjiga, napisana z »esejisti~nim« pristo- pom oziroma brez znanstveno-kriti~nega aparata, s smotrnim izborom relevantnih podatkov in tehtnimi analizami pomembnih tokov in dogodkov ter osebnosti, pa ka‘e njegovo med znanstveniki prej redko kot pogosto sposobnost, da rezultate svojih znanstvenih raziskav posreduje tudi v tak{ni obliki, ki pri- tegne zanimanje {irokega kroga bralcev. M i r o s l a v S t i p l o v { e k