Izposojena j Coach PP: Zemlja i navodila za uporabo T&BOR KAZALO REVIJA TABOR Odgovorna urednica: Metoda Zalar Glavna urednica: Maša Pušnik Urednik fotografije: Tadej Morano Urednica ilustracij: Jovana Bukic Lektoriranje: Neža Marija Slosar Ožji sodelavci: Darja Čadež, Jaka Bevk, Alja Ločičnik, Maja Kramar, Ema Kočevar, Frane Merela, Tina Mervic, Katarina Miklavec, Darja Petrič, Anja Slapničar, Iva Štefanija Slosar, Zala Šmid, Nik Žnidaršič. Oblikovanje: Petra Grmek in Miha Maček (Reakcija d.o.o.) Grafična priprava: Igor Bizjak Fotografija na naslovnici: Miha Grgič Jelen Fotografija na zadnji strani: Tadej Morano Naslov uredništva: revija.tabor@taborniki.si zdajatelj: Zveza tabornikov Slovenije, Einspielerjeva 6, Ljubljana Naklada: 6500 Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar—december). Revija je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Revijo Tabor sofinancirajo: HEFuELIrtA ElDvEHlA n ms "mri d za ua mirani e, JTiMHUSF IN STORr REPUBLIC EUWEMiA HiMSTtSTin Jt, KHM?FU»M|F. xmahlttr iv i hi rt IN MEMORIAM 4 Marta Lešnjak STRANI ORGANIZACIJE 5 Skupaj močnejši tudi na daljavo MEDVEDKI IN ČEBELICE 6 Planet voda GOZDOVNIKI IN GOZDOVNICE 12 Dragocena voda POPOTNIKI IN POPOTNICE 4' 18 Coach PP: navodila za uporabo UJEMI ZNANJE 23 Narava, učilnica na prostem ZA BOLJŠI JUTRI 27 Izposojena Zemlja • VSEMU BOMO KOS U* 33 Pozor! Mladostnik na vidiku! BREZ MEJA 37 Svetovni tabor moot Nekje obstaja najboljša različica nas samih in verjamem, da jo lahko s coachem najdemo čisto vsi. (Urban Žnidaršič) ¿1 KNJIGOŽER IN FILMOLJUB 41 Eva Mahkovic: Na tak dan najbolj trpi mastercard (Beletrina, 2019) JEZIKOVNA DROBTINCA 42 Zapisovanje ure RAZVEDRILO 43 Ugankar 44 Strip 46 Škljoc! Preberi več v rubriki Vsemu bomo kos, kjer lahko tokrat najdeš tudi hitre nasvete za mladostniške sestanke. hlk \j.:j-hlhi,l unuu1hd 2 Kolofon številka 2 TÄBOR Nevidne kakovosti vode V tej številki je veliko govora o vodi. Delno zato, ker smo 22. marca obeleževali svetovni dan voda, delno zato, ker živimo v časih, ki nam omogočajo, da nam v Sloveniji na dnevni bazi o vodi pravzaprav sploh ni treba razmišljati, kot je to treba marsikje drugje; in se kot taborniki, državljani in prebivalci sveta zavedamo, kako dragocen pojav je to. Poleg številnih novih uvidov o vodi, naravi in Zemlji, pa mi je priprava te številke revije Tabor dala misliti o vodi še v precej novi perspektivi. V trenutni globalni in lokalni situaciji z virusom, ki nas spodbuja, da svoj prosti čas preživimo na udobnih kavčih, v zatišjih svojih domov, sem začela opazovati, kako nas narava vabi, da tudi mi postanemo kot voda ... Umirjeni in hkrati močni ter prilagodljivi, vztrajni in konsistentni, predvsem pa nas vabi v svoje globine; in globine niso vedno najbolj prijetne. Kraj, kjer se po dolgem času srečamo sami s sabo in s svojo tišino, je lahko včasih prav presenetljivo drugačen od pričakovanega. pozornost temu, od kod prihajajo naše želje. Če se počutimo dolžni nekaj početi samo zato, da to počnemo, potem se raje sprostimo v tišini, praznini in svežini, ki jo prinaša dano obdobje, in se končno naučimo kakovostno dolgočasiti. Mogoče je to čas, ko začnemo nase in na svet končno gledati skozi druga očala. Ko končno spregledamo, da lahko stvari počnemo tudi drugače. Bolj odločno, bolj nežno, bolj prilagodljivo, bolj kreativno. Mogoče je dana situacija edini način, da Zemljo vsaj za nekaj časa zavzame spokoj. V primeru, da so simptomi dolgočasenja prehudi, prebiraj revijo Tabor ali pa se sprehodi čez Ropotarnico, ki je dosegljiva na bit.do/ropotarnica. Maša Pušnik, glavna urednica revije Tabor Kaj pa naj počnemo, ko se svet ustavi? Nič. Zgledujmo se po naravi. Postanimo kot voda. Tako kot pravi Lao Tzu: "Narava ne hiti, a je kljub temu vse storjeno." Ničesar nam ni treba početi, da smo vredni tega "prostega" časa. Ne potrebujemo treh novih tečajev in spletnih druženj z ljudmi, s katerimi se tudi sicer v prihodnjih dveh tednih ne bi srečali. Ne potrebujemo deset novih projektov in izobraževanj, ki jih ne bomo nikoli zaključili, čeprav zanje sploh prek družbenih omrežij prihaja veliko ponudb in sugestij. S tem ne mislim, da se je treba izogniti vsakemu intelektualnemu naprezanju, vredno pa je posvetiti marec 2020 Uvodnik 3 T&BOR In memoriam: Marta Lešnjak Besedilo: Frane Merela //////////////////////// Marta, ni dolgo tega, kar sva skupaj kot mnogokrat obujala spomine na taborništvo, našo revijo Tabor, na najine taborniške prijatelje in mnoge skupne akcije, na katerih si nam bila skupaj s Pavletom vzgled skromnosti, tovarištva in delavnosti, vedno pripravljena pomagati mladim pri njihovem ustvarjanju. Na ta svet si pogledala pred 96 leti v družini z devetimi otroki, s katero ste se veliko selili - iz Pilštanja v Kozje, pa v Ribnico in nato v Kranj, kjer vas je doletela druga svetovna vojna. Iz Stražišča si opravljala naloge zavedne mladinke vse do osvoboditve. Potem pa - nova pot. Napisala si reportažo o prihodu dedka Mraza v Narodni dom na Taboru v Ljubljani in naročnikom je bila všeč. Tako se je začelo tvoje življenje s Pionirskim listom, ki si mu bila zvesta vse do odhoda v pokoj in še malo čez. Leta 1951 je bila ustanovljena ZTS. Le dva meseca po ustanovitvi je bil v Iškem Vintgarju prav pod pokroviteljstvom Pionirskega lista organiziran prvi tečaj za taborovodje, kjer so pri programu ob vama s Pavletom sodelovali še bivši skavti in gozdovniki. Avgusta istega leta ste na Naklovi glavi ob Bohinjskem jezeru pod vodstvom prvega starešine ZTS Živka Lovšeta organizirali tabor Črnega mrava z gozdno šolo za bodoče vodnike v nastajajočih taborniških enotah. Tega taborjenja si se še posebej rada spominjala, saj ti je takrat ob velikem spodbujanju tvojih zvestih prijateljev in dolgoletnih sodelavcev uspelo osvojiti Triglav. Ob tem si postala tudi tabornica v klubu Črni gaber, pripeli so ti taborniško ime Čebelica Maja. Kar v treh ljubljanskih rodovih si pustila pomemben pečat - kot tajnica rodu, starešina tabora, ekonom na taboru, vodja družine medvedkov in čebelic, propagan-distka. Več kot dvajset let si bila članica uredniškega odbora, ki si ga tudi nekaj časa vodila. Lepo je bilo s teboj delati na naših slovenskih zletih in zletih bivše domovine, ko si bila večkrat odgovorna v uredništvu Zletnega vestnika. Ta je imel nalogo spremljati utrip tisočih taborečih, izhajal pa je vsak dan, včasih celo v nakladah današnjih časopisov. Zanj so ob pomoči vas, izkušenih novinarjev skrbeli mladi taborniki, ki so se na ta način kalili. Za tvoje delo se ti je slovensko in jugoslovansko taborništvo poklonilo z najvišjimi odlikovanji. Tudi SFRJ ti je podelila red dela s srebrnim vencem in red zasluge za narod s srebrnimi žarki. Stanovski kolegi pa so te v osemdesetih presenetili, kot si sama dejala, z novinarsko Tomšičevo nagrado za življenjsko delo. Ko smo te pred leti vprašali, kako globoko si okužena s taborništvom kot stilom življenja, si nam odgovorila: "Ko si enkrat res tabornik, si tabornik za vedno. Polno izkušenj smo prenesli v svoje življenje in so bila kažipot za ravnanje in ukrepanje. Seveda ne gre vedno vse gladko. Prav je, da se ravnaš po ljudski modrosti: V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih pa ptici." Marta, s svojimi dejanji si ta svet naredila neskončno lepši. Neskončno smo ti hvaležni za vse, kar si storila za slovenske tabornike, tvoja zapuščina preko nas živi naprej, tudi z revijo Tabor. 4 In memoriam številka 2 Jl 7 M Besedilo: Izvršni odbor in starešina ZTS - Eva, Anja, Katarina, Zala, Gregor, Nicolas in Jernej, fotografija: Gašper Doljak Stvari v življenju ne tečejo vedno po tirnicah, ki smo si jih zamislili ali ki smo jih vajeni. Včasih je treba svoj korak zato prilagoditi, se ustaviti, spremeniti zorni kot, morda zamenjati čevlje. Nedvomno pa nas pot vseeno pripelje na cilj, če si le izberemo prave sopotnike in zaupamo tako sebi kot njim. Pri tabornikih se nam za sopotnike ni treba bati. Naša skupnost je velika, razvejana in povezana. Tudi v časih, ko moramo svoje aktivnosti prestavljati, odpovedovati in prilagajati, se ne vdamo. Na prvi pogled se morda lahko zazdi, da taborništva ni brez skupinskih dejavnosti v naravi, a temu še zdaleč ni tako. Taborniški duh je močan, povezave med nami trdne in želja po tem, da bi si pomagali med seboj ter pomagali drugim, nas venomer žene naprej. Neutrudni prostovoljci so ob podpori strokovne službe takoj, ko se je izkazalo, da bomo začetek pomladi preživeli doma, zavihali rokave in začeli pripravljati vse mogoče - takoj smo prejeli napotke, kako ravnati v času osamitve ter kako kljub razdalji speljati občne zbore. Takoj se je oblikovala skupina, ki za tabornike in vse ostale vsakodnevno oblikuje prispevke z idejami in izzivi ter z njimi polni Ropotarnico. Uredništvo revije ni niti trznilo, ampak se je le še bolj zagrizeno vrglo v delo in vam pripravilo to številko revije. Vsi prostovoljci, ki so del civilne zaščite, so ob prvega trenutka dalje pripravljeni na vse. Gotovo ste vsi že videli, kako so v samo enem popoldnevu postavili mobilno bolnišnico. Hvala in pohvala vsem! Morda se za dan tabornikov letos ne bomo objeli in množično družili v Tivoliju ter drugod po Sloveniji. Morda se ne bomo takoj z začetkom pomladi pognali na prvo bivakiranje z vodom. Morda bomo še nekaj časa koncertirali samo na balkonih, vsak zase, namesto ob tabornem ognju. Morda bomo kljub naši ljubezni do druženja v naravi več časa preživeli pred zasloni pametnih telefonov in računalnikov. A bomo to počeli zato, da bomo vseeno skupaj. In zato ne bomo nič manj taborniki. Taborništvo je trdna vez, so najboljši prijatelji, so neverjetne ideje ter je neizmeren vir energije. Izkoristite čas drugačnega taborništva za pogovore, za katere včasih zmanjka časa, za vajo veščin in spretnosti, ki jih boste potrebovali poleti, ter za trenutke duhovnosti in poglabljanja vase. Predvsem pa #ostanitezdravi in #domapotaborniško. Na fotografiji je mobilna bolnišnica, ki so jo postavili taborniki v enoti civilne zaščite ZTS-MOBSTAC. marec 2020 Strani organizacije 5 T&BOR PLANET VODA Besedilo: Maja Kramar, ilustracije: Darja Pet ič /////////////////////^^^^ Ker sta v mesecu marcu kar dva svetovna dneva, povezana z naravo, bomo v tej številki revije Tabor, raziskovali vodo, ki praznuje svoj dan 22. marca. 22. aprila pa praznuje naš planet Zemlja, ki se imenuje tudi modri planet - veš, zakaj? V nadaljevanju te čaka razburljivo raziskovanje morskih globin. Pridruži se vodu Hobotnic, ki so že na začetku taborniškega leta izkazale zanimanje za raziskovanje vode. In tako sem se kot njihova vodnica odločila, da jih v ta svet popeljem. Ko stopiš v taborniško sobico, opaziš pravi morski muzej in veliko modre barve. Dobrodošel, dobrodošla, v navidezni taborniški sobici. Na mizi lahko vidiš veliko zanimivih stvari. Oglej si jih. T&BOR Oceani in morja /////////////////////^^^^ Najbrž si opazil, opazila, da je kar velik del globusa pokrit z modro barvo, kar pomeni, da je večina površine našega planeta pokritega z vodo. Manjše površine imenujemo morja, večje pa oceani. Ko si na morju in plavaš, se včasih zgodi, da hote ali nehote spiješ kakšen požirek morske vode. Voda je slana, kajne? Kako dokažemo, da je v slani vodi res sol in kako ločimo vodo in sol? Preverimo s poskusom! Na temno podlago (najbolje krožnik) daj morsko vodo. Postavi ga na sonce. Ko bo voda izhlapela, bo na podlagi ostala sol. Kot si opazil, opazila, je že sam članek napisan v obliki vodovega sestanka. Namen tega je, da ti pomaga pri pripravi sestanka, kako morsko življenje preseliti v taborniško sobico. Morda se ti zdi, da veščina Poznavalec morja ni za tiste, ki ne živijo ob morju, ampak zavedanje problematike, ki se dogaja v oceanih/morjih, pa je težava vseh. Naša ravnanja in skrb so zaenkrat daleč stran. Če v vodu opravljate to veščino, lahko za vodov izlet obiščete (slovensko) Obalo, v Piranu je tudi muzej. marec 2020 Medvedki in čebelice 7 T&BOR Sprehodiš se po taborniški sobici in pred sabo na steni opaziš zemljevid, a na njem je narisano le, kje so celine in kje je morje. Na Zemlji je pet velikih oceanov (Arktični ocean, Atlantski ocean, Indijski ocean, Tihi ocean, Južni ocean). Okoli zemljevida so imena oceanov, poveži jih s predelom, kjer so. TIHI OCEAN INDIJSKI OCEAN ATLANTSKI OCEAN JUŽNI OCEAN ARKTIČNI OCEAN Po navidezni sobi se skrivajo rumeni napisi z nalogami. Ko jih najdeš, jih skupaj rešimo. tV^osV • e s\yJp°' iSter^e ost Oceani nudijo dom različnim vrstam živali. Nekatere so barvite, nekatere skoraj neopazne, nekatere ogromne, nekatere so rastlinojede, nekatere mesojede. Prav vse pa so zelo pomembne za ravnotežje ekosistema ter prehranjevalne verige ... V prehranjevalno piramido poveži živali. Zgoraj so najmočnejše oz. tiste, ki imajo najmanj plenilcev, torej niso hrana nobeni drugi živali. 8 Medvedki in čebelice številka 2 Nekateri deli oceana so tako globoki, kot da sploh ne bi imeli dna. Pas v globinah pod 200 m se imenuje somračni pas, pod 1000 m pa polnočni pas, do tja ne pride čisto nič naravne svetlobe. Pod 4000 m je globokomorski pas, kjer je črno kot črnilo in zelo ledeno. V teh predelih živi le malo bitij, so pa zato prilagojena in zelo zanimiva. Na ilustraciji jih je nekaj prikazanih. Poglejmo si še aplikacijo, ki jo lahko najdeš na povezavi: bit.do/globina-oceana. Ker oceani vplivajo na podnebje in imajo pomembno vlogo pri kroženju vode - sončni žarki segrevajo površino, zato voda izhlapeva. Vodna para se združuje v oblake, iz katerih se z dežjem vrača na Zemljo. Le ta napolni jezera in reke, te pa se zopet iztekajo v morja in ti v oceane. S puščicami skleni vodni krog. Nekatera globokomorska bitja oddajajo svetlobo - marec 2020 Medvedki in čebelice 9 T&BOR Oceani so v nevarnosti ///////////////////^^^^ Našim morjem in oceanom preti ogromno nevarnosti Pred seboj vidiš različne slike in opis in žal je tudi tukaj tako, da je za večino težav kriv človek. težave, ki jo ilustracija prikazuje. Poleg je okvirček, v katerega narišeš ali napišeš, Ampak zakaj in kaj delamo narobe? Hobotnice, oglejte kako misliš, da bi lahko pomagal, po-si slike, ki prikazujejo, kdo in kaj najbolj onesnažuje magala. Pogovorite se še v vodu, morda naša morja. Bi lahko kaj spremenili? najdete zanimive skupne rešitve. STARSI Z usvajanjem "okoljskih" veščin vaš otrok spoznava svet okoli sebe, predvsem se seznanja z ohranjanjem našega planeta takšnega, kot je. Z zavedanjem, da je naše prekomerno poseganje v naravo nevarno, bo lahko sprejel odločitve, ki lahko vsaj malo pripomorejo k ohranjanju teh danosti, ki nam jih nudi. Oceani so sicer zelo daleč stran od nas, a treba se je zavedati, da vse, kar se nam "izmuzne" tukaj, potuje z rekami proti morjem in na koncu pristane v oceanih. Otrokom bodite zgled, predvsem pa se o tem pogovarjajte in skupaj spreminjajte navade. Medvedki in čebelice številka 2 T&BOR Zaradi vseh posegov v ocene je ogroženih veliko vrst živali, med drugimi tudi veliko število vrst želv. (2) Oglejmo si del animiranega filma Želve na poti domov bit.do/zelve. Potovanje po oceanih za zdaj zaključujemo, seveda ni nujno, da se tudi tvoje raziskovanje konča tukaj. Ti je tema zanimiva? Pogovorite se v vodu in se dogovorite, da na prihodnjem sestanku vsak predstavi eno morsko žival, ki ji grozi izumrtje. Skupaj z vodnikom lahko pripravite tudi načrt, kako boste pripomogli k dobrobiti vaših najljubših morskih bitij in oceanov na splošno. Aktivnosti ti lahko pomagajo pridobiti veščino Poznavalec morja! PREBERI VEC (1) "Veš, koliko je pitne vode na svetu?" Primavoda [online]. 2015 [uporabljeno 16. 2. 2020]. Dostopno na: bit.do/koliko-je-pitne-vode. (2) Callum, Will. "'Turtle Journey' shows us why we urgently need to protect the oceans." Greenpeace [online]. 2020. [uporabljeno 16. 2. 2020]. Dostopno na: bit.do/zasciti. marec 2020 Medvedki in čebelice 8670 T&BOR Dragocena voda Besedilo: Maja Kramar, ilustracije: Jovana Oukic ////////////////////M^^ Vod Vilinci smo se že na začetku leta odločili, da bomo letos pri usvajanju veščin bolj pozorni na skrb za okolje. Ker je od včerajšnjega sestanka Hobotnic ostal "oceanski muzej" (glej MČ strani), smo si na hitro pogledali, kaj se dogaja v oceanih, saj moramo nekaj od teh stvari znati tudi mi, če želimo osvojiti veščino Morjevarstvenik. Mi bomo današnje druženje namenili vodi, ki jo lahko vsaj za zdaj pri nas pijemo iz pipe. Dostop do pitne vode je namreč naša ustavna pravica - kljub zakonom pa je skrb za vodo na nas, prebivalcih. Čisto nič nam namreč ne pomaga, da nam po zakonu pripada, če pa je zaradi svoje malomarnosti ne moremo piti, kajne? Planet Zemlja ima sicer dovolj vode za vse prebivalce, težava pa je, ker je razporejena neenakomerno. Oglejmo si ilustracijo. OVEJ, NA KATERI STRANI ŽIVIMO MI. številka 1 T&BOR NI VSAKA VODA PITNA ////////////////////////^^^^ % Veš, da kar vsak šesti prebivalec našega planeta vsak dan prehodi več kilometrov dolgo pot, da pride do vode? Koliko si ti pripravljen, pripravljena prehoditi za po-žirek vode? Morda nekaj korakov? Kaj pa kilometer, dva ali kar 10? Vabim te, da si skupaj ogledamo družbeni eksperiment. Do kratkega YouTube posnetka lahko prideš s povezavo: bit.do/pozirek-vode. Na Google zemljevidih poglej, koliko bi moral, morala prehoditi, da bi v Somaliji prišla do približno pitne vode. Pri uporabi aplikacije ti lahko pomaga vodnica oz. vodnik. Na zemljevidu skupaj z vodom poiščite svojo lokacijo (kjer je lociran vaš taborniški kotiček) in kraj, ki je od vas oddaljen 10 km. Do kam bi prišli, prišle? Skupaj z vodom se lahko sprehodite do tja. Če želiš raziskovati sam, sama, pa lahko za začetno lokacijo izbereš kar svoj dom. Kako voda postane pitna? Vodo črpamo iz zalog podtalnice, ki jo lahko najdemo na večini predelov Slovenije, najbrž tudi v tvoji bližini. Črpamo jo tudi iz jezer in rek. Vodo potem prečistijo v tovarnah pitne vode. Skozi različne stopnje čiščenja jo precedijo in razkužijo, da je na koncu čisto očiščena. koncu čisto očiščena. Od kjer jo pošljejo do naših pip. Z namenom, da je voda neoporečna, jo ves čas nadzirajo in preverjajo. Vodo shranjujejo v vodnih zbiralnikih ali v velikih vodnih rezervoarjih. V tem članku ti ponujam veliko iztočnic za aktivnosti, ki jih lahko izvedeš s člani. Dejavnosti na temo oko-ljevarstva in narave so pomembne, saj smo taborniki pogosto njeni obiskovalci, zato se moramo še toliko bolj truditi, da jo zapuščamo takšno, kot je ali celo čistejšo. Spodbujajmo člane, da poberejo smeti, če jih vidijo, da vodo natočijo v svoje stekleničke itn. Na taborjenju lahko poskusite z zmanjševanjem količine vode, namenjene umivanju, ko gremo na bivak ali daljše bivanje v naravi, nam ni potrebno vedno nositi ustekleničene vode (seveda nekaj rezerve potrebujemo), vodo lahko naredimo pitno tudi s tiste, ki jo najdemo v naravi. Če ima voda v sebi še delčke, jo precedimo čez gazo/blago, da se nanjo ujamejo delčki, nato vodo prekuhamo (jo zavremo), da se uničijo morebitne biološka onesnaževala v vodi (bakterije). Kot vodnik, vodnica poskrbi, da boš GG-jem tudi na področju ekologije postavil, postavljala izzive in jih tako spodbujal, spodbujala k razmisleku in ukrepanju tudi izven taborniških krogov. marec 2020 Gozdovniki in gozdovnice 13 T&BOR ČIŠČENJE ODPADNIH VODA ///////////////////^^^^ Kaj pa se zgodi z odpadno vodo? Voda, ki pride iz naših domov in tovarn, se imenuje odpadna voda. Ta voda se zbira in odteče po kanalizacijah in odtokih do čistilnih tovarn. Tam gre skozi proces čiščenja. Na koncu se vrne nazaj v naravo. Očiščena voda okolju ne škoduje, ni pa pitna. Ker pa čistilnih naprav ni povsod, gredo stvari, ki jih vržete v stranišče oz. odtoke tudi v reke. Mnogi odpadki zamašijo školjko, še huje je, kadar ti odpadki prispevajo k onesnaževanju okolja, umiranju živali itn. Kozmetični pripomočki - v večini so prisotne strupene kemikalije, ki so škodljive za živali in rastline, posledično tudi za ljudi. Vlažilni robčki - narejeni so iz materialov, ki se zelo težko razgradijo. Na nekaterih piše sicer, da so razgradljivi, a tudi ti potrebujejo veliko časa za razgradnjo. Mačje stranišče - zelo hitro se lahko zgodi, da se vam zamašijo cevi, če pa so notri prisotni paraziti, lahko ogrozijo mnoge živali. Zdravila - v školjko nikakor ne sodijo zdravila, ki lahko resno ogrozijo življenja številnih živali, s pronicanjem v podtalnico so nevarna tudi za ljudi. Zdravila sodijo med nevarne odpadke (zato jih je treba posebej ločiti - lahko jih neseš v lekarno ali v posebne zbirne zaboje). Leče - se ne razgradijo 14 Gozdovniki in gozdovnice Vif številka 2 T&BOR NEKATERE SNOVI ŠE VEDNO OSTANEJO V VODI ////////////////////^^^^^ Kljub čistilnim napravam pa v vode odplaknemo ogromno mikroplastike, saj so delčki premajhni, da bi jih filtri zaustavili. Z besedo mikroplastika označujemo majhne delce iz umetnih snovi s premerom, manjšim od petih milimetrov. Pogosto so ti delci premajhni, da bi jih videli s prostim očesom, vendar tičijo v celi vrsti kopalniških izdelkov in so zelo težko razgradljivi. Povprečno traja do 100 let, preden popolnoma razpadejo. Mi-krodelci umetnih snovi so prisotni v šamponih, kremah, gelih za prhanje, zobnih kremah in pilingih. Preko kanalizacije pridejo v reke, morja in oceane. Te sestavine kažejo na prisotnost mikroplastike. Na seznamu odkljukaj stvari, ki jih najdeš v svoji kozme-iki. Koliko jih našteješ? Morda v prihodnosti, ko boš kupoval, kupovala kozmetiko, vzemi ta seznam s seboj. Obstaja tudi aplikacija - kodo poskeniraš s kodnim čitalcem na pametnem telefonu in ta javi, če izdelek vsebuje mikroplastiko. 1 marec 2020 Gozdovniki in gozdovnice 15 T&BOR KAJ PA USTEKLENIČENA VODA? ////////////////////^^^^ Vrnimo se nazaj k pitni vodi. Ugotovili smo, da je skrb za pitno vodo pomembna, ker je voda nujno potrebna za naš obstoj. Kako je z ustekleničeno vodo? Ali veš, kako vpliva na nas in na okolje? V nadaljevanju bomo raziskovali temne plati ustekleničene vode, ki je najpopularnejša tekočina na svetu, a za ceno škodljivih stvari za naravo in tudi za ljudi. NA LISTKIH SO ZAPISANA DEJSTVA O USTEKLENIČENI VODI V MORSEJEVI ABECEDI. RAZVOZLAJ JIH. 6 Gozdovniki in gozdovnice Korporacija je gospodarska organizacija, sestavljena iz več istovrstnih ali sorodnih podjetij zaradi monopolističnih ciljev. (povzeto po SSKJ) pet = polietilen tereftalat. Večina plastenk, ki jih lahko kupimo v trgovini, je iz PET, ki sicer za reciklažo ni problematičen, a se ga reciklira vedno manj. SE NEKAJ ZA KONEC Š Skozi vsebino smo predelali kar nekaj problematičnih tematik. Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin? Kako bodo ta dejstva vplivala nate? Pogovorite se v vodu. Lahko naredite svoj načrt izzivov in sprememb, ki jih želite vpeljati v vodu in izven taborništva. Za zaključek vam za razmislek citiram britanskega raziskovalca in varuha narave. Narava ni le nekaj, kar je lepo in kar nas zanima. To je medsebojno povezan ekosi-stem, od katerega je odvisen vsak vdih in vsaka žlica hrane, ki jo damo v usta.' David Attenborough 4% \Jj 7» PREBERI VEC Vsebina članka je povzeta po sledeči literaturi. Če te tema zanima, ti priporočam, da knjige poiščeš in še kaj novega izveš. • De Lambilly, Elisabeth. Raziščimo vodo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2015 • Green, Jen. Oceani v 30 sekundah. Ljubljana: Družina, 2019. • Hanačkova, Pavla. Pelji me domov: Vode sveta. Dobrova: Pipinova knjiga. 2020. • Kajfež Bogataj, Lučka. Planet voda. Ljubljana, Cankarjeva založba, 2014 • Macdonal, Fiona. Znanost: Oceani. Izola: Grlica, 2018. • McMillan, Beverly in A. Musick, John. Morje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. • "Kako prepoznati mikroplastiko v kozmetiki?" Odkrito.si. 2019 [uporabljeno, 13. 2. 2020]. Dostopno na: bit.do/prepoznati-mikroplastiko. Več lahko prebereš tudi v: • Gomboc, Mateja v sodelovanju z Ekologi brez meja. Matic in Meta za ohranitev planeta. Ljubljana: Družina, 2017. L O^ WV\ Otroke skozi taborniške dejavnosti čimbolj spodbujamo, da je skrb za naravo pomembna ne le zaradi narave same, ampak tudi za nas, saj se prehranski krog sklene. Kar dajemo od sebe, se lahko zgodi, da dobimo nazaj v hrani. Vse več smeti pojedo živali, predvsem morske živali, ki smeti zlahka zamenjajo za hrano. Tudi mikroplastika, ki je očem nevidna, je vedno bolj prisotna tako v vodi kot v zemlji. Otroka in njegovo znanje o okolju, ki ga dobi pri tabornikih pa tudi v šoli, poskusite čimbolj vključiti v svoj vsakdan. Tudi hišna opravila in skrb za gospodinjstvo je mogoče pretvoriti v najrazličnejše izzive, ki pripomorejo k skrbi za okolje. Nekaj idej: 1. Med umivanjem sadja in zelenjave lahko vodo zbirate v skledo, kasneje pa to vodo porabite za zalivanje rastlin. 2. Igrajte igro, kdo se lahko učinkovito stušira s čim manj vode. 3. Skupaj preverite, koliko vode na dan porabite, in skupaj uvedite nekaj ukrepov za zmanjševanje količine porabljene vode. 4. Za pitje uporabljajte svoje stekleničke, v katere natočite vodo iz pipe (ta je v večini primerov boljša kot ustekleničena, tako se izognete tudi nepotrebnim odpadkom) ... Postavite si še svoje izzive! marec 2020 Gozdovniki in gozdovnice 17 T&BOR Besedilo: Davor Kržišnik - Jolbe, fotografije: Nina Medved 16. 0.00.0 danes je za menoj prav posebna izkušnja in sem še čisto pod njenim vtisom. Čisto sem navdušena. Kot se spomniš, sem decembra pregledovala svoje zapiske z vodniškega tečaja in obujala spomine. Od takrat mi je PP program nekako obtičal v glavi. Ko sem govorila s Saro in Špelo, se mi nista zdeli tako navdušeni nad tem. Sara je rekla, da nima časa za še eno obveznost in da ne razume čisto, zakaj bi se lotila programa popotnikov in popotnic, Špela pa tudi okleva, češ da bi že začela, če bi to delali v skupini. Mene pa je res zanimalo, kako zgleda to v praksi, prebrala sem knjižico, ki sem jo našla na internetu. Program popotnikov in popotnic http://bit.do/programPP Res je, da si vsega nisem čisto predstavljala in mi kaj ni bilo jasno, samo sem se odločila, da poskusim, saj nimam česa izgubiti? V petem poglavju knjižice piše, naj najprej dobro preberem Program popotnikov in popotnic. To sem naredila. Potem piše, naj si izberem coacha PP, lahko celo več coachev PP. Imela sem nekaj težav, ker nisem vedela, kje lahko to naredim, vendar sem sedaj našla povezavo (na taborniki.si). 18 Popotniki in popotnice številka 2 T&BOR Na začetku strani piše, da se Program PP po dveh usposabljanjih za coache PP izvaja tudi v praksi. Coachi so pripravljeni, da se skupaj s popotnikom ali popotnico podajo na nepozabno pot raziskovanja sebe, premagovanja izzivov in doživljanja norih dogodivščin. In to me je navdušilo! Nekoliko nižje na strani sem našla opise vsakega coacha, jih je kar veliko, 25, če se ne motim. Nekatere celo poznam, zanje sploh nisem vedela, da so tudi coachi PP. Pri vsakem je fotka in odgovori na različna vprašanja. Vsak coach se najprej opiše s tremi besedami in pove, katere interese in hobije ima. Potem je napisan kraj, kjer je lahko coach PP, kratek opis oz. življenjepis coacha, najbolj zanimivi so mi odgovori na vprašanje, zakaj so postali coachi PP. Eden od coachev je zapisal: ' + "Želim ponuditi podporo novim generacijam mladih in zagnanih tabornikov. Verjamem v ta program in v to, kar ponuja. Nekje obstaja najboljša različica nas samih in verjamem, da jo lahko s coachem najdemo čisto vsi." Urban Žnidaršič Druga coachinja pa je zapisala: "Ker si popotniki in popotnice zaslužijo več od tabornikov, kot imajo sedaj; s tem načinom pa sem prepričana, da bodo tudi spreminjali družbo (kot del nje) v boljšo." Neža Slosar Navdušil me je tudi ta zapis: "S PP coachingom lahko ponudi[m] sebi in PP-jem novo izkušnjo, [da] se loti projektov, ki posamezniku premaknejo tok misli v popolnoma novo, neodkrito smer. Ter da se tako zavedamo, da je vsaka odločitev prava, saj nam prinese nov rezultat." Rok Pandel marec 2020 Popotniki in popotnice 19 T&BOR Vendar se kar nekako nisem mogla odločiti, da komur koli od njih pišem. Ko sem kliknila na povezavo "Piši coachu PP" in se je odprlo okno, kamor bi morala vpisati svoje ime in priimek, elektronski naslov, starost, rod in katerega coacha bi si rada izbrala, tega nisem storila. Vedno se je pojavil kakšen dvom, katerega coacha izbrati, če je program za popotnike in popotnice sploh zame ... In nisem pisala nikomur. Večkrat sem se na avtobusu ali na sprehodu zalotila, da pa vseeno razmišljam o opisih na strani, o tem, da se mi je prebrano v knjižici Program popotnikov in popotnic zdelo zanimivo in mi kar ni šlo iz glave. Potem pa sem se zadnjič na sprehodu odločila, da takoj, ko se vrnem domov res pišem coachu, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin, čeprav ga ne poznam. In sem to res naredila! In potem ... nič. Prvi dan, nobenega odziva, drugi dan spet nič in sem začela razmišljati, če stran sploh dela, če sem naredila kaj narobe. Potem pa mi je tretji dan zazvonil telefon z neznano telefonsko številko. Najprej sem mislila, da gre zagotovo za pomoto, vendar sem se vseeno oglasila in bil je coach. Rekel je, da je dobil sporočilo, ker sem ga izbrala na strani in me zato kliče, da bi se dogovorila, kdaj in kje bi imela prvo coaching srečanje. Kako profesionalno se to sliši, coaching srečanje. Uspela sva se dogovoriti, da imava oba čas čez en teden. In to je bilo danes! Pravkar sem prišla s svojega prvega coaching srečanja in ti moram hitro povedati par stvari. številka 1 T&BOR Najprej mi je coach razložil, da je coaching vse bolj popularen pristop k delu z ljudmi in uporablja značilne metode in veščine, ki coaching razlikujejo od drugih na prvi pogled sorodnih dejavnosti, kot je mentorstvo. To me je nekoliko presenetilo, ker se mi je zdelo, da je coach enako kot mentor, nekaj podobnega kot mentorica na vodniškem tečaju. Pa je rekel, da coach v pogovoru s posameznikom, torej z mano, uporablja posebej izbrana vprašanja. Ta vprašanja spodbujajo razmišljanje, iskanje notranjih virov, še neodkritih možnosti in strategij. Coach načeloma ne predlaga rešitev in podaja sugestij, ampak njegovo delo temelji na spodbujanju miselnih procesov posameznika, s katerimi ta pride do rešitev, do katerih bi sicer prišel veliko težje ali pa morda sploh ne. Glavni cilj procesa coachinga je zmanjševati ovire in tako zagotoviti kar se da veliko uspešnost in učinkovitost posameznika, torej mu pomagati, da v polnosti uporabi svoje potenciale. (iz Učbenika za coache popotnikov in popotnic) marec 2020 Popotniki in popotnice 21 T&BOR To me je malo prestrašilo, ker si ne predstavljam, kaj se pričakuje od mene, kar sem coachu tudi povedala. Pa me je pomiril, rekel je, da tudi on še ni nikoli bil v vlogi coacha in bova skupaj videla, kako bo šlo, da je sicer bil na izobraževanju za coache PP, vendar je komaj čakal, da si ga nekdo izbere in se lahko preizkusi v tej vlogi. To me je pomirilo in dogovorila sva se, da se naslednjič dobiva čez en mesec, naj vmes delam vaje z orodjem Spoznaj se in bova naslednjič zares začela s coachingom. Zdaj grem pogledat, kaj je orodje Spoznaj se. Registrirala se bom ter začela z vajami. Komaj čakam, da čez en mesec zares začnem s coachingom. Orodje sPoznajse httP-//bit.do/ sPoznajse 22 Popotniki in popotnice številka 1 Narava: učilnica na prostem Besedilo: Tinkara Ošlovnik Radi rečemo, da nam narava omogoča vse, a pri tem velikokrat pozabimo, kaj to VSE sploh je. Prav je, da se vsake toliko časa spomnimo, kaj vse nam predstavlja oz. nudi narava. narava je učilnica Najverjetneje si že kdaj po napornem dnevu odšel, odšla v naravo in si zbistril, zbistrila možgane, se povzpel, povzpela na kakšno goro, na kakšen dober razgled, v kakšno dobro jamo, pretekel, pretekla kakšen kilometer, da bi porabil, porabila nekaj odvečne energije, zaužil, zaužila nekaj litrov svežega zraka ... Narava nam da izkušnjo, ki je iz udobja starega naslonjača ne moremo doživeti. Da nam prostor, v katerem se lahko sprostimo, zbudimo malega raziskovalca, raziskovalko v sebi in preprosto raziskujemo, opazujemo vse živalske in rastlinske vrste, ki jih vidimo. Se sprašujemo, kako sta lahko dve drevesi v prepletu ena z drugo ali pa se zgolj predamo igri. Taborniki smo z naravo povezani tako, kot je _. Zakaj? Kurjenje ognjev, postavljanje šotorov, grajenje timskega duha, sprejemanje pomembnih odločitev, raziskovanje novih dejavnosti, gibanje, ustvarjanje. Vse to in še več taborniki počnemo v naravi. Je naš laboratorij, ki nam ne ponuja le polen za kurjenje ognjev. Narava nam predstavlja prostor, kjer se združita teorija in praksa. Suhoparen vozel, ki smo ga naredili v učilnici, dobi v naravi svoj smisel, ko ga uporabimo pri postavljanju šotora. Poznavanje topografskih znakov se nam, ko prestopimo prag stavbe, nariše v 3D obliki ... kaj ima z vsem tem taborniški pristop? Taborniki se gibljemo v naravi in jo uporabljamo kot glavno učno gradivo, ker delamo po taborniškem pristopu. Ta opredeljuje način našega dela pri izvajanju dejavnosti. Pristop vključuje osem gradnikov. marec 2020 Ujemi znanje 23 T&BOR Če taborniški pristop opišemo na primeru orientacije. Kako bi zgledalo, če bi se na orientacijo podala skupina 50 otrok z eno karto? Eden ali dva bi brala karto, ostali pa bi le slepo sledili. Zato je delo v manjših skupinah zelo pomembno, saj lahko vsak član prispeva svoj del. Ti si dober v branju karte, jaz v opazovanju okolice, tretji v vizualiziranju terena. S tem dobimo homogeno skupino. Povrh tega pa se še dobro poznajo, poznajo šibkosti in dobre lastnosti vsakega posameznika. Odkrivanje, spoznavanje, spoštovanje in zaščita narave grejo z orientacijo z roko v roki, saj naravo s tem, ko se gibamo po njej, spoznavamo in odkrivamo. Najverjetneje ne bomo šli po njivi, kjer cveti ajda, ampak jo bomo zaobšli, s tem pa jo bomo varovali. Ko se dejansko podamo na progo in ne premlevamo v učilnici vseh možnih poti, združujemo teorijo in prakso ter se učimo skozi delo. Če ne poznamo topografskega znaka, ki je na karti, je pa na naši poti, ga bom slej ko prej zagledali. S tem, ko ga bomo videli, ga bomo lahko povezali s topografskim znakom na karti - ugotovili njegov pomen. Če na orientaciji srečaš kakšno drugo ekipo in jo vprašaš za kakšno pot do kontrolne točke oz. priporočil za del proge, ti bo z veseljem pomagala. S tem gradimo in delamo skupnost takšno, kot je. Proge se glede na starost razlikujejo, saj bolj kot odraščamo, bolj naj bi stvar razumeli. To lahko drugače povemo tako, da sledimo stopnjevalnemu programu. Torej, če so pri gozdovnikih in gozdovnicah vse kontrolne točke očitne, kot so križišča cest, markantni objekti, so lahko pri grčah kontrolne točke reliefne oblike, kot so grape, grebeni ... Pa smo s samo eno osnovno orientacijo opisali šest od osmih gradnikov taborniškega pristopa. kako vse to uporabiti na vodovem srečanju?! Večina naših otrok se s taborništvom sreča že v dobi medvedkov in čebelic. Tam preživijo tri do štiri leta, kjer malo po malo odkrivajo svet taborništva. Kar naenkrat ti isti otroci postanejo GG-ji, v svoji košari pa nosijo že štiri leta izkušenj. Skoraj so že prekaljeni mački. Si se kdaj zalotil, zalotila, da si jih iztrgal iz objema narave, jih prestavil v učilnico in jim začel "moriti" s stvarmi, ki so jih obvladali že kot MČ-ji. Če si, delaš veliko napako, saj se GG-ji začnejo dolgočasiti. Kaj storiti? Enostavno. Vod moraš pustiti, da jih narava nauči nove lekcije, da jo skupaj raziskujete, doživite nepozabno dogodivščino. Si še vedno ne predstavljaš, kaj lahko narediš? Poglejmo skupaj. 24 Ujemi znanje številka 2 Vzemimo primer vodovega srečanja, kjer imaš natanko eno uro časa. Člane želiš naučiti, kako prehoditi minsko polje. Nobena aktivnost ni sama sebi namen, zato ni dovolj, da člane zgolj naučiš uporabljati kompas, meriti azimute. Pomembno je, da jim to pokažeš v praksi, razložiš, še bolje bo, če izkusijo pomen. Res je, da se lahko prehoda minskega polja in merjenja azimuta naučite v učilnici, ampak ali ima to sploh smisel? Seveda ga nima. Narava kar kliče po tem, da se ta dejavnost izvede v naravi. Vrnimo se k namenu. Namen tega vodovega srečanja je članom pokazati uporabnost merjenja azimuta v naravi. Namen imamo, torej sledijo cilji. Cilji so: 1. cilj: Po koncu vodovega srečanja zna vsak član izmeriti tako azimut kot razdaljo, 2. cilj: GG-ji vidijo uporabo azimuta v realni situaciji, 3. cilj: GG-ji zmeri pravilno vsaj tri azimute in razdalje, 4. cilj: GG-ji delujejo kot ekipa, si znajo razdeliti naloge, se poslušajo ... Imamo nekaj tehničnih in nekaj vzgojnih ciljev. Sedaj pa k sami izvedbi. Ta mora biti zanimiva, saj je tematika precej suhoparna. Ker želim, da je namen dosežen, si bom vzel, vzela čas in se res dobro pripravil, pripravila. Ker ne želim, da bi si GG-ji morali vse predstavljati, na presečiščih minskega polja pa ne bi bilo nič, bom po celem travniku zabil, zabila vsaj 30 količkov različnih barv. Lahko je na vsakem količku zapisana tudi črka in s pravilnimi meritvami pridejo do gesla, ki jih vodi do nagrade. Sedaj moram samo še pripraviti pot, ki jo bodo morali prehoditi. Če nam bo ostalo kaj časa, bodo lahko sami sestavili progo. To aktivnost smo izvedli, misliš, da smo že končali? Nismo. Na koncu je najpomembneje, da skupaj s člani vrednotimo izpeljano aktivnost. Povedali nam bodo, kaj jim je bilo všeč, kaj bi spremenili, česa si želijo še več, česa malo manj. Vrednotenje je pomemben del procesa, saj le s tem ugotovimo, ali so dosegli to, kar smo želeli. Je naše delo imelo kakšen izplen? Vrednotenja so pomembna tudi zato, da mi vidimo, kje delamo napake, kako se lahko izboljšamo. marec 2020 T&BOR Ujemi znanje 25 T&BOR ZA STARSE Najverjetneje si velikokrat rečeš, gremo ven, da bo čas minil hitreje, jaz pa bom imel, imela manj dela. V resnici pa se kot vodnik, vodnica sploh ne zavedaš, kaj vse si s tem omogočil svojim članom. Vzemimo primer kuhanja kosila na ognju in ga razrežimo na prafaktorje. Če gremo od začetka, je v glavi tvoj scenarij tak: priprava ognjišča 15 min nabiranje netiva 30 min postavitev ognja 10 min rezanje zelenjave 20 min kuhanje na ognju 90 min kosilo 20 min pospravljanje 30 min Če pod to vse potegneš črto, znese to tri ure in pol. Če pogledamo bolj podrobno, se bodo otroci s tem naučili: varovati naravo, druge in sebe pravilno razporediti naloge med člane vodenja ekipe delovati v timu sprejemanja odločitev ročnih spretnosti potrpežljivosti in vztrajnosti delati pod pritiskom končati v določenem roku komunikacije biti voden Taborniki se neprestano učimo. Naj bo to suhoparen vozel, ki ne gre nikomur od rok ali komplicirana orientacija z neskončnimi možnostmi rešitve točke. Bi rekli, da smo v določenih trenutkih podobni prav šoli, a od njih zahtevamo še več. Ste se kdaj vprašali, zakaj otroci to radi počnejo? Razlika je v tem, da pri tabornikih vse počnemo po taborniškem pristopu. Taborniški pristop je način, po katerem izvajamo naše dejavnosti. Razlika je v tem, da nam taborniški pristop narekuje metodo učenja skozi delo, kar pa, če se prestavimo v prakso pomeni, da prej suhoparen vozel v naravi dobi svoj pomen, ga preizkusimo in uporabim npr. pri vezavi šotorov. Gibanje po še tako zahtevni orientaciji krepi možgane s prostorskim vidom in tem, da so naši člani natančni, znajo opazovati, se znajdejo v skupini. To vse lahko dosežemo že s samo eno dejavnostjo, ki ni zgolj sedenje v razredu in poslušanje teorij. Taborniki radi rečemo: "Ko te narava pokliče, enostavno greš in pogledaš, kaj ti ponuja tokrat." UST Jirčv « 6 Izposojena Zemlja Besedilo: Katarina Miklavec, ilustracije: Alja Ločičnik, fotografije: Iztok Hvala /////////////////////////////////// Trenutno s svojim življenjskim stilom ne kažemo spoštovanja do svojega planeta. S svojo razsipnostjo in egoističnimi ravnanji se oddaljujemo od svojega bistva, od svoje intuicije, ki nam je naravna, s čimer onemogočamo planetu, da bi nas lahko nemoteno podpiral in omogočal življenje. V visokih Andih so učili: "Življenje je popolno in vse je povezano z vsem. V tej čudoviti sestavljanki ne sme manjkati niti košček, ne da bi se porušilo občutljivo ravnovesje. Nič ni samoumevno in nič ni nepomembno, vse se med seboj dopolnjuje. Vsaka stvar, vsak pojav, vsako bitje, tudi človek, ima pomembno nalogo: prispevati k ravnovesju." Rek je zapisan v knjigi Planet, ki ne raste. življenje v vodil Štirinajsti cilj agende 2030 za trajnostni razvoj nas nagovarja k ohranjanju in vzdržni uporabi oceanov, morja in morskih virov za trajnostni razvoj. Oceani, morje in morski viri so sestavni del zemeljskega ekosistema. Pitna voda, deževnica, podnebje, večina naše hrane kot tudi kisik in zrak, ki ga dihamo nam ga zagotavlja in uravnava morje. Prav tako človeštvo ne bi preživelo brez oceanov, saj njihova temperatura, sestava, tokovi in biodiverziteta omogočajo pogoje za obstoj človeka. Previdno upravljanje morja in oceanov ima pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti življenja na Zemlji. 14 ŽIVLJENJE V VODI marec 2020 Za boljši jutri 27 T&BOR MjivijFMjr vuojij Ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, DEJSTVA O OCEANIH OCEANI: pokrivajo 3 zemeljske površine, vsebujejo 97 % vode na Zemlji 99 % Več kot tri milijarde ljudi odvisnih od morske biodiverzitete za svoje preživetje. in predstavljajo narave. Ribolov kot gospodarska panoga zaposluje več kot Oceani predstavljajo primarni vir proteinov za več kot tri milijarde ljudi v obmorskih krajih. 200 milijonov ljudi. 28 Za boljši jutri številka 2 T&BOR morja in morske vire za trajnostni razvoj. POT DO URESNIČITVE CILJA Da bomo lahko ohranili in vzdržno uporabljali oceane, morja in morske vire, naj bi delovali v smeri uresničevanja naslednjih ciljev: Do 2025 preprečiti in zmanjšati onesnaževanje morskih virov. Zmanjšati in nasloviti posledice zakisanja oceanov skozi sodelovanje znanstvenih ustanov. Do 2020 trajnostno upravljati in zaščititi morske ekosisteme, da bi bili dovolj močni, da bi se sami obnavljali. Do 2020 ohraniti vsaj 10 % obalnih krajev glede na najbolj aktualne znanstvene rešitve ter v skladu z državnimi in mednarodnimi zakoni. _ Do 2020 uspešno upravljati in preprečiti prekomerni ribolov. marec 2020 Za boljši jutri 29 TÄBOR zakisanje oceanov Lučka Kajfež Bogataj je leta 2017 izdala knjigo z naslovom Planet, ki ne raste. Ta se začne z mislijo, zapisano na začetku prispevka, kar narekuje ton, s katerim bralca nagovarja k zavedanju, da se bližamo prestopu meje zmogljivosti našega planeta. Ob prestopu meje lahko pride do rušenja vseh naravnih sistemov in posledično tudi našega življenja. Na Zemlji imamo omejeno količino virov in s potrošniško naravnano družbo rušimo naravne sisteme, namesto da bi z njimi živeli v ravnovesju. Ocean je čedalje bolj v ne-ravnovesju in izčrpan, vendar ima pomembno vlogo pri reševanju podnebnih sprememb. Velika težava, s katero se srečujejo oceani, je proces zakisanja oceanov. Potek zakisanja Lučka Kajfež Bogataj v svoji knjigi opisuje na straneh 64-65: "Ogljikov dioksid iz ozračja se na površini morja raztaplja v vodi. Večino ga porabijo rastlinski plankton in morske rastline pri fotosintezi. Mnogi organizmi uporabijo ogljik za izgradnjo svojih ogrodij in lupin iz kalcijevega karbonata. Kalcijev karbonat v morju nastaja s kemijskimi procesi. Ko organizmi odmrejo, potonejo in s seboj v nižje plasti odnesejo tudi ogljik, ki se ob razgradnji vgradi v globlje živeče organizme. Trdni deli organizmov, kot so lupine školjk in polžev ter ogrodja planktonskih organizmov, potonejo na dno, kjer iz njih počasi nastajajo z ogljikom bogate sedimentne kamnine. Te "ujamejo" ogljik za milijone let." Do neke mere je torej zadrževanje ogljika del naravnega procesa, vendar se težava pojavlja, ker: "znanstveniki ocenjujejo, da je v času od začetka industrijske revolucije do danes ocean v svoje zgornje plasti sprejel kar tri desetine vseh naših izpustov CO2. Gre za ogromne količine dodatnega ogljika, ki jih ocenjujejo na 120 milijard ton. Kemijski produkti sprejetega ogljika se zadržujejo predvsem v zgornjih 400 m oceana, kjer je tudi največ življenja." problem zakisanja oceanov Kajfež Bogataj na strani 69 zapiše: "Bolj toplo in vse bolj zakisano morje ne bo moglo več sprejemati vase dela naših izpustov, kar pomeni, da bo v ozračju ostalo še več toplogrednih plinov. To bo še stopnjevalo ogrevanje in ujeti bomo v pozitivno povratno zanko, ki bo ojačevala sama sebe. Prizadeti bodo tudi vsi prebivalci planeta, ki živijo na obalah ali pa so z morji gospodarsko povezani in živijo od ribolova oziroma turizma." spopadlležavo^HH Na globalni ravni imamo več ustanov, ki delujejo pod okriljem Združenih narodov in delujejo v smeri ozaveščanja, varovanja in obnavljanja ekosistemov. Znotraj Združenih narodov obstaja t. i. medvladna oceanografska komisija (ang. Intergovermental Oceanographic Comission), ki promovira sodelovanje 30 Za boljši jutri številka 2 T&BOR in koordinira programe morskih raziskav, da bi čim bolj trajnostno skrbeli za oceanske in obmorske vire. Program Združenih narodov za okolje (ang. UN Environment Programme) je glavna svetovna avtoriteta, ki narekuje globalno okoljsko agendo, promovira skrb za trajnostni razvoj okolja znotraj sistema Združenih narodov in deluje kot zagovornik za okolje v globalni perspektivi. Stacionirana je v Nairobiju v Keniji in se trudi za sodelovanja, informiranje ter vzpodbuja narode, da brezkompromisno izboljšajo možnost kakovostnega življenja bodočim generacijam. Znotraj programa je odmevna tudi kampanja, imenovana Clean Seas (slov. čista morja), ustanovljena leta 2017, z namenom povezave javnega in zasebnega sektorja pri boju proti onesnaževanju vod s plastiko. V naslednjih petih letih naj bi se aktivno spopadali z vzrokom plastičnega onesnaževanja preko obravnave produkcije in potrošnje neobnovljive plastike. kaj počnemo taborniki? V letu 2018 sta Svetovna skavtska organizacija in institucija Združenih narodov za okolje obnovili svoje partnerstvo ravno ob desetletnici obstoja t. i. World Scout Enviroment Programme (slov. svetovni taborniški okoljski program). Omenjeni program je nastal z namenom, da tabornikom po svetu nudi orodja in podpira iniciative, s katerimi lahko člane izobražujemo o okolju in jih aktivno vključimo v varovanje okolja. V sklopu omenjenega programa so taborniki po svetu izvedli različne projekte, kot sta zaščita koralnih grebenov v Indoneziji in dvig zavesti o globalnem segrevanju v Maroku. Partnerji, s katerimi smo se povezali, so še Greenpeace, World Wildlife Fund (WWF), Jane Goodall Institut in Clean the World Foundation. Znotraj partnerstva med Združenimi narodi in svetovno skavtsko organizacijo naj bi se najbolj aktivno soočali z odpravo odpadkov v vodah. Po mnenju generalnega sekretarja Svetovne skavtske organizacije Ahmeda Alhendawija je to partnerstvo pomembno, ker je skrb za okolje vrednota, ki je že del svetovnega skavtskega gibanja. Hkrati pa organizacija vzgaja aktivne državljane, ki bodo lahko skrbeli za doseg lokalnih skupnosti po celem svetu in s tem poskrbeli za odpravo okoljskih problematik. vstani in ukrepaj Društvo za Združene narode za Slovenijo priporoča naslednja dejanja, s katerimi verjamejo, da lahko zakorakamo bližje k odpravi vseh omenjenih težav onesnaženih voda: • Ne odlagaj odpadkov v reke, jezera, morje, oceane in obalne vode, • ne uporabljaj plastične embalaže, • strupena čistila zamenjaj za limone, kis, sodo bikarbono, • daj prednost prhanju, ne kopanju v kadi, kjer porabiš več vode. v razmislek: uporaba vode Ali veš, od kod prihaja voda, ki jo uporabljaš doma? Kako je očiščena? Kam gre, ko jo uporabiš? Kako smo lahko bolj varčni pri uporabi vode v vsakdanjem življenju? marec 2020 T&BOR v razmislek: poraba plastike Onesnaževanje oceanov s plastiko je velik problem, ki ga lahko rešimo z zmanjšanjem njene uporabe. Namen aktivnosti je ugotoviti, koliko plastične embalaže zavržeš in kako zmanjšaš njeno porabo? En teden zbiraj vso uporabljeno plastično embalažo. Razmisli: Brez katere embalaže lahko živim? Brez katere vrste plastične embalaže ne morem živeti? Kako lahko uporabo plastične embalaže zmanjšam, ponovno uporabim, recikliram ali nadomestim? Ko razmisliš o svojih dejanjih za zmanjševanje porabe plastične embalaže, si zapiši še odgovore na naslednja vprašanja. Katera so najbolj enostavna dejanja, s katerimi lahko ukrepam že danes? Katera so dejanja, ki zahtevajo malo več truda, da se jih uresniči? Katera so dejanja, ki jih bom lahko izpolnil, izpolnila dolgoročno? -V* o/ o Svetovni dan oceanov praznujemo 8. junija. Zaključne misliI Pomembno je, da se zavedamo, da je narava naša učilnica, saj je to okolje, kjer izvajamo taborniški program in je zato pomembno, da mladim vzgojimo občutek osebne odgovornosti za skrb za okolje. Na naravo moramo gledati kot celovit sistem, ki skrbi sam zase, kar bo mogoče le, če mu omogočimo pogoje za to. Trenutno z naravo ne ravnamo na način, da bi nam lahko nudila vse svoje potenciale. Pomembno je, da se zavedamo, da vsak posameznik lahko naredi spremembo, potrebni sta predvsem naša predanost in vztrajnost delati še tako majhne premike. Kajfež Bogataj na strani 15 piše: "Mlada generacija bo nosila najhujša bremena okoljsko zgrešenega modela razvoja družbe v preteklosti. Zato je nujno, da si pridobi dovolj znanja in se upre stališčem sedanjega gospodarskega in političnega sistema, ki je zasvojen s količinsko rastjo, zanika pa posledice v okolju in ne upošteva omejitev naravnih sistemov." Stanje je kritično in ukrepi so potrebni takoj. Že najmanjši ukrepi in zavestna potrošnja lahko pripomoreta k zmanjšanih vplivov človeka na podnebne spremembe, saj so vsi naravni sistemi med seboj povezani. literatura Kajfež Bogataj, Lučka. Planet, ki ne raste. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017. "Cilji trajnostnega razvoja: prihodnost, ki jo želimo." Poznavalec. bit.do/fymHf "Clean seas: turn the tide on plastic." Clean seas. bit.do/fymG8 "The Back to School Plastic Challenge." Clean seas. bit.do/fymGG "UN Environment Programme: Ecosystems and Biodiversity." Unenvironment. bit.do/fymG2 "World Scouting and UN Environment renew partnership." Unenvironment. bit.do/fymGo "WSEP Resource Book." Scout. bit.do/fymHx 32 Za boljši jutri številka 2 T&BOR O ■v m Pozor! Mladostnik na vidiku! besedilo: Tina Mervic, ilustracije: Darja Čadež /^^m^m^m^mm^m^m^^ Zaradi poznavanja nevroznanosti in psihologije lahko bolje razumemo sebe in svoje reakcije pa tudi mladostnike okoli nas. Ko obujam spomine na vodenje in razvoj dinamike v mojem vodu sedmih punc, se mi zdi, da je bilo "najhujše" leto za izvajanje taborniških srečanj, ko so bile osmošolke. Motivacija za moje pripravljene aktivnosti je bila ničelna, hkrati je bilo vse smešno in za vse traparije so bile za. Vse bolj je bilo pomembno, kako se v vodu razumemo in kolikokrat bomo imeli skupne sestanke z vodom isto starih fantov. Glede na opis takratnega stanja bi lahko rekli, da so zagotovo vkorakale v svet mladostništva. Marsikdo se kot vodnik tabornikov z zeleno rutko znajde v večjih dilemah in težavah kot takrat, ko so okoli njihovih vratov visele še rdeče rutke. Te spremembe lažje razumemo, če razumemo pomen mladostništva, kaj so njegove značilnosti in če se poglobimo v mladostniške možgane. mladostnistvo - obdobje odraščanja Mladostništvo velikokrat označujemo kot težavno, čeprav za to ni enostranskih dokazov. Prav tako večina mladostnikov doživlja v tem času povprečno več pozitivnih čustev kot negativnih, obdobja težavnega vedenja pa niso konstantna. In to bi veljalo tudi za moj vod. Kljub občasnim prepirom in slabi volji smo se tudi v tem obdobju zabavale. Le jaz sem morala malo obnoviti znanje, kaj pomeni biti mladostnik in da je morda v tem obdobju pomembnejša krepitev kakovostnih socialnih odnosov in smejanje dogodivščinam kot pa risanje skice terena. Za začetek obdobja mladostništva postavljamo mejo na 11 oz. 12 let, kar sovpada s pospešenim telesnim razvojem (pri fantih se začne nekoliko kasneje kot pri dekletih). Telesni razvoj je najbolj očiten, a tekom mladostništva se zgodi še marsikaj drugega. marec 2020 Vsemu bomo kos 33 T&BOR razvoj mladostnika in njegove muhe^h V posameznem obdobju življenja (otroštvo, mla-dostništvo, odraslost ...) mora posameznik doseči posamezne mejnike, ki jih doseže z uspešnim opravljanjem razvojnih nalog, ki so pomembne v tistem obdobju. Npr. kot dojenček je pomembno, da se naučimo plaziti in prvih besed, kot otrok je pomembno, da spoznamo, da lahko nekdo razmišlja tudi drugače kot mi, kot mladi odrasli pa se moramo soočiti z osamosvojitvijo od staršev, si poiskati službo in stanovanje. Vse to so naloge, ki jih načeloma dosegamo vsi in ob dosežku teh doživljamo ponos in zadovoljstvo. V mladostništvu je ključna razvojna naloga razvoj identitete, med katero mladostnik spoznava, kdo je, gradi zavedanje samega sebe preko odnosov z vrstniki, oblikuje spolno vlogo in oblikuje lastne vrednote in etična načela. Enostavnejše gre za to, da začnejo mladostniki ali naši GG-ji intenzivno iskati odgovore o tem, kdo so, vse bolj so pomembni vr-stniški odnosi in želja po samostojnosti je vse večja. In prav zato s svojimi vedenji vse bolj sami (hote ali nehote) oblikujejo taborniške sestanke in vse več pogovorov se nanaša na odnose znotraj voda in širše. V zgodnjem mladostništvu začenja mladostnik razvijati tudi intimnejše odnose in z njimi povezana čustva do sovrstnikov. Vrstniške skupine in prijateljstva imajo v življenju mladostnika pomembno vlogo. Prav zato je pomembno, da se organizira srečanja med vodi, kjer lahko gradijo svojo identiteto v odnosu do drugih, idealne priložnosti za razvoj pa so tudi udeležbe na taborniških akcijah. Ker vrstniki postajajo vse pomembnejši in je vse bolj pomembno, kaj si mislijo drug o drugem, se lahko pojavi tudi socialna tesnoba. Predvsem zato, ker se vse bolj zavedajo samega sebe in ker je vse več primerjanja in ocenjevanja drugih. Morda ste opazili, da so GG-ji najmanj navdušeni za nastopanja pred vsemi na tabornih večerih. Če pa se že izpostavijo, se izpostavijo v nečem, v čemer so res dobri. ii 1 T dogajanje v mladostnikovi glavi Še nedavno smo si predstavljali, da se večina razvoja človeških možganov zgodi v prvih letih življenja. Zdaj vemo, da se največji razvojni skoki dogajajo v prvih letih in v adolescenci. Tako v mladostništvu pride do intelektualnega skoka okoli 12. leta. Temu obdobju pravimo okno v času, kar pomeni, da gre za obdobje intenzivnega spreminjanja možganov. Ko se možgani spreminjajo, so najbolj gnetljivi in najbolj sprejemljivi. Takrat se lahko z najmanj truda naučimo največ. Predstavljajte si, kako hitro in brez napora se tujega jezika nauči otrok, ki odrašča ob gledanju tuje govorečih risank, in koliko več truda za učenje novega jezika potrebujemo odrasli. Zato je pomembno, da to obdobje izkoristimo in mladim ponudimo spodbudno, kakovostno okolje z veliko izzivi, novimi dejavnostmi, odnosi in informacijami. 34 Vsemu bomo kos številka 2 T&BOR abflrsttnomlilp ■ / yiEH RAZVOJA MOŽGANOV hirtU [LHianji 0