Leto XLIII, št. 438, 30. maj 2016 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer 140. obletnica rojstva Ivana Cankarja Vrhnika 10. maja je minilo 140 let od rojstva največjega slovenskega pisatelja. Častitljiv jubilej je Vrhnika proslavila s številnimi prireditvami v okviru Cankarjevih dni, od kulturnih do športnih dogodkov, o katerih pišemo v notranjosti časopisa. Med drugim so na dan pisateljevega roj­stva tudi na stežaj odprli vrata njegove spominske Horjul hiše na Klancu, kjer je ob obisku malčkov iz vrtca nastala ta fotogra.ja. Sicer pa je tokratno dogaja­nje uvod v 100. obletnico Cankarjeve smrti, ki bo leta 2018, ko naj bi jubilej pisateljevemu slovesu primerno obeležila tudi Vrhnika. V ta namen so Obisk predsednika Pahorja Ob jubileju osnovne šole in vrtca je Horjulsko dolino obiskal predsednik RS Borut Pahor. Občina je jubilej združila še z občinskim praznikom, zato so zaslužnim občanom podelili tudi občinska priznanja. Najvišje priznanje, naziv častni občan, sta prejela Franc Golc in posthumno msgr. prof. Janez Zupet. Jana Jereb je prejemnica plakete Občine Horjul, Marija Čipić Rehar, Pavel Logar, Ana Delalut in Branko Lipnik pa so prejeli priznanja občine. --> 29 Borovnica Poraz človečnosti Krimska jama je bila v času druge svetovne vojne prizorišče številnih zločinov. Vodstva partizanskega bataljona Ljube Šercerja predvsem nad civilisti v nekem primeru celo nad rešenimi interniranci pri Verdu, a tudi nad posameznimi partizani. O morišču je bilo vse od njegovega odkritja 9. septembra 1942 spisanih na desetine prispevkov. Trenutna izkopavanja vedno bolj nakazujejo, da so medvojna poročila točna, še bolj pa, da je bilo brezno »v funkciji« še nekaj let po vojni. --> 24 Log - Dragomer Zdravstvena ambulanta? Občinska uprava je opravila pogovore z vodstvom dializnega centra. Kjer naj bi občina najela prostore za ordinacijo. Pogovori so stekli tudi z ministrstvom za zdravje, Lekarno Ljubljana in vrhniškim zdravstvenim domom, hkrati pa je občinski svet potrdil še ustrezno papirnato podlago. Veliko je še neznank, a prvi koraki so storjeni, piše na straneh Loga -Dragomerja naša dopisnica Vesna Lovrenčič. --> 46 sredi maja že potekali prvi pogovori lokalne sku­pnosti s tedaj še državnim sekretarjem in zdaj že ministrom za kulturo Tonetom Peršakom. Dobrova - Polhov Gradec Nov vodohran do konca leta Krajevna skupnost Dobrova načrtuje izgradnjo novega vodohrana nad osnovno šolo. S čimer bo izboljšana vodooskrba za Gaberje, Hruševo, Selo, Šujico, Stransko vas, Razore, Dobrovo – center in Dobrovo – zahod. Nov vodohran naj bi bil zgrajen predvidoma do začetka zime 2016, saj so vsa potrebna soglasja za gradbeno dovoljenje že zbrana. --> 35 Nova številka bo izšla 27. junija. Gradivo bomo zbirali do 14. junija. Novo Presenečeni, kajne? Pred vami je nova številka Našega časopisa, ki je na­ stajala od lanske jeseni. Ker je maj praznik nekaterih »naših« občin, majski izid pa je na pragu junija, ki je ravno tako praznik večine preostalih občin, smo se odločili, da bomo celo­stno grafično prenovo izpeljali v maju – kot poklon občinam in vam bralcem. Naš časopis je v maju »stopil« v 43. leto, med tem časom pa ni bil deležen večjih grafičnih posegov. Zato je bil skrajni čas, da tudi na tem področju stopimo v korak s časom ter ga hkrati naredimo privlačnejšega za vas bralce – še poseb­no za mlade, ki ne posegajo toliko po njem. Za celostno grafično prenovo je poskrbel studio Okusi z Vrhnike, ki ima na področju oblikovanja bogate refe­rence. Dobro smo se ujeli in v zadnjih tednih prav pošteno garali, se sestajali, slišali in brali ob najbolj neobičajnih urah. Kakšna filozofija stoji za prenovo, sploh za osrednjim naslovom časopisa, ki je v primerjavi s prejšnjim kar pošte­no spremenjen, se bomo z oblikoval­cema, Janijem in Matejo, pogovorili v poletni številki. Kot boste videli, večjih vsebinskih razlik ni, mogoče samo na prvih treh straneh, ki po novem posta­jajo skupne za vse občine. Odločili smo se za manj fotografij, a za večje kot v preteklosti, ko so bili na nekaterih obra­zi komaj razpoznavni. Na straneh je tako manj člankov, zaradi česar strani »zadihajo«. Še vedno pa ostaja vodilo časopisa, »da se piše sam«, torej v sodelovanju z vami, dragi bralci. Vsekakor brez vas ne bi dočakal 43. leta. Gašper Tominc, novinar in urednik Besede Cankarja To se je vršilo dne desetega maja... Gologlav je tekel čez njive in bližnjice po zdravnika. Predno sta prišla, je žena porodila prezgodnjega otroka; tako je bil čudno zanič in maloživ, da vso tisto prvo noč še zacvilil ni. Rekli so, da ne dočakata jutra ne mati, ne otrok; ali angelj božji je sedel ob vznožju in dočakala sta oba še marsikatero jutro. Ivan Cankar : Grešnik Lenart, Lj. 1921 NAS CASOPIS 438/30.5.2016 C M Y K 2 Občina Vrhnika 30. maj 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2 avtotrade.kia.si ZMAGOVALNA PONUDBA EURO 2016 - 15% Na zavese iz zaloge     • 7 let brezplačnega rednega vzdrževanja,• 7 let ugodnega Kia financiranja,• 7 let tovarniške garancije, najdaljše v Evropi.  Brezplačno svetovanje in izmera Šivanje in montaža zaves Velika izbira zaves in dekoracij Karnise, roloji, panele, prti, blazine, pregrinjala,.. P.E. Vrhnika | Cankarjev trg 6 Popolnoma novi Kia Sportage že za  19.990 EUR 01/ 750 7272 | lidija@anvina.si P.E. Logatec | Cankarjeva 15 01/759 1090 | francka@anvina.si www.anvina.si/metrskoblago Anvina KIA - Največ avta za vaš denar AVTOTRADE Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika, tel.: 01 750 51 99 Kombinirana poraba goriva: 4,4 – 8,3 l/100km, emisije CO2: 115 – 194 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisije NOx: 0,0041 – 0,0336 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam  prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Naj vam kapne, Matic Malovrh s.p. še preden vam kapne! Velika Ligojna 74 1360 Vrhnika 041­706­359 MM seenja in spravilo lesa www.gozdarske-storitve.si - mm.matic.malovrh@gmail.com ASF ALTIRANJE in TLAKOV ANJE Roman Jesenko s.p. Zastopa in prodaja Oben-Auf. “Strešno okno na klik”, strašni trik! Za razliko od drugih strešnih oken je montaža modela Roto Q popolnoma hitra in enostavna. Zaradi pametnega vtičnega sistema ga preprosto namestimo in ko zaslišite “Klik!”, je strešno okno nameščeno. Izberite nemško kakovost — verjetno najboljša izolativna strešna okna v Sloveniji! Pokličite strokovnjaka! Ne skrbite, vse bomo uredili. Tadej Lenič s.p. Klopčičeva ulica 4, 1000 Ljubljana M: 040/515 421 | E: info@krovstvo-lenic.si | www.krovstvo-lenic.si Urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, podpornih zidov, izdelava hišnih priklopov, kanalizacije, vodovod, čistilne napeljave... E: tlakovanje.jesenko@siol.net M. 041/ 766-587 www.tlakovanje-jesenko.si 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 26. Dan pod Lovrencem Poštarji in poštarske prigode kmečka hiša – kruh iz krušne pečiAnsambel SAŠA AVSENIKA Prve novice Častni občan postal Ivan Malavašič Vrhnika – Občina Vrhnika je na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku podelila občinska priznanja. Najvišje priznanje, naziv »častni občan«, je župan podelil Ivanu Malavašiču, vseslovensko znanemu pisatelju, slikarju in pesniku iz Podlipe. Zlato plaketo je prejel Leon Marjan Možina, srebrno pa so prejeli Richard Beuermann, Pihalni orkester Vrhnika in Mirjam Suhadolnik. Poleg naštetih priznanj je župan podelil še več posebnih, tako imenovanih »županovih priznanj«; prejeli so jih Vesna Homar iz ZD Vrhnika, vrhniško društvo gojiteljev malih pasemskih živali in Mešani partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta. --> Dvojna zlata krona za Borovničane Borovnica – V sezoni 2015/2016 je Floorball klub Borovnica sodeloval v vseh članskih tekmovanjih državnega prvenstva. Fantje so merili moči v 1. in 2. SFL, dekleta pa so z dvema ekipama nastopala v 1. ŽSFL. Največji uspeh so dosegli fantje ekipe Unihoc Borovnica, ki so v najmočnejši ligi, 1. SFL, ubranili naslov državnih prvakov, odlična so bila tudi dekleta, združena v ekipi LadyZone Borovnica. Tudi one so v 1. ŽSFL ubranile naslov državnih prvakinj, njihova strelka Anamarija Košir pa je bila razglašena za najboljšo. --> Blagoslov Bastičevega križa Horjul – Približno osemsto ljudi se je udeležilo blagoslova novega križa na Vrzdencu, ki so ga postavili v spomin horjulskega župana Janeza Bastiča in njegove žene Marijane, ki so ju med drugo svetovno vojno umorili partizani. Križ je blagoslovil monsinjor Franci Petrič, v kulturnem programu, ki je sledil po koncu bogoslužja, pa so govorci spomnili na dogodke iz polpretekle zgodovine. --> Z vlado na košarkarskem parketu Dobrova - Polhov Gradec – Vlada se je mudila v osrednji Sloveniji, med drugim tudi na Dobrovi. A tokrat ne v kravatah, pač pa v košarkarskih dresih, ker so se njeni predstavniki pomerili z ekipo predstavnikov osrednjeslovenske regije. Vladna ekipa, ki jo je na parketu dobrovske športne dvorane vodil premier Miro Cerar, je morala priznati premoč nasprotnikov z rezultatom 34 : 24. Tako visok obisk je po športnem srečanju izkoristil tudi župan Franc Setnikar, ki se je s predstavniki vlade pogovoril o ovirah, s katerimi se pri svojem delovanju srečuje lokalna skupnost. --> Z ministrom o novem avtocestne priključku Log - Dragomer – Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič se je srečal s podžupanom Občine Log - Dragomer Simonom Strgarjem in županom Občine Brezovica Metodom Ropretom glede gradnje avtocestnega priključka na Lukovici. Sedemindvajset milijonov evrov vreden projekt naj bi začeli graditi leta 2019. Država namerava hkrati zgraditi še slaba dva kilometra nove povezovalne ceste od novega avtocestnega priključka do križišča pri železniškem prehodu v Vnanjih Goricah. --> Ob svojem jubileju je naš slavni rojak pisatelj Ivan Cankar za trenutek odložil delo … 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ivan Malavašič postal častni občan Vrhnika, 10. maj – Občina Vrhnika je na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku podelila občinska priznanja. Najvišje, naziv častni občan, je prejel Ivan Malavašič, pesnik, pisatelj in slikar iz Podlipe. Na vrhniškem koncu je po-no prispevali k boljšemu stanju mlad polna lokalnih praznikov v lokalni skupnosti. Zato si v in spominov, je v svojem govo-bodoče želim, da Vrhnika ne bi Podlipa - Smrečje župan podelil bora LDS Richard Beuermann. tako imenovanih »županovih vrhniško društvo gojiteljev ma­ ru ugotavljal župan Stojan Jakin, bila znana samo po propadlih Ivanu Malavašiču, vseslovensko Srebrno sta prejela še Pihalni priznanj«. Prejela ga je Vesna lih pasemskih živali, ki letos katerih najpoglavitnejši je 10. tovarnah in po ločevanju sme-znanemu pisatelju, slikarju in orkester Vrhnika (na predlog Homar iz ZD Vrhnika, ki je obeležuje osemdeset let. Enako maj – rojstni dan Ivana Can-ti, ampak tudi po vrhunskih pesniku iz Podlipe. Zlato plake-Zveze kulturnih organizacij v času begunske krize s svojo priznanje pa je pred dnevi, na karja. Označil ga je za velikega dosežkih. Verjemite, tega smo to je na predlog Desus Vrhnika Vrhnika) in Mirjam Suhadolnik ekipo skrbela za zdravstveno proslavi v spomin na osvobodi­domoljuba, tistega, ki je pone-sposobni!« in lokalne športne zveze prejel (predlog Janeza Garafolja). oskrbo beguncev v vrhniškem tev Vrhnike, prejel tudi Mešani sel ime Vrhnike po svetu. »Tudi Najvišje priznanje, naziv ča-Leon Marjan Možina, srebrno Poleg naštetih priznanj je nastanit venem centru. Župa-partizanski pevski zbor Pinko današnji nagrajenci so nesebič-stni občan, je na predlog KS pa na predlog Občinskega od-župan podelil še več posebnih, novo priznanje je prejelo tudi Tomažič iz Trsta. Kulturni program so obliko­vali Pihalni orkester Vrhnika, Mirjam Suhadolnik, Matjaž Ži­rovnik in Matko Zdešar. Slove­sen pečat prireditvi je dal tudi zbor praporov občinskih dru­štev. Prireditev je vodila Sanja Rejc. Tisti večer je v avli Cankar­jevega doma odprla svoja vrata tudi gostujoča razstava Narod si bo pisal sodbo sam. To je ci-tat iz Cankarjeve drame Hlapci, napisan leta 1943 na obok nad odrom kočevske kulturne dvo­rane. Napis, ki je zdaj spomeni­ Častni občan Ivan Leon Marjan Možina, Richard Beuermann, Pihalni orkester Mirjam Suhadolnik, Malavašič – Napisal zlata plaketa – Najprej srebrna plaketa – V Vrhnika, srebrna plaketa srebrna plaketa – ško zaščiten, povzroča različne je okoli 120 romanov in se je kalil v svetu Krajevne družbeno in politično – Ustanovljen je bilo leta Nastopa in aktivno deluje odzive. Razstavo, katere avtori­ povesti, okoli 130 črtic skupnosti na Stari Vrhniki življenje Vrhnike je vpet 1925, lani je visoki okrogli že tri desetletja. Sprva je ca je Lela B. Njatin, je predsta­ in 1800 pesmi. Širšemu , leta 2006 je bil prvič že štiri desetletja. Začel jubilej obeležil z velikim bila dejavna kot članica vila kustosinja kočevskega mu­ krogu ljudi je znan kot izvoljen v občinski svet, je kot vodja občinske koncertom in izdajo kronike. ljubiteljskega gledališča zeja Vesna Jerbič Perko, zbrane duhovit pisatelj, pisec kjer je še vedno (tretji mladinske organizacije, Občani orkester poznajo in vodja lutkovne skupine. v dvorani pa je pozdravil tudi pesmi ansamblom, avtor mandat). V tem času je med dosegel vrhunec z izvolitvijo po vsakoletnih samostojnih Organizatorske sposobnosti kočevski župan Vladimir Pre­ priročnika o pritrkovanju drugim opravljal funkcijo v državni zbor, od leta koncertih, večkrat je je z organizacijo številnih bilič. ter slikar domačih vedut. podžupana, vodil odbore 1994 do 2014 je bil tudi tudi gost občinskih in prireditev dokazala v Gašper Tominc Njegova ljubezen so tudi in svete zavodov. Velik del občinski svetnik. Dolgo je drugih prireditev. Pot jih občinskem sindikalnem Foto: Gašper Tominc cerkvene orgle in pevski življenja je zapisal tudi vodil občinski odbor za je zanesla tudi v Italijo, svetu, kjer je bila zaposlena. zbori. Kljub visoki starosti športu: osemnajsto leto ekologijo in infrastrukturo, Švico in na Hrvaško. Kljub Ker ji nastopanje na odrskih (letnik 1927) še vedno je predsednik vrhniškega predsedoval je športni zvezi dolgoletnemu stažu orkestra, deskah ni bilo tuje, je v izžareva vero v lepši jutri in smučarskega društva, in komisiji za izdajanje njegovo poslanstvo ostaja zadnjih dveh desetletjih ljubezen do slovenske besede. aktiven je bil v sedanji Našega časopisa. Je tudi nespremenjeno: ohranjanje postala povezovalka Športni zvezi in njeni ustanovni član Lions kluba tradicije, glasbeno številnih prireditev. Od predhodnici. Za delo na Vrhnika Notranjska. izpopolnjevanje, širjenje leta 2008 opravlja funkcijo športnem področju je dobre glasbe in druženje. predsednice Turističnega leta 2001 prejel diplomo društva Blagajana. Bila Mednarodnega olimpijskega je pobudnica številnih komiteja. turističnih projektov – tudi prireditev, od katerih Za glavnino kulturnega so nekatere postale programa je poskrbel Pihalni tradicionalne. orkester Vrhnika, ki je hkrati prejel tudi srebrno priznanje. Vesna Homar, Marcel Pretnar, ZD Vrhnika Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Vrhnika Občina Vrhnika 30. maj 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 5 Del vlade se je mudil tudi na Vrhniki Vrhnika, 11. maj – V okviru obiska vlade v osrednjeslovenski regiji se je del njene ministrske ekipe pomudil tudi v Cankarjevem mestu. Foto: Gašper Tominc V vrtčevski enoti Želvica so ministrico Ireno Majcen postregli z metinim sirupom. Dopoldne sta župan Stojan Jakin in ravnateljica vrhniških javnih vrt­cev Marta Samotorčan v Vrtcu Žel­vica pričakala ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Vodstvo vrtca ji je predstavilo njihovo posebnost – uporabo pralnih plenic ter hkrati še nekaj drugih dobrih praks s področja ekologije. Na koncu si je ogledala še vrtčevski vrt, ki malčkom predstavlja igralnico, pa tudi učilnico v naravi. Popoldne je župan s svojo ekipo in predstavniki Zavoda Ivana Cankarja ter Cankarjeve knjižice v Kulturnem centru Vrhnika sprejel še Gorazda Žmavca, ki je v funkciji kulturnega ministra, in Antona Peršaka, držav­nega ministra. Gostje so se seznanili s projektom Kulturnega centra oziroma Doživljajskega razstavišča Ljubljanica, hkrati pa je bilo veliko slišati tudi o možnosti sodelovanja države z lokalno skupnostjo, ko bo leta 2018 stoletnica Cankarjeve smrti. Ob njegovi stoletni­ci rojstva je namreč država, vključno s politiko in gospodarstvom, sodelovala na vseh mogočih ravneh. Gostje so si na koncu ogledali še Cankarjevo spo­minsko hišo. V kleti občinske stavbe, kjer je sej­na soba, je pozno popoldne potekal še posvet županov z Borisom Kopriv­nikarjem, ministrom za javno upravo. Na posvetu, ki se ga je udeležilo ducat županov in predstavnikov občin, so govorili o problematiki, ki jo pokriva ministrstvo in zadeva lokalne sku­pnosti. Popoldne je ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Polonca Šurca Ger­dina s svojo ekipo sprejelo ministrico za šolstvo Majo Makovec Brenčič, ki je svoj prihod sicer napovedala že pred tedni, a je tedaj obisk tik pred zdajci odpovedala. Ogledala si je šolske pro-store, sploh telovadnico, na katero jo vežejo nekateri spomini, v sklepnem delu pa se je z vodstvom šole tudi po­govorila o aktualni problematiki. Ta dan se je na Vrhniki mudila še ena ministrica, Vesna Gyorkos Žnidar, ministrica za notranje zadeve, ki si je ogledala vrhniško policijsko postajo. Gašper Tominc Györkösova pri vrhniških policistih V okviru vladnega obiska osrednjeslovenske regije so generalni direktor Policije Marjan Fank, ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar in državni sekretar Boštjan Šefic 11. maja 2016 obiskali Policijsko postajo Vrhnika. Ob obisku so se seznanili z varno-cistkam izrekli pohvale za opravljeno stno problematiko na delovnem ob-delo, komandir pa je izpostavil odlično močju PP Vrhnika in z razmerami, v sodelovanje z organi lokalne skupnosti. katerih delujejo policistke in policisti. Naš časopis Prej omenjeni so policistom in poli- Sv. maša za domovino s kulturnim programom na Sv. Trojici bo 23. junija ob 20.00 Podpisana pogodba Občina Vrhnika je v začetku novembra na ministrstvu za infrastrukturo oddala vlogo za sofinanciranje (naložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada do višine 85 % upravičenih stroškov) izdelave Celostne prometne strategije. Država je podala pozitiven sklep na podano vlogo, zato je občina začela z iskanjem družbe, ki bo pripravila do­kumentacijo. Na javni razpis sta se prijavila dva, izbran je bil LUZ, d. d., iz Ljubljane za ponudbeno vrednost 39.650,00 evrov (z DDV). Izdelovalec strategije bo moral poiskati rešitve za izboljšanje povezav za pešce in kolesar­je, urejanje stanja prometnih tokov v središču mesta, prevoz po Ljubljanici, Foto: Gašper Tominc Direktor družbe LUZ Tadej Pfajfar in župan Stojan Jakin pri podpisu pogodbe za izboljšanje vključevanja na avtocesto in z njo povezanih prometnih tokov ter za izboljšanje kakovosti in kombinacije javnega potniškega prometa in povr­šin za mirujoči promet, predvsem P+R Sinja Gorica. V nadaljevanju bo izva­jalec moral pripraviti še akcijsko-pro­ izdelavo dokumentacije. računski načrt. Strategija bo podlaga za kasnejše prostorske in infrastruk­turne dokumentacije ter hkrati pogoj za kandidiranje na državne oziroma evropske razpise. Gašper Tominc 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obletnica osvoboditve Vrhnike Županovo priznanje zboru Pinko Tomažič Vrhnika, 6. maj – Cankarjevo mesto je 71. obletnico osvoboditve počastilo s proslavo in koncertom Tržaškega partizanskega zbora Pinko Tomažič. Na proslavi je župan Stojan Jakin zboru podelil županovo priznanje ter hkrati lokalnemu združenju borcev podelil spominski trak v spomin na leto 2006, ko je Vrhnika prejela najvišje državno odlikovanje zlati častni znak RS. Zbrane v Cankarjevem domu darstvenik, politik, predvsem razelektrilo ozračje. Spomnil je župan Stojan Jakin s podelitvijo državno odlikovanje zlati ča­je naprej nagovoril predstavnik pa tisti, ki je na Vrhniki preži-še na Staneta Kavčiča, petelina, tako imenovanega županovega stni znak svobode Republike gostitelja, Janez Kikelj iz Zdru-vel dobršen del svoje mladosti. ki je prehitro pel, in na IU V, ka-priznanja Tržaškemu partizan-Slovenije – za zasluge Vrhnike ženja borcev za vrednote NOB Med drugim je pohvalil mo-tere zgodovina se je končala v skemu pevskemu zboru Pinko v osamosvojitveni vojni. Vrhnika, ki je med drugim spo-drost medvojne partije, da je odsevu Cankarjevih preroških Tomažič. Slednji je prvič na-Večer je sk lenil koncert trža­mnil na oživljanje fašističnih Hercegovce pred prestolnico besed o pogoltnosti Slovencev. stopil na Vrhniki leta 2011, od ških gostov (z njimi je nastopil idej po Evropi in zato posledič-zaustavila in »pustila«, da so V sk lepnem delu je spregovoril takrat naprej pa je v začetku ansambel Dirty Fingers), ki so v no nujno ohranjanje kolektiv-Ljubljano osvobodile slovenske še odgovornosti človeštva do maja reden gost Cankarjevega naslednji uri in pol z izbranim nega zgodovinskega spomina partizanske čete. Spregovoril izkoriščanja naravnih virov in mesta. Župan je hkrati podelil repertoarjem pesmi z revoluci­ – pri tem je apeliral na mlade je o tragiki domobrancev po odnosa do okolja, na kar po nje-lokalnemu združenju borcev onarno vsebino, s poudarkom – o nevarnostih in krutih posle-koncu druge vojne. Po njego-govem kažejo migracijski toko-NOB spominski trak v spomin, na slovenskih partizanskih dicah omenjene ideologije. vem morajo Vrhničani, če še vi iz severne Afrike in Bližnjega ko je Vrhnika leta 2006 iz rok pesmih, dvignili na noge še za- Slavnostni govornik je bil niso, dati imena in grobove tudi vzhoda. tedanjega predsednika dr. Ja-dnjega v dvorani. Viktor Žakelj, nekdanji gospo-njim, kajti to bi po njegovem Poseben pečat večeru je dal neza Drnovška prejela najvišje Gašper Tominc Festival kave: Cankarju bi jih prav polžasto zavilo Vrhnika, 14. maj – Če je resničen zapis iz neke spletne strani, da so se Cankarju vihali brki zaradi kave, bi po obisku sobotnega Festivala kave v osrednjem kulturnem hramu Vrhnike imel prav Polaganje polžasto zavite. Eksplozija okusov, izvirajočih iz črne omame, ki spremlja človeštvo že dobrih tisoč let, je venca privabila na stotine ljudi. Po besedah sogovornikov niso vračali razočarani. Bili so si enotni: ideja o tovrstnem festi­valu je dobra, organizator, to je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, jo mora ponoviti. Slabo vreme pravili so ga v Hotelu Mantova, izkupiček od prodaje pa name­nili vrhniškemu planinskemu društvu za izgradnjo nove koče. Največ gneče je bilo – razumlji­vo – okoli stojnic s kavnimi na- Vrhnika je bila osvobojena največjega človeškega zla, naci-fašizma, 6. maja 1945. Zgodaj zjutraj so borci 11. in 14. brigade 29. Hercegovske divizije prišli na Vrhniko in klicali ljudi iz zaklonišč in njihovih domov. Vsa Vrhnika je tisto nedeljsko jutro oživela in je malce ponagajalo, sicer bi bile stojnice na zelenici pred Can­karjevim domom, tako pa so za­ pitki, kjer so na svoj račun prišli tudi tisti z najbolj zahtevnim okusom, kajti na voljo je bilo pozdravljala osvoboditelje, ki so nadaljevali zaključne boje za osvoboditev Ljubljane. sedle vsa prosta mesta v njem. A ogromno »norih« variant, v za obiskovalce ta dan to niti ni katerih so se prepletali kreativ­ bilo tako pomembno, kajti oma­ nost, strokovnost in izbran okus mna aroma, zaradi katere so drli barist. Pri tem velja omeniti skozi vrata, je bila veliko višje na vrhniško pražarnico kave Es­ njihovi prioritetni lest vici kot cobar, ki je prva mikropražarna trenutno udobje. In imeli so kaj videti ter preskusiti. Že na plo­ v Sloveniji, kjer so začeli praži­ti kave iz segmenta specialnih ščadi pred domom jih je čakala kav (Specialty Co.ees). S svojo mobilna stojnica s turško kavo, ponudbo je še enkrat upravičila zraven so pekli pišančji burger s sloves vrhunskosti. Obiskoval­ kavo in na kavi karamelizirano ci so med drugim lahko segli slanino s polento. Tudi Zaveti­ tudi po temnem pivu z okusom šče na Planini se ni izneverilo kave, po kavnih nadomestkih, okusom kave, ko je v zameno za ki ne vsebujejo kofeina, in so prostovoljne prispevke za novo kočo med mimoidoče ponujalo palačinke s kavo. »Najbolje je, ker lahko za drobiž okušamo degustacijske skodelice kav,« je komentiral dogajanje Miro iz Polhovega Gradca. Obiskovalci so namreč za borih 50 centov lahko kupili kupon, ki jim je omogočil enkratno degustacijo. Pa da ne boste mislili, da so bile odmerjene količine za degusta­cije pičle – kje pa. Porcije so bile »normalne«, nema lokrat večje, kot bi pričakova li. Notranjost kulturnega hrama je bila nabito polna kavnih arom. Celo slado­led so imeli z okusom kave - pri­ jih nekoč zaradi pomanjkanja uporabljali naši predniki, na primer žir, žito, cikorijo … Celo najmlajši so lahko poskusili tako imenovani otroški kapučino s sadnimi okusi. Nedaleč stran so se na stojnici Gostišča Bajc znašli tudi ma.ni, cake popsi s Cankarjevo podobo in druge slaščice. »Njami, še bi mami,« so se hudomušno muzali otroci, ko so zagrizli v njihove kolačke. Či­sto v kotu, na koncu razstavnega prostora, je bil še Ivanov kotiček z nosta lgično hišno opremo, kjer so se lahko obiskovalci v miru usedli in srebali kavo … Da ne bi dan minil samo v senci hedonističnega uživanja, je organizator ponudil še nekaj delavnic, med drugim hitri te­čaj okušanja različnih kav, pa umetnost izdelovanja podob na penici kave (tako imenovani Latte Art) in izdelovanje kav­nega tiramisuja. Za otroke so pripravili še lutkarsko predsta­vo TD Blagajana ter delavnico ustvarjanje iz kavnih zrn.»Škoda ker je organizatorju ponagajalo vreme,« je dogajanje komentiral Jani iz Ljubljane, ki Pražarnica kave Escobar, prva mipr je za festival slišal na radiu ter dodal: »De.nitivno je dogodek vreden obiska. Upam, da ga bo organizator v naslednjih letih še nekoliko razvil in da postane primerljiv s festiva lom čokola­de v Radovljici.« Kulinaričnega opismenjevanja ni nikoli preveč, sploh tako izbranega, kot ga po­nujajo tovrstni festivali. Zato organizator za naslednje leto že obljublja »še večji« in »še boljši« festival. Gašper Tominc Foto: Gašper Tominc kropražarna v Sloveniji kjer so začeli ažiti kave iz segmenta specialnih kav Že 10. maja 1945, na oble­tnico rojstva velikega vrhni­škega sina Ivana Cankarja, je bilo na Cankarjevem trgu ve­liko ljudsko zborovanje, nato pa veličasten manifestativen pohod množice po Vrhniki z godbo, zastavami in tran­sparenti. Vsi ljudje so se zave­dali, da nam svoboda ni bila podarjena, temveč je vzklila v kr vi najboljših sinov jugoslo­vanskih narodov, med njimi tudi Vrhničanov. Samo z ob­močja tedanje vrhniške obči­ne je okrog 275 občanov dalo življenje za svobodo, bodisi da so padli v boju, bili pomorje­ni ali pa so pomrli v zaporih in internacijah. Veliko jih je pokopanih tudi na Drči nad Vrhniko. Zato veliko let na ta dan, 6. maja, polagamo venec v spomin na vse žrtve osvobo­ditve druge svetovne vojne in v zadnjem času tudi v spomin na žrtve iz leta 1991 za samo­stojno Slovenijo. Tudi letos je delegacija ZB za vredno­te NOB Vrhnika in Občine Vrhnika položila spominski venec v spomin na vse žrtve v boju za samostojno Slovenijo. Simon Seljak 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Janez Koprivec, Siliko, d. o. o. »Če ne bi imeli razvojnega oddelka, ne bi bili to, kar smo« Mesečni intervju v prvi prenovljeni številki Našega časopisa začenjamo z Janezom Koprivcem, direktorjem družbe Siliko, ki se ukvarja z izdelavo gumenih izdelkov pretežno za avtomobilski trg. Družba ima večino proizvodnih zmogljivosti v Sevnici, vrhniška lokacija pa je kot sedež podjetja, kjer so uprava in razvojni oddelek ter tudi manjši del proizvodnje. Verjetno ni podjetja, ki bi na vrhniškem koncu ustvarilo več prometa kot Siliko – na letni ravni 42 milijonov. To je več kot dva proračuna Občine Vrhnika. Vaša družba ima prostore na Vrhniki, kjer sta razvojni center in del proizvodnje, glavnino le-te pa imate v Sevnici. Slišal sem, da se boste v Sevnici širili za potrebe posla z BMW. Mi že sedaj sodelujemo z BMW, Mercedesom, Volkswagnom in drugimi velikani iz avtomobil­ske industrije, tako da dodatni posel z Bavarci ni nekaj povsem novega. Res pa je, da bomo zaradi nekega programa, ki naj bi dosegel vrhunec leta 2017, potrebovali več strojev, ljudi in s tem tudi prostora. Načrtujemo, da bomo začeli z gradbeni­mi deli v drugi polovici letošnjega leta. Investicija je ocenjena na približno pet milijonov evrov, v kar niso vključena samo gradbena dela, ampak tudi nakup strojev. Za kakšne artikle gre? Tega ne smemo izdati, ker gre za poslovno skriv­nost. Lahko rečem le, da bomo delali artikle za vozilo, ki ga trenutno še ni na cesti. Del proizvodnje imate tudi na Vrhniki. Le-ta ni bila vključena za širitev? Tu imate vendarle še veliko prostora. Ne vem, Vrhnika ni ugodna za proizvodnjo. Ima visoko nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji­šča, pa tudi klima je tako, da nam ni najbolj na­k lonjeno. Na neki srbski spletni strani sem zasledil, da ste se v začetku leta zanimali, da bi proizvodnjo imeli v srbskem Samoborju. Da, iščemo alternative za širitev. Glede Samoborja so bili dogovori že zelo daleč, pa smo se potem nekako ohladili. Naj pa povem, da že imamo svoj proizvodni obrat v srbski Indžiji. Razlog je verjetno cenejša delovna sila? Tako je, med drugim tudi to. Kaj pa širitev v vzhodno Evropo, ki naj bi bila za tovrstne investicije ugodna? Oh, naši kupci želijo, da bi proizvodnjo selili celo na Kitajsko in v Mehiko, toda ne: širiti se moramo postopoma, organsko. Za takšne velike podvige moraš biti zrel. Kaj vas v Sloveniji omejuje? Negotovi pogoji, tako v .nančnem kot poslovnem pogledu. Država ves čas napoveduje neke spre­membe, nikoli ne veš, kaj bo iz tega. Še posebno pa nas bremeni strošek dela, torej tisti del plače, ki ga namenjamo državi. Pri nižje kvali.ciranih delavcih je razmerje med plačo za delavca in stro­šek plače za državo še kolikor toliko znosen. Ko pa imaš v .rmi zaposlene ljudi z visoko izobrazbo, na primer pri nas v razvoju, pa se mi zdi od države nehigienično, da delavec prejme 40 % plače, preo­stalo pa dobi država. Menim, da je to šlo čez rob dobrega okusa. Verjetno imate stike s politiki oziroma jih srečujete. Jih opozarjate na te težave? Seveda, stalno. Ampak zgodi se pa nič. Dajejo obljube, od katerih ni nič. Saj po svoje je prepro­sto: država pač potrebuje toliko denarja. In kje ga je najlažje dobiti? Od plač, seveda. V podjetju je tako: če hočeš zmanjšati proizvodne stroške, mo­raš zmanjšati režijo in napeti proizvodnjo. Država pa dela ravno obratno – zaposluje nove in nove uradnike, da si izmišljujejo zapletene birokratske postopke, namesto da bi te ljudi dala na trg in se naj znajdejo tam tako, kot se moramo mi. Je takšna miselnost ostanek prejšnjih časov? Bolj bi dejal, da gre za pomanjkanje volje. Zakaj meni ne pade na misel, da bi imel dve tajnici in šoferja? Pa bi mi pri .rmi s štiristo zaposlenimi verjetno kaj takega pripadalo. Toda če hočeš ra­zvoj, če hočeš stvari spraviti naprej, se tega pač ne greš. Ne vlagaš v takšne, lahko bi rekel, nepotreb­ne plače. Vi ste del Slovenian Business Cluba, ki združuje slov­enske gospodarstvenike. Prizadevate si, da bi uvedli trinajsto plačo. Lahko poveste kaj o tem? Moje stališče in tudi stališče kluba je, da bi bilo pošteno, če smo se pripravljeni odpovedati dobič­ku v korist delavcem – v pomenu trinajste plače – da država ne pobere 60 % davka. To je narobe svet. Če pa sam dvignem dobiček zase, pa sem 25 % obdavčen. Kako socialna je potem država dodelavcev? Žalostno, kajne? Primerno bi bilo tudi, da bi država uvedla pravično socialno kapico pri pokojnini. Ljudje si zaslužijo primerno pokojnino za preživetje, po drugi strani pa naj jo dobi pri­mernejšo tudi tisti, ki več vplačuje. Nekdo, ki ima deset tisoč evrov plače, bo na koncu dobil ravno tolikšno pokojnino kot tisti s pol manjšo plačo. Mislim, da to ni pravično. Vi veliko sodelujete s tujino. Kako pa nas gledajo tam? Čudijo se nam. Po osamosvojitvi smo imeli pri njih, kako bi rekel, nekakšne simpatije, hoteli so nam pomagati. Računali so, da bomo naredili pre-mike v možganih, pa se je izkazalo, da so bili upi zaman. Danes za njih nismo več dejavnik, ki bi bil v prvi vrsti zanimanja. Moraš biti zares prilago­dljiv, hitro odziven, kakovosten in ugoden, sicer te zaobidejo. Vi okoli 60 % prometa ustvarite za avtomobilsko industrijo. Kako težko je biti del tega posla? Zelo težko, kajti avtomobilska industrija postavlja standarde na področju cen in kakovosti. Spomni­te se nekdanjih avtomobilov in jih primerjajte z današnjimi: res morate imeti smolo, da se vam kvari in da imate zaradi tega stroške. Dandanes so materiali vrhunski, tehnološke rešit ve pa dode-lane. Torej mora biti kakovost, kot radi rečemo, v piko. Predstopnja vsega tega pa je razvoj – ta mora ustvariti idejo oziroma rešitev, ki bo zadovoljila kupca. Če mi ne bi imeli razvojnega oddelka, ne bi bili to, kar smo. Na srečo imamo vse v hiši, kar je potrebno za hiter odziv na povpraševanje kupca: razvoj, orodjarno, prototipno … Vse to nam daje potencial, da se lahko gremo to igro. Veste, samo štancanje velikih serij ni za nas – nismo na pra­vem koncu zemljevida. Biti bi morali bolj vzhodno. Ko stopite v določeni posel, podpišete pogodbe. Ver­ jetno so to kar močne zaveze. Pogodba zavezuje k določenim obveznostim obe strani, ampak v realnosti je tako, da smo mi tisti, ki jo moramo primarno spoštovati. Na primer, da moramo proizvesti milijon artiklov na leto po sve­tovno primerljivih cenah. Po svetovno primerljivih cenah? Da, oni ves čas spremljajo cene na trgu in takoj, ko se pojavi možnost nižanja cene, pritisnejo na nas. Saj načeloma, ko dobiš posel, imaš mir – da bi ti ga vzeli, je majhna verjetnost. Bolj kot to, te skrbi nižanje cen. Biti moraš pripravljen, da ti jo bodo vsako leto zbili za nekaj odstotkov. Torej morate to možnost predvideti že v samem začetku – da je prva cena dovolj visoka, da prenese znižanja? Nekoliko že, potem pa moraš še znižati proizvo­dne stroške. To je zelo velik pritisk. Res je to stre­sno, a po drugi strani je to gonilo napredka. Če nate nekdo pritiska, potem iščeš rešitve in tako prihajaš do inovacij. Če tega ni, si pa državni apa­rat … Ko dobite avtomobilski posel, ga dobite za ves čas njegove znamke? Načeloma da, ni pa jamstva. O tem sva že govorila.Življenjska doba znamke je okoli sedem let, nato upade njena prodaja, s tem tudi proizvodnja delov. Je pa tako, da si ves čas na preverjanju in nič ti ni 100 % zagotovljeno. Eno je sodelovati pri proizvodnji avtomobilskih delov, drugo pa je sodelovati pri razvoju vozil. Vi počnete tudi to. Da, mi smo certi.cirani razvojni dobavitelj, med drugim tudi za BMW. Da to postaneš, moraš iz­polniti nekaj pogojev: prvi je znanje, drugi sistem proizvodnje, ki bo omogočila uresničitev naroči­la, tretji pa je varna oprema IT. Sistem varovanja informacij mora biti vrhunski, tu ni odstopanja – take so zahteve partnerja. Razvoj vozila traja okoli 48 mesecev, mi vstopamo vanj okoli 36. meseca ali pa mogoče malce kasneje. Sprva je veliko pogovo­rov, iskanja rešitev, nato pa se, taka je praksa, na koncu zelo mudi z izvedbo. To ni poceni. Seveda ne, ker gre za razvoj, kjer se delajo proto­tipi. Zaslužiš šele tedaj, ko začneš s serijsko proi­zvodnjo. Torej vi sodelujete pri tajnih projektih avtomobilske industrije. No, ne vem, če je tajni projekt prava beseda, vse­kakor pa gre za projekte, ki še niso na trgu in jih avtomobilska industrija zaradi inovacij skriva. Pa veste, za kateri avto gre. Da in ne. Načeloma veš, vendar nimaš vizualne predstave o njem, kajti mi imamo vpogled v samo tisti del vozila, kjer bo končal naš izdelek. Lahko potem rečeva, da je jagoda na smetani postati razvojni partner? Odvisno, s katere strani gledate. Ta proces ni po­ceni, ti pa do neke mere povečuje možnost, da boš pri poslu sodeloval tudi s serijsko proizvodnjo. Res pa je, da pri iskanju tehnoloških inovacij dobiš iz­redno veliko znanja, ki ga lahko kasneje s pridom izkoristiš pri katerem drugem projektu. Vaše podjetje je na Vrhniki od leta 2013, sicer pa obstajate od sredine osemdesetih. Pred tem ste delovali v Brezjah pri Dobrovi. Ko se zdaj ozrete nazaj, katera je bila tista prelomna točka, zaradi katere lahko rečete, da ste dosegli to, kar ste danes. Prelomni trenutek je bil leta 2002, ko smo bili še v Brezjah. Z enim od slovenskih partnerskih podjetij, oni so pokrivali področje plastike, mi pa gume, smo razvili produkt, ki je bil, lahko bi rekel, obrnjen na glavo v primerjavi s tedanjimi trendi oziroma tehnološkimi rešit vami. Ideja je bila Wolkswagnu tako všeč, da smo od njega dobili velikansko naročilo. Po prvem veselju je kmalu sledila streznitev, kako bomo to zagoto­vili. Časa – do začetka proizvodnje – smo imeli samo šest mesecev. Po vsej Sloveniji smo zače­li mrzlično iskati prostore, dokler jih po spletu srečnih okoliščin nismo našli v Sevnici. Ampak ko je kazalo, da je ena težava rešena, se je pojavila druga. V Nemčiji smo naročili stroje, a je tovar­no zalila voda, naše naročilo pa so odpovedali. Zaradi skrajno kratkih rokov smo nato naroči­li stroje pri dveh tujih .rmah … Skratka, bilo je kar nekaj živcev, a na srečo se je vse poklopilo. Siliko je zdaj glede na letni promet verjetno največje vrhniško podjetje. Del svojega dobička redno namen­jate tudi društvom iz tega okolja. Da, pomagamo po svojih močeh. Tako nas na pri­mer srečate kot sponzorja futsal kluba, teniškega kluba, gasilcev, Argonav tskih dnevov … Kar ne­kaj jih je, ki jim namenimo del sponzorskih sred­stev. Naša težava je mogoče samo v tem, da smo prisotni na več koncih – v Sevnici, na Vrhniki in Dobrovi – zato je tudi prošenj več, vreča pa le ena. No, potrudimo se po lastnih močeh, da pomaga­mo, kolikor pač moremo. To je lepo, da vračate tudi nazaj v lokalno okolje. Naša vizija je, da delamo v sožitju z lokalno sku­pnostjo. Kjer lahko pomagamo, bomo tudi poma­gali. Z našo prisotnostjo na Vrhniki je tudi okolje pridobilo na kakovosti, ki je prej z IUV ni imelo. Seveda, tudi od nas kdaj »zadiši«, ampak izpustiso vsi v okviru zakonsko dovoljenih meja. Žal mi je le, da na Vrhniki ni več posluha za gospodar­stvo. Kot bi se ne zavedala svojega geostrateškega in kadrovskega potenciala. Ima boljšo lego od Lo­gatca, kajti mi lahko pobiramo kadre od Ljubljanedo Cerknice, Idrije in Postojne. Žal, ampak upam, da se bo tudi na tem področju kaj spremenilo na bolje. Gašper Tominc Celoten intervju si lahko preberete na mojaobcina.si vrhnika 30. maj 2016 Občina Vrhnika 8 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika 90,6 MHz www.visitvrhnika.si DATUM URA DOGODEK LOKACIJA ned., cel dan Pohod na Planino za nagrado Kava bara Medeja Športni park Vrhnika pet., 15.00 Koncert ob dnevu državnosti in 200–letnici Glasbena šola Vrhnika pet., 21.00 OTVORITVENI KONCERT Športni park Vrhnika * 19. 6. 8.00 ARGONAVTSKI MARATON Športni park Vrhnika 24. 6. javnega glasbenega šolstva 17. 6. z Glasbeno šolo Vrhnika 9.00 Rokometni turnir Harpaston cup OŠ A. M. Slomška 16.00 FESTIVAL HRANE Stara cesta sob., 9.00 Sprehod skozi dolgo zgodovino Vrhnike Zbor pred TIC Vrhnika 10.30 VERD Extreme Enduro 2016 Kamnolom Verd 16.00 Najdaljši vrhniški štrukelj na svetu Stara cesta 18. 6. 9.00 Rokometni turnir Harpaston cup OŠ A. M. Slomška 13.00 Indijanska otroška zabava z mravljico Ulo Gasilski dom Zaplana 16.00 Sejem domače in umetnostne obrti Stara cesta 9.00 Teniški turnir dvojic za pokal Argonavtskih dni Športni park Vrhnika 17.00 Veselica z ekipo Radia Veseljak Gasilski dom Zaplana 16.30 Igrajmo brkljc! Stara cesta 10.00 10.30 11.00 15.00 Sestavi ladjo Argo! VERD Extreme Enduro 2016 ARGOTLON - sprejmi izziv! Proslava ob 110-letnici Retovje - Matjaževka Kamnolom Verd Športni park Vrhnika in prizorišča po Vrhniki Športni park Bevke pon., 20. 6. 18.00 21.00 18.00 18.15–20.30 Koncert MePZ Ivana Cankarja z gosti Kino pod zvezdami: Čisto nova zaveza Džuskaj z Urško! Salsation & Zumba party Cerkev sv. Lenarta Vrhniški bazen * Športni park Vrhnika * Športni park Vrhnika * 17.00 18.30 18.00 20.00 Legenda o Argonavtih, kamišibaj otroška predstava Pesmi in plesi prijateljskih mest DIONIZOVA NOČ: Obvezna smer, Duo Stare kosti ... Stara cesta Stara cesta Stara cesta 18.00 18.00 18.45 19.00 Čebelarskega društva Vrhnika Poletna muzejska noč v TMS Bistra Otroški program: predstava Potovanje na otok zakladov - Pika in gusar Val Žabice, cheer show in delavnice Razstava motorjev, podelitev nagrad in startnih številk VERD Extreme enduro 2016 NOČ NA VRHNIKI: Jelena Rozga, Jasmin Stavros, Tanja Žagar, Djomla KS, Nika Zorjan, Avantura TMS Bistra Športni park Vrhnika Športni park Vrhnika Športni park Vrhnika * tor., 21. 6. sre., 22. 6. čet., 23. 6. 19.00 21.00 19.00 19.30 20.00 18.–20.00 21.00 17.00 17.00 Odprtje razstave: Argonavti na Vrhniki, Pavel Tesař Potopisni maraton Srečanje v Cankarjevem lazu Džuskaj z Urško! Big band Vrhnika & Karin Zemljič Funkcionalna vadba na prostem STAND UP KOMEDIJA:Boris Kobal, Matjaž Javšnik, Tina Gorenjak, Klemen Bučan 18. mednarodno tekmovanje barmanov za pokal Argonavtskih dni Turnir v namiznem nogometu Cankarjev dom Vrhnika Športni park Vrhnika * Cankarjev laz ** Vrhniški bazen * Vrhniški bazen * Športni park Vrhnika * Vrhniški bazen ** Hotel Mantova Gostilna Pri Kranjcu sob., 25. 6. 9.00 Antične zgodbe Vrhnike, s kolesi do ribnikov 10.00 Gradnja deblaka – doživljajska delavnica 10.00 Tek Stara Vrhnika – Star maln 12.00 Tu smo doma, srečanje novopriseljencev 20.00 Proslava ob Dnevu državnosti ned., 26. 6. 10.00 Pohod z vodenjem po Rupnikovi liniji na Zaplani 21.00 Kino pod zvezdami: Gospod sodnik Spremljevalni program: 2.–30. junij Študijski krožek Ob 140. obletnici Cankarjevega rojstva 3.–5. junij Futsal turnir ZAVAS 4. in 5. junij Tek Bevke Zbor pred TIC Vrhnika Ribniki pri opekarni Start: dom KS Stara Vrh. Star maln Park samostojnosti Zbor pri gostilni Mesec Vrhniški bazen * Cankar. knjiž. Vrhnika Športni park Vrhnika Športni park Bevke 19.00 Klavirski trio Rupnik, koncert Cerkev sv. Trojice 18.–20.00 Funkcionalna vadba na prostem Športni park Vrhnika * 8.–10. junij Simpozij Zaplana Dom bratstva na Zaplani * v primeru dežja bo prireditev pod šotorom ** v primeru dežja bo prireditev v Cankarjevem domu Vrhnika edina prava revija za mlade www.student.si Devova ulica 6a, SI - 1000 Ljubljana , Slovenija TRGOVINA S POHIŠTVOM 30. maj 2016 Občina Vrhnika 9 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Noč na Vrhniki 2016 Po dobrem letu dni se na Vrhniko znova vrača najdaljša in najbolj za­bavna noč – Noč na Vrhniki. Zelo uspešna lanska izvedba je pritegnila v Športni park Vrhnike staro in mlado, od blizu in daleč, ki so uživali ob uspešnicah popularnih glasbenih izvajalcev. Tudi letos smo se potru­dili, da si boste prireditev zapomnili po odličnih glasbenikih in dobri zabavi, ki bo trajala vse do jutra. Poleg glasbenih nastopov jo bodo popestrili še otroški program, zabaviščni park in tradicionalni ognje­met, ki bo opolnoči razsvetlil nebo nad Vrhniko.  Veliki oder Noči na Vrhniki bo osvojila carica s št. 3, ki se ne boji popiti polne »gajbe« piva, za vrhunec nas bo zajel cunami, ko si bomo mi­slili, da smo že precej utrujeni, pa nas bo prešinila misel, da je »lajf« vendarle naš. Nika Zorjan, Jasmin Stavros, Jelena Rozga, Djomla KS in Tanja Žagar so več kot odlični razlogi, da se tudi tokrat udeležite že  16. izvedbe največjega koncertnega spektakla v regiji. S seboj pa lahko pripeljete še svoje otroke, brate in sestrice, kajti na začetku prireditve bomo poskrbeli tudi za najmlajše z otroško gledališko predstavo Pika in gusar Val – Potovanje na otok zakladov. Vse, kar potrebujete, sta le prešerna volja in želja po dobri zabavi. Za vse ostalo bomo poskrbeli organizatorji in naše osebje, ki vam bo prijazno na voljo pri vhodih, za točilnimi pulti, velikimi žari, avtomati za pokovko in sladkorno peno, promocijskimi stojnicami in ob vrtiljaku ter drugih adrenalinskih atrakcijah. Kot smo že večkrat zapisali, so varnost in dobro počutje obiskovalcev naše glavno vodilo, zato bo temu tako tudi letos. In tudi slabšemu vremenu se ne smete pustiti prestrašiti, saj bomo v tem primeru poskrbeli za velik šotor nad vašo glavo. Noč na Vrhniki je bila in ostaja družinska prireditev, ki predstavlja odličen uvod v poletno sezono. Mi bomo vsekakor storili vse, da vam bo ostala v prijetnem spominu vsaj do naslednjega leta. Ostanite zdravi, imejte se radi in zabavajte se varno. Vidimo se  v soboto, 18. junija, od 18. ure dalje v Športnem parku Vrhnika. PROSTOVOLJNO  GASILSKO DRUŠTVO   VRHNIKA ARGOTLON  ­ SPREJMI IZZIV ­ 18. 6. 2016 OBVESTILO O ZAČASNI PROMETNI UREDITVI CEST V petek, 24. junija, od 6. do sobote, 25. junija, do 12. ure bo popolna zapora Stare ceste od št. 1 do št. 53 ter popolna zapora ceste Na klancu v petek, 24. junija, od 17.30 do 18.30. Informacije in prijave:   TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9,   T: 01 750 54 10, 051 661 063, tic@zavod­cankar.si www.visitvrhnika.si  www.nocnavrhniki.si www.argonavtskidnevi.si Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika vabi k sodelovanju na Festivalu hrane terSejmu domače in umetnostne  17.–26. 6. 2016 www.visitvrhnika.si obrti,ki bosta v petek, 24. 6. 2016,na Stari cesti na Vrhniki. KDAJ?Sobota, 18. 6. 2016, ob 11. uri Več na: www.visitvrhnika.si Rok za prijavo: 10. 6. 2016 oz. do zasedbe mest. KJE? Športni park Vrhnika.  KDO?Vsi, ki ste radi aktivni   Informacije: TIC Vrhnika, tel: 01 755 10 54, mob: 051 661 063 in se želite noro zabavati. TRASA? Pripravili smo 2 trasi:   prijavnica  krajšo in daljšo, spremljajte nas na FB in spletu: www.argotlon.si. NAGRADE?Vsi udeleženci dobijo majico, medaljo,   Označite sejem, na katerega se prijavljate desno.  > > > Podatki o skupini topel obrok in nepozabno doživetje! Če ste ljubitelji rekreacije, gibanja v naravi, druženja in se ne bojite izzivov, potem ne zamudite najbolj norega dogodka na Vrhniki – ARGOTLON – SPREJMI IZZIV 2016. Podali se boste na progo, kjer boste glede na počutje in formo sami izbrali dolžino trase (krajšo ali daljšo). Pod okriljem ZIC je organizacija dogodka v rokah PGD Vrhnika, zato bodite pripravljeni na številne ovire in obilo zabave!  Ime in priimek prijavitelja:  ........................................................... Ime skupine:  ...................................................................... Naslov:  ........................................................................... E­pošta: ...................................... Telefon/mobitel:  ...................... Predstavili bomo naslednjo jed / izdelek:  ............................................... Opis (značilnosti/zgodovina/zanimivosti o) jedi / izdelku: .................................  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .   Obvezno se prijavi na>>> . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datum in podpis:  ..................... 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naši podjetniki Tadej Rančov z Vrhnike je leta 2007 odprl »popoldanski espe« za servis računalnikov, kar je lani nadgradil še s spletno trgovino za nadomestne kartuše in tonerje. Kot pravi, so le­te lahko popolnoma enakovreden nadomestek originalnim, hkrati pa so tudi mnogo ugodnejše. »Začel sem z računalniškim servisom na domu strank. Pokrival sem približno teritorij, ki ga po­kriva Naš časopis in v začetku je bilo dela kar veli­ko. A kot kaže, so ljudje postali bolje računalniško pismeni, marsikaj znajo že sami popraviti, mlajša generacija je na tem področju sploh močna,« se spominja začetkov Rančov, stanujoč v Vrtnariji. Spletna trgovina Kulshop »»Danes imam še vedno servis, sploh starejši me radi pokličejo, ker jim je všeč, da pridem na njihov dom in zadevo popravim takoj in tako ne čakajo več dni, da se jim napaka odpravi! A nekako poča­si v ospredje prihaja spletna trgovina Kulshop.si, ki smo jo lani postavili na noge, ponujamo pa pro­dajo nadomestnih kartuš in tonerjev vseh znanih Participatorni proračun je učinkovita metoda vključevanja prebivalk in prebivalcev v posameznih okoljih v odločanje o javnih financah, tako da o porabi dela proračunskih sredstev soodločamo vsi, to je prebivalke in prebivalci oziroma občanke in občani občine. V povezavi s tem moramo kot prvo ozavestiti dejstvo, da je predstavniška demokracija, kot jo poznamo v Sloveniji, le eden izmed načinov, s katerim voljo in potrebe prebivalk in prebi­valcev prevajamo v politične odločitve na lokalni oziroma državni ravni. Na lokalni ravni v idealni obli­ ki takšnega političnega sistema tovrstne odločit ve sprejemajo Vabilo izvoljeni predstavniki ljudst va, to so občinske svetnice in ob­činski svetniki, ki v občinskem svetu zastopajo interese določe­nega dela prebivalstva in s tem posredno zadovoljujejo potrebe ljudi, ki jih predstavljajo. Dejansko stanje v Sloveniji pa je žal precej drugačno od idealne­ga modela demokracije. Uvelja­vljanje politične volje ljudstva je postalo le veliko tržišče, kjer občinske svetnice in občinski svetniki trgujejo s svojimi glaso­vi, pri glasovanju poslušajo na­vodila svoje stranke ali zasledu­jejo povsem parcialne interese, voljo ljudi pa se ob tem pogosto pušča ob strani. Odločitve se sprejemajo v ozkih skupinah ljudi in mnogokrat se interese teh skupin postavlja pred inte­rese širše skupnosti, pa naj bo to zaradi nepoznavanja dejan­skih potreb lokalne skupnosti, nestrokovnosti, političnega tr­govanja ali koruptivnih dejanj. Zato je treba odločevalsko moč demokratično prerazporediti! Participatorna demokracija, za razliko od predstavniške demo­kracije, iz procesa prenosa ljud- Praznik v Zaplani – otroški dogodek in gasilska veselica. Nedelja, 19. junij 2016 PGD Zaplana organizira v juniju na Zaplani velik krajevni praznik s pestrim programom, ki bo obogatil lokalno skupnost, obenem pa privabil tudi širšo javnost iz manj in bolj oddaljenih krajev. Gasilsko dvorišče pred gasilskim domom v Zaplani, Prezid 1, 1360 Vrhnika 13.00–17.00 VELIKA OTROŠKA ZABAVA Z MRAVLJICO ULO V INDIJANSKI VASI od 17.00 naprej. GASILSKA VESELICA Z RADIOM VESELJAK ANSAMBEL ČUKI, JAVOR IN MLADI GODCI znamk tiskalnikov – HP, Canon, Samsung, EP-na terenu. »Na spletu je treba vložiti veliko SON, Lexmark, Brother, Xerox in druge.« energije v novačenje kupcev, predvsem preko Kot je povedal naš sogovornik, so prečesali družabnih omrežij, kjer jim ponujamo števil­ ogromno dobaviteljev, da so našli dobrega – ne nagradne igre, včasih tudi kupone s popusti. takega, ki mu je lahko zaupajo. »Pomembna je Prilagajamo se jim tudi s poštnino, da imajo na tehnična brezhibnost kartuše ali tonerja. Razu-primer pri nakupu več kot 40 evrov brezplačno mljivo je, da stranka ne bo zadovoljna s takim, ki poštnino ali pa da jim pri znesku več kot 50 evrov včasih dela ali ne dela, ki packa ali tiska v nena-podarimo darilo.« vadnem odtenku barve.« Njihova posebnost je, Kot je še povedal naš sogovornik, za jesen pri­da kartuše oziroma tonerji niso obnovljeni, pač pravljajo ugodne komplete za šolarje, poigravajo pa so novi – niso napolnjeni, a niso originalne pa se tudi z mislijo, da bi v svojo ponudbo vklju­znamke tiskalnikov. »Naše kartuše in tonerji čili tako imenovane »refurbished« računalnike, ki vsebujejo več barvila, kot ga ima njihova primer-so za stranke ugodni, še vedno pa imajo jamstvo. ljiva originalna različica. To pomeni, da lahko z »Idej in volje je še kar nekaj, med drugim razmi­našimi kartušami in tonerji natisnemo več listov šljamo tudi o ponudbi, da bi oddajali tiskalnike kot sicer oziroma podjetja, ki veliko tiskajo, lahko v najem. No, seveda, pustimo času čas in bomo ogromno prihranijo. « videli.« Pravi, da je spletna trgovina svet zase, kjer vla­ dajo drugačne zakonitosti kot na primer pri delu Participatorni proračun v Občini vrhnika ali občinski proračun drugače ske volje v politične odločitve izvzame vse posrednike, hkrati pa odločitve sprejemamo vsi in ne več zgolj ozke skupine ljudi. Prebivalke in prebiva lci oziro­ma občanke in občani smo na­mreč tisti, ki vemo, kaj v svojem okolju najbolj potrebujemo. Mi sami smo največji stro­kovnjaki lastnih potreb, mi sami najbolj vemo, kaj po­trebujemo in s čim bi te po­trebe lahko zadovoljili ! Skupna značilnost vseh oblik instituta participatornega pro­računa je vključevanje in sode­lovanje širših množic, neizvo­ljenih državljank in državljanov, posameznic in posameznikov pri soodločanju o porabi in raz­deljevanju .nančnih sredstev. Občanke in občani tako prido­bimo pravico odločilno vplivati na del občinskega proračuna, kar pomeni več svobode odlo­čanja, pa tudi več obveznosti sodelovanja in večjo odgovor­nost za našo lokalno skupnost. Nikomur se ni treba udeležiti oblikovanja participatornega proračuna, prav tako kot nihče ni prisiljen v udeležbo na voli­tvah. A zavedati se moramo, da z našo neudeležbo prepuščamo odločitve drugim, kar pa prina­ša tudi določeno stopnjo odgo­vornosti za posledične rezultate. Participatorni proračun nam daje tudi pomembno priložnost, da se povežemo in skupaj pre­poznavamo ter rešujemo teža­ve, tako pa skupaj izboljšujemo okolje, v katerem živimo in zvi­šujemo kakovost življenja v naši občini. Bistvo celotnega procesa parti­cipatornega proračuna je v tem, da občanke in občani sami dolo­čimo, katere investicije so v naši skupnosti najnujnejše. Sposobni Modna revija na Vrhniki V soboto, 2. 4. 2016, je na Vrhniki že drugič potekala modna revija pod vodstvom Renate Metljak. Na samem začetku je obi­skovalce pričakala pogostitev s šampanjcem Ščurek in kate­ringom Gostilne Stare Kašča. Revija je prikazala pravljično vzdušje od najmlajših plesalk Plesne šole Urška – Vrhnika do visoke mode. Odprli sta jo učiteljica petja Teja Saksida in napovedovalka Katarina Janjič. Prikazana je bila ulična moda z oblačili Naja fashion, poslovna moda v oblačilih Mini maksi. Sledila je kratka prekinitev s predstavitvijo dela na odru, ki so ga prikazali: Renata Metljak, Meta Bizjan in Vele Lekić. Sle­dilo je presenečenje z nastopom dua Maraaya, nadaljevalo pa se je s predstavitvijo pričesk high fashion v kreacijah Mihaele Verhovec, ki so jih zelo dobro predstavile Tanja Balabanič, Samanta Šabič, Lea Čebaškova in drugi. Na reviji je bilo triin­trideset nastopajočih modelov. Vse pričeske so bile narejene z izdelki lasne kozmetike Kevin Murphy. Renata je v vseh treh Gašper Tominc smo poslušati in slišati drugo stran ter sooblikovati predloge in sprejemati skupne odločit ve. S procesom participatornega proračuna tako uresničene odločitve in izbrane investicije kolikor mogoče natančno in konkretno ustrezajo potrebam skupnosti, zato je takšen model soupravljanja z javnimi sredstvi dober način aktivnega vključe­ vanja prebivalstva v politično odločanje. Več o tem si lahko preberete na spletni strani LRVP: http:// li st a-z a-r a z voj-v rh n i skega-po­dezelja.org Lista za razvoj vrhniškega podeželja hodih prikazala svoje inspiraci­je, ki jih je povzela iz prejšnjega in sodobnega časa. Povedala je, da jo še najbolj navdihujejo nje­ne stranke. Svoje delo naravnost obožuje in zelo uživa v načrto­vanju različnih dogodkov, ki so ji izziv. Moda jo spremlja že večji del življena, svoje izkušnje pri­dobiva po vsem svetu in sodelu­je z vrhunskimi frizerji, katerih delček je bil prikazan na sami reviji pred Pubom RH na Vrh­ niki. Seveda dogodka ne bi bilo mogoče speljati brez sponzorjev, ki so bili: Pavel Inštalacije, Stara Kašča, vina Ščurek, Gradbeni­štvo V.I.P. Strim Plus, Damir Pe­toš, s. p., RH pub, Naja fashion, Mini Maksi, Mihaela Verhovec, Avto Merlak, Studio MA, Tisk Dinamit, Sensilab, Plesna šola Urška, DG 69, akustika Bahun, Bucha, Neža Plestenjak, David Krušnik in drugi. 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Preden vlak odpelje ali zakaj očistiti Železniško postajo Vrhnika – mesto Muzejsko društvo Vrhnika in Humanistično in umetniško društvo »O« sta organizirala čiščenje železniške postaje v okviru čistilne akcije v Občini Vrhnika v petek, 15. 4. 2016. Istega dne na je bil na me­stu samem tudi pogovor o že­lezniški postaji, s katerim smo želeli odpreti razpravo o per­spektivi in (objekta) kulturne dediščine kraja. Povabili smo zainteresirano civilno družbo in posameznike, občinski poli­tični vrh, predvsem pa občinsko upravo. Pomemben premik je že vpis zaznambe statusa gra­jenega javnega dobra lokalnega pomena v zemljiško knjigo in sanacija strehe v letu 2015 na pobudo občinskega sveta. Mali objekt velike zgodovine kraja ni več deponija v centru mesta, za kar se iskreno zahvaljujemo uprave, št. 478-53/2013 (6-09) z točka (kulturnega) razvoja ob-Komuna lnemu podjetju Vrhni-dne 21. 9. 2015 za nepremičnine, čine je v sprejetju treh Občin­ka, ki je proaktivno podprl či-parc. št. 2900/4 in 2900/20, obe skih podrobnih prostorskih stilno akcijo večje teže, ključne k.o. Vrhnika (2002). načrtov in Konzervatorskih točke pogovora pa navajamo v Pogovora o železniški posta-načrtov prenove za obmo­nadaljevanju članka. Železniška ji so se udeležili predstavniki čja Tržaške ceste, Stare ceste postaja Vrhnika – mesto (objekt Muzejskega društva Vrhnika, in Verda, ki bodo za desetletje je profana stavbna dediščina in Humanističnega in umetni-vnaprej opredeljevala prostor. ima evidenčno številko eno-škega društva »O«, Zavoda za Jasno je, da je sedanjo prostor­te 12530) v lasti in upravljanju varstvo kulturne dediščine RS, sko politiko, katere posledica Občine Vrhnika in ima znak ID KUD Drenov grič - Lesno Brdo, so smetišča v centru mesta in 2002-2900/4-0, parcelna števil-DEPO-ja, domoznanskega od-uničena kulturna krajina, treba ka 2900/4, k.o. 2002 VRHNIKA, delka Cankarjeve knjižnice prevetriti v dobro prihodnjega ter vknjiženo zaznambo statusa Vrhnika, Turističnega društva razvoja kraja. Po že sprejetem grajenega javnega dobra lokal-Blagajana, Krajevne skupnosti krovnem dokumentu Občin­nega pomena na podlagi odloč-Vrhnika - Breg in arhitektur-skem prostorskem načrtu je be Občine Vrhnika, Občinske nega biroja Delavnica. Ključna namreč območje železniške Čistilna akcija v Podlipi V soboto, 16. aprila 2016, je v večini krajev naravo. Koordinator čistilne ak­cije je bil Tadej Končan, ki je po­ na območju Ljubljanskega barja potekala skrbel, da je vse potekalo gladko čistilna akcija. Na pobudo Občine Vrhnika in in brez zapletov. Na koncu so se Komunalnega podjetja Vrhnika jo je v Podlipi vsi sodelujoči okrepčali z zaslu­in Smrečju organizirala Krajevna skupnost ženo malico. Zanjo so v Podli-Podlipa - Smrečje. pi poskrbeli v Gostilni Jurca s slastnimi picami, v Smrečju pa Zbrali smo se ob 9. uri zjutraj 41 krajanov. Še posebej mora­v Gostilni Kasarna z domačimi na zdaj že standardnih loka-mo pohvaliti osnovnošolske k lobasami. cijah: pri avtobusnih postajah otroke, ki so predstavljali skoraj Vsem udeležencem čistilne Pajsarjev kot in Pod Logom, polovico vseh udeležencev! Naj­akcije se najlepše zahvaljuje­pri Gostilni Jurca v Podlipi, pri mlajši udeleženec je bil triletni mo za sodelovanje. S številčno avtobusni postaji Samija in pri Patrik, ki je pomagal svojemu udeležbo ste pokazali svojo Gostilni Kasarna v Smrečju. očiju pri pobiranju odpadkov v pripadnost kraju, s čimer nam Res je sicer sijalo sonce, vendar Dolini. dajete vedeti, da vam je mar za pa nam veter ni prav nič pri-Čeprav je trava s svojo višino lepoto in čistočo naše krajevne zanašal. Najbolj vztrajnih to ni skrila marsikateri »biser«, nam skupnosti! prav nič motilo. Letošnje čistil-je uspelo zbrati kar lep kup od- Barbara Kuzmič ne akcije se je skupaj udeležilo padkov, ki nikakor ne sodijo v Novosti na Kompostarni Rosa Veseli in ponosni sporočamo, da smo prepričani, da smo v Sloveniji vodilni pri pridobivanju kako­ izpeljali še eno pomembno investicijo na vostnega komposta s tehnolo- Kompostarni Rosa. gijo, ki ne obremenjuje okolja, Dvorišče nasproti Trgovinice nologijo. veseli ob izjavah zadovoljnih Rosa smo utrdili, napravili be-S pokritimi površinami po-uporabnikov »vrhniškega kom­tonsko ploščo in postavili pla-novno prehitevamo Ministr-posta« in seveda, da delujemo v tneno streho. Sedaj bo ves zrel stvo za okolje in prostor, ki občini in z občani, ki so v Evro­kompost, ki rabi dodatno nego predpise o sk ladiščenju odpa-pi glede ozaveščenosti v rav­(sušenje, sejanje), da postane dnih surovin šele pripravlja. nanju z odpadki in okoljem na primeren za pakiranje in upo-Zavedamo se težav, ki lahko tako visokem mestu. postaje Vrhnika predvideno za parkirišče, objekt pa posledično načrtovan za rušenje. Pri tem je treba poudariti, da je obstoječi objekt še edina nespremenjena ohranjena železniška postaja v državi, na kar je opozorila Moj­ca Arh Kos z Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS. Zato nagovarjamo občinske svetnike, naj vodijo široko razpravo pred sprejetjem vseh treh dokumen­tov OPPN in opozorjamo, da je treba vključiti lokalne urbaniste, arhitekte in krajinske arhitekte, civilno družbo ter zainteresi­trane posameznike v dialog. Dokument bo namreč za dese­tletja začrtal razvoj kraja! Čistilna akcija železniške po­staje, za katero je občina izda­la dovoljenje, je že korak v tej smeri. Nujen je vnos kultur­nih elementov v prostorske dokumente, kot so vprašanja sistematične postavitve javnih plastik in objektov (npr. loko­motiva), obnove spomenikov, očiščenje prostorskega one­snaževanja komercia lnih re­klamnih tabel in objektov ter postavitve tabel za vsebine v javnem interesu, odprtost ter proaktivnost do javnih zuna­njih razstavnih in prireditvenih prostorov ter drugih pobud občank in občanov. Tvoren dialog je nujen. Za kulturni ra­zvoj kraja je izjemnega pomena določitev javne kulturne in­frastrukture in vnos v pro­storske dokumente. Za javno kulturno infrastrukturo so že razglašeni Cankarjev dom Vrh­nika, Cankarjeva spominska hiša, Kašča v Verdu in Sokolski dom. Slednja nepremičnina, ki je v celoti razglašena za javno kulturno infrastrukturo, je po novem razdeljena v etažno la­stnino, pri čemer je nenavadno, da na teh posameznih delih ni vpisane zaznambe javna kul­turna infrastruktura v zemljiški knjigi. Posledica tega je prodaja etažne lastnine, osrednji del med Klubom Zakon in prosto­ri Pihalnega orkestra Vrhnika, na podlagi kupoprodajne po­godbe 24. 12. 2015. Je mogoče pogodbo izpodbijati kot nično? Najmanj kar je mogoče, je vnos zakonite predkupne pravice v pripravljajoče prostorske do­kumente in seznanitev odloče­valcev z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Vedeti je treba, da je najpomembnejša nepremič­nina v javni lasti, Kotnikovo posestvo v Verdu, ključna ra- Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj! zvojna točka v občini in da sta v pripravi OPPN in KNP, ki ga urejata. Od občinske uprave pričakujemo, da bo pred spre­jetjem omenjenih dokumentov odprla široko javno razpravo tudi glede Kotnikovega pose­stva. Za prihodnji razvoj jav­ne kulturne infrastrukture in vnos v prostorske dokumente je zagotovo pomembna zaznamba v zemljiško knjigo za naslednje nepremičnine: Kulturni center Vrhnika, Mala mestna galerija, hiša v Kuclerjevem kamnolomu in Rokodelski dom. V Rokodel­skem domu so že prostori javne galerijske zbirke akademskega slikarja Florisa Oblaka na pod­lagi darilne pogodbe z dne 6. maja 2004, kjer ima Muzejsko društvo Vrhnika še preosta­nek svojih prostorov. Razpra­va mora potekati tudi glede potencialne javne kulturne infrastrukture Opekarne Vrh­nika, vojašnice in nenazadnje glede obravnavane Železni­ške postaje Vrhnika – mesto. Za zaključek navajamo nekate­re sklepe pogovora o Železniški postaji Vrhnika – mesto: • objekt je velika kulturna dediščina kraja, zato mu je treba dodeliti pomembno vlogo in pomen; prvi korak je bil vnos zaznambe statusa grajenega javnega dobra lo­kalnega pomena in sanacija strehe, • nujna je široka strokovna razprava pred samim spre­jetjem OPPN in KNP za vsa tri omenjena območja, saj bodo to dokumenti, ki bodo določali prostorsko politi­ko prihodnjega desetletja; dokumenti naj bodo dovolj široko zastavljeni, saj bi pre­tirano določen dokument omejeval možnosti razvoja; v primeru železniške postaje nujnost, da območje postaje v OPPN ni opredeljeno (le) kot park irišče, • nujen je vnos kulturnih ele­mentov v prostorske akte. V primeru železniške postaje pravilna prostorska umesti­tev razstavljene lokomotive Slovenskih železnic, • železniška postaja je ključ­na točka kolesarske in spre­hajalne poti od Vrhnike do Ljubljane, ki je v sodelovanju med Krajevno skupnostjo Vrhnika – Breg in Delavnico, d. o. o., že idejno zasnovana in hkrati kot začetna točka raziskovanja Vrhnike. KS snuje tudi »vrtec na postaji«, • kot vsebina prostora je bila v povezavi z železniško po­stajo predlagana muzejska predstavitev zgodovine vrh­niške železnice. Poleg tega je mogoča vsebinska reinter­pretacija postaje za vrhniški lokalni javni prevoz z varo­vano kolesarnico in izposo­jevalnico koles, za gostinski obrat ali prostore za kultur­ne programe in projekte, • smiselna je rekonstrukcija javnih stranišč, kar bi bile prve javne sanitarije v Ob­čini Vrhnika, nujna je infra­struktura turizma, • naklonjenost začasni uporabi zapuščenega objekta za kul­turne programe in projekte. Muzejsko društvo Vrhnika in Humanistično in umetniško društvo »O« rabo, pod streho. nastanejo ob nepravilnem rav-Če Vas zanima naša nova pri­ 25. junija obeležujemo pomemben dan. S to investicijo – stroški so nanju v procesu kompostiranja, dobitev, ste vabljeni: »Pridite in nanje opozarjamo Ministrstvo, se spotoma še ustavite v Trgo-Zato Občinski odbor SDS Vrhnika želi vsem bralkam in bralcem ponosno praznovanje znašali 150.000 evrov – smo naredili še dodatni korak pri ARSO in inšpekcijske službe, vinci Rosa. Vaše vrtnine bodo tisočletnih sanj Slovencev, naši zavezi, da bomo delovali vendar je odziv zelo medel, ura-zadovoljne, če jih boste »cartali« ki jih lahko danes uresničujemo v samostojni državi! tako, da bo »vrhniški kompost« dniški. z našim in Vašim kompostom.« narejen le z okolju prijazno teh-Ne glede na vse ovire smo Kolektiv Kompostarne Rosa 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na bevški šoli so se mudili tuji učitelji Star maln ponovno obratuje! Spomin seže v leta otroštva, ko smo praznovali 1. maj. Vsa družina, sorodniki, prijatelji. Kje? V Starem malnu! V kratkih rokavih, bosonogi, vski dohtar je odganjal vlago Zdaj je koča odprta od četrtka na travi. Kot da je bilo tisti čas v na deževen dan, ljudski pevci in do nedelje, od 10. ure dopoldne začetku maja topleje, brez stra-godci so peli in godli. do 19. oz. 20. ure. S pijačo in hu smo stopali v vodo, v potok Ostali smo odločeni: ne bomo jedačo vas postrežemo prosto-Bela, ali pa smo morda pozabili, iskali novega najemnika, ker je voljci v okviru okrepčevalnice da nas je tudi takrat streslo od prejšnjemu potekla pogodba, s pretežno lokalno ponudbo. mraza. Čas je krojil nove zgod-pač pa stvar vzeli v svoje roke. Organizirali bomo delavnice, be, spomin na praznovanje pra-Registrirali smo prostovoljstvo, oddajali prostor za praznova­znika dela je spreminjal barve in se spopadli z neskončno admi-nja, se povezovali s sosednjimi ostrino. To pomlad pa smo se v nistracijo, davčno blagajno in entuziasti in načrtovali. Hvala Turističnem društvu Blagaja-predpisi ter začeli. Dvomljivci vsem prostovoljcem, sodelav­na odločili: »1. in 2. maj bomo so ali pa tudi ne povedali svoje, cem, sponzorjem in podpor­praznovali v Starem malnu!« In kar nekaj pa je bilo takih, ki so nikom. Zmogli bomo, ker smo smo ga. Zadišalo je po golažu, potrkali na vrata, nas poklicali postali dobra ekipa. po pečenju na žaru, po vrhniški in s preprostim stavkom nazna- Mirjam Suhadolnik kavi in domačem čaju, Trigla-nili: »Pomagal bi.« Vabilo TU SMO DOMA 9. srečanje priseljenih občanov z domačini bo 25. junija z začetkom ob 12. uri v Starem malnu. Vabimo društva, organizacije in posameznike, ki bi radi predstavili svojo dejavnost, da se nam pridružite. Lahko se najavite na elektronski naslov: drustvo.blagajana@gmail.com, pokličete v torek, sredo in četrtek dopoldne na telefonsko številko 01 7551 341 ali pa od četr tka do nedelje pridete v Star maln. Obiskovalci boste raziskovali in se udejstvovali na ustvarjalnih delavnicah, zabavno-špor tnih igrah, lahko boste zaplesali, spremljali program, se sladkali s palačinkami, si privoščili .... Še več boste izvedeli, če boste sledili našim obvestilom. To srečanje je namenjeno vsem, ki se radi družite! VABI VAS TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA. Komisija za lepše okolje ne počiva V aprilu smo člani TD Blagajana uspešno spravili pod streho Sejem vse za vrt in dom. Delo Komisije za lepše okolje pa se nadaljuje. Počasi se bomo posvetili opazovanju na terenu. Na tem mestu vas prosimo, kozolec, balkon. Iščemo tudi stičem, po elektronski pošti na da nam pošljete predloge na najlepše urejeno javno zgradbo; naslov drust vo.blagajana@ka­spletni naslov TD Blagajana če jo opazite, dobrodošel pre-belnet.net ali se oglasite osebno ali glasovnico pošljete po pošti. dlog. Torej, poglejte okoli sebe v pisarni TD Blagajana v času Seveda nas lahko pocukate za in skupaj spodbujajmo lepo ure-uradnih ur. Že vnaprej se vam rokav in z veseljem bomo pre-jeno okolje. Naj vas opomnimo, zahvaljujemo za sodelovanje in gledali vaš predlog na terenu. da prijave zbiramo do 15. ju-pozdravljamo vse ljubitelje lepe-Naj na tem mestu zapišemo, da nija 2016. Obvestite nas lahko ga in prijaznega okolja. Uživajte lahko predlagate tudi svojo hišo, z izpolnjenim glasovalnim li-v pomladi! Bevke, 9. in 13. maja – Pet dni se je na podružnični šoli v Bevkah mudilo dvanajst učiteljev iz šestih držav. Norveške, Velike Britanije, Španije, Romunije, Grčije in Češke. Delovni obisk je potekal v okviru tako imenovanega pro­jekta Evropske unije Erasmus+. Kot je pojasnil Matjaž Grandič, ki na šoli vodi omenjeni projekt, so se gostje v torek dopoldne mudili na matični šoli Log - Dragomer, popoldne so obiska­li še naš biser – Bled. »V sredo so tuji učitelji izvajali učne ure z našimi učenci, seveda je bilo po­skrbljeno za prevajanje. Osre­dnja tema je bilo naravoslovje, v okviru katerega smo potem v četrtek imeli delavnice na sti, pridobili možnosti za študij v tujini, si povečali možnost zaposlitve in pridobili delov­ne izkušnje. Velja omeniti, da ne gre samo za delovne obiske pedagoškega kadra po državah Evropske unije, ampak pot pod noge vzamejo tudi učenci. Tako so se v aprilu na Norveškem mudili tudi učenci PŠ Bevke in OŠ Log - Dragomer, kjer so spo­znavali novo kulturo in njihove učne navade. Obisk je bil sploh nekaj posebnega, ker so si ogle­dali tudi skakalnico v Holmen­kollmu in spoznali norveške­ ga »Prevca«: Daniela-Andréja Tandeja. Gašper Tominc Uk bojevnika – vikend nočitve pod zvezdami Vsakdo se spomni, kako radi smo ob večerih zakurili ogenj, posedali okoli njega, nato pa ravno tam zaspali. Zdaj se tudi za naše mlade odpira stalna možnost preživljanja divjega prostega časa v okrilju gozda in pod vodstvom ter mentor­stvom bojevnice, ki že vrsto let vodi poučne in vzgojne gozdne tabore. Sprva so k njej prihajali težavni otroci, ki niso spošto­vali avtoritete in so potrebovali nauk gozda in borilnega razmi­šljanja, da so začeli ceniti sebe in druge. Zdaj pa je malodane vsak potreben takega ali drugačnega oddiha, da bi bil lahko otrok v pravem pomenu. Ti tabori so namenjeni vsem osnovnošol­cem, ki bi radi postali gozdni temo vesolja in zvoka. V sredo so si ogledali še razstavo v Can­karjevi knjižnici na Vrhniki na temo Erasmus.« Kot je dejal, so bili gostje prijetno presenečeni nad razvitostjo Slovenije in nad projekti, ki jih izvajajo učitelji z učenci. »Upam si trditi, da so Bevke in našo domovino zapu­stili z dobrimi vtisi, nenazadnje smo se tudi potrudili, da so se dobro počutili v naši sredi.« Kaj je Erasmus+? To je pro­gram Evropske unije na podro­čju izobraževanja, usposablja­nja, mladine in športa. Z njim naj bi mladi izboljšali spretno- V gozdu blizu Vrhnike se s tem mesecem začenjajo prvi bojevniški mini tabori za otroke, stare več kot sedem let. bojevniki in bojevnice: izurili svoje telo, spoznali svoje umske in duhovne zmožnosti, odkri­li svoje veselje, se spoznavali in razumeli sami sebe, razprli svoja krila in poniknili v svo­jo ustvarjalnost ter predvsem svobodno tekali pod soncem in se veselili mladosti. Približen dan gozdnega bojev­ nika oz. bojevnice: 1. jutranji treningi: veščine ču­tenja in obvladovanja svoje­ga telesa, 2. uk: razumevanje samega sebe in delanje na osebni rasti, 3. negovanje nevidnega zazna­vanja: čutenje gozda, dreves, ljudi ... 4. negovanje samonik losti: • – samostojno razmišljanje in iskanje rešitev za dano nalo­go, – samostojna uresničitev reši­t ve, – treningi nevmešavanja, – treningi tišine, – treningi samote, 5. delo v gozdu: nabiranje drv, nega zunanjega prostora, ra­stlin in dreves, delanje potk, stopnišč, škarp in ognjišč, izdelovanje in gradnja ze­mljanke, zasajanje, nega vr­tnin in zelišč ... 6. bojevniški izzivi, naloge in igre po širjavah gozda, 6. kurjenje in peka na ognju, 7. večerni treningi (rekapitulaci­ja): sprostitev, umiritev, pov­zetek dneva in nauk, ležanje pod zvezdami, bojevniške pripovedi in zgodbe ... Tabor bo odvijal vsak lep pe­tek ali soboto popoldan, čez noč in naslednji dan. Torej ena noči­tev in dan zatem. Ali se bo začel v petek ali v soboto, je odvisno od vremena. Otrok prinese s se­boj šotor, spalno vrečo in podla­go za na tla ter nekaj hrane. Prvi tabor bo že v začetku junija in vse poletje. Med počitnicamibo organiziranih več pet­dnevnih taborov. Predho- I Z B O R NAJLEPŠA UREJENA HIŠA Z OKOLICO, NAJLEPŠE UREJEN BALKON, NAJLEPŠE UREJEN KOZOLEC IN NAJLEPŠI JAVNI OBJEKT GLASOVALNI LISTIČ STANOVANJSKA HIŠA (vpišete naslov) NAJLEPŠE UREJEN BALKON (vpišete naslov) NAJLEPŠE UREJEN KOZOLEC (vpišete naslov) JAVNI OBJEKT V OBČINI (vpišete naslov in ime objekta) Moj naslov: dne najave in za sprotne do­govore pokličite na 031 481 014. Sprotne objave bodo Glasovnico do 15. junija 2016 pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Glasovnica se nahaja tudi na internetni strani tudi na spletni strani vrhni-TD Blagajna /www.blagajana.si/, lahko jo pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net ške občine www.mojaobči-IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Blagajana. na.si/dogodki. 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gasilci PGD Verd zmagovalci projekta Radi delamo dobro V projektu Radi delamo dobro, trgovskega podjetja Mercator, d. d., PGD Zaplana je v soboto, 23. 4. 2016, organizirala občinsko tekmovanje v gasilski orientaciji. Nastopilo je 56 ekip iz dvanajstih društev Gasilske zveze Vrhnika. Tekmovalci so morali skozi pro- go na zemljevidu najti kontrolno točko, na kateri so se preizkusili v različnih nalogah, na primer vezanje vozlov, topografski zna­ ki, praktične vaje iz orientacije, hitrostno zvijanje cevi, spajanje cevi na trojak itn. Domače gasil­ ke in gasilci so se odlično izkazali. Tekmovalo je sedem ekip. Pionirji so zasedli šesto in deveto mesto, mladinke šesto in sedmo mesto, mladinci deseto, ekipi pionirjev in pionirk pa so osvojili odlično drugo mesto in so se tako uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo 18. junija v Grahovem. Vsem ekipam silcem in vsem preostalim, ki so kakor koli prispevali za uspešno izvedeno tekmovanja. V soboto, 14. 6. 2016, je na Drenovem Griču poteka lo šesto udeležili pionirji in članice A, obe ekipi pa sta osvojili tretje mesto. Nismo aktivni samo na tekmo­vanjih, ampak poprimemo tudi za lopato in grablje, še posebno Že v naprej vas vljudno vabi­mo, da se v nedeljo, 19. 6. 2016, skupaj poveselimo z mravljico Ulo, kasneje pa nas bodo zabavali ČUKI, ansambel JAVOR, MLA- in mentorjem iskreno čestitamo za njihov trud in vztrajnost. Po­sebna zahvala pa domačim ga­ mladinsko in petnajsto člansko tekmovanje za pokal Drenov Grič - Lesno Brdo. Tekmovanja so se letos, ko smo uredili in povečali vrt, na katerem je vsako leto veli­ka gasilska veselica. DI GODCI in voditelji Radia Ve­seljak. Iskrena zahvala tudi vam, kup­cem, ki ste nam zaupali 2797 že­tonov. Tudi v prihodnje bomo gasilci delali dobro in lahko ra­čunate na nas. Z gasilskim poz­dravom: Na pomoč! Franjo Čretnik, PGD Verd dicah neprivezanosti v avtomo­bilih, potem zagotovo sedete za volan pripeti. V tokratni akciji, ki ne bo edina letos, smo zabeležili: devet neprivezanih voznikov in 26 neprivezanih otrok, uporabo mobilnega telefona v dveh pri­merih, vožnjo otroka na pred­njem sedežu v dveh primerih ter nepravo smer vožnje in neupo­rabo zaščitne čelade otroka pri vožnji s kolesom. Zahvalo namenjam policist­kam PP Vrhnika in članom ZŠAM Vrhnika za pomoč pri izvedbi preventivne akcije Pasov­ček. Varno in srečno na poti! Franjo Čretnik Gasilci Stare Vrhnike novim izzivom naproti Gasilci Stare Vrhnike smo del osrednje gasilske enote Občine Vrhnika in imamo nalogo tehničnega reševanja. Že mnogo let uspešno posredujemo na intervencijah v cestnem prometu in drugih tehničnih intervencijah ter pri reševanju na vodi in iz nje. V okviru Gasilskega društva Stara Vrhnika je šestin­dvajset operativnih članov, ki so usposobljeni za opravlja­nje nalog gašenja, tehničnega reševanja in prvih posre­dovalcev nujne medicinske pomoči; od teh je dvanajst članov potapljačev in reševalcev na vodi in iz nje. Ope­rativna ekipa gasilcev je zelo dobro usposobljena in pri­pravljena za posredovanje v najtežjih intervencijah, kar se je v preteklosti že izkazalo. Že več kot desetletje dobro sodelujemo z ekipo NMP ZD Vrhnika, Reševalno postajo Ljubljana in Gasilsko brigado Ljubljana. Kar nekaj let si je Gasilsko društ vo Stara Vrhnika prizadevalo za pridobitev koncesije za posredovanje v prometnih nesrečah in lani so se začeli resni pogovori tudi o tem. Nato smo se nekajkrat dobili na sestanku v Gasilski brigadi Ljubljana in se po­menili o operativnem delu te naloge, po novem letu pa so nas povabili na Upravo za zaščito in reševanje Republike Slovenije, kjer smo se dogovorili o koncesiji za posredova­nje v cestnem prometu. Tako je Prostovoljno gasilsko dru­štvo Stara Vrhnika postalo gasilska enota širšega pomena – GEŠP. Pred mesecem smo z Upravo za zaščito in reševa­nje podpisali o tem tudi pogodbo, ki nam prinaša kar ne­kaj ugodnosti in tudi veliko obveznost. Vsi v našem dru­štvu smo se tega zelo razveselili, se pa tudi zavedamo, da smo prevzeli veliko odgovornost. Prehodni dve leti bomo še posredovali z Gasilsko brigado Ljubljana v nesrečah v cestnem prometu, nato pa bomo to nalogo prevzeli samo­stojno. Nova naloga je potegnila kar nekaj stvari za seboj. Lani smo našemu gasilskemu domu dogradili garažo za večje tovorno vozilo in letos je PGD Stara Vrhnika na vrsti za novo vozilo, ki smo ga zaradi nove funkcije mo­rali tudi tehnično bolj opremiti. Trenutno ima PGD Sta­ra Vrhnika v svojem hitrem tehničnem vozilu samo en komplet hidravličnega orodja, pogoj za delovanje enote širšega pomena pa je, da ima dve vozili opremljeni s hi­dravličnim orodjem in tudi z drugo specialno opremo, ki jo potrebujemo za posredovanje v nesrečah cestnega prometa in tehničnega reševanja. Pri tem sta nam pri­skočila na pomoč Občina Vrhnika in štab Civilne zaščite Občine Vrhnika, ki sta omogočila nakup dodatne opre­me, za kar se jima lepo zahvaljujemo. Poleg tega so tudi gasilsko poveljstvo Občine Vrhnika, GZ Vrhnika in tudi vsa gasilska društ va GZ Vrhnika imela veliko posluha za to, da se PGD Stara Vrhnika uvrsti v gasilsko enoto širše­ga pomena in da se opremi za samostojno posredovanje. Zato se tudi njim prav lepo zahvaljujemo. V začetku junija tako PGD Stara Vrhnika pričakuje novo sodobno gasilsko vozilo GVC 16/15, ki bo opremljeno s sistemom za gaše­nje in najsodobnejšo opremo za tehnično reševanje. To vozilo bo dopolnilo tisti primanjkljaj opreme, ki jo potre­bujemo za samostojno posredovanje v cestnem prometu. Letos je pred nami še kar nekaj izzivov in s tako dobro ekipo, kot jo ima naše društvo, bomo kos vsem nalogam, ki nas čakajo. Čeprav je naše delo prostovljno in terja več kot celega človeka, nam sanj in volje nikoli ne zmanjka. Nemalokat smo gasilci edini, ki ljudem priskočimo na pomoč v vsaki situaciji. Zato ob tej priložnosti v imenu celotnega našega društva vabimo v naše vrste tudi nove člane. Poleg tega bi bili veseli tudi kakršne koli .nančne pomoči, ki nam bo še kako prav prišla za nakup gasilsko­ -reševalne opreme. Denarna sredstva lahko nakažete na naš trr.: SI56 1914 6500 3638 234. Boštjan Turk, podpoveljnik PGD Stara Vrhnika smo gasilci z Verda sodelovali z velikim veseljem. Na predlog Mercatorjeve pro­dajalne Market Hrib na Vrhniki smo se pridružili pripravi doku­mentacije in potrebnih potrdil ter kratki predstavitvi naše dejavno­sti. Same aktivnosti glasovanja so potekale od 1. 4. do 30. 4. 2016. Kupci so se odločali med tremi društvi oz. organizacijami. V tem obdobju so kupci za vsak nakup prejemali žetone. V konkurenci smo bili s strelci Strelskega dru­štva Vrhnika in z Župnijskim vrtcem Vrhnika. Napetost, koli­ko žetonov se bo nabralo v naši škatli, je naraščala iz dneva v dan. Prelivanje žetonov smo redno opazovali in držali pesti za uspeh, ki je pomenil 1000 evrov donacije za prvega nagrajenca in 200 evrov ter 100 evrov za drugega in tretje­ga. Zgolj kupci so se po enem me­secu odločili, da donacija potuje v roke našega društva. S tovarišico Dragico Turk sva z velikim vese­ljem v petek, 6. 5. 2016, ob 12. uri iz rok koordinatorja in poslovod­stva marketa Hrib Vrhnika slav- Te resnice se velikokrat ne zavedamo. V prvi meri moramo za naše otroke poskrbeti starši in v nadaljevanju šole ter širša skupnost. Tega se zavedamo tudi člani ZŠAM Vrhnika in policisti PP Vrhnika. V sklopu akcij, ki jih iz­vajamo preko programov Sveta za preventivo v cestnem prometu in Agencije za varnost v cestnem prometu RS, izvajamo tudi akci­jo PASOVČEK, kjer ugotavljamo privezanost otrok in odraslih v vozilih pri prihodu v šole in vrtce. Preventivno akcijo smo izvedli nenapovedano v vrhniških vrt­cih na lokacijah: Želvica, Komar­ček, Barjanček in Žabica. Jutranja akcija policistov PP Vrhnika in nostno prevzela ček v višini 1000 evrov. Obljubo o porabi sredstev bomo izpolnili. Na tem mestu se gasilci z Verda zahva ljujemo za možnost sode­lovanja v donatorski akciji RADI DELAMO DOBRO, ki je poteka­la v stotih trgovinah po vsej Slo- Otroci so naše največje bogastvo Ne smemo biti samo kritični; stanje se izboljšuje. Lahko se za­hvalimo tudi novejši varnostni tehniki v vozilih, ki nas neusmi­ljeno opozarja z neprijetnim zvo­kom piskača o neprivezanosti. Novejši sistemi tudi že beležijo neprivezanost potnikov. Namen akcije je bil tokrat preventivne narave. Člani ZŠAM Vrhnika ter policisti smo tako tudi delovali. S pooblastili, ki jih imajo policisti, pa se bodo naslednjič oglasili pri vas in vas bodo v primeru kršitev kaznovali. Vsi skupaj se zavedajmo varno­sti in poskrbimo za naše najmlaj­še. Če spremljate pisna gradiva in televizijske predstavit ve o posle­ ZŠAM Vrhnika je potekala 15. 4. 2016 od 7. 00 do 8. 30. Namen akcije je bil preventivne in opo­zorilne narave. Ugotavljamo, da prenekateri starši, stari starši in skrbniki v jutranji naglici ne pri­vezujejo otrok in sebe. Izgovore – Samo čez cesto smo se zape­ljali. Imam pokvarjen pa. Joj, je še prezgodaj. Imam samo dvoje vrat pri vozilu. Nimam druge­ga vozila. – poslušamo vsako leto. So tudi takšne skrajnosti, ko se na prednjem sedežu poleg otroka pelje še hišni ljubljenček. veniji. Tako je podjetje pokazalo veliko volje do povezanosti z raz­ličnimi organizacijami in društvi, ki delujemo v lokalnem okolju. Zahvala tudi Marketu Hrib na Vrhniki za prijetno pogostitev. Čestitka velja tudi drugo- in tre­tjeuvrščenima nagrajencema. Utrinki iz PGD Zaplana 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Podružnica NIS in PP Petdeset let srčne šole tako tudi ostalo. Vrhnika, 21. april – Že pet desetletij je na Vrhniki Ob tej priložnosti pa bi rada organizirana skrb za učence, ki obiskujejo nižji napisala, da je šolanje otrok z izobrazbeni standard in posebni program vzgoje in DS precej zahtevno. Glede na izobraževanja, kar so obeležili v matični Cankarjevi to, da v vseh letih šolanja Nika osnovni šoli. S kulturnim programom, razstavo in opažam, da je na naši šoli (OŠ Ivana Cankarja Vrhnika) nada­ljeval šolanje v programu NIS pogostitvijo so počastili jubilej in ter hkrati tudi starše, prijatelje in nekdanje učitelje. le Nik (razen Blaža, ki prihaja iz drugačnega okolja oz. ima dru-Leta 1964 so na Vrhniki usta-podaljšanega bivanja. Pouk po­ gačne pogoje), menim, da bi bilo novili pr vi oddelek s prilagoje-teka v dveh zgradbah, na Lošci treba učni program oz. zahteve nim programom, ki so ga dve in na Tržaški 2. V letošnjem letu bolj prilagoditi posameznemu leti kasneje priključili OŠ Jane-je v naše oddelke vključenih 55 otroku. Otroci z DS se lahko z za Mraka. Prostorske razmere učencev. Poučuje jih devet spe­ zgodnjo obravnavo veliko nau­so bile slabe, imeli so jih v kra-cialnih pedagogov in tri varu­ čijo. Menim, da za otroke z DS jevni skupnosti, v šoli, prostore hinje. Pouk športa in računal­ ni najpomembneje, da naredijo so si delili celo z glasbeno šolo. ništva poučujejo tudi učitelji iz OŠ, ampak to, da bi bili tudi Ko sta se leta 1980 Mrakova in večinske šole,« je pojasnila Maja naši otroci vključeni v družbo Menard. Sicer pa so ta jubilejni razumevanje in sta vključili Tudi ona se je hitro in lepo pri- Cankarjeva šola združili, so od-Ledinek, vodja podružnice.že v šoli in kot taki prepoznav­ dan popestrili še z ustvarjalno najina otroka. Hvala še enkrat. vadila na šolo, sošolce in učite­ delke prilagojenega programa Šola zajema veliko območje: ni tudi v nadaljnjem življenju. razstavo učencev v preddverju Potem sva morali razmišljati o ljico Mojco. Ker sem tudi sama preselili v Cankarjevo šolo, s Vrhniko, Logatec, Rovte, Bo-Pregovor »Kar se Janezek nauči, Cankarjeve šole. osnovni šoli. Nik je eno leto po-obiskovala šolo Ivana Cankarja čimer so dobili bistveno boljše rovnico, Brezovico, Dobrovo, to Janezek zna« še kako velja Gašper Tominc skusil redni program v Logatcu, in sem vsaj približno poznala možnoosti za delo. Leta 1990 so Polhov Gradec, Log - Drago-za vse. Nik in Hana že deveto vendar se je izkazalo, da je bil posebno šolo, kot smo jo takrat ustanovili prvi oddelek za osebe mer, Horjul, Podpeč, Hotedr-Besede staršev ob 50-letnici leto obiskujeta šolo, zamenjala zanj program brez dodatne po-imenovali, mi vpis v to šolo ni z zmerno motnjo v duševnem ščico, Cerknico. Pouk poteka sta že kar nekaj učiteljic. Kako NIS in PP moči prezahteven, zato smo se bil tako tuj. Nam učencem je razvoju. Kasneje so ga preselili po smernicah ministrstva: na-dobro opravljajo svoje delo, pa Sva mamici otrok, ki obisku-odločili, da ga vpišemo v NIS bilo običajno, da so med nami v staro šolo v Podlipo, kjer so ravoslovne in kulturne dneve nama dokazuje dejstvo, da oba jeta podružnično šolo z nižjim na Vrhniki. Bilo nam je kar tež-tudi drugačni otroci. Bili so konec 90. let ustanovili varstve-organizirajo tako, da se pridru-z veseljem obiskujeta šolo, kjer izobrazbenim standardom ko, ker nismo poznali niti šole tam, prisotni, vendar se nismo no-delovni center. Dotrajanost žijo večinski šoli, preostale dne-se dobro počutita in temu pri­ (NIS) in posebnim programom niti programa v taki šoli. Še nič kaj družili. Velika prednost objekta in neekonomičnost sta ve pa prilagodijo sposobnostim merno napredujeta. Hvala Na­ (PP). Ko se ti rodi otrok, po na-pred vpisom smo si šolo ogle-se nama tudi zdi, da ima šola botrovali, da so se leta 1996 od-učencev. taši Beden in Katarini Masnec, vadi ne razmišljaš o tem, kje dali, odšli smo z bolečino v srcu. NIS in PP skupaj. Tako je Hana, delki posebnega programa pre-Polonca Šurca Gerdina, rav-ki vsako leto organizirata in iz­ in kako se bo tvoj otrok šolal. Ko pa smo videli, da Nik z vese-ko se je izkazalo, da je zanjo selili nazaj na Vrhniko. nateljica matične šole, je ob peljeta tabor v Portorožu, Šola Naju je pa že kmalu, poleg zdra-ljem hodi v šolo, kjer napreduje program NIS pretežak, presto- Zdaj potekata dva programa jubileju deja la, da jo nenehna za življenje. Naši otroci se tam vstvenih težav, začelo skrbeti, v in dobiva prijatelje, smo vedeli, pila v PP, kar je pomenilo samo izobraževanja: program osnov-selitev šole NIS in PP spominja res lahko naučijo samostojnosti kateri vrtec in kasneje šolo ju da smo na pravi poti. Tako sta obiskovanje sosednje učilnice. ne šole z nižjim izobrazbenim na selitev Cankarjeve druži-in skrbi zase. V prijetnem okolju bova lahko vpisali. Obema so Nik in Hana postala prijatelja in Dobro je, da so naši in preostali standardom in posebni pro-ne, ko ji je pogorel dom. A kot se imajo odlično, naučijo pa se predlagali razvojni oddelek vrt-sošolca. otroci skupaj, ker je sprejemanje gram vzgoje in izobraževanja. je dejala, se zdi, da so se oblaki stvari, ki se jih v redni šoli ne ca. Imeli sva srečo, ker so oba Zame, Hanino mamo, je bila drugačnosti tudi pomembna Izhajajoč iz omenjenih progra-razgrnili, kajti Občina Vrhnika morejo naučiti. Poskrbita tudi sprejeli v redni vrtec, kjer sta v izkušnja čisto drugačna, ker je kakovost, ki se je je mogoče tudi mov so oddelki organizacijsko razmišlja, da bi v iskanju novih za nas, mame, saj vsako leto or­ družbi vrstnikov in ob pomoči Hana že takoj začela obiskovati priučiti. Na tem pa je treba tudi združeni v Podružnico NIS šolskih prostorov omenjeno po-ganizirata izlet samo za nas, kjer specialnih pedagogov lahko hi-šolo z nižjim izobrazbenih stan-delati in se pogovarjati. Morda in PP. »V šolskem letu 2015/16 družnico preselila v prenovljeni ob spoznavanju in druženju po­ treje napredovala in bila uspe-dardom. Nikoli tudi nisem raz-bi se dalo naše otroke še kako imamo štiri kombinirane od-Rokodelski dom. zabimo na vsakodnevne težave. šno socializirana. Otroci so ju mišljala, da bi Hana obiskovala drugače povezovati in vključe­ delke nižjega izobrazbenega Dobro uro dolg kulturni Hvala. Pa še kdaj, prosiva! lepo sprejeli. Še zdaj sva hvale-redno šolo, ker je imela poleg di-vati med preostale. To, da so standarda in tri oddelke po-program so oblikovali učenci žni ravnateljicama vrhniškega agnoze DS (Downov sindrom) naši otroci na isti lokaciji kot Katarina Rožmanec insebnega programa vzgoje in in gostje, šoli se je posebej za­in logaškega vrtca, da sta imeli tudi veliko zdravstvenih težav. drugi, je idealno in upava, da bo Magda Oblak izobraževanja ter dva oddelka hvalil tudi logaški župan Berto Osemdeset let delovanja Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Vrhnika letos praznuje že 80-letnico delovanja. V soboto, 14. maja, smo pripravili slovesnost v gostilni Pri Kranjcu, ki smo jo popestrili z izpustom osemdesetih golobov. Proslave se je udeležil tudi g. župan Stojan Jakin, ki je nagovoril navzoče in kot simbol miru izpustil belega goloba. Podelili smo štirinajst priznanj in medalj članom, ki so se v zadnjih desetih letih včlanili v naše društvo. Dogajanje so nam popestrili pevci Okteta Raskovec z nekaj pesmimi. Društvo je bilo registrirano pa je vodstvo društva prevzel g. leta 2001 v Domžalah, ko smo leta 1936 pod vodstvom g. Na-Ivan Šraj, ki a je v samem dru-osvojili drugo mesto na super­dliška, spodbudni člani pa so štvu kar nekaj stvari premaknil pokalu Slovenije. Leta 2005 je živali. Slovenci smo lahko upra­bili bratje Smrtnik, Nace Jerši-naprej. S svojo voljo in srcem je društvo od Občine Vrhnika stih pasmah in različnih bar-menje uspešnega in dobrega vičeno ponosni na to, kar je bilo novič, Ciril Furlan, Suhadolnik društvo vodil in usmerjal kar 22 prejelo bronasto plaketo Ivana vah. Nekateri člani gojijo tudi dela. Lahko se pohvalimo, da narejenega na tem področju. in Caserman. Prvo razstavo je let, nato pa so člani leta 2012 vo-Cankarja. Letos nam je za vr-okrasne ptice in papige. Dru-smo veliko pripomogli tudi pri Male pasemske živali, ki si jih društvo organiziralo še isto leto denje društ va zaupa li meni. hunsko in humano vzrejo malih štvo združuje člane iz občin vzreji domorodne pasme golo­lahko ogledate na naših razsta­na dvorišču pri Štirnu na Idrij-Med svojim delovanjem se je pasemskih živali ter za osem-Vrhnika, Borovnica, Brezovica, bov slovenski beloglavček. Prav vah, so prikaz vsakodnevnega ski cesti. Društvo je delovalo do društvo srečalo z reorganizaci-deset let delovanja g. župan Logatec, Log pri Brezovici, Cer-tako se trudimo za ohranitev dela z malimi živalmi, različnih druge svetovne vojne, nato pa jo; tako se je leta 2000 našemu Stojan Jakin podelil priznanje knica, Žiri in Dol pri Ljubljani. pasme slovenskega kunca, goji­odrekanj, ljubezni, spoštovanja med njo mirovalo. Po končani društvu priključilo DMPŽ Lo-župana Občine Vrhnika. Vsako leto, če je le mogoče, mo pa tudi domorodno pasmo ter tudi prikaz uspehov in lepih vojni se je društvo okrepilo z gatec, ki je s svojim članstvom Prve razstave društev so po-organiziramo društveno ali štajerska kokoš. Društvo je tudi trenutkov, povezanih s tradici­novimi člani: Janez Švigelj, Ja-okrepilo delovanje društva. V tekale na prostem, dandanes pa specialno razstavo na Vrhniki soustanovitelj Slovenske zveze jo. V Sloveniji je tradicija gojenja nez Kenk, Franc Sajovic, Otmar času delovanja je društvo osvo-so v dvoranah, gasilskih domo-oz. v sosednjih občinah. Dru-društev malih pasemskih živali, malih pasemskih živali dolga in Jeršinovič, Jože Jakše, Janko Če-jilo mnogo pokalov in priznanj. vih in podobnih objektih. štvo sodeluje tudi na državnih, ki je bila registrirana leta 1977. bogata, gojitelji pa se združujejo pon in drugimi, ki so nadaljeva-Na evropski razstavi golobov v Društvo se že vsa leta trudi, specialnih, meddruštvenih in Društvo si prizadeva za vr­v društva. li z vrhunsko vzrejo. Po vojni je Švici leta 1996 je golob slovenski da bi pripomoglo k ohranjanju mednarodnih razstavah, seve-hunsko in humano vzrejo ma-Z železno voljo, odliko, hu­društvo neprekinjeno delovalobeloglavček, katerega lastnik je malih pasemskih živali in tako da pa se udeležujemo tudi raz-lih pasemskih živali. Male pa­manostjo in vztrajnostjo dru­in je za DGMPŽ Maribor drugo bil Vojko Gajser, postal evrop-k večji samooskrbi. Trenutno stav v tujini, na primer razstave semske živali so stara kulturna štvo nadaljuje delo naših pred­najstarejše društvo v Sloveniji. ski prvak. Leta 2004 pa je bila v je v društvu 35 članov, ki gojijo Alpe-Adria v Celovcu in itali-vrednota vsakega naroda. Z raz­nikov od leta 1936 naprej. Društvo so vodili g. Otmar Jer-Pragi evropska prvakinja golo-kunce v 33 pasmah in barvah, janski Gorici. Na vseh našte-stavami prispevamo k ohranja­šinovič, g. Franc Petrič, g. jože bica pasme dunek. Najboljši re-golobe v desetih pasmah in več tih razstavah osvojimo mnogo nju domorodnih vrst in širjenju Marcel Pretnar, predsednik Jakše, g. Miro Istenič, leta 1989 zultat kot društvo smo dosegli barvah ter perutnino v dvanaj-pokalov in priznanj, kar je zna-znanja o vzreji malih pasemskih DGPMŽ Vrhnika 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Brezplačni študijski krožki na Vrhniki Ljubljanski madrigalisti v vrhniški cerkvi Študijski krožki so študijski krožkov po Sloveniji pa lišč, čajne mešanice, oskrba Vrhnika, 8. maj – V cerkvi sv. Pavla je nastopil je nastopil še godalni kvartet Quartissimo, ki ga sestavljajo si lahko preberete tudi na sple-cvetja, posaditev zelenjave Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, ki jih manjše skupine (5 do nadarjene mlade glasbenice: tni strani http://sk.acs.si/. ter oskrba visokih gred) v od leta 2014 vodi Primož Malavašič iz Smrečja. 12) ljudi za neformalno violinistke Urška Gutnik, Sara Vabimo vas na brezplačne štu-Domu upokojencev Vrhnika. učenje, ki se skupaj, ob Mivšek, Ema Brlan in čelistka dijske krožke, ki jih bo izvajal Študijski krožki bodo potekali To je prepoznavna in uspe-Vrhniki, kjer so se predstavili v rednih srečanjih, učijo, Eva Mivšek, ki se pod vodstvom Center za dopisno izobraževa-enkrat na teden v juniju in sep-šna slovenska vokalna zasedba, dveh sklopih: v prvem s pesmi­ mentorice prof. Nastje Cajhen zbirajo in družijo.nje Univerzum v sodelovanju s tembru 2016. ustanovljena leta 1991. Lahko mi z nabožnimi vsebinami od Rode izobražujejo na Glasbeni Udeleženci študijskih krožkov Cankarjevo knjižnico Vrhnika in Za dodatne informacije se lahko se pohvali že s kopico odmev-renesanse do pozne romantike, šoli Vrhnika. si izmenjujejo znanje, veščine in Domom upokojencev Vrhnika. obrnete na mentorja študijskih nih priznanj doma in v tujini, v drugem pa z novejšimi sklad- Gašper Tominc informacije ter ustvarjajo novo Izvajali bomo tri 30-urne krožkov Alberta Štrancarja (al-kar zgovorno priča o njihovi ka-bami izpod peres skandina­ znanje, s čimer se ob kakovo-študijske krožke: bert.strancar@cdi-univerzum. kovosti. To do dokazali tudi na vskih avtorjev. Med sklopoma stno preživetem času osebno-1. Ljubljanica skozi zgodo- si, 01/583-92-85) in Matejo Vur­ stno razvijajo in bogatijo. vino (povezava reke s prebi- nik (mateja.vurnik@cdi-univer- Udeležba študijskih krožkov valstvom skozi zgodovino) v zum.si, 01/583-92-86). Vabljeni je brezplačna, ker jih .nancira Cankarjevi knjižnici Vrhnika, vsi, ki vas objavljene teme zani- Ministrstvo za izobraževanje, 2. Cankarjevih 140 let (ob majo in ki se želite z aktivnim znanost in šport. Sredstva za 140-letnici rojstva Ivana sodelovanjem učiti in bogatiti delovanje študijskih krožkov je Cankarja bomo globlje spo- svoje znanjw ne glede na spol, pridobil Center za dopisno izo-znavali dela pisatelja, pesnika izobrazbo ali starost. braževanje Univerzum, vodila in dramatika slovenske mo­ pa jih bosta mentorja, ki sta se derne) v Cankarjevi knjižnici Mateja Vurnik, mag. mvži., usposabljala na Andragoškem Vrhnika, organizatorka formalnega centru Slovenije. Le-ta v Slove- izobraževanja na CDI niji vodi projekt študijskih krož-3. Zeliščarstvo in vrtnarje- Univerzumu kov, več o delovanju in razvoju nje (uporaba zdravilnih ze- Kaj veš o prometu? je tokrat prispevala Občina V torek, 19. 4. 2016, je Svet za preventivo in Log - Dragomer, podelil pa jih je podžupan g. Simon Strgar. vzgojo v cestnem prometu Občine Vrhnika Najboljša šola je bila nagraje­ organiziral kvalifikacijsko tekmovanje 'Kaj veš na tudi s sladoledom, ki ga je o prometu'. prispeval sponzor Slaščičarna Udeležilo se ga je dvajset tek-udeležil državnega tekmovanjaBrezo z Vrhnike. Tekmovanje movalcev iz treh osnovnih šol, na OŠ Poljane nad Škofjo Loko, je bilo uspešno izvedeno s po­ in sicer iz OŠ Ivana Cankarja drugo mesto je osvojil Job Japelj močjo računalniške podpore iz Vrhnika, OŠ Antona Martina iz OŠ Antona Martina Slom- Agencije za varnost v prometu. Sodelovanje na tekmovanju Kaj veš o prometu? Slomška Vrhnika ter OŠ Log ška, tretje mesto pa je osvojil Zahvaljujemo se članom ZŠAM, - Dragomer. Učenci so se mo-učenec Rok Lenarčič, prav tako Policijski postaji Vrhnika ter Z letošnjo akcijo Kaj veš o prometu? smo zgledno sodelujemo z mentorji rali izkazati v spretnostni in iz OŠ Log - Dragomer. Šola z mentorjem, ki vsako leto spod­ bujajo učence ter pomagajo pri nekoliko pohiteli, saj so otroci v maju in Svetom za preventivo v ce­ocenjevalni vožnji ter v pisnem najmanj kazenskimi točkami stnem prometu Vrhnika. Svo­ testu. Najmanj kazenskih točk je bila OŠ Log - Dragomer, saj izvedbi tekmovanja. zelo obremenjeni s šolskimi dejavnostmi. jo strokovnost in poznavanje je dosegel učenec Jure Novak je imela, kot že omenjeno, naj- Akcijo smo organizirali v torek, 19. 4. 2016, SPVC Občine Vrhnika urejanja prometa v času, ko ni iz OŠ Log - Dragomer, ki se bo boljšega tekmovalca. Nagrade popoldne. semaforjev, je pokazal tudi poli­cist PP Vrhnika g. Janez Kavčič. Člani ZŠAM Vrhnika že tavljamo, da se je znanje udele-Za sodelovanje se vsem iskreno tradicionalno sodelujemo na žencev izboljšalo, za kar velja zahvaljujemo. Takšne akcijetekmovanju kot sodniki na po-pohvala mentorjem in interesu članom ZŠAM Vrhnika dajejo ligonu, nadziramo praktično mladih na področju prometne voljo, da se bomo tudi v priho­vožnjo in sodelujemo pri pre-ozaveščenosti. Seveda moramo dnje z našim strokovnim delom verjanju poznavanja cestnopro-razumeti tudi mladostniško na področju prometa še udele­metnih predpisov v praktični odraščanje in pogled mladih na ževali preventivnih prireditev. obliki. dogodek. Računalniško podpr­Pomoč pri izvedbi in orga-Delo na posameznih točkah to testiranje ni dovoljevalo na­nizaciji so nudili: Slavko Jereb, terja vso našo zbranost, hitre pak, domišljija otrok, kako pre-Karol Jurjevčič, Nace Jerina, odzive in ostro oko. Vse mora tentati sistem, pa je neizmerna. Dušan Rodošek, Mirko Turk in potekati korektno in pošteno, Tudi oko sodnikov ni dovolilo Franjo Čretnik. zato vse zapišemo in arhivi-nepravilnosti! Kot vsaka teorija ramo. Letos so bili rezultati je tudi ta pokazala primanjkljaj Franjo Čretnik, predsednik tekmovalcev zelo dobri. Ugo-znanja pri tekmovalcih. Ves čas ZŠAM Vrhnika VDC Vrhnika - Idrija že drugič na internih športnih igrah Petdeset metrov teka, elementi košarke in deževnega meseca, ko je veči­na dreves začela cveteti, zgodil ponovni obisk tekaške steze. v Idriji. Tam so organizirali že »Tale gre pa kar na sto me-pravljal na skok v daljino, med-druge interne športne igre v trov,« je bilo slišati med občin-tem ko si je drugi brisal potno sklopu specialne olimpiade in stvom in navijači. Vprašanja o čelo in s ponosom gledal na svoj kjer poleg direktorice VDC kondicijskih pripravah so torej rekord. A neopazen ni ostal niti Vrhnika - Idrija Maje Velikajne odveč. Medtem je kopica špor-krik iz koščka prizorišča, kjer ni manjkal niti župan Občine tnikov namreč že pritekla v cilj. so športniki metali žogico. Vse Idrija Bojan Sever, ki je tekmo-V drugem delu prizorišča se je pa je bilo pod skupnim imeno-valce nagovoril v uvodnem delu zagreti tekmovalec ravno pri-valcem SOS, ki se je ob koncu prireditve. Na igrah je sodelova­lo kar petinšestdeset športnikov iz VDC Vrhnika - Idrija in OŠ Idrija, Odd. PP VIZ. Na koncu so bili vsi priča podelitvi medalj, ki jih je poklanjal kar šestkratni prvak v reliju Darko Peljhan. A poleg zdravega duha v zdra­vem telesu je nevidno, a najpo­membnejšo rdečo nit prireditve vodil športni slogan, ki pravi, da je pomembno sodelovati in ne zmagati. Blaž Uršič 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Knjigobežnica tudi v Podlipi Do 19. junija 2016 bo v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki na ogled fotografska razstava, Vojko Bizjak – DETAJLI NARAVE. ki smo jo pripravili z Društvom upokojencev Vrhnika Fotografska KLUBSKA RAZSTAVA Društva Okular v avli Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 30. junija in od 1. do 14. septembra 2016. V ponedeljek, 20. junija 2016, ob 19. uri Vas med Argonavtskimi dnevi 2016 skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika vljudno vabimo na odprtje razstave: Pavel Tesař - ARGONAVTI NA VRHNIKI. Spominska slikarska razstava v Galeriji Cankarjevega doma bo odprta do 30. junija in od 1. do 11. septembra 2016. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah. Vabljeni! Dan knjige v KVŠ V Klubu vrhniških študentov Zakon je 23. aprila potekal dan knjige. Predstavili so se mladi vrhniški avtorji: Jana Medic, Matej Zalar, Jakob Kužnik, Kristjan Radikovič in Sabina Sagrkovič s svojimi be­sedili. Kasneje sta se nam pridružila še Žiga Valetič, ki je prebral tri odlomke iz knjige Optimisti v nebesih, in Alen Steržaj z odlomkom iz knjige Pa ste vi normalni?! Ob branju del smo se zelo zabavali, še bolj pa, ko smo z Žigo in A lenom govorili o njunih knjigah. Najlepša hvala vsem sodelujočim na prvem dnevu knjige, vljudno pa vabljeni na naslednje, ki bodo še sledile. Knjiga je kultura, širimo jo med ljudi! Nutrija Šte. Dan Zemlje v enoti Želvica Po vsem svetu že več kot štirideset let obeležujemo dan Zemlje. To je dan, ko se še posebno spomnimo na pomen varovanja okolja in ohranjanje našega planeta. Letošnji svetovni dan Ze-lavnicah. V naravnem kotičku mlje je potekal pod sloganom so lahko pomagali pri vrtnih Spremenimo način življenja in opravilih, se sprehodili po ču­zavejmo se posledic, ki jih pri-tni poti, iskali in raziskovali naša rušenje harmonije med drobne živali na vrtu, ustvarja­človekom in naravo. li z zemljo in drugim naravnim Z uporabo pralnih plenic, materialom, delali naravne bar­varčevanjem z energijo, skrbjo ve in slikali z njimi, se pomerili za zdravo prehrano, ločeva-v žaboskoku ali pa zgolj uživali njem in zmanjševanjem količi-v otroškem vrvežu okoli njih. ne odpadkov, kompostiranjem Obiskova lcem smo ponudili in obdelovanjem lastnega vrta tudi naravno kozmetiko, ma-v Želvici skrbimo, da je tehtni-zila, zdrave sladkarije, dišavne ca vsaj rahlo nagnjena k naravi. vrečke, zeliščno sol, zelenjavne Naši vodili sta trajnostni razvoj in zeliščne sadike, ki smo jih in vseživljenjsko učenje.sami izdelali oziroma vzgojili. Že drugo leto zapored je 22. Dobri odzivi otrok, staršev in aprila Želvica v dopoldanskem širše javnosti nam dajejo zagon, času odprla vrata staršem, ded-da bomo s tovrstnimi dejav­kom in babicam in drugim, ki nostmi in usmeritvijo delovali so se otrokom in strokovnim tudi naprej. delavcem dopoldne pridružili Anja Petelin, Vrtec Vrhnika, na ustvarjalno-gibalnih de-enota Želvica Morda ste med sprehodom po Podlipi na stari šoli že opazili majhno hiško s prozornimi vratci, ki razkrivajo pogled na knjige, ki so v njej? To je knjigobežnica, ki jo je Podlipa dobila malo pred leto­šnjo veliko nočjo. Projekt Knji­gobežnice je leta 2011 v Slove­niji začela velika knjigoljubka Nina Kožar, ki je želela spodbu­diti izmenjavo knjig med bralci. Za prvo knjigobežnico na Vrh­niki je v Cankarjevi knjižnici Vrhnika poskrbela knjižničarka Zlata Brezovar. Gre za izposojo knjig na javnih mestih, s čimer naj bi spodbujali ljudi k branju in izmenjavi knjig. Knjigo iz knjigobežnice si lahko izposo­dite in jo nato vrnete. Lahko pa vanjo prinesete tudi svojo »odsluženo« knjigo, ki si jo nato izposodi nekdo drug. Če vas ka­tera od knjig tako zelo »začara«, da se nočete več ločiti od nje, v zameno zanjo prinesete eno izmed svojih knjig. Knjige tako krožijo, s čimer se širi tudi bral­na kultura. Za lokacijo na stari šoli v Podlipi smo se odločili zaradi bližine otroškega igrišča, kjer se v lepem vremenu srečujejo mlade družine. V načrtu je tudi postavitev klopi, tako da se bo mogoče v knjigo tudi temeljite­je poglobiti, starejši pa se bodo lahko tudi nekoliko odpočili po prehojeni poti. Za dodelitev knjigobežnice Podlipi se najlepše zahvaljuje­mo Zali Kurinčič in Cankarjevi knjižnici Vrhnika, za montažo pa Tadeju Končanu. Upamo, da branja ter druženja s knjigami in ob njih! KS Podlipa - Smrečje Pravljična urica v moški izvedbi Na predzadnji pravljični urici v letošnji sezoni so otroci še posebej uživali. Zbralo se jih je kar devetnajst, Vodenje in potek pravljične uri­poleg njih pa še štiri mamice. ce so tokrat prevzeli trije očetje. Pravljico Abrakazebra je prebral Klemen, otroci pa so ga zbra- no in tiho poslušali. Sledilo je ustvarjanje. Dejan in Mojca sta doma kar nekaj časa pripravlja­la material, iz katerega so otroci potem ustvarili zebrine glave. Dogajanje je ves čas spremljal Grega, ki je v svoj objektiv lovil zanimive prizore. Medtem ko so otroci ustvarjali, se je Grega neopazno izmuznil iz učilnice … Na igrišču za šolo je zadišalo po palačinkah z nutello in otro­ci so kar zakričali od veselja, ko so izvedeli za slastno prese­nečenje! Povpraševanje je bilo veliko, vrsta pa doooolga skoraj do Smrečja! Otroci so uživali ob druženju na igralih, mamice pa v prijetnem klepetu. Na koncu smo sklenili, da bo treba v naslednji sezoni »očeto­vsko pravljično urico« obvezno ponoviti. In to ne le enkrat! Barbara Kuzmič Copatki na bajerju Veliko je stvari, ki jih skupina Copatkov iz enote Želvica rada počne v vrtcu. izmed za nas najlepših kotič­kov na Vrhniki, kjer nikoli ne zmanjka zanimivih presenečenj. Prepričana sem, da se bomo z najinimi Copatki še vračali tja. Brigita Žerjav. skupina Copatkov Od vsega najraje se podamo v naravo, kjer raziskujemo, te­lovadimo in ustvarjamo z raz­ličnimi materiali, ki nam jih ponuja okolje. Naš najljubši kraj, kamor večkrat na leto zaidemo v vseh letnih časih, pa so ribni­ki pri stari opekarni. Tudi maj nam je na bajerju ponudil mno­go lepih doživetij: prisluhnili smo petju ptic in jih opazovali v skoraj neokrnjeni naravi. Tudi poldne. Otroci so bili navdušeni nad labodoma, ki sta nas prišla pozdravit in nas spremljala ves čas, ko smo se sprehajali po ste­zi okoli ribnika. Srečali smo tudi nekaj ribičev, ki so jih otroci z zanimanjem opazovali in imeli 30. maj 2016 Občina Vrhnika ENAJSTA ŠOLA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrtec Vrhnika, Enota Želvica Kavarna Otroci in pregovori Naš Vrtec Vrhnika je vključen v projekt Etika. V naši skupini smo nekaj časa namenili pregovorom. Otroci so poznali pregovore: Rana ura, zlata ura. Kjer osel leži, tam dlako pusti. Kar ti v glavi ostane, ti nihče ne vzame. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Nadaljevali smo s spozna­vanjem novih: Kdor lovi dva zajca, nobenega ne ujame. Ko padeš v vodo, je prepozno, da se bi plavati učil. Osel gre samo enkrat na led. Ni srečen, kdor ima veliko; srečen je, kdor malo potrebuje. Otroci so pregovore Vrednote in dejavnosti iz pripravljena struktura iz lego prepisovali, na njihovo vsebino projekta se izvajajo tudi v od-kock, ki je vsebovala petnajst risali in tudi razmišljali o pome­delkih. Projekt Etika vključuje kock . V strukturi so bile kocke nu. Iskali smo podobne primere, različne module, nekaj smo jihrazličnih barv in različnih veli­razmišljali o nauku, opozorilu spoznali tudi v našem vrtcu: Ži-kosti. Zraven je bila pripravlje­teh pregovorov. Nekatere so vljenje, narava, zdravje; Kultura; na posoda, kjer so bile enake razumeli, za druge smo iskali Tradicija; Pravičnost; Delo in kocke kot v strukturi, in doda­poenostavljene razlage. Prav ustvarjalnost in Univerzalizem, nih deset kock. Med gradite­pri »Ni srečen...« smo se nekaj ki temelji na prepričanju, da je ljem in preostalo skupino je bila časa pogovarjali. Otroci so se podlaga za zdrav in uravnote-pregrada, ki je preprečila ogled strinjali, da je lepo imeti veliko žen razvoj družbe ter njeno sta-že sestavljene strukture, tako da igrač, oblačil itn., a ko je treba bilnost usk lajenost našega delo-se je graditelj moral zanesti na pospravljati ali pakirati ob se-je nabralo precej igrač, zato smo ki so spretno izdelovale rože iz vali strokovnjaki, da je bilo vse vanja z vrednotnim sistemom, opisovanje skupine. Po pote­litvi, so ugotovili, je vendarle se odločili, da jih bomo odnesli papirja. Gospe iz skupine Žarek varno. Zdaj ima Karitas več na temelju katerega presojamo ku časa sta skupina in graditelj bolje imeti malo manj. Ko sva na Karitas Vrhnika. dobrote jih poklonijo starejšim prostora za shranjevanje vseh in usmerjamo svoja dejanja. Lju-primerjala svoji strukturi in se vprašali, kaj bi imeli raje, mno-4. 5. 2016 je imela Karitas Dan občanom, ko praznujejo rojstne potrebnih živil. Tudi v kleti je dje in z njimi tudi organizacije pogovorila o razlikah, vzrokih go igrač ali mnogo prijateljev, so odprtih vrat. Izkoristili smo to dneve ali ob drugi priložnosti. bilo nekaj žensk, ki so prebira­ se temeljnih vrednot in etičnih za razlike in komunikaciji. Ob se vsi strinjali, da je lepše imeti priložnost in jo obiskali. Spre-Ličen šopek marjetic sva prejeli la jabolka, da bodo ljudje dobili načel sicer v glavnem zaveda-tem so se starši po skupinah prijatelje. jela nas je Marica Štirn, ki nas tudi midve. Videli smo Mariči-lepe, zdrave sadeže. mo, a vendarle naše delovanje pogovarjali ob vprašanjih. Kaj Naše glave so razmišljale je popeljala po prostorih. Videli no pisarno, nato pa smo odšli V zahvalo za naš trud in obisk pogosto ni usklajeno z našimi je pri komunikaciji dobro pote­naprej. Nekateri otroci nimajo smo shrambo s policami, kjer po stopnicah navzdol do kleti, smo jih dobili še mi in se z njimi lastnimi vrednotami in načeli. kalo? Kje je bil komunikacijski vedno izpolnjenih želja glede so bile konzerve, moka … Po-ki je prej ni bilo. Marica nam je posladkali v vrtcu. Pri tem želimo v veliki meri od-šum? Kaj bi spremenili pri po­igrač, oblačil, celo za hrano ne. tem smo prišli v malo večji pro-povedala, da je bila spodaj pod »Dobro se z dobrim poplača,« krivati in razvijati komunikaci-novitvi naloge? Ali in kdaj smo Vemo, da nekateri starši nimajo stor, kjer so bile police, polne stavbo živa skala in da so ljudje, bi lahko zaključili. jo, ki gradi na miru, ne vzbuja v samem procesu opisovanja in služb, nekateri ljudje so begunci oblačil. Tam smo opazili nekaj ki obiskujejo Karitas, skalo raz-Barbara in Irena s skupino nasilja in tudi sama po sebi ni izdelave začutili jezo ali nemoč? itn. Lepo je, da takim pomaga-igrač. Izročili smo prinesene bili, jo odstranili, da je nastala Slončki iz enote Želvic nasilna. Takšna komunikacija Kako je jeza ali nemoč vplivala mo po svojih močeh. V vrtcu se igrače. Pozdravili smo gospe, k let. Njihovo delo so nadzoro­je najboljša podlaga za graditev na nadaljnje delo? Ali imamo miru, tako notranjega kot tiste-tudi pri dejanski komunikaci­ ga v večjih ali manjših skupinah, ji podobne težave? Kakšne so Župnijski vrtec državah in v družbi nasploh. konkretno te težave? Občuti­valove, iskali skriti zaklad, spo-ha, zdaj pa imamo že 180 na- Ker sem tudi sama varuhinja mo kdaj jezo ali nemoč, ko nas znavali primorske rastline in smejanih in dobrovoljnih otrok. etike, sem želela dejavnost po-nekdo ne razume ali pa nam vrtnarko, ni pa manjkalo vsa-25. obletnico Župnijskega nuditi tudi staršem. Tako smo razlaga stvari tako, da nam je to v skupini Miške, enota Žabica, kodnevnega kopanja v bazenu vrtca Vrhnika bomo počastili neprijetno ali odvečno? Kako se Maj v vrtcu in igre na plaži. Pika na i so bi z zahvalno sveto mašo v cerkvi ob materinskem dnevu v vrtec odzivamo? Kaj lahko naredimo, povabili starše, ki so imeli prav da bi to izboljšali? večerni »žuri«. Že prvi večer sta Svetega Pavla, in sicer v sredo, bila »pižama party« in »ples no-25. maja, ob 17. uri, kamor ste posebno nalogo ob sestavljanju Na koncu delavnice so otroci Zadnji dnevi aprila so bili beli, a ne zaradi rih frizur« in vsekakor ni smel vsi prav lepo vabljeni. Obenem lego kock ob lego komunikaci-mamicam razdelili darilca za cvetov šmarnic, temveč zaradi snega, ki je manjkati tudi »Rtič ima talent«. bo to tudi zaključek letošnje­ ji, kjer so se učili pomena jasne njihov praznik. Starši so bili komunikacije in njenih veščin. zadovoljni s takšnim načinom otrokom namenil še nekaj kratkih zimskih Res jim ni bilo dolgčas. ga šolskega leta za vse skupine radosti. Tako nam ne bo dolgčas v našega vrtca. Vpetindvajsetih Otroci pa so se zabavali z nama, druženja, saj je namen sodelo­vrtcu prav vse do konca mese-letih našega varstva otrok se torej je kavarna potekala z var-vanja s starši tudi spoznavanje Maja pa si ne morem predsta-katere bodo otroci ustvarjali ca, saj nam je Teater iz Jesenic najdejo tudi takšni, ki so postali stvom otrok. Delo je potekalo v in druženje staršev brez otrok. vljati brez šmarnic – pobožno-(risali, modelirali, dramatizirali, postregel s predstavo Trnuljčica uspešni. Eden izmed njih je tudi skupinah od štiri do šest članov. Polona U. Jerebic, sti Marji v čast, ki jo poznajo fotogra.rali ...), izdelke pa raz­ in predstava Pes, mačka in miš v nekdanji varovanec, samouk na Za vsako skupino je bila vnaprej Vesna Lončar povsod po svetu in tudi otroci stavili ob Mariji, kar v avli vrtca. izvedbi staršev – lutkovni sku-področju likovnega ustvarjanja, v Župnijskem vrtcu Vrhnika. V Ko so žarki dodobra pož­ pini Društva Nauportus viva in g. Alen Beganović, ki se bo z avli vrtca nas že zjutraj priča-gečkali prvi teden maja, so se Turističnega društva Blagajana. razstavo svojih izdelkov pred- Izmenjava sadikin semen ka kip fatimske Marije, ob njej otroci skupin Iskre in Plameni Ampak to še ni vse. Letos stavil v Beli dvorani vrtca prav pa sveže cvetje, ki ga prinašajo prepustili morskemu podnebju, vrtec praznuje že četrt stoletja tako v sredo, 25. maja, po sveti starši skupaj s svojimi otro-saj so letovali na Debelem Rtiču, V četrtek, 21. aprila, je v enoti Želvica svojega obstoja. Začeli smo z maši. ki. Umetnost je rdeča nit, prek kjer so se z ladjico podali med majhno sobico otroškega sme- Nina Šemrov potekala izmenjava semen in sadik. Pripravila sta jo Vrtec Vrhnika tnarskih nasvetov. Obiskovalci (enota Želvica) in Osnovna šola so se lahko okrepčali z zeliščno Ivana Cankarja. malico in napitkom, ki so ju pri-Z uvodnima točkama so se pravili otroci, veliko zanimanja predstavili vrtčevski otroci, ki pa so pokazali tudi za naravno so zapeli pesem Nagajiva po-kozmetiko, mazila, zdrave slad­mlad, nato pa še šolarji s de-karije, peneče kopalne krogle, klamacijo Zelenjavni prepir dišeče vrečke in zeliščno sol, ki in krajšo točko Dobri sosedi. so nastali iz zelišč na šolskem Medtem ko so starši in preo-in vrtčevskem vrtu. stali obiskovalci prisluhnili Va-Zahvaljujemo se Klubu Gaia nesu Husiću iz Kluba Gaia, ki in Semenarni Ljubljana za vse je predaval o zeliščih, in Barbari podarjeno, obiskovalcem pa Lončar iz Semenarne Ljubljana, za udeležbo in prostovoljne ki je predstavila novosti iz po-prispevke, zaradi katerih bosta nudbe semen, so otroci izdelo-naša vrtova naslednje leto še vali vrečke za semena ali pa se bogatejša. razgibali na vrtčevskem igrišču. Anja Petelin, Uvodnemu delu je sledila izme- Vrtec Vrhnika, enota Želvica njava semen, sadik pa tudi vr­ 30. maj 2016 Občina Vrhnika ENAJST A ŠOLA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odšli smo v Hamburg Učenci Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika sladkih pijač, ki jih v Sloveniji ne poznamo. Po otoku se prebi­ smo aprila obiskali Hamburg v okviru valci prevažajo z manjšimi pol­ projekta Erazmus+. Tam smo se srečali z tovornjaki, otok pa je povezan učenci in učitelji iz Španije, Islandije, Latvije, z večjim pločnikom ob obali. Madžarske in Nemčije. (Jurij Medic, 9. a) Preostale tri dni smo pri Prve tri dni smo bili nastanje-velikimi valovi. Po kosilu smo učenci bili družinah učencev, ki ni v hostlu v kraju Otterndorf. se z ladjo odpravili nazaj proti so nas gostili v Hamburgu. Od tam smo se vsak dan odpra-Otterndorfu. Pot je bila zibajoča vili na celodnevne izlete. in vetrovna. Vsi izmučeni smo Dan v Hamburgu prišli v hostel. Dan je bil dolg in Zbudili smo se v rahlo dežev- Ponedeljek, 11. 4. 2016 zanimiv. (Tim Ravnik, 9. a) no jutro. Ob enajstih smo odšli V ponedeljek zjutraj smo se z na voden ogled šole. Po kosilu Sreda, 13. 4. 2016 avtobusom odpeljali v krajinski smo se z vlakom odpravili v Tretji dan smo se z ladjo od­park Wadden Sea. Obuli smo pristanišče, kjer smo se name­peljali na otok Helgoland, ki leži si škornje in se podali v blatno stili v nizko ladjico. Pokazali so morje. Iskali smo črve, školjke na meji z Dansko. Otok je bil Na sobotni pohod 16. 4. 2016, ki ga je vodil pozvonil na cerkveni zvon. Nato smo mimo Pre­ nam najstarejši del pristanišča, in druge živali. Ker je na tem zavit v meglo, zato nismo imeli učitelj Matjaž Bajec, so bili vabljeni učenci in star-serja nadaljevali proti Sveti Ani. Ko smo zagledali ki sega v dobo piratov. Pope­ najboljšega razgleda. S prijate- ši od prvih do petih razredov. vrh, smo se zelo razveselili. Na vrhu smo se spet območju velika razlika med pli­ljali smo se tudi v novejše dele, mo in oseko, smo lahko hodili lji smo se odpravili na najvišjo Vsi skupaj smo se zbrali ob 8.45 pri Podpeškem odpočili in okrepčali ter uživali v čudovitem raz­kjer smo videli orjaške tovorne daleč stran od obale. Po malici točko otoka, na vrh klifa. Z nje- jezeru pri kraju Jezero. Hoditi smo začeli ob 9. uri. gledu na Ljubljansko barje in Krim, pogled pa je ladje in ogromne suhe doke za smo poslušali predavanje o par-ga smo si lahko ogledali celoten Najprej smo odšli do jame Ledenica, v katero vo-segel tudi do Vrhnike. Pot nazaj do Podpeškega popravilo križark. V Hamburgu ku in se peš podali do obmor-otok, ki ni bil tako majhen, kot dijo strme stopnice. Jama je dolga 125 m in globo-jezera ni bila težka, saj je pot vodila navzdol. Ves je več kot 4000 mostov, saj me­skega mesta Cuxhaven. (Martin smo najprej mislili. Ogledali ka 70 m. Ob jami smo se odpočili in okrepčali. Pot čas pohoda nas je spremljalo lepo vreme. sto stoji v morju. Po izletu smo Molk, 9. a) smo si tudi trgovine, kjer izdel- smo nadaljevali skozi naselje Planinca do cerkvi-Hana Gabrovšek, 4. b (OŠ Antona Martina se zadovoljni odpravili nazaj k ki niso obdavčeni. Založene so ce Svetega Tomaža. Tam je vsak otrok z veseljem Slomška Vrhnika) Torek, 12. 4. 2016 družinam. (Jan Bešlagič, 9. a) bile predvsem s pestro izbiro Drugi dan smo odšli na po­hod do otoka Neuwerk. Ker je Medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu bila oseka, smo lahko hodili po kopnem, nazaj pa smo zaradi V torek, 19. 4. 2016, je na OŠ Ivana Can-Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, nihče plime odpluli z ladjo. Zjutraj karja potekalo medobčinsko tekmovanje Kaj ni bil lačen ali žejen, domov pa je vsak odšel s ze­smo se zbudili v megleno jutro. veš o prometu. To je tekmovanje, na katerem se leno spominsko majico in kolesarskim bidonom. Pojedli smo zajtrk ter se z avto­ učenci od 6. do 9. razreda preizkusijo v vožnji s Najboljši trije so prejeli še posebne praktične busom odpravili do naravoslov­ kolesom na spretnostnem in prometnem poligo-nagrade in medaljo. Letos je bil med njimi tudi nega centra v Cuxhavnu. Tam nu. Vožnjo vsakega posameznika so ocenjevali učenec z naše šole, Job Japelj, 6. b, ki se je uvrstil smo se preoblekli ter se peš od­ člani Zveze šoferjev in avtomehanikov z Vrhnike, na drugo mesto. pravili proti otoku. Med potjo v pomoč jim je bil tudi policist. Kasneje so učen-Tekmovanja so se udeležili še Katja Fortuna, se nam je vdiralo, nas zeblo ter ci pisali še računalniški test iz cestnoprometnih Rebeka Caserman, Katarina Ogrin, Maks Ogrin bolelo, vendar smo po prijetnih predpisov. Vsi so v vseh sklopih tekmovanja po-Žučko, Miha Svetličič, Mario Španič, vsi iz 6. a. treh urah prispeli do otoka. Naj­ kazali veliko znanja, spretnosti, najpomembnejša Glede na to, da so bili prvič na takem tekmovanju, prej smo se preoblekli, nato pa pa je izkušnja, ki jim bo v vsakdanjem življenju da se niso posebej pripravljali, so dosegli dobre odšli raziskovat otok. Je ploščat na cesti prišla zelo prav. Lahko rečemo, da so vsi rezultate, ki jih bodo v prihodnjih letih lahko in namenjen predvsem kmetij­ udeleženci zmagovalci, vseeno pa je bil učenec znadgradili. Čestitke!stvu. Ob njem so sipine, ki ljudi OŠ Log - Dragomer za odtenek boljši od preosta- Matjaž Bajec, učitelj športa na OŠ Antona z otoka varujejo pred vetrom in lih in se je tako uvrstil na državno tekmovanje. Martina Slomška Vrhnika UPOKOJENSKI KOTIČEK Prav lep poletni pozdrav, drage upokojenke in cenjeni upokojenci! Kar nekaj pomembnih dejavnosti je za nami. Najbolj smo se oddahnili, ko smo podpisali pogodbo o najemu naših prostorov za bife. Mnogi hodite mimo in opazujete, da se prostori prenavljajo.Povedati moram, da jih ne obnavlja društvo iz članarin, ampak najemnik sam. Mi bi morali vložiti celotno triletno članarino, paše ne bi bilo dovolj! Se pa veselimo lepih, novih prostorov, ki bodo obogatili ponudbo pred baliniščem. Na družabnem srečanju smo se imeli lepo, pa tudi na izletu, čeprav je bilo malo vroče. Okopali smo se v morski vodi in se dogovorili, da bomo kopanje v Strunjanu ponovili v septembru. Končali smo z vsemi delavnicami, razen vzdržljivih balinark in balinarjev, ki bodo balinali vse poletje. Pridružite se jim! Pa še to. V juniju bomo razposlali obvestila in vas vljudno po­prosili, če plačate članarino. Našima neutrudnima Nežki in Mar­janci boste veliko pomagali, če boste članarino plačali čim prej. Hva la. Kaj napovedujemo? V juliju vas vabimo na vrt Pri Kranjcu na družabno sreča­nje, ki bo 3. julija ob 16.00. Za živo glasbo in dobro hrano bo poskrbljeno. Konec avgusta (28) socialna komisija vabi na srečanje starejših od 75 let h Kranjcu na druženje ob 15.00. V septembru se bo kar veliko dogajalo. Zaradi izleta v Beograd in Novi Sad bo kopalni izlet v Strunjan 8.septembra, v septembru balinarke pripravljajo Mamin memorial,tridnevni izlet v Beograd bo 16. 17. in 18. septembra. Oglejte si ponudbo na naših oglasnih deskah. V septembru praznuje pohodniška skupina Zimzeleni že deset let! Vsem članicam in članom ter tistim, ki prebirate naš kotiček, že­lim v imenu upravnega odbora prijetno poletje in dobro počutje ter nasvidenje v jeseni. Elica Brelih, upravni odbor Balinarski turnir v počastitev občinskega praznika V soboto, 7. maja 2016, je zjutraj še brnel valjar na balinišču ob stavbi Društva upokojencev Vrhnika, ker je pri obnovi in ureditvi nekaj dni zelo nagajalo deževje. DU Vrhnika in .rma Keršmanc sta bila investitorja, za kar smo balinarji res hvaležni. Vendar smo bili tudi zelo nervozni, ker so že ob 8.00 začeli prihajati tekmo­valci balinarji iz devetih krajev Slovenije na otvoritveni turnir ob občinskem prazniku Vrhnike. Ampak ob napovedani uri se je na obnovljenem in urejenem ba­ linišču lahko postavilo vseh 68 tekmovalcev, ki jih je pozdravila Marinka Petkovšek, vodja balinarjev. Po uvodnem pozdravu je Valerija Sterle, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Marija Škorjanec, Tičnica, Vrhnika (1924) Ivanka Tušar, Verd, Vrhnika (1925) Ivana Kostanjevec, Usnjarska c. Vrhnika (1926) Marija Petkovšek, Stara Vrhnika (1926) Antonija Tomšič, Kuclerjeva ul., Vrhnika (1926) Ana Rus, Ribiška pot, Vrhnika (1931) Polda Gregorka, Sinja Gorica, Vrhnika (1931) Bogomila Suhadolnik, Sternenova cesta, Vrhnika (1936) Marija Troha, Poštna ul., Vrhnika (1936) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki ju­bilej, čestitke pa tudi vsem, ki so maja praznovali rojstni dan. navzoče pozdravila tudi Elica Brelih, predsednica DU Vrhnika, ki je pohvalila organizacijo in delo naše balinarske sekcije in opi­sala pomen tega turnirja. Navzoče je pozdravil tudi Stojan Jakin, župan Občine Vrhnika, ki je orisal pomen občinskega praznika in praznovanja Cankarjeve 140-letnice rojst va. Nato je sodnik Simon Ogrin povedal, kje in kako bo tekmovanje potekalo, in s sodnico Ani Dolenc sta poskrbela za žrebanje ekip. Šest ženskih ekip je ostalo na balinišču na Vrhniki, moške in dve ženski pa so odšle na balinišče Sinja Gorica. Moram zapisati, da tekmovalci in tekmovalke niso šli na balinišča lačni, saj so članice balinarske sekcije poskrbele za zajtrk s kavo, čajem, pa tudi kaj kratkega se je našlo v hladnem jutru. Kosilo je bilo ob 12.00 ob balinišču na Vrhniki, ki ga je sponzoriral naš veliki prijatelj Keršmanc, d. o. o. Zelo se je potrudil z okusnim obrokom in nihče ni šel lačen od mize. Za sladico je poskrbel naš vsakoletni sponzor, to je Slaščičarna Breza. Obema prav lepa hvala! Po kosilu sta potekala metanje v krog in .nale tekem tik pred dež­jem. Podelitev pokalov smo že morali speljati pod streho ob bali­nišču. Rezultati tekme: Ženske : 1. DU Polhov gradec 2. DU Rakek 3. DU Dragomer 4. DU Cerknica Mošk i: 1. DU Vrhnika 2. DU Cerknica 3. DU Postojna 4. DU Dragomer Vse ostale ekipe so bile pete Najboljša bližalka v krog je bila pri ženskah Brigita Grom DI Vrh­nika. Najboljši bližalec v krog je bil pri moških Mirko Mladenovič DI Vrhnika. 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Zahvaliti se moramo tudi našim preostalim daro­valcem, ki so bili: Občina Vrhnika je namenila pokale, Keršmanc, d. o. o., in Slaščičarna Breza, ki so bili glavni da­rovalci, potem pa še: Cvetličarna Jana, Cvetličarna Karmen, kmetija odprtih vrat Urbanovc, Trgovina Maja, Trgovi­na Kara, Frizerski salon Neti, Slaščičarna Berzo, Na izlet v Škofjo Loko in Železnike V maju, ko naj bi bilo vreme najlepše za uživanje ob pogledih na Ratitovško pogorje, smo izbrali izlet proti Škofji Loki in Selški dolini. Toda vreme je bilo zares neugodno, vidljivosti po okolici ni bilo, saj so megle in dež zakrivali vse poglede proti Škofjeloškemu hribovju. Toda nismo se predali! Prvi naš postanek in ogled sta bila v Crn­grobu. Kot kulturna dediščina je tu cerkev Mari­jinega oznanjenja, ki jo označuje poseben čokat zvonik. Zelo stara zasnova cerkve je bila večkrat dozidana. Poslikana je tudi zunanjost, dograjena je bila še novogotska lopa. Notranjost cerkve je zelo lepa, bogata s freskami iz 14. stol., oltarno po­zlato, arhitektura pa se prepleta skozi zgodovino . Kljub močnemu dežju smo z dobrim vodnikom dobili nekaj vtisov o mestu Škofja Loka. V mestu je mogoče videti marsikaj. Že okoli leta 1000 so freisinški škofje izbrali kraj za upravno središče svoje posesti in kar 800 let je trajalo njihovo go­spost vo. S sprehodom po Zgornjem ali Mestnem trgu smo si ogledali nekaj znamenitih stavb s cerkvijo sv. Jakoba in župnijskim dvorcem, v Ho­manovi hiši naročili kavo ali sladoled. Sprehodili smo se do mestnega obzidja in nazaj čez Kapu- Pohod Svizcev ob petnajstletnici delovanja Kje so tiste planine, kje so tiste poti, kjer vrhniški Svizec sploh hodil še ni? Takole je naš kolega Roman Gabrovšek zapisal, ko smo leta 2011 praznovali desetletnico poho­dov članov SVIZ-a iz občin Vrhnika, Logatec, Borovnica in Brezovica. Tudi letos smo se tretji četrtek v aprilu spomnili naših začetkov, kar smo popestrili s kratkim kulturnim programom po­tem, ko smo pripešačili iz Logatca. Tokrat smo izbrali krajšo pot, staro gozdno pot mimo Štam­petovega mostu proti Vrhniki. Ker je bilo vreme idealno za hojo in se nam ni mudilo, smo lahko občudovali raznovrstne pomladanske cvetice, ki nam jih je predstavljala vodnica Sonja. Mnoge so razveselili čudoviti mavrahi – smrčki, ki so rasli od poti. Zelo okusni so bili zvečer na krožniku! Prijetno razpoloženi smo se ob koncu pohoda Gostilna Kranjc, Gostilna Turšič, Gostilna Can­karjev hram, Gostilna Nibi, Dnevni bar Mreža, Bife Metka, Trgovina Baškovč, Trgovina Adamič, Caserman, KGZ Cerknica, jajca Istenič ... Zahvala tudi nekaterim posameznikom, ki so karkoli pri­spevali za ta naš praznik. Upam, da nisem koga pozabila, če pa sem, se opravičujem. Marinka Petkovšek, balinarska sekcija cinski most, ki pelje čez globoko urezano strugo Selške Sore in prišli do kapucinskega samostana, kjer hranijo znameniti Škofjeloški pasijon. Na Spodnjem trgu ali Lontrgu smo si ogledali še ka­ ščo iz 16. stol., kaj več ogledov ni bilo mogoče, ker bi nas še bolj namočilo. V Železnikih smo se ustavili ob plavžu, ki je po 40-letnem delovanju ugasnil leta 1902 in je zdaj edini tehniški eksponat v naravi te vrste v Slo­ veniji. Tam so bile razmere za razvoj te panoge: bila je ruda, vodna moč in gozdovi, fužinarje pa so sprva pripeljali iz Furlanije. V kraju je tudi mu­zejska zbirka železarstva in lesnega gospodarst va. Posebno slikoviti sta vasici obeh Soric, ki ležita vi­soko nad 800 metri na pobočjih Ratitovca. Sorica je dala kulturi pomembnega impresionističnega slikarja Ivana Groharja. Ogledali smo si njegovo prenovljeno rojstno hišo, galerijo, likovno in glas­beno delavnico. Preizkusili smo se na različnih glasbenih inštrumentih, se malo pozabavali, za­peli in se podučili o risarskih tehnikah. Sledila je še prijetna vožnja čez Soriško planino in ravno toliko so se razkadile megle, da smo uje­li pogled na zasnežene bohinjske gore. Ob Savi Bohinjki smo nadaljevali vožnjo mimo Bleda, Lesc in Kranja do Zbiljskega jezera, kjer smo si privoščili postanek za kavico ob jezeru in se nato odpeljali proti Vrhniki. Ivanka Sluga zbrali v Gostilni Pri Kranjcu, kjer so nas že pri­čakali naši zaslužni člani, ki ne morejo več hoditi z nami. S povabilom na druženje in besedami zahvale smo se jim želeli oddolžiti za njihovo po­moč – za občasno vodenje, fotogra.ranje in dru­go. Največ zaslug za to, da se že petnajst let dru­žimo, prijateljujemo in se imamo lepo, obenem pa skrbimo tudi za rekreacijo in zdravo življenje, ima naša ustanoviteljica in dolgoletna organizatorka in vodnica Elica Brelih. Povedala nam je, kako se je začelo. Na izletih za člane SVIZ-a so udeleženci izrazili željo po pohodništvu in aprila 2001 smo šli na prvi pohod. Oboje je vodila do pred nekaj let, ko je organizacijo in vodenje pohodov prevze­la Sonja Zalar Bizjak. V vseh petnajstih letih smo opravili 126 pohodov, na katerih je bilo navzočih 3826 pohodnikov. Za vso dokumentacijo se mo­ramo zahvaliti obema, ki sta nam v vseh letih pri­pravili čudovita doživetja. Danes je še vedno šest Svizcev, ki so v skupini od začetka. Organizacijski odbor se jim je zahvalil s priznanjem in šopkom. Ves program, ki je potekal v čustvenem razpolo­ženju, smo popestrili s petjem planinskih pesmi. Naj sklenem z mislijo, da je odbor opravil veliko dela za vse nas, in to brezplačno. Hvala vsem, ki ste nam polepšali mnoge trenutke v življenju. Stanka Grbec Pletarska delavnica v DU Vrhnika V okviru celoletne delavnice ročnih del pri DU Vrhnika, ki jo že več let vodi Milena Brenčič, smo organizirali tudi pletarsko delavnico s poudar­kom na ohranjanju naravne in kulturne dedišči­ne; vodila jo je Jožica Gradišnik. Pletarskih spre­tnosti se je učila v obrtni delavnici v Krmelju po drugi svetovni vojni. Ker ji je bilo delo zanimivo, ga ohranja še vedno. Ima tudi vse pripomočke za pripravo in obdelavo materialov. Plete in opleta iz neobeljenega vrbovega šibja, gojene vrbe, viter iz leskovih palic, gozdne slame oziroma visoke trave in žitne slame. Vse materiale nabira sama, jih hrani in obdeluje za nadaljnjo rabo. Z veseljem je sprejela naše povabi­lo, da bi pokazala nekaj tehnik pletenja in naučila udeleženke plesti košarice. Povabila jih je kar k sebi v delavnico, kjer ima vse, kar je potrebno za uspešno delo. Na prvem srečanju je najprej pokazala prostore, kjer so shranjeni njeni raznovrstni materiali za pletenje, različni stroji in pripomočki ter zanimivi in lično izdelani pletarski izdelki. Tako jih je še dodatno motivirala za delo. Ker izhaja iz vinogra­dniških krajev (Malkovec na Dolenjskem), se je naučila tudi opletanja steklenice različnih oblik in velikosti. Razložila je, da je najlažje splesti podstavek, ki lahko služi za dno košarice, zato so se zavzeto lo-tile izdelave podstavka. Kmalu so bili vidni prvi rezultati trdega dela, udeleženke pa zadovoljne, da so osvojile prve osnove. Kmalu so se odločile za košarice, zato so pripra­vile nastavke za nadaljevanje pletenja. »To pa ni tako enostavno,« so ugotavljale, a pomoč in nasvet sta bila pri roki. Kar prehitro je mineval čas in treba je bilo odložiti delo še za en teden. Zadnji dan delavnice so udeleženke končeva le zgornji rob in male lične košarice so bile nared. Zahvalile so se Jožici za novo izkušnjo v priča­kovanju nadaljevanja delavnice. Dogovorile so se, da bo večdnevna delavnica v jesenskem času, ko bodo svojo tehniko izpopolnjevale in morda poskusile še z drugimi materiali. Mentorico Joži smo povprašali, kako je zadovoljna z izdelki in odzivom sploh. Povedala je: » Zelo sem vesela, da se še kdo zanima za to staro obrt in da lahko pokažem drugim, kako se kaj naredi. Materiala imam dovolj. Uživala sem, ko so se zelo trudile in hotele čim več informacij, kako naprej. Iz načrto­vanega podstavka – osnove – so želele nadaljeva­ti in nastale so lične male košarice. Škoda je le, da doma nimajo materialov niti primernega orodja za pletenje, kajti vaja dela mojstra. Veselim se že jesenske delavnice, ko se bomo preizkusile v ple­tenju z drugimi materiali.« Tudi v imenu društva iskrena hvala za sodelovanje. Elica Brelih, Jožica Gradišnik Barjani – snežena pravljica, 28. aprila Barjani smo se kljub obilici snega, ki je zapa­del čez noč, in močnega vetra odpravili na pot od Predmeje do Otliškega okna. Ko smo izstopali iz avtobusa, smo si lahko ogledali reševanje osebne­ga avtomobila, ki ga je v ovinku zaneslo s cestišča. Bilo je mrzlo in na nekaterih mestih smo obču­tili moč burje. Pot nas je vodila po Robu, kot mu pravijo domačini. Vodnik Milan je bil na čelu ko­lone in z ostrim očesom sledil zasneženim mar­kacijam. Desno v dolini se nam je odprl razgled na Vipavsko dolino, v katero je občasno posvetilo Barjani nad idrijskim kotlom Drugi aprilski torek smo Barjani odšli na po­hod na Kobalove planine nad Idrijo. Avtobus nam je prihranil prve asfaltne ride nad Idrijo in nas je zapeljal skoraj do zgornje kapelice križevega pota nad cerkvijo sv. Antona. V lepem vremenu smo se podali nekoliko navkreber in po severnem pobočju Kobalovih planin nad kmetijo Na Stanu. Pot nas je vodila naprej po tesni grapi, kjer smo morali kar paziti, da med obračanjem nismo z nosom zadeli v nasprotno pobočje, do domačije Lomar na sedlu na višini naše Planine. Tam smo si privezali dušo, nato pa se s krajšim, tudi sonce. Za njo smo v daljavi videli tudi Piran­ski zaliv in rt Savudrije. Zanimiv je bil ogled Otliškega okna, od koder je bil lep razgled po dolini brez snega. Presenetila nas je kamnita piramida in za njo še kamniti Otliški polž, narejen iz naloženega kamna. Nekateri tod začutijo močno energijo. Tokrat tega nihče ni priznal, nas pa je za nekaj trenutkov pobožalo sonce. Na poti, kjer je burja razpihala sneg, smo opazili rumene avrikljeve cvetove. Dobro prepihani smo se v gostilni okrepili s toplo enolončnico, se posladkali z dobrotami na­šega slavljenca Staneta, nato pa se odpeljali proti domu. Milenka in Marko Nagode ma lo resnejšim vzponom zavihteli na Cerkov­ni vrh nad Spodnjo Idrijo. Z njegovih približno osemsto metrov se odpre razgled daleč naokoli – od Porezna na eni strani do Javornikov in Gola­kov na drugi, da si poptnik kar oddahne od prej­ šnje stisnjenosti. Pot smo nadaljevali po grebenu Kobalovih pla­nin, kjer nam je popestril razgled še Blegoš, nato pa se je začel polkilometrski spust nazaj v dolino. Med potjo smo čakali, ali se bo velika geološka prelomnica, ki poteka mimo Idrije, kaj prema­knila, pa se na našo veliko srečo ni. V Idriji so nas pri Kosu čakali žlikro. s tremi polivkami. Porcije so bile knapovske, tako da smo se kar nagarali z njimi, na avtobusu med vožnjo domov pa nekoli­ko globlje sopli. Uroš Aleksič 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Tivoli, Šišenski hrib in Rožnik z Vandrovkami Za prvi torek v maju je vodnik Milan pripravil načrt pohoda in nas popeljal od Tivolija do Ro­žnika. Nismo vedeli, da je Krajinski park Tivoli tako obsežen. Iz Tivolija smo prešli na Jesenko­ čanov. Vrh Rožnika se imenuje Šišenski hrib (429 m). Bolj obiskan je Cankarjev hrib (394 m), poi­menovan po Ivanu Cankarju, ki je v letih od 1910 do 1917 živel nasproti gostilne na Rožniku. Poleg gostilne stoji cerkev Marijinega obiskanja. Kar nekaj časa smo porabili za ogled okolice, dreves in rastlinja. Ko je v zvoniku ura naznanila poldne, smo sedli pred gostilno, si privoščili kavico in osvežilno pijačo. Pokusili smo tudi dobre domače vo pot, ki je zelo dobro označena; imenuje se po botaniku Francu Jesenku. Na tej poti je predsta­vljenih trideset različnih drevesnih vrst, ki so označene s tablami. Ogledali smo si tudi staro smučarsko skakal­nico v Mostecu, ki je bila nekdaj ponos Sloveniji. Rožnik je grič, tudi četrtna skupnost v mestu Lju­bljana in priljubljena sprehajalna točka Ljubljan­ Sončki na Blegošu Blegoš prepoznamo z vseh hribov nad Barjem, saj s svojimi 1562 m štrli iz Škofjeloškega hribovja. Bili smo na njem pred snegom, ki ga je narava natresla na praznik. Megla je tisto jutro zastira­la doline, a ko smo se vozili proti Gorenji vasi in Hotavljam, je že sijalo sonce, mi pa smo se mimo toplega izvira peljali skozi vas Kopačnico in do­speli do vasi Leskovica (800 m). Zakadili smo se v klanec do cerkve sv. Urha in naprej ob pobočje Kovka, med smreke in mlade bukve, ki so preži­vele žled. Ob poti je cvetelo resje in po grapah so šumeli potoki. Razpotegnjena kolona pohodnikov se je vila navzgor čez plaz, prečila cesto in prispela do Zavetišča gorske straže na Jelencih. Na jasi, obda­ni s smrekami, smo se nadihali in najedli dobrot nove šestdesetletnice in se okrepljeni spoprijeli s strmino, ki nas je pripeljala do križišča z oznaka­mi poti na vse štiri strani. Opazna je bila opozorilna tabla na smreki: Ble­goš ni smetišče in res je bilo videti le pašnike z belimi nunkami. Mimo planinske koče smo kre­nili v travno pobočje in med šopki črnega teloha premagovali gruščnato pot v ključih do vrha, s katerega je hladen veter razkadil oblake in nam Barjani na poti skozi Zalo Na dan, ko smo se Slovenci, še posebno pa Vrhničani, spomnili na 140. letnico rojstva Iva­na Cankarja, smo se pohodniki iz skupine Bar­jani odpravili na pot skozi Zalo. Avtobus je nas, 33 pohodnikov, zapeljal do kmetije pr'Bukovcu na Žirovskem vrhu, od koder smo krenili na po­hod. Mimo velikih mravljišč in mladih jelk smo prispeli na vrh Zale (899m). Malo nižje, na lepi gozdni jasi, ki jo krasi lična brunarica in številni didaktični pripomočki, smo se malo odpočili, na igralih pa smo se nekateri tudi malo razvedrili. Nedaleč od jase smo se srečali z medvedko Šte­f ko z mladičem. Medvedka, narejena iz mahu, .ancate. Ob kipu našega rojaka Ivana Cankarja smo se spomnili na velikana umetniške besede. Pot v dolino nas je vodila po krajši poti in tudi ta je bila poučna. Minilo je še eno lepo torkovo dopoldne, obsijano s soncem in toplino našega druženja. Vodniku Milanu zahva la za vodenje. Fani Šurca razkril prostranost Polhograjskega, Škofjeloškega in Cerkljanskega hribovja ter gora za njimi. Slovenija na dlani, sem začutila majhnost in veličino naše dežele v enem, se z očmi dotaknila Triglavskega pogorja in pomahala Tošču in Gr­madi na jugu. Vasi in mesta so počivala pod nami, po okoliških hribih pa so se belile hiše hribovskih zaselkov. Veselili smo se cvetja, gledali ostanke bunkerjev, sestopili do koče na Blegošu, si pri­voščili topel obrok, se vrnili do križišča poti in se po E7 napotili ob Špehovšu na Smoletovše ter malce levo posedli na trave v pobočju in bili kakor starodavni čuvaji samote tamkajšnjih odmaknje­nih krajev. Tisti trenutek je bil naš. Prišli smo do smučišča na Črnem vrhu in zaslišali av tobus, a smo zazrti v daljave kar stali na robu parkirišča in šele kasneje skozi okna avtobusa trgali poglede od pokrajine, ki smo jo zapuščali. Gora ima veliko obrazov, odvisnih od poti in smeri, s katere jo občudujem ali hodim na njen vrh. Tokrat mi je zastajal dih od razgledov in po­gledov v nedrja zelene. Med vožnjo domov se mi je utrnila re.eksija pohoda in mi med dremežem usipala razcvetele telohe, ki jih je vrtinčil veter z Blegoša med tišino gora v daljavi in me vabil, da bi spet šla. Marija Dolinar nam je dovolila, da smo se slikali v njeni družbi. Pot nas je vodila mimo preprog borovnic, ki so v polnem cvetenju. Med potjo smo se ustavili na dveh kmetijah, kjer so nam prijazni domačini z veseljem pokazali zelo lepe rezbarske umetnine in lične lesene izdelke. Uživali smo tudi ob lepih razgledih na vrhove nad Žirovsko kotlino. Ob slikoviti strugi potoka Zala in mimo bunkerjev na Rupnikovi liniji, smo se že bližali našemu cilju, kjer smo zjutraj pričeli pohod. Prijetno utrujeni smo sedli v avtobus, okusno obaro pa smo si privoščili v gostilni Kasarna v Smrečju. Jutranji zamudnik Jože se nam je za za­mudo opravičil in nas pogostil s kavico. Vso pot smo imeli oblačno vreme, a dežja k sreči ni bilo. Preživeli smo spet en lep in prijeten dan in se pol­ni pozitivne energije vrnili domov. Dragica in Andrej Verbič Zimzeleni na pohodu iz Kočevja na Jelenov studenec Opremljeni za vsakršno vreme in z dobro vo­ljo smo se Zimzeleni vkrcali v avtobus z željo, da bomo kljub vsem čudnim napovedim imeli pri­jeten dan. Med vožnjo med Ribnico in Kočevjem se je ponujalo nekaj dežnih kapljic, kar je bilo vse v tistem dnevu. Dokončno prebujeni smo takoj za Kočevjem zapustili avtobus in se odpravili po bolj strmi gozdni Kalanovi poti proti Koči pri Jelenovem studencu v pogorju Stojna. Nekje proti zadnjemu delu poti do Koče pri Jelenovem studencu smo se razdelili v dve skupini: ena je krenila za Metodom po gozdni, bolj strmi poti, druga pa z Milanom po cesti. Presenečeni smo bili, da smo šele ob hoji nav­zdol zagledali na zeleni jasi Kočo pri Jelenovem studencu, ki je na nadmorski višini 850 m. Ko­čevski planinci jo upravljajo od leta 1953 in je bila večji del obnovljena v letu 2000. Sedaj je »družinam in okolju« prijazna koča. V koči nas je pričakala ogrevana jedilnica z okusno izdatno enolončnico in s prijaznima oskrbnikoma. Celo posušili smo si lahko prepotena oblačila. Po prijetnem druženju in skupinskem fotogra­.ranju pred kočo smo se zadovoljni podali po delno Grajski in Trimčkovi poti mimo nekaterih zanimivih oglednih točk, ki jih bomo obiskali kdaj drugič (razvalina gradu Fridrihštajn, Ledena jama, Mestni vrh z razglednim stolpom …). Pot navzdol je bila tudi dokaj strma, vendar nam je ob Karlijevih dovtipih hitro minila in že smo bili pri oranžnem lepotcu, s katerim nas je voznik Jože prek Sodražice, Cerknice in Logatca varno pripeljal domov. Hvala Milanu in Elici za še eno lepo druženje. Nataša, Janez Medic Pohod Zimzelenov po okolici Hotedršice Vsak naš pohod je doživetje, pa čeprav gremo samo po bližnji okolici naše občine. Hodimo na svežem zraku in izvemo in vidimo marsikaj za­nimivega in lepega, za kar poskrbijo naši vodniki. Tokrat je bil vodnik Frenk Petrič. Prvi postanek smo naredili na Kalcah v Gornjem Logatcu, kjer smo se v bližnjem lokalu okrepčali z jutranjo ka­vico, s katero nas je pogostila Anka za srečni do­godek, kajti dobila je pravnukinjo. Dobro razpoloženi smo se peljali do Hotedrši­ce in zapustili avtobus. Nato smo pot nadaljevali po makadamski poti skozi dolino, ki se imenuje Žejna dolina ali dolina Žejske vode med Rovtar­skimi Žiberšami in Hotedršico (to je samo ime doline), kajti žejna ni nikoli zaradi obilja vode. Prišli smo na pobočje Hotenjskih Žiberš in od­prl se je pogled na bližnje zaselke, kot so Med­vedje Brdo, Sv. Trije Kralji in v daljavi zasneže­ni visoki vrhovi Blegoša, Ojstrice, Jelovice. Na tamkajšnjem območju ni veliko hiš, tu pa tam je kakšna kmetija z obrati za predelavo lesa. Na kmetiji odprtih vrat Tumle smo se ustavili in Sončki na Vrhu Sv. Treh Kraljev Vrh Sv. Treh Kraljev (884 m) je že bil naš nedo­seženi cilj v močnem sneženju, tokrat pa smo ga z lahkoto dosegli v čudoviti prebujeni pomladi. Pot smo začeli v kraju Sopot, vendar smo se po drugi poti kot lani povzpeli na vrh. Vrh Sv. Treh Kraljev je raztresena hribovska vas, na vzvišenem hribu samevata le cerkev s pokopališčem in župnišče. Cerkev je bila prvič omenjena že leta 1560, seda­nja stavba je bila postavljena leta 1698. Z vrha, kjer je razgledna ploščad, je lep razgled na vse strani. Na obzorju se vidijo tudi gore od Krna, Triglava, Blegoša, Ratitovca do Karavank in Kamniških Alp. Z vrha smo se spustili po asfaltirani poti in si privoščili malico iz nahrbtnika, ki smo je bili po daljši hoji kar potrebni. Gospodinja je hitela kuhati čaj. Lahko smo si ogledali tudi notranjost zelo stare hiše. Ko smo se okrepčali, smo nadaljevali pohod skozi bujno pokrajino, ki nam je nudila posebne užitke s pogledom na studenčke po Zeleni dolini ob potoku Hotenjka. Ob poti se nam je še poseb­no vtisnil v spomin Gospodov studenec. Pot Ho­tenjke je zanimiva; preden ponikne v podzemlje, je na ponoru postavljen Tomažinov mlin, edini tak še delujoči v Sloveniji na požiralniku. Voda pada na mlinska kolesa, nato izgine v podzemlje. Na dan pride v Močilniku in v Divjem jezeru v Idriji. Pa recite, da ni nekaj posebnega! Še eno zanimivost ima okolica Hotedršice: ze­mljanke za shranjevanje poljskih pridelkov. To so »kašče«, sezidane iz kamna, vkopane v zemljo in s treh strani pokrite z rušo. Tako se v njih ohranja stalna temperatura. Po štirih urah zanimivega pohoda smo prišli v Hotedršico. Tam nas je čakal oranžni lepotec, ki nas vedno razveseli. Hvala šoferju za srečno vožnjo in našim vodnikom, ki nam lepšajo poho­dniške dneve. Srečno do naslednjič! Dragica Petkovšek stezi do Planinske koče na Vrhu Sv. Treh Kraljev, kjer smo pojedli malico iz nahrbtnika, nato pa pot nadaljevali proti Goropekam. Ves čas smo hodili po slemenu med dolinama Sovre in Račeve. Pot ni bila zahteva, ves čas pa so nas spremljali čudo­viti razgledi in bujno cvetoči travniki ter sadno drevje. Zadnji sneg in slana na tem območju ni­sta naredila škode. Z Goropeškega griča smo se po kolovozu med travnik spustili do Goropek ( 698 m). Pred nami je bil lep pogled na Žirovsko kotlino, ki smo jo hitro dosegli po spustu skozi gozd in čez rumene travnike. V Žireh smo se ustavili na kavici in pivu, da smo počakali na avtobus. Na Vrhniko smo prispeli že pred drugo uro. Ker nas pot ni utrudila, smo lah­ko še ves popoldan namenili spomladanskemu delu. Vera Fefer 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99 ter št. 327/06) objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, DRUGI JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor št. 4 v pri­tličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhni­ki, površine 13,01 m2. Najem vključuje souporabo sanitarij. Poslovni prostor je primeren za opravljanje pi­sarniške a li storit vene dejavnosti. Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas – za obdobje dveh let. Po navedenem času se najemno razmerje lahko podaljša. Poslovni pro­stor bo izbranemu ponudniku oddan takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti končan. Najemnina za poslovni prostor se plačuje me-sečno v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 00-3520-4, Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 108,11 EUR, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, v primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovični znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju po­gojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom »Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora št. 4 - CT4 », oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbe­ne dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 15. 6. 2016. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do vključ­no 15. 6. 2016. Ponudbe bodo po preteku roka odprli pred komisijo. • Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik .zična oseba, • ponudnikovo .rmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba, • številko transakcijskega računa ponudnika za primer vračila varščine, • dokazilo o državljanstvu RS – osebna izkazni­ca ali potni list (.zične osebe), • priglasitveni list DURS za samostojne podje­tnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti sta­rejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponud­be na občino), • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti, • dokazilo o .nančnem stanju ponudnika: po­trdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le-ta v zadnjih šestih mesecih ni bil blokiran – dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino, • dokazilo o plačani varščini, • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudni­ku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponu­dnika se upoštevajo naslednja določila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upo­števajoč velikost oddanega poslovnega prosto­ra in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • .nančno stanje ponudnika. Če pogoje javnega razpisa v enaki meri izpol­njujeta dva ali več interesentov, imajo prednost tisti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s se­dežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme žu­pan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponud­be, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z no­benim izmed ponudnikov ne bo sklenila najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet od­daje, je mogoč po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Guzeljem na tel. št. 750-21-44 ali 041­357-818. Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (Erika Červek). Številka: 3520-4/2016 Datum: 11. 5. 2016 Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l.r. Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08), Pravilnika o oddajanju profitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 16/94 in 74/94), objavlja 2. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je stanovanje v mansardi po­slovno-stanovanjskega objekta Cankarjev trg 11, Vrhnika v velikosti 67.53 m2. Stanovanje obsega kuhinjo in bivalni prostor v površini 37.26 m2 , sobo v površini 15.37 m2, kopalnico z WC v po­vršini 8,20 m2, predsobo v površini 5,16 m2, kletni prostor v površini 1,54 m2 . Stanovanje se oddaja v najem za določen čas, za obdobje petih let – z možnostjo podaljšanja in bo oddano v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa končan. Najemnina za pro.tno stanovanje se določi z najemno pogodbo in ne more biti nižja od izho­diščne najemnine, ki znaša 5,00 EUR/m2 . 2. Razpisni pogoji Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosil­ci, da so upravičeni do dodelitve pro.tnega stano­vanja, so naslednji: • državljanst vo Republike Slovenije, • da ima stalno bivališče v Občini Vrhnika, • da je prosilec plačilno sposoben poravnati pro.tno najemnino in druge obveznosti za uporabo stanovanja. Prednost pri dodelitvi pro.tnega stanovanja imajo najemniki občinskih nepro.tnih stano­vanj. Če bo več enakovrednih ponudb, se bo stanovanje oddalo tistemu ponudniku, ki bo v javnem razpisu ponudil višjo najemnino in bo iz predloženih dokazil razvidno, da jo je sposoben poravnati. 3. Vsebina pisne ponudbe za dodelitev pro.tnega stanovanja Ponudba mora vsebovati: – podatke o ponudniku in družinskih članih (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko, število oseb, ki bodo z njim prebivali), – ponujeno višino najemnine, ki ne sme biti niž­ja od objavljene izhodiščne najemnine, – zahtevane priloge. Vlogi za dodelitev pro.tnega stanovanja mora prosilec priložiti: • potrdilo o državljanstvu, • potrdilo o stalnem prebivališču in številu dru­žinskih članov, • najemno oziroma podnajemno pogodbo, če jo ima prosilec sk lenjeno, • potrdilo o prejetih neto dohodkih in prejem­kih prosilca in drugih članov družine, ki bodo živeli s prosilcem v skupnem gospodinjstvu v obdobju 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 ter v obdobju 1. 1. 2016 do 30. 4. 2016 (potrdilo delodajalca), • izpise bančnega računa prosilca ter preostalih članov gospodinjstva za zadnjih šest mesecev pred oddajo vloge, • zadnjo odločba davčnega organa o odmeri dohodnine za prosilca ter druge člane gospo­dinjstva. 4. Postopek izbire najugodnejšega ponu­dnika Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami do 17. 6. 2016. Za pravočasno se šteje ponudba, ki bo prispela najpozneje do petka, 17. 6. 2016 do 12. ure. Nepopolne vloge ter vloge, ki ne bodo vložene pravočasno, se ne bodo obravnavale. Ponudniki morajo oddati pisno ponudbo pri­poročeno ali osebno v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj – razpis za oddajo pro.tnega stano­vanja« na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Sk lep o dodelit vi pro.tnega stanovanja sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo sodelovali na razpisu, bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o dodelit vi pro.tnega stanovanja. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z no­benim izmed ponudnikov ne bo sklenila najemne pogodbe. 5. Informacije Vse informacije in pojasnila v povezavi z odda­jo lahko zainteresirani v času razpisa dobijo po telefonu št. 755-54-21 (Erika Červek). Ogled stanovanja, ki je predmet oddaje, je mo­goč po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Gu­zeljem na tel. št. 750-21-44 ali 041-357-818. Številka:352-7/2016 Datum: 4. 5.2016 OBČINA V R HNIK A Župan: Stojan Jakin, univ. dipl. inž. grad., l.r. Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načr­ tovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZU­ PUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitevOdloka o Občinskem prostorskemnačrtu Občine Vrhnika 1. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnit ve OPN) 1) Pobudo za spremembo in dopolnitev Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr., 53/15, 75/15 – teh. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN) podaja Občina Vrhnika. 2) Razlog za spremembe in dopolnitve OPN je spremenjen način urejanja območja za nado­mestne habitate. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev OPN) Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na območja: - OPPN Nadomestni habitati (BB_2074, BB_2076, BB_2075, BB_3435, BB_3436), - OPPN Vrtnarija (VR_1317), - OPPN Podhruševca (VR_1320, VR_1321, VR_1965), - OPPN IC Sinja Gorica (VR_1452, VR_2102), - OPPN IG Pod Hruševco (VR_2045). 3. člen (predmet načrtovanja in vrsta postopka) Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo samo na tekstualni del OPN, in sicer na usmeri­tve za pripravo OPPN. Spremembe ne posegajo v določanje namenske rabe prostora, zato priprava sprememb in dopolnitev OPN teče po skrajša­nem postopku. 4. člen (način pridobit ve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi Pra­vilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občin­skega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07). 5. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in posameznih faz) Postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN teče na podlagi od 46. do 53. člena ZPNačrt, in sicer v naslednjih fazah: glej preglednico na naslednji strani Če bo za spremembe in dopolnitve OPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se čas priprave sprememb in dopolnitev OPN podaljša. 6. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora bodo določeni nakna­dno v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN, v kolikor bi se izkazalo, da so njihova mne­nja potrebna. 7. člen (objava) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Sklep se pošlje ministr­stvu, pristojnemu za prostor, in sosednjim obči­nam. Številka: 3500-1/2016 (5-08) Vrhnika, dne 24. 5. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si FAZA ROK PREDVIDEN ČAS Priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN junij 2016 Preveritev ministrstva za prostor, objava osnutka na svetovnem spletu 7 dni junij 2016 Pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora 15 dni ju lij 2016 Mnenje o celoviti presoji vplivov na okolje ministrstva za okolje 21 dni ju lij 2016 Dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev OPN avgust 2016 Izdelava okoljskega poročila x x Javno naznanilo 7 dni avgust 2016 Javna razgrnitev in javna obravnava 15 dni september 2016 Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti september 2016 Priprava predloga sprememb in dopolnitev OPN oktober 2016 Preveritev ministrstva za prostor, objava predloga na svetovnem spletu 7 dni oktober 2016 Pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora 15 dni november 2016 Mnenje o sprejemljivosti vplivov sprememb in dopolnitev OPN na okolje ministrstva za okolje x x Priprava usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN november 2016 Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN odboru in občinskemu svetu v sprejem november 2016 Sprejem sprememb in dopolnitev OPN z odlokom in objava v uradnem glasilu november 2016 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12- ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), v povezavi s 35. členom Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15), je župan Občine Vrhnika sprejel SKLEP o začetku priprave sprememb in dopolnitevOdloka o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki 1. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnit ve ZN) 1. Predlagajo se spremembe in dopolnitve veljav­nega Odloka o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki s sprememba­mi (Ur. l. RS, št. 64/96, 30/97, Naš časopis, št. 430/2015). 2. Pobudo za spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hrušev­co na Vrhniki (v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve ZN Osnovna šola Pod Hruševco) je podala Občina Vrhnika zaradi prilagoditve prostorskih kapacitet glede na predvideno po­večano število učencev v prihodnjih letih. 3. Območje predlaganih sprememb spada po Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 – popr., 71/14 – popr., 92/14 – popr., 53/15, 75/15 – popr. ) v območje osnovne namenske rabe C - območja centralnih dejavnosti; s podrobnejšo namensko rabo CD - druga območja central­nih dejavnosti. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev ZN) 1) Območje spremembe in dopolnitev ZN Osnovna šola Pod Hruševco obsega zemljišče s parc. št. 2658/11, 2658/109, 2658/112 k.o. Vrhnika. Območje spre­memb in dopolnitev prostorskega akta se lahko v postopku priprave spremeni. 3. člen (način pridobit ve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve se pripravijo na pod­lagi : – prikaza stanja prostora, – Odloka o Občinskem prostorskem na­črtu Občine Vrhnika. – Odloka o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki, – investicijsk i h namer investitorja pro­storskega akta, – smernic nosilcev urejanja. 2) Strokovne rešit ve za posamezne pro­storske ureditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in med­sebojno primerja s prostorskega, okolj­skega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. FAZA OK V IRNI ROKI Sklep o začetku postopka Maj 2016 Osnutek prostorskega akta Junij 2016 Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora Ju lij 2016 Obvestilo o CPVO Dopolnitev osnutka prostorskega akta Avgust 2016 Javno naznanilo 7 dni pred začetkom javne razgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava September 2016 Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti September 2016 Priprava predloga prostorskega akta Oktober 2016 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora Oktober 2016 Predložitev usklajenega predloga prostorskega akta odboru in občinskemu svetu v sprejem November 2016 Sprejem prostorskega akta ter objava Našem časopisu December 2016 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posame­znih faz) Postopek priprave sprememb in dopolnitev ZN Osnovna šola Pod Hruševco se vodi po skrajša­nem postopku v naslednjih fazah: glej pregle­dnico spodaj levo 1) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se posreduje Krajevni skupnosti Vrhnika Breg. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske uredit ve iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana; 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana; 3. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; 4. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana; 5. Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Javna kanalizacija, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika; 6. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika; 7. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika; 8. Drugi nosilci urejanja prostora, kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s .nanciranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, sprememb prostorskega akta ter stroške smernic, mnenj in objav zagotavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Št: 3505 – 2/2016 Vrhnika, dne 24. 5. 2016 ŽupanObčine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načr­tovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZU­PUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitevOdloka o Občinskem prostorskemnačrtu Občine Vrhnika 1. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopol­nitve OPN) 1) Pobudo za spremembo in dopolnitev Odlo­ka o Občinskem prostorskem načrtu Obči­ne Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr., 53/15, 75/15 – teh. popr.; v nadaljnjem be­sedilu: OPN) podaja Občina Vrhnika. 2) Razlog za spremembe in dopolnitve OPN je spremenjen način urejanja območja za na­domestne habitate. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev OPN) Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na območja: - OPPN Nadomestni habitati (BB_2074, BB_2076, BB_2075, BB_3435, BB_3436), - OPPN Vrtnarija (VR_1317), - OPPN Podhruševca (VR_1320, VR_1321, VR_1965), - OPPN IC Sinja Gorica (VR_1452, VR_2102), - OPPN IG Pod Hruševco (VR_2045). 3. člen (predmet načrtovanja in vrsta postopka) Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo samo na tekstualni del OPN, in sicer na usmeri­tve za pripravo OPPN. Spremembe ne posegajo v določanje namenske rabe prostora, zato priprava sprememb in dopolnitev OPN teče po skrajša­nem postopku. FAZA ROK PREDVIDEN ČAS Priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN junij 2016 Preveritev ministrstva za prostor, objava osnutka na svetovnem spletu 7 dni junij 2016 Pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora 15 dni julij 2016 Mnenje o celoviti presoji vplivov na okolje ministrstva za okolje 21 dni julij 2016 Dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev OPN avgust 2016 Izdelava okoljskega poročila x x Javno naznanilo 7 dni avgust 2016 Javna razgrnitev in javna obravnava 15 dni september 2016 Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti september 2016 Priprava predloga sprememb in dopolnitev OPN oktober 2016 Preveritev ministrstva za prostor, objava predloga na svetovnem spletu 7 dni oktober 2016 Pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora 15 dni november 2016 Mnenje o sprejemljivosti vplivov sprememb in dopolnitev OPN na okolje ministrstva za okolje x x Priprava usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN november 2016 Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN odboru in občinskemu svetu v sprejem november 2016 Sprejem sprememb in dopolnitev OPN z odlokom in objava v uradnem glasilu november 2016 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4. člen namensko rabo SP – območje počitniških 15.) Sprejem predloga z Odlokom in objava v storskem načrtu za ureditev nadomestnih habi­(način pridobitve strokovnih rešitev) hiš. uradnem glasilu: januar 2017; tatov (Naš časopis, št. 427/2015), se ustavi. 3.) Investitor želi na parceli s parcelno št. Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi Pravil-1647/67, k. o. Zaplana, ki je del enote 5. člen 2. člen nika o vsebini, obliki in načinu priprave občinske-urejanja prostora ZA_2012, zgraditi (nosilci urejanja prostora) ga prostorskega načrta ter pogojih za določitev tri počitniške objekte, z vso potrebno Postopek se ustavi, ker se bo pripravil prostorski območij sanacij razpršene gradnje in območij za prometno, komunalno in energetsko Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice akt za ureditev nadomestnih habitatov v drugih razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07). infrastrukturo. za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove postopkih priprave občinskih podrobnih pro­ pristojnosti so: storskih načrtov. 5. člen 2. člen 16.) Ministrstvo za kulturo, Direktorat za (roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN (območje OPPN za počitniško naselje Prezid kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 3. člen in posameznih faz) 1 - del) Ljubljana 17.) Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne ve- Postopek priprave sprememb in dopolnitev 1.) Območje obsega zemljišče s parcelno št. Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana ljati dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletni OPN teče na podlagi od 46. do 53. člena ZPNačrt, 1647/67, k. o. Zaplana. Zemljiška parcela 18.) Zavod za gozdove, Večna pot 2, 1000 strani Občine Vrhnika. in sicer v naslednjih fazah: glej preglednico na se nahaja v dveh enotah urejanja prostora, Ljubljana prejšnji strani desno spodaj in sicer ZA_2012 in v ZA_2397, ki je po 19.) Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za podrobni namenski rabi sicer namenjeno zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Številka: 3505-9/2015 (5-08) gozdnemu zemljišču. Ljubljana Vrhnika, dne 24. 5. 2016 1) Če bo za spremembe in dopolnitve OPN 2.) Zemljiška parcela 1647/67, k. o. Zaplana 20.) Ministrstvo za obrambo, Direktorat za OBČINA V R HNIK A treba izvesti celovito presojo vplivov na meri 2791m2, od tega cca. 2000ma na logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana Županokolje, se čas priprave sprememb in dopol-območju SP-počitniških objektov in cca. 21.) JP KPV, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika Stojan Jakin, l.r. nitev OPN podaljša. 791m2 na območju gozda. 22.) ELES, Hajdrihova ulica 2a, 1000 Ljubljana 3.) Območje OPPN za počitniško naselje 23.) Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in 6. člen Prezid 1 - del lahko obsega tudi druga komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika (nosilci urejanja prostora) zemljišča, če se pokaže potreba po 24.) drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor vključitvi zaradi lažjega načrtovanja bi se v postopku priprave OPPN za Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samou-Nosilci urejanja prostora bodo določeni nakna-prostorske ureditve. počitniško naselje Prezid 1 - del izkazalo, pravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: dno v postopku priprave sprememb in dopolni-da so njihove smernice potrebne. Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 tev OPN, v kolikor bi se izkazalo, da so njihova 3. člen Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I­mnenja potrebna. (način pridobitve strokovnih rešitev) 6. člen 267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, (obveznosti v zvezi s .nanciranjem priprave 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika 7. člen 1.) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: OPPN za počitniško naselje Prezid 1 - del) (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine (objava) -prikaza stanja prostora, Vrhnika na 11. redni seji dne 26. 5. 2016 sprejel -OPN Vrhnika Finančna sredstva za izdelavo OPPN za naslednji Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v -Okoljsko poročilo za OPN Vrhnika počitniško naselje Prezid 1 - del zagotavlja Našem časopisu. Sklep se objavi tudi na spletni -smernic in mnenj nosilcev urejanja pobudnik Rajko Mivšek s.p., Mizni dol 22, strani Občine Vrhnika. Sklep se pošlje ministr-prostora, 1360 Vrhnika. stvu, pristojnemu za prostor, in sosednjim obči--strokovnih podlag. SKLEP O UKINITVI STATUSA nam. 7. člen JAVNEGA DOBRA (objava) Številka: 3500-1/2016 (5-08) 4. člen Vrhnika, dne 24. 5. 2016 (roki za pripravo OPPN za počitniško naselje Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne I. Župan Prezid 1 - del) veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi Občine Vrhnika na spletni strani Občine Vrhnika. Stojan Jakin Postopek priprave OPPN za počitniško naselje Ukine se status javnega dobra, ki je v zemljiški Prezid 1 - del bo potekal v naslednjih fazah in Številka: 3505 - 4/2016 (5-01) knjigi zaznamovan: okvirnih rokih: Vrhnika, dne 18. 5. 2016 -pod ID omejitve 12193294, pri nepremičnini, 1.) Osnutek: junij 2016; Občina Vrhnikaparc. št. 1023/5, k.o. Smrečje (2692), - 2.) Pridobitev smernic od nosilcev urejanja Županpod ID omejitve 12215753, pri nepremič- Na podlagi od 57. Zakona o prostorskem načr-prostora: junij-julij 2016; Stojan Jakin, l.r. ninah, parc. št. 1023/30 in 1023/32, obe k.o. tovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 3.) Pridobitev odločbe o CPVO od Smrečje (2692) ter 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUD-Ministrstva za okolje in prostor: julij -pod ID omejitve 12193302, pri nepremični­PP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15; v nadaljnjem 2016; nah, parc. št. 1076/18, 1076/19, 1076/22 in besedilu: ZPNačrt) ter 35. člena Statuta Občine 4.) Izdelava strokovnih podlag – glede na Na podlagi od 57. Zakona o prostorskem načr-1076/24, vse k.o. Smrečje (2692). Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan smernice: julij - avgust 2016; tovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, Občine Vrhnika 5.) Izdelava okoljskega poročila - glede na 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUD-II. odločbo o CPVO: avgust 2016; PP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15; v nadaljnjem 6.) Dopolnitev osnutka: avgust 2016; besedilu: ZPNačrt) ter 35. člena Statuta Občine Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občin-S K L E P 7.) Javno naznanilo: september 2016, 7 dni Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan skem glasilu Naš časopis. o začetku pripravepred začetkom javne razgrnitve; Občine Vrhnika naslednji odloka o občinskem podrobnem 8.) Javna razgrnitev in javna obravnava: prostorskem načrtu oktober 2016; Številka: 478-32/2013 Datum: 26. 5. 2016 za počitniško naselje Prezid 1 - del 9.) Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: oktober 2016, 10.) Priprava predloga OPPN: oktober 2016; S K L E P Župan Občine Vrhnika 1. člen 11.) Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora o ustavitvi postopka priprave Odloka (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN za in mnenja o sprejemljivosti vplivov na o občinskem podrobnem prostorskem Stojan Jakin l.r. počitniško naselje Prezid 1 - del) okolje: november 2016, načrtu 12.) Priprava usklajenega predloga: december za ureditev nadomestnih habitatov 1.) Na podlagi Odloka o OPN Občine Vrhnika 2016; (Uradni l., št. 27/14, 50/14, 71/14, 92/14, 13.) Predložitev usklajenega predloga Odboru 53/15, 75/15; v nadaljnjem besedilu: OPN) za urejanje prostora ter varstvo naravne 1. člen območje za OPPN za počitniško naselje in kulturne dediščine v obravnavo: Prezid 1. december 2017; Postopek priprave odloka o občinskem podrob­ 2.) V OPN-ju, je to območje namenjeno 14.) Predložitev usklajenega predloga nem prostorskem načrtu za ureditev nadome­za gradnjo počitniških objektov, enota Občinskemu svetu v sprejem: januar stnih habitatov, ki se je pričel s Sklepom o začetku urejanje prostora ZA_2012 s podrobnejšo 2017; priprave Odloka o občinskem podrobnem pro­ 30. maj 2016 Občina Borovnica elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sramota in poraz človečnosti Krimska jama je bila v času druge svetovne vojne prizorišče številnih zločinov vodstva partizanskega bataljona Ljube Šercerja predvsem nad civilisti, v nekem primeru celo nad rešenimi interniranci pri Verdu, a tudi nad posameznimi partizani. Ohranjena arhivska doku-gunje pri Cerknici pa primer­mentacija priča, da sta tod o no pokopno mesto. Družine življenju in smrti od maja do domnevnih žrtev so bile o na­julija 1942 odločala komandant meravanem izkopu obveščene Tone Vidmar – Luka Suhadolc, preko javnega poziva v Druži-in Martina Kocmur ter sode-možnosti za umik. Ekipa v jami predvsem pa politkomisar Mir-ni 1. decembra 2013. Vsi soro-lavec Inštituta za raziskovanje je v globino kopala po sektorjih, ko Novak – Fric. O morišču je dniki domnevnih žrtev, ki so Krasa iz Postojne dr. Andrej označenih z 1, 2 in 3. Jama je bilo vse od njegovega odkritja se oglasili, so se strinjali s tem, Mihevc. sedaj globlja za okoli tri metre. 9. septembra 1942 spisanih na da se posmrtni ostanki žrtev Izkop, ki se je začel z novem-Točne globine nasipnega stožca desetine prispevkov. Trenutna pokopljejo v skupnem grobu brskim izvlekom hlodovine, še še vedno ni mogoče oceniti, saj izkopavanja vedno bolj naka-na pokopališču v Begunjah pri vedno ni zaključen. V štirinaj-se trenutne meritve brezna ne zujejo, da so medvojna poročila Cerknici. stih dneh oziroma šestih kon-ujemajo s predvojnimi. Brezno točna, še bolj pa, da je bilo bre-Po začetnih zapletih so dela cih tedna, ki so jih prostovoljci naj bi minirali vsaj dvakrat, leta zno »v funkciji« še nekaj let po konec leta 2015 vendarle ste-prebili v Krimski jami in ob 1947 in 19. 9. 1948, skale, zemljo vojni. kla. Vlada RS je dala soglasje za njej, so iz grobišča izvlekli že in hlodovino pa naj bi vanjo Zemljišče so v tem času naci-prekop žrtev, komisija Vlade RS 213 120-litrskih sodov oziro-glede na najdene sveče stresali onalizirali, o morišču pa je bilo za reševanje vprašanj prikritih ma 29 m3 materiala – zemlje še globoko v osemdesetih letih tako kot o številnih drugih pre-grobišč je zagotovila sredstva in skal, 3 m3 hlodov in lesnih prejšnjega stoletja. Glede na ko­povedano govoriti. Leta 1990 je za pokop in DNK-preiskave, ostankov. Med to so bili po-vanec iz leta 1945, ki je bil naj­bila ob Krimski jami spravna vodenje projekta pa je Občina mešani fragmentirani skeletni den na globini dveh metrov, bi slovesnost, domačini so posta-Borovnica zaupala Jamarskemu ostanki šestindvajsetih ljudi. na ta način lahko v brezno prišli vili kapelico po načrtih Fran-klubu Borovnica. Slednjemu so Domačin, ki je obiskal delo-tudi posmrtni ostanki, ki so bili ceta Kvaternika in mogočno na pomoč priskočili še Jamarsko višče in v neki najdeni lobanji izkopani do sedaj. Po najbolj pe­razpelo, delo umetnika Staneta društvo Rakek, Jamarsko dru-domnevno prepoznal svojega simistični oceni ekipa sploh še Jarma in četrt stoletja je ostalo štvo Logatec, Jamarsko društvo očeta, pa je jamarje napotil še ne bi dosegla medvojnega sloja, pri tem. Pred nekaj leti pa je ob-Ajdovščina, Turistično društvo k bližnjemu, manjšemu breznu kar bi pomenilo, da bo število činski svet Občine Borovnica Borovnica in Planinsko društvo (Jama pri Rotovi skali), kjer je žrtev hitro preseglo prvotno soglasno sklenil, da je skrajni Borovnica ter številni domačini bil najden še en skelet neznan-domnevanih 48. Več odgovo­čas za pokop vseh mrtvih na iz Borovnice, Zabočevega in ca. Izvlek materiala je močno rov bodo zagotovo dala majska ozemlju občine in namenil del Zavrha .nančno, .zično in s otežen zaradi strukture jame. izkopavanja. Enega, neizpodbi­ proračunskih sredstev za iznos strojno pomočjo pri transportu, Vhodno brezno ni čista verti-tnega pa so našli že sedaj – da posmrtnih ostankov umorje-izvleku in sortiranju. Pri izkopu kala, je poševno, zato se sodi pri je jama ena ogromna sramota nih iz Krimske jame. Ustrezno posmrtnih ostankov seveda so-izvleku zatikajo. To je bilo zlasti slovenskega naroda in grozovit pomoč je tedaj obljubila tudi deluje tudi stroka: arheologi dr.nevarno za jamarsko ekipo na poraz človečnosti na vsej črti. Občina Cerknica, župnija Be-Anton Velušček, Uroš Košir dnu, ki ima sorazmerno malo Damjan Debevec Spoštovani! Ob dnevu državnosti vas vabimo na proslavo, ki bo v petek, 24. 6., ob 8.30 v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Uročeni park Borovničani se radi ponašamo z ostankom Borovniškega mostu – a za njegovo usodo in izgled parka okrog njega nam je očitno malo mar. Skoraj edini, ki mu je mar za ostanke znamenitega Bo­rovniškega mostu, je dr. Miro Celarc. Na njegovo vztrajno prigovarjanje in z njegovimi rokami je ta tehnični spome­nik že dvakrat dobil lepšo podobo. Upam si trditi, da brez njegove trme niti projekta za njegovo ohranitev ne bi bilo v predalih borovniške občine. Seveda se je na koncu zataknilo pri denarju za izvedbo, a prepričan sem, da se bodo v priho­dnosti našli tudi novci za uresničitev projekta in ohranitev spomenika. Bolj čuden pa se mi zdi mačehovski odnos Občine Borov­nica do parka okrog stebra. Če samo spomnim na nujni po­sek dreves v parku februarja leta 2014. S posekom se je tako mudilo, da so v zemlji ostale le še korenine teh mogočnih dreves. Pričakovali bi, da je na vasi dovolj mehanizacije in vo­lje za ureditev tega problema, pa temu ni tako. Korenine so že močno pognale, železnici je uspelo posodobiti celotno traso proge od Borovnice do Pivke, a ni bilo junaka, da bi izruval tistih nekaj štorov. Vse dokler lani v jeseni ni prišel čas za po­novno striženje rastlinja na stebru in našel se je tudi interes, da se je izruvalo tistih nekaj korenin. Bila je jesen 2015 in nih­če ni pričakoval, da se bo zelenico uredilo pred zimo. Prišla je pomlad in na pragu je že poletje, a volje za ureditev parka ni in ni. Medtem je od same sramote tudi cokla razpadla, za njeno odstranitev je občina potrebovala cele 3 tedne, pa bi jo bilo le potrebno naložiti v tovornjak z bio odpadki … Angle­ška trava v parku je očitno prevelik tehnični zalogaj za naš kraj, tako da imamo raje avtohtono borovniško anarhično ureditev zelenice. Podobna ureditev se ponavlja pri živi meji, ki obkroža steber in tudi opeke, preminuli pušpani okrog podstavka cokle pa so okras kraja in dokaz, kako ponosni smo na ta spomenik. Turisti seveda ne vedo za to posebnost naše kotline in se čudijo, da ni volje za ureditev parka. Mo­goče bi morali na tablo z opisom zgodovine stebra dodati še imena županov, ki so se trudili, da je spomenik vsa ta leta ostal čisto nedotaknjen, okolica pa čimbolj neurejena. Naj za konec dodam, da je park čez cesto – pred zdravstvenim domom – čisto drugače urejen. Igor Trček 30. maj 2016 Občina Borovnica elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 110 Borovničanov je vestno očistilo okolico Vlak in kolo alternativa avtomobilu V sredo, 11. 5., se je malo pred 9. uro zjutraj iz vlaka, ki je pripeljal iz Ljubljane, na železniško postajo v Borovnici vsulo neobičajno veliko potnikov, tudi takih z (zložljivimi) kolesi. Med njimi so bili tudi nizozemski veleposlanik, poslanec DZ RS, visoki državni uradniki, predstavniki zna­nih nevladnih organizacij, novinarji in ostali. Odpravili so se do gostilne Godec na seminar, ki so ga ob podpo­ri sklada CIVITAS Activity v sode­lovanju z mrežo CIVINET Slovenija - Hrvaška - jugovzhodna Evropa orga­nizirale Občina Borovnica, Slovenska kolesarska mreža in Koalicija za traj­nostno prometno politiko. Na njem je poleg 10 predavateljev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Slovenije in Nizo­zemske sodelovalo še 52 udeležencev, večinoma predstavnikov občin in ne­vladnih organizacij. Po nagovoru nje­gove ekscelence veleposlanika Barta Twaalf hovna, ki je udeležence poz­dravil kot predstavnik predsedujoče članice EU, je udeležence pozdravil župan Občine Borovnica g. Bojan Čebela ter predstavil bogato železni­ško tradicijo kraja in velik delež pre­vozov na delo in v šolo z vlakom, ki ga občina želi še povečati z ureditvijo varnih poti do železniške postaje ter izgradnjo sodobnega parkirišča za av­tomobila in kolesarnice ob železniški postaji. Predsednik srečanja Vlado Babić, koordinator mreže CIVINET Slovenija - Hrvaška - jugovzhodna Evropa, je nato besedo predal pod­predsedniku odbora za infrastukturo, okolje in prostor dr. Francu Trčku. Ta je opozoril na odsotnost dejanske trajnostne prometne politike v drža­vi, neskladje med sredstvi in ukrepi za izboljšanje mobilnosti na nacio­nalni in lokalnih ravneh ter izrazil dvom, da bo mogoče stanje bistveno izboljšati z regijsko nekoordiniranimi ter .nančno podhranjemi celovitimi prometnimi strategijami na ravni občin. Državni sekretar za promet na ministrstvu za infrastruktro mag. Klemen Grebenšek je izpostavil, da imamo s Strategijo razvoja pro-met RS v državi prvič vsa področja prometa v enem dokumentu, da je država dokapitalizirala železnice ter v operativnem programu za izvaja­nje evropske kohezijske politike za razvoj jedrnega železniškega omrežja namenila 403 milijone evrov od sku­pno 471. Ob koncu uvodnega dela je vodja službe za prodajo in marketing v podjetju SŽ - Potniški promet g. Go­razd Hartner pozdravil udeležencev imenu holdinga SŽ in poudaril, da se železnice zavedajo pomena razvoja potniškega prometa, da pa bodo mo­rale s svoje strani prispevati k temu ne le nevladne organizacije in lokalne skupnosti temveč tudi turistično go­spodarstvo z večjim povpraševanjem po železniškem prevozu in prevozu koles na vlakih. Vsi deležniki se mo­rajo tudi zavedati, da železnice niso več enovit sistem in morajo izvajati konstruktiven pritisk na to, da vsi deli železniškega sistema sinergijsko delu­jejo za izboljšanje storitev potniškega prevoza tudi za potnike s posebnimi potrebami. V prvem delu seminarja, ki je obrav­naval razvoj železniškega potni­škega prometa, je uvodoma direktor direktorata za promet na ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojan Žlen­der predstavil politke in ukrepe za podporo razvoja železnic in železni­škega potniškega prometa ter izposta­vil pomen uvedbe sistema integrirane vozovnice. Gorazd Hartner je izpo­stavil, da SŽ ne dohajajo naraščajoče­ga povpraševanja potnikov – kolesar­jev, kar se bo izboljšalo z nakupom 25 novih potniških garnitur. Poudaril je, da SŽ pozdravljajo uvedbo integrira­ne vozovnice z JPP, toda če vozni redi ne bodo ustrezno harmonizirani in se avtobusni prevoz ne bo prilagodil železniškemu tam, kjer ima ta očitne prednosti, optimalnih rešitev ne bo. Predsednik Mariborske kolesarske mreže Josip Rotar je predstavil pri­mer dobre prakse, postavitve varova­ne kolesarnice pred glavno železniško postajo v Mariboru, Tadej Brezina s tehnične univerze na Dunaju pa sis­tem načrtovanja in razvoja primestne železnice. V drugem delu so udeleženci po­drobneje obravnavali različne kom­binacije uporabe vlaka in kolesa na vsakdanjih in turističnih potovanjih.Eduard Röntgen iz svetovalnega podjetja Inno-V iz Amsterdama je opozoril, da je bilo tudi na Nizo­zemskem pred 30 leti kolesarjenje zapostavljeno in da je bilo v 30 letih narejenih ogromno majhnih, vendar v konsistentno kolesarsko politko zdru­ženih korakov za izboljšanje pogojev in promocijo kolesarjenja. V nadalje­vanju je predstavil projekt BiTiBi, s katerim se prenašajo dobre prakse s področij primerne infrastrukture na železniških postajah, sprememb po­ tovalnih navad v smeri kombinirane uporabe vlaka in kolesa ter z njimi po­vezanih konceptov in orodij promo­cije. Predstavnik avstrijskega podjetja SCHIG mag. Rudolf Sebastnik je izpostavil, da so tudi v Avstriji pred desetletjem železnice smatrale upo­rabnike/potnike s pobudami in po­sebnimi zahtevami za moteč element, vendar pa so pred kratkim spoznale, da brez upoštevanja in vključevanja potnikov oz. njihovih vedno bolj ra­znolikih potreb in pobud v konkuren­ci z ostalimi ponudniki mobilnostnih storitev ne bodo preživele. To je bil tudi razlog za ustanovitev podjetja, v katerem je zaposlen, in vse večjo po­zornost za sistematičen razvoj stori­tev za kolesarje. Zelo uspešno oživitev opuščene lokalne železniške proge Merano–Ma lles v dolini Vinschgau na južnem Tirolskem je predstavil predstavnik ingetriranega lokalnega javnega transportnega podjeta SAD­-trasporto loca le ter idejni oče in go­nilna sila projekta Helmut Moroder. Predstavnik operativne iniciati­ve 110 let bohinjske proge Matjaž Marušič je izpostavil številne dobre razloge, zakaj obnoviti leta 1906 do­grajeno bohinjsko progo, ki v poletni sezoni preživlja izreden naval kolesar­jev na vlake, strojevodja in strasten kolesar Edo Sorč pa je podrobno predstavil predlog odstranitve polo-vice sedežev v enem oddelku vlakov­ne garniture, s čimer bo omogočen prevoz 30–35 koles na garnituro. Po odmoru sta kot uvod v delavnici pred­sednik Slovenske kolesarske mreže Bojan Žižek in Goran Lameplj iz Sindikata biciklista Zagreb in Saveza za željeznicu predstavila večinoma slabe uporabniške izkušnje kolesar­jev slovenskih in hrvaških železnic ter podala primerjava režimov in cen prevozov koles na vlakih v obeh drža­vah. Seminar se je zaključil z delavica­ma o kombiniranju uporabe vlaka in kolesa na poti na delo ali v šolo ter o prevozih koles na vlakih na izletih in turističnih potovanjih. Podrobno poročilo in predstavitve s posveta si lahko ogledate v rubriki Novice na spletni strani Občine Bo­rovnica: http://w w w.borovnica.si. Andrej Klemenc, višji svetovalec za razvoj in razvojne projekte Občine Borovnica Borovniške čistilne akcije v začetku aprila se je tokrat udeležilo 110 občanov, med njimi tudi ogromno otrok. Po grobi oceni koordinatorja, Turi-in šola sta prevzela središče kraja, pla­stičnega društva Borovnica, naj bi iz ninci Staro postajo, po gozdovih so po­okolja odstranili za več kot pol tone spravljali lovci, Ajdovke okoli Ohonice, odpadkov. Čudovit pomladni dan je na HUD Karel Barjanski je prevzel traso tradicionalno občinsko čistilno akcijo čez Barje od Borovnice proti Ljublja­ 2. aprila privabil na desetine občanov, nici, druge skupine in posamezniki pa ki so si pred kosilom v dobrobit čistega so čistili še po Stari progi, Pakem, Pod-in urejenega okolja utrgali nekaj do-gori in ob regionalni cesti. Predsednica poldanskih uric. Borovniški vrtec se je Turističnega društva Borovnica Nadja sicer v akcijo za lepši kraj podal že dan Debevec se je na koncu v imenu ko­prej, a sta v soboto prišli še dve ekipi ordinatorjev zahvalila udeležencem za staršev, otrok in vzgojiteljic, prav tako dobro opravljeno delo, občini za pod-pa tudi krepka zasedba iz osnovne šole. poro ter terenski ekipi Komunalnega Občina je za vse udeležence ponovno podjetja Vrhnika za hiter odziv. Je pa zagotovila malice, rokavice in vrečke po drugi strani v celoti zavrnila ura­ter odsevnike za tiste, ki so čistili ob dno poročilo JP KPV o količini in vrsti prometnicah. Najmlajšim, ki jih je zbranih odpadkov (560 kg mešanih ko­bilo letos prav spodbudno veliko, je munalnih odpadkov ter 155 kg druge pripadel celo sladoled. Ekipe so čistile navlake (pnevmatike, železo, cevi …). domala vsepovsod. TVD Partizan Bo-Ti podatki bi, po besedah koordina­rovnica ob Borovniščici proti Pakemu, torjev, lahko držali zgolj v primeru, če čebelarji navzgor proti Brezovici, PGD niti en udeleženec akcije ne bi ločeval Brezovica pri Borovnici po vasi in oko-odpadkov. lici, SDS se je odpravil na Laze, vrtec Damjan Debevec Zbrali skoraj poltretjo tono nevarnih odpadkov Zbiralna akcija nevarnih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme, ki jo v sodelovanju s Kemisom in Zeosom spomladi in jeseni izvaja Komunalno podjetje Vrhnika, je bila aprila nadvse dobro obiskana. Skoraj 140 borovniških občanov je pošteno pospravilo po domovih, podstrehah in garažah. Na zbirno mesto na železniški postaji v Borovnici, kjer so čakali prijazni uslužbenci prej naštetih podjetij, so navozili za kar 2480 kg nevarnih odpadkov (barv, lakov, sprejev, baterij, akumulatorjev ...) ter 1840 kg odpadne električne in elektronske opreme (televizorjev, radiev, pralnih strojev, računalnikov …). Obisk v Borovnici je za tretjino prekosil vrhniškega in za 100 % tistega v Log-Dragomerju. Borovničane je zgolj v količini zbrane elektronske opreme prekašala Vrhnika. Verjetno k izidu dosti pripomore tudi bližina/oddaljenost občinskega zbirnega centra za odpadke, a saj se podoben že v bližnji prihodnosti obeta pri borovniški čistilni napravi. Damjan Debevec Elastomobili?! Le kaj bi to bilo? Januarja smo se začeli navduševati nad idejo, da bi se letos preizkusili v tekmovanju elastomobilov, ki ga že 13 let pripravlja Hiša eksperimentov. Vsako leto so nova pravila. Letos so bila preprosta: s pogonom predpisane vzmeti in dveh elastik naj se elastomobil čim dlje pelje po Kongresnem trgu. A za prvič smo imeli veliko izzivov. Seveda nam je na koncu uspelo. V marcu smo izpeljali šolsko tekmovanje, v soboto, 2. aprila, pa smo se z dvema ekipama udele­žili državnega tekmovanja. Doživeli smo čudovit dan, zadovoljni z uvrstit vijo (10. in 13. mesto izmed 31. ekip) smo dan zaključili z brezplačnim obiskom Hiše ek­sperimentov. Drugo leto? Gotovo! 30. maj 2016 Občina Borovnica elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v tisnjeno drugačno misel o branju oz. knjigi in sliko. Povezano s krajem, v ka­terem bi stala. Prvo hišico smo postavili na borov­niški tržnici. Nanjo smo vtisnili steber, sestavljen iz knjig, kar ima knjižnica tudi v svoji celostni podobi. Hišico za knjižno gradivo so si zaželeli še v Zabo­čevem in že stoji ob vodnjaku. Krasita jo fotogra.ji cerkve (avtor Jože Prista­vec) in freske. Knjigobežnici sta izdelali podjetji Leples in Si-ma-ja.si. Če bodo prebivalci drugih krajev naše občine želeli, pa bodo hišice za­živele tudi v njihovem loka lnem okolju. Najti jim bo potrebno le primerno me­sto in izbrati motive zanje. Simona Stražišar poškodbe ter družinskim članom mo­toristov, ki so v prometnih nesrečah iz­gubili življenje. Pomaga pa tudi žrtvam prometnih nesreč motoristov in njiho­vim družinam pri zagotavljanju prav­ne pomoči v zvezi s civilno-pravnimi postopki, povezanimi s prometnimi nesrečami. Solidarne in humanitarne .nančne pomoči iz sklada MzM so si­cer lahko deležni še tisti motoristi ali njihove družine, ki jih prizadene huda nesreča (npr.: nenadna invalidnost ali smrt družinskega člana, ki zagotavlja izključni ali pomemben vir dohodkov družine, naravna ali druga huda ne­sreča, ki prizadene družino motorista ipd.). Damjan Debevec Čestitka ob dnevu državnosti Ni me sram reči: udejanjili sanje, ne sram imenovati jih, ki so jih sanjali in udejanjali. Ni me sram, da sem sanjal z njimi in da sem bil zraven tiste dni, ko smo sanje udejanjili. (Tone Kuntner) Slovenski demokrati Vam čestitamo ob največjem prazniku naše lepe domovine, 25. juniju – dnevu državnosti. Vabilo KRESNI ČAS – ČAROBNI ČAS – PRIHAJA SPET MED NAS! Pod Laškarjevim kozolcem bo zasijala REZIJA,  oddaljena in skrita, premalo poznana,  nikoli pozabljena! Gostje bodo predstavili rezijansko govorico, rezijanski ples in pesem. Morda se nam v čarobnem kresnem času prikaže celo katera od zverinic iz Rezije. Ne zamudite enkratne priložnosti, da spregovorite, zapojete ali zaplešete po rezijansko! Dobimo se v petek, 24. junija, ob 20.00 pod kozolcem Pr’ Laškarju, Zabočevo pri Borovnici! Vstopnina: 7 evrov, za otroke brezplačno. w ww.ekolaskar.com/podjetje vivian Ker je prireditev na prostem, priporočamo, da imate v primeru slabega vremena s seboj odejo ali topla oblačila. V Borovnici smo med najmlajše po­vabili pravljičarja Francija Rogača, na tržnici in v Zabočevem pa postavili knjigobežnici. Ideja o hišicah, name­njenih izmenjevanju knjig, je v Slove­niji zaživela pred petimi leti, v svetu pa je znana že veliko dlje. Na javnih mestih se pojavljajo hišice različnih oblik in velikosti. Neredko se najde­jo knjige tudi na klopeh v parkih, na sedežih vlakov in avtobusov, v čakal­nicah … Knjigo včasih pospremi tudi sporočilce za bodočega bralca. Na facebooku je zaživela stran Knji­gobežnice, ki spodbuja izmenjevanje knjig in obvešča o lokacijah hišic in gradivu v njih. Obstaja tudi zemljevid Slovenije, na katerem so označena me­sta, kjer so postavljene knjigobežnice. V Sloveniji jih je že več kot 140. zmagali – borovniški motoristi. Blagoslov motorjev 15. maja na par­kirišču pred farno cerkvijo sv. Marjete v Borovnici je tokrat potekal drugič, to­rej že lahko govorimo o tradicionalni priredit vi. Udeležencev je bilo menda res za spoznanje manj od lanskega leta – odpovedali so kolegi z Dolenjske in cerkniškega konca – a še vedno jih je prihrumelo okrog petdeset. Močno zastopstvo so poslali motoristi vrh­niškega kluba Nauportus, na veselje organizatorjev pa je bil to pot občutno večji odziv domačih ljubiteljev jek lenih konjičev. Morebiti tudi na račun dobro zamišljene celostne podobe (majice, našitki), s katero so se vedno številčnej- V borovniški knjižnici obiskovalci večkrat povprašajo, kam bi lahko od­dali knjige, revije, zgoščenke in DVD­-je, ki jih ne potrebujejo več. Zato smo se odločili, da tudi v naši občini nare­dimo hišice, v katere lahko oddajate knjižno gradivo. Niso pa knjigobežnice namenjene samo temu. Glavni namen je predvsem podarjanje knjig, ki so ljudem všeč, in izmenjevanje dobrega čtiva. Gradivo iz knjigobežnic lahko kroži; vzamete, preberete in vrnete ga lahko v katero koli. Mogoče ga je tudi zamenjati, podariti in tudi obdržati za vedno. Pa ne samo iz borovniških hišic. Večina slovenskih knjigobežnic je enostavnih, v Borovnici pa smo si želeli, da hišice izražajo tudi lokalno pripadnost. Zato smo si zamislili, da bi bile enake oblike, vsaka pa bi imela ši »Bura Ridersi« hitro poistovetili. Od kod to nenavadno ime, mi je pojasnil neumorni organizator Simon Mevec: »Boštjan /Bizjak/ je vprašal mladino, kako se kličejo, in so rekli, da s’ kje si – ‘z Bure /Borovnice/! Ajd, potem bomo pa Bura Riders.« Obred blagoslova je opravil borov­niški župnik Janez Šilar, zbrani denar pa so se organizatorji nato odločili po­k loniti dobrodelnemu sk ladu Moto­risti za motoriste istoimenskega dru­štva iz Nove Štifte. Sklad MzM nudi .nančno pomoč motoristom, ki so v prometni nesreči ali zaradi prometne nesreče utrpeli posebno hude telesne Knjigobežnici tudi v borovniški občini V tednu knjige se je v Sloveniji odvijala množica dogodkov, posvečenih promociji branja, založništvu, avtorskim pravicam, intelektualni lastnini in pismenosti. »Bura Riders« in blagoslov motorjev Kljubovali so najslabšim vremenskim napovedim in na koncu 30. maj 2016 Občina Borovnica elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pevska revija v Borovnici 24. aprila se je v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca v ne pripravljalnice je s klavirsko postavljena zvočna školjka, ki rani. Tudi tokrat je bila namreč spremljavo podprla Tina Vah-zelo pomaga pri tem, da pesmi dvorana polno zasedena. Naj Borovnici odvila še ena prijetna in že tradicionalna čič. Tudi to leto se je lepo pred-še bolj zveneče pripotujejo do bo tako tudi vnaprej; dobrodošli pevska revija. Na odru se je zvrstilo kar 150 pevk in stavil Cerkveni otroški pevski poslušalk in poslušalcev v dvo-na šestnajstem letnem koncer­ pevcev iz sedmih pevskih zborov naše občine. tu ŽPZ TONJA, ki bo v soboto, 11. junija, ob 20.00! Jožica Rupar zbor sv. Marjete iz Borovnice, ki ga vodi Valerija Rot. Zbor je Z veseljem in žarom v očeh so pevka Petja Trček, na kar so res s kitaro spretno spremljal Nejc nastopili otroci OPZ Glasbene lahko posebej ponosni. Pred-Trček. V zadnjem delu priredi­pripravljalnice OŠ Borovnica, ki stavila se je zanimiva Dekliška tve sta nastopila še dva odrasla jih vodi Barbara Skopec Černi-vokalna skupina OŠ Borovnica, borovniška pevska zbora, Mo­goj, delujejo pa v okviru šolske ki jo sestavljajo sedmošolke, ški pevski zbor Štingl ’c, ki je interesne dejavnosti, ki jo obi-vodi pa jo prav tako zborovod-to pomlad s svojim koncertom skujejo prvošolci in drugošolci. kinja Tina Vahčič, ki je nekaj obeležil 25. obletnico delovanja Otroški pevski zbor OŠ Borov-trenutkov kasneje na oder pri-in ga vodi Aleksander Muller, nica, ki ga vodi zborovodkinja peljala še simpatičen Mladinski ter ŽPZ Tonja, ki ga vodi Jaka Tina Vahčič, v njem pa prepe-pevski zbor OŠ Borovnica, ki Jerina. Tonje smo se tudi letos vajo učenci od 3. do 5. razreda, ga sestavljajo učenke in učenci znašle kot organizatorice pev­je zelo uspešno nastopil kot prvi od 6. do 9. razreda. Zbore je na ske revije, ki je potekala precej po vrsti. Tokrat so zapeli tudi klavirju strokovno spremljala bolj zvočno kot prejšnja leta. pesem, ki jo je ustvarila njihova Polona Gabriel, le OPZ Glasbe-Na oder je bila že tretjič letos Uspešna sezona za borovniški floorball podmladek Aprila se je zaključilo še eno uspešno tekmovalno leto za najmlajše borovniške floorballistke in floorballiste. petimi nasprotniki in zaključili na odličnem 2. mestu. Sledil je še .nalni turnir, ki se je odvijal v dvorani Vitranc v Kranjski Gori. Fantje borovniške ekipe U11 pod vodstvom Andraža Podržaja in Robija Koširja so v pol.na lu najprej nesrečno izgu­ bili proti domači ekipi Zelencev. Na tekmi za 3. mesto pa so sto­ pili na plin in premagali ekipo Polanska banda. Odločitev je sicer padla šele po napetih po­ daljških, a so se naši mladinci, ki skupaj vztrajajo že kar nekaj let, zasluženo veselili bronaste­ ga odličja. Fantom čestitamo in se obenem zahvaljujemo vsem staršem in drugim navijačem, ki so tekmovalce vse leto spod­ bujali in spremljali na tekmah. Odlično sezono imajo za se­boj tudi člani ekipe U19, ki so letos branili naslov državnih prvakov. V državnem prven­ stvu so edina mešana ekipa, ki Dekle ta in fantje U19 so postali podprvaki pa se odlično kosa z vsemi zgolj Letos so v državnem prven­stvu sodelovale štiri ekipe: U9, U11, U16 in U19. Prvi so tekmo­valno leto po rednem delu za­ključili igralci sekcije U16. Fan­tje in dekleta so v letošnjem letu trenirali pod vodstvom Andra­ ža Podržaja in so po napetih in napornih tekmah zasedli odlič­no 5. mesto v konkurenci osmih ekip. V državnem prvenstvu se lahko pohvalijo z največjim šte­vilom deklet v ekipi. V svoje vr­ste pa že sedaj vabijo nove člane in članice, ki jim bodo drugo leto pomagali pri doseganju še višjih stopničk. V nedeljo, 17. aprila, so potekali zaključni boji za sekcije U11. Fantje so odigrali 5 turnirjev rednega dela, v katerih so se pomerili s fantovskimi ekipami. V letošnji sezoni so se za naslov najboljših borili s še štirimi ekipami iz Ljubljane, Škofje Loke, Poljan­ske doline in Žirov ter Kranjske Gore. Vso sezono so dekleta in fantje na igrišču kazali odlično Odigrali s 4 turnirje rednega dela, v katerih so jim nasproti stali člani še treh ekip. Po re­dnem delu je sledil še .nalni turnir, v katerem sta se za 3. me­sto najprej pomerili ekipi FBK Insport Škofja Loka in FBC Žiri, sledil pa je še .nale, ko so Bo­rovničani merili moči z doma­čini iz ekipe Zelencev. Tekma je bila napeta, več znanja in sreče pa so tokrat imeli domači igralci in v Borovnico so člani ekipe U9 prinesli srebrna odličja. Poleg tega je bil za najboljšega strelca lige proglašen naš igralec Rok Španger. Vsem najmlajšim za odličen uspeh čestitamo in jim želimo veliko sreče tudi v priha­jajoči sezoni. Na koncu naj se zahvalimo vsem imenovanim trenerjem za vložena trud in čas. Vsi odlični uspehi odražajo vaše delo in požrtvovalnost. Velika zahva­la pa gre tudi vsem staršem in ostalim podpornikom, ki spre­mljate in spodbujate naše naj­mlajše vse leto. Vaš glas s tribun jim daje zagon in moč za nove zmage. Hva la. A. K. igro in postajali iz tekme v tek­mo bolj uigrani. Največ zaslug za to ima seveda njihov trener Anže Pristavec, ki jih je spod­bujal in vodil s klopi. Nastop v .nalu so si dekleta in fantje zagotovili s tesno zmago v pol­.nalu, kjer so v izdihljajih tek­me z 10 : 8 premagali ekipo FBK Polanska banda/Žiri. V .nalu, 10. aprila, so palice prekrižali z ekipo FBK Insport Škofja Loka, ki je vso sezono dominirala v državnem prvenstvu. Finalna tekma je postregla z atraktiv­nimi akcijami na obeh straneh, efektivnejši pa so bili fantje iz Škofje Loke in borovniška ekipa se je veselila odličnega 2. mesta in s tem naslova državnih pod­prvakov. Dekletom in fantom čestitamo za odličen dosežek. Poleg pokala in kolajn za 2. me­sto sta v borovniško kotlino odšla tudi pokala za najboljšega strelca in vratarja lige. Prvega se je veselil Robert Košir, drugega pa Žan Petrič. Kot zadnji so sezono v Kranj­ski Gori zaključili tudi člani ekipe U9 pod vodst vom Mar­jetke Pirc. Vso sezono so na igrišču kazali svoje znanje in napredovali iz tekme v tekmo. Dan Zemlje v vrtcu Borovnica Tonja vas vabi! 22. aprila smo se spomnili na Zemljo, na kateri živimo in nam daje vse, kar potrebujemo za življenje, saj nam omogoča raznoliko bivanje v našem okolju. Na LETNI KONCERT v soboto, 11. 6., ob 20. uri Zavedanje, da je planet naš in da smo del v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. njega tudi mi, nas vodi v dejanja, s katerimi Zemlji izkažemo hvaležnost in se ji zahva­limo za gostoljubje. Želvice, Mucki, Račke, Naš gost bo Grajski oktet Mravljice in Škrati so sejali in sadili različ­iz Tuštanja pri Moravčah. na semena. Ustvarjali so tudi z odpadnim materialom, Gumbki pa so se z njim igra-Dragi ljubitelji lepe pesmi in petja, li. Konjički, Ptički in Pike so izvedli gibalne vljudno vabljeni, da preživite večer z nami! dejavnosti na terasi ob uporabi različnega odpadnega materiala. Konjički so izdelovali palčke. Žabice so se sprehodile ob Borovni-Vstopnine ni! ščici. Ogledale so si vrtove in se pogovarjale Društ vo ženski pevski zbor Tonja, Borovnica z vrtičkarji ter uredile cvetlična korita pred vrtcem. Metuljčki so poslušali pravljico z ekološko vsebino in na to temo izdelali pla­kat. Sovice so sadile vrtne cvetlice in presa­dili gredice na Košutovem vrtu in posejali zelenjavo. Romana Povirk Matas 30. maj 2016 Občina Borovnica elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dvojna zlata krona za Borovničane V sezoni 2015/2016 je Floorball klub Borovnica sodeloval tudi v vseh članskih tekmovanjih državnega prvenstva. Fantje so merili moči v 1. in 2. SFL, dekleta pa so z dvema ekipama nastopala v 1. ŽSFL. V 2. slovenski .oorball ligi je in Ambroža Rota, so iz tekme ekipo FBK Olimpija pridruži­letos nastopalo pet ekip, med v tekmo kazale boljše predstave le igralke ekipe FBK Polanska njimi tudi Borovnica B. Ekipa in resno ogroža le vrata naspro-banda. Že napete tekme redne­se je v letošnji sezoni močno tnic. S tribun pa so jih vedno ga dela med ekipama so obetale prevetrila in pomladila. Skozi spremljali glasni navijači, ki so še zanimivejši .nale. Tega so sezono je prikazala lepo igro poskrbeli za čudovito vzdušje bolje začele igralke Poljan in po­in napredek, večkrat pa jo je na na tekmah. Dekletom čestita-vedle za tri gole. Borovničanke tekmah pestilo številčno po-mo za pogum in odlično prvo so se uspele približati na gol, a manjkanje igralcev. Sezono so sezono. so ves čas lovile zaostanek. V igralci zaključili na 5. mestu in Druge borovniške pred-infarktnem zaključku tekme pa za dosežek jim čestitamo. stavnice v 1. ŽSFL pa so bile so Borovničanke ohranile mir-V 1. ženski slovenski .oor-združene v ekipo LadyZone nejšo kri in zadele za izenače­ in 1. mesto so se odvile v nede-neh popestrili glasni in navdu-radi zahvalili vodstvu kluba ball ligi, ki je letos potekala na Borovnica in so branile naslov nje. Sledili so podaljški za zlati ljo, 8. maja, v telovadnici OŠ A. šeni navijači, ki so poskrbeli za FBC Borovnica za pogostitev in malem igrišču, je nastopalo pet državnih pr vakinj. Izkušena de-gol, a zadetka ni bilo. O končnih M. Slomška na Vrhniki. V tek-res neverjeten .nale. Na igrišču prijeten večer ob praznovanju ekip, največ so sedaj. Med njimi kleta, ki jih je tudi letos vodila zmagovalkah so tako odločali mi za 3. mesto je slavila ekipa je do konca tekme prevladovala uspeha. Hkrati se zahvaljuje­ sta bili dve ekipi Borovničank, Tanja Matijašević, so vso sezo-kazenski streli. Tu se je izkazala FBK Insport, ki je bila z 10 : 9 ekipa Borovnice, ki se je na kon-mo tudi redkim, a toliko bolj po ena pa iz Ljubljane, Kranjske no igrala odlično in redni del izkušenost Borovničank, ki so boljša od ekipe FBK Olimpija. cu veselila zmage z 9 : 4, njeni zvestim in srčnim navijačem, Gore in Poljanske doline. De-zaključila s sedmimi zmagami na koncu slavile s 7 : 6 in tako že Poslastica letošnje sezone pa je tekmovalci pa so tako ubranili ki nas spremljate. BO-ROV-NI­ kleta so se med seboj pomerila in le enim remijem ter tako sedmič zapored osvojile naslov bil zagotovo .nale, ki je sledil. naslov državnih prvakov. Tudi -CA!! Velika zahvala pa velja po dvokrožnem sistemu, kar osvojila 1. mesto. Na .nalnem državnih pr vakinj. Poleg lovori- Obe ekipi sta tekmo začeli si-pokala za najboljšega strelca in tudi našemu zvestemu spon­ pomeni, da je vsaka ekipa z vsa-turnirju, ki je potekal v soboto, ke za 1. mesto so se veselile tudi lovito in si ustvarili nekaj lepih vratarja sta prišla v borovniške zorju in opremljeva lcu spletni ko odigrala dve tekmi. Po koncu 23. aprila, v Poljanah nad Škofjo pokala za najboljšo strelko, ki ga priložnosti. Povedli so igralci roke. Najboljši strelec lige je po-trgovini .oorballshop.si, ki rednega dela je borovniška eki-Loko, so se v pol.nalu najprej je prejela Anamarija Košir. Borovnice, a so Polanci kmalu stal Robert Košir, najboljši vra-nam stoji ob strani in skrbi, da pa Borovnica .oorballshop. pomerila z ekipo ŠD Zelenci Za dvojno zlato krono pa so izenačili. Sledilo je nekaj zapo-tar pa izkušeni Benjamin Bajec. na igrišču ne le igramo, temveč si zasedla končno 5. mesto. Kranjska Gora, ki je letos debi-poskrbeli fantje ekipe UNI­ rednih golov Borovnice, Polanci Državni prvaki in prvakinje tudi izgledamo najboljše. Združene „mamice“ in mlaj-tirala v ligi. S suvereno zmago HOC Borovnica, ki so naslov pa so se uspeli približati na gol iz ekip UNIHOC Borovnica A. K. še igralke, ki so trenirale pod so si zagotovile mesto v .nalu. prvakov branili v najmočnejši razlike. Tekmo so na obeh stra-in LadyZone Borovnica bi se vodstvom Andraža Podržaja Tam so se jim po zmagi nad ligi, 1. SFL. Finalne tekme za 3. Orientacijsko tekmovanje v Preserju pod Krimom Zaključena že 15. sezona 9. aprila (mali traven) 2016. Organiziralo ga je naše društvo, PD Borovnica. borovniške lige sv. Ano. Tudi mi je ponudil napolitanke obli-prisopihali na vrh do Kristine in Aleša. Po- V petek, 22. aprila, se je uspešno zaključila še te s čokolado. Rada sem jih nekaj vzela, ker je tem pa dol v teku na izhodišče k cerkvi. Smo ena sezona največje rekreativne floorball lige v bila malica v mojem nahrbtniku precej skro-bili čisto zadnji. In dve točki smo spustili. To mna. Neki skupaj nabrani ostanki od doma. se še ni zgodilo v moji orientacijiski karie-Sloveniji. Glavnino hrane si je dala hčerka v nahrbtnik. ri. Zaploskali so nam, ko smo prišli. Rusovi Letos se je za naslov najboljšega potegovalo 14 ekip iz Bo- Ona je nekako zmeraj lačna. Pa si mislim, naj (Gabrijela, Jure in Teja) so se na hitro poslo­rovnice in njene širše okolice. Vsak petek so si gledalci v te­ bo. Najstniki rastejo, meni pa se tako nekako vili in odšli na svoje praznovanje. Z Evo sva delajo mišelinke okrog pasu. Gabrijela, ki pa sprejeli diplomo za 2. mesto v svoji kategoriji lovadnici OŠ dr. Ivana Korošca lahko ogledali pet zanimivih tekem in navijali za svoje favorite. Letos smo zabeležili nekaj je sedela zraven, ni hotela napolitank. Zdi se in čokolado, ki smo si jo razdelili. Pojedli sva več kot 100 sodelujočih igralk in igralcev, ki so svoje znanje in ji, da so Jožetova skupina nekam čudno za-sendvič. Iz nahrbtnika sem popila ostanek veščine prikazali v 19 krogih rednega dela in 5 krogih konč­ grebeni. Ma, smo mi smešni, kaj ne? čaja. Dobro sem se počutila. Dobili sva tudi nice, po katerih smo dobili tudi končni vrstni red in zmago- No, pa začnimo. Nas že srbijo pete. Goj-zemljevid okolice. Eva pa še neke razgledni­valce Borovniške lige. zarce sem imela napipsane z najdražjim ce zanimivosti Brezovške občine. Izvedli so ga: Primož Pečlin, Kristina Su-možnim sprejem, da ja ne bodo premočile. Sva pa videli z Evo, da smo (naša skupina) Krono najboljših so si po napetem .nalu nadeli igralci ekipe hadolnik in Tatjana Pečlin. Na živi točki pa Tudi so skoraj nove. Eva pogleda zemljevid. teste bolje pisali kot prejšnjič. Izpolnili smo Avon Kardan, ki je bila ob končnem pisku le za gol boljša od je sodeloval tudi Aleš Kovač, ki je pripravil Ta prava domačinka. Korajžno zakorači proti le, kar smo bili sigurni in ni bilo minus točk ekipe Team Malence. Najučinkovitejši igra lec celotne lige pa nalogo iz prve pomoči. Tekmovalo je 18 ekip. prvi točki. Jaz odprem svoj prelepi dežniki s za napačne odgovore. je postal Jan Stražišar iz ekipe Team Malence. Vzporedno Bilo je nekoliko deževno, ne preveč naklo-pipita vzorcem. Črno bel, skoraj nov. In ga Živa s svojo ekipo ni bila nekaj navdušena. z boji na igrišču je bilo napeto tudi v virtualni Fantasy po­njeno vreme. Koliko je pri sami organizaciji lepo, važno držim. Drugi niso odpirali de-Barbara, ki je tudi v njeni ekipi, je rekla, da int, v kateri je 20 tekmovalcev z nakupi in prodajo igralcev, prostovoljnega dela in časa? Določanje kon-žnikov. Smo hodili po mokri travi, nato čez so ekipni duh imeli doma. Erazmovi A-jevci sodelujočih v BL, poskušalo pridobiti čim več točk ter se na trolnih točk (trasiranje), postavitev kontrol-gozdiček. Pred nami pa C-jevci, srednješolci: so bili diskvali.cirani, ko je en dečko obne-koncu okronati za “fantasy” zmagovalca. Najspretnejši letos nih točk. Sestaviti, pretipkati in razmnožiti Janez, Klara, Teja, Vid, Tim. Smo našli prvo mogel in predčasno prišel na cilj. Vedno so je bil Jan Stražišar. Celotna lestvica ekip ob koncu sezone iz­ je potrebno teste (pisne naloge preden greš gleda takole: točko. tehtanja možnosti in če ji. na teren). Razmnožiti zemljevide in kontrol- Drugo točko smo kar precej iskali. Smo bili Nove ekipe in udeleženci, ki jih je Kristi-1. mesto: Avon Kardan, ne liste, organizirati malico, pripraviti nagra-2. mesto: Team Malence, prenizko. Smo poslušali glasove in smo se na povabila na novo ali spet po dolgem času, de za najboljše skupine. Beležiti in objaviti prestavili višje. V gozdu ni deževalo in sem ker je domač okoliš, so se odlično odrezali. 3. mesto: FEEL SLOVENIA, rezultate. Pobrati kontrolne točke, skrbeti 4. mesto: Črvi, v naglici pospravila dežnik v odprt, stranski Bravo! Dve deklici sta bili v še eni A skupini za papir na stranišču in najbrž še marskikaj. žep nahrbtnika. Tako je tudi v naglici odšel in pet deklet v še eni B. Tudi C skupina, sre-5. mesto: Mehkužci, Naj vas življenje živi, ko se na vaših plečih 6. mesto: Montaže Brane, iz žepa ven. Najbrž ga je potegnila veja. Pri-dnješolci, so bili odlični. Prav tako dve skupi­naša srca veselijo! bližno 20 dni kasneje sva s Kristino naredili ni študentov v Č kategoriji. Vendar, ko smo 7. mesto: FBK Slavija, S hčerko sva prišli na startno mesto tako, 8. mesto: Horoskop, raziskovalno akcijo pod naslovom: Izgublje-prišli na cilj mi, ni bilo nikjer nikogar. Samo bolj pozno. Imela sem precej utrujeno telo ni dežnik in našli le nekaj bleščečih piksen in še naši otroci so nas čakali za prevoz. Tatjana 9. mesto: Biro Es, od štihanja. Sem si pa zapomnila Kristinine 10. mesto: Kriskros, trakov. Je bil pa lušen sprehod pred snežnim mi je dala karti za B in E skupino (hčerkino besede: » Uživajte v naših prelepih gozdo­ metežem. Ko smo prišli višje, smo zagledali in mojo), da si še malo ogledava in primer-11. mesto: Pacienti Inc., vih!« Že znani, malo kramežljavi obrazi in 12. mesto: Skriti talenti, ženski del konkurenčne Jožetove ekipe. Pov-java kontrolne točke in naše iskanje. Vzela nekaj novih. Sama sem se zelo veselila, da 13. mesto: Brez imena, prašala sem po drugi točki in mi je ena gospa sem diplomo, ki jo je podpisala sestra Kristi­ spet vidim Gabrijelo, ki bo z možem Jure-14. mesto: Fixbo. prijazno namignila. Ko smo odhajali, so one na: Veter v laseh (ime naše skupine), juh. Naj tom po dolgem času v naši ekipi. Sva bili tudi še kar čakale in klicale »Jože«, ki se je očitno pristaja dežnik tistemu, ki ga najde ali ga je Vodstvo FBC Borovnica se še enkrat zahvaljuje vsem so­sošolki v osnovni šoli. Je bilo lušno snidenje. nekje zataknil. Naša skupina je dvomila, ali že našel! In gojzarce niso premočile! delujočim: organizatorjem, igralkam in igralcem, sodnikom, Pred startom sem tudi poklepetala z Jože-je bil namig na točko pravi ali samo past. Na Orientacijski pozdrav! Se vidimo na dr-zapisnikarjem, časomerilcem in zvesti publiki, ki ste letošnjo tom ( Jože Drab, napisal je vodnik: Julijske koncu se je izkazalo, da je bil pravi. žavnem tekmovanju na Štajerskem v oko-sezono naredili tako uspešno. Zahvaljujemo se tudi Gostišču alpe: skupini Mangarta in Jalovca) , šefom Tu nekje vmes, smo našli še ostale točke. Je lici Celja, kjer nam bo družbo delala Alma Godec za pogostitev ob zaključku sezone ter sponzorjem, ki konkurenčne E (odrasli) ekipe. Imel je idejo, potrebno pisati bolj na kratko, zaradi prosto-Karlin. so prispevali dobitke za tradicionalni srečelov. Upamo, da da bi bila kontrolna točka sredi pečine, do ra v Našem časopisu. Alenka Gabrovšek bomo v naslednjih sezonah še naprej priča tako dobremu in katere bi prišli s pomočjo vrvi v slogu eki-»9. točko bomo spustili, ker moraš čist dol za MO PD Borovnica pozitivnemu vzdušju na in ob borovniškem parketu. pnega duha. Eno pečino si je že ogledal pod A. K. v dolino. Gremo na 10. točko, Sv. Jožef.« Smo 30. maj 2016 Občina Horjul elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obletnica šolstva in občinski praznik Pahor: horjulska dolina je lahko ponosna na šolo! Horjul, 13. maj – Občina Horjul praznuje številne okrogle obletnice. V ta namen so pripravili osrednjo prireditev, s katero so počastili občinski praznik, se sprehodili skozi 155 let zgodovine šolstva v Horjulu ter se spomnili 40. obletnice izgradnje osnovne šole in 10. obletnice izgradnje vrtca Marjetica. Dogodek so zaznamovali nagovori ravnatelja Primoža Garafola, župana Janka Prebila ter predsednika republike Boruta Pahorja, ki je najzaslužnejšim občanom podelil občinska priznanja. Po kratkem sprehodu skozi 155-letno za katero so bile ustanovljene: pred­zgodovino šolstva se je dogajanje osre-stavljajo generator razvoja in so po­dotočilo na sedanjost. Da materialne membno pripomogle k temu, da se je dobrine še zdaleč niso odraz kvalitete gospodarska kriza v kakovosti življen­ šolstva, je v nagovoru opomnil ravna-ja ljudi poznala manj, kot bi se sicer.« telj Osnovne šole Horjul Primož Ga-Besede je namenil tudi ravnatelju in rafol: »Poglavitni cilj osnovnošolskega učiteljskemu zboru: »Če smo še leta izobraževanja je postaviti temeljno nazaj menili, da je ključno poslanstvo znanje in pripraviti mlade na življen-šolskega sistema izobraževanje, lahko je.« Poudaril je, da šola zaradi načina danes rečemo, da je šola tudi prostor življenja postaja vedno pomembnejša vzgoje otrok v ustvarjalne osebnosti, ne le za prenašanje znanja, ampak tudi brez katerih si ne znamo predstavljati za prenašanje bogastva tradicije iz svetle prihodnosti.« Ob zaključku roda v rod. Ravnateljevo trditev potr-nagovora je Pahor županu Prebilu iz­jujejo številni dosežki horjulske obči-ročil slovensko zastavo, protokolarno občana je podelil predsednik repub-Ana Delalut, priznanje obči­ne, ki jih je v nagovoru med drugim darilo predsednika republike ob praz­like Borut Pahor. Posthumno ga je ne – Kot učiteljica slovenščine se je z navedel župan Janko Prebil. Dotaknil novanju 25. obletnice samostojnosti prejel msgr. prof. Janez Zupet za osnovno šolo Horjul srečala že v svo­se je tudi statistik enega od časnikov, Republike Slovenije. Tokratni občinski velik intelektualni prispevek sloven-jih študentskih letih ter tu ostala vse kjer je občina Horjul na lestvici najbolj praznik so počastili tudi s podelitvijo skemu narodu in nesebično pastoral-do upokojitve. Njeno vodilo pri delu je zdravih občanov na 2. mestu, med priznanj Občine Horjul najzaslužnej­no delovanje, častni občan je postal bilo, da s svojo srčnostjo pri horjulskih občinami z najnižjo stopnjo brezpo-šim. Iz rok župana so priznanja pre­tudi Franc Golc zaradi velikega do-otrocih vzbudi ljubezen do materinega selnosti zaseda 6. mesto in velja za 21. jeli: Marija Čipić Rehar za uspešno prinosa k lokalnemu razvoju. Kulturni jezika. Poleg poučevanja slovenščine se med vsemi 212 občinami v Sloveniji, vodenje Folklorne skupine Klas; Pa-program slovesnosti so soustvarjali je posvetila uredništvu šolskega glasila, kjer se najbolje živi. Življenje v Hor-vel Logar za aktivno sodelovanje in učenci osnovne šole Horjul in naj-ves čas pa je tudi skrbela za kulturne julu spremljajo torej tudi od zunaj, a povezovanje na območju občine; Ana mlajši iz vrtca Marjetica. Sodelovala prireditve v šoli in kraju. ustvarjajo ga občani, z znanjem, dobri-Delalut in Branko Lipnik za požr­sta Folklorna skupina Klas ter Mešani mi delovnimi navadami in trdno voljo tvovalno delo na področju osnovno­pevski zbor Prosvetnega društva Hor-Branko Lipnik, priznanje obči­do uspeha, je še dodal. Tudi predsed-šolskega izobraževanja. Jana Jereb je jul. Pečat slovesnosti je dodal tudi zbor ne – Kot učitelj likovne vzgoje je bil v nik republike Borut Pahor je pohvalil prejela plaketo Občine Horjul za praporov občinskih društev. Skozi Osnovni šoli Horjul zaposlen skoraj 30 dosežke občine, saj ta udejanja namen dolgoletno požrtvovalno delo in pris­uradni del sta preko sedemsto zbra-let. Bil je odličen likovni pedagog, ki je ustanovitve lokalne samouprave. »Da-pevek pri postavitvi in razvoju občine nih v športni dvorani popeljala Pavle otrokom znal približati umetnost. Ve­nes občine izpolnjujejo poslanstvo, Horjul. Najvišje priznanje za častnega Ravnohrib ter Maja Seliškar, učenka liko je pripomogel k raziskovalni dejav-Osnovne šole Horjul. nosti – predvsem obujanju in upoda­bljanju starih običajev ter kulturnih in Po uradnem delu so predsednik re­arhitekturnih spomenikov v domačem publike, župan in ravnatelj na zelenici kraju in okolici. pred dvorano simbolično posadili lipo v dolgotrajen spomin na sloves- Pavel Logar, priznanje občine – no praznovanje. To se je zaokrožilo Že vrsto let je aktiven občan v organi­v prostorih osnovne šole, kjer so si zacijah na lokalni ravni. Izstopa njego­gosti, starši in drugi obiskovalci lahko vo delovanje v Društ vu upokojencev ogledali priložnostne razstave osnov-Horjul. Nepogrešljive so njegove izku­nošolcev in vrtičkarjev, se pogovorili z šnje in pomoč pri sodelovanju z osnov­učenci o njihovih dejavnostih in pri­no šolo Horjul, zavzeto pa deluje tudi sluhnili nastopom glasbene šole. pri vsakoletnem obiskovanju ostarelih občanov. Bil je eden od pobudnikov Nadja Prosen Verbič, foto: NPV priprave medobčinskega praznovanja na Koreni ob vstopu Slovenije v Evrop­sko unijo in ob obletnicah vstopa, ki so ga počastili številni ugledni Slovenci. Prejemniki občinskih Jana Jereb, plaketa občine – Že priznanj od leta 1977 je močno vpeta v razvoj in delovanje lokalnega življenja na hor­julskem. Ko je v letu 1995 nastala nova Marija Čipić Rihar, priznanje občina, Občina Dobrova - Horjul - Pol-občine – Prosvetnemu društvu Hor­hov Gradec, je prevzela nalogo direk­jul se je pridružila kot umetniški vodja torice in poskrbela za njen zagon. V že­folklorne skupine Klas. S pomočjo sta­lji za še boljši razvoj in samostojnost, se rih fotogra.j je ponovno oživela hor­je kot ena izmed glavnih akterjev moč­julsko nošo, postavila splet horjulskih no borila za odcepitev in ustanovitev plesov ter s tem umestila Horjul na samostojne Občine Horjul. Težko si je plesni zemljevid folk lore. Horjulski fol­predstavljati, kakšno prepletanje znanj kloristi že vrsto let nizajo uspehe, ki so je bilo potrebno za to delo. Pripravlje­pod njenim vodstvom postali stalnica. nost za delo in operativnost sta vrlini, V Beltincih so v letu 2014 dosegli zlato s katerima se je tekom let dodobra do­priznanje s pohvalo za najbolj domi­kazala. V vseh letih je delo opravljala šljeno pripoved, lansko leto pa ponov­požrtvovalno, z vso vnemo in srcem. no osvojili zlato priznanje s pohvalo za Monsinjor profesor Janez Zupet, najbolj izvirno uprizoritev. častni občan – V Horjul, materin rojstni kraj, je prišel kot otrok in tu preživel svoje otroštvo. Šele med štu­dijem anglistike in indoevropskega primerjalnega jezikoslovja se je odlo­čil za bogoslovje ter leta 1971 obhajal novo mašo v Horjulu. S svojim intelek­tualnim delom in dosežki je izjemno prispeval k razvoju družbe. Njegovo delo je obsegalo tako poučevanje tu­jih jezikov, prevajanje svetih zapisov iz izvirnih jezikov kot tudi lektorsko in uredniško delo. Zaradi svojega iz­jemnega dela je prejel številna odliko­vanja in nazive, izmed katerih izstopa v letu 2000 prejet častni naziv monsinjor, ki mu ga je podelil papež Janez Pavel II. Msgr. prof. Janez Zupet pa ni bil le duhovnik, profesor, prevajalec, jeziko­slovec, biblicist in urednik, bil je pred­vsem ljubitelj modrosti in slovenskega jezika. Franc Golc, častni občan – Bil je eden od pobudnikov ustanovitve Kra­jevne skupnosti Horjul leta 1963, ki je takrat obsegala celo večji teritorij od današnje občine Horjul. V tistem času je kar 15 let opravljal funkcijo predse­dnika krajevne skupnosti, poleg tega pa je vrsto let opravljal še številne nalo­ge, ki so prispevale h graditvi osnovnih dobrin v krajih. Po njegovi zaslugi se je takrat zgradila infrastruktura, ki jo sodobni človek v modernem času nuj­no potrebuje. Znal je okrog sebe zbrati skupino enakomislečih ter motivirati ljudi, da so v napredek vlagali tudi svo­ja lastna sredstva in prostovoljno delo. 30. maj 2016 Občina Horjul elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nazdravili zaključku del na Ljubgojni Vlada se je ustavila v Horjulu Na povabilo župana Janka Prebila so se v sredo, 20. aprila popoldan v Horjul, 11. maj – V času dvodnevnega obiska središču vasi zbrali vaščani, občinski svetniki, predstavniki občinske uprave osrednjeslovenske regije so se vladni predstavniki ustavili tudi ter predstavniki izvajalca del ter nazdravili ob zaključku investicije. v Horjulu. V podjetju Argo, ki deluje v hlesinger je državni sekretar-način poslovanja, davčni zako­okviru izraelske skupine Huliot ki na ministrstvu za zunanje nodaji, ki se nenehno spreminja, in predstavlja dobro prakso na zadeve Dragoljubi Benčina in pa je težko slediti. Schlesinger­področju pridobivanja tujih in-osta lim prisotnim predstavila jeva je državno sekretarko po­vestitorjev v Sloveniji, je držav-podjetje Huliot. Ta je del kibuca zvala k čim prejšnjemu podpisu no sekretarko na Ministrstvu za na severu Izraela, lastniki so to-sporazuma med Slovenijo in zunanje zadeve RS Dragoljubo rej združeni v skupnost več de-Izraelom, ki bi rešil marsikate­Benčina prijazno sprejelo vod-set družin, ki si vse materialne ro oviro, predvsem pa bi olajšal stvo podjetja, dobrodošlico pa dobrine deli in ima na podro-delo vsem zaposlenim Izrael­ji je izkazal tudi župan Janko čju proizvodnje plastičnih cevi cem v Sloveniji. Državna sekre-Prebil. Osrednjeslovenska regija, več kot šestdesetletno tradicijo, tarka je obljubila, da bo o tem ki velja za gospodarsko najuspe-svoje proizvodne prostore pa govorila z odgovornimi, v zvezi šnejšo v Sloveniji, je bila te dni imajo poleg Izraela in Sloveni-z naštetimi težavami pri poslo- Gre za investicijo, vredno zbrane, posebej predstavnike sicer zazidljivih zemljiščih ome­ nekaj manj kot 39.700 evrov, ki izvajalca del: direktorja pod-jila območja gradnje. Izpostavil jo je vse od konca marca letos jetja Tigrad Valentina Jesenka, je še projekta v gradnji, ki bosta izvajalo podjetje Tigrad iz Lo-odgovornega vodjo del Roberta osrečila vaščane Ljubgojne, in gatca, na javnem razpisu izbra-Kranjca in zunanjega nadzor-sicer ureditev Šolske ulice ter no kot najugodnejše. Delavci nika Aleša Vojsko. Ob tej pri-pločnika do Vrzdenca. Naza­ podjetja so uredili meteorno ložnosti se je zahvalil tako njim dnje pa je vse zbrane povabil, da kanalizacijo, propuste, javno kot vsem vaščanom za izjemno nazdravijo novim pridobitvam, razsvetljavo in poskrbeli za 300 dobro sodelovanje. V nagovoru kaj prigriznejo in pokramljajo. metrov nove asfaltne prevleke se je dotaknil tudi v sklopu teh Nadja Prosen Verbič na cesti. Župan Janko Prebil je del opravljene poplavne študije, sprva prijazno pozdravil vse ki bo v bodoče tudi na nekaterih prostor srečevanj in sklepanj je tudi v Indiji. Slovenija je bila vanju podjetja pa je dejala, da različnih dogovorov in sporazu-zanje strateška pozicija za pre-se glede odprave nekaterih ovir mov med vladnimi predstavni-boj na evropski trg, poleg tega obetajo spremembe in dodala, ki in občinami. Nekaj pozorno-pa je bilo tu že podjetje z enako da bo vse informacije posre- Po svež kruh v Pekarno Brezje sti je bilo namenjene tudi občini dejavnostjo in usposobljenimi dovala pristojnim, v prvi vrsti Horjul, ki je po besedah župana delavci, zato odločitev o naku-predsedniku vlade in ministru Janka Prebila gospodarsko izre-pu podjetja Argo ni bila težka. za .nance. Drugi del srečanja Brezje pri Dobrovi – V spodnjem prostoru gasilskega doma v Brezju pri dno uspešna in to predvsem po Schlesingerjeva je povedala, da je bil namenjen ogledu proi- Dobrovi vse od konca marca obratuje Pekarna Brezje, ki je vselej dobro zaslugi pridnih občanov, ki so v podjetje v Sloveniji po dveh le-zvodne hale. Nataša Osredkar, založena s sveže pečenim kruhom in drugimi izdelki. veliki meri samozaposleni, pre-tih na novo zaposluje in posluje vodja proizvodnje v Horjulu, je cejšen del pa jih zaposlujeta naj-z dobičkom, vse pa vlaga v rast zbrane popeljala skozi prostore, Vozniki in drugi mimoidoči, ju oziroma v bližini trgovino okusnim sladkim pecivom, pol­bolj prodorni podjetji v občini, in razvoj podjetja ter zaposlene. kjer nastajajo plastične cevi za ki jih pot pogosto vodi skozi z osnovnimi živili. Od konca njenim z marmelado, čokolado in sicer Metrel in Argo. V pred-Takšna je po njenih besedah slovenski in tuji trg. vas Brezje pri Dobrovi, so pred letošnjega marca se lahko po-ali vaniljo. Po dogovoru spečejo stavitvenem delu se je dotaknil tudi vizija za naprej, ki bi bila Delovni sestanek v uspešnem dobrim mesecem lahko opazili hvalijo z novim najemnikom, s tudi večje količine želenega in tudi problematike ukinjanja še v večji meri uresničljiva, če bi horjulskem podjetju, katerega novost pri tamkajšnjem gasil-katerim so pogodbo sklenil za ga dostavijo celo na vaš dom. občin ter povedal, da je nesmi-bila enostavnejša tudi slovenska izkušnja je lahko dober zgled skem domu. Tablo, ki dnevno dobo petih let. Sadik Bytyqi je Brezniški gasilci so zadovoljni selno tako uspešne občine, kot zakonodaja. V povezavi s tem je tudi slovenski gospodarski di­ vabi v prenovljeno pekarno po tu imel pekarno že pred dvema s prijaznostjo najemnika, prav je Horjul, priključevati takim, naštela kar nekaj težav, s kate-plomaciji na področju pridobi­ sveže žemlje, krofe, bureke, pice letoma, vendar jo je zaradi od-tako pa tudi vaščani, ki jim ve­ki so zadolžene ali delujejo ne-rimi se je vodstvo Huliota pri vanja novih tujih investitorjev, in drugo sladko in slano pecivo. hoda v tujino zaprl. Ob vrnitvi liko pomeni, da si lahko vsak homogeno. Sledil je pogovor, vstopu na slovenski trg srečalo je še enkrat opozoril prav na Prostovoljno gasilsko dru-v Slovenijo pa ponovno oživil. dan privoščijo sveže pečene katerega osrednja pozornost je in s katerimi se pri poslovanju tisto, o čemer čivkajo že ptički štvo Brezje pri Dobrovi je že ob V ta namen je prostore na novo dobrote iz domače pekarne. Pe­bila namenjena spoznavanju srečuje še danes. Med drugim na vejah in na kar vsakodnev­ izgradnji doma prostor v spo-uredil, prepleskal in vanj posta-karna Brezje vabi tudi vas, da se podjetja Argo, ki ga je pred dve-je naštela dolgotrajne postopke no opozarjajo tudi slovenski dnjem delu namenilo trgovini vil nove trgovinske elemente. oglasite vsak dan, od pondeljka ma letoma, tudi s posredova-in administrativno zahtevno gospodarstveniki, naj vlada z živil. Pred leti jim je uspelo Preurejena pekarna ponuja do petka od 6. do 18. ure ali ob njem gospodarske diplomacije zaposlovanje ter še zahtevnej-poskrbi za zmanjšanje admi­ urediti tudi vso dokumentacijo vsak dan svež kruh, žemlje, ro-sobotah od 6. do 14. ure. ministrstva za zunanje zadeve, še odpuščanje, izredno visoke nistrativnih ovir, zniža stroške in pridobiti uporabno dovolje-gljičke, krofe, bureke, hot-doge, Nadja Prosen Verbič prevzel tuj lastnik – izraelska stroške delovne sile, izpostavila delovne sile in uredi prožnejšo nje za to dejavnost. Menijo, da pice in mnoge druge specialite­skupina Huliot. je, da je pogosta plačilna nedi-delovno-pravno zakonodajo. pogosto pride še kako prav, če te. Pohvalijo se tudi s koruznim Direktorica podjetja Orit Sc-sciplina in kompenzacija kot NPV ima človek v domačem kra-in ajdovim kruhom z orehi ter z Kino na trgu Voščilo župana ob občinskem prazniku V torek, 21. 6. 2016, ob 21. uri bomo na občinskem trgu v Horjulu 21. JUNIJ – PRAZNIK OBČINE HORJUL zavr teli slovenski mladinski film Julija in Alfa Romeo (14 +) režiserja Blaža Završnika. Vsem občankam in občanom K ogledu vabimo vse mlade in mlade po srcu. ob prazniku Občine Horjul in dnevu državnosti Dogodek pripravlja Občina Horjul v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. iskreno čestitam! Vaš župan Janko Prebil Vstop je prost. Vljudno vabljeni! 30. maj 2016 Občina Horjul elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Blagoslov Bastičevega križa Vrzdenec, 8. maj – Nekaj manj kot osemsto ljudi iz vseh koncev Slovenije je priromalo na kraj zločina v Zagorico, da se pokloni nekdanjemu horjulskemu županu Janezu Bastiču in njegovi ženi Marijani, ki sta bila 14. junija 1942 umorjena kot žrtvi revolucionarnega nasilja. Blagoslov križa, ki bo mimoidoče opominjal na kruto preteklost, je opravil monsinjor magister Franci Petrič ob prisotnosti več duhovnikov, sorodnikov žrtev, domačinov ter predstavnikov krajevnega in širšega javnega življenja. Janez Bastič se je rodil 2. julija 1878 na Vrz­dencu. Že kot mlad je bil vključen v živahno za­družno delo, ki se je tedaj razcvetelo v horjulski župniji. Leta 1911 se je poročil z Marijano Zdešar, hčerko bivšega dolgoletnega župana v Horjulu Tomaža Zdešarja in se preselil na Ljubgojno. V za­konu se jima je rodilo 8 otrok: Janko, Tone, Štefan, Lojze, Pavle, Marica, Beta in Karel. Najstarejši je enajstleten umrl zaradi meningitisa, dva sinova sta padla med vojno, kar trije kot žrtve povojnih pobojev. Janez Bastič je vse do svoje smrti vodil­no sodeloval pri raznih katoliških organizacijah, zlasti pa pri prosvetnem društvu, Orlu in pozneje fantovskem odseku, cerkvenem pevskem zboru in tudi gasilskem društvu. Leta 1921 je bil izvoljen za župana občine Horjul in to delo je opravljal do svoje nasilne smrti leta 1942. Večina občanov mu je popolnoma zaupala in sledila njegovemu vodstvu v javnem življenju, kar si je pridobil s pri­dnostjo, vestnostjo in delavnostjo, posebno pa s poštenostjo in nesebičnostjo pri delu za dobro­bit občanov. Bil je zaveden katoličan in Slovenec, mož trdnega krščanskega prepričanja in poln ljubezni do svojega naroda. S svojo pokončnostjo je župan postal trn v peti tedanjim medvojnim partizanskim oblastem. Tako so v noči na 14. ju­nij 1942 ti prišli tudi na Ljubgojno, pobrali živež in živino, očeta Janeza ter njegovo ženo Marijano pa odpeljali dober kilometer stran do dela Vrz­denca, imenovanega Zagorica, kjer so ju na polju ob vaški poti kruto umorili. Janeza so potolkli s krampom, Marjano pa s strelom v tilnik. Blagoslov spominskega križa in slovesno bogoslužje »Zbrali smo se na tem lepem kraju, da se spo­mnimo enega od tragičnih dogodkov, ki je kruto zaznamoval te in številne druge slovenske kraje,« je na 7. velikonočno nedeljo uvodoma zbrane nagovoril monsinjor magister Franci Petrič, ki je blagoslovil kamniti križ s podobo Kristusa, ki ga je z zbranimi sredstvi faranov dal postaviti Odbor za postavitev Bastičevega križa v sodelovanju z Novo slovensko zavezo in arhitektom Francem Popkom. Ob njem stojita spominski tabli z vk le­sanimi zadnjimi besedami umorjenega Janeza Bastiča: »Kaj sem vam storil? Kaj me pobijate? Moj Bog, moj Bog!« Petrič je v pridigi pozval k edinosti kristjanov in slovenskega naroda, katerega močan in trden zgled sta bila zakonca Bastič, ki sta zanj prelila nedolžno kri. »Pred 74. leti so bili na preizkušnji naši predniki, danes se morate za vero, dom in rod boriti in odločiti vi!« Po opravljenem blago­slovu in bogoslužju, ki ga je oblikovalo tudi lepo prepevanje združenega vrzdenško-horjulskega cerkvenega pevskega zbora, se je domači župnik Janez Smrekar zahvalil vsem, ki so omogočili po­stavitev križa, msgr. Petrič pa je zbranim, kljub spominu na tragičen dogodek, zaželel lepo ne­deljo, z zaupanjem, da je Bog na strani pravičnih. Kulturni program v počastitev spomina na zakonca Bastič Drugi del dogodka je oblikoval kulturni pro­gram, na katerem so v počastitev spomina na oče­ta in mater družine Bastič, po domače Jakaševa iz Ljubgojne, spregovorili nekateri sorodniki žrtev ter predstavniki javnega življenja, s priložnostno pesmijo pa je dogajanje obogatil moški del zdru­ženega zbora. Predstavnika sorodnikov, Peter Ba­starda in Jožefa Marolt, sta z zapisi hčere Marice iz knjižice »Ljubgojna, draga vas domača«, ki je bila ob tej priložnosti tudi izdana, obudila spo­mine na usodo zakoncev Bastič. Avtorica je med drugim zapisala: »Ko smo bili otroci še majhni, starejši bratje pa neugnani, je bil ata z nami strog, a šibe ni poznal. Odločna beseda in resen pogled – in vse se je uredilo. Trdo je delal in gospodaril, večeri pa so največkrat minevali ob sejah, župan­skih dolžnostih, pevskih vajah. Mama nam je bila vsem največja opora v mladem življenju. Mirna, modra in zelo vedra. Ko so ljudje prihajali kropit, so marsikoga oblile solze in slišala sem pritajene besede: ‚Ti nisi tega zaslužil, ti nisi nikomur storil krivice.‘ Ko smo se tako tolažili z obujanjem spo­minov s hvaležnostjo v srcih za take starše, smo se vsi zedinili v misli: kako srečni smo, da smo ju spoštovali in ljubili, da naše vesti ne teži krivda nepokorščine in nehvaležnosti.“ Trpke so bile besede, ki so opisovale noč, 14. junija 1942, ko je pasji lajež naznanil prihod par­tizanov, jutro pa je osvetlilo razdejano kmetijo ter veliko praznino pri Jakaševih, medtem ko se je v dolino naselil strah. Pripovedovalca sta svoj del zaključila z grenko zahvalo, ki je bila namenjena žrtvenim bližnjim sorodnikom: »Hvala vašim starim staršem, da sta postala znamenje krepo­sti, poštenja in ljubezni do slovenske zemlje, vsej dolini za vse čase. Mogoče Vam nekoč poreče­mo tudi, hvala vašim mučencem, saj na njihovo priprošnjo postajamo boljši ljudje.« S prisotnostjo je izredno zahvalo izkazala celo Metka, vnukinja preminulih in hči Bete Bastič, ki je na Vrzdenec prišla iz tujine. V imenu vseh še živečih sorodni­kov se je zahvalila vsem zaslužnim za postavitev križa in izvedbo dogodka, ki bo ostal trajen spo­min na stare starše. Podobno usodo je doživel duhovnik lazarist Anton Pust, ki je v istih dneh na enak način izgu­bil starše. V nagovoru je izrazil hvaležnost Bogu in staršem, ki so pri njem izprosili zaupanje. Zbra- V šolskem čebelnjaku se dogaja Maj pomeni za čebelarje obilico dela, saj je to čas razvoja družin in lahko že čas rojenja. O tem so bili poučeni tudi njem. Skupaj z mentorjema so horjulski krožkarji, ki so v za-se prepričali o stanju čebeljih četku meseca skrbno pregledali družin in opravili s tem pove­šolski čebelnjak in dogajanje v zana dela. Pregledali so satnice Janko Prebil. Spomnil je na čase, ko je županoval Janez Bastič, saj so bili za Horjul to časi vzpona in razvoja tako na gospodarskem kot družbenem področju ter se na kratko dotaknil noči, ki je podobno kot tista leta 1945, ko je petnajst mla­dih kmečkih fantov brez sojenja bilo umorjenih, močno zaznamovala Ljubgojno. Ob koncu se je zahvalil vsem zaslužnim za pripravo in potek dogodka ter govor zaključil z mislijo, da so pravi domoljubi – te žrtve pogoj in temelj za prihodnjo blaginjo slovenskega naroda in boljšo prihodnost nas in naših zanamcev. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Odbor za Bastičev križ se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način omogočili postavitev križa, in vsem, ki so sodelovali pri slovesnem blagoslovu, sv. maši, kulturnem programu in druženju po tem. in prostor v panjih. S posegi so skušali odpraviti prve vzroke za rojenje. Če namreč mlade čebe­le nimajo kam odlagati matič­nega mlečka in nimajo dovolj prostora za gradnjo satja, je rojilni nagon ob skromnih pa­šah lahko zelo velik. Pridno so upoštevali navodila izkušenih čebelarjev ter poslušali vede­nje o tej kmetijski dejavnosti. A bolj kot to jih je zanimalo, kdaj bo potekalo točenje medu in kako pridne so čebele. Medena letina bo po domnevah stroke na mnogih koncih Slovenije za­radi nedavnih vremenskih ujm slaba. Na srečo pa horjulske doline te niso hudo prizadele, zato upanje na ugodno letino še vedno živi. Nadja Prosen Verbič 30. maj 2016 Občina Horjul elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zahvala V soboto, 14. maja, je bilo krščevanje naših dvojčkov; Jakoba in Julije. V veliko veselje in čast nam je, da jih je krstil spoštovani gospod nadškof Stanislav Zore. Hvala Bogu za ta blagoslov. Posebna za­hvala gre našemu župniku gospodu Janezu Smrekarju za povabilo Dvojni praznik za horjulsko župnijo Horjul, 14. maj – Horjulska župnija se je na predvečer binkoštne nedelje veselila dvojnega praznika – obiska nadškofa msgr. Stanislava Zoreta ter podelitve zakramenta sv. krsta za dvojčka družine Bastarda z Vrzdenca. Horjulski župnik Janez Smre­kar je uvodoma zbrane, posebej pa nadškofa in sobrate duhov­nike , prisrčno pozdravil v žu­pnijski cerkvi ter se zahvalil Bogu za dvojno veselje, ki ga ima župnija Horjul čast praznovati. Bogoslužje je nadaljeval msgr. Zore, ki je pred obredom pozval zbrane, naj skupaj z Jakobom in Julijo, ki bosta sprejeta v krščan­sko občestvo, podoživijo ta sveti zakrament tudi sami. V pridigi se je zahvalil staršema krščen­cev, da sta odgovorila božjemu klicu in v svojo sredo sprejela vseh devet božjih otrok. Luciji, Juriju, Primožu, Lenartu, Neži, Mariji, Petru Pavlu sta se tako pridružila še Julija in Jakob. “Jezus vaju je izbral za njihova starša ter vama s tem naložil težko in odgovorno nalogo,” je med drugim dejal zakoncema Bastarda, vse navzoče pa opo­mnil, naj vsak dan blagoslavlja­jo otroke, ki so udejanjena božja ljubezen. Po stalnici krstnega obredja sta starša in botra v pr­vem delu bogoslužja obljubila, da bosta Julijo in Jakoba vzga­jala v veri. V drugem delu pa je krstitelj mazilil otroka s sveto krizmo ter ju oblil z blagoslo­vljeno vodo. Novokrščenca je priporočil v varstvo vsem sve- Jože – najhitrejši Slovenec v Dubrovniku Horjul, 10. maj – Jože Marolt, polmaratonec, o katerem smo pisali v eni od preteklih številk, se je konec marca udeležil Kraškega maratona, prvega maja pa je tekel še v Dubrovniku. Rezultati so dokazali, da se bi ga tudi težko izboljšal. Pogoji Foto: arhiv JM gospoda nadškofa in za gostoljubje po maši. Hvala somaševalcem gospodom – dekanu Blažu Gregorcu, Petru Zakrajšku in Boštjanu Prevcu, pevcem cerkvenega pevskega zbora Danica za lepo petje in vsem vam, ki ste prišli v župnijsko cerkev svete Marjete in bili z nami ob tem lepem dogodku. Velik boglonaj za vsa voščila, lepe želje in darove ter pomoč pri pogostitvi v pastoralnem domu. Družina Bastarda Svetovno nogometno prvenstvo Občina Horjul bo v juniju ponovno živela v znamenju nogometa. V soboto, 18. 6., se bo na travnatem igrišču v Podolnici odvilo 3. Svetovno nogometno prvenstvo občine Horjul. Gre za celodnevni dogodek v Letošnja novost bo Metrelo­organizaciji ŠD Extrem, na ka-va otroška šola nogometa, ki bo terem se bodo za repliko pokala potekala istočasno z osrednjim SP v nogometu potegovale in dogajanjem. Poleg nogometne­med seboj pomerile ekipe vseh ga dogajanja bo za vse navijače vasi občine. Prehodni pokal in obiskovalce poskrbljeno tudi bodo branili lanskoletni zma-z jedačo in pijačo! Vsi nogome­govalci iz Podolnice. Nagraje-tni navdušenci in navdušenke ni bodo vsi tekmovalci, poleg ste vabljeni k sodelovanju, tudi prehodnega pokala in pokalov tisti, ki se v našo dolino ženite; za prva tri mesta bomo nagra-seveda vas čaka presenečenje! dili tudi najboljšega strelca in Prijave ekip: 051 211 106 (Ma­ vratarja. V popoldanskem času tic). Prijave za otroško nogome­bo dogajanje popestrila ženska tno šolo: ziga.smrtnik@hotmail. tekma. Ta se je lansko leto od-com vila prvič in tudi letošnje leto Se vidimo! vabimo vse občanke, da se nam pridružite! pomika proti načrtovani vrhun­sk i formi. Na Kraškem marato­nu je bil 11. v skupni razvrstitvi in drugi v svoji skupini (od 40 do 49 let). A še bolje kot na Kra­su mu je šlo v srčiki Dalmacije, kjer je na polmaratonu v kon­kurenci 650 tekačev iz 35 držav osvojil 15. mesto v skupnem se­števku in prvo v svoji kategoriji (45–49). »Moj čas je bil 1.20,35, kar sicer ni moj osebni rekord, a so bili namreč zelo težki – dež, veter, spolzka tla in 260 metrov višinske razlike. Še najbolj zgo­voren podatek o težkih pogojih je število odstopov, to je kar 145.« Marolt je za 2 minuti pre­hitel lanskega skupnega zma­govalca, kar si tudi šteje v čast. »2. maja sem odtekel še tek na Drenovem Griču, a sem bil pre­več utrujen od Dubrovnika, da bi dosegel odličen rezultat. Se­daj se pripravljam na maraton v Radencih, ki bo v drugi polovici maja.« Marolt letos še tekmuje v kategoriji od 45 do 49 let, nasle­dnje leto, ko bo dopolnil 50. leto, bo prestopil v naslednjo katego­rijo, kjer bo za razliko od sedaj on v prednosti pred konkuren­ tnikom in svetnicam, bratci in sestrici pa so se nanju spomnili v prošnjah. Vsi navzoči so ime­li tokrat priložnost resnično občutiti, kako lepa je v resnici vera, saj ponuja odgovore na vsa vprašanja življenja ter življenje tudi sprejema medse. Nadja Prosen Verbič co. Računa, da bi moral, v koli­kor bo uspešno nadaljeval s se­danjimi treningi pod vodstvom vrhunskega maratonca Srečka Končine, poseči po medaljah na najbolj odmevnih evropskih tekaških tekmovanjih. Gašper Tominc Mladi godci osvojili Ljublj ano Da je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope, so izvedeli tudi Mladi Godci iz Horjula. Ti so prav ob tem velikem dogodku pripravili veliko presenečenje ne samo za Ljubljančane, temveč tudi za vse ostale ljubitelje narodno­zabavne glasbe. Posneli so namreč živo, poskočno in predvsem namensko polko z naslovom Srce Slovenije, ki na prav poseben način opisuje Ljubljano, celotno sporočilo skladbe pa je zavito v zeleno, ki je hkrati bar va prestolnice. Pesem Srce Slovenije je prvič zazvenela ob 15. obletnici Športa Ljubljana, Mladi Godci pa so z njo očarali prisotne, ki so jo takoj vzeli za svojo. Po nastopu jim je čestital tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je bil navdušen nad pesmijo. V času projekta Zelena prestolnica Evrope čaka Mlade Godce sezona nastopov ob različnih praznovanjih in proslavah po Ljubljani ter njenih četrtih. 30. maj 2016 Občina Horjul elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prisluhnili so slovenskim Z državnega tekmovanja s kopico uspehov Članice Mažoretne in twirling skupine Prosvetnega društva Horjul so na 16. odprtem državnem prvenstvu v Kranju v disciplini twirling v soboto, 23. aprila, in nedeljo, 24. aprila, dosegle odlične rezultate. popevkam Horjul, 9. april – V dvorani prosvetnega doma so se tradicionalno zbrali Članice Mažoretne in twirling ljubitelji slovenske zimzelene pesmi, ki so jih prepevali talentirani pevci in skupine Prosvetnega društ va pevke ob spremljavi instrumentalistov iz horjulske doline in njene okolice. Horjul tudi to pot niso razo­ čarale. Žejne čez lužo so pu­stile tudi tiste, ki so morda na predizboru, ki je potekal v hor­julski športni dvorani, podvo­mil v njihove sposobnosti in si mislil, da gre zgolj za prednost domačega terena. Kot kaže jim odgovarja tudi gorenjski zrak in parket šolskega centra v Kranju, kjer je potekalo letošnje odprto državno prvenstvo v disciplini twirling. Kot so dejali nekoč ljubljanski košarkarji: “Če si profesionalec, si profesionalec povsod.” Temu lahko danes pritrdijo tekmovalke, ki so do­mov prinesle lep šopek dobrih uvrstitev. 2 palici prislužila 5. mesto; Eva stopile so v kategoriji team B-ni-Na sobotnem tekmovanju, kjer Logar pa v kategoriji solo B-nivo vo in pometle s celotno konku­so se pomerile tekmovalke 8., Manca Letonja, Viktorija in renco ter zmagale. Popoln dan Trio organizatork – Martina bente, Prisluhni mi, Angel, Ne in Nad mestom se dani. Svoj nižjega nivoja, sta Klara Mazi Valerija Janič ter Tina Lešnjak je kronal še uspeh deklet, ki so v Mole, Barbara Mlinar in Irena prižigaj luči v temi, S teboj, Ko pečat je letos pustil tudi Grega in Jona Čadež v kategoriji par so za osnove korakanja oziro-kategoriji group kot prve v Slo-Hozjan – je tudi letos poskrbel, gre tvoja pot in še mnoge druge. Čepon, tokrat v preobleki Jana kadet dosegli 2. mesto; Iza ma basic strut domov odnesle veniji predstavile nov koncept da se je večer ene od turobnih Pesmi pa nismo le slišali, pač Plestenjaka. A razlog za pozor­Končan in Vlasta Čadež sta v 4 bronasta priznanja, Klara te kategorije in se uvrstile na aprilskih sobot, tako na veselje pa je bilo o njih samih, njihovih nost ni bil namenjen le preo­kategoriji par junior osvojili 4. Malavašič pa srebrno. Nedeljski European Cup 2016. Čestitke množice poslušalcev kot tudi včasih tudi spontanih nastan-brazbi in interpretaciji pač pa mesto; tekmovalke v kategori-dan, ko so na parketu nastopile vsem in srečno tudi na tujih tleh. nastopajočih, končal židano kih, smešnih in še kako resnih predvsem nagovoru, v katerem ji team junior so bile prav tako tekmovalke višjega nivoja, pa je veselo. vsebinskih izvlečkih, njihovih je zbrane povabil, naj svoje žepe 4.; Tamara Medved si je s svo-bil nov dan za uspehe in veselje Nadja Prosen Verbič Čudovitega večera, ki so mu le-avtorjih in požetih uspehih osiromašijo za .čnik ali dva, ki jim nastopom v kategorija solo starejših horjulskih deklet. Na­ tos nadeli ime Prisluhni mi, so mnogo tudi povedanega. Vse te sta tokrat dobrodelno romala v bili deležni vsi zbrani v dvorani drobtinice je skrbno zbrala ter mošnjiček društ va Vesele nogi­ prosvetnega doma, ki se je za jih v duhovit in prikupen jezik ce. V sodelovanju z omenjenim to priložnost spremenil v pravi spravila povezovalka večera društvom bo letos potekal tudi Za ljubezen gre – letni koncert Folklorne skupine Klas mali teater. Pevke in pevci ter Katja Šušteršič. Zares prijetno dogodek Pobeg s kolesom, ki ga mojstri na glasbilih so nasu-za ušesa celotnega zbranega Grega pripravlja konec junija. Leto je naokoli in pomlad je čas za letni koncert folklorne skupine, ki smo li izvrsten nabor tistih najbolj občinstva. V žaru večera so se Ko se je zajeten koš slovenskih ga v duhu romantične ljubezni poimenovali kar Za ljubezen gre, saj se žlahtnih zrn iz zgodovine do-tako spomnili mnogih velikih zimzelenih izčrpal in oder na­ mače popevke. V repertoarju imen slovenske glasbe, med nji-stopajočih izpraznil, je bil čas letos poročita kar dva para, za katera lahko rečemo, da sta se našla med letošnjih se je zvrstilo nekaj mi tudi mojstra popevkarskih za zaključne besede, zahvale plesom in petjem pri Folklorni skupini Klas. festivalskih, evrovizijskih in besedil Dušana Velkaverha, ki in povabilo vsem pogumnim, drugih, ki so nekoč vsaka na je preminul letošnjega februarja da se četici lokalnih pevcev svoj način božala srca ljudi in ter za seboj pustil bogato zbirko priključijo že naslednje leto ali nas nagovarjajo še danes. Med vrstic, ki jih vsak po svoje nosi pa le pristopijo v dvorano ter temi so se znašle Vrtiljak, Zakaj skozi življenje. Tokrat so bile za-naredijo nekaj dobrega za svoja sem noro te ljubila, Ura brez ka-pete tiste, ki v svoji celosti nosi-ušesa in duha. zalcev, Glas srca, Zarjavele tro-jo naslov Dan neskončnih sanj Nadja Prosen Verbič Uredili šolski okoliš Samomasaža za samozdravljenje V tednu pred praznovanjem občinskega praznika je bilo V četrtek, 7. aprila, je bilo v knjižnici organizirano potrebno urediti tudi okolico predavanje z naslovom Samomasaža za ene od slavljenk – šolske stavbe. samozdravljenje. Tako so odgovorni v osnovni šoli na pobudo župana Janka Predavala je gospa Breda Raj-kaj je razlog temu. Ko spre- Prebila naročili ureditev dreves Na sončen prijeten večer, 23. aprila smo tako karto za ladjo, se vrne nazaj v Evropo in rodno gelj iz Društva za alternativno mljam življenje v drugih krajih in grmičevja v njeni okolici. Ne-nastopili na odru Prosvetnega doma v Horjulu. vas, kjer ga čaka presenečenje. Za njegovo Mojco zdravljenje EKOŽIV. Znanje Slovenije, ugotavljam, da so katera drevesa so bila namreč V goste smo povabili otroško folklorno skupino se grebe že kar nekaj fantov; to pa še ni vse, oče jo je od mojstrov pridobila na želje po tovrstnih brezplačnih poškodovana še od žledoloma, Osnovne šole Dobrova, ki jo sestavljajo mlajši je z enim izmed njih že celo zaročil, saj je dvomil, Kitajskem. Predavanje je bilo predavanjih velike, možno­ druga pa niso tvorila lepih kro-osnovnošolci, ki so s svojo skupino prvič nastopi-da se bo Miha kadarkoli vrnil nazaj domov. Ko nadvse zanimivo, predvsem pa sti pa majhne ali nične. Moja šenj. Dela je opravilo podjetje li na praznovanju 170-letnice šolstva na Dobrovi, oče vidi pristno povezanost med Miho in srečno koristno, zlasti za starejšo po-generacija pogosto tarna nad MKK, Andrej Kozjek, s. p., iz od takrat naprej pa se poleg prireditev udeležu-Mojco, zmagata iskrena ljubezen in kmečka po­ pu lacijo. tegobami, ki jih prinesejo leta, Ljubgojne, ki je s pomočjo dvi-jejo tudi območnih srečanj, kmalu pa bodo tudi štenost. Kljub nasprotovanju zaročenca in razo- Predavanja Brede Rajgelj so vendar so le redki tisti, ki so za žne košare lahko obrezalo dre-nastopili na mednarodnemu otroškemu folklor-čaranosti ostalih dveh snubcev, prekliče zaroko drugje večinoma dobro obiska-preprečevanje teh pripravljeni vesa tudi pri vrhu. Odstranjeni nemu festivalu. Na našem odru so nastopili z in da Mojci in Mihu svoj blagoslov. S spletom na, v Horjulu pa bi kaj takega tudi kaj narediti. Udeležba zgolj so bili tudi stari prometni znaki odrsko postavitvijo Jutri se bom v mesto peljal plesov iz okolice Ljubljane z naslovom Vrnitev težko dočakali. Sprašujem se, enega iz vsake družine bi že na spodnjih parkiriščih ter stare pod mentorstvom Vesne Bizovičar in Barbare Johanovega Mihe iz Amerike, smo nastopili tudi lahko pomenila lajšanje tegob Burjak. na območnem folklornem srečanju aprila v Dol­kolesarnice, kar so z navduše­celotne družine. Naj ponovno Skupaj s štirinajstimi novimi člani, ki so se nam skem, kjer smo se uspešno uvrstili na regijsko njem pozdravili bližnji stano­pripomnim, da so vsa predava­pridružili v zadnji sezoni, tako da nas je trenutno srečanje skupin osrednje Slovenije, ki je potekalo valci, saj so bile zadeve že dlje nja brezplačna, zato je tako slab že čez štirideset, smo odplesali splete plesov iz 15. maja na Blokah. Ob koncu koncerta je predse­časa neuporabne, poleg tega pa odziv meni osebno še toliko Trente, Bele Krajine, Koroške ter okolice Ljublja-dnik Prosvetnega društva Klemen Černigoj naše­so kazile izgled ulice in vhoda bolj nerazumljiv. Zavedati se ne. Z uspešno režijo Barbare Čepon in mentorico mu dolgoletnemu požrt vovalnemu harmonikašu v šolsko poslopje. Ta spremem­je namreč potrebno, da imata Marijo Čipič Rehar ter avtorjem zgodbe Petrom Luki Čeponu podelil zlato Maroltovo značko za ba pa je šele uvod v letošnje tako organizator, kakor tudi Hribernikom je skupina s plesom in petjem pri-15 let aktivnega delovanja v naši folklorni skupini, dogajanje na Šolski ulici. Že v predavatelj stroške, ki jih nekdo kazala zgodbo vaškega zdomca Miha, ki spomi-skupina pa mu je za nagrado podarila torto. Za­naslednji polovici leta se v sklo­mora pokriti. Zato se upraviče­nja na marsikatero od pripovedi, ki nam jih pri-hvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas in nas prišli pu izgradnje povezovalne poti no sprašujem, koliko časa nam povedujejo stari starši. Miha odide v Ameriko z gledat, saj sta pred nabito polno dvorano in ob namreč predvideva preplastitev bodo te ugodnosti še nudili. upanjem na boljše, bolj lagodno življenje, vendar bučnem aplavzu ves vložen čas in trud folklori­ ceste ter ureditev igrišča za šolo. kaj kmalu ugotovi, da ves denar ne pomeni nič, stov še kako poplačana. Nadja Prosen Verbič Zabeležila: Olga Gabrovšek če ni ob njem njegove Mojce. Zato se odloči, kupi Martina Marolt 30. maj 2016 Občina Horjul elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prebujena pomlad v centru starejših občanov v Horjulu V četrtek, 24. marca, so šolarji iz Osnovne šole Horjul pod mentorstvom Barbare Buh, Marjete Požru Krstić in Natalije Rus razveselili stanovalce Centra starejših Horjul s kulturno prireditvijo. Predstavitev Glasbene šole Vrhnika Več kot znaš, več veljaš! O tem smo se na lastne oči in ušesa prepričali na predstavitvi Glasbene šole Vrhnika, ki že dolgo deluje v OŠ Horjul. Učenci so nam pod vodstvom melodije in verjetno je kar ne­profesorjev, ki tam poučujejo, kaj malčkov zamikalo, da bi tudi predstavili lepo število inštru-sami nekoč postali virtuozi na mentov, slišali pa smo tudi, kaj kakšnem glasbilu ali odlični vse učenci že znajo. Nekatera pevci. Hvala vsem nastopajo­glasbila so otroci poznali, spo-čim in na svidenje spet čez leto znali so tudi nekaj novih. Iz dni! vseh so šolarji izvabili prijetne M. R. Pomladno ustvarjanje Aprila, ko se je narava že dodobra prebudila, smo v skupinah Gosenice, Mravlje, Žabice, Pikapolonice, Murni in Metulji. Pripravili pomladne ustvarjalne delavnice za otroke in njihove starše. Otroci so se jih zelo veselili in komaj čakali, da so na vra­ta potrkali njihovi domači. Skupaj so izdelovali izdelke na temo pomladi iz različnih materialov z različnimi likovnimi tehnikami. Z risanjem, bar vanjem, striženjem, lepljenjem in oblikovanjem so nastajali zanimivi izdelki. Nekaterim so poleg staršev pomagali tudi starejši bratci ali sestrice in tako spoznali, kako pomembno je, Knjižnica Horjul vabi na predstavo Silno vljudna predstava S sedmimi pesmicami in zgodbami otroci spoznajo Silno vljudnega pujsa, katerega vljudnost je prav nalezljiva, deklico Nadjo in Tožibibo. Glasbena predstava, katere pr voten namen je zabava, na vljuden, sproščen in zabaven način otroke popelje v svet omike in lepega vedenja. Silno vljudna predstava (Andreja Zupančić ) Torek, 31. maj, ob 17.00, dvorana prosvetnega doma Večer z mamami pri Čebelah in Kresnicah Polepšale so nam dan v tednu pred praznikom naših mamic z obiskom v vrtcu. Pri Čebelah se je pomemben dogodek odvil 16. marca, pri Kresnicah dan kasneje. Otroci so se zelo veselili trenutka, ko so v igralnico lahko povabili tudi svoje mamice in jim z velikim ponosom pokazali, kaj počnejo, ko so one v službi. Otroci so se o dogodku veliko pogovarjali in in njihovimi starši. Nekateri so risali, drugi so slikali, sesta­vljali, zlagali, prelivali, se igrali spomin, šteli, brali … pri Čebe­lah so nekateri izdelovali tudi pomladno dekoracijo. Otroci iz skupine Čebele so nastopili z dvema bansoma. Otroci iz skupine Kresnice so mamice Stanovalci so lahko prisluh­nili številnim recitacijam, petju in glasbenim točkam. Manjkale pa niso niti šale. Osrednja tema prireditve so bili pomladni prazniki. Vzdušje pomladi je poskušal pričarati pevski zbor z živahnimi pesmimi. Mladi glasbeniki in glasbenice so ga ujeli tudi v zvoke harmonik, .avt in Or.ovih inštrumentov. Recitacije pa so bile namenje­ne predvsem mamam, ki so 25. marca praznovale svoj praznik, in očetom. Ob koncu prireditve so učenci stanovalce razveselili še z obeski, ki so jih izdelali v ju­tranjem varstvu pod vodstvom Maje Prebil, sami pa so bili de­ležni sladkega presenečenja v jedilnici centra. Nasmehi na obrazih učencev in stanovalcev med in ob koncu prireditve pa so bili tisti, zaradi katerih je bila prireditev zares vredna zlata in zaradi katerih bomo prireditve prirejali tudi v prihodnje. Napisali: Barbara Buh, Marjeta Požru Krstić Zemljo so nam posodili otroci 2016 Učenci OŠ Horjul že vrsto let sodelujemo v raziskovalnem projetku Zemljo so nam posodili otroci. Pri tem projektu učenci v svo­ji okolici iščejo posameznike ali organizacije, ki po njihovi oceni največ prispevajo k ohranjanju okolja in varovanju narave ter pripravljajo nominacije v ka­tegorijah: zemlja, voda, zrak, osveščanje, najbolj aktivna šola. Tudi letos smo osvojili nagra­do v kategorji voda. Nominirali smo Občino Horjul, ki veliko prispeva k ohranjanju voda. Ker smo sodelovali z dvema okolj­skima projektoma, je šola pre­jela naziv Planetu prijazna šola. Mentorica: Mira Založnik Šolski pohod na Kožljek V sredo, 13. 4., smo se učenci odpravili na po­hod na Kožljek. Zbrali smo se v učilnici 4. ra­zreda in skupaj odšli v jedilnico, kjer smo pojedli malico. Kasne­je smo se končno odpravili po asfaltni cesti do Kožljeka. Na naši prvi postaji nam je učitelj pokazal »ubijalce« dreves. Po­časi smo odšli naprej. Drugo postajo smo imeli v »raju kosta­nja«, kjer smo si pohod olajšali z energijskimi ploščicami. Po ne­kaj minutah smo pot nadaljevali naprej po cesti. Kakšne pol ure smo hodili, ko smo končno za­gledali tablo, na kateri je pisalo: »20 minut do Kožljeka.« Tabla je očitno kazala napačne minu­te, saj smo v pičlih 10 minutah prišli do kapelice pod Kožlje­kom in si tam odpočili. Nekaj minut kasneje smo se odpravili naprej po travnati poti. Končno smo prišli do majhnega gozdič­ka, kjer so bile iz korenin in desk narejene stopnice. Po nekaj mi­nutah smo prispeli do cilja in se vsi vpisali v knjigo. Na vrhu smo dokončno izpraznili na­hrbtnike. Sošolec si je edini pri­voščil klobaso. Odločili smo se, da dosežemo še en cilj; Koreno. Sošolec iz Samotorice je bil naš vodnik. Na Korenu je učitelj za­vil v gostilno PR’ JANŠ, da smo se ponovno odpočili. Ker nam je zmanjkovalo časa, smo se od­ločili, da se v dolino odpravimo po strmi poti. S sošolko sva po poti našteli 12 markacij, opazili pa sva tudi redko belo travniško kaduljo. Na koncu, ko smo prišli iz gozda, nas je učiteljica še foto­gra.rala. Imeli smo zanimiv in naporen športni dan po okolici Horjula. Avtorice: učenke Petra pred dnevom obiska šteli, koli­kokrat morajo še spat, preden pridejo njihove mamice v vrtec. Ob takih dogodkih lahko vidi­mo, kako se otrokom pričarajo nasmehi na obraze in kako po­membni so zanje trenutki, ki jih preživijo skupaj s starši, ki jim pomenijo vse na svetu. V prijetnem vzdušju so otro­ci mamicam v igralnici poka­zali, kaj najraje počnejo v času bivanja v vrtcu, ob tem pa so se družili z drugimi prijatelji povabili v telovadnico, kjer so priklicali pomlad s pesmico o Kukavici in deklamacijo o Tinki. Veselili smo se tudi ob dramatizaciji o Repi velikanki. Obe skupini otrok sta mami­cam v zahvalo za obisk izročili skromna darilca – ogrlice. Ve­čer se je v sproščenem vzdušju zaključil s pokušino piškotov in domačega peciva. Tjaša Janša Izlet na Vrh Sv. Treh Kraljev Za nami je še en lep pomladni izlet. voščili krajši postanek in se podprli z malico. Spremljalo nas je sonce, na vrhu pa nas je sku- Pod vodstvom g. Seligerja smo skupine štra l veter. Izlet smo opravili v okvira projekta Čebele, Murni in Metulji obiskali Vrh Sv. Mali sonček, v katerem že nekaj let sodelujemo, Treh Kraljev. večletno pa je tudi že sodelovanje s planinskim društvom. G. Seligerju se lepo zahvaljujemo za Del poti smo se peljali z avtobusom. Peš smo organizacijo in vodenje izleta. prehodili lep krog, na samem vrhu smo si pri- M. R. 30. maj 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KS Dobrova Predstavljamo vam nove investicije Krajevna skupnost Dobrova bo svojim krajanom zagotovila še boljšo vodno oskrbo. Kot vzdrževalec in predstavnik lastnikov vodovodnih sistemov Dobrova , Brezje, Hruševo in Osredek vestno skrbi za kvaliteto pitne vode že vsa leta od izgradnje posameznih vodovodnih sistemov. Da je temu tako, je razvidno tudi iz poročila o pitni vodi za leto 2015, ki ga je objavila občina Dobrova - Polhov Gradec v Našem časopisu 29. marca 2016 in 25. aprila 2016. Krajevna skupnost Dobrova vir pitne vode zajetje Šmešek. lili lastniku zemljišča g. Janezu zime 2016, saj so vsa potrebna vestno ravna s sredstvi, ki jih Zaradi geološke sestave tal in Birtiču za nesebično pomoč, soglasja za gradbeno dovoljenje krajani plačujejo za porabljeno površinskih vplivov je  potreb-saj nam je podaril zemljišče za že zbrana. V prihodnosti načr­vodo. Ta sredstva namensko no vodo iz zajetja Šmešek čistiti. izgradnjo novega vodohrana.   tujemo tudi izgradnjo povezo­uporabljamo za vzdrževanje, Vodo iz vrtine Gaberje črpamo Po pridobitvi brezplačnega valnega voda med naseljema širitve in obnovo vodovodnih na globini 15 m in je priključe-zemljišča je svet Krajevne skup-Dobrova – zahod in Brezje, saj sistemov. Tako smo zamenjali na na glavni – primarni vod, ki nosti Dobrova sprejel sklep o bomo s tem zagotovili rezervno azbestne cevi, zgradili in ob-oskrbuje posamezne vodhrane izdelavi projektne dokumen-napajanje vodovodnih sistemov novili vodohrane, prečrpališča ter distribucijsko omrežje vo-tacije in začel s pridobivanjem s pitno vodo v slučaju izpada in črpališče Gaberje ter novo dovodnega sistema Dobrova. soglasij, ki so potrebna za izdajo katerega od naštetih črpališč. v Brezju z novim omrežjem Glede na to, da so se vodovod-gradbenega dovoljenja. Krajev-Ob naštetih delih pa poteka­pred dvema letoma. Prav sedaj no omrežje in posamezni vo-na skupnost je januarja 2015 jo redna vzdrževalna dela na poteka obnova povezovalne-dohrani gradili ter dograjevali v pridobila projektno dokumen-vseh vodovodnih sistemih, ki ga cevovoda nad črpališčem različnih časovnih obdobjih, so tacijo PGD za izgradnjo vodo-jih upravlja Krajevna skupnost Gaberje ter mestom izgradnje se s tem spremenile tudi tlačne hrana in obnovo povezovalnega Dobrova nemoteno. Za vsa novega vodhrana s prostorni-razmere v vodovodnem omrež-cevovoda. Obnovo povezoval-vlaganja tako naložbena kot no 200 m3 nad osnovno šolo ju. V ta namen se je svet kra-nega cevovoda smo razdelili na obnovo vodovodnih sistemov Dobrova (nad Šimcem). S tem jevne skupnosti odločil, da se dva dela. Prvi del poteka med ima Krajevna skupnost Dobro­projektom krajevne skupnosti izdela študija in poišče primer-polhograjsko cesto in križiščem va lastna sredstva. Z naštetimi Dobrova, katerega vrednost je na lokacija novega vodhrana. pri osnovni šoli Dobrova ter se naložbami v omenjenih vaških ocenjena na približno 200.000 Ob tem je bilo potrebno tudi je gradil v letu 2015 istočasno z skupnostih bodo imeli krajani €, se bo še dodatno izboljšala poiskati možnost priključitve novo cesto proti šoli. Drugi del zagotovljeno še kvalitetnejšo oskrba s pitno vodo za krajane novega vodohrana na obstoječi obnove med križiščem pri šoli oskrbo s pitno vodo, povečala v vaških skupnostih Gaberje, primarni vod. Pri tem je imela in lokacijo novega vodhrana pa se bo požarna varnost in za-Hruševo, Selo, Šujica, Stranska krajevna skupnost Dobrova kar je v teku in bo končan v nekaj gotovljen bo razvoj Krajevne vas, Razori, Dobrova – center nekaj sreče, saj je študija poka-dneh.  Hkrati s temi deli bomo skupnosti Dobrova. in Dobrova – zahod. zala, da se nahaja potrebna vi-končali tudi urejanje ceste za V preteklosti je bil, do izgrad-šinska kota 360 m prav blizu že dostop k novemu vodohranu. KS Dobrova nje črpališča Gaberje, za vse te obstoječega vodohrana. Ob tej Nov vodohran naj bi bil zgra­naštete vaške skupnosti edini priliki bi se še enkrat radi zahva-jen predvidoma do začetka Z vlado na košarkaškem parketu Dobrova, 10. maj – V športni dvorani pri OŠ Dobrova sta se v okviru vladnega obiska osrednjeslovenske regije na košarkarski tekmi pomerili ekipa Vlade RS in ekipa osrednjeslovenske regije. Na izjemno izenačenem dvoboju je v zadnji četrtini povedla domača ekipa in premagala vladne predstavnike z rezultatom 34 : 24. Vlada Republike Slovenije je prvi dan obiska osrednjeslo­venske regije zaključila v občini Dobrova - Polhov Gradec, kjer jih je pred začetkom športne­ga dogodka pozdravil župan Franc Setnikar ter jim zaželel dobro tekmo. Pred piskom so­dnika je sledil športni pozdrav obeh ekip ter navijaški aplavz s tribun. Vladno ekipo je vodil predsednik vlade Miro Cerar, ki se je vpisal tudi med strelce tokratne tekme. Za ekipo vla­de so zaigrali tudi: minister za javno upravo Boris Koprivnikar, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počival­šek, državni sekretar Vlade RS Miloš Bizjak, državni sekretar MDDSZ Peter Pogačar, direk­ tor vladnega urada za kohe-Obe ekipi so spremljali navijači, li močan aplavz. Po zaključku izvrševanju svojih nalog in po­zijsko politiko Bojan Suvorov, med njimi tudi ministrica za tekme pa je župan Franc Set-oblastil, s ciljem da se poeno­nekdanji slovenski reprezen-okolje in prostor Irena Majcen, nikar vse tekmovalce ter ostale stavijo postopki na vseh norma­tant Dušan Hauptman in drugi. ministrica za izobraževanje, predstavnike vlade povabil na tivnih področjih, vzpostavijo Ekipo predstavnikov domačih znanost in šport Maja Makovec pogostitev, kjer se je našel čas partnerski odnosi med držav­oziroma osrednjeslovenske re-Brenčič, minister za infrastruk-tudi za neformalne pogovore. Ti nimi in lokalnimi uradniki ter gije pa so sestavljali: kapetan turo Peter Gašperšič, direkto-so se po besedah župana Setni-se državni uradniki, ki delajo na ekipe je bil župan občine Bre-rica RRA LUR Lilijana Madjar karja dotikali tudi točk oziroma področjih črpanja EU-sredstev, zovica Metod Ropret, pod ko-ter drugi predstavniki vlade in pobud in predlogov iz doku-maksimalno usposobijo, vse to šem pa so se za žogo borili še lokalnih skupnosti. menta, ki ga je občina Dobrova pa z namenom olajšati področ­župan občine Vodice Aco Šuš-Med polčasoma so učenci - Polhov Gradec pred obiskom je delovanja lokalnih skupnosti, tar, župan občine Dobrepolje Osnovne šole Dobrova, in sicer posredovala vodstvenim pred-ki bi bile na tak način lahko še Janez Pavlin, podžupan občine akrobatsko-navijaška skupina stavnikom vlade. V dokumentu učinkovitejše. Ivančna Gorica Tomaž Smole Bobri, pripravili spektakularen je navedla nekaj glavnih ovir, s Nadja Prosen Verbič ter predstavniki drugih osredn-nastop za goste, za kar so pože-katerimi se občina srečuje pri Foto: npv jeslovenskih občin in RRA LUR. Povzetek letnega poročila JP Vodovod - kanalizacija o skladnosti pitne vode na oskrbovalnem območju v občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2015 JP VODOVOD - KANALIZACIJA v občini Dobrova - Polhov Gradec skrbi za oskrbo s pitno vodo na oskrbovalnem območ­ju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselji Podsmreka in Komanija. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo kot pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako JP VODOVOD - KANALIZACIJA v okviru not­ranjega nadzora kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcijske služ­be. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP Vodovod - kanalizacija in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo sploš­na merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih. Skladno s Pravilni­kom o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2015, ki je objavljeno na spletni strani www.vo-ka.si v rubriki Informacije / Kakšno vodo pijemo / Letno poročilo o sklad­nosti pitne vode. Povzetek poročila se nahaja v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka in .zikalno-kemijska preskušanja za oskrbovalno območje Brest. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na razpolago na e-naslo­vu voka@vo-ka.si. JP VODOVOD - KANALIZ ACIJA, Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, april 2016 OBVESTILO Obveščamo vse uporabnike vodovodnega sistema Dobrova, da bo zaradi rednih vzdrževalni del na vodovodnem sistemu Do­brova občasno motena oskrba s pitno vodo v času med 25.06. in 05.07.2016. Hvala za razumevanje. Marjan Pograjc l.r. Predsednik KS Dobrova VABILO Spoštovani, ob občinskem prazniku občine Dobrova - Polhov Gradec in dnevu državnosti Republike Slovenije vas vljudno vabimo na proslavo, ki bo v petek, 24. junija, ob 20.00 v parku Polhograjske graščine. Slavnostni govornik bo župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. Govoru bo sledila slavnostna podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom, ki ga bodo oblikovala društva iz občine Dobrova - Polhov Gradec. Po prireditvi bo sprejem s pogostitvijo z Dobrotami Blagajeve dežele. Občina Dobrova - Polhov Gradec 30. maj 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Starši odločno: novih najmočnejših daljnovodov mimo šol in vrtcev ne bo! Enega izmed odsekov načrtovane nove tranzitne 2012–2020 navaja škodljive vplive ele- tljivejše populacije, otrok, v primerih stno tveganje ter poslabšujejo bivalno elektroenergetske povezave med vzhodom in ktromagnetnega sevanja na zdravje dolgotrajne izpostavljenosti elektro-okolje. zahodom Evrope predstavlja odsek Beričevo– otrok. V omenjenem dokumentu je za- magnetnemu sevanju. Vemo, da je izgradnja novih daljno­ Divača med Ljubljano in Primorsko, za katerega sta pisano, da obstajajo številne epidemio-Zagovorniki gradnje da ljnovodov vodov potrebna, kljub temu da bodo v predlagani dve možni različici poteka najmočnejšega loške raziskave, ki kažejo na povezavo skozi strnjena naselja mimo šol in največji meri koristili tranzitu električ­dvojnega 400 kV daljnovoda, tako imenovani severna med dolgotrajno izpostavljenostjo vrtcev pravijo, da je načelo previdno-ne energije z vzhoda Evrope na zahod in južna. Glede na zadnje dokumente, objavljene na elektromagnetnim poljem nizkih fre-sti smiselno upoštevati sorazmerno s in v le majhnem delu oskrbi lokalnega kvenc (ki jih povzročajo daljnovodi) in stroški, ki pri tem nastanejo. Se sploh prebivalstva, vendar pa trdimo, da sta spletnih straneh ELES, naj bi bila primernejša severna različica, katere predlagana trasa naj bi potekala po področju mestne občine Ljubljana in občin Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Vrhnika, Logatec in Postojna. Severna trasa naj bi bila izbrana zaradi domnevno cenejše izvedbe, čeprav poteka po bistveno bolj gosto poseljenih območjih, medtem pa naj bi bila južna trasa izločena predvsem zaradi strogih kulturnih in naravovarstvenih omejitev na Ljubljanskem barju. Kljub temu da je bila ta trasa rezer-približati negativne vplive elektroma­virana za načrtovani dodatni 400 kV gnetnega sevanja in hrupa objektom daljnovod že v letu 1986 in vnesena osnovne šole in vrtca. Kljub dejstvu, v Družbeni plan SRS ter nato bolj ali da je načrtovana daljnovoda mogoče manj uspešno varovana v prostorskih zgraditi po trasi, ki se izogne vsem aktih občin. V 90. letih v času gradnje poseljenim objektom za najmanj 150 prizidka k osnovni šoli Dobrova je bilo metrov, namerava ELES zaradi do­izdano strokovno mnenje Slovenske-mnevno cenejše izgradnje in domnev­ga inštituta za meroslovje in kakovost nega varovanja naravne in kulturne – SIQ, v katerem je avtor odsvetoval dediščine na Ljubljanskem barju, gra­diti daljnovoda le nekaj 10 metrov od osnovne šole in vrtca Dobrova, Brezje ter osnovne šole Brod in vrtca Šentvid Na osnovi popolnega ter igrišč nogometnega kluba Arne umika načrtovanih Tabor 69. V primeru takšne rešitve bo približno 1800 otrok vsakodnevno iz­ daljnovodov od šol postavljenih nizkofrekvenčnemu elek­in vrtcev bistveno tromagnetnemu sevanju. Vpliv elektromagnetnega sevanja se znižajo zdravstveno sicer z oddaljenostjo od daljnovodov tveganje najobčutljivejše zmanjšuje, vendar številne študije do­kazujejo, da se pri otrocih, ki živijo v populacije, otrok, v bližini visokonapetostnih daljnovodov, posledično povišano stopnjo tveganja lahko vprašamo, koliko je vredno eno varnost in tveganje pri zdravju naših primerih dolgotrajne znatno poveča tveganje za nastanek za nastanek otroške levkemije. Stra- otroško življenje, izgubljeno zaradi otrok zadnja stvar, o kateri se lahko levkemije. Gre za študije, objavljene izpostavljenosti tegija je dostopna na spletnih straneh levkemije? Prav gotovo mnogo več pri takšnih projektih sploh pogovar­ v najvišje uvrščenih svetovnih medi­ ministrstva za zdravje. Vsemu nave- kot en steber daljnovoda ali nekaj sto jamo. Domnevno nekoliko dražja gra­elektromagnetnemu cinskih revijah, kot npr. British Medi­ denemu je dodatno pritrdila prof. dr. metrov žic podzemnega kablovoda, ki dnja in domnevno varstvo naravne cal Journal, British Journal of Cancer, sevanju. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., pred-so potrebni, da se daljnovodi, ki bodo in kulturne dediščine Ljubljanskega American Journal of Epidemiology itd. stojnica Kliničnega inštituta za me-v vsakem primeru z obratovanjem barja gotovo ne moreta biti okoliščini, (študije so dostopne na internetnem dicino dela, prometa in športa UKC pokrili lastne stroške izgradnje, uma-ki pri tehtanju umeščanja daljnovodov naslovu ww w.brod.si/v-svetu). Tudi širjenje prizidka šole in vrtca Dobro-Ljubljana, ki v svojem mnenju opozarja knejo šolskim objektom. Preprosto v prostor premagata naše otroke, zato Svetovna zdravstvena organizacija je na zavajajoča tolmačenja predpisov, ki nedopustno je iskati trase za najmoč-ostro nasprotujemo načrtovanju po­ va proti obstoječi trasi daljnovodov preko svoje Agencije za raziskave raka na osnovi raziskav, ki dokazujejo kar-elektromagnetno sevanje uvrstila med jih ELES uporablja pri opravičevanju nejše daljnovode v neposredni bližini stavitve dveh najmočnejših daljnovo­cinogen učinek izpostavljenosti niz-možne dejavnike tveganja za nastanek svoje odločitve, na nevarnost slepega šol, vrtcev in naselij, če obstajajo dru-dov v bližino naselij, predvsem pa šol kofrekvenčnega elektromagnetnega otroške levkemije in ga kot takšnega zaupanja mejnim vrednostim elektro-ge rešitve. Pri tem moramo stremeti k in vrtcev. Več o tem lahko preberete na sevanja – EMS na otroke. Na osnovi uvrstila v kategorijo 2b, pri čemer so magnetnega sevanja ter na dolžnost izboljšanju trenutnih razmer oziroma spletni strani civilne iniciative Zašči­tega dokumenta, ki se nahaja v arhivu kategorije postavljene od 1 (dokazano vseh odločeva lcev, da pri umeščanju vplivov elektromagnetnega sevanja na timo Otroke Pred Sevanjem na w ww. šole, se prizidek ni širil proti obstoje-nevarno) do 4 (nenevarno). Prav tako je takšnih objektov v prostor upošteva-zdravje in počutje ljudi, ne pa da nam brod.si, kjer lahko oddate tudi vaš glas čim daljnovodom, danes pa želi ELES Republika Slovenija sledila omenjenim jo previdnostni princip, s katerim na načrtovalci z matematičnimi modeli podpore s podpisom peticije. z dvema novima daljnovodoma ob do smernicam. Med drugim ministrstvo osnovi popolnega umika načrtovanih dokazujejo predvidene vplive, sicer na osemkratnemu povečanju kapacitet za zdravje v Strategiji za zdravje otrok daljnovodov od šol in vrtcev bistveno robu zakonsko dopustnih mej, v resni-Janez Jesenovec, prenosa električne energije tako rekoč in mladostnikov v povezavi z okoljem znižajo zdravstveno tveganje najobču-ci pa povečujejo zdravstveno in varno-Civilna iniciativa Dobrova Krajani Butajnove še enkrat o bazni postaji Simobila Da bi si občani lažje ustvarili pred-no je bilo, da oddajnik ne more stati v stavo kako tovrstne naprave vplivajo Šentjoštu, ker je ta nižji od Butajnove, Butajnova, 20. april – Osrednja tema zbora na ljudi, sta v goste prišla predstavni-torej je slednja optimalnejša izbira. občanov je bil oddajnik ka Zveze ekoloških gibanj in Inštituta Na koncu je bilo dorečeno, da Si­ za mobilno telefonijo, ki za neionizirajoča sevanja. Kot je bilo mobil še enkrat pozovejo, če lahko naj bi ga Simobil postavili slišati na zboru s strani nasprotnikov, poišče alternativno lokacijo, ki bi bila v omenjeni vasi. Sicer so jih moti njegova bližina najbližjim sta-po volji vseh. Župan Franc Setnikar novanjskim objektom. S strani tistih, je menil, da idealne lokacije verjetno ki so imeli pomisleke, je bilo rečeno nikoli ne bo. Jasno pa je dal vedeti, da na to temo govorili že konec lanskega leta, a nič tudi, da sama vas Butajnova ne trpi za on oziroma občina ne prevzema ni­ dotičnega dorekli. Tokrat pomanjkanjem signala, saj je v vasi na kakršne odgovornosti, če ne bo prišlo so se še enkrat zbrali in se voljo Mobitelov. do postavitve oddajnika. Slišati je bilo znova razšli brez jasnega Pristaši postavitve so menili, da bi namreč, da je vprašanje koliko časa bo odgovora da ali ne bil oddajnik nujen, ker sosednje doline imel Simobil še potrpljenje z iskanjem sploh nimajo nobenega signala, do-nadomestnih lokacij… brodošel bi bil tudi za Šentjošt, ki prav Gašper Tominc tako trpi za šibkim signalom. Pojasnje­ oddajniku. 30. maj 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 300 let Marije v Leščevju »Takšnega vrhunskega petja ta kraj v tisočletni zgodovini še ni slišal. Predstavljam si, da nam bo tako lepo kot nocoj, nekoč v nebesih,« je ob zaključku koncerta Slovenskega okteta, ki je bil v petek, 6. maja v dobrovski cerkvi dejal župnik Alojzij Golob. Na zaključno slovesno sveto mašo, nimi večeri. Uvodni večer je pripadel ki jo bo 12. junija ob 16. uri daroval Slovenskemu oktetu, ki je z izborom ljubljanski nadškof Stanislav Zore, se in izvedbo Marijinih in domovin­v župniji pripravljajo s petimi glasbe-skih pesmi navdušil poslušalce, da so ga »spustili« šele po treh podalj­ških. Zahvalo v obliki monogra.je cerkve Marije v leščevju je župnik Golob pospremil z besedami: »Izbra­li ste najlepše pesmi za našo domovi­no, da bi v nas zrasel ponos, ljubezen do naše domovine in do vseh, ki so padli v teh krajih, še posebej na tem našem dobrovskem-polhograjskem področju. Iz srca se vam zahvalju­jem.« Uvodni koncert je še odzvanjal v glavah, ko je sledil naslednji petek, naslednji glasbeni dogodek pod na­slovom Večer fantovskega petja, ki so ga sooblikovali Oktet Zven iz Črnuč, Fantje na vasi iz Zagorja in domači zasedbi kvartet Bitenc ter Fantovski pevski zbor Dobrova. Program Ma­rijinih, domoljubnih in ljubezenskih pesmi je povezoval moderator večera Matjaž Dolinar, ki je koncert hudo­mušno povzel z besedami: » Glas Slovenskega okteta je res glas nebes, na postajah na poti do tja pa boste lahko poslušali nas.« Z verzom »In prav lepo je zapela od Marije Dobrovske« stare ljudske pesmi se je na koncu v eno povezalo poslušalce in nastopajoče za zaključ­no pesem Oj, Triglav, moj dom. Petkovi večeri bodo do slovesne svete maše, ob praznovanju 300 let cerkve Marije v Leščevju, prinašali petje, ples, molitev, premišljevanje, pogovor skratka druženje v cerkvi a li Alojzijevem domu (župnijski dom poimenovan po krajanu kar­dinalu A lojziju Ambrožiču). Z ve­čerom z Argentinskimi Slovenci, ki bo 20. maja, o katerem več v priho­dnji številki časopis, pa se pričenjajo dogodki na novem pokritem zuna­njem prizorišču, ki predstavlja veli­ko pridobitev za župnijo in kraj. Za zaključno slovesnost nam prenovljen 45 članski župnijski zbor pod taktir­ko Boruta Dolinarja pripravlja pose­ben program redko izvajanih pesmi. Župnija Dobrova Poletje že odpira svoj vrata. Razigrani dnevi, polni smeha in otroškega veselja, naj se prebudijo v vsakem od nas. Junija vas s tem namenom vabimo v Polhograjsko graščino in njeno okolico na številne dogodke. Spremljajte nas, veseli bomo vašega obiska! Novo ... Svoja vrata bo odprla Knjižnica pod krošnjami -Najbolj zelena Knjižnica pod krošnjami bo spet v grajskem parku! Knjižnica pod krošnjami bo odprta vse vikende. Prvič boste lahko z nami že v petek, 3. junija. Knjižnica pod krošnjami nas bo razveseljevala vse do 28. avgusta. Obiščite nas vsak petek od 16. do 20. ure ali vsako soboto in nedeljo od 10. ure do 20. ure. V primeru slabega vremena nas ne bo! Poletna muzejska noč -Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu vas v sodelovanju z Javnim zavodom Polhograjska graščina vabi na Poletno muzejsko noč v soboto, 18. junija. Poleg ogleda muzejskih zbirk in doživljanja graščine za vas pripravljamo zanimiv program. Ob 18.30: Čaj z grofom Blagajem in hudomušna zgodba o pošti v 19. stoletju- Med zidovi Polhograjska graščine, v kateri danes domuje Muzej pošte in telekomunikacij, se prepustite preteklosti in njenim nekdanjim prebivalcem. V grajskem salonu se pridružite grofu Blagaju in njegovi ženi Antoniji ob skodelici zeliščnega čaja in medenem kolaču. V Muzeju pošte in telekomunikacij spoznajte bogato zgodovino pošte iz časa grofa Blagaja in odkrijte zgodbo o prvem polhograjskem poštarju. Izvedeli boste marsikatero zanimivost o postiljonih, poštnih rogovih, kočijah ter prvi poštni znamki, poslušali melodije poštnega roga in se skupaj z Blagajem preizkusili v pisanju pisma s peresom. Ob 20.00: delavnica Poštni rog-Otroci bodo po čajanki izdelali poštni rog, ki je skoraj enak tistemu, na katerega so pred 100 leti trobili postiljoni. Izdelan je iz plastične cevi, lijaka in okrašen s pisanimi co., nanj pa je mogoče tudi zatrobiti. Delavnica je primerna za otroke od 6 do 12 let. Muzej bo na ta dan odprt od 18.00 do 21.00. Na ta dan bo vstop prost. Otroška menjalnica-Zadnjo nedeljo v juniju bomo v parku v sklopu Knjižnice pod krošnjami pripravili Otroško menjalnico. Če imate rabljene igrače, s katerimi se ne igrate več, otroška oblačila ali knjige iz otroštva, ste vabljeni, da jih prinesete in izmenjate z drugimi. V primeru slabega vremena bomo menjalnico izvedli julija. Gostili bomo…. Sprejem najboljših učenk in učencev- V petek, 17. junija, ob 18. uri bo v parku Polhograjske graščine župan Franc Setnikar sprejel najboljše učenke in učence, ki so letos zaključili svojo osnovnošolsko izobraževalno pot v Osnovni šoli Dobrova in Osnovni šoli Polhov Gradec. Razstava čipk-V nedeljo, 19. junija, bo v graščini odprtje razstave čipk, ki ga organizira Klekljarsko društvo Polhov Gradec. Dan pod Lovrencem-Ravno tako bo v nedeljo, 19. junija, potekal že 26. Dan pod Lovrencem, ki ga pripravljajo člani TD Briše. Tema letošnjega Dneva pod Lovrencem bo posvečena poštarjem. V grajskem parku nam bodo skupaj z Dramsko skupino Neptun z igro prikazali prigode iz življenja poštarjev pred kakšnega pol stoletja. 176. Mozartovi družinski dnevi-Vsi ljubitelji klasične glasbe ste vabljeni na 176. Mozartove družinske dneve, ki jih bo Polhograjska graščina gostila 19. junija od 17. do 20. ure. Občinski praznik-V petek, 24. junija, ob 19.30 bo v parku Polhograjske graščine potekala proslava ob občinskem prazniku občine Dobrova - Polhov Gradec in dnevu državnosti Republike Slovenije. Slavnostni govornik bo župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. Sledila bo slavnostna podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom, ki ga bodo oblikovala društva iz občine Dobrova - Polhov Gradec. Po prireditvi bo sprejem s pogostitvijo z Dobrotami Blagajeve dežele. Še vedno pa velja vabilo ... Hiša v parku- Obiščite nas v Hiši v parku, oglejte si razstavo Življenje ni praznik, življenje je delovni dan in se naužijte svežega zraka za grajskim obzidjem. Vabljeni od torka do četrtka v dopoldanskem času, od petka do nedelje pa od 10. do 20. ure. Grajska poroka-Našo ponudbo si oglejta na naši spletni strani, pokličita nas, veseli bomo tudi vajinega obiska. Vodeni ogledi dvorske cerkve-Prvo nedeljo v mesecu juniju bo ponovno priložnost, da od blizu doživite in se sprehodite skozi zgodovino cerkve sv. Petra v Dvoru. V nedeljo, 5. junija, vas od 16. do 18. ure vabimo na brezplačno jav no vodst vo. Čaj z grofom Blagajem-Čaj z grofom Blagajem lahko popijete vsak petek ob 16.30. Obvezna je predhodna najava. Vabljeni! Veseli bomo tudi vašega mnenja, zato nas pokličite ali nam pišite: Polhograjska graščina T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si w w w.grad-polhovgradec.si Pripravile: Ana Oblak, Ajda Kozjek, Nina Slana 30. maj 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagrada za življenjsko delo v roke častnemu občanu Ivu Belcu Združenje filmskih snemalcev Slovenije (ZFS) je 26. aprila prvič podelilo nagrado za življenjsko delo, ki jo je prejel tudi častni občan občine Dobrova - Polhov Gradec Ivo Belec, družbo pa sta mu delala še Ivan Marinček – Žan in Žaro Tušar. Dogodek, ki je potekal konec jenci za sabo pustili izjemne aprila v dvorani Kinoteke, je za-stvaritve, ki bodo vedno žive. znamovala tudi premierna po-Govorimo namreč o slovenskih delitev strokovnih nagrad IRIS .lmih, kot so To so gadi, Ne joči, za dela, ki so bila premierno Peter, Srečno, Kekec, Tistega le­prikazana v kino distribuciji ali pega dne, Jara gospoda, Kekec, televizijskem programu v lan-Na svoji zemlji, Cvetje v jeseni skem letu. Nagrade, o katerih in drugi, katerih avtorji slike in so anonimno glasovali vsi člani fotogra.je so prav ti – Ivo Belec, ZFS, so bile podeljene v petih Ivan Marinček – Žan in Žaro kategorijah (igrani celovečerni Tušar. Ob njihovih delih otroci .lm, igrani kratki .lm, doku-še danes odraščajo in starejše mentarni .lm, študentski .lm generacije jih še vedno z vese­in televizijska serija), skupaj pa ljem pogledajo ter se ob njih je bilo prijavljenih 41 del. Med nasmejijo, potočijo solzo ali se drugim je bil z nagrado IRIS v le nostalgično zamislijo. “Na­kategoriji nadaljevank in serij grada za življenjsko delo, ki mi nagrajen Maksimiljan Sušnik jo je podelilo ZFS, mi veliko za Usodno vino, v kategoriji pomeni, saj gre za priznanje, ki igranega celovečernega .lma so mi ga podelili stanovski ko­pa je nagrada pripadla Marku legi, izjemni strokovnjaki, med Brdarju za njegov prispevek v njimi mnogi tudi diplomanti . lmu Zeni. najbolj priznane praške akade- Prav posebne pozornosti so mije za .lmsko umetnost,” nam bile letos deležne legende .lm-je v zvezi s prejeto nagrado de­ske fotogra.je, ki so za svoja jal nagrajenec Ivo Belec. Dodal ob zaključku svojega dela, saj je prizadevanja prejele nagrade je: “Ta nagrada je med večjimi to pokazatelj, da so tudi drugi za življenjsko delo. Povsem za-v moji skromni zbirki in nadvse opazili moje prizadevanje.” služeno, saj so vsi trije nagra-počaščen sem, da sem jo dobil Nadja Prosen Verbič Godba Dobrova - Polhov Gradec prebudila svoje občane Vabilo Prvomajska budnica je tudi letos odmevala po krajih občine Dobrova - Polhov Gradec in voščila občanom dobro jutro. Praznik dela so člani God-kmalu dvignili zavese in rolete ka. Budnico so člani sklenili v be Dobrova - Polhov Gradec ter pokukali v nov dan. Sledila Razorih, kjer so se poveselili in kljub turobnemu deževnemu je pot nazaj, proti Polhovemu okrepčali na pikniku ter naz­jutru začeli zelo zgodaj. Ob 6. Gradcu, kjer so pod streho av-dravili na lepše vreme priho­ 26. Dan pod Lovrencem uri zjutraj so njihova pihala že tobusne postaje našli zavetje dnje leto. ubrano izvajala koračnice ter pred dežjem. Močno so piha-Nadja Prosen Verbič prebujala vaščane Briš. Nato je li v svoje inštrumente ter se nedelja, 19. junija 2016, POLHOV GRADEC avtobus z mlado posadko glas-trudili pregnati sive oblake in Godba Dobrova - Polhov benikov in voznikom Vinkom dežne kaplje. A zaman. Tu so Gradec se zahvaljuje vsem na čelu krenil proti Šentjoštu. se godbeniki okrepčali in pot občanom za gostoljubje, Poštarji in poštarske prigode Tam so jih že čakali domačini, nadaljevali do Dobrove. Tam je Občini Dobrova - Polhov kmečka hiša – kruh iz krušne peči ki so bili veseli in hvaležni za bila njihova zadnja postaja. Ker Gradec za organizacijo voščilo in glasbo. Ker je vre-dež ni popustil, so se odločili vožnje z avtobusom in me še dopuščalo, so godbeniki in po opravljenem bogoslužju vozniku Vinku za varno in Ansambel SAŠA AVSENIKA lahko naredili krog po vasi ter vkorakali v cerkev ter prese-prijetno vožnjo. predramili zaspance, ki so kaj netili marsikoga, tudi župni- PROGRAM PRIREDITVE: – ob 14.30 sprevod konjenikov, vpreg, narodnih noš, godbe Dobrova - Polhov Gradec, poštarji in njihova različna prevozna sredstva – ob 15. uri v grajskem parku: • Poštarji in poštarske prigode – Dramska skupina Neptun, – ob 16. uri pri Pograjskem domu: • česar še nismo vedeli o poštarjih • peka kruha v pravi krušni peči • pestra ponudba domačih izdelkov in dobrot iz krušnih peči • kmečke in zabavne igre, ki bodo tudi poštarsko obarvane • animacija otrok in otroške ustvarjalne delavnice • klekljarice Klekljarskega društva Polhov Gradec • srečelov – V pograjski graščini razstava čipk Klekljarskega društva Polhov Gradec ob dvajsetletnici njihovega delovanja in možnost ogleda Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. – od 17. ure naprej Ansambel Saša Avsenika • prireditev bo povezoval Grega Čuden. Vabljeni! 30. maj 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 25 let priporočanja sv. Florjanu v varstvo Planina nad Horjulom, 8. maj – Cerkev sv. Andreja na Planini so na povabilo PGD Butajnova Planina že petindvajsetič napolnili gasilci in gasilke iz okoliških društev ter počastili svojega zavetnika sv. Florjana. Pred petindvajsetimi leti so se žeta Mateta so pred leti začeli gasilci v uniformah in s svojimi tudi z blagoslovom gasilskih prapori v procesiji prvič podali vozil pred sprevodom. Tukaj­do cerkve na Planini ter se pri-šnji primer je postal vzor tudi poročili sv. Florjanu v varstvo. drugim društvom in župnijam, To je bil čas tik po osamosvojitvi, saj so se Florjanove maše dobro ko je bil spomin na preteklost prijele po mnogih koncih blizu zelo živ in vrednota naroda ve-in daleč. liko bolj spoštovana in drago-V vseh teh letih se tradiciji cena. Takrat so končno lahko nikoli niso izneverili. Tudi po brez zadrege tudi gasilci, ki so četrt stoletja se jih je letos na bili v prejšnjem sistemu skrbno vznožju hribčka, na katerem nadzorovani, javno in v unifor-stoji cerkvica sv. Andreja, zbra­mah prisostvovali obredom v lo nekaj manj kot sto. Župnik predlog Janeza Ušeničnika so del so sklenili z blagoslovom ter cerkvah in na gasilske domove Andrej Sever je najprej blago­vrnili freske in kipe sv. Florija-slovil gasilska vozila, po tem pa se tistega leta tamkajšnji gasilci ga obeležili s spominsko podo­ na. Med prvimi so se prav člani so gasilci v paradnih oblekah in procesije pr vič udeležili orga-bico. Kot je že v navadi, je po nizirano. “Beseda je dala bese-maši sledilo druženje ob pijači PGD Butajnova Planina odločili, s praporščaki na čelu krenili po da svojemu zavezniku izkažejo hribu navzgor. Po opravljenem do, ki traja že 25 let in močno in prigrizku, za kar gre v ime­nu organizatorja velika zahvala čast in pripravijo slovesnost v bogoslužju je sledil govor člana upamo da bo še naslednjih 25,” krajanom Planine, ki vsako leto ta namen. Naslednja leta so k PGD Butajnova Planina Andre-je dejal poveljnik. Za pobudo, prijazno poskrbijo za dobro po- Florjanovi maši povabili še dru-ja Slovše, ki je na kratko opisal predvsem pa za njegov pogum, čutje gasilcev in drugih udele­ ga gasilska društva. Tudi preko tradicijo dogodka, se zahvalil so se Janezu Ušeničniku zbrani žencev, da se radi vračajo. sto se jih je nekajkrat zbralo. Na sv. Florjanu za varstvo in se zahvalili s simbolnim darilom pobudo takratnega župnika Jo-spomnil dogodka leta 1991. Na ter bučnim aplavzom. Uradni Nadja Prosen Verbič Blagoslov motorjev Iz poslanske klopi Anžeta Logarja v Šentjoštu Šentjošt, 7. maj – Pred cerkvijo je potekal že šesti blagoslov motorjev in mopedov, ki ga je organizirala Generalna amnezija lokalna neformalna skupina Motorčkarji Šentjošt. nekdanjih bančnikov Zbralo se je slabih petdeset motoristov iz domačih krajev in iz okolice, katerih vozni park je segal od vozil, starih več desetletij, do Ste kdaj sosedu plačali pivo, pa ste najnovejših različic sodobnih motorjev. Najprej so prisluhnili sveti potem pozabili, da imate uslugo maši, ki jo je daroval lokalni župnik Andrej Sever, potem pa so v dobrem? Verjetno da. Vsi to prisostvovali še blagoslovu njihovih jeklenih lepotcev. Po uradnem delu je sledilo še druženje, ki je ponudilo kopico idej za morebitne počnemo. izlete z motorji, pa tudi možnosti za izmenjano izkušenj ter mnenj. V skupini Motorčkarji Šentjošt, ki je sprva štela le peščico prijateljev, Ste prijatelju posodili 20 recimo. ki so jim bili ljubi dvokolesni konjički, je danes okoli dvajset motori-evrov in ob množici obveznosti VM: Ne. stov, ki se navadno ob koncih tednov odpravijo na krajše ali daljše pozabili na to “terjatev”? Tu in AL: Nikoli? izlete po Sloveniji. Ena od njihovih dejavnosti je tudi organizacija tam se tudi to zgodi ...VM: /molk/ vsakoletnega blagoslova motorjev. Kaj pa takole: ste sodelavcu AL: Nikoli? Gašper Tominc svojega šefa v službi poplačali VM: Da bi jamčila?pol miljona evrov njegovega AL: Saj veste, kaj je jamstvo. kredita in na to pozabili? Ste mu kdaj dali osebno poro- Bi bilo to sploh mogoče? Če štvo? mene vprašate, ne. Se je to zgo-VM: Tega se pa ne spomnim.dilo? Če sledim zaslišanjem AL: No, se morda jaz spo­preiskovalne komisije o odgo-mnim? Pilon Center? Ste jam­vornosti za največjo bančno čili zanj?luknjo v samostojni Sloveniji, bi VM: Tega se pa ne spomnim.bila to lahko običajna praksa v AL: Tudi se ne spomnite, da Probanki in Factor banki. Ge-ste, recimo, pol milijona nje­neralna izguba spomina vseh govega kredita poplačali vi?odgovornih v teh bankah je VM: Ne. neverjetna. Čeprav so obračali AL: Ampak tu gre za velik milijone. In jih na koncu obrnili znesek. Se ne spomnite?tako, da smo morali davkopla-VM: Tega se pa ne spomnim. čevalci iz svojih žepov prispe-Mogoče ... vati slabih 500 milijonov evrov. Da boste vedeli, o čem govo-In ob tem so mnogi povedali, rim, samo krajši zapis zaslišanja da jih kriminalisti sploh še niso Vere Mihatović, nadzornice in obiskali. Kaj pa, če bi ključne zadnje predsednice nadzorne-odgovorne takoj, ko bi ugoto­ga sveta Factor banke, sicer pa vili nepravilnosti, povabili na .nančnice ACH: postajo, in vsakega posebej v Anže Logar: Ste bila s To-sobi za zasliševanje spraševali mažem Ročnikom (bratom toliko časa, dokler se komu od Romane Pajenk iz Probanke, njih ne vrne spomin? In tisti, ki op. AL) v kakšnem poslovnem bi spregovoril prvi, bi v zameno odnosu? Ste kdaj jamčili za dobil najblažjo kazen. Bi bilo to njega? Bili kot porok?preveč pričakovati od organov Vera Mihatović: V kakšnem pregona? Morda. V Sloveniji ... smislu? AL: Za kredit, ki ga je najel, Anže Logar, poslanec SDS Vabilo 20. obletnica Športnega društva Brezje Športno društvo Brezje vabi na veliko vrtno veselico ob 20. obletnici društva, v soboto, 4. junija ob 19. uri pod šotorom na športnem igrišču v Brezju. Za zabavo bo poskrbel ansambel Veseli svatje, za pijačo, jedačo in srečelov pa člani Športnega društva Brezje. Prvo sveto obhajilo na Črnem Vrhu Prvo sveto obhajilo je velik dogodek za prvoobhajance, zato se ob tej priložnosti navadno priredi slovesnost. Prav na binkoštno nedeljo, 15. maja, so v Črnem Vrhu prvič prejeli živega Jezusa trije prvoobhajanci. Priprave na prvo obhajilo se začnejo že v tistih letih, ko starši svojega otroka pr vič pokrižamo, se odločimo, da ga damo krsti­ti, in potem, ko mu male prstke poskušamo stlačiti v pest in s palcem na njegovo čelo zarisati prvi križ. Ko se zvečer uležemo k njemu v posteljo, mu moli­mo Sveti angel in tiho pona­vlja naše besede. Ko v nedeljo skupaj odidemo k sveti maši in njegov predirljiv glasek moti marsikaterega župljana. Tako se naši otroci učijo življenja z Jezu­som. Najbolj intenzivno pripra­vo na sprejem Jezusa pa imajo otroci zadnje dni pred velikim dogodkom. Pri urah verouka se je z otroki trudil naš župnik. Učili so se moliti, spoznavali Jezusovo življenje in tudi veli­ko prepevali. V veliko podporo pri tem so jim bili prav njihovi starši in ostali družinski člani. Da pa so Jezusa sprejeli s čistim srcem, so seveda pristopili tudi k sveti spovedi. Noč na nedeljo je bila de­ževna, jutro pa mirno in spo­kojno. Zajtrk verjetno ni teknil nikomur. Nekateri so bili tihi in molčeči, drugi nemirni in v nenehnem govorjenju. Vsi pa v velikem pričakovanju. Pred sa­mim prihodom Jezusa v otroška srca, so v družinah prosili Jezu­sa, naj bo z njimi in jim poma­ga, da bodo njegovo prisotnost resnično polno doživeli in ga sprejeli z vsem srcem. Čeprav samo trije prvoobhajanci so zelo pogumno sodelovali pri sveti maši z branjem prošenj, petjem pesmi, prinašanjem da­rov in skupno zahvalo gospodu župniku. Sodeloval je tudi otro­ški zbor, ki je zelo pripomogel k temu, da je bila slovesnost še lepša. Sledilo je še fotogra.ranje za spomin in … Katja Skopec Foto: Gašper Tominc  30. maj 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zlati Višajčki Otroški pevski zbor Višajčki Kulturnega društva Gregor Rihar je na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi prejel zlato priznanje. Njihova zborovodkinja Ema Nar-dragocenejši. Njihova zborovodkinja, tnik pa je iz rok žirije prejela še po-ki je z nazivom najbolj perspektivne sebno priznanje za perspektivno zborovodkinje od debitantov prav zborovodjo, ki na reviji nastopa prvič. tako blestela, ob tem ne skriva ponosa. O pridnih in nadarjenih pevcih, ki “Ne morem povedati, kako sem pono­prepevajo v okviru otroškega in mla-sna na svoje pevce,” pravi in pojasni, dinskega zbora Višajčki iz Polhovega “zame je to nekakšen čudež, saj smo se Gradca, smo nedavno že poročali. tekmovanja udeležili prvič in že preje-Izpustili pa smo njihove uspehe. To-li zlato priznanje. Večina zborov ima s krat se zares lahko pohvalijo, in to z tekmovanjem izkušnje in ima podpo­zlatim priznanjem, ki so ga prejeli na ro v organizaciji, saj so skoraj vsi zbori državnem tekmovanju. Na 25. reviji v šolski.” Vredno je omeniti tudi številč-Zagorju ob Savi, ki se odvija že 50 let, nost zbora in starost. Višajčki so bili saj poteka bienalno, so Višajčki nasto-med sotekmovalci med najmanjšimi pili prvič. Tudi zato je uspeh še toliko in po povprečni starosti članov med Sodobna Lego delavnica v Polhovem Gradcu Druženje, učenje, povezovanje, zabava … vse čakajo, da se njihova .gura pre­makne s pomočjo mehanike ali to se dogaja, ko v kraj pridejo Lego kocke. računalnika. Posebej ganljiv tre- V Zavodu 1-2-3 verjamemo, smo opazili tudi v Zavodu 1-2-nutek pa vedno nastopi, ko uči­da je kocka ena najboljših igrač 3, zato smo bili še toliko bolj telj vidi, kako lepo znajo otroci tako za otroke kot tudi za odra-veseli interesa za sodelovanje z sodelovati med seboj, k ljub sle in celo starostnike. Kocke iz društvom Lep je dan. V torek, temu da se nekateri sploh ne po­nas izvabljajo tisti del domišlji-3. maja, so se zbrali otroci in zanjo, in kako hitro se lahko vez je, ki se odraža kot naša oseb-starši iz kraja Polhov Gradec, med staršem in otrokom še bolj na izraznost in kreativnost. Pri člani društva Lep je dan in so-okrepi, ko skupaj počnejo zani­igri s kockami otrok nezavedno ustanoviteljici Zavoda 1-2-3, mivo in zabavno, po vrhu vsega razvija .no motoriko, logiko Mojca in Tina, ki sta zbranim pa še poučno stvar. V imenu in nadgrajuje svoje miselne predstavili dva programa iz Zavoda 1-2-3 se zahvaljujeva za povezave, ki so hitrejše in bolj serije Lego Education – LEGO res profesionalen pristop in or­urejene, zato se tisti otroci, ki WE-DO in Lego Mechanics ganizacijo s strani društva Lep so »rasli gor« s kockami, laž-(mehanski stroji). Pri prvem gre je dan. Želimo si še več takšnih je spopadajo s težavami, ker za program, namenjen otro-skupnih srečanj in dogodkov, ki znajo iskati konstruktivne re-kom, starim od 6 do 10 let, ka-zares povežejo ljudi, mlade in šit ve. Primarna dejavnost in terega bistvo je konstruiranje odrasle. Hvala tudi vsem star­storitev Zavoda 1-2-3 so pro-dvanajstih .gur po navodilih šem za zaupanje in otrokom za grami Lego za otroke stare od ter programiranje le teh z ra-res prisrčne trenutke. Upamo, 3 do 15 let in naprej. Celoten čunalnikom. Pri drugem pa gre da vam je bila delavnica všeč, da program se imenuje Lego Edu-za razred nižji program Lego, ste se kaj novega naučili, da ste cation. Polhov Gradec, natanč-namenjen otrokom, starim od kocke vzljubili in da jih boste v neje gostilna Podgrajski dom z 3 do 5 let, in sicer sestavljanje vašo igro večkrat vključili. zares nadvse čudovito okolico .gur brez računalnika. ponuja vrsto priložnosti za res Neverjetno lepo je bilo vide- Tina Porenta, Mojca prave dogodke, ki omogočajo ti nasmejane in resne obraze v Grojzdek in Lep je dan sproščeno druženje, zabavo. To delo zatopljenih otrok, ki komaj Kresovanje pod Veternikom Babna Gora, 30. april – Na predvečer praznika dela Mihi, ki jim je pripravil odlično obaro z žganci. Tik preden se je zagorelo tudi na Babni Gori. je spustil mrak, pa je v bližini Domačini so se zbrali pri petdeset odraslih in otrok se je zagorel kres in dodatno ogrel kozolcu, kjer so pri pečenju tistega popoldneva zbralo, med zbrane. Kurjenje kresa na pred­hrenovk sprva uživali otro-njimi je bil tudi župan Franc Se-večer praznika dela ima sicer ci, kasneje pa so se ob velikem tnikar. Ker so bile temperature drugačne korenine, a ostanimo kresu lahko pogreli odrasli. še aprilske, se je večina grela s raje pri prvotnem pomenu. Ta Kresovanje, ki ima po izjavah toplim čajem ali čim drugim. pravi, da naj bi s pomladnimi slovenskega etnologa Janeza Poskrbljeno je bilo tudi za hra-ognji soncu pomagali, da bi se Bogataja v Sloveniji tudi sicer no. Za najmlajše je bila ta še čim prej ogrelo in zasijalo s pol­izjemno kulturno dediščino, je posebej okusna in dobra, saj so no močjo. Tega si letos res moč­danes v veliki meri namenjeno hrenovke po taborniško spekli no želimo. druženju. Tudi pod vaškim ko-kar sami. Odrasli pa so se pusti-Nadja Prosen Verbič zolcem na Babni Gori, kjer je li razvajati kuharskemu mojstru kresovanje potekalo drugo leto zapored, so se domačini zbrali z istim namenom. “Naše kreso­vanje je v prvi vrsti namenjeno druženju vaščanov Babne Gore in sosednjih vasi. Da se srečamo, pok lepetamo, kaj spijemo in po­jemo. Da gremo ven iz zapeč­karskih kotičkov,” pravi Miha Jarc, pobudnik in tudi sicer v tej akciji najbolj zaslužni član Turističnega društva Veternik, ki je dogodek organiziralo. In tako bo najverjetneje tudi osta­lo, saj je družabni dogodek med vaščani dobro sprejet. Preko najmlajšimi zborčki. “Veliko lažje je dobiti dober in poenoten zvok iz številčnejšega zbora,” pojasni Nartni­kova in doda, “da moji pevčki toliko zmorejo, je pohvalno: zanje in zame. Hvaležna sem, da mi je dano voditi ta zbor.” Višajčki so z zlatim priznanjem, ki je poleg dveh posebnih priznanj ži­rije že drugo v letošnjem letu, potrdili, da delajo dobro in kvalitetno. Tako sta poplačana njihov trud in čas ter oseb­ni angažma zborovodkinje. Veselje do petja pa je tisto, ki je močno prisotno pri slednji, in posebej pohvalno je, da to čudovito lastnost vzorno prena­ša na mlajšo generacijo tako znotraj otroškega kot tudi mladinskega pev­skega zbora Višajčki. Nadja Prosen Verbič 30. maj 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zamejski večer z beneškimi Slovenci Ro m e o & J ul i ja p r ot i dr ž a v n e m u t e k m o va n j u P o l h o v G r a d e c , 8 . a p r i l – Dramsko društvo vornikov so bile različne, a vse so se dotikale vojnih časov, ki so Neptun in Rafaelova družba sta tokrat v V o k v ir u Javnega posebej pri starejših še zelo živi; goste povabila mlade Slovence iz Benečije. V sklada republike prilagajanje italijanskim razme­ prostorih Polhograjske graščine so pripravili ram in sistemu ter načini ohra-Slovenije za kulturne čudovit Zamejski večer. njanja slovenstva in tradicije. dejavnost tudi letos Pri vseh je močno vlogo igrala potekajo srečanja V Polhograjski graščini je tudi slovenski šolski sistem, ki družina, ki je pomenila steber prijazno dobrodošlico gostom tej temi namenja le nekaj stav- otroških gledaliških za oblikovanje identitete. Prav in zbrani množici v imenu go-kov. Tokrat so lahko zbrani na skupin. tako je zanje izredno pomem­stiteljev najprej izrekel Andrej popolnoma neposreden način ben kulturni center Beneških Malovrh, nato pa besedo predal spoznali, kako živijo Slovenci Letos se mu je s predstavo Slovencev, znotraj katerega še voditeljici Damjani Kern, ki je na zahodnem delu slovenskega Romeo&Julija prvič pridružil danes delujeta Glasbena matica gostom, zamejskim Slovencem, etničnega ozemlja. Gledališki duo iz Polhovega in Inštitut za slovensko kulturo, pripravila nekaj zanimivih in iz-Sprva so na zemljevidu na- Gradca, ki se je odlično odrezal odvijajo pa se tudi številni do­ branih vprašanj, da smo kar naj-zorno orisali lego Beneške Slo- in bo junija nastopil na držav­ godki slovenske manjšine. nem srečanju. Otroška gleda-Tako kot velja glasba za ene­ liška predstava Romeo&Julija dobno zgodbo. Neli neizmerno zaigrala Ana Jankovec. Rezultat ga k ljučnih faktorjev pri ohra­ je tista, s katero je Gledališki uživa v igranju, prebiranju knjig mladih talentiranih igralk pa je njanju in prenašanju jezika, duo iz Polhovega Gradca pre-in učenju ter prepevanju pesmi. tu. Za začetek zlato priznanje, pristnih narečij in kulturne pričal komisijo na območnem Z igro Romeo&Julija je skupaj s ki bo podeljeno na državnem dediščine, je imela pomembno in regijskem srečanju ter bo sošolko Ano Zibelnik nastopila tekmovanju junija. Kaj bo pri­vlogo tudi ta večer. Obiskoval­ junija nastopil na državnem na šolskem tekmovanju OPB neslo, se ne da predvideti, saj ci so jo namreč lahko slišali v tekmovanju otroških gledališč ima talent, kjer je predstava je konkurenca izjemna. Prav različnih narečjih in izvedbah. v Medvodah. Avtorica zgodbe zmagala. Da bi se kratka igrica gotovo pa bo to bogata izkušnja Mladi zamejski Slovenci so ob je Mojca Klančar Dolinar, sicer še kje pokazala, so jo prijavili in priložnost za uživanje ob koncu spregovorili še o izzivih zdravnica družinske medicine, na območno srečanje otroških ogledu drugih dobrih otroških in se zazrli v prihodnost. Čutiti ki pa za svojo dušo včasih se-gledaliških skupin. Tam sta na- nastopov ter zbiranje idej za je bilo potrebo in željo po tem, šije kakšen kostum ali napiše stopili Neli Dolinar v vlogi Julije snovanje novih av torski h st va­da ostanejo v Benečiji in iščejo igro. Kot pravi sama, ta pogo-in njena prijateljica Iza Okrajšek ritev, ki bodo, morda spet po priložnosti. Nekateri jih vidijo sto pristane v kakšnem skritem iz Ljubljane. Obema je skupna nekakšnem naključju, nekoč le v nadgrajevanju kulture, nuj­ predalu in na plan prikuka šele, ljubezen do nastopanja in igre, zagledale luč sveta. nosti ohranjanja jezika in mo­ko jo odkrije njena zvedava hči zato vaje niso bile težava. Glas­ žnosti vzpostavitve dvojezične Nadja Prosen Verbič Neli. Tudi ta igra je imela po-beno spremljavo je na klavirju šole. Drugim velik izziv pomeni turizem, saj Beneška Slovenija premore mnoge naravne lepo­več izvedeli o njihovi deželi. To venije, nato pa preko izkustev te in kulinarične mojstrovine. Otroška folklorna skupina na Ringaraji je Beneška Slovenija – prostor gostov, ki so prišli iz Nadiške in Prvi korak so naredili že tokrat pod Triglavom, ki je kljub dolo-Terske doline ter Rezije, izvedeli in zbrane povabili na obisk in čitvi teritorialne meje, še kako nekaj o zgodovinskih dogodkih L j ub l ja na , 14 . a p ril – Veseli smo, da je otroška folklorna skupina na kosilo v njihove rodne kraje. slovenski. O njej pa vemo bore in utrinkih iz dandanašnjega ži- Dobrovi zdaj v polnosti malo. Del odgovornosti nosi vljenja te pokrajine. Zgodbe go-Nadja Prosen Verbič Voditeljici Barbara Burjak in Vesna Bozovičar vsak četrtek popoldne v prostorih OŠ Do­brova dve uri navdušujeta sko­raj trideset mladih plesalcev in inštrumentalistov od 1. do 6. ra­zreda. Že večkrat so predvsem staršem in svojim vrstnikom pokazali, kaj znajo. Tokrat pa so v novih oblekah, ki jih je priskr­bela Občina Dobrova - Polhov Gradec, nastopili pred širšim občinstvom in budnim očesom pine France Marolt. visokem nivoju in smo na naš strokovnega spremljevalca Jav-Prireditev Ringaraja 2016 je mladi rod lahko ponosni. Kul­ nega sklada Republike Slovenije potekala dva dni. Skupaj se je turno društvo Dobrova je na- Marka Pukšiča. Obleke je šiva­predstavilo trinajst otroških stopajočim ta dan podarilo tudi la Helena Jamnik z Brezovice folklornih skupin iz Ljubljane in priložnostne skodelice, JSKD pa po priporočilih kostumogra.­okolice. Menim, da je bil nastop je vse pogostil z odličnimi pala­ nje Tadeje Pance. Prireditev je naše folklorne skupine Jutri se činkami in sokom. povezoval Tomaž Simetinger, bom v mesto peljal izveden na umetniški vodja folklorne sku- Magdalena Tehovnik 30. maj 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obvestilo Društvo upokojencev Polhov Gradec obvešča člane, da srečanja s sosednjimi društvi ne bo. Društvo je v svojem programu predvidelo srečanje z upokojenci sosednjih društev. Vendar tega srečanja ne bomo organizirali zaradi neživljenjske zakonodaje. Društvo nima davčne blagajne, niti ne sme postaviti nobene cene za hrano ali pijačo. Lahko le pobira prostovoljne prispevke. S tem se priredit ve ne da pripraviti. Dolžnost gostiteljev je namreč, da pripravimo tudi pogostitev. Vendar to ne bo mogoče zaradi zakona o davčnih blagajnah, ki jih zaenkrat ne bomo nabavljali, saj društvo nima finančnih sredstev za ta nakup. Edina možnost je, da najdemo podjetje, ki organizira dobavo hrane in pijače, vendar bi bilo to absolutno predrago. Zaradi vsega tega se je upravni odbor odločil, da letos tega srečanja ne bo. Upamo pa, da se bo zakon do drugega leta spremenil in bodo poslanci v državnem zboru pričeli misliti s svojo glavo. Do sedaj tega ni bilo. Društvo upokojencev Polhov Gradec bo še naprej izvajalo program, kot je bil načrtovan, izpustili bomo le to srečanje. Prosimo za razumevanje. Upravni odbor Društva upokojencev Polhov Gradec 7. tradicionalni turnir v namiznem tenisu v Šentjoštu ŠD Šentjošt in sekcija • Lucija Grad, Dolsko, za namizni tenis, katere • Joško Petrovčič, Brezovica, predstavnik je Hinko • Stojan Vončina, Idrija. Košir, je v letošnjem Dvojice: letu organizirala 7. • Lucija Grad in Marjan Men­odprto prvenstvo v cinger, Dolsko, • Hine Košir in Stojan Vončina, namiznem tenisu v Šentjošt, Šentjoštu. Na tekmi je • Jože Miklavčič in Damjan sodelovalo 25 igralcev. Miklavčič, Ljubljana, • Nace Rakušček in Lan Krvi-Rezultati na, Žiri. Posamezno: • Marjan Šurca, Vrhnika, Tudi prihodnje leto bomo v • Hinko Košir, Šentjošt, okviru društva organizirali se­ • Matjaž Rakušček, Žiri, daj že tradicionalni turnir. Ve­ • Jože Miklavčič, Ljubljana, selimo se obiska vseh ljubiteljev • Marjan Mencinger, Dolsko, namiznega tenisa Predavanje o demenci Polhov Gradec, 22. april – Namen društva Lep je dan je našim sokrajanom polepšati njihov vsakdan, jih izobraževati, podpirati njihovo osebno rast in spodbujati k boljši kvaliteti osebnega življenja in medosebnih odnosov. S tem namenom smo se poveza-Pirtošek, predstojnik Klinične­le tudi z Društvom upokojencev ga oddelka za bolezni živčev-Polhov Gradec, s katerim smo ja na Nevrološki kliniki UKC skupaj organizirali predavanje Ljubljana. Namen predavanja je o demenci. Članica društva bil tudi ta, da se svojce obolelih Lep je dan je delovna terapev-spodbudi, da si upajo o tem na tka, ki dela v domu za ostarele glas povedati in si priznati, da s starostniki, ki med drugim tr-kdaj tudi ne zmorejo več. pijo tudi zaradi demence. Svoje Zahvaljujemo se Društvu izkušnje in znanje želi deliti s upokojencev Polhov Gradec svojo okolico. za organizacijo dogodka, vsem V Sloveniji naj bi bilo trenutno prisotnim in gostilni Pograjski okoli 32.000 dementnih ljudi, dom za prostor. Če imate vpra­število pa naj bi se v prihodnjih šanja na to temo, potrebujete letih zaradi staranja prebival-pomoč ali spodbudo, se lahko stva še povečalo. »Če je kuga obrnete na društvo Lep je dan. zaznamovala 15. in 16. stoletje, Veseli vas bomo. v 17. stoletju pa so ljudem naj-»Tisti, ki trpi za demenco, je bolj pretile infekcije, se danes učitelj človečnosti.« zavedamo, da je razpad uma Špela Sečnik, tisto, kar nas najbolj invalidizi-dipl. delovni terapevt ra,« pojasnjuje prof. dr. Zvezdan Klekljarsko društvo Polhov Gradec ob 20-letnici V Sloveniji bo od 24. do 26. junija potekal venije na štirih svetovnih čip-odločilno prav priporočilno karskih kongresih, leta 2000 v pismo, ki ga je napisal v imenu 17. svetovni kongres OIDFA (Mednarodna Lundu na Švedskem, leta 2010 akademije. Ob Sloveniji je kan­ organizacija za klekljano in šivano čipko). v Kobeju na Japonskem, leta didirala Nemčija, poznavalci 2012 v Caenu v Franciji in 2014 pa so očitno dali prednost naši Ker Klekljarsko društvo Pol-pravilo 17 razstav, vse so bile v v Adelajdi v Avstaliji, zadnja državi. Sicer je bil to tretji slo­ hov Gradec dejavno sodeluje Polhograjski graščini. Večkrat leta pa tudi na razstavah, ki so venski poskus. Malo za šalo in pri pripravah in je v okviru so se razstavam na povabilo bile pripravljene v okviru pro-malo zares: pregovor, v tretje kongresnih dejavnosti pred-pridružile članice klekljarske mocije OIDFA 17. svetovnega gre rado, velja tudi za sloven­ viden tudi obisk Polhovega skupine iz ljubljanske Ledine. kongresa. Na razstavi leta 2012 sko klekljarstvo. Ob robu leto- Gradca, je primerno nekaj be-Na željo klekljaric z Rakeka in v Caenu je bil slovenski del iz-šnjega kongresa, ko bo Sloveni­ sed spregovoriti o društvu, ki iz Idrije so bile naše razstave bran za najboljšo nacionalno jo obiskalo veliko tujcev, velja letos praznuje 20-letnico. Kle-tudi tam. Klekljarsko društvo razstavo na kongresu. Društvo omeniti, da so Polhov Gradec kljarsko društvo Polhov Gra-Polhov Gradec je sodelovalo ima tri mentorice, dve se že več že večkrat obiskale tuje kle­ dec je bilo kot prvo tovrstno pri večjih projektih slovenskih let redno izobražujeta v Čip-kljarice iz Avstralije, Nemčije, društ vo v Sloveniji ustanovlje-klekljaric, kot sta izdelava ol­karski šoli Idrija. Švedske, Amerike, Italije, Irske, no 10. maja 1996 s sedežem v tarnega prta s čipkami za cer-Letošnji kongres organizi-Španije. Lansko leto je Polhov Javnem zavodu Polhograjska kev svete Marije Prikazanja v ra mednarodna organizacija Gradec gostil članice izvršilne­ graščina. Ob ustanovitvi je Strunjanu v letu 2013 in prta za klekljano in šivano čipko ga in upravnega odbora OID­ imelo trinajst članic (zadnja za cerkev Marije Pomagaj na OIDFA. V to organizacijo je FA; obiskovalke so bile zelo leta jih je 24), deset jih je bilo Brezjah v letu 2014. Članice in vključenih skoraj 2200 posa-zadovoljne. iz občine Dobrova - Polhov član so sodelovali tudi na čip­meznikov in skupin iz 36 držav, Društvo v kraju sodeluje Gradec. Pripravljanje razstav karskih natečajih, ki jih je raz­tudi štiri naše članice. Pri or-tudi pri krajevnih prireditvah je glavna dejavnost društva, pisovalo nekdanje Združenje ganizaciji svetovnega kongresa in podpira domačo kulturno ki ima v svojem statutu kot slovenskih klekljaric, in z av­v Sloveniji je pomagalo tudi ustvarjalnost. Za novoporo­ temeljno pravilo napisano: torskimi čipkami trikrat zase­polhograjsko klekljarsko dru-čence polhograjske klek ljarice širjenje in spoštovanje k leklja-dli nagrajena mesta. Čipke čla­štvo. Kandidaturo Slovenije za sklekljajo drobno darilo, ki ga ne čipke. Društvo to zavzeto nic društva so bile razstavljene pripravo kongresa sta namreč občina podari parom, čipkasto opravlja. V času obstoja je pri-na nacionalnih razstavah Slo­podprla župan občine Dobrova darilo pa je dobil tudi svetovno - Polhov Gradec Franc Setnikar znani misijonar Pedro Opeka. v skupni podpori županov de-Tudi oltarne prte farne cerkve, žele idrijske čipke in podporni nekaterih podružničnih cer­član društva, pokojni prof. dr. kva in kapele v Polhograjski Jože Trontelj, ki je bil v času graščini krasijo čipke.kandidature predsednik Slo­venske akademije znanosti Milka Bokal, Klekljarsko in umetnosti. Mogoče je bilo društvo Polhov Gradec Vabilo 19. junija bo v okviru Mozar tove nedelje v Polhograjski graščini RAzsTAVA .ipk odprtje razstave društva, prav tako ste v času kongresa lepo vabljeni na Gospodarsko razstavišče k ogledu razstav, obisku predavanj in nakupom. v Polhograjski graš.ini Dodajmo še nekaj spletnih naslovov: http://www.polhograjskeklekljarice.com/, 19. 6. ~ 3. 7. 2016 https://www.facebook.com/polhograjskeklekljarice/, http://oidfaljubljana.si/, www.facebook.com/oidfaljubljana, Klekljarsko društvo Polhov Gradec http://www.oidfa.com. Vabljeni 1996-2016 Ponovitev koncerta Godba Dobrova - gajalo na avtobusu, pri vožnji Polhov Gradec gre na po tujih cestah pa se marsikaj zgodi. In v Avstriji jih je tokrat pot – drugič! obiskala domačinka Katarina, 1. april, Antonov dom na ki je občinstvo in potnike s Viču – Godbi in poslušalcem šoferjem na čelu presenetila z je bil prvi avtobusni izlet všeč, izvrstnim jodlanjem. Zna biti, pa so se odpravili po enaki da res izvira iz Dobrepolja, saj poti po Evropi še enkrat. Le da tudi s slovenskim besedilom je bil avtobus tokrat parkiran ni imela težav. Avstrijske vinje­na Viču. In ta izlet nikakor ni te za av tobus zato tudi tokrat bila pr voaprilska šala, čeprav niso potrebovali. Potem pa so Foto: Mateja Oven Plevnik se je zgodil prav na dan norčij. z Antonovim saksofonom in Njihov Čuden šofer in sprevo-Špelino violino potovali po Marcelu spet stožilo po domu Tisti, ki Godbo Dobrova - dnik Toni sta bila zopet dobro Franciji. Hitro so se zopet zna-in topli postelji. Še nekaj slo-Polhov Gradec spremljamo že razpoložena, tako da je pot do šli v Angliji na napačni strani venskih skladb in hitro je bila dalj časa, in tisti, ki so jo ime-Anglije in nazaj hitro minila. ceste; ja, šofer bo potreboval godba spet na Viču, pa še nekaj li priložnost slišati prvič, so Dvorana v Antonovem nekaj več ur voženj po levi, da ponovitev in že so bili v Polho-bili nad koncertom navdušeni. domu na Viču je pokala – ne ne bo več ponavljal te napake. vem Gradcu. In spet nazaj. V Zato vsi skupaj že komaj čaka­ravno od nabitosti, pač pa od Policistko Anamarijo je bilo s Antonovem domu na Viču je mo na veliki koncert godbe ob navdušenja poslušalcev nad skladbo Roar tudi tokrat lah-prisotne pozdravil še gostitelj 5. obletnici delovanja, ki bo to mladimi glasbeniki, ki igrajo ko prepričati in ji kazni ni bilo Marjan Čuden, zatem pa je jesen. pod vodstvom Mateja Rihterja, potrebno napisati. Ura je bila sledilo prav prijetno druženje, Zapisala: in gosti, ki so program čudo-nekaj več kot devet, pa se je ko se nikomur ni več mudilo Magdalena Tehovnik vito popestrili. Vse se je do-komaj 8-letnemu trobentaču domov. 30. maj 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OŠ Polhov Gradec Šolsko področno tekmovanje v plesu Otroški pevski zbor Višajčki v OŠ Polhov Gradec Naše glavno poslanstvo je z lepim petjem lepšati 20. aprila se je v naši šoli že tretje leto zapored življenje drugim ljudem in v petju uživati. odvijalo področno tekmovanje šolskega Naš zbor je najprej vodila Ka-v Zagorju ob Savi. Tudi tam so pojemo tudi pri maši. Ker pa tarina Tominec, zdaj pa ga vodi se naši najmlajši predstavniki včasih potrebujemo še več vaje, Ema Nartnik. Z zborom sode-odrezali odlično, prejeli so na-smo se že dvakrat odpravili na lujemo na raznih tekmovanjih mreč zlato priznanje. Kmalu za-intenzivne pevske vaje v Liboje in pri predstavah po Sloveniji, tem smo se vsi skupaj udeležili za cel vikend. Vadili smo »stare« bogatimo pa tudi cerkveno bo-regijske revije. Seveda ne bi bilo pesmi za na revijo, se naučili ne­goslužje. Višajčki smo dosegli pošteno, če se ne bi tudi mla-kaj novih, seveda pa ni manjkalo že kar nekaj lepih rezultatov. dinski zbor uvrstil na državno zabave in otroških norčij. Vaje Otroški zbor se je kar nekajkrat tekmovanje. Brez tako dobre smo zaključili s petjem pri maši udeležil pevske revije in se ve-zborovodkinje in veliko vaje ne v Libojah. To je pevski zbor, kjer dno dobro odrezal. Lansko leto bi bili tako uspešni. Vaje imamo nikoli ne zmanjka dobre volje in pa je bilo izjemno, otroški pev-skoraj vsako soboto, včasih tudi upamo, da bo tako tudi ostalo. ski zbor se je uvrstil na držav-med tednom, včasih ob nede- Nika Dolinar, 9. a no tekmovanje, ki je potekalo ljah in ob posebnih priložnostih Dramski poklon staršem ob Dnevu družine Poleg plesalcev naše šole je sodelovalo še nad tem, kar so v produkciji ustvarili učenci veliko šol iz okolice. Začelo se je ob pol dveh, naše šole. Uvrstili so se na tretje mesto. In še končalo pa malo pred sedmo uro. Vsa leta se čisto na koncu: plesalci solisti v hip hopu. Ka­navdušujemo nad izvrstnimi rezultati naših kšni pa so bili dosežki naših tekmovalcev? Spet tekmovalcev in tudi letos nas niso pustili na so dosegli vrhunske uvrstitve, dekleta od 4. do cedilu. Bila sem med tistimi gledalci, ki so bili 6. razreda so postale celo področne prvakinje, najvztrajnejši, saj sem maratonsko dolgo prire-prav tako pa so blesteli tudi starejši tekmovalci, ditev gledala od začetka do konca. Ob gledanju ki sicer letos niso posegli po stopničkah, so pa sem zelo uživala. Najprej so bili na vrsti ple-se uvrstili na državno tekmovanje. Zato drži­sni pari, ki so mi bili zelo všeč. Plesali so več mo pesti zanje, ker obvladajo! Šentjošt, 14. maj – Učenci Po-ma. Predstavil se je šolski pev-sodelovale pri izvedenih projek-krogov in to je trajalo zelo veliko časa. Potem družnične osnovne šole Šentjo-ski zbor, razredi pa so uprizorili tih, so bili nagrajeni z aplavzem, so sledile produkcije. Zelo sem bila navdušena Lidija Železnik, 8. a št so na odru lokalnega kultur-nekaj pravljic, tudi takšnih hu-vse mamice pa ob odhodu iz nega doma ob mednarodnem domušnih, kot so Zverinice iz dvorane še z drobno cvetočo dnevu družine pripravili za Rezije, ki so jih nekoč še na čr-pozornostjo – nageljnom. Lepote Notranjske in dolina Petra Klepca starše in sorodstvo dobro uro nobelih ekranih gledali njihovi dramskega in pevskega progra-starši. Učenci in učiteljice, ki so Gašper Tominc Lepega sredinega jutra, 20. aprila, smo se upokojenci DU Dobrova odpeljali na izlet. Mimo Vrhnike, Cerknice do gradu Snežnik. Pevski zbor Polhek vrtca Polhov Gradec Grad Snežnik je bil leta 2008 v celoti obno-družinam. Zadnji oskrbnik Leon Sehovta je vljen in ponovno odprt za javnost. Je edini v preprečil uničenje gradu. V okviru letnega načrta smo že v lanskem šolskem letu v vrtcu Polhov Sloveniji z ohranjeno izvirno notranjostjo in Od gradu Snežnik smo pot nadaljevali mimo Gradec ustanovili otroški pevski zbor, ki smo ga vodile nekatere ga upravlja Narodni muzej Slovenije. V sprem-Babnega Polja na Hrvaško v Prezid, kjer smo vzgojiteljice. stvu vodičke smo si ga ogledovali približno 2 si privoščili toplo malico, nato pa smo se po uri. Sprehodili smo se skozi štiri grajske etaže, hrvaški strani peljali do Čabra. Ta kraj velja za ki so opremljene s pristnim pohištvom izpred najbolj zeleni del Hrvaške. Sledil je postanek za 150 let in drugo opremo iz 19. st. Saloni in ogled in kavo. Po enournem postanku smo pot spalnice knezov Hermana in Ulrika ter knegi-nadaljevali v dolino reke Kolpe, ki je ena najto­nje Ane in sobe za goste so urejeni prijetno in plejših rek v Sloveniji, in ob njenem zgornjem udobno. Stene krasijo portreti, stare fotogra-delu zavili v Osilniško dolino in obiskali deželo .je, gra.ke, trofeje, ena izmed njih je medved, Petra Klepca. Spoznali smo najjužnejše sloven­ki je na gradu že več kot 100 let. Dragocen je ske kraje. Skupaj z vodičko Alenko smo se od­ ornamentalen usnjen antependij iz 17. st. iz peljali mimo cervice sv. Egidija, se peš povzpeli cerkve v sosednji Šmarati. Prostori v predzidju do cerkvice sv. Ane, nato pa odšli nazaj do ko­so namenjeni razstavam, v pritličju pa je po-vačije Gorše. Prisluhnili smo bogati in žalostni ročna dvorana. Beli grad se tiho zrcali v izvir-zgodovini teh krajev. Danes še redki vztrajajo ski vodi ribnika, polnega rac mlakaric, klenov na svoji zemlji, mnogi so odšli s trebuhom za in potočnih postrvi, obdan z velikim parkom, kruhom. Občina Osilnica obsega 19 vasi in drevoredi in jasami. Mimo je speljana evrop-ima 300 prebivalcev obeh narodnosti. Veliko V zborček so se vključili otro-pevski zbor Polhek. Vaje imamo odru je poskrbela vzgojiteljica ska pešpot in pohodniška Krpanova pot. Pa še hiš je zaprtih in propada, zaposlitev v kraju ni. ci starejših skupin, ki so imeli ob četrtkih popoldne in prav Nataša, ki je otrokom izdelala malo o zgodovini gradu. Gospodje Snežniški Sledil je ogled kovaškega muzeja Gorše. Sprejel veselje do petja in druženja. veselje je gledati, kako otroci metuljčke in rožice za na majice. se prvič omejajo v 13. stoletju. Grad je bil v la-nas je g. Jože. Povzel je zgodovino kovaštva in Vaje so potekale dopoldne po radi prihajajo, starši pa so nanje Nedvomno si otroci zaslužijo sti več uglednih kranjskih plemiških družin: prenašanje znanja iz roda v rod. Povedal nam urniku, najbolj intenzivno v ponosni. Pojemo ob spremljavi velik aplavz za trud in lepo petje, Lomberg, Scheyer, Roumschissl, Eggeuberg, je, da je po prevzetju domačije leta 1997 svojo spomladanskem času. Zborček kitar in klavirja ali ritmičnih ki razveseli vsakega poslušalca. Auerrsperg (Turjaških), Lichtemberg. V 17 st. zamisel skupaj z ženo Kati uresničil leta 2002, je nastopal na prireditvi ob 50. inštrumentov, vaje pa popestri-Zahvala tudi staršem, ki nam je bil pomembno upravno središče Notranjske. ko je staro kovačijo v celoti obnovil in preuredil obletnici vrtca in občinski pro-mo še z glasbeno-didaktičnimi zaupajo in skrbijo, da otroci Sedanjo podobo je grad dobil s pozidavami v v muzej z razstavno, spominsko sobo. S tem je slavi na Dobrovi. V letošnjem igrami. Vsak otrok ima zvezek, pridejo na vaje ali nastope. In 19. st., leta 1938 ga je kupila nemška družina ohranil delček tehnično-kulturne dediščine šolskem letu so se ponovno v katerem zbira pesmi, ki jih ker petje združuje in pomlajuje, Saških knezov Schonburg in ga uporabljala kot kraja, ki priča o življenju in delu družine Gorše vpisali otroci treh starejših pojemo. Letos smo nastopali na se veselimo in si želimo, da se poletno in lovsko rezidenco (obsežni gozdovi). ter ljudi v teh čudovitih krajih zgornje Kapelj­skupin, tako da se je oblikoval šolski proslavi ob materinskem naš zborček ohrani tudi v pri-Knez Jurij je leta 1867 postal pokrovitelj prve ske doline. Oglede smo zaključili v osilniškem zborček, v katerem prepeva 25 dnevu in v Cankarjevem domu hodnjih letih v našem vrtcu in kranjske slovenske gozdarske šole. S parno hotelu Kovač s kosilom. Domov smo se vrnili v otrok. Vodimo ga štiri vzgojite-na Vrhniki na reviji predšolskih kraju. žago so spodbudili začetek lesne industrije v poznih večernih urah. ljice, ime pa je dobil po našem pevskih zborov Ta pomlad je Vzgojiteljice Nina, Nataša, dolini, odstrel redkih živali v gozdovih pa je lepem kraju, zato se imenuje nagajiva. Za lep videz otrok na Vida in Dragica bil prepovedan. Do konca 2. sv. vojne je vzor-Anica Tomšič, DU Dobrova no vodeno posestvo nudilo zaslužek številnim 30. maj 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 9. člena Pravilnika o uporabi športnih objektov Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2011) Občina Dobro­va - Polhov Gradec objavlja JAVNI RAZPIS O KORIŠČENJU ŠPORTNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC V SEZONI 2016/2017 1. Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in kori­ščenje športnih objektov v sezoni 2016/2017, ki so občinskega pomena: – večnamenska športna dvorana OŠ Dobrova – večnamenska športna dvorana OŠ Polhov Gradec 2. Na razpisu lahko sodelujejo društva, javni zavodi, organizi­rane skupine občanov, posamezniki, organizacije in podjetja s sedežem v Občini Dobrova - Polhov Gradec in zunaj nje. 3. V športnih objektih Dobrova - Polhov Gradec je mogoča vadba, treningi in rekreacija vse dni v tednu predvidoma od 16.00 do 23.00 (od ponedeljka do petka), ob sobotah in nede­ljah po dogovoru. 4. V športnih objektih je mogoče izvajati naslednje športne dejavnosti: – športna dvorana Dobrova: rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka … – tretjina velike športne dvorane Dobrova: dvoranski no­gomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, mogoče so tudi različne oblike splošne vadbe, – športna dvorana Polhov Gradec: dvoranski nogomet (ob­vezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka … – polovica športne dvorane Polhov Gradec: dvoranski no­gomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe, – plesna dvorana: ples, aerobika, joga, – .tnes: vadba na različnih orodjih. 5. Pri oddaji športnih objektov v uporabo imajo prednostno pravico uporabniki po naslednjem vrstnem redu: a) osnovne šole v Občini Dobrova - Polhov Gradec za izvajanje obveznega šolskega pouka športne vzgoje in športne vzgoje predšolskih otrok (vrtca) in šolskih interesnih dejavnosti, b) športni programi izvajalcev, ki jih v javnem interesu so.nan­cira Občina Dobrova - Polhov Gradec, c) programi športnih društev in klubov za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobro­va - Polhov Gradec, d) programi športnih društev in klubov za odrasle, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec, e) drugi klubi, društva in skupine iz Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki izvajajo športno rekreacijo, f) društva in klubi zunaj občine, g) drugi uporabniki. 6. Cenik in vloga za koriščenje športnih objektov sta objavlje­na na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec: w ww. dobrova-polhovgradec.si. Vlogo lahko dvignete tudi v spre­jemni pisarni v času uradnih ur in izpolnjeno pošljete do petka, 17. junija 2016, na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 12, 1356 Dobrova, ali po e-pošti: simona. kostrevc@dobrova-polhovgradec.si 7. Rok prijave: 17. junij 2016. 8. Začetek sezone je predviden: ponedeljek, 5. septembra 2016. Zaključek sezone je predviden: petek, 16. junija 2017. 9. Na podlagi prejetih vlog bo komisija pripravila predlog upo­rabe športnih objektov. Med Občino Dobrova - Polhov Gra­dec in uporabniki športnih površin bo sklenjena pogodba o najemu. 10. Informacije glede javnega razpisa je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601-800, in sicer ob pone­deljkih in petkih od 8. do 12. ure ter sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec.si Datum: 12. maj 2016 Šifra: 430-0 016/2016-2 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar Inženirke in inženirji bomo! pijačah, 11,8 % oz. 18 otrok pa vk ljučili v šolsko prehrano. Učenci in učitelji OŠ Dobrova smo se v letošnjem ne pozna posledic pitja slad­ šolskem letu pilotno priključili projektu Inženirke kih pijač. Med najpogostejše Vtisi šestošolke Špele Alič: in inženirji bomo, katerega častni pokrovitelj je posledice pitja sladkih pijač so “V petek, 15. aprila, smo imeli predsednik republike gospod Borut Pahor. uvrstili: debelost, zamašitev naravoslovni dan. Prvo uro smo žil, povečano telesno težo, bo­imeli skupni uvod, drugo uro S tem nepridobitnim projek-getske napitke in drugo. Na lečine v trebuhu, napenjanje, pa so učenci moje skupine od­ tom učence v osnovnih šolah vprašanje, katero gazirano pija- zobno gnilobo, napetost, ner­šli v računalniško učilnico, kjer in gimnazijah navdušujemo za čo piješ, je kar 48 % (73) učen- vozo, slabo počutje, hiperak­smo »poguglali«, kaj narediti inženirski pok lic in inovativ-cev odgovorilo, da najraje pijejo tivnost. Nekaj posameznikov je iz kruha, ki ni več svež. Vsaka nost ter študij tehnike in na-Coca Colo, 29,6 % (45) učencev omenilo, da pitje sladkih pijač skupina je izdelala svoj plakat. ravoslov ja. V okviru projekta je odgovorilo, da drugo gazira- vodi v zasvojenost. Veliko otrok Tretjo šolsko uro smo v učilnici smo si v naši šoli izbrali za izziv no pijačo, 11,2 % (17) učencev je je prepričanih, da pitje sladkih gospodinjstva kuhali slano in zmanjšanje uživanja sladkih pi-obkrožilo Fanto in enako število pijač povzroča sladkorno bole­sladko jed. Četrto šolsko uro jač. Najprej sva koordinatorici učencev Schweppes. »Ka ko po- zen, kar pa je zmotno. smo si ogledali, koliko sladkorja pripravili anketo, učenci raču-gosto si privoščiš sladko pijačo?« 15. aprila smo izvedli nara­imajo pijače, kot so Coca Cola, nalniškega krožka pod mentor-se je glasilo naslednje vprašanje, voslovni dan za šestošolce z ledeni čaj in Fanta. Mene je šo­ stvom učiteljice Karin Veber pa odgovori pa so bili tako: 23,7 % naslovom Sladkor na zatožni kiralo, hkrati pa sem odkrila, da so analizirali rezultate ankete o (36) učencev uživa sladko pijačo klopi. Cilji so bili, da učenci toliko sladkorja, kot ga je v slad­ uživanju sladkih pijač, v kateri enkrat na teden, 23 % (35) učen- spoznajo dobre in slabe lastno­kih pijačah, jaz dajem v čaj! Na­ so sodelovali učenci od 6. do 9. cev od dva do trikrat na teden, sti sladkorja, dodatke in po­učila sem se, da bom dala v čaj razreda. Interpretacijo rezulta-19,7 % (30) učencev enkrat na stopke določanja suhih snovi, manj sladkorja. Ob zaključku tov je pripravila Nika Plevnik, mesec, 13 % učencev pije sladke različna orodja in obdelovalne eksperimenta smo ugotovili, da učenka 7. b razreda. pijače vsak dan, 9 % večkrat na postopke, praktično delo in pri­ima največ sladkorja Coca Cola. dan, 16 % 4–6-krat na teden, 6 % dobijo ročne spretnosti. Učenci Peto šolsko uro nas je čakala Interpretacija ankete nikoli, 7 % učencev pa je obkro- so v štirih različnih skupinah še priprava mlečnega napitka Na anketo je odgovarjalo ži lo odgovor drugo. Na vpraša-izvajali naslednje dejavnosti: iz borovnic (“shake”), ki je bil 152 učencev od 6. do 9. razre-nje, koliko sladke pijače popiješ uvodni pogovor o sladkorju in tako dober, da ga je za nas sko­ da Osnovne šole Dobrova. Od na dan, je 28,3 % (43) učencev dodatkih ter ponovni uporabi raj zmanjkalo – vsega so popili tega 59,9 % (91) učencev in 40,1 odgovorilo z možnostjo 1–2 dcl, kruha, iskanje receptov v ra­otroci iz prvega, drugega in tre­ % (61) učenk. Iz 6. in 7. razreda 24,3 % (37) jih je odgovorilo 0,5 čunalniški učilnici (kako lah­tjega razreda. Učenci so napitek je na anketo odgovarjalo 25,7 % l, 19,1 % (29) 3–4 dcl, 18,4 % (28) ko uporabimo kruh, ki ostane), celo sprejeli za malico. (39) učencev, iz 8. razreda 21,7 jih je odgovorilo drugo, ostali pa priprava slane in sladke jedi iz Naravoslovni dan je bil zaba­ % (33) in iz 9. razreda 27 % (41) so odgovorili z več kot en liter kruha v učilnici gospodinjstva, ven (na ta dan sem praznovala učencev. Na vprašanje, katero (5) oziroma 1 l (10). določanje sladkorja v pijačah tudi rojstni dan) in poučen. sladko pijačo najpogosteje piješ, Večina učencev se zaveda, v učilnici kemije in priprava Upam, da bo komu, ki preko­ je 52,6 % (80) učencev odgovori-da so sladke pijače škodljive sadnega mlečnega napitka v merno pije sladke pijače, prišlo lo vodo, vodo z okusom pije 9,9 in vsebujejo veliko dodanega jedilnici. Izdelane napitke so v navado, da jih zaradi preveč % (15) učencev in sok 14,5 % (22), sladkorja. Kar 88,2 % (134) jih preizkušali učenci celotne šole, sladkorja ne bo več pil.” ostala četrtina pa nesladkan čaj, je odgovorilo, da se zavedajo ki so podali pozitivno mnenje o ledeni čaj, gazirane pijače, ener-količine sladkorja v gaziranih napitkih in predlagali, da bi jih Zapisala: Petra Prevec “Cogli l’attimo” ali uživajmo življenje! Kdor se je aprila sprehodil po hodnikih je bil 20. april, ko smo v šoli pri-som. Po dopoldanski priredit vi, pravili prireditev z naslovom na kateri sta nas obiskala tudi Osnovne šole Dobrova, je lahko opazil, da so “Cogli l ’attimo”. To je znan itali-gospod župan Franc Setnikar in okrašeni z italijanskimi zastavicami in različnimi janski izraz za uživanje življenja predsednik krajevne skupnosti izdelki, ki predstavljajo Italijo. in za koga, če ne za Italijane, je gospod Marjan Pograjc, pa vse­znano, da znajo uživati v dobri ga še ni bilo konec. Sledila je še Letos smo namreč v okviru Skratka, bilo je res pestro, saj se hrani, glasbi, modi, romantiki tekma v odbojki med Italijo in projekta Evropska vas, ki na je v čisto vsakem razredu doga­in še čem. Prav to smo želeli Slovenijo, na kateri so se po­šoli poteka že od leta 2008, raz-jalo nekaj italijanskega. pokazati z našo prireditvijo, na merili zaposleni (Italija) proti iskovali prav to državo. V duhu Vse izdelke, ki so nastali v okvi­kateri sta si vse našteto privo-učencem (Slovenija). Kaj pravite, Italije je večino šolskega leta ži-ru projekta, smo aprila v šoli ščili naši Giovanna (Špela Alič) kdo je zmagal? Popoldne smo vela cela šola. Učenci so se učili razstavili. Obiskovalci so si tako in Fiorella (Jerca Tehovnik). Vsi prireditev ponovili za starše, ki italijanskih besed, brali dela lahko ogledali številne izdelke: skupaj smo na prireditvi lahko so si ogledali še razstavo, učenci italijanskih avtorjev ter italijan-risbe in plakate, reprodukcije prisluhnili italijanski himni, po-pa so jim ponudili tudi tipično ske ljudske pravljice, peli pesmi del znanih slikarjev, sestavljan­pevkam ter klasičnim skladbam, italijansko hrano – pico. tega naroda, ustvarjali različne ke italijanskih znamenitosti, nasmejali smo se moderni raz-Del našega raziskovanja in izdelke, pekli pico, se preizkuša-izdelke iz makaronov, Ostržke, ličici Romea in Julije, spozna-predstavljanja Italije vključuje li v kvizu, s plakati in projekci-makete največjih znamenitosti, li italijanske športnike, videli tudi projekt Evropejčki na Vrh­jami Italijo predstavljali svojim rimske in italijanske kovance, Ostržka, malo starejša dek leta niki, v okviru katerega sodelu­sošolcem … V šolski avli so narejene iz gline, pa še bi lahko so nam predstavila najnovejšo jemo z različnimi ustanovami z učenci spremljali tudi različne naštevali. Po celoletnem razi­italijansko modo, mlajši otroci Vrhnike in okolice. Šole, vrtci in dokumentarne oddaje o Italiji skovanju Italije pa nas je kot pika pa so Italijo predstavili s ple-dom upokojencev predstavljajo ter poslušali italijansko glasbo. na i čakal še en poseben dan. To države Evropske unije, tako da vsaka ustanova državo, ki jo je raziskovala, predstavi z izdelki na stojnici in kratko točko na skupni prireditvi. Več o tem si boste prav gotovo lahko pre­brali v naslednji številki Našega časopisa. Prepričani smo, da smo se le­tos vsi, tako otroci kot tudi od­rasli, naučili marsikaj novega o Italiji. Morda smo dobili dobro idejo za počitnice, predvsem pa naj nam ostanejo v spominu be­sede, ki jih je vredno upoštevati: “Cogli l ’attimo” (dobesedni pre­vod: izkoristi dan) ali uživajmo življenje!” Zvonka Španger 30. maj 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Junija svetniki o rebalansu proračuna Občinska uprava pripravlja spremembe proračuna za letošnje leto. Kot smo izvedeli, je glavni razlog za pripravo rebalansa uskladitev proračuna z načrtovanimi investicijami. Iz proračuna PROSLAVA naj bi črtali odhodke v skupni vrednosti dobrih 334 tisočakov ter OB PRAZNIKU OBČINE vanj uvrstili postavke, vredne 288 tisoč evrov. LOG - DRAGOMER Občinska uprava bo pripra-vanega naj bi odšteli tudi za na-v rebalans uvrščena še rekon­vljene spremembe proračuna kup stanovanja v stavbi, kjer do-strukcija Borovniškega vršaja. Slavnostna podelitev občinskih priznanj s najprej posredovala v obravna-muje enota vrtca Log, ter nakup Financiranje te investicije je po kulturnim programom vo pristojnim odborom, na za-opreme za ureditev ambulante lastniških delih razdeljeno med četku junija pa naj bi rebalans v prostorih dializnega centra. občine Log - Dragomer, Borov­nato sprejel Občinski svet Ob-V proračun so na novo uvr-nica in Vrhnika. Spremembe Vabimo vas na proslavo ob prazniku čine Log - Dragomer. Najvišja stili rekonstrukcijo dela Stare so pripravili tudi na področju postavka, ki jo bodo črtali iz ceste na odseku, kjer bo Ener-športa. V rebalans bodo ponov­Občine Log-Dragomer, proračuna, je gradnja prizidka getika Ljubljana gradila plino-no uvrstili igrišče z umetno tra­k vrtcu v Dragomerju. Manj od vodno omrežje, občina bo v vo v športnem parku na Logu, v sredo 8. junija ob 19. uri načrtovanega bo porabljenega okviru te investicije zamenjala saj je Fundacija za šport odo­tudi za zimsko službo, asfaltira-vodovodno cev ter asfaltirala brila to so.nanciranje, črtali v OŠ Log-Dragomer. nje in gradnjo vodovoda na Poti cestišče. V okviru obnove Poti pa bodo gradnjo zunanje steze za stan ter gradnjo opornega za stan bodo zgradili tudi me-s tartanom pri osnovni šoli, saj zidu na pokopališču. Po drugi teorno in fekalno kanalizacija, so.nanciranje ni bilo odobreno. strani pa se višajo sredstva za del kanalizacije pa bodo gra-V proračun pa so uvrstili še nabavo novih ekoloških otokov, dili tudi ob regionalni cesti na sredstva za so.nanciranje hu- Vabljeni! nekaj več naj bi odšteli tudi za Lukovici, kjer je predviden nov manitarnih dejavnosti. ureditev visoke cone na Lukovi-izvoz z avtoceste. Kanalizaci­ci, odvetniške storitve, za shra-jo naj bi gradili hkrati z delom V. L . njevanje stojnic za tržnico naj bi vodovoda v okviru projekta Vi­kupili zabojnik, več od načrto-soka cona Lukovica. Sicer pa bo Zaključni račun dobil zeleno luč Log - Dragomer, 13. april 2016 – Občinski svet grame vadbe. V prvi obravnavi ter erozijo. Seznanili so se tudi družini na domu in s številom V načrtu podaljšanje so pravilnik z upoštevanjem z letnim poročilom osnovne ter vrsto oddelkov v enoti Vr­ občine Log - Dragomer je na svoji deseti redni seji kolesarskih poti ob regionalki pripomb iz razprave soglasno šole ter izvedeli, da je šola leto tec Log - Dragomer. Pozitivno obravnaval sedemnajst točk dnevnega reda. potrdili, na eni izmed priho-zaključila s plusom na računu. mnenje so dali obema kandi-Križišče pri loški trgovini naj dnjih sej pa naj bi v potrjevanje Dali so soglasje za opravljanje datkama za ravnateljico osnov-bi v letošnjem letu začelo do-Svetniki so soglašali z manjšim liko prevetrili in ga bolj struk-dobili dopolnjen predlog. dejavnosti iz drugega odstavka ne šole, a so mag. Mihaelo Mr-bivati novo podobo. Kot nam številom oddelkov v vrtcu, raz-turirali. Z novim pravilnikom Sicer pa je seja minila v zna-26. člena Zakona o integrite-zlikar ocenili kot primernejšo. je pojasnila občinska uprava, pravljali so o kandidatkah za je na novo določen javni interes, menju predstavitve novih študij, ti in preprečevanju korupcije, Soglasno so za člana sveta ob-je projektna dokumentacija ravnateljico šole, se seznanili s spremenili so kriterije za izbiro ki jih je naročila občina. Svetni-sprejeli Odlok o določitvi javne močne izpostave Javnega sk lada za ureditev križišča že skoraj pripravo OPN, med drugim pa in vrednotenje športnih pro-ki so se tako seznanili s prome-zdravstvene mreže na primarni Republike Slovenije za kulturne dokončana, sledila bodo le še so na mize dobili tudi nekaj štu-gramov ter sistem točkovanja tno študijo, na mize pa so do-ravni v Občini Log - Dragomer, dejavnosti Vrhnika imenovali usklajevanja končnih rešitev. dij. Sicer pa je župan z dnevne-na podlagi meril uspešnosti in bili še poplavno študijo in karte se strinjali z novimi cenami so-Natašo Kogovšek, ta bo to funk-»Dela, ki vključujejo ureditev ga reda v uvodu umaknil sklep razširjenosti, v pravilniku je do-nevarnosti pred plazovi, podori cialnovarstvene storitve pomoč cijo opravljala štiri leta. Na seji hodnika za pešce, kolesarske pa so dobili tudi informacije o steze, križišča in avtobusni bra v lasti Občine Log - Drago-programa športa ter kakšne o ukinitvi grajenega javnega do-ločeno, kdo so izvajalci letnega postopku pripravljanja občin-postajališči naj bi se po izjavah mer na zemljiščih v Športnem pogoje morajo izpolnjevati, da skega prostorskega načrta. odgovornih na DRSI začela v parku Dragomer in Log. Najbolj pridobijo pravico do so.nanci- Svetniki so bili soglasni pri letošnjem letu,« nam je pojasnil pestro je bilo tokrat ob obrav-ranja programov športa, novost sprejemanju zaključnega raču-Jure Jančič in povedal, da bo del navi novega pravilnika o so.-je tudi pri imenovanju komisije, na Občine Log - Dragomer za projekta .nancirala tudi občina, nanciranju letnega programa ki vodi postopek javnega raz­ leto 2015. Občina je leto zaklju-vendar višina prispevka še ni športa v občini Log - Dragomer. pisa, poleg tega je v pravilniku čila s 743 tisočaki na računu, znana. Sicer pa imajo v načrtu Ta ureja postopek dodeljevanja opredeljeno, kdo ne sme sode­ od tega je lani ustvarila 379.379 tudi poda ljševanje kolesarskih .nančnih sredstev za so.nanci-lovati v komisiji, spreminja pa evrov presežka. V lanskem letu stez. Te naj bi v prihodnje zgra­ranje športnih vsebin, postopek se še način razvrstitve progra­ je občina imela 2 milijona in pol dili še na Logu. Trenutno je v vrednotenja vsebin s področja mov športa. Svetniki so se naj­ evrov prihodkov ter 2,1 milijo-izdelavi projektna naloga. »Pro­športa in pogoje sodelovanja v bolj razgovorili o imenovanju na evrov odhodkov. Na prihod-jektna naloga bo podala rešitve postopku. Kot so pojasnili pri-komisije, ki jo sestavi župan, o kovni strani je bila realizacija 86 v zvezi z umeščanjem prehodov pravljavci, je obstoječi pravilnik najemninah za športne objekte odstotna, na odhodkovni pa 81 za pešce in kolesarskih stez,« je pomanjkljiv, vsebuje tudi nekaj ter pogojih za uporabo objekta, odstotna. še povedal Jančič. nepravilnosti, zato so ga neko-ki ga izvajalec uporablja za pro- V. L . V. L . Z ministrom o novem avtocestnem priključku Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič se je v okviru prehodu v Vnanjih Goricah. Ta nov ce­stni odsek naj bi razbremenil promet obiska vlade v osrednjeslovenski regiji srečal s podžupanom skozi Brezovico. Trenutno se pripravlja občine Log - Dragomer dr. Simonom Strgarjem in direktorjem projektnao dokumentacija za pridobi­ občinske uprave Igorjem Rojcem ter Metodom Ropretom, tev gradbenega dovoljenja, prihodnje županom občine Brezovica. leto pa naj bi odkupili potrebna ze­mljišča in pridobili soglasja. Projekt je Z njimi je spregovoril o novem av-regiji. Kot je na srečanju poudaril mi-ocenjen na 27 milijonov evrov (brez tocestnem priključku na Lukovici ter nister, je glavni namen gradnje novega DDV). Gradnja naj bi se predvidoma ureditvi pločnikov in kolesarskih poti avtocestnega priključka razbremenitev začela leta 2019. na regionalni cesti med Brezovico in sedanjega priključka na Brezovici, kar Sicer pa so zbrani nekaj besed name-Vrhniko. Pogovora se je udeležil tudi je potrebno tako z vidika prometne nili tudi ureditvi pločnikov za pešce in predsednik uprave DARS dr. Tomaž varnosti kot tudi razbremenitve regi-kolesarskih poti ob regionalni cesti od Vidic. onalne ceste skozi Brezovico. DARS Brezovice do Vrhnike. Predstavniki Nov avtocestni priključek na Luko-namerava poleg ukrepov na avtocesti občine Log - Dragomer so na srečanju vici in povezovalna cesta za zaledje in novega nadvoza poskrbeti oziroma poudarili, da si želijo poenotene rešitve Brezovice sta del infrastrukturnega zgraditi še 1,7 kilometra dolgo pove-za kolesarske poti ob glavni prometnici projekta, s katerim naj bi izboljšali zovalno cesto od novega avtocestnega skozi občino in kot primer dobre pra­kakovost življenja v osrednjeslovenski priključka do križišča pri železniškem kse navedli pločnike in kolesarske poti si ogledali lokacijo bodočega avtoce­stnega priključka in križišča pri uvozu v naselje Log pri Brezovici. V. L o v re n č i č 30. maj 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pogovori z občani so se začeli 3. maja so občani volilne enote Dragomer - Lukovica prvič zastavljali vprašanja svojim občinskim predstavnikom – svetnikom ter dajali pobude za reševanje vsakdanjih problemov, s katerimi se občani srečujejo. Srečanja svetnikov z občani Drago­mera bodo potekala vsak prvi torek v mesecu v občinski sejni sobi med 19.00 in 20.30. O vseh morebitnih spremem­bah termina bodo občani obveščeni preko občinske spletne strani ter Na­šega časopisa. Na prvem sestanku svetnikov z ob­čani je bil podpisan dokument s strani petih prisotnih svetnikov in sedmih občanov, ki opredeljuje namen srečanj: -omogočiti vsem zainteresiranim občanom, da prispevajo svoj delež k delovanju in razvoju občine, -obveščanje občanov o dogajanju v občini in izoblikovanje skupnih sta­ lišč, - dajanje pobud, predlogov in zasta­vljanje vprašanj, - odpravljanje in zmanjševanje mo­žnih zapletov med občani in občin­sko upravo, - aktivno vključevanje svetnikov v že obstoječe kon.ikte med občani ozi­roma med občino in občani, - vodenje zapisnikov sestankov, pri čemer naj bodo predlogi in odgovori pisni, - sestanki potekajo enkrat mesečno, vsak prvi torek v mesecu. Glavni poudarki zapisnika prvega srečanja svetnikov z občani: - zgoraj navedeni dokument je bil po­trjen s podpisom prisotnih, - g. Simon Perko je prisotne seznanil s pismom županu z dne 20. 4. 2016; gospod župan je zadolžil g. Rojca, direktorja občinske uprave, da od­govori na dopis, - soglasna ugotovitev prisotnih je bila, da ima tržnica v Dragomeru enake pogoje kot trenutna tržnica na Logu, zato naj se tržnica vrne v Dragomer, - spori občinske uprave z občani naj Zdravstvena ambulanta? Vzpostavitev ambulante splošnega zdravnika ostaja prioriteta nove občinske uprave. Ta je v zadnjih mesecih opravila vrsto pogovorov z vodstvom dializnega centra. Kjer naj bi občina najela prostor za na podlagi koncesije v okviru osnovne ordinacijo zdravnika, odgovornimi na zdravstvene dejavnosti opravljajo sto­zdravstvenem ministrstvu in v Lekar-ritve s področja družinske medicine in ni Ljubljana, odpravili so se tudi v vrh-zobozdravst va. Sicer pa so o vzposta­niški zdravstveni dom ter se dogovar-vitvi zdravstvene mreže v občini sve­jali z zasebnimi zdravniki. Sočasno pa tniki govorili tudi pred dvema mese­so pripravljali tudi papirnato podlago, cema, ko so se seznanili s poročilom o Odlok o določitvi javne zdravstvene aktivnostih za izgradnjo zdravst vene­mreže na primarni ravni v Občini Log ga centra. Takrat so svetniki soglašali z - Dragomer, ki so ga svetniki na zadnji najemom ambulante v dia liznem cen­redni seji soglasno sprejeli. S spreje-tru. Kot smo še izvedeli, naj bi občina tjem odloka je občinski svet potrdil, da pristopila k izdelavi nove oziroma pri­bodo na območju občine Log - Drago-lagojene idejne zasnove zdravst venega mer lahko delovali splošni zdravnik, centra, izdelali naj bi tudi ekonomsko zobozdravnik in pediater, lekarna in študijo izvedljivosti ter nadaljevali z specialistična ambulanta. Odlok še aktivnostmi za ureditev predpogojev pravi, da zdravstveno dejavnost na za gradnjo objekta in zagon dejavno­primarni ravni opravlja zdravstvena sti. Kakšen bo izplen in kako uspešni postaja v okviru zdravstvenega doma so bili pri pogovorih, pa naj bi izvedeli Vrhnika, katerega soustanoviteljica je v eni izmed prihodnjih številk Našega občina, vrata pa so odprta tudi zaseb-časopisa. nim zdravstvenim delavcem, ki lahko V. L . Izvedbeni načrti za razvoj občine naj bi bili pripravljeni do začetka poletja Delovna skupina, ki je skupaj z zainteresirano javnostjo sodelovala pri pripravi Strategije razvoja občine Log - Dragomer 2016–2025 svoje delo nadaljuje s pripravo izvedbenih načrtov za izvedbo strateških aktivnosti za obdobje 2016–2020. Osnutek je pripravljen, končni dokument pa naj bi svetniki obravnavali na eni izmed prihodnjih sej. Delovna skupina pripravlja izvedbene načrte za prihodnja leta ter tudi časov­ni in .nančni okvir za izvedbo vseh petnajstih strateških aktivnosti, ki naj bi v prihodnjih desetih letih pripeljale do razvoja gospodarstva, kmetijstva, turizma, prometa, okolja, izobraževanja, športa, kulture, zdravstva, sociale in varnosti Ti projekti so natančneje opisani v Strategiji razvoja občine Log - Dragomer. V. L . se skušajo reševati po mirni poti, pri čemer naj pomagajo tudi občinski svetniki; vse preveč časa in denarja občanov se namenja za sodno reše­ vanje sporov; svoje težave sta izpo­ stavila Ivan Pleško (ustno) in Janez Cerar (pisno) ter pričakujeta odgo­ vore, - ponovno je bila omenjena zaposta­vljenost Lukovice in Dragomera, problematika urejanja zelenih povr­šin, poplavna ogroženost spodnjega dela Dragomera, tabla, ki zakriva semafor pri izvozu na magistralno cesto v Dragomeru, geodetska in la­stniška neurejenost naselja, nasipa­vanje makadamskih cest, katerega stroški presegajo enkratni strošek asfaltiranja. Naslednji sestanek svetnikov z obča­ ni bo izjemoma drugi torek v juniju ob 19. uri v občinski sejni sobi. Iva n K l e n o v š e k , svetnik NLRO Dragomer Privlačno in urejeno središče naselja, nove vsebine, ki bodo obogatile življenje in dvignile kakovost bivanja ter se navezale na že obstoječo infrastrukturo, ter dejavnosti; o vseh teh vidikih razmišljata delovni skupini za pripravo izhodišč za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje središč naselij Dragomer in Log. Skupini sta že začeli pripravljati idejni zasnovi za umestitve objektov v prostor, s katerimi bodo zadovoljene potrebe občanov, predloga za ureditev središč obeh naselij pa naj bi bil konča­na do poletnih počitnic. Nato bosta romala na mizo župana in občinske uprave. Slednja naj bi si s predlogi pomagala tudi pri nadaljnjem delu v postopku izdelave drugih OPPN. Sicer pa sta skupini v okviru priprave izhodišč za ureditev krajevnih središč preučili, katere dejavnosti so v kraju že razvite in katere bi si želeli razviti ter se okvirno dogovorili, katero infra­strukturo, objekte ter dejavnosti naj bi umestili v središče Loga ter katere v središče naselja Dragomer. V. L . Študija bi zapirala cestne odseke Podjetje PNZ svetovanje projektiranje je izdelalo prometno študijo za občino Log - Dragomer. Podjetje PNZ se je izdelave študije najprej lotilo s terenskimi raziskavami (štetjem prometa, hitrostnimi meritvami vozil, popisom infrastrukture za pešce in kolesarje, prometne signalizacije, parkirišč in pregledom postajališč javnega prometa). Hitrost vozil so merili na desetih mestih v občini, rezultati pa so pokazali, da vsak tretji voznik ne upošteva hitrostnih omejitev. Najbolj kritično je na Dragomerški cesti, tako znotraj naselja kot pri osnovni šoli. V tem križišču se omejitev ni držalo kar 75 odstotkov voznikov, tu pa so izmerili tudi najvišjo hitrost znotraj občine, in sicer 112 km/h, kar je skoraj štirikrat več, kot je dovoljeno. Kot so poudarili pripravljavci, so rezultati skrb vzbuja­joči, saj občina nima urejenih površin za pešce in kolesarje. »Šolarji in ostali prebivalci tako hodijo kar po cesti. Zaradi previsoke hitrosti vožnje motornih vozil je stopnja varnosti na obravnavanih lokacijah zelo nizka,« so še zapisali v študiji. Kako visoko je tveganje, pričajo podatki o povezanosti hitrosti vo­žnje ob trčenju vozila v pešca z verjetnostjo smrti pešca. Pri hitrosti 30 km/h, kolikor je dovoljena hitrost znotraj naselij v občini, je verjetnost za smrt 10 odstotna, pri 50 km/h je ta verjetnost že 50 odstotna, pri hitrosti 60 km/h pa pešci skorajda nimajo več možnosti za preživetje, trk bi se ob tej hitrosti v 90 odstotkih končal s smrtjo. Poskusno bi zaprli dva cestna odseka Zaradi visokega obsega prekoračitev hitrosti na zahodnem odseku Drago­merške ceste, ki je del vsakodnevne poti šolarjev, so pripravljavci predlagali, da se ga poskusno zapre za ves motorni promet. »Na srečo na tem odseku do danes še ni bilo hujše nesreče. Z zaprtjem dela Dragomerške ceste (med Šolsko in Staro cesto) za motorni promet želimo preprečiti, da bi se kakšna zgodila v prihodnje. Analiza stanja kaže, da je zaradi izjemno visokih prekora­čitev hitrosti ter prisotnosti kolesarjev in pešcev, zlasti otrok, verjetnost hude nesreče velika,« še razložijo v študiji. V podjetju PNZ bi za motorni promet poskusno zaprli tudi zahodni del ceste Pod Gradom. »Ker je ta del ceste zelo ozek, prometa na njem že danes ni veliko, cesta pa brez velikih investicij ne dovoljuje umestitve peš površin, se predlaga (poskusno) zaprtje odseka za motorni promet. Tako bi lahko pešci in kolesarji brez skrbi uporabljali celotno cestno telo,« so prepričani v podjetju, kjer še pravijo, da so izjema le stanovalci tamkajšnje hiše ter lastniki zemljišč. Zaradi ozkih pro.lov in lokalnih zožitev predlagajo vzpostavitev enosmernega krožnega prometa Rožna pot–Pot na Polane–Vrtna pot–Pot ob Snežaku. Na najbolj kritičnih cestnih odsekih ter na vseh glavnih občinskih cestah skozi naselja, kjer naj bi potekala »varna pot«, bi promet umirjali z grbinami. Dva predloga možnih ukrepov za rešitev problematike Prvi sklop obsega predlog takojšnih ukrepov, ki se lahko začnejo izvajati že v letošnjem letu, med njimi so ureditev razraslih živih mej ob občinskih cestah, ki poslabšujejo preglednost cestnih odsekov in križišč, postavitev gr­bin, ureditev prometne signalizacije, poskusno zaprtje dveh cestnih odsekov v času Evropskega tedna mobilnosti, postavitev preventivnih radarskih tabel »vi vozite«, povečanje nadzora hitrosti vozil, osveščanje otrok in odraslih ter inte­gracija obstoječih medkrajevnih linij z linijami mestnega prometa v Ljubljani. V drugi sklop pa sodijo predlogi, za katere je potrebnega več časa. Največje težave, v katere bo občina morala zagristi v prihodnosti, so po mnenju PNZ neurejene površine za pešce in kolesarje, potrebno bo razširiti in obnoviti cestne površine znotraj naselij, urediti križišča ob državni regionalni cesti ter parkirišča in dopolniti omrežje javne razsvetljave. Kot pravijo, bo potrebno uresničiti vse ukrepe, saj le sinergija vseh vodi do prometno in okoljsko pri­merne ureditve. Ukrepi pa naj bi omogočili, da bo občina Log - Dragomer postala urejena, varna in prijaznejša do ljudi. Podjetje je sicer v dokumentu analiziralo sedanje stanje, zaznalo glavne težave ter pripravilo celovito zasnovo prometne ureditve za cestno omrežje, umirjanje prometa, parkiranje, javni in šolski prevoz, peš- in kolesarske poti ter varno šolsko pot. V sklopu priprave študije je podjetje v sodelovanju z občino na osnovni šoli pripravilo tudi delavnico za občane, na kateri so pred­stavili osnutek prometne študije, z občani izmenjali mnenja o ureditvi prome­tnega področja ter izvedli anketo. Prometno študijo so na aprilski redni seji sprejeli občinski svetniki, ki so občinski upravi predlagali, da pripravi načrt ukrepov, prioritete in časovnico za leti 2016 in 2017, ter priporočili, da naj bo predlagana nova povezovalna kolesarska in pešpot v predelu med Športnim parkom Log in Športnim parkom Dragomer široka vsaj tri metre z metrom bankine na vsaki strani. V. L . 30. maj 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gradnja visoke cone na Lukovici poteka po načrtu Predvidoma do konca julija naj bi podizvajalec na Lukovici gradil povezovalni vodovodni vod, načrtovane so zapore na odseku regionalne ceste ter na ulici Pod gradom. Pestro bo tudi v gozdu nad vasjo, kjer se bo nadaljevala gradnja vodohrana. Prvi veliki evropski projekt občine Log - Dra-vega vodohrana s črpališčem in povezovalnim gomer, gradnja visoke cone na Lukovici, se nada-vodom, na novo pa bo poleženih še 625 metrov ljuje. Izvajalec GPZ oziroma njegov podizvajalec cevovodov. S temi ukrepi bodo oblikovali višjo Teleg-m že od marca dalje gradi vodohran s pro-tlačno cono dela vodovodnega sistema in za ne­stornino 100 m3. Kot je pojasnila Špela Blažič iz katere objekte na Lukovici rešili problem obča­občinske uprave so delavci že zabetonirali talno snega pomanjkanja vode oziroma neustreznih ploščo, še pred tem pa so poskrbeli za izkope, tlačnih razmer v vodovodnem omrežju. Poleg nasutje pod talno ploščo, podbeton in zaščito z tega naj ne bi več imeli težav pri nihanju gladine estrihom. Končana je tudi gradnja napajalnega podtalnice, prav tako naj ne bi bilo več nevarno­vodovoda, trenutno obnavljajo dela vozišča, sredi sti, da bi iz zgornjega vodonosnika, ki vsebuje že­maja pa se je začela gradnja povezovalnega vodo-lezo, voda vdrla v spodnji vodonosnik. voda. Kot smo že poročali, bodo obstoječi vodo-V. L o v re n č i č vod s polaganjem novih cevi povezali v krožno zanko, kar naj bi vodilo do izboljšave kakovosti pitne vode v vodovodnem sistemu. Povezovalni vodovod ob regionalni cesti in ulici Pod gradom naj bi gradili do konca julija. Do takrat so predvi­dene zapore na odseku državne ceste ter na ulici Pod gradom in v Jami. Dostop do naselja Lukovi­ ca bo možen s strani Lukovica–Dolina. Občin­ska uprava prosi za upoštevanje obvozov in pro­metne signalizacije. »Za gradnjo je na voljo zelo malo manevrskega prostora, gradnja ima vpliv na sosednja zemljišča, zato se za vse nepredvidene situacije opravičujemo občanom.« Skupna vrednost projekta je nekaj manj kot 670 tisočakov. Ob zaključku projekta naj bi na tem območju z ustrezno infrastrukturo izboljša­li javno oskrbo s pitno vodo za 3510 priključenih prebivalcev. To naj bi dosegli s postavitvijo no­ bodo sprejeli letos. Priprava občinskega prostor­skega načrta se vleče kot jara kača. Postopek se je začel že pred osmimi leti, štiri leta ka­sneje so bile izvedene javne raz­grnit ve dopolnjenega osnutka, ki so bile zelo plodne. Občina je prejela kar 108 pripomb, naj­daljša je bila skupaj s prilogami dolga 194 strani. Tri leta kasneje so izdelovalci pripravili stališča do pripomb, ki so jih nato uskla­dili, podana pa so bila tudi ne­katera nova izhodišča. Zaradi časovne oddaljenosti prejšnjih faz izdelave prostorskega akta, novih izhodišč in zakonodaje je občinska uprava na ministr­stvu preverila kako postopek sprejemanja OPN voditi naprej. Kot so ugotovili, bi težave pri sprejemanju dokumenta lahko imeli zato, ker javnost ni bila se­znanjena s spremenjenimi vse­binami iz dopolnjenega osnut­ka. Delno so se spremenila tudi izhodišča strateškega akta, po­večalo se je število prebivalstva, spremembe so se zgodile tudi na področjih centralnih dejav- Dva možna scenarija za OPN Vendar je postopkovno bolj pravilen in transparenten tisti, ki pripravo načrta vrača en korak nazaj, v fazo javne razgrnitve. Druga pot, torej nadaljevanje priprave OPN le s seznanitvijo lastnikov s spremenjenimi rešitvami, naj bi vodila do nezakonitega odloka. Priprava OPN bo tako dražja, v proračunu so rezervirali dodatnih 37 tisočakov, obenem pa tega pomembnega dokumenta zagotovo ne Nižja cena pomoči družini na domu Uporabniki socialno varstvene storitve pomoč družini na domu od druge polovice aprila dalje za to storitev plačujejo nekoliko manj. nosti in zelene usmerjenosti ob­čine, spremenila se je področna zakonodaja in namenska raba določenih zemljiških parcel, brez da bi imeli lastniki mo­žnost podati pripombe, na pri­mer na Liparjevem griču, spre­menili pa so tudi urbanistična merila tekstualnega dela odlo­ka. Poleg tega je bila razgrnitev dopolnjenega osnutka precej dolgo nazaj; razgrnili so ga kar pred tremi leti in pol,obenem pa so potem, ko je bilo že izdelano okoljsko poročilo, pridobili še dve temeljni strokovni podlagi, poplavno študijo in poročilo, sprejeti pa sta bili še prometna študija in strategija razvoja ob­čine. Za nadaljevanje postopka sta možna dva scenarija. »Za spre­membe, o katerih lastniki niso bili obveščeni, se izvede sezna­nitev s spremenjenimi rešit va­mi. Ta sicer neformalna oblika bi zadostila zakonskemu dolo­čilu po vključevanju javnosti. To pomeni, da bi bilo potrebno stališča oblikovati tako, da se razgrnjeno gradivo spreminja le minimalno. Prav tako pa se ne bi smela spreminjati urbani­stična merila odloka,« so pove­dali v občinski upravi in dodali, da bi nadaljevanje postopka po tej poti lahko vodilo v nezakonit odlok. Zato naj bi se postopek priprave vrnil v fazo korigirane­ga dopolnjenega osnutka, ki mu sledi ponovna javna razgrnitev. Najprej naj bi dopolnili okoljsko poročilo, nato pridobili potrdi­tev ministrstva o ustreznosti tega poročila, izdelali popravek dopolnjenega osnutka OPN ter izvedli razgrnitev. Nato pa naj bi pripravo OPN vodili po usta­ljenem postopku. Javno raz­grnitev lahko izvedejo na dva načina, z objavo stališč do pri­pomb in predlogov ter možno­stjo podajanja pripomb samo na zadeve, ki so se spremenile, ali pa z javno razgrnitvijo celo­tnega dopolnjenega osnutka z možnostjo podajanja pripomb na celoten dokument. V. L . Na čelu osnovne šole ostaja dosedanja ravnateljica Svet zavoda Osnovne šole Log - Dragomer je na svoji seji še enkrat potrdil dosedanjo ravnateljico mag. Mihaelo Mrzlikar. Mrzlikarjeva, ki ji sedanji mandat poteče avgusta, ravna­teljica pa je že skoraj deset let, je bila ena izmed dveh kandidatk, ki sta se potegovali za to delov­no mesto. Poleg nje se je Svetu zavoda predstavila še Elissa Tawitian. Slednjo je podprl vzgojiteljski zbor in svet star­šev vrtca, učiteljski zbor in svet staršev šole pa je z veliko večino podprl dosedanjo ravnateljico. Na koncu je ta dobila 44 glasov strokovnega organa, Tawitiano­va pa 24. Prav tako je Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlagala Občinskemu svetu Občine Log - Dragomer, da da pozitivno mnenje za vo­denje osnovne šole dosedanji ravnateljici. Zanjo je roke dvi­ gnilo deset svetnikov, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Sicer pa so svetniki še sklenili, da je potrebno novo ravnateljico bolj pritegniti k opravljanju ope­rativnih nalog pri konkretnih projektih. Mihaela Mrzlikar bo Osnovno šolo Log - Dragomer vodila še naslednjih pet let. V. L . Storitev se je za neposredne­ga uporabnika pocenila skoraj za pol evra na uro, nova cena znaša 4,88 evra na uro, razliko do polne cene 17,16 evra pa še naprej subvencionira Občina Log - Dragomer. Nove cene so na aprilski seji soglasno potrdili občinski svetniki. V Občini Log - Dragomer to storitev izvaja Zavod Pristan. Storitev lahko koristijo starejši od 65 let, ki niso sposobni za popolnoma samostojno življe­nje, invalidi, kronično bolni ter osebe z dolgotrajnimi okvara­mi zdravja, pa tudi hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Pomoč družini na domu se lahko izvaja vse dni v tednu, vendar ne več kot 20 ur tedensko. Storitev obsega raz­lične sklope opravil, prilagodi pa se jo potrebam posamezni­ka. Ta opravila zajemajo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravlja­nju osnovnih življenjskih po­treb, vzdrževanju in negi oseb­nih ortopedskih pripomočkov), gospodinjsko pomoč (prinaša­nje enega pripravljenega obro­ ka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prosto­rov z odnašanjem smeti, posti­ljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora) ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci in sorod­st vom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obvezno­sti, informiranje ustanov o sta­nju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na insti­tuciona lizirano varstvo). V. L . 30. maj 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Manj odpadkov, manj prostovoljcev Log - Dragomer, 16. april – Krajani Lukovice, Loga in Dragomerja so ponovno zavihali rokave in se pridružili tradicionalni spomladanski čistilni akciji. Kot so nam povedali prostovoljci na terenu, se količina odpadkov v naravi iz leta v leto zmanjšuje, kljub temu pa bi bili veseli kakšnega dodatnega para pridnih rok. Občina Log – Dragomer je znova organizirala tradicional­no spomladansko čistilno ak­cijo, ki sta jo ponovno odlično koordinirala Blaž Rupnik in Marjan Trček. Koordinatorja sta skupinam prostovoljcev, ki so se že zgodaj dopoldan zbrali pred gasilskim domom v Dra­gomerju in v športnem parku na Logu, razdelila vreče za ko­ristne in nekoristne odpadke, jih opremila z rokavicami, jim povedala, kako bo potekala či­stilna akcija ter jim dodelila ob­močja čiščenja. Udeležba je bila tako kot že lani nekoliko slabša, ponovno pa smo na terenu opa­zili prostovoljce, ki se akciji pri­družijo vsako leto. Tudi letos je organizatorjem šlo na roko pri­jetno vreme, ki so ga prostovolj­ci izkoristili za preživljanje časa v naravi ter tako združili prije­tno s koristnim. Odpadke so odstranjevali praktično na ce­lotnem območju občine, čistili so območja ob prometnicah, na javnih površinah, sprehajalnih in kolesarskih poteh, zelenicah ter se podali na rob travnika in v gozd. Pridne roke prostovoljcev so hitro napolnile vreče z odpadki. Teh je, kot smo izvedeli, v naravi vsako leto manj, k čemur zago­ tovo pripomorejo vsakoletne čistilne akcije. Medtem ko so prostovoljci leta 2010 iz okolja odstranili skoraj šest ton od­padkov, je bila ta številka letos več kot desetkrat nižja. V Ko­munalnem podjetju Vrhnika so nam pojasnili, da so prostovolj­ci letos iz narave odstranili pol tone odpadkov. Največ lesa, in sicer 200 kg, 100 kg izrabljenih avtomobilskih gum, 100 kg me­šane embalaže in prav tako 100 kg mešanih komunalnih od­padkov. Na terenu smo izvedeli, da je odpadkov v naselju malo, več dela so imeli prostovoljci ob regionalni cesti, kjer odpadke iz KUD Kosec zelo aktiven tudi v tem letu KUD Kosec je tudi v preteklem letu sledil svojemu poslanstvu, spoznavanju različnih kulturnih veščin in ustvarjanju ter marljivo in vestno izpeljal vrsto aktivnosti na področju kulture in izobraževanja. Nekatere sekcije so nadaljevale dobro utrjeno pot, določene aktivnosti pa jim je uspelo vzpostaviti popolnoma na novo. Eden izmed bolj pomembnih mejnikov društva je bil dogovor z občino o začasni uporabi prostora v stavbi stare šole na Logu, zelo ponosni pa so tudi na izdajo druge številke revije Kosec. Tako kot v pretek lih letih je tudi tokratno vodenje občnega zbora KUD Kosec prevzel Matija Nik. Še pred odprtjem zbora so dogajanje, kot se za kulturnike spodobi, popestrili s kulturno obarvanim programom. Led je prebila otroška folklorna skupina, za njimi se je predstavila novoustanovljena glasbena skupina Mladi po srcu, zbrane pa so s pesmijo na vrh nebotičnika pope­ljali otroci. Na občnem zboru smo lahko prisluhnili poročilu predsednice o delu v lanskem letu, posamezni vodje sekcij pa so predstavili svoje delo. Kot je dejala predsednica Anica Vengust, so za uspe­šno izvedbo prireditev, delavnic in tečajev zaslužni predvsem mentorji, ki so pri pro­jektih žrtvovali svoj prosti čas in prosto­voljno sodelovali. Kot smo lahko slišali, se je poleg delavnic v občini odvila še obilica kulturnih dogodkov, kot najodmevnejše je Vengustova izpostavila prireditve ob kulturnem prazniku, ki je bila posveče­na 100-letnici Frana Milčinskega Ježka, dnevu žena in materinskem dnevu, za otroke in organizacijo občinske proslave ob prazniku občine s predstavitvijo po­ezije Dragice Krašovec, predstavitev av­tobiogra.je Lovra Sodje, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi aktivnih poletnih počitnic, tečaj za preprečevanje padcev v starosti, sodelovanje na Športfejstu ter ča­janko. »Veliko naporov je društvo vložilo tudi v obveščanje članov o dogodkih ter v prepoznavnost društva v okvirih naše občine in izven nje,« je pojasnila predse­dnica. V lanskem šolskem letu so bile še posebej aktivne klekljarice, likovna sekcija, odbor za ohranjanje kulturne dediščine, zeliščna in plesna sekcija ter sekcija DVIG, ki je septembra izstopila iz društva ter se podala na samostojno pot. V letošnjem letu je društ vo že sodelo­valo pri organizaciji kar nekaj prireditev, izpeljali pa so tudi vrsto delavnic. Svoje poslanstvo bodo nadaljevali tudi v maju in juniju, ko bo na vrsto prišla organizaci­ja prireditev ob tednu ljubiteljske kulture ter občinske proslave ob prazniku občine s podelitvijo priznanj. Jeseni bodo nada­ljevali z delovanjem sekcij, ponovno pa si želijo oživeti gledališko sekcijo ter med drugim ustanoviti plesno skupino. V. L. svojih jeklenih konjičkov odme-letih. Po končani akciji so se ob okrepčilni malici. tavajo vozniki, a je tudi tu sta-prostovoljci zbrali v športnem V. L. nje precej boljše kot v preteklih parku na Logu, kjer so se družili Tradicionalni pohod na Ključ V nedeljo, 17. 4., smo se člani planinskih društev IMP in Rega udeležili pohoda na Ključ. Krenili smo izpred gasilskega doma Dragomer na Ferjanko (400 m) in nadaljevali skozi vas Brezje pri Dobrovi. Po lepi obnovljeni goz­dni markirani poti – delo markaci­stov PD IMP – smo prišli do Doma na Ključu (550 m) ter do vrha Klju­ča (623 m). Z vrha smo sestopili pri domu in imeli daljši počitek ter sku­pno fotogra.ranje. Markirano pot smo nadaljevali do Debelega hriba, kjer se nahaja Žaba (541 m). Kljub temu da je zjutraj kazalo, da bo oblačno, smo imeli čudovit sončen dan. Predvsem so nas očarali od­tenki ozelenele narave in krošenj dreves, zelene preproge borovnic z obarvanimi sadeži, poslušanje ptičjega petja in razgledi na polho­grajske hribe. Odlična družba obeh društev je bila veselo razpoložena, dobre volje in energije ni manjkalo. Razigrani so bili tudi najmlajši in pridni pri hoji do vseh točk. Preho­jene lahke označene poti in zmerne Na obisku pri norveških učencih Ob zaključku dveletnega projekta Erasmus+ je 8 učencev na Norveškem preživelo naravoslovni teden. Na pot so se podali 2. 4. 2016. znostjo, gostoljubnostjo in odprto-Spremljala sva jih učitelj in vodja stjo prispevali k temu, da smo kaj projekta Matjaž Grandič ter uči-hitro izgubili tremo pred neznanim. teljica Brigita Žitko. Polni pričako-Cel teden smo se aktivno vključe­vanj, a vendarle malce preplašeni vali v pouk v različnih razredih zaradi vsega novega, ki se je obeta-in imeli možnost izkusiti, kako sta lo, smo se vkrcali na letalo. V mestu šola in življenje organizirana na Kongsberg, kjer se nahaja gostujoča Norveškem. Na koncu so se spletla šola, so nas zelo toplo sprejeli. Tako že prava prijateljstva. Popoldnevi so učitelji kot učenci so s svojo prija-bili bolj družabno obarvani. Tako hoje je bilo 5 ur. Zaključili smo ču­dovit dan s čudovito družbo obeh društev. Zahvala obema vodniko­ma, Janezu iz PD IMP in Alešu iz PD Rega, za lepo vodenje. Lili smo eno popoldne preživeli s tam­kajšnjimi učenci in njihovimi dru­žinami, ogledali smo si mesto Kon­gsberg, peljali so nas tudi v glavno mesto Norveške, Oslo, kjer smo si ogledali skakalnico v Holmenkol­lenu, čudovit park kamnitih skulp­tur in kraljevo palačo. Na zadnji dan našega bivanja tam pa so naši gostitelji poskrbeli za še eno poseb­no presenečenje. V hostlu nas je obiskal smučarski skakalec Daniel Andre Tande. Tande živi v Kongs­bergu in imeli smo res srečo, da se je naša učiteljica, Gro, uspela dogo­voriti z njim za obisk. Po prijetnem klepetu smo druženje zaključili z razburljivo igro nogometa na igri­šču pred hostlom. To popoldne je bilo res nabito s čustvi sreče. Ta ko je minil naš raziskovalni teden na Norveškem. Res je bila čudovita iz­kušnja in morda se je komu za tre­nutek porodila želja, da bi še kakšen dan ostal na Norveškem. Pa vendar tisti rek kar drži: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.« Učiteljica Brigita Žitko 30. maj 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Civilna zaščita prvič odprla svoja vrata Civilna zaščita Občine Log - Dragomer je sredi aprila pripravila dan odprtih vrat. rabljajo na intervencijah. Prvič psov Ljubljana 2016. Rozman so si občani lahko ogledali novo teka aktiviranje civilne zaščite načrte s področja zaščite in re-jem, sta gasilska reševalna enota z Lukovice pri Brezovici prika-je povedal še, da bodo dneve vozilo loških gasilcev GVM 1, ki v primeru dogodka večjih raz-ševanja Občine Log - Dragomer. Občine Log - Dragomer in eki-zala in omogočila operativnim odprtih vrat organizirali tudi v ga je predstavila gasilska reše-sežnosti. Občinski štab civilne Vsem, ki so pozabili, kako po-pa prve pomoči Rdečega križa enotam testiranje in preizkus prihodnjih letih, saj je bil odziv valna enota Občine Log - Dra-zaščite jim je razkazal opera-magati osebi, ki ne diha oziroma Vrhnika predstavili temeljne delovanja radijskih ročnih in občanov dober, zadovoljni so z gomer, ki bo vozilo uporabljala. tivno štabno sobo za vodenje ne diha normalno, je nezavestna postopke oživljanja. Na odrasli mobilnih zvez. V okviru službe obiskom, dogodek pa je dosegel Na svoj račun so prišli tudi vsi večjih intervencij, v kateri so si in se ne premika, oziroma kako oziroma otroški lutki za učenje za podporo se je predstavilo še svoj namen. »Ob tej priložnosti tisti, ki jih je zanimalo, kako po-lahko ogledali še dokumente in pomagati osebi s srčnim zasto-in vadbo temeljnih postopkov Planinsko društvo Rega Log, ki se v imenu Občine Log - Dra­oživljanja so lahko obnovili je predstavilo svojo dejavnost, s gomer, občinske civilne zaščite znanje zunanje masaže srca in katero pomagajo postavitvi na-zahvaljujem za sodelovanje ZD umetnega dihanja ter se naučili mestitvenih kapacitet. Vrhnika, OZRK Vrhnika, Enoti uporabljati samodejni de.brila-Na poligonu pred loškim ga-za podporo vodenju GZ Ljublja­tor. Ob tej priložnosti so imeli silskim domom je veliko zani- Uvrstitev pripravnikov na regijsko tekmovanje na, podjetju IT 100, PGD Dra­ obiskovalci tudi možnost, da so manja požela enota za podporo gomer - Lukovica, PGD Log pri jim predstavniki območnega vodenju Gasilske zveze Ljublja-Brezovici, PD Rega Log in službi Gasilci nič ne počivamo, pripravljamo se na nadaljnja združenja Rdečega križa Vrh-na, ki je predstavila vozilo EPV za podporo CZ OLD.« tekmovanja in se usposablja mo še naprej. Ob priložnosti se radi nika brezplačno izmerili krvni z vso tehnično opremo, ki jo V. L. predstavimo tudi vam in vas povabimo v svoje vrste. sladkor, pritisk in holesterol. V potrebujejo za razbremenitev sodelovanju s službo nujne me- Ker so mladi zelo navdušeni rovanju objektov ter uporabi zračne blazine, čep za zamaši-dicinske pomoči Zdravstvenega nad gasilstvom in jih tudi radi brezpilotnih letečih naprav v tev cevi, vitel in žični poteg (Ti-doma Vrhnika so si obiskovalci sprejmemo v svoje vrste, sta gasilstvu. Sobotni večer smo rfor). Sobota, 23. 4., je bil tekmo-lahko ogledali novo napravo, Boštijan in Miha 30. marca zaključili z gasilsko tombolo. V valni dan naše gasilske mladine. mobilni ultrazvok, ki jo pri svo­obiskala nekaj naših najmlajših nedeljo so nam predstavili nove Tekmovanja v gasilski orientaci-jem delu uporabljajo za hitrej­v OŠ Log - Dragomer. Predsta-izobraževalne pograme za pro-ji, ki ga je organiziralo PGD Za-še diagnosticiranje. Pri dnevu vila sta jim nekaj naše opreme stovoljne gasilce, novo označe-plana, smo se udeležili s štirimi odprtih vrat CZ je sodelovala in kako se jo uporablja. Zelo sta vanje gasilcev ob intervencijah ekipami. Ena ekipa pionirjev je tudi služba za podporo civilne bila navdušena nad tem, kako s telovniki, začasna bivališča v zasedla 5. mesto, druga pa 13. zaščite Občine Log - Drago­so ju otroci sprejeli in nad nji-sklopu logistične podpore ga-Ekipa mladincev je dosegla 8., mer, ki je ob pomoči lokalne hovo zagnanostjo. Upamo, da silcem in IPA-projekt – EU-va-ekipa gasilcev pripravnikov pa pogodbene organizacije IT 100 se nam pridruži še kak mladi ja: začasna bivališča. Vrnili smo 2. mesto in se s tem uvrstila na gasilec. se z novim znanjem in novimi regijsko tekmovanje, ki bo 18. V soboto, 9. 4., in nedeljo, 10. prijateljst vi. 6. pri PGD Grahovo, Gasilska 4., so se na Rogli odvijali 10. V petek, 15. 4., je bila organi-zveza Cerknica. Vsem, ki ste se strokovni dnevi Borisa Steva-zirana prva letošnja društvena udeležili strokovnih dnevov in/ Vsa tekmovanja plezalnega društva Korenjak noviča. Pripravili so nam pester vaja na temo tehničnega reše-ali sodelovali v programu dneva program, v okviru katerega so vanja. Stestirali smo delovanje civilne zaščite, se lepo zahvalju- Tekmovanja v športnem plezanju imajo v občini Log - Dragomer nam v soboto predstavili ne-napihljivih zračnih blazin za jemo za zastopanje naših barv. varnosti gašenja novejših oseb-dvigovanje težjih predmetov ter Čestitamo vsem mladim gasil-že skoraj desetletno tradicijo. nih vozil, programsko orodje izvajali delo z vitlom na vozilu cem, ki so tekmovali v gasilski Prvo je bilo organizirano leta 2007 na plezal-skupino delajo izkušeni trenerji tri- do štirikrat za vodenje inter vencij LUPP, ter žičnim potegom (Tirfor) za orientaciji, in jim želimo veliko ni steni, ki je bila narejena iz gradbenega odra in tedensko ob plezalni steni v OŠ Log - Dragomer, analizirali smo množično pro-vleko predmetov. V soboto, 16. sreče ter tekmovalnega duha še lesenih vezanih plošč. Štiri leta kasneje je bilo v večnamenskem odru s pleza lno steno, plezalnih metno nesrečo na avtocesti pri 4., je bil dan civilne zaščite v naprej. občini Log - Dragomer trikrat zapored organi-centrih po Sloveniji in tujini ter naravnih plezali­ Senožečah ter zemeljski plaz in naši občini in predstavili smo Z gasilskim pozdravom – na zirano tekmovanje na najvišji ravni, in sicer tek-ščih. Prav otroci tekmovalne skupine se letošnje prometno nesrečo v Trbovljah, se tudi gasilci. Naše društvo pomoč! movanje za svetovni pokal v balvanskem pleza-poletje odpravljajo na štirinajstdnevne priprave v pogovarjali pa smo se tudi o je predstavilo svojo opremo za PGD Dragomer - Lukovica nju, na katerem so nastopili vsi najboljši plezalci Italijo, Francijo in Nemčijo. požarnem in tehničnem va-tehnično reševanje: napihljive sveta. Vse do danes je Športno plezalno društvo Poleg strokovno organizirane vadbe za otroke Korenjak organiziralo več kot deset tekmovanj, Športno plezalno društvo Korenjak že več kot de­med drugim tudi osem za državno prvenstvo, na set let organizira tekmovanja v športnem pleza­katerih so vsako leto na zmagovalnih stopničkah nju. Prvo tekmovanje so člani društva organizi­stali tudi člani društva Korenjak, ki se ponašajo s rali leta 2007. Takrat so v povsem zapuščenem in kar tremi naslovi državnih prvakov.neuglednem športnem parku Log v okviru občin­Športno plezalno društvo Korenjak je nepri-ske prireditve Šport fejst, katere prireditelji so bili dobitna prostovoljna organizacija, ki se prete-prav člani društva Korenjak, organizirali eksklu­žno ukvarja z vzgojo mladih športnih plezalcev. zivno tekmovanje v balvanskem plezanju, na kate-Otroci, stari od tri do šestnajst let, so razporejeni ro so povabili petdeset najboljših tekmovalcev iz v štiri vadbene skupine, od katerih je najbolj šte-Slovenije. Tekmovanje je potekalo na plezalni ste­vilčna tekmovalna, v kateri vadi petnajst otrok. ni, zgrajeni iz gradbenega odra in vezanih plošč. Najmlajši so stari med tri in pet let in vadijo Postavitev začasne plezalne stene so omogočili enkrat tedensko po eno uro. Sledijo jim otroci sponzorji, pri postavljanju pa so poleg članov začetne skupine ter nadaljevalci, ki vadijo pod društva pomagali tudi starši tekmovalne skupi­strokovnim vodstvom dveh inštruktorjev enkrat ne in krajani. Tekmovanje je bilo osrednji dogo­do dvakrat tedensko po dve uri. S tekmovalno dek občinske športne prireditve, saj so bile druge 30. maj 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si športne dejavnosti tedaj nekoli­ko v zatonu. Tekmovanje je bilo v očeh gledalcev prava senzaci­ja, saj česa takega v občini Log - Dragomer in širšem okolju še ni bilo. Med člani je zmagal Urh Čehovin, med članicami pa Leja Kos. Na tekmovanju so nasto­pili tudi predstavniki društva Korenjak, med katerimi sta se najbolje odrezala brata Potrebu­ješ, Nejc in Gašper. Nad tekmo­vanjem so bili navdušeni tudi občinski svetniki, ki so leto dni kasneje podprli idejo Športno plezalnega društva Korenjak in s pomočjo Fundacije za šport ter prostovoljnega dela članov društva Korenjak v športnem parku Log postavili največjo balvansko plezalno steno v Slo­veniji, na kateri je bilo štiri leta zatem trikrat zapored organizi­rano eno največjih tekmovanj na svetu, tekmovanje za svetov­ni pokal v balvanskem plezanju. Leta 2009 je bilo v občini Log - Dragomer prvo tekmovanje za državno prvenstvo v balvan­skem plezanju. Nova stena je bila takrat za slovenske plezalce izjemen športni objekt, ki mu kljub temu, da je od takrat mi­ svetovni pokal po navadi pre­vzemajo le največje države, tekmovanja pa so večinoma v večjih mestih. Zaradi izjemnih organizacijskih sposobnosti in dejstva, da slovenski športni plezalci spadajo v sam vrh špor­tnega plezanja, je mednarodna zveza popustila in dovolila izpe­ljavo tekmovanja v občini Log - Dragomer, le osem kilometrov iz Ljubljane. Tekmovanje je bilo organizirano na izjemno viso­ko ravni. Organizacijski odbor, ki ga je vodil predsednik dru­štva Korenjak Lorin Möscha, se je spopadel z vrsto neznank in novosti, ki so bile ob koncu tekmovanja s strani mednaro­dne zveze za športno plezanje nagrajene z besedami: »Odlič­no in se vidimo spet prihodnje Tekmovanje za svetovni pokal 2013 leto!« Fizična, čustvena in .­nančna iztrošenost so terjale svoj dolg in odgovor društva Korenjak na povabilo medna­rodne športne zveze je bil ne­gativen. Mesec dni kasneje, ko se je rok za ponovno kandida­turo že iztekel, pa se je v članih društva Korenjak ponovno prebudil organizacijski duh in k ljub zamujenemu roku (Špor­tno pleza lno društ vo Korenjak je za prepozno oddajo prijave moralo plačati celo 500 evrov kazni) so v društvu sklenili, da ponovno kandidirajo in tako so se vnovič znašli na koledarju največjih mednarodnih tekmo­vanj. Ljubitelji športnega ple­zanja in prebivalci občine Log - Dragomer so si lahko ponovno ogledali najboljše plezalce sveta tako rekoč na svojem dvorišču, v športnem parku Log. Tistega leta je zmagala Mina Markovič in še enkrat dokazala, da spada v sam svetovni vrh športnega plezanja. Mednarodna zveza za športno plezanje je bila nad tekmovanjem tako navdušena, da je Športnemu plezalnemu društvu Korenjak in občini Log - Dragomera prepustila izbiro termina za naslednje leto. Zma­ga Mine Markovič na domačih tleh in z odliko izpeljano tek­movanje, ki je društvo stalo ne­kaj manj kot sto tisoč evrov, sta bila nagrada tudi za člane dru­štva, zato se niso pustili prositi in so kandidaturo za vnovično tekmovanje nemudoma poslali na Mednarodno zvezo za špor­tno plezanje. Tekmovanja za svetovni po­kal leta 2013 so se člani društva Korenjak lotili na še nekoliko profesionalnejši način. Z željo po organizaciji dogodka, na ka­terega bi bili ponosni, tudi če bi bil njihov zadnji, so sklenili, da tekmovanje v športnem pleza­nju za najboljše plezalce sveta razširijo na večdnevni športni festival. Po več kot polletnem tr­dem delu, pogajanjih s sponzorji in donatorji ter Planinsko zvezo Slovenije jim je uspelo še tretjič zapored. Športno plezalno dru­štvo Korenjak je v občino Log - Dragomer ponovno pripeljalo karavano najboljših plezalcev z vsega sveta in v športnem parku Log organiziralo koncert sku­pne Siddharta ter prebivalcem občine ponudilo več dni trajajo­čo športno prireditev, kakršne v zgodovini občine še ni bilo in je po vsej verjetnosti še nekaj časa ne bo. Utrujenost članov organizacijskega odbora, star­šev otrok tekmovalne in nada­ljevalne skupine, prostovoljnih delavcev, prijateljev in znancev ter premajhna nak lonjenost na­cionalne zveze ter pristranskost posameznikov so zahtevali svoj davek in v društvu Korenjak so tokrat dokončno rekli: “Dovolj.” Odločili so se, da stopijo korak nazaj, si vzamejo čas za počitek in se usmerijo v kakovostno delo na področju vzgajanja mladih športnih plezalcev. Leta 2014 in 2015 so organizirali še štiri tekmovanja za državno pr­venstvo v balvanskem plezanju in imeli vsako leto čast, da okoli vratu medalje obešajo članom svojega društ va. Letos bomo lahko v občini Log - Dragomer ponovno spre­mljali dve tekmovanji za dr­žavno prvenstvo v balvanskem plezanju. Prvo bo že naslednji vikend, v soboto, 4. 6., in nedeljo, 5. 6., v športnem parku Log. Na tekmovanju se bodo ponovno zbrali najboljši slovenski špor­tni plezalci, med katerimi bodo barve svojega društva zastopali tudi člani Športno plezalnega društva Korenjak. Za nastop na tekmovanju se jih je odločilo kar petnajst. Ob tej priložnosti člani Športno plezalnega dru­štva Korenjak vabijo vse ljubite­lje športnega plezanja in druge športne navdušence, da si od blizu ogledajo eno največjih tekmovanj v športnem pleza­nju, ki bo v športnem parku na Logu, na plezalni steni, ki velja za najbolj urejen in najlepše oskrbovan športni objekt v ob­čini Log - Dragomer. (LM) Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Uradni list RS, št. 122/08) objavlja Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANO­VSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2016 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpisu lahko sodelujejo: • organizacije, društva, združenja in zveze, ki delujejo kot pro­stovoljne in nepro.tne, v njihovih programih pa morajo biti elementi skrbi za invalide, reševanje socialne stiske prebival­cev ali članov, dobrodelnost in samopomoč in so registrirane za izvajanje opredeljenih dejavnosti, • mladinske skupine, klubi, društva ter druge organizacije, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, organizacije in skupine tehnične kulture, • stanovske organizacije. Izvajalci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 4. člen Pravil­nika za vrednotenje programov organizacij in društev na po­dročju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij. 3. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Okvirna višina sredstev javnega razpisa je 4.750,00 €. 4. ROK ZA PORABO SREDSTEV So.nancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2016. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2016. Sredstva niso prenosljiva. 5. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 17. 6. 2016 ali osebno na Občini Log - Dragomer najkasneje do 20. 6. 2016 do 12. ure. Ponudba mora biti na obrazcih, ki so sestavni del razpisne do­kumentacije, ter mora vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti ovojnici mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV, ŠT. ZADE­VE:430-4/2016«. 6. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom so na voljo na sedežu občine ali po telefonu (01) 750 77 03 – kontaktna oseba Jolanda Fon. 7. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka in ne bo jav­no. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo do­kumentacijo bodo ponudniki pozvani, naj prijavo dopolnijo v roku 8 dni. Če ponudnik prijave ne bo dopolnil v danem roku, bo ponudba izločena kot nepopolna. 8. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Zainteresirani lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na se­dežu Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Brezovica pri Ljubljani, vsak dan – v ponedeljek, torek in četrtek – od 8.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 17.00 in v petek od 8.00 do 13.00, in sicer od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www. log-dragomer.si in jo je mogoče dobiti tudi po elektronski pošti. 9. IZID RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni s sklepom v roku 30 dni po odpiranju vlog. Z izbranimi kandi­dati bo Občina Log - Dragomer sklenila pogodbo o so.nanci­ranju programov za leto 2016. Številka 430-4/2016 Dragomer, 30. maja 2016 OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA nilo že devet let, še danes v Slo­veniji ni para. Športno plezalno društvo Korenjak je z organi­zacijo tekmovanja za državno prvenstvo dvignilo merila tako visoko, da jim v prihodnjem letu skoraj nihče od organizatorjev ni mogel več slediti. Številna tekmovanja, ki so bila organi­zirana na nevarnih in zakonsko spornih objektih oziroma kon­strukcijah, je Plezalna zveza Slo­venije umaknila s koledarja. Na podlagi odlično izpeljanega tek­movanja za državno prvenstvo, ki je bilo organizirano po vzoru tekmovanja za svetovni pokal, je društvo Korenjak sklenilo, da leta 2010 tekmovanje organizira ponovno ter kandidira za orga­nizacijo tekmovanja za svetovni pokal. Ob pomoči Toma Česna in izjemni samoorganiziranosti je Korenjakom uspelo to, kar ni še nikomur v Sloveniji. Njihova kandidatura je bila sprejeta in uvrstili so se v koledar Medna­rodne zveze za športno pleza­nje (IFSC) ter leta 2011 prvič v zgodovini Slovenije organizirali tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Organizacijo tekmovanj za 30. maj 2016 Skupne strani DRUŽ ABNO elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pomladna osvežitev osrečila Sonjo Koštomaj Vrhnika, 9. maj – Naš časopis je v sodelovanju s Studiom Okusi z Vrhnike pripravil že četrto Pomladno osvežitev, v okviru katere je eni od srečnih izžrebank poklonil spomladansko razvajanje v vrednosti dvesto evrov. Letos je bila srečnica Sonja Koštomaj iz Bevk, ki so ji naša dekleta osvežila pričesko, jo razvajale v lepotnem salonu, oblekle v nova oblačila in na koncu še kulinarično razvajale. V uredništvo je prispelo jo izpolnila in položila v torbico veliko prijav, a sreča je bila na-– ter nanjo pozabila. Ko pa klonjena Sonji, ki je, kot nam je sem zadnji dan možne prijave zaupala, lovila zadnje sekunde nekaj brskala po torbici, sem s prijavo. »Nek večer sem naletela nanjo. To sem omenila brala Naš časopis in naletela na možu, ki mi je dejal, da jo bo prijavnico. Priložnost se mi je oddal na glavno pošto v Mur­zdela dovolj mikavna, da sem glah, ker samo ta je še delala Pomladno osvežitev so omogočili: ob tistem večernem času,« je pojasnjevala Sonja. Toda češnja na vrhu smetane v vsej zgodbi je, da je ravno na omenjeni pošti pred sedemnajstimi leti spoznala moža Aleša. »Danes je ponedeljek, v petek pa imava sedemnajsto obletnico najinega poznanstva.« Očitno naključij ni in je »nekaj« hotelo, da Sonja dobi nagrado. Njena prva post­ aja je bila v Frizerskem salonu Beba (nasproti sodišča), kjer sta se Mirza in Mojca posvetili njeni pričeski. S tehniko ombre sta ustvarili lep barvni prehod iz temnega proti svetlemu odtenku ter s tankimi prameni osvežili in poudarili njen nas­ mejan obraz. »Vrhunsko,« je po koncu tretmaja komentirala pričesko Sonja, sicer komer­ cialistka v eni od ljubljanskih leasing družb. V nadaljevanju se je odpravila v kozmetični salon Lupo, ki ima svoje pros- tore v stavbi pri Cankarjevem spomeniku. Tanja je poskrbela za manikuro in obrazno ličenje, hkrati pa ji je odkrila še nekaj uporabnih trikov ličenja, ki so sicer preprosti, a imajo velik učinek. »To bi lahko počela ure in ure,« je Sonja zadovoljno ko­ mentirala dogajanje v salonu, a kazalci na številnici so prigan­ jali k obisku trgovine v Spar Centru – butik Mini Maksi. Tam se je Sonja odločila za bele hlače, pisan zgornji del, roza jakno in vijoličen šal. V butiku so ji prijazno pok­lonili še novo modro torbico, tako da se je lahko popol­noma prenovljena podala v Gostilno Bajc, kjer sta jo že čakala mož Aleš in hčerka Lucija, ki so ji ravno tako v okviru Pomladne osvežitve uredili pričesko v Frizerskem salonu Beba. Aleš je ostal brez besed, triletna Lucija pa je mamici skočila v naročje in jo zasula s poljubčki. »Ja, čudovita je, dobro ste opravili delo,« je dejal Aleš, ki ni mogel verjeti svojim očem. V prijetnem ambientu so si naz­dravili s šampanjcem oziroma Lucija s sokom, nato pa začeli kulinarično razvajanje, ki so ga pripravili pri Bajcu. Tam jih je naša kamera zapustila z željo, naj opojnost pomladne svežine ne popusti, tako kot njuna lju­bezen, ki cveti že sedemnajst let. Gašper Tominc, foto: GT Frizerski salon Beba (Cankarjev trg 9 – nasproti sodišča), 01/ 755 37 22 Frizerski salon za ženske, moške in otroke deluje že 25. leto z apore d. Sledi vsem aktualnim trendom na področju modnih pričesk ter moških brad in uporablja le kakovostno lasno kozmetiko. Lepotni salon Lupo (Cankarjev trg 5 – pri Cankarjevem spomeniku), 040 235 342 V središču Vrhnike že vrsto let deluje lepotni salon, ki opravlja različne tretmaje za zdrav in lep videz vaših rok ter obraza. Zagotovilo za uspeh so vrhunski kozmetični preparati in izkušene terapevtske roke. Boutique Mini Maksi, Ljubljanska cesta 29 (v trgovskem centru Spar), 01/ 750 11 33 V trgovini Mini Maksi ponujajo širok izbor ženske poslovne mode in športno elegantno kolekcijo. Ponudba butika obsega tudi otroška oblačila od novorojenčka do mladostnika. Gostilna Bajc, Sinja Gorica 12a, Vrhnika, 01/ 755 34 77 Gostilna slovi po razvajanju brbončic ob odlični sveži sezonski ponudbi, tradicionalnih »vrhniških jedeh« in drugih dobrotah. Sladokusci zagotovo ne boste razočarani. Pomladne osvežitve pa ne bi bilo brez Mateje Lamberger iz Studia Okusi, ki je poskrbela za organizacijo dogodka. Studio za oblikovanje in spletne komunikacije – Okusi združuje znanje oblikovanja vseh vrst tiskovin, oglasov, spletnih strani, vodenja strani na Facebooku, organizacijo ter dekoriranje poslovnih in družabnih dogodkov… www.okusi.si, 041 772 722. 30. maj 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE samo dodatna nagrada, če upo-da bo zemlja toplejša. Položimo Zastirke na vrtu rabljamo zastirke«. jo sredi dneva, ko je najtopleje. Večina strokovnjakov s po-Vse zgoraj našteto je v tako-Slama podnevi sprejema sonč­dročja vrtnarjenja se strinja, da le opisal doc. dr. Rok Mihelič, ne žarke in tako še velik del noči zastiranje vrta ni nujno, je pa univ. dipl. ing. agr. z oddelka greje mlade rastline. Paziti pa zelo koristno. Prednosti zasti-za agronomijo na Biotehniški je seveda treba, da jih z njo ne ranja tal je ogromno. V nadalje-fakulteti v Ljubljani: »Zastirka senčimo, plasti torej ne smejo vanju bomo pisali o zastiranju prepreči erozijo in izsuševanje biti predebele,« pravi Miša Pu­tal na zelenjavnem vrtu, saj na tal, prepreči udarno silo dežnih šenjak. okrasnem običajno uporablja-kapelj, je hrana deževnikom in Tla pa lahko zastirajo tudi po­ mo drugačne zastirke (kot je na drugim talnim organizmom, krovne rastline, med katerimi primer lubje iglavcev). sočasno pa prepreči rast pleve-se zelo dobro obnese npr. velika Če posnemamo vzorce iz na-lov, kar je izjemno pomembno, kapucinka. rave (npr. iz gozda, ko so tla ve-saj v vrtu ne uporabljamo herbi­dno prekrita z listjem, dračjem cidov. Poleg tega se zastirka po- Kaj pa polži? in drugim organskim materia-stopno razkraja in ob tem spro-Tukaj ima zastirka lahko dvoj­lom), potem je prva prednost ta, sti hranila za rastline ter ustvari no vlogo. Če je plast zastirke da zastirka ohranja strukturo nekaj humusa. Tla pod zastirko predebela, se v njej lahko skri­zemlje, s tem varuje mikroorga-bodo bistveno bolj strukturna vajo polži. »Težave z njimi rešu-vračajo določene nezaželene Organske zastirke vedno Prispevek je pripravljen kot nizme v njej in skrbi za to, da je kot tla, ki jih pogosto mešamo jemo tako, da zastirki dodamo obiskovalce svojih gred, kot so razpadejo v humus, ki pa ni le povzetek člankov, objavljenih v zemlji vedno dovolj zraka. To in obračamo.« Aljaž Plankl, per­ bezgove liste, gozdno praprot npr. polži, bramor, voluhar, in hrana za vrtnine, temveč tudi v revijah Biobrazda. Na temo pa so idealne razmere za kore-makulturni načrtovalec, ki za-a li pokošene dele bele gorjuši-sicer z uporabo ostankov rastlin, rahlja tla, zadržuje vodo in hra-zastiranja tal so pisali avtorji ninske sisteme, v našem prime-govarja vrtnarjenje brez preko­ce,« predlaga Miša Pušenjak. Če ki jih te živali ne marajo. Zastir-nila. Marija Dolenc, Miša Pušenjak, ru za naše vrtnine. pavanja (in pri temu so zastirke pa pogledamo s pozitivne plati, ka iz paradižnikove zelene mase Razlogov, da zemlje ne pu-Aljaž Plankl, Rok Mihelič idr. Nadalje, zastirka daje hrano nujne) pa: »Zaščita vrtnih tal s imajo nekateri celo izkušnjo, da npr. odganja škodljivce stran od ščamo gole, imamo torej več številnim talnim organizmom pomočjo zastirke je neprecenlji-kot dovolj. z ustrezno izbiro zastirke od-zelja in ostalih kapusnic. in mikroorganizmom in s tem va! S tem ohranjamo tla vlažna, izboljšuje mineralno sestavo ze-nepremočena, rahla, zračna, ro­mlje. Zastirka (npr. zelena, več dna ... in navsezadnje živa.« o njej v nadaljevanju) neposre­dno gnoji naše vrtnine, saj so Katero zastirko izbrati v sokovih pokošenih rastlin še Za zastirko najpogosteje upo­ohranjena nekatera hranila. rabimo pokošeno travo, ki jo na Zastirka tudi preprečuje ero-tanko razgrnemo po tleh, da se zijo, tj. izpiranje in zbitost tal, posuši. Za zeleno zastirko pa zato je taka tla manj treba ra-poleg trave lahko uporabimo hljati. Saj se spominjate, kako karkoli, kar nam predstavlja mehka so tla gozdu? Tla, pre-višek na vrtu: to je lahko plevel puščena direktnim vremen-ali zelišča, kot so koprive, rman, skim vplivom, bodo po neurju kamilice, gabez, poljska preslica, ali močnem deževju na primer pregosti posevki ali pa ostanki precej zbita.posušenih zelišč, ki smo jih Še en razlog za zastiranje tal, prejšnjo sezono zreza li in posu­ki je zlasti pomemben poleti, je šili. Ali pa kakšno drugo zelenje. ta, da zastirka poleti zmanjšuje Vendar pa je treba paziti, da izhlapevanje vode, torej varuje se pokošena trava (ali druga vr­tla pred večjo izgubo vlage. To sta zelene zastirke) ne polaga v zmanjša potrebe po zalivanju, predebele plasti, ne da bi jo prej istočasno pa zastirka vodo bolje osušili, saj lahko začne gniti, kot porazdeli po površini tudi med taka pa je neprimerna in celo vrstami. Mimogrede, v dolgem škodljiva za rastline in organiz­sušnem obdobju je uporaba za-me v zemlji. stirk skoraj že nujna, saj se bo Za zastirko pa lahko uporabi­sicer zemlja hitro zaskorjila in mo tudi druge materiale: slamo, zasušila. listje, kompost … Posledica zastiranje tal pa »Spomladi, ko je potrebno ima lahko še eno pozitivno ogreti tudi zemljo, priporočam lastnost in sicer, kjer so tla po-slamnato zastirko. Posebej v krita, je tudi manj plevela. Miša tako hladni pomladi, kakor je Pušenjak sicer pravi, da je »uči-bila letošnja, bo slamnata za­nek preprečevanja rasti plevelov stirka pripomogla tudi k temu, 30. maj 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Z EL EN O Učinkovito ločeno zbiranje odpadkov v letu 2015 Odložena količina ostankov mešanih komunalnih odpad­kov (odslej MKO) se je v letu 2015 še dodatno zmanjšala in je znašala 1637 ton (od tega 139 ton nekoristnih kosovnih od­padkov – oblazinjeno pohištvo ipd.), kar je 68,57 kg/občana/ leto oziroma 2,92 % manj kot v minulem letu (leta 2014 70,63 kg/občana/leto). V skupni masi odpadkov je tako koristnih odpadkov 283,74 kg/občana/leto, kar po­meni, da smo tudi v letu 2015 presegli mejo osemdesetih od­stotkov ločeno zbranih odpad­kov, saj nam je uspelo ločiti 80,54 % odpadkov (minu lo leto 80,15 %). Ekološki otoki oziroma zbiralnice Na območju Občin Borovni­ca, Log - Dragomer in Vrhnika imamo 201 ekološki otok ozi­roma zbiralnico. To so ekolo­ške točke, na katerih zbiramo koristne odpadke, kot so steklo, papir in embalaža (plastična in kovinska). V Občini Vrhnika je 135 zbiralnic (120 občanov na zbi­ralnico), v Občini Borovnica 37 (113 občanov na zbiralnico) in v bojniki ustreznih velikosti in Občini Log - Dragomer 29 (121 oblik. Skupna prostornina vseh občanov na zbiralnico). Skupaj zabojnikov na ekoloških otokih imamo 654 zvonastih zabojni-je 1.24 4.40 0 litrov. kov s prostornino 1,8 m3 (201 Ob zabojnikih na ekoloških kos za steklo, 202 kosa za papir otokih so nameščene obvestil­in 251 kosov za embalažo) in ne table. Na njih so napisani 21 zvonastih zabojnikov s pro-pomembni podatki, ki jih mo­stornino 3,2 m3 za papir. Na rate občani poznati za pravilno lokaciji posamezne zbiralnice ločevanje odpadkov. so postavljeni najmanj trije za- Novice iz enote za oskrbo s pitno vodo Ob obeleženju svetovnega dneva voda, 22. mar­ca 2016, ter v aprilu, ko smo se pridružili akcijam zbiranja nevarnih odpadkov na našem območju, smo izvajali različne aktivnosti ozaveščanja o pi­tni vodi ter o tem, koliko pitne vode porabimo za različne namene. Vsem, ki se niste mogli udeležiti akcij, prilaga­mo povezave do zanimivih informacij in kratkih .lmčkov na to temo. Do povezav dostopate tako, da na mobilni telefon, ki omogoča namestitev aplikacije QR (Android, iOS, Windows), naložite aplikacijo, usmerite kamero telefona na vsako sli­ko posebej ter kliknete povezavo. Vsem, ki ste se udeležili akcij, se zahvaljujemo Vabilo BAZAR ZELENE TEHNOLOGIJE izjemen dvodnevni dogodek v športni dvorani GRC Zapolje – IOC Zapolje petek, 17. 6. 2016, od 11. do 18. ure in četrtek, 16. 6. 2016, od 11. do 16. ure Petkovo srečanje bo posebno, saj bomo predstavili nekaj večjih idej sodobnega in ekološko primernejšega ogrevanja ter možnost postavitve elektrarne na biomaso. Na dvodnevnem dogodku bomo obiskovalcem predstavili podjetja na področju zelene energije, sodobne smernice in aktualno ponudbo na tem področju. Predstavili bomo toplo­tne črpalke, ogrevanje na biomaso, razsvetljavo LED, varče­vanje ter upravljanje z energijo. Bi torej radi izvedeli, kako pravilno očistiti peč in kako pravilno kuriti, da bo izkoristek energije največji? Vas zani­ma, kako lahko stroške nakupa toplotne črpalke zmanjšate s pomočjo subvencij na trgu? Strokovnjaki s področja zelenih energij in sistemov ogrevanja bodo svoje znanje in izkušnje z veseljem delili z vami. Prijazno vabljeni, da skupaj z nami vstopite v ekološko pri­hodnost. Več informacij o dogodku najdete na spletnem naslovu: www.mojles.net. Nujno OPOZORILO Prosimo, da koristne odpadke ODLAGATE V ZABOJNIKE, namenjene za določeno vrsto ločenih frakcij, ZLOŽENE ali STRGANE. Dogaja se tudi, da poleg praznega zabojnika za steklo stojijo polne vreče ali zaboji steklenic in ko­zarcev, pa tudi vreče, polne plastenk. In to še ni vse. Gore kosovnih odpadkov, gradbenega materiala in celo nevarni odpadki nikakor ne spadajo na ekološki otok. Na nekaterih lokacijah vsak dan videvamo neurejen prostor, namenjen oddajanju stek la, papirja in plastične ter kovinske embalaže. Nastajajo črna odlagališča, ki so zelo moteča za okolico, predvsem pa za občane, ki živijo blizu ekološkega otoka. Vzemite si čas in koristne odpadke razvrstite v zabojnike, ki so jim namenjeni. Ekološki otok zapu­stite čist in urejen, kajti vsako vaše dejanje vpliva na okolje. Stroške čiščenja onesnaženih ekoloških otokov pla­čujejo občine Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika iz proračuna. Ta sredstva bi občine sicer namenile za druge koristne projekte. KPV in vas vabimo na podobne dogodke, ki jih v pri­hodnje še želimo organizirati. Naj vam ob tem posredujemo še kratek opis vo­dooskrbnega sistema na našem območju: omrež­je sestavljajo cevovodi v skupni dolžini nekaj manj kot 200 km, zajema nekaj manj kot tisoč Krožni vodni Ekstremno Vodna drča Moč vode Poraba vode hidrantov ter s pitno vodo oskrbuje malo več kot proces varčevanje z vodo Nova Zelandija 20 000 prebivalcev. Vodni vir za večino oskrbo­vanih prebivalcev je borovniški vršaj, ki oskrbuje Zaplane, ki se oskrbujejo iz ločenih vrtin. pitne vode in s tem posledično nadzirali porabo nižje ležeče predele vseh treh občin. Prebivalcem, Zaradi nenehne širitve sistema in s ciljem za-ter jih opozarjali na morebitne odklone pri po­ki živijo v višje ležečih krajih, vodo dobavljamo gotoviti izboljšanje kakovosti storitev za naše rabi, ki po navadi pomenijo okvare oziroma pu­s pomočjo prečrpališč in t. i. visokih con. Poleg uporabnike, v podjetju pripravljamo projekt da-ščanje vodovoda, kar bo pomagalo preprečevati vršajskega vira upravljamo še vodovodna sistema ljinskega odčitavanja vodomerov. Tako bi upo-večjo škodo, ki jo lahko povzroči iztekanje vode. Ligojne in Pokojišča ter vodovodni sistem zgornje rabnikom omogočali obračun dejanske porabe Enota oskrba s pitno vodo Jelovškova 7,1360 Vrhnika 01/ 7506 - 840 30. maj 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAŠE ZDRAVJE Posvetovalnice v lokalni skupnosti Patronažna služba Zdravstvenega doma Vrhnika bo tudi v juniju izvajala posvetoval­nice v lokalni skupnostih v vseh treh občinah – Občini Vrhnika, Občini Borovnica in Občini Log - Dragomer. Lepo vabljeni! Občina Vrhnika kS Podlipa (gasilski dom Podlipa) Patronažna medicinska sestra Biljana Petković (051/390-921) Sreda, 15. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika) Patronažna medicinska sestra Biljana Petković (051/390-921) Torek, 21. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 Cankarjeva knjižnica Vrhnika – 1. nadstropje (računalniška soba Kemis) Patronažna medicinska sestra Petra Šest Pleško (051/390-922) Četrtek, 2. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti) Patronažna medicinska sestra Monika Trček (051/652-811) Sreda, 8. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 Sinja Gorica (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Maja Srećković (051/390-926) Torek, 14. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 KS Drenov Grič (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Ve­ronika Logar (051/390-925) Četrtek, 16. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 KS Beg – Vas (Vrhnika - v prostorih KS Breg – Vas) Patronažna medicinska sestra Monika Trček (051/652-811) Zaradi neudeležbe odpade. KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni) Patronažna medicinska sestra Katja Krvina (051/390-923) Torek, 7. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 KS Verd (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Mojca Černelč (051/390-927) Torek, 14. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 Občina Borovnica Pokojišče (ŠTD Medved) Patronažna medicinska sestra Mojca Černelč (051/390-927) Četrtek, 9. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 KS Breg - Pako (gasilski dom Breg - Pako – prizidek) Patronažna medicinska sestra Klara Sadar (051/390-929) Sreda, 8. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 Borovnica (gasilski dom Borovnica) Patronažna medicinska sestra Klara Sadar (051/390-929) Torek, 14. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 Občina Log - Dragomer KS Log (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Katja Krvina (051/390-923) Sreda, 1. 6. 2016, od 9.00 do 10.00 Patronažna služba Zdravstvenega doma Vrhnika Še vedno sprejemamo nove pa­cientke v dispanzerju za ženske Še vedno sprejemamo nove paci­entke v dispanzerju za ženske v Zdra­vstvenem domu Vrhnika, katerega nosilka je Lucija Sorč, dr. med., spec. ginekologije in porodništ va. Za več informacij nam lahko pišete po elektronski pošti: narocanje.gine­kologija@zd-vrhnika.si ali nas pokliče­te na telefonsko številko 01 7555 140 v času: ponedeljek: od 7.30 do 11.30, torek: od 14.00 do 18.00, četrtek: od 9.00 do 13.00. Veseli bomo vašega obiska. Zdravstveni dom Vrhnika Urnik tečaja: zgodnja nosečnost za leto 2016 v ZD Vrhnika mesecih. V popoldanskih urah smo izpeljali test hoje na 2 km in šestminu­tni test hoje, kjer so udeleženci dobili vpogled v svoje aerobne sposobnosti. Vsi starejši od 65 let pa so bili sezna­njeni z ugotavljanjem njihovih telesnih zmožnosti, ki tudi sicer redno poteka­jo v zdravstvenem domu. Veliko obi­skovalcev se je ustavilo na točki, kjer smo izvajali meritve vitalnih funkcij (krvnega tlaka, pulza) ter meritve krv­nega sladkorja. V popoldanskem času je gasilsko-reševalna enota s pomočjo NMP Zdravst venega doma Vrhnika prikazala uporabo de.brilatorja ter obiskovalce seznanila s temeljnimi postopki oživljanja. Predstavniki dr­žavnega presejalnega programa DORA so predstavili program presejalne ma­mogra.je, ki je namenjena ženskam od 50. do 69. leta. Predstavniki ZORE so ozaveščali o pomenu preventivnih ali rednih ginekoloških pregledov za od­krivanje predrakavih sprememb ma­terničnega vratu. Svitovi predstavniki s strani NIJZ pa so obiskovalce sezna­nili s preventivnim programom Svit in pomenom zgodnjega odkrivanja sprememb na debelem črevesju. Vsi, ki so se dogodka udeležili, so lahko oku­sili tudi biozdravo sadje. Zelo prijetno smo bili presenečeni nad odzivnostjo mimoidočih, ki so si z zanimanjem ogledova li dogajanje na naših stojni­cah. Predstavnikom Zdravst venega doma je velika udeležba potrditev za dobro delo in ves vloženi trud, ki smo ga vložili v organizacijo dogodka. Za­hvalila bi se direktorju g. Romanu Str­garju ter pomočnici direktorja ge. Špeli Rot za podporo pri organizaciji. Hvala Saši Prelog, Ivani Knafelc, Janji Tekavc, Tadeji Pilar, Zdenki Suhadolnik, Ur­šuli Debevec, Vesni Homar, Petri Šest Pleško, Andreji Jesenovec, Maji Krašo­vec, PGD Dragomer - Lukovica. Hvala vsem, ki ste že vključeni v naše brez­plačne programe, pa tudi vsem preo­stalim, ki ste se udeležili tega dogodka. Prihodnje leto se ponovno vidimo na dogodku DAN ZDRAVJA 2017. Jerneja Filipič Zdravstveni dom Vrhnika Tečaj se praviloma začne v zgodnji nosečnosti, med 10. in 16. tednom. V tem obdobju obsega eno srečanje, ki traja 120 min. Nosečnice in njihovi partnerji se v njej seznanijo s potekom nosečnosti, z zdravim načinom življe­nja, s pravilno prehrano, osebno nego in rekreacijo v času nosečnosti. Tečaj poteka v Kulturnem centru Vrhnika, v 1. nadstropju; Grabeljškova dvorana (knjižnica) od 16.30 do 18.30 po naslednjem urniku: – 7. 6. 2016 – 13. 9. 2016 – 29. 11. 2016 Urnik tečaja: priprava na porod in starševstvo za leto 2016 v ZD Vrhnika Po 25. tednu nosečnosti se začne drugi del predporodne priprave za nosečnice in njihove partnerje. Sluša­telje seznanimo s potekom nosečnosti, bližajočim se porodom, poporodnim obdobjem, načrtovanjem rojstev, nego in prehrano dojenčka. Učimo jih pravilnega vedenja in sodelovanja med porodom, radi odgovorimo na vaša vprašanja in tako preženemo morebi­tne skrbi, ki vas pestijo. Tečaj poteka v Kulturnem centru Vrhnika, v 1. nadstropju; Grabeljškova dvorana (knjižnica) od 16.30 do 18.30 po naslednjem urniku: 14. 6. 2016 – novorojenček in dojenje 16. 6. 2016 – nosečnost in porod 20. 6. 2016 – handling 23. 6. 2016 – komunikacija 20. 9. 2016 – nosečnost in porod 22. 9. 2016 – novorojenček in dojenje 27. 9. 2016 – handling 29. 9. 2016 – komunikacija 6. 12. 2016 – nosečnost in porod 8. 12. 2016 – novorojenček in dojenje 13. 12. 2016 – handling 15. 12. 2016 – komunikacija Prijave so obvezne na e-naslov: sola­zastarse@zd-vrhnika.si Patronažna služba Zdravstvenega doma Vrhnika Poletna vadba zunaj Vabimo vas, da se pridružite jutra­nji vadbi, ki jo bo čez poletje organi­ziral Center za krepitev zdravja (Zdra­vstveni dom Vrhnika). V vadbi bomo združili vaje za krepitev mišic, po­večanje gibljivosti telesa in izbolj­šanje vsesplošnega ravnovesja ter ravnotežja. Poseben poudarek bo na vajah za krepitev mišic trupa. KDAJ? Vsak TOREK in ČETRTEK zjutraj ob 8.00 z začetkom 7. junija. KJE? Zelenica pri bazenu v Športnem parku Vrhnika. CENA? Mesečna karta enkrat na teden – 10 evrov Mesečna karta dvakrat na teden – 18 evrov Posamezni obisk – 3 evre OPREMA? Vadbena blazina, udobna oblačila, voda. Prijave zbiramo na telefonski števil­ki 01/755 51 57ali preko elektronske pošte na naslov janja.tekavc@zd-vrh­nika.si Naš pogled na Dan zdravja 2016 V torek, 12. 5. 2016, je potekal DAN ZDRAVJA, ki ga je organiziral Zdra­vstveni dom Vrhnika. Kljub slabemu vremenu in hitri reorganizaciji je do­godek potekal v prostorih Spara na Vrhniki ves dan. V popoldanskih urah, ko nam je vreme dopuščalo, smo opra­vili tudi vsa testiranja, ki smo jih imeli v programu, in sicer ob Tržaški cesti na zelenici pred Zavodom Ivana Cankarja oz. v Športnem parku na Vrhniki. Zelo veliko zanimanje je bilo pri stojnici zobozdravstvene preventive, kjer smo prikazali praktični prikaz pravilnega čiščenja zob ter pripomočke za ustno higieno. Poleg ustne higiene je bil pred­stavljen tudi pomen pravilnega razku­ževanja rok, kar ste lahko preverili s posebno napravo, ki prikazuje učin­kovitost nanašanja razkužila na roke. Predstavili smo preventivne programe v Centru za krepitev zdravja in jih tako seznanjali o vseh brezplačnih delav­nicah, ki jih izvajamo tudi v poletnih Posvetovanje z magistri farmacije o pravilni in varni uporabi zdravil, svetovanje o zdravem življenjskem slogu ob diabetesu, povišanem holesterolu, visokem krvnem tlaku, prekomerni telesni teži, osteoporozi in težavah s prostato, pregled kože in svetovanje o negi kože, svetovanje o zdravi prehrani, program opustimo kajenje. Meritve s svetovanjem: glukoza v krvi, holesterol, krvni tlak, EKG, saturacija, venski pretok, CO v izdihanem zraku, kostna gostota. Žur za malčke: naredi svojo zobno pasto, izdelaj svoj inštrument,  ustvari zeleni periskop za lažje raziskovanje narave, ustvarjalne in poučne delavnice, poslikava obraza, fotogra.raj se z Robijem Kranjcem. ZAHVALA Zdravstveni dom Vrhnika se zahvaljuje vsem sponzorjem za pomoč pri izvedbi dogodka DAN ZDRAVJA. Veseli smo, da smo DOGODEK BO TUDI V PRIMERU DEŽJA. www.lekarnaljubljana.si Zdrava kuharija: kuharski šov enostavnih in zdravih jedi s kuharskim parom Tejani. Vsak obiskovalec prejme knjižico receptov. z vašo pomočjo vsem udeležencem ponudili pester program. Sponzorji so bili: Fenolit, d. d., Barjans, Donat Mg, Studio Fabrka, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjev hram, Flegis, Aktanta, Lomas, Dezinfekcijsko društvo, Gostilnica Stara Kašča, Ekošara, 5. 6. 2016, križanke v ljubljani, med 9. in 17. uro VSTOPNICA = DOBRA VOLJA PGD Dragomer - Lukovica, Policija Vrhnika, državni presejalni programi Dora, Zora in Svit. 30. maj 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAŠE ZDRAVJE Menjava izbranih zdravnikov Obveščamo vas, da sta zdrav-Otroke in šolsko mladino do to storijo njihovi starši) v ambu-Ivan Pecev, dr. med., spec. (tel. nici Lucija Odlasek Kunstelj, devetnajstega leta starosti spre-lanti, kjer podpišete izjavo. 01/ 7555 129) dr. med., spec., in Alenka Ža-jemajo naslednji zdravniki:S seboj morate imeti otroko-Teja Krašna, dr. med., spec. gar Slana, dr. med., spec., s 30. Helena Rožmanc Drašler, dr. vo kartico zdravstvenega zava-(tel. 01/ 7555 154) 4. 2016 končali z delom v ZD med., spec. (tel. 01/ 7555 121) rovanja. mag. Eva Gorup Cedilnik, dr. Vrhnika. Namesto njiju bo v Sreten Nakićenović, dr. med., Odrasli pacienti se v okviru med., spec. (tel. 01/ 7555 135) ambulanti delala mag. Damja-spec. (tel. 01/ 7555 128) ZD Vrhnika lahko opredelijo na Žolnir, dr. med., spec., ki bo pri naslednjih zdravnikih: Zdravstveni dom sprejema la paciente do devet-Izbiro opravite tako, da se Irena Brenčič Petrovčič, dr. Vrhnika najstega leta starosti. osebno oglasite (za mladoletne med., spec. (tel. 01/ 7555 144) Uspešno sodelovanje na prvem kongresu naturopatov v Ljubljani Društvo se je odlično pred-Slišali smo, kako sodobne te­stavilo na zanimivem kongresu žave z zdravjem premagujejo po naturopatov Slovenije v Lju-svetu in ob tem pomagajo tudi bljani 14. aprila 2016. Zanimive z vedenjem o zdravilstv u staro­teme, ki smo jih lahko slišali, so davnih narodov, kot so plemena pogosto med besedami ome-Indijancev ter njihovi šamani. njale uporabo Kneippovih tera-Poudarili smo tudi uporabo pij kot preventivo in včasih tudi prehranskih dopolnil, a nujno kurativo. pod nadzorom zdravilcev. Pokazala se je povezanost Zaključili smo zadovoljni in tematik in učinkovitost obojih. ponosni, da smo uspešni tudi Društvo Kneipp Vrhnika se je mi. predstavilo v celoti in slikovno M. A., Društvo Kneipp prikazalo uspešno delovanje v Vrhnika kraju in širše v slovenskem pro­storu. Prislužili smo si pohvalo za udeležbo in predstavitev na kongresu. Udeleženci so bili v V petek, 22. 4. 2016, smo ob besedi predsednik Evropske 18. uri razveseljevali otroke z naturopatske zveze iz Uragva-improvizacijo otrok pri ustvarjanju ja, ki deluje v Evropi, g. Alfredo pravljice o Živalih bice Sonje. Abascal Albernaz, gospa Tina Babice, ki je ustvarila številne Kausser, generalna sekretarka like živalic v obliki igrač, ki so zveze iz Španije, gospa Laura delale družbo dinozavru Dinu, ki Suarez, pa tudi zdravniki iz Ita-je prijatelj deklici Lani. Pravljico lije, Srbije in iz Slovenije: g. Eri-smo ilustrirali in do večera končali ka Brajnik, g. Simona Domjan prijetno druženje. in jaz. Ponosno smo se uvrstili v svet M. A., Društvo Kneipp zdravilskega sveta, kjer smo ču-Vrhnika tili pvezanost. RDEČI KRIŽ VRHNIKA Teden rdečega križa (8.–15. maj) Tečaj prve pomoči 150 let humanosti na Slovenskem – za bodoče voznike motornih vozil povsod in za vsakogar. Že 150 let. Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za vo­znike motornih vozil. Prostovoljci in zaposleni Rdečega križa in Rdečega polmeseca smo dandanes prisotni povsod po svetu. Lajšamo stiske najbolj ranljivih ljudi v vseh okoliščinah. Pomagamo Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi v primeru velikih nesreč in zahtevnih konfliktnih razmerah. Pomagamo v oddaljenih tudi večkrat. in težko dostopnih območjih, kamor ne more dostopati nobena druga organizacija. Nudimo brezplačno izposojo literature. Zato ni čudno, da je letos Teden Rdečega križa potekal pod sloganom 150 let humanosti na Slovenskem – povsod in za vsakogar. Že 150 let. Prijave sprejemamo: Rdeči križ Slovenije deluje v hitro se spreminjajočem okolju, v katerem vsak dan od 8. do 14. ure so se menjavale države, politični sistemi in stranke ter se je vedno bolj uvel­v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, javljalo pridobitništvo. Častitljiva, stoletje in pol dolga zgodovina Rdečega na telefonsko številko 7502-447, križa na slovenskih tleh se je začela leta 1866 v Avstro-Ogrski, nadaljevala ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net v Kraljevini SHS, FLR Jugoslaviji, SFR Jugoslaviji, samostojni Republiki Sloveniji, ki je zdaj v evropski skupnosti ter širše, v okviru mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, katerega sestavni in enako­ pravni član je tudi RKS. V celotni zgodovini humanitarnega delovanja je nenehno prisotna potreba za pripravljenost na hitro odzivanje, saj takšnih Spoštovani krvodajalci, krvodajalke – vljudno va-in drugačnih katastrof ni mogoče napovedati, ne vemo, kdaj bodo poplave bljeni v soboto, 18. junija, na krvodajalski izlet ali potresi, tudi vojne, ki si jih seveda nihče ne želi, pridejo iznenada. v Prekmurje.Položaj, pravice in dolžnosti Rdečega križa Slovenije je država Slovenija utrdila v Zakonu o Rdečem križu Slovenije, ki ga je Državni zbor Repub- Avtobus bo odpeljal z Vrhnike ob 7. uri zjutraj s like Slovenije sprejel 26. januarja 1993. Zakon med drugim navaja tudi na- Trga Karla Grabeljška. loge, ki jih Rdeči križ Slovenije izvaja kot javno pooblastilo in o ugotovljen- Prijavite se na OZ RK Vrhnika, ih dejstvih izdaja listine in potrdila; gre predvsem za iskanje pogrešanih, telefon 01-7502-447. Število prijav je omejeno, zato pohitite. krvodajalstvo, pripravljenost na nesreče ter organizacijo tečajev in izpitov prve pomoči in organizacijo ter usposabljanje ekip prve pomoči. To so zdaj naše glavne naloge. Mojca Marolt, OZ RK Vrhnika Pred dopustom si uredite dokumente! Želimo Vas obvestiti, da si pred poletjem uredite osebne dokumente. Za izdelavo osebnih dokumentov potrebujete eno vašo fotogra.jo in osebni dokument, s katerim izkazuje­te svojo istovetnost in državljanstvo. Da bi se izognili more­bitnim nevšečnostim, vam v nadaljevanju posredujemo nekaj koristnih informacij. Polnoletni državljan Republike Slovenije, ki nima veljavne­ga identi.kacijskega dokumenta, opremljenega s fotogra.jo, ki ga je izdal državni organ, mora imeti veljavno osebno iz­kaznico, sicer je v prekršku. Vlogo za izdajo nove osebne iz­kaznice lahko vložite na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji. Vlogo lahko vložite zgolj osebno, za mladoletnega otroka pa vlogo vloži zakoniti zastopnik. Če je otrok starejši od osem let, mora biti navzoč, da vlogo podpiše. Vlogi za izdajo nove osebne izkaznice morate priložiti staro osebno izkaznico, če je bila izdana, oziroma drug dokument za identi.kacijo in svojo fotogra.jo. Osebna izkaznica za polnoletno osebo se izda z veljavno­stjo desetih let, po sedemdesetem letu starosti pa se izda traj­na osebna izkaznica. Osebna izkaznica za mladoletno osebo se izda za obdobje treh oz. petih let. Stroški izdelave so: – za mladoletnega državljana, starega do treh let (veljavnost 3 leta) 12,46 evra – za mladoletnega državljana, starega od treh do osemnajst let (veljavnost 5 let) 14,26 evra – za polnoletno osebo (veljavnost 10 let) 18,86 evra Uradne ure UPRAVNE ENOTE VRHNIKA so: – v ponedeljek in torek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, – v sredo od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 17.30,; v petek od 8. do 13. ure. Upravna enota Vrhnika Obvestilo nosilcem dopolnilnih dejavnosti Nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji seznanjamo, da je bil v aprilu 2014 sprejet Zakon o spremembah in dopolni­tvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1B). Zakon prinaša spre­membe pri omejit vah višine dohodka iz dopolnilne dejavno­sti na kmetiji in načinu preverjanja dohodka. Zakon v 99. členu določa, da letni dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih le­tnih plač na zaposlenega v RS v prejšnjem letu, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko proizvodnjo pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v RS v prejšnjem letu. Zakon v 101. členu določa, da upravna enota vsako leto do 30. junija preverja izpolnjevanje pogojev iz 2. odstavka 99. člena tega zakona. Nosilci dopolnilnih de­javnosti na kmetiji pa morajo z letom 2016 sami do 30. junija upravni enoti sporočiti podatke o letnem dohodku iz dopolnilne dejavnosti, ki so ga dosegli za prejšnje leto. Upravna enota po uradni dolžnosti z odločbo razveljavi dovoljenje, če niso več izpolnjeni pogoji iz 99. člena predme­tnega zakona. Upravna enota Vrhnika Komisija za izdajanje glasila Naš časopis razpisuje delo odgovornega urednika Našega časopisa. Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki poleg zakonskih izpolnjuje tudi pogoj –najmanj visoko stro­kovno izobrazbo družboslovne smeri. Kandidat za odgovornega urednika mora ob prijavi na razpis predložiti programsko zasnovo glasila. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba za obdobje štirih let. Pri­jave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati najkasneje do 10. junija do 12. ure v zaprti ovojnici s pripisom »Za razpis – Naš časopis – NE ODPI­RAJ«, na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Komisija za izdajanje glasila Naš časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Informacije na e-naslov: info@zavod-cankar.si 30. maj 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KUL TUR A elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankar in raj pod Triglavom Vrhnika, 18. maj – Ali je Cankar aktualen tudi v današnjem času? To je bilo vprašanje. na katerega so se trudili odgovoriti sogovorniki javne tribune Cankar in raj pod Triglavom« akademik Janko Kos, evroposlanec Milan Zver in dramski igralec Tone Kuntner. Kos je kot literarni zgodovinar v prestolnici spomenik, enako­in teoretik, k ritik, publicist in vreden Prešernovemu. Doseda­urednik ugotavljal, da je Cankar, nja prizadevanja po primernem čeprav je minilo že skoraj sto let obeležju so bila izničena, ker je od njegove smrti, še vedno zelo bil velik kritik liberalcev, česar aktualen. Njegovi zapisi in lite-mu politika ni nikoli povsem rarna dela so lahko projekcija da-oprostila: ne pred vojno in ne našnjega časa. Tako je na primer po njej. že Cankar opisoval povezanost O Cankarju je spregovoril tudi med politiko in gospodarstvom, evroposlanec Milan Zver, ki je pisal o korupciji v politiki, no-dejal, da bi se tudi Evropa, ki je vinarstvu in sodstvu, udinjanju v kriznih časih, lahko od njega pomemben akter na političnem šolstva aktualni politični oblasti, naučila marsikaj. Kot poznavalec parketu. Zver ga je označil kot pisal je tudi o pedofeliji in homo-zgodovine politične misli je pred-izrednega analitika in človeka, ki seksualnosti. »Ivan Cankar je bil stavil Cankarjev odnos do teda-mu je izvrstno uspelo povezati velik moralist, iz njega oziroma njega političnega prostora. Naj narodno in socialno vprašanje. njegovih del se lahko naučimo spomnimo, da je bil Cankar član Tone Kuntner, pesnik in gledali­ marsikaj,« je menil Kos in dodal, socialnodemokratske stranke, ki ški igralec, je dejal, da ga vrhniški da bi bilo prav, da bi pisatelj dobil pa v začetku 20. stoletja ni bila pisatelj spremlja že vse življenje. Izšli so že šestnajsti Vrhniški razgledi Vrhnika, 16. maj – Cankarjevo mesto je bogatejše še za eno bogato domoznansko gradivo – Vrhniške razglede – tokrat že šestnajste po vrsti. Na skoraj tristo straneh se je objavljena še kronika dogajanja v dvanajst različnih avtorjev raz­ letu 2015 v vrhniški občini in po­pisalo o temah, ki na tak ali dru­ ročilo o občnem zboru Muzej­gačen način zadevajo vrhniško skega društva Vrhnika. Sledi še zgodovino. Alenka Auersperg je seznam petdesetih slik (olje na v članku Na ženitovanje opisala platno), ki jih je akademski slikar dogajanje okoli Ivana Cankarja Floris Oblak (1924 – 2006) leta in njegove prve zaročenke Ste. 20 04 podari l Občini Vrhnika. v začetka 20. stoletja, Tatjana Zbornik sta izda la in za ložila Oblak Milčinski je opisala Oken- Muzejsko d rušt vo Vrhnika in ce, to je glasilo mladih iz Verda, Zavod Ivana Can karja Vrhni­ki je izhajalo od sredine 70. do ka. Na predstavitvi razgledov druge polovice 80. let prejšnje­ so podelili še plaketi častnemuga stoletja. Aleksandra Serše je članu društ va Janezu Žitku in predstavila obrtne nadaljevalne častni predsednici Mariji Oblak in gospodinjske šole na Vrhni-Čarni. Slednja, ki ima že vrsto škem, Tatjana Hojan pa je tokrat let tudi vlogo urednice zborni- Vrhniki, k i zdaj stoji nasproti pod drobnogled vzela učiteljice ka, je menila, da je zbornik lepo Avtohiše Lev, Matevž Grošelj se Iva no Vidic, Ivano Tominec praznično darilo Vrhniki ob 140. je poglobil v raziskovanje Rupni-Neuhold, Pavlo Goetzel Suha-obletnici rojstva Ivana Cankarja. kove linije, Marija Lukanc pred­dolnik in Olgo Grilanc Bečina. Zbornik lahko kupite v TIC Vrh­ stavlja kovaštvo na Vrhniki v 20. Sledi prispevek Janeza Tomšiča nika ali na sedežu muzejskega stoletju, Katarina Oblak Brown o Mihaelu Opeki, stolnem ka-društva – Tržaška 23. pa je pripravila kratek pregled noniku in pesniku, rojenem na razvoja ljubiteljske kulturne de-Gašper Tominc Vrhniki. Olga Pivk je raziskala javnosti (60 let Zveze kulturnih skladišče idrijskega rudnika na društev Vrhnika). Na koncu sta ZAHVALA V zadnji številki »Vrhniški razgledi 16« je objavljen prispevek o dr. Mihaelu Opeki. Avtorju gospodu Janezu Tomšiču se iskreno zahvaljujeva za spoštljiv zapis o Vrhničanu, ki ni bil le ugleden cerkveni dostojanstvenik, temveč tudi literat in pokončen človek, ki je do smrti ostal navezan na dom in domači kraj. Hvala tudi Muzejskemu društvu Vrhnika in vsem pristojnim, ki ste odobrili objavo tega prispevka. Pranečakinji Anica in Marija Nakolenčnik – prenosni računalnik? Vrhnika, 12. maj – Tisti, ki ste v zadnjih desetletjih obiskovali osnovno ali srednjo šolo, vam je ime prof. Jože Toporišič znano, za tiste, ki pa ga ne poznate, naj zapišemo, da je bil vrhunski jezikoslovec, ambasador slovenistike po svetu. Umrl je leta 2014, njemu v spomin pa sta Knji-govorili tudi o novih poimenovanjih, ki jih je iz­žnica Brežice in Posavski muzej Brežice strnila umljal Toporišič: walkman je poimenoval pohaj­moči ter razglasi la obdobje med 11. oktobrom kovalnik, prenosni računalnik nakolenčnik (ker 2015 in 11. oktobrom 2016 za Toporišičevo leto. ga imamo na kolenih), hamburger pa mesni krof. Pripravila sta številne aktivnosti, med drugim tudi Prireditev, ki so jo pripravili ZIC Vrhnika, Can­krajšo izobraževalno dramsko uprizoritev dijakov karjeva osnovna šola in Cankarjeva knjižnica, so (Gimnazija Brežice) o slengu, žargonu, argoju in sklenili z lutkovno predstavo o Cankarju v izvedbi narečju, ki so jo 12. maja (v okviru Cankarjevih Turističnega društva Blagajana. dni) predstavili Vrhničanom. Med drugim so (GT) Najbolj pa se mu je vtisnila v spo­min Cankarjeva knjiga Jaz bra­tje pa vem za domovino, ki jo je prejel v dar pri desetih letih. Več desetletij je Kuntner hrepenel po domovini, dokler ni leta 1991 le zadonela slovenska himna. Zdaj je omenjena besedna zveza, ki se v pisateljevem delu razvije v krajši izredno čustveno obarvan odlomek, znova aktualna, je me-nil Kuntner. Sedanje generacije Slovencev imajo slabo razvito narodno zavest, ne poznajo svo­je zgodovine in so odtujene od svojih korenin. Zato je lahko Fotografska razstava: Odmevi iz bazena V okviru Cankarjevih dni sta Humanistično in umetniško društvo«O« in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika pripravila zanimivo fotografsko razstavo Odmevi iz bazena, ki sta jo spremljala dva videoposnetka in kulturni program. šler so nastale na dogodku Od­mevi iz bazena 2013/2014 in beležijo na avtorski način večpla­stno dogajanje v bazenu. V dese­tletje zapuščenem bazenu se raz­lične zgodbe izvajalcev zlivajo v sočasno dogajanje. Fotogra.je ne dokumentirajo dogodka, ampak so avtorski odziv na dogajanje. V ujetosti mrtvega prostora se srečajo različni izvajalci in isto­časno oblikujejo dogodek. Li­kovniki oživljajo zapuščene sta­re bazene pod niveleto ploščadi, na kateri je nekoč vrela množica kopa lcev. Bazen brez volumna vode, na katere površini se ko­pajo oblaki, je praznina, katero napolnijo izvajalci vsaj v času dogodka. Po umazani betonski ploskvi dna bazena poplesava v modro opravljena plesalka, ujeta v prostor sveta – bazena. Rada s svojo fotogra.jo ne dokumentira dogodka, ampak ustvarjalno gradi svojo izpoved in zgodbo, zamrznjena podoba s statično fotogra.jo različnih udeležencev dinamizira z dvoj­nimi prostori, izseke likovnih kadrov poveže z dinamiko raz- Odprtje razstav je potekalo v torek, 3. maja, v Galeriji Cankar­jevega doma na Vrhniki in je pri­tegnila kar veliko obiskovalcev. Vrhniški bazen je Vrhniča­nom zelo znan, saj je bil pred mnogimi leti zbirališče mladine in takratnih mladih družin. Ven­dar pa se je prijeten kopalni sta­tus izgubil in dočakal neslaven propad bazena. Pred nekaj leti pa so se zbrali mladi kulturniki in ga začeli uporabljati za zanimive festivale in kulturne prireditve, ki so jih poimenovali Odmevi iz bazena. Prav ti Odmevi v letih 2013 in 2014 so dali pobudo za razstavo fotogra.j Rade Kikelj Drašler in prikaz dveh videoiz­delkov Gaje Naje Rojec, ki so bile ustvarjene v vrhniškem bazenu. Odprtje razstave so ku lturno oplemenitili Katjuša Kovačič kot plesna performanka, pesnik De­jan Koban, instrumentalist Vid Drašler in kvartet pevcev Blaž Tomšič, A leš Kovač, K lemen Šiberl in Janez Drašler. O razstavljenih fotogra.jah je Pavel Mrak med drugim zapisal: »Fotogra.je Rade Kikelj Dra-Cankar, tako Kuntner, še kako aktualen. Za kulturni program tribune, ki jo je organiziral Zbor za repu­bliko, je poskrbel Oktet Rasko­vec, prireditev pa je povezova l Peter Perše. Gašper Tominc, foto: GT Prvo oživljanje bazena leta 2013 ličnih udeležencev. Govori skozi abstraktne izseke, naključna ti­hožitja, panorame opazovalcev na horizontih bazena, akcijsko slikanje skupine v samem doga­janju. Čas je zabeležen z umira­njem dneva v večer, povezan z urami dogodka.« Gajo Najo Rojec zan imata video in fotogra.ja, saj lahko z njuno pomočjo povsem .zično preizkuša ter raziskuje perspek­tivo in subjektivnost razumeva­nja sveta in sebe. Razstavljena videa sta nasta la v sk lopu, na mestu in v času dogodka Od­mevi iz bazena. Prvi njen videoalbum, dogo­dek je nanizan kot utrinki, foto­gra.je. Drugi je sprehod skozi dogodek, zaprt pogled skozi oči snema lke. » Ob koncu moram resnično pohvaliti mlade umetnike vrh­niškega društva HUD«O«, da so razpadajoči bazen zopet oživeli, če ne s kopanjem, pa s kulturni­mi festivali Odmevi iz bazena. Simon Seljak 30. maj 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KUL TUR A elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pod jasnim soncem rdeča roža Koncert z gosti -Pevsko društvo Ivana Cankarja na Vrhniki je v okviruCankarjevih dnevov zopet pripravilo celovečerni koncert Pod jasnim soncem rdeča roža, ki je bil namenjen najve­čjemu vrhniškemu sinu Ivanu Cankarju ob njegovi 140-letnici rojstva. Tako je Mešani pevsk i zbor Ivana Canka rja zopet pozitiv­no presenetil z izvirno izbranim programom ter z zelo zanimivi­mi gosti, ki so bili: Tamburaška skupina Tamika iz Železne Ka­ple in dva mlada pianista vrhni­ške glasbene šole. Za vezno bese­dilo in moderatorko koncerta je poskrbela Branka Božič. Koncert, ki ga lahko označi­mo kot gala pomladni koncert, je bil v veliki dvorani Cankarje­vega doma. Prvi so na oder prišli gostitelji večera Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika pod vodst vom dolgoletnega di­rigenta Lovra Groma. Že prva pesem je bila na besedilo Ivana Cankarja, Na mojo pot, k i jo je uglasbil Edi Gašperšič prav za MePZ Ivana Cankarja. Sam zbor letos praznuje že 29 let de­lovanja in upam si trditi, da je to najstarejši vrhniški zbor. Lani so gostovali na Daljnem vzhodu, na Japonskem, letos pa se že pripra­vljajo na argentinsko turnejo pri tam živečih Slovencih. Kot drugi je na odru nastopila Tamburaška skupina Tamika iz Železne Kaple na Koroškem pod vodstvom Tatjane Pirker. Z iz­branim programom so navdušili vse prisotne ter poželi ogromen aplavz. Nato sta učenki tretjega razreda Glasbene šole Vrhnika Vita Zupančič in Mirjam Ko­privec zaigrali klavirski duo pod vodstvom mentorice prof. Olge Zalokar. V drugem delu koncerta so zopet s solistoma sopranistkoŠpelo Petkovšek in baritonistom Alešem Kovačem navdušili go­stitelji. Na koncu so skupaj s tamburaško skupino zapeli še nekaj pesmi. Navdušeno občin­st vo je izprosilo še nekaj do­datkov. Tako je resnično minil prelep in bogat koncertni večer v Cankarjevem domu. Simon Seljak KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Koncert tria Intertempora vabi na LETNI KONCERT MePz DG - LB Vrhnika, 4. maj – V okvirju Cankarjevih dni je na odru osrednjega z gostom orgličarjem MIROM BOŽIČEM. kulturnega hrama na Vrhniki nastopil trio Intertempora. Koncert bo v nedeljo, 5. junija 2016, ob 16. uri v Kuclerjevem kamnolomu na Lesnem Brdu. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani na Drenovem Griču ob 17. uri. Vljudno vabljeni! Organizacijski odbor pevskega zbora DG - LB Glasbenice – sopranistkaHelena Marič Jelovšek, .av­tistka Ivana Barčić Mišić in pianistka Angelina Nanut Kališ – so se v uro dolgem progra­mu sprehodile preko različnihglasbenih obdobij in nastopsklenile z dodatkom za zbrano občinstvo. Glasbenice imajo si­cer za sabo že vrsto nastopov vrazličnih zasedbah. Vse tri so zaposlene kot profesorice naglasbenih šolah. (gt, foto: GT) Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Vrhnika, 3. in 5. maj – Vrhnika je gostila regijsko Ust va r ja l nemu g le da l i škemu srečanje gledaliških skupin osrednje Slovenije. krožku iz Sodražice, Gledališču Hiška iz Grosupljega in gledali-Na odru Cankarjevega doma ga Gradca. Na srečanju, ki mu ški skupini Netopirji – prav tako je v dveh dneh nastopilo tri-je strokovno ocenjevalno noto iz Grosupljega. najst skupin, od tega tudi dvedajala igralka in režiserka Si-Organizator srečanja je bila »naši«: gledališka skupina POŠ mona Zorc Ramovš, povezoval vrhniška izpostava Javnega skla-Drenov Grič s predstavo Luna pa ga je igra lec Gašper Jarni, da RS za kulturne dejavnosti. pri zobozdravniku in gledališki so podeli li še srebrne pla kete (gt, foto: gt) duo Romeo & Julija iz Polhove-Gleda lišču Petka z Brezovice, 30. maj 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KUL TUR A elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Klavirski trio Rupnik Folklorna skupina Bistra KONCERT Manca Rupnik, violina Nejc Rupnik, violončelo Anže Rupnik, klavir Vrhnika, cerkev sv. Trojice, sobota, 18. junij 2016, ob 19. uri. Vstop prost. ZAPLANA 5. - 10. JUNIJ 2016 Program likovnega simpozija Zaplana: Travniško gledališče ob barju Jezerc Še vedno na prepihu Predstavitev knjige v zbirki Glasovi etnologa Milana Trobiča iz Logatca Koncert skupine Ethotrip iz Prekmurja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Ustvarjalnost, umetnost in duševne motnje Predavanje dr. Vlaste Meden Klavora iz Tolmina Nastop kitarista Sebastjana Grega iz Tolmina Leksikon likovne teorije Predavanje prof. Jožefa Muhoviča iz Ljubljane Nastop učencev Glasbene šole Vrhnika Spomin in krajina Predavanje prof. Božidarja Slapšaka iz Ljubljane Dan odprtih vrat Kontakt: polona.skledar@obcina-ig.si 051 655 070 Obiščite nas tudi na Facebook strani: Simpozij Zaplana Pridržujemo si pravico do spremembe programa! Začetki Folklorne skupine Bistra segajo v leto 1978, ko je g. Andrej Verbič zbral mlade plesalce, ki so želeli obujati stare slovenske običaje in plese. Leta 1979 se je pod njegovim vodstvom pet parov osmošolcev iz borovniške in vrhniške osnov­ne šole naučilo nekaj slovenskih narodnih plesov, ki so jih kot predstavniki Slovenije odplesali na večdnevnem kampu jugo­slovanske m ladine na Kosovu. Druženja na Kosovu je bilo ko­nec, ne pa tudi njihove želje po plesu in ohranjanju običajev na Slovenskem. Jeseni leta 1979 smo se v razširjenem krogu ponovno zbrali in k sodelovanju povabili nove plesa lce. Tako kot vsak začetek je bil tudi naš težak, vendar mladost, pozitivna energija in zanesenost našega vodje so nas gnali naprej. Prve narodne noše smo ob po­moči mam, babic, tet in drugih pomočnikov ter pomočnic izde­ Še pišete pisma? V sredo, 11. maja 2016, je Društvo Nauportus viva v vrhniškem Domu upokojencev pripravilo pogovorni popoldan, na katerem so se posvetili iskanju odgovora na vprašanje: »Kdo še piše pisma?« Sodelujoči so obiskovalcem predstavili nekatera bolj ali manj znana pisma, ki so jih bodisi za­sebno bodisi javno pisali različ­ni literati. Obiskovalci so lahko najprej prisluhnili Cankarjevim pismom ter verzom o pismihPavčka, Puškina, Kačičeve, Žu­pančiča, na koncu pa še nekate­rim zasebnim pismom oseb, ki niso bile javno znane. Povabljeni so bili, da tudi sami preberejo ka­kšno pismo ali pa delijo z drugi­mi kakšen njihov spomin. Opogumila se je gospa Marija Metljak, ki je s prisotnimi delila spomin na dogodek iz življenja Ivana Cankarja – po pripove­dovanju njene stare mame, ki je Cankarja osebno dobro poznala. Na Drenovem Griču so bili so­sedje gostilne Pr' Janšatu, ki je zdaj znana kot Gostilna Kavčič. Domača hči Francka, ki je v go­stilni »kelnarila«, je bila mlado dekle, ki je s svojim nasmejanim obrazom znala privabiti marsi­katerega gosta. Ko je Ivan odhajal v Ljubljano, se je večkrat ustavil v omenjeni gostilni in se kaj kma­lu zaljubil v gospodično. Francka pa je bila do njega prijazna samo tako kot do drugih gostov. Pri so­sedovi hiši so imeli velik 'obdelan kamen' (po domače Pr' Štefan), kamor se je Ivan večkrat žalostno usedel in tožil: »Ta zauber dekle še pogleda me ne.« Ko se je žalost umirila, jo je počasi mahnil peš proti Ljubljani. Ob vratih gostil­ne pa je Francka z nasmehom na ustih in ključi v rokah rožljala in se smehljala. Besedilo: Polona Kovačič lali sami. Denarja je bilo vedno premalo, po navadi ni zadosto­valo niti za nakup blaga. Naš bogat plesni repertoar je zajemal plese iz večine sloven­sk ih pok rajin: gorenjske, do­lenjske, belokranjske, poljanske, prekmurske in notranjske plese. Vsako leto smo pripravili celo­večerni nastop in k sodelovanju povabili tudi ljudske godce iz naše okolice in druge folklorne skupine. Tako smo nosili eno vodilnih vlog kulturnega življe­nja v Borovnici. Delova li smo pod ok riljem Zveze kulturnih organizacij Vrhnika, sodelova li na raznih slovesnostih v takra­tni skupni občini in prireditvah v delovnih organizacijah. Več let smo se udeleževali Srečanj folklornih skupin v Mokronogu in Artičah, se udeležili Kmečke ohceti v Ljubljani, sodelovali na Slovenski podoknici, gostova li v mnogih krajih po Sloveniji in bili tudi v zamejstvu. Organizi­rali smo si tudi svoje dogodke. Plesali smo na porokah naših članov, pripravili pustovanja in novoletna praznovanja v lastni režiji. Skupina je združevala člane iz vrst delavske, študentske in šol­ske mladine. V prvih desetih le­tih delovanja folklore v Borovnici je plesalo več kot tristo plesalcev vseh starosti. Zabeležili smo več kot 150 nastopov. Zaledje FS Bi­stra sta bi li dve osnovnošolsk i folklorni sekciji, ki ju je prav tako vodil g. Andrej Verbič ob veliki podpori žene Polone, učiteljice v Osnovni šoli v Borovnici. Naš prispevek, ki smo ga do­da li k ohranjanju plesne kul­turne dediščine v našem kraju, njegovi okolici in v Sloveniji, ni zanemarljiv. Prav tako kot niso zanemarljive vezi prijateljst va in ljubezni, ki so se stkale v dobi našega odraščanja. Nekaj smo jih proslavili tudi na porokah naših plesalcev. Folklorna skupina Bistra je ak­tivno delovala osemnajst let. Za svoje delovanje smo kot skupina in posamezniki prejeli občinska in republiška priznanja. Kako čas hitro mineva, smo se zavedli šele, ko smo v začetku lanskega septembra dobili pova­bilo k sodelovanju na prireditvi ob 60. obletnici delovanja Zveze kulturnih organizacij Vrhnika, katere člani smo nekoč bili. Dolgih osemnajst let smo s svojim plesom in pesmijo raz­veseljeva li prebivalce v tedanji Občini Vrhnika, pa tudi zunaj nje. Prav gotovo pa smo največji pečat pustili v domačem kraju – Borovnici. Omenjeno povabilo je očitno prišlo ob pravem času, saj se je nanj odzvala večina plesalcev. Na petih vajah, ki smo jih imeli pred nastopom, je bilo pod vod­stvom Andreja Verbiča in Tanje Drašler čutiti toliko pozitivne energije, da verjamemo, da naša zgodba še ni končana. Nastop je v celoti uspel, ogrel dlani gledalcev, srca plesalcev pa znova razvnel v želji po druženju in plesu. V januarju letos smo ponov­no začeli z vajami, nadaljevanje zgodbe si boste lahko ogledali 4.junija ob 20. uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. Melita Bole Folklorna skupina Bistra vas vabi na prireditev »Od kod si ti doma«, ki bo v SOBOTO, 4. JUNIJA 2016 ob 20 uri v OŠ dr. IVANA KOROŠCA BOROVNICA Kaj bodo vaši otroci in mladostniki počeli med počitnicami? Bi razprli krila ustvarjalnih potencialov? Vabljeni na: Ustvarjalnice za Genije Likovno ustvarjanje za genije in za vse, ki še ne vedo, da to so. Kaj:risanje, slikanje, modeliranje z glino, mavčni odlitki, oblikovanje zakaj:Raz voj zdrave samopodobe, sprostitev, notranje zadovoljstvo. Pri­dobivanje ročnih spretnosti, koncentracije in vztrajnosti. Bogatenje čustvenih, socialnih ter estetskih kvalitet. Razvoj kritičnega mišljenja, prepoznavanja in reševanja likovnih problemov, ustvarjalno izražanje, sprejemanje odločitev. Podpora posamezniku pri prebujanju kreativ­nih potencialov v skladu s starostjo, predznanjem in nadarjenostjo. Kdaj:1. teden: od 4. do 8. julija 2016 od 10h do 13h 2. teden: od 11. do 15. julija 2016 od 10h do 13h Možna udeležba tudi le na posamezen dan. Kje:Osnovna šola Ivana Cankarja, Lošca 1, Vrhnika Organizacija in mentorstvo: Milena Oblak Erznožnik, oblikovalka vidnih sporočil in pedagoginja Informacije in prijave (do 30. 6. 2016): T: 031 683 022, E: milena.erznoznik@gmail.com SLIKARSKA DELAVNICA za odrasle Dvodnevna delavnica je namenjena vsem, ki bi želeli pre­buditi ustvarjalne talente. Primerna za začetnike in vse, ki že ustvarjate, a bi želeli še več likovnega znanja in spodbud. Na fotografijah so Veronika G., Samo J., Teja T., Vasja J. in Gita E. med ustvarjanjem na Ustvarjalnicah za genije (foto: MOE). 30. maj 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KUL TUR A elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ivan Cankar potuje po Sloveniji Ob 140-letnici rojstva se je naš Ivan Cankar odločil, da bo obiskal in zabaval ter poučeval otroke tudi drugod po Sloveniji in ne le v rodni ljubi Vrhniki. Za začetek je obiskal otroke v slikoviti vasici na meji med Dolenjsko in Suho krajino, v Ambrusu. Tam je uprozoril predstavo Grajska skrivnost, po pred­stavi pa skupaj z otroki iz OŠ Ambrus postavil likovno razstavo kar tristotih likovnih del. Razstavo so si potem Ivan, otroci in njihovi starši skupaj ogledali ter se posladkali in družili ob družab­nih igrah. Za drugo postajo je Ivan Cankar iz­bral Lavrico, za tretjo pa Ško.jico. Tu je otrokom odigral predstavo na temo prometne vzgoje in jih podučil, le o čem drugem kot o pomembnosti »enajste šole pod mostom.« Učitejicam in uči­teljem je razložil izvor frazema »enaj­sta šola na Vrhniki,« s katerim se je vsa Slovenija posmehova la »Vrščanom« ter – kako mu je uspelo – s spremembo frazema v »enajsta šola pod mostom« spemeniti konotacjo t.i. »enajste šole« v nekaj zelo pozitivnega. Posmehovalni frazem je tako počasi utonil v pozabo in dandanes tudi izobraženi ljudje o njem ne vedo praktično ničesar. Naš Ivan je nadaljeval pot v Ljubljano, ki je letos razglašena za zeleno prestol­nico Evrope ter skupaj s tisoč otroki iz ljubljanskih vrtcev proslavil svetovni dan Zemlje (22. 4.) na prireditvi z naslo­vom Zeleni nahrbtnik. Prireditev je bila v Mostecu, od koder je tudi fotogra.ja, kjer je Ivan Cankar v družbi otrok iz Pes, mačka, miši Lutkovni skupini Turističnega društva Blagajana in Društva Nauportus viva sta združili moči in pripravili predstavo za otroke z naslovom Pes, mačka, miši po otroški istoimenski pesmi Ivana Cankarja v režiji lutkarja Borisa Kononenka. Skupini sta predstavo kar šestkrat uprizorili v vrhniški občini, in sicer v Župnij­skem vrtcu Vrhnika, na velikem odru Cankarjevega doma na Festivalu kave ter na odrih gasilskih domov na Drenovem griču, v Ligojni, na Verdu ter v Podlipi. Najmlajšim in nekoliko starejšim obiskovalcem so nastopajoči na malo drugačen način približali našega velikega literata in vedno naleteli na odličen odziv občinstva. Vabilo na Pohod ob rimski dediščini vrtca Pedenjped iz Zaloga pri Ljubljani. V maju bo obiskal še otroke na OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah ter otroke v mladinskem centru v Radljah ob Dravi na Koroškem. Nato se bo zopet napotil v Ljubljano, kjer bo skupaj z vrhniškimi Argonavti (animatorji in lutkarji TD Blagajana) aktivni udeleženec mednaro­dnega festivala Igraj se z mano. Dogodek bo od 24. do 27. maja na Kongresnem trgu v Ljubljani in letos bo to že jubi­lejni, 10. festival. Vabljeni torej v Park zvezda vsako dopoldne v času festivala na »Cankarjeve palačinke.« Boris Kononenko Razstava klekljanih čipk v Bistri Slovenija je letos gostiteljica največjega in najpomembnejšega čipkarskega dogodka v svetovnem merilu, Svetovnega čipkarskega kongresa. Junij v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Občasne razstave: SKORAJ VSE O ZVOKU Razstava o zvoku, ki jo spremljajo eksperimenti, glasbila, »gluha soba« in poseben del za najmlajše. Na ogled do 3. 12. 2017. ANA IN TEDDY: MEDVED V SLOVENIJI Razstava celovito predstavlja rjavega medveda in osvetljuje odnos do te naše največje zveri skozi čas. Na ogled do 3. 12. 2016. Spored prireditev: nedelja, 5. 6., ob 15.00: umetnostnozgodovinsko vodstvo od torka, 7. 6., do petka, 10. 6., od 9.00 do 13.00: Ekodnevi z e-transformerjem V multimedijskem vozilu bo na ogled proces zbiranja in ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami. Obvezne predhodne prijave; nedelja, 12. 6., ob 13.00, 14.00, 15.00 in 16.00: Ekodnevi z e-transformerjem od srede, 15. 6., do petka, 17. 6., od 9.00 do 13.00: Planetarij na obisku Projekcija s predavanjem. Obvezne predhodne prijave, cena: muzejska vstopnica + 2 €/osebo; sobota, 18. 6., in nedelja, 19. 6., ob 13.00, 14.00, 15.00 in 16.00: Planetarij na obisku Projekcija s predavanjem. Cena: muzejska vstopnica + 2 €/osebo; sobota, 18. 6., od 18.00 do 24.00: Poletna muzejska noč 18.00–20.00: Motorizirana preteklost, demonstracija pogonskih strojev Silva Čemažarja 18.00: na mehki travi s slikanico Vesela dolina Bistra se predstavi, delavnica za otroke 18.30–20.00: Naredi svoj hologram, delavnica za otroke 19.00: vodstvo po stalnih zbirkah 19.30–22.30: Na kraju zločina, demonstracije Nacionalnega forenzičnega laboratorija 20.00: voden ogled razstave Skoraj vse o zvoku 22.00: nočno vodst vo 23.00: Ukročena elektrika, poizkusi Nikole Tesle Vstop prost od 18.00 do 24.00. sobota, 25. 6., ob 9.30: knjigoveška delavnica (obvezne predhodne prijave) nedelja, 26. 6., od 15.00 do 18.00: prikaz izdelave košar in ročne izdelave zobotrebcev Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Na delavnice se prijavite prek telefona, 01/750 66 72, 041/957 146, ali elektronske pošte, programi@tms.si. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, w ww.tms.si, muzejpt@tms.si Razstave: Trideset let Muzeja pošte in telekomunikacij; (Tele)komunikacije nekoč, danes, jutri!; Zgodovina pošte; Zgodovina telekomunikacij; Zgodovina Polhograjske graščine; Krajevni muzej Odpr to: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto. Spored prireditev: petki ob 13.00: voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) nedelja, 5. 6., ob 15.00: mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah sobota, 18. 6., od 18.00 do 21.00: Poletna muzejska noč 18.30: čaj z grofom Blagajem in hudomušna zgodba o pošti v 19. Stoletju; animirano vodstvo z de­gustacijo: 20.00: Poštni rog, delavnica za otroke Vstop prost od 18.00 do 21.00. Ali ste vedeli: • da na področju nekdanje Občine Vrhnika deluje vsaj šest skupin, v katerih klekljarice in klekljarji dopolnjujejo svoje znanje in se pri tem še zabavajo? • da je na tem področju okoli sto klekljaric in klekljarjev, ki imajo vsaj osnovno klekljarsko znanje, vsaj dve pa pridobljeno formalno strokovno usposobljenost za poklic klekljar/klekljarica, ki potrjuje njeno obsežno znanje klekljanja? • da so otroci izbirnega predmeta klekljanje z Osnovne šole Ivana Cankarja prejemniki številnih priznanj z državnih tekmovanj v znanju klekljanja, Verjanka Barbara Petrič pa večkratna zmagovalka teh tekmovanj za odrasle? Razstava Nove čipke s starih papircev bo luč sveta ugledala na Poletno muzejsko noč 18. 6. 2016, ko bo vstop v muzeje po vsej Sloveniji brezplačen. Na ogled bo od 18. junija do 3. julija 2016 v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Vabljeni na ogled izdel­kov, kakršni so bili v prejšnjem stoletju dodaten vir zaslužka marsikatere klekljarice. Liljana Kogovšek – 4. junija Društvo Nauportus viva se bo pridružil Zavodu Zeleni žep, Logatec, in vas vabi na skupni pohod, to je naš že deseti pohod društva, in sicer Pohod ob rimski dediščini, ki bo v soboto, 4. junija 2016, z začetkom ob 9. uri. Zbrali se bomo na križišču v Kalcah pri odcepu za Podkraj– Hrušica. Tam bomo peš krenili po stari rimski poti do Lanišča in naprej do ostalin alpskega zidu. Tam bo postanek za rimsko malico, potem pa se bomo vračali po isti poti do izhodiščne točke. Pohod bo trajal s postanki in malico tri do štiri ure. Prispevek za malico je pet evrov. Priporočamo planinsko obutev in primerna oblačila. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen za en teden. Prijave in informacije: Polde Rus, 040 639 275. Osrednje kongresne dejavnosti bodo od 24. do 26. 6 2016 potekale v Ljubljani, spremljajoče pa kar po vsej Sloveniji. Klekljarice iz občin Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer bomo ob tej priložnosti že drugič združile moči in v Teh­niškem muzeju Slovenije pripravile razstavo Nove čipke s starih papircev. Pobrskale smo po naših mapah, se zakopale v skrinje naših staršev, pregledale arhiv v idrijskem muzeju in se osredotočile predvsem na papirce, nastale do leta 1970. Večina izbranih je bila last podjetij Čipka Idrija in Dom Lju­bljana. Nakupile smo primerne sukance, se posvetovale o ustreznih tehnikah in se kar z največjo natančnostjo lotile obujanja čipk. 30. maj 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KUL TUR A elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Glasbena šola Vrhnika praznuje štirideset let Pestro dogajanje na področju glasbenega izobraževanja je bogatilo vrhniško kulturno življenje že v letih po drugi svetovni vojni, ko je potekal pouk raznovrstnih inštrumentov: od klavirja, harmonike, violine in klarineta do kitare in Težnje v smeri ustanovitve glasbene šole so po letih delovanja v okviru kul­turnih društev in organizacij pripeljale do ustanovitve glasbene šole kot samo­stojnega javnega zavoda v letu 1976, ko je bilo vpisanih 140 učencev. Začetki v skromnih štirih prostorih na Tržaški 14 so s strokovnostjo, vztrajnostjo in zavzetostjo zaposlenih in pozornosti pristojnih na občini pripeljali do zdaj­šnje glasbene šole, ki izvaja individualni pouk devetnajstih različnih inštrumen­tov, petih orkestrov, komorne igre, sku­pinskega teoretičnega pouka in plesa, pa tudi do ustanovitve mnogih različnih glasbenih društev in zasedb, ki bogatijo kulturno življenje v okolici. K pestre­mu vrhniškemu kulturnemu dogajanju Glasbena šola Vrhnika to pomlad do­daja pet koncertov ob svojem jubileju. Slavnostni koncert ob praznovanju 40. obletnice bo v sredo, 1. junija 2016, ob 19. uri v večnamenski športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika. S pr vim koncertom z naslovom Big band s prijatelji, ki je potekal 19. apri­la, je bil predstavljen oddelek zabavne glasbe z zasedbo Big band Glasbene šole Vrhnika in z gosti iz glasbene šole Matka Brajše Rašana iz Labina. Zabavna in jazz glasba je bila v vrhniškem okolišu popularna in so jo izvajali že konec štiri­desetih let prejšnjega stoletja, ko je nekaj članov godbe sestavilo plesni orkester, ki je deloval do leta 1982. Vseskozi pa je bila ta glasbena zvrst pomemben del učnega procesa tudi v izobraževalnih programih glasbene šole, čeprav jazz in zabavna glasba nista obvezni učni pro­gram javnih glasbenih šol. Leta 1995 je v glasbeni šoli prvič zaživel big band. Pod vodstvom Jožeta Jerine je zasedba takoj navdušila občinstvo in uspešno nadaljevala z nastopi v šoli in zunaj nje, posneli pa so tudi prvo samostojno zgo­ščenko. Po nekaj letih je vodenje prevzel harmonikarskega orkestra. Tomaž Grintal, s katerim so člani zased­be nadaljevali z uspehi in dokazali, da so še kako kos jazzovski zabavni glasbi. Kasneje so člani ustanovili samostojno glasbeno društvo Big band Vrhnika, ki je zdaj med boljšimi tovrstnimi zased­bami v Sloveniji. V šolskem letu 2013/14 je začela nastajati zdajšnja zasedba šol­skega big banda. Zasluge za nastanek prvega in drugega big banda gredo dol­goletnemu učitelju trobente na glasbeni šoli, Jožetu Jerini. Po njegovi upokojitvi je vodenje z lanskim šolskim letom pre­vzel učitelj Matjaž Kajzer. Da sta bili jazz in zabavna glasba vse­skozi prisotni, je poskrbel tudi učitelj Aleksander Müller, ki je skrbel, da so bile zasedbe dixieland vsa leta aktivne in so se vsi zainteresirani učenci lahko izobrazili tudi v tej smeri. Za prazno­vanje ob 35. obletnici šole je bil usta­novljen revijski orkester, ki je z gostjoDarjo Švajger na priredbe znanih po­pevk zopet popestril jazzovsko glasbeno dogajanje v šoli. Praznovanje 40. oble­tnice šole je s prvim koncertom odprl Big band glasbene šole, ki se je predsta­vil s pestrim programom in kakovostno izvedbo tujih in domačih glasbenih uspešnic. Na program so umestili tudi eno najbolj popularnih skladb iz disko obdobja, A Fifth of Beethoven, ameri­škega aranžerja Walterja Murphyja, ki je poslušalce ponesla prav v leto usta­novitve glasbene šole, ko je dosegla prvo mesto na priznani ameriški Billboardo­vi lestvici najbolj izvajanih skladb. Drugi koncert, Meh za nasmeh, je predstavil delo harmonikarskega oddel­ka glasbene šole. Kot prepoznaven in­štrument za izvajanje ljudske in umetne glasbe je bila harmonika med učenci in nasploh vseskozi zaželeno in priljublje­no glasbilo. Ko je glasbena šola v štiride­setih letih prejšnjega stoletja delovala v okviru osnovne šole, je harmoniko po­učeval Vrhničan Stane Habe, kasneje sicer dolgoletni ravnatelj glasbene šole v Domžalah. Leta 1952 je na Vrhniko prišel Drago Bitenc, ki je poleg pouče­vanja vrste inštrumentov spodbujal k združevanju v orkestre. Tako je tedaj poleg tamburaškega orkestra deloval tudi harmonikarski orkester glasbenešole. Šestdesetega leta je štel sedem­najst članov, ki so skupaj redno nasto­pali na lokalnih priredit vah. Za razvoj harmonikarskega oddelka glasbene šole od ustanovitve so poskrbeli učitelji Vili Ošlaj, Dejan Mesec in Anton Pucihar. Ponovno so spodbudili zanimanje za ta inštrument in razbili mit, da je harmo­nika le glasbilo za izvajanje narodno­-zabavne glasbe. Njihovi učenci že od osemdesetih let redno osvajajo nagrade na domačih in mednarodnih tekmova­njih v solo disciplinah in v komornih zasedbah. Zdaj so člani raznovrstnih glasbenih zasedb, učitelji harmonike in tudi ravnatelji glasbenih šol. V harmo­nikarski orkester so se učenci glasbene šole ponovno združili pred dvajsetimi leti, ko se je vodenja skupine mladih harmonikarjev iz Horjula lotil učitelj Anton Pucihar. Tako je skrbel, da so učenci horjulskega oddelka glasbene šole aktivni in pomemben del kulture v svojem loka lnem okolju. Po vsem tem času, ko sta bila v ospredju predvsem simfonični in pihalni orkester glasbene šole, je v letošnjem šolskem letu ponov­no zaživel še šolski harmonikarski orke­ster. Sestavlja ga osemnajst članov, ve­čina je aktivnih učencev glasbene šole, med njimi pa so tudi nekdanji učenci in učitelji. Vodi jih učitelj harmonike, Miha Plavčak. Koncert z na slovom Pisani svet glasbe bo postregel s solističnimi na­stopi najboljših učencev na posame­znih oddelkih glasbene šole. V vseh letih delovanja šole se učenci redno in zelo uspešno udeležujejo glasbenih tekmovanj, ki ogromno doprinesejo individua lnem napredku učencev in informacijo učiteljem, ki se prek tega seznanjajo z nivojem igranja učencev zunaj svoje šole. Predstavili se bodo tudi učenci, ki so opravili sprejemne preizkuse na Konservatoriju za glasbo Big band s prijatelji Letos vrhniška glasbena šola praznuje 40 let javne glasbene šole. V ta namen so za april, maj in junij pripravili pet koncertov v izvedbi svojih učencev in učiteljev ter številnih gostov in glasbenih prijateljev. Prvi koncert je bil v torek, 19. aprila, v veliki dvorani Cankarje­vega doma na Vrhniki. Gostitelj koncerta je bil domači ansambel Big band, ki je v goste povabil svoje glasbene prijatelje, pevski zbor in Veliki orkester OUŠ Matka Brajše Rošana iz Labi­na, Hrvaška. Koncert so začeli gostje iz Labina. Prvi se je pred­stavil Veliki orkester OUŠ M.B. Vrhnika. Orkester je bil ustano-Rašana. Nato se mu je pridružil vljen že leta 1995, ponovno pa je še njihov pevski zbor. Zapeli in oživel v šolskem letu 2013/14 pod zaigrali so nekaj odličnih pesmi vodstvom učitelja Jožeta Jerine. zabavne glasbe ter predstavili Sedaj že dve sezoni nadaljuje z in balet ter tako zapisali pomemben del svojega življenja, dela in prostega časa glasbi. Za nadaljevanje glasbenega izo­braževanja in končno za izbiro poklica se že vsa leta delovanja glasbene šole odloča presenetljivo veliko učencev. Zdaj so člani profesionalnih glasbenih zasedb, komponisti in učitelji v domači GŠ Vrhnika in drugod. To dejstvo do­kazuje izjemno delo vseh zaposlenih učiteljev od ustanovitve glasbene šole do danes. Maček Muri na Vrhniki, četrti v vrsti koncertov ob jubileju, bo predstavil delo godalnega orkestra, pevskega zbora in plesnega oddelka. Vsem znani Maček Muri avtorjev Kajetana Koviča in Jerka Novaka je tokrat navdihnil dirigentki godalnih orkestrov Glasbene šole Vrh­nika in Glasbene šole Rakovnik, da sta z idejo in spodbudnim delom k sodelo­vanju pritegnili nemalo otrok in sodelu­jočih glasbenikov in plesalk. Glasbeno priredbo je napisal nekdanji učenec, komponist Jaka Pucihar, učiteljici ba­leta sta pripravili koreogra.je, mentorji pevskega zbora so zbrali zainteresirane učence glasbene šole in nastal je projekt s 160 nastopajočimi učenci in že uvelja­vljenimi umetniki. Godalni orkester je v okviru glasbene šole začel delovati leta 1981 pod vod­stvom učiteljice Darinke Fabiani. V vseh letih razvoja in rasti se je osamosvojil in že več kot dvajset let deluje kot kulturno društvo Simfonika. S šestimi učitelji na godalnem oddelku šola skrbi za nadalje­vanje orkestrske in komorne igre. Šolski godalni in simfonični orkester se redno predstavljata na koncertih v okviru šole in tudi zunaj svojega lokalnega okolja. Učenci nižjih razredov se uvajajo v orke­strsko igro in predstavljajo na koncertih, v zadnjem času predvsem v okviru šole in na gostovanjih v Glasbeni šoli Rakov­nik, ter na prireditvah v okviru Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Učenci višjih razredov se priključijo simfoničnemu orkestru, ki se z raznolikim programom predstavlja na priredit vah šole in občine ter gostuje tudi v tujini. Plesni oddelek je v glasbeni šoli zaži­vel leta 2007 in se kmalu po ustanovitvi, skupaj z orkestrom, proslavil s predsta­vo Babica in lonec pravljic. Leta 2015 je šolanje končala pr va generacija balerin, ki je pridobivala izkušnje na različnih domačih odrih ter se udeleževala go­stovanj po Hrvaški. Plesni oddelek na­daljuje sodelovanje z orkestrom tudi z novimi generacijami plesalk, ki se že na tej stopnji urijo v plesu na živo glasbo. Letos praznuje tudi javno glasbeno izobraževanje. Mineva dvesto let, odkar so v Ljubljani odprli prvo javno glasbeno šolo, dostopno tudi otrokom iz socia lno šibkejših družin. Redne možnosti naba­ve inštrumentov, prostorske razmere, izobražen kader in posluh pristojnih omogočajo sistematičen razvoj in re­zultate, na katere smo lahko kot družba izredno ponosni. Vse, ki vas delovanje Glasbene šole Vrhnika danes in nekoč zanima ter si želite obiskati velik in zanimiv glasbeni dogodek, vljudno vabimo na Slavnostni koncert v sredo, 1. junija 2016. Brezplačne vstopnice so še na voljo v TIC Vrhnika! hrvaške narodne pesmi; vse pod ustvarjanjem pod vodstvom uči-najstih pesmi, predvsem zabavne koncerta. V posameznih glas-pričara la navdih, nasmeh, za­vodst vom dirigenta prof. Tomi-telja Matjaža Kajzerja. Za kon-glasbe. Kot solista sta se zasedbi benih točkah so nastopili kot dovoljstvo in objem srca. slava Novaka. cert ob 40. obletnici uradnega pridružila učenca solopetja, Ema solisti tudi posamezni glasbeni Simon Seljak Drugi del koncerta je bil rezer-delovanja glasbene šole so pri-Nartnik in Tomaž Ogrizek, ki je člani Big banda. Tako je glasba viran za Big band Glasbene šole pravili zanimiv program štiri-povezoval program celotnega v veli k i dvorani na poslušalce 30. maj 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KUL TUR A elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za konec maja, junij 2016 Do 19. junija 2016,Vstop prost. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA in ZIC VRHNIKA Vojko Bizjak: DETAJLI NARAVEFotografska razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki NEDEL JA, 29. 5. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ALICA IZZA OGLEDALA Domišljijska pustolovščina, ZDA, 8 + NEDEL JA, 29. 5. 2016, ob 20. uri. (93 min.). Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PSI BREZČASJA Triler, Slovenija. TOREK, 31. 5. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. DRUŠTVO OKULAR in ZIC VRHNIKA KLUBSKA RAZSTAVA Fotografska razstava bo odprta do 30. junija in od 1. do 14. septembra Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 1. 6. 2016, ob 20. uri. (113 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OKUS ŽIVLJENJA Art film, drama, Japonska ČETRTEK, 2. 6. 2016, ob 19.30. Vstopnina: 10 €, dijaki, študentje: 7 €. BIG BAND VRHNIKA POMLADNI KONCERT Gost: Oto Pestner Dirigent: Matjaž Lenarčič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 4. 6. 2016, ob 10.30. Vstop prost. PLESNA ŠOLA URŠKA VRHNIKA - NINADANCE POLETNA PRODUKCIJA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 4. 6. 2016, ob 16.30. (89 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TOP MAČEK; NA ZAČETKU Art film, animirana komična pustolovščina, sinhro, Mehika, 6+ SOBOTA, 4. 6. 2016, ob 18. uri. (88 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA HOUSTON, IMAMO PROBLEM Art film; igrani dokumentarni film, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Češka, Katar SOBOTA, 4. 6. 2016, ob 20. uri. (136 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PLANET SAMSKIH Art film; romantična komedija, Poljska, režija: Mitja Okorn NEDEL JA, 5. 6. 2016, ob 18. uri. (89 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TOP MAČEK; NA ZAČETKU Art film, animirana komična pustolovščina, sinhro, Mehika, 6+ NEDEL JA, 5. 6. 2016, ob 20. uri. (108 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOŽ, KI JE POZNAL NESKONČNOST Art film, biografska drama, Velika Britanija PONEDEL JEK, 6. 6. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. JSKD; OBMOČNA IZPOSTAVA VRHNIKA LITERARNI VEČER Regijsko srečanje literatov senjorjev osrednje Slovenije Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 7. 6. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 9 €. ZAVOD GODIBODI in SIMPOZIJ ZAPLANA KONCERT SKUPINE ETHNOTRIP Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 9. 6. 2016, ob 20. uri (128 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PUŠČAVSKA KRALJICA Art film; biografska drama, ZDA, Maroko PETEK,10. 6. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA ŠPORTNI UTRINEK NA VRHNIKI Klepet s Štefanom Hadalinom SOBOTA,11. 6. 2016, ob 18. uri. (97 min.) Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANGRY BIRDS 3D Art film, animirana, sinhro komična pustolovščina, ZDA, Finska, 6 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 11. 6. 2016, ob 20. uri. (80 min.) Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Filmski dan MINUTA ZA UMOR Art film, drama, Slovenija (1962) NEDEL JA, 12. 6. 2016, ob 18. uri. (115 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALI PRINC Art film, animirana, sinhro domišljijska pustolovščina, Francija, Italija, 6 + NEDELJA,12. 6. 2016, ob 20. uri. (108 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOŽ, KI JE POZNAL NESKONČNOST Art film, biografska drama, Velika Britanija ČETRTEK, 16. 6. 2016, ob 20. uri. (115 min) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJSTRI ILUZIJ 2 Triler, ZDA SOBOTA, 18. 6. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ISKANJE POZABLJIVE DORY, 3D Animirana komična pustolovščina, sinhro, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 18. 6. 2016, ob 19. uri. (108 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ODPRTO MORJE Art film; igrani dokumentarec, Italija, Francija Zmagovalni .lm Berlinala 2016 NEDELJA, 19. 6. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ISKANJE POZABLJIVE DORY Animirana komična pustolovščina, sinhro, ZDA, 6+ NEDELJA, 19. 6. 2016, ob 20. uri. (115 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJSTRI ILUZIJ 2 Triler, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 19. 6. 2016, ob 21. uri. (112 min.) Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČISTO NOVA ZAVEZA Art film; komedija, Belgija, Francija, Luksemburg Bazen na Vrhniki PONEDELJEK, 20. 6. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. ARGONAVTSKI DNEVI 2016 MUZEJSKO DRUŠTVO IVANA CANKARJA in ZIC VRHNIKA Pavel Tesař ARGONAVTI NA VRHNIKI Spominska slikarska razstava bo odprta do 30. junija in od 1. do 11. septembra 2016. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 23. 6. 2016, ob 20. uri. (110 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKAR JA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OB TEBI Drama, ZDA SOBOTA, 25. 6. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ISKANJE POZABLJIVE DORY, 3D Animirana komična pustolovščina, sinhro, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 25. 6. 2016, ob 20. uri. (110 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OB TEBI Drama, ZDA NEDELJA, 26. 6. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ISKANJE POZABLJIVE DORY Animirana komična pustolovščina, sinhro, ZDA, 6+ NEDELJA, 26. 6. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DAN NEODVISNOSTI: NOVA GROŽNJA Akcijski film, ZDA NEDELJA, 26. 6. 2016, ob 21. uri. (89 min.) Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GOSPOD SODNIK Art film, komedija, Francija Bazen na Vrhniki TOREK, 28. 6. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NINJA ŽELVE: IZ SENC Akcijska komična pustolovščina, ZDA, 8+ ČETRTEK, 30. 6. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN (VDV), 3D Art film; družinska domišljijska pustolovščina, ZDA, VB, Kanada Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 30. 6. 2016, ob 20. uri. (124 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJ KRALJ Art film; romantična drama, Francija Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Vse kinopredstave potekajo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Meh za nasmeh Drugi koncert ob 40. obletnici Glasbene šole Vrhnika je bil 11. maja v dvorani Glasbene šole Vrhnika. V polni dvorani so se predstavili harmonikar­ski orkestri GŠ Vrhnika, GŠ Postojna in GŠ Vin­ka Vodopivca iz Ajdovščine. Prvi se je občinstvu predstavil osemčlanski ansambel harmonik GŠ Vrinka Vodopivca iz Ajdovščine pod vodstvom dirigentke Nade Kovač, za njimi pa harmonikarskiorkester GŠ Postojna, dirigentke Karmen Krapež. Harmonikarski orkester GŠ Ajdovščina, ki šteje osemnajst harmonikarjev, se je predstavil kot tretji po vrsti. V zadnjem delu so se občinstvu pred­stavili harmonikarji orkestra GŠ Vrhnika, ki ga sestavljajo učenci in učitelji harmonike. Po dolgih dveh desetletjih je z letošnjim šolskim letom po­novno začel delovati harmonikarski orkester GŠ Vrhnika. Učitelj in tudi dirigent Miha Plavčak je zbral najbolj zavzete učence harmonike in sestavil mlado nadobudno zasedbo. Za koncert so se jim pridružili še nekateri učitelji harmonike, ki pouču­jejo v glasbeni šoli že več kot štirideset let. Celoten program je povezovala Neja Markovič. Poslušalci v dvorani glasbene šole so nastope harmonikarjev pospremili z velikim aplavzom ter tako povedali, da je orkester GŠ Vrhnika zaželen v vrhniškem kulturnem življenju. Poučevanje harmonike na Vrhniki jebilo aktualno in razširjeno že v letih po drugi svetovni vojni. O zanimivi zgodovini poučevanja harmonike na Vrhniki je v uvodu koncerta spregovorila ravnate­ljica vrhniške glasbene šole Dominika Naveršnik in med drugim poudarila: »Glasbena šola je po vojni delova la v ok viru osnovne šole, harmoniko pa je poučeval Vrhni­čan Stane Habe, kasneje sicer dolgoletni ravnatelj glasbene šole v Domžalah. Leta 1952 je na Vrhniko prišel Drago Bitenc, ki je poleg poučevanja vrste inštrumentov spodbujal k združevanju v orkestre. Tako je tedaj poleg tamburaškega orkestra delovaltudi harmonikarski orkester glasbene šole. Šestde­setega leta je štel sedemnajst članov, ki so skupaj redno nastopali na lokalnih prireditvah. Pa naj se vrnemo na harmoniko, ki ji je posvečen ta drugi koncert. Temelje in razvoj harmonikarske­mu oddelku glasbene šole so postavili učitelji Vili Ošlaj, Dejan Mesec in Anton Pucihar. Spodbudili so zanimanje za ta inštrument in razbili mit, da je harmonika le glasbilo za izvajanje narodno-za­bavne glasbe. Njihovi učenci že od osemdesetih let redno osvajajo nagrade na domačih in mednaro­dnih tekmovanjih, tako v solo disciplinah kot tudi v komornih zasedbah. Danes so člani raznovrstnih glasbenih zasedb, učitelji harmonike in tudi rav­natelji glasbenih šol. Uspešno delo z učenci v za­dnjih letih nadaljujejo mlajši kolegi, Miha Plavčak in Marija Vukoja Plavčak.« Simon Seljak 30. maj 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KUL TUR A elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si C A NK A R JE V A K NJ I Ž NI C A V R HNI K A Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi Študijski krožek Ob 140-letnici Cankarjevega rojstva – Center za dopisno izobraževanje Univerzum, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Dom upoko­jencev Vrhnika vabimo k sodelovanju v štu­dijskem krožku Ob 140-letnici Cankarjevega rojstva. Prvo srečanje bo v četrtek, 2. 6. 2016, ob 9.30 in bo trajalo do 12.00. Več informacij in prijave na tel. št.: 01 5839272 in 01 5839286. Vljudno vabljeni. Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetova­nje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel. št.: 01 510 22 70. Termini: sreda, 8. junija: 8.00 – 11.00 ponedeljek, 13. junija: 15.00 – 18.00 sreda, 22. junija: 8.00 – 11.00 ponedeljek, 27. junija: 15.00 – 18.00 Povabljeni k uporabi KNJIGOMATA Uporabnike vabimo k uporabi knjigomata. Na njem gradivo vrnete brez izkaznice, z izkaznico pa knjigomat omogoča tudi izposojo gradiva ter podaljševanje roka izposoje. Uporaba je prepro­sta. V knjižnici so na voljo zloženke z navodili in tudi knjižničarji vam radi priskočimo na pomoč. Predstavitev KS Stara Vrhnika – Do konca junija 2016 se bo v prostorih knji­žnice predstavljala KS Stara Vrhnika. Vljudno vabljeni k ogledu. Razstava v okviru projekta Zeleni turizem – V Enoti Rosika (Vrtec Vrhnika) so se tudi letos odzvali vabilu k sodelovanju v projektu Ze­leni turizem, v katerem so iskali zelena doživetja in aktivno preživljanje prostega časa. V juniju 2016 si boste na mladinskem oddelku Cankarje­ve knjižnice Vrhnika lahko ogledali predloge, ki so jih zbrali skupaj z otroki in starši. Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrh­nika vas vabimo na tečaj priprave na porod in starševstvo, ki bo od 16.30 do18.30, in sicer: 7. 6., 16. 6., 20. 6., 21. 6. in 23. 6. 2016 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave so zaželene na e-naslov: solazastarse@zd-vrhni­ka.si. Vljudno vabljeni! Študijski krožek Ljubljanica skozi zgodovino – Center za dopisno izobraževanje Univerzum, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Dom upoko­jencev Vrhnika vabimo k sodelovanju v študij­skem krožku Ljubljanica skozi zgodovino. Prvo srečanje bo v torek, 7. 6. 2016, ob 9.30 in bo trajalo do 12.00. Več informacij in prijave na tel. št.: 01 5839272 in 01 5839286. Vljudno vabljeni. Razstava: Ljudje z Ljubljanskega barja – V sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje vas v juniju 2016 vabimo na ogled razstave Ljudje z Ljubljanskega barja. Zbirka fotogra­.j o življenju na Ljubljanskem barju v starih časih. Vsaka fotogra.ja je tudi spomin, spomin posameznika ali celotnih skupnosti, je izpoved in zgodba o življenju na tem posebnem koščku slovenske zemlje. Odprtje razstave bo v sredo, 8. 6. 2016, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani Cankar­jeve knjižnice Vrhnika. Razstava bo na ogled v Cankarjevem salonu. Vljudno vabljeni. 23. tradicionalno Srečanje v Cankarjevem lazu Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi na 23. tradicionalno Srečanje v Cankarjevem lazu 21. 6. 2016 ob 19.00. Navzoče bo pozdravil župan Občine Vrhnika Stojan Jakin. V kulturnem programu bodo sodelovali Andrej Rozman Roza, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec; Janez Škof, večkrat nagrajeni slo­venski igralec, harmonikar in pevec, in Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika. Prireditev bo povezovala Mirjam Suhadolnik. Prijetno druženje bo obogateno s češnjami in štruklji. V primeru slabega vremena bo prireditev v Veliki dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Vljudno vabljeni. Zaključek pravljičnih uric v Podlipi V ponedeljek, 25. aprila 2016, smo imeli v Podli­pi zadnjo pravljično urico v tej sezoni. Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo se zbrali kar na otroškem igrišču za šolo. Otroci so se posedli na stopnice, ki vodijo v hiško, in pozorno prisluhni­li pravljici, ki jim jo je povedala pravljičarka So­nja Žakelj. Pripovedovala je o volku, ki ni maral svoje barve kožuha, zato se je vsak dan prebar­val z drugačno barvo. Na koncu je ugotovil, da je še najbolj zadovoljen kar s svojo naravno barvo in da je tak, kot je, čisto v redu. Potem smo se vsi skupaj odpravili v učilnico, kjer so otroci po­barvali vsak svojo mandalo. Vendar le s tistimi barvami, ki jih je uporabil tudi volk! Sonja je nato otrokom razdelila pohvale za udeležbo na pravljičnih uricah. Za pomoč se je zahvalila tudi Katarini Kuzmič Peternelj in Barbari Kuzmič. In kot je v Podlipi zdaj že tradicija, nas je tudi na letošnjem zaključku pravljičnih uric Sonja pogostila s sokom, za pice pa je letos poskrbel Dejan Jurca (Dejan, hvala!). Preden smo se razšli, so se otroci še poigrali na igrišču in sklenili, da se jeseni spet vidimo! Zapisala: Barbara Kuzmič Noč knjige na dan Zemlje Pred leti je Unesco 23. april razglasil za dan knjige, zadnja leta pa ga obeležujemo tudi ponoči. Z nočnimi knjižnimi druženji so začeli v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Irskem in v ZDA, zelo uspešna je tudi Noč knjige sorodne srčne krvi od leta 2012 na Hrvaškem, v sodelovanju s hrvaškimi kolegi pa je leta 2014 Noč knjige zaživela tudi v Sloveniji in Srbiji. Letos se je temu kulturnemu praznovanju z bogatim programom pridružila tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika, ki je Noč knjige združila z dnevom Zemlje, ki ga praznujemo od leta 1970. Ob 18. uri je v Grabeljškovi dvorani kot prva nastopila vsem znana zeliščarica Terezija Nikolčič, ki je v polni dvorani predstavila svoj knjižni prvenec Čaji dobre misli – 101 zelišče za ljudi in živali. Obi­skovalce je razvajala še s pokušino svojega čaja, ki so ga dobili tudi v dar. Hkrati so dogajanje na mladinskem oddelku popestrili društvo Kne­ipp in ročno izdelane živali Sonje Vrhovnik s Pravljico bice Sonje o dinozavru Dinu in njegovih prijateljih. Ob dvajseti uri je bilo v Cankarjevem salonu odprtje fotografske razstave Škocjanske jame avtorja Boruta Lozeja, dobro obiskovana je bila tudi predstavitev knjige Antona Komata z naslovom Če boste molčali, bodo kamni govorili. Od šestih do polnoči so potekali izposoja, vrači­lo knjig in izmenjevalnica knjig (knjigobežnica), ki postaja med bralci vse bolj priljubljena. Uro in pol pred koncem so se začela še literarna branja ustvarjalcev vrhniške literarne skupine, ki jih je s pravljico zaključila sodelavka Zdenka Obal. Celotno osebje knjižnice je skrbelo, da so se dogajanja nemoteno dopolnjevala in prehajala drug v drugega, dopolnjevali pa so se tudi kro­žniki z brki, ki zadnje čase simbolično obeležu­jejo dogajanja v Cankarjevi knjižnici. Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Nives Kovač 140-LETNICA CANKARJEVEGA ROJSTVA Desetega maja je minilo 140 let od rojstva ve­likana slovenske literature, največjega sloven­skega in vrhniškega literata Ivan Cankarja, ki je najodmevnejšo besedno izrazno moč dosegel v dramatiki. Cankarjeva knjižnica Vrhnika je na ta dan pripravila kolaž del njegovih poustvar­jalcev in raziskovalcev, ki se je nepretrgoma predvajal ves dan. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili pono­vitvi radijske igre Hlapec Jernej in njegova pra­vica, ki jo je režiral in za radijsko objavo priredil izjemni slovenski režiser Fran Žižek in je bila posneta v studiih Radia Slovenija aprila 1963. V ozadju so se vrtele Cankarjeve razglednice, di­gitalizirani članki o Cankarju in njegovem delu, digitalizirane platnice prvotiskov iz domoznan­ske zbirke knjižnice. Premierno je bil predvajan tudi posnetek letošnjega prvega dogodka v knji­žnici ob obletnici rojstva, predstavitev mojega diplomskega dela z naslovom Biografski vidik in oblikovanje prostora v izbranem opusu Ivana Cankarja, ki sta jo z branjem odlomkov opleme­nitili Marija Iskrenović in Anita Čretnik. Pot do Grabeljškove dvorane, kjer so obiskoval­ce čakali piškoti in dišeča kava ter Cankarjeva dela, je bila označena s papirnatimi brki, ki so bili različnih velikosti in oblik – tako kot Can­karjevi za časa njegovega življenja. Za Cankarjevo knjižnico Vrhnika, Nives Kovač 30. maj 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NOVIČKE ŠPORTNE ZVEZE VRHNIKA Vrhunski uspeh vrhniških rokometašic Dekleta rokometnega kluba ŠDRŠ Vrhnika, starejše deklice (letnik 2001 in mlajše), so postale DRŽAVNE PRVAKINJE letošnjega tekmovalnega prvenstva v rokometu. Srečanja z vrhunskimi športniki Športna zveza Vrhnike se je ob velikih uspehih naših športnikov odločila za izvedbo nove oblike promocijske športno-kulturne prireditve s sloganom Športni utrinek na Vrhniki. Njen temeljni namen je predstavitev vrhunskih vrhniških špor­tnikov najširši javnosti, vsem podpornikom in ljubiteljem športa in navijačem ob vrhunskih dosežkih vrhniških športnikov na naj­večjih mednarodnih tekmovanjih. Prireditev tako omogoča, da občani Vrhnike tako kot drugod ponosno pozdravijo svoje špor­tne junake in dostojno proslavijo njihove vrhunske športne rezul­tate. Tako se promovira šport, športna panoga, kateri športniki pripadajo, in Občina Vrhnika, od koder izhajajo. Zamisel je, da bi prireditev lahko izvedliv dvorani Cankarjevega doma, kateri od vrhniških športnih dvoran ali na prostem, in to v obliki pogovo­ra med voditeljem in športnikom ter obiskovalci. Za popestritev dogajanja pa bi izvedli točke kulturnega, športnega ali zabavnega značaja. Po končanem programa pa bi v preddverju zaključili še s družabnim srečanjem udeležencev z možnostjo neposrednega pogovora s športnikom. Vse to velja tudi za ekipe ali člane držav­nih reprezentanc. Prireditev bi se izvedla občasno v počastitev izjemnih vrhunskih športnih rezultatov in dosežkov. Prvi, ki mu je prireditev namenjena, je vrhunski alpski smučar, Vrhničan Štefan Hadalin. Z vrhunskimi rezultati opozarja nase že nekaj zadnjih let in je že bil športnik Vrhnike leta 2013 ter tudi prejemnik zlatih plaket v okviru izbora športnika leta v organi­zaciji Športne zveze Vrhnika. Letos pa smo lahko še prav ponosni na Štefana Hadalina, ker je osvojil naslov dvakratnega svetovnega mladinskega prvaka in si zlata odličja priboril v olimpijskem Sočiju. Še kot mladinec je že letos v članski konkurenci osvojil dvakratni naslov državnega prvaka v slalomu in kombinaciji. Za vse dosež­ke mu na tem mestu tudi v imenu Športne zveze Vrhnika iskreno čestitamo. Menimo, da si zaradi izjemnih rezultatov zasluži, da je prvi, ki mu bo namenjena naša prireditev. Tudi drugače je izje­mno pozitivna osebnost, skromen in kot pravi športnik odločen, da uspe, ki trdo in zavzeto trenira, se marsičemu odpoveduje in je vse podredil svojemu cilju: biti najboljši na svetu. In ravno to mu je v mladinski kategoriji letos uspelo že dvakrat. Vas zanima, kakšni so njegovi cilji za naprej, kako poteka njegov dnevni urnik, kako premaguje napore treninga, kaj ga najbolj veseli? Vse to in še marsikaj zanimivega boste iz prve roke izvedeli na sami prireditvi. Tudi sami mu boste lahko postavili vprašanja, mu stisnili roko ali z njim naredili sel.. Pridite vsi! Tako se bomo skupaj poveselili in mu izrazili priznanje in čast, da je eden tistih, ki so ponesli ime Vrhnike na športni zemljevid sveta. Športna zveza Vrhnike lec, Litija … Uspeh, ki so ga dosegle, je res pohvale vreden. Razen ene tekme so vse pre­ostale, ki so jih odigrale skozi sezono, v predtekmovanju in tudi .nalnem turnirju, dobile v svojo korist. Več o rezultatih si lahko preberete na spletni last spominsko priznanje in sladko nagrado (sedem kilo­gramov težko čokolado), za uradno fotogra.ranje pa tudi prehodno trofejo. Po zaključku tekmovalnih nastopov smo organizirali še tekmovanje za najvišji cheer-leading met na svetu, katerega zmagovalec bi se v primeru, da bi presegel trenutno velja­ven rekord (550 cm), vpisal v Guinnessovo knjigo rekor­dov. Letos nam rekorda žal ni uspelo izboljšati, a bomo spet poskusili naslednje leto. Pred razglasit vijo rezultatov in podelitvijo nagrad se je vsem obiskovalcem priredit ve pred­stavila tudi slovenska cheer re­prezentanca, ki je letos nasto­pila na svetovnem prvenstvu ICU v ZDA. Glede na odzive, ki smo jih prejeli s strani vseh udeležen­cev prireditve (tekmovalci, strani Infostat. Posebne če­stitke in pripis zaslug velja tudi trenerkama Sendy in Tari Jonović ter tudi staršem in vsem drugim, ki ste pripomo­gli k temu. Veronika Hudobreznik trenerji, sodniki, gledalci, na­vijači), jim naše tekmovanje ostaja v lepem spominu in se radi vračajo nanj. Verjamemo, da bo tako tudi naslednje leto, ko je pred nami jubilejna, de­seta izvedba tekmovanja. Žabice smo se na tekmova­nju predstavile z 29 nastopi, 231 tekmovalci in 20 trenerji. Na prav vse svoje člane, od Ža­bic mini do babic Žabic, smo zelo ponosni in prav vsem čestitamo za dosežene odlič­ne rezultate. Ker pa je v maju pred nami že najpomembnej­še tekmovanje letošnje sezo­ne, odprto državno prvenstvo SLO Cheer Open 2016, se nanj vse tekmovalne skupineŽabic že zelo resno pripravlja­jo. V ŠŠD Log - Dragomer jim želimo obilo športne sreče in užitkov v njihovih nastopih. GO FROGS! S svojo suvereno in borbeno igro so dosegle uspeh, ki si ga želi vsaka ekipa. Na lestvici Organizira ga Šolsko špor­tno društvo Log - Dragomer vsako leto v sodelovanju s Cheerleading zvezo Slovenije. Eno izmed največjih športnih tekmovanj cheer v naši regiji je bilo tudi letos eno izmed najbolje organiziranih, za kar so poleg vodje projekta naj­bolj zaslužni prostovoljci in partnerji projekta: Občina Log - Dragomer, Občina Vrh­nika, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Sola, Kompas in Ho­tel Mantova. Prav vsem se že­limo v uvodu iz srca zahvaliti za njihov prispevek k odlično­sti dogodka. Tekmovanja, imenovanega Sola Frogs Cheer Cup 2016, se je udeležilo 26 društev in klubov iz petih držav (Avstri­ja, Italija, Madžarska, Hrvaška in Slovenija), ki jih je zastopa­lo 1062 tekmovalcev in 133 uvrstitve so za sabo pustile ekipe, kot so Krim Mercator, Olimpija, Logatec, Celje, Ža­ trenerjev, predstavili pa so se s 174 nastopi. Vse nastope so spremljali gledalci in spodbu­jali navijači na tribunah, ki se jih je tokrat na Vrhniki zbralo skoraj tisoč, zato je dvorana spet pokala po šivih. Najbolje organizirano navijaško skupi­no na tribunah smo nagradili z denarno nagrado, vsem obi­skovalcem prireditve pa je bil na voljo srečelov. Udeleženci tekmovalnih nastopov so prejeli pokale, medalje a li diplome, udeležen­ci revijalnih nastopov pa spo­minske medalje. Nastopi vseh plesnih skupin cheerleading in cheer v mini in otroških starostnih razredih so šteli tudi za uvrstitev v posebnem tekmovanju, imenovanem FROGGY Cup. Letos je na­slov FROGGY Cup Champi­on osvojila skupina Dolls iz Slovenije, ki je prejela v trajno 30. maj 2016 ŠPOR T elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pobeg s kolesom Tudi letos se podajamo na najbolj množičen pobeg s kolesom v Sloveniji. Resnična življenjska zgodba najstnika. Nepozabno kolesarsko doživetje, kako uspešni ste bili pri zbiranju sred­ dobrodelna nota prireditve in piknik z 2000 metrov vzpona po celotni trasi. stev, kakšna je bila končna ocena? znanimi slovenskimi obrazi v Kranjski Bistvena sprememba so postanki. V Odzivi po uspešno izvedeni pre-Gori. To so le nekateri od razlogov, za-lanskem letu smo jih opravili kar ne­ mieri so bili v večini primerov zelo kaj moraš to poletje tudi TI s kolesom kaj, letos pa bo edini večji postanek v pozitivni. Potrebno je omeniti, da so pobegniti od doma! Opravili smo kraj-Zgornji Lipnici, po spustu iz Jamnika. stroški izvedbe tovrstne prireditve ši intervju z organizatorji prireditve, Tako bomo skrajšali tudi sam čas kole­ kar precejšnji, kljub temu, da je pri­na vprašanja je odgovarjal pobudnik sarjenja. Predviden prihod v Kranjsko reditev dobrodelne narave. Vseeno je priredit ve, Grega Čepon. Goro je ob 14. uri. bila končna bilanca pozitivna, izkupi­ček 800€ pa smo namenili Mladinske-Želite za konec še kaj sporočiti našim Grega, povej nam nekaj o sami prireditvi. Omenili ste dobrodelno noto. Kam gredo pridobite na spletnem naslovu ww w. mu domu iz Tržiča. Zahvala gre tudi bralcem? V lanskem letu je prireditev pote-sredstva in v kakšen namen? pobegskolesom.si, kjer se nahaja tudi vsem sponzorjem, ki so omogočili, da kala pod imenom Bodimo Prijatelji, Letos smo moči združili z društvom obrazec za prijavo preko interneta. Na Pobeg s kolesom 2016 bi rad po­ je prireditev tako dobro uspela. Lah­ pot od Horjula do Kranjske Gore pa Vesele nogice, v katerem so združeni Pišete nam lahko tudi na e-mail ra-vabil vse, ki so bolj ali manj vešči peda­ ko bi rekel, da smo se vsi skupaj veliko je prekolesarilo 80 nadebudnežev. starši in podporniki otrok z razvojnim čun: info@pobegskolesom.si, odprto liranja raznoraznih koles. Če ste malo naučili, to znanje in izkušnje pa bomo Uradni organizator prireditve je bil zaostankom. Zbrana sredstva bodo šla pa imamo tudi Facebok stran Pobeg s slabše pripravljeni oz. vam ne ustreza poizkušali nadgraditi v letošnjem in Center Astera, katerega ustanovitelj je v namen postavitve regijskih terapev-kolesom. Seveda sem za vsa vprašanja kraj štarta (Horjul), se nam lahko pri­ naslednjih letih. Gorazd Rožnik. Z Gorazdom sva tvo-tskih centrov, .nanciranja terapij in na voljo tudi preko mobitela na številki ključite na številnih prijavnih točkah rila organizatorski duet, pomagalo pa Se torej letos obetajo kakšne novosti terapevtov. Skratka, sredstva bomo 051 623 064 . Predlagam vam še, da si - informacije se nahajajo na spletni nama je še kar nekaj prijateljev. V želji ali spremembe? namenili najbolj ranljivi skupini ljudi- pogledate promocijski spot prireditve strani pri prijavah. po še boljši udeležbi smo letos spre-Bistvenih sprememb ne bo, vsaj gle-bolnim otrokom. Pobeg s kolesom na Youtubu, ki sva ga Še posebej priporočam zadnji del menili ime v Pobeg s kolesom, ciljamo de kolesarske trase in same narave pri-posnela skupaj z bratom Dominikom. poti, ki poteka po kolesarski stezi od Želim se prijaviti na prireditev. Kako to pa na vsaj 100 udeležencev. Glede na reditve. Trasa mora ostati enaka, kajti Prevoz nazaj si udeleženci organizi-Mojstrane do Kranjske Gore. Ta del je opravim, kje najdem vse potrebne in­ predprijave, ki potekajo preko spletne to je pot, po kateri sem sam bežal od rajo v lastni režiji. Če to ni izvedljivo, lani prekolesarila tudi 5-letna deklica! formacije? Kako je s prevozom nazaj? Ali strani lahko upravičeno pričakujemo doma pred enajstimi leti (smeh). Gre ga lahko ob majhnem doplačilu orga-Kot zanimivost lahko za konec po­ moram biti na kakšno stvar še posebej takšno število prijavljenih. za 120 kilometrov kolesarjenja, trasa niziramo tudi mi. Prijavnina ob pred-vem še to, da je bil najstarejši udele­ pozoren? je srednje zahtevna, s tremi večjimi prijavi znaša 15€, zadnji teden in na ženec, ki je prevozil celotno traso star Kakšni so bili odzivi po lanski prireditvi, klanci, kolesarji pa opravijo okrog Vse potrebne informacije lahko dan dogodka pa bo znašala 20€. častitljivih 75 let! V soboto, 27. avgusta 2016, bo v Športnem parku Vrhnika mesto Vrhnika četrtič zapored gostilo nočni tek in kolesarski vzpon na Ulovko. Za letos smo pripravili potrjuje dolžino proge, s čimer skega vzpona na Ulovko in teka dve novosti, in sicer: prva smo udeležencem omogočili, na 10 km šteje za posebno raz­novost je tekmovanje roleristov da dosežene rezultate primer-vrstitev v kombinaciji. na 10 km. Rolanje je zelo pri-jajo s svojimi na enakih razda-Po koncu športnega dela vas ljubljeno med mladimi in med ljah drugih prireditev ter tudi z vabimo na sedaj že tradicional­malo manj mladimi. Zato smo drugimi tekači, ki bi premagali no zabavo z Rock Partyzani. združili moči z Rolerskim klu-enako razdaljo kjerkoli drugje. Vse informacije o priredi­bom Ljubljana in pripravili tek-Dogajanje bo skozi celotno tvi in prijave najdete na: www. movanje, ki se ga lahko udeleži sobotno popoldne zelo pestro. ntvrhnika.si in na naši strani vsak navdušen rolerist in pre-Začeli bomo ob 17.00 s kole-Facebook w w w.facebook.com/ veri svoje znanje in veščine ro-sarskim vzponom, nadaljevali nocnitekvrhnika. lanja v zavetju popolne zapore z otroškimi in šolskimi teki, ter Vsi tekači, kolesarji in roleristi cest. Druga novost pa se nanaša ob 19.30 startali roleriste na 10 vljudno vabljeni! na 10 km traso teka, saj smo s km trasi in ob 21.00 pospremili strani Atletske zveze Slovenije na progo tekače na 5 km in 10 pridobili uraden certi.cikat, ki km. Tudi letos rezultat kolesar- JOGA V NARAVI Petje ptičev, žuborenje vode, pesem vetra, šelestenje listja, vonj pomladi… Popolnoma se sprostim in vdihnem svež zrak… Telo postane prožno… Napolnim se z novo, svežo energijo… KDA J: ponedeljek, ob 19.00 uri K JE: Vrhnika, diskretna lokacija v naravi 30. maj 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vse posameznice GD Vrhnika uvrščene na državno prvenstvo! Na drugi prvenstveni tekmi posameznic druge skupine programa ritmične gimnastike, ki je potekala v Gimnastičnem centru na Viču 16. 4. 2016, so se dekleta GD Vrhnika zelo dobro izkazala. V kategoriji članic je Neža Čuk z vajo s kiji stopila na dru­go stopničko, Nina Žižmond pa si je z vajo s trakom, s katerim je tekmovala prvič v svoji kari­eri, priborila tretje mesto. Ajda Garbajs je v zelo močni kon­kurenci kadetinj z vajo z žogo zasedla četrto mesto, kar je še posebno pohvalno glede na to, da kot posameznica tekmuje prvo leto. V pomoč pri nastopih jim je bila tudi glasna podpora s tribun, saj naša preostala dekleta pridno spodbujajo svoje klubske kolegice in se udeležijo prav vseh tekem. Z odličnimi nastopi so si tako prav vse – Neža, Nina in Ajda – zagotovile mesto in na­stop na državnem prvenstvu. To šolsko leto pa se z državnim prvenstvom v maju še ne bo končalo, saj dek leta po držav­nem prvenstvu čaka tudi nekaj mednarodnih turnirjev, na ka­terih je konkurenca po navadi še močnejša kot na državnih tekmovanjih. Maj in junij bosta tako za vsa dekleta še zelo naporna meseca, saj bodo morala trdo trenirati, če bodo želela uspehe in rezultate, ki so jih dosegle doslej, ponoviti ali celo izboljšati. Verjamemo, da jim bo uspelo! GD Vrhnika Turnir trojk na Vrhniki Čeprav je košarka načeloma dvoranski šport, pa posamezne prireditve lahko potekajo tudi na zunanjih površinah. To zlasti velja za turnirje trojk, ki se večinoma organizirajo v toplejših mesecih leta. Takrat igralci (sicer običajne, dvo­ranske košarke) športne copate za­menjajo s tistimi, ki jih uporabljajo v prostem času, ko za lastno zabavo pi­lijo tehnične elemente v igri na en koš. Ta zvrst košarkarske igre je zelo prilju­bljena pri vseh starostnih kategorijah, ki želijo mrtvilo poletne sezone nado­mestiti v igri 3 na 3. Prav zato smo se v KK Vrhnika odločili, da bomo tudi letos organizirali turnir, ki bi v naš kraj pripeljal nekatere najboljše ekipe. Kot že prejšnjih nekaj let smo tudi letos moči združili s Kompostarno ROSA. Slednja vsako pomlad v Športnem par­ku na Vrhniki organizira prireditev, ki jo Vrhničani poznamo pod imenom Pozdrav pomladi. Žal je bila narava tudi tokrat precej radodarna in nam je drugi vikend v maju postregla s temni­mi oblaki, iz katerih se je izlilo ogro­mno dežja. Posledično je prireditev odpadla, turnir trojk pa se je prestavil v telovadnico OŠ Ivana Cankarja. In tam je bilo kaj videti! Sodelovalo je deset ekip, od katerih so se nekatere v lanskem tekmovanju uvrstile med osem najboljših v Sloveniji. To so igral­ci, ki sodelujejo v Samsungovem držav­nem prvenstvu trojk 3 × 3. To je tudi glavni razlog, da domačih košarkarjev nismo videli v zaključnih bojih. A ker želimo stik z najboljšimi ohraniti tudi v tej zvrsti košarkarske igre, si bomo v klubu prizadevali vzgojiti igralce tudi za tovrstno tekmovanje. Prav zato se trudimo (in so realne možnosti), da bi v naslednji sezoni izpeljali en Samsun­gov turnir tudi na Vrhniki. Sicer pa so pod zmagovalno eki­po (Navigator Pub) tokrat zapisana imena igralcev iz naše neposredne soseščine, Logatca. To so Nejc Ko­bal, Matevž Mikuš in Matic Urbas. Drugouvrščena je bila ekipa Tro­jans in tretja Jesenice. podjetji Kompostarna Rosa (prisk r­bela hrano in pijačo za vse nastopajoče ter majčke) in Pro Saf (podarilo kame­ro za zmagovalno ekipo). Hvala obema za pomoč! Andrej Smrekar, KK Vrhnika 8:00 do 9:00 PRIJAVE OTROCI 8:00 do 9:45 PRIJAVE ODRASLI 9:30 START - OTROCI (500 in 1.000 m, ločeni starti) 10:15 START - ODRASLI (7, 14 in 21 km) 11:00 do 12:00 GLASBENA ANIMACIJA ZA OTROKE S ČAROVNIKOM GREGOM ob 13:00 oz. takoj po prihodu zadnjega tekača na 21 km v cilj RAZGLASITEV REZULTATOV TEKA Pozdrav župana občine Vrhnika g. Stojana Jakina in predsednice KS Bevke ge. Nataše Tešar Po razglasitvi uspeha športnikov se bo nadaljevalo pestro športno in zabavno popoldne: TOBOGAN ZA OTROKE PLESNO NAVIJAŠKO AKROBATSKA SKUPINA ŽABICE PREDSTAVITEV VZPONA NA KRIM ZA POKAL "KRIMKO" OGLED PIKNIK PROSTORA POD KOZOLCEM TOPLARJEM PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI CENTRA ZA KREPITEV ZDRAVJA ZD VRHNIKA PRIKAZ TEHNIKE NORDIJSKE HOJE DEGUSTACIJA NARAVNEGA JABOLČNEGA SOKA "ZDRAVA MALCA" ob 18:00 ANSAMBEL KRIMSKI LISJAKI ob 19:00 VELIKA VRTNA VESELICA POD ŠOTOROM! ANSAMBEL DONAČKA Prireditev bo v vsakem vremenu saj bodo za streho nad glavo poskrbeli Šotori Petre ! ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE www.sportno-drustvo-bevke.si Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. 30. maj 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ŠD Dren Osvojen mednarodni turnir Začnimo z najbolj aktualnim dogodkom. V soboto, 7. maja, je naša selekcija U-11 – letnik 2005 – v Grosupljem igrala mednarodni turnir, ki je štel kot kvalifikacije za zelo močen glavni turnir, na katerem nastopajo samo najboljše slovenske ekipe, veliko pa je tudi tujih, znanih ekip. Na glavni turnir se uvrsti samo prva ekipa kvali.kacijskega turnirja, kjer je nastopalo dvanajst ekip. V skupini so naši fantje igrali z Jesenicami, Opatijo, Arne Taborom, Brinjem in Kolpo. Sku­pino so končali kot prvi s štirimi zma­gami in enim remijem. V pol.nalu so za nasprotnika dobili Rakek, s katerim so odigrali tekmo brez zadetkov, zato so sledili streli z bele točke. Več sreče in znanja so pokazali naši fantje in se tako uvrstili v veliki .nale, kjer so bile njiho­ve nasprotnice spet Jesenice. Tudi v .­nalu so bili naši fantje boljši nasprotnik in Jesenice premagali še enkrat. Tako so se zasluženo uvrstili na glavni tur­nir, ki se ga vsi skupaj že zelo veselimo. Preko Drena do reprezentance V klubu smo zelo ponosni na Jošta Urbančiča, fanta, ki trenutno igra za NK Olimpija. Svojo nogometno pot je začel v našem klubu, kjer je pridno vadil štiri leta. Sedaj igra za slovensko reprezentanco do 15 let, s katero je ne­dolgo nazaj igral na pokalu narodov, kjer je nastopalo dvanajst reprezen­tanc. Med drugim tudi nogometne velesile, kot so Brazilija, Anglija, Itali­ja. Na turnirju je Jošt igral zelo dobro, proti Braziliji je tudi zadel. Slovenija je osvojila turnir tudi po njegovi zaslugi. Verjamemo in upamo, da bomo za Jo­šta in njegove uspehe še slišali, hkrati pa si štejemo v čast, da je začel svojo pot prav v našem klubu. Dober podmladek Posebej velja omeniti dve naši selek­ciji. Selekcija U-10 – letnik 2006 – zelo uspešno nastopa v svoji ligi. V spo­mladanskem delu je na šestih tekmah enkrat minimalno izgubila, preostale tekme pa dobila. Fantje napredujejo iz tekme v tekmo in igrajo vedno lepši nogomet. V juniju se selekcija odpra­vlja na močan turnir Jana Oblaka v Škofjo Loko. Selekcija U-9 – letnik 2007 – pridno trenira in je odigrala tri od šti­rih svojih turnirjev. Nazadnje so igrali doma, zadnji turnir jih čaka v Šmarje­ških Toplicah. Fantje lepo napreduje­jo, obisk na treningih te selekcije pa je največji v naši nogometni šoli. Čeprav rezultat ni v ospredju, fantje večino te­kem zapustijo kot zmagovalci. Na Drenu se dogaja Organizirali smo sejem nove, ra­bljene in pozabljene opreme, ki je po našem mnenju uspel. Udeležba je bila največja doslej, oddali smo veliko opre­me, nekaj smo je darovali tudi v dobro­delne namene. Upamo, da bo v priho­dnje udeležba še večja, saj menimo, da gre za dobro vseh v klubu. V začetku junija bomo organizirali igralni dan za vse otroke, ki imajo radi nogomet. Za tiste, ki že trenirajo, in sploh za tiste, ki še ne. Prav vsi bodo lahko preizkusili svoje znanje in skova­li nova prijateljstva. Morda nas bo obiskal tudi katera znana nogometna osebnost. Futsal klub Zavas Konec uspešne sezone V Škofji Loki se je 8. maja s tekmo finala selekcije U-19 končala druga sezona Futsal kluba Zavas. Žal naši mladinci tudi v drugo niso uspeli in so že dve leti zapored podprvaki Slovenije. Zdi se, da je letos razočaranje večje, kot je bilo lani, saj je bil cilj trenerja Mileta Simeunoviča na začetku sezo­ne jasen: osvojitev naslova. A legenda slovenskega futsala, ki je kljub letom še vedno pomemben igralec 1. SFL (Slovenske futsal lige) in je hkrati tudi odličen trener, ni našel načina, kako ustaviti nadarjeno generacijo Stripyja iz Škofje Loke. Tako je verjetno največji uspeh leto­šnje sezone – uvrstitev naše članske vr­ste v 1. SFL. Naši člani so si vstop med elitno druščino prislužili na dodatnih kvali.kacijah, potem ko so v domači dvorani premagali zdaj že nekdanjega prvoligaša, ajdovski Kix. Člansko vrsto je vodil domačin Gašper Končan, ki je že v prvem letu svoje trenerske poti do­segel odličen rezultat. Tudi naše dame, ki so začele tekmo­vanje v tej sezoni, so zelo napredovale. Če so bile na začetku nemočne, smo bili na koncu sezone priča zelo enako­vredni igri in samo vprašanje časa je, kdaj bodo začele pobirati točke ekipam, ki so že vrsto let v tekmovanju. Selekci­jo zelo uspešno vodi Andreja Prek. Pred nami je čas, ko bo nova upra­va, izvoljena bo na skupščini kluba 19. maja, zavihala rokave. Dodali bomo najmanj eno mladinsko selekcijo, in sicer U-17, morda tudi U-15. Za nemo­teno delovanje bomo letos rabili nekaj več sredstev, kar bo prednostna naloga nove uprave. Lestvico smo si postavili zelo visoko, spremlja nas cela četa na­vijačev, podpira nas čedalje več Vrhni­čanov. Zato bomo storili vse, da boste ponosni na nas – Zavas. Nogometni klub Vrhnika Tudi punce brcajo, mar ne? Ja. In to tisto pravo okroglo usnje, brez katerega ni najpomembnejše postranske stvari na svetu. Pa ne samo drugod po svetu. Brcajo tudi na Vrhniki. In to ne šele od včeraj, ampak že kar nekaj let. Jih še niste videli? Vas zanima, kaj zmorejo? Bi se jim mogoče pridružile? V okviru NK Vrhnika, ki domuje v Športnem parku Vrhnika, deluje tudi ženska selekcija, in sicer članice, ka­mor se vk ljučujejo dek leta od vključno petnajstega leta naprej, podmladek pa prinašajo dekleta, ki tekmujejo v selekciji U-15. Dekleta trenirajo pod vodstvom mladega, predanega in stro­kovno dobro izkušenega trenerja Vje­koslava Ivanušca, ki zna dekleta tudi s svojim zgledom – s požrtvovalnim odnosom kot igralec v svoji nogome­tni ekipi – dobro motivirati za vztrajno in zavzeto delo, ki je edino zagotovilo za napredek. In napredek deklet iz tre­ninga v trening ter iz tekme v tekmo opažajo vsi, ki dekleta spremljajo po­drobneje. Dokaz za to je gotovo tudi to, da nekatere že trkajo tudi na vrata reprezentančne selekcije. Članice so v začetku maja zaključile že drugo sezono igranja v Trstu, kjer so se priključile skupini šestih ekip, ki igrajo v zasedbi 6 + 1, torej šest igralk v igrišču in vratarka. Kar pet ekip je iz Italije, poleg vrhniških igralk pa Slove­nijo v tej ligi zastopa še ženski nogome­tni klub (ŽNK) Gorjansko. ŽNK Vrh­nika se je letos uvrstil na peto mesto, pri čemer so igralke in trener zadovolj­ni z napredkom v igri, vendar si v pri­hodnji sezoni želijo poseči višje. Zato s treningi tudi po zaključku sezone pri­dno nadaljujejo in načrtujejo udelež­be na različnih poletnih turnirjih po Sloveniji, ki bodo, kot pravijo dekleta, dobrodošla popestritev treningov in spodbuda za nada ljnje delo. Poletni premor je tudi dobra pri­ložnost, da se ekipi pridružijo nove članice. Starostne omejitve pri tem ni, pravijo dekleta, zato vabijo vse, ki jim je nogomet blizu, da se jim pridružijo in nogometa ne spremljajo več samo po televiziji, ampak tudi same stopijo na zelenico in ob tem naredijo še nekaj zase, za svoje dobro počutje in zdrav­je. Dekleta trenirajo štirikrat na teden, tako da jih v športnem parku praktič­no ni mogoče zgrešiti ne glede na to, ali sije sonce, dežuje ali sneži In tudi če je komaj dobrih nekaj stopinj nad ničlo. Samo pozimi se umaknejo v zavetje telovadnice, vendar že prve ugodnejše razmere izkoristijo, da začnejo s tre­ningi na prostem. Nekaj novih moči so se dekleta v zadnjih dneh že razveselila – v član­ski ekipi in v selekciji do petnajst let – tako da je najmlajša nogometašica trenutno stara komaj sedem let. Ne glede na svojo starost je neustrašna in odločna ter se povsem brez strahu ter ne obremenjeno že podaja v dvoboj tudi s članicami, kadar zaigrajo skupaj. Samo pri zavezovanju kopačk še kdaj poprosi katero od starejših deklet za pomoč. Dekleta v selekciji U-15 igrajo pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Tekme igrajo turnirsko, tekmovanje je ločeno na Vzhod in Zahod. V obeh tek­movanjih igra po šest ekip, ki pridno nabirajo znanje in izkušnje, s katerimi bodo lahko v nekaj letih okrepile član­ske ekipe svojih klubov. To velja tudi za Vrhničanke, zato članice svoje znanje z veseljem prenašajo tudi na podmladek. Dek lice U-15 bodo letošnjo sezono za­ključile konec tega meseca (maja). Članice so bile že letos na tekmah v Trstu večkrat deležne spodbude skupine navijačev iz Blatne Brezovice, katerim se za to tudi iskreno zahva­ljujejo. Vedno se razveselijo, če se jim na tekmah pridružijo domači navijači, saj pravijo, da še kako velja pregovor, da smo skupaj močnejši. Enako velja, pravijo dekleta, tudi na igrišču, zato ponavljajo vabilo, da se jim v ekipi pri­družijo nove moči – mlade in manj mlade, da so le pripravljene zavzeto in odgovorno trenirati in tako krepiti sebe pa tudi celotno ekipo. 30. maj 2016 ŠPOR T elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TK Vrhnika gostila ljubljanski teniški satelit V začetku marca smo v Teniškem klubu Vrhnika gostili satelit Ljubljanske teniške zveze. Tekmovanje je bilo organizirano v vseh teniških kategorijah. Teniški satelit je bil izpeljan v MINI, MIDI in MAXI kategoriji ter na celo­tnem igrišču v skupini do 13 let in od 13 do 18 let. Skupno se je prijavilo 37 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih različnih klubov (TK Kolektor, TK Maja Matevžič, LTC, Z-Sport, Teniška šola Bohinj, TA Breskvar in Tk Vrh­nika). Tekmovanje v MINI, MIDI in MAXI tenisu je bilo v soboto, 7. maja. Za večino najmlajših tekmovalcev TK Vrhnika je bila to sploh prva izkušnja na turnirjih. Kljub temu pa so osvojili lepo število medalj in prav vsi poka­zali športni in borben duh. V nedeljo, 8. maja, pa so se v tenisu pomerili še starejši tekmovalci. Fantje in dekleta so prikazali lep in borben tenis. Naši tekmovalci so doseglji naslednje vi-tekmovanja velja tudi zahvala našim ki je nagradila najboljše tekmovalce in dnejše rezulate: Brin Berkopec – 4. sponzorjem, ki so nam pomagali pri tekmovalke. Na koncu naj se zahvalim meto v MINI tenisu, Ema Eržen – 2. razvajanju tekmovalcev in tekmo-še vsem sodnikom, ki so pomagali na mesto v MINI tenisu, Eliza Pecoraro valk. Dulcis Gourmet iz ljubljanskega sobotnih tekmah, vsem odgovornim v – 1. mesto v MIDI tenisu, Zala Mesoje- BTC-ja nam je pomagal, da so prav vsi TK Vrhnika, da smo tekmovanje izpe­dec – 4. mesto v MIDI tenisu, Martin tekmovalci in navijači v soboto in ne-ljali brezhibno in z veliko mero dobre Iskra – 3. mesto v kategoriji 13 do 18 deljo imeli na voljo dovolj sladolednih volje in pohval. let. K uspešnosti in prepoznavnosti okusov, in turistični agenciji Kompas, Bojevništvo – Vrelec mladosti 6/6 TENIŠKI TURNIR DVOJIC 17. in 18. JUNIJ nagradni sklad: 2.000EUR brezplačna hrana in nagrade za vse udeležence pokali za najboljše rok za prijave: SREDA 15.06. PRIJAVNINA: 40EUR/PAR kontakt za prijave: 051 33 48 25 generalni sponzor: Športni dogodki 11. MALONOGOMETNI TURNIR »ZAVAS 2016 VRHNIKA« Dogajanje bo potekalo od 3. junija do 5. junija v športnem parku na Vrhniki. Več informacij na www.zavas-futsal.si 14. TEK BEVKE Športno društvo Bevke vabi 4. junija na že 14. tek Bevke. Prijave ob 8. uri dalje, prvi teki od 9:30 dalje. Od 18. ure dalje veselica z živo glasbo. ŠPORTNI UTRINEK VRHNIK Športna zveza Vrhnika vabi na klepet s Štefanom Hadalinom v Cankarjev dom Vrhnika; 10. 6. ob 19. uri TENIŠKI TURNIR DVOJIC 17. in 18. junija bo v športnem parku na Vrhniki potekal teniški turnir v dvojicah za pokal »Argonavtski dnevi«. Nagradni sklad: 2000 evrov. Informacije: 051 33 48 25. 6. ARGONAVTSKI MARATON Kolesarski dogodek bo potekal 19. junija, z začetkom ob 9. uri v Športnem parku Vrhnika POBEG S KOLESOM Pobeg iz Horjul v Kranjsko Goro bo potekal 25. junija, s startom v Horjulu. Več na www.pobegskolesom.si Bojevnik Bojevnica ali bojevnik je strasten do življenja in go­reč ljubimec vsega živega. Bojevnik je nekdo, ki se ve­seli jutranje zarje in njenega odseva v rosnih kapljah. Je nekdo, ki se vztrepeta ob pravkar odprlem cvetu in se naslaja nad njegovimi vo­njami. Bojevnik se vzrado­sti ob smehu otroka, kot nož v srce pa se mu zabodejo hi­navščina, pohota in pohlep. Bojevnik je nekoč bil človek, skozi urjenje pa je postal ne­kaj drugega. Človek se rodi kot bojevnik, nezavedno živ in brez razuma. Nato se uči neopazno umirati in name­sto čutenja in doživljanja življenja, o njem misli, ga preračunava in načrtuje. Nato mora vse, kar se je naučil, pozabiti in hote oži­viti davno izgubljeno vez z življenjem in življenje zdaj zavestno doživljati. Duh časa Danes ima človek sredi­šče postavljeno v glavo. O sebi in o življenju razmišlja in kalkurila, kaj se mu bolj splača. Bojevnik je nekdo, ki je dovolj živ, da opazi, da je s tem nekaj narobe, in dovolj smel, da s te poti skrene. To je velika stvar, saj se s tem postavi proti toku člove­kovega razvoja. Duh časa človeku narekuje, naj išče zunaj sebe ... Karkoli že išče. V sebi ima nenasitno pra­znino, ki jo nobena stvar ne more zapolniti. Vseeno pa človek še naprej svoje težave rešuje s stvarmi. To je veliki paradoks, ki ga bojevniki vi­dijo in se mu z vsemi močni postavljajo po robu. Bojev­ nik se ne veže na ta svet, po terih drugih. Terja temelji­ničemer ne hlasta, kar mu ta to spremembo v odzivanju svet nudi. Niti ne po časteh na vsakodnevne naloge in niti ne po stvareh niti ne po preizkušnje. Terja korenito znanju tega sveta in niti ne spremembo iz razmišlja­po koristih medsebojnih nje o življenju v doživljanje odnosov. Bojevnik vzame s življenja. Iz načrtovanega tega sveta le toliko, kolikor vsakdana v spontano življe­je najbolj nujno. Tudi to je nje, iz hipa v hip. Namesto, da pametuje sam sebi in drugim, kako mora umira­ti (kajti človek drugega ne more vedeti), se mora po­novno naučiti prepuščati modrosti življenjskega pro­cesa in zaživeti kot pravkar rojeno bitje. Čas moči – zdaj in tukaj Vsak dovolj iskren vidi, da človek nima vpliva na prav nič drugega kot na to, kako se bo on sam odzval na to, kar se mu godi. Nima vpli­va, kaj se mu godi, stvari se preprosto godijo. Bojevniki temu pravijo, da imajo do­godki svojo lastno gravita­cijo in ne sme se vmešavati vanjo s svojo pozemljeno pametjo. Če pa se vmešava, je to tako, kot da bi svojo življenjsko moč »štrikal« in kvačkal ter privezoval na tisti dokodek, na vse vplete­ne ljudi in na tisti čas. Vrvic se z leti toliko nabere, da je zelo zgodaj človek že popol­noma zavozlan in raztresen velika stvar in terja veliko veliko osebne moči. Bojevnikov vsakdan Človeška stran bojevniku nenehoma nasprotuje; sili ga v lenost in malomarnost, sili ga potem in v kdaj dru­gič, daje mu misliti, da ima še čas, narekuje mu samo­ljubna in vase zaverovana dejanja, za uteho mu pre­dlaga cinizem in vzvišenost. Utrujenost vsakodnevne rutine ga počasi uspava in dokončno duhovno usmrti, če si bojevnik kljub vsem oviram ne izbori moči za bojevništvo. To pa terja vključitev določenih dnev­nih navad in izločitev neka­po stvareh, ljudeh in času. Vsepovsod ga je polno, samo tukaj in zdaj ga ni. Človek zaradi nervoze trese z roka­mi in nogami in tega sploh ne opazi. Kriči na sočloveka in mu očita, da je oni dru­gi nasilen. Prepoveduje in omejuje in je prepričan, da je ljubeč. Kadar človeka ni v času moči, ne vidi samega sebe. Samega sebe le projici­ra na druge in živi v repriča­nju, da je oni drugi tak. To je past, ki se je bojevniki bojijo in oprezajo za njo kot lovec na najbolj pretkano žival. Bojevništvo mora postati način življenja za vsakogar, ki hoče živeti. Je strategija proti duhovni mrtvosti. Je življenjski slog živih. 30. maj 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Strelsko društvo Vrhnika Najuspešnejši v finalu 39. državne dopisne lige Na elektronskem strelišču v Ljubljani je bilo 17. aprila finale državne dopisne lige, katere udeleženci smo že vrsto let tudi mi. Potem ko smo odstreljali šest kvali.kacijskih tekmovanj, je bilo .nale organizirano za pet najboljših ekip in deset posame­znikov. Med najštevilčnejšimi udeleženci smo bili tudi strelci z Vrhnike, saj smo praktično vsi prišli v ožji izbor za .nalno tekmovanje. V .nalu 39. držav­ne dopisne lige smo bili strelci z Vrhnike ponovno najuspešnejše strelsko društvo, saj smo osvoji­li največ točk in medalj. V .nalu smo tako osvojili osem pokalov v ekipnem delu, od katerih smo šestkrat zmagali, po en pokal pa smo osvojili za drugo in tretje mesto. Tudi v posamični razvrstitvi je bila bera medalj zelo bogata, in sicer smo domov odnesli devetnajst medalj, od tega deset zlatih, sedem srebr­nih in dve bronasti. V .nalu se je za ekipni naslov potegovalo 27 društev, zmaga pa je, kot že rečeno, drugič zapored v rokah Vrhnike, ki je drugouvrščeno ekipo SD Škofja Loka premaga­ la za 73 točk. Doseženi so bili tudi novi re­kordi lige; med drugimi je nov rekord v kategoriji ml. deklic postavila Meta Dobrovoljc, v kategoriji veterank do petdeset let pa Benjamina Rudolf. Med najboljšimi udeleženci .nala so seveda tudi naši strel­ci, in sicer Bojan Lampreht st. s tremi zlatimi in dvema srebrni­ma medaljama, sledi Benjami­na Rudolf z dvema zlatima in dvema srebrnima, Mojca Rus z dvema zlatima in eno bronasto in Meta Dobrovoljc z dvema zlatima. Med preostale dobi­tnike medalj so se uvrstili še: s standardno puško Sabrina Ma­rija Japelj s srebrom med kadeti­njami, Katarina Jilek s srebrom med veterankami do petdeset let, in s serijsko puško: srebro med cicibankami za Ajdo Ko­goj Fabčič, bron v kategoriji ml. dečkov Ambrož Jilek in zlato Jan Rom med pionirji. Bojan Lampreht Meta Dobrovoljc – državna rekorderka V soboto, 9. 4. 2016, je Meta Dobrovoljc iz SD tronskih tarčah. Kljub temu se je pogumno podal v boj in na Vrhnika postavila nove mejnike v streljanju s serijsko koncu osvojil osmo mesto. zračno puško v kategoriji mlajših deklic. Naslednji dan smo se v Turni­ Z odličnim streljanjem in ske rezultate dosegali tudi preo­ pokazal in hotel uveljaviti do-s tekmovanji začela v letošnji ral točke z uvrstitvami, v prvem mači sodnik. Ravno stroki tega sezoni, v prihodji pa bo svoje krogu celo zmagal, v zadnjem, sodnika se Jan lahko zahvali, da vtise še strnila in izboljšala ne-šestem krogu pa z zadnjim stre­je v zadnjih dveh strelih ustre-katere malenkosti. Skupno smo lom osvojil tretje mesto. V sku- v dveh dneh imeli na tekmova-pni razvrstitvi se je tako s pete­ nju osem strelcev, potem ko sta ga mesta prebil na drugo, kar je kar dvanajstimi desetkami ter stali strelci. V kategoriji mlajših zaradi neodložljivih obveznosti trenutno njegov največji uspeh. rezultatom 191 krogov je posta-dečkov je na tretjo stopničko od tekmovanja odstopila pionir Pohvaliti pa se moramo, da vila oz. izboljšala dosedanji dr-stopil Ambrož Jilek, ki je med in cicibanka. Sicer pa so bili na smo s pridobitvijo novega stre­ žavni rekord na 25. Državnem letom dosegal povprečne re­ letošnjem državnem pr ven-lišča vsekakor izboljšali svoj pr venst vu za mlade do sedem-zultate, na velikih tekmovanjih stvu visoki rezultati, saj je bilo položaj in možnosti za trening, najst let v Turniščah. Lastnica pa je dokazal, da se zna zbrati postavljenih kar šest državnih kar se je dodatno izboljšalo še prejšnjega rekorda je bila prav in odstreliti vrhunsko serijo. Z rekordov. z nakupom elektronskih tarč. tako odlična strelka Naja Pre-rezultatom 185 krogov je za Končano je tudi tekmovanje Trenutno smo kupili dve elek­ zelj iz SD Lotrič Železniki, ki drugouvrščenim Domnom Zu­ v drugi državni ligi, kjer smo tronski tarči proizvajalca Disag, ga je postavila na DP v Laškem pancem iz Trzina zaostal le za v ekipnem delu osvojili končno od katerih je ena že zmontira­ leta 2014. Meta je tokrat doka-eno desetko, potem ko sta imela drugo mesto za ekipo Vremšči-na in pripravljena za uporabo, zala, da njena trenutna forma izenačen rezultat. In ko smo že ce. Strelci Vremščice so v lanski druga pa še čaka na montažo. na zadnjih tekmovanjih ni bila pri državnih rekordih, njegov sezoni izpadli iz 1. B-lige in bili S pridobitvijo elektronskih tarč naključna, praktično je svoje rezultat zaostaja le za tri kro­ praktično vso sezono neprema-pričakujemo, da bomo še izbolj­ streljanje stopnjevala iz tek-ge. Pri mlajših deklicah je svoj me v tekmo, vse do državnega prvenstva, ki smo ga postavili kot ciljno točko in top rezultat. Seveda je pogoje in cilje lahko postavljati, vse pa je odvisno od strelca, ki stoji za cilji. In letos sta se nam trud in način dela obrestovala, saj so svoje vrhun­ osebni rekord odstreljala tudi Zoja Notersberg, ki ima tudi še nekaj rezerve v prvi seriji, uvr­stila pa se je na enajsto mesto. Obete kaže tudi vedno boljši Lovro Zamejc v kategoriji cici­banov, ki je prav tako debitant na velikih tekmovanjih in elek­ Odličen nastop vrhniških atletov Na podlagi nastopa na Atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince in mladinke sta bila dva vrhniška atleta izbrana v Slovensko atletsko reprezentanco. 15. 5. 2016 bosta nastopila na Iza Obal v odlični formi, je do-Brixia mitingu v Italiji. V nede-kazala že januarja, ko je postala ljo je potekal Atletski pokal za državna prvakinja na 60 m v mlajše mladince v Domžalah, dvorani. Odlično formo je po­ki se je zaradi slabega vremena trdila tudi na tej državni tekmi prevesil še v ponedeljek. Da je v teku na 100 m. Z rezultatom šče odpravili s strelci v kategori­ji starejših dečkov in kadetinjo. Jan Rom ni bil daleč od svojega velikega uspeha, saj je na lestvici rezultatov vodil vse do šestnaj­stega strela, ko je svoje znanje 12,14 je dobila zlato medaljo. Prvo mesto ji omogoča na­stop na mitingu Brixia v Italiji 15. 5. 2016. V teku na 200 m je bila druga z rezultatom 25,20 in dosegla normo za Evropsko prvenstvo za mlajše mladince v Tibilisiju, prestolnici Gruzije. Nik Poličnik si je z drugim mestom in časom 11,40 v teku na 100 m zagotovil nastop s slo­vensko reprezentanco na mitin­gu Brixia. V štafeti 4 x 100 m so tekli: Matic Dobrovoljc, Nik Poličnik, Rok Skvarča in Žan Dobrovoljc in dobili bronasto medaljo. Rok Kramarič je bil v teku na 800 m šesti. Žan Dobrovoljc je bil v teku na 400 m šesti. Osma sta bila Matic Dobrovoljc, ki je me­tal kopje, in Iza Šraj Miklič, ki je skakala v daljino. Martin Molk, ki spada še v kategorijo U-16, je bil deveti v teku na 800 m. Zdenka Obal gljivi, razen v zadnjem kolu, kjer šali svoje rezultate na tekmova­ smo jih le uspeli premagati za njih in postali enakovrednejši lil dve osmici in tako padel s dva kroga. V posamezni razvr-tekmeci drugim, ki tak način prvega na sedmo mesto. Za stitvi pa prvega mesta v šestih treninga uporabljajo že vrsto stopničkami je tako zaostal le krogih nikakor ni izpustil ve-let. Vsekakor si želimo, da bi s za dva kroga, ki pa bi ju zlah-dno odličen Dejan Della Torre takšnimi tarčami opremili celo­ka dosegel. Grenak priokus, v iz Vremščice, na drugem mestu tno strelišč. Zato se bomo po­razmislek pa vsem, ki mislijo je bil Bojan Lampreht ml. na trudili, da ne bo ostalo zgolj pri da so strokovni, pa jih je sram tretji stopnički pa Bojan st. dveh tarčah, ampak da bomo s pogledati pravilnike, na velikih Končala se je tudi državna pomočjo sponzorjev in dona­tekmovanjih pa bi najraje posta-liga za mlade Pokal prijateljstva torjev spremenili naše strelišče vili in napisali nove pravilnike. – državna pionirska liga, kjer se v elektronsko. Odlično je nastopila tudi kade-je najbolje uvstil naš pionir Jan Bojan Lamprehttinja Sabrina Marija Japelj, ki je Rom. Vso sezono je redno nabi­ MLADOPOROČENCI VABLJENI na PLESNO PRIPRAVO ZA POROKO * UČENJE PLESA POSAMEZNO ali V SKUPINI (standardni, latinskoameriški, swing plesi, fokstrot in disko izpeljanke, salsa, bachata …) *INDIVIDUALNE URE * INDIVIDUALNA PRIPRAVA POROČNEGA PLESA, PLESA S STARŠI, PRIČAMI … *VABL JENI TUDI VSI, KI BI SE RADI NAUČILI PLESATI! Poučuje plesna učiteljica in koreografinja Andreja Šinkovec z Vrhnike. Njena tel. št. In e-naslov: GSM: 031 306 866 (po 15. uri) e-naslov: andreja.salsastreetdance@gmail.com Pokličite, pišite, vprašajte, pošljite SMS in pustite sporočilo (+ime in tel. številka), spremljajte-všečkajte-pridružite se strani FaceBook: Andreja – Salsa Street Dance. 30. maj 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK 12. 12. 2015 – Lubnik 12. decembra 2015 smo se mladi planinci Pla­ninskega društva Vrhnika odpravili na naš drugi izlet v tem šolskem letu, in sicer na hrib, ki se dvi­ga nad Škofjo Loko, na Lubnik. Zbrali smo se v meglenem jutru pred Osnovno šolo Ivana Cankarja in se z avtobusom odpelja­li proti Gorenjski. Avtobus nas je odložil pred Osnovno šolo Ivana Groharja v Škofji Loki. Začetek izleta je bil hladen in v megli, a v daljavi smo opazovali Lubnik, kjer je bilo videti, do kam seže megla, saj je bilo vse pomrznjeno. Tako smo si obetali na vrhu lepo sončno vreme. Pot nas je najprej vodila ob reki Selška Sora, nato pa se je postavila bolj pokonci. Tako smo nekaj časa ho­dili po ma lo pomrznjenem terenu. Kar naenkrat pa smo prišli nad meglo in obsijalo nas je sonce. V toplem vremenu smo dosegli kočo, ki je na vrhu Lubnika. Tam smo pomalicali, se odpočili, ožigosali knjižice, predvsem pa uživali v čudovi­tih razgledih na vse strani. In že je prišel čas, da smo se odpravili nazaj v dolino. Naredili smo še skupinsko fotogra.jo in se odpravili proti megli. Sprva nas je spremljalo lepo vreme, nato pa smo se spustili v hladno meglo ter tako prišli do izho­dišča in se odpeljali domov. Besedilo: Matjaž Dremelj Foto: Mladinski odsek Vtisi mlade planinke s pohoda na Lubnik Dodatni članek o planinskem pohodu na Lub­nik v decembru objavljamo šele sedaj, ker se je besedilo izgubilo nekje v virtualnem svetu. Da bo poplačan trud planinke, ki ga je napisala, se spo­dobi da ugleda luč sveta tudi v papirnati obliki. Zadnji pohod v letu 2015 je Mladinski odsek PD Vrhnika organiziral na Lubnik. Udeleženka je takole strnila svoje vtise: »Ko smo se zjutraj usedli na avtobus sem že ko­maj čakala, da začnemo hoditi. Pot z av tobusom ni bila dolga in že smo prispeli v Škofjo Loko, kjer smo izstopili. Čez nekaj časa smo začeli hoditi. Najprej smo hodili po cesti, nato pa smo šli čez most pod katerim teče reka Selška Sora. Potem smo hodili po gozdu. Povzpeli smo se po hribu navzgor. Ko smo prišli dovolj visoko smo lahko videli meglo. Bila je tako gosta, da se ni videlo ničesar. Ko smo prišli na vrh smo videli zelo lep razgled na okoliške vrhove. V dolino pa se ni vide-lo nič, ker nam je megla ovirala razgled. Na vrhu je bilo tudi malo snega. Pri koči smo malicali in imeli čas, da si kaj kupimo. Pred odhodom smo naredili skupinsko sliko, potem pa smo se vrnili v dolino. Šli smo po drugi poti. Srečali smo go­spo, ki je imela na vrvici sedem psov. Tako se izlet konča. Malo sem bila utrujena, sicer pa mi je bil izlet všeč.« Zapisala: Alenka Verbič, 8 let 26. 3. do 10. 4. 2016 – Akcije markacistov v marcu in aprilu 2016 Markacisti Planinskega društva Vrhnika tudi v letošnjem letu ne »počivajo«, kajti izpeljali so kar nekaj akcij, da bi izboljšali stanje planinskih poti, za katere vestno skrbijo. Tako so 26. marca 2016 obnavljali pot s Stare Vrhnike mimo zaselka Kuren proti vrhu Planine in se še po dveh letih srečevali s posledicami kata­strofalnega žleda. Lastniki gozdov so v večji meri poškodovana drevesa odstranili in nehote so zgi­nile tudi markacije, ki so bile na poškodovanem drevju. Akcija je bila več kot potrebna. Isti dan, kot je potekala v društvu čistilna akcija (2. aprila 2016), so se dopoldne podali v akcijo vzdrževanja poti iz Starega malna proti Planini, se v zavetišču srečali z udeleženci čistilne akcije in, kot da jim dela ni bilo dovolj, so odšli še na del trase Vrhni­ške planinske poti. Vendar pa jim vse to ni bilo dovolj: 10. aprila 2016 so odšli na odkrivanje »zakladov« od Mar­kljevega čebelnjaka do nadvoza stare ceste Vrhni­ka–Logatec nad avtocesto. Na kaj vse so naleteli, si oglejte na posnetkih na spodnjem naslovu. Njihovo delovanje si lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Vrhnika na povezavi: http://w w w.pd-vrhnika.si/komisija.php?id=41. Markacistom za njihovo delo lahko samo če­stitamo. Zapisal: Milan Jerman 16. 4. 2016 – Z Romanom od Sv. Lucije do Buzeta Zanimivo! A gremo? Paaaa, ne vem. Še javim. Izmenjane je bilo kar nekaj e-pošte in telefonskih razgovorov, preden je med Cekinčki padla odlo­čitev: »Gremo.« Pa je bila odločitev prava. Sončen dan, razgi­bana istrska pokrajina, bogata z zgodovino in naravnimi posebnostmi ter dobra družba ljubi­teljev pohodništva in narave iz kar štirih planin­skih skupin smo se v soboto, 16. aprila, družili od zgodnjega jutra do poznega večera. Brez zamude, ob 7. uri zjutraj, smo krenili z av­tobusom z Vrhnike. Pot nas je vodila prek mejne­ga prehoda Dragonja v hrvaško Istro. Nedaleč od slovenske meje smo si ogledali zanimiv, a slabo znan kraški pojav, podor in slap Butori. Izhodišče našega pohoda je bila vas Sv. Lucija. Iz junijskega koledarčka To je manjša vasica nad dolino reke Mirne, ki naj bi bila slovenska, zato so Slovenci že začeli graditi »zadružni dom«, ki stoji tam še dandanes. Z na­hrbtniki na ramenih, palicami v rokah, nekateri pa tudi s sendviči, zajtrk je bil že daleč, smo zako­rakali na našo pot do Buzeta. Že kmalu iz vasi se nam je odprl čudovit razgled na Oprtalj. Naselje iz železne dobe leži visoko nad dolino reke Mirne. Okrog in okrog vasi še vedno stoji obzidje, v sredini pa se dviga nenavaden zvo­nik, ker je predelan obrambni stolp. Za Oprtalj so značilne cerkve, poslikane s starodavnimi freska­mi, in hiše z neverjetnimi portali, kamnitimi okni in vrati, ki so prave mojstrovine umetnostnih ko­vačev in rezbarjev. Zlata doba Oprtalja je bila v 19. stoletju, v času avstrijske oblasti. Tedaj je tam živelo več tisoč prebivalcev, zdaj jih je morda še 120. Skozi Oprtalj je potekala tudi Parenzana, slo­vita ozkotirna železnica od Trsta do Poreča. Po makadamski cesti, kolovozih in stezah, ob v nebo segajočih cedrah, številnih orhidejah in drugem cvetju smo pot nadaljevali po razgibani istrski pokrajini. Kar dobra polovica poti je bila trasirana z rumenimi zastavicami, pa tudi sre­čanja s posameznimi tekači so nam dajala vedeti, da se na tistem delu planinske poti dogaja še kaj. Kasneje smo izvedeli, da tisti dan poteka tudi naj­večja tekaška prireditev na Hrvaškem, »100 milj Istre«, vključno s 173 km dolgo tekaško preizku­šnjo od Labina do Umaga. Mimo vasi Laganiši in Vižintini smo z vme­snim postankom za malico na travniku za pra­vim istrskim živim zidom prišli do vasi Čabrnica. Ob prihodu v vas nas je pozdravila čreda ovac in trije pravi istrski oslički. Na terasi kmečkega turizma Tončić, kjer se odpira mogočen razgled na Čićarijo in dolino reke Mirne, smo odložili na­hrbtnike in si privoščili krajši postanek. Okrepčani vsak na svoj način smo se odpravi­li naprej, se spustili na Greben in potem vse bolj navzdol v dolino reke Mirne. Iz doline reke Mirne se je začel naš prvi zaresni vzpon. Nekateri krajši odseki poti bi lahko nosi­li planinsko oznako »zahtevna pot«, pa smo jo s pomočjo naših moških pohodnikov in vodnika Romana zmogli prav vsi. Še kakih 5 km poti nas je čakalo do cilja. Mimo vasi Mali Mlun in Pruhari, ob krajšem postanku, da smo pospravili še zadnje zaloge hrane in pija­če, smo zaključili naše celodnevno potepanje ob vznožju mesta Buzet. Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Istrskih toplicah. Pot domov je potekala povsem mirno. Čutiti je bilo ogromno lepih v tisov, malce utrujenosti in velika želja po hladnem pivu. Po postanku na vrhu Šmarja v gostilni Pri treh lovcih se nam je povrnila prava energija. Vse do Vrhnike je bilo zabavno in prijetno. Zapisala: Jožica Hočevar 23. 4. 2016 – Mrzlica Tokrat se je skupina osmih Veselih Triglavcev podala v raziskovanje Zasavja, in sicer je bil naš cilj osvojiti Mrzlico (1122 m). Z minibusom smo se odpeljali po avtocesti proti Trojanam, kjer nas je vonj po trojanskih kro.h in«kremšnitah« tako premamil, da smo se ustavili na običajni poho­dniški jutranji kavi. Nato smo krenili proti Pre­boldu in se povzpeli do Lovskega doma Trbovlje, od koder nas je zmerno vzpenjajoča pešpot vodila skozi gozd do ceste, ki vodi proti Mrzlici. Višje se cesta položi in nas iz gozda pripelje na razgledna travnata pobočja, s katerih je lep pogled na vrho­ve, ki obdajajo Savinjsko dolino. Nadaljevali smo desno po precej strmi poti do samega vrha, kjer nas je dodobra prepihalo. Od tam smo se spustili v manj kot petih minutah do planinskega doma na Mrzlici ter se okrepčali z malico. Na poti do­mov smo na željo našega člana Dareta naredili ovinek čez Kisovec in Izlake ter tako izkoristili dan še za av tobusni ogled zasavskih krajev. Za­radi napovedanega slabega vremena, ki ga sicer nismo dočakali, je bila udeležba majhna, a vendar je bila ekipa kot vedno dobre volje in smeha nam ni primanjkovalo. Besedilo: Branka Gutnik Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upo­kojenskem kotičku Našega časopisa, vse obja­vljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Pla­ninskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/ vodnik 11. 6. DOBRAČ (A) 6.00 5 MILAN JERMAN 18. 6. DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ 2016 – GOLTE VODNIŠKI ODSEK 30. maj 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK Pridno polnite naš mošnjiček s .nančnimi sredstvi. Oglaša pa se nam vedno več sponzorjev in donatorjev, ki nam ponujajo material ali svoje sto­ritve, nič manj pa za njimi ne zaostajajo tudi tisti, ki so nam, ali pa še bodo, sponzorirali ali donirali denarna sredstva. Da, skupaj bomo res zmogli. Od zadnjega javljanja imamo nove donatorje: Sponzor 2 Sponzor 2 Sponzor 3 Manjši donatorji Anonimni darovalci, Bergant Damjana, Bizjak Vinko, Blagovič Jože, Borko Andrej in Miša, Caserman Branko, Doljšak Janez, Festival kave, Gantar Sonja in Milan Jerman, Gorenc Lado in Damjana, Gučar Sonja, Hajdukovič Žiga, Hirkič Darko, Jenko Mojca, Jerman Katja, Jurca Matej, Kenk Janez in Jana, Kenk Marta, Končan Vika, Korenčan Brane, Kostanjevec Dragi­ca in Milan, Kraševec Bojana, Krašovec Metka, Krašovec Srečo, Kržmanc Alojz, Malavašič Aleš, Malavašič Jože, Malavašič Jožica, Miklavčič Damjan, Miklavčič Damjana, Mikulan Jelka, Mrak Iva, Nieto Elvira, Novak Ivan, Novak Roman, Oblak Danijel, Ogrin Rado, Pečar Janez, Pečko Nuša, Perše Peter, Petavs Maks, Petrič Helena in Janez, Prebil Mojca, Pribošič Lučka, Purger Miro, Ravnikar Vinko, Rosnany Bogdana, Rus Leopold, Saksida Mateja, Stržinar Mojca, Suhadolnik Uroš, Šimunič Marjan, Širok Brane, Šventner Stane, Toplišek Lara, Trček Franc, Varšek Lana, Velkavrh Andrej, Volk Dušan in Zrnić Dušanka. Podlaga Znesek v € % Prostovoljni prispevki - Zavetišče 3.675,80 7,59 Prostovoljni prispevki - Sedež PD 3.252,48 6,72 Prostovoljni prispevki - TIC 1.609,84 3,32 Prostovoljni prispevki - 1.800,00 3,72 TRR - .zične osebe Donacije pravne osebe 3.738,92 7,72 Sponzorstvo - prispevki 12.000,00 24,78 Sponzorstvo - storitev 2.355,80 4,86 Občina Vrhnika 20.000,00 41,29 SKUPAJ 48.432,84 100,00 • sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, vsako sredo od 19.00 do 20.00, • Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka • na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo Planinsko društvo Vrhnika koda namena: OTHR Tržaška cesta 11 BIC banke: LJBASI2X 1360 Vrhnika Referenca: SI 00 733 Morebitnim sponzorjem in donatorjem smo poslali 516 pisem, nekaj pozitivnih odgovorov smo že dobili, v kratkem pa bodo člani Gospodarskega odseka vse, ki še niso odgovorili na pisma, poklicali in se z njimi dogovorili o sponzoriranju ali doniranju sredstev za novo kočo. S projektanti smo opravili še zadnje usklajevanje pred oddajo vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek plin · adaptacije · vodovod · centralna +386 41 688 211 bizjansp@gmail.com www.pavel-instalacije.com Čas kurilne sezone se izteka zato vam nudimo zamenjavo izrabljenih kotlov in preklop na alternativo. - kotli na trda goriva - kotli na pelete -kotli na uplinjanje - toplotne črpalke - adapatacije kopalnic - zamenjava plinske inštalacije - ogrevanje na sončno energijo ZA PRIDOBITEV EKOSUBVENCIJE 30. maj 2016 OGLASI elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MALI OGLASI zamenjava kritine, izoliranje vodovod, elektrika, telefon, po-njeno, malo rabljeno, novejšo, inpo dogovoru. Tel.: 041 549 280 podstrehe, vsa kleparska dela leg hiše stoji gospodarsko po-motorno kosilnico, Počitnice Storitve – žlebovi). Opravim ogled, sve-slopje, hiša ima tudi lasten vrt. bočno na nitko, takoj kupim za Prodam kvačkane prtičke iz tujem, izdelam predračun. Mo- Hiša s pripadajočim zemljiščem gotovino. Tel.: 041/541-858. belega garna in klekljane prtič-Lep apartma za do 4 osebe, žnost dobave vsega potrebnega (970 m 2) je bremen prosta in ke – ročno delo. Telefon: 031439 Naučim vas oblikovati iz gline. Červar – Porat (do Poreča 5 materiala in odvoz odpadnega. vpisana v zemljiško knjigo, ob Odkupujemo krave, telice in 994 Več informacij na tel. št. 051 km), blizu morja, infrastruktura Telefon: 041 653 428. hiši je tudi prostor za parkira-bike za zakol. Tel.: 031/387 922. 346 179. kolesarske in sprehajalne poti, nje. Hiša je potrebna adaptacije. Prodam kamnit portal vrat. oddajam po ugodni ceni. Tel.- Na Vrhniki menjam prijetno, Energijska oznaka stavbe: G. Motokultivator, koso, mulčar, Tel.: 031 730 522. Katering za dogodke kot so: sv. 041 828 455. 32 m2 veliko stanovanje v Cena po dogovoru. Za več in-frezo, traktor, prikolico in krst, sv. birma, valete, poroke, bližini zdravstvenega doma in formacij prosim pokličite: 041 drugi stroj, tudi v okvari kupimProdam elektromotor z vodno maturanski plesi, rojstnodnev- Terme Čatež – oddam hišico. avtobusne postaje. Stanovanje 502 870. (041 407 130). črpalko, strešnik Tondach: nor- ne zabave, pikniki … Pijača po Najem z dvema kartama je 40 je v mirnem bloku v visokem ma – 50 kosov, zareznik – 100 nabavnih cenah za bralce Naše- evrov. Informacije na št.: 031 pritličju in je vpisano v zemlji-Prodam trisobno stanovanje Suha dr va, več vrst (bukova, kosov. Prodam tudi voz gumar. ga časopisa. Tel.: 051/684-975, 408 070. ško knjigo. Obsega kuhinjo z na Drenovem Griču, prostorno hrastova, sadna ...), prodam. Tel.: 031 255 648. Zavod Jeterbenk. jedilnico, sobo z balkonom ter in svetlo, 66,7 m2, 101 m2 atrija, 031 277512. Ugodno oddamo samostojno kopalnico z WC-jem. Ker sta-zgrajeno l. 2010. Talno gretje, Prodam tri starejše lestence Nudim strokovno pomoč pri hišo z vrtom v Medulinu za novanje presega potrebe našedve parkirišči, ZK urejeno. Sprejmem stare deske, orehove, (lustre) in starejši kotel za žganje­ težavah s partnerskim odnosom 8 oseb – najem možen do 9. 7. družine, iščemo zamenjavo za Prevzem takoj, prodaja zaradi češnjeve, jesenove... Tel.: 031kuho. Tel.: 031 627 959. in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 2016. Telefon: 031 732 740 večje stanovanje (na Vrhniki) z selit ve v tujino. Cena: 140.000 643 602 769 ali w w w.srcna-moc.si. dogovorom ob našem doplačilu. evrov. Prodam malo rabljena oblači-Ponudbe na gsm 041-962-888. la št. 44 (ženska), zimske jakne, Delo Vedežujem in rešujem vse Starine hlače, jopice. 1 kom 5 evrov. vaše težave, večinoma zakon- Na območju Vrhnike in oko- Na Dolu pri Borovnici prodam Telefon: 031 439 994. ske. Zato, če jih imate, pokličite, lice kupimo parcelo od 500 Iščem delo na območju Vrhni­ zazidljivo parcelo v izmeri Star mizarski ponk, skrinje, rešila bom vašo težavo po zelo do 800 m2. Cena cca 65 €/m2 . Podarim različne kemične ke: proizvodnja, razvoz, poma­ 1100 m2. Cena po dogovoru. Lahko tudi hišo v tretji grad-omare, voziček ciza, kripa ali hitrem postopku. Tel.: 051 251 svinčnike raznih oblik in na- gam lahko tudi pri sečnji lesa. Telefon: 041 439 499. beni fazi. Tel.: 031 392 153. lojtrnik in druge stare predmete 489. kupim. Tel.: 031 878 351. pisov ter razne okraske in spo-031-616 -031 V Horjulu oddam prostor v minke. Podarim tudi album Nudim energijske tretmaje in velikosti 40 m2, primeren za Podarite odvečne knjige, pri- Harry Potter z nekaj sličicami. svetovanje za osebno in duhov- Avtomobilizem skladišče ali mirno poslovno Kmetijstvo ročnike …? Pokličite, z veseljem Telefon: 031 844 575 no rast. Telefon: 051 346 179. dejavnost. Možnost najema pridem, jih odpeljem in ohra­ dodatnega prostora za pisarno. nim. Tel.: 030 996 225. Prodam tri čebelje družine na Prodam Renault Laguno, le- Nudim učno pomoč šoloob- Prodamo dve PVC-cisterni, Cena po dogovoru. Kontakt: 7 in 5 AŽ-satih; letošnje matice tnik 2000, motor 1.8, 16V, prav­ veznim otrokom. Po izobrazbi 1000 l, za čisto vodo, ojačani s 041-692-666. Prodam kolo pony, 20 col. Po-(Notranje Gorice, Vrhnika), telkar obnovljen komplet zavor, sem pedagoginja in imam veliko kovinsko armaturo in ventilom nudbe na telefonsko številko: 041 853 793. zamenjan jermen. Vozilo ima izkušenj ter zagotavljam odlič- za izpust. Cena 100,00 EUR za Oddam družinsko stanovanje031 643 602 (Brezje pri Dobro- tudi radio, klimo, poleg dam še ne rezultate. Več informacij: 051 kos. Vse preostale informacije v hiši za mlajšo družino ali par vi). Prodam glasbeni stolpskoraj nove letne gume z alumi­ 346 179 na št. 040 25 88 99. »Sharp« (radio, kasete, CD) z nijastimi platišči. Registriran zaželeni nekadilci. Lokacija: Dol zvočniki. Cena po dogovoru. vse leto, solidno ohranjen. Tel.: (mogoč odkup). Površina 72 m2 , Računovodske storit ve in Na hribovski ekološki kmetiji vam Ostalo pri Borovnici. Telefon: 041 299 Telefon: 031 643 212 031 365 136. davčno svetovanje že od leta nudimo kokošja jajca. Mogoča 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-821. dostava po dogovoru. Tel.: 031 526 julska cesta 116, 1356 Dobrova. 543 (Marija). Imam več ženskih oblačil, lepo 041 581 584 ali 040 904 859. Gostinski lokal, s prehrano, ohranjenih. Pokličite na številko: 317 m2 zemljišča, pritličje, Vrh- Starejšim osebam nudim vso Prodam mešana drva (bukova), 01 755 10 18. nika center, pri bencinski črpal­ oskrbo na domu, tudi nepokre- že od 45 evrov dalje na kubični ki, 180 m2, poslovni tnim. Ozdravim levkemijo, slad- meter. Tel.: 041 634 964 (Razor-Prodam otroški voziček prostor = gostinski lokal/resta­ korno bolezen, nekatere vrste ska dolina, Vrhnika). znamke Quinny Speedi, malo vracija z vrtom na Jelovškovi raka. Preprečim osteoporozo. rabljen, brezhiben, rjave barve. ulici 6, oddamo. Cena: 1.200,00 Zeliščar, 031 006 155. Prodam cepilec na sveder, Ja-Rabljen za enega otroka. EUR/mes 041/754-929 godic, za 80 evrov. Horjul, tel.: Cena 50 evrov. Gsm 041 617 151, 031 852 871 (Nataša). Nepremičnine, Prodam manjšo samostojnostanovanjsko hišo na Bloški gradnja Kupim motorno žago znamke Prodam digitalni TV spreje- Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, Husqvarna ali Stihl, lepo ohra-mnik in anteno Big Star. Cena adaptirana l. 1975. Priključki: Ugodno oddam v najem pro-store za obrtne dejavnosti, skla­diščenje, 200 m2, v Mali Ligojni. 040 250 473. Prodam zazidljivo parcelo v izmeri 530 m2 za gradnjo sta­novanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti doparcele. Za dodatne informacije pokličite po telefonu na: 030 931 750. Dobrova z okolico: iščemo v najem garažo, velikosti 20 m2. Tel.: 041 832570. Poceni prodam PVC okna, 1 kom – 180 x 140 cm, 2 kom – 80 x 140 cm. Tel.: 031 627 959 Izdelujem razne lesene kon­strukcije (nadstreški, ostrešja, 30. maj 2016 OGLASI elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabljeni na predstavitev ogrevalnih in hladilnih sistemov obiščite nas na VRHNIKI tržni prostor na Jelovškovi cesti (nasproti gasilskega doma) ČETRTEK 9. JUNIJA od 10.00-16.00 ure AD-LINIJA Andrej Drašler s.p. Ljubljanska cesta 19 1353 Borovnica Informacije na: 041 254 848; info@adline.si avtomatske in ročne zapornice cestne in parkiriščne zapore parkirni sistemi drsna in krilna vrata balkonske in vrtne ograje razni nadstreški in kovinski izdelki ključavničarski izdelki in storitve Salkon d.o.o. Smrečje 38a 1360 VRHNIKA 01 750 22 67 GSM: 041 619 801 www.salkon.si; info@salkon.si 30. maj 2016 ZAHVALE IN OGLASI elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek PAVEL ŠTIRN z Vrhnike (9. 3. 1942 – 6. 5. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in poslovnim par tnerjem za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Vesni Homar in služni nujne medicinske pomoči za nudeno zdravniško pomoč, Pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem, župniku, praporščakom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter se od njega poslovili v tako velikem številu. Vsi njegovi Zapustil nas je naš dragi ata MARKO ŽLOGAR 13. 5. 1930 – 20. 4. 2016 Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in se od njega poslovili. Hvala g. župniku, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec za lep obred. Zahvala tudi urgentnemu osebju ZD Vrhnika za njihov trud. Žena Tilka in sin Matjaž Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila – za tabo ostala je le še gomila. ZAHVALA MARIJA DOLINAR 13. 4. 1932 – 8. 4. 2016 Za vedno si nas zapustila, draga mama – Marija Dolinar z Lesnega Brda. Kljub težki bolezni, ki te je doletela v najlepših letih življenja, si s trdno voljo do življenja dočakala 84 pomladi, a sedaj si odšla v večnost k večnemu počitku. Velika zahvala velja vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo našo mamo tako lepo in v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hči Marija s Francem, vnuki: Darja z Andrejem, Katja s Francijem in Danijel z Evo, pravnuki: Mihaela, Gabrijela, Rafko, Petra, Žan, Nina ter prapravnuk Matevž Luka, tvoje zamisli so postale del večnosti! LUKA KOGOVŠEK z Loga 3. 3. 1977 – 19. 4. 2016 Ob njegovem slovesu se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala za molitve in mašne darove, za izrečeno ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče, gospodu župniku za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Vrhovec. Posebna zahvala njegovim prijateljem, ki so se od njega poslovili na njihov poseben način. V globoki žalosti vsi njegovi Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. Tone Pavček ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil naš FRANCI ŠAVRIČ Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem, ki ste mu bili v pomoč in podporo pri njegovi težki bolezni. Vsi njegovi Vrhnika, 16. 5. 2016 ZAHVALA V tihem pomladnem večeru se je v 66. letu življenja od nas nepričakovano poslovil brat, stric in svak JAKOB JANŠA Iz Polhovega Gradca. Zahvaljujemo se PGD Polhov Gradec, zdravniku dr. Janku Dolinarju, patronažni sestri Cilki Škof, sosedom za pomoč pri izvedbi pogreba, Pogrebni službi Vrhovec, župniku Bogdanu Oražmu za opravljen pogrebni obred s sveto mašo, violinistkama Emi in Meti za lepo spremljavo obreda in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki se ga spominjate v molitvi. Vsi njegovi Polhov Gradec, Ljubljana Življenje kdaj kruto se z nami igra – nam kdaj kaj podari, pa tisto spet vzame, s tem nož nam zasaja v sredino srca, pretežka bremena nam daje na rame. ZAHVALA V 80. letu starosti se je od nas nepričakovano poslovil JOŽE ROŽMANEC, Andrejcev Jože iz Horjula 7. 3. 1937 – 17. 5. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter se poslovili od njega. Iskrena zahvala Društvu upokojencev Horjul in njegovemu predsedniku g. Zdešarju za poslovilne besede. Zahvala gospodu župniku Smrekarju za pogrebni obred in Pogrebni službi Lavanda. Žalujoča žena Marica in preostalo sorodstvo ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) Ob slovesu ljube žene, mame, babi, prababice, sestre in tašče IVANE BRANCELJ z Brega pri Borovnici (19. 6. 1935 – 9. 4. 2016) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene besede sožalja, darovane sveče, cvetje in darove za svete maše. Hvala ga. Albini Molek, Mileni Gerdina, Editi Turšič, zdravnici dr. Mariji Munda, patronažni sestri Klari, Zavodu Pristan in osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrb in nego. Hvala PGD Breg - Pako in drugim gasilcem za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, vsem praporščakom društev, ga. Slavki Gerdina in g. Andreju Ocepku za govor in Pogrebni službi Pieta. Hvala gospodu župniku Šilarju, pevcem in trobentaču. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali, ji namenili svoj čas, jo imeli radi, bili del njenega življenja in se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 30. maj 2016 ZAHVALE IN OGLASI elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ................. ..........., ...... ....................... www.usluge-lavanda.si Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si pogrebne storitve vrhovec DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA 01/755 14 37 0 4 1 6 37 617 24 – URNA DOSEGLJIVOST 0 31 6 37 617 Ko hodiš, pojdi vedno do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice. (Tone Pavček) ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama in babica JOŽICA KAVČIČ, rojena Hren 19. 3. 1931 – 29. 3. 2016 iz Polhovega Gradca Iskrena zahvala vsem sorodnikom, krajanom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste se v velikem številu poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti, za vse izrečeno sožalje, tople besede, dobre misli, darove za svete maše, za vse darove v dober namen, za cvetje in sveče. Najlepša hvala g. župniku Bogdanu Oražmu za lep poslovilni obred v Polhovem Gradcu, lepa nagovora župana Franca Setnikarja in Malči Božnar ter violinistkin pozdrav. Najlepša hvala g. župniku Janezu Komparetu ter duhovnikom Janezu Krmelju, Maksu Kozjeku, Maksu Ipavcu in Rudiju Tršinarju za lep pogrebni obred in darovano sveto mašo na pokopališču v Dol. Logatcu. Hvala vsem govornikom: Malči Božnar, sestri Mariji Hren, Janezu Krmelju, Rudiju Tršinarju, vsem ministrantom in pogrebcem. Iskrena hvala Osnovni šoli, krajevni skupnosti in društvom iz Polhovega Gradca, pevcem in trobentaču za ganljive besede slovesa, zdravniku dr. Kušarju in med. sestri Nataši Petrič, Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in vsem, ki ste bili in ste z nami. Žalujoči: mož Jože, sin Matjaž, vnuki Anja, Janez, Mija, Petra, snahi Tatjana in Mariča, sestre Marija, Ana, Marta, brata Jože in Slavko z družinami. ZAHVALA Tiho je odšel naš brat in stric ŠTEFAN NAGODE, po domače Španov Štefan s Stare Vrhnike (11. 12. 1931 – 6. 5. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju Doma starejših občanov Horjul za dolgotrajno nego in trud. Zahvaljujemo se gospodu župniku Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, trobentaču in starovrhniškim pritrkovalcem. Hvala za darove za svete maše, sveče, cvetje in vse drugo. Žalujoči: sorodniki Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč … Le mir in pokoj mi, dragi, želite in zame prižgite lučko v spomin. Od zemeljskega življenja se je poslovila in odšla k svojim dragimdraga mama, tašča in stara mama CIRILA JAPELJ roj. Gostiša 12. 4. 1926 – 21. 3. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali in ji stali ob strani. Za izrečeno sožalje, darove za svete maše, cvetje in sveče se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, sosedom in znancem. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Vrhovec in gospodu župniku Janezu Očkonu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Okteta Raskovec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sinova Franci in Marjan ter snaha Jana z družinami Zahvale Želite tudi vi objaviti zahvalo? Pošljite nam jo po elektronski pošti na nascasopis@zavod-cankar.si (besedilo v wordu, sliko kot v priponko) ali po klasicni pošti v na Naš casopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišite v še naslov placnika in telefon. K tebi prihajam v ljubi naš dom, da zopet ljubeče poljubil te bom. Za vso ljubezen in tvoje skrbi v srcu hvaležnost naj vedno gori. Julka Fortuna Veliko prezgodaj nas je zapustila žena, mami in babica MARIJA FORTUNA, roj. Golob 4. 8. 1949 – 14. 4. 2016 Mirke 14, Vrhnika Zahvaljujemo se Onkološkemu inštitutu Ljubljana, stavba C, 2. nadstropje. Posebna hvala pa vsem domačim in prijateljem za darovano cvetje in sveče, Župniji Vrhnika ter preostalim, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči mož Božo, hčerki Alenka in Mojca z družinama, posebno pa vnukinje Tinkara, Timeja, Hanna, Ela in vnuk Mai. Ljubljana, Vrhnika ZAHVALA RAJKO TRČEK 1957–2016 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjene sveče in darove za svete maše. Iskrena zahvala Zavodu Hrastovec. Mama Marjanca, brat in sestri z družinami ZAHVALA V 73. letu naju je zapustil MAKSIMILJAN PETKOVŠEK 19. 2. 1944 – 19. 4. 2016 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, vsem, ki ste nama stali ob strani. Posebno še Sonji in Juretu. Žalujoči: žena Milena in sin Mitja R AZVEDRIL O 30. maj 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 75 Nagradna križanka SUDOKU Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. J U N I O R KARIKATURA MESECA Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom spletne trgovine Ustvarjalni dotik, se je glasilo: »Dajte domišljiji krila«.V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Zvonki Jeraj z Vrhnike, Francu Podboršku iz Horjula in Valentini Vidović iz Borovnice.Nagrajenci bodo po pošti prejeli darilne bone Ustvarjalnega dotika v vrednosti 15 evrov. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite Poiščite nas na najkasneje do 17. junija na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci FACEBOOKU bodo prejeli praktične nagradespletne trgovine Kulshop.si:kar tušo po izbiri, reklamno majico ali podlogo za miško. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: • Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Grafi čna realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 438/30.5.2016 C M Y K 76 30. maj 2016 OGLASI 76 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Za vse generacije! Samsung GALAXY A5 2016 12,95 €/MESEC Velja ob vezavi za 24 mesecev. TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne.