Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup enevstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si _________________________
3 IQ.
LU '
S
B£
Politika
Videm • V14 dneh že druga rdeča luč rebalansu proračuna
O Stran 5
«
-_£	rr
=	j—1	m
=m	O	»»
-m	C	<X
~0	I—I
iN	£	°
"i	>	tU
Štajerski
Ptuj, petek, 5. aprila 2024
Letnik LXXVII • št. 27 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Ptuj, Podravje • Izbiro direktorja bolnišnice vrsto leto spremljajo zapleti
Po dveh letih negativen sklep
ministrstva
Zadnji razpis za direktorja ptujske bolnišnice ni bil izpeljan
skladno z zakonodajo. To je zdaj ugotovilo pristojno zdravstveno ministrstvo, kjer so se po dveh letih vendarle spomnili poslati sklep in zavrniti imenovanje Aleksandra Vode za direktorja. Več na strani 3.
Aktualno Podravje • DARS čaka ponudbe gradbincev za cesto
Ormož-Markovci
O Stran 2
Kronika Sv. Trojica •
Plezalne stene ob jezeru kmalu ne bo več
O Stran 3
Kmetijstvo Podravje • Vsak teden ena kmetija zapre vrata, a mleka ni manj
O Stran 9
Naše prireditve Otroci pojejo •
Mladi pevci z Ormoškega ponovno navdušili
O Strani 18 in 19
t
<5
Urejanje vodotokov
Dravo izželi do konca, vrnili čisto nič
V središču •
Nova sezona, novo zvišanje cen v hrvaških kampih
O Strank
JARO llTE ŠTAJERSKI TEDNIK N SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado.
W0
2 Štajerski
Aktualno
petek • 5. aprila 2024
Podravje • Država za Dravo namenja sramotno malo denarja
Reko izželi do konca, vrnili čisto nič
Suzana Lep Šimenko ves čas, odkar je poslanka v državnem zboru, opozarja na težave, povezane z vodotoki. Te so v glavnem osredotočene na vprašanje zagotavljanja pro-tipoplavne varnosti reke Drave. Iz leta v leto je situacija bolj nepredvidljiva, država pa ukrepa s polžjo hitrostjo. Drava, čeprav je na njej veriga hidroelektrarn, ki so tretji največji proizvajalec elektrike, državi nikoli ni bila prioriteta. Z vidika črpanja denarja da, ne pa tudi z vidika vračanja denarja v okolje.
Poslanka Lep Šimenkova se strinja, da bi bilo treba v strugi od jezu Markovci navzdol zagotoviti pre-točnost, ki bi zmanjšala tveganje razlivanja vode izven struge, kar pomeni tudi odstranjevanje gramoza. Občutljiva je na vprašanje varovanja okolja, zato je že nekajkrat na vlado in pristojna ministrstva apelirala z vprašanji reševanja lagune pod markovskim jezom. Čeprav se država ne pri enem in ne pri drugem ne premakne, se vsaj postopoma zbirajo informacije o problematiki. V zadnjem poslanskem vprašanju, ki ga je Suzana Lep Šimenko naslovila na ministrstvo za naravne vire in prostor, je med drugim opozorila, da je Avstrija po obsežnih poplavah leta 2012 Dravo sanirala in povečala pretok, medtem ko se stanje na slovenski strani iz leta v leto slabša. „Od leta 2012 je ob Dravi zaradi poplav
nastalo za več kot 40 milijonov evrov škode, v zadnjem letu je po-vodenj prizadela 4.000 kmetijskih zemljišč. Kmetovalci zahtevajo očiščeno strugo, povečanje pre-točnosti, ustanovitev delovne skupine in vključitev reševanja vprašanja poplavne varnosti v državni program," je navedla poslanka, ki jo je med drugim zanimalo, koliko denarja je država od leta 2010 namenila za vzdrževanje Drave v okviru gospodarske javne službe. Podatek, ki so ji ga posredovali z ministrstva za naravne vire, je skrb vzbujajoč: v 14 letih pičlih 1,6 milijona evrov (!?). Za reko, ki „hrani" osem velikih hidroelektrarn, te pa proizvedejo četrtino slovenske elektrike. S povprečno 100.000 evri na leto na tako veliki in razvejani reki, kot je Drava, praktično ni moč narediti nič. In dejansko se je toliko tudi naredilo - nič.
Namesto ukrepov nova študija
Na ministrstvu so še pojasnili, da je šla Direkcija RS za vode (DRSV) sedaj v izdelavo projektne
Državni denar za vzdrževanje Drave

Leto	Sredstva (€)
2010-2013	0
2014	20.000
2015 in 2016	0
2017	557.000
2018	78.000
2019	33.000
2020	354.000
2021	41.000
2022	226.000
2023	267.000
Skupaj	1,6 mio

— _
Avstrija je po obsežnih poplavah leta 2012 Dravo sanirala in povečala pretok, medtem ko se stanje na slovenski strani iz leta v leto slabša.
naloge, ta bi bila podlaga za celovito hidrološko-hidravlično študijo za zmanjšanje poplavne varnosti celotnega porečja Drave. Študijo bodo predvidoma financirali z denarjem Evropske unije, na njeni podlagi bi opredelili ukrepe za zmanjševanje poplavne problematike. „In smo spet pri študijah, namesto pri konkretnih rešitvah," je
komentirala poslanka. Dodala je, da se struga Drave danes sicer več ne čisti na enak način kot v preteklosti, in sicer zaradi posameznih vrst živali. A če bo Drava tako pogosto in tako intenzivno poplavljala, je vprašanje, koliko živalskih vrst se bo ohranilo. „Sama sem velika ljubiteljica in zagovor-
DEM državi 280 milijonov evrov, država Dravi 1,6 milijona evrov
Čeprav so elektrarne na Dravi eden izmed treh stebrov slovenske energetike, država reko in okolje samo izčrpava, nič pa ne vrača. Kot so v odgovoru na vprašanje poslanki Suzani Lep Šimenko odgovorili na MNVP, so v 14 letih za redno vzdrževanje Drave namenili 1,6 milijona evrov. To je znesek, ki ga lahko z mirno vestjo označimo za sramotnega. Dravske elektrarne Maribor medtem letno v državni in občinske proračune za različne dajatve in davščine namenijo okoli 20 milijonov evrov. V14 letih je to 280 milijonov evrov.
nica varstva živali. Menim, da je treba najti kompromis. Če bi na strani pristojnih obstajala resnična volja, da se to področje uredi, sem prepričana, da bi kompromis našli. Odstranjevanje gramoza iz struge je po moji oceni nujno, seveda na način z minimalnim vplivom na naravne rečne procese."
Mojca Zemljane
„Nujno je zagotoviti večjo pretočnost Drave, kot so storili Avstrijci, ki so razširili rečno strugo. Pomembno je, da zgradimo protipoplavne nasipe, da bi s tem zaščitili ljudi in njihovo premoženje," je poudarila poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko. Foto: čg
Foto: A. P.
Vir: MNVP
Ptuj • Vodova ulica brez pločnika
Za učence pot ni varna
Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj so na marčevski seji govorili tudi o problematiki Vodove ulice - ceste, ki pelje na tako imenovane ptujske Dedinje.
Foto: CG
Vodova ulica je ena od premnogih ptujskih lokacij, kjer bi bilo nujno treba zgraditi pločnik.
Predsednik SPVCP Franc Kozel je dejal, da ga je kontaktiral oče šoloobveznih otrok in opozoril, da pri največji ptujski osnovni šoli (po griču navzgor) manjka pločnik. Starši ob Vodovi ulici tako ne upajo pustiti otrok, da gredo sami v šolo oziroma domov. „To je res in tudi opozorilo je na mestu," je ocenil Kozel. „Težava je utesnjenost. Cesta je ozka, ob njej pa ograje, nekatere med njimi menda tudi niso po črki zakona. Pobuda o pločniku je na mestu, vendar je vprašanje, ali bo to izvedljivo. Predlagam, da se opravijo meritve hitrosti, gre tako ali tako za cono 30, poleg tega so nameščene hitrostne ovire," je pojasnil predsednik SPVCP Franc Kozel.
Pomočnik načelnika policijske postaje Ptuj, ki je zadolžen za področje prometne varnosti, Tomislav Sledič, je razmišljal, ali bi bila rešitev enosmerna cesta. Člani sveta so si nalili čistega vina, da to ne pride v poštev, saj so enosmerni promet na tej lokaciji uvedli, menda celo dvakrat, pa so ga morali ukiniti. „Domačini so proti. Enosmerni promet je že veljal, a so ga kasneje spremenili nazaj v dvosmernega. Gre za šolsko pot, zato je situacijo treba vzeti resno. Za zdaj lahko pristopimo z nadzori in merjenjem hitrosti, pločnik pa je v tem trenutku iluzorno pričakovati," je sklenil Kozel.
MZ
Sp. Podravje • Nova glavna cesta Ormož-Markovci
DARS še čaka ponudbe gradbincev
26. marec je bil datum, ki gaje DARS določil za oddajo finančnih ponudb za gradnjo nove glavne ceste med Ormožem in Markovci. DARS je rok podaljšal, nov datum je 9. april, razlog pa so vprašanja ponudnikov ter posledična dopolnitev popisa del To pa - med vrsticami povedano - pomeni podražitev projekta.
Foto: CG
Če bo izbira izvajalca potekala brez težav, na DARSu računajo, da bi začeli graditi čez nekaj mesecev. Na celovito novo cestno povezavo Ormož-Gorišnica-Markovci-Ptuj pa bo treba počakati še kakšno desetletje, saj trasa Markovci-Ptuj ni umeščena v prostor.
Glede na 30-letno sago o gradnji hitre ceste med Ptujem in Ormožem sedaj vendarle kaže, da bi se gradnja prvega dela ceste od Ormoža do Markovcev, le začela. Če se seveda pri zbiranju ponudb ne bo zatikalo. DARS je razpis za gradbinca, ki mu bo zaupal gradnjo 16 kilometrov ceste ter dveh mostov, en bo čez dravski kanal in drugi čez Pesnico, začel že jeseni 2020. Izbrali so ponudnike, ki so imeli zahtevane reference, ter jih uvrstili v ožji izbor (2021). Dokončnega izbora DARS takrat ni izvedel, saj za cesto niso imeli gradbenega dovoljenja. Pridobili so ga lani konec leta, nato so ponudnike z referencami pozvali k oddaji finančnih ponudb. Ta korak je DARS naredil februarja, rok za oddajo ponudb pa določil konec marca. Zdaj so rok za nekaj dni premaknili, nov datum je 9. april. Investicijsko vrednost projekta so ocenili na 73 milijonov evrov, za pridobitev dela pa se potegujejo veliki igralci na trgu slovenskega gradbeništva: prekmurski Pomgrad (z njim je v partnerstvu Cestno podjetje Ptuj), idrijski Kolektor v lasti Stojana Pe-
triča, avstrijski Strabag in hrvaški GP Krk.
Vsekakor bo zanimivo spremljati, kako se bo iztekel razpis. Od začetka razpisnega postopka v letu 2020 do danes je namreč ocena vrednosti naložbe zrasla za polovico glede na prvotni izračun, ki je bil 50 milijonov evrov. Pri današnjih cenah v gradbeništvu je verjetnost, da bodo gradbinci vrednost svojega dela naračunali v okviru predvidenih 73 milijonov evrov, ničelna. Pričakovati je,
da bodo šli zneski krepko čez to mejo, kot se je zgodilo pri večini drugih državnih infrastrukturnih projektov. Četudi bodo odsek nove glavne ceste Ormož-Mar-kovci začeli letos graditi, je treba spomniti, da trasa med Markovci in Ptujem niti po 20 letih raznora-znih postopkov in študij še danes ni umeščena v prostor.
Ceste Ormož-Markovci se resnično drži smola. V državnih strateških načrtih je že 30 let, 20 let je minilo, odkar je država zanjo
odkupovala zemljišča. V Ormožu so jo celo dvakrat začeli graditi, a sta izvajalca zašla v težave in stečaj, gradnja se je ustavila. Na trasi so zgradili dva viadukta in most. Viadukt Lešnica v Ormožu služi namenu od leta 1998 (ormoška obvoznica), Puhov most je na Ptuju razbremenil stari most čez Dravo (2007), viadukt Sejanca v Ormožu pa zadnjih nekaj let sameva sredi polja in čaka, da ga priključijo na cestno omrežje.
MZ
petek • 5. aprila 2024
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj, Podravje • Izbiro direktorja bolnišnice že vrsto leto spremljajo zapleti
Šele po dveh letih sklep ministrstva, da ne dajejo soglasja
Zadnji razpis za direktorja ptujske bolnišnice ni bil izpeljan skladno z zakonodajo. To je zdaj ugotovilo pristojno zdravstveno ministrstvo, kjer so pojasnili, da postopki na prvem razpisu niso bili pravilno zaključeni, saj se vlada ni izrekla o izbranem kandidatu, zato drugega razpisa svet zavoda sploh ne bi smel objaviti. Kdaj bo torej bolnišnica, ki sicer že dve leti nima direktorja s polnimi pooblastili, slednjega končno dobila?
Kar nekaj špekulacij o zakonitosti izvedbe razpisa za prosto delovno mesto direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se je izkazalo za točne. Začetek postopkovnih napak sega v leto 2022, ko je bil prvič objavljen razpis, ki pa se ni pravilno zaključil. Na ministrstvu za zdravje so to zdaj tudi uradno potrdili: „Svet zavoda SB Ptuj je v prejšnji sestavi v letu 2022 za izbor direktorja bolnišnice izpeljal razpisni postopek, izbral kandidata Aleksandra Voda, nato pa, še preden se je vlada izrekla o izbranem kandidatu, izpeljal nov razpis in izbral drugega kandidata. S tem postopka ni formalnopravno pravilno zaključil, zaradi česar vlada ni mogla podati soglasja k imenovanju."
Zaplet za zapletom
Junija 2022 se je Anici Užmah, takratni direktorici ptujske bolnišnice, iztekel prvi mandat. Funkcijo je nastopila leta 2018, ko so prav tako ponavljali razpis. Na prvem so prejeli štiri vloge, a takratnega sveta zavoda ni prepričal nihče med njimi. Drugič se je prijavilo šest kandidatov, med katerimi so izbrali Užmahovo. Na tem delovnem mestu je želela ostati, a takratni svet zavoda pod vodstvom Danila Lončariča je izbral njenega protikandidata Aleksandra Vodo. Funkcijo bi moral nastopiti 1. julija,
a ker ni dobil podpore pristojnega ministrstva oziroma vlade, se to ni zgodilo. Posledično je svet zavoda Vodo postavil kot vršilca dolžnosti direktorja.
V začetku maja 2023 so razpis ponovili, kar pa, kot ugotavljajo zdaj na pristojnem ministrstvu, ni bilo skladno z zakonom. Ministrstvo namreč soglasja k imenovanju Vode ni podalo oz. se vlada o tem sploh še ni izrekla. Svet zavoda bi moral najprej počakati, da se postopki zaključijo in šele nato objaviti nov razpis.
Ne Vodi ne Užmahovi ministrstvo ni podalo soglasja
Zanimivo je, da je bila na drugem razpisu, na katerem je prav tako kandidiral Voda, ki je torej enkrat že dobil podporo sveta zavoda (ne pa tudi ministra), izbrana prejšnja direktorica Anica Užmah. Med petimi kandidati je najbolj prepričala večino članov sveta, a prav tako kot Voda na prvem razpisu tudi ona ni dobila soglasja takratnega ministra Bešiča Loredana. Z ministrstva so lani na naša vprašanja o imenovanju in podaji soglasja izbrani kandidatki odgovorili, da so seznanjeni z imenovanjem Už-mahove za direktorico (19. maja 2023): »Glede nadaljnjih korakov pri postopku imenovanja bo jav-
Na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da svet zavoda SB Ptuj lani sploh ne bi smel objaviti (novega oz. drugega) razpisa za prosto delovno mesto direktorja. Soglasje k imenovanju Vode za direktorja je zdravstveno ministrstvo po dveh letih zavrnilo ...
Brez zakonskega roka za izdajo soglasja
Jasno je, daje za nastali zaplet delno odgovoren prejšnji svet zavoda, a tudi ministrstvo. Čeprav je bil Voda kot najprimernejši kandidat na prvem razpisu izbran že leta 2022, so šele marca 2024, torej skoraj dve leti pozneje, izdali sklep, s katerim so zavrnili izdajo soglasja zanj. Sočasno pa ugotovili, da drugega razpisa, na katerem je bila izbrana Užmahova, sploh ne bi smeli objaviti.
Zanimivo je, da zdravstvena zakonodaja ne predvideva rokov, v katerih se mora pristojno ministrstvo izreči o izbranih kandidatih za direktorje. Zato zadeve očitno lahko trajajo tudi več let. Na področju šolstva je to urejeno drugače, saj morajo sklep izdati v roku 60 dni od zaprosila za podajo soglasja k izbranemu kandidatu.
Nov razpis za direktorja SB Ptuj bo (neuradno) objavljen v kratkem.
nost pravočasno obveščena.«
Pri tem se je zadeva tudi končala. Ker soglasja kar ni bilo, direktorja s polnimi pooblastili niso imenovali. Aleksandru Vodi je nato svet zavoda s 1. julijem 2023 zaupal nadaljnje vodenje bolnišnice kot
vršilcu dolžnosti. Mandat se mu izteče 30. junija letos.
Izbire sveta zavoda - tako Vode kot kasneje Užmahove - ministrstvo ni želelo potrditi, tako da ima njuno (ne)imenovanje kar nekaj podobnosti in vzporednic.
Ministrstvo potrebovalo skoraj dve leti
V vmesnem času so se zamenjali tudi člani sveta zavoda, ki ga ne vodi več Danijel Lončarič, pač pa Simon Zore. Sestava članov pa ima
seveda ključno vlogo pri izbiri kandidata za vodenje ptujske bolnišnice. Sedanji predsednik pravi, da sodelujejo z ministrstvom in šele takrat, ko bodo imeli vse informacije, bodo objavili nov razpis. Zadnji dvofazni postopek imenovanja je bil formalnopravno končan šele konec marca letos z izdajo sklepa. Imenovanje brez soglasja ustanovitelja ni možno. Tudi, če bi Užmahovi minister lani podal soglasje, bi imenovanje (hipotetično) lahko v primeru pritožbe razveljavili. "Od vodstva bolnišnice sem zahteval pojasnila o poteku razpisov v letih 2022 in 2023, saj me zanima, kako je do tega lahko prišlo. Šele ko se vse to uredi, bomo šli v nov razpis," pravi Zore.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Sveta Trojica • Plezalne stene ob Trojiškem jezeru kmalu ne bo več
Prošnje in pritožbe niso zalegle
Prvi april je bil zadnji rok za odstranitev umetne plezalne stene in pomožnega objekta ob Trojiškem jezeru, ki ga je inšpektor lani decembra določil planinskemu društvu Hakl.
V društvu so montažno steno postavili pred petimi leti ter jo namenili rekreaciji in treningu mladih planincev iz osnovnih šol v Sveti Trojici, Jurovskem Dolu in Benediktu, kjer imajo svoje odbore. Predtem so od Občine Sveta Trojica pridobili pisno soglasje za postavitev in tudi sofinanciranje projekta v višini 2.000 evrov, zato jih je lani februarja toliko bolj presenetilo obvestilo mariborske medobčinske inšpekcije o vodenju izrednega inšpekcijskega postopka. Ta je pokazal, da objekta nista skladna z veljavnimi prostorskimi akti, saj stojita na poplavnem območju, zato je inšpektor odredil rušenje.
Osebne razprtije ali upoštevanje aktov?
Predsednik društva Drago Lipič županu Davidu Klobasi, ki naj bi zadevo tudi prijavil inšpekciji, očita osebno maščevanje, ker je na zadnjih lokalnih volitvah nasto-
pal kot njegov protikandidat. Spomnimo, da je Lipič v času predvolilne kampanje zoper Klobaso vložil tudi štiri kazenske ovadbe zaradi suma zlorabe javnega denarja, ki pa so kasneje vse po vrsti padle.
V zvezi z odločbo o rušenju stene so trojiški planinci večkrat skušali doseči dogovor z Občino, pisali so tudi pritožbe, a neuspešno. »Težko je razumeti takšen odnos lokalne skupnosti, ki raje ruši kot gradi. Naših aktivnosti se letno v povprečju udeležuje 120 mladih osnovnošolskih planincev ter prav toliko odraslih članov ljubiteljev planinstva in pohodništva. Društvo, ki deluje že 27 let, se ponaša s 24 planinskimi vodniki, tremi markacisti in prav toliko mentoricami na treh osnovnih šolah, vsako leto pa organiziramo približno 26 pohodov po domačih in tujih gorstvih z več kot 600 udeleženci. Te številke povedo, da nismo nepomembni akterji, zato bi si zaslužili podporo, ne pa nagajanja lokalne skupnosti.«
Čeprav bi trojiški planinci do prvega aprila že morali porušiti plezalno steno ob Trojiškem jezeru, so jo zaradi razmočenosti terena začeli rušiti šele te dni.
Rušijo z zamudo
Čeprav so sprva vztrajali, da stene sami ne bodo podrli, so se vdali pod težo denarnih kazni inšpektorja, vendar so obenem predlagali, da se izvršitev sklepa začasno zadrži, saj Občina tam za zdaj ne izvaja nobenih drugih aktivnosti. Kot je znano, Klobasa v neposredni bližini načrtuje gradnjo novega trojiškega vrtca, a se zapleta pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Nji-
hov predlog, da plezalna stena tam še nekaj časa ostane v rekreativne namene, ni bil sprejet, inšpektor pa je, kot že rečeno, konec lanskega leta določil prvi april kot skrajni rok za odstranitev obeh objektov. »Rok je bil nekoliko daljši zaradi dejstva, da oba stojita na nasutem terenu, pod katerim je močvirje, ki pa je pozimi precej namočeno in zato težje dostopno.«
A stena je bila prvega aprila nedotaknjena in še vedno na svojem mestu. »Tla
so bila še zmeraj razmočena, zato tja nismo mogli pripeljati dvigala. Dejansko smo steno začeli podirati šele dan kasneje, o tem pa seveda obvestili inšpektorja. Upajmo, da bo upošteval naše razloge in okoliščine za zamudo ter nam ne bo izstavil še kakšnega računa za kazen, kajti že prvi dve sta nam pobrali ves denar, ki smo ga imeli v društvu na voljo za delovanje naših sekcij.«
Senka Dreu
Foto: SD
4 Štajerski
Podravje
petek • 5. aprila 2024
Ormoško • Knjižnica odpira četrto krajevno enoto
Z novim vrtcem še knjižnica
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož velja za osrednjo splošno knjižnico občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Kot javni zavod je bila ustanovljena konec leta 2007, večje organizacijske spremembe pa je nato doživela še sedem let kasneje, leta 2014, in sicer z uvedbo treh krajevnih knjižnic: v Središču ob Dravi, v Svetem Tomažu in v Ivanjkovcih.
Foto: arhiv knjižnice
Osrednji ormoški knjižnici, ki že ima tri krajevne enote, se bo pridružila še četrta, in to v Miklavžu pri Ormožu.
Kot je pojasnila Mateja Serec, ormoška višja svetovalka za pravne zadeve, so lokalne skupnosti svojim prebivalcem dolžne zagotoviti izvajanje knjižnične dejavnosti na svojem območju, obseg in način organiziranosti pa določa zakonodaja. »V naši občini obstaja še nekaj središč z večjim številom prebivalcev, v katerih bi v skladu s knjižnično zakonodajo lahko delovale krajevne knjižnice. Taki območji sta tudi KS Miklavž pri Ormožu in Kog s središčem v Miklavžu, kjer smo ob rekonstrukciji vrtca pridobili prostore za delovanje nove krajevne knjižnice.«
Ustanovitev nove enote ormoške knjižnice seveda pomeni tudi dodatne stroške, in sicer bodo za njeno delovanje namenili nekaj manj kot 27.600 evrov, z njimi pa pokrili stroške zaposlitve bibliotekarja za najmanj polovični delovni čas, izposoje gradiva in dela z uporabniki, nakupa knjižničnega gradiva, kulturnih prireditev in materialne stroške obratovanja in vzdrževanja. Miklavška knjižnica bo odprta najmanj deset ur na teden, zadostiti pa bo morala tudi normativu letnega prirasta gradiva, ki pomeni dopolnjevanje knjižnične zbirke z vsaj 320 novimi enotami.
Svetnik Simon Kolmanič je pozdravil odprtje nove knjižnice. »Knjižnica za neki kraj gotovo pomeni višjo raven kulture, še posebej danes, ko knjiga in branje nista več tako popularna kot nekoč. Zato je pomembno, da vlagamo tudi na tem področju, saj to pomeni vzdrževanje in dvig omike ljudi v našem okolju.« Obenem je izrazil pomisleke glede načina sprejemanja te odločitve. »Na žalost ugotavljam, da spet niste upoštevali pravilnika. Odlok o ustanovitvi nove enote knjižnice ima namreč finančne posledice za občinski proračun, zato bi ga moral poleg odbora za družbene dejavnosti obravnavati tudi odbor za finance.« Spomnimo, da Kolmanič ni prvič govoril o kršenju poslovnika oziroma njegovem napačnem tolmačenju; ker se ni strinjal z njegovim vodenjem, je lani novembra odstopil kot član občinskega odbora za premoženje, finance in gospodarska vprašanja, ki mu je pred tem načeloval kar tri mandate.
»Ker so sredstva že zagotovljena, obrazložitev pa je bila podana ob samem sprejemanju proračuna, ta odlok ne predstavlja dodatnih finančnih posledic, zato njegova obravnava na odboru za finance ni bila potrebna,« mu je odgovoril župan Danijel Vrbnjak, a Kolmanič z njegovim pojasnilom ni bil zadovoljen, zato se je glasovanja vzdržal.
Senka Dreu
Ptuj • OŠ dr. Ljudevita Pivka išče ravnatelja
Samo ena vloga
Konec avgusta letos mandat poteče Lidiji Marin, dosedanji ravnateljici Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. V začetku marca so zato objavili razpis za delovno mesto ravnatelja.
s*-

Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka Ptuj zadnjih deset let vodi ravnateljica Lidija Marin.
Nada Potočnik, predsednica Sveta zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka, je pojasnila, da je do roka (16. marca) prispela ena sama vloga, ki je izpolnjevala vse pogoje.
Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, se je na razpis kot edina kandidatka prijavila dosedanja ravnateljica Lidija Marin, ki je na tej funkciji že dva mandata. Glede na to, da drugih protikandidatov nima, bo zelo verjetno na čelu šole še naslednjih pet let. Postopek bo sicer v skladu z zakonodajo (ZOFVI) potekal še nekaj časa, saj je treba pridobiti mnenja občin soustanoviteljic šole in šolskega ministrstva.
EK
Ptuj • Golosek grajskega griča še vedno buri duhove
Ptujčani občutljivi na obrezovanje in sekanje dreves
Na obrezovanje in sekanje dreves so Ptujčani - predvsem v luči odločitev iz preteklosti - izjemno občutljivi. Grajski kompleks je s posegi, ki so jim nasprotovali mnogi, dobil precej spremenjeno podobo, ena izmed svetnic pa opozarja, da tudi trenutni ukrepi niso zmeraj optimalni in da imajo občani pomisleke. Meni, da bi bilo treba na to temo organizirati javno tribuno.
„Nestrokovno obrezovanje in sekanje dreves razburja mnoge meščane, posebej tiste z arbo-rističnim znanjem. Po eni strani obstajajo projekti ozelenitve mesta, po drugi strani pa sami uničujemo obstoječo favno in floro. Kritike padajo tako čez vzdrževalce občinskih površin kot tudi zasebnih, pri čemer ima občina pravico urediti tudi to. Nekatere že imajo ustrezne odloke, druge o njih razmišljajo, npr. mariborska in ljubljanska," je vodstvo Mestne občine Ptuj opozorila svetnica Ser-geja Puppis Freebairn. Rešitev vidi v javni tribuni, ki bi predstavljala začetek pogovorov o tem, kako naj se te zadeve uredi na občinskem nivoju. Predlagala je, da bi na tovrstno srečanje povabili tako strokovnjake kot širšo javnost.
Na občini zatrjujejo, da se v zadnjih letih izrecno odstranjujejo samo drevesa, ki so suha ali nevarna z vidika prometne varnosti ali varovanja premoženja. Na območju širšega starega mestnega jedra morajo za vse posege na drevesih pridobiti tudi ustrezno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS): „Pri zaščitenih drevesih se ob rezanju vključi tudi arborista. Za določena območja je ZVKDS predvidel ponovno zasaditev, ki jo tudi v skladu s soglasjem izvedemo." Na Mestni občini Ptuj bodo preverili, kako je
Foto: CG
Na občini zatrjujejo, da sekajo in obrezujejo le tista drevesa, kjer je to nujno potrebno zaradi zagotavljanja varnosti.
to področje urejeno v drugih občinah in jih na podlagi primerov dobrih praks skušali implementirati tudi pri nas.
Kdo je odgovoren za plazenje?
Ogromno ugibanj je bilo v zadnjem obdobju tudi na račun tega, da je prav preobsežen posek na grajskem griču povzročil sprožitev plazenja zemljine. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič pravi, da so v zadnjem obdobju pridobili doku-
ment za celostno ureditev odprtih površin ptujskega gradu, pa tudi konservatorski načrt, ki ga še sicer dopolnjujejo.
Ministrstvo za kulturo bo začelo sanacijo kritičnega dela (južnega) grajskega obzidja. „Kar zadeva stanje obzidja, je bilo danih več mnenj strokovnjakov, med drugim navajajo negativni vpliv vegetacije in koreninja. Do usadov je prišlo v času izjemnih in nadpovprečnih padavin. Trditi, da sta usada posledica odstranitve bolnih dreves in zarasti, je neutemeljeno, kar so potrdili tudi strokovnjaki," poja-
snjuje Lorenčič.
V okviru grajskega kompleksa sta kot naravni vrednoti lokalnega pomena zavarovani le dve drevesi, sekvoja in lipa. „Žal imajo tudi drevesa življenjsko dobo. Lahko povem, da je tudi bukev na severni strani kompleksa v slabem stanju in okolju nevarna. Kakšna bo zasaditev v prihodnje, bodo povedali strokovnjaki, vsekakor pa ne sme več prihajati do nepremišljenih zasaditev, kot se je dogajalo v preteklosti," še opozarja direktor ptujsko-ormoškega muzeja.
Dženana Kmetec
Ormož • Letos dvakrat več za učinkovitejšo rabo energije kot lani
Za miklavški vrtec še dober milijon evrov
Obnovljivi viri energije, nižanje stroškov za elektriko, energetske sanacije objektov, prehod na cenejše ogrevanje ter znižanje izpustov toplogrednih plinov v okolje so naloge, h katerim so zavezane vse slovenske občine.
V okviru tako imenovanega lokalnega energetskega koncepta (LEK) so omenjenim vsebinam lani namenili skoraj 750.000 evrov. Največ denarja, skoraj 410.000 evrov, je šlo za gradnjo prizidka in rekonstrukcijo vrtca v Miklavžu pri Ormožu. Ker so bili malčki zaradi gradnje nastanjeni v kulturnem domu, se je povečal tudi račun za njegovo ogrevanje, in sicer je občina zanj plačala dobrih 12.000 evrov. Rekonstrukcija kotlovnice s prehodom ogrevanja na obnovljiv vir energije v ormoškem vrtcu je stala dobrih 145.000 evrov, od katerih je slabih 25.400 evrov primaknil Eko sklad, zamenjava oken v ormoškem gradu pa nekaj čez 97.000 evrov, od katerih je dve tretjini sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Občina je nekaj čez 47.000 evrov investirala v vzdrževalna dela v gasilskih domovih v Trgovišču, Bresnici, Miklavžu, Her-mancih in Žerovincih, za vzdrževanje, optimizacijo in obnovo javne razsvetljave pa je šlo dobrih 33.000
Foto: arhiv občine
Med energetsko učinkovite občinske projekte sodi tudi gradnja prizidka in rekonstrukcija vrtca v Miklavžu pri Ormožu.
evrov. Skoraj 6.000 evrov je občino stalo energetsko upravljanje, 780 evrov pa so namenili energetski svetovalni pisarni za občane.
■ i V*	•	a • •• •
Večina investicij iz občinskega proračuna
Kot pojasnjujejo v občinski upravi, je na osnovi svetovanj več občanov pridobilo denarne spodbude
preko Eko sklada v višini 25 odstotkov vrednosti investicije, nekaj socialno ogroženih gospodinjstev pa v okviru projekta ZERO 500 tudi spodbude za zamenjavo strehe ali zamenjavo kurilne naprave na lesna goriva. Za zamenjavo strehe do vrednosti 15.000 evrov so lahko prejeli do največ 9.620 evrov, za zamenjavo kurilne naprave pa do 8.000 evrov.
Letos bodo za večjo energetsko učinkovitost namenili več kot dvakrat več denarja kot v minulem letu. Z dobrega 1,13 milijona evrov je daleč največja investicija dokončanje miklavškega vrtca, katerega gradnjo v celoti krijejo iz občinskega proračuna. 435.000 evrov bo stalo nadaljevanje zamenjave oken na ormoškem gradu, za katero dobrih 281.000 evrov prispeva kulturno ministrstvo. V občinskem proračunu so povečali tudi vsoto, s katero bodo obnavljali gasilske domove: letos so na vrsti Senešci, Bresnica, Loperšice, Hermanci in Ormož, zanje pa je skupaj na voljo 97.000 evrov. Višja je tudi postavka za obnovo javne razsvetljave, saj znaša 49.000 evrov. Dobrih 4.000 evrov bodo vložili še v dograditev ogrevanja Kulturnega doma Velika Nedelja, saj bodo tam montirali toplozračne kaloriferje. Za energetski menedžment in svetovalno pisarno je na voljo približno enaka vsota denarja kot lani.
SD
Foto: CG
petek • 5. aprila 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	5
Videm • Svetniška matematika tudi tokrat na strani opozicije
V 14 dneh že druga rdeča luč rebalansu proračuna
Dan po velikonočnih praznikih, ko je udarila prva toča letos, so za skupno mizo sedli videmski svetniki. Vremenska uvertura je bila tudi napoved razpoloženja na seji, kjer naj bi bila osrednja točka dnevnega reda rebalans proračuna. Pogojnik zato, ker je večina svetnikov dosegla umik. »Svetniki SDS smo se ob začetku mandata zavestno odločili, da podpiramo župana in novo vodstvo v razvoju občine, čeprav si morda kdo tega v naši stranki ni želel, vendar pa ne za vsako ceno,« je dejal Matjaž Klasinc.
Sredi marca, ko je bil rebalans prvič na mizi, je bila seja zaradi nesklepčnosti zaključena že po prvi točki. Sedaj je bila matematika podobna, le račun drugače zastavljen. Za umik rebalansa so glasovali svetniki SDS in NSi (8), za obravnavo le štirje od šestih svetnikov z županove liste in svetnik SLS, štirje pa niso glasovali. »Zakaj se ne strinjamo z rebalansom? Zmotil nas je način oblikovanja rebalansa, kjer svetniki nismo bili vključeni, in visoko zadolževanje občine za 2,5 milijona evrov. Razumemo povišanje izdatkov za financiranje kanalizacije Lancova vas-Barislovci-Sela-Trnovec zaradi usklajevanja z državnimi načrti razvojnih programov, ne razumemo pa zadolževanja za financiranje sprotne porabe občine za male in všečne projekte. V prihodnosti nas čakajo veliki infrastrukturni projekti, katerih financiranje prav tako ni dorečeno,« je mišljenje večine svetnikov, ki so glasovali za umik rebalansa, povzel Matjaž Klasinc.
Rožman: »Z ljudmi se ne dela tako!«
Župan Brane Kolednik je posledično moral umakniti rebalans z dnevnega reda. Med sejo pa se je nanj zgrnila ploha besed, najprej nevihtna celica v podobi Andreja Rožmana: »Župan, rekel sem ti, pomagal ti bom, še s stranko sem se skregal. Vendar je sedaj čas, da sedemo in dorečemo, kako in kaj. Predvideno je namreč, da bomo jemali kredite in denar zafrčkali,
pa nimamo ne vrtca, ne dvorane, ne dovolj velikega zdravstvenega doma. Imaš slabe svetovalce in ti
te bodo odnesli, tako kot so Mari-niča.« Nadaljeval je: »Zakaj nismo prišli na prejšnjo sejo? Ker se z ljud-
Svetnik Rožman ostro nad direktorja Ladineka
Vring besednega dvoboja je na aprilski seji Andrej Rožman izzval tudi direktorja občinske uprave Gorazda Ladineka. Bilo je izrečenih veliko besed, tudi o domnevno visokih plačah, o	Foto: MV
nedelu, pa tudi: »Ne vem, ali nas imate za bebce s tem rebalansom. Denar sem, denar tja. Gospod direktor se smeji. Po seji, ki seje nismo udeležili, je govoril, da bo sedaj izvajal proračunske reze. Ti si pri nas v službi, nimaš nam kaj groziti. Pritožbe so tudi od občanov, kako si se obnašal do njih zaradi priklopa kanalizacije in še česa, bodi človek. Leto dni smo se lepo menili, sedaj pa ste zrastli kot purani. Bodimo ponižni, pomagajmo si.« Ladinek je v svoj bran dejal: »Nikoli nisem rekel, da pridejo rezi. Sovražim pa populizem in ne pustim, da nekdo blati moje ime s širjenjem neresnic o meni.«
Foto: Mojca Vtič
Osrednja točka aprilske seje je bil rebalans proračuna. Proračunska vrzel med prihodki in odhodki obsega 4,3 milijona evrov, delno naj bi bila pokrita z ostankom sredstev iz lanskega leta, predvideno pa je tudi zadolževanje občine v višini 2,5 milijona evrov. To je zmotilo večino svetnikov, ki so glasovali za umik obravnave rebalansa, saj da je posojilo predvideno za financiranje sprotne porabe občine za male in všečne projekte.
Matjaž Klasinc: »Začnimo se pogovarjati, ne pa da se dela pod mizo. Ne zahtevamo veliko, le da se spremeni odnos.«
mi in svetniki ne dela tako, ob tem pa smo vse krivi. Žalostno je tudi, da nam nekdo skriva ali nam ne upa povedati, da je odlok spremenjen tako, da se lahko brez našega vedenja Občina zadolži za 2,5 milijona evrov. Zakaj smo potem mi tukaj? Da bomo roke dvigovali, da se nam nekdo norca dela?!«
O načrtu obnove cest v obsegu dobrih 200.000 evrov po izgradnji daljnovoda pa je Rožman dejal: »Ni pošteno, če smo se dogovorili, za kaj bo porabljen denar od Elesa, da se nato čez noč, brez vsakega pogovora, pripravi nov program, po načelu 'meni nič, tebi nič'. Saj vem, da si mislite, da smo sami »lajbeki« tukaj.«
Župan je glede denarja za ob-
novo cest po izgradnji daljnovoda ponovno spomnil, kakšen je bil izhodiščni znesek za pogajanja ter da so se krajani Šturmovcev strinjali, da se najprej uredi kanalizacija, nato pa cesta. Poudaril je, da bo denar, namenjen prizadetim cestam, zanje tudi porabljen. »Glede zadolževanja - posojila brez vaše vednosti ne bom jemal. Nič ne skrivam. Bo pa zadolževanje, kot sem rekel, zgolj za kanalizacijo oz. vrtec. Odvisno od kreditne sposobnosti. Načrt je, da se kanalizacija naredi še v Vidmu, Šturmovcih, Jurovcih, Leskovcu, da zaključimo ta projekt.«
Svetniki starše pustili na cedilu?
Roberta Murka je zanimalo, koliko predlogov ali amandmajev o spremembi rebalansa so podali svetniki, ki so zahtevali umik točke. Ponovna neobravnava rebalansa je namreč med drugim zamaknila odprtje vrtčevskih vrat na Selih in s tem sprejem več kot 10 novinčkov. »Več staršev smo pustili na cedilu.«
Župan je odvrnil, da niso prejeli nobenega predloga. »Točka je umaknjena z dnevnega reda in ne bom o samem rebalansu. Verjamem, da bomo našli pot, kako izpeljati stvari. Svetniške skupine bom tudi prosil, da podajo predloge.« Razlog, da ni bilo podanih predlogov, pa je navedel Friderik Likavec: »Rečeno nam je bilo, da je rebalans pripravljen in da gre za kozmetične popravke proračuna. Zato se niti slučajno ne počutim odgovornega, da nismo podali pripomb. Vendar pa je kozmetični popravek vreden 1,5 milijona evrov, to pa sproža alarm.«
Na povezovanje bojkota rebalansa in zamika odprtja vrtca na Selih se je odzvala tudi Urška Her-cog: »Malo nizko se mi zdi, da se krivda, ker otroci še ne bodo imeli vrtca, obeša na nas. Dejansko je bilo tri mesece časa, ko bi se lahko našla rešitev.« Klasinc pa je spomnil, da je bil prvi napovedani datum za odprtje vrtca že 1. december 2023.
Mojca Vtič
Zavrč • Občina končala prenovo mostu ob hrvaški meji
Most prijateljstva z novo podobo
Občina Zavrč je po vrsti let prizadevanj zdaj vendarle obnovila most v naselju med Goriča-kom in Hrastovcem, tik ob hrvaški meji, ki povezuje Zavrč s hrvaško občino Cestica.
Obnova mostu ob slovensko-hrvaški meji je občino stala 85.000 evrov.
Most, ki ga imenujejo tudi »most prijateljstva«, je bil dotrajan in nujno potreben obnove. Župan Slavko Pravdič se je s podporo svetnikov že dlje časa zavzemal za njegovo sanacijo. Lani so omenjeni most uvrstili med prioritetne investicije in ga prenovili, kar je zahte-
meji je <
valo 85.000 evrov. Most so nekoliko razširili in na novo preplastili cestišče, tako da je bolj varen.. Naložbo je izvedlo Cestno podjetje Ptuj. V času gradbenih del so našli temeljni kamen iz leta 1815, ko naj bi bil most zgrajen. »Po doslej znanih podatkih je leta 1817 Thecla
Ulm dala razširiti dvorec Zavrč, zato predvidevamo, da je dala izgraditi tudi most, s predpostavko, da pravilno razberemo letnico na kamnu 1815. Naslednja obnova mostu je bila 1926 in menimo, da je most obnovil Max Ulm I,« so povedali na Občini. (EKj
Destrnik, Trnovska vas • Vpis v oba vrtca manjši
Osip destrniških novincev
Konec marca se je iztekel rok za vpis v vrtca, ki delujeta pod okriljem Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas.
Ker so se med šolskim letom na čakalni listi za trnovski vrtec znašli trije malčki, so občinski svetniki s prvim aprilom potrdili širitev vrtca z 2,5 na tri skupine.
Kot je povedal ravnatelj Drago Skurjeni, v šolskem letu 2023/24 destrniški vrtec obiskuje 107 otrok, ki so razdeljeni v šest skupin, v treh skupinah trnovske podružnice pa 50 malčkov, skupaj torej 157 v devetih skupinah. Novincev je bilo lani skupaj 37, od tega
25 na Destrniku in 12 v Trnovski vasi. Kot kaže, jih bo v šolskem letu 2024/25 precej manj. V de-strniškega je prvič vpisanih le 15 malčkov, medtem ko jih bo v trnovskem 13. Med aktualnim šolskim letom so se trije malčki znašli na čakalnem seznamu za
Vrtec Trnovska vas, zato je bilo treba razširiti polovični oddelek prve starostne skupine, kar so na svoji dopisni seji nedavno potrdili trnovski svetniki. Namesto dveh in pol odslej delujejo tri polne skupine.
SD
Foto: MV
Foto: SD
Foto: EK
6 Štajerski
V središču
petek • 5. aprila 2Q24
Slovenija, Hrvaška • Slovenci kljub višjim cenam še množično na hrvaško morje
Marsikdo te dni že načrtuje preživljanje poletnega dopusta in tradicionalno se Slovenci najraje odpravimo v bližnjo soseščino, na Hrvaško. Obalaje lepa, jezik in ljudje so nam blizu. A cene vedno manj. Zadnji dve leti se slovenski turisti, zlasti kampisti, pritožujejo nad cenami in velikimi spremembami, kijih doživljajo predvsem kampi v Istri in Kvarnerju. Tam imajo vse manj posluha za tako imenovane pavšaliste, vse več prostora pa namenjajo mobilnim hiškam, katerih cene so vsako leto višje in za povprečnega slovenskega turista težko dosegljive.


zsms

■
Foto: arhiv ST
Pregledali smo cene kampiranja na hrvaški obali in jih primerjali s cenami v preteklih treh letih. Nekoč cenovno ugodno kampiranje postaja vse dražje, tako pri sosedih Hrvatih kot drugod v Evropi.
Cene v Istri
Klemen Hren, urednik spletnega portala Avtokampi.si, ki že več let ponuja podatke iz večine kampov na Hrvaškem, nam je povedal: »Cene pavšalov so letos zelo različne - nekateri se niso nič podražili, drugi za 100-300 evrov, nekateri tudi za 30 odstotkov.« Kot je razvidno iz cenikov, zbranih na spletni strani Avtokampi. si, se cene pavšalov v Istri gibljejo vse od 2500 evrov v kampu Veli Joža v Savudriji do neverjetnih 9145 evrov za parcelo v kampu
Istra premium v Funtani. Nanizaj-mo še nekaj cen v kampih, ki so pri Slovencih najbolj priljubljeni: Kamp Sirena Novigrad 3950 evrov, Kamp Lanterna Poreč od 5150 do 7320 evrov, nudistični kamp Solaris od 3565 do 7150 evrov, Kamp Valkanela od 4400 do 5900 evrov,
Kamp Porto Sole Vrsar od 4300 do 5150, FKK kamp Koversada od 4050 do 4600 evrov, Kamp Pola-ri Rovinj od 4000 do 6500, Kamp Pineta Fažana 3499 evrov, Kamp Stoja Pulj od 3100 do 5000 evrov, Kamp Stupice Premantura od 3100 do 4400 evrov. Kampi iz Umaga in
okolice, ki jih upravlja podjetje Plava laguna, cenikov še niso objavili. V Kvarnerju več kot 10.000 evrov za poletne počitnice Cene v kampih na Kvarnerju letos dosegajo rekorde. Glede na podatke na spletni strani Avtokampi.si se gibljejo od 2900 evrov, kolikor zna-
ša pavšal v kampu Medveja v Opatiji in v kampu Bijar na Cresu, do neverjetnih 10.280 evrov, kolikor jih za nekaj tednov morskih užitkov želijo v kampu Krk Premium Resort. Kamp je odprt od maja do konca septembra, najcenejši pavšal pa znaša 8030 evrov. Pavšal
velja za štiri osebe, če se vam na parceli pridruži še kakšen prijatelj ali prijateljica, je treba bivanje zanj doplačati, prav tako v pavšal ni všteta turistična taksa 1,80 evra na osebo na dan. Cene pavšalov v preostalih kampih so v povprečju med 4000 in 6000 evrov.
Hrvaška lahko v okoli 835 kampih po državi, večinoma na obali, naenkrat sprejme 255.000 gostov v okoli 835 objektih. Ker nekateri kampi vse več vlagajo v kakovost, to pomeni višje cene in večje parcele, s tem pa manj razpoložljivih mest, je pojasnil direktor Kamping združenja Hrvaške Adriano Palman. V združenju letos pričakujejo podobno sezono kot lani. Največje število in najbolj kakovostne kampeje mogoče najti v Istri, ki pokriva približno polovico zmogljivosti kampiranja in ustvari polovico vseh nočitev v kampih v državi. Sledi Kvarner z otoki oz. primorsko-goranska županija, ki pokriva okoli petino zmogljivosti in podoben delež nočitev, najmanj kampov pa je v notranjosti države. Število parcel, namenjenih pavšalistom,je vsako leto manjše in številni kampi, predvsem v Istri in Kvarnerju, ne sprejemajo več novih pavšalistov.
Kampi na Hrvaškem so lani sicer skupno zabeležili skoraj 21,5 milijona nočitev. Slovenci so v njih ustvarili tri milijone nočitev, kar je za tri odstotke več kot leta 2022. Najbolj priljubljeni kampi pri Slovencih so na Lošinju, v Umagu, Novalji, Medulinu in Vrsarju.
Foto: arhiv M24
Slovenija • Laboratorijsko meso v EU še nima zelene luči
Šunka iz laboratorija še v tem desetletju?
Okrog 150 laboratorijev po svetu že goji živalske celice, s katerimi pridobivajo v laboratoriju vzrejeno meso. Na svetovni zemljevid razvijajoče se industrije laboratorijskega gojenja mesa je v začetku leta stopila tudi Slovenija, kajti v Ajdovščini je začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki razvija in proizvaja meso iz izvornih živalskih celic. Za zdaj prodaja laboratorijskega mesa na tleh EU še ni dovoljena, niti še ni bila oddana vloga za odobritev laboratorijskega mesa, a v Italiji so že izglasovali prepoved proizvodnje, prodaje ali uvoza laboratorijskega mesa.
Leta 2020 je Singapur postal prva država na svetu, ki je odobrila prodajo gojenega mesa. Lani so laboratorijsko vzrejeno piščančje meso prvič ponudili v restavraciji, v kratkem pa bodo to storili tudi v ZDA. Na vlak prehrambne prihodnosti je stopilo tudi ajdovsko podjetje Tech4Me-at, katerega ustanovitelj in družbenik je znani poslovnež Ivo Boscarol. Prve laboratorijske prototipe naj bi pričakovali v dveh do treh letih, večje količine pa v slabem desetletju, je nedavno napovedala Katja Križman iz omenjenega podjetja. Osnova za laboratorijsko meso so odvzete celice žive živali. To opravijo z biopsijo, nato pa sledi gojitev selekcioniranih celic v bioreaktorju pod določeno temperaturo in z dodanimi hranili. Ko celice dosežejo določeno gostoto, jih spodbudijo, kot je dejala Križmanova, da se združijo v mišična tkiva.
Italija kot prva prepovedala laboratorijsko meso
Za zdaj vsaj na evropskih tleh laboratorijsko proizvedeno meso še ostaja v laboratoriju. Da bo 'gojeno meso' lahko na trgu EU, mora biti oddana vloga Evropski komisiji. Izvajalec dejavnosti mora ob oddaji vloge evropski agenciji za varnost hrane dokazati, da je izdelek varen oz. da novo živilo ne ogroža zdravja ljudi. »Vloga za odobritev laboratorijskega mesa še ni bila oddana,« so poudarili na našem kmetijskem ministrstvu.
Medtem pa je Italija že prepovedala proizvodnjo, prodajo ali uvoz gojenega mesa ali krme za živali. »Varujemo našo hrano in prehrambni sistem tako, da ohranjamo razmerje med hrano, zemljo in človeškim delom, kot velja že tisočletja,« je pojasnilo italijanskega kmetijskega mini-

Foto: EP, Pexels
Evropskega poslanca Franca Bogoviča skrbi, da se bo s proizvodnjo mesa v laboratorijih dodatno utrdila moč multinacionalk, torej kapitala. »Uradnega stališča EU še ni zavzela, omogočen je razvoj laboratorijskega mesa, ki pa ga vsaj za zdaj spremljajo veliki stroški.«
stra Francesca Lollobrigida. Italija, Avstrija in Francija so tudi zahtevale razpravo na temo laboratorijsko pridelanega mesa, saj menijo, da so kmetje hrbtenica evropskega podeželja in da novodobne laboratorijske prakse predstavljajo grožnjo pristnim in naravnim načinom pridelave hrane. Prepričani so, da meso, pridelano v laboratoriju, ne predstavlja trajnostne alternative proizvodnji na kmetiji in odpira etična, ekonomska, socialna in javnozdra-vstvena vprašanja. Iz slovenskega kmetij-
skega ministrstva so odgovorili: »Slovenija je zastopala stališče, da je potrebna celovita ocena vpliva takšne proizvodnje in proizvodov, tudi z vidika vplivov na tradicionalne načine pridelave, vplivov na okolje in energijske porabe.«
Laboratorijsko vzgojeno meso naj bi bilo na dolgi rok cenejše in dostopnejše, obenem pa odgovor na rast števila Zemljanov. Vendar pa za zdaj ni jasno, koliko hranil vsebuje umetno 'vzrejeno' meso. Dejstvo namreč je, na kar je opozorila tudi
Tanja Pajk Žonta iz ljubljanske biotehniške fakultete, da živali izkoristijo krmo, ki za ljudi ne bi bila hranljiva, one pa jo predelajo v hrano, torej jajca, mleko in navsezadnje meso, ki vsebuje za ljudi pomemben del hranil, ki jih naš organizem sam ne more proizvesti. Drugo področje, ki ga laboratorijsko meso ne nagovarja, pa je količina mesa, ki ga zaužijemo. NIJZ že leta opozarja, da Slovenci zaužijemo preveč mesa in še zdaleč premalo zelenjave.
Mojca Vtič
petek • 5. aprila 2024
V središču
Štajerski	7
Dalmacija
Med slovenskimi pavšalisti so izjemno priljubljeni tudi kampi na otoku Pagu, Murterju in v okolici Zadra. V kampu Šimuni na Pagu so cene pavšalov od 5560 do 8810 evrov, v kampu Straško od 5900 do 6680 evrov, v kampu Jezera na Murterju od 4500 do 6500, v kampu Soline pri Biogradu od 4400 do 7700 evrov. Najugodnejši sezonski najem parcele ponujajo v kampu Slanica na Murterju, in sicer za 3000 evrov. Klemen Hren, urednik portala Avtokampi.si, pravi, da so podražitve pavšalov posledica vse višjih cen individualnega kampiranja. »V turizmu se vse draži, to velja za Hrvaško in enako za Italijo
in Avstrijo. Vzrokov je več - začelo se je z višjimi cenami elektrike, v zadnjih dveh letih pa se povečujejo tudi stroški dela, ker nihče več ne želi delati v turizmu za 'jurja',« je pojasnil.
Kaj pa šotori in prikolice?
Je individualno kampiranje na Hrvaškem res dražje kot lani? Primerjali smo cene v kampu Olea, Pag, ki je bil lani na spletni strani Cam-ping.info razglašen za kamp leta. Leta 2021 je petčlanska družina za 14-dnevno bivanje v kampu, na premium parceli z elektriko in vodo, plačala nekaj manj kot 700 evrov. Enak dopust bi družino letos stal
1124 evrov. Lansko letno 14-dnev-no dopustovanje v enem od kam-pov na otoku Lošinj je štiričlansko družino stalo 1050 evrov, letos bi na enaki parceli v istem kampu za dopustovanje odšteli dobrih 120 evrov več. Rešitev za zagotovitev nižjih cen je lahko zgodnja rezervacija, pri kateri številni kampi ponujajo privlačne popuste.
In druge države?
Zaradi višjih cen na Hrvaškem marsikatera slovenska družina pogleduje tudi za drugimi desti-nacijami. Tradicionalno se številni Slovenci radi odpravljajo na Korziko. Sicer je treba za pot do tja odšteti znatno več denarja, na poti
se preživi tudi več časa, a samo bivanje v kampih je veliko ugodnejše. Tako 14-dnevno bivanje v kampu Camping des Iles na jugu Korzike štiričlansko družino stane okoli 600 evrov. V kampu Torraccia na zahodni strani otoka bi odšteli 700 evrov, enako v kampu Bala-nea. Tudi kampisti, ki s šotori bivajo v grških kampih, bodo za samo bivanje v Grčiji letos odšteli znatno manj, kot če bi se odpravili v sosednjo Hrvaško. Pregled cen na polotoku Halkidiki, ki je med najmanj oddaljenimi deli Grčije, pokaže, da se cene gibljejo celo od 500 evrov za 13 dni za štiričlansko družino (v manjših družinskih kampih) pa do 900 evrov (za bivanje v popolnoma prenovljenih, sodobnih kampih).
Foto: A. Peric
V prvih treh mesecih največ slovenskih turistov
Na Hrvaškem so turisti med velikonočnimi prazniki ustvarili dobrih 120.000 prihodov in več kot 380.000 nočitev. Največ gostov je podaljšani vikend preživelo v Poreču, Dubrovniku, Zagrebu, Rovinju in Splitu. Od začetka leta do konca marca so zabeležili več kot 1,1 milijona prihodov in več kot tri milijone nočitev, kar je 16 oz. 15 % kot v enakem obdobju lani. Največ nočitev so v prvih treh mesecih ustvarili domači gosti (962.000). Sledili so Slovenci z 285.000 nočitvami, Nemci (279.000) in Avstrijci (250.000). Največ turističnih nočitev so (seveda) zabeležili na Jadranu. Najbolj priljubljene destinacije so bile Istra, Kvarner in splitsko-dalmatinska županija, med posameznimi mesti pa Zagreb, Rovinj, Dubrovnik, Split, Opatija, Poreč in Zadar.
Foto: arhiv Svet24
Ponudbo je treba proučiti
»Ob primerjavi cen kampiranja se izkaže, da so zelo različne. Dve osebi lahko na Korčuli kampirata za 30 evrov, v Funtani pa za 200 evrov, enako je v Italiji. Ceneje je seveda v Črni gori, Albaniji, a je tudi ponudba drugačna, v Grčijo pa se večinoma odpravljajo tustisti z avtodomi, ki spijo gratis na plaži in kampe obiskujejo, ko potrebujejo oskrbo avtodoma,« nam pove Hren. Njegova izjava seveda drži in
jasno je, da se cene dvigajo povsod. Opravili smo tudi primerjavo cen kampa v Franciji, v katerem je petčlanska družina leta 2022 za desetdnevno kampiranje plačala 770 evrov, letos pa bi jih enak dopust, na enaki parceli, v istem kampu in ob enakem terminu stal kar 500 evrov več. Slovenski dopustniki, ki prisegajo na bivanje v kampih, bodo, kot kaže, morali letos nameniti več časa primerjavi cen, če si bodo želeli zagotoviti ugoden dopust.
Ž. Kariž, Ur
Promocijsko sporočilo
Tisočeri talenti Bojana Vozliča: Od kurenta do maratonca
Vsestranskega Bojana Vozliča, ki je rogato in pernato opravo kurenta za eno leto pospravil v omaro, je na Petrolovem bencinskem servisu Podlehnik obiskala ljubiteljica slovenske kulturne dediščine, veseljakinja in voditeljicavseslovenske Petkove pumpe Nina Cestnik Pavlic.
Naporni delovniki izčrpajo marsikoga, vendar ne, če imaš službo, ki podpira sanje svojih zaposlenih. Bojan, prodajalec na Petrolu, je kljub številnim konjičkom pravi vrelec življenjske energije. Veliko mu pomeni slovensko ljudsko izročilo, zato je v času pustovanja kurent, preostale dni v letu pa aktiven član folklorne skupine.
Uspešen na vseh področjih
S tem pa se njegov seznam aktivnosti ne konča; je namreč tudi poveljnik prostovoljnega gasilskega društva in predsednik vaškega odbora. Veliko prostega časa namenja športu, predvsem teku, saj je aktiven tekač, ki se udeležuje maratonov.
»Na prvi pogled imam preveč vsega, vendar mi z dobro organizacijo vse to uspeva. Ne razumem ljudi, ki pravijo, da nimajo časa za svoje hobije. Jaz najdem
Želite tudi vi biti del super ekipe in podjetja, ki vas podpira? Postanite del srčne Petrolove ekipe in preverite prosta delovna mesta na:
čas za vse, tudi za družino ter urejanje hiše in okolice. Vsak dan v tednu imam na polno zapolnjen. Vse aktivnosti s pomočjo razumevajočega delodajalca z lahkoto usklajujem. Uspešen sem v službi in tudi na vseh drugih področjih,« pravi.
Ekipni duh
In od kod črpa vso to življenjsko energijo? »Ko imam prazne baterije, obujem svoje priljubljene športne copate, odtečem 20 kilometrov in do večera sem poln elana.«
Uresničitev otroške želje
Bojanova otroška želja, že od prvih obiskov z očetom, je bila, da bi delal na Petrolu.Ta se muje uresničila pri dobrih 18 letih, ko je dobil svojo prvo službo. Delovno okolje mu ustreza, saj je od tega že 30 let. V vseh teh letih je zabeležil ogromno spominov, še najbolj se muje zapisala v srce zgodba poletnega dne, ko sta s sodelavko Matejo z oživljanjem do prihoda reševalcev rešila življenje neodzivnemu dojenčku. Ta je bil nato po tednu dni odpuščen iz bolnišnice.
Svoje vrednote zaupanje, poštenost in spoštovanje prenaša v delovni kolektiv, saj so mu dobri odnosi in pozitivna klima zelo pomembni. Tudi ko pride do nesoglasij, jih sproti rešujejo. »Če želi prodajno mesto dobro obratovati, brez dobre ekipe ni nič. Tako je tudi v športu. Uspešen delavec je tisti, ki z veseljem hodi v službo, je dobre volje, rezultat potem pridesam odsebe.«
Kaj je veseljakinji Nini ob obisku zaupal kurent Bojan, si oglejte v videu. Poskeni-rajte QR kodo.
Zadovoljne stranke, ki se vračajo
Čeprav so prodajno mesto ob avtocesti, ki je precej tranzitno, sploh v poletnem času, imajo redne stranke, pa ne samo iz bližnje okolice, tudi iz tujih držav. »Izziv dobrega prodajalca je, da vsak, ki pride na obisk, odide od njih nasmejan in dobre volje. Stranka s pozitivno izkušnjo je zadovoljna stranka in se tudi rada vrača,« zaključi Bojan. Petrolovo prodajno mesto v Podlehniku je kot Ninina Petkova pumpa, ki poskrbi za dobro voljo vseh.
Petrolovi prodajalci poleg plače prejmejo še:
•	Regres, 1.850 evrov v letu 2024.
•	Nadpovprečno izplačilo poslovne uspešnosti, 1.600 evrov bruto v letu 2023.
•	Mesečne nagrade za uspešnost prodajnega mesta, do največ 210 evrov bruto.
•	Dodatne nagrade za najboljše ekipe in posameznike, v povprečju 1 dodatno
osnovno plačo na leto.
•	Najvišje neobdavčeno nadomestilo za prehrano, 7,96 evrov na dan.
•	Vplačevanje v 2. pokojninski steber po prvem letu zaposlitve, vsak mesec
3,5 % bruto plače.
8 Štajerski
Podravje
petek • 5. aprila 2024
Cirkulane • Vsi sobodajalci ne plačujejo turistične takse
O neplačnikih turistične takse
Svetniki so na marčevski seji nekaj časa namenili letnim poročilom različnih zavodov in domačega nadzornega odbora, ki sicer ni našel nobenih nepravilnosti pri poslovanju občine.
Cirkulanski svetniki so soglasno potrdili vse točke marčevske občinske seje.
Ob tem so predlagali, da bi znižali najvišji možni znesek, ki ga lahko po občinskem razpisu prejmejo kmetovalci in podjetniki, in sicer s 4.000 na 2.000 evrov. Posledično bi lahko pomoč prejelo več prijaviteljev. Županja Antonija Žumbar je dejala, da so trenutno omejitev sprejeli z razlogom, saj drobljenje denarja ni vedno najbolj smiselno.
Bodo pa na občini v prihodnje razmislili o tem, da bi del občinskega proračuna namenili posebej za sobodajalce. Njihovo število se v zadnjih letih povečuje, trenutno jih je okoli devet. Za finančno po-
moč bi praviloma lahko zaprosili samo tisti, ki občini redno odvajajo turistično takso. Dejstvo je, da tega ne počno vsi. Občina namreč iz naslova turistične takse na letni ravni zbere komaj kaj več kot 1.000 evrov, po drugi strani pa naj bi imeli posamezni sobodajalci nočitvene kapacitete polno zasedene.
Po besedah županje bi se morali ponudniki nočitvenih kapacitet v večji meri zavedati svoje odgovornosti do lokalne skupnosti, kjer imajo turistični objekt. Občina namreč precej denarja namenja za turistično infrastrukturo, skrbi tudi za
promocijo turizma v kraju. Sicer pa so se svetniki seznanili še z vsebino pogodbe za upravljanje gradu Bori, zadovoljni so bili s podrobnejšim planom dela, ki ga je predstavila Monika Klinc, v. d. direktorice Javnega zavoda Belana. V nadaljevanju so podali soglasje za redno delovno uspešnost Suzani Petek, ravnateljici OŠ Cirkulane-Zavrč. Med drugim pa so še odločili, da bodo proračunsko rezervo v višini 33.200 evrov namenili za sanacijo plazu v Brezovcu. Celotna vrednost investicije sicer znaša 272.000 evrov.
Estera Korošec
Foto: EK
Podravje • Ali severovzhod države res kulinarično peša?
Štiri kape le dvema Štajercema
Inšpektorji gastronomskega vodnika Gault&Millau so že šesto leto zapored prečesali gastro-nomsko Slovenijo in ocenili več kot dvesto gostinskih lokalov.
Foto: Hiša Denk
Med desetimi prejemnicami štirih kulinaričnih kap vodnika Gault&Millau sta le dve iz severovzhodnega dela Slovenije; ena od njiju je Hiša Denk iz Zgornje Kungote.
Kot je povedala Mira Šemic, direktorica Gault&Millau Slovenija, so restavracije obiskovali čez vse lansko leto, brez najave in povsem anonimno. Svojo izkušnjo so nato celovito ovrednotili, torej od prihoda do zaključnega pozdrava v lokalu, vmes pa so bili pozorni na kulinarično, vinsko, estetsko in strežno doživetje, pa tudi vzdušje in vodenje. Glede na zbrano število točk so podelili tako imenovane kape, in sicer od ene do petih.
Na seznamu odličnih se je znašlo lepo število restavracij, a ob njegovem prebiranju vendarle zbode majhno število tistih s severovzhodnega konca države. Med desetimi prejemniki najvišjih priznanj - štirih kap - sta se namreč znašli samo restavraciji bratov Vračko iz Zgornje Kungote: Gregorjeva kungoška Hiša Denk, ki se ponaša tudi z Mi-
chelinovo zvezdico, in Davidova restavracija Mak v Mariboru. Tri kape izmed 30 podeljenih restavracijam pa sta dobili dve štajerski in ena prekmurska: to so Miza za štiri iz Zgornje Polskave, Dveri-Pax iz Jarenine in soboška Gostilna Rajh.
Ko samo dobra hrana ni dovolj
Ocenjevalci Gault&Millau, ki se po vsem svetu že več kot pol stoletja ukvarjajo z gastronomsko odličnostjo, so podelili tudi posebna priznanja chefom. Tako so med drugim razglasili chefa leta, prihodnosti in tradicije ter najboljšega slaščičarja in sommeliera; vsi nazivi so romali zahodno od Ljubljane. Izbrali pa so tudi najboljšega mladega talenta, kar je postal Rok Smonkar s Posestva Gjerkeš
na Goričkem, mariborski Etno hiši Baščaršija pa so podelili naziv najboljši POP, ki pripade najbolj priljubljeni, dobro obiskani, trendi in dostopni restavraciji, baru ali bis-troju. Ob naštetem se gotovo marsikdo vpraša, ali slabša razvitost območja v primerjavi z zahodom hkrati pomeni, da ta del države peša tudi kulinarično. Kar glede na sloves, da se prav na Štajerskem in v Prekmurju dobro je, nikakor ne more držati. Okusnost hrane in lokalne sestavine najbrž niso težava, saj se s tem ponaša prenekateri lokal, pač pa je morda treba razloge za slabšo uvrstitev na seznam najboljših iskati v celostni izkušnji, ki ocenjuje kulinarični paket: poleg okusne hrane še postrežbo, urejen lokal ter prijazno in strokovno osebje.
SD
DOŽIVELI BOMO:
• raznolikost glavnega mesta Bosne in Hercegovine odlično lokalno kulinariko sproščenost prebivalcev in čas, ki teče počasneje mirnost in spokojnost v enem najpomembnejših romarskih središč
13.-14. aprila
Sarajevo, mesto različnih kultur, nas bo najprej navdušilo s krožnim avtobusnim ogledom, nato pa se bomo skozi center sprehodili tudi peš. Seznanili se bomo s časom, ko je mesto pripadalo Turkom in ko so bile v Sarajevu olimpijske igre. V starem mestnem jedru bomo uživali na Baščaršiji, kjer obrtniki še vedno izdelujejo avtentične izdelke. Začutili bomo del zgodovine, katere del so številne stavbe, od Vječnice, do Principovega mostu. V mestu imajo katoliško katedralo, staro pravoslavno cerkev in številne džamije, pot pa nas bo peljala do najbolj poznane - Begova džamija. V številnih lokalih bomo lahko poskusili lokalne čevapči-če, ali kaj drugega, iz bogate kulinarične zapuščine.
Bosanski zajtrk nas bo okrepil za dan, skozi katerega nas bo vodilo slikovito potovanje ob reki Neretvi, kjer bomo lahko občudovali prekrasno panoramo. Ustavili se bomo ob starem porušenem mostu v mestu Jablanica, nato pa nadaljevali z vožnjo do Medžugorja. Mesto, ki je poznano po vsem svetu zaradi prikazovanj Device Marije, je eno najpomembnejši romarskih središč v Evropi. Ogledali si bomo cerkev sv. Jakova in se počasi sprehodili po mestecu.
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom
1 x polpenzion nastanitev v hotelu ****dvoposteljne sobe lokalni vodnik v Sarajevu zunanji ogledi po programu - turistična pristojbina • vodenje in organizacija potovanja
Štajerski TEDNIK radioPTUI V
petek • 5. aprila 2Q24
Podjetništvo
Štajerski	S
Podravje • Rezultati mlekarske zadruge blizu rekordnim
Vsak teden ena kmetija zapre vrata, a količina mleka ne upada
Prireja mleka in govejega mesa predstavljata najpomembnejši proizvodni usmeritvi slovenskega kmetijstva. Že od sredine devetdesetih let pa se kaže težnja po specializaciji kmetij, kar pomeni zmanjševanje števila rejcev ter povečanje velikosti čred, rasti mlečnosti krav in večji kakovosti mleka. Te trende zaznavajo tudi v Mlekarski zadrugi Ptuj, kije lani zabeležila slovo od 49 kmetij (9 %), na drugi strani pa seje skupna količina pridelanega mleka skrčila za vsega 0,5 %.
Kljub vsem začetnim pretresom in izrazitemu padcu cene mleka direktor zadruge Janko Petrovič leto 2023 ocenjuje kot uspešno, saj jim je uspelo doseči povprečno ceno za mleko v višini 0,47 evra za liter mleka, ker je pol centa manj kot v rekordnem letu prej.
Proti koncu leta 2022 so kmetje prejemali rekordno visoka izplačila za odkupljeno mleko, seveda so bili rekordno visoki tudi stroški. A rast in cena krepko nad 50 centi po litru mleka je bila kratkega daha, saj so se na trgu začeli pojavljati presežki mleka, predvsem iz severne Evrope, obenem pa je tudi kupna moč slovenskih potrošnikov opešala.
Tržni viški mleka sesuli odkupne cene
»10 % tržnih viškov mleka na evropskem trgu je sesulo ceno za 25 %, odkupne cene so tako padle z 58 centov na povprečno 42 centov za liter. Povprečna odkupna cena za leto 2023 je bila 47 centov, kar pa menim, da je vzdržen rezultat. Ocena je, da bo letošnje leto, vsaj glede na zmanjšanje prireje mleka v določenih državah, bolj stabilno in da ne bo blaznih viškov mleka. Nepredvidljivi dogodki, ki lahko vplivajo na gibanje cen, pa so seveda vojna v Ukrajini in Palestini, sankcije proti Rusiji in s tem povezane energetske posledice, šibka domača in evropska potrošnja, neznanka nam je tudi turistična sezona. Če bo dobra, ne bo težav.«
Petrovič je poudaril tudi pomen zanesljivih kupcev. »Ni nam vseeno, s kom delamo. Smo odgovoren del dobavne verige in pričakujemo, da se nam za to odgovornost prizna tudi korektno ceno in stroške, saj le tako lahko tudi surovino dostavimo na dan, na uro, kot smo dogovorjeni.«
V Ljubljanski in Pomurski mlekarni zadovoljni s sodelovanjem
Da je Mlekarska zadruga Ptuj s skupno 84,3 milijona litrov zbranega in prodane-
ga mleka pomemben partner, sta priznali tako Ljubljanska kot Pomurska mlekarna. »Od vas dobivamo surovino, s katero lahko naredimo vrhunske izdelke, tudi v letih, ko so vremenski pogoji vse drugo, samo normalni ne. Sicer pa se še vedno soočamo z zmanjšano kupno močjo potrošnikov, visokimi cenami proizvodnih stroškov - od energije, stroškov dela do transporta. Z rastjo stroškov izgubljamo konkurenčnost, zato je sedaj naša usme-
Foto: Črtomir Goznik
Kmetije, ki so oddale največ mleka u letu 2023, so kmetija Hajšek iz Ložnice pri Makolah, ki je oddala največjo količino mleka, Napast iz Cirkouc ter kmetija Frešer iz Kalš pri Smartnem na Pohorju. Vsaka izmed kmetij je oddala več kot milijon litrov mleka.
Prihodki Mlekarske zadruge v zadnjih treh letih
	2021	2022	2023
Količina odkupljenega mleka	79,7 milijona litrov	84,7 milijona litrov	84,3 milijona litrov
Prihodki	33,67 milijona evrov	49,67 milijona evrov	48,85 milijona evrov
Odhodki	33,6 milijona evrov	49,2 milijona evrov	48,7 milijona evrov
Čisti dobiček	59.355 evrov	98.718 evrov	108.000 evrov
Foto: ČG
Direktor Janko Petrovič je zadovoljen z rastjo zadruge v zadnjih letih. Ta je leta 2016 beležila prihodke v višini 16,6 milijona evrov, v sedmih letih so se skorajda potro-jili. Na kmečka dvorišča je zadruga pripeljala 2.500 ton mineralnih gnojil, 9.500 ton semenske koruze, 7.150 ton močnih krmil in skoraj 25 ton semen trav itd.
ritev obvladovanje stroškov in vprašanje, kako spodbuditi potrošnjo,« je zbranim dejal Anton Jakljevič iz Ljubljanskih mlekarn. V Pomurskih mlekarnah pa so v preteklem letu investirali v razvoj in iskanje rešitev za prodajo vseh mlečnih produktov in ostankov, tudi sirotke. »V Ljutome-
Nova imena v upravnem odboru
32. občni zbor Mlekarske zadruge Ptuj je bil tudi volilni. Zamenjala seje skoraj polovica članov, vrata pa so odprli mlajšim članom z novo energijo in idejami, je izbor pokomentiral Jožef Hajšek, dosedanji predsednik.
Zadružniki in zadružnice so izglasovali, da jih bodo v upravnem odboru zastopali: Denis Hrga, Jurij Šmigoc, Robert Skledar, Gregor Kolar, Janja Leskovar, Denis Štuhec, Jožef Hajšek, Boštjan Roškar, Janko Serdinšek, Denis Pintarič, Dominik Lenart, Albert Voršič, Tone Rošer, Primož Pevec, Aleksander Smodiš. Nadzorni odbor pa v mandatu 2024-2028 sestavljajo Stanko Medved, Janko Beranič, Alberto Kocbek.
ru smo lani investirali okrog tri milijone evrov, letos nadaljujemo z naložbami v Murski Soboti. Ste pomemben partner Pomurskih mlekarn, lani smo od vas prevzeli polovico potrebnih surovin oz. nekaj čez 28 milijonov litrov mleka. Želimo si, da tako tudi ostane.«
»Stremeti moramo k popolnosti«
Napovedi za leto 2024 so nehvaležne, a direktor Janko Petrovič pričakuje, da bo letošnja povprečna letna odkupna cena nekje 46,5 centa ter da se bodo odkupljene količine minimalno zmanjšale. Ob tem je pohvalil zadružnike in zadružnice, ki jim je uspelo zvišati delež maščob in beljakovin v mleku ter znižati število somatskih celic, ki so kazalnik zdravstvenega stanja živali. Kljub napredku pa je Petrovič prepričan, da so še možnosti za izboljšave, kar
Vir: Mlekarska zadruga Ptuj
pomeni tudi višjo doseženo ceno mleka: »Stremeti moramo k popolnosti.«
Sicer pa se je direktor na 32. občnem zboru Mlekarske zadruge Ptuj zahvalil vsem rejkam in rejcem za sodelovanje in zaupanje, poslovnim partnerjem, zaposlenim in seveda šoferjem, ki vse dni v letu skrbijo, da so bazeni za mleko na kmetijah izpraznjeni, mleko pa dostavljeno kupcem. Predsednik zadruge Jožef Hajšek, ki mu bo najverjetneje zaupan še en mandat, pa je dejal: »Zadruga obvladuje količine in promet z mlekom, stremimo k razvoju in jačanju pozicije na trgu surovega mleka doma in v regiji, odprti smo za nove proizvajalce mleka. Uspešnost zadruge temelji na zadružni zavesti, zaupanju in sodelovanju z njo. Zadruga je uspešna in bo uspešna, stabilna in močna toliko, kolikor je oz. bo močno vaše zaupanje v zadrugo in ljudi, ki v njej delajo.«
Mojca Vtič
Kidričevo • Poslovanje občinskega podjetja
Največ denarja prinese kanalizacija
Občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo je lani ustvarilo 1,3 milijona evrov prihodkov, kar je 140.000 evrov več kot lani. Poslovali so s 36.000 evri dobička.
Glavnino denarja v proračun podjetja prispevajo občani s plačilom položnic za kanalizacijo. Preostali del prihodkov so nakazila občine, nekaj malega denarja podjetje zasluži na trgu. Lani so na dejavnosti kanalizacije beležili 856.000 evrov prihodkov. Na čistilno napravo se je steklo 335.000 m3 odpadne vode, po čiščenju je ostalo 331 ton komunalnega blata, kar je povprečno mesečno 28 ton. Po besedah direktorja Bena Gregoreca čistilna naprava v Apačah obratuje v skladu z zakonodajo in ne povzroča prekomernih obremenitev na iztoku. Če bo možnost, bi v prihodnje sušenje blata (dehidracijo) še optimizirali.
Poleg kanalizacije podjetje Vzdrževanje in gradnje skrbi za vzdrževanje občinskih cest, javno razsvetljavo, javne površine, dvorane, vsa tri pokopališča ter drsališče. Kosijo 18 hektarjev zelenic na 75 različnih lokacijah. Na dejavnosti vzdrževanja cest nekaj dela opravijo sami, nekaj ga oddajo kooperantom, na primer za izvajanje zimske službe.
Direktor Gregorec je med načrti za letos predvidel tudi določene posodobitve opreme. Pri kmetijstvu Polanec so že kupili nov traktor v vrednosti blizu 100.000 evrov. Prav tako podjetje načrtuje nakup eko stroja za uničevanje plevela na po-
kopališčih. Če bodo možnosti, bi nabavili viličar in službeni avtomobil (dostavno vozilo), saj je sedanji svoje odslužil.
Vzdrževanje in gradnje so s finančno pomočjo občine pred tremi leti kupile objekte nekdanjega Revitala, v katerih je med drugim kotlovnica s kotli na lesno bioma-so. Kurijo s sekanci, kurilnico pa upravlja Silkem, ki je dobavitelj toplote Petrolu, ta pa koncesionar daljinskega ogrevanja. V podjetju Vzdrževanje in gradnje računajo, da bi letos v celoti uredili razmerja s Silke-mom in šli v nabavo novega, močnejšega kotla.
MZ
Občinsko podjetje je v začetku leta kupilo not v traktor, med letošnjimi načrti je tudi posodobitev kurilnice, iz katere ogrevajo naselje Kidričevo.
Foto: MZ
10 TEDNIK	Kultura	petek • 5. aprila 2024
Knjigarnica
ZDRAVILNE ROŽ'CE
Izvirne slovenske poučne knjige so dragocenost, ki ne bi smela manjkati na domačih in javnih knjižnih policah. Tokrat bi vas rada navdušila za noviteto, ki razgrinja pester domači svet zdravilnega rastlinja, vsakdanjega, vrtnega in divjega, če se lahko tako izrazim. Avtorica Darja Požun (1976) je zbrala, skoraj enciklopedično natančno, zdravilne rastline domačih rastišč in jo enostavno naslovila Zdravilne rož'ce (ČZD Kmečki glas, 2024). Seveda so zdravilne rastline priljubljena tema, ki pridobiva veljavo v sodobnem času. O tem priča tudi vzajemna knjižnična baza, kjer je kar 1.513 enot s ključno besedo zdravilne rastline. Naslovi segajo od priročnikov, učbenikov, maturitetnih in raziskovalnih nalog ter poročil, 435 je diplomskih del, 164 magistrskih in 30 doktorskih disertacij. Sama se iz časa službovanja v knjižnici najbolj spominjam zaželenosti kultnega slovenskega avtorja Simona Ašiča (1906-1992) in njegovih zares priročnih knjig.
Noviteta Zdravilne rož'ce nima pri-ročniškega, žepnega formata, ki bi lahko spremljal nabiralce rastlin, a prav zato, zaradi večjega formata, je opremljena z nazornimi fotografijami ter ima besedilo vabljivo, pregledno razporejeno, kar je pogosta odlika tudi prevodne, poljudne literature. Knjiga obsega 208 strani, rastline so navedene z domačim in latinskim imenom ter predstavljene z osnovnega botaničnega vidika (Opis rastline in rastišče), sledijo Nabiranje in uporaba, Učinkovine, Ljudsko zdravilstvo, Nasveti in opozorila ter Zanimivosti. Ob vsaki rastlini je v posebnem okvirčku izpostavljena receptura pod naslovom Čaj in še kaj (priprava čaja, poparka, tinkture, kapsule, tonika, šampona, eteričnega olja, soka, mazila ...). Zraven natančnih kazal so navedeni tudi viri in literatura na koncu knjige, kjer je tudi prostor za kratke beležke.
Ob prebiranju knjige sem se spomnila na svoja otroška leta, ko je bilo kar nekaj zdravilnih rastlin iz pričujoče knjige vedno na babičinem zelenjavnem vrtu. Oh, kako ogabno mi je bilo piti pelinov čaj! In kamiličnega, takega grenkega, brez sladkorja, mi je bilo težko spraviti po grlu. In žajbljev čaj je bil obvezen pri prehladnih obolenjih. A najhuje je bilo, ko so me hoteli odvaditi sesanja palca. Dedek mi je natiral prst s pelinovimi listi - bljak, kako je bilo to ogabno! (Mimogrede: ni pomagalo.) Me je pa ob branju presenetilo, da imajo zdravilne lastnosti tudi nekatere zdajšnje rastline na mojem vrtu. Niti pomislila nisem, da je zimski cvetoči (zelo okrasni) grm zdravilen. Cenim lepoto nepozebnika (Hamamelis virginiana), a da so posušeni listi in lubje primerni za po-parek, čaj je odličen za boleče grlo ... V zgodovini, tako piše v knjigi v rubriki Ljudsko zdravilstvo, so z nepozeb-nikom zdravili rane, izpuščaje, tumorje in vnete oči. V rubriki Zanimivosti je naveden hidrolat iz nepozebnika, ki so ga uporabljali za nego domačih živali. Na primer: ležišče in psa, ki je neprijetnega vonja, je treba poškropiti s hidrolatom nepozebnika, kar pomaga odganjati tudi bolhe in druge insekte .
Dragi bralce, uganete, katra rastlina je predstavljena prva? In katera je zadnja? To sta ajda (Fagopyrum) in žajbelj (Salvia officinalis).
Prijetno branje in uživanje v naravi želim.
Liljana Klemenčič
fi " i a pozni;
Zdravilne rož'ce
KmriJa fjfitM
Ljubljana • Podelili državna odličja in priznanja JSKD
Srebrna plaketa Dušanu Fišerju
V Ljubljani je konec marca potekala slovesna podelitev državnih odličij in priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Poleg zlate plakete za življenjsko delo so podelili še štiri srebrne plakete in zlati znak. Zlato plaketo je prejel Marjan Pungartnik, srebrne plakete pa Slavko Petek, Vinko Wieser, Dušan Fišer in Janko Avsenak, zlati znak pa Luka Kropivnik.
Foto: Črtomir Goznik
Dušan Fišer, prejemnik srebrne plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za izjemne dosežke na področju likovne dejavnosti
„S svojim delom, strokovnim znanjem, osebnostjo in umetniškim prispevkom je Dušan Fišer pustil izjemen pečat v kulturnem življenju Ptuja z okolico, v Sloveniji in na mednarodni kulturni sceni. Zato JSKD Dušanu Fišerju za dolgoletno vrhunsko mentorsko delo, za izjemen prispevek h kakovostnemu razvoju ljubiteljske likovne dejavnosti ter za angažirano organizacijsko delo na področju kulture podeljuje srebrno plaketo," so v obrazložitvi priznanja zapisali na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.
Dušan Fišer deluje kot vizualni umetnik, galerist, kustos, profesor, scenograf, mentor in selektor. Ustvarja v različnih medijih, kot so slikarstvo, instalacije in video. S svojimi deli se predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. Je tudi pobudnik, kurator in organizator umetniških izmenjav v Sloveniji in v mednarodnem okolju. Od leta 2020 je vodja Galerije mesta Ptuj. Že več kot 30 let pa je mentor tematskih likovnih delavnic, ki se jih je v tem obdobju udeležilo veliko ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so pod vodstvom izjemnega mentorja, umetnika in pedagoga povezali individualno in skupinsko ustvarjalnost ter pridobili likovne vpoglede na višji ravni, likovno in ustvarjalno napredovali.
Mentor edinstvenih delavnic
Mnogi se na likovne delavnice vračajo prav zaradi odličnega mentorja. „Priznanje kaže, da je bilo moje mentorsko delo na likovnih delavnicah Sklada očitno dovolj uspešno in kakovostno, da so v njem prepoznali pomen tega poslanstva, prenašanja nekega znanja na ljudi, ki na tem področju želijo nekaj več, ustvarjati in biti kreativni. Po več kot 30 letih mentorskega
dela je to tudi zahvala za ves moj trud na teh delavnicah, ki še vedno potekajo, na katerih udeleženci os-mišljajo svoj prosti čas, predvsem so to ljudje, ki so že v pokoju in iščejo neko dodatno dejavnost. Delavnice, ki jih vodim, so edinstvene v slovenskem prostoru, ukvarjajo se s kreativnostjo, ne pa z nekim učenjem osnovnih tehnik slikanja, risanja. Temeljijo na iskanju idej, kako jih najdemo, vizualiziramo, prenesemo v prostor, materializiramo. To je tisto pomembno pri ustvarjal-
nem procesu. Te delavnice celovito izobražujejo, ne samo v tem kreativnem smislu, ampak tudi s čisto življenjskega vidika, kako delati v skupini, bivati, sprejemati stvari, ki nam morda niso všeč v nekem trenutku. Zame osebno kot mentorja pa je to proces, v katerem se tudi sam veliko naučim. Trudim se in želim si, da vsak udeleženec ohrani svojo individualnost v ustvarjanju," je po prejemu srebrne plakete povedal Dušan Fišer.
MG
Ptuj • Viktorinov filmski večer
Izjemna zgodba Magdalene Gornik
Ekipa studia Siposh Ptujčana Davida Sipošaje v začetku leta 2023 začela produkcijo filma o Magdaleni Gornik z naslovom Okronana. Ustvarili so 40-minutni igrano-dokumentarni film, v katerem so v intervjujih predstavljeni najpomembnejši trenutki iz Magdaleninega življenja, igrani deli in animacije pa približajo njen čas in doživljanja.
V studiu so raziskovali, katerih kandidatov za svetnike še niso upodobili na filmskem platnu. Magdalena Gornik je ena izmed njih. Zanjo se je začel uradni postopek bea-tifikacije 14. septembra leta 2022. Ustvarjalci filma so zadovoljni, saj je povsod, kjer so film že predvajali, veliko zanimanje. „Film je namenjen vsem tistim, ki že poznajo Magdaleno, in tistim, ki se z njo še niso srečali. Ekipa upa, da bodo s filmom gledalcem približali njeno življenje," je povedal David Sipoš.
Gre za izredno zgodbo Magdalene Gornik, ki je v 19. stoletju živela z mističnimi pojavi in se soočala z nasprotovanjem okolice, a je kljub temu vztrajno sledila poslanstvu spreobrnjenja src ter približevanju Bogu skozi trpljenje. Sploh je bilo celo njeno življenje povezano z nenavadnimi pojavi, skrivnostnimi dogajanji, ki jih izkustvena znanost ne more razložiti z naravnimi zakoni, kot so videnja, stigme, obnavljanje Kristusovega trpljenja, življenje brez hrane več let, predvidevanje dogodkov, nenavadna ozdravljenja. Magdalena naj bi prvo zamaknjenje doživela že pri dvanajstih letih, 47 let pa je
Foto: arhiv Studia Siposh
Elza Rebol (režiserka), David Sipoš (direktor filma, producent) in Klarisa Sipoš (ilustratorka animacij)
živela brez zemeljske hrane; njena hrana naj bi bila sveta evharistija in neke vrste „nebeška jed", ki jo
je prejemala le v zamaknjenju. Rodila se je 9. julija leta 1835 na Gori nad Sodražico, umrla 23. februarja
Projekt sta vodila David Sipoš in Elza Rebol, pri scenariju pa je sodeloval še Matjaž Feguš. Vseh sodelujočih pri filmu je bilo okrog 100. Magdaleno sta upodobili dve igralki. Gala Vrezec je odigrala prizore iz otroštva, Sara Gorše pa tiste iz odraslega obdobja. Premiera filma je bila 23. februarja v Sodražici, ob spominskem dnevu Magdalene Gornik. 21. marca so film predstavili tudi na Ptuju. V pogovoru s Petrom Pribožičem, predsednikom Društva izobražencev Viktorina Ptujskega, so Elza Rebol, David Sipoš in Klarisa Sipoš povedali več o tem, kako je ta film nastal.
leta 1896. Rodila se je kot tretja od sedmih otrok v preprosto kmečko družino. Do svojega dvanajstega leta je bila čisto navadna deklica. Spomladi leta 1947 pa je Bog na poseben način posegel v njeno življenje. Kljub vsemu ni bila odmaknjena in čudaška, živela je zelo stvarno, otroke učila pisati in brati, ker je vedela, kako pomembno je to za njihovo življenje.
Njeni pojavi so izpričani v arhivskih listinah, skoraj 7.000 jih je. Vsem so dostopni v ljubljanskem nadškofijskem arhivu.
MG
torek • 2. aprila 2024
Ljudje	in dogodki
Štajerski	11
Podravje • Rože, ki vedno cvetijo
So rože iz papirja kič? Bog ne daj!
Rože, kijih ni treba zalivati, ki cvetijo ne glede na letni čas, ki nikoli ne ovenijo in jim ne odpada listje. Sliši se idealno in skoraj tudi je, imajo le to posebnost, da niso žive, čeprav je bilo vanje vložene obilo življenjske energije, predanosti, domišljije... To so rože iz papirja in drugih materialov, ki nastajajo izpod rok (predvsem) gospodinj. Med ustvarjalkami jih je mnogo iz Podravja, prav vse pa o svojih rožicah govorijo s ponosom, nežnostjo, skrbnostjo, besede zlagajo, kot bi gubale ali lepile papir ter iz ravnega materiala oblikovale cvet.
Zgodovina izdelovanja suhega cvetja sega v 1. polovico 18. stoletja v Anglijo, od koder se je veščina razširila po Evropi in v 1. polovici 19. stoletja dosegla tudi naše kraje. Svoj razcvet so papirnate rože doživele med 1. in 2. svetovno vojno, in sicer povsod po slovenskih tleh, najdlje pa se je izdelovanje papirnatih rož ohranilo ravno na našem območju severovzhodne Slovenije.
Po 2. svetovni vojni je izdelovanje papirnatih rož zaradi pojava umetnih rož iz plastičnih materialov močno upadlo. V prvem desetletju 21. stol. pa se je zanimanje za izdelavo papirnatih rož pod vplivom turističnih društev in organizacij, interesnih združenj ter obrtnih organizacij spet povečalo. Med temi, ki ohranjajo in prenašajo znanje, je Turistično društvo Breza s Pragerskega z neumorno Mileno Furek, sicer tudi glavno organizatorko razstave cvetja na Prager-skem, za katero Furekova pravi, da je največja v Sloveniji. »Ponosna sem na vrt, ki vsako leto vzcveti v naši telovadnici. Prihajajo izdelo-valke in izdelovalci iz vse Slovenije
Foto: Mojca Vtič
Milena Furek iz TD Breza Pragersko-Gaj. Društvo je sredi marca organiziralo že šesto razstavo Cvetja, ki ne ovene, kjer je več kot 100 razstavljavcev iz Slovenije in tujine predstavilo cvetje in druge rokodelske umetnine iz krep papirja in drugih materialov.
in vidimo lahko čuda idej, cvetov, uporabljanih materialov. Veseli me, da se ohranja tradicija, da si ljudje upajo in želijo pokazati izdelke ter da se za rože iz papirja zanimajo tudi osnovnošolci in vrtčevski otroci.« Dodala je še, da so bile nekdaj rože iz papirja pomemben sopotnik praznikov, ljudi pa so spremljale vse od rojstva do smrti.
Foto: Mojca Vtič
Vesna Lorbek iz Pestik pri Zavrču se je razstave udeležila drugo leto zapored. »Letos je resnično veliko izdelovalcev, izdelkov, zagotovo se bom sprehodila po tem čudovitem vrtu, tudi da dobim kakšno novo idejo. Sicer pa sem se izdelovanja rož lotila po poškodbi roke, saj so mi rekli, da si moram roko razgibavati, nato pa me je ta dejavnost zasvojila.«
Iz krep papirja so nastale tudi jaslice in čebelnjak
Izdelovanje rož iz papirja je bilo pred desetletjem vpisano v register enot nesnovne kulturne dediščine, med nosilci tega izročila, znanja in dejavnosti pa je tudi Darinka Meznarič iz Stojncev. »Že desetletje se intenzivno ukvarjam z izdelavo umetnega cvetja. Izdelujem šopke, majhne in velike, duhe, sodelujem pri krasitvi križev ... Rože zahtevajo veliko dela in papirja, vendar neko veselje mora biti pri hiši,« je dejala izkušena izdelovala, ki so ji najljubši cvetovi huncvoti.
Cvetovi rož, ki povsem posnemajo cvetove iz zunanjih gred, celo leto cvetijo tudi v Doleni, kjer ustvarja Društvo kuhla Dolena. Anica Kolar, Slavica Petrovič in Slavka Domine so izdelovalke rož oz. cvetov lilij, vrtnic, ciklam, pa spomladanskih narcis, zvončkov, telo-hov... »Učimo se druga od druge, druga drugi pomagamo. Trudimo se najbolj, kar se da, posnemati naravno podobo rož, najbolj pa smo ponosne na vrtnice iz svile.« Ustvarjalke so še pripomnile, da
Foto: Mojca Vtič
Članice Društva Kuhla Dolena iz krep papirja in drugih materialov zgubajo, svaljkajo najrazličnejše cvetove, pred veliko nočjo pa so se lotile tudi izdelave piščančkov.
nekdaj ni bil izziv le naučiti se izdelovanja rož, temveč tudi dobiti papir za izdelavo pisanega cvetja, ki je imel svojo ceno, pa še slabše kakovosti je bil v primerjavi s sedanjim.
Na Ormoškem pa se niso ustavili le pri izdelavi rož, temveč so iz krep papirja izdelali celo jaslice in čebelnjak. »Le domišljija je meja. Rože in živali, vse se da narediti,« pravi Ana Ratek iz Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka Hum pri Ormožu. Vsem, ki morda pomislijo, da so izdelki iz krep papirja kič, pa odgovarja: »Bog ne daj!«
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Darinka Meznarič iz Stojncev se je z izdelovanjem papirnatih rož začela ukvarjati, ko je opazovala starejše gospe iz svojega kraja in skupaj z njimi izdelovala rože, ki so v uporabi v pustnem času.
Foto: Mojca Vtič
Člani Posvetnega društva Janeza Trstenjaka Hum pri Ormožu z neumorno izdelovalko rož iz papirja Ano Ratek
Promocijsko sporočilo
Bleščeča pomlad v Ocentru Ptuj
V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi, pomlad prinaša številne zanimive dogodke ter pisano in bogato ponudbo, na svoj račun pa boste prišli tudi tisti, ki želite soustvarjati dogodke in zasijati na modni pisti.
Drage dame in dekleta, že od nekdaj sanjate o popolni poročni obleki, v kateri se boste počutile kot kraljica? Zdaj se vam sanje lahko uresničijo, in to na zelo preprost način. Sprehodite se na Qcentrovi modni reviji, kjer boste zablestele v čudovitih poročnih oblekah, s prelepim nakitom in elegantnimi čeveljci, nato pa zaplesale pozno v noč. Prijavite se na avdicijo in postanite del enkratnega dogodka. Veseli bomo, če se boste avdicije za modno revijo udeležili tudi otroci in moški modeli. Prijave sprejemamo na elektronskem naslovu zeaumo-dels@gmail.com. Pohitite in se prijavite še danes, saj bo ta veseli dan kmalu tukaj! Naj bo pomlad tudi čas za sprostitev - ustavite se v Glamur baru in si v družbi prijateljev
privoščite pravo sprostitev ob osvežilni pijači ali najboljši kavi. Ob vstopu v pomlad so za svoje goste prenovili teraso, ki je zdaj še večja. Poleg številnih osvežilnih napitkov, ki bodo razvajali vaše brbončice, medtem ko boste na Glamurjevi terasi uživali v sončnih žarkih, pa si privoščite še nekaj sladkega. Glamur bar namreč od tega tedna dalje svojim gostom ponuja tudi slastne tortice.
April je mesec, ko se temeljito posvetimo delu na vrtu. Za vse, kar potrebujete za sajenje rastlin in urejanje okolice, je na voljo bogata ponudba trgovine Obi. Naj vaš balkon ali teraso ali okolico krasijo prelepe hortenzi-je, marjetice in oleandri, razvaja pa vas vonj dišeče sivke. Da bo zelenica privabljala poglede mimoidočih, v Obiju izberite najboljša travna semena in zemljo za trato, ob tem pa seveda še zalivalne sisteme in kakovostno orodje, s katerim boste zelenico negovali in vzdrževali skozi vse leto. Vrtičkarji, ki boste dneve preživljali na svežem zraku in negovali svoje gredice, pa vObi-ju dobite visoke grede, korita, lubje, zemljo za rože, koprene in vse drugo, kar potrebujete za lep in urejen vrt.
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 5. aprila 2024
Slov. gorice • Zaradi vetroloma gasilci na terenu
Sunki vetra podirali drevesa
Zadnje dni smo priča nestanovitnemu vremenu, izrazitemu menjavanju front in močnemu jugozahodnemu vetru.
Foto: PGD Osek
Veter je zadnje dni podiral drevesa na širšem območju Slovenskih goric; z odpravljanjem posledic vetroloma so imeli polne roke dela tudi gasilci PGD Osek.
Ta je v Slovenskih goricah divjal v sunkih, ki so presegali 50 kilometrov na uro. Kot je razvidno iz podatkov Uprave za zaščito in reševanje, so morali tam gasilci večkrat posredovati. Veter tokrat ni odkrival streh, pač pa je podiral drevesa. Samo minuli četrtek so morali slovenjegoriški gasilci večkrat posredovati, zlasti tam, kjer so podrta drevesa onemogočala ali ogrožala prevoznost cest.
Močan veter je zadnja leta postal slovenska realnost. Pogosto se zgodi, da neko drevo »pade«, ko sunek vetra niti ni usoden, a so ga načeli že prejšnji sunki. O vetrolomu govorimo, kadar močan veter poškoduje ali uniči drevesa v gozdu: drevo lahko izruva iz tal, odlomi pri panju ali pa prelomi debla. Te poškodbe so za drevesa pogubne, saj običajno odmrejo takoj ali pa životarijo še nekaj let, preden dokončno odmrejo. Kot ugotavljajo gasilci in gozdarji, so vetrolomi v slovenskih gozdovih relativno pogost pojav, predvsem tam, kjer nimajo ustrezne drevesne sestave.
SD
Slovenija • Droge naročujejo tudi prek spleta
V	poštnih pošiljkah najdenih
38 kilogramov droge
V	zadnjega pol leta so uslužbenci Finančne uprave RS (Furs) v poštnih pošiljkah odkrili 20 takšnih, v katerih so pošiljatelji svojim strankam poslali skupno 38 kilogramov različnih prepovedanih drog, od marihuane in kokaina do ekstazija in nedovoljenih snovi v športu.
Nafinančniupravipoudarjajo,datrgovinasprepovedanimisubstan-cami in s tem povezan organizirani kriminal postajata vse bolj resen ter pereč problem v državah Evropske unije (EU), pa tudi v Sloveniji. Pred kratkim so na ravni carinske unije EU začeli projekt, s katerimi bi zagotovili učinkovit in usklajen boj vseh carinskih služb držav članic EU proti tihotapljenju drog. V Sloveniji ima pri tem pomembno vlogo tudi Finančna uprava RS, med drugim nadzira blago, ki v državo prihaja po pošti. Ob razmahu spletnega nakupovanja se prav v poštnih pošiljkah pogosto skrivajo prepovedane substance. »To potrjujejo tudi ugotovitve iz zadnjega obdobja, ko smo v večjem številu poštnih pošiljk odkrili prepovedane substance oziroma droge,« so sporočili s Fursa.
V zadnjega pol leta so v poštnih pošiljkah odkrili 20 takšnih, v katerih so bile prepovedane droge, skupaj težke 38 kilogramov. »To potrjuje tudi pomembnost usmerjenega nadzora z uporabo analize tveganja ter ostalih metod in tehnologij za odkrivanje prepovedanih substanc v pošiljkah,« so dodali na Fur-su. Pri teh aktivnostih tudi sicer tesno sodelujejo s policijo. Tudi na policiji so pred dnevi izpostavili nedovoljeno trgovanje s prepovedanimi drogami z uporabo paketnih in poštnih storitev, s pošiljkami, v katerih se skrivajo prepovedane droge in na takšen način prispejo do vrat uporabnikov. Pojasnili so, da večino sintetičnih drog »kupci« lahko naročijo prek spleta na tako imenovanih odprtih spletnih straneh, prek družbenih omrežij oziroma temnega spleta (darkneta). Pošiljatelji jih do kupcev dostavijo z različnimi dostavnimi službami kot poštne in paketne pošiljke.
S. Pretnar
Podravje, Slovenija • Povečano število spletnih prevar
Ko vam denar ukradejo, je prepozno
Kljub številnim opozorilom in dobronamernim nasvetom uporabnike spleta še vedno prepogosto v kremplje ujamejo goljufi. Pred dnevi seje na to temo oglasilo celo ministrstvo za gospodarstvo. Navedli so, da tržni inšpektorat zaznava povečano število spletnih prevar prodajalcev iz tretjih držav, ko kupci prejmejo blago, ki bistveno odstopa od oglaše-vanega. Zgodi se tudi, da naročeno in plačano blago sploh ne prispe. A je težava, ker tržni inšpektorat niti nima možnosti ukrepati. „Če gre za neznanega prodajalca oziroma za prodajalca, ki nima sedeža v Sloveniji, tržni inšpektorat nima pooblastil za ukrepanje," pravijo na ministrstvu.
Na Ptuju ostala brez 10.000 evrov
10.000 evrov so goljufi ukradli tudi z računa oškodovanke na območju Ptuja. „Neznani storilec je oškodovanko najprej kontaktiral, da sije prenesla določene aplikacije ter zaupala svoje osebne podatke. Potem soji z računa odtujili okrog 10.000 evrov. Po zbranih obvestilih bomo na državno tožilstvo na Ptuju podali kazensko ovadboso povedali na Policiji.
„Potrošniki se na podlagi spletnih oglasov v slovenskem jeziku (pogosto na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram) odločijo za nakup izdelka v spletni trgovini mnogokrat neznanega prodajalca iz tretjih držav. Dostavo pošiljke v tem primeru opravi izvajalec poštnih storitev, ki mu ob prevzemu plačajo odkupnino. Vendar ob odprtju pošiljke ugotovijo, da prejeti izdelek ne ustreza naročenemu in oglaševanemu. Za primer lahko navedemo, da je namesto šivalnega stroja priznane znamke v vrednosti 129 evrov prispela otroška igrača v obliki šivalnega strojčka, ocenjena na 25 evrov. Če potrošnik kupuje pri slovenskem prodajalcu, lahko zaupa, da so mu te pravice in jamstva na voljo. Potrošnik, ki se odloči za nakup v tretji državi, se mora zavedati, da pravila, ki veljajo za potrošnike na trgu EU, pri takem nakupu ne veljajo," so poudarili na ministrstvu za gospodarstvo ter potrošnike opozorili, naj bodo pri spletnem nakupovanju previdni.
Kdaj je dobro biti previden
Možnosti, da gre za prevare, so v primerih izjemno nizkih cen, ko o podjetju ni moč najti nobenih podatkov ali pa je trgovca moč kon-taktirati le po spletnem obrazcu. Lažne spletne trgovine so si lahko grafično podobne (ker so preko-
pirane), pogosta je slaba navedba slovenskega jezika, saj so prevodi v slovenščino narejeni s prevajalniki. Vendar pa tudi pravilna slovenščina ni porok, da je spletna stran vredna zaupanja. Pred vsakim nakupom ali nakazilom denarja sta preudarnost in previdnost vsekakor na mestu. Predvsem je dobro
preveriti verodostojnost prodajalca. Ko je denar izgubljen oziroma ukraden, je že prepozno. Glede na to, da goljufi delujejo iz zelo oddaljenih območij, običajno so to države tretjega sveta, jih slovenski organi pregona niti ne dosežejo in so v večini primerov nemočni.
Goljufije pri spletnem nakupo-
Foto: Pexels
vanju so ena od vrste spletnih kriminalitet. Znane so investicijske prevare, ko goljufi žrtev preslepijo z obljubami o donosih. Pri ljubezenskih prevarah z izmišljeno, srce parajočo življenjsko zgodbo ter obljubami o ljubezni od žrtve izvabijo denar, običajno so bila to zelo visoka nakazila. Znani so primeri izsiljevanj, pa tudi pisma po elektronski pošti o bogati dediščini nekje na drugem koncu sveta. Vse to goljufi počnejo izključno zato, da jim žrtev zaupa svoje podatke, ki jim odprejo vrata do denarja. Med zadnjimi znanimi primeri je zlonamerna programska oprema, ki je bila dostopna celo v Googlovi tržnici in je omogočala dostop do spletne banke uporabnika.
MZ
Kriptoprevaranti naivne Slovence olajšali za 13 milijonov evrov
Policisti v zadnjem času preiskujejo vse več goljufij, ko storilci svoje žrtve po telefonu prepričajo, da imajo lahko dobiček od investicij v kriptovalute. Lani so policisti našteli več kot 500 opeharjenih, ki so jih goljufi skupno oškodovali za približno 13 milijonov evrov. »Goljufi so tudi letos zelo uspešni, saj je policija prejela že približno 160 prijav s skupno škodo v višini približno 2,9 milijona evra,«je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije za področje kriminalitete.
Njihov modus operandi je že znan. Svoje žrtve pokličejo po telefonu in se predstavijo kot uslužbenci kriptomenjalnice. Običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da vas v virtualni denarnici čaka nekaj tisoč evrov vreden zaslužek. Ponujajo pomoč pri izplačilu tega »denarja«, njihove žrtve pa morajo najprej na svoje elektronske naprave (računalnik ali mobilni telefon) namestiti programa za oddaljen dostop (denimo Anydesk).
Oškodovanci aplikacijo namestijo, saj verjamejo, da jim bo to omogočilo izplačilo sredstev. »Ne zavedajo se, da goljufi s to aplikacijo lahko upravljajo računalnik ali telefon, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na transakcijskem računu oškodovanca,« je pojasnil Menegalija.	SP
Ce se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.
7/15
5/20
9/19
7/17
10/20
7/23
5/21
7/22
8/22
7/21
Danes bo dokaj sončno, v zahodnih krajih zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 10, najvišje dnevne v zahodnih krajih od 15 do 19, drugod od 20 do 24 °C. OBETI
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno, le v zahodni Sloveniji bo nekaj več oblačnosti. Še bo pihal jugozahodni veter. Še nekoliko topleje bo.
9/23
Napoved za Podravje
6/21
N
W
14v
A
delno oblačno
Nedelja 7.4.
jasno
rwPTO
Ponedeljek 8.4.
delno oblačno
Vir: ARSO
Kristjan Čeh
»Znova se veselim vsakega treninga«
Stran 14
Namizni tenis
Cirkovčani in Ptujčani ohranili upe za napredovanje
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL
tednik
Športnik leta v Kidričevem
Najboljša Katja Babič in Tilen Pušnik
Stran 15
Rokomet
OŠ Ormož in Gimnazija Ormož v finalu
Stran 16
{Poifuíajh nal na íuitounún ífibtu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Šumarje še vedno skeli sedmica iz Ljudskega vrta
29. krog v 1. ligi s sabo ne prinaša kakšnega velikega derbija, še najbližje temu je srečanje Mura - Celje. Za štajerske ljubitelje nogometa pa dvoma ni, posebna pozornost bo namenjena lokalnemu obračunu med Aluminijem in Mariborom, ki se bo v petek v večernem terminu odvil v Kidričevem. Tokrat bo imel še posebno noto: mariborskim navijačem je namreč zaradi kazni štiri kroge prepovedano vzpodbujati svoje ljubljence v živo na tribunah Ljudskega vrta, kar bodo nedvomno izkoristili v petek in se v velikem številu udeležili srečanja v bližnji „šumi".
Vijoličasti so na igrišču najboljša ekipa spomladanskega dela sezone, čeprav jih zaenkrat v točkovnem smislu prekaša ... Rogaška! Slatin-čani so izjemna popestritev spomladanskega dela in so se iz brezna izpada (za Radomljani so po jesenskem delu zaostajali 6, za Kidričani pa 7 točk) v pičlih devetih krogih zavihteli na 8. mesto, ki je varno pred izpadom.
Osvojene točke v spomladanskem delu: Rogaška 18, Maribor 17 (tekma manj), Olimpija 16 (tekma manj), Celje 16, Bravo 13, Mura 9, Aluminij 8, Koper 7 (tekma manj), Kalcer 7, Domžale 6 (tekma manj).
Mariborčani so sicer drugi v tem točkovanju, a so eno tekmo izgubili za zeleno mizo (z Muro v gosteh, ko so pred prekinitvijo vodili 0:2), derbi z Olimpijo pa bodo še igrali naknadno (17. 4.). Pod vodstvom trenerja Anteja Šimundže in igralsko dirigentsko palico Josipa Iličiča so nedvomno naredili korak naprej, a se pri tem ne želijo ustavljati. Kidričevo je tako samo naslednja postaja na poti k izboljšanju .
Največja individualna kakovost in posledično nevarnost za tekmece predstavljajo njihovi napadalno
usmerjeni igralci Iličič, Jakupovič in Soudani. Skupaj so doslej v sezoni dosegli 27 golov (7 + 12 + 8), kar je le enega manj od 28, kolikor so jih dosegli vsi igralci Aluminija skupaj.
Kidričani se pred obračunom, ki v njihov športni park tradicionalno privabi največ gledalcev, na to seveda ne ozirajo in kujejo svoje načrte. Remi v prejšnjem krogu v Celju, kjer so se predstavili z izjemno borbeno in homogeno predstavo celotnega moštva, je že del odgovora na to, kako se zoperstaviti vijoličastim. Pomembno je tudi to, da se kandidatom za nastop znova priključuje trojica Marič, Bilyi, Koblar, ki v prejšnjem krogu ni imela pravice nastopati. Svoje videnje na tekmo s Celjem in prihajajočo z Mariborom je podala trojica, trener Robert Pevnik in igralca Luka Koblar in Rok Schaubach. Niso še pozabili, da so nazadnje z Mariborom v Ljudskem vrtu izgubili 7:0, zato želijo tokrat vtis izboljšati. Se pa radi spominjajo tekme 11. kroga, ko so v Kidričevem zmagali 1:0, posledično je prišlo do zamenjave na trenerski klopi Maribora - ravno po tem srečanju je Damirja Krznarja zamenjal Ante Šimundža.
Robert Pevnik: »Ko je v ospredju ekipa, potem pride do izraza tudi individualna kakovost«
Kako se pripravljate na tekmo z Mariborom?
R. Pevnik: „Najprej smo naredili natančno analizo tekme s Celjem in opozorili na dobre stvari na eni ter pomanjkljivosti na drugi strani. Pomembno je, da smo zabili dva gola, ob tem pa bili kompaktni v obrambi. Prihaja podobno močan Maribor, zato je možno potegniti nekatere vzporednice."
V Celju ste naredili nekatere korekcije v začetni enajsterici, kar se vam je obrestovalo.
Nogomet • Ženska liga
Več kot polovico golov zabile nekdanje igralke Drave
Mura Nona - Drava Ptuj 10:0 (6:0)
Ptujske nogometašice so se v zadnjem krogu rednega dela sezone v gosteh pomerile z državnimi prvakinjami iz Murske Sobote, ki domače tekme igrajo v Bratoncih. Dvoma o zmagovalkah ni bilo, Štajerke so se domov vrnile z desetico v mreži .
Domače varovanke nekdanjega
1.	SNL, 29. krog: Aluminij - Maribor
(v petek, 5. aprila, ob 20.15 v Kidričevem).
Medsebojne tekme v sezoni:
2. krog: Maribor - Aluminij 1:0 (0:0); Jakupovič;
11. krog: Aluminij - Maribor 1:0 (1:0); S. Jovanovič;
20. krog: Maribor - Aluminij 7:0 (3:0); Jakupovič 3, Soudani
2,	Iličič, Čuk.
odličnega igralca Vidma Vladimirja Kokola (v karieri je v Sloveniji igral za Maribor, Muro, Olimpijo, Rudar, v tujini pa v Izraelu, na Hrvaškem in v Avstriji) so svojo moč pokazale že v uvodu, ko so do 10. minute dosegle tri gole.
V dresu Mure so igrale štiri nekdanje igralke Drave, ki so zabile več kot polovico golov svoje ekipe, kar šest: Noele Vilčnik (1), Lea Dolinar (3), Neli Hofman (2) in Neža Hrga.
Foto: Črtomir Goznik
V prvem medsebojnem srečanju v Kidričevem so slavili šumarji, kar je s klopi odneslo takratnega trenerja Maribora Damirja Krznarja.
R. Pevnik: „Na treningu so vsi igralci zelo prizadevni in se dokazujejo iz tedna v teden, naloga trenerjev pa je, da zadenemo, kdo je trenutno v najboljši formi. Zame ni pomembno, kako se kdo piše, ampak to, kdo lahko v danem trenutku največ prispeva k celotni igri. Matič in Bilyi nista smela igrati proti matičnemu klubu, zato pa je npr. Kra-pukhin odlično izkoristil ponujeno priložnost. Najbolj pomembno je, da so fantje začeli razmišljati o ekipi in da poskuša vsak prispevati svoj maksimum k uspehu ekipe. Ko je v ospredju ekipa, potem pride do izraza tudi individualna kakovost. Sam sem prepričan, da so fantje sposobni odigrati še boljše, da lahko dodajo še dodatni kanček agresivnosti. Če bodo to naredili v petek, potem smo lahko optimistični."
Osem krogov pred koncem sezone je vsaka tekma pomembna, še posebej pa derbi s sosedi iz Maribora.
R. Pevnik: „Gre za lokalni derbi, katerega fantje pričakujejo motivirani in pripravljeni na boj za pozitiven rezultat. Vloga favorita je na strani vijoličastih, ki jih spoštujemo, a gremo v tekmo samozavestni in odločeni, da točke ostanejo v šumi. Ne nazadnje smo jih v tej sezoni enkrat že ugnali."
Ženska liga
REZULTATI 18. KROGA: Mura Nona - Drava Ptuj 10:0 (6:0), Olim-pija Ljubljana - Medex Radomlje 4:1 (2:1), Primorje Gaia Naturelle - Ga-žon 7:0 (3:0). Tekma Krim - Ljubljana je bila preložena zaradi močnega dežja.
1.	MURA NONA 16 15 1 0 125:4 46
2.	OLIMPIJA	16 13 1 2 96:6 40
3.	LJUBLJANA 15 11 0 4 55:13 33
4.	RADOMLJE MEDEX 15 8 2 5 28:17 26
5.	PRIMORJE GAIA 16 7 1 8 40:53 22
6.	ŽNK CERKLJE 16 5 3 8 19:50 18
7.	DRAVA PTUJ 16 3 1 12 9:79 10
8.	KRIM	14 1 2 11 6:57 5
9.	GAŽON	16 1 1 14 3:102 4
Po rednem delu se bodo ekipe razdelile v ligo za prvaka (od 1. do 4. mesta) in ligo za obstanek (od 5. do 9. mesta).
JM
»Vedno je bilo lepo igrati za Maribor, sedaj pa je lepo igrati tudi proti njemu«
Kakšen bi bil pogled na remi v Celju?
L. Koblar: „Čeprav v tem srečanju nisem sodeloval na igrišču, pa sem soigralce vzpodbujal na tribuni. Fantje so odigrali trdo in čvrsto tekmo, ne glede na tistih 36 strelov domačinov so pokazali ekipno odlično predstavo."
R. Schaubach: „Tekma je bila za nas zelo zahtevna, večino tekme smo morali garati v obrambi. Najtežje je bilo na začetku, potem pa je skozi tekmo nekako steklo. Sam sem imel na bočnem položaju veliko pomoč krilnih igralcev. Ni treba posebej poudarjati, da so velik del v obrambi nosili tudi vsi ostali soigralci, na čelu s kapetanom in vratarjem. Pomembno je, da se med sabo odlično razumemo in da med samim srečanjem poteka komunikacija - ko nekdo izpade, mu hrbet pokrije drugi.
Po takšni tekmi je bilo izredno pomembno, da smo bili za svoj trud poplačani s pozitivnim rezultatom. Lahko bi bili tudi zmagali, od tega smo bili oddaljeni le nekaj minut. Je pa bilo zaradi veliko teka fizično zelo zahtevno. To je pot tudi za naprej, v vsako tekmo moramo vložiti ves trud in znanje, ki ga premoremo, da lahko pričakujemo točke."
Tudi proti Mariboru je pričakovati podobno tekmo, posest bo najverjetneje spet na strani tekmecev.
L. Koblar: „Mariborčani so znani po tem, da radi prevladujejo v igri, zato jim bo to glede na njihovo kakovost težko preprečiti. Ne glede na to pa smo že večkrat dokazali, da se lahko po svoje kosamo tudi z njimi - ne nazadnje smo jih v tej sezoni v šumi premagali. Takrat smo tudi lepo diktirali tempo in bili uspešni v obrambi."
R. Schaubach: „Zavedamo se, da nas čaka še ena težka tekma in da bodo med tekmo zagotovo obdobja, ko se bomo morali braniti z večjim številom igralcev. Trdna obramba je nedvomno ključ do uspeha."
V petek je v Kidričevem pričakovati veliko število gledalcev, razlog pa je preprost: ob domačinih bodo priložnost za ogled tekme v živo izkoristili tudi privrženci vijoličastih, kar jim je v Ljudskem vrtu trenutno prepovedano.
L. Koblar: „Vedno, ko v Kidričevem gostujejo večje ekipe, je tukaj lepo vzdušje, ob sedanji kazni pa je res pričakovati še večji obisk s strani navijačev Maribora. Gre za bližnje gostovanje, tako da se res obeta izjemna kulisa in pravi praznik nogometa."
R. Schaubach: „Veliko gledalcev na stadionu nas nogometaše vedno razveseli in nam da dodatno motivacijo. Ne bo lahko, a to so preprosto tudi tekme za uživanje."
Vloga favorita pripada vijoličastim.
L. Koblar: „Nedvomno, a oboji potrebujemo točke, Maribor v boju za 2. mesto, mi v boju za obstanek. Naredili bomo vse, da jih tudi osvojimo. V mislih imamo tudi tistih sedem golov iz Ljudskega vrta - vmes smo na to pozabili, a ob ponovnem srečanju z njimi spomini prihajajo na plan. Dokazati želimo, da je bilo tisto zgolj naključje."
R. Schaubach: „Maribor je ekipa z zelo širokim in kakovostnim igral-
skim kadrom, ne nazadnje so to pokazali tudi na naši zadnji medsebojni tekmi, ki smo jo visoko izgubili. Takrat se nam je tekma enostavno povsem ponesrečila in ena od naših želja v petek bo, da popravimo vtis.«
V mlajših selekcijah sta igrala tudi za Maribor.
L. Koblar: „Vedno je bilo lepo igrati za Maribor, sedaj pa je lepo igrati tudi proti njemu. Je dodaten motiv, kaj več pa ne, saj so tudi vse ostale tekme v 1. ligi zanimive in pomembne."
R. Schaubach: „Na začetku je bilo bolj čustveno, po treh letih igranja za Aluminij se to počasi umirja. Je pa to še vedno posebna tekma.«
Do konca sezone je še osem krogov, obeta se res težak boj za obstanek.
L. Koblar: „Že ob zimskem premoru smo se zavedali, da bo boj za obstanek težak. Za Rogaško smo vedeli, da se bo dvignila, tudi mi se moramo. Zadnjih osem krogov bo vsaka tekma finale zase - prva že v petek."
R. Schaubach: „Vsaka tekma do konca sezone bo pomembna, štela bo vsaka točka. Potrebno bo vsako odigrati 'na polno', četudi po srečanju popadamo po tleh.«
Jože Mohorič
Nogomet • Pokal Pivovarne Union V polfinalu dva prvo- in dva drugoligaša
Med tednom so bile odigrane četrtfinalne tekme nogometnega pokalnega tekmovanja. Tudi tokrat ni šlo brez presenečenj, zanj je poskrbela Gorica (2. liga), ki je ugnala prvoligaško zasedbo Kalcerja. Junak dvoboja je bil z dvema zadetkoma Haris Kadrič, ki smo ga imeli priložnost spremljati tudi v dresu Aluminija.
„Finale pred finalom" je bil odigran na Bonifiki, kjer je potekal edini prvoligaški dvoboj. Mura je izkoristila premalo ambicioznost domačinov, tekmo odpeljala v podaljške in penale, kjer je po šestih serijah strelov tudi slavila.
Rogaška je naletela na dober odpor Triglava, a ga vendarle zlomila; Gorenjci so dvakrat izenačili, v tretje jim to ni uspelo.
Ob Gorici je drugi polfinalist iz 2. lige postal zmagovalec tekme med Ilirijo in Beltinci.
Pokal Pivovarne Union, četrtfinale:
Triglav Kranj - Rogaška 2:3 (1:1);
Gorica - Kalcer Radomlje 4:1 (1:1);
Koper - Mura 4:5 (0:0, 1:1 - po 11-m);
Tekma Ilirija 1911 - Beltinci Klima Tratnjek je bila odigrana v četrtek.
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 2. aprila 2024
Atletika • Kristjan Čeh, AK Ptuj
»Znova se veselim vsakega treninga«
Najboljšega športnika MO Ptuj Kristjana Čeha imamo v zadnjih letih le redko na voljo za neposredno spremljanje, saj večino leta preživi in trenira v Talinu. Tokrat je bil po udeležbi na prireditvi Športnik leta MO Ptuj prisoten še na drugem podobnem dogodku, podpisal je pogodbo z AZS in se udeležil tiskovne konference AK Ptuj.
Podpisal si pogodbo o sodelovanju z AZS.
K. Čeh: „To je zame velika pomoč, pogodba je dobra. Tudi sicer lahko na AZS vedno napišem mail in prisluhnejo kakšnim mojim potrebam. V zadnjih letih se je delo AZS po mojem mnenju izboljšalo, zaradi česar sem jim zelo hvaležen."
Tvoj primer je specifičen tudi zaradi tega, ker si večino časa v Estoniji.
K. Čeh: „Res je, fizično večino časa nisem prisoten v Sloveniji, ampak živim in treniram v Estoniji. Tako ne morem biti prisoten na vsaki tiskovni konferenci ali pri čem podobnem, kar na AZS razumejo. Aprila npr. odhajam na priprave na Tenerife, po EP pa bom junija nastopil na državnem prvenstvu v Celju."
Po Gerdu Kanterju sedaj sodeluješ še z drugim Estoncem, Martom Olmanom.
K. Čeh: „Z Martom se poznava že kakšni dve leti in sva se o kakšnih specifičnih stvareh že večkrat pogovarjala. Tako je bilo iz mojega vidika povsem smiselno, da po razhodu z Gerdom sedaj sodelujem z njim. Čeprav je nekdanji metalec kladiva, ima široko znanje tudi o metu diska, zato ta disciplina zanj ni nekaj novega. Je zelo dober človek in je zelo osredotočen na podrobnosti, to pa je tisto, kar v tem trenutku potrebujem. Iz vsega naštetega lahko rečem, da je Mart zame prava izbira."
Kakšnih korenitih sprememb v samem trenažnem procesu v olimpijski sezoni zagotovo ni pričakovati.
K. Čeh: „Absolutno, gremo naprej po začrtani poti. Kakšne vaje in podrobnosti se bodo zamenjale, tudi
Foto: Črtomir Goznik
Primož Feguš in Aleš Bezjak
Foto: Črtomir Goznik
Kristjan Čeh: „Čeprav je moj novi trener Mart Olman nekdanji metalec kladiva, ima široko znanje tudi o metu diska. Je zelo dober človek in je zelo osredotočen na podrobnosti, to pa je tisto, kar v tem trenutku potrebujem. Iz vsega naštetega lahko rečem, da je Mart zame prava izbira."
termin kakšnega treninga in priprav, a nič več od tega. Prve tekme se približujejo, zato je sedaj glavni fokus usmerjen na tehniko."
Tudi Tadej Pogačar je npr. letos zamenjal trenerja in je sam opazil izboljšanje počutja. Morda se tudi pri tebi zgodi kaj podobnega.
K. Čeh: „To sem po teh dveh tednih, kolikor doslej delam z Martom, opazil tudi sam. Težko rečem kaj oprijemljivega, le počutje je boljše, enostavno sem srečen in zadovoljen. Njegove besede imajo težo, na enostavnem primeru zna povedati bistvo, kje so moje šibke točke v tehniki in fizični pripravi ... Res se veselim vsakega treninga z njim in prihajajočih tekmovanj."
Lahko še enkrat potegneš črto pod sodelovanje z Gerdom Kanter-jem?
K. Čeh: „Razšla sva se sporazumno, enostavno sva drug drugemu dala vse, kar sva imela, poti za napredek pa nisva našla. Odločitev je tlela kar nekaj časa, sprva naj bi do tega
koraka prišlo po OI, ampak se je zgodil prej. Nikoli pravzaprav ni idealen čas za zamenjavo. Toda imam samo eno kariero, ki je kratka, zato je treba sprejemati pomembne in prave odločitve."
Tudi pred OI v Tokiu leta 2021 si se razšel s takratnim trenerjem Goraz-dom Rajherjem in potem v japonski prestolnici kot novinec na velikih tekmah zasedel peto mesto.
K. Čeh: „To sta dve različni stvari. Leta 2021, ko sem ostal brez trenerja, sem brez njega tekmoval tudi na OI. Tokrat ne bo tako in novemu trenerju zaupam. Poleg tega je ostala moja ekipa nespremenjena tako v Sloveniji kot tudi v Estoniji, kjer opravim najpomembnejši del priprav."
Cilji v prihajajoči sezoni so nedvomno visoki, zavedati pa se je treba, da tudi konkurenca ne počiva.
K. Čeh: „Cilj je seveda, da sem najboljši, ampak konkurenca je izjemna, lani na svetovnem prvenstvu tudi moj met prek 70 m prvič v zgodovini SP ni zadostoval za zlato.
Namizni tenis • 2. SNTL (m)
Cirkovčani in Ptujčani ohranili upe za napredovanje
V 2. moški ligi so igralci Ptuja in Cirkovc s po dvema zmagama zadržali visoke pozicije na lestvici in tako lahko pred zadnjim krogom še upajo na končno 2. mesto in posledično igranje kvalifikacij za napredovanje v 1. ligo. V zadnjem krogu se bosta
ekipi v soboto, 13. aprila, med seboj pomerili v Cirkovcah. Domačinom bi zmaga zagotovila 2. mesto, Ptujčani pa bi morali v primeru zmage upati na spodrsljaj druge ekipe Savinje ...
REZULTATI 9. KROGA: Rakek - Ar-rigoni I 2:6, Savinja KPM II - Kema
Sodim v svetovni vrh in vsako leto se zelo veselim velikih tekem. Tudi letos je tako, ko bo junija evropsko prvenstvo v Rimu in nato avgusta olimpijske igre v Parizu. Lani je pet metalcev diska vrglo prek 70 m, še nikoli toliko v sezoni v zgodovini. A smo le trije, ki lahko to dosežemo na vsaki tekmi, poleg mene še Šved Daniel Stahl in mladi Latvijec Mykolas Alekna."
Sezono z dvema velikima tekmama si pred dvema letoma uspešno opravil z dvema medaljama, zlatom na SP in srebrom na EP.
K. Čeh: „Letošnja sezona bo podobna predlanski, le da je med obema velikima tekmama večji premor, dva meseca. Junijsko EP v Rimu se zelo približuje, zato se letošnja sezona začenja hitreje. Urnik bo natrpan, nekaj tekem bom izpustil, kot je diamantna liga v Stockholmu, ker je preblizu EP. Načrtujem pa dva tekmovalna vrhunca, največjega na OI."
Jože Mohorič, sta
Primož Feguš: »Slovenska atletika doživlja preporod«
„Slovenska atletika nedvomno doživlja preporod, iz sedanje generacije lahko pet ali šest atletov in atletinj posega po najvišjih mestih tudi na največjih tekmovanjih - Kristjan Čeh je nedvomno protagonist te generacije. Na drugi strani pa imamo tudi vedno večjo množico staršev, ki za svoje otroke atletiko prepoznava kot bazični šport in osnovo za zdrav telesni razvoj," je dejal predsednik AZS Primož Feguš, ki je tudi sodeloval na novinarski konferenci AK Ptuj.
S Kristjanom ste kot enim izmed peterice članov vrhunske selekcije (ob njem še Tina Šutej, Lia Apostolovski, Maruša Mišmaš Zrimšek in Anita Horvat, op. a.) podpisali pogodbo za leto 2024, po kateri bo iz tega naslova prejel 11.000 evrov. Kako AZS še skrbi za svoje najbolj izstopajoče tekmovalce? „Del proračuna, ki ga imamo vsako leto na voljo, razdelimo med atlete po ključu uspešnosti, največ tako dobijo člani vrhunske selekcije. Piramida se nato širi navzdol proti mladincem, ki jim tudi pomagamo, predvsem v smislu pokrivanja stroškov priprav. Na voljo pa so še nekateri vzvodi," je dodal Feguš.
Aleš Bezjak: »Delo trenerske ekipe je ključno«
Koliko Kristjan Čeh s svojim prepoznavnim imenom pomaga pri iskanju sponzorjev, je poskušal oceniti novi predsednik AK Ptuj Aleš Bezjak: „Kristjan je s svojimi rezultati že pred leti presegel nivo kluba in se izstrelil v evropski in svetovni vrh atletike, na kar smo zelo ponosni. Tako ob vsaki priložnosti radi povemo, da je naš član, koliko pa to pomaga pri sponzorjih, pa je realno težko oceniti - zagotovo pa je to za nas plus. Upam, da bomo prepričali širši krog tistih, ki imajo možnost vlagati v šport, da se odločijo za AK Ptuj."
Dotaknil se je še sestave trenerskega kadra v AK Ptuj. „Delo trenerske ekipe je ključno; imamo predane in strokovno kompetentne trenerje. Veliko imen v mlajših kategorijah pogosto ni omenjenih ob rezultatih, zato jim velja zahvala za trud, ki ga vlagajo v številčni pogon mladih nadebudnežev. Si pa nedvomno želimo še kakšne dodatne trenerje, predvsem v mladinski in članski kategoriji, da bi lahko zadostili vsem potrebam. Delali bomo na tem, da bi nekatere od sedanjih tekmovalcev po koncu karier usmerili v trenersko delo."
Namizni tenis • NTK Cirkovce
V Avstriji nabirali izkušnje, dobili pa tudi medalje
Foto: Črtomir Goznik
Luka Krušič (NTK Ptuj)
Murexin II 6:4, Savinja III - Xiom Muta 5:5, Ptuj - Vesna 6:1, Cirkovce I - Ilirija 6:2, Savinja III - Kema Mu-rexin II 6:2, Savinja KPM II - Xiom Muta 6:4, Cirkovce I - Vesna 6:1, Ptuj - Ilirija 6:2.
1.	ARRIGONI I 16 13 2 1 91:34 28
2.	CIRKOVCE I 17 13 1 3 91:51 27
3.	PTUJ	17 11 3 3 92:54 25
4.	SAVINJA KPM II 16 11 2 3 84:54 24
5.	SAVINJA III 16 7 2 7 66:68 16
6.	RAKEK	16 6 1 9 55:75 13
7.	XIOM MUTA 16 2 4 10 57:88 8
8.	KEMA MUREXIN II 16 3 2 11 55:86 8
9.	VESNA	16 3 1 12 46:88 7
10.	ILIRIJA	16 2 2 12 47:86 6
V	tem krogu sta bili obe ekipi oslabljeni, pri ptujski je manjkal Marsel Šegula, pri cirkovški pa Aleks Koren. Ptujčani so tako nastopili v postavi Luka Krušič, Nino Šegula, Darko Drčič, Cirkovčani pa v postavi Matic Slodej, Primož Koban in Vitan Plaj-nšek. Ljubljanski zasedbi Ilirije in Vesne tokrat nista bili konkurenčni in zmage so ostale na Štajerskem.
V	vseh štirih obračunih je izstopal dvoboj Luka Krušič (Ptuj) - Robert Boldin (Ilirija), ki je trajal pet nizov in je imel dramatičen razplet. Na koncu je Luku le uspelo zlomiti odpor ljubljanskega veterana in svoji ekipi prinesti šesto točko, izid je bil 3:11, 17:15, 11:5, 6:11, 13:11.
JM
V	Linzu je potekal velik petdnevni mednarodni namiznoteniški turnir za mlajše kategorije, ki se ga je udeležila tudi peterica mladih članov NTK Cirkovce: Aleks Koren, Urh Novak, Anže Safošnik, Pia Kundih in Alja Krajnc. Spremljala sta jih trenerja Darko Hergan in Jaša Lozinšek.
V	ekipni konkurenci je Aleks združil moči z reprezentančnim kolegom
Aleksom Koželjem (NTK Savinja), s katerim sta se odlično ujela. V izjemno pisani in številčni mednarodni konkurenci sta se prebila vse do finala, kjer sta z vrstnikoma iz Švice izgubila z najtesnejšim izidom 2:3 in osvojila 2. mesto.
V konkurenci deklet sta prav tako dobre dvoboje prikazali Pia in Alja. Po izpadu v 1. krogu sta na-
stopili v tolažilnem delu žreba, kjer sta v malem finalu ugnali svoji tekmici in se v tej konkurenci veselili 3. mesta.
Med posamezniki je po pričakovanjih najvišje posegel Aleks Koren. Obstal je tik pred bojem za kolajne, v četrtfinalu, tako da je osvojil končno 5. do 8. mesto.
M
Uspešna ekipa NTK Cirkovce na tekmovanju v Avstriji (zadaj desno je Aleks Koželj)
petek • 5. aprila 2024
Šport, šport mladih
Štajerski TEDNIK 15
Športnik leta 2023 občine Kidričevo
Najboljša Katja Babic in Tilen Pušnik
Športna zveza občine Kidričevo in Občina Kidričevo sta tudi letos izvedla tradicionalno prireditev Športnik leta, na kateri so podelili priznanja športnikom v različnih kategorijah. Govorniki na prireditvi so bili predsednica Športne zveze občine Kidričevo Simona Gaiser, župan Anton Leskovar in dolgoletni odbojkarski sodnik Boris Špacal.
„Ko zmagujemo, kričimo, ko izgubljamo, molčimo, govori znani rek. A padci so v športu sestavni del zmage. Teh padcev je mnogo več, kot bi si mislili ali jih lahko napovedali, so pa sestavni del mozaika v zgodbi prvakinj, prvakov, pokalov, medalj. Padec je sestavni del vsega najboljšega. Zato danes ne slavimo samo najboljših, ampak slavimo, praznujemo, čestitamo vsem, ki so se znali najbolje pobrati, da so lahko danes najboljši. Zmagovalec ni tisti, ki nikoli ne izgubi, ampak tisti, ki nikoli ne obupa," je v uvodnem nagovoru med drugim povedala Simon Gaiser.
Najprestižnejši priznanji za najboljšo športnico in športnika sta prejela Katja Babič in Tilen Pušnik. Katja je v zadnjih letih najuspešnejša
Plaketo za življenjsko delo je prejel Srečko Muršec.
slovenska tekmovalka v powerliftin-gu. Lani je v svoji kategoriji osvojila naslov državne prvakinje v klasičnem potisku s prsi in v klasičnem powerliftingu. Z izjemnim nastopom v Kidričevem - 153 kg počepa (državni rekord), 80 kg potiska s prsi in 167,5 kg mrtvega dviga - je postavila tudi nov državni rekord v skupnem seštevku (400,5 kg), s katerim je postala absolutna zmagovalka med vsemi dekleti. V juniju je na Malti zastopala slovensko reprezentanco, kjer je z odličnim nastopom v kategoriji do 57 kg (407,5 kg) osvojila 19.
Srečko Feliks Muršec - prejemnik plakete za življenjsko delo
Rodil se je 20. oktobra 1941 v Lovrencu na Dravskem polju. Še kot osnovnošolec se je priključil pionirski ekipi Aluminija, kmalu nato še mladinski ekipi. Leta 1960 se je priključil članskemu moštvu, s katerim se je kvalificiral v takratno prvo slovensko nogometno ligo. Medtem je vodstvo NK Aluminij kovalo smele načrte za vstop v drugo jugoslovansko ligo.
Največje uspehe je dosegel z ekipo Aluminija, ko so postali pokalni prvaki Slovenije in se uvrstili med 16 klubov iz vse Jugoslavije. Istega leta je bil med šestimi igralci Aluminija (še Krnic, Špehonja, Mesarič, Markovič in Vodušek), ki so igrali za reprezentanco Slovenije. Za naslov najboljše amaterske nogometne reprezentance v Jugoslaviji so premagali reprezentanco Hrvaške in BiH (zahodni del) ter se uvrstili v finale z Makedonijo (vzhodni del). Finalna tekma je bila odigrana na stadionu Partizana v Beogradu (kot predtekma reprezentančnega dvoboja Jugoslavije in Bolgarije).
Sledil je podpis prve profesionalne pogodbe z NK Aluminij, s katerim se je kvalificiral v drugo jugoslovansko ligo zahod, ki je takrat štela 18 klubov. Po letih igranja so bile iz 2. lige formirane štiri lige: Sever, Jug, Vzhod in Zahod, s tem pa je kakovost začela padati. Številni igralci Aluminija so začeli odhajati, sam pa je ostal zvest Aluminiju. Po končani karieri se je zaposlil v takratnem TGA in tam tako dočakal tudi upokojitev.
Ljubo Javoršek -prejemnik plakete za zaslužno delo v športu
Ljubo se je prvič srečal s ka-ratejem v sedemdesetih letih. Kasneje se je očaran nad tehniko in gibanjem v katah udeležil še več seminarjev in se pridružil jugoslovanski reprezentanci. Član in kapetan reprezentance je bil skoraj 10 let. Ljubo se lahko pohvali, da je bil med petimi karateisti v Jugoslaviji, ki je nastopil na evropskih in svetovnih prvenstvih, na katerih je posegal tudi po medaljah.
Ob razpadu Jugoslavije je kot trener in selektor slovenske karate reprezentance osvojil prvo evropsko mladinsko in prvo svetovno člansko medaljo za Slovenijo. Organiziral je številna tekmovanja, izšolal mnoge odlične generacije in tekmovalce, ustanovil je tudi Karate zvezo WKSA Slovenije. Sedaj predstavlja karate performance Zen, je predsednik Karate zveze WKSA Slovenije in profesionalni učitelj karate-ja. Ljubo Javoršek je mojster karateja 9. DAN. Karate zanj ni šport, ampak je vodilo življenja, življenjska filozofija, ki jo prenaša na mlajše generacije.
Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru
V znamenju KK Ljutomer in KD Slovenske gorice Lenart
Otvoritvene kasaške dirke letošnje sezone na velikonočni ponedeljek so na ljutomerskem hipodromu postregle s petimi točkami sporeda, v katerih je nastopilo 34 kasačev iz štirih klubov (Stožice, Šentjernej, Komenda, Ljutomer) in dveh društev (Slov. gorice Lenart, Krim). Izstopali so tekmovalci iz
Ljutomera in Lenarta s tremi oz. dvema zmagama.
V prvi dirki je navdušil starosta slovenskega kasaštva Franc Lovrenčič (KD Slov. gorice), ki je s 4-letno kobilo Lorelaj ugnal vso konkurenco, v zadnji pa Jože Sagaj, ki je pod okriljem Kobilarne OZT (KD Slov. gorice) s 6-letno kobilo italijanskega registra
.v*- - ; - - ..
^^■HHH
Zmagoviti Anto z voznico Darjo Antolin
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša športnika občine Kidričevo za leto 2024: Katja Babič in Tilen Pušnik v družbi Simone Gaiser in Antona Leskovarja
Foto: Črtomir Goznik
mesto. Ob tem je uspešno opravila izpit in postala mednarodna sodnica kategorije II.
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj v kategoriji posebni dosežki otrok in mladine
Tilen je v lanskem letu nastopal za Odbojkarski klub Krka iz Novega mesta, s katerim je osvojil 1. mesto v 1. B državni ligi in se skozi kvalifikacije prebil v 1. A državno ligo. Tilen je bil eden izmed pomembnejših igralcev v ekipi. V prestopnem roku je postal član ekipe Odbojkarskega kluba Fužinar Sij Metal Ravne, ki nastopa v najvišji 1A Sportklub ligi. Je stalni član prve postave in eden najzaslužnejših za uspehe ekipe, kar potrjuje tudi odlična individualna statistika - Tilen je trenutno 11. igralec lige po številu doseženih točk.
Prejemniki priznanj:
- najboljša športnica: Katja Babič (powerlifting);
-	najboljši športnik: Tilen Pušnik (Odbojkarski klub Krka);
-	plaketa za življenjsko delo: Srečko Feliks Muršec;
-	plaketa za zaslužno delo v športu: Ljubo Javoršek (karate);
-	najboljši športni kolektiv: članska moška ekipa NTK Cirkovce, NK Aluminij U-14;
-	najboljša mlada športnica: Taja Bingo (Odbojkarski klub Formis Hoče);
-	najboljši mladi športnik: Aleks Koren (NTK Cirkovce);
-	najuspešnejši in zaslužni športni delavci: Matej Čerič (trener NK Aluminij U-14), Danilo Piljak (trener NTK Cirkovce);
-	perspektivni športnik/športnica
do 16 let: Larisa Car (Plesni klub Remix), Maksim Kajzer (šah), Živa Gornik Zupanič (smučanje, ASK Branik), Sara Erhatič (Namiznoteniški klub Cirkovce);
-	posebni dosežki otrok in mladine: odbojkarska ekipa OŠ Cirkovce (Nik Muršec, Til Erhatič, Žak Pirc, Jan Širec, Tian Hajšek, Tanaj Mlt-hans, Tim Napast, Filip Dolenc, Anej Skale), šahovska ekipa OŠ Kidričevo (Arandjela Horvat, Pia Šlamberger, Alisa Beranič);
-	rekreativni dosežki: Leon Kauče-vič (maraton), Jernej lvanovič (maraton), Maksi Beranič (kolesarstvo), Marko Godec (kegljanje, član KK Drava Ptuj).
JM
Kikboks • Državno prvenstvo v light kontaktu
Taja Sibila državna prvakinja, Larisa Vidovič druga
Denaldo OP dosegel najboljši kilometrski čas (1:17,0). Prvo zmago v karieri je dosegel 6-letni žrebec Anto (KK Ljutomer) v družinski navezi Franc Jureša (lastnik in trener) - Darja Antolin Jureš (voznica). Vse dirke so bile na 2100 metrov dolgi stezi, z avto-štartom.
NŠ
V	Velenju je v soboto potekalo državno prvenstvo v disciplinah light kontakt in kick light. Na tekmovanju je sodelovalo 367 tekmovalcev iz 31 klubov iz celotne Slovenije.
V	Velenju sta tokrat iz Kluba borilnih veščin Ptuj nastopali Taja Šibila in Larisa Vidovič. Obe sta pod vodstvom trenerjev Timija Sitarja in Fili-
pa Janžekoviča nastopali v disciplini light kontakt. Taja je postala državna prvakinja med starejšimi kadetinja-mi nad 65 kg, Larisa Vidovič pa je
med starejšimi kadetinjami do 65 kg dosegla 2. mesto.
Ostali člani KBV Ptuj se pospešeno pripravljajo na državno prvenstvu v point fightingu, ki bo v nedeljo, 7.4.,
v Trebnjem. Iz Ptuja bo nastopalo 14 tekmovalcev in tekmovalk.
V Velenju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Aleš Skledar, Matej Šibila in Edvard Štegar, vodja celotnega tekmovanja pa je bil predsednik Kic-kboxing zveze Slovenije Vladimir Sitar.
Franc Slodnjak
Ekipa Ptuja v Velenju
Foto: Franc Slodnjak
Foto: NS
16 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 2. aprila 2024
Rokomet • Mlajše selekcije
OS Ormož in Gimnazija Ormož v finalu
V šolskem letu 2023/24 bo imelo mesto Ormož dva finalista v velikem finalu osnovnošolskega in srednješolskega državnega prvenstva v rokometu za fante. In kar še dodatno razveseljuje in dokazuje, da je mesto Ormož rokometno mesto, bosta obe zaključni prireditvi potekali v Športni dvorani Hardek.
Osnovnošolci so si pot med tri najboljše ekipe v državi priborili na domačih tleh, ko so v polfinalu zbrali več točk od OŠ Dobova (2. mesto,
dve točki) in OŠ Velika Nedelja (3. mesto, ena točka). V velikem finalu, ki bo potekal v četrtek, 11. aprila, bodo Ormožani (letniki 2009 in mlajši) najprej odigrali tekmo proti OŠ Dušana Bordona Semedela Koper in nato še proti OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica. Za OŠ Ormož so v polfinalu nastopili: David Jurčec, Ažbe Dove-čar, Vid Korpar, Tino Grabovac, Anže Plohl, Rožle Jurčec, Maks Majhen, Bastian Peteršič, Stiven Prapotnik, Denis Haliti, Anej Kocbek, David Shaplavskyi, Žan Belec, Nik Mohor-ko, Maj Pleger, Jaša Žunec, trener Uroš Krstič, pomočnik trenerja Saša Prapotnik, vodja moštva Aleš Jurčec.
„Glede na kakovost te ekipe smo se težje od pričakovanega uvrstili
v veliki finale. Precej težav so ekipi skozi celo sezono povzročale poškodbe nekaterih nosilcev igre. V velikem finalu igramo pred domačim občinstvom, kjer bo dvorana na Hardeku znova lepo polna. V takem vzdušju pa je vse mogoče, tudi naslov državnih prvakov," je na kratko o pričakovanjih pred zadnjim velikim dejanjem povedal vodja moštva in profesor športne vzgoje na OŠ Ormož Aleš Jurčec.
V preteklosti se OŠ Ormož lahko pohvali s številnimi uspehi svojih ro-kometašev, tudi z naslovi državnih prvakov. Iz omenjene šole prihaja Marko Bezjak, zaenkrat edini, ki je nastopil na olimpijskih igrah, in sicer leta 2016 v Rio de Janeiru.
Rokometna vrsta OŠ Ormož se je uvrstila na finalni turnir osnovnošolskega državnega tekmovanja.
Gimnazija Ormož drugič zapored na Final 4
Drugič zapored se je na Final 4 srednjih šol v rokometu uspelo uvrstiti Gimnaziji Ormož. Lani je ekipa, ki so jo pretežno sestavljali dijaki 1. in 2. letnikov, osvojila 4. mesto, čeprav je bila v polfinalu zelo blizu uspehu in s tem uvrstitvi v veliki finale.
Na polfinalu, ki je potekal v Velenju, so Ormožani zabeležili dve zmagi (Gimnazija Šiška 19:14, ŠC Škofla Loka 28:15) in en remi (ŠC Velenje 14:14), kar je zadostovalo za 1. mesto. Zaigrali so: Matej Bezjak, Tit Grabovac, Blaž Majhen, Tilen Žvegla, Luka Matjašič, Luka Potočnjak, Filip Kirič, Alen Šeliga, Anže Miklin, Jan Štibler, trener Saša Prapotnik, pomočnik trenerja Uroš Krstič, vodja moštva Aleš Jurčec.
„Čestitke ekipi za prikazano igro v Velenju. Pozna se, da nosilci naše ekipe že igrajo vidno vlogo v 1. B-li-gi. Veseli nas, da bomo domačini zaključnega turnirja, kjer bomo poskušali izboljšati lanskoletni rezultat. Rokometaši na Gimnaziji Ormož so vključeni v program Rokometne zveze Slovenije, kjer trenirajo trikrat tedensko (dvakrat trening rokometa, enkrat trening fitnesa). Na tak način omogočamo, da otroci ob vstopu v srednjo šolo ostanejo v Ormožu in se obenem šolajo na Gimnaziji Ormož (ta ponuja tri programe) ter ostanejo še naprej dejavni po svojih klubih. Veseli nas, da bo naslednje leto ekipa še močnejša, saj nas od te ekipe ne zapušča prav nihče, na ormoško gimnazijo pa pridejo nekateri novi ro-kometaši. Točni termin Final 4 še ni znan, znani smo le mi kot domačini," je o uspehu ormoških gimnazijcev povedal trener Saša Prapotnik.
Uspehi rokometašev iz OŠ Ormož in Gimnazije Ormož so plod dobrega dela po klubih, predvsem RK Jeruzalem Ormož in RK Velika Nedelja.
KU
Košarka • Turnir Adria Basketball Poreč 2024
Za mladimi košarkarji izjemno uspešen velikonočni turnir
Na tradicionalnem Adria Basketball turnirju, ki ga v času velikončnih
praznikov gosti mesto Poreč, je z dvema selekcijama - v kategorijah U-13 in U-15 - tudi letos sodeloval KK Ajdas Lenart, okrepljen s člani KK Ptuj. V letošnji izvedbi turnirja je sodelovalo 67 ekip iz sedmih držav,
in sicer iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Italije, Slovaške, Češke ter Združenih arabskih emiratov.
Selekcija U-13 je v skupinskem delu zasedla prvo mesto v skupini. V tem delu tekmovanja je s 46:34 premagala hrvaško ekipo Cedevita Junior, v 2. kolu je nadigrala italijan-
sko Servolano z rezultatom 52:19, za uvrstitev v finale pa je s kar 27 točkami razlike (55:28) premagalo slovito beograjsko Crveno zvezdo. V obračunu za naslov prvaka se je ekipa Ajdas Lenart pomerila z vrstniki iz Murske Sobote. V izjemno izenačeni tekmi je več zbranosti,
Selekcija Košarkarskega kluba Ajdas Lenart je v Poreču v katergoriji U-13 osvojila naslov prvaka.
borbenosti, na koncu koncev pa tudi košarkarskega znanja pokazala ekipa iz Slovenskih goric, ki je na koncu tudi slavila z rezultatom 51:45.
Med vsemi košarkarji velja posebej izpostaviti dosežek mladega Ptujčana Maja Veršiča, ki je postal najkoristnejši igralec turnirja, hkrati pa se je okronal tudi z lovoriko najboljšega strelca.
V starostni skupini U-15 se je ekipa Ajdas Lenart uspešno kosala s svojimi vrstniki iz Crvene zvezde, Murske Sobote, Servolane ter KK Ljubljana. S po dvema zmagama in porazoma je osvojila končno 3. mesto in s tem bronasto kolajno.
Z uspehi na tem velikem mednarodnem turnirju so mladi košarkarji dokazali, da se lahko enakovredno kosajo tudi z na papirju dosti bolj zvenečimi klubi, zato se za prihodnost kakovostne košarke na našem območju ni bati. Dobri rezultati so tudi posledica dobrega sodelovanja med lokalnimi klubi, predvsem med KK Ptuj in KK Ajdas Lenart.
ČG
-oto CG
Šahovski kotiček
Zarja Gomboši najboljša med dekleti
V Mariboru je potekal šesti, predzadnji turnir Štajerske kadetske lige, ki se ga je v treh starostnih kategorijah udeležilo točno 100 mladih ša-histk in šahistov.
Ptujčani v konkurenci do 9 let niso imeli predstavnika, v konkurenci do 12 let pa sta nastopila dvojčka Zarja in Svit Gomboši iz OŠ Breg Ptuj. Oba sta iz sedmih partij zbrala po 4,5 točke in s tem zasedla 9. (Zarja) in 10. (Svit) mesto v absolutni konkurenci. Pri dekletih pa je bila Zarja najboljša in je za pol točke prehitela drugo uvr-
ščeno Mio Skube.
V konkurenci do 15 let je Anej Zlatolas iz OŠ Sp. Polskava s 4,5 točke osvojil 6. mesto, Alisa Beranič iz OŠ Kidričevo pa s tremi točkami 22. mesto absolutno in 4. mesto med dekleti. Vsi štirje so tudi člani Šahovskega društva Ptuj.
Odlično drugo mesto za Toma Crnjakoviča
Šahovski klub Ig je v spomin na mnogo prezgodaj umrlo vrhunsko šahistko Vesno Rožič (umrla je leta 2013, stara komaj 26 let) organiziral že 9. memorialni turnir in obenem 20. mladinski šahovski turnir IG 2024. Kako spoštovana je bila Vesna, kaže izredno velika udeležba predvsem mladih, saj se jih je zbralo kar 125. Organi-
zator je pripravil številne nagrade in priznanja, za najboljših deset v moški in deset v ženski konkurenci tudi finančne nagrade Fundacije Vesne Rožič. Najboljši trije v posameznih mladinskih konkurencah so prejeli medalje ločeno fantje in dekleta.
Edini predstavnik Šahovskega društva Ptuj je bil Tom Crnjakovič, ki je odlično opravil svoje delo. Kot 68. nosilec je ob koncu s šestimi točkami osvojil 21. mesto, kar je 47 mest višje od začetne pozicije. Ob tem je osvojil srebrno medaljo pri fantih do 14 let, boljši je bil le Maks Veselič iz Maribora s 6,5 točke. Velja omeniti, da je Tom v posameznih dvobojih premagal šahiste z ratingom, višjim tudi več kot 200 točk.
Silva Razlag
Planinski kotiček
Lisca, 948 m
13. 4. 2024
Lisca je že stoletje med najbolj obiskanimi srednje visokimi slovenskimi vrhovi v naši deželi, služila je kot stražni hrib nad Zasavsko Posavsko dolino od Zidanega Mosta do Zagreba. Tako s svojo imenitno lego vlada nad vso širšo okolico. Razgled s širokega in razglednega vrha prekaša razglede z mnogo višjih in bolj znanih vrhov v Sloveniji. Nanjo vodijo številne široke poti in steze ter dokaj težka zavarovana plezalna pot, ki iz vseh strani vodijo na vrh.
Na Lisco se bomo povzpeli iz Krakovega po planinski poti do vasi Cerje, kjer se pot loči in nadaljevali bomo po zahtevni zavarovani planinski poti - ferati. Skupno bomo do vrha Lisce potrebovali približno 3 ure. Po počitku in okrepčilu v Tončkovem domu se bomo podali na najnižje znano rastišče zaščitenega clusijevega svišča oz. encijana. Clusijev svišč se ne pusti »udomačiti«; v preteklosti mu je grozilo izginotje, a se je pravočasno poskrbelo za njegovo ohranitev na tem Posavskem hribovju.
S parkirišča pod ptujskim gradom se bomo ob 6.00 odpeljali proti Sevnici in Krakovemu. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem, ne pozabite na dnevnik Slovenske planinske poti. V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen pri-boljšek. Na koči bo možnost toplega obroka.
Obvezna oprema za zavarovano planinsko pot (ferato): plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice, čelada, pomožna vrvica, vponka z matico, čevlji z oprijemljivim podplatom, prva pomoč! Če bo dovolj prijav, obstaja možnost formiranja skupine, ki se bo ognila ferati.
Prijave na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 9. 4., oz. do zapolnitve prostih mest. Ob prijavi navedite morebitno manjkajočo opremo. Strošek izleta je 19,50 €. Priporočamo plačilo na TRR SI56 0420 2000 0493 764, sklic 20240413, namen plačila Lisca. Vrnitev domov bo med 19. in 20. uro. Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 29. KROGA, V PETEK OB 20.15: Aluminij - Maribor; V SOBOTO OB 15.00: Rogaška - Olimpija; OB 17.30: Kalcer Radomlje -Koper; OB 20.15: Mura - Celje; V NEDELJO OB 15.00: Bravo Kostel -Domžale.
2.	SNL
RAZPORED 24. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Fužinar SIJ Ravne Systems - Kety Emmi&Impol Bistrica, Brinje Grosuplje - Rudar Velenje, TKK Tolmin - Nafta 1903, Tabor Sežana - Dravinja; V NEDELJO OB 16.00: Primorje eMundia - Krka, Beltinci Klima Tratnjek - Jadran Dekani, Triglav Kranj - Vitanest Bilje; OB 20.00: Gorica - Ilirija 1911.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 19. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Zavrč - Drava Ptuj, IBLO Podvinci - Avto Rajh Ljutomer, Hajdina - Rače, Krško - Korotan Prevalje; ob 18.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Premium Dobrovce; V NEDELJO OB 16.00: Šmartno 1928 - Šampion, Koroška Dravograd -ZASE Videm.
Super liga
RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Grajena ANpro - Ormož, Markovci - Apače, Boč Poljčane - Središče; V NEDELJO OB 15.00: Gorišnica - Stojnci, Bukovci - Gerečja vas.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Rogoznica - Makole Bar Miha; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Tržec, Skorba - Dornava Digitalpartner.si; OB 15.00: Pragersko - Podlehnik.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Oplotnica Senčila Seni-ca - Polskava avtop. Grobelnik, Zgornja Polskava - Leskovec; V NEDELJO OB 15.00: Cirkulane - Slovenja vas SMS sanacija.
Futsal • 1. SFL, končnica
ČETRTFINALE, 3. TEKMA: Meteorplast Šic bar - THE Nutrition Extrem (v petek ob 20.30 v dvorani ŠIC v Ljutomeru).
Namizni tenis • DP za kadete in kadetinje
V soboto in nedeljo, 6. in 7. aprila, bo NTK Cirkovce v športni dvorani Kidričevo organiziral državno prvenstvo za kadete in kadetinje. Mladi bodo nastopili v posamični konkurenci (kadetinje, kadeti) in med dvojicami (dekleta, fantje, mešano). Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 10. uri, pravico nastopa pa imajo igralci in igralke, rojeni po letu 2009.
Judo • 37. mednarodno prvenstvo za pokal Ptuja 2024
Judo klub Drava Ptuj ob letošnji 64-letnici delovanja organizira že 37. zaporedno tekmovanje za pokal Ptuja. Tekmovanje, ki šteje tudi za Slovenski pokal za mlajše dečke in deklice do 12 let, bo v soboto, 6. aprila, v dvorani Center na Ptuju. Tekmovanje za Slovenski pokal za mladince in mladinke ter mlajše člane in članice bo letos v oktobru.
Z dobro organizacijo in številčno udeležbo tekmovalcev in tekmovalk na tem tekmovanju v preteklih letih je JK Drava Ptuj uspelo to prvenstvo uvrstiti tudi v točkovanje za Slovenski pokal. Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah, začele pa se bodo ob 10. uri, ko bodo na blazine stopili mlajši dečki in deklice (U-12) ter cicibani in cici-banke (U-10 in U-8). Ob 13. uri se jim bodo pridružili kadeti in kadetinje (U-18) ter starejši dečki in deklice (U-15). Uradno odprtje tekmovanja bo ob 10. uri. Domači tekmovalci bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah.
Jože Mohorič
petek • 5. aprila 2Q24
Zanimivosti
Štajerski	IT
Kaj bomo danes jedli
SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
cvetačna kremna	goveja juha,	piščančji paprikaš,	zelenjavna	piščančji ražnjiči,	krompirjev golaž,	zelenjavna kremna
juha, testenine	govedina z rdečim	široki rezanci	enolončnica, koruzni	pečen krompir, rdeča	hrenovka	juha, ocvrt oslič,
carbonara, zeljna	vinom, kruhova		kruh, jabolčna pita	pesa v solati		francoska solata
solata	štruca, solata					
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Govedina z rdečim vinom
1	kg govejega mesa (kot za golaž) 0,5 l rdečega vina 0,5 l čiste goveje juhe
2	žlici ostre moke 100 g slanine 1 čebula
1	rumen in 1 oranžni korenček 500 g šampinjonov sol po okusu poper po okusu
2	lovorjeva lista nekaj vejic svežega peteršilja 1 žlička timijana 1 žlica paradižnikove mezge
Govedino narežite na večje kocke, korenček na debelejše kolobarje, slanino na manjše kocke (ali tanke trakce), šampinjone prerežite na pol in čebulo na večje kocke. Pripravite se pekač s pokrovom (če ga nimate, pa lahko pokrijete tudi z aluminijasto folijo). V ponvi na dveh žlicah olivnega olja tri minute pražite slanino, da postane hrustljava, nato jo odstranite iz posode in dajte v pekač. Goveje kocke potresi-
te z moko in jih na preostali maščobi popecite z vseh strani, da zakrknejo. Pecite v več manjših delih, da kocke hitro zakrknejo in ne spustijo soka. Ko porjavi-jo, jih vzemite iz ponve in dajte v pekač. V ponev dajte korenje, šampinjone in čebulo ter pražite tri minute, da se lepo zapeče in jih dajte v pekač. Začinite s soljo, poprom, timijanom, lovorjevim listom in dodajte paradižnikovo mezgo. Vse dobro premešajte in zalijte z jušno osnovo ter vinom. Pekač pokrijte in dajte v pečico, segreto na 160 °C ter pecite vsaj tri ure, dlje časa, kot se kuha, boljše bo.
Kruhova štruca
•	350 g starega kruha ali žemelj
•	2 žlici olja
•	1 čebula
•	majhen šopek svežega peteršilja
•	2 jajci
•	250 ml mleka
•	sol po okusu
•	poper po okusu
•	2-3 žlice moke (po potrebi)
Kruh narežite na majhne kocke (velikosti približno 1x1 cm), ki jih stresite v večjo skledo. Čebulo olupite, jo drobno sesekljajte in na segreti maščobi svetlo
rjavo popražite, nato pa jo dodajte h kruhu. Dodajte še jajci, mleko, poper, sol in sesekljan peteršilj. S kuhalnico dobro premešajte, da se vse kocke navlažijo, potem pa nekaj minut pustite stati, da se dobro prepoji. Če se vam zdi zmes preveč suha, prilijte še malo mleka, če je premokra, pa dodajte malo moke.
Maso oblikujte v štruco, ki jo zavijte najprej v prozorno folijo za živila, potem pa še v aluminijasto folijo, da med kuhanjem ne teče ven. Kuhajte v osoljenem kropu 1-1,5 ure (odvisno od debeline štruce).
Hajdina • Utrinek velike noči
Bogata velikonočna razstava
Na Hajdini so ob veliki noči pripravili razstavo pirhov in izdelkov ročnih del Moči ob razstavi so združile članice Društva žena in deklet občine Hajdina ter Društva upokojencev.
Foto: MZ
Razstavo so svečano odprli na velikonočno soboto.
Razstava je bila na ogled tri dni, od velikonočne sobote do ponedeljka. Na lično pogrnjenih mizah v dvorani društva upokojencev so razstavili lepo število pisanic. Jajca so okrasili z različnimi tehnikami. Nekatere so imele kvačkano, pleteno ali 3D origami oblekico, druge so oblepili z majhnimi perlicami, tretje so bile okrašene s servietno tehniko, četrte kuhane v čebulnih olupkih, pete so bile čisto običajne pisanice - pobarvane v živahne barve. Mize so krasili ročno izdelani prti in prtički (vezeni, kvačkani, klekljani), rože iz papirja in nogavic, ročno izdelan nakit in voščilnice, okrašeni kozarci, uokvirjene vezenine in drugi umetniški izdelki. Tudi pletenih izdelkov iz šibja ni manjkalo, po njih so Hajdinčani še posebej prepoznavni. Na mizi je bil velikonočni zajtrk: šunka, klobasa, kuhana jajca, nastrgan hren, potica in rozinov kruh.
Hajdinčanke so izdelke za razstavo ustvarjale dalj časa. „Srečujemo se vsak ponedeljek, običajno se ukvarjamo z ročno-
delskimi izdelki. Včasih kaj skuhamo, odvisno od želja članic. Pride tudi dan, ko samo klepetamo, igramo karte ali pikado. Bistvo je, da se družimo. Letos smo imele delavnico izdelava cvetja iz žice in nitk, izdelovale smo še rože iz svilenih nogavic. V minulih letih smo se naučile klekljanja in več tehnik za ročna dela, denimo pergamo vizitke, kvirling, 3D-origami, servi-etna tehnika in še kaj bi se našlo. Na kreativno druženje prihajamo celo leto, enkrat mesečno ima-
mo sestanek upravnega odbora. Skupaj ustvarjamo člani Društva upokojencev ter Društva žena in deklet občine Hajdina. Letošnja velikonočna razstava je rezultat meddruštvenega sodelovanja," je pojasnila Marija Pulko. Dodala je, da lahko na naslednjo razstavo izdelkov ročnih del računamo čez dve leti. V enem letu tako bogate zbirke ni moč ustvariti. Za vsako razstavo želijo, da so na njej razstavljeni novi izdelki. „Razstavni prostor je velik in treba je zbrati
kar lepo število izdelkov. Kar je na razstavi izjemoma starega, so samo izdelki na temo velike noči, ki so tradicionalnega značaja. Ostalo je vse novo."
Članice društva žena in deklet občine Hajdina bodo v prihodnje dobile nove prostore. V turističnem objektu na Mariničevi domačiji, za katerega je občina pridobila državni sofinancerski delež, so namreč predvideli tudi prostore za druženje žensk na podeželju.
MZ
Ptuj • Medobčinsko društvo invalidov Ptuj
Razstava izjemnih ustvarjalk
V prostorih Medobčinskega društva invalidov Ptuj so 26. marca odprli letošnjo velikonočno razstavo, ki je prava paša za oči.
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih Medobčinskega društva invalidov Ptuj je na ogled razstava vrhunskih velikonočnih izdelkov.
Zveste tradiciji ohranjanja ročnih del iz preteklosti so članice sekcije ročnih del, ki povezuje 22 izjemnih ustvarjalk z mentorico Zdenko Burina, ustvarile pisano paleto najrazličnejših izdelkov, ki krasijo velikonočno mizo in dom. Pri tem so uporabile različne tehnike, v glavnem pa so ustvarjale iz recikliranega materiala. S svojimi čudovitimi izdelki tradicionalno sodelujejo na razstavah Zveze društev invalidov Slovenije, prav tako tudi na razstavah podravske koordinacije.
Sekcija ročnih del spada med najaktivnejše sekcije Medobčinskega društva invalidov Ptuj, ki po pridobitvi prostorov v pritličju Platane na Potrčevi cesti 15 skrbi tudi za urejeno podobo izložbenega okna skozi vse leto.
18 Štajerski
Naše prireditve
petek • 5. aprila 2024
Velika Nedelja • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 10. sezona
Pevci z Ormoškega ponovno navdušili
V kulturni dvorani pri Veliki Nedelji so 27. marca nastopili mladi pevci iz osnovnih šol občin: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Prevladovale so pevke, le v triu je zapel en fant. Tudi letošnji nastopi pevskih talentov so bili zelo ubrani, doživeti in opazno z velikim napredkom v kakovosti petja in v želji postati zmagovalci 10. sezone. Zlasti je ta opazen pri vseh tistih, ki v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo vztrajajo že nekaj sezon.
Spodbudno pa je, da se jim pridružujejo novi, ki želijo tudi pevsko napredovati, predvsem pa s svojim petjem obogatiti šolske in druge odre. Ni toliko v ospredju tekmovalnost kot petje lepih slovenskih pesmi, bogatenje osebnosti in iskanje priložnosti v novih izzivih ter napredka.
Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž s sodelovanjem v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo na široko odpirajo vrata pevskim in glasbenim talentom, ki imajo vso podporo šol in staršev. V deseti sezoni se ta vse bolj širi v slovenski prostor, vedno več je občin in osnovnih šol, ki spoznavajo prednosti tega projekta za vsestransko rast in razvoj mladih talentov. Tudi v novi sezoni predizbori potekajo v sproščenem okolju, za mizo na odru, kjer se v pogovoru z voditeljem Daliborjem Bedenikom tekmovalci skušajo znebiti čim več treme. K temu prispevajo tudi spremembe v izbiri zmagovalcev, ki jih komisija izbere dan po izboru in so objavljeni v osrednji lokalni informativni oddaji Radia Ptuj, zvečer pa tudi na družbenih omrežjih. Tudi v letošnji sezoni bosta zmagovalca prejela lastni pesmi, darilo Sazasa. Finale bo 7. septembra, še prej pa bodo junija potekali trije polfinali, v Mariboru, Celju in na Ptuju. V letošnji sezoni vsi nastopajoči prejmejo praktična darila Vivapen in Target.
Iz OŠ Ormož sta v polfinale napredovali: Hana Štrman v mlajši kategoriji, v starejši Teja Vaupotič. Iz OŠ Središče ob Dravi je uspelo Nini Smontara v mlajši kategoriji, v starejši Lani Meznarič. Iz OŠ Ivanjkovci je na oder stopila le Teja Krajnc v mlajši kategoriji ter se avtomatično uvrstila v polfinale. V polfinale je iz OŠ Sveti Tomaž v mlajši kategoriji napredovala Maja Munda, v starejši Glorija Vočanec. OŠ Velika Nedelja bo v polfinalu v mlajši kategoriji predstavljala Nela Senica, v starejši pa trio: Anže Plohl, Hana Ozmec in Ela Gašperič. (MG)
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Glorija Vočanec, 8. r., OŠ Sveti Tomaž, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto), zmagovalka v starejši kategoriji: „Uvrstitev v polfinale mi veliko pomeni, to je bila moja velika želja. Pesem, ki sem jo zapela, mi glasovno zelo leži. Želim si nastopiti tudi v finalu letošnjega projekta. Pojem od tretjega razreda OŠ, petje mi pomeni sprostitev, veselje, srečo. Še naprej bom tudi pisala lastno glasbo, kmalu bom izdala lasten album, na katerem bodo tri moje pesmi, sedem pa jih je prispevala moja mentorica."
Lana Meznarič, 7. r., OŠ Središče ob Dravi, pesem Tam, kjer sem doma (Edvin Fliser), zmagovalka v starejši kategoriji: „Veliko mi pomeni, da sem se uvrstila v polfinale, ker sem se tudi za letošnji nastop zelo trudila. Doslej sem na tem odru že nastopila trikrat. To je moj drugi polfinale. To pesem sem si izbrala zato, ker govori o domovini Sloveniji in se te močno dotakne. Letos si želim zapeti tudi v finalu. Petje mi pomeni zabavo, sprostitev. Najraje pojem slovenske pesmi."

k *i'* %
Foto: Črtomir Goznik
Hana Štrman, 5. r., OŠ Ormož, pesem Tople oči (Nina Pušlar), zmagovalka v mlajši kategoriji: „To, da sem se uvrstila v polfinale, mi veliko pomeni. Za nastop sem se dobro pripravila, potrudila po najboljših močeh. Letos sem prvič nastopila. S projektom me je seznanila učiteljica, ki me je prva vprašala, ali bi tudi sama sodelovala. Vesela sem, da sem se odločila, starši me podpirajo. Pela sem že v vrtcu. Všeč so mi pesmi, ki jih pojejo Nina Pušlar, Nika Zorjan in Eva Boto."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Maja Munda, 4. r., OŠ Sveti Tomaž, pesem Skozi leta (Ansambel Saša Avsenika), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Lani sem prvič sodelovala v tem projektu. Vesela sem, da sem se uvrstila v polfinale, nisem pričakovala. Rada imam narodno-zabavno glasbo, rada pojem te skladbe, rada jih poslušam. Od vseh narodno-zabavnih ansamblov mi je najbolj všeč prav glasba Ansambla Saše Avsenika. Želim si, da bi nastopila tudi na finalu letošnje jubilejne sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo."
Nina Smontara, 5. r., OŠ Središče ob Dravi, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela uvrstitve v polfinale, to sem si zelo želela. Konkurenca je bila velika, zato sem še toliko bolj vesela. Pri izbiri pesmi mi je pomagala učiteljica petja na GŠ Ormož Tina Pečar Laznik. Igram tudi klavir. Všeč so mi pesmi Nine Pušlar, Nike Zorjan in Ditke. Nastopiti želim tudi v finalu, želim pa si tudi zmago. Potrudila se bom."
Občina Ormož, Občina Sveti Tomaž, Občina Središče ob Dravi, Komunalno podjetje Ptuj, I-vent, Lesnina, E-PLAST, Alojzv Požgan, s. p., Dravske elektrarne Maribor, Vivapen, Target, Silkem, Marjan Kupčič, Kovinarstvo Žvegla, BENO MGE Bernard Kolarič, Lesko Simona Lešnik in Sazas.
KOVINARSTVO ZVEGLA d.O.O.
Opekarniška cesta 17/c, 2270 Ormož GSM: 041 942 086 (Marjan) 031 896 305 (Marko) E-mail: kovinarstvo.zvegla@gmail.com
KOVINARSTVO
Svojim strankam nudimo široko paleto storitev:
•	razrez
•	krivljenje
•	nc krivljenje
•	izsekovanje
•	brušenje
•	struženje
•	varjenje
Poleg tega pa proizvajamo različne kovinske izdelke - tečaje, rešetke, držala, cilindre,...
KOVINSKE KONSTRUKCIJE
Po meri proizvajamo:
•	nadstreške
•	stopnice
•	garaže
•	konstrukcije
•	kovinske kovaške ograje
OGRAJE
Po naročilu izdelujemo, dostavimo in zmontiramo:
•	vrtne ograje
•	balkonske ograje
•	cestne ograje
•	mostne ograje
•	kovane ograje
KMETIJSKA IN GRADBENA MEHANIZACIJA
•	riparji
•	podrahljači
•	mulčarji
•	ravnalne deske
•	plužne deske
•	izkopne žlice
•	podvozja
•	hitre menjave
•	kmetijske planirne brane
•	nosilni transportni zaboji Prav tako tudi obnavljamo in servisiramo traktorske ter kamionske prikolice vseh vrst.
Foto: Črtomir Goznik
Ela Gašperič, Hana Ozmec in Anže Plohl, 6. r., OŠ Velika Nedelja, zmagovalci v starejši kategoriji, pesem Mambo Kings (Balerina): „Trio smo, ker zelo radi pojemo in se tudi zelo dobro razumemo, smo veliki prijatelji. Zelo pa se ujemajo tudi naši glasovi. Zelo veliko bi nam pomenilo, če bi uspeli tudi v polfinalu in kasneje v finalu. Zelo si želimo zmagati, še bolj se bomo potrudili, da bi nam uspelo. Že za predizbor smo veliko vadili. Radi imamo slovenske in angleške pesmi. Pesem Balerina smo si izbrali zato, ker nam leži melodija, dobro poznamo tudi besedilo, zato smo jo lahko tudi dobro zapeli."
petek • 5. aprila 2Q24
Naše prireditve
Štajerski	1S
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Teja Vaupotič, 6. r., OŠ Ormož, pesem Nebesa (Maraaya), zmagovalka v starejši kategoriji: „To je moj drugi polfinale, lani sem zmagala v mlajši kategoriji, in moj četrti nastop v tem projektu spodbujanja petja slovenskih pesmi. Želim pa si, da bi prišla tudi v finale. Pesem sem si izbrala sama, zelo mi je všeč, Maraayo pa tudi rada poslušam. Všeč pa so mi tudi BQL in Klara Jazbec. Vsa leta pojem tudi v šolskem zboru.
Teja Krajnc, 5. r., OŠ Ivanjkovci, pesem Dva policaja (Natalija Verboten), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem bila vesela, da so bile skupaj z mano na odru tudi tri plesalke. Vesela pa sem tudi, da sem se uvrstila v polfinale. Pojem zelo kratek čas, za sodelovanje v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sem se odločila sama. Tudi v polfinalu želim kar najlepše zapeti."
Nela Senica, 5. r., OŠ Velika Nedelja, pesem Za božič kot otrok (Eva Boto), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Že lani sem se uvrstila v polfinale, sodelujem pa že četrto leto. Zelo rada pojem. Pri izbiri letošnje pesmi mi je pomagala učiteljica, pa tudi mama. Zelo mi je všeč, Eva Boto pa je tudi zelo dobra pevka. Všeč so mi tudi pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, BQL in Polkaholiki. V polfinalu želim čim bolje zapeti in se uvrstiti tudi v finale."

SS
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Iz OŠ Ormož so nastopili: Ema Havlas, Maja Vaupotič in Hana Štrman v mlajši kategoriji, v starejši: Megi Babič, Teja Vaupotič in Neža Horvat.
Iz OŠ Središče ob Dravi so nastopili: Gabriela Maher Balog, Katarina Sok Novak, Marina Maher Balog, Brina Žajdela, Mia Horvat, Valentina Krničar in Nina Smontara v mlajši kategoriji, v starejši: Lana Meznarič.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Iz OŠ Sveti Tomaž so nastopili: Zala Hebar, Maja Munda in Maša Žuran v mlajši kategoriji, v starejši: Glorija Iz OŠ Velika Nedelja so nastopili: Julija Zamuda, Mija Marin in Nela Senica v mlajši kategoriji, v starejši: Anže Vočanec in Teja Stajnko.	Plohl, Hana Ozmec in Ela Gašperič.
Štajerski
radioPTUI	/ í^
Sponzorji projekta
s* rt SEZONA
1U. PROJEKTA
KOMUNALA PTUJ
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
novi tednik
Eiplast
*
uiunpen
t ödem
SILKEM
Dravske elektrarne Maribor
Skupina Ohse
Dobrodošli doma
XXX
i-Vent
Smart ventilation

sa
SAZAS
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 5. aprila 2024
slikar mavec
redovnik
grška igralka papas
del trebušne mrene, s katerim je (revo pritrjeno na hrbtenico
dramatik in pesnik 2UPANCK
pevka
ZnidariC
rdeča, sladkorna?
fevdalni turški oblastnik
lepilo
alfred nobel
cola, palec
goveji mladic
inso-lacija
linčanje
4. in 13.
črka abecede
okrasna rastlina z dišečimi cveti
Facelina dubia
Ima na gosto porasle cerate. Obustna izrastka sta ozka in dolga. Rinoforja sta enostavna oziroma brez lamel in krajša ob obustnih izrastkov. Oči se nahajajo v zadnjem delu baze rinoforjev. Noga tvori par trikotnih propodialnih izrastkov. Cerati so na sredini hrbta najdaljši, proti bokom pa čedalje krajši. Telo je prozorno rumeno. Za rino-forjema preseva oranžna barva požiralnika. Po telesu, finoforjih, obustnih izrastkih in ceratih so bele pike ali pege. Skozi cerate preseva zelenkasta barva prebavne žleze. Vrhovi ceratov so beli. Zraste do 4 cm.
Življenjsko okolje: Živi predvsem v zgornjem infralitoralnem pasu pod kamni, na vrveh in na školjčnih lupinah, poraslih s polipi trdoživnjakov.
Tedenski horoskop

j
OVEN
(21. 3. - 20. 4.)
Nekaj zdrave previdnosti glede ljubezni ne bo odveč. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki imajo za vas pomembna sporočila. Pravzaprav ne boste smeli stvari pometati pod preprogo. Na pravilen način bo treba ločevati zrno od plev. Zavedajte se, da iz
majhnega raste veliko. _^
BJk> BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Prazniki, ki so pred vrati, vam bodo podarili upanje in ljubezen. Če ste rojeni v zadnji dekadi znamenja, se vam bo izpolnila srčna želja. Pomladno hrepenenje bo v vas prebudilo umetniško in kreativno izražanje. Obiskal vas bo velikonočni zajec. Spremljala vas bo sreča.
cO-
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Odgovorno se boste lotili novih zamisli. Obdobje preobrazbe vam bo vlilo notranje moči. Čeprav boste globoko v sebi občutili ravnovesje, prihaja čas nekih preizkušenj. Največ se boste naučili od ljudi, ki bodo prihajali v vaše življenje in vam bodo tako učenci kot učitelji.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.)
Ugodnosti vas bodo čakale glede duhovnosti in ezoterike. Istočasno boste morali na pravilen način ločevati zrno od plev. Postali boste nekoliko tišji in bolj skrivnostni. Zadeve dodobra analizirajte v svoji duši in se na podlagi tega odločite. Poslovni uspehi se bodo vrstili.
j/fl f2VO5J-C2l0A6.)
A
Prizadevali si boste na pravilen način reči bobu bob. Največ energije in dokazovanja bo gotovo na delovnem mestu. Pravilno bi bilo, da bi prisluhnili drugim in se tako izpilili v diplomaciji. Postali boste tudi neomajni v tistem, kar zagovarjate. Odzvati se bo treba naravi.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Pri vas doma bo zelo zabavno in veliko bo priložnosti za zabavo. Vsak prosti trenutek boste izkoristili za tisto, kar vam je všeč. Pravilno bo, da se ukvarjate s športnimi aktivnostmi. Na drugi strani vam bo življenje postavilo neke meje. Izzive boste iskali v službi in srečo v globini duše.
AVTOGIR - starejša, helikopterju podobna letalna naprava, KELVIN - enota za merjenje temperature, SCARLATTI, Alessandro - baročni italijanski skladatelj
Ptuj • 150. obletnica rojstva generala Rudolfa Maistra
Spomin na domoljuba
Ob spomeniku Rudolfa Maistra - Vojanovega je 29. marca potekala slovesnost v počastitev 150. obletnice njegovega rojstva. Pripravilo jo je ptujsko Društvo generala Maistra.
Foto: Črtomir Goznik
S spominske slovesnosti ob 150. obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra
Ob njegovih članih so se je udeležili dijaki ŠETK Ptuj. Generalove pesmi pa so recitirali Alem Alagic, Ivo Skerbiš in Žana Janše.
Predsednik Društva Štefan Čelan je spomnil na veličino njegovih dejanj in misli, ki naj jih v svojem srcu nosijo tudi mladi. Bolj ali manj ga poznamo vsi po tem, da nam je priboril slovensko ozemlje. Na dan 150. obletnice generalovega rojstva je potekalo tudi regijsko srečanje mladih raziskovalcev Bistroum, na katerem je bila predstavljena raziskovalna naloga s ciljem pokazati, da je bil general Rudolf Maister predvsem izjemen vizionar, domoljub ter razgledan človek. Zavedal se je, da je lepota tega sveta v različnosti in da je kulturo še tako majhnega naroda treba ohraniti. „Raznolikost tega sveta je vrednota generala Maistra, ki jo je treba negovati," so besede, ki jih je Čelan še posebej naslovil na mlade, ki naj spoštujejo svojo domovino, četudi je včasih mačeha.
Osebna knjižnica generala Rudolfa Maistra, ki je danes narodni spomenik, šteje okrog 6.000 knjig, med njimi - zanimivo - ni nobene z vojaško vsebino. Društvo generala Maistra Ptuj bo v letu 2024, ki je razglašeno za Maistrovo leto, izvedlo simpozij in priložnostno razstavo, na kateri bo predstavilo svoje dosedanje delovanje
MG
Hajdina • Biblija dogodkov in prireditev
Koristen občinski smerokaz
Občina Hajdina je v nakladi 1.500 izvodov izdala celoletni program prireditev. Publikacijo so prejela vsa gospodinjstva v občini.
Barvna knjižica ima 52 strani, veliko je slikovnega gradiva in utrinkov z minulih dogodkov, posebej za vsak mesec so objavili seznam letošnjih prireditev. Vodič po hajdinskih prireditvah je zelo priročen, v njem so med drugim zbrani vsi podatki o društvih, vaških odborih in nasploh družbenem življenju v občini.
Prvo letošnjo izdajo so natisnili pred velikonočnimi prazniki. V knjižici so objavili kontakte - telefonske številke vseh predsednikov
društev in predsednikov vaških odborov. Na Hajdini deluje več kot 30 društev. Imajo 12 športnih društev, sedem kulturnih, pet gasilskih, štiri društva žena in deklet. Med društvi so še turistično, upokojensko, lovsko in ribiško ter Rdeči križ ter svojo športno in kulturno zvezo, gasilsko poveljstvo ter komisijo za mlade. „Ponudba dogodkov, ki so jih pripravili društva, klubi, zveze in druge organizacije, je izredno pestra. Prepričan sem, da bodo na enem mestu zbrani podatki služili boljši informiranosti občanov. Vsem organizatorjem se zahvaljujem za uspešno izvedene projekte v preteklem letu in želim, da vse za letos načrtovane dogodke izpeljemo v skladu s pričakovanji," so besede, s katerimi je izdajo letošnje publikacije - prireditvenika pospremil haj-dinski župan Stanislav Glažar.
MZ
V prireditveniku so podatki o več kot 200 prireditvah v letošnjem letu.
(21. 6. - 22. 7.)
RAK
Harmonija časa bo božala vašo dušo. Počutili se boste ljubljeni in spoštovani. Junijski predstavniki bodo veliko časa namenili ustvarjanju in družini. Če praznujete rojstni dan julija, boste odšli na poslovno pot v tujino. V ljubezni bo veliko romantike in slediti boste morali sebi.

W
LEV
(23. 7. - 22. 8.)
Obetajo se zanimivi in pestri dnevi. Prirojena samozavest vam bo koristila na delovnem mestu. Ne boste smeli odlašati, naredite zadeve tako, kot boste občutili. Na delovnem mestu bo usoda poskrbela za to, da boste vajeti vzeli v svoje roke. Doma bo veselo.
DEVICA
(23. 8. - 22. 9.)
Globoko v sebi boste občutili notranjo moč, voljo in pogum. Ravno zaradi tega boste v celoti kos vsem obveznostim, ki jih boste imeli. Pisane barve sreče boste morali vnesti v sivi vsakdan usode. Ob koncu tedna vas čaka zanimivo srečanje.
- KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Trenutki sreče ne bodo za vas nekaj samoumevnega, ampak nagrada za trdo delo. Postali boste zelo odprti za tuje mnenje in se boste senzitivno lotili tistega, kar vam bo v osnovi prinašalo uspehe. Pozornosti se bodo korak za korakom lesketale v ljubezni. Tam se boste učili in pilili.
VODNAR

(21. 1. - 18. 2.)
Nekaj zdrave previdnosti v tem tednu ne bo odveč glede službe. Notranji mir boste pridobili s tem, da se odpravite v naravo in da počnete tisto, kar vas bo veselilo. Na delovnem mestu se boste na vsak način želeli dokazati in verjemite, da vam bo v celoti uspelo.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Harmonija v družini vas bo napolnila z obilico energije. Prav gotovo zelo radi pišete in čas bo v tem tednu namenjen ustvarjanju. Na delovnem mestu bo zelo bučno, čeprav si tega ne boste želeli. Čaka vas delovni izziv. Partnerjevi nasveti bodo balzam, trenutki tišine pa svoboda.
petek • 5. aprila 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Markovci in Osnovno šolo Markovci vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Markovci.
Vidimo se v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri v večnamenski dvorani Markovci.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Markovci.
radioPTUI
Štajerski
radio celje ■ novi tednik
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z ^glOc^V^ Mestno občino Ptuj ter Osnovnimi r^^fo—šolami Breg, Ljudski vrt, Mladika in zj^ ^^ ^^^OlgeMegličvabinaprireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih šol iz Ptuja.
Vidimo se v torek, 9. aprila, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Breg.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Mestna občina Ptuj. Štajerski1
radioPTUI
radio celje ■ novi tednik
Dobrodošli doma
i Vent
Smart ventilation
uiunpen
ŽIVEX I
Vse za zunanjo ureditev
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 2. aprila 2024
KOLOFON
mobilni aplikaciji
Štajerski tednik Android naprave
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
EKSKLUZIVNO
DEJAN DOGAJA IN KIARA HAAS PRVIČ O SVOJI ZVEZI
Ljubezen jima daje krila
MIHAVODIČAR PREKIPEVA OD SREČE
Poleti bo tretjič očka
RAZNEŽENI MAGNIFICO
Dve novi ljubici ima!
VSESTRANSKI SANDI MOREL
Rad izziva tako sebe kot druge
O ČEM SANJA MEI RABIČ?
Raje zdravnica kot igralka
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
torek • 2. aprila 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudim kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 1 12. Srečko Turk, s. p., Mure-tinci 44a, Gorišnica.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26,
www.ramainox.si.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8.do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
V NAJEM vzamem njive na Hajdini, Pobrežjv u, Sturmovcih, Zg. Pristavi. Najemnina 300 €/ha. Tel. 041 881 643.
PRODAM okrogle bale sena in slame, Destrnik. Tel. 041 512 202 ali 051 220 023.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, cepljene po programu, prodajamo, možna brezplačna dostava po celi Sloveniji, tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
KUPIM traktor in nekaj priključkov. Tel. 041 597 984.
PRODAM seno in silažne bale sena. Tel. 041 984 306.
Pride čas, ko bolečina v hvaležnost se spremeni, telo je le lupina, duša pa naprej živi. Le mir in pokoj mi dragi želite, zame molite in lučko v spomin prižgite.
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi in stric
Martin Avguštin
S PTUJSKE GORE 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dober namen ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku Toniju Brinjovcu za molitev, čuteče besede in lepo opravljen cerkveni obred, gospe Mariji za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, podjetju Talum za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala DU Ptujska Gora. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01
^ arodno abavne ^ ^ lasbe
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.
NEPREMIČNINE
KUPIM hišo z zemljiščem, takoj vse-ljivo, z vso potrebno dokumentacijo, cena do 70.000,00 evrov, tel. 040 245 137.
FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
PRODAMO - enoto dvojčka v Zabjaku (Ptuj) - novogradnja, skupaj 163,11 m2, 366 m2 zemljišča. Cena: 295.000 EUR,5k tel.: 041 933 151-* Kt/rlAX 02 620 88 16.
* POETOV IO
www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
PVC okna, vrata, senčila
PRODAM jahalne škornje številka 44, malo rabljene, v odličnem stanju, zelo ugodno. Tel. 031 258 643.
NUJNO iščem osebo za pomoč na domu za starejšo osebo. Tel. 040 203 279.
Petek, 6. septembra 2024

Prijave na razpis www.ptujski-festival.si
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Doua Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
www.roletarstvo-arnus.si
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
02 788 5417 041 650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
www.tednik.si
Štajerski
v digitalni knjižnici: www.dlib.s
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ativase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika. zase alijo kot izvirno in unikatno Zarito podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 3410. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
<n 'c
T3
(D
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na te.
OSMRTNICA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila naša draga
Ljudmila Vrabl
ROGOZNIŠKA CESTA 11, PTUJ
Od nje se bomo poslovili v petek, 5. 4. 2024, ob 13. uri na starem rogozniškem pokopališču. Žara bo položena v kapelo starega rogozniškega pokopališča na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoči: vsi njeni
Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč... Le mir in pokoj mi, dragi, želite . In zame prižgite lučko v spomin .
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tete
Marije Majcenovič
IZ DOLAN 34
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani. Zahvala tudi Domu upokojencev Muretinci za skrb in nego, pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj, župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, spokojno spiš, v naših srcih naprej živiš.
SPOMIN
Marija Klaneček
rojena Krušič
ORMOŠKA CESTA 76
Minevata dve leti, odkar naju je zapustila draga mama in tašča. Hvala ti za vse.
Hvala, ker obiskujete grob in prižgete svečo.
Tvoji najdražji
Nisi odšel iz našega življenja, si še vedno tukaj med nami, nekako navzoč in oddaljen ter obenem daleč in blizu, daješ nam moč, ki jo potrebujemo, da živimo naprej brez tebe.
VSPOMIN
Danes mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Franc Forštnarič
1939-2023
IZ BUKOVCEV 118
Hvala vsem, ki z lepo mislijo ali svečko počastite spomin nanj.
Njegovi najdražji
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 5. aprila 2024
Ormož • Krajevni praznik KS Velika Nedelja
Središče ob Dravi • Tridnevno velikonočno slavje
Selitev v nove prostore
Vüzem na Grabah
Letošnje prireditve ob krajevnem prazniku so v Veliki Nedelji začeli s sobotnim druže- Člani Mladinskega društva Obrež so bili tudi med letošnjim velikonočnim koncem te-njem pri gasilskem domu.	dna zelo aktivni.
Nova otroška igrala za velikonedeljskim vrtcem lahko otroci uporabljajo tudi v popoldanskem času in ob koncu tedna.
Dogajanje pa je bilo najbolj pestro na velikonočni ponedeljek. Športno društvo Top je v zadružnem domu organiziralo turnir v hitropoteznem šahu, v avli je bila ves dan na ogled razstava pisank, ki so jih izdelali otroci iz vrtca ter mladina iz PGD Velika Nedelja in Društva prijateljev mladine, pred zadružnim domom pa so postavili velikonočno tržnico. Vrhunec praznovanja je bila večerna osrednja proslava v kulturni dvorani, ki jo je KS Velika Nedelja pripravila v sodelovanju z velikonedeljsko osnovno šolo, na njej pa so podelili tudi plakete najzaslužnejšim krajanom.
Za popoldansko igro
Po proslavi so še uradno predali v uporabo tudi nove prostore krajevne skupnosti in nova otroška igrala za vrtcem. »Doslej je bilo tako, da se otroci po zaprtju
vrtca niso imeli kje igrati. Zdaj ni več tako, saj so nova igrala namenjena vsem tudi v popoldanskem času in ob koncu tedna,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Janko Meško. Ker jim še ni uspelo postaviti klopi in košev za odpadke, starše prosijo, da sami poskrbijo za čistočo. »Poskrbeli smo tudi za okolico teniških igrišč. Posejali smo novo travo in uredili odvodnjavanje, ki je bilo nujno, saj je tam redno poplavljalo.«
Z naštetim pa se praznovanje še ni končalo. »Mnoga društva imajo že zasedene termine z drugimi aktivnostmi, zato se bodo prireditve v počastitev krajevnega praznika nadaljevale še vse leto. Tako 13. aprila pripravljamo turnir v bad-mintonu, 28. maja tekmovanje v visečem kegljanju, 9. junija gasilsko tekmovanje mladine, 27. julija streljanje na glinaste golobe, 7.
decembra pa rokometni turnir za veterane.«
Med naštetimi prireditvami, ki so vse športnega značaja, je tudi novost, in sicer s kulturnega področja. »Povezali smo se s Knjižnico Franca Ksavra Meška, ki 20. aprila v kulturni dvorani našega zadružnega doma pripravlja pravljično uro s senčnimi lutkami in plesno animacijo z druženjem.«
SD
OKNA, VRATA R -GARAŽNA l/fl/lglj
www.naitors.si
NAI i ORS n
Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica
Organizirali so namreč tradicionalni Vuzem na Grabah, ki se je začel v petek in končal v nedeljo. Kot pravijo v društvu, se zavzemajo za ohranjanje velikonočnih običajev, zlasti pokanja s karbidom, ki je regionalno in podeželsko zaznamovan. »Tako kot se narava prebuja iz zimskega spanja, pokanje s karbidom predstavlja simboličen način prebujanja ali osvobajanja od zimskega časa in vstopanja v novo obdobje rasti in življenja, čemur kristjani pripisujejo vzporednice z vstajenjem odrešenika, ki pri-našana novo življenje in upanje.« Velikonočno slavje se je v nedeljo zaključilo s prižigom kresa, ki ga je spremljala Godba na pihala Središče ob Dravi, in veliko zabavo pod šotorom, na kateri sta igrala kar dva ansambla. Da med pokanjem s karbidom ali na kresovanju ne bi
Foto: PGDO
Za varnost med pokanjem s karbidom in na kresovanju so skrbeli gasilci iz domačega PGD Obrež.
šlo kaj narobe, so poskrbeli gasilci iz domačega PGD Obrež.
Na Grabah pa je bilo živahno tudi v ponedeljek, saj so v DTV Par-
tizan izpred tamkajšnjega vaškega doma organizirali velikonočni pohod.
SD
1.1 -i nnW\ ÇP. OC
* s	»p««-
■^BZMnWT«®'
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
o
o
itos s kulinaričnimi sp
Ob svetovnem dnevu gledališča, 27. marcu, ki ga praznujemo od leta 1962, so v Statističnem uradu Slovenije razgrnili bogastvo kulturnega dogajanja v kulturnih ustanovah Slovenije po podatkih iz leta 2022. Bogata kulturna ponudba vse bolj vabi obiskovalce, tako domače kot tuje, hkrati pa posameznikom pomaga pri turistični izbiri.
Slovenski turistični ponudniki oz. turistične destinacije so zadovoljni z obiskom med velikonočnimi prazniki. V termah in zdraviliščih je bil obisk podoben lanskemu v tem času. V Termah Ptuj so v glavnem gostili tuje goste. Največ jih je bilo iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. V nedeljo, 7. aprila, pa v hotelu Primus vabijo na velikonočni brunch z bogato ponudbo prazničnih jedi. V teh dneh so razglasili rezultate ocenjevanja gastronomskega vodnika Gault&-Millau Slovenija, najboljše v kategorijah: najboljša restavracija, chef leta, chef tradicije, chef prihodnosti, mladi talent, najboljši sommelier, najboljši pop in najboljša slaščičarna. Slovenske restavracije so v vodnik uvrščene že v okviru njegove 6. izdaje in z njim vabijo gurmane z vsega sveta, da jih obiščejo.
Od 12. do 21. aprila bo potekal Teden turističnih kmetij. Domače in tuje obiskovalce vabijo, da se na-užijejo različnih naravnih čarov in bogate dediščine naših turističnih kmetij. Le-te so pripravile bogat program dogodkov in ogledov, s katerimi želijo približati kulturo in tradicijo življenja podeželja, omo-
gočiti odkrivanje naravnih lepot slovenskega podeželja. Kmetije, seznam ponudnikov v tem tednu si je možno ogledati na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije, vabijo na kulinarične delavnice, vodene oglede kmetij, degustacije, delavnice domače obrti in opravil na kmetijah, aktivnosti v naravi, kosila in večerje z lokalnimi tradicionalni okusi in počitnice. Od turističnih kmetij na Ptujskem v deželo kraljic vabi Turistična kmetija Toplak Juršinci. Ponujajo vrhunska vina iz domače kleti in tradicionalno prleško kulinariko, ki nikoli ne razočara. Obiskovalci si bodo v Tednu turističnih kmetij pri njih lahko ogledali tudi Gospodinjski dom in kulinarično razstavo ter se seznanili z delom gospodinje Marte.
Četrtega aprila so se začele letošnje turistične tržnice v okviru že 38.
					
	T. v r		- m -. m,		
festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki letos poteka na temo Okusni zakladi. Na njih mladi predstavljajo slastne spominke, ki lahko pripomorejo k večji prepoznavnosti destinacije. Najboljše šole, ki bodo na posamezni tržnici prejele zlato priznanje, bodo sodelovale na zaključni turistični tržnici, ki bo 16. maja v Medvodah. Že tradicionalno bo turistična tržnica potekala tudi na Ptuju. S svojimi kulinaričnimi spominki se bodo v Mer-catorjevem hipermarketu na Špindlerjevi, 19. aprila, predstavili turistični podmladkarji OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Sveti Tomaž, OŠ Kidričevo, OŠ Cirkovce in OŠ Anice Černejeve Makole.
Na vprašanje o tem, kako se je do druge svetovne vojne imenoval kraj Velika Nedelja, da Soseska in je spadal pod Občino Velika Nedelja, bo nagrado prejel Kristijan Krajnc s Ptuja. Več o tem si je mogoče prebrati v Zborniku ob 130-letnici ptujskega muzeja. Danes sprašujemo, katerega leta je dr. Šteta Cobelj pripravila Mežanovo retrospektivo. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 12. aprila.
V Tednu turističnih kmetij s Ptujskega vabi kmetija Toplak u Juršincih.
Ime in priimek: ...
Naslov:................
_ Davčna številka:.
Foto: Črtomir Goznik	Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.