ftt. 20 -^*- V Gorici, v soboto dne 18. febravarija 1911. ItittiftHkMtii tefl*tin sker ? torek, Mtrtok in joBok ob 4. uri j popoldne ter stane po:pošti prejamana ali v Oorici na dom, posiljaha: ' vse leto ; V'loVlt'! 7&: io; »»¦ **-* «» •- . QLwfcL, .^ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Šoča" v vseh tobakarnah,^ ,, ,. ^ , „SOČAu ima'aaS!|dnje izjedne priloge: Ob nWenVleta „IažlpOt po Soriškem to JradlštenskeiTH fn dvakrat.^«JfetiHVVo*ttit«lt.*«- \\ lesnic, parnikor ia poštnih zvez*. Htf^Mrotiite-Srtfcttoposiaop **> rocaite &e i«ogiraiao. «5 Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. jfc Z.aiv& ?!TH?S=? Tečaj XU# SJrednlStvp ._,/ .",'; ., as nahaja v Gosposki ulici Št. 7 j • G6ria;;V)I..nadstr;tia'il«no. ' /se, jiaHaja' v Gosposki \i\\jiV št. 7:: . v t tiaMi:;: ni' l4fd"v 'tiskarni.^ , NaročJnjiiB (H^glaiej^ plačat? - ^čo^GSričš^ '<--^ j;b ,. ¦-.,> -m Oglas! to poslanice se raeunijdi po Petit:yrstah, če tiskajo 1-krat 6 vin., ^-krat 14 viii:^.Wt 12 vrn; vsaka vrsta.. Večkrat po j?o< . godbi, rVečje.. črke c. po prosto^ , Reklame vin. ^spisi v uredniškem" delil 30 viri. vrsta, r- Za obliko .in vsebino oglasov odklanjamo vs^ko odgovornost. A \-.n Odgovorni urednfic-in izdajatelj Ivan KaVtii v Godcu Telefon it. 63.- Koniai Je oživela »Slovanska"' jedno-ta*, že je tu ruvač, ki se' postavlja v ospredje, govoriči in gestikiilira z namenom, da bi ga vse videlo. »Slovenec« je priobčil v torek članek »Slovanska jednota oživljena«, ki je velika samohvala šustersiča in povzdigovanje njegove osebe v deveta nebesa. Pravi, da so bili Čehi primorani ponuditi >Slov. klubu« roko v svrho, da oživi .Slovanska jednota« in »Slovenski klub« je lojalno ponudil roko, pa je oživela Slovanska jednota«. Resnica je seveda ta, da so se izvršili tostvafiil dogovori med Cehi, »Slovenskim klubom« in »Zvezo južnih Slovanov*, katere »Slovenec* niti ne omenja. Naravnost smešna je trditev, da Cehi niso v zadnjem času dosegli delazmož-nosti češkega deželnega zbora radi »su-močeške politike« ter da je poleg tega iz-nenadenja prišlo še driigo pri rešitvi zadnje ininisterske krize'... Cehi so šli nazaj, »Slovenski klub«* pa ojačen naprej! Kdor zna pa zna. Tako je šel naprej ta klub in tako je mešal njega predsednik, da se Slovencem smejejo naši zagrizeni laški'sovražniki. Tako je delal v vseuči-liškem vprašanju ta lepi klub s svojim načelnikom vred, da je vsak pošten Slovence imel v zadnjem času zanj le jedno besedo, izdajalec! ter da je bil njegov del, da govorimo s »Slovencem«, zaničevanje poštenega ljudstva. Delazmoznosti češkega deželnega zbora se pač ne da doseči kar čez noč in nik-do ni mislil, da bo ta delazmožnost dosežena, kakorhitro zraste pokonci, enotni češki klub. Pri min. krizi so dobili Cehi jako važno miuisterstvo javnih del ... Torej čisto napačne premise ža poveliče-\ anje Slovenskega kluba in njega slavnega načelnika, napačne za izvajanja, ki naj bi bila gnala Cehe v novo , Slovansko jednoto<. Spodaj navajamo češki glas o tem, »Gor. TIskarna" A. Gapr&čck (bdgbv. j/Fab&6) tiska & zal.;? T zadoščenje, ker je bil izvoljen v »Slovi jednoti«. za prvega ' podpredsednika. Predsednik »Jedu6te-< je dr. Fiedler, na mesto prvega podpredsednika je moral, priti načelnik najštevilnejšega' kluba izven Cehov, in ker je ta slučajno Šuster-šič, je pač Susteršic prvi podpredsednik, 'luni govora o.nikakem zadoščenju in o j nikakem posebnem upoštevanju Susterši-I če ve osebe, ampak čisto naravno je, da je bil izbran po sedanjih razmerah na to ,'mesto predsednik »Slov. kluba«. | ' Jako neumestno je hvalisanje po »Slovencu«, to more le škodovati dobri stvari, katero moramo iskati v »Slovanski , jednotu. Ta ima pač nove jasne določbe, obvezne za vse -- torej čemu prihaja se-, daj na dan s poveljniško grandezzo dr. J Susteršič ter govori o lojalnosti? On -o lojalnosti?! Vidi se le, da se mu je za-hotelo po prejšnjih časih v prejšnji »Je-dnotK kakoršnih pa v novi bržčas ne I najde!! j ' "Na »Slovencev« članek v tor'.;k sta se ' odzvala lista: »Narodni Listy« in »Čas« ¦ tako-ie: j ^Narodni Ušiv« pišejo« »Tako piše organ dr. SustOišiča o čeških poslancih, ki so /, največjim samozatajevanjem, samo da omogočijo skupno postopanje Čehov* in Slovencev v državnem zboru, obnovili »Slovansko Enoto«. Kar se tukaj 1 piše, kakor da bi ga Čehi prosjačili za njegovo milost, naj se poniža do njih in ' naj gre zopet ž njimi v »Slovansko Eno-! to<' je gola laž. pesnica je, da je bilo naj-| večjega interesa za gospoda dr. Suster-j šjča samega, da se kakor hitro mogoče obnovi .Slovanska Enota«. Deloma je , čutil težko odgovornost, ki ga je od vseh j strani tlačila, ker je popustil v slučaju la-! škc pravne fakultete ter grobo zavrnil { češke poslance, ki so ga vprašali, kakšno stališče zavzema v tem vprašanju, sklicujoč se na tajni sklep svojega kluba v tej zadevi, deloma je pa sam pravil, da se mora -Slovanska Enotam obnoviti zato. da bi Neue Ereie Presse« ne imela prav, ki se je veselila njenega razpada. Največ-tu pa moramo pred vsem zavrniti baba- J ja drznost pa je, ko govori o nekaki ne-rijo. češ, da je dobil dr. Susteršič veliko lojalnosti, o nekakem, nasprotju med če- škimi poslanci, o nekakih zakotnih- in ve-rplomnih dogovorih, ki so proti njemu naperjeni, ko se drzne govoriti o raz-delje- | vanju koristi. S temi koristmi misli sko- ' raj gotovo na portielje. Češki-javnosti ni treba dokazovati, da bi češki poslanci še le zdaj, pri snovanju sedanjega tretjega Binerthovega kabineta dobili portfelje, Če bi jih hoteli, temveč že mnogo prej, Cetti so od ustanovitve »Slovanske Enote« pa do danes stopali dosledno in solidarno na isti črti, ki so si jo dogovorno začrtali takrat, ko je bil ustoličen Bienerthov kabinet št. II., kabinet po duhu iii smeri protislovenski in protičeški. Od te črte se niso oddaljili niti za ped. Tisti pa, ki je že večkrat zapustil to smer ia ki ni nikdar o tem obvestil čeških poslancev — je bil dr, ŠusteVšič in njegov klub. Nj res, kar pravi danes, da se je od čeških poslancev oddaljil samo v zadevi novih vojaških izdatkov in laške pravne fakultete. Storil je to že večkrat in mnogo prej. Opustil je stališče, na katero, je potegnil češke poslance v slučaju začasnega proračuna za prve tri mesece Ul, zapustil je stalile v slučaju aneksije Bosne in Hercegovine, na katerem ostati je bil kot zaveznik dolžan. V tej zadevi je zapeljal češke poslance, da bi se potem, ko so si ti za njega opekli prste, delal pridnega, obračal hinavsko nazgor oči ter skočil, ne stopil z obema nogama naravnost v vladni tabor.« »Čas-, piše: »Dr. Šusteršič zahteva lojalno prijateljstvo v »Slovanski jednoti«! Zahvaljujemo ga /a lojalnost, s katero govori v svojem glasilu, ko je komaj oživela »Jednota«. Tako je dokazano; , da smo Imeli prav** ko.smo dvomili----.! kalnosti i\r. Šustersiča.; Z lojalnostjo trl-S vrste Šusteršič ne bo mogel ostati dolgo časa v *SIov. jednoti", katera jednosiavno ne bo mogla eksistirati. Članek v »Slovencu« nas prepričuje, da bo treba slediti prihodnjemu delovanju dr. Šusteršiča v -Slov. jednoti« z največjo previdnostjo in nezaupnostjo.x Evo, u) je dosegel s člankom v »Slovencu.-, o »Oživljeni Jednoti«! Ljudsko štetje. Biljaua. šteje po zadnjem' ljudskem štetju 1322 .prebivalcev jn 232, hiš (1900^-1281 prebivalcev). Oddelki: Bi liana: 52 hiš — 268 preb,; Brdice: 11 — 52. Barbana: 15 - 98. Zali-breg; ji _ 61. Šlorenc: 20 — 124. Snežeče: 13 — 81. Kožar no: 8 — 51. Fojana: 52 ~ 317. Dobrovo 36 — 191. Drnovik: 14 — 79. Volov se nahaja v občini 122, krav 141, svinj 608, junic 56, jiincev 37, koze 5, konj 3, kobile 2, bik 1 in 35 panjev čebel. Občina je obmejna in se nahaja le J Italjan in 3 družine laških podanikov, od "katerih sta dve zavedno slovenski, a v tretji se tudi govori slovensko. Medana šteje 956 preb, in 173 hiš. Volov 12," krav .180, svinj 324, junic 65, juncev 14, kobil '4, konj 3, biki 2, koz 1, prebivalstvo je vse slovensko. Veliki dol šteje 'prebivalstva 308, 79 hiš. Vse prebivalstvo je slovensko razven jednega Nemca. Pllskovica šteje prebivalstva 809,Tliš je 135, Prvačma ima prebivalstva 1242, od teh odsotnih i39, največ v Egiptu; goveje -živine je 282, svinj 271, konj 12, koza 1, kurethine 2150. Hiš je 227. — Prebivalstvo je slovensko razven 4 Srbohrvatov in 5 Lahov. Komen« Komen šteje prebivalstva 860, (leta 1900. 787), Preserje 122 — 115; Malldol 149 --- 1 ji>; Sveto 530 —.530; Tomaževi« ca 2o6 — 244; VoJčjigrad 382 — 304. Torej skupno preb. 2309, leta 1900. 22i6; prirastek 93. Prebivalstvo je slovensko razven 3 Lahov in 8 Nemcev. VKLIKA VAS. Roman.¦— Francoski spisal: Edger Monteil. Poslovenil:' F. K. ' . (Dalje.) - Imeli so časopise. Ali kaj so zamogli tj pfot: glasni besedi s prižnice ali šepetajočemu glasu v spovedniei! Saj so imeli reakiijonarci isto sredstvo in razširjevanje klerikalnih časopisov, katero je vzela duhovščina sama v roke, je bilo tako živahno, da republikanskih časopisov ni prišlo niti četrtina toliko med ljudstvo, saj so se zadnji dobivali samo v prodajalni. V Lvonu je izhajal v službi reakcije slab, zakoten časopis. »Le .N o u v e 1 i i s t e in d e p e n d a n t« naslovljen, ki je šel na jako spreten način v boj zoper republiko. Ta časopis, se je pošiljal kar v celih zabojih na posamezne župnike. Duhovniki, ki so s prižnice divjati zoper republikanske časopise in razglašali, da bodo pridržali vsakemu odvezo, kdor jih bere, razdajali so v cerkvi »Nouvelliste«, in posebno kaplani, ki so bili strastno vneti, kakor naprimer Fourailoux, ponudili so se za prostovoljne raznašalce in ga prodajali po hišah »v korist revnih«. Na ta način je bil ta časopis lahko razširjen. Tudi davkar je pomagal pri razši ' vanju. Vozil se je v uradnih zadevah od občine dQ občine in povsod delil "Nouvelliste«. Crillon, kateri je v svojem poklicu kot sodni uradnik tudi večkrat prišel,na deželo, je skušal zjednačiti klerikalno delo. Vzbujal je v kmetih čut za republiko s tein, da jim je.čital Oarnbetove govore. Ali kaj je bilo vse to, klerikalci so bili močnejši. Tudi mirovni sodnik je bil na njihovi strani in republikanci so bili pred njegovim sodnim stolom vedno v nemilosti. Od vseh teh uradnikov je bi! mlačen edini predstojnik zglaševalnega urada, gospod Pelussin; on ni razširjal nikakih misli, trdil je vedno, da stori to le iz zaničevanja do kmetov in Rovboncev sploh. Sicer pa je bil protf vsakomur vljuden, v družbo pa ni zahajal nikamor. Povabilo k Slepjčevemu prvemu obedu je moral sprejeti, prišel pa je le sam, gospa njegova je ostala doma, povabila sta sicer pozneje enkrat tudi Slepičeve, ali s tem je bilo pa *udi vse končano. »Nevljudna sodrga,« je rekla gospa pl. Slepičeva, čemur se je kaplan, ki je ibi! pri njej vsakdanji gost, smejal na ves glas. Gospa se pa ni jezila samo na preziranje, katero je kazal Pelussin, jezilo jo je tembolj, ker je bil predstojnik zglaševalnega urada bogatejši nego njen mož. »Ti ljudje so nam na poti,« je rekla' svojemu možu, »gledati morava, da bodo prestavljeni«. »Da,« odvrne gospod davkar, »in ali veš, da poštar ne hodi v cerkev?« »Paziti moraš nanj in pri priložnosti vse te ljudi ovaditi.« »O, ne boj se, že storim svoje,« odvrne on. Župnik Mingral pa je pel hvalo Slepiču. »Dobili smo.«..je pisal škofu v Grenobl, v gospodu pl. Slepiču vzglednega davka rja, in izvrstnega kristjana, tudi njegova ljubezniva soproga zasluži vso hvalo.« Škof je vedel, kaj je bilo trel>a pri tem misliti, sicer pa je bil o Slepiču že dobro poučen, kajti tudi v nadško- fijski palači so imeli črne knjige. Slepič in" njegova žena sta bila napisana v njih med dobrimi. Občinske volitve in volitev župana so bile pred durmi in v klubu ni bilo razburjenje radi tega maihno. »Povsod, v Virille,,Thadure in drugih krajih/povsod bo dobro,« so pravili, »samo pri nas stoji stvar jako slabo.« »Stari lisjak bode gotovo zopet izvoljen, drži preveč ljudi v svojih krempljih in ii morajo plesati, kakor jim on žvižga.« »Bilo bi dobro te ljudi rešiti iz njegovih rok, reče' Oallier. »Hočem takoj pričeti s tem, vse svoje premo-, ženje zastavim v to, hočem posoditi.ali pa podariti, samo da uničim to propagando oderuštva.« »Propaganda oderuštva, je dober'izraz,« pritrde prijatelji, »toda Ohanatu, Monestrelu in drugim, ne boš mogel priti do konca, imajo jih preveč v svojih zanjkah.« »Imajo celo okolico,« reče Malans, ki je ravno vsto- . pil in slišal zadnje besede. »Gospodje, prinašam vam veliko novico.« »Kaj neki?« »Dobil sem od gospoda pl. Slepiča pismo, v katerem prosi, za sprejem v klub. Tu ga imate.« »No, ta je pa lepa!« »Pismo se.mera prilepiti na zrcalo, to je po,pravilih..' J i ¦ >.»*:?i; ¦ »Da, da,« pritrjujejo vsi. »Ali bi ne bilo najbolje, da ga takoj vrnemo?« vpraša Galtier. ;. : ^ , .;- »Ne, spoštuj postave,« ga zavrne. Malans,, ki-je med tem prilepljal pismo, na zrcalo,, republikanci srno, držati se moramo Vtrogo po postavah.*, , „ '..' , ,, ¦..¦ r-\ 15 OllttnMtoWW «vte»-»lvovce** tae i,preSici- .......... ~.......• "• *jl ' 9, kokoši 249. Lažna hiS 14, preb. 87-živma 40, ovce 11, prešiči 4. ko$ občfrie je v trstu: proebno zadnja leta ¦' i" .ir »*iiW i?fi«tj*ir>0 v ««iter* •*L : da nam naziia«Ijo Izlcl rtt^^a štetja: števUo w^valst^i^nitf^0««, levila hiš, živltje, m$H#sf^ n,,..„,,- Prosijo, da nam pošl^o, občine 1« podatke kolikor mmfa$fe*l*W ¦- ^;;.2iif^t% obstoji Iz d.d. Solkan^ Kr&rrtberg in Loke. Strt**« 5tejr4fihi§v 3676 prefeival- 437,pf&^^^^c/'''n:^; L Od leta 1900. fe-rattftitti!^ W& ta 1018"iiF6blv*alG©v.....¦—-¦-¦ ~* —-——____ •-"¦ -* rrb^g ^^pi;|pb; 61« »TOK J, valeče,, i Jrikajfcj^V^ll22,.Ia3a/ - 31 telet, 170 prašičev, 4 konje. Celo županstvo šteje 548 hiš in 3891 prebivalcev. Občina Jake v šteje 211 hiš in prebivalcev 1180; 501 glav goveje živine; 83 ovac; 6 koz; 28 konj; 351 prašičev; 968 kokoši? 31 pur; 12 gosi; SO rac in 49 panjev čebel. ¦ -."J!-Leta 1900. e bHo 1198 prebivalcev, torej občina Lokev je^od leta lOOO.itaza-dovala za 18 prebivalcev, kar je pripisati izseljevanju v Ameriko. Repentabor. V občini je glasom zadnjega ljud. štetja: prebivalcev 968 (med temi nekaj Italijanov, ki so uslužbeni na tuk. postaji), hiš 160. Ročinj. V županlJI Roclni je 832 ljudij, 6 konj, 369 goved, 18.ovac in 158 prešičev, in sicer odpade na občino Ročtoj 663 ljudij, 6 konj, 248 goved, 8 ovac in 116 prešičev; na občino Doblar pa 169 ljudij, 121 goved, 10 ovac, 42 prešičev. Leta 1900 je bilo v županiji Ročinj 868 ljudij in sicer v Ročinju 705, na Do-blarjul63. V Ročinju se je torej zmanjšalo število prebivalcev za 42, kar je vzrok izse- . ljevanje, zlasti v Ameriko, kjer je skoraj Va Ročinjcev. Trnovo pri Gorici. Trnovo hiš 91, štev. pireb. stanujočih 584, navzočih 556, konji 12, goveja živina 177, ovce 4, prešiči 76, čebele (panji) 30, kokoši 583. Voglarji hiš 65, preb. ,389—363, konji 2, goveja živina 139, ovce 1, prešiči 55, čebele (panji) 10, kokoši 400. r Nemci hiš 9, preb. 61—58, konj 1, goveja živina 34, prešiči 10, kokoši 59. Lokve hiš 82, preb. 507—447, konji 7, 261, štev. prek 503, moškifej >veja živinfjft ovce 1M njim ^jgovoril na^nik 14, čebele~(l i 40 ko-* iebrelje. Skup; 1628, navj 698, konj koze 1, kosili It Še^liskG:1lSpanstvQ družni ^^.;|Q56, go^ konj 4-r|#tel«*i ovac s beln&ifnjev l^J^Pomnožifcb^-:^ pr*Wj* vals^ojv 10 letfijii 7.5^ "" ^\';. 4 Davčna občina Črniče. !V Navzočih .oseb 83& hiš 160, izmed teh H3\razmh4.KorU 27; goveje živine 391; prašičev 345; ovce 3; koza 1; osla 2; panjev čebel 28; kokoši 1169. Narodnost: Slovencev 829, Čehov 6, Hrvat 1, Nemec 1, Italijan 1. Skupaj 838 navzočih oseb. ..-.'. V občini Kobjeglava so našteli letos 384 in Tupelčah 115 oseb, skupno torej 499 prebivalcev, nasproti 1900: 408 in 113, skupno 521 oseb; in 1890: 442 in 106, skupno 548 oseb. Iz teh podatkov je razvidno, da nazadujemo. Vzroka temu herazveseljivemu pojavu pa ni iskati v tem, da se ljudstvo seli, marveč v dejstvu, da se moški ne ženijo radi. Od nekdaj že velja pri nas pregovor: štiri fantje, sto deklet! do vino umobolnice, omenjal razne osebe,, ki so v zvezi z zgradbo: inženirje, psihiatre, itd. Glavar je govoril v glavnem laško, nekaj slovenskih stavkov je ukrpaL vmes meJ|Aj^|%% Sledili so »Evvivfc« ht tŽivio*^ klici n; Po končanih govorih so v spoinlasko knjiga^ SljSnost ie "lajala do L t«re po^ poldnevi '.^> .¦ , ,. Ob I. uri pop.JfibiI »mm* na gla^ varstvBČ, :"**,¦' Ziradbe. Holl-ov Seidlitz-prasek je i» na šejoden trpeCe neprekosljivo sredsfcva katero ima prednost pred nemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenoloami. Cena orig. škatlje K2~ Fonirejuje >o aodnUsko »asledoje. Mollo-vo Franc. 2|ai)i i« ribaaje livota. — RoleJine olt4lqjoce im ttrepCtioC* »ta-rosnano sredstvo proti trgutil in prehlajenjn vsake trste. OeIr. steklenica K. 2 — Na prodttj po weh lekarnah j! in mirodilnicah. Glavna lekarna a. M0LL, c. te kr. fooral ulftalt, Dnaij, Tuchlinben 9. Zaloga .v Gorici v lekarni: A. Oironcoli. Deželna umobolnica. Otvoritev. Otvoritev se je izvršila v četrtek, kakor smo'že na kratko povedali v četrtek. K že podanemu poročilu imamo dostaviti le še to, da je deželni glavar dr. Pajer imel jako dolg govor; govoril je | jedno celo uro; pripovedoval je celo zgo- ZernljtSfce1, rti katerem stojijo zgtadfee umobolnice, obsega okoK 14 ha. Pogled na prostor in na zgradbe Je lep,, Prvi La-; paviljon je namenjen upravi, temu sledeči paviijonrso razdeljeni na desno za ženske, na levo za moške; oprava je jednaka, izvzemši posebnosti za oba spola. V prvem so uradi in stanovanja za ravnatelja,' zdravnika in vratarja; tam je tudi knjižnica in lekarna. Kuri se z drvmi. Centralna kurjava je uvedena v paviljonih za bolj nevarne bolnike. Dva posebna paviljona sta za hranjence, in sicer sta prvi in drugi razred. Urejeno lepo. V prvem razredu za ženske je pianin, za moške biljard. Po-' tem sledita paviljona za sprejem in za opazovanje: eden je za'moške, eden za ženske. Ko vstopi umobolnik, ga umijejo, stehtajo in zmerijo. Večja dvorana služi za obednico; tukaj imajo vilice, žlice in posodo iz porcelana. Zraven je vrt, kakor tudi pri prejšnjih dveh. Paviljoni bolj nevarnih so jednako zidani kakor prejšnji, samo tam so posamezne sobe. Vilic in nožev nimajo, posoda iz aluminija. Za manj nevarne sta tudi dva paviljona. Cerkvica je postavljena v sredo med poslopja. Vsak paviljon ima tudi svojo kuhinjo, ali za centralno kuhinjo je potavljen poseben paviljon. Kuha se na plin iz centrale. Tam je n. pr. stroj za kuhanje krompirja; skuha ga kvintal v 20 minutah. Posebno pe-rilnrca je velika; na to prostori za stroje in stolp za vodo, visok 37 m. Lazaret za bolnike z nalezljivimi boleznimi je obdan z zidom. V posebnem paviljonu napravijo pekarno; potem delavnico: mizarsko in kovaško za mirne umobolne. Mrtvašnica ima 3 sobe. Kmečka kolonija je precej široka; dela se na njej že nekaj časa. Zadej so hlevi. Po poslopjih so telefonske zveze, ure za kontrolo za strežnike itd. V zavodu je 30 strežnikov in toliko strežnic ter 5 usmiljenk iz Brescie v Italiji. Vodja zavoda je dr. Fratnik, Zgradil je umobolnico podjetnik Per-ko iz Ločnika pod vodstvom- arlritekta Gir. Luzzatto, načrt pa je od arhitekta Braidottija in dež. inženirja Olessiga. . Na sploh napravi > vse-skupaj, dober, utis — pa ta utis je tudi presneto drag, saj bo stala rtežetaa vii;ob^|iipa našo, ubo-go deželo 2.ml«*ott*;fci»Kakwdl^g® pa bo . Še vzdrževanje. In fis^ehi? Po vsem term kar smo povedal!" tekom' časa v'rai0Ui,c „Jlankih, ne more., dajati poyoljr|ega,.uspe-ifia, ker stoji na neprimernem kraju, preblizu mesta. . *: Iz goriške okblice* Ogledati si bo mogoče deželno umobolnico, še jutri. Iz Dornberga. — fKtefrkAln« podivjanost.) Dne 12. t. m.. Je ^itedito družtvo « »Naprejveselico.,S Plesom. Na.vzporedu, sta 4iHr- Volaričevi pesni: .»Pogovor z domom« ffi »Slovo«. Ofrepesmf sta bili peti v občo zadovoljno^t., Veliko smeha in zabave pa sgfl|IS glfdalfjipri i||6koj?4*enp-dejanki: Mulasfa muzikant. fgfaicl'i4i?rz^ vrstno pogodili svoje vloge, posebno pa sta nas očarali gdč. , Tončka Zorževa in Jožefa Vodopivčeva s svojim temperamentnim in ljubkim nastopom. Nikakor ne moremo prezreti pri tem poročilu oddelka pr vaške sokolske .godbe pod vodstvom gosp. Kubište, ki je sviral tako, da smo kar začudeno zrli, odkod tolik napredek. Po predstavi se je razvil živahen in zelo animiran ples, ki je trajal do 10lA zvečer. Vršil se je vzorno in ne moremo si kaj,,da se ne bi pri tej priliki spomnili tudi naših mladeničev, ki so se vedli s tolikim taktom, da si menil biti med samimi inteligenti. Našo veselico je posetila tudi večja družba Oojačanov. Ko so se vračali okoli 8'/a zvečer domov, so jih pa hoteli naši »vrli« Orli prepričati, da so Orli dostoj-nejši ljudje od Sokolov; ker jim pa Go-jačani niso hoteli verjeti, skočil je neki znani Orel h Gojačanu in mu hitel s pestjo zaničevati,'da je njegova trditev resnična. Seveda mu mi tega ne verjamemo. Pa tudi on je imel prav po svoje. Pravijo, da »vrana vrani ne izkljuje oči«. Da je to res, vedo tudi naši Orli. Kajti oni si medsebojno ne klnijejo oči, pač pa se včasih iz same krščanske ljubezni božajo tudi s »šapami« po krščansko-katoliških glavah. Da pa je te medsebojne krščanske orlovske ljubezni včasih tudi.preveč, vedo tudi usmiljeni bratje »na Studencu« v Gorici. Tak »špas« smo imeli tudi. pretekli četrtek zvečer v Tabru. »Vrli« sinovi še »vrlejših« katoliških staršev so se najprej začeli obkladati z najlepšimi priimki in nato je »vrli« sin najbolj katoliškega očeta pokazal svojemu katol. sosedu ljubezen s tem, da ga je s »šapo« tako močno česnil po glavi, da mu je napravil kakih 5 cm du'5,0 rano. katero tnorajo sedaj (Dalje v prilogi.) »Monestrelov glas mu je gotov!« »In če se dobi na dan glasovanja samo še en član, ki se oglasi zanj, bode sprejet. Biti nas mora takrat najmanj deset tu.« j . »Da,« pravi Galtier, »to je vedno, kakorhitro imamo ¦ kaj važnega sklepati, pa nima časa nihče.« ! »Ne damo se radi motiti.« »Koliko političnih zmag smo zgubili radi tega!« »Naša vzgoja ie temu kriva,« reče CriHon, »navduševati moramo mladino, posebno naše hčere za republiko.« ^ L »Da pozneje, ko bodo žene, ne bodo pustile svojih mož pri volitvah doma za- pečjo.« »Aii, da vsaj ne bodo mož doma držale, kakor delajo to naše žene.« »Nesreča za republiko je, da ima duhovščina žene v rokah.« . »In imela jih bo, dokler fro vzgojevala duhovščina naše otroke.« V tem trenutku je vstopila hišna oskrbnica, gospa Mkihal in naznanila Galtieru, da ga čaka zunaj mož, ki bi z njim rad govoril. »Pridem takoj,« reče Galtier. »Ali veste, ljuba ženica, o čem smo ravno kar govorili,« pristavi? ; »Kako naj bi...« »Rekli smo, da se ve žene poboljšate, morate nehati hoditi k spovedi.« . »O Bog,« vzklikne gospa, »kako morete kaj takega samo misliti!« " -¦-:-. VIII. .'. • Albert Galtier. Mož, ki je čakal Galtiera pred hišo, je bil Bergerou. Povabil je Monestrela pred mirovnega sodnika, ker pa oni ni prišel, je prišel prosit Alberta za svtt »Hočem videti, če ne morem posredovati,« reče Albert, »govoril bom z Monestrelom in vam potem pisal.« Res je šel Galtier prihodnjega dne k Monestrelu. Lucija je sedela kakor navadno pri oknu, imela je šivanko v roki, delala pa ni, ampak gledala je raztreseno na ulico. Ljudje so šli sem in tja. Nasproti, pred hišo mirovnega sodnika, je pometala dekla prag in snažila stop-njice. ki so vodile do vrat. Danes je bilo po ulicah živahneje, kakor pa druge-krati. Iz Rodanjske doliive.ie prišel voz poln melon» ta je stal na trgu, ljudje pa so se gnetli.krog njega, kajti melone so jedli nad vse /adi. Niso bile še predrage. Cena je bila od dvanajst do eneg4. vinarja. Monestrel si je kupil dve, vohal jih je ves čas in zadovoljno godrnjal: »Izvrstne so, kako lepo diše!« Slepičeva dekla je kupila deset najlepših. Polovico jih je poslala gospa v župnišče in dekla je pripovedovala ves čas med potjo, da pošilja njena gospoda najlepše melone v župnišče. Kaplan Fourailoux je bil tega tako vesel, da je snedel na mestu ceio melono. Na cesti so delali otroci enako. Sprosili so si pri starših novce, kupili si najcenejše melone in so sedeli sedaj pred hišami, v eni roki sad, v drugi pa nož. Lucija je gledala ravno skupino otrok, ki so se metali z ostanki melon, ko zagleda naenkrat Albert Galtiera. Ni bilo nič novega, da je šel po tej poti in vsakokrat jo je spoštljivo pozdravil. Danes pa je čutila Lucija, da ji bije srce močneje, kakor po navadi, prebledeta pa je, ko je videla, da se je vstavil pred njih vrati vn potrkal. Ni se upala iti ven in odpreti; ker je bila mati v svoji sobi, moral je iti Monestrel sam. »Ali ne slišiš, da nekdo trka?« je rekel jezno svoji hčeri in odpiral vrata. Ko je odprl in je videl Galtiera pred seboj, je obstal kakor okamenel. »¦ »Vi, \.l« je spravil končno iz se. Galtier *? le čiclilj dg. ga sprejme mož, s katerim govori ifi občuje vsak dan, na tak način. Vstopi! je vendar m šel naprej v jedilno sobo. »Moj ljubi gospod Monestrel,« je pričel, -»imam govoriti z vami o stvari, ki vas bo zanimala.« Monestrel je molčal. »Ni mi treba vas vprašati, če poznate Bergeroua?« naduli:;.- Albert. * > ,,'-rou?« »dvrne Monestrel. »Da, poznam več ljudi s i< Imenom.« »Menim onega iz Marcolina.« »Ta m- > seveda znan.« Albert je videl *kozi napol odprta vrata konec Lu-cijmega krila. Vstala je, da bi slišala, kaj govorita, ti ra-dovednica, si je nrslii, glnsno pa je rekel Monestrelu: »Bergerou vas namerava povabiti v sodnijo.« »Mene, zakaj neki?« »Radi denarja, ki mu ga še dolgujete.« »Jaz naj bi mu bil kaj dolžan?« »Tako pravi on.« »Afo, kaj ne poveste.« »Ba, ne popolnoma devetsto frankov. Prišel je k ment. vprašat me za svet, kaj naj stoTi. Jaz sem mu Obljubil, da bodem gledal, da stvar v miru uredim; pri-, hranili bi si stroške, gospod Monestrel.« Monestrel je korakal razburjen po sobi. »Bergerou pravi, da sem mu dolžan in ker on pravi, mora biti! O, lahko je reči! Monestrel mi je dolžan, toda dok^at?. je treba! Ni moja navada, delati dolgove. In Prllua „Sože" it. 20. z <¦¦ 18. frtravariji 1911. zdraviti usmiljeni bratje v Gorici; Tudi neki novoizvoljeni klerikalni starešina se je moral braniti pred |v^mjLntladJ toliškimi somišljeniki s puš$|nii Pa žalibog, da so orožniki zvedetf za te, »špase« in nas mislijo pripraviti za pri-hodtifeod >ym tmk\ užitek. ; > ¦^U^«l.^*^a^se, ^.ojraiuo :Qjjgiiti zj vpmfonji tudi. na"našeg^^pnpž.--g^bSa-župnika". Toda ne mpremo si kaj,, da ne bi vprašali našega Lovreta tole.: • 1. Zakaj se je ustanovilo »Slov. katoliško, izobraževalno drušJtvo«? Mari.je to agencijsko podjetje .zq?lw1m§nic& v: Gorici? 2. Zakaj se je ustanovila orlovskaorganizacija? Ali za jridoliiistvo, pretepanje, izzivanje in kalenje nočnega miru? 3. Ali so taki »škandali« posledica rednih predavanj v »Kat* izobraž. društvu«, ali so Vaši somišljeniki tako nedis-ciplirani, da. Idi^S^kar^juij, ufcaz|ije njih podivjana nrav, ali je mogoče k..i . drugi sokriv pri tem. ^ > O; župnik, daleč ste privedli Doni-berg! Vsak dostojen človek se boji priti v vas, ker ni varen pred katoliškimi organiziranimi inf tudi z revolverji oboroženimi pretepači. Na svidenje v kratkem! Is Reač. ~ (Smrtna kosa.) Umrl je v starosti 26 let E. Mozetič. Pokojni je bil član našega društva »Svoboda*. Smrt njegovo naznanjamo >tem potoni goriškim Članom našega društva.' Pogreb bo jutri popoludne. Naj počiva v miru! h tolminskega okraja. V Tolminu smo pokopali 86 let starega Jakobe--Lebana po domače Areda. Služil je kot zvesti vojak skoraj 12 let. Udeležil se je bojev na Ogrskem. Ookler je bilo v Tolmifiu veteransko društvo, bil je raniki zelo imet in navdušen član. V družbi je rad pripovedoval znamenitosti iz vojaškega življenja. Ponosen je bil na svoji dve medalji —. vojno in jubilejno. Njegova delavnost, varčnost in prava očetovska skrb za družino bi služila marsikomu v izgled. Naj v miru počiva'v domači gradi blagi mož! Slov. Branika priznanim rodoljubom in? narod, društvom v vpogled. Upamo, da' temveč, da postanejo vsi komur smo list P #0,s*alii;zvesti naročniki! ) Obletnica smrti velikega slovenskega rodoljuba, blagcpokojnegag. Karla Kotnika, bodjLnam bodrilo k požrtvovalnemu; rddf)ljuBne;»n defljviajiju, Oskrbimo si; narodni kolek s ICotniRovo podobo in darujmo -ivi častni spomin ;na< :največjega slovenskega mecena darove nekoristni, naši družbi'sv. Cirila in Metoda. Družha sv. Cirila in Metoda. 35 K za moško podružnico družbe sv. C. in Ht v Gorici daruje gospod dr. Fr-nest-Pcrcam. zdravnik v Gorici, ker se ne more udeležiti jutrišnje slovesnosti v Ljubljani ob 35 letnici akadem. društva 'Triglav«. ; Letni občni zbor podružnice družbe sv, C. in M, v Solkanu je radj nepričakovanih ovir odložen na 5. marca t. 1. ob 3 Pv)p. UpravnJštvo Slov. Branika je poslalo nekaj izvodov 1. in 2. Štev. let. letnika Domače vesti . Promocija. — Danes >T*govsketn< domu« v okrašeni dvorani. — Ves. ods, O. M. S. Darovi za »Narodni muzej« naj se pošiljajo na nasloy*gosp.-Drufovke, trgovca v Gbrici, Gosposka ulica, da ne bo-brezpotrebnih opravkov m sitnosti. — Na novo so darovali: G. fgnac Kovač, župan. 4 stare rimske novce izkopane v Ajdovščini. Obljubi! je še več predmetov. — G. c. kr. kontrolor Dietz je daroval staro puško na kremen. G. Kubišta, pe-vovodja zbirko 40 novcev; g. Silič Viktor pa staro svetinjo. Gospod nadučiterj Ba-lič Josip je poslat kot prvi dar 5 Starih novcev (med temi cesarja Galbe, najden nad Avčem) m g. ravnatelj PirjeVeč star .jelenov rog; izkopan v renski dolini. ' Odbor. Samo še en teden in plesni venček Slovenske Čitalnice v Gorici je tu, to je sedaj predmet dnevni govorici. Kaj neki prinese ta zabavni večer na pustno soboto (25. februvarja). kakšni bodo neki, tisti »kotički«, tako se splošno ugiblje in upravičeno pričakuje. Vsi udeleženci bodo namreč našli dovolj prilike do neprisiljene zabave v družabnem stiku, tako plesalci in neplesalci, sodelovalci in spremljevalci, in to tem bolj, ker se glede obleke ne stavijo nobene pretirane'zalite-, ve. Prihodnjo soboto torej vsi v Čitalnico v »Trgovski dom.« Pasivna rezistenca v Trstu, — Ker so začeli c. kr. uradniki s pasivno rezi-stenco, je oviran promet. Železnice ne vozijo redno, pošta zaostaja, brzojav in telefon ne vršita svnje službe. , Vse se vrši »po predpisih«, ftkoda je velika: gre v tisoče. — Kadar bo škoda dosti velika, potem se vlada morda uda opravičenim zahtevam uradnikov. Izseljevanje v Furlaniji narašča. V kratkem odide zopet večje število Furla-nov iskat si boljše usode čez morje-V Ameriko. -; : ^ V §t. VWu na Vipavskem je umrl rešili. Pripeljali sfi^^|ržal^§| odbor do tega, da je prezrl časnikarje, ne bomo preiskovali. Včasih se jako boje javnosti.na dež. odbor«. — Nas pušča to čisto hladne, ker poznamo matadorje v deželni hiši, ali užaljen mora biti strašno laški liberalni »Corriere«, ki je bil pri-piavlien peti velike slavospevc dr. Pa-jerju — ali uredništvo ni dobilo vabila. :>Corriere« uiti z besedico ne omenja otvoritve, tako je hud. Ali kaj se bo jezil? Naj bo vesel, da je dr. Pajer vse tako modro odredil, da on ni dobil povabila. V zadnjem času piše »Corricrc« take buda-losti, da mu Lahi pomenljivo kažejo s prsti pred čelom. pred pv.r dnevi visoko pesem italijanstva, kak'> je vse italijansko tam, da ni niti sence kakega Slovenca. Dovtipen je hotel biti, ali dotipi so ga kmalu minuli, kajti za par številk je bridko ^ajavkal in tožno zapel žalostno pesem o »slavrzačiji« Griadi* Šča. Velik strah se ga je polotil in bal se je, da se morda že jutri otvori v Gradišču ljudska šola za Slovence, o katerih ni bilo malo poprej niti sence! Bolj če taji Slovence, več jih je! Revček Corriere«! Um se je omračH »prožnemu mojstru Ivanu Košutniku Podbrdoni; Vrgel se je pod tovorni vlak, pa je dobil le male praske, potem se je hotel obesiti pa so ga V Ameriko! Potni listi za pot v Ameriko diie 28. t, m. šov-že r^;^abiv V^| one, ki bi želeti imeti vabilo in ki »ga r»#'' dobili^^isi.pprrio^ma,.bodisi ,po kdvdi tagittioseb a-fi f*a> 3Mi -:'t«ra^j&»ni$>$i| znani, naproša odbor, da se obrnejo pismeno aH-ustmeno na br. .Saimiga v Trg. domu ali pa pismeno pri Jelenu. —tPoja- '; snila glede maškerade daja; v kolikor sme br. Podgornik. Tajnost strogo zajamčena. ? Naznanjamo vsem bratom, . da v siriislif sklepa, Š. S. Z. ni dovoljeno priti v.kjroju na maškerado jn ne samo letos, ampak-' itudi za naprej! Odbor!\ ¦"''¦'¦' ' ' •'" '¦¦ ¦ Blagoslov v družni!.T— V;tlriišeVici blizu. Štanjela je povila neka, kirietjca, v,! 1 letu mani 6 dni 4 otroke,, in sicer2 krat'' dvojčke. Dosti blagoslova.za jedno hišo!. Društvo trafikantov v Gorici. ^ Tudi letos je jubilejno podporno društvo, trafi-'' ,kantov odredilo podpore v skupnem znesku 50 K petim najpotrebnejšim trafijtan-».toin, kateri so: udjie" Gofi^ko-Gfadlfen-Jskega deželnega društva, in sicer: Mariji" vdovi Cpmar v Červinjami 10 K, Janezu MariniČu v Št. Terjanu 10 K, Jerici •Brezigar v Ppdgori 10 K, Tereziji vdovi .Roth, v Gorici 10 % in Antonu Simone«)' ¦ v Cavenzanu 10 K. PredsedniŠtvo. ¦ Zopet podraženp meso v Gorici. ~ Mesarji \ Gorici so, zopet povijali' cene j, mesa, in sicer zopet ža 8 v, tako da je go-j, veje meso sedaj; po 1 K 84 V kg.1 Pravijo pa, da povišajo cene še toliko, da bb stal . kg ravno.2 K. Naj zapro rajši mesnice! » Vojaštvo v Brdlh, Kakor znrmo, 1 pride nekaj vojaštva v zapadna Brda,' v . Kojsko pa pride 400 mož 27. domobrau. ;. polka. " ' ¦ ¦ j .Za opeklinami je umrla v Št. Petru 1 5 letna Valerija Kebrova. Keber Je žgal : na polju,robido, potem so zažgali otroci* ¦ Valerija je prišla blizu ognja, unela se je j obleka in na, opeklinah je umrla, Podružnica zveze Jugoslov. železnl-. carjev' v Kanalu vabi na plcsnu Veselico, katero priredi na pustni torek, dne 28. t j, m. v prostorih hotela »zlati lev«. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina ,?,a člane K - 1.50, za nečlane K 2. K obilni'udeležbi va-t bi odbor. I Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-; Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi po- nočna služba v času .od 19. do 26. t. m. Darovi za »Sokolski dom« v Prvah čini. — Čibej Josip, Solkan 5 K., Bratsko dinštvo »Sokol« Ribnica 7 K. Frančiška Cerne, Mauerbacli, Spod.: Avst. 10,. K^ Franc Gregorčič, Trst, Via Boscetlp 3 K. Nadučitclj Josip Orel, Prvačina,, mesto venca pok; ŠenMje-5 K. Lavoslav Pahor^ Ljiibljana Z. K. Gospa Kerdoya» Vogersko/ sploh, kako pridete vi do tega, zahtevati od mene. naj plačam, kaj pa se vtikate v mojte stvari?« »Toda odvetnik...« »-Odvetnik sem, odvetnik tja. kaj imam jaz opraviti prosi tega kdo dragi, kaj to meni mari? Pridete k meni 'ii mi pripoveduje&e, da ^olgujem Bergerouu. Alt vam jel pokala! ž&dtf&nctf?* Ne^ tega ni moget,. saj je rrima vi roka^orei^ k#4f Y$r'K0 2aIltevat^ d^nar °* »HmiS Siceflse ife 5udfmHlafW; gospod Gahterl pfeštdpitemoj prag! Ali ste pozabili, da me je vaš oče uničil, spravil v^lanffitoS^.nikdar^od-kar, me |e on|tako razžalil, za-sme1«fM,4trt!pVe^t6pil ftask-^aMler ^prlga ^onestrel(>vY hiše. čudim se, da se; upate vi pri meni vstopiti.«^ >0 PfOs^.iVer^iteji|ii| ko^/V®«1^ ••*";, „ 5 , »Morali ste vedeti,« nadaljuje Mohestrel vedno bolj jezen.. »Mislite, ker občujem z vami v klubu, aii če me-rijatri ria ečšti z vami par besedi, da* vam daje to že pra^ vico, priti k meni? To ni isto. Cesta je vseh, klub pa članov, toda moja hila je moja m tu nimajo moji sovražniki, ničesa iskati. Ali sem bil kdaj že pri Vas? Raje, ko da »Vesre^aj;« vzklikne C; ^fv kaiferem Je*tudi polagoma jeza vzkipela, »ko bi ..*. iaili star mož in ne imeli že sivih las ...« »No, kaj potem?« vpraša Monestrel izzivajoče. »Potem... nič.« In Galtier se obrne in gre. Lucija je bitro skočila od okna, da bi je ne videl, potem pa je šla v sosedno sobo in vpraša očeta z odločnim* glasom: »Ali si dolžan Bergerou denar? Povej resnico!« »Podlež!« vpije Monestrel ves iz sebe. »Ta ničvredne?.! Seveda, če je kdo republikanec, svobodomislec, od takega je človek lahko na vse pripravljen!« »Vprašam te oče, Č je, da bi se pomiril, kozarec sladke vode. ! Monestrel je izpraznil kozarec;in godrnjal: »Sedaj me stane ničvrednež še tri koščke sladkorja!«---------- . : Qaltie:r ie šej^tOi>U,Crillonu, kjer je povedal, kaj se mu je zgodtloI pri Monestrelu. Crillon se je smejal na ves glas, njegova žena se je smejala, Ana pa je bila rešila. Uboga Lucija, si je mislila in ne da bi zinila besedo odšla je iz sobe naravnost k svoji prijateljici. »Moja ljuba Lucija,« ji reče in jo prisrčno poljubi, »vedela sem, da te dobim v solzah.« *A, Ana, kako prijazno *od tebe, da prideš... ti torejf 5*e#.;;> i\-':-\; f.:;¦:¦'-i.' ^-f?v l-UZiiU-LtC$ 'ry"*Dd, Albert je pfSftl k mojemu W««*toMif»ewn> smejal se. je.« »Kaj, smejal se je?«... Tem bolje... Toda pridi Ana, hočeve iti na izprehod, ne mogla bi odgovarjati sedaj nekaterim vprašanjem.« Šle ste po ozkih ulicah mimo vrtov in prišle do male posesti, ki je bila Monestrelova. Mala nizka hišica je stala sredi lepega vrta, posajenega s pravimi kostanji. Monestrel jih je otresal, kadar so dozoreli sam, iz strahu, da bi mu kdo katerega ne ukradel. .«•'¦*••.¦ Deklici ste se vsedli na klbpico pod kpšat kostanj in Ana pravi: »Ti veš, da Albert vedno vsako stvar olep-. ša, povej mi, kako je bjlo V resnici.« »O moj oče je bil gmzen ... Ko je zagleda! A!bertav najpreje še govoriti ni mogel, mislila SemJ d Skatel fraako \ krone. Izdelovatelj samo lekarnar K. V. Feller, v Stubici, Elza trg št. 204 (Hrvatsko)" svetujemo, da jih I Gospodh.!e,iahie»lfe KOLINSKO CIKORIJO pri VŠeh trgOUlnah jZ EDINE slovenske tovarne v LJubljani. 2 K. Brat načelnik Furlani, Prvačina, nabral 2 K- Ferdinand Seidel, profesor, Gorica 15 K. Bratsko društvo »Sokol« Vr-dela (pri Trstu) 30 K. Brat Ludvik Kranjc, Gorica 3 K. Anton Pristav, magaciner' drž,žel., Prvačina 3 K. Gostilna Anton Voddpivec, Prvačina, vesela družba 5 K' 30 v. Bratski odsek »Sokol« na Gradišču 10X Bratsko društvo »Sokol«; Dornberg 10 K/Anton Kiun. nadzornik češke banke, Gorica 5 K.' Albert Šušmelj, Prvačina 1 K. Nabiralnika Mozetič-Zorn; 24 K 91 v. Hedžet-Kofitnik, Gorica 5 K. Franc Ober-dank,' izdelovalec sodovke, Gorica 4 K 80 v.- — Na zdar! Sokol v VoJčjidragi je imčl v soboto svoj .'redni občni zbor. Izvoljeni so: predsednik Fr, 3večerič, podpredsednik Alb. Arčon, tajnik A. Musič, blagajnik Ivan Kodermac, nam. J os, Petrovčič, nam. J. Gregorje, orodjar Fr. Martelanc, nač. Fr. Merljak; deleg. Iv. Petrovčič in A. Nar-din. ..¦'........... , ,. »Sokol« v AjcloVščŽiii je irriel pred kratltim "svoj redni občni zbor. Iz poročil odbornikov je razvidno, da je društvo v preteklem'letu ..zelo uspešno delovalo ter da se leto za letom krasneje razvija. Brat blagajnik nas je razveselil s svojim poročilom, iz katerega sledi, da je znašal denarni promet K 4563.79 ter da ima društvo poleg plačanega inventarja še plodo-' nosno naložene gotovine K 182.61. Brat načelnik je pa v svojem krasno sestavljenem poročilu med drugim tudi pohvalil telovadce/.da so obiskovali redno telovadnico ter društvo povsod častno zastopali., Pri volit vi odbora bil je na predlog bV Kovača Igu. ml. razuh jednega odbornika izvoljen ves stari odbor, z vsli-kom: Starosta: Artur Lokar, ipodstarosta: Stanko Logar, tajnik: Avg. Slana, blagajnik: Vlad. Dolenc, načelnik: Rud. Braj-nik, orodjar: Marij Bras. Odborniki: Sla-voj Sterle, Avg. Likan, Fran Feigel,4 odbor, namestnika: Mihael Malik, Karol Maggioli, pregledovalca računov: Rud. Vodeb, Fran Bratina; kot delegati za žup-ni občni zbor pa: Rud. Brajnik, Mihael Malik in Rud. Vodeb. Vaditejjski zbor »Prvaškega Sokola« naznanjala* je pričelajredna telovadba v dvorani »Sokolskega doma«. Člani telovadijo vsaki torek in četrtek od 7—9 zv. ter ob nedeljah od 1—2 pop. Starejši člani (člani v: kroju) vsaki petek od 7—9 zvečer. V^diteljski zbor ob nedeljah od 8 do 10 zjutraj. Naraščaj ob nedeljah in praznikih milijo-!nov kron proračuna in v tem doseže, kar hoče. Pravi, da bo prebivalstvo 7, uvedbo dveletne vojšake službe doživelo veliko razočaranje. Oči vidno je, da hoče vojna uprava pot pretvezo,'da uvede dveletno vojaško službo, zadostiti drugim zahtevam. Del. Steiner je odločno protestiral zoper to.-da se dovolijo-Ogrom morebitne jezikovne koncesije pri vojaškem kazenskem procesu, in da se rabi vojaštvo pri volitvah na Ogerskcm. Del. Stanek je stavil več . osolucij. V eni zahteva, naj se dovoii dopust absolventom poljedelskih zimskih tečajev po dveh letih;- v drugi pa, naj uredi opravičene zahteve v službi ponesrečenih vojakov in njihovi!) rodbin. Končno predlaga, naj se izvoli poseben dislokacljski komite, kakor ga je izvolila ogrska delegacija, — V popoldanski seji sta se delegata Petelenc.in Clarn-Marti-nie zavzemala ža oboroževanje. Na to je govoril dr. vojni minister Sciionaieh, ki je dajal pojasnila o .stroških dveletne vojaške .službe. .Naglašal je, da bo 84 odstotkov moštva "služilo dve leti,' ..1.3.odstotkov tri leta in trije odstotki pa/ posebno pri mornarici na štiri leta. Minister je podal nato pojasnilo o -.lujšavah, ki se dovoljujejo v inozemstvu živečim pripadnikom armade, kakor tudi o podporah •onim vojakom, ki morajo vzdrževati družino.' Vsprejet je bi! redni in izredni proračun v specialni debati. Posl. Šramek je rekel, da ni zadovoljen z ministrovim odgovorom gledč samomorov v armadi. Povdarjal je, da zavzema Avstrija glede samomorov v armadi .med vsenii državami prvo mesto!. Koliko stane en »dreadnought«? — Kakor so izračunali v seji odseka za voj. oskrbo, stane en »dreadnought najmanj 59 iti pol milijona K. Vojna na Balkanu? — Beligrajskb »Novo Vreme« prinaša senzacionelno izjavo uglednega aktivnega srbskega generala. Rekel je: To je gotovo, da doži-viino spomladi v najbližji naši.bližini,.ve-., like zapletaje; Po zaupnih informacijah, ki smo jil dobili, upade Crnagora na Turško ter zasede kraje okoli Plava, Gusinja in Berana. Avštro-Ogrska vojska okupira Sandžak, Bolgari pa uderejo s severa v Macedonijo. Ob takih razmerah ne preostane" Srbiji drugo nego, da s svojimi četami odkoraka v Macedonijo. Vojna je neizbeglijva. — Z Balkana pa tudi prihajajo vseti o vedno večjem oboroževanju 'Turške;¦''-¦ Pogajanja gledč češko - nemškega sporazumljenja imajo pričeti zopet začetkom aprila/ Na uspeh je malo upanja. Razne vesti. Dr. Crippenov testament. — Crip-pen je zapustil .svoji ljubici Le jNeve vse svoje premoženje...Kakor znano, je londonski zdravnik dr. Crippcn umoril svojo ženo, zaprl truplo v klet, zbežal s svojo ljubico, v Ameriko in na obrežju ga je aretirala londonska policija, ki je zvedela o njegovem bivaujti na ladij$'ptotom brezžičnega; brzojova. ¦ Njekova svakinja, miss Hunn,' je lomila testament in sodniju je sedaj razsodila v prilog tožiteljice. češ, da ne sme uživati zločinec sadov svojega zločina. •..¦'.' Na otok Brioni pri Pulju namerava pripeljati Kar.ol Hagcnbcck iioj§ in antilope, rxMlHWfo ilhisemW^tbad(Tii\m živeli in se množili; baje je, ta otnk/naj-nripravnejši kraj v. tak namen, kar jih je dosedaj videl- Primeren prostor je iskal že dolgo časa. Koliko poje oboroževanje? - Urednik iista »Kconomist Europen« je izračunal, da so v zadnjih ;!5 letih pojedli vojni troški 145 milijard. Kusko-japonska vojna je stala Rusijo .okoli 6 milijard, Japonsko pa okoli 5 milijard,, poleg tega 300.000 ljudi. Pred 25 leti je bila glede vojnih tro-škov na prvem mestu Rusija z 894 milijoni; Evropa je v letu I8S3 potrosila skupaj 4111 milijonov, leta 1908. pa 7530 milijonov; na prvem mestu Rusija. V. Mariboru ,tm,J>tajer^kem.jr-so našteli 'pri *lcttJŠTtjeiS- ffcdskžin ŠtetjtV %fa-vencev, saino Y$U$r Nemcev. ,,i\: 2^2S)\ \. Leta 1900. je bilo Slovencev,, po, nemškem, štetju seveda, 4062, Nemcev 20.293, Lepo so hrustali. Slovence letos J V Podgradu v istri ;.je po novem ljudskem šteju 8084 prebivalcev, in sicer 5978 Slovencev, 2096 Hrvatov, 4 Čehov aLaiiov: ¦¦'" !ij,:',f/:''; /;:,{4,;/:,!-:. Mraz ob Črnem' Morju/-^'Vruskeln mestu Kerč ob Črnem Monu vlada strahovit mraz. .Osemnajst oseb je zmrznilo, med' njimi tieki posestnik5,'' ki^jč' padel s (Dalje na »)eti strani.) Salon Robes kmjacnica za.izdelovanje- domskih oblek po dunajskem kroju. Naznanjamo,. 4a smo ravnokar dobili velike pojštljatve nove vrste angleškega blaga za pomlatlansko sezono. zanima vse sloje« Akadeui. društvo slovenskih asrono-niov »Kras« na Dunaju naznanja svoj IV. redni občni'Jtbor, ki se vrši dneg^uVUtfe-čana ob 8: uri zvečer z ob^aj^roev-uim redom. Lokal: XVIII.'' okraj »Zum Kleeblatt«, vogal Schulgasse in Mitter-berggfosse. •: .. \ Trojčke je poyila žena Živana!. 1T&*,, turškega*-V-IeigihS** 4,va: Jdflgčka^ in: • jejino., deklico. Otroci so zdraviTl^ed^ptiirteti je imela dvojčke, ki šV živijo. Osvoboditev ruskih kmetov, — Dnflf. 10. februarja je poteklo 50 let, odjtar je-izšel manifest carja-o%ohoditelja^Aleksandra II., ki je osvobodil ruskega kmeta iz polsuženstva. Ta za razvoj Rusije zna-meniti dogodek so povsodi na Ruskerit praznovali z velikimi svečanostmi, svečanosti so se v prvi vrsti udeleževali seveda — mužtki. ¦.'_,.¦. Nov letalni stroj. — Inženir fiedler je izumil nov letalni stroj, ki ima .sedcuv plošč. Navadn? letalni stroji imajo po tino ploščo, ali pa dve. plošče so vsporcdne in uvrščene kakor pihaika. Čudeži električnega pasu. — Mona-kovska policija je zaprla zavod za električno zdravljenje v Monakovem. Ta zavod je prodajal čudodelne pasove, ki so imeli pomagati posebno ženskam brez otrok. Policija je pa prišla na sled velikim svinjarijam. Glavni ravnatelj Granit/ je /bežal. Njegov kompanjon je pa zaprt. Ljudsko štetje v Opatiji Iil Voloskem. - V Opatiji so našteli 2420 stalnor .prisotnih prebivalcev poleg 512 gostov* Od stalno prisotnih je bilo 112 Hrvatov, 344 Slovencev, 870 Nemcev, 54 Italijanov in 54 drugih narodnosti. Književnost. Ivan Cankar. Volja in moč. Založil L, Scrnventner. Cena broš. K 2., elegantno vez. K X — Pod tem naslovom je izšlo v Schvventnerjevi založbi novo Cankarjevo delo. Pisatelj je zbral v tej lični knjigi tri novele: Melitta, Mira in Dana. V tem delu se koj spozna pisatelja Cankarja. Jezik in slog sta krasna, ideje visoke, nekatera mesta so divna, tupatatn je pa še vedno nekoliko Cankarjeve nejasnosti. V vseh treh novelah popisuje pisatelj z umetniškim peresom voljo in moč. njuno razmerje in prevladovanje na treh junakih: na Jerebičarju. na Joštu in na Bratini. Delo je polno psihologije in filozofije. Knjigo priporočamo. Zobo^dcavnjški in zobotehniškt atelje Dr.irEržen GORICR ifflmm iemnttCe »eu. 37 ;jL^tiie.3n^el'BJato zobovje; zlate kroue, ^fafe mastne, ajpbe nakauCiikove plošče, %j#W$gjč l|$yo stoječih zob. Plombe « vsake vrste.-. brdlnlrs o soolem ateljeju od 9. are dop. do 5. ure pop. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. = oijkinega olja /S*wi #st© ; iijkiiibb mi te tstm I1N1, »iiutti,iiri ii *\p s prodajo na drobno in debelo. Prodala na drobno; Kron —'96,1*04, 112, 1*20, 2i 1-36, H4, 1'60, 1*80, 2-, 240, ta inči 90 72 ?to. ------ Na debelo cene ugodne. .—— Podilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni 8 polno. Pravi vinski kis In navaden. Zaloga --------_----- mila in sveč.---------------- Cene zmerne* Zliera siavbiDskih in zidarskih ||p v Boriti - ž. (postavno ustanovljeiia) /few;, naznanja p. n. občinstvu, .da sprejema v izvršitev vsa slavbinska dela, -načrte" proračune in konečne likvidacije. ' Pri sprejemu jodvzetja stavbinskega dela opozarja imenovana zve;za slavne zaupnike na največje ugodnosti, ker si je nadela nalogo iti na.roko pri kreditih. — Z naročili se je obračali v stavbinski urad v ulici Moreili št; 4,: II. nadstropje. - Za informacije se je obračati od 2'|3 do 3'|2 ure' popoldne' kjer se dobijo tudi ceniki v pregled. Predsednik zveze stavbinskih in zidarskih mojstrov EmestO ROSSI, stavbenik Tvidka Konjedic & Zajec sprejme uajenca iz poštene družine in s primerno šolsko izobrazbo. Mikavna p;Urija ii .lafetama Karel Draščik nastop tako!. v Gsrici ta Ktr« v (Ustti zvršiye naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince iuL Prodaja različna fina vina la ttharje na drobno ali v originalnih butelkah PripovoCa se slavnemu občinstvu xa mnogo-brojoa naročila ter obljublja solidno postrežbo Ur- po Jako zmeroib cenah."** Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte] k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.! | Knjigarna A. I = GORICA Trgovski dom Corso Verdi 24 In o Gosposki ulici ? sprejema naročila na vse tu- in inozemske beletristične, modne in znanstvene časopise. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij Knj garna A. Gabršček - Gorica. Vi i Lekarna Cristofoletti v Sonci na travniku. Trskino (štokfiževo) jetrno o\Je. Posebno sredstvo proti prsnim, bolez* nim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravne rmene barve po K 1*40, bele barve S 2 Trskino zelesnato jetrno olje. Kuha toRft olja jo sosubno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežno narave. Trsktno Jetrno olje se Železnim Jodecem S tem oljom se ozdravijo v kratkem času % gotovostjo vso kostne boleani, Hezni otoki, golfie, malokrvnost itd. itd. ========== Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. - ¦ ¦ OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Nomglje, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju, predno se napolnijo steklenico. Zato zamorem jamCiti svojim M. odjemalcem glede Clstote in :¦¦¦- — stalne sposobnosti ta zdravljenje. == Cristofolettljeva pijača Is kine In žalaza. NajboJJil pripomoček pri zdravljenja s trškim ojjsm. — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = GORIŠKA TOVARNA MILA. "fl Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčevali tujcem. iTeniegipline! Poskušajte milo iz te domače tovarne! IzfleM je izvrsten. Cene oMOajne! Poskusite in sodite i Svoji k svojim! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem 1 m I Povodom prebrltke izgube našega soproga in oieta ! iJož^fa doFJatn o, k * t. stražnika t p. se tem potom iskreno zahvaljujemo | vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem, gg. odposlancem raznih narodnih društvev in gg. finančnim. • stražnikom za obilo spremsivp. na zadnji poti. V GORICI, 15. svečana 1911. Gor|an. ^ Odllkouana j semenska iraouina I edina.na Kranjskem strokovno ure- J jena, ki prodaja na drobno in de- V belo,naznanja slav. občinstvu, da | je izšel 37. letnik Hustrovanega V cenika. Istega se razpošilja brez- J Največja zaloga mnogovrstnih A poljskih, zelerrjadnih in. cvetličnih ? semen. .Semena so preizkušena in 1 zajamčena, pristna in dobro kaljiva. j Spoštovanjem se priporoča A Al. KORSIKA v Ljubljani, I Bleiwefsova cesta 1 ali Vrtača 1. f obselneJSl se rafana za vsako besedo 3 vin. Rajprips&vneJSe insMtrantfe n trgo?ce in obrtnike. ""- i -'¦)Ukdd#mij>J8U» trgovcev in obrtnikov v Gorici, a de&fli ftkleva»» Gorica Via MpudptOršt,>,„ Varstvena znamka: „Sidro" feifliiiBiit. C a p s i c t conji. Anker-Pain-Expeller je pofsod pripozaano kot najboljše sredstvo proti preblajenjn" itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se -^"-— PODRUŽNICE »Ljubljanske kreditne banke'1 — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočiml posli. — Vloge, na knjižice obrestuje po 4'.%, vloge«tekočem računu pa dogovora. Centrala u Llubllani. Celovec, Gorica. Sarajevo, v GORICI SgztspntA a»kUi«H 43000». -