Stev. 47.
POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI HPROD.
Leto XXXII.
Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev
(vhod čtz dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10, —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.

V Ljubljani, v soboto, 27. februarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ta celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
■V"
A
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema narofnlno, Inserate in reklamacije — I n s e r a 11 se računajo enostopna petltvrsta (doliln« 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 9 h. v reklamnih noticah stane enostopna fjarmondvrst« 26 h. — Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
Upravnlškega telefona Stev. i SS.
Liberalna nrav.
lil lini nagib, katerega poznajo dane3 li beralci v političnem življenju, je esebno koristolovBtvo. Vse borbe liberalcev proti katoliškonari dni stranki imajo značaj zasebne sumopridnesti. Po liberalnem svetov nem nazirar.ju sme posameznik brezobzirno izkoriščati družbo v svoje namene. Paševanje in m&ndari nevanje je življenski element te gospode.
Niti ene cbčekoristne stvari niso ustanovili libera ci na gospodarskem polju, da ne bi bili postavili pri nji v ospredje zasebno korist Žito so bili na strani oderu hov izpočetka do danes. Po njih nauku je ljudstvo zato tukaj, da znaša na kup denar oblastnim pašam in mandarinom, da ponižno trka na njih duri, kadar pride po posojilo za oderuške obresti, da jemlje s!abo blago od njih tn vs*ko ceno in da jih v zahvalo časti kot svoje bogove in voli v vse zastope, da morejo vedno cblattaeje izvrševati ta svoj mongolski posel.
Delo tega csvobojenja vrši katoliško-narodna stranka. Znamenje, da dela prav, jo podlo kričanje nasprotnikov. A liberalci niso poskrbeli le, da jih ljudstvo sovraži kot svoje gospodarske nasprotnike, oni si sam: plačujejo ljudi, ki skrbe, da jih moramo zaničevati tudi kot ničvredno moralne propalica.
Dokaz za to je zopet včerajšnji »Narod«. Pijan podlež izliva tu po listu gnojnico svoje nesramne, od alkohola razvnete domišljije, sramoti ljubljanskega škofa v tonu pouličnih žganjarjev in razkriva glede šeste božje zapovedi svoja čuvstva, ki so enaka onim, ki so jih doslej sneli kazati le psi na cesti. Zdi se, da si odslej tudi liberalci prisvajajo ta privilegij.
DobičSaželjnost, podlost in surovost — to eo znaki naših liberalcev. Če kdo med njimi kaže kaj brljše nravi, ga terorizirajo,
da ali postane drugim enak, ali pa mora bežati iz te čudne družbe.
Boj proti liberalizmu je torej kulturen boj Rešiti ljudstvo popolnega propada, v katerega ga hoča pahnitf^SjJpitfhiT izprijene Bt. je veliko delo, ki ga moramo izvršiti v celi domovini.
Gospadstvo liberalcem iz rok povsod — v časopisju,v gospodarstvu, v politiki!
pisma iz Srbije.
Beigrad, 20 febr.
Rusko japonska \o ska je predmet sploš negi* zanimanju v Srb^i, soleh na Balkanu; o tej vojski vse govori in pi&e. Cim dai|e se bede vlekla rusko-japonska tragedija, tem nervozneje bedo balkanske države.
To pa zato, ker je tukaj splošno uver-jenje, da dolga rusko-j&pcn^ka vejska ne bode brez slabih posledic za Balkan in razvoj slovanskih narodov. Ta boj<mn je vznemirila 'sa duhove, osobto v Srbiji. Izjave grtfi Go!uchcw3kega, da Avstro Odrska ne misli pričeti nobene samcttalno akcije na Balkanu in da rusko-avstrijski degovor v nobenem slučaju ne bode azrušen, niso megle pomiriti duhov Tu je namreč splošno mnenje, da Avstrija na pomlad zasede novo pazar*ki sandžak in morda še dalje.
To vero utrjuje tudi najnovejša vstaja Arnavtov, katero pripisujejo Avstriji, češ, da ta želi izrab:ti nemire v svoje namene. Sr bija pa je dines v takih razmerah, da njeni interesi zahtevajo mir in red na Balkanu, ker vsak nered na Balkanu more biti ne varen za Srbijo.
Srbija je ta dni po svojih poslanikih na vnanjih dvorih z neto naznanila, da hoče vse storiti za vzdržanje miru na Balkanu. Isto je zatrjeval nedavno bolgarski knez Ferdinand, odgovarjajoč na pozdrav angleškega d1 plomaškega agenta, četudi nihče ne veruje, da se bodo izvršile obljubljeno reformo v Makedoniji.
Turčija je tudi v neprijetnem položaju, ker njena dolžnost je, da v istini olajša pre hudo usodo svojih krščanskih podanikov. In
!e v tem flučaju bi megli liti Bolgarija in Srbija nevtralni. Ali, na žalost, Be to ne utegne zgoditi. Iz vseh krajev evropske Tur čije prihajajo žalostna poročila, da s kristijani postopajo vedno grozoviteje, kar Be ne smo dalje trpet'". Najbolj mučijo kriatijane na Kosovem. Kraji okoli Kosova so bili vfd^o v največji tiraniji, bedi in lakoti. Vzrok je ta, ker je tu naseljenih največ Arnavtov. '
Ti zlikovgi so se zbrali okoli Djakovca v številu do K)000 mož, ki h čejo z vso silo vstaviti rt forme. Sami so zadovoljni, a kr.stjani bo po njih prepričanju ustvarjeni za to, da trpe in ne debe nobenih prav c Arnavti ne trpe niti svojih rojakov kot orož nike, o kristamh nočejo niti s:ičati.
To gibanje ss ponavlja vsako leto in je letos oplašilo Turke, kor bi moglo izzvati intervencijo druge države. Zato so hitro tje poslali Semsi-pašo z vojaško četo. Kaj je ta ttoril, ni znanr. La to je gotovo, da se je spopal z Arnavti. Govore, da je turška četa zmagala z velikimi zgubami, a da je ranjen Semsi paša.
Popotniki iz Skoplja trdijo, da je to gibanje Arnavtov jako nevarno in da ne bode zadušeno brez velikih žrtev, ker Arnavti se nočeio udati. Škodo pa trpe le tamošnji ki pravijo: »Tukle se jetrve preko
avekrve.«
Merodajni krogi se trudijo, da s svojimi listi prepričajo vznemirjeni svtt o neresničnosti glasov glede avstrijske mobilizacije. Toda naši ljudje se ne dajo prepričati, ker znamenja kažejo, da glasovi niso popol nema neutemeljeni.
Turčija se hitro oborožuje, tako tudi Grška. Bolgari so Bkoraj že opešali vsled vojnih priprav in Črnagora je oborožena do zoba. Tudi brbija ta čas ni držala križem rok. Južna srbska meja je jako utrjena. V topolivnici v Kragujeveu več tisoč delavcev dela noč in dan že nekaj mesecev. V tajni seji je skupščina odobrila velike kredite za vojaške potrebe, a vse okrožne komande so dobiln povelje, da vso store za mobilizacijo.
II tro odpotovanje kraljevega adiutants, podpolkovnika Dragašev.oi, na Cetinje in bolgarskega poslanika na Cdinju, Rizova, v Zofijo, je vsekako velikega pomena.
S ološno je prepričanje, da to poletje ne poteče brez krvavih dogodkov na Balkanu. Samo ta bojazen je da bodo balkanske države imele več škede, n»go korist'.
V kratkem sa pokaže, ali ima rusko -avstrijski dogovor odkrite namene, ali heče izkopati grob svobodi mladih balkanskih držav.
Ogrska delegacija
je včeraj vzprejela v tretjem branju vojni proračun in je odklonila predle g delegata U g r o n a glede določitve polkovnega jezika pri ogrskih p olkih. Predle g delegata A p p o n y j a , da se pri določitvi polkovnega jezika pri ograkih poikib v prvi vrsti ozira na madjarski državni jezik, te bil vzprej>t. Potem je pričela delegacija joosve-tovanje o mornariškem proračunu. Več govornikov je zahtevalo, naj Odrska v večji meri zaUga mornarico. Mornariški proračun je bil v splošnem in tudi v posameznih točkah vzprejet. Delegacija je potem rešila sklepne račune in sprejela okupacijski kredit brez razprave.
Kdo vznemirja narod Hrvaškem i
na
Iz Z a g r e b a , 24. febr.
Kako še zdaj tiče v starem sistemu upravni uradniki na Hrvatskem, nam to najbolje razsvetljujejo dogodki v Sv. Križu pri Krapini. »Slovenec« je prinašal žo kratka brzojavna sporočila o teh dogodkih, a zdaj, ko je od£la iz tega kraja tudi vojska, ki ni imela seveda nič opraviti, moremo opisati, kdo je izzval vse te nemire. Sv. Križ spada pod kotar krapinski. — Ta k^tar upravlja že po svojem delovanju v Koprivnici znani predstojnik Saait. V koprivniškem kotaru je Smit po dolgotrajnih borbah z opozicijo seveda slednjič zmagal t;r iztisnil iz tega ko-tara opozicionalnega sabornkega kandidata dr. Vrbaničj. Ban Khuen je po tem dokončanem delu prestavil omenjenega Smita v Krapino ter mu izročil tudi nalogo, da stori tudi v tem opozicionalnem kraiu Bvojo dolžnost. Mož je storil marsikaj proti narodu, a opozicije ni mogel ugonobiti. Sibal je zato razne občine, katere se mu niso hotele pokoriti. In med temi je tudi svetokriška
LISTEK.
Zmaj se je splašil.
(Iz francoščine prevel x.)
Jean Legorel je bil polnokrven Bro tocec, trden kakor hrastov les in kamen. Star je bil dvanajst let, imel je dolge, svetle lase, nežno, belo kožo, čudovite črne oči, katere so obaenčevale goste obrvi in temne, zelo dolge, svilnate vejne. B I je lep, na darjen deček, ki bo ga vsi železniški uradniki na postaji Rennes oboževali. Njegov oče Yoes Legorel, strojevodja, »resen, svoje dolžnosti zvesto izpolnjujoč mož, na katerega se lahko zanese«, je stalo v poročilih nadzornikov.
Bilo je nekega četrtka popoldne, ko je šel mladi Jean proti kolodvoru.
»Midva greva še kupico pit, tovariš! Hočeš tudi ti eno, dečko? Bodeva midva plačala!« Bta ga vprašala dva sprevodnika, ko je gledal stoječ na železniškem mostu prestavljanje vlakov pod seboj, na križišču prog od Saint-Molo, Redon in BreBt.
Pravi Bretonec, celo z dvanajstimi leti, ne odbije take ponudbe. Ponosno je stopal deček za možema in je izpil v enem dušku polovico velike kupice jabolčnika. Petam
sta ga peslala v prodajalno po tobaka. Dokler ga ni bilo nazaj, sta mu izlila moža štiri kozarčke žganja v ottanek njegove pijače. »Izvrstna šala malega upijaniti! Ila-hahal To bode lepoU sta s a smejala!
Ko je pristavil deček kupico zope;t k ustnicam, je opazil takoj, da iona pijača drug okus, toda izpil je ponoaon, ne da bi bil obraz spremenil, se zahvalil malo zaničljivo in odšel po svojega očeta, strojevodjo.
Strojevodje ni dobil več, ker je bil že zdavnaj doma. Kurjač je postavil svoj stroj — »3672« — v prostor za stroje. O, poznal je debro, mali Jean, stroj »8672«, ki se je imenoval »Noč«. — On, ljubljenec vseh, je imel vedno pristop v prostor za stroje.
stroj .3672«! Jean ga obkroževal vesel, polglasno žvižgajo... K.i>o se jo svetil in bliščal s svojim velik m »otlom, s svojimi kakor zlato Be bliščečimi okraski iz bakra, a svojimi jeklenimi beti, ki so bili iztegnjeni, kakor noge dirjajočega konja.
Jean Legorel ni vedel, kaj mu je bilo. Bilo jo smešno. Kakor ogenj mu je plalo po žilah in bliski so se utrinjali pred njegovimi očmi. Ni se mogel premagati — moral je samo eno minuto, samo ena — na »Noč«, na stroj »3672«.
Pogledal je skrivaj okrog sebe. Daleč
za njim je zajemal mož vodo iz jame, obrnjen s hrbtom proti njemu. Drugega ni bilo nikogar!
V dveh skokih je bil Jean ha stroju. Kako lepo je bilo gori! V tem trenutku je bil on gospodar stroja. Tiho je odprl vrata v peč. O ! Kako vroče je bilo tu! Tu, na to iglo na manometru, na površino vode se mora med vožnjo posebno paziti, in na železniški tir pred seboj, skozi oni dve debeli, okrogli Sipi, posebno ponoči in v megli. Treba je samo to kolo obrniti, potem regulator, ki se je najbolj svetil, in stroj gio.
Samo malo, čisto malo, da poskus'} stroj samo meter daleč premakniti. Zrak sopare, drugi, tretji, močnejši, btrašno blu-vanje sopare in dimu, kakor iz nozdrvi konja, težki stroj se Btreso, so premakne in zdrdra . i .
Od daleč sc prikaže uslužboncc; deček se ustraši, se obotavlja, postane neodločen, zbegan, hoče izpustiti nasprotno soparo, vleče z vjemi močmi za svotlo držalo. Srdito se vzpne »Noč«. O, kako je teža stroja lahka !... To gro kakor veter!. . . »Noč«, ki leti navadno s tisoči stotov, kakor pušioa! Naprej! Le naprej! In vesela in prosta uide.
Čuvaj na progah, ki se cepijo v Saint
Molo, Brest in Redon, plane presenečen iz svoje kolibe. Toda prei, kakor razvije svoje rdeče bandero kot svarilno znamenje, in ko gori pri vhodu uradnik z belo čepico kakor nor maha z rokami po zraku, — zdivja stroj, prezirajoč vse zapore in znameDja, kakor veter hitro po tiru v Sunt Molo.
Stari čuvaj je imel komaj toliko časa, ela je v stroju spoznal malega Jeana L?go-rela, ki je kakor okamenel od strahu, bled kakor mrlič, prosil odpuščanja in pomoči, s svojimi velikimi, nenaravno široko odprtimi očmi, s svojimi dolgimi, v vetru plapolajočimi lasmi.
Daleč tam ob tiru je bilo videti več čuvajev, ki so kazali z banderi v rokah ali kričali. Toda kdo bi si bil upal temu ube-glemu zmaju zoperstaviti ?
V Rennes-u je skočil službujoči uradnik k brzojavu. Komaj je došla brzojavka, že zagleda načelnik stroj »Noč«, ki drči kakor blisek.
Moj Bog, kaj storiti! Ko bi mogel deček soparo zmanjšati! Samo on mora zmaja ukrotiti! Kričijo, tulijo mu! Vse zastonj! Strašno hrumeč in sopihajoč je »Noč« zdr-drala mimo!
Samo eden tir je in eumo ena postaja
Predstojnik Smit je kar prežal, kako bi se mogf-l osvetiti. Pred vsem se je uprl, da sa ne tk iče ljuiski shod v Sv. Križu, toda propadel je, ker deželna vlada je dovolila shod, ki je bil prvi v t 'gorju ter s 3 dostojno in mirno završil. Seveda je predstojnik S nit poskrbel, da so se začela v uradnem listu varaždinske županije širiti lažna poročila o nasledkih tega shoda, češ, da se je b&ti tuli nemirov. Med tem sta prišla » Si, Krit oba podpredsednika hrvaškega sab.ra Franc soi in S.oev«c v geste k bogatemu ž du B umensoheinu Oočmarji so jih dočaka i z gnilimi jajci ter ju izgrdili ket mažarone. Smit bi bil našel rud krivce, ali jih ni mogel, in t j ga je še huje razka-čilo proti občinarjem. Tamošnji narod pa sploh ni bil ia lovoljen z obJinskim zastop stvo a, v katerem sedi tudi omeninni žid, dasi ni nti občinar. Z »to je prišlo 7 fsbru-arja deset najodličnejših ohčinarjev v občinski urad ter zahtevalo od župana, da se sestavi tapisrik, v ketirega so sa uvrstile pritožbe občnarjev in tudi zahteva, da se raz pišeio nove volitve.
Čas občinsk. zastopstvu pa še ni potekel; nove volitve bi se imele razpisati šele čez pol leta. To je predstojnika Širita tako raz-kačilo, da je tretji dan potem prišel v Sv. Križ s kompanijo vojakov in desetorico žandarjev. Narod se je prestrašil tega dohoda, ker se v celi občini ni dogodil niti najmanji izgred ali kakšna nepostavnost. Vojaki in žandarji seveda niso imeli naj-manjega posla. Predstojnik Šmit pa je dal brez vsake preiskave zapreti najodličnejšega moža od one desetorice, ki so podpisali zgoraj omenjeni zapisnik ter ga poslal v Varaždin k sodnemu stolu, češ, da je upornik. Sodni stol pa je že tretji dan tega nedolžnega moža oprostil ter ga poslal domov., Čisto nepostavno je obsodil predstojnik Smit omenjeno desetorico, da morajo plačati vse stroške za vojake in žandarje. V 24 urah bi moral plačati vsak 160 kron. Seveda so brzojavno prosili pomoči pri vladi proti tej krivični obsodbi, in vlada je obsodbo zavrgla. Medtem je prišla v Zagreb deputacija svetokrižkih občinarjev k vladi razjasnit ves dogodek in prosit, da se umaknejo vojaki. Vlada je brzojavno zapo-vedala, da odidejo vojaki. Predstojnik Šmit je tedaj popolnoma pogorel. Zdaj seveda nastane vprašanje, kaj bode vlada storila, da se tako očitne nepostavnosti nič več ne dogodijo. Enkrat bi bil že vendar čas, da se stori konec uradniški samovoljnosti. Saj se je ravnokar tudi nekaj sličnega zgodilo v Virju in Gjurgjevcu, kjer je narod sam odstranil nepoštenega občinskega beležnika, katerega je predstojnik vkljub temu, da je bil že trikrat obsojen radi nepoštenih činov, vedno branil. Zato pa je prišla v občino kompanija vojakov in nekoliko žandarjev, dasi je narod čisto miren.
Balkanski strah.
Nobena držav noče priznati, da bi se oboroževala. Avstrija zanika, Italija zanika, Turčija zanika, Bolgarska in brblja izjavljati, da ostaneta mirni, o makedonskem odboru p šajc, da se letos ne bode bojeval, temveč samo izvrševal dinamitne napade. Ako bi se sodilo samo po tej pisavi, bi se zdelo, kakor da je vse države, ki imajo na Balkanu svoje interese, preplašlo strašilo, ki so je sami zarisali na steno. Takšna enoglasna zanikanja bo navadno kakor galebi pred burjo . . .
O položaju na Balkanu vlada popolna negotovost; situacija je takšna, da ae mora Bolgarija varovati vsakega nepremišljenega
koraka, ker bi morala potem evropskim dr žavam plačati svoj račun in rafiun Turčije. „Bolgarska želi mir, ali se pripravlja na vojsko" — bo brzojavili iz Ziofije v Petrograd.
Ko bi tako odkritosrčno hoteli iz Carigrada javljat1, bi se glasila brzojavka : »Turčija Želi in se pripravlja na vojsko.« To dokazuje njeno neprestano oboroževanje, naročanje novih križaric, zalaganje oarigrajskih skladišč z živežem in orožjem. Avstrija pre-klicuje s parno hitrostjo svojega dopisoval-nega urada vse vesti o svojih pripravah in zatrjuje uspešnost akcije za reforme. bicer so pa nerazumljiva pota avstrijske balkanske politike. Rusija se pripravlja, da jo zapletaji na Bdkanu vkljub vojski z Japonsko najdejo pripravljeno in oboroženo.
14 C irigrada javljajo, da je bila ruski črnomorski eskadri izdana naredba, naj bo pripravljena ; dalje je zaukazana mobilizacija calega odeškega vojnega okrožja, a vse tr govske ladje, ki potujejo iz Črnega morja, morajo do 15. marca zaključiti svoje poto vanje in trgovska podjetja ter se staviti na razpolago. Noki ruski častnik je izjavil, da ta priprava nikakor ne more biti v zvezi z rusko-japonbko vojsko, tamveč Rusija hoče hiti pripravljena na eventuelne dogodke na Balkanu, ako bi se ti razvijali v nasprotju z njenimi interesi in interesi slovanskih držav na Bilkam.
Vrlo zanimivo vest poročajo iz Trsta: Brez ozira na vse službene in neslužbene dementije se Avstrija, kakor je v Trstu vsakdo prepričan, pripravlja na odločno akcijo na Bilkanu. O ieba, ki je v ozki zvezi z voj nimi krogi na Dunaju, je povedala, da Avstrija hoče m bilizirali 300000 vojakov. Končam tega mest ca bo no poročilu poslala prvi oddelek vojakov na B .lkan, po števila okrog 30,000. Vsled te mobilizacije so po žurili oboroženje topništva z novimi topovi, ne da bi čakali odobrenja delegacij za neobhodne stroške v to svrho. V skladiščih pripravljajo ogromne zaloge moke, konserv in drueega živeža. Vojska pojde iz Trsta preko Metkoviči.
Težko je reči, kaj prinesejo bodoči dnevi za slovansko stvar na Balkanu, ali eno je več nego gotovo : resne nevarnosti dotlej ni, dokler obstoji sporazumljenje mej Avstrijo io Rusijo.
Francija in Anglija.
Obravnave francoske in angloške diplo macije o medsebojnih zadevah so pretrgane. Vzrok temu pa ne leži v nepopuatljivosti te ali one države. Pravi in edini vzrok, da so sa obravnave preložile, j a vojska v Aziji ;' loi donsko zunanje ministrstvo je želelo, da sa prično zopet po rešit vi rusko-japenike krize. Dosedanji razvoj razprav je dal upanje, da se razna medsebojna sporna vprašanja rešijo, v prvi vrst', da se doseže sporazun glede Egipta in Maroka.
Srbija in Bolgarija.
Z ozirom na dogodke na Balkanu se mora z zadoščenjem pozdravljati poročilo o bolgarskosrbskem zbližanju. Lsti v Zcfiji povdarjajo z veseljem, da srbski krogi žele zbližanje z Bolgarijo. „Samouprava\ glasilo srbske vlade, piše: „Bodočnost Srbije in Bolgarije je zagrnjena s temnim prtom. Daj Bog, da vsled grozeče nevarnosti najdemo pravo pet zjedinjenja. — Dokler med Srbijo in Bolgarijo ni sporazumljenja, se druge države ne bodo ozirale niti na Bolgarijo niti na Srbijo, a to zahteva naša korist in korist celega balkanskega polotoka".
I k slovanskega sveta.
si Ruslni. (Analfabetje pri Rusinib v Galiciji). U<ira)inofii»ki list »Dilo« razpravljajoč o delovanju kulturnega društva „Pro-svita" poroča o razmerah v Galiciji, zlasti med rusinskim ljudstvom. „Proavita" podpira s priznanja vrednim naporom omiko ljudstva rusinskega, ustanavlja čitalnice in knjižnice, izdata poljudne knjige, prireja poučna predavanja i. t. d. Od svojega ustanovljenja je društvo ustanovilo 1168 čitalnic. Društvo »Prosvita« bi lahko storilo še več, ako bi mu ne bilo treba sa boriti z največiim sovražnikom omike: analfabetizmom. Po »Dilu« je med Rusini v Galiciji 2,098 584 ali 62 44% analfabetov. Iz skupnega štavila analfabetov v Avstriji pripada na Rusine 40%. Primerjajoč te številke z analfabeti drugih narodov podaja »Dilo" te le povprečne številke : Pri Rusinih je dvakrat toliko analfabetov kakor pri Poljakih, trikrat tol ko kakor pri S oven-cih. enajstkrat toliko kakor pr Nemcih in devetnaistkrat toliko kakor pri Č ihib.
si Nemci ae izseljujejo is Galicije Poljska »Gazeta Narodovva" peča se širje in sistematično z vprašanjem izseljevanja nem ških seljakov iz Galicije; med drugim piše: »Oi dobro podučene strani smo izvedeli, da hočejo vsi nemški Beljaki zapustiti Galicijo. Dajstvo je, da bo ie iz nemške države prenesla med nemške naselmke v Galiciji huda agitaoija, da bi se gališki nemški seljaki pridobili za Nemčijo. In res, agitacija je našla med naselienci močen odmev; preteklega ltta se je iz Galicije izsalilo 370 nemških družin in letos se iih bode izselilo še več. Največje število nemštih izseljencev izkazujejo okraii: kolomijski, snjatinski, atrijski in lvovski. »Gazeta Narodovva" opozar|a, da nai poljsko občinstvo skrbi za to, da bi od Nemcev prodan a posestva ne prišla v roke židov in Ril-sinov
si Šlezija. (Koliko so vredno dvojezične šole?) O uspehu dvojezičnih šolvble-ziji izraža se tamošriji deželni šolski svet zelo neugodno. Priznava Bicer marljivo delovanje učiteljev, ali hkrati pravi, da njih delovanje je izvečine brezuspešno; otroci se nauče v teh šolah za praktično življenje zelo malo. O pouku nemščine na slovanskih šolah pravi poročilo dež. šolskega sveta: „V šolah s slovanskim učnim jezikom je uspeh v nemščini vobče še dostaten." K temu omenja »Opav-sky tyl": „To poročilo je zelo melanholično. Poroče valec dež. šolskega sveta nima še poguma povedati popolnoma odkritosrčno, da je ves pouk za nič, da je samo mučenje učencev in učiteljev in da je uspeh jednak ničli in da so se vsi tridesetletni napori šolskih uradov, vreči slovanske otroke v nena-s tao žrelo matere Garmanije, končali s fia3-kom. Zakaj, ako se priznava uipeh „še dostaten", vendar je ta trditev samo obupen vzdih. V tem priznanju je spoznanje in od spoznanja k poboljšanju je s»mo korak. Ali bode imel dež. šolski svet v S eziji dosti po guma, da krivico odstrani? Saj vendar vidi, da šlezijskih Čehov ne ponemči in drugega namena nemščina v naš h šolah nima. Saj je baš zdaj padel^ najmočnejši dokaz nemških pedagogov v Sleziji, zakaj da se moramo učiti nemški — naši sinovi bodo tudi pri vojakih oostali podčastniki brez nemščine !"
si Slovaško. (Veselo poročilo). Razmere na Slovaškem so žalostne, zelo žalostne; ogrski vladi gre samo za madjariza-cijo, da bi bilo čimveč Madjarov; sioer nima ljubezni do ljudstva. Pri sodiščih sed3 ljudje, ki niso zmožni slovaškega jezika, umejo k večjemu 200-300 slovaških besed in vendar zaslišavajo stranke, ki govorijo v izvirni,
samorastli, bogati slovaščini, in potem pišejo madiarski zapisnik. V šoli, tudi v najbolj skriti slovaški vasi, kjer Madjara nikoli niti videli niso, mučijo otroke z madjarščino. Duhovn ke, dušne pastirje in voditelje ao odtujili ljudstvu. Vsak, ki o slovaških razmerah čita in premišljuje, mora obupati nad prihodnostjo slovaškega ljudstva. I i vendar, hvala Bogu, pišejo zadnje slovaške »Narodnio Noviny«: nas Slovakov je zmirom več in več. Madjarska statistika za oelih 30 zadnjih let je izkazovala število Slovakov tako, da nikoli niso doseerli dveh milijonov. Pri ljudskem štetju 1. 1890 so izkazali v deželah sv. Štefana krone 1,910 219 Slovakov; 1. 1900, četudi so vpisovali po svoji stari šegi Slovake za Madjare, našlo se je v uradnih izkazih samo v Odrski, brez Hrvatske in Slavonije, 2,002.165 Slovakov. In vendar v tem desetletju je bilo izseljevanje v A-neriko naj-več;e; izselilo se je namreč 200 000 odra-ščenih Slovakov. No ginemo niti po tam, kar uradna statistika izkazuje v zadnjih letih. Slovaško prebivalstvo se celo množi v vzhodnih krajih, odkoder se jih največ izseljuje v Ameriko. Razun tega slovaško ljustvo prospeva, kar se tiče premoženja V vsakem kraju so 2—3 vasi katere kupujejo njive, gozde od gospodi; gospoda, od večine po-madjarena, prodaja posestva in ljudstvo jih kupuje. Iz prve roke posestva zbankrotiranega plemenitaša kupi navadno žid, toda v rokah žida, ki ni rojen za agrarno življenje, ne ostanejo dolgo in pridejo v roke ljudstva. Med slovaškim ljudstvom, ki živi po vaseh, čimveč je Židov, tem več je revščine. Pri zadnjem štetju 1. 1900. se je pa pokazalo, da iz nekaterih slovaških krajev židje izginjajo. Tako zlasti iz trenčanskega kraia: L 1890. je tu bilo še 12 460 Židov, 1. 1900. pa samo 11397. V Kisuoko novomestnem okraju je sedam vasi, ki nimajo že nobenega žida.
Rusko-japonska vojska.
Rusija v bojnem Času.
Petrograd, 2 2. febr.
Vse vesti z bojišča in iz Rusije kažejo, da Rusija še ni bila dovolj pripravljena na boj v zunanjih državah; poleg tega sa pa jasno vidi, da resni trenutki Rusov ne najdejo nepripravljenih, ker znajo dovolj resno in trezno presojati svoj položaj, tako kakor ga more presojati le velika država in velik narod. — Ako primerjamo inozemsko časopisje, ki je Rusiji nasprotno in posebno zdaj skrajno prezirljivo piše o Rusiji, z ruskim čaaopislem, vidimo, koliko rusko časopisje in rusko občinstvo, ki živi sredi bojne vznemirjenosti, stoji višje kakor inozemsko časopisje in občinstvo, ki bi vendar moglo iz primerne daljave mirnejše in treznejše presojati ves položaj.
Razglašena ruska uradna in neuradna poročila o vojski sioer niso vsa točna, a vendar po 'svoji treznosti daleč prekašajo vse vesti inozemskih časopisov. Ako vzamete v roke kak nemški protiruski časopis, vidite, a kakim vesoljem in prrziranjem izkuša osmešiti kako netočno poročilo ruskega »telegraf skega agentstva"; potem pa vzemite kak večji ruski dnevni časopis in bodete videli, da ona netočnost kar itgine, če poročilo primerjata s celo vrsto točnejših poročil, katera redno objavlja isto »agentstvo«, in da so ruska poročila z boj šča mnogo zanesljivejša, kakor
Dalje v prilogi L
še, preden trči »Noč« z osebnim vlakom, ki se je odpeljal ravnokar iz Combourga.
K brzojavu---še enkrat!
»Načelnik--hitro--postavite
promeno na stranski tir. Naj skoči ubegli stroj s tira!« Odgovor: ^Razumeli*
Trije možje ao hiteli z rdečimi banderci v rokah ob t ru: načelnik v Saint-Germainu in njegov pomočnik. Tretji v modrem jopiču, staroc z rjavo čapioo, ki je ravno promeno naravnal in jo držal s tresočimi se rokami, to je izvrševalec, rabelj.
Tu prihaja grozna, sopihajoča zver, travo ob tiru teptajoč, pesek in kamenje vzdigajoč.
Mali J<.an L gorel je vzdignil roke proti nebu. Njegova mati, zdaj že tam gori, ga je učila nekdaj tako moliti, ko je bil še majhen in ee je na njenih kolenih zibal. Njegovi dolgi svetli lasje so pleBali po zraku.
Zgodilo se je!
»Noč« je zapustila glavni tir in se zapeljala po stranski progi z zarjavelimi šinami, dolgi okrog 400 metrov.
Dva trenutka I Strašen sunek; zlomljeni pragi, odtrgani deli železa, razrita in poteptana zemlja in »Noč« se je skrila v oblak prahu in sopare. Potniki vlaka št. 22. so rešeni; toda tu pod grmom leži zmleto truplo
Jeana Legorela sredi med zlomljenimi deli stroja in kadečim se premogom.
Boris Zarnik pa Ernst Haeckel.
Lepo je, če je učenec oduševljen za učitelja in če ga slavi, a goditi se t o ne sme na treške resnice. Boris Parnik je te dni prepeval v »Narodu« dolge alavospeve jenakemu profeaorju H a e c k e 1 u. Haeckel mu je ne le biolog, marveč tudi filozof, umetnik, eden prvih mislecev, veleum . . . Haeckelovi dokazi so jasni, njegova logika neizprosna ... In ti dokazi in ta logika in umetnost in veleumnost Haeckelova, vse meri na to, vse se strinja v tem, da je »Darwin svetako naziranje«. In potem Zar nik poje slavo še monizmu, panteizmu: vse je eno in isto, vse je Bog, Bjg je v naravi in narava je Bog . . . Konec je pa ta: »a haeckelsko navdušenostjo in korenitostjo morajo tudi napredni Slovenci voditi neizprosen boj proti nazadnjaštvu in ostankom srednjeveške temine!«
Za dolgo nismo brali kaj tako smešno-bahatega! Boris Zarnik — mi smo mislili, da je to pameten mladenič — menda niti danea ne loči še darvinizma od descendeuce!
Prav zdi se tako. I a ta mladi mož priporoča naprednim Slovencem Haeckelovo navdušenje in korenitoat. Navdušenje, fanatizem Haeckelov — Paulsen ga imenuje » t a n a-tikaateizma« — naj le priporoča — a korenitost?
Ali je Boris Zarnik rea tako slepo zaverovan v učitelja in ali je res tako malo-miseln ? Ras, čudimo se mu! Ko bi povdar jal zasluge Haeckelove za biologijo, bodi! A da slavi koramtost Haeckela filozofa — to bi razboritosti Borisovi ne utegnilo biti na čast! Ali mu ni znano, kako pisano časi Haeckel gleda resnico, tako pisano, da so mu dali ime: »Rattenkdnig von Unsinn uad Liige«! Ali je Boris tako mlad, da se ne spominja več let preteklih, ko je Haeckel p o t v a r j a 1 k t i še j e , da je tako dokazoval svojo biološko trditev o postanku človeka? Ilia mu je dokazal to grdo sleparijo. Haeckol je trdil, kako čisto podobni so si zametek človekov, opičji in paBji in da bi to »znanstveno« dognal, je priobčil podobe vseh treh zametkov, t. j. en klišs je trikrat ponatisnil in vselej dodal drug napis, enkrat: zametek človekov, drugič: zametek opičji, tretjič: zametek pasji! Ali Bsiij nikdar ni slišal, kako se je Haeckel nesmrtno blamiral s svo-
jim »BathybiusHaeckelii«? — Haeckel je iskal »monere«, ki bi bila vse, prva kal vsega, kar živi, frva kal tudi človeškega rodu. In našel je to monero. H u x 1 e y mu jo je pokazal: Batbybiua Haeckelii, to je nje prsslavno ime! To jo bilo zmagoslavno veselje v taborju Haeckelovih učencev! A naenkrat se isti Huxley poredno nasmeje in dokaže, da ta monera ni bila drugega, kakor malo »apno-Balfata«! To je bil smeh, a Bedaj ne v taborju Haeckelovih učencev! Ali Borisu to ni znano? I seveda, Haeckel najbrž o tem rajši molči! Ali Zarnik tudi nič ni slišal o tom, kakšno g r dobijo je naredil Haeckel še zadnjič, ko je izdal svoj »testament« »Die Woltia'.hsel« ? Tam sila veliko kvasi o krščanstvu in katoliški cerkvi. Lepo tisto ni, a šo manj je znanstveno, kajti protestantje sami bo s sramom priznali, da je vse tisto Haeckel nabral iz umazanih pamfbtov angleškega žur-nalista Saladina (Ste\varta Rooga), ki ga imenuje Loofs »nevednega in podlega žur-nahata prve vrste«! Tako Iheckel nesramno govori o brezmadežnem spočetju Device Marije. A glejte! Haeckel ni imel niti toliko časti v sebi, da bi poprej pogledal v kak katekizem, kaj je pra?zaprav to — brezmadežno spočetje. Haeokel podtika cerkvi nauk,
I. Prilocn 47. štev. ^Slovenca" dn6 27 februarja 1VH14.
pa poročila onib listov, ki hoftejo ■ svojimi poročili smešiti Rusijo.
„Peterbiirskija Ved.« »o prinesli o Koreji in Korejancih sodbo dveh ruskih častni kov, ki sta dalje časa bivala v vzhod. Aziji. Koreja je jako gorata, promet posredujejo večinoma le ozke steze, koder ne more iti noben voz. Doline bo le majhne; večjih rav-■in skoraj ni. Oorska artilerija ae bo komaj megla premikati; ruBki strelec sioer ne pozna nobenih ovir, a z vozovi bo težavno
Rusi so vedno dobro in prijateljski ži veli s Korejci; v vojski bodo Korejci z onimi, kateri bodo z njimi lepšo ravnali. Zimsko podnebje je v južni Koreji jako milo, v neverni pa tako ostro kakor v ruski vzhodni Aziji. (Morebiti je tudi to en vzrok zakaj Ja ponei nepričakovano počasi prodirajo proti seveiu Koreje). Junij in julij sta na Koreji jako deževna; doline so takrat skoraj nepri-stopne.
Imenovanje V. N. Kokovoova za ruskega finančnega ministra se splošno povsod z veseljem pozdravlja. Zupadnoevropski časopisi pišejo, da je Kokovcov imenitna finančna moč, ki se je izkazal že pod Wit-tejem, kateremu je bil sicer po svojih nazorih nasproten.
Ruski časopis „Rusj* piše: Kokovcov bode no samo finančni minister vojske, ampak pomeni tudi nadaljni notranji razvoj ruskih financ, kjer bode blagostanje ruskega notranjega gospodarstva zavzemalo prvo mesto. Dosedaj je bila ruskemu finančnemu mini strstvu prva Bkrb zunanja finančna politika; pri tem jih ni mnogo skrbelo, če jo pešala notranja gospodarska moč Rusije. Imeli smo blestečega finančnega ministra za medna rodne razmere; zdaj je pa jako potreben fi nančDi minister za notranjo Rusijo.«
»Južnoje Obozičnie« piše: »Ni se bati propada Rusije, a vojna bode vendarle ne koliko ovirala kulturno delo v sami Rusiji in prines'a smrt in revščino tisočim Rusov v škodo že zdaj ne posebno sijajnemu ekono mičnemu položaju. Rusija potrebuje vseh svojih sil, da bi jih porabila za gospodarski, nravstveni in pravni preporod narodnih mas. Zato v bojnem času ne pozabimo na sebe. Usoda Rusije ni odvisna od vojne na daljnem vzhodu, ampak od tega, kako zboljšamo gospodarski položaj naroda in zacelimo rane nevednosti, brezpravni sti. alkohola in raznih bolezni. — Vojna mora biti kolikor mogoče hitro končana, a zato je potrebna kretkost, hladnokrvnost in razsodnost. Nedostojno je za Ruse udajati se poniževalnemu malo dušju, ali p?* nasprotno brezmiselnim izbru hom omejenega šovinizma. Kričati je lahko, umirati težje, saj vidimo, kdor gre umirat, ne kriči, in kdor kriči, pobegne, kadar je treba resno delati«.
»Pro«iySljeny Mir« (Obrtni Svet) piše: »Vojna bode gotovo jako ovirala denarni promet in trgovino. Vlada naj gleda, da ne bo vse trgovine in prometa žrtvovala boj nemu »Mjlohu«. Zato list svetuje, naj bi vladna banka poleg izvanrednih zadolžnic, pokritih z zlatom, izdajala tudi nove bankovce; izdnjanje novih bankovcev se sicer v takih slučajih smatra za nečastno in za slabo znamenje, a vendar je to edina pot, da pod sedanjo finančno krizo preveč ne trpi cbrt in trgovina.
»Peterburskija Včl.« s patriotiinim na* dušenjem pozdravljajo carjevo naredbo, da si politični kaznjenci in politično sumljive osebe zopet lahko pridobe zaupanje vlade, ako se dejansko udeleže vojske. V tako resnih časih marsikdo obžaluje svoje pre-greške proti domovini in si želi z žrtvami v vojski pridobiti zaupanje domovine. Naj
bi torej vojska povečala zaupanje med narodom in vlado.
Isti list svari pred nepremišljeno kritiko o obnašanju ruske vojBke in poveljnikov; naj se rajSi vsak sam vmisli v njih položaj, petem bo mogel presojati njih de janja. Dalje prinaša nekaj aforizmov, n. pr : Vojna )e v nekem zmis u d br», ker naj lažje dokaže nepopolnost vb h ku turnih teorij". »Sftepticizem razjeda in uničuje ener gijo". .Zanimivo bi bilo vedeti, koliko An gležev stoji za vsakim Japonoem in ga p* učuje".
O nesreči na Bajkaljskem jezeru ne vedo ruski listi nič, pač pa o mali nesreči na železnici blizu jezera. Sicer je pa res težko verjetno, kalao bi mogli Rusi posku šati graditi železnico preko ledu, katerega more razbiti vihar; zato je verjetnejša nesreča na železnici v bližini jezera.
Kdor v teh za Rusijo resnih časih prebira ruske časopise, se lahko prep.iča, da je narod, ki v tako resnih in vznemirljivih trenutkih kaže toliko resnost, treznost in
med Vihodom in Zapadom ena najdolgo-trajnejših in najkrvavejših v novi dobi. Z t lavost, ki jo kažejo Japonci, je tolika, da bodo morali Rasi napeti še bolj svoje sile, da premorejo tega lokavega sovražnika. Za vratnost in zvijačnost — ti lastnosti imaio Japonci bolj kakor katerikoli narod, ki smo ga doslej videli na bojnem polju Le pomislimo v se dosedanje posameznosti 1
Dne 7. februarja se je vojska začela. Japonski poslanik v St. Peterfeurgu je do zadnjega slepil rusko vlado, da ne bo vojske. Kar naenkrat je pobral šila in kopita in odšel čez mejo. V istem času pride že poročilo, da so Japonci brez vojne napovedi na padli Port Artur.
Dan pred napadom na Port Artur je bil v pristanišču še en japonski častnik, ki jp kolegialno pil in kadil z ruskimi častniki io si ogledal vse, kje stoje posamezne ladje. Z ruskimi častniki je trkal na slogo in prijateljstvo — a bil je ogleduh, poslan od poveljstva sovražne mornarice. Vrnil se je
Ruska armada v Mandžuriji.
Z ozirom na bližnje bitke v Mandžuriji gotovo ustrežemo svojim čitateljem, ako objavimo zemljevid, ki kaže, kako imajo Rusi razpostavljene svoje čete ob železnici, ki veže glavne ruske postojanke.
razsodnost, nepremagljiv; takemu narodu se ni bati niti Japoncev, niti Angležev, niti celega sveta.
Dosedanja vojska.
Čim dalje se razvija vojska v vzhodni Aziji, tembolj se je bati, da bo ta borba
na svojo ladjo, in čez nekaj ur, v črni noči so že izpuščali torpede na Ruse, ker so vedli, kje so ladje.
Ta prva bitka je bila za Rušo slaba, ker so bili popolnoma nepripravljeni. Ravno tako je čez dva dni pri Čemulpu japonsko
da je sveta Ana spočela Marijo od Bvetega Duha ! In taka nesramna ignoranca ae še baha z »znanstvencsljo«! Ali Borisu to ni bilo znano? Najbrž ne, ker Slovencem »ta literarni testament« Hieckelov, »Die Welt iithsel«, »najtopleje priporoča« ! Obžalujemo Borisa, da je šel gledat v Jeno samo Hae ekelove lepe oči!
Poglejmo, kako sodijo o Haeckelu resni možje učenjaki. Že omenjeni H i s pravi, govoreč o Haeckelovem sleparstsu : »Naj torej le drugi časte Haeckela kot prvoboritelja, po moji sodbi je izgubil vso pravico, da bi ga še prištevali med resne znanstvenike 1«
S e m p e r, s »m darvinist, pravi o njem: »Resnično, gospod Haeokel, jaz se čudim, kako vi znate vsako dogmo perhorescirati, a obenem vbijate občinstvu v glavo svoje ne-dokaLane, mnogokrat nedokazne in zmotne dogme! Jaz se čudim, kako umetelno znate voditi občinstvo na trhli vrvici, kakor pravite, znanstvenosti'!«
Tudi Du Bois-Reymondje očital Hicckelu, da pači resnico. L o o f s pravi o njem : »Haeokel, ki je uporabljal sramotilno literaturo najnižje vrste (elendeste Schandliteratur) in zaničljivo sodi o stvareh,
v katerih kaže najhujšo ignoranco (a gste Ignoranz), ki sploh govori v tonu, ki se ne spodobi ne v znanstvu ne sicer, je s tem dokazal, da nima normalne znanstvene vesti ..• Kdor tako sodi o stvareh, o katerih bi se lahko poučil, temu sploh na nobenem polju znanstvenega dela ni zaupati skrbi in res nega resnicoljubja 1«
Najstrašnejša pa je obsodba, ki jo je o Haeckelu napisal stavljeni nemški filozef P a u 1 s e n , ko je pre bral »die Weltrath-sel«. To je tudi Borisu Zamiku znano, zato hiti pripovedovati, da je Paulsen »po preteku par mesecev preklical vse svoje trditve«. Toda to ni res! Boris Paulsena zopet ni bral! Pred menoj leži Paulsenova „Philo-Bophia militans" v drugi izdaji in v njej je zopet tista zanimiva razprava »E r n b t Haeckel alsPhilosoph«. Pač je res Paulsen dodal na koncu »Nachwort«, kjer psihološko tolmači fanatizem Haeokelov in zato bolj mirno in milo sodi o njem, a nobene besede ne prekliče. Paulsen pravi, da ni storil Haeckelu nobene krivice, da je njegova filozofija res le »tavanje«, da je njegova filozofija kakor »dolgo-kraka cikada, ki se požene kvišku, a takoj
zopet pade v travo«. Haeckelova ffozi fi,a je jalov poskus. »Ali se vrnimo k golemu materializmu ali pa moramo naprej k objektivnemu idealizmu«. Ze to, da je Paulsen razpravo v drugič zopet ponatisnil, je dokaz, kako Bodi Paulsen o Haeckelu prej ko slej.
„Z gorečo rdečico, pravi Paulsen, »sem bral to knjigo (.Hieckelov literarni testament« , »Die WeltiSthsel»), sram me je bilo, da je nivo splošne in zlasti filozofične naobrazbe našega ljudstva tak! Bral sem to knjigo z indignacijo, kako lehkomišljeno se razpravlja o resnih stvareh... Da jo taka knjiga mogoča, da je bila pisana, tiskana, kupovana, brana, občudovana, verovana od naroda, ki ima Kanta, Goetheja, S o h o-penhauerja — to je žalostno!"
In tako knjigo Boris Zamik naprednim Slovencem »najtopleje priporoča« ! No, za napredne Slovence to menda ni kdove kako častno ! Boris, Boris, napredni Slovenci vam ne morejo biti hvaležni za tak — kompliment !
brodovje pripravilo Ruse ob dve dragoceni ladji.
A Japorci delajo po svojem načrtu dosledno dalje. Njih načrt je sledeči:
Na jugu hočejo vzeti Poit Artur. To je glavni namen vse borbe. Zato ga morajo odrezati od Mandžurije. V trt h črtah se morajo torej vršiti napadi: Na jugu mora mornarica prodreti v portartursko pristanišče. Na severu mora pa armada zas sti pokrajino L'aotung med Port Arturjem, da pritisne na kopnem nanj. Hkrati pa se mora še tretji bojni oddelek od vzhoda pomikati naravnost v sredo Mandžurije, da Ruse napade v njih glavnem taborišču.
To je vojni n8Črt, po katerem se dela dan na dan. .Uponci morajo imeti morje prosto, da izkrcavajo vojaštvo na Koreji. Zato so na zvit, prav mongrlski način iz-kuSali rusko brodovje zakleniti noter v port-artursko pristanišče, da ne bi moglo vun. Najprej so ga hoteli razdejati; ko so videli, da tega ne morejo, so sklenili, da ga noter zabijejo.
To je bil namen drugemu in tretjemu napadu na Port Artur, o katerih smo poročali. Ko pišemo te vrBtice, nam pr hoja rav nokar brzojavno poročilo, da so Japonci že četrtič napadli Ruse v Port Arturju. Velikansko veselje je zavladalo po Evropi, ko se je slišalo, da so Rusi prizadejal velik udarec rapalajočim Japoncem pri Port Arturju. A danes se bahajo Japonci v poročilu izTokia, d« so oni pri Port Arturju dosegli, kar so hoteli.
Štiri stire parnike so namenili, da jih potope v vhocVu v pristanišče, ki bi s tem bilo zamešano. Vmes so hoteli nastav ti vse polno razstreliva, ki bi pnjjnilo v zrak vBako rusko ladjo, katera bi hotela prodreti ta za-mašek. Rusi so strelj li lzborno po Japoncih, jim naredili obilu škode, jih zapodi i v beg — a potopili so s svojimi Btreli tudi tiste štiri parnike, ki so jih jim Japonci nalašč p r e d n o s p r i p e I j a I i. A'i se je Japoncem načrt posrečil? Rasi trdi|o, da ne. Japonci pa naznanjajo, da so izvedli, kar so hiteli in da je rus*o brudovje zap to z nf3-varnimi zapahi. Kmalu se mora pokazati, kaj je na tem.
Istina je, da Ru<i ne morejo na morju poskrbeti za varnost svojih prevoznih parnikov. V Ameriki so naročili mnogo mesa za vojake. Japonci izvedo iz San Franc sca za vsak parnik, ki odpluje pr< ti Aziji. Pošljejo mu nasproti bomo ladjo, ga vzamejo in se polasto blaga. Tako so predvčerajšnjim vzeli celo ladjo polno posušenega mesa.
Tudi izkrcavanje japonskih vojakov hitro napreduje, ker ga ne more zabraniti ruska mornarica.
Za Japonce je ugodno dalje to, da so Korejci na njihovi stram. Tudi Kitajci v Mindžuriii drže bo j z Japonci, in Rusija ima veliko težavo, da obdrži z grožnjami Kitajsko nevtralno, katero Japonci in Angleži hujskaio v boj proti Rusiu
Bilo bi neumno, ko bi zaradi simpatij do Rusije tajili pravi položaj. Rusija bo zmagala, ker ima v svojem kolosalnem cesarstvu in neštetem prebivalstvu neiscrpljivvir novih sil — a morda šele čez dolgo časa. S kakimi velikanskimi težavami se vrši prevažanje vojaštva in vojnih priprav skozi Mandžurijo! Ko ne bi bilo sibirske železnice, bi bila vojska sploh nemogoča za Rusijo. Zato pa so se vse nakane njenih nasprotnikov naperjene na to, da razrušijo železnico. -gag sr-	0
Rusi so sibirsko železnico zavarovali kar so le mogli. Na vsako miljo je postavljen stolp, in na njem preži 30 vojakov in brez prizanašanja odstranja vsako sumljivo osebo od tira.
Vrhovni morski poveljnik Kuropatkin je rekel, da bo vojska trajala morda osem do deset mesecev. Rusi so vse storili, pravi Kuropatkin, da n ebo nobeden Japonec, ki je stopil na azijska tla v vojski proti Rusom, videl domovine.
Car je dal Kuropatkinu briljante k redu Aleksandra Nevskega. Zraven mu je pisal jako prijazno pismo, v katerem se spominja njegove spretnosti in udanosti.
f Port Artur. — Novi boji.
London, 27 febr. (Kor. u) Japonsko poslaništvovLondonu ie objavilo sledečo uradno brzojavko iz Toki a: Včeraj so štiri japonski parniki, spremljani od torpedovk, zapluli v portartursko pristanišče, da bi zaprli vhod v luko Svoj namen, da bi ravno v vhodu potonili parnike, s o Japonci dosegli. Častnik i i n mornarji so so srečno vrnili.
P o r t A r t u r , 26. fobr. (Kor. urad ) Ob eni ponoči je več japonskih torpedovk priplulo pred P> rt Artur. Da bi Ruse premotile, so razpele jadra. K a n o-na d a »Ret v i z ana« in obrežno baterije je trajala do jutra
brez vidnih uspehov. Od jutra ■ e je japonska bojna m o r n a rica vidno bližala. Ob četrt na dvanajst je začela streljati. Streljala j e fi t i r i d e s e t m i n u t brez fi k o d e. Nekaj strelovje pa udarilo v mesto. Pričakuje se izkrcanje.
London, 27. febr. Ponavljajoči se napadi Japoncev na Port Artur imajo ta na men, rusko brcdovje zadržati v pristanišču, da ne bi moglo ovirati prevažanje japon skega vojaštva na Korejo.
Podadmiral Togo, ki je napadel rusko brodovje pri Port Arturju.
Na morja.
S u e z , 26 februarja. Danes je prišel sem ruski razdiravec torpedovk od juga sem.
Vladivostok, 27. f^br. Včeraj dopoludne ob 10. uri je bilo videti na morju devet bojnih ladij Brez dvoma so japonske. Eno uro so bile pred pristaniščem, nato pa so izginile v megli. Kam so šle, se ne
S u e z , 27 febr. Rusko ladjevje tukaj čaka najbrže ruskih ladij, katere plovejo skozi Nemško morje in ki se tukaj pričakujejo v štirina slih dneh. Vse ruske ladje se mislijo tu združiti, da skupno gredo na bojišče.
Kaj bo s Mandžur jem?
Tokio, 26. ftbruaria. ILcda v San ghaju ležeče ruske ladje »Mandžur«, na katero prežijo zunaj Japonci, še ni odločena. Ruski zastopnik grozi Kitajski s premočjo ruske armado, ako izroče »Mandžurja« sovražnikom. Kitajska vlada omahuje.
Na kopnem.
Petrograd, 26. febr. Rusi nimajo časa čez Bajkalsko jezero zgraditi železnice za velike vlake. Zato delajo tir, po katerem bodo konji vlekli prazne vagone v zabaj-kalske postaje, kjer zelo primanjkuje vagonov. Vojaki morajo peš čez jezero.
Japonski pomorski minister admiral Jamamoto.
Japonska.	1
L o n d o n , 26. febr. Dopisnik „Stand-arta" v Tokiu je imel pogovor z japonskim ministrskim predsednikom Komuro, ki je rekel, da Japonska ne namerava zvečati svojega ozemlja, ampak želi le dobiti trajnih garancij za mir v vzhodni Aziji.
London, 26. febr. Trdi se, da je na japonskih ladjedelnicah dvanajst vojnih ladij, ki so bile poškodovane v bojih z Rusi. '
Vloga Kitajske
Petrograd, 26. f,br. 11 Pekinga bo poroča, da želi kitajski dvor miru Rusija ga prigovarja k nevtralnosti, Japonci pa doka zujejo kita skemu dvoru, da je Kitajska svojo nevtralnost ža prelomila, ker je pustila Ruse v Mandžurijo. Iz tega sklepajo Japonci, da smejo tudi oni početi v Mandžuriji kar ho čejo.
Droge države.
Gotovo je, da drži Anglija z Japonci, Francija z Rusi, Nemčija pa tudi bolj z Rusi, ker se boii za svoj KiaoSou, če zmagajo Japonci. Vendar se drže cficielno vse države
nevtralne. To nevtralnost je pa vedno težje ohraniti.
Pariz, 26. febr. »New York World« pile: Ker je Koreja zvezana z Japonoi, se mora Francija odločiti, ali bo saradi zveae z Rusijo Rusom ponudila svojo pomoč-
Nejf Y o r k, 26. februarja. Ruski po slanik je naznanil ameriški vladi, di Rusi ja ne priznava japonsko korejske pogodbe, ker jeJa ponak* Korejo kpogodbipri s i I i 1 a.
Amsterdam, 26. febr. Holandci v Bataviji so pripravljeni na vojsko. Častniki, ki so imeli dopust, so poklicani pod oroije.
Koroške novice.
k Deželnozborske volitve na Ko roikem Nemški listi pišejo, da deluje slovenska stranka skrivaj in z vso pridnostio za svojega kandidata v kmetekem volilnem okraju P o d k 1 o š t e r , ki pa ne bo ob zadnjih volitvah propadli poštar Ehrlich, temveč deželnozborski poslanec G r a f e n -a u e r. V slučaju zmage bi odstopil svoj dosedanji mandat (Pliberk Železna Kaplja) g. Podgorcu. Nemci se bojš Grafenauerja, češ, da je treba napeti vse sile, da ostane pod kloštrski deželnozborski mandat v nemških rokah — V letu 1902 je nemški kandidat dr. A b u j a zmagal s 430 zoper 174 gla sov, katere ie dobil g Earlich.
k Podljubelj Naši šolski mladini vre mena bodo se zjasnila. Dobimo namreč novo šolsko poslopje, katero so do zdaj posebno učitelii in otroci bridko pogrešali. Ker ni bilo mogoče dobiti tako velike hiše v najem, da bi učenci dveh razredov v njej imeli prostora, vzeli sta se dve različni hiši v najem in si cer takrat prazno župnišče in plesišče vTr-njakovi grstilni. Ča je bilo kaj »posebnega« je po pogodbi gostilničar imel dovoljenje iz prazniti šolo (reete plesišče), da se je moglo v njem opravljati ono delo, zaradi katerega se je tudi postavilo. Otrcci pa so gledali. No, tega njim v prihodnjem šolskem letu ne bo več treba. Takrat bo že stala nova šola Gospod A fred Voigt, posestnik tukajšnjih fužin, daruje za njo 18 tisoč kron, tako da na obč no ne pride več nego 5 do 6()00 K. Stala pa ne bode v Podgori, kakor s j želeli nekateri gospodie krajnega šolskega sveta, ampak v Podljubelju, ker je tamkaj bližje cerkve in ker gospod Voigt tako hoče. — D ie 24 t. mes. je občinski svet dovolil 1000 kron za zgradbo stranske železnice Bo-rovlje Svetna ves, čeravno jih je pred par let v ta namen obljubil pet tisoč. Plačala pa jih bodeta gospoda Oblasser in Voigt in sicar vsak polovico. Seja je bila jako burna in tra jala je od 7. ure zvečer do 4 ure zjutraj.
k Klepetulje iz neumnosti ali hu dobnosti. Č o veka preltti strah, če hodi malo okrog po deželi ter mora opazovati, kako zasmehujejo in grdijo povsod ekrog in zmirom huje in huje vse, kar je slovenskega. Navadni poulični paglavec, renegaški selski paša, navadni davčni izterjevalci in višji gospodje, vsi so si v duševnem sorodstvu. Ia to se v zadnjem času javlja vedno gosteje in ostudneje! Pa celo Slovencem si cer prijazni in značajni možje sodijo in go vore, da se mora človek kar za lase prijeti! Pa kaj boš! Kje bi se bili naučili kaj stro-kovnjafkega o slovenskem življu. V šoli? V knjigah? V časnikih? Nikjer! Nesreča je za nas, da nimamo tu na Koroškem kakega lista, ki bi ga bral in spoštoval tudi na sprotnik! Teda ad rem! Znana in cbčespo štovana je v Vrbi pri Vrbskem jezeru Mo rova rodbina. Pred dobrimi sto leti je prišla z Laškega; v Vrbi ima sedaj kraBen dvorec, lepo prodajalnico ter slovi kot bogata. Tudi Slovenci zahajajo radi v Morovo gostilno. Mož je prijazen, ona ljubeznjiva. Da bi pa jima kedaj v glavo padlo, izpregovoriti par slovenskih besed — to se jima že še pregleda, saj je znana naša popustljivost in slabost. »Ni mu več tr.ba slovenščine, je že na konju!« ... V to gostilno pride tudi veliko tujcev. Tujec pač vsak rad hoče ve deti, kaj je »Velden«, čigav, kako star, kakšna okolica itd. itd. Ušesa napeta — in kaj jim rečejo Vrbljani? Velden, stara vas. beseda keltska! To pa to! Kar je keltsko, je nemško. Dobro! Ali je vas sedaj tudi še nemška? Seveda! »Ales tajč!« In okolica? Tudi nemflka! Samo v zadnjih letih se pojavlja tuintam tudi na severni strani od Drave nekaj slovenskega! — A tako, tako! Dobro, da vem ! Torej mi stojimo na prstno
nemških tleh! Da!--Če že pri Moru
kaj tacega slišiš, kaj šele pri drugih ! O i svete jeze se mora človek kar tresti! In koliko sto- in stokrat, tisočkrat se ponav liajo ta pojasnila. In tujci iz cele Evrope dohajajo in se vračajo z zavestjo, »Velden« je pristno germanski okraj, Slovencev na severni strani Drave ni. Kakor nikjer drug|e |e preskrbljeno na Koroškem, da tujci ne zvedo o Slovencih! Slovencev ni! In vendar ve vsaka domača reva, da je bila Vrba pred 40 leti navadna slovenska vas in okro? Vrbe je bilo zmirom vse slovensko in je še! In Vrba je bila slovenska vas od začetka
sem ! Slovsn je bil prvi Vrbl|an! Iz »Vrbe« so Nemci naredili »Velden«, ii »Krive vrbe« pa »Krumpeadorf«. In Otok, Poreče, Dole, Ribnica, Otoče itd., vasi, ki stoič okrog je zera ob obrežju, ali so to tudi keltska imena ? — Pojte rakom žvižgat!
k »Domoljuba« raztrgal jena Go zdanjah nadučitelj I. Lisjak vpričo celega razreda. „LererfajndIih" je zakričal v ,pristni' nemški jezi ter je rdeč kot rak junaško vrgel „Domoljuba" kosce na tla. Nedavno smo brali, da so ustanovili v Ameriki šole, v katerih se bodo učili časopisja. No, na Koroškem se ta novodobna veda, kakor vidimo, predava že z eksperimenti.
k .Mir" ist ajn hecblot je dokazoval tudi v šoli pred šolarji drugi gozdanj-ski učitelj, znani A. Sistl. A odklenkalo mu ie že. „Na lastno prošnjo" bo prestavljen v Zrelec pri Celovcu.
k „Kažperiteater« imenujejo nasprotniki po svojih listih igro »Dr. Vseznal", katero je štirikrat v letošnjem predpustu predstavljalo izobraževalno društvo za Gozdanje. Jezijo jih seve lepi uspehi Ker sami nič ne morejo učiniti, pa rečejo: „Grozdje je kislo!"
k Slov. elitni večer, katerega so priredili celovški rodoljubi, je privabil, kakor vsako leto, mnogo rodoljubov iz cele dežele. Uspeh velikansk, užitek očarljiv. Toda izmed izvencelovških gostov nobeden ni — nemškoval . . .
k St. jakobska in druge ljudske šole se ne morejo pobahati z isto veliko skrbjo, s katero zasledujejo Nemci in nem-škutarji njihove uspehe. Gorje, če kak šolar iz šentjakobske šole ne bi prestal vspre-jemne skušnje za kako srednjo šolo v deželi. V sveti jezi pobirajo vsi po deželi kamenje ter ga lučajo v šentjakobsko šolo! Ona, in le ona je kriva! In če je šolar tudi „a priori" nesposoben za vsako višjo šolo. To nič ne de. Po vseh nasprotnih listih v deželiv in po vseh gostilnah dobiš jo pod nos: Šentjakobska šola zapira mladini pot do boljšega kruha! — Če pa učenci iz drugih ljudskih šol po vrsti „padajo", ali se nobena živa duša, noben list za to ne zmeni, ali pa se reče, da je kriva nenadarjenost fanta ali pa profesor.
k Učiteljski shod za rožeški okraj je bil dne 18. febr. v Vrbi. Predaval jim je živinozdravnik iz Beljaka g. Gersten-berger, in sicer o pasji kugi in o potrebi in koristi — nagobčnikov.
k Poučna prelavanja prireja kršč. soc stranka v Celovcu. Vsak dan so trije govori ter celi kurz traja osem dni Predavajo gg. Podgorc, Pupovac, Pavlič, Walcher, Weiss, Manndorf i. dr.
k Uradno dopisovanje Obiskal nas je zadnjič neki duhovnik iz spodnje Istre. Pravil je, da živi tam med Hrvati, Slovenci, Lahi, Nemci. Kako pa potem uradujete? Z vsemi uradi slovenski! Tudi s sodnijo? Tudi! Zadnjič sem dobil svojo slovensko vlogo ugodno rešeno nazaj s slovenskim podpisom: Frančišek, škof. Z veseljem se je poprijel slovenščine naš ljubljeni tržaški
vladika!--- Srečni brat! Molče smo mu
stisnili roko in žalostno povesili glave.
k Novi notar Winkler v Rožeku. Prvo njegovo delo je bilo to, da je utaboril v Rožeku „Siiimarko". Da bi ga veter od-pihal, Drava odnesla! Mož! ali si ti za to prišel, da boš odganjal nas od rodne zemlje ? Idi kam drugam utrjevat nemški živelj.
k 207% občinskih doklad ima občina b m a r j e t a v Rožu. Poleg tega občina pobira 4% doklade na žgane pijače.
v
Štajerske novice.
š Mladenlška zveza pri Sv Ani na Krempergu se je ustanovila v nedeljo 21. februarja. Zbranih je bilo mnogo mla-deničev, katerim je vsestranski pojasnil be-nediški kaplan Gomilšek namen, korist in pomen mladeniških zvez. Oglasilo se je takoj 20 vrlih korenjaških mladeničev za zvezo. Gotovo se jih še pridruži v kratkem več, kar bo bralnemu društvu tukaj ob meji slovenski, v župniji, v kateri je že tudi nekaj Nemcev, v najkrepkejšo pomoč in podporo.
š Odvetnik g. dr. Jos Karlovšek
je dne 23. t. m. otvoril odvetniško pisarno v Celju
š Vinogradniki na noge! V zadnji številki smo naznanili in vabili na shod štajerskih vinogradnikov, ki se bo vršil meseca marca v Mariboru. Kakor sedaj izvemo, ta shod ni namenjen Slovencem, ampak Nemcem. Slovenski vinogradniki nimajo torej na njem ničesar opraviti, razun če hočejo Nemcem služiti na shodu kot lipovi bogovi. Sicer pa Slovenci nismo tako počasni kakor Nemci. Ze na neštetih shodih po Spod. Štajerskem smo se izjavili proti sedanji nizki carini na italijanska vina ter zahtevali, da se ta carina primerno zviša. Tudi naši poslanci so v državnem zboru in na shodih govorili v tem smislu. Sicer se bo pa poskrbelo, da si pri-rede tudi Slovenci tak shod, na katerem se bo govorilo o vinski klavzuli. Slovenski vinogradniki, ne dajte se torej izvabiti na
nemški shod, kjer bi Nemcem delali le šta-fažo, da bodo lahko gostom iz nemških dežel rekli: Glejte,,toliko nemških kmetov imamo na Spod. Štajerskem! Slovenskim vinogradnikom pa bo, kakor rečeno, dana priložnost, da se še enkrat izrazijo proti nizki carini na italijanska vina.
„Slov. Gosp."
Belokranjske novice.
Gorelo ie dne 17. t. m. na Grabrove« pri M-tiki. Z/orelo ie eno poslopje.
Nevarno je obolel g. Ivan Pezdireo, župan in p< s^in k v Drašičih.
Vos in par konj so pretečeni teden odpeljan duaecUi še neznani tatovi posestniku Tomcu na Primostku.
Pasji kontumac je razglašen v črno-meljsknm okraju.
Želesnico smo imeli na pustni torek v Matiiki. Giavna postaja je bila pred mestno hišo, kjer je bil tudi lepak nabit z napisom: »Postaja Metlika«. Ali so povabili na poizkus železnice tudi svojega poslanoa, g. Plantana, ali n«. nam ni znano.
Zimo imamo letos jako milo. Sadaj sa pravi spomladanski dnevi
Loške notice.
I Gostilno pri Kajbetu v Zmincu, — dobro znano, a slabo obiskovano — je dal njen lastnik v najem. Novemu gostilničaija želimo boljšega obiska in več dobička, kot ga je imel prednik.
1 Umri je v nedeljo v Sopotnici posestnik Kovač, menda najstarejši mož v naši župniji. Tri leta že ni kosila smrt v obširni sopotniški vasi. Ljudje so se čutili pred njo že povsem varne. Vse je govorilo^ da jo je imel rajni Kovač prikovano. Pa se mu je morala izmuzati in prvega je njega odnesla. Zdaj pa Sopotničani niso več brez strahu pred neugnano morilko.
1 Pot od Joška do pokopališča so ta teden posipali loški župljani vseh treh občin. Lahko smo veseli, saj smo že dosti trpeli. Skrajni čas je že bil, zakaj glas, tako je zdelana, je šel že po vseh krajih, cjer je znano loško ime.
1 C. g Soukup, župnik v stari Oslioi je nevarno obolel. Prehladil se je v ad-ventu pri mnogih obhajilih po težavnih hribovitih potih. Zdaj je v Leonišču. Priporočamo ga sobratom v prijazen memento.
1 Kot subsidijarij gre za teden dni v Staro Oslico loški kapelan, g. Janko petrič.
1 Tudi župnik v Št Lenartu g. Volk
je jako slab. Gg. kapucini hodijo že nekaj nedelj tje gori opravljat službo božjo. Obhajila in drugo opravijo duhovniki sosednih župnij. Bog mu daj zdravje!
1 Žrtva pijače Utopljenec Prane Do-inar, o katerem smo že poročali v Slovencu, da so ga potegnili v Brodeh iz vode, je bil raztelešen. Dognalo se je, da ni sleda o kakem zavratnem napadu ali umoru, ampak da je v vodi našel svoj konec. Revež se je bil opil in je zašel v vodo in utonil.
1 Delo so morali zopet ustaviti v Fužinah, v Sovodnji, ker voda vedno bolj narašča.
1 Prižigalec luči po mestu je pod iomando lune. Kadar je ta polna, prižge vse luči, kadar je pa mlaj, pa ne sveti ne una, ne petrolejka.
1 Velikanski shod bo zopet v naj-trajšem času. Sešli se bodo loški vremenski preroki — trije po številu. — Namen s^ioda: posvetovanje in resolucije o spremembi vremena in volitev načelnika vremenskega kluba.
1 Klobase so na pepelnično sredo jedli trije loški „naprednjaki" v neki starološki gostilni. Bili so baje lačni, kakor medved na pomlad.
1 V Kamnitniku se giblje na stotine rok. Ta teden je mraz razsul nekaj obse-kanega kamna; kamnoseki bodo imeli občutno škodo. Vprašamo pa: Ali res več ni nedelja praznik?
Novice iz šentruperško-mokronoške doline.
Hud mras je bil po naši dolini. V &t. R.iu*-itu »o o«lo tri štacune »zmrznile«.
V St Janžu so ceste veliko slabše, kar se z davni popravljajo. Kje je obljubljena u'avnava?
Ubnžni denar občinske blagajne v St Rupertu Segače liberalne pajdaše. Povt-mo vam: Doslej se je vedno pošteno in v dobrodelne namene izkoriščal. Pa ne zamerite, če vas tudi mi za denar vprašamo; kje je pa tistih 35 K 60 vin. obč. denarja, katere bi imel stari liberalni župan že pred tremi leti povrniti? Pogreša jih tisti, ki je obč. P'emnženj« prev*emal.
Ukaželjni so Mirničani. Naročili so si letos 5 „Slovencev" in okrog 70 »Domoljubov«. — Prav tako! — Samo eden dela skazo in brez »Snrdl|ivca« živeti ne more. Naj bi se tudi ta kmalu spametoval!
Dalje v prilogi IL
II. Prilosra 47. Stev. ^lovenoa," dne 27. februarja 1904
Vestnega mesogledo imajo nekie v naši dolini. Jd namreč preveč usmiljen! Bol nemu prešiču ne privošči noža, ampak čakati mora da sam pop ne.
Stara in nova šlahta je med ajdo in liberalno aintaoi|o. N«st->U je zaradi obč. volitev v Št. Rupertu — V sorodu sta si: 1. Ker imata iste začetnice ; 2 <Ker se dolina a|da vsakomur odpusti, ko priseže libera'c«m; 3. Ker je ajdo lanska spomlad vzela, Iibe ralno agitaoi|o oa bo letošnja slana poparila.
Kje smo? — vprašamo o. kr. okrajno glavarstvo v lludoltovem, ker pošilia župnim in šolskim uradom izključno nemške dopise. — Slovenski uradi torej še nimajo niti ; takih pravic, kakor kranjski fm<tje, pri vojakih
Čuden strah se je polotil liberalcev •■v rit. Rupeitu. Ne boje se propada pri obč. volitvah, ampak samo farovškega kozolca. Kaj neki šele bo?
Jeseniške novice.
j Ponesrečil se je v predoru na Hrušici Andrej Peruci. Pritisnilo ga je čez trebuh, V groznih mukah je umrl v bolnišnici. Za njim joka žena in čvetero nedoraslih otrok. — Na Mirci pa je priletel enemu delavcu kamen na glavo in ga nevarno ranil. Odnesli so ga v bolnišnico.
j Dan na dan prihajajo delavci k zgradbi železnice in predora, a zopet odhajajo, ker vseh ne morejo sprejeti. Število delavcev pri predoru hočejo celo zman|šati ter vpeljati 12urno delo mesto dosedanjega 8urneg".
j Odpad od vere. 171etni Janez Bian-/&het, rojeu v Juilendoilu pri Beljaku, sedaj tu bivajoč, je 13 februarja izstopil iz katoliške crkve.
j Neumnolažnjive protestantovske brešure Ae vedno trosijo pročodrimski haj-lovei po Sivi. Kdor jim verjame, pokaže le, da je popolnoma neveden v nauku katoliške vere., Ker Slovenci niso tako nevedni in ne marajo za Lutrov evangelij, trosijo pročod rimovei brošure sedaj raje v nemškem jeziku. Ljudje pravilo, da so to antikristi, da dsnar sejejo in tako dobivajo privržencev. No, nimajo tako napak. Saj vsak odpadnik dobi nekaj srebrnik kronic, pravijo, da še več kot Judež, ki je Kristusa izdal.
j Damoklejev meč visi nad Jeseni cami. Grozna katastrofa jim žuga. V Mirci nad vasjo ie odstopil svet, že en meter ši roko zija. Ca se utrga in zvali navzdol, grozen bi bil polom. V nevarnosti so vse hiše od cerkve do šole in župnišča. Ljudska pravljica pripoveduje, da v Mirci prebiva grozen zmaj. Kaj pa če je to tisti zmaj ? In če se res privali nad vas? Komu ni znano, kakšna strašna nesreča je bila ondaj, ko se je Dobrač pri Beljaku utrgal ?
j Kaj je vzrok da je zemlja odstopila? Vsi trdijo, da je vzrok to, ker skale razstreljujejo z dinamitom, in silni poki pretresajo bližnji svet, ki je zelo strm. Kdor se hoče prepričati, kako močno pretresajo ti poki, naj gre v cerkev, kadar streljajo, pa bo čutil zadosti.
j Komisija je že dvakrat bila na licu mesta in je deiaia, da je res nevarnost.
j Kaj bodo storili, da preprečijo katastrofo ? Močne pi ote bodo zabili v zemljo in škarpo naredili, pa bo »moralo« držati. Streljali bodo pa še naprej, naj se svet stresa, kolikor hoče, »zmaj« v Mirci bo »pa-nan« s piloti in škarpo. — Jeseničani, kar mirno spite in mirni bedite, »zmaja« ne bo iz Mire.
j Zemlja se je udrla nad Plavžom čez tir električne železnica. Dva dni je električna železnica počivala, da so s tira spravili nasuto zemljo.
j V nevarnosti je tudi Sušova hiša na Hrušici. Imenovana hiša stoji ravno tik električne železnice. Ker so zemljo krog in krog izpodkopali, je vse nekako na negotovih tleh.
j Podučno predavanje je vsako nedeljo zvečer v katoliškem delavskem društvu na Savi. dokle* ne bo zopet kake igre.
j PutBhogl, ki je odpadel od katoliške vere in dobil 4000 kron podpore od »Gustav Adolf-Vereina«, da je sezidal hišo, kjer Be zbirajo pročodrimovci k službi pastorjevi, toči v tej hiši pijačo in prav pogosto prireja godbo. Ziato resno vprašamo, ali slavno županstvo kaj ve o tem točenju in o teh plesih. Ali ima Pučegl morebiti licenco vzeto kar »čez«
j Za svetnika je te dni neki nemški inženir v svoji visoki nemški oliki kar na cesti proglasil slovenskega delavca, ki je spoštljivo pozdravil mimoidočega duhovnika. Vidi se, kako te vrste ljudje iz dna srca čr tijo slovanske duhovnike.
j Hranilnica in posojilnica bo imela v nedeljo, dne 6. sušoa, popoldne, svoj redni letni občni zbor. Člani ao prav posebno vabijo, naj se gotovo udeleže tega zborovanja.
j Velik hajlovec in mož, ki hoče v luterskem templu imeti svojo prvo besedo, je, tako se govori pri nas, jeseniški frizer.
Če je to res, — ne bomo so več brili pri njem.
Idrijske novice.
i častna 51ana. Na izrednem občnem zboru »Katoliške delavske družbe«, drč 21. februaria t 1. sta bila izvoljena za častna člana g. Valentin Traven, trgovec in posestnik in g. I v a n B r u s , o, kr. paznik. G. Valentin Treven in njegova dru žina so se skozi vseh deset let, odkar dru štvo obstoji, marljivo trudili za proBpeh družbe, zlasti ob raznovrstnih veselicah ; in g Ivan Brus je moral kot društven tajnik v dolgi do.bi desetih let marsikatero grenko povžiti, ko so ga nasprotniki srdito napadali po časnikih in ga ovajaii pri predstojnikih. Častno odlikovanje nai bode obema ne samo znak hvaležnosti za njiju trud, ampak tudi spodbuda za nadalnje delovanje v prid društva.
i Iz Idrijske realke. Koncem prvega semestra so bili na idrijski realki sledeči uipehi: V pripiavlialnem tečaju ie dobilo 1. red 26, II. red 15 učencev. V I. razredu je dobil I. red z odliko 1 učenec, I. red je dobilo 29, II. red 14 in III. red 5 učancev. V II. razredu je dobil 1. red z odliko 1 učenec, I. red 28, II. red 16 in III. red 1 učenec. V III razredu je dobil I red z odliko 1 učenec, I. red 18 in II. red 10 uiencev.
i Neposvečeni falotje. 20 febru arja 1904 je »Slov. Narod« počastil idrijske klerikalce s pozdravom »posvečeni falotje«. Ta pridevek lahko ne samo prehvaležno odklonimo, marveč liberalcem, posebno do pisniku »Slov. Naroda« v obraz vržemo to krasno psovko f a 1 o t, pa še ne posvečen. Zakaj da lažete, vemo. Da boste pa tako predrzni, ^kakor ste se pokazali v dop<su »Lspajne Šepetavec«, ne bi pričakovali. S -petavec, da je bil resen županski kandidat že prvi dan! Čemu ste se pa vendar v soboto pred volitvijo sešli v nekdanjih pro štorih čitalnice? Dalje poročate: »Tik pred volitvijo so poslali (klerikalci namreč) nekega mežnarja k tukajšnjemu rudniškemu zdravniku, ki je tudi obč. svetnik, naj gre na pol ure oddaljeno pristavo k neki bolnici, G. doktor je obljubil, da pride po vo litvi in je tako pogazil klerikalcem nedolžno veselje«. Poizvedeli smo na pristavi. Pove dali so nam, da je bil dr. Stverak — to je tisti rudniški zdravnik odbornik — zadnjikrat klican k nagloma oboleli usmiljenki 19 januarja. Pozoeje dr. otveraka na pristavo, sedaj hiralnico, niso več klicali, pač pa je bil potem še parkrat dr. Karllk tam. Volitev župana je bila pa 14. februarja, to rej skoro mesec dni pozneje — in ti nesrečni klerikalci so vendar hoteli Sepetav-čevo zmago zmanjšati a tem, da so klicali dr. Stveraka na pristavo hiralnico, kjer pa o tem nič ne vedo. Olalej ne bomo več govorili o liberalnem »Narodovem« dopisniku, ampak o neposvečenem falotu, dokler ne dokaže, da je bil dr. Stverak 14. februarja res poklican na pristavo.
i Mrlič v zadregi. V nekaterih krajih na deželi je ta navada, da izkopljejo jamo na pokopališču šele tedaj, kadar že mrliča prineso ; pri nas pa zadnji »kvartirček« mrliču že prej pripravijo. .Tako pa ni bilo dne 24. fabruarja — prestopen dan — t. 1., ko so nes'.i krsto z mrličem brez nosil in tudi na pokopališču je morala rajnka še nekoliko potrpeti, da so ji izkopali jamo. Kaj tacega že dolgo ni bilo v Idriji.
i Socialni demokratje — čudni prijatelji delavske organizacije. V Idriji jako lepo posluje krščansko gospodarsko druitvo. Vodijo društvo izključno le delavci. Napsdali so zadrugo dosedaj liberalci, seveda brez uspeha. Pokojni »Jednakoprav-nosti« je bila zlasti pri srcu. Napadi so bili ostudni, toda čudili se nismo nič, saj Iibe ralec ne more biti prijatelj zadružništva. Se daj smo pa storili korak naprej — letošnji računski sklep bode strahovito tudi socialne demokrata, oziroma »našega urednika Kristana". »Naš urednik« poroča v »Napreju«, da je dobil celo kopo pisarn in dopisov. Verjamemo prav radi. Udje krščan skega gespodarskega društva so dobili mesto kope pisem pa 6% dividende, koliko je bo dal Kristan, še ni znano. — Zato je jako pametno, da Kristan svetuje v zadnjem „Napreju", naj „premišljujemo". Mi smo teh misli, ko smo „premišljevali", da je pa3 najpametnejše, ako Kristan pripelje občno kon-sumno društvo kmalu tako daleč, kakor je krščansko gospodarske društvo. Namt sto dolgov prav privoščimo socialnim demo kratom tudi lepo imetje. Sicer pa proučite dotično izjavo, ki jo priobčimo v torek, 1. marca.
i Ljudskošolski iupan. V Idriji so imeli liberalci še pred kratkim jako veliko opraviti z uradniki z Ijudskošolsko izobrazbo. Sedaj so pa sami pokazali, da ljudskošolska izomika veliko velja. Akademično izobrazbo, polakademično, srednješolsko, pripravniško, vse so prezrli, ko so izvolili županom Jožefa Sopetavca, moža z ljudsko • šolsko iz
omiko. Dragotin je imel maturo — pa je padel do podžupanske časti, zmagal ga je eden niemu tako zoprnih »Ijudikoftolakiti".
i Uredniku »Naprej " v pouk. „Naprej" piše: Prosimo odgovora. »Slovenec" pišoč o častnem občanstvu g. Dragotina Lapajneta pravi: „a med temi 14 glasovi je tudi glas njegovega namestnika, namreč glas nemškega Paa, ki ga je nepostavno zastopal." »Slovenec" bi moral povedati tu: zakaj nepostavno in pa protestirati bi moral proti temu. „Slovenčevi" pristaši so v odboru, pa niso ne ene zinili, kaj naj rečemo takemu postopanju in takemu pisarjenju?! Mi prosimo v ti zadevi jasnega odgovora!" Tudi mi prosimo „našega urednika", naj vzame ^ roke občinski red ter pogleda § 22. ki se glasi: »Če se kakega odbornika stol izprazni, naj glavar .... pokliče v odbor tistega namestnika, kateri je imel za odstopnikom največ glasov v tistem volečem razdelku, v katerem je bil odstopnik izvoljen." § 23. pravi: „To, kar odločuje § 22. kako se ima klicati namestnik, naj se dela tudi tačas, kadar bi kateri odbornik zarad (zavoljo) kacega zadržka, dalje časa ne mogel službe opravljali." Ali ni dosti jasno povedano ? Ali je bil Lapajne dalje časa zadržan? Ali se ni še na povabilo k seji sam podpisal, par dni pozneje pa tudi bil zopet v Idriji? Čujemo tudi, da je bil izvoljen prvim namestnikom v II. razredu g. Turk. Ako je res, jeli hepetavec naznanil pri seji, zakaj g. Turka ni?
i Mej dvema ognjema smo torej zopet v Idriji. Všeč nismo liberalcem, pa tudi g. Kristan bi nas rad poručal.
umno, kar piše dr. Tavčar. Meni se že to branje kar studi. Saj morajo duhovniki menda tudi živeti! — Tako jib misli in govori med liberalci sto in sto. A da bi list vrnili, zato nimajo poguma!
m Dvajset kron nagrade je z ozirom na ponudbo, razpisano v »SiOv. Narodu«, prejelo naše uredništvo od odličnega rodoljuba. Nagrada naj sa izplača tistemu, ki najboljše odgovori na tale vprtšania : 1. Kako se strinja dr. Tavčarja snkolska srajca z nemško slovensko zvezo ? 2 Katere so tiste točke, radi katerih je bil znani »prvaK« disciplinarno kaznovan ? 3. Kake zasluge je treba imeti, da se postane nadsvetnik? 4. Koliko so stale toalete na Sokolovi maska-radi ? 5 Koliko se je v predpustu na liberalnih balih pojedlo in popilo za domovino? in C Zakaj je Malovrh najbol.ši slovenski žuroalist ?
Primorske novice.
p Umrl je v Vrbniku v 92. letu starosti Luna Vilez č, brat pokojnega biskupa v Krku in prvaka dr. Dinka, oče nadinže-nerja d'. Matha in obč. načelnika Josipa.
p To je sramota! Mesta c. kr. sodnih kancelistov v Kopru, Motovunu in Poreču so dobili trije, ki ne znajo ne besede hrvaške ali slovenske.
p „Lega" je ustanovila to leto že peto italijansko solo v Istri, in sicer v selu s\. Jakob, v občini 0>or. Občina je zgradila poslopje, »Lega" je milostno prevzela poslopje in imenovala učitelja.
Dnevne novice.
Novice iz kočevskega okraja.
? Kdo nastavlja krajne iol. nadzornike? Sapico, ki je tako temeljito popihala in odpihala z mesta krajmh šolskih nadzornikov župnike in druge znane pristaše ka-toliško-narodne stranke, je povzročila okrožnica p. n. okrajnega šolskega sveta oziroma poročevalca v tej stvari na g. nadučitelj?, v katero se jih vabi naznaniti najsposobnejše osebe, ki bi bile zmožne prevzeti krajno šolsko nadzorništvo. In čisto naravno je, da v očeh naših naprednih nadučiteljev noben duhovnik ni sposoben za tako službo.
? Pritožbo ali prošnjo na ministr stvo mora poslati oče v našem okraju, ki hoče trinajstletnega otroka vceti iz vsakdanje šole in ga dati v ponavljalno. Na Dunaju, kjer nimajo prav nobenega dela, komaj čakajo takih prošenj in pritožb ! ? Študirali bodo stilistične in kaligrafične izdelke kmetske roke in pa občudovali velikansko natančnost in marliivost naše šolske gosposke.
? Vznak jih meče. Nova čudna bolezen se je pojavila v R bnici med liberalc'. Ako liberalec pride iz biše in ugleda duhovnika, vrže ga neka nevidna moč kar vznak nazaj v vežo. Tudi nalezljiva je ta bolezen med liberalci, klerikalcev se pa ne prime.
? Grozno opustofieni so nekateri sadovnjaki vgregorski občini. Ondotna kmetijska podružnica obrnila se je s prošnjo do c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za brezplačno poRlatev različnega mladega drevja. Kadar bodo oškodovanci drevesca dobili, bomo že sporočili.
Jlengiške novice.
m »Dva uboja v kraljestvu kamniškega tehanta" — tako je naslovljena notica v „Slov. Nar." od torka, 23 t. m., ki pravi, da duhovniki vzgajajo ljudi v hinavce in ubijalce. Uboj se je izvršil na plesu na pustni torek. Sedaj pa vprašamo uredništvo »Slov. Nar.«, če ve, kateri list je priporočal plese, je hujskal žuoane, naj nalašč naprav-ljajo plese, ker to škofa in duhovnike jezi. Kdo je torej odgovoren za take poboje ? Sicer pa gotovo ustrežemo z nasvetom, kadar posede gosp. kamniški dekan, po izjavi „Slov. Nar. k svoje kraljestvo, da naj si vzame za prvega miniBtra g. Močnika kot izborno diplomatsko glavo, in, kakor že berači pripovedujejo , najboljšega svojega zaupnika. Portir g. Močniku je že izbran v osebi jar-škega župana Tiča. Finančno ministrstvo naj bi bilo združeno v osebi g. Močnika, ki ima že itak v roki davno znano okrajno posojilnico v Kamniku. Desna roka g. Močniku pa naj bode g. Janko Grašak, kateremu so naj poveri zavarovanje cerkvenih poslopij. Svoje tajne posvete pa naj bi imelo ministrstvo pri hoteherju g. Kendi;s tem bode gotovo ustreženo vsem. Kadar bo začelo ministrstvo poslovati, bomo poročali.
m Na c kr. uradih v Kamniku naj bi bilo poleg navadnega naslova še napis : Donisovalnica »Slov. Naroda«.
m Strogega župana imajo v Jaršah. Drugod! župani pustne šeme prepovedujejo, župan Tič pa jih je šel sam gledat. Čestitamo!
m Kako sodijo liberalci o »Slov. Narodu«. Neka liberalna gospa, ki leto in
dan čita le »Narod« in „N. Freie PresBe" je rekla, ko je prebrala v »Narodu" tisto razpisano nagrado za 20 K: To je ie prene-
V Ljubljani, 27. februarja.
Baron Hein je še vedno dež. predsednik kranjski.
Dr. Tavčar še vedno varuje nemške napise in vozne listke. »Narodna Tiskarna« mu plačuje 4000 K na leto za njegove malo duhovite proizvode v »Narodu«.
Slovensko-nemška zveza rodi čudne sadove. V zadnji seji trgovske in obrtne zbornice se je pokazalo, kdo je pri tej zvezi vedno tepen. Slovenski liberalni člani so ugodili Nemcem s tem, da so glasovali za Nemca Baumgartnerja kot provizo-ričnega predsednika. Nemci so pa v zahvalo zato pri obravnavi o Statutu višje trgovske šole nasprotovali § 3, ki so glasi: »Umi jezik je slovenski. Izjemoma pa, da se kak drugi jezik, ki se poučuje kot obligaten predmet tem temeljiteje priuči, se sme poučevati v tem jeziku in sicer razen pri pouku jezika samega šo pri dveh drugih predmetih«. Združeni odseki so sklenili, da pred-lože ta paragraf v potrjenje. Pred obravnavo tega štatuta je Ciril Pire še priporočal volitev Baumgartnerja, češ, da ne bodo potem Nemci »zgage delali«. Pri obravnavi je pa prišlo potem do čudne »zgage«. Slovenski liberalci so glasovali za Baumgartnerja, Nemci so pa zavrgli predlog, in slovenski liberalci so po večini glasovali tudi ž njimi za premembo tega paragrafa, po katerem učni jezik ni le slovenski, ampak lahko tudi nemški. Sploh vladajo kaj čudne razmere v zbornici vsled te nenaravne zveze. Združeni odseki so priporočili omenjeni statut. Pri obravnavi v zbornici je bila pa večina proti njemu; slovenski jezik je pa branila »klerikalna« manjšina, katera niti v odsekih zastopana ni. „Klerikalni" zbornični svetnik Kregar je torej moral braniti to, kar je prej liberalna večina v združenih odBekih sklenila!
Predsednik trgovske in obrtne zbornice, g. Lenarčič, je pri famozni obravnavi o učnem jeziku v višji trgovski šoli toliko času posredoval med liberalci, da so slovenski liberalci prestopili na nem Sto stran.
Župan Hribar, ki je med Čehi, Rusi in Hrvati navdušen Slovan, sedaj ne utegne Rusiji izraziti simpatij »bele Ljubljane«, ker je moral nenadoma odpotovati v Dalmacijo. Ali se boji, da bi rušil s tako izjavo nemško-slovensko zvezo, ali ima strah pred rumeno hišo ob Tržaški cesti ?
Liberalna večina v deželnem odboru je izjavila, da dežela ne da več zneska za štipendije učencem umetno obrtne strokovne šole v Ljubljani. To je naravnost krivično za ubogo učence. Katoliško-narodna Btranka ja izjavila, da so te stvari izvzete iz obstrukcije. Katoliško-narodna stranka zahteva, da so odslej zvišajo te ljudstvu koristno podpore. °Ugovor-
nest pade torej na liberalno ve i i n o v deželnem odboru. Go-spodja dr. Tavčar, Peter Graaselli in dr. Scht lTer pa vlečejo za tako svoje delo 12 000 kron! Kako dolgo še?
Primanjkljaj v deielni blagajni kranjski se že bliža poldrugemu m i 1 i | o n u kron. Kdo bo ts plačal?
Švedski kralj Oskar II. se je danes
zvtčdr okoli 5. ure 40 minut peljal s posebnim dvornim vlakom skozi Ljubljano v Opatiic.
Že stopajo . . . »Učiteljski Tovariš« je priobčil za liberalne učitelje imeniten pouk, kako postati ljudski govornik. Kajti liberalni učitelji ne čutijo več svojega poklica v tem, da bi otroke učili. To je prenizko zanje! Tako je bilo v »konkordatni dobi«. Njih namen je, svet vladati in odrasle ljudi komandirati. Znto pa »Učiteljski Tovariš« temeljito zaničuje »formalne stopnje« in uči svoje pristaše, kako naj postanejo ljudski govorniki v veliki borbi proti »klerikalnemu zmaju«. Priporoča sledeče: Predavanja naj bodo jasna, govori se naj na izust, pred vsakim govorom se naj med po-slušavce razdeli program, ki naj obsega iz-črpek gcvcra in k predmetu spadajočo literaturo! Z) ljudskega govornika so potrebne razne lastnosti: Biti mora zmožen; ni treba, da je absoluten, ampak glede na poslu-šavoe relativen strokovnjak, pri tem pa vse skozi ugleden, izberen človek. — z^daj pa postaja nevarno! Relativni strokovnjaki in pa k predmeta spadajoča literatura! Zmaja bo zadela kap!
Ali se je bati mobillsacije ? Piše se nam: Vsako leto se ravno ob tem času
—	več ali manj — piše in govori o mobilizaciji. Res je, da imamo letos za to več povoda, ker jekleni parkelj gleda skoro izza vsakega vogla. Ali je pa — vsaj do sedaj
—	kak strah tudi opravičen? Le deloma! V naših vojaških krogih se o kaki mobilizaciji doslej prav ničesar nc čuje, a prav do skrajnega trenotka se tudi ne bo prikrivalo, saj je vendar potreba za resno stvar tudi pred vsem resnih priprav. Teh pa doslej še ni bilo in jih ni! Povod raznim govoricam in vestem, ki so zadnji čas krožile bas pri nas, je popolnoma nedolžnega značaja. Vsako leto v mesecu svečanu in sušcu izdeluje se tako pri vojaških kakor tudi političnih oblastih mobilizacijski načrt. Gotovo je, da mora biti za slučaj vojne vse pripravljeno že ob mirnem času. Določajo se organi, ki skrbe za nujno razglaševanje, preskrbujejo se nujna sredstva itd Tako se je zgodilo tudi pri nas v zadnjem času. Da bi imela n. pr. pogodba z izvoščeki že sedaj kak pomen, je popolnoma neresnično. Vse take pogodbe imajo le obvezen značaj „za slučaj" mobilizacije. Slučajno je ravno letos izdana nova, od prejšnjih nekaj različna i n s t r u k c i j a o mobilizaciji. Navodilo obsega več novih ukrepov, in ker je treba ravno z raznimi trgovci, obrtniki itd. sklepati pogodbe, prišlo je nekaj za širšo javnost nejasnih vesti v svet. Od tod ves strah! Če za grmom za-šumi, ni vselej treba, da je to že medved, ampak čisto nedolžna miška. Tako tudi sedaj lahko še mirnim srcem pričakujemo, da se razvedri vsekakor temno politično ozračje. Vedeti, kaj nam prinese bodočnost, ne moremo, a za sedaj še je vsak strah neopravičen.
Šolske vesti Imenovani so : Naduči-teljem J. K u g a v Nadanjem selu, začasni učitelj v Preski F r. R e p o v š za Tržič, A. S i 1 a v bt. Rupertu za Ajdovec, učiteljica v čadramu E. Lapajne za Senožeče. De-finitivno so nameščeni: K. Hlebec v Pulju, J. Levstik v Zagorju, L. M a r n v Škocijanu, J. Štrekelj na Vrhniki, R. Zupanec v Postojni, Marija F a j d i g a v Doberniču in Julija Jaklič v Besnici. Premeščeni so: Nadučitelj Fr. Delcott iz F<ire v Podrago, A. K r ž e iz Planine v Babino polje, M. P r i m o ž iz Starega brega v Nemško loko, Leopoldina B u k o v i t z iz Koprivnika v Stari log. Upokojeni nad učitelj J. B o z j a je dobil Mahkotovo učit ustanovo. Nova šola je dovoljena v Sembi-jah. Iz Knežaka v Planino je premeščena Julija Kalin, na njeno mesto pride Angela P e t r i č. Sola v Hotederšici je zaradi osepnic zaprta do 3. sušca.
Imenovanje Živinozdravnik Jos K u t-s c b e r a je imenovan okr. živinozdravni-kom za ljubljansko okolic i, oskrbnik ljub Ijanske klavnice gosp. Jos. S t e g u živino-zdravniftkim asistentom.
Podpora poikodovanoem vsled povodnji preteklo jesen se bo vendarle delila. — Znano je, da so imeli mnogi posestniki občin Vič, Dobrova, Polhovgradec in drugi občutno škodo, ki se je po orožnikih konstatirala. Potrebna državna podpora bi bila skoro izostala, da ni v prošlem zasedanju državnega zbora vložil dr. Šusteršič nujnega predloga. Posledica tega je bilo novo poizvedovanje, in tako bodo vsaj oni, ki so imeli največ škode, vendar nekaj — če tudi ne mnogo — dobili.
Novi semljevidi. Glede naročevanja zemljevidov tikajočih se rusko japonske voj ske in balkanskih nemirov opozarjamo na današnji oglas „KstoIiške bukvarne*.'
—	Is St Vida pri Vipavi. Prisiljeno ie bilo liberalno župaustvo odrediti nove to litve obč. odboru, katere se b'do vršile dne 1., 2. in 3. marci. Ves liberalni aparat de luje z v so silo. »Dobravski mož" si hode pate popolnoma zbrusil, neč in dan hodi okoli volilcev ter jim vse obljub', samo da jih prid bi; kriči pa take, da je že ves za-grlen. Tudi županstvo se zlorablja v agita-cijske namene, toda o tem se bomo že resno pogovorili po volitvi. Vina imajo liberalci pa toliko na razpolago v St. Vidu in L -zioah, da si lahko »potrebni" volilci \sik čas gasijo s»ojo žejo in tudi svojo vest. Sram bodi vsacega, ki s j da zapeljati v liberalni tabor z vinom. Po občini je splošno prepričanje, da je dosedanja večir a odbora nezmožna in tudi nima resne vol|e, da bi skrbela za občni b'agor, s cer bi si iz svoje srede ne bila izvolila anaifibeta županom To so največkrat dokazali s tem, ker niso nikdar vpoštevali in uvaževali splošnih želj večine občanov. Gozdnega gospodarstva niso nikakor hoteli dati z rok, dasiravno je bil že pred 3 leti voljen pravilno nov gospodarski odsek. Držijo se tega, kakor klop liske. Vse druge občine so s* potrudile ustreči žel ji gozdnh upravičencev zaradi nadrobne raz^e be, samo šentviška je ovirala akcijo. Žil. da se tudi na široko govori, da je v šentviški občini največji nered — in to ne brez vzroka, kajti fie celo občinski računi, pobotnice in nakaznice niso v tistem redu, kakor bi morale biti take važne lis-tme; ia vendar jih odobri \eJina odbora. Tudi neki liberalni pomožni učitelj tam neki na Dolenjskem se je čuti poklicanega, priti šentviškim liberalcem na pomoč. Ta vzgojitelj mladine pa bo imel priliko pred sodiščem se zagovarjat, zato se d*ries ž njim ne bavimo. Šentviški volilci! S :daj je čas, da se znebite onih mož in njihove dtranke, katero ste vedno grajali in obsojali, onih mož, ki pred volitvami vse obljubijo, a ne storijo, kar bi bilo v splošni blagor. Vol te take može, ki vam s:c>r pred volitvijo ne obljubujejo kakor liberalci, a imajo razum in voljo. Volite može katoliškega mišljenja in delavne, kateri se bodo potrudili za občni prid. Zdaj je čas za preobrat v ebčioskem zastopstvu, da se znebimo liberalnega iarma in ne bomo pozneje zopet tarnali, ker po toJi zvoniti nič ne pomaea. Pridite vsi določeni dan na volišče! Nobeden naših fo-mišljenikov naj ne drži križem rok za pečjo. Lo pogumno na volišče!
—	Hrvaške novice. Kmečki upori na Hrvaškem. V Podravini, v belovarskem okraju, so bili pred dnevi veliki izgredi, zoper katere so nastopili orožniki. Poročali smo že, da so bili v Pito-m a č i trije kmetje ubiti, kjer je narod na padel občinski urad. Vlada pravi, da so nastali izgredi na doslej nepojasnjen način, da je bilo ljudstvo zapeljano od fanatičnih" ljudij, ki so hoteli dobiti „Gruntovne knjige zemljištmh zajednic". Opozicijonalni listi pa pišejo, da je narod v mnogih krajih neza dovoljen z občinsko upravo in da se pritožuje na postopanje občinskih uradnikov v beiovarski županiji. —Ban P e j a č e v i č pri cesarju. Dne 25. je bil hrvaški ban vsprejet od cesarja v avdijenci. Zahvalil se mu je za sočuvstvo tekom svoje bolezni. — Ženo umoril. Pri Bmja luki, v vasi Dobrinja, je kmet Jankovid ponoči zadavil svojo ženo, s katero je živel v razporu, in truplo nato obesil. ILtel je na ta način svoj umor zakriti, a gosposka mu je prišla na sled.
—	Vojaiko podporno druitvo za ljubljansko okolico snujejo na Ježici.
—	Is blejskega kota. Železnična zgradba nam je poleg drugih dobrot prinesla tudi mnogo — koza. Vse jih pase, mlado in staro, vsaj po dve ali tri. C. kr. okr. glavarstvo je namreč ukazalo, da si mora prebivalstvo ob železnični progi dati koze staviti. Od hiše do hiše hodi komisija, namreč g. okrožni zdravnik in občinski zastopnik. Seveda ljudje se ustavljajo, ker zaradi železnice nočejo pasti — kozlov in
kozličev. Čudno, da ta strogi ukaz ne velja tudi za Blejce. Kaj pa, če makedonske koze pridejo tudi na blejsko pašo? — Delo pri železnici kaj hitro napreduje. Vrtajo predore in pripravljajo kamen. Streljajo pa tako, kakor Rusi in Japonci. Lani je Blejce motilo, ko so za cerkev streljali kamen. Kaj pa sedaj, ko se stresa celo slavni Babji zob? Na južni strani Osojnice je veliko skladišče dinamita. Gorje nam, če se kaj zgodi; Osojnica bi mogla biti drugi Mont Pelče. — Blejski dopisnik „Gorenjčev" se je zopet oglasil. Možic kaže, da mu diše — klobase. Svetujemo mu, da poroča o imenitni ključavnici, katero je preteklo nedeljo obč. sluga Jakec slovesno dejal na usta enemu njegovih prijateljev, ki je preveč klobasal, pa premalo dokazal. To bi bilo jako zanimivo za vse. Ali ne, gospod klo-basar?
—	Predavanje. Izobraževalno društvo »Kranj« v Kranju ima jutri, v nedeljo, 28. t. m., v svoji dvorani na »Novi pošti« predavanje za člane in prijatelje društva Predaval bo g. kanonik Sušnik o mornarici (oklopnicah, križaricah, torpedih itd.) Ker je snov že Bama na sebi, z ozirom na rusko-japonsko vojsko pa še posebno za nimiva in gospod predavatelj znan kot stro kovnjak, nadejati se je obilne udeležbe.
—	Stavka v Podgorl je končana. Iemed odpuščenih delavcev so spreieli nazaj vse, razen štirih. — V papirnici je zopet redno d*'o.
—	Tatvina V noči od torka na sredo so tatje iz župne cerkve v Kokri ukradli dva keliha in monstranco, v vrednosti 600 do 700 K. I l pušice so tatje odnesli 20 do 30 K. U'"mili so zakristijska vrata.
—	Umrla je danes v Raihenburgu tr žanka Ana Krban katera je darovala svoje posestvo cerkveni stavbeni družbi za sta-višče nove župnijske cerkve .Marija Lur ška". Vrh tegn i« darovala za veliki zvon bodoče cerkve 6000 K. N. v m. p.
—	Planinske vesti. Vodnikovo kočo na Veletnpolju je minolo leto obiskalo 141 oseb. 130 moških in 11 dam; Orožnovo kočo na (Jrm ^rsti pa 62 moških in 12 dam.
—	Uboj. V Tunjicah pri K mniku so se stepli fantje. Fr. Lnpušak ie udaril Andr Nograška po glavi, da je ta umrl vsled rane
Ljubljanske novice.
Sestanek Leonove družbe. Prihodnjo sredo, dne 2. marca, bo predaval g. prof dr. Jan. Ev. Krek o italijanski pesnici A d d a N e g r i ter več njenih proizvodov podal tuli v slovenskem prevodu. Ta pesnica, ljudska učiteljica, vzbudila je občno pozornost zlasti s tem, da nam podaje popolnoma nove probleme v krepki, mar-kantni obliki. Predavanje obeta biti gotovo velezanimivo
Slovensko katoliško delavsko društvo
ima jutri ob polu 10. uri dopuiudae v Še-lenburgovih ulicah št. 6, II. nadstr., občni zbor v zvezi z društvenim shodom. Ker praznuje društvo letos svojo lOletnico, je dolžnost vseh udov udeležiti se občnega zbora in »g tirati za pristop v to društvo.
Krščansko-socialna zveza priredi pri hodnji torek, 1 marca, v društvenih pro štorih (Selenburgove ulice št. 6 II. nadstr.) zopet javno predavanje. Predaval bode g dr. Žitnik o rusko-japon ski vojski. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Nesreča. J. Anžič, prostak pri topni čarskem polku štev 7, je včeraj zvečer na Dunajski cesti padel a tovornega voza in se na glavi, na rokah in na nogah hudo po bil. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico.— Tesar Anton L^ben, 66 let stir, iz Bizovika, ie v gozdu padel in si izvinil desno roko ter se težko poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico.
V Ameriko se je včeraj odpeljalo 5 Slo vencev in 164 Ogrov.
Iz Amerika je došlo včeraj v Ljubljano 25 oseb.
Zdravstveni napredek. Ljubljana, ki spada med moderno urejena mesta, se ponaša zopet z zdravstvenim napredkom. Avtomatno reklamno podjetje F. N u Č i č, Ljubljana. Privoz št. 3 Prule, ie postavilo v mnogih javnih prostorih na Kranjskem patentovane varstvene avtomate za kloset-papir. Ta naprava bo občinstvu gotovo ugajala in se mora iz zdravstvenega stališča najtopleje priporočati. S temi avtomati je združeno inseriranje, ka terega so se že poslužile mnoge tvrdke. Canjene bralce opozarjamo na današnji in serat
Predavanje o boleznih na živcih dr. Baumgartnerja bo jutri ob 5. uri popoldne v ^Mestnem dimu".
Pevsko društvo »Slavec* ima danes zvečer ob pol 9. uri občni zbor pri »Zlati ribi«.
Društvo poštnih uradnikov je imelo v torek občni zbor. Diuštvo šteje 62 ljub Ijanskih in 14 vnanjih članov. V odbor so bili voljeni gg.: Buturac, P o d g o r -nik, Mayer, Sirnik, bemrov in D u I a n s k y ; kot namestniki: Jenko, Vernik in C z e r n i o h.
200 laikih delavcev se .je včeraj peljalo skozi L ubiiano na Duuaj.
70 Makedoncev se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo k zgradbi železnice v Hruftioi.
Književnost in umetnost.
*	Repertoir slovenskega gledališča Jutri poooldne ob 3. u«-i -Legijo-n a r j i «. — Zvečer ob pol 8 uri » A f r i-č a n k a «. — V torek »Vstajenje«, — v četrtek »Cigan baron«. — Z jnanie goste opozarjamo, da «e „Afri-č a n k a " poje jutri zadnjič v sezoni, ker ae mora orkestralni materijal vrniti. — Na izražene želje, sporočene društvenemu odboru, se bo ozirala intendanca kolikor možno.
*	Musica saera. V nedeljo. 28 febr., v stilni c>rfcvi velika maša ob 10 uri: Koralna miša: graduale in traktus »Tnbuja-tiones«, zl Aat. Foerster, efertorij »Medi-tabor« dr. Frano Witt; po povzdigovanji »O salutaris hnstia« zl. opat Vr>(?ler.
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Petrograd, 27. februarja. General Pflug je brzojavil o bitki: 25. t. m. se je približala od Daljnjega japonska eskadra pred Port Artur ter začela streljati na ruske ladje „Bajana", „As-kold" in „Novik". Čez pol ure je eskadra odplula. Štiri japonske križa-rice so v zalivu „Golubineja" streljale na rusko torpedovko in na obrežje, nato so se umaknile. Rusov j t. eden mrtev. Dne 24. t. m. zjutraj se je pri Vladivostoku prikazalo 10 japonskih ladij. „Askold" se ni potopil.
Tokio, 27. februarja. Japonski poslanik v Soulu je naprosil korejsko vlado, naj francoskemu poslaniku vrne njegove listine in mu d 4 potni list.
Petrograd, 27. febr. Pri Port Arturju se je ob koncu pokazalo, daje japonsko brodovje slabo manevriralo. Pri obračanju so prišle japonske ladje tako blizo, da se je dobro poznalo, kako so ruske kroglje udarjale v gnečo. Pri utrdbi Bislivol na suho vržena japonska ladja je ena od japonskih napadalk na Port Artur.
ltim, 27. febr. Papež je dal na Rusko odpotujočemu don J a i m e s - u Bour bonskemu lastnoročno pismo do ruskega carja.
Port Artur, 27. febr. Ruski boj v noči od 24. do 25. t. m. je bil jako uspešen. Japonci so imeli od ruskih krogelj precejšnje škode. Poleg tega je tudi na eni japonski torpedovki počil kotel.
Pariz, 27. februarja. Iz Petrograda: Car je dovolil princu Aleksandru Oldenburškemu, da je osnoval posebno četo 1500 izbranih konjenikov. Princ je dal za vojsko en milijon rubljev.
Tokio, 27. febr. Reuterjevo poročilo: Japonska in Koreja sta 22. t. m. podpisali zvezo. Japonci so Koreji obljubili neodvisnost in pomoč pri reformah, Koreja pa Japoncem podporo v vojski. Korejska vlada je že sklenila, da da Japoncem tudi vojaško pomoč.
Berolin, 27. febr. Iz Yokohame se poroča: Ruske in japonske čete so prišle že v dotiko pri Sukšuanu in pri Andžu. Brez boja so se ločili. Pričakuje se v najkrajšem času bitka.
London, 27. febr. Rusi so ostro kaznovali prebivalstvo ob reki Sungari. Kdor je pomagal Japoncem, je bil ustreljen.
Port Artur, 27. febr. Aleksejev je 22. t. m. prišel v Port Artur.
London, 25. febr. Po sedemnajst-dnevni vožnji je dospel prvi vlak sibirske železnice iz Daljnega v Moskvo. Pripeljal je čez 400 ženskih in 600 otrok, ^ ki so zbežali iz Port Arturja. Pri vožnji čez Bajkalsko jezero sta dva otroka umrla vsled mraza in gneče. Vsak dan so potniki srečali do 30 z
vojaki napolnjenih vlakov. Bili so večinoma rezervisti, mnogi še brez uniform. Promet na železnici se je vršil redno.
London, 27. febr. Dopisnik „Daily Telegrapha" poroča o transportu ja ponskih čet: Od začetka vojske je iz Yokohame odplulo 40 parnikov polnih vojakov, ki so se vrnili večinoma prazni, da vzamejo na krov novega vojaštva. Več transportnih parnikov z vojaki je odplulo tudi iz Hirošime. Velikanske množice se vozijo po železnici iz vseh kraje? Japonske v ti pristanišči.
Dunaj, 27. febr. „Reuterjevo" po ročilo: Poskus admirala Togo dne 24. t. m., da bi zaprl pristanišče pri Port Arturju, je bil brez Človeških žrtev. Ladje, ki so bile naložene s kamenjem in so se potopile, niso bile dosti vredne. Rusi so jih potopili preden so prišle do določenega kraja, kjer naj bi zaprle izhod ruskemu brodovju. Rušilec torpedov se ni potopil (?)
Petrograd, 27. febr. Med grofom Lambsdorfforn in Wittejem je popolno soglasje glede vojske.
London, 27. februarja. Izkrcanje japonskih čet v Posjetskem zalivu se potrjuje.
S8eul, 27. febr. ..Reuterjevo" poročilo: Korejska vlada je sklenila, da njena armada pomaga Japoncem.
Dunaj, 27. febr. Po raznih poročilih Japonci v Šanghaju in Nagasakiju vkrcavajo vojake, ki naj bi udrli v Mandžurijo pri Daljnem.
Dunaj, 27. februarja. Pred sklepom avstrijske delegacije je odgovarjal še vojni minister Pittreich na interpelacijo delegata dr. Šusteršiča glede izenačenja računskih podčastnikov s frontnimi podčastniki. Minister je rekel, da vlada zdaj temeljito proučuje to vprašanje. Pri obravnavah se obe vladi dogovarjata o signaliziranju podčastniških služb in se ne bodo uvajale razlike posameznih kategorij.
Zagreb, 27. februarja. Mestni zastop je sklenil, da pri ogrski hipotečni banki najame posojila 8,768.000 kron. Opozicija je ugovarjala, češ, da se s tem škodi mestu.
Berolin, 27. febr. Konference o reformi makedonske žandarmerije so prenehale, ker se niso mogli zastopniki držav zediniti glede razdelitve. Vsa stvar se je izročila zopet posameznim kabinetom.
Zofija, 27. februarja. Na povod kneza Ferdinanda se je osnoval odbor za pomoč ranjenim ruskim vojakom pod predsedstvom ministra Petrova.
po sklepu lista.
Dunaj, 27. febr. zveza" registrirana.
„Zadružna
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi \ vsaki prodajalni in pekarni. TI piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S H. Škerl. Sv. Ivan pri Tratil.
Tir mi 2f1 tekoea- T P°'jubni boji, je najboljše jn najpripravnejše sredstvo za po-zlačenje in bronzlranje vsakovrstnih p edmctov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronzni pra-iek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBKRL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—4
MeteorologIČno porodilo.
Višina nad morjem 3(6-2 m, srednji »ra«ni tlak 736 0 mm
Cm opa-zoranja
Stanj« barometra. T nun.
T«mp«. »tura
P« C*Mje
Vetroil.
Nebo
SbToT
| 736'6 | —1*0 | sr. vzh. | obl.
II a
00
27| Jjuti. I 737 2 I — 21 I sr. jvzb. I ,
|8.t>opol.| 737-0 | -0-2 | sl. szah. | Srednja včerajšnja temperatura —0 21, normale 0 9*
Zahvala za darila
prostovoljnemu gasilnemu društvo r Ljubnem.
Gospodje posestniki iz Ljubnega in Po-savc: Jožef Pičman 10 K, Tomo Pavšler,
Kranj, 10 K, Luka Tavčar 6 K Anton P*z-dič 10 K Janez Zutančič 4 K Valer tn Toman 5 K Anton Brida 1 K, Janei Smen 1 K, Peter F.jlar 2 K I an Groš-l 10 v, Janez Markove 1 K, Jrnez B »hinc 4 K, Ja nez Kot*>iančič 1 K, Ivm Vidio 10 K, Lan Papler 5 K, J ž> f Pogačn'k 5 K Ivan M*r-bovič 8 K, Matevž Skala 1 K, Franc Mariun 5 K, A'o|Z F jfir 8 K, Ignu, Kokalj 5 K, Lan Praprot t k 5 K, Andre) F.rrtor« 2 K PeU»r T^ran 2 K, Lovrtnc S >iar 2 K. lv0n Sk-fil 40 v. Ivan Ro*h 2 K, I/ari K-kal) l K, J*«ob Perkn 1 K, J Zef P-aprotntk 2 K, Franc Pogačmk 5 K, J žtf P->sj4k 2 K, Frano P enter« 1 K, Anlrej Pavlin 4 K, Anton Koc jenčiO straž moj-iter v pc>*'ju 5 K, Vulf nt n Pogičnik 20 v, Alton R.»z-mr.n 5 K Jožtf K'ist/.n 20 v, M ba"l S u »r 1 K. Fr. St»l«r 25 v, Peter M*rčun 1 K, J zA B>čt k 30 v, E ivard MirnoSeb, uM ij K K 1 an Pr*«tri iS K, Ivan Mvr-i.-ij 3 K. A >ti n Krivic 1 K. J met Kocij-nch I K, Jož* f K'kali 1 K Vale n 11 W dio l K, Linait M k"nik 1 K, Ludvik Ndgro 1 K 20 v, VincfM c MoAnik 1 K, Valer.tm M rkeii 2 K, Val. M 1,6' 1 K, l an Pogačnik 20 v, A,it m M hoiifl 8 K Ant Pire l K, Mh-u-1 T«*č*r
3	K Ivan Ravnik 1 K, Jare'. J*r«hr 2 K, J .ž. f Hu-žič 1 K, Mat «vž Vovk 4 K, Franc Fajftr 4 K, Lan R nt 40 v č.	Jtn»-z Teran 4 K, J žef D :v 10 K, I.< n Sa.r-ič 5 kron.
Gospe: Kristina Praprotnik 1 K, Neža Eberl 2 K, Marija Langus 2 K, Marija Šolar
1	K, Barbara Markove 1 K, Rozalija Cvenkel 14 K, Marija Ambrožič 20 K, Rozalija Hkavc
2	K, Ivana Rozman 60 v., Marija Krivic
1	K, Marija Mokorel 1 K, Jera Praprotnik
2	K, Marija Ravnik 50 v., Frančiška Pavlin 2 K, Margareta Ambrožič 4 K, Jožefa Pezdič 1 K.
Gospodične: Katarina in Mica Fajfar
4	K, Marija Megušar 2 K, Katarina in Marija Čebavs 6 K, Marjana Dacar 40 v., Antonija Štular 25 v, Rozalija Widic 2 K, Ivanka Ravnik 1 K, Jožefa C^bavs 50 v., Franica Ravnik 1 K, Micka Praprotnik 40 v.
Cenjeni darovalci pokazali so s tem pravo ljubezen do bližnjega, ker so s tem darovali društvu, katerega namen jo, pomagati vedno svojemu bližnjemu v nesreči požara, bodisi prijatelju ali sovražniku.
Društvo pa izreka s tem najiskrenejšo zahvalo vsem darovalcem, ter hoče tudi storiti svojo dolžnost, in bode služilo vedno le po svojem geslu „Bogu v čast in bližnjemu v pomoč".
Za prostov. gasilno društvo v Ljubnem.
3ii i-i	Odbor.
jmh JLJZIJM >Xi IZI jZa JLu	J/L Jt JJL
Medicinalni konjak
1393
50-16
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis k Stock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5 —
'/, „ » 2 60
Dobiva se v vseh bolj šili trgoviuuli.
Podpisani smatra za svojo sveto doltnost, ua tein mestu izrefii najsr čnejšo zahvalo za vse izkazano sočutje |'|| povodom bolezni in smrti njegove nepozabne sestre
Zofije /ftešiček
Zlasti se zahvaljuje vsem preč. gg. duh sobratom, mnogoštevilnim p. n. uradnikom, sl. vodstvu utrc.kvistične šole v Brežicah, velecerjenim brežiškim damam, dekletom Marijine družbe in vsem znancem, ki so od blizu in od daleS prihiteli, da so se mnogo-brojno uieležili njenega pogreba Istotako Jiodi izrečena najsrčnejša zahvala sl. ^Čitalnici' v Brežicah in raznim p. n. rodbinam za prekrasne vence in cvetlice, kakor tudi vsem, ki so osebno ali pismeDO izrazili svoje sožalje.
Bog- poplačaj vso ljubezen po izreku Zveličarjevem: .Karkoli ste mojim najmanjšim bratom storili, ste meni storili."
Brežice, dne 25. februarja 1904.
Jos. Mešiček
mestni župnik.
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerje\ o
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijani.
'i.l

Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Slov. zemljevid bojišča rusko-japonske vojske.
Cena 20 vin., po pošti 23 vin.
Freytags Karte des Russisch= Japanischen Kriegschauplatzes
(z berilom, statističnimi podatki itd.) Cena 36 vin., po pošti 40 vin.
Neue Kriegskarte von Ost-Asien.
Mit Begleitworten: Ost-Asien vom politiseh - militiirischen Standpunkte. Bearbeitet von P. Langhaus. (Raz-delba ruskih in japonskih čet, ter smer njih gibanja, kakor tudi stališče vojnih ladij je rudeče zaznamovano.) Cena K 120, po pošti K 130.
Karte von Makedonien, Altserbien und Albanien.
Mit kartographischen, historisehen und statistisehen Beilagen zum Ver-stiindnisse der Makedonischen Frage. Bearbeitet von dr. Kari Peucker. Cena K 1'80, po pošti K 190.
Zadnja dva zemljevida sta vsled posebne natančnosti in vsestranskih {»odatlcov velike važnosti. P. n. naročevalci, ki nimajo pri nas odprtega računa, naj blagovolijo z naročilom vred denar doposlati, ker bi jim glede na mali znesek povzročilo povzetje prevelike stroške.
Dunajska borza
dni 26. februarja.
Skupni državni dolg v notah.....99*20
Skupni državni dolg v srebro.....99 20
Avstrijska zlata renta 4%......117 80
Avstrijska kronska renta 4 %..... 99 49
Avstrijska inv. renta 3l/t%......91-35
Ogrska zlata renta 4%.......116-—
Ogrska kronska renta 4%......97'10
Ogrska inv renta 3';,% ...... 88 85
Avstro-ogrske bančne delnice.....15 99
Kreditne delnice ... .....633 —
London vista......................240 36
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-27'/t
20 mark............23-47
20 frankov...........19 lol/.
Italijanski bankovci........ 94 20
C. kr. cekini...........H3H
Vabilo
na
IX. redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Horjulu«
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 6. marca 1904 ob 8. url zjutraj v društveni pisarni v Horjulu št. 94.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in računskih pregled-
nikov.
2.	Predložitev in potrjenje računa za 1. 1903.
3.	Volitev načelstva in računskih pregled-
nikov.
4.	Prememba pravil.
5.	Razni nasveti in predlogi.
K obilni udeležbi vabi
337 i-i	odbor.
Vabilo
na
8. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Zatičini
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bode vršil
v nedeljo, dne 13. marca 1904, ob 3. uri popoldne
v Št. Vidu štev. 2.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje rac. zaključka za leto 1903.
3.	Volitev načelstva, računskega pregledo-
valca in njegovega namestnika.
4.	Slučajnosti.
Načelstvo.
V slučaju, da bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode čez pol ure na istem kraju in istim vsporedom drugi, ki bo sklepal brez ozira na število članov.	321 1—1
Prodajalka
stara nad 30 let, čvrstega zdravja in zmožna vložiti varščino po dogovoru, se sprejme pri
I. ljubljanskem delavsk. konsumnem
društvu, Kongresni trg št. 2 (Zvezda). Oglasiti se je pri društvenem načelništvu v društvenih prostorih ob nedeljah od 10. de 12. ure dopoldne ali od 6. do 8. ure zvečer, o delavnikih pa od pol 7. do 8. ure zvečer"!
320 1-1
Razglas
328 1-1
V konkurzno maso Oroslava Fugine v Črnem vrhu spadajoči zalogi mešanega blaga v glavni trgovini v Črnem vrhu št. 9 in v podružnici v Godoviču št. 4 se prodasta vsaka *zase povprek ponudbenim potom. Konkurzna masa ne prevzame nobenega jamstva za kakovost in množino blaga niti za morebitne nedostatke v inventurnem zapisniku, ki je na vpogled pri upravniku konkurzne mase.
Po izločitvi nekaterih že prodanih predmetov in pod zap. št. 708 inventiranega soda znaša cenilna vrednost blaga v Črnem vrhu 4897 K 09 h in blaga v Godoviču 1964 K 19 h.
Ponudbe je vlagati pri podpisanem upravniku konkurzne mase do vštetega dne 5. marca 1904 in je vsaki ponudbi priložiti 10% cenilne vrednosti tiste zaloge, na katero se reflektuje, kot varščino.
Odbor upnikov si pridržuje pravico, v petih dneh po preteku ponudbenega roka ponudbe sprejeti ali odkloniti in je do tedaj vsak ponudnik vezan na svojo ponudbo. Tisti ponudnik, čegar ponudbo odbor sprejme, ima v 8 dneh računši od dne, ko prejme obvestilo, kupnino na roke konkurznega upravnika plačati in blago prevzeti, ker sicer njegova varščina zapade na korist konkurzni masi.
, Blago se sme pregledati v četrtek dne 3. marca 1904 od 10. do 12. ure dopoldne v Črnem vrhu in od 3. do 5. ure v Godoviču.
Konkurzne mase oskrbnik: Dr. Fran Horvat, c. kr. notar v Idriji.
Prodaja
po
Izvirnih
tovarniških cenah
glasom razpoloženega tovarniškega cenika
Glavna zaloga
pri
Fr.
trgovina z mešanim b'agom Hovomesfo.
saka res praktična gospodinja
ki ne presoja dobrote posode iz emajla do njeni lični zunanjosti in barvi
ampak edino le po merodajni trpežnosti v rabi in nizki ceni
:i26 b—1	kupuje dandanes le sivo emajllrano
secesij. emajl-kuhinjsko posodo
komanditne družbe P. WESTEN, Sopronl - Lljetfalu.
Glavna zaloga
pri
Fr.
trgovina z mešanim blagom
Novomesto.
Prodaja
po
izvirnih
tovarniških cenah
glasom razpoloženega tovarniške ga cenika.
Vzprejme $e tol^cj
pejjten mladenič
Kct ccrl<cyniKou pcrr)ogač
zmožen cerkveniškib opravil. Plača 200 K na leto, prosto stanovanje in hrana v vso oskrbo; tudi postranski zaslužek. Ponudbe 336 l — l	pod
Peter Medic
Ljubljana. Dunajska cesta 46.
Kovačnica
prostorna, oskrbljena z vsemi potrebščinami za t r i delavske moči ob deželni cesti na Krki, kjer je velik promet, torej vedno dovolj dela, se	301 3-3
takoj odda. 12S
Več se poizve pri gospodu Rebolju, trgovcu na Krki, Dolenjsko.
V najem se da
hiša z gospodarskim poslopjem
lastnina pok. Frana N o s a n a v Gotenici v kočevskem okraju, v kateri se je veliko let izvrševal strojarski obrt. Vse je v v dobrem stanju in se odda le vsled smrti lastnika pod ugodnimi pogoji. V okolici ni nobenega enakega obrta. — Več se poizve pri g. Antonu K 1 u n u, trgovcu v Dolenji vasi pri Ribnici.	300 3—1
Prodajalka,
ki zna šivati, želi stopiti v
.,--prodajalnico. =
Pisma naj se pošiljajo na upravništvo .Slovenca".	340 1
Restavracija
pri „zlati ribi"
lastnica Marija Rozman.
Dobro znana restavracija pri „zlati ribi" vhod iz Ribje ulice in Spitalsk ulice priporoča izborna vina iz Dolenjske, Istre in Štajerske.
Vsak dan večkrat sveže priznano dobro puntigamsko marčno pivo.
Na razpolago imam vedno sveža gorka in mrzla jedila za zajtrk, opoldan in zvečer.
Marija Rozman
331 8—1	restavraterka.
Izurjena
ir kuharica
iell nastopiti službo v kakem župnišča. Prevzame lahko celo gospodinjstvo. Naslov pov6 upravništvo »Slovenca«.	308 2—2
M. ŽARGI
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 2
Velika izbera za krojače in šivilje raznega lišpa, dalje največja izber kravat, ovratnikov, srajc, klobukov, modercevitd., vsakovrstnega moškega in ženskega perila po najnižji ceni.
329 3—1
r
H
Karol Zupančič
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko
Izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in pletene s strojem po uzorelli, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presejunje gramoza in peska — Izdeluje in ima veliko zalogo medene, pucinjene I11 železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Ceniki na zahtevanje brezplačno.
H
226 12-3
-o
o
cb
1 Tovarna za kruh in drugo pecivo
Domači kruh!
<
C0
tu <
-1
oo
CD
cr
tu
Ljubljana
J. J. KANTZ
Ljubljana
Razpošilja se vsak rian po posM jn kot brzovozno blago.
Odvetnik dr. Josip Karlovšek
naznanja s tem
da je otvoril dne 23. svečana 1904.
svojo odvetniško pisarno v Celji
Rotovška ulica št. 12, v hiši tik nemške cerkve.
V Celji, dne 25. februarja 1904.
334 2-1

m


Higienična novost! pafentovano v vseh kulturnih državah!
Klozetni podložni papir.
Največja snažnost. Varstvo proti infekciji pri porabi klozeta. Zdravniško vsestransko priporočano.
—j?Vzorci in cenik na razpolago. =====
Gospodje hotelirji, re.stavraterji in kavarnarji imajo pri porabi naših patentiranih avtomatov velik materijalni dobiček.
Na tozadevna vprašanja daje radovoljno pojasnila tvrdka Bell-mond &. Co., Punal V., Šchonbrunnerstrasse 66, in
F. NUČIČ, Ljubljana, Privoz 3, Prule
I. kranjsko podjetje za razširjanje oznanil in prodaja patentovanega klosetnega papirja potom avtomatov.
Klozetni avtomati so na nastopnih krajih v rabi: V Ljubljani: Hote! pri Južnem kolodvoru, hote1 pri Llovdu, hotel pri Slonu, hotel Struke/. Restavracije: Kenda (Narodni dom), Vospernik (Puntigamska pivnica), Rasberger (G Auer), pri Roži, Židovske ulice, Avguštin Zajec, K: m ska cesta 24. Kavarne: Avstrija, Evropa, Kasino, Narodna kavarna, Valvasor. Na deželi: Kočevje: hotel pri Pošti. Ribnica: hotel Arko. Sava - Jesenice: v kantini industrijske družbe.	335 3~1
Službo
išče 35 letna vdova, vešča v vseh strokah gospodinjstva, ki je lahko vodi tudi popolno samostojno. Gre lahko tudi na deželo. Naslov: M. P. poste restante.
Zalog ob j. žel. 312 2-1
Sprejmem
takoj dobro izurjenega in vestnega
specerisfa
v svojo trgovino.
Vendeiin I. J. Stare Ribnica
335 3-1

Iz proste roke prodam takoj pod zelo ugodnimi pogoji
lično hišo
v Jenkovih ulicah in anonadstropno
mizarsko delavnico,
katera se lahko priredi za stanovanja. Zraven je maihen vrt in dvorišče.	324 5—2
Natančneje se poizve pri lastniku Simonu Praprotniku, mizarskemu mojstru v L uDhani, Jenkove ulice žt. 7.
OOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Služba organista
■e razpisuje do 10. marca t. 1. in se lahko takoj^ nastopi v Dobrepoljah. Letno plačilo okoti 500 K brez stanovanja.
Župni urad Dobrepolje.
322 3-1
Cena mesa pri D. M. v Polji.
Cenjeni odjemalci!
Podpisani mesarji vam naznanimo, da bo cena mesa poskočila vsled velike draginje goveje živine. Znano vam je, da se je po drugih kronovinali v mestih in na deželi živina podražila in vsled tega tudi meso. — Cena se zviša s 1. marcem letos in bo naslednja:
„hlam" in prvo meso kgr. 1K 04 v zadnji del mesa „ 1 „ 12 v
Podpisani mesarji: 305 3-3 Andrej Dimnik Jakob Dimnik Janez Bencina Franc Resmars
D. M. Polje, dne 24. febr. 1904.
Duhovnik v Istri
išče nad 30 let staro
B
Več po\6 iz prijaznosti uredništvo -Slo-
venci".
318 3-2
Slovito, temnorudeče, izborno, sladko, močno, zajamčeno pristno
332 6-1
dalmatinsko črno vino
se dobiva edino le pri podpisani zalogi vina na debelo za ceno 48 vin. liter. SKŽT Vzorci se pošiljajo franko, ako
-m
se vpošlje 20 vin. v znamkah.
R. Maiti,™Koper, Istra.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCIOOO
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in ri~ X salnega orodja v Ljubljani M
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52-9	Filljalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.

rarr------rr.atnu
f -.s e n u r 2-
Hn
HERBABNY-jev j podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 34™let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, po manjšuje pot, daje slaat do jedi, pospešuje probavljanje in redilnost, telo Jačl in krepi
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njena, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenloi 1 gld. 26 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 kr. =» 40 b več za zavijanje.
Svarilni PreJ »z Jeiki pod
AMMS] J,alllu' enakim ali podobnim imenom, ki pa ao po sestavi in po učinku vsa Oj! različna posnemanja naših 0] izvirnih preparatov že 34 D] let obstoječega podfosfor-
MMPS s^TS^m
toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno -železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradno vpisano varstveno zoamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VH./l, EalBeratrasae 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. l3ž 20—11 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlilger, G Piccoli, U. pl. Trnk(jczy, J. Mayr; Celje: 0. Schvvarzl & Co., M. Hauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schit dler, Ant. Mizzan; Brežc: G. Elsasser dediči; Sovodenj: F Kordon :Celovec : P. Hauser & .1 Pichler, P. Birn-hacher vdova. J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil linger; Št. Vid A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl. Leiteuburg, PtPrendiui, dediči M. Kavasini; Beljak; Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika ;VelikoveC: J.Jobst, Volšperk: J. Huth
pojasnilo!
Vsostransko priznane Anker-reraontolr nre, sluteni
lioakopf, ž niklastimi okrovi kupuje že leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožništva, finance in železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svojo pristno ameriškega sistema .«
Roskopf-patent anker remontoir ure šteY. 99
(zolo priporočljiva službena ura) z emailirem kazal iščem in flno poliranim d»bro zapirajoČim nikelnastim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 3t5 ur idoča, triletna garancija, naravnoso na zasebne odjemalce kom. sa 2-">0 gld., :i kom. za 7 gld., (i kom. za 18*50 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepita kompasom komad .'10 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se pošlje denar, če ura ne ugaj.i ali pa zadovoljivo ne funkcionira.

P. n.
Trgovina z biseri in zlatnino
gospoda
C. TAMBORNINO
Kongresni trg štev. 6 se vodi dalje na stari, solidni način.


■a,-
»ii
12 V A PATENT %	»1
'»■de o«
Hanns Konrad
&
prva tovarna'za nre T1
Mostu štev. 613, Češko.
c. kr. sodni zaprisožoni cenilec. Moja tvrdka jo odlikovana s c. kr. a*8tr. drž. orlom, z zlatimi in krebrnimi razstavnimi svetinjami in z več i.ego 10.000 piiznainimi p<smi. ki bo mi došla iz celega svota. Moja tvrdka je kot eksportna tvrdka v tej stroki broz samohvalo najvočja in najstarejša in izvaža v vso dole svota Ustanovljena le 1. 1887. Ilustrovanl cenik • arah, zlatnini In srebrnlnl se pofillja na zahtevo zaatonj in franko 1420 »— 1 8
Jletznemilo.
Martin Lampert
v Ljubljani. Kolodvorske ulioe 31
prodaja
trboveljskega premoga
aa drobno in debelo; dalje dobro suha
bukova in-mehka drva
po sežnjih (klaft.) ali tudi po cele vagone tud>; rezan«, in sekana, trda in mehka drva se dob6 na zak-tevo v vsaki množini.
Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiši prevzel najstarejšo firmo umrlega
===== Jurija Jankoviea	■■
po domače Habeta. obstoječo že nad 80 let, znano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanje vsakovrstnega blaga 8 kolodvora na kolodvor, kakor tudi pri stavbah.	1664 13—10
Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk
Martin Lampert.
Največji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor: ,,Kaiser V/ilhelm II.", ,,Kronprinz Wilhelm", »Kalser Wilhelm der Crosse", ki vozljoj
v Ameriko (Bremen-Ne w - York).
Vozne liste za vse razrede in po amerikanskih železnicah prodaja po predpisanih in najnižjih cenah in da brezplačno poročila
X"Clcl11!JL1*<1 rra V('a 1* konccsijonirani j I a V n I zastopnik za Kranjsko
v Ljubliani, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari „Tišlerjevi" gostilni.
L

63 30—7

Domača umetalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani,»»
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najptiprostejšega do najfiejšega
Št. KO/Z.
%
<0 +J
«
C?
z?
>
a a <0
k a
.■•CS CD 0)
S.
o e« 'O
o g a £
d +1 .a m
® M*
M *
ta .rt
a
d T?
•M t> M O
t» rf z.<
a o
StBo/z.	Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* v Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršita prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Lifill
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
fc* ®
i
Prevzema tudi vsa stavbinska stekla
zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.
927 52—25
42 58
.-Mtii^
Prva kranjska mizarska zadruga
mm^ v Šent Vidu nad Ljubljano
i

se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos Arhar načeinik.
Gamaše, galoše.
133552-19 Zaloga obuval
D. H. POLLAK & Co. Dunaj.
0QLAŠT~
WEW-Y0RK in L0ND0B
^ ' nista prizanašala niti evropski oslini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih mo&. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
I jld. 6"60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih ŽeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic m
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedllnli) žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlli žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal-niča za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Vikforia čašič za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnIKov; i kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnlce za Sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6"60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. G'60. Amo-ričansko pat. srebro je znano, je skoai in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikd * ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki jc posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 17
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag«
na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,	_ „ ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek,za njo 10 kr.	^ , j? jt
Pristno le z zraven natisnjeno varst-	^ ^
veno znamko (zdrava kovina).	4 Tfe^
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatv\jo krasne garniture jako tadovo\jcn.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolk«. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, proeim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški avnlkzdr
Poskusite
pristni rastlinski
likčr
,Florian'
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljno dajejo
brezplačno. 1741 38
Naznanilo.
246 3—3
Zahvaljujem sc za doslej mi obilno izkazano iaupanje kot poslovodja v čevljarski delavnici pokojnega g. Hrovata, obenem si pa usojam naznaniti, da z dnem 26. februvarja izstopim iz te delavnice m vstopim v ono gospoda
AVGUST MATft, Sv. Petra cesta 82
katero najtoplejše priporočam vsem svojim cenjenim naročnikom, osobito veleč, duhovščini in beležim
najodličnejšim spoštovanjem
Franc Golob.
Ravnokar so izšli
zemljevidi
ruskojaponskega
| **v v
bojišča
v zalogi tiskarne J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Cena 20 vinarjev za komad, po pošti 26 vin.
t
Dobivajo se v tiskarni ter vseh knjigarnah
306 4
Fino, dobro in poceni jesti in piti se inore edlnole pri
Rasberger-ju,
restavracija pri belem konjičku
Wolfove ulice št, 12, (Auer-jeva pivama.)
Najfinejši golaž za zajtrek samo G krajcarjev
Sredina mesta.
Pobro ohranjen
harmonij
sc proda 297 3-2 pod ugodnimi pogoji.
Več se poizve v upravništvu ^Slovenca".
/9H 100-74
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko H00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči
HANNS KONRAD
gi 2 so tovarna ia nre Ia livoina trgovina 28 ™ka Most it. 520, Ceiko
pisra. jam
Slomškove ulice št. 19
Slomškove ulice št. 19
IV vedno J Cem
Izdelovat«!) umetnega kamna In camenfnlh Izdelkov.
Priporoča se č. g. stavbenim podjetnikom kakor tudi slav. občinstvu za nabavo cementnih izdelkov.
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v vsakojakih barv h in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školke, okraske za fasade, vsakovrstne podobe; dalje: konjske žlebove, jasli za goveda, korita za svinjake i. t. d.; vse to imam v zalogi. — Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela.
Delo izborno in solidno	z večletno garancijo.
Cene po dogovoru nizke, postrežba to^nn
-nJ
)6na, 1

C:
Največje naj & ta reje parobrodnr društvo :
na svetu.
Njega parobrodj?
obsega
SSti ^80
velikanskih parnikov.
—wpr~—•
vxHmeriko mssumjLGM^
V—.^direkfna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz HamburgavNoviYork aiipa v Halifax.
" c—	—"I"----> »
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik-
Mamburg-Amcrika Lin i o
Fr. Seunig v Ljubljani
L Hunajska-cesla štv.31 poleg-velike milnice ališrange j
E
o
M« >-«•
fi« O
o o «2
cx
o <
C5
	U3
	
>1 o p.	fil
K i_.. p	
S »3	fil
i	m
•5,	ar
p	o
	
ANDROpOGOfl
a
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate* v Ljubljani
pri gospodu	274 (si,
Vaso Petričič-u.
V~zalogi imajo tudi gg
Ernst Sark v Uublja
»Pri anSelJu
(I. pl. Trnk6czv, Anton Kane in v Uubllanl, Rant v Kranji, in lekarna v Novem mestu.
Preprodajalci popust.	:
JC C
o
iVAfi DOGAfi
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
rrjta
priporoča
svojo bogato
hišne oprave.
Spalne ter jedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.
•n
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. IVarodila	točno JI
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 13
* o
3 o
Mi O
r>
Izborna pijača
je	1697
Talanda-Ceylon-čaj
1697 10—10
Ne učinkuje vznemirljivo, marveč pomirljivo
na duha in telo. Štev. I v zavojih od 20, 50, 125 vinarjev. » 2 „ „ „ 24, 60, 150 , 3 „ „ „ 32, 80, 200 v vsaki večji drogueriji in trgovini za špecerijo
102 52-6
če kupite splošno za najboljše spoznane gepeijne, mlatilnice, slamorecnioe
in druge stroje, tudi trombe, cevi, klinje in druge potrebščine, v zalogi
Fran Zeman-a
Ljubljana, Poljanska cesta št. 24.
E. Zbitek-o v jSsiSiK
zavod za izdelovanje ste-kenomozaičnih božjih grobov, lurskih duplin in altarjev za procesije ob sv. Res.jem Telesu.
>ji Odlikovan od Ni. fcvetosti pa-_ "j peža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Pe-' i;- '- . 'frp terburgu, nemškega misijona '	v Car gradu i'd. 244 3-3-
llustr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene.
i	r\	1357 9ti
Anton Presker
nas««
alkalična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 38 1
I
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo.
Najboljša dijetetična in osvežujeta pijača.
V LjubJant se dobiva v vseh lekarnah, veijib špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete* Lassnik-u V Uubljani
Dražbena prodaja zemljišča in poda.
Dne 18. marca, to je dan pred sv Jožefom prodalo se bo na prostovoljni javni dražbi na lici mesta več njiv na mestnem polju pri Novem mestu, takozvane Polakove njive, dve njivici blizu mestnega pila, Polakov pod poleg mesta ob Ljubljanski in Ločenski cesti, dalje večji vrt nad novo sodnijsko palačo Plačevalo se bo na triletne obroke.
Natančnejši pogoji se izved6 v gospod pr. Puznikovi notarijatski p sarni v Novem mestu.	281 3—2
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 18
se priporoča preč. duhovščin?, v izdelovanje vsakovrstne
duhovnISKe obleka
iz trpežnega in solidnega blage po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
===== izgotovijene obleke
BgMM||^B|jij posebno na haveloke v na)-večji izberi po najnižjih cenah
dobavitelj aulform avstrijskega društva železniških uradnikov
NaiVPfia 7aln0/l Daiboljša in najcenejša tvrdka za 11 dj VCLja MlUgd, naročevanje ozir. nakupovanje a
tttitttttttttttti t t	? t t T t T T t t t t t
J
Čopičev z« pleskarje, sobne slikarje, zidarje ia mizarja.
Lakov, pristnih angleških, za vo-eove.
Emajlne prevlake, pristne, v uosidicih po '/». V. 7» in 1
Jantarjeve glazure za pode.
Elino npjtno in najlepše mazilu za trde in mehke pode.
Voščila, Štedilnega. brezbarvnega in barvastega za (.ode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega zj vsakovrstna prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 60—2
Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sjho fmda.
Firneža, prifejenega iz lanenega olja, ur<atnei;a, kramskeifs.
Steklarskega kleja, pristnega,
cajamebuo trpeZneg«.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apao.
Barv, suhih, k e m i a n i h, prste mh in rudninskih
Kleja za mizaria in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====
Naznanilo in priporočilo.
Svojim cenjenim naročnikom, osobito pa preč duhovžfiini uljudno naznanjam, da dosedii' ji poslovodja Frano Golob od 9. t. m. ni več poslovodja čevljarske delavnice mojega soproga g. M Hrovata in torej ni ved pooblaščen sprejemati plačil ln naročil na moj račun. — Obenem -si usojam javiti, da sem podelila vod tvo svoje delavnice novi spretni moči m moreni torej
zagotavliati svoje
p.D.naročnike najtočnejšo lnnajboljšo postrežbo.
VelespoStovanjem
M. Hrovat
256 2—2	Sf Petra cesta 30
tfa proda] sta 286 12~2
2 križevapota2
jeden 95 cm visok velja gld. 65"— drugi 150 „ „ „ „ 250-— ta veliki križev pot tudi nekoliko pod ceno pri
F*. Toman-u
gobarju ln pozlatarju t Ljubljani, Yalvazorje? trg stev. t.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi para^
mentov.
1724 7 T'
Izdeluje oele ornate,
kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obba-Jilne burze, stole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Frenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.
^iueucirni^ci restavracija „pri belei^ l^enjicl^a" v Ljubljani,
WoIfove ulice štev. 12.
Izborna kuhinja, vedno sveže Auerjevo marčno pivo, pristna vina, elegantni prostori. ®\ž\@\®\«\r,SNS\«\esevif'
Na blagohoten obisk uljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
47 li
Rasberger.
tsia PJ11C9IJMI)
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
^ v lastni ftisT? v
tA
Iijubljani f T lastni
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104-16
4'l
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike S1B
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. ln od 3.-4. ure popoldne.
I Vl
v;
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske 1/ • AiO taK'07 posojilnice znaša	a 4,y40./yU Z/.
S%t hran K 4,703.762*02. ^roS K 20,24671213. SzakladaeZ' K 77 979*34'
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružuikih. Poštno-liranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 18
is
obrt a.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se
preselil s Sv. Petra nasipa
na Dunajsko cesto štev. 18
v hišo »Kmetske posojilnice«.
Zahvaljujem se tem potom, za dosedaj mi naklonjeno zaupanje ter sa priporočam zlasti preč. duhovščini v izdelovanje duhovniške obleke in talarjev.
Izdelujem vsakovrstno obleko po najmodernejšem kroju ter po zmernih cenah.	304 4—2
Za mnogobrojna naročila se priporočam z vsem spoštovanjem
J. N. Potočnik, krojač
Ljubljana,, Dunajska cesta
m w
■ mm k mm m
MIKULA
tehnični biro v Ljubljani
priporoča kot zastopnik
tovarne za stroje Aiiflritz~
delniška družba tovarna v Andritzu pri Gradcu
prometno ravnateljstvo na Dunaju, L, Kohlmarkt 1
parne in plinove stroje, turbine vseh preizkušenih sistemov, parne kotle vseh [ vrst, samotežnike na roke in z električno gonilno silo, valjčne naprave, rudo-kopske in fužinske stroje, naprave za vodne postaje, vodne samotežnike, obračalnike, premikalne odre, vodilne cevi iz litega železa in iz železne pločevine, transmisije, ventilatorje, kompresorje, naprave za lesne brusilnice, za celulozne in papirne tovarne, za litje železa, kovin itd.
projekti in proračuni
popolne parne, turbinske in sesalne plinove naprave
■V* brc%|ilaciio.
278 6-2
Najboljše reference iz vseh delov monarhije.
Naročajte
706 104—81
Mi
'«>^1 1» wj|bj
iz pivovarne v Žalcu in Lahkem trg«.
•e|exn»	ijlaitrsan v JL<| ■■	I, N<»«I si4
pivo
Iloe
Aiigeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—98
sta najbolj koristni
za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih jtacunaht
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebeino-voščenih sveti
v Ljubljani.
Varstvena znamka: Sidro.
LJNIMENT. CAPSICI Comp,
iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznaro izvrstno bolečine oJaj šujoče mazilo je dobiti steklenica po K -80, K l'4u in K 2'— v vseh lekarnah. Zahteva nuj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcbterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, F.lisabethstrasse 5.
1343 34-24	fo

Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišče,rabimrasličenmaterijal kakor
šuto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovole odslej ozirati na-me ter naroče odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar.
Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bede precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti.
1689 52—11
Anton Deghenghi.
Svarilo!
Uspfbi. ki jih ie drsftrel pri?r>ano izborni liher iz planinskih zelišč <
Klauerjev „Triglav" I
»o dali jovrd malovrednim ponarejanjem ped razli^nm c zna is t ni lom, Ki bi utegnila škcd;ti dcbrtmu slovesu mojega izdelka.
Svarim terej najodločneje prfd takimi ponarejanji in naznanjam, da le jaz izdelujem ta mej vsemi najzdra-vejši liker	147 10-9
Velespoštovanjem
J. KLiAUE^.

Naprodaj .je iz proste roke
Ift ■ &
obstoječa s petimi sobami, hlevom in VliOm, ter vse prav v dobrem stanu. Več se poizve pri
290 5-4
I. WJraulja,
v Skoiji Loki št. 95.
Zanesljivo
= pošteno dekle
vajeno hišnih opravil, so sprejme lahko takoj po dogovoru v službo.
Prednost ima izvežbana nekoliko v trgovini ali šivanju.	282 4—4
Kje,pove iz prijaznosti upravništvo„Slovenca"

43
fj
£
M
T5
t
M

Podpisit-na itiih v jalovi Di^)ra<tnovrHtnftjAo trpežno, krušno
j blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plažče, kaasule, pluviale, dalmatike, ve-iume, albe, koretelje, prte itd
|j sploh vse, kar ne rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi rezenje, premovljenje stare obleke in T»a popravila. — Izdeluje ročuo In pofiteno po najnižji eeul
bandera tu vso drugo obleko. 1 Preoastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ae uv»žu)ojo tujih tvrdk, dr«. štev m pot,vlomih ngeniov.
2agotaviiaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo c«no, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 780 5S-;8
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja !n posode
■S? LJubljani, Wolfove nlioe 4.
k* g*
iT5 it
i ti*
Prpdflvflnip	»nedeljo, dn6 28. februarja popold. ob 5. url v
r 1 cuavanjt	dvorani „Mest. doma" v Ljubljani o moči živcev,
dr. med. Baumgarten	"Je obrabi in zopetnl pridobitvi.
.V IVJlrlalinfna	Vstopnina: Numerirani sedeži 1 krono, nenumerirani 60 vinarjev,
izi iiunsiiuiiid	Vstopnice se prodajajo v trafiki pri Šešarku. 277 3—»
Sladki, zgodnji, nizki in visoki, ==—
zelenjade, cvetlice
vsake vrste, zanesljivo kaljive, ==
velikanska pesa
tudi vsako leto zanesljiva, je že došlo.
V obilen nakup se priporoča	188 8—4
Peter Lassnik
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 1.
				
r				
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.
279 2
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-koieaa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
FiHh
liiotor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se
orni lahko takoj privadi voziti.
Puchovo kolo je do sedaj vedno med vsemi drugimi na površini
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega =rr—— blaga -
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 52—4
Velika zaloga —
suknenih ostankov.
Prenilfov vrl)
toči odslej naprci
pristni cviček
iz p^uSi-valn«5 UU ti, od gonp.
Vil. Pfeifer = ja, Krško
in dobro staro
starino od L1900
z vinogradov p>efl. «o>p. biekupa
Strossmayer=ja, Djakovo.
Za obilen ohisk se najtopleje priporočani
263 8-3
4\ Brez operacije A\
t brez bolečin y
odstranite kurja očesa, otisko in trdo kožo z mojim	1447 13-9
balzamom za kurja očesa,
ki se pošilja franko, če se dopošlje 40 kr.
S. Mittelbach, Salvatorjeva lekarna
v Zagrebu.
Večja, dobro idoča
v sredini mesta Ljubljane
se takoj odda
pod jako ugodnimi pogoji.
Ponudne nai pošil|«jo na upravništvo »Slovenca« pod št 50.	271 6—5
(foipodicne
katere se želijo izobraziti
v šivanju za domačo porabo in v krojnem risanju po najnovejšem sistemu sprejema FR. JESIH
Ljubljana, Stari trg št. 17.	0
I
Nakup In prodaja m
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako trebanje. K u 1 a n t n a i z v r fi i t e f naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„11 EltCU K"
i., Wollzeil810 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila stvareh, potem vrednostnih papirjev
"im v vseh gospodarskih in finančnih
o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh _ _ _	vestni nasveti za dosego kolikor
je mogoče viaocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 299
1
Izdajatelj ^in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.