Leto VIII.
V Celji, dne 2. septembra 1. 1898.
Štev. 35.
Ishaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., jp
pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera uaj se pošilja: Upravništvu ^Domovine" v Celji.
Razoroževanje.
Sedajni ruski car Nikolaj II., pridobil si je že pri nastopu vlade naslov „knez miru". Kratko dobo caruje ljudomili car, vendar se je že razširil skoraj po celem svetu glas o njegovi glo-bokočuteči duši, ne le za svoje stomilijonske podanike, tako izvanredno srce čuti za vesoljno človeštvo, bodi prijatelj ali sovražnik.
Kot razumen in dober gospodar uredil je najprej najpotrebnejše domače preosnove; kot značajni in hvaležni sin preskrbel je nato, da so postavili te dni dostojen spomenik njegovemu dedu, bivšemu caru Aleksandru II., kateri si je pridobil s svojo očetovsko skrbjo za nižje slojeve svojih podanikov prelep priimek „car osvoboditelj".
Istočasno pa se je raznesla vest, da je car, kot uzor duševnega velikana ter mož izvanredno mehkočutečega srca, storil korak za nepregledno velikanski blagor vesoljnega človeštva.
V vladnem ruskem listu izišel je ravnokar carjev predlog, naj se vsi svetovni, pred vsem pa evropski vladarji združijo za splošno mirovno pogodbo, vsled katere bi se razorožilo ogromno množino oborožene sile v mirnih časih. Tako predlogo dobili so od carja zastopniki vseh držav na Ruskem.
Pomen te predloge je nepregleden, ako se ista vresniči.
Vsa socijalna beda današnjega veka izvira poglavitno iz neprestanega oboroževanja, ki stane že v mirnih časih tisoče milijonov, a v vojni vrh tega še tisoče in tisoče človeških žrtev.
Največ davka nam požre oborožena moč, najboljšo dobo svojega življenja ugonobi možu in mladeniču vojaško službovanje. Vsak trenotek dovoljujejo se novi milijoni za kako novodobno vojno napravo, da se ista čez malo časa zopet
LISTEK.
Vojna 2000. leta.
Fantastična povest A. Boruma. Iz ruščine poslovenil Zaplaninec.
Ali odkoder pač ista prihajajo? Nikjer ni bilo videti sovražnika.
„Za skrivališča!" se je oglasilo mahoma neko rezko povelje, in takoj sem bil spoznal glas svojega prijatelja Vizerja. Ozrem se, in vidim — da to je on. Stal je za jedno alumi-novih sten, obkoljen z drugimi vojaki.
No, Bog moj! Kakšen je! Obličje je res tisto, — precej sem ga spoznal, vzlic sivi obleki, ki je bila na njem, — no, kaj čudno orodje je i na njegovih očeh, i na ušesih, i pod rokami! Kakor tipalci pri žuželkah, so se od njegovih ušes pokritimi z nekakimi kavčukovimi čehljami, vlekle navzgor žice; pod čelom, izstopaje daleč naprej, kakor oči polževe, videlo se je neko čudno orodje z zrkalami, steklenimi prizmami ter punčicami, a prsti so kaj urno skakali po nekakih raznobarvnih tipkah. Obdajajoči pa so bili oboroženi prav s takšnim orodjem, in zapazil sem sedaj množico žic, ki so vodile odtodi na vse strani.
Ko sem se bil malce otresel svojega prvega začudenja, stekel sem k svojemu prijatelju Vizerju,
zavrže in nabavijo novi predmeti, ki stanejo zopet ogromne milijone ljudskega denarja. Ljudstvo pa pri tem trpi strašno bedo, umira pomanjkanja, samo da zastavi zadnje krajcarje in dragoceno življenje temu novodobnemu mali-kovanju.
Vsi človekoljubi, učeni reformatorji in skrbni voditelji ljudstev belijo si glave, kako opomoči propadajočim socijalnim odnošajem, kako rešiti človeštvo gotovega pogina. Toda, ako se je dovolilo v to svrho stotak, odredil se je že tudi milijon za orožje.
Da se je prišlo s pravo rešilno mislijo na dan, za to je trebalo odrešenika kakor je največji slovanski vladar — ljudomili car Nikolaj II. On je prijel Kolumbovo jajce, treščil krepko ž njim ob mizo, da stoji — rekel je: odpravimo dragoceno oboroževanje, in svet je rešen.
Trebalo je „barbarskega Slovana", da postane edini zdravnik svetovni kugi.
Da, tukaj se kaže zopet enkrat tisti „bar-barski čin", katerega nar. Nomci taktf često podtikajo.	% • - «§ ■'jflffi,
Ne rečemo preveč, ako trdimo, da je baš Nemčija bila tista država, ki je po nasvetu krvo-željnega Bismarcka vrgla ves svet v to neznano nesrečo oboroževanja, a mogočni slovanski vladar hoče zopet rešiti človeštvo.
Gimnazija.
Iz Ptuja, dne 30. avgusta 1898.
„Domovina" je v štev. 33. 1. 1898 prinesla poročilo, da se bode naša mala gimnazija z novim letom podržavila.
To poročilo je napačno. Gimnazija ostane tudi v bodoče deželni zavod, kakor je bila do-sihdob. Ptujčani ne marajo c. kr. gimnazije, ker hočejo imeti le profesorje pruskega mišljenja. 1
„Nu hvala Bogu, družišče! Slednjič sem te vendar našel. Povej mi, prosim, kaj vse to pomeni?"
Vizer se je obrnil, me pogledal od pet do glave in, nalahno zmajajoč z glavo, kratko dejal:
„Neznan."
„Da. kaj meniš, Vizer!" sem vskliknil razžaljeno. „Me ne poznaš? Ali se motim? Saj si artilerijski stotnik, Gregor Vizer?"
„Gregor Vizer?" je vprašal. „Artilerijski stotnik? Je bil 1896. leta. Umrl kot polkovnik 1916. Moj praded," je pravil v pretrganih stavkih.
„Kaj? umrl?! 1916. leta?! Pa včeraj še sem jedel ter pil ž njim!"
Vizer me je še jednoč pazno pogledal, vidno v dvomu, li sem pri pravi pameti.
„Kdo? vi?" je trčil vame s prstom.
„Da, jaz, Anton Borun, kapitan generalnega štaba, člen tehnične vojne komisije na velikih vojaških vajah."
Vizer je zamišljeno stresel glavo, se zasukal kruto ter završil najino besedovanje baš z isto lakonično izjavo, s kojo je pričel:
„ Neznan."
Drugi častniki, obkoljajoči naju, pečajoči se s svojimi aparati in opazovanji, se niti trohico niso brigali za najino kratko pomenkovanje. Le
Za to pa je treba, da nastavlja profesorje deželni odbor v Gradci, in ne c. kr. minister.
Ptujska gimnazija bode vališče za nemške dijake posebne vrste. Za to je neki nemški trgovec, kateri menjava vero in zakon, kakor gizdalin obleko, že govoril, da v višje razrede ne bode sprejet nobeden Slovenec.
Slovenskim dijakom, kateri so v Ptuji končali štiri razrede, je svetovati, da prestopijo na kako cesarsko gimnazijo. Sicer se lahko pripeti, da bodo morali, če njih že sprejmejo v peti razred, nositi pruske pikelhaube, ali saj pruske kapice, kakor jih nosi mestna godba, da bodo morali za Bismarckom nositi črne trake, kakor jih nosijo ptujski renegatje.
Vedeti je tudi treba, da ni pričakovati, da bi deželni odbor nastavil za višje razrede iz slovenščine izprašanega profesorja, da Slovenci na ptujskem gimnaziju niti priložnosti ne bodo imeli, da bi se svoj materni jezik in slovensko slovstvo temeljito naučili.
Na podporo od atrani mesta ali meščanov naj nihče ne račuiii! Mestna občina prispevala je dosihdob za podporno društvo celih 25 gld. vsako leto!
Zagrizenci, kakor je dr. Raiz, bi gotovo za-branili, če bi se tudi kdo našel v Ptuji, da bi hotel slovenskega dijaka v višjih razredih podpirati.
To bodi vsem v svarilo!
Slovensko gibanje — nemštvu v strah!
Dolgo smo stali za vrati, plačevali davke, dajali državi vojake, trpeli udarce vladnih in diplomatskih bičev in biričev, pri tem pa mol-• čali, kakor molči tnala na kateri razbija drvar
nek mali starček, ki se je bil bavil z nekolikimi vojaki z docela drugačnimi orodji za jednim varujočih stolpov, je pristopil k meni in, pred-stavivši se mi sam za Evelina Savera, vprašal za moje ime ter priimek.
„Je že gotovo," je izpregovoril, listajoč v v stari oglodani zapisni knjižici: „Anton Borun . . . kapitan . . . generalnega štaba . . . da . . . da . . . poginil ... na Radgostu ... 25. kimovca 1897. leta . . . telo ni najdeno."
„Kaj? Kdo je poginil?! Jaz?! Kedaj? . . Koliki dan pa brojite danes?"
„Dan 25. septembra 2000. leta."
Kar odrevenel sem bil od presenečenja. Počasi, malo po malo sem se jel zavedati, in hipoma kakor da mi je mrena padla raz očes. Tu ga imaš! Po takem sem približno sto let prebil v tajnostnih jamah Radgosta! Zdajci sem prišel v novi, povsem tuji mi svet, prišel osamel, nikomur poznan, brez prijateljev, brez sorodnikov in povrhu — kakor otrok, nevedoč ničesar, kar je v sto letih izumilo zelo napredujoče človeštvo. V tem sem se lahko danes že nekolikokrat prepričal.
A starček, kot bi umevaje moja čuvstva ter misli, mi je pripovedoval:
„Kmalu po japonskokitajski vojni 1895. leta je kitajska vrgla raz sebe vedno nepodjet-
s sekiro polena. Pa uboga „raja" se je tam doli na jugu otresla turškega jarma, otresti se hočemo tudi avstrijski Slovenci in Slovani jarma, pod katerim stokamo že sto in sto let in katerega nam pritiskajo na tilnik kulturni samojedi — Nemci, Mažari in Italijani.
Na avstrijskem jugu se že giba! Enakopravnost avstrijskih Slovanov ležala je do zdaj večinoma le na mrtvem papirju, imela veljavo le v teoriji, jubilejsko leto cesarjevo pa bode pripomoglo nam in dalo povod, poskrbeti za to, da se enakopravnost pritira do prakse v polnem obsegu, in v tistej meri, v katerej nam gre po božjih in državnih zakonih.
Na jugu se letos giblje! Nemštvo že vpije strahu in Italijani sikajo! Vzajemnost slovanska žela je letos v Pragi slavje, v Ljubljani smo jo videli istotako v živih podobah .... brez fantazije, brez sanjarstva. Praga-Ljubljana! Kaj nam mari drugo! Drugod ne iščemo odmevov, Slovani si bomo tu kot tam vedeli že sami pomagati! Brezpogojno pa ne bomo služili več niti drznosti vlade, niti oholosti imenovanih treh kulturnih narodov!
V Pragi se je slovanska vzajemnost sklenila pod prisego in v soglasji vseh zastopnikov slovanskih narodov avstrijskih. V Ljubljani nam jo je še bolj zagotovil in utrdil učiteljski shod, katerega se je udeležilo tudi mnogo zunanjih učiteljskih mož. Potem pa je prišel velikanski shod slovenskih županov, slovenskih akademikov, ter odvetnikov in notarjev slovenskih, kjer je slovenski narod o resolucijah po svojih postavnih in veljavnih zastopnikih javno izrekel svoje zahteve napram javni drž. in deželni upravi.
Da smo se zlasti Slovenci vseh avstrijskih kronovin baš v jubilejskem letu cesarjevem oglasili enkrat skupnc-enoglasno za svoje javne državne in državljanske politične in narodnogospodarske pravice, je več kot umestno, in možje, ki so pripomogli do tako vrlo sestavljenih programov in njih točne izvršitve, so vredni da se jim zakliče trikrat „slava"!
Dolgo smo avstrijski Slovani stali za vrati in — molčali! Zdaj bode temu lakajstvu konec. Slovenski narqd se je letos primerno ganil, povedal je kaj hoče, povedal pa tudi vladi in celemu svetu, da ne bo več trpel, da bi ga pritiskal ob steno, komur bi se zljubilo. Pričel bo brezobzirno boj na vsej črti Slovenec, Čeh, Hrvat, Poljak, Srb in Rusin, in bil ga bo proti vladi, kakor tudi proti zagrizenemu nemštvu, mažar-stvu in italijanstvu. Slovanska ideja se mora uresničiti in program izvršiti na ta ali oni način. Če ne bo lastna moč zadostovala, poklicala se bo na pomoč slovanska vzajemnost, in boju je uspeh potem gotov in zagotovljena tudi zmaga!
Avstrijski Slovenci in Slovani smo se naučili trpeti in molčati, zdaj smo prišli do zavesti, da ne dosežemo nič brez odločnega in vztrajnega boja! Boj zoper sovraga! Za način bojevanja slu i
nost ter osamelost Neverjetni uspehi po evrop skemu obrazcu, prirodni pogoji, mnogobrojnost prebivalstva, zdravi živci ... so posledice, da se ponavljajo napadi na Evropo vedno češče. Širjenje Kitajske občutno davi Evropo. Vrši se premikanje narodov iz vstoka na zapad. Kakor ravno sedem vekov pred tem, malone v onem kraju, se je dolžna rešiti usoda Evrope.
„Aha", sem omenil: „bitka s Tatari."
Saver je prikimal z glavo ter nadaljeval pripovedovati, kako so se evropski narodi zdru žili, mobilizovali dvajset milijonov vojakov, koji imajo v kratkem času zmagati ali zaigrati usodno bitko. Tu nahajajoči se del vojske, pod povelj-ništvom generala feldmaršala Vizera, odposlan radi raziskanja ter utrjenja gorskih karpadskih prehodov, je imel danes boj z dokaj mnogošte-vilnejšim neprijateljem. V bistvenosti se še bitka nadaljuje, no slabo, zato, ker obe stranki pričakujeta pomoči, da bi potem z nastopom noči pristopili k odločilni bitki.
„Torej se zdajci vojskujejo glavnim načinom ponoči?" sem vprašal.
Na to mi je pripovedovalec odgovoril, da je nočna bitka — j edino sredstvo vsaj nekoliko oslabiti vserazdivjajočo moč današnjih naprav.
Na moje vprašanje, kedaj potakem vojaki počivajo, je odgovoril Saver, da večina delujoče
žijo nam lahko zavedni Čehi in Hrvatje in drugi slovanski bratje na jugu.
Nemštvo in italijanstvo že čuti svoječasne posledice tega vzdramljenja! In strah jih je. Naša vlada pa mora po slovenskih državnih poslancih enkrat zvedeti, da se prezirati in baga telizirati ne damo več! In državni poslanci, katerim so narodovi interesi več mar nego osebne koristi, morajo doseči kaj političnih uspehov. Ganimo se in bodimo v boju rad'kalni!
Celjske novice.
(Letno poročilo) „Kat. podp. društva v Celji" izkazuje dohodkov: 2641 gld. 81 kr, stroškov: 2743 gld. 71 kr., primanjkljaja: 100 gld. 90 kr. Primanjkljaja za leto 1896: 1751 gld. 24 kr. Primanjkljaja za leto 1897: 100 gld. 90 kr. Skupnega primanjkljaja 1852 gld 14 kr. Ker pa je loterija dala po odbitih stroških za dobitke dohodka 5033 gld. 5 kr. je društvo s to svoto skupni primanjkljaj 1852 gld. 14 kr. pokrilo, ostalih 3180 gld. 91 kr. pa kot stavbenski fond pri celjski posojilnici naložilo.
(Zelo važen shod) sklicuje krščansko soci-jalno politično društvo „Naprej" v Celji na torek, 13. septembra, ob desetih dopoludne v celjski „Narodni dom" s tem vzporedom: I a) Kako je gmotno stanje obrtnega in kmetskega delavstva, njih plača, njih potrebščina, stanovanje i. t. d b) Koliko je njih število v posameznih krajih, kake stroke ali „branše" so. c) Kakega mišljenja so: koliko je naših, koliko socijalnih demokratov, koliko neodločnih — kake časnike bero i. t. d. O teh točkah prosimo vse blagovoljne somišljenike vseh stanov cele dežele, da pozvedujte in takrat pridite poročat v Celie iz vseh krajev Spodnje Štajerske. Taka poročila nam bodo dala trdno podlago za nadaljno delovanje. II. Razpravljali bodo posamezni govorniki o imenitnejših in zanimivejših socijalnih predmetih, govorniki in črteži se bodo naznanili prihodnjič. O vsem kar se tiče tega shoda, sprejemlje natančna ob vestila in nasvete č. g. I. M. Kržišnik, kapelan na Teharjih pri Celji. Somišljeniki in prijatelji vseh stanov, pridite iz vseh stranij naše dežele v prav obilnem šteV-ilr 1 Gre se za dobro stvar, silno važno in perečo. Snidimo se, da se seznanimo ter v skupnem dogovoru razjasnimo svoje načrte in okrepimo svojo voljo za nadaljni boj do zmage v prid nižjim slojem!
(Domobranski okrajni naredniki,) ki službujejo pri okrajnih glavarstvih, uvrstijo se vsled cesarske odločbe med domobranske uradnike. Nekaj jih je imenovano za domobransko evidenčne oficijale, nekaj za take asistente. Med zadnjimi je tudi narednik pri celjskem okr. glavarstvu g. Iv. Zupančič.
(Preosnovanje društva.) Visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev je z naredbo od 17-avgusta 1898, št. 24.626, ugodilo prošnji za pre i osnovanje društva odvetniških in notarskih urad
armade počiva med vožnjo, kajti le za časa boja in pa na takih krajih, kamor ne prideš drugače kakor peš, morajo biti vojaki na nogah; a sicer pa se prevažajo na električnih vozovih, koji jim služijo za stanovanje in odpočitek ob času odmora.
Nisem mogel ne priznati, da je to kaj praktično, a Saver je nadaljeval svojo povest. Po njegovih besedah so cele vrste zasebnih društev, a na mnogih krajih i vlade same, pričele izkoriščati gorske potoke, vodopade, reke, morske burje in celo povodnji, obračaje jih v delo, s pomočjo posebnih strojev, v električno silo. Zatem se ta sila prenese v znane osrednje točke, a iz poslednjih se razpelje v razne strani. Taki velikanski vodnjaki z električno močjo se rabijo i na polju današnje vojne; iz njih zajemajo elektriko vozovi, v kojih se prevažajo vojaki.
Takšne vozove sem torej srečal na polju. Čuvši ta pojasnila, nisem vstrajal, da se ne bi poučil o konjiči.
Pokazalo se je, da konjiče v tem smislu, kakor sem jo razumeval jaz, docela ni. Pohoč niška ter obče poročevalna služba se opravlja telefonskim ali električnim potom, a kjer to ni možno, tam se vporabljajo v to svrho poštni golobi, lastovke ter psi; tudi je vpeljanih mnogo
nikov na Spodnje Štajarskem ter odobrilo predložena pravila. Pri občnem zboru dne 21. avg. 1897, toraj ravno pred enim letom je to društvo sklenilo svoj delokrog razširiti na vse slovenske pokrajine. Odbor je takoj preskrbel in izdelal nova pravila ter ista že meseca oktobra pretočenega leta predložil v odobrenje. Ta pravila so romala trikrat na Dunaj in nazaj, tako, da se nam je vrivala misel, da vlada na vsak načm hoče preprečiti preosnovanje tega društva, a odbor je vstrajal, dasi je imel precej nepotrebnih stroškov in zmagal, če tudi še le po preteku enega leta. Društvo je osnovano sedaj za vse dežele koder prebivajo Slovenci, to je za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorje. — Želimo, da bi trud odbora ne bil zaman, in da bi društvo, postavljeno na širšo podlago, se krepko razvijalo. Občni zbor se vrši prve dni oktobra.
(Izdajalci se perejo.) Zdaj, ko je sramotno postopanje celjskega nemštva na dan 18. avgusta prišlo med širni svet, zdaj, ko so se začeli od tako nehvaležnih in izdajalskih podležev obračati celo ostali Nemci sami, — skuša tudi glasilo celjskih Prusakov, za vsako grdobo sprejemljiva celjska „žaba", ono „čudno", neobično postopanje opravičevati. Tisti, ki so škandalozno „slavnost" priredili, pri tem sikali, žvižgali ter si ušesa mašili, nadalje vsi tisti, ki so se temu dnevu rogali ter niso niti jedne zastave razobesili — in to so bili vsi nemški Celjani do zadnjega — vsi ti so seveda izvzeti; da se ni ta dan proslavil, krivda je po njih pisarjenju — državnih uradnikov, no, da pa ti zadnji niso mogli s hvaležnimi srci proslavljati, temu je kriva — krona sama, ker jim ni plač zvišala. Dokaz je pribit! Da so njih razdivjani poslanci Wolf, Pommer in tovariši z vpitjem zabraniii vladi vsako odločbo, to se mora seveda utajiti; drži naj zopet le vlada ter — krona! Kaj de, ako se priklopi še jeden nov izdajalski čin. Nadalje se norčuje iz spominskih jubilarnih svetinj za uradnike ter primerja njih ustanovitelja in poklonitelja — jubilarnega našega cesarja, očetu, ki poda kamen, ako se ga prosi kruha Višje pač ne pride predrznost v nobeni državi! Kaj bi se zgodilo nam, ko bi se pogrezniK tako boko med izdajalce države in vladarja! Toda Nemec ima pri nas privilegij, da sme najvišjo osebo prezirati, v opravičenje pa jo še blatiti.
Naša organizacija.
Malokje na Slovenskem je bolj potrebna narodna organizacija kot pri nas v Celji. Nasprotniki sami silijo nas k temu, ker prav pridno delujejo proti nam in kažejo s tem naše hibe in nedostatke. Zavedni obrtniki in drugi veljaki uvideli so, da si mora opomoči najpoprej obrtni in delavski stan, sicer bode propadel. Ustanovilo se je zatorej krščansko - socijalno politično društvo „Naprej" s sedežem v Celji. Društvo je povojnih sokolov. Ostala služba, kojo je preje opravljala konjiča, ne izključaje i atak, koja sicer polagoma gine, je na kolesarjih.
Sovražnik še ima vsekakor mnogo pristne konjiče, — je nadaljeval praviti neumorni starček. No v Evropi je konj, ta draga žival, skoraj čisto izmrl; niso ga redili i zato, ker je njegovo meso malovredna hrana; samo v daljnih samotnih vaseh ga še rabijo za delo, a v večjih mestih ga je možno videti le še v zverinjakih.
Povsem nove naredbe so postale i glede na človeško vojno moč: povsod je upeljana splošna vojaška dolžnost, začenši od štirinajstega leta pa do konca življenja; pri tem ne bistvuje nobene razlike med spoloma. Skrajno priprosto se rabi novo bojno orožje, delujoče izključno mehanski, in pri zelo visoki izobrazbi povprečno vsega ljudstva, traja vojaška služba v mirnem času čisto kratko; pri izbruhu vojne se naj preje pokličejo v službo ljudje najmanje sposobni za telesne napore, t j. stari možje ter stare ženice, zato, ker kakor je že povedano, je raba orožja izredno priprosta, in ne potrebuje močij, a hojjo ter prehode izklučujejo samovozeči vozovi.
(Dalje prihodnjič.)
litično in razširja svoje delovanje po celem Spodnjem Štajarskem s tem, da prireja javna predavanja in zborovanja, da se udeležuje pri volitvah, ter postavlja in podpira primerne kandi date v deželni in državni zbor pri kandidaturi.
Visoka c. kr. namestnija dovolila je ustanovitev društva z odlokom z dne 23. majnika 1.1. Pri občnem zboru dne 22. junija t. 1. osnovalo se je društvo in izvolilo naslednji odbor:
Za predsednika je izvoljen gosp. dr. Josip Karlovšek, odvetniški koncipijent; podpredsed nikom g. Josip Rebek, ključavničarski mojster v Celji; tajnikom g. Janko Vavken, tajnik Južno štajarske hranilnice v Celji; blagajnikom g. Alojzij Ter ček. knjigovez v Cilji; ostali odborniki pa so gospodje: Ivan Likar, glavni zastopnik banke „Slavije" v Celji, Jožtf Belak v Gaberjih, Jakob Omladič, posestnik v Gaberjih, Anton Koderman v Celji in Matevž Sinkovič, mizar v Celji.
Pod spretnim vodstvom g. dr. Josipa Kar-lovšeka deluje društvo v kratkem času svojega obstanka vže prav marljivo. Zborovalo je vže dne 26, junija t. 1. v norodni gostilni gospoda Vatroslava Cajhna na Teharjih. Udeležba bila je prav mnogoštevilna, kar nam svedoči, kako hrepeneče čaka naše ljudstvo, da se pouči in da posluša vzpodbujevalne govore naših političnih voditeljev.
Gospod dr. Karlovšek pozdravil je navzoče ude in došle goste prav presrčno in razjasnil namen in delovanje novega društva ter konečno povabil navzoče poslušalce, da naj pristopijo v društvo, čegar namen je opomoči obrtnemu in delavskemu stanu.
Povabilu odzvalo se je tudi prav mnogo gostov, kar dokazuje nujno potrebo društva. Gospod kaplan Kržišnik razjasnil je v daljšem govoru namen socijalnih demokratov, navedel njihove zahteve ter dokazal slednjič, da njihov program nikakor ni izvršljiv. Govorniku pritrjevali so navzoči vidno in so z burnim ploskanjem izrazili zadovoljnost, ko se je konečno gospod govornik izrekel za splošno, direktno volilno pravico.
Gospod Ivan Rebek naglašal je potrebo organizacije delavcev med saboj. Nasvetoval medsebojno podporo posebno ob času bolezni delavca s tem, da bi prihranjevali tedensko male zneske in jih nalagali v kakem denarnem zavodu, ter bi s tem podpirali obolelega sodruga. Tudi g. Rsbek izreče se za splošno direktno volilno pravico.
Ko vstane gospod Dragotin Hribar, zavladala je grobna tišina v prostorih. Željno pričakovalo je občinstvo poslušati govornika. V jeder-natih besedah orisal je neznosno slabi položaj obrtnika. Država, rekel je, mora mu prav nujno opomoči, ako neče, da propade jeden glavnih stebrov na katerega se naslanja. Malega obrt nika uničil je veliki kapital in tovarnar. On ne more nič več konkurirati s strojem, kateri hitreje, zaradi tega tudi ceneje proizvaja izdelke Nujno priporoča naj se zavzame društvo, da se opomore obrtnemu stanu in konča mej „dobro"-klici navdušenih poslušalcev.
Drugo zborovanje sklical je odbor v Vojnik dne 24. julija t. 1. v prostore g. Kari Vrečarja starejšega.
Zborovanja udeležilo se je toliko ljudstva iz trga in vojniške okolice, da so bili obširni gostilniški prostori prenapolnjeni. Govorniki želi so obilo burnih pritrjevanj, kar nam svedoči, da je naš obrtnik in tudi kmečki posestnik, politično prav prebujen in da ve ceniti prave voditelje in se ravna po njih nasvetih.
Probujen, da probujen je naš Vojnik z okolico in Bog daj in sreča junaška, letos ga bodemo še le prav probudili.
Vzbudili bodemo naš Vojnik pri prihodnjih občinskih volitvah iz dolgotrajnega nemčurskega spanja, ter pometli zaspani odbor tja, kjer je mesto zanj — kjer je kraj za smeti. Izvoliti moramo narodnemu trgu narodni občinski zastop, kateri tudi na zunanje pokaže, da prebiva v dič-nem vojniškem trgu čvrst, žilav slovenski rod, ki neče biti več podlaga nakovani peti vojniškega nemčurstva.
Na delo, na skupno delo narodnjaki! Dra-mimo drug druzega in navdušujmo se za narodno delo, katero nas dovede do zmage!
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške premembe.) Premeščeni so čč. gg. kaplani: A. Kovačič iz Male Nedelje v Šmartin pri Vurberku, František Kakuška od Sv. Vida pri Planini v Dobovo ter Jož. Janže kovič iz Čadrama v Št. Peter pri Radgoni. Čč. gg. novomašniki pa so umeščeni kot kaplani: Martin Agrež pri Št. Vidu pri Planini, Iv. Ivane v Lučah, Iv. Jurko v Slivn'ci pri Celju, Jos. Po-platnik pri Mali Nedelji, Gregor Potokar v Dobrni, Gothart Ferme v Ljubnem in Anton Kocbek v Št. Rupertu v Slov. gor.
(Učiteljske premembe ) Za nadučitelja v Lehen pri Ribnici pride g. Srečko Majcen, do sedaj nadučitelj pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu; gdč. Melanija Sittig, učiteljica pri Sv. Lenartu v Slov. gor.' dobila je enako mesto na c. kr. ljudski in meščanski šoli v Pulju. Začasni podučitelj pri Sv. Martinu pri Vurberku, g. Avgust Achitsch, je premeščen k Spodnji Sv. Kungoti.
(Imenovanje.) Naš vrli rojak, g. Davorin Žunkovič, stotnik pri 3. pešpolku v Brnu na Moravskem, pride za profesorja na kadetno šolo v Maribor. On je brat učitelja in šolskega vodje g. Ivana Žunkovič v Narapljah pri Majšpergu. Dobro došel!
(Imenovanje.) Konceptni praktikant pri graškem namestništvu, Emil pl. Rajako?ič, imenovan je za namestniškega koncipista.
(Zavedne slovenske občine) so gotovo vse one, ki so že vložile prošnje za slovensko vse učilišče v Ljubljani, za nadsodišče slovenskih dežel v Ljubljani, ter za dvojezičnost pri naših poštah ozir. železnicah. In sicer so poslale uredništvu našega lista take prošnje do sedaj naslednje občine: občina konjiške okolice za vse učilišče, nadsodišče in dvojezičnost pri pošti v Konjicah; občina Bočna pri Gornjemgradu za nadsodišče, vseučilišče ter za dvojezičnost na poštah v Šmartnem in pri Sv. Frančišku; občina Hošnica za nadsodišče, vseučilišče in dvojezičnost pri naših železnicah; istotako občine Laporje, Petrež, Verhole in Žabjek. Vsa čast probujenim občinam in njih voditeljem!
(Na Teharjih; zborovalo je v nedeljo dae 28. m. m. „Slov. kat. pol. društvo" v prostorih gostilne Fr. Stiglica na Slancih. Nastopili so našemu ljudstvu prav dobroznani vrli govorniki, buditelji in svetovalci kmetskega in delavskega stanu, — Prvi je govoril g. dr. Karlovšek iz Celja o ustanovitvi mirovnih sodišč. Njega govor bil je juridične vsebine, vendar tako izrazit in j pojašnjen z raznovrstnimi primeri, kako in za- j kaj se pravda najčešče naše ljudstvo, da so mu poslušalci ves čas vidno pritrjevali. Baš tako poljudno in stvarno je govoril čast. gosp. kaplan Kržišnik o potrebi „Kmetskih zadrug". Ko je še g. J. Rebek iz Celja v karajočem in vendar sve-tujočem govoru dokazal, da smo celjski okoličani sami krivi, ako se nas zasramuje in napada v tem nemčurskem gnezdu, zakaj pa vzdržujemo nemčurske obrtnike in trgovce, zaključil se je shod. Jedrnati govori vseh govornikov bili bi pač zaslužili, da bi jih bilo poslušalo par sto, poduka tako potrebnih iz omenjenih stanov; žal, da je bil obisk jako pomanjkljiv. Ne sodimo hudo, ter ne trdimo, da je temu kriva brezbrižnost, nego znal bi biti baš sedajni čas malo neugoden z ozirem na mnoga opravila naših po ljedelcev med tednom in vsled tega utrujenost v nedeljo. Nekaj bo pa tudi krivo, ker se je shod prepozno razglasil. Vse to se je sklenilo popraviti enkrat v jeseni ter postaviti zopet prve dve, za sedaj prevažne točke na dnevni red.
(Iz Žalca.) „Kmetijska zadruga za Spodnje-štajarsko" priredi v proslavo 501etnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. dne 17., 18. in 19. septembra t. 1. v prostorih ^Narodnega doma" v Celji razstavo sadja iz Spodnje Šta-jarske t. j. iz celjskega in mariborskega okrožja, in dne 18. septembra shod sadjarjev. Razstava sadja ima namen, da se dobi pregled, kake vrste sadje najbolje rodi in vspeva, in kake vrste sadje najlepše prirase na Spodnjem Štajarskem. j In shod sadjarjev pa ima namen, da se zjedinijo J vsi sadjarji v enako postopanje pri tej stroki t. j., j da se priporoča razširjati in gojiti le one vrste sadja, koje so našemu podnebju, naši zemlji naj I bolj prikladne, in da se napravi nekaka „Zaveza"
sadjerejcev pri prodaji sadja. Vsi sadjerejci, kateri želijo poslati svoje sadje na to razstavo se prosijo, da odberejo za to najlepši sad, od vsake vrste pet sadov je dovelj; zavijejo istega v mehki papir, ga denejo v jerbas ali ziboj in pošljejo gotovo do 14. septembra t. 1. zadrugi v Žalec. Ker se bode vse pri tej razstavi v Celji razstavljeno sadje poslalo po zadrugi na Dunaj k sadni razstavi dne 28. septembra t. 1, je že leti, da se pošlje k razstavi v Celje sadje možno iz cele Spodnještajarske, da bode tako celi Spodnjištajar prav mogočno zastopan pri jubilejni razstavi na Dunaju, in dobi naše sadje dobri glas ter privabi za bodočnost dovolj kupcev. Oni sadjerejci, kateri se mislijo udeležiti shoda sadjarjev dne 18. septembra v Celji; naj to zadrugi v Žalcu naznanijo gotovo do 15. septembra t. 1. Sadjerejci pa, kateri bodo poslali na to razstavo svoje sadje, pa naj to zadrugi do 10. septembra t. I. gotovo naznanijo in ob enem navedejo število sadja, da se zamore dovolj prostora pripraviti. Vse podrobnosti se razglasijo pozneje po časopisih in z lepaki.
(Javni shod) priredi „Slov. kat. delavsko društvo v Žalci" dne 4. septembra t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni gospe Ane Miheljak v Št. Petru v Savinjski dolini. C. g. J. Žičkar poročal bode o državnem zboru in č. g. J. M. Kržišnik govoril bode o socijalizmu in sicer o kmetskem vprašanju. Vabijo se toraj vsi prijatelji delavstva. Na veselo svidanje!	odbor.
(Iz Vranskega.) Slavno telovadno društvo „Celjski Sokol" proizvajalo bo pri veliki slavnosti na Vranskem dne 8. septembra t. 1. 1. Telovadbo in skupine na dveh drogih od osmih telovadcev. 2. Atletske in gimnastične produkcije od atletskega kluba „Celjskega Sokola". 3. Telovadske igre od celega društva. To vršilo se bo na prostem na za to nalašč prirejenem prostoru.
(Veliki slavnosti) dne 8. septembra t. 1. na Vranskem prijavila so do sedaj svojo udeležbo sledeča društva: ,, Celjski Sokol" z zastavo. „Celjsko pevsko društvo" z zastavo. „Savinjski Sokol" v Mozirji z zastavo. „Požarna bramba" v Žalcu. Akad. društvo „Triglav& v Gradcu. Klub biciklistov v Kamniku. Čitalnica v Gornjemgradu. Pevsko društvo v Braslovčah. Bralno društvo v Št. Jurji ob Taboru.
(Odbor „Vranske Vile") uljudno prosi vsa. društva, katera se udeležijo slavnosti dne 8. septembra t. 1., da v kratkem blagovoljno naznanijo prilično število udeležencev, ako se bodo isti udeležili skupnega obeda — in koliko jih želi prenočišča, da se zamore vse potrebno pravočasno ukreniti.
(Iz Gomilskega) nam piše narodnjak z ozirom na našo svoječasno poročilo, da je od tam nek posestnik pri premiranju konj v Žalcu upil „heil", češ, da se to ni zgodilo, a da se je slišalo raz okrašenega odra le nemško govorjenje ter da se ni30 slovenski kmetje premočno oglašali, temu so neki krivi merodajni prireditelji, ki niso našemu kmetu niti predstavili deželnega glavarja. Dejstvo, da je na Gomilskem naročnikov na „Tagespošto", a na „Domovino" pa ne, se nam potrjuje s pojasnilom, da isti ne znajo — slovenski, a so naši stvari naklonjeni.
(Čudež v naravi.) Na Gorici blizo Mozirja je letos šestletna hruška lepo cvetela in nastavila plod, ki je pa kmalu odpadel. Okoli kresa se je začelo listje sušiti, postalo je deloma črno in polagoma odpadlo. Vsakdo je mislil, da se bo hruška posušila. A temu ni tako. Hruška je pognala nove mladike, ki so sedaj okoli 2 dm. dolge in ravnokar v drugič lepo cvete. — Najbrž da sadja tudi tokrat ne bomo dočakali.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda na Rečici) ima občni zbor v četrtek 8. septembra t. 1. (na Malo Gospojnico) ob štirih popoludne pri gosp. Terčaku. Ker ima ta domoljubna družba prelep in važen namen, skrbeti, da se šolska mladina, zlasti v obmejnih krajih ne odtuji svojemu rodu, vabi odbor najuljudneje njene prijatelje iz vseh trgov in vasij lepe Gornje Savinjske doline k prav obilni vdeležbi. Za razvedrilo in zabavo bo skrbel tukajšni mešan zbor in pa igralci diletantje, kateri bodo med drugim predstavljali igro: „Kateri bo?"
(Šoštanjska šolska mladina) slavila je dne 18. avgusta t. 1. praznik 501etnega vladarskega
jubileja zelo veličastno. Zjutraj je bila svečana sv. maša z blagoslovljenjem nove zastave, koji je kumovala gospa A. Kernova ter ji pripela tudi krasen trak. Po sv. opravilu obdarovalo se je otroke v šoli z malim kosilcem. Popoludne bil je zabavni del slavnosti ob 2. uri. Zbralo se je blizu 500 otrok. Gostoljubne gospe in gospice pričakovale so mladino z obilnimi darovi, kojih so bile mize kar obložene. Izborno so igrali otroci igro »Cesarjeva podoba", mično popevali in deklamovali, da je pritrdil pač vsak, da stoji ta šola na pravi narodno odgojevalni podlagi.
(Blagoslovljenje jubilejne kapelice sv Cirila in Metoda pod Ojstrico), o katerej smo že opetovano poročali — bode dne 5. septembra t. 1,, t. j. v ponedeljek ob 9. uri predpoludne. Savinjska podružnica »Slov. planinskega društva" je postavila to kapelico v proslavo dveh jubilejev cesarskega in papeževega. Blagoslovljenje bode prav znamenito, kajti obljubilo je že več duhovnikov udeležbo, tudi znani oče Triglava č. gosp, župnik Jakob Aljaž iz Dovjega na Gorenjskem bode prisostoval tej slavnosti. Bralo se bode isti dan več maš v kapelici. Kapelica stoji v bližini Kocbekove koče v visočini 1770 m. Pot do koče oziroma do kapelica ni težaven in tudi ne nevaren. Po novem potu se pride iz Luč v tri in pol urah. Prebivalstvo v Lučah in v Solčavi se zelo zanima za to slavnost in tudi iz drugih krajev pride več izletn kov, kakor iz Ljubljane, Celja in drugod. Tudi najboljši poznavalec in okrivatelj Savinjskih planin, vseučiliščni profesor Frischauf je obljubil posetiti istokrat naše planine in se udeležiti slavnosti. Opozarjamo posebno slovensko dijaštvo naj ne zamudi redke prilike, kajti taka slavnost se ne vrši vsako leto. Gospodje pevci so posebno dobro došli in se prosi, naj isti prinesejo Aljaževo Pesmarico seboj.
(Iz Dobja pri Planini) Kakor že skoraj vse občine, koje dobivajo svoja pisma na pošti Planina, tako je tudi naša občina prosila za nemško-slovenski pečat. A zdi se nam, da je vse naše prizadevanje zastonj, ker se nam na našo popolnoma opravičeno prošnjo tako dolgo nič ne odgovori. Niso se li prošnje za dvojezični pečat kje zgubile???
(Iz Čadrama) oziroma iz Oplotnice. Dne 4. septembra t. 1. po večernicah priredi čadramsko »Katoliško narodno politično kmetovalsko društvo „Sloga" slavnost v proslavo 501etnice vladanja presvitlega cesarja Franca Jožefa I. v gostilni g. Založnika »pri Štefanu" v Oplotnici. Pri tej slavnosti nastopili bodo razni govorniki, med temi tudi za prelepo slovensko geslo „Vse za vero, dom, cesarja" navdušen gospod Dragotin Hribar iz Celja. Ker bo ta slavnost ne samo cesarska, temveč tudi narodna s pristno sloven sko zabavo, s petjem in godbo, zato pričakujemo prav obilne udeležbe ne samo domačinov, ampak tudi mnogih drugih, ki nam bodo vsi prav dobro došli.	Odbor društva „SIoga".
(V Šmarju pri Jelšah) vrši se dne 14. septembra t. 1. ogledovanje in premiranje govedi šmarskega okraja. Za premiranje odločenih je 1550 kron kot darila. Premiralo se bode bike, krave, breje telice in teličice ter bikece od pol do 1 in pol leta. Živina mora biti murodolskega, muricodolskega, marijahofskega, pincgavskega plemena in tega gorskih šarcev, pa tudi polut-kov teh peterih pasem z deželno vrsto ali domačim plemenom. Živino naj se prižene na sem-ski prostor v trgu v Šmarju še pred sedmo uro zjutraj, ker se ne bo moglo več na pozneje prignano ozirati. Ogledovanja in premiranja vdele-žijo se tudi zastopniki c. kr. namestnije, dež. odbora in c. kr. kmetijske družbe v Gradcu Živinorejci, storite z obilim obiskom čast svojemu okraju in korist sebi!
(V občini Merčnesele) pri Rajhenburgu imajo tako zaveden občinski odbor, da je nek odbornik predlagal, ko se je naprednemu žu panu dovolilo 5 gld. za obisk županskega shoda v Ljubljani, rekoč: »Zapijmo mi rajši tistih 5 gld. kakor da bi jih „rihtar" po Ljubljani zapravljal!" Res, da bi bil imel župan te goldinarčke komaj za železniško vožnjo, toda če se pretvorijo v pijačo ter stečejo po žejnem odbornikovem grlu »za blagor občine", rešeno je vsekakor več, kakor da bi bil šel župan v imenu cele občine na
prevažni sestanek v Ljubljano. In takšni ljudje odločujejo v naših občinah, kaj je v korist!
(»Katoliško politično društvo za kozjanski okraj") priredi v nedeljo, dne 4 sept. t. 1. ob 4. uri popoludne ljudski shod v Podčetrtku v gostilni g. Nik. Staroveški z naslednjim vzpo-redom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Predavanje potovalnega učitelja J. Bele o vino- in sadjereji. 3. Politični položaj Slovencev — govori č. gosp. Marko Tomažič. 4 »Vse za vero, dom, cesarja" — govori č. g. dr. J. Hohnjec. 5. Ljubezen do materinega jezika — govori gosp. Fr. Muršic. 6. Vpisovanje novih udov. 7. Nasveti m vprašanja. V Podčetertek tedaj v nedeljo, rojaki slovenski ! Uljudno vas vabi	odbor.
(Iz Majšperga) V proslavo petdesetletnice našega presvitlega cesarja Franca Jožtfa I. priredi tukajšno »Kmet. bralno društvo" v nedeljo 11. septembra t. 1. veliko ljudsko veselico v zvezi s šolarsko slavnostjo. Veselica bode na travniku pri gostilni g. Franca Vobner. Predstavljali se bodete dve gledališčni igri. Petje preskrbi domač mešan in moški zbor. Kratkočasilo nas pa bode tudi dvoje godb. Prva je glasna godba in obstoji iz 11 godcev, pri drugi pa svirajo štirji godci. Natančneji vzpored se v pravem času objavi Prijatelje narodnih veselic in šolske mladine že zdaj prav uljudno vabi odbor.
(V Podčetrtku) obhajali so dne 18. avgusta t. 1. z rojstnim dnevom ob enem tudi 501etno vladarsko slavnost presv. cesarja na zelo patri-jotične načine. V predvečer bil je skoraj ves trg razsvetljen, pokali so možnarji, spuščali rakete ter zvonili z vsemi zvonovi. Drugi dan udeležili so se slavnostne sv. maše vsi šolski otroci, požarna bramba in obilica ljudstva. Po maši bilo je v šoli blagoslovljenje dveh nov;h za3tav, dveh novih cesarskih pcdob ter podobe papeža Leona XIII., kakor tudi novega šolskega zvonca z letnicami 1848 1898. Mladini na', srce sta govorila č. g. župnik Ig. Rom in šolski načelni Nikolaj Staroveški, a slavnostni govor o cesarjevem jubileju je imel nadučitelj, gosp. Fr. Slemenšek. V hiši gospoda Staroveškega pogostilo se je šolsko mladino, na kar so se priččie otroške igre in po-pevanje na veseličneni prostoru. Ta dan ostane šolski mladini, pa tudi odrašenim v trajnem spominu.
(Utonili) sta v Savi v Brežicah dve deklici, sestri, stari po 10 in 12 let,
(Naprednost in hvaležnost) V Vurberku volili so nedavno pri občinskih volitvah vse tri ondotne gg. učitelje v občinski odbor. To je znamenje, da uživajo tam učitelji najvišje zaupanje med narodom, a prebivalci pokazali so nasprotno, , da znajo hvaležno ceniti delavnost svojih učiteljev v šoli in zunaj iste.
(Vabilo) k veselici v proslavo 501etnice vladanja presvitlega cesarja Franca Jožefa I., ktero priredi »Bralno društvo v Podvincih pri Ptuji" v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni g. Vojskovi. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(25 letnico društvenega obstanka) obhaja učiteljsko društvo za ormoški okraj, 4. dne septembra meseca t. 1. v Ormoži.
(Vabilo) k veselici, katero priredi »Bralno društvo pri Sv. Jurju ob Ščavnici v proslavo 501etnice vladanja Nj. Veličanstva, dne 4. septembra t. 1. v prostorih gospe Kreftove z govo rom, petjem, tamburanjem in gledališčno igro »Bob iz Kranja". Ker se posebna vabila ne bodo pošiljala, vabimo tem potom najvljudneje k mnogobrojni udeležbi. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina prosta. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
(»Bralno in gasilno društvo v Cezanjev-cih") priredita dne 11. septembra jubilejno slavnost v proslavo 501etnega vladanja Nj. Veličanstva presv. cesarja Franca Jožefa I V spomin tega se blagoslovi novo gasilno spravišče. Za tem veselica v gostilni g. J. Slaviča na Kamen-ščaku s petjem, s slavnostnim govorom, dekla-macijo in šaljivo tombolo. Začetek ob 3. uri popoludne. K mnogobrojni udeležbi vabita odbora.
(Šolska tombola v Noršincih) se vrši v nedeljo 4. septembra t. 1. popoludne v Vaupo-tičevi gostilni v dobrodelne namene ljutomerske Franc Jožefove šole.
(Občina Staracesta pri Ljutomeru) ima
kaj hvaležno in dobrosrčno prebivalstvo. Razmere so tukaj še tako pristne, kakor smo vajeni slišati o njih »v dobrih starih čas>h". Že se je bil v zadnji dobi vrinil za tajnika nek zaveden Slovenec, ki je uradoval slovenski, a dobri volilci so kmalu videli, da bi znala priti njihova občina tem načinom iz starokopitnosti, vsled tega so ga brže odslovili ter si izbrali za tajnika in občinskega svetovalca moža, ki skrbi za duševno slavo občinarjev. ker govori, piša in čuti — nemško, skrbi pa tudi za njih telesni užitek, kajti mož ima nnd svojo hišo v Desnjaku napis: »Hier ist Brtnnerei. — slovensko bi se menda reklo: tukaj je prismodarija. Enak napis videti je pa tudi vrh Hujbarja, kar pove samo ob sebi, da tudi tukaj stanuje eden občinski svetovalec, kajti občinarji imajo, kakor smo že povedali, še toliko nepokvarjene hvaležnosti, da vejo ceniti može, ki se bavijo s prismcdo »pekoče vodke". Žalostno!
(Pri Sv. Antonu v Slov. gor.) priredilo je domače »Kat. bralno društvo" dne 21. avgusta t. 1. lepo veselico v proslavo 501etnice cesarjeve vlade. Slavnostni govor imel je gosp. nadučitelj Fr. Šijanec, igrala se je tudi jako spretno gledališka igra. K veselici došlo je mnogo gostov iz prav oddaljenih krajev, a žal, domačih kmetov bilo ni skoraj — nobenega. Kako si naj vendar to tolmačimo, da se naši kmetje tako malo brigajo za društvo in njega veselice, ko je vendar ustvarjeno edino le za nje.
(V Framu) praznovali so protekio nedeljo krasno cesarsko slavnost. Slavnostni govor go voril je č. g. dr. A Medved iz Maribora. Udeležba je bila velikanska Zibava vsim v razvedrilo in zadovoljnost.
(Iz Maribora) se nam poroča. Nedavno sta v hiši tukajšnega veletrgovca Aiberta Ogriseg-a (tvrdka G. H. Ogriseg) dva zidarja iz okolice nekaj popravljala. Ko pride gospodar mimo nju in sliši, da po slovenski med seboj govorita, ju na mah spodi iz hiše. Na njuno mesto je moral stavbenski mojster poslati dva laška zidarja, katera le po nemški govorita. Le-ta gospod Ogriseg tudi pri vsaki najmanjši svečanosti, ki jo priredi mesto, obda svojo hišo z modricami in frank-furtarcami. Slovenski trgovci, zapomnite si to!
(Vsled opeklin umrl.) V takozvani »Koloniji" zunaj Maribora zažgal si je triletni deček Lev Klug obleko na sebi, igraje se z žvepljen-kami. Umrl je na opeklinah po par urah.
(Gospodarski shod pri Sv. Križu nad Mariborom) preteklo nedeljo bil je dokaj živahen. G. dr. R. Pipuš iz Maribora razlagal je o pomenu dobrih cest in kako iste doseči; gosp. Dragotin Hribar pa je govoril o našem gospodarstvu, šoli, obrtu in trgovini ter kazal kakega pomena je vse to na razvitek narodnosti in okrepenje naroda. Poslušalci bili so v resnici izradoščeni na tem prvem shodu in želja njih je le, da bi se večkrat ponavljali enaki podučni shodi.
(Od Drave.) V slovenjegraškem okraju imamo od tega časa, kar je bivši c. kr. glavar pl. Fi-netti odšel, jako sitne čase. Akoravno ni bil Slovencem naklonjen, vendar nam ni delal spodtik in zaprek, kakor se pod vodstvom gosp. Zoffa godijo. Pred tem nima miru ne trgovec, ne kramar, ne posestnik, ne obrtnik, Zdaj že po svojih podložnih organih zasleduje, kdo kaj kliče, — ne »Bismarck heil" — ampak, naše pohlevno geslo »Svoji k svojim". Oa se celo spodtika, če ga kdo pozdravi slovensko. Tako se je nedavno peljalo na nekem vozu več gospodov in misleč se mu prikupiti s pozdravom »Živijo", piknil ga je ta pozdrav tako, da je pričel povpraševati, ako ni bil med temi gospodi znabiti tudi kaki učitelj, pa če bi kateri poleg bil, pohvale bi mu ne bilo treba čakati. Če gosp. Zoffa ta slovenski pozdrav tako bode, kaj pa dela potem v Slovengradcu. Več pa o priliki o tem gospodu.
(Štajarska odvetniška zbornica v Gradcu) imela je dne 28 m. m. izvanredno sejo in je sklenila obširen ugovor zoper zahtevo slovenskih odvetnikov na Spodnjem Štajarskem, da bi se isti odcepili od Gradca ter si ustanovili lastnoi zbornico. Z drznim čelom, kakor smo ga vajeni v vseh takih slučajih od naših Nemcih, dokazujejo,, zakaj da morajo slovenski odvetniki ostati prii njih tudi v bodočnosti, in koliko bi škodovala!
taka delitev. Glavni vzrok je: ker je obstala v Gradcu od nekdaj samo jedna odvetniška zbornica. Ta vzrok je tehten dovolj, kaj ne? Dalje: odvetniška zbornica ni politični ali narodni zastop, nego skrbi le za sodelovanje v pravnih zadevah ter varuje stanovske dolžnosti. To pa velja seveda le za slovenskega odvetnika; nemški, ki vodijo zbornico, smeje sklepati najhujše nacijonalne ugovore zoper imenovanje Gleispacha. Uradovanje zbornice je seveda nemško; 1. ker je tako bilo že od ustanovljenja sem; 2. ker so vsi slovenski odvetniki izvršili svoje študije na nemških univerzah ter uradujejo v veliki večini — nemški; 3. ker slovenski odvetniki vlagajo sploh le nemške dopise, slovensko pisani došli sta v devetih letih le dve vloge. Prvi dokaz je seveda le nemška budalost, a zadnja dva bila bi žalostna argumenta za naše slovenske odvetnike, ako sta istinita Vse pa je dokaz, da brez nas ne morejo biti ti ljubi Nemci, a suvali pa bi nas povsod, seveda če bomo mirno prenašali.
Uradna učiteljska konferenca za okraje Gornjigrad in Vransko
vršila se je dne 11. avgusta t. 1. v lepo okraše-nej sobi III. razreda v Mozirji. Točno ob 9. uri dopoludne je okrajni nadzornik P. Leitgeb konferenco otvoril ter se je najpopred izrekla uda nostna izjava učiteljstva presvitlemu cesarju, in se je pozneje došli okrajni glavar, grof Attems, naprosil, da to naznani na višje mesto, kar je tudi storiti obljubil. — Pri svojih opazkah o nadzorovanji šol je omenil nadzornik, da so uspehi vseskozi povoljni. — O gojitvi domoljubja in o proslavljenji cesarjeve 501etnice govoril je gosp. Ivan Klemenčič, nadučitelj na Rečici. Po kratki debati, katere so se udeležili gg. Fischer, Kelc, Zotter, Zemljič in še drugi, stavil je svoje stavke, ki so se enoglasno sprejeli. Tem stavkom pridjala sta se še tudi dva enoglasno sprejeta nasveta, katera je stavil g. Fr. Praprotnik in katera se glasita: a) V spomin cesarjevi petde setletnici se naj pri vsaki šoli, oziroma v vsaki občini teb dveh okrajev v jeseni naredi nasad od sadnih dreves, b) Šolska vodstva naj pri krajnih šol. svetih vplivajo na to, da le-ti sklenejo v trajen spomin na letošnje leto, vsako leto tiste učence, ki kažejo posebno zanimanje za razne kmetijske stroke, kakor sadjarstvo, trto rejo itd. s posebnim darilom, katero se tudi lahko cesarsko darilo imenuje, odlikovati. — O obrazcih in tiskovinah, katere rabijo šol. vodstva in krajni šolski sveti, poročal je g. Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjemgradu. Po nekaterih opazkah g. Valentina Jarca, nadučitelja v Braslovčah, sprejeli so se vsi od poročevalca stavljeni nasveti. O »Schreiner jevi in dr. Bezjak-ovi" nemški vadnici poročal je g. Meglič, učitelj na Vranskem. O tem govoru rečemo samo toliko, da ga ni pedagoga na celem svetu, ki bi trdil, da se ima v ljudski šoli razun materinega še kaki dmgi jezik učiti. Dokaze, katere je g. poročevalec za svojo trditev navajal, češ, da se tudi drugi narodi učijo francoščine, italijanščine, da se vojaki uče ruščine, pač niso bili na pravem mestu; res je sicer, da se teh in drugih jezikov uče, pa ne v ljudski šoli, temveč v srednjih in višjih učiliščih, tedaj tam, kjer je učenje tujih jezikov na svojem pravem mestu. Navesti Katona kot izgled se nam dozdeva prav neumestno. On se je res v visoki starosti učil grščine, pa pomisliti je treba, da je bil on veliki državnik, ki je stal na vrhuncu takratne splošne izomike. Sicer je bil pa on največji — nasprotnik grške omike, ter je z vso odločnostjo zahteval, da se mladina privaja starorimskim čednostim, da se dobro priuči svojemu maternemu jeziku; to bode ohranilo njo in rimsko državo, ko bode pa prevladala nje omika tudi jezik tuje šege in navade, konec bode nas in naše države. Tako je mislil in govoril veliki Katon. Iz tega se pač razvidi, da v tem slučaju nikakor ne gre se na njega sklicavati. Učenje tujih jezikov na ljudski šoli je splošni narodni omiki na kvar in kakor je čisto resnično trdil g. Kelc, le to učenje mori in duši tudi pravo in čisto domoljubje. Da se pri nas uči v ljudski šoli tudi nemški jezik, to pač splošne narodne izomike nikakor ne pospešuje, še manj pa značajne odgoje ljudstva, temveč so temu krive le neugodne naše narodne in 1
politične razmere. — Ko se je sprejel še nasvet, katerega je stavil g. Anton Žagar, nadučitelj na Gorici, da se v teh okrajih vpeljejo zvezki tvrdke Dragotin Hribar v Celji, in ko je še navzoči okrajni glavar spregovoril nekaj vspodbudnih besed, je predsednik konferenco zaključil ob 2. uri popoludne. Konference udeležil se je tudi znani prijatelj šole in učiteljstva č. g. Anton Rodošek, župnik v Mozirji.
Druge slovenske novice.
(Imenovanje.) Za stolnega kanonika v Gorici je imenovan dosedanji dvorni kapelan na Dunaju, vč. g. dr. Fr. Sedej.
(Osebna vest.) Gimnazijski suplent v Ljubljani, g. dr. Fran Ilešič, imenovan je za glavnega učitelja na ljubljanskem ženskem učiteljišču.
(Imenovanje.) Pravna praktikanta pri okrož nem sodišču v Novem mestu gg. Metod Dolenc in Milan Škerlj sta imenovana za avskultanta.
(Ljubljana napreduje!) Od potresa sem, t. j. v zadnjih treh letih se je zgradilo v Ljubljani nad 125 novih poslopij, prenovili čvetero cerkva in regulirala že četrtina mesta.
(Narodna slavnost.) »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo dne 4. septembra t. 1. povodom blagoslovljenja nove zastave v proslavo cesarjeve vladarske petdesetletnice veliko narodno slavnost. Blago-slovljenje zastave se bo vršilo po sv. maši pred sv. Petra cerkvijo na prostem. Kumica bo gospa Marija Perdanova, soproga predsednika trgovske in obrtne zbornice in trgovca. Slavnostni koncert se vrši na vrtu Koslerjeve restavracije in bo brezdvomno prav močno obiskan. Bog daj lepo vreme!
(»Slovenec" in »Slovenski List") poročata, da sta dobila gospoda dr. Gregorič in kurat Kob-lar od kranjskega deželnega odbora strog ukaz, ker sta bila sotrudnika pri »Slov. Listu" in ukaz, da morata izstopiti iz konsorcija »Slov. Lista" ter opustiti vsako sodelovanje pri tem listu. Dr. Gregorič in Koblar sta se umaknila, a deželni odbor s tem nenavadnim korakom »Slov. Lista" ni udušil, kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, temveč se je kcnsorcij pomnožil in uredništvo ugotovilo; značilno je to za kranjske razmere!
(Vseslovenska delavska slavnost.) Vspored vseslovenskega shoda kršč. socijalnih delavcev in slavnosti blagoslovljenja zastave »Slov. kršč. socijalne zveze" se je določil takole: V soboto, dne 17. septembra: Ob polu 8. uri zvečer sijajna bakljada po mestu z godbo, serenada presvetlemu gosp. knezoškofu in blagorodni kumici gospej Pollakovi. Po serenadi priredi na vrtu Virantove restavracije »Slov. krščansko socijalna zveza" večer na čast došlim gostom. V nedeljo, dne 18. septembra: Ob 8. uri zjutraj zbero se društva na Turjaškem trgu pred »Katoliškem Domom", odkoder odkorakajo z godbo na čelu v nunsko cerkev, — Blagoslovljenje zastave, govor, sv. maša. — Obhod po mestu. — Slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Katoliškega Doma" — Skupni obed pri »Virantu". — Po obedu ogledovanje mesta. — Ob polu 4. uri popoludne na okrašenem Virantovem vrtu velika ljudska veselica v proslavo jubileja Njegovega Veličanstva cesarja s sodelovanjem raznih pevskih društev, godb, prologom, slavnostnim govorom, šaljivo loterijo itd. — Vstop udom slavnih društev brezplačen.
(Strela je ubila) dne 22. m. m. v Cerkljah nad Kranjem 371etno kmetico Marija Krajnik in njeno llletno hčerko. Med nevihto sta namreč zbežali od dela pod hrast vedrit, a strela je udarila baš v to drevo.
(V Krškem) praznovali so preteklo nedeljo cesarsko slavnost in pri tej priliki blagoslovili bolnico. Pri slavnosti govorila sta dvorni svetovalec Fr. Šuklje in pa poslanec dr. Ivan Tavčar. O tej slavnosti poročamo prihodnjič več.
(Jesenske vaje) Vojaške vaje vrše se letos na Notranjskem — okolu Postojne. Udeleže se jih pešpolki stev.: 27., 87. in 97. ter domobranska polka št. 3. in 4. iz Celovca. Pri teh vajah bodo navzoči razen pristojnih generalov tudi: nadvojvoda Rainer, fcm. knez Windischgratz in fml. vitez Buss.
(Boj za slovenske šole na Koroškem.) Da so šolske razmere za Slovence na Koroškem
nezaslišano žalostne, znano bo vsakemu rodoljubu. Šolske višje oblasti pa se vedejo kakor da ima ljudstvo na voljo, kakšen poduk si želi. Da bi tukaj res odločevala ljudska volja sama — kakor je sicer v ravnopravnih državah v navadi — imeli bi na Koroškem stotine sloven skih razredov, mesto sedanjih — par. Često so šolski okoliši tako razdeljeni, da imate po dve ali več občin odločevati za učni jezik jedne šole; od teh občin pa je navadno jedna nemška ali nemčurska, da se ne pridruži prošnji slovenski občini za slovensko šolo. Enak slučaj zgodil se je nedavno v Černečah, kamor pripada tudi občina v Libeličah. Po dolgem prizadevanju rodoljubov podpisali so tudi v Libeličah črneško prošnjo za slovenski poduk. Šolska oblast pa je hotela gotovo zbegati sosednjo občino, ter je s povdarkom vprašala, ali se res nočejo nemško učiti. Libeličani umeli so željo za tem vprašanjem ter res tudi požrli dane besede in podpise ter odgovorili: »pouk naj bo bolj nemški." Dež. šol. svet dosegel je svoj namen, dvomiti je smel ob-činarjem v obraz o njih odločnosti, slovenske Črneče pa bodo imele še nadalje nemške šole.
(Pevsko društvo »Hajdrih" na Proseku) priredi veliko slavnost desetletnice in blagoslovljenje zastave, v nedeljo, dne 4. septembra 1898. s sodelovanjem ^sledečih pevskih društev: „Ljub-Ijana" iz Ljubljane, »Danica" iz Kontovelja, »Adrija" iz Barkovelj, »Zarja" iz Rojana, »Slovansko pevsko društvo" in »Kolo" iz Trsta, »Nabrežina" iz Nabrežine, »Zvon" iz Opčin, »Pevsko in bralno društvo" iz Lonjerja, »Skala" iz Sv. Križa ter pevska zbora iz Bazovice in Pa-driča. Pri slavnosti svirala bode veteranska-sokolska godba iz Prvačine. Pri banketu stane kuvert 1 gld. — Vstopnina h koncertu 30 kr. za osebo, sedež 10 kr. — Za vsako točko plesa bode plačati 10 kr. Prijave za banket se sprejmejo le do dne 2. septembra.
(V Rojanu pri Trstu) ustanovijo kmetijsko podiužnico, da se tako tembolj odkrižajo italijanskega vpliva. Rojan je jeden najmočnejših stolpov za tržaško trdnjavo, a ta stolp je v zavednih slovenskih rokah, posebno odkar je tam Ciril Metodova šola.
(Italijansko gospodarstvo.) Občina Višnjan v Istri prišla je pri zadnjih volitvah v slovanske roke. Sedaj so dobili Hrvatje jedva vpogled v laško gospodarstvo. Premoženja so našli v občinski blagajni 25 kr., dolga pa 20.000 gld., napram temu pa ima občina premoženja le 8000 gld.
(Lahoni proti slovanski duhovščini v Istri.) V Rovinju je laško društvo »Societa politica is-triana". To društvo rešuje italijanstvo s tem, da ovaja in sumniči slovanske duhovnike. Zadnje dni je poslalo spomenico ministerskemu predsedniku grofa Thunu, naj zabrani slovanskim duhovnikom se vtikati v politiko za Slovane, posebno naj gleda na prste škofoma v Trstu in na Krku. Spomnimo se pri tem ovaduštvu le na basen, kako je prišla krava levu tožit, da ji je nek ropar tele raztrgal, a volk je brzo pristopil rekoč: »Ne misli kralj, da sem bil jaz"! Da, da, nemirna vest!
Drage avstrijske novice.
(Položaj v državi.) Ministerska posvetovanja dne 24. in 25. m. m. v Budapešti ter nato na Dunaju pod cesarjevim predsedstvom imele so sicer nekaj neposrednega vspeha, vendar se še o natančnostih molči. Vse sklenjene zadeve dobita oba državna zbora v odobritev, in sicer se skliče ogrski že dne 6. t. m, a avstrijski 19. ali 20. t. m., vsekakor pa še v tekočem mesecu. Od nekod je slišati glasov, da se še pred novim zasedanjem v ministerstvu mnogokaj prevrže, tako da odstopi grof Thun predsedništvo baronu Chlumeckemu, a grof Goluchowski zunanje ministerstvo baronu Calice. Sama ugajanja.
(Žalovanje za Bismarckom v avstrijskem parlamentu) »Deutsches Volksblatt" poroča, da nameruje nemška ljudska stranka v prvi seji avstrijskega državnega zbora predlagati izraze žalovanja po Bismarcku. Do tega seveda ne bo prišlo, a že sama sprožena misel kaže budalost prusaških izdajic.
(Združitev Dalmacije s Hrvaško.) Dne 28. m m. vršil se je v Vodicah v Dalmaciji velik ljudski shod v proslavo cesarjeve petdeset-
letuice, na katerem se je sklenila pet;cija za združenje Dalmacije s Hrvaško.
(Na Ogrskem) kroži po vseh listih nad vse smešna vest, da so v Karlovih varih na Češkem ustanovili pravcato panslavistiško zaroto zoper mažarsko vlado. V tem agitacijskem odboru so razven Čehov tudi Slovaki, Srbi, Hrvatje, Romuni in Slovenci. Za svojega protektorja da so si izbrali črnogorskega kneza, katerega razpošiljajo na nebrojnih slikah po celem jugu. Stvar je seveda od konca do kraja izmišljena. Povod temu je morda dal slučaj, da biva sedaj v omenjenih čeških toplicah črnogorski princ Danilo ob enem s srbskim kraljem Aleksandrom. Nekaj tega slika Mažarom tudi njih nemirna vest, glavni namen pa je seveda ovaduštvo zoper Slovane.
Ogled po širnem svetu.
(Nemška maščevalnost.) V Freiburgu v Švici obstoji kakšnih deset let univerza pod vodstvom dominikancev. Ker se je na tej visoki šoli gojil verski duh ter se negovala zbok kra jevnih odnošajev tudi francoščina, uprlo se je temu nekaj pruskih docentov, katere je država rajši odpustila, nego bi se bila udala njihovim zahtevam. Za maščevanje sklenila je univerza v Lipskem v Nemčiji, da ne pripozna freiburški univerzi več pravice visoke šole, ter je vse šolanje in polaganje izpitov tam neveljavno v Lipskem.
(Nova kraljica.) Na Nizozemskem prevzela je te dni vlado mlada, zelo bistroumna kraljica Viljelmina. Proti njenemu kronanju pa besnš socijalisti.
(V Moskvi) odkrili so dne 28. m. m. slovesno spomenik rajnemu caru Aleksandru II., ki je vkljub svoji dobrotljivosti postal svoječasno žrtva prenapetih nihilistov. Ko je duhovščina pred zakritim spomenikom začela moliti molitve v spomin pokojnega carja, padla je vsa prisotna množica ljudstva na kolena. Med padanjem za grinjala prezentovalo je vojaštvo pod poveljstvom samega carja ter izstrelilo častno salvo 320 topov. Na to je stopil car na čelo vojaštvu ter ž njim defiloval mimo spomenika svojega deda.
(0 mirovni predlogi ruskega carja) pišejo vsi svetovni listi jako pohvalno. Dunajska »Neue Freie Presse" pravi med drugim: »Kdor pa preobrača kaj na dobri volji carja, zasluži, da se ga imenuje barbara". In res se je našel nekdo, ki se drzne na ostudni način dvomiti o carjevi dobri volji, to je glasila socijal demokratov bero-linski „Vorwarts". Baš socijalni demokratje so bili sicer vedno oni, ki so se širokoustili, kaj je potreba, da se naše sccijalne razmere ozdravijo. No sedaj vidimo, koliko jim je res za dosego takih preosnov; nič kakor baharija in zgaga.
(Na Kubi) ni miru vzlic končani vojni. Vstaši, ki so imeli razven boja za neodvisnost še popolnoma druge črteže, preganjajo sedaj strastno vse one, ki so ostali zvesti Španiji. Najvišji dostojanstveniki, bogati trgovci in obrtniki dobivajo pisma vstaških vodij, da imajo takoj ostaviti Kubo, sicer jih čaka grozna mu-čeniška smrt. Mirovni pogoji še niso sprejeti v celoti.
Dopisi.
Vojiiik. Kako malo resnico in pravico-ljubni so nemškonacijonalni in liberalni listi v svojih poročilih nasproti Slovencem, je obče znano, a venec umazanih, lažnjivih in popačenih dopi sov in poročil nosi »celjska vahtarca". Kdor je bral njena poročila o slavnostih, katere je priredilo »Slov. pevsko društvo" v proslavo petdesetletnice Njih Veličanstva, se je gotovo prepričal o resničnosti omenjene trditve. Ker 30 lažnjivost in popačenost teh poročil ne samo slov. listi, ampak tudi nekteri nemški listi najezo »vahtarce" dovolj pojasnili, zatorej ni moj namen o te reči več razkrivati, ampak hočem le pojasniti uradno poročilo, ponatisnjeno v »vahtarci" dne 28. avg. t. 1. št. 69., da svet zve o resnicoljubnosti vojni-škega župana M. Stallnerja. V številki 1. 66. »celjske vahtarce" je bilo brati, da vojniški župnik iz sovraštva do nemškega občinskega zastopa ni hotel dne 18. avgusta t. 1. brati cesarske sv. maše. Vsled tega lažnjivega poročila je prejela
»vahtarca" djanski popravek. Ker pa je neprijetno laži preklicati, zlasti ako se mora isto javno in prisiljeno storiti, je »vahtarca" v svoji zadregi vojniško županstvo prosila pojasnila. Do-tično uradno poročilo je »vahterca" ob enem z djanskim popravkom g. župnika v številki 69. dne 28. avg. objavila.
V dokaz, kako resnicoljuben je vojniški župan, naj sledi sledeče pojasnilo:
Gosp. župan v svojem poročilu trdi, da je dne 13. avg. cerkv. predstojništvo prosil naj se služi dne 18. avg. slov. sv. maša v florijanski cerkvi, a resnica je, da se je prošnja uže v petek 1 2. avgusta cerkvenemu predstojništvu dostavila.
G. župan trdi, da v svoji prošnji ni nobenega vzroka navedel, zakaj se naj bere cesarska sv. maša v podružni cerkvi, a resnica je, da je v prošnji omenil, da to stori vsled dogovora krajnega šolskega sveta nemške ljudske šole.
G. župan trdi, da je to storil vsled opravičene prošnje sotržanov, ker se je dne 7. avg. oznanilo, da se bode s cesarsko sv. mašo ob enem služila tudi mrtvaška sv. maša. — 0 Moric, Moric, tukaj ste jo pač »pogruntali". Ne vem ali ste si to laž sami izmislili, ali jo je vam vdihnil vaš tajnik »Pepček" ali pa kateri izmed vaših pristašev, ter ste jo v svoji kratkovidnosti in nevednosti kot resnico sprejeli in jo pustili cel(3 objaviti. Je-li neveste, da se vsako nedeljo in sicer med službo božjo, ne pa po službi božji za vsaki teden posebej oznanijo sv. maše — torej so se v nedeljo, dne 7, avgusta oznanile sv. maše, katere se bodo brale ob delavnikih do druge nedelje t. j. 14. avgusta in še le v ne deljo 14. avgusta se je oznanilo, katere maše se bodo brale dne 18. avgusta, ter je bilo dne 14. avgusta oznanjeno po pridigi pri prvem in drugem opravilu točno in jasno, da se bode dne 18. avgusta prva sv. maša brala ob 6. uri — druga v hiralnici in tretja ob 8. uri povodom rojstnega dne presv. cesarja.
Meni sicer ni znano, kdo je ta uradni dopis, katerega je »vahtarca" kot pojasnilo dejanskega župnikovega popravka objavila, sestavil. Ali ste ga sami, ali Pepček tajnik, ali pa obadva skupaj, a pričakoval sem, da se bodete v rešitev svoje blamaže, katero ste si vsled svojega neumestnega postopanja pouzročili, gotovo na bolj pameten način izvili, ako že niste hoteli pravega razloga svoje prošnje razodeti. Veste g. župan, vzrok, zakaj ste hoteli letos imeti zase, za svoje privržence in za otroke nemško šolo obiskujoče mašo pri podružni cerkvi sv. Florijana, ne pa skupaj po stari navadi v župnijski cerkvi povo dom rojstnega dne presv. cesarja je ta, ker se hočete polagoma tudi na cerkvenem polji ločiti od Slovencev, kakor se je vam deloma posrečilo na šolskem polji. A bodite zagotovljeni, da tega veselja ne bodete nikoli vživali.
V Mozirji se je šolska veselica prirejena dne 18. avgusta t. 1. v proslavo 501etnice Nj. Veličanstva presvitlega cesarja izborno dobro obnesla. Po slovesni sv. maši, katero je bral č. g. župnik A. Rodošek, nesle so belo oblečene in z venci okinčane učenke na posebnih nosilih krasno ovenčani podobi Nj. Veličanstev cesarja in cesarice v slovesnem sprevodu po trgu in zopet nazaj na prostor pri šoli, na katerem se je vršila veselica. Tukaj sta se podobi obesili na določen prostor na prav okusno izdelanem odru. Na to je nastopil načelnik kraj. šol. sveta, gosp. Alojz Goričar ter je prav prisrčno pozdravil vse navzoče, kateri so se v tako nepričakovano obilnem številu zbrali. Navzoči so pa bili vsi odlični gostje, ki so tukaj na letovišču, med njimi sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu gosp. dr. Anton Rezek, dvorni svetnik Šuklje, prof. Koprivšek, in še mnogo, mnogo drugih. Za načelnikom je povzel besedo nadučitelj Fr. Pra-protnik ter je v vznesenih besedah slavil cesarja kot pravega viteza v besede celem pomenu. Z vso navdušenostjo je slikal izvanredne, v resnici viteške kreposti njegovega srca, uma in duha ter njegovo tako uspešno in plodonosno delovanje na vseh toriščih človeške delavnosti; končno je kazal še na veliki pomen letošnjih slavnosti, ki se obhajajo povsod širom cesarstva, v zgodovini naše Avstrije.
Sedaj so nastopili zaporedoma učenci ter so prednašali razne, na slavnost se ozirajoče pesmi, drugi zopet so vmes prepevali različne pesmi. Zadnja učenka je v prisrčnih besedah v imenu vseh učencev in drugih navzočih cesarju sporočila prav odkritosrčne pozdrave in čestitke. Končno pa se je še prav spretno predstavljala otroškemu duhu in nravi prav primerna igra »Učenca gresta na tuje". Po končanej igri pn-čele so se raznovrstne otroške igre, pri katerih so se mali in veliki prav po domače kaj dobro kratkočasili. Da so se učenci tudi pogostili, umevno je samo po sebi. To je bil za našo mladino in tudi za vse njene prave in odkritosrčne prijatelje res slovesen dan, ki ostane gotovo vsakemu vse dni njegovega življenja v živem spominu. Končno pa se še izreče presrčna zahvala vsem tistim, ki so vsak po svoje pripomogli, da se je ta slavnost priredila ter da se je tudi tako lepo, častno in krajevnim razmeram vseskozi primerno vršila.
Kako močno je ta slavnost odličnim tujim gostom ugajala, dokaz temu je lep znesek, kateri se je po slavnosti šol. vodju izročil, da ga po svoji volji porabi v korist šole in pa odlično priznanje, katero seje prirediteljem veselice izreklo.
Iz Ljubnega. (Jubilejna slavnost na Ljubnem v Savinjski dolini), ki se je vršila dne 18. avgusta t. 1. obnesla se je za nas Ljubence jako častno. Že dolgo časa pred slavnostnim dnevom delale so se zato velike priprave, kar kaže, kako je udano tukajšno prebivalstvo jubilantu. Cel teden pred sla7nostjo delale so šivilje same cesarske in slovenske zastave. Pa preidimo k slavnosti sami. Že na predvečer slavnosti zbrali so se vsi rezervni vojaki in požarna bramba na slavnostnem prostoru, od koder so z godbo spremljani, šli z lampijo-ni in baklami po trgu. Vse hiše bile so krasno z zastavami okrašene in okna lepo razsvetljena. Možnarji so pokali, da je kar odmevalo in nad dvajset velikanskih kresov je po bližnjih bregovih, celo na visokej Raduhi in Teru gorelo! S tem se je ta večer končal in ljudstvo se je podalo k pokoju, da bi se okrepčalo za temu sledeči, mnogo lepši dan. Ob 7. uri zjutraj zbrali so se zopet vsi rezervni vojaki in požarna bramba na slavnostnem prostoru, kjer so se d.) 9. ure vežbali in tedaj se pa podali z godbo na čelu v cerkev. Pri občinskej pisarni pridružili so se jim občinski odborniki in šolska mladina. Po slovesnej sv. maši, ki je trajala do 10. ure, podalo se je zopet vse ljudstvo na slavnostni prostor, kjer je najprej g. župnik razložil znamenitost današnje slavnosti v jako krasnem go voru. Ko je g. župnik svoj jedrnat govor skončal, razšlo se je ljudstvo, da se je okrepčalo. Popoludne se je slavnost nadaljevala. G. nadučitelj je v kratkem govoru popisal življenje našega presvitlega cesarja ter svojim poslušalcem dokazal, da imamo Avstrijci, posebno pa Savinjčani, vzrok cesarja ljubiti in mu udani biti. Potem je šolska mladina deklamovala razne, za ta dan umestne pesmice. Temu je sledila prosta zabava. ki je bila jako živahna in je trajala pozno v noč.
Iz Zreč. V soboto dne 20. t. m. krasil je velikanski kres Brinjevo goro i možnarji grmeli so raz nje med petjem i godbo domačih fantov i deklet pozno v noč. Marsikateri odkimoval je in ugibal, kaj neki to pomeni. A kdor se je spomnil razposlanih vabil in prekrasnih lepakov, ta jo je zadel v prvem hipu. Namenjeno je bilo to v pozdrav svečanosti, ki se je vršila drugi dan 21. avgusta t. 1. o priliki ustanovitve »Slovensko gospodarsko političnega bralnega društva »Straža" v Zrečah. Igo Sadek, neustrašen narodnjak, žrtvoval je čas in drugo, da zdrami in opozori okoličane na prihodnji dan. Vsa čast in hvala torej njemu, kateri bode gotovo pokazal v prihodnjič, da je mož na pravem mestu.
V nedeljo dne 21. avgusta t. 1. ob 3. uri popoludne pozdravljalo je pri g. P. Dobniku pokanje topičev i odmev glasne domače godbe došle vrle domačine i visokocenjene i prečastite goste. Kdor je opazoval nepretrgano pomikajočo vrsto domačinov, moglo mu je pač plakati srce, če je pomislil, da je le jeden sam migljaj od par zavednih narodnjakov imel takšen vpliv na

tukajšno občinstvo; kar je pač očiten dokaz, da še ni pokvarjeno, kakor drugod.
Nepopisljivo navdušenje navdal je ogromno občinstvo dohod mnogobrojnih velecen. gostov. B Živijo "klici pozdravljali so iz stoterih grl došle, nam nepozabljive zastopnike razumništva, bratskih društev in kmetskega stanu iz daljave in bližine.
Društvo „Sloga" iz Čadrama poslalo je svojo mnogoštevilno (okoli 30) zastopništvo na, z narodnimi zastavami okinčanih vozovih, ravno tako so se odzvali le z malo izjemo skoraj vsi Slovenci iz Konjic. Pozdravili so nas nadalje cenjeni gostje iz Celja, iz Žič, iz Loč, iz Pišec, iz Ptujskega polja in iz visokega Pohorja.
Ob 4. uri popoludne nastopil je na okinčani oder g. Hinko Dobnik in pozdravil v krasnih besedah v imenu osnovalnega odbora vse navzoče, ter se jim presrčno zahvalil za trud i požrtvovalnost. Razvil ie v kratkih potezah, zakaj se je to polit, društvo ustanovilo, in da se je to zgodilo letos tudi v večni spomin proslave petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva. — Izrazil je nadalje željo, da bi vsi občani, koji čutijo še iskrico ljubezni do svoje slovenske matere, bili složni in v društvu delovali vsi za jednega, jeden za vse; ker potem bo mogoče izpolnjevati tudi naše geslo: „Vse za vero, dom, cesarja!" Konečno je zaklical Nj. Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. trikiatni »Slava", kar je seveda burno odmevalo po vseh natlačenih sobah.
Temu je sledil čez eno uro trajajoči slavnostni govor veleceDjenega g. Dragotin Hribarja iz Celja. Že ime tega veleštovanega g. govornika zadostuje pri marsikomu, da bo rešil svojo nalogo ne le prav dobro, temveč temeljito izborno. Začenši o zgodovini i zemljepisji naših pradedov, govoril je dalje o nekdanji veljavi slovenskega jezika v vladnih krogih, o krutih bojih z zunanjimi sovražniki, o tlaki i vdanosti Slovencev do svoje gospodske, itd. itd. Dospevši do druge polovice sedanjega stoletja razvil je žalostno razmerje, ki se godi v političnem oziru napram Slovanom in nam Slovencem posebno. Povdarjal je, kako se godi na mnogih krajih slovenskemu kmetu, ako pride v ta ali oni urad plačevat ali posvetovat, kako ga pozdravlja in smeši najzad-nji sluga. Tudi v gospodarskem oziru, rekel je, smo veliko za drugimi. Nenasitljivi čifut zna kaj dobro izkoriščati neorganizacijo slov. kmetov. On kupuje sedaj, ko ima kmet blago na prodaj, po sramotni ceni; a ko kmetu zmanjka, prodaja mu nazaj po neznosno visokem plačilu, itd. Konečno sklepal je, da je neobhodno potrebno Slovencem se organizirati, ter si stvarjati društva, ki bodo v političnem, kakor v gospodarskem oziru branila kmeta pogina. Zato pozdravlja z veliko radostjo ustanovljenje našega društva in mu želi iz srca največega plodonosnega vspeha. V kar pomozi Bog!
Gromoviti „Živijo" klici odzdravljali so g. govorniku na njegovem dovršenem govoru in Bog daj, da bi te njegove resnične besede padle v rodovitna tla, ter bi pognale kal narodnogospodarske zavesti tukaj v nepokvarjenih še Pohorjih. — Debata, ki se je vnela med občinstvom zbok tega govora, imela je res krasne prizore. V enem kotu slišal si moža-starčka pritoževati se, da se je njemu že večkrat ravno tako godilo po uradih, kakor je gosp. govornik javil, tam zopet si videl navdušenega kmeta, ki preti čifutu; zopet v drugem koncu nagovarja žena svojega moža, da se naj takoj da vpisati med društvenike in zopet tam si videl zbrano razumništvo pogovarjati se o vplivu eksaktnega govora na njo itd. itd.
Sledilo je vpisovanje udov in volitev odbora. Rednih udov vpisati se je dalo danes 93 a podpornih 22, tako vseh skupaj 115 članov, katero število pa bode gotovo še veliko narastlo. — Predsednikom izvoljen je g Peter Dobnik; namestnikom č. g. M. Karba; tajnikom g. Svoji-mir Šnuderl; njega namestnikom Adolf Paher; blagajnikom pa Frančišek Gosak.
Po dovršenem vzporedu sledila je prosta zabava z godbo in petjem. Do poznih ur dru-zega dne doneli so mili i sočutni glasovi naših vrlih sinov i hčera. Vsim navzočim, kojih je bilo veliko nad 400, ostal bo ta dan pač v vednem spominu, kot pravi narodni praznik, saj Zreče do sedaj še kaj tacega baje videle niso.
Omeniti še moram konečno, da si je dne 21. avgusta 1898 za kroniko tega mladega društva spletel lovorov venec Lud. Tribnik, obč. svet. in nadučitelj v Zrečah, ker je nagovarjal župana tako dolgo, da je ta konečno ukazal odstraniti slovensko zastavo, ki je vihrala v pozdrav gostom iznad stanovanja učitelja gospoda Šnuderla.
Književnost.
(„V Marijinem Celju"), potopisne črtice in pridige, katere je imel v tej sloveči romarski cerkvi vč. g profesor dr. A. Medved iz Maribora, se zove lična knjižica, ki je nedavno izišla. Namenjena je pred vsem romarjem v trajen spomin, pa tudi slovenskemu ljudstvu sploh. Cena 30 kr, po pošti 35 kr.
Koledar.
Petek (2.) Štefan, kralj; Antonin, muč. — Sobota (3.) Evfemija; Doroteja in dr. dd. mm. — Nedelja (4.) 14. pobinkoštna. (Angeljska). — Pondelj. (5.) Lavrencij Justin, škof. — Torek (6.) Hermogen^m. — Sreda (7.) Anastazij, m.; Albin (Zoran), škof. — Četrtek (8.) Marijino rojstvo. (Mali Šmarn). — Zadni krajec dne 7. ob 11. uri 56 minut zvečer.
Sejmi.
Dne 3. sept.' v Račjem; dne 4. pri Sv. Magdaleni pri Mariboru; dne 5. v Mariboru in Mozirju; dne 6. v Po-brežu; dne 7. v Slivnici pri Mariboru, pri Sv. Jederti nad Laškem, na Sv. Gorah pri Sv. Petru in v Vojniku; dne 9. v Apačah, v Gomilici in v Spodnji Polskavi.
Loterijske številke.
Trst dne 27. avgusta 1898: 21, 24. 37, 27, 74 Line, „ „	„ 62, 76, 21. 85, 78
Listnica uredništva.
G. J. Tratar na Rečici. Potrjuje se Vam, da niste Vi pisec zadnjega dopisa z Rečice in da niste v nikaki zvezi ž njim.
Narodno-gospodarske novice.
Pomoč slovenskemu kmetu,
Vsak stan dandanes skuša, da si zboljša svoje stanje.
V tem pa obstoji ta velik razloček, da se nekateri stanovi v prvi vrsti združujejo ter vpi-rajo na lastne moči, da še le v drugi vrsti pričakujejo pomoči od dežele in države.
Slovenski kmetje še ne poznajo svoje moči, oni se ne marajo po zadrugah organizovati: oni pričakujejo zboljšanja bednega svojega stanja od zunaj, od države in dežele.
Treba je zatoraj pri vsaki priliki povdarjati, da je to stališče krivo, da ga je treba zapustiti kar najpreje.
Kdor hoče biti umen gospodar, mora se učiti v šoli in v življenju.
Laž je, da bi kmet ne potreboval strokovne ali kmetijske šole!
Pač, da uči življenje in vsakdanja skušnja, da kmetijska šola baš tako dobro podpira kmeta gospodarja, kakor podpira obrtnika obrtna šola, ! trgovca pa trgovska!
Obrt in trgovina napredujeta leto za letom; toda tudi kmetijstvo napreduje v vseh delih, t. j. v konjereji, živinoreji, poljedelstvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, trtoreji itd.
Kakor mora trgovec in obrtnik vedno napredovati v teoretičnem in praktičnem znanji, da ne zaostane nikjer za drugimi, tako bi tudi kmečki gospodar ne smel zaostati. Obrtnika in trgovca stane to, da si dobi, da si popolnjuje teoretično in praktično znanje, dosti truda in znanja. Kmečkega gospodarja stane to dosti manje, pa nekaj vendar. Slovenski kmetje se vse premalo brigajo za kmetijske šole, premalo upoštevajo veliki pomen teh šol.
Ne mislimo na nemške kmetijske šole v deželi, ampak na kranjsko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu, Ta šola je za sinove slovenskih kmetov, ker se na tej šoli edino pametno, t. j. slovenski podučuje.
Ta šola je tudi radi tega priporočati, ker je blizo, ker se malo plačuje.
Vsak notranji učenec plača na leto za hrano, stanovanje in pouk le 100 gld. v mesečnih zneskih po 9 gld. ter 20 gld. šolnine na leto.
Kdor si hoče pogoje za sprejem natančneje pogledati, najde jih v štev. 15 „Kmetovalca" od 15. avgusta 1898.
Prošnjo za sprejem je poslati vodstvu šole do 2J. septembra t. 1.
Prošnji je priložiti krstni list, šolsko spričevalo, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju, župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Slovenskim okrajnim zastopom se nujno priporoča, da napotijo svoje štipendiste v Grm, in ne v Gradec ali v Maribor.
je lepo posestvo blizo železnice poleg Drave, ki meri okoli 30 oralov njiv in travnikov in 30 oralov gozda z lepim lesom, s hišnim in gospodarskim poslopjem vred za kupnino 7500 gld. — Plačilni pogoji ugodni. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri gosp.
Martin Kocbeku
(242)	c. kr. notarju v Marnbergu.
Na prodaj
Dijake
na hrano in stanovanje sprejema se v Šolski ulici štev. 13, I. nadstropje.	(234) 3-1
Oklic.
Podpisana sodnija javlja, da se bode pri njej prodalo na zahtevanje Martina Kuhar iz Ponikve dne 5. septembra 1898 dopoludne ob 11. uri posestvo zamrle Marije Mežner iz Čateža, obstoječe iz hiše št. 12 na Čatežu in dveh travnikov oziroma vrtov.
C kr. okr sodnija kostanjeviška, (240)	dne 13. julija 1898.
KI sn vi v dobro ohranjen
¥ J.JI je naprodaj
(246)
Cena 100 gld.
Ponudbe Josip-u Kamnikar
orglar -v Radečah pri Zidanem mostu.
Zahvala.
V prijetno dolžnost si šteje podpisano šolsko vodstvo, izreči iskreno zahvalo vsem dobrotnikom in prijateljem šole zlasti pa velespoštovani graščakinji gospej Alici Faber, katera je največ pripomogla, da se je šolska slavnost v proslavo petdesetletnice Nj. Vel. Franca Jožefa I. tako častno in sijajno završila.
Šolsko vodstvo Frankolovo, 25. avgusta 1898.
Dra|otin Zupančič
nadučitelj.
|| Orgrljarska
služba
v Črešilicali nad Vojnikom je
razpisana do 15. oktobra. (239)2-1
"Vabilo
izvanredni občni zbor
društva
odvetniških in notarskih uradnikov na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem s sedežem v Celji kateri bode dne 1. oktobra 1898.
ob 8 uri zvečer v gostilni „pri Radaju" na Bregu.
BMEVMI KJE® s
1.	Odobrenje zapisnika drugega rednega občnega
zbora.
2.	Poročilo društvenega vodstva.
3.	Poročilo glede nedeljskega počitka.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti (razni nasveti ali predlogi).
Ako bi ob 8. uri občni zbor ne bil sklepčen vrši se isti dve uri pozneje z enakim dnevnim redom; takrat pa je sklepčno vsako število navzočih društvenikov. (§ 23. društv. pravil).
Samostojni predlogi se morajo pismeno naznaniti društvenemu vodstvu vsaj osem dni pred občnim zborom (§ 25.)
V Celji, dne 1. septembra 1898. K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Tombolo
priporoča
trgovina Dragotin Hribar-ja v Celji
po sledečih cenah:
fine vsekane 100 kom. 2 gld. 60 kr. 200 „ 5 „ - „ 500 „ 12 ,. - „ 1000 „ 22 „ - „
proste 100 kom. 1 gld. 80 kr. 200 „ 3 „ 40 „ 500 „ 8
Zunanja naročila izvrše se točno

Lepo posestvo
z enonadstropno hišo in gospodarskimi poslopji vse v dobrem stanu ter 12 oralov zemljišča
proda se za ceno 4500 gld. Več pove Miklavž Krempuš, Frankolovo pri Vojniku
losestvo
P'
z dobro obdelanim vinogradom proda se pod lahkim plačilnim pogojem z letošnjim pridelkom, celo ali na drobno. Obsega čez 2 orala vinograda, 3 orale hrastovine in okoli 7 oralov njiv in travnikov z več kot 200 sadnih dreves. Lega lepa, razgled krasen, oddaljeno pičle pol ure od postaje Rečica na Paki. — Več pove
(241) 3-1	Marko J Lipold.
Ueenea,
ki je dovršil meščansko šolo ali pa par razredov kake srednje šole, sprejme takoj v uk trgovina
D ragot in Hribar-j a, v Celji.
„Slovarček"
jako pripravna knjiga, se nemščine, in
„Angiež"
se angležčine za potrebo naglo in brez učitelja priučiti, dobi se pri Jos. Paulin-u v Ljubljani Marijin trg št. 1, kakor tudi v mnogih knjigarnah. Plačilo naročilu v pismenih znamkah priložiti je najpri-pravneje. (238) 5—1
„THE GRESHAM"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Ogersko:
Budimpešta, Frana-Jožefa trg 5 in 6, v družbeni hiši.
28.670.916— 1
Filijala za Avstrijsko:
Dunaj, I. Giselastrasse 1., v družbeni hiši.
Aktiva družbe dne 31 dec. 1896 k. 157,805.340' Letni zavarovalni dohodki z obrestmi do 31. decembra 1896 . Izplačanja za zavarovanje, za rente in odkupe i. dr. odkar posluje družba (1848) .... Med letom 1896 je bilo od družbe izdanih 8654 polic v znesku . „ 80,577.950'—
Prospekti in cene, po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni obrazci dobe se brezplačno pri generalnem zastopstvu v Ljubljani, pri GVIDONU ZESCHKO-tu v vili nasproti „Narodnemu domu".	(236) 12
339,497.900 —

IHed. univ. doktorj
te
okrožni zdravnik
v Krškem
uljudno naznanja, da ordinuje vsaki dan, izvzemši nedelje in praznike popoldne, od 9, —12. ure predpoldne in od 2.-4. ure popoldne. (233) 3-2

In svojim!'
C. i kr. priv. tvornica, —r7T~ brizgalnic, cevij in kmetijskega orodja
Podružnica Zagreb
nudi -
si. gasil, društvom brizgalnice vsake vrste s patentom proti zmrzlini cevij in opreme. Posestnikom kmetijske stroje ter peronos-pora-škropilnice, slednje po 11 gld. komad franko vsaka pošta. Plačila tudi na obroke. Prekupcem zdaten rabat.
Podružnica Zagreb
%
H %
%
Uljudnej pozornosti posebno priporočeno!
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi in želji tudi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z ozira-vrednim postranskim zaslužkom, ki se vedno množi in mnoga leta traja, od nekega, čez trideset let obstoječega domačega denarnega podjetja, priznane zanesljivosti in prve vrste. Pismene ponudbe pod „20.298", Gradec, poste restante.
Lampijone
za razne veselice v vsih velikostih in oblikah po jako nizkih cenah, nadalje
sv. podobice fino izdelane
s slovenskim napisom priporoča čast. duhovščini novo-mašnikom in učiteljstvu trgovina
Dragotir\ Hribar-ja v Celji.
>J< Zunanja naročila izvršio/jejo se točno.
Občina Teharje
išče občinskega redarja, stalna plača na mesec 17 gld., prosta uradna obleka in stanovanje. Ta služba je posebno pripravna za kakega rokodelca, ker ima dovolj časa za postranski zaslužek. Pcgoji so: neomadeževani značaj, znanje čitanja in pisanja Oženjeni in dosluženi vojaki imajo prednost. — Dotiične prošnje se imajo do 5. septembra t. 1. županstvu na Teharje poslati.
(235) 2—2	Jože Rebov, župan.
St. 1877
RAZGLAS.
Za Gaberje in Spodnjo Hudinjo določile so se vsled sejnega sklepa dne 24. julija 1898 nove ceste in bodoče stavbene črte. Dotični načrt leži tu-uradno na ogled skoz 14 dnij. Vdeleženci smejo zoper to vložiti tu-uradno ugovor do vštevši 8. kimovca 1898.
Županstvo celjske okolice, dne 25. avgusta 1898.
(234) 2—2	G-liiišek-
V svojo lastno karist nsj zahtevajo in
izvirne zavoje.
ITIorie Raueh
steklar v Celji, liotovška uliea št. i.
Priporoča si. občinstvu steklene črke v raznovrstnih barvah, kakor: črne, bele, emajliranč, zlate in srebrne, jako pripravne za napise pri tvrdkah in reklamah; prav lepe in cene. — Gostilnam posebne izjemne cene pri vrčih, steklenicah, kupicah, krožnikih, skledah itd. iz porcelana ali kamenine. Prevzame vsakovrstna
steklarska dela, kakor: šipe pri hišnih in cerkvenih oknih, strehah itd. po neverjetno nizkih cenah Razpo-cna	i šilja steklo, porce-
131	lan. ogledala, po-
dobe, svetilnice itd. kakor tudi olnate barve za takojšno 1 rabo, ki se brzo posuše.
Na razpolago ima tudi najlepši blesteči povlak, brunolin in vse vrste lakov. Prosim, da se prepričate z naklonjenim mi obiskom
(221) 6—6	M. Rauch.

Vožnje karte in tovorni listi
(160) 42	v
Ameriko.
K
m if
m
m
Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Ho vi Jork in Filaclelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
koncesijovana potovalna pisarna
E. Sehmarda
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 4, (pritličje na levo).
ITI '
V najem se odda
lepa prostorna kle-t ter svetlo in zračno skladišče. Za prodati pa je kakih 50 dobro shranjenih -jj-in-slrih. sodov. Oddati je tudi lepo poletno stanovanje
F. Janesc!\
(236) 2—2	Glavni trg štev. 16 v Celji.
ffffffffffffffffffffffffffffffffffff
Prodaja posestva.
Dva vinograda z letošnjo trgatvijo, potem lep gozd, vse skupaj okolo 3 orale zemlje, klet in poslopje za viničarja, lepa lega, krasen razgled na Starem gradu proda se za 1SOO gld.
Nadalje so na prodaj lepe njive in travniki ter stavbeni prostori po eden goldinar štirjaški seženj v Gaberjih blizo mesta. Proda se tudi par konjev in dva težka voza.
Ponudbe naj se pošiljajo g. Jož. Kosem, tajniku okr. zastopa v Celji.	(230) 3—2
Vinko Čamernik
kamnoseška in podobarska obrt
v Ljubljani
nasproti mestne elektrarne. Priporoča se častiti duhovščini v izvršitev umetnih in kamnoseških del kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih grobnih spomenikov
iz raznih marmorjev in granitov. Izvršuje
kompletne rodbinske rakye
in spomenike.
■i| Strugarnica marmorja}?
električno silo.
Obrise in proračune na zahtevanje zastonj in franko!
I=5> !Ei> - s>
■If
II S? is-
E S1 H S> i$>
eS
e&
v Celji, Ljubljanska cesta.
Lastnik mnogih diplom, svetinj in dveh c. kr. privilegij. Izdeljuje glasovire z dunajsko in pariško dvojno ponavljalno mehaniko, s svojo najnovejšo iznajdbo dvojnih odmevnikov ter z zvezo, podobno tele fonu.
Priporoča svoje lastne proizvode po izvanredno
nizkih, cenah.
(45) 12
Tppppfppp