Leto IV., štev. 207
|H»1« Ob « «|U»«|.
tane amse^CD 12-6(1 Uln I inozemstvo 25'— m aeobvezM
OgUm po tarifo. Uredništvo:
IflUuaifto« cesta it. 16/1 Telefon tt 73.
V LfubHant, sreda dne S. septembra 1923
1'usuun« paviaiiruiia.
Cena Clrs
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Kaaun pri poštn, čekov-uvodu stav. 11.842.
LJubljana, 4. septembra.
In dane« popoldne je bila napove-ina seja ministrskega sveta, k! naj bila [Hid predsedstvom kralja dolo-Ia definltivne smernice v načelnem i taktičnem pogledu za politiko Ju-nslavlje v grško - italijanskem kon-jktu in ki naj bl bila tudi razpravlja-, o stališču naše države glede Reke. eja je bila odpovedana ln se ho vr-ila šele po povratku gosp. Pašlča lz ariza.
Politična linija. H nam jo predplsu-ijo dogodki v naši neposredni bližini, i jasna. Naša država ima največji in->res na ohranitvi miru v Evropi. Zato i povsem naravna njena solidarnost z sem! onimi, ki hočejo, da se opasna vantnra gospoda Mussollnlja llkvidl-i potom močne in od vseh evropskih ržav priznano avtoritete Zveze naro-ov. Vsa jngoslovenska javnost je repričana, da politika našo države ne o niti za las krenila s poti mednarod-e zakonitosti in lojalnosti, ln vsled Bga mirno pričakuje odločitev vlade.
Tem večje vznemirjenje pa b<" po-ivlja v najširših plasteh celokupnega ašega naroda glede usode Reko. V em oziru stoji vlada pred najdalcko-ežnejšlmi odločitvami. Za razumevanje položaja je potreb-10, da predvsem ugotovimo dejanski tan. Vesti, da so pigajanja v Rimu ;ončana in da se je paritetna komisija edlnila na kompromisni predlog, n i -o točne. Pojavile so se vsled na-učne interpretacije italijanskega ko-lunikeja, ki je z očivldno tendenco loročal, da je delo paritetne komisije :on?ano ln da bo Izid predložen obo-ia vladama. Rimsko depeše so povrh ;ovorile o .pogodbi«, ki mora biti s trani Jugoslavije tekom 15 dni ali prejeta ali odbita, v katcrrm slučaju La pade tudi osnovna rapallska konvencija In nastopi povsem nov polo-laj. Iz vsega tega se je sklepalo, da mata naša in laška vlada prod seboj zgotovljer kompromisni elaborat, ka-erega so sporazumno Izdelali oboje-itraaski delegati v paritetni komisiji n ki naj se z odobritvijo beograjskega n rimskega kabineta tekom 16 dni luremeni v definitlvno pogodbo.
8tvar pa je povsem drugačna. Pari-ietna komisija v Rimu js svoje delo res končala, to pa le zato, ker ji je Mussollnl s svojo znano noto odredil 31. avgust kot skrajni rok. Zedini-la s e ni. V nekaterih točkah je prl-Slo sicer do novih kompromisnih formul, toda glavna diferenca je ostala: Italijanski načrt, katerega bistvo je sicer ne formalna, pač pa dejanska 8 n e k s i j a Roke ln Baroša, od naših delegatov seveda ni mogel biti akceptiran. Delo paritetne komisije je bilo končano, toda brez uspeha, ker do sporazuma ni prišlo. Sedaj poskuša laška vlada kompromis nadomestiti b silo. Izročila je svoj načrt na-Sim delegatom, da ga predložijo vladi ter je obenem v posebnem pismu postavila rok 15 dni. tekom katerega zahteva pristanek ali odklonitev Jugoslavije. Za slučaj odklonitve gTOzi. da bo proglasila svojo lastno .avtentično« interpretacijo rapallske pogodbe ter Reko in Baroš samolastno anekti-rala.
Mi stojimo torej pred tobruhom vete krize. Gospod Mussolini govori le le v ultimatih. V svoji histerični agresivnosti je fašizem očivldno izirubil svoje ravnotežje. Toda paritetni komisiji, ki je zborovala v Rimu ln bila na polovico sestavljena iz delegatov ha-'" i, je bilo lahko postavljati ultimatlv-&e roke, kdaj mora svoje delo končati, država Srbov, Hrvatov in Slovencev pa ne sprejema od nikogar predpisov, kako dolso sme razpravljati in do kedaj mora sklepati o svojih zade rah. Po črki in po smislu rapallske Pogodbe je situacija Reke ln Baroša povsem jasna. Le italijanske sebične Pretenzije, ki so daleč od interesov Reke ln ki segajo naravnost v naša Prava, so lz Reke napravile problem, H se je vedno bolj kompliciral, čim dalje so trajala pogajanja. Metode go-'poda Mussollnlja po nepotrebnem po-ostrujejo položaj. Toda morda bodo tašone pripomogle, da se končno razčisti situacija. Gospodom v Rimu bo Oiralo postati jasno, da Jugoslavija "e razpravlja in ne odgovarja na niko-?ar komando in da Justoslavija ostaje 'vesta ln lojalna Iznolniteljle.a sveča-a'ti mednarodnih paktov. V rapallski "oiodbi smo se težkega srca odrekli! 'fki kot našemu naravnemu izhodi-1 'Su na morjo. Slohodna reška država se zovo kompromis, ki edi-1 J| očttva mir na Jadranu. Kot narorl, j hoče mir. moramo neomaino vitra,-1
je z Reko?
SPOR MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO TRAJA DALJE IN JE SE
POOSTREN.
Beograd, 4 .septembra, d. Kakor poroča .Politika« ie italijanska vlada sklenila zasesti Roko In Je o tej nameri že ob-vostila Jugoslovansko vlado. .Politika« omenja, da se naša vlada odločno upre italijanskim namerom ln da Js že zavrnila Italijanske naklepe. Iz vladnih krogov se doznava, da vlada rupolaga z informacijami, na podlagi katerih žoll Italija lzvrf.lt! aneksljo Reke, zaradi čo-sar je prišlo do nasprotstov med jugoslovansko In Italijansko delegacijo v pa-ritotni komisiji. .Politika« oatro kritizira laško metodo ultimatov.
Iz diplomatskih krogov Je izvedel VaS poročevalec sledeče: LašlU predlogi Izročeni paritetni komisiji, vsebujejo v bistvu aneksljo Reke In Baroša. Dne 31. avgusta Je rimska vlada Izročila naši delegaciji v paritetni komisiji k tem predlogom posebno pismo, v katerem zahteva odgovor nnše vlade do IS. septembra. Jugoslavija ne more pristati na take metode v tretlranju vetevsžnega vprašanja. Vlada ne priznava nobenih ultimatov In si nc da predpisati nobenih rokov. Kar so tiče stvarne vsebine Italijanskih predlogov, Je smatrati, da jih bo vlada odklonila. Verjetno Je, da bo postavila gotove protlpredloge, vendar le v okviru principa slobodne reške države.
Laški predlogi se sedaj natančno proučujejo tn Je včerajšnji ministrski svet o njih že razpravljal O vsebini tega razgovora sta bila telegraflčno obveščena gg. Pašlč In Nlnčlč. Dellnltlvna diskusija pa se bo vršila v ministrskem svetu šele po njunem povratku. Politični krogi smatrajo situacijo za zelo težko In ne gojijo mnogo nada, (U M moglo priti do sporazuma.
Rim, 4. septembra, z. Ker se Je v Italiji razširilo mišljenje, da se Je paritetna komisija zedlnila na kompromisni predlog glede Reke, Je vlada Izdala potom Agenzie Štefani komunlkš, ki zavrača mnenje, da je prišlo v paritetni komisiji do sporazuma. Komunikš Izjavlja, da sta delegaciji .prepustili nekatere točke
svojim vladam ▼ odločitev«.
•
Beograd, 4. septembra, r. Za danes odrejena seja ministrskega sveta se nI vršila, ker prlčakule|o prihoda predsednika vlade Nlkole Pašlča, ki bo poročal o zunanjem političnem položaju. Se le po prihodu g. Pašlča v Beograd se bo sklepalo dellnltlvno tudi o grško-ltalljan-skem sporu. Vlada doslej šo nI mogla opredeliti svojega zadržanja glede tega vprašanja.
Mussolini deli lekcije Jugoslaviji
IZJAVE NOVINARJEM O SPORU Z GRČIJO.
Svoj ekspozč je končal Mussolini b ponovnim poudarkom italijanske miro ljubnostl. Na koncu je patetično vzkliknil: .Mi rabimo in hočemo mir, ali zato moramo biti močni in se moramo močne tudi pokazati!«
*
Beograd, 4. septembra, p. Današnja • Politika« prlobčuje članek o zadržanju naše vlade v grško-ltalllanskem spopadu. Glede tega naš ministrski svet šo nI sprejel nobenega sklepa, veruje pa se, da zavzame naša vlada stališče, da se ne eks-ponlra za Grčijo, predno ta ne Izvrši svojih obveznosti glede naše svobodne cone v Solunu.
Rim, 3. septembra. J. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel danes novinarje, katerim jo izjavil, da jo okupacija Krfa nujna posledica dogodkov pri Janjini, kjer so grške oblasti povzročile umor italijanske komisije. Italija jo dolžna svoji narodni časti, da ta zločin maščuje. Pri tem pa nima proti Grčlj! nikakih agresivnih namenov, najmanj pa namen se z Grčijo vojskovati Toga gotovo tudi Grčija noče.
Naposled Je Mussolini apostroflral tudi Jugoslavijo, češ da se Je po nepotrebnem eksponlrala za Grčijo, ko ima vendar dovolj vzrokov, da ne rožlja z orožjem, uinpak ostane mirna.
a grozi z izstopom iz Zveze narodov
OGNJENA PRESKUŠNJA ZVEZE. - NEVARNOST, DA SE POPOLNOMA RAZRIJE.
poroča, da so Italijanske čete zasedle na otoku Krtu vse poštne In brzojavne urade. Nad mestom Krlom ln okolico Je proglašeno obsedno stanje. Ko nastopi mrak, ne sme nihče več lz hiše.
ITALIJANI ZASEDAJO ALBANIJO LN EP1R?
London, 4. seplembra. r. Kakor javlja cChlragn Tribune«, so italijansko čete zasedlo Santa Quaranta. Italija namerava zasesti tudi ves Gpir. Italijanske vojne ladjo proprečajo vsak promot i otokom Krlom.
PR0T1ITALIJANSKB DEMONSTRACIJE V ATENAn. Rim, 4. septembra. J. Ob priliki slovesne službe božje za kriške žrtve Je v nedeljo v Atenah velika množica ljudstva demonstrirala proti Italiji. Množica je hotela napasti italijansko poslaništvo, kar pa je policija preprečila. Vsi konzuluti ln poslaništva so policijsko zastraženi.
Od 80. avgusta se vrše v Atenah dnevno demonstracije proti Italiji. Vojaško patrulje patrulirajo po Atenah. V drugih mestih je mirno. V Solunu Je prišlo do portlitnlijanskih demonstracij. Pristaniški dolavcl nočejo iztovarjati Italijanskega blaga. Sklenjeno je bilo, bojkotirati italijansko trgovino. Italijanska vlad« je dovolila vsem zadržanim grškim parnikom povratek v domovino.
Strahofe japonskega
8 a
ŠTEVILO ŽRTEV NARAŠČA. — NEGOTOVA USODA EVROPSKIH POSLANIKOV. — NASTOPAJOČA ANARHIJA. (Gloj tudi poročilo ua 2. strani.)
Ženeva, 4. septembra. Danes Je dospel semkaj član Italijanske dclegaclle pri Zvezi narodov Olurati, ki le prinesel za Italijansko delcgacljo nove Inštrukcl-je rimske vlade. InštrukcIJe seveda še niso točno znane, zatrluje pa se z vso gotovostjo, da j« Mussollnl naročil svojim delegatom, da moralo za vsako ceno vztralati na stališču, da Zveza narodov ni kompetenlna za razpravo o grško-Itall/anskem konfliktu. Ako bl začela Zveza narodov kljub temu razpravilatl o tem vprašanju, naj italijanska delegacija sejo zapusti.
Ta vest le vzbudila med ostalimi dele-gacilaml seveda ogromno senzacllo. Angleški zastopniki Izjavljalo slej ko prej, da vztrala tako Anglija sama, kakor tudi vse angleške kolonije na tem, da mora Zveza narodov rešili grško-ilalljanski konflikt ker le sicer njen obsiol nepotreben. Tudi zastopniki skandinavskih dr-iav izjavljale, da se v polni meri pridružujejo angleškemu stališču In da so odločeni raje izstopiti lz Zveze narodov, kakor pa sc ukloniti italijanski zahtevi.
Pariz, 4. septembra. J. V tukajšnjih političnih krogih se Mussollnijeva Iz.java da bl Italija eventuelno Izstopila Iz Zveze narodov, nc smat-o za posebno resno, med tem ko so v krogih Malo antan-te presoja to Izjavo Mussollnlja zelo pesimistično.
MIlan, 4. septembra, j. Mussollnl Je na današnji seji vlade poročal o zunanje političnem položaju ter objasnll svoje stališče, zakal Italija ne more priznati kom-petence Zveze narodov za razsodbo v grško-ltalljanskcm sporu. Vlada mu je dala za nadaljne postopanje svoje odo-brenje.
ITALIJANI NA KRFU.
Rim, 4. septembra, z. <Idea Nazionale»
jati pri tem, da ostane rapallski kompromis neokrnjen. Nobeni ultimati nas od tega odvrniti ne smejo in ne mo-reio.
London, 4. septembra, z. O potresni katastrofi na Japonskem dohajajo vodno nova poročila, ki Izzvenevajo v žalostne konstataclje, da je nesreča mnogo večja nego se je moglo predvideti v prvem trenutku.
V	Tokiu Je od 15 mestnih okrajev 10 popolnoma unlčonih. Obranjon jo ostal samo okraj Ušlgone ter deloma mestna četrt Kojšikava. Okraj Jokuja Je uničen. V Akueakl ln Yokusakl ni niti ena hiša ostala cela.
Število žrtev se ne da ugotoviti. Po dosedanjem štetju leži samo v Yokoha-mi pod razvalinami ln na costah nad 100 tisoč mrllčov. Skupno število mrtvih pa presega že sedaj 250.000 ljudi.
Iz Osako poročajo, da je Inozemski del Tokija deloma neporušon. Nič se še no ve o usodi francoskega In ltalljanskoga poslaništva. Ker niso doslej dospele nobene vesti, Be domneva, da sta porufo-ni. Fiancoski poslanik na Japonskem je bil pesnili Paul Claudol.
Od časopisnih podjetij v Tokiu Je ostala cela samo zgradba dnevnika <Nihl-Nlhi«. List zopet Izhaja. Ostali časopisi so se začasno preselili v Osako.
Cesarska palača v Tokiju nI niti porušena, niti nI zgorela; bila je le deloma poškodovana. Porušeno pa je ministrstvo za mornarico, kakor tudi trgovinska četrt mesta. Svotl otok Enoskima se jo med bobnenjem potresa pogreznll v morje.
RadIo-t«legrafske zveze mod Amorlko ln severno-vzhodno Japonsko so bile pretrgane dne 1. septembra ob 9. url zjutraj. Med potresom so se v okolici Hongkonga utrgali oblaki. Tudi več piv zov je zgrmelo v doline ter j» eden od njih obstal tik p.eo nekim svetiščem.
Direktnih kabolskih zvez med Ameriko In Japonsko nI. Vsa poročila gredo iz Japonsk« v Ameriko preko Sibirije, Hongkonga ln Slngapora.
V	noči od nedelje na pondeljek so po-tresame zaznamovale nove hude sunke, vsled fosar se domneva, da se Jo potres ponovil.
Newyork, 4. septembra J. Vsaka nov« vest, ki prlsp« Iz Japonske, poroča o novih strahotah potresa. Število žrtev Je neprestano narašča In Je po zadnjih vesteh preseglo ie 300 tisoč. ToUlo Je še vedno popolnoma odrezano od okolice. Ker sta potres In nJemu sledeči požar uničila vse zaloge živil, vlada v mestu strahovita lakota.
Kljub prekomu sodu so ropi na dnevnem redu. Popolnoma je porušena tudi
tokijska univerza. Ameriški japonski poslanik jo Izdal na ameriško prebivalstvc oklic, naj so usmili bednega japonskega ljudstva in mu priskoči na pomoč. Ameriška vlada jo odposlala na Japonsko več ladij, natovorjonih s sanitetnim ma terijalom in živili.
Pariz, 4. septembra, j. Poslednja poročila o katastrofi na JaponBkem presegajo po grozotah vse prejšnje. Samo mesto Tokio ln Vokohama, štejeta skupaj 150.000 mrtvih, katerih trupla mečejo, kor jih ni mogočo pokopavati, kar v goreča poslopja. Stanje v razvalinah teli preje tako cvetočih me«t je nepopisno. Čete, ki so bile takoj odposlane proti mestom nesreče, so v neprestani borbi z lopovi, ki so klatijo po razvalinah kot hijene po bojnom polju.
V zadnjih urah so začeli novi streslja-ji zemljo vznemirjati one, ki eo preživel' katastrofo. Vulkani, ki so žo stoletja mi rova'!, bo začeli zopet bljuvatL Po ruše nili jo nad 20.000 poslopij. Poslanstva sc vsa porušena, angleški poslanik ln bel gtjski konzul po nahajata na dopustu, ii usodo ostalih diplomatov se ne ve.
Otok Idsu ee je najprej preklal, potem pa pogreznil. Izginil je popolnoma pod vodo.
Panika na mestih katastrofe je nepopisna. Pomoč s« ne more nuditi v več jera obsegu, ker so prehodi in mostovi porušeni, razen tega s) pojavljajo novi vulkani. Tudi potresni sunki se pogosto ma ponavljajo. Skoda se ceni na S00 milijonov funtov.
JAPONSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK UMORJEN?
London, 4. septembra, r. Dopisnik II-sta .Times« javlja, da Je bil v zmedi, k! jo nastala vsled potresa, umorjen Japon-cUl mlnlntrikl predsednik Jamamako. Atentator Jo nepoznan In Je atentat »ploh t>U Izvršen na Jako mlstcrljozen način. Zaradi potresne katastrofe vlada po vsej državi velik nered. Armada Je prešibka, da vzdrži red in ee v sami vojski kaže pepulna desorganizaclja. Mnogo urador je sploh preuvlialo poslovati.
DEL JAPONSKE MORNARICE UNIČEN
London, 4. soptembra. d. Po brzojavkah ii. Japonske j« potresna katastrofa
uničila tuli del japonskega vojnega in trgovskega brodovja. Vse ladje, ki so bilo v kritičnem času v vodah, kjer j« divjn! jiotreii, so »o s posadkami vred
potop'lo.
SPREMEMBE V NAŠI DIPLOMACIJI.
Beograd, 4. septembra, p. Kakor doznava .Pravda« je kralj podpisal ukaz, da se naš poslanik v Atenah Bahigdžlč premesti v Berlin. Na njegovo mesto pride dosedanji poslanik v Berlinu Marko-vlč. Z Istim ukazom |e upokojen naš poslanik v Vatikanu Lujo Bakovlč. Dalje je upokojen naš generalni konzul v Budimpešti Rade Slmonlč, na katerega mesto pride dr. Radko Mlletlč. Za konzula v Celovcu Je Imenovan Vlada Vukinja-vlč,
Krati frs kraljica zepsi w - eograduo
Beograd, 4. septembra, p. Danos dopoldne ob 10.42 so dospeli v Beograd kralj Aleksander, kraljica' Marija, knez Arzen, prlncezinja Jelena in kraljevič Pavle. V imenu vlade jib jo pozdravil ua postaji pomočnik ministra zunanjih poslov Panta Gavrilovlč v s|>remslvu drugih civilnih In vojaških dostojanstvenikov. Po sprejemu na kolodvoru so člani kraljevskega dvora tukoj odšli na dvor, Ie kraljica je ostala še dalje časa v vagonu, ker se je slabo počutila.
Ze na postaji se je kralj Informiral o Pašičevem potovanju v Inozemstvo ln ga brzojavno pozval, naj ee vrne v Beograd. Popoldne se Je kralj odpeljal z avtomobilom v Topčider.
RUDARSKA STAVKA NA ČEŠKEM
Praga, 4. septembra. |. Posledice spto-: šne rudarske stavke se počasi opažajo. Uprava cestnih železnic v Pragi napoveduje omejitev In poznejšo ustavitev prometa. Zalogo premoga v Piagl rapld-no pojemajo. Stavkujočl rudarll kažejo odločno voljo vztrajati. Železniški promet sedaj še nI ogrožen, ker Imajo ravnateljstva dovolj zalog.
NEMŠKE REPARACIJE ZA JUGOSLAVIJO.
Beograd, 4. septembra, r. Po pregledu, ki ga je Izdalo ministrstvo za zunanje stvari, oddckto za Izvršitev mednarodnih dogovorov, Je dobila naša država Iz Nemčije na račun reparacij meseca julija 1923 stvari za 13,450.856 Din. Od I. maja 1921 do 31- julija 1923 pa za 216 mllllonov 148.528 tisoč dinarjev. Naša država Je glede dobivanja reparacij v naturi procentualno na prvem mestu. V naravi je dobivala reparacije skoro samo naša država.
ZVEZA NARODOV.
ZenoT«, 4. septembra. J. Seja Zveze M'
j rodov Je bila odložena za Jutri. Danes so bili Izvoljeni predsedniki ln podpredsedniki šesterlb odborov. Za predsednika ln obenem podpredsednika finančnega odbora Je bil izvoljen dr. Ninčič.
teorse
4. septembra: CITRIH: Berlin 0.00004, New-York 558, London 25.17, Pariz 31.27, MIlan 28.00. Praga 10.50, Budimpešta 0.03, BukarešU i 2.52, Beograd 5 00, Sofija 5.80, Varšava ! 0.0023, Dunaj 0.0078.
TRST: Beograd 24.40 do 24.60, Dunaj 0.033 do 0.034, Berlin 0.0002 do 0.0008, l/Ondon 100.7 do 107, Pariz 182.75 do , 138.25, Ne\v-York 23.40 do 28.55, Praga ' 00.HO do 70.25, carinski Irank! 89.25 do : 89.75.
j DUNAJ: Beograd 745 do 749, Berlin
j 0.51 do 0.01, Budimpešta 3.75 do 8.85, Bukarešta 314 do 810, London 821.700 dc 322.700, MIlan 2084 do 2990, New-York 70.035 do 71.185, Pariz B090 do 4000, Praga 2109 do 2119, Sofija 672 do 677, Varšava 0.2775 do 0.2875, Curlh 12.775 do 12.825. dolarji 70.500 do 70.900, marke 0.505 do 0.005, lire 2000 do 2980, dinarji 73« do 742, švicarski franki 12.660 dc 12.700, češkoslovaško krone 2092 do 2108 PRAGA: Dunaj 4.U3, Berlin 0.0275, Rim 145.75, Pariz 103.75, London 154.76, New-York 33.05, Curlh 617.50, Beograd 80.875 LONDON': Beocrrod 410 do 480, Berlin 68.OO0.0.T0, New-York 454, MIlan 106.2 dc 100.5.
New-York: Boograd 108, Rim 471.5, Curlh 1803, Berlin 0.000675, Praga 296.
REŠIMO SOKOLSKI TABOR! V soboto večer velika prireditev Sokola L ua treu Tabor.
■esirca kafasfr
na
Ecm
Smrt In razvalino po v goni Japonskem. — Najbolj cvctcča mesta uničena. — Nad četrt milijona ljudi mrtvili. — Usoda mlkada ln evropskih dl-plomatov še neznana.
Iz Japonske prihajalo vedno strašnej-ša poročila o silni potresni katastrofi, ki le uničila prestolico Tokio, veliko mesto Yokolian:a ln še celo vrsto drugih mest. V dolgih zadnjih stoletjih je to, Izvzemšl svetovne vojne, nodvonino največja nesreča, iti je zadela človeštvo. Natančne slike o obsegu katastrofe žallbog še vedno ni mogoče dobiti, ker so vse prometne zveze z opustošcniml deli Japonske popolnoma uničene.
Olavno mesto Japonske Tokio požlra-Jo ognjeni valovi, proti katerim je človeštvo brez vsake moči. Nad mestom letalo neprestano letala, toda silna vročina in gosti dimi, ki so prepregli ozrač-ie, onemogočujejo vsako rc-kognosclra-nje. Smrt je danes absolutni gospodar v še pred par dnevi mogočni prestolicl Japonskega naroda. 11 okrajev mesta Je postalo žrtev potresa In strahovitih požarov. Po cestah ln ulicah leže kupi mr-ličev. Ognjene zublje je bilo videti 7 mili daleč, nebo je podobno žarečeimi morju. Grozoto je povečal še silni tajfun, ki Je divjal v por.deljek nad mestom. Opusto-šeno ozemlje obsega 300 kvadratnih milj. Potresno gibanje je trajalo z neznatnimi presledki poldrugo uro ln je spravil potres v akcijo tudi več vulkanov, med nll-ml ognjenik Košlna, ki se nahaja eno miljo od Tokia.
Položaj v Tokiu postaja od (renotka do trenotka obupnejšl. Nesrečo povečuje pomanjkanle vode. Uničene so vse vodovodne naorave.
Vsi delavci velikanske predilnice Pudyl so bih ubiti. Mostovi preko reke, k| teče skozi Tokio, so porušeni. Žrtev požara so postale tudi nekatere palače evropskih veleposlaništev, med njimi francoska In italijanska. Ceste, ki vodijo v Tokio, so podobne kupom razvalin, pokritih z mrliči. Vlake, ki so bili na potu v japonsko prestolico, jo potres prevrnil In vrgel vagone na kupe. Po poročilih Iz Osakc Je zgorela tudi veličastna cesarska palača v središču mesta. Usoda vladarja III-rohlta, njegove rodbine In admirala Ya-mamota še nI znana. Med potresom sc ie na stotine ljudi skušalo rcSitl v veliki stolp Asakusa, ki pa Je pokopal vse nesrečneže pod seboj. Enaka usoda je doletela tudi 600 oseb, ki so se zatekle v predor v Sapaku. Vsa pokrajina od Tokia do Osake je opustošena od potresa in požarov. V kopališkem mestu liakonl le lažje šteti žive kakor tnrtve. V Ata-ml Je mrtvih 7 tisoč oseh. Mesti Otova-ra in Kamakina sta zginili z zemeljskega
cvetela plasti porcelanska Industrija. Pristanišče Šinagava, ki Je bilo odprto za tujce šele leta 187L, Ima ogromen promet. Tokio so doletele v zadnjem stoletju tri velike nesreče: leta 1879 ln 1892 so strašni požari opustošlll celo vrsto predmestij, dne 20. Junija 1894. pa Je silen potres zahteval več tisoč žrtev.
Vokohuma, eno najvažnejših japonskih pristanišč na otoku Hondo, 22 kilometrov od Tokia, Ima tri dele. Mesto šteje sedaj 450 tisoč prebivalcev; v evropskem delu približno 2 tisoč. Bilo Je še leta 1835 majhna ribiška vas. Ko pa Je bilo odprto za tujce se Je razvijalo od leta do leta ln postalo v desetletjih eno največjih japonskih trgovinskih pristanišč.
Yoko?uka je istotako važno trgovsko mesto ln šteje nad 100 tisoč prebivalcev.
S POTRESNE OPAZOVALNICE POD TRIGLAVOM.
V	noči od 81. avgusta na 1. septembra tega leta sem bil r svojem observatoriju zaposlen, da uredim in na novo postavim potreaoinor za vodoravno valovanje zemlje, ki Ima nalog, beležiti tudi oddaljene potrese. A vsi poiukusi, urediti nl-rialo, so bili zaman do ranega jutra. Pisalna igla se ni dala ukrotiti, ampak je vedno uhajala preko pisalne podlago. Bilo jo mučno in obupljtvo dolo, kakor ga nisem skusil še nikdar.
Sevoda sem obdolieval svojega mehanika Vebra s Gorjan netočne izvršitve, aH svojeglavne popruve aparata in tudi leseni podstavek «11 lundament aparata mi nI ugajal. Napusled sem le menil, da se moja bajtica, moj observatorij ziblje knkor ladja na morju. In glej, precej fantastično domnevanje se je izkazalo kot gola resnica.
Zo drugi dan popoldne je bil moj uravnani aparat popolnoma ubogljiv ln Je točno beležil usnesene in nič več zbegane, tedaj mirne črte.
V	nedeljo, 2. t. m. dobim z beograd-skega centralnega observatorija (putre-snrne) telegrafično obvestilo, da so Belar-jevi aparati tamkaj beležili i. septembra S.10 pa do 8. zjutraj katastrofalni potres v daljavi 0350 km, danes pa že ve ves svet, da jo katastrofalni potres porušil cvetoči Japonski mesti Tokio in Jokoha-r.sa. l o natančnih zapiskih mojih apnra-tov v Beogradu lahko sodim, da je bila to najhujša potresna katastrofa, kar smo jih beležili v teku zadnjih trideset let na svetn.
Skoraj za deseti del naše zemljo Je bil občuten ta grozni potres, potreeomeri po-
površja. Mesto Erolliva so poplavili mor-110V,,0 Rvcta ,0 blI1 vr{ a|I R,anJ 5kodo. Ekl. V?.|0V1 in odl,csl1. s "'M r morske j vanl t„ Ixltr(.90ln,r, v„0iJlleg„ '8vet0 B0
z orjaškimi znamenji beležili tn Izredni močni svetovni f>otrc9. Še na nebu Je zapustil potres sledove — najmanj za tri nirlro se je tečaj zemlje to noč premaknil.
Kam seismologom pa nalaga tak naravni prigodek — podvojeno pazljivost ln čuvanje domačih potresnih ognjišč, katere je vzuemirjal 1. t. m. skozi osem ur, ali inorda še dalje — odmev potresa v To-kiju in Jokoliami.	Prof. A. Belar.
globočine na tisoče In tisoče ljudi. Porušeni sta dalje mesti Ksmukura In Yo- ' kostim, kakor tudi Yokosuka.
Na pogoriščih in razvalinah ie videti obupne prizore. Krik in vpitje mater in otrok In starcev pretresa ozračje, od tre-notka do trenotka pa le slišati puškino j streljanje. Kakor pri vsaki taki veliki katastrofi, se Je pojavilo tudi v Tokiu veliko število človeških hijen, ki Izrabljajo cbuppj položaj, plenijo po hišah In snemajo z tnrličev dragocenosti. Zato je nad celo pokrajino proglašen prekl sod. Vojaštvo ustreli brez par.' na vsako tako zverino. Okolica Tokia je ogromno taborišče beguncev, ki so si rešili samo golo življenje. Nimajo ne obleke, ne živeža, rodbine so rnzstrgane, In vsaka Ima objokovati po več mrličev. Vlada skuša, kolikor je pač mogoče, lajšati položai teh obupanih siromakov.
Tudi o usodi Inozemskih poslanikov ln sploh tujcev, stanujočlh v Toklju še nI zanesljivih poročil. O usodi predmestij Enoskina 'n Kamakura še ni mogoče dobiti nobenih vesti, ker sta zaviti v oblake dima. prihajajočega iz vulkana na otoku Oskima. Predmestja Jetsua, Daoja madori, Fukagava, Amakusa in Yokusu-ka so popolnoma uničena.
Poročila povdarjajo naravnost neverjetno hladnokrvnost novega ministrskega predsednika Yanrjmoto. Sredi najhujših zemeljskih stresljajev In v največji zmešnjavi Je sklical sejo ministrskega sveta, na kateri so bili sklenjeni najnujnejši ukrepi glede vzdrževanja reda In miru, kakor tudi glede pomoči ponesrečencem.
Tudi v Yokohaml, požar še vedno nI ponehal. Vsi predori in mostovi so porušeni. Prebivalstvo, kolikor ga je še ostalo, Je v paničnem begu zbežalo Iz mesta. Skupno število vseh potresnih žrtev na Japonskem se ceni žc do sedaj nad četrt milijona ljudi. Vsa Japonska se le oblekla v žalno obleko. Katastrofa Je prava narodna nesreča In njenih posledic še dolga leta ne bo mogoče lzlečltl. Škode niti približno nI mogoče preceniti. Znaša pa najmanj težke milijardo.
OPUSTOŠENA MESTA.
Japonsko glavno mesto Tokio, ustanovljeno leta 1456, se razteza ob izlivu reke Sumldagave, scvcrozapndno od tokijskega Izliva In šteje nad dva milijona prebivalcev. Mesto Je prepredeno z neštetimi preopi ln razdeljeno po reki v dva dela. Glavni del je na zapadu. V njem je mikadova palača, poslopja ministrstev, veleposlaništev In čudoviti vrti. Dolnji del mesta obstoja večinoma iz malih lesenih hišic, ki so nudile plamenom izborilo hrano. Izmed drugih zna
Afera Hribar-
Včeraj se je vršila pred deželnim sodiščem v LJubljani razprava proti voditeljem Orjune gg. Ing. Kranjcu in Znldur-šliu radi nevarne grožnje bivšemu pokrajinskemu namestniku Hribarju, češ, da sla 5. februarja t. I. hotela z nevarnim pretenjom preprečiti, da pokrajinski namestnik vztraja v pravcu, ki ga je bil Izbral glede celjskih dogodkov (Jager-balla) odnosno preprečiti, da vrši uradne posle tako, kakor on smatra za prav, in da sta s tem storila pregrešek po § 94. s. k. z.; vrhu tega je tožen inžener Kra nje, da je težko poškodoval Franja Rupnika s tem, da mu je prebil ušesno mreno in storil hudodelstvo po § 152. k. zakonika.
Senatu je predsedoval nadsvetnik Mla elit, votanlje so bili sod. svet. dr. Modic, Antloga in dr. Petelin, drž. pravdnik dr. Lavrenčak, oba obtoženca Je zagovarjal dr. Oblak.
Obt ožnica očita obtožencema, da sta v imenu Orjune dne 5. februarja preči-tnla pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju v njegovi uradni sobi pismeno izjavo, ki pravi iried drugim: »Vedite, da Imate proti sebi strnjene vrste vseh nacionalistov, državno In pošteno misleče ljudi, ki so pripravljeni z najskrajnejšimi zakonitimi sredstvi doseči svoj cilj.« Obtožnica trdi, da je bila beseda »zakonitimi. prvotno Izpuščena. V zvejd z besedami »Vaše početje je preseglo že skrajno mejo naše potrpežljivosti« ter s pozivom »Kličemo Vam poslednjlkrat In odklanjamo vsako odgovornost pred |av-nostjo za posledice, če bi tudi to svarilo ostalo brezuspešno« je to smatrati za nevarno grožnjo.
Ing. Kranjc sc zagovarja mirno, odkrito, pa odločno — v vsem mu potrjuje soobtoženec Znldaršič.
Obtoženca priznata, da sta res prcčl-tala tako Izjavo, toda odločno trdita, da sta rabila tudi besede »zakonit« In »po zakonu«, sicer pa da sta tudi brez teh besedi hotela žc po Izvršenem uradnem poslu opozoriti Hribarja na n|cgovo slavnejšo preteklost, da ne podpira narodnih sovražnikov na način, ki škoduje ugledu države in nnclje. Navala, tli i je menitejših poslopij je omeniti budistično j Hribar vkllub temu, du mu \e policijski svetišče, mavzoleje in veliki muzej, kras- ravnatell dr. Senekovit nujno nasvetoval De biblioteke ln bančne palače. V mestu I da nal z ozirom na razburlennst Uud-
stva vendar prepove lzzlvw.nl tjagaoaH», odgovoril, da tega ne stori, da pusti raj-še streljati na našo ljudi. Senekovlč da mu je osebno odgovoren, da se »Jaga-ball« nemoteno Izvrši. Hribar Jo torej Igral približno Isto vlogo kakor 1. 1908, ko Je klical v zaščito Nomcev vojaštvo na pomoč. Ing. Kranjc tudi odkrito priznava, da je narodnega socljallsta Rupnika radi žaljivega govorjenja o Orjuna-šlh klofuti, — ta klofuta pa nI tnogla Imeti za posledice težke poškodbe.
Ivan Hribar kot priča zanika, da bi bila Izjava vsebovala izraz ^zakonita» sredstva In priznava, da Je drju Seneko-vlču na njegovo opozoritev res tako odgovoril, kakor trdi ing. Kranjc, to pa zato, ker se Je »Jagaball« že deset let(l) mirno ln brez Incidentov vršil. Res Je tudi v »Slov, Narodu« objavil, da se mu niso hlaCe tresle, kakor so pisali drugi listi, pač pa ga Je Ing. Kranjc grdo gledal... tako, da bi ga bil mogel oplašlti.
Priči Rupuik in Urandner ne povesta nič bistvenega. Ing. Kranjc ničesar ne taji in le trdi, da Je drugič udaril Rupnika le zato, da sc ga ubrani. Urandner lzpovč, da Jo res Rupnlk, ko Je že dobil klofuto, držal za stol, a ne ve, če ga Je tudi dvignil. Rupnlk priznava, da Je čutil poslodlce klofute le 8 — 10 dni, nc pa nad 20, kakor trdi obtožnica.
Uradni zdravnik dr. Avramovlč, ki Je Rupnika prelskal Izjavlja, da nI pustila klofuta prav nobenih zlili posledic In da Je bila poškodba z ozirom na to lahka.
Prečltale so sc nato Izjave še drugih manj važnih prič In še drugih Izvedencev, ki so označili poškodbo za težko.
Državni pravdnik zahteva obsodbo v smislu obtožnice tudi radi težke telesne poškodbe z ozirom na prvotno mnenje izvedencev.
Zagovornik dr. Oblak je v daljšem ple-dojeju povdarjal odkritosrčnost in odločnost Kiunjčevega značaja, ln njegovo na-cljonalno požrtvovalnost, on nI boječ človek, ki bi si ne upal priznati, kar Je storil. Zato Je njegovemu zagovoru absolutno verjeti. Njegov nastop proti Hribarju kot politiku Je btl opravičen, on Je hotel opozoriti le na slavnejšo preteklost Iv. Hrtbar|a, — daleko pa Se nI bilo to opozorilo, katero Je podpisal tudi četaški vojvoda Rlstlt! Imenom »Narodne obrane«, — nevarna grožnja v sinlslu zakona. Take apele na še vse višje gospode, da uravnajo svoje Javuo delovanje v gotovo nacljonalno smer, — prinašajo časopisi dan na dan in še nobenemu drž. pravd-nlku nI prišlo na misel jih konfisctratl radi — nevarne grožnje. Da je g. Hribar končno res Sel, Je pa znana rcsnlca. Zagovornik se čudi Hribarju, ki argumentira svoje postopanje napram »Jagabai-lu» češ, da se |e tudi pod avstrijsko vlado nemoteno vršil. Ka| se Je pod avstrijsko vlado, k! le ščitila najnesramnejše nemške provokaclje ne le v Ptulu In Celju, nego tudi v Ljubljani, nemoteno vršilo, pač ne more biti danes merodajno za Jugoslovanskega funkcljonarja v Jugoslovanski državi. Predlaga oprostitev od obtožbe tega fakta, glede obtožbe težke poškodbe pa ni, da bi govoril, ko gre vendar za očlvidno lahko telesno poškodbo In more biti merodajen le današnji Izvid in mnenje dr. Avrainoviča v zvezi z izpovedbo poškodovanca samega.
Po daljšem posvetovanju Je razglasil nadsvetnik Mladič sodbo, s katero se Ing Kranjc in 2nldaršlč oprostita od obtožbe nevarne pretnje. In ravno tako Kranjc od obtožbe radi težke telesne poškodbe, pač pa krivim spoznata le po § 104. s. k. z., češ da sta žalila g. Hribarja, očitajoč mu, da je »v zaslepljeni politični strasti z nogami teptal svoje dostojanstvo in ugled države«, s čimur sta šla po mnenju souišča le predaleč, Kranjc tudi radi lahke telesne poškodbe, in sicer na 1000 Din denarne globe, 2nldar-šič pa na 200 Din globe. Izrecno se Je smatralo kot olulšilno opravičeno razburjenost radi Hribarjevega postopanja.
Tako je končala cela zadeva po reku: »Pokale so gore, rodila se je — miška«. Le slika g. Hribarja Je sedaj še popolnejša.
+ Občinsko volitve v Vojvodini želijo radikali zopet odgodltl, ker se v radikalsklli krogih boje, da bi radi slabe šolske politike utegnile volitve prinesti prehuda razočaranja. Govori se, do bodo radikali v tem času poskušali nase navezati narodnostne manjšine, da kakorkoli dosežejo žnjimi kompromis In s tem preprečijo prevelik poraz svoje stranke.
+ Uspeh. Beograjska vlada hoče sedaj po delinitivnem Radlčevem ftasku reklamirati Radlčcv beg kot nekako svoje zelo lokavo delo. V svojem pismu Iz Beograda pa prinaša nedeljska »Riječ« nekatere podrobnosti k hlstorljatu Radlče-vega bega, ki dokumentirajo fatalno ne-Informiranost radlkalske vlade. Ko je Imunitetni odbor odobril Radlčevo Izročitev sodišču, nista ne parlament ne ministrstvo pravde storila ničesar za re-allzlranje zaključka. Radič nI dobil poziva k sodišču, šele po njegovem begu Je ministrstvo pravde odposlalo zagrebške-mo sodišču zadevne spise. Vlada Je namreč Izvedela za Radlčev beg šele tedaj, ko Je Radič žc sedel na Dunalti In, kakor Je zdaj dognano, kot nekak posrednik započel razgovore med zastopniki makcdonstvujuščlh In emigrantov Stam-bolijskljevega režima. Država razpolaga napram poedlncu z vsakovrstnimi sredstvi (konzulati, poslaništva, novlnske agenture Itd.), toda vlada nI nikjer ničesar ukrenila, da okrasi Radlčevo bla-mažo v Inozemstvu. Vse se je, kakor običalno. prepustilo usodi. In da ni Radič
v svoji icomuzn! glavi sam sestnvn pi>-ročll o svojih londonskih čajankah, bi naša Javnost niti ne Izvedela njegovih komičnih porazov. Naš londonski poslanik g. Gavrllovlč, v ostalem zelo uvaže-van zgodovinar, se sedaj nahaja v Beogradu, inesto da bi v londonskem tisku razkrival resnico o Radlču. G. Gavrllovlč Je pameten človek ln vč, da bi mu inlcljativnost pr| današnll smeri zunanje politike ustvarila le zamero In zavila vrat. Zato ie fatallst...
+ Eljcn! V vojvodinski Topoli Je bivši okrajni predstojnik Markovlč osnoval madžarski tednik z naslovom »Zdszlonk«. To je prvi organ radikalne stranke v madžarščini.
+ Značilna pojava. V beograjski »Politiki« se Je razvila polemika med voditeljem južnosrbsklh radikalov poslancem Jovanom Cirkovičem ln šefom Javne varnosti g. 2lko Lazlčcin. Polemika se tiče razmer v Južni Srbiji ln gre naravno tudi na rovaš notranjega ministra. Radlkalcl Iz Južne Srbije se pritožujejo, da beograjska vlada pri vsej težavni situaciji v tamošnjlh krajih v ničemer ne zahteva ln ne mara inlormaclj od njih, temveč svojevoljno motri vse skozi svoja očala, odreja neprimerne ukrepe ter s tem uničuje velike državne Interese... Pesem Jo enaka povsod. Ne toži le južr.osrbskl radikal, nego nič manj Hrvat, Bosanec, Dalmatlnec... Kvečjemu še kak dr. Brejc razodene, da se v Sloveniji ne čuti več Pribičevlčcva roka. Brez ozira na to Izjemo pa radi ozke samovoljnosti beograjskih porodl-čarjev ter njihovega nepoznanja razmer In potreb v posameznih pokrajinah povsod trpi Ideja državnega edlnstva. Proti takemu vladanju se, kakor dokazuje g. Clrkovlč, pričenjajo bunltl celo — radikali sami...
Gledališče
Ljubljanska drama:
Četrtek, 6.: »2 X 2 = 5«. Sobota, 8.: »2 X 2 «= 5«.
Ljubljanska opera: Sreda, S.: »Sevilskl brivec«. Oostovanje
ge. Wcsel-Polla Iz Zagreba. Petek, 7.: »Rlgoletto«. Gostovanje ge. Wese!-Polla Iz Zagreba ln tenorista g. dr. Mihaela Nasta lz Budimpešte. Nedelja, 9.: »Tosca«. Oostovanje tenorista dr. Mihaela Naste.
•
Gostovanje na ljubljanski operi. Prihodnjo dni gostujeta v ljubljanskem gledališču dva odlična gosta. Koloraturko zagrebške oper« gospo VVescl-Polla pozna naše občinstvo ter jo visoko ceni. Nastopi v sredo kot Rosina v »Sovllj-skein brivcu« ln v petek kot Gilda v »Itlgolettu«. Trikrat [ki gostuje v nafl operi sloveči operni tenorist dr. Mihael Nasta, rodom Iz Rumunije, ki jo z velikimi uspehi nastopal kot prvi operni tenorist v Bukarešti, Budimpešti, Beogradu, Zagrebu in Gradcu na raznih Italijanskih ln nemških operah. Popolnoma so posvetuje gostovanju. V Ljubljani po-jo tenorske partijo v »Rlgolottu«, »To-sci« in pa »Carmen«.
Abonma v ljubljanskem gledališču za sezono 1923,—24. Uprava narodnega gledališča v Ljubljani opozarja, da se abonma sprejema samo So ta teden do sobote, in sicer vsako dopoldne od P. do 12 in popoldne od 8. do 5. ure v veži dramskega gledališča. Stari abonenti so imeli rezervirano svoja prostore do torka. Od danes naprej pa ni nobeno mesto več rezervirano, ainpak se oddaja abonma po priglasu.
Celjsko gledališče. K tozadevni naši notici, ki smo jo prinosli pred par dnovi omenjamo, da bodo v celjskem gledališču poleg dam in gospodov gg. Kalanove in Vorbachovo, Pfeiferja in Perca nastopili So mnogi drugi diletanti, igralke ln igralci, ki so v celjskem gledališču vedno marljivo delovali ter mu pomagali na sedanjo višino.
X Maturanti učitelji leta 1883, ljub IJanskega učiteljišča se zberemo 8. tembra v LJubljani ob 10. url dopoldue pii »Novom svetu« na Oosposvetskl ce, sti, da skupaj praznujemo 4(Vletoico službovanja. Prosim, da se zanesljivo vsi brez izjeme udeložito. Fran Gorazj
X Razpis zdravniških služb. Zdrav! stveni odsok v Ljubljani razpisuje dvi mosti šolskih zdravnikov na srednja šolah v Ljubljani, Interesenti te opo. zarjajo na razpis v »Uradnem listu«,
X Vpisovanje novih pevcev In pevk t zbor »Ljubljanskega Zvona« se vrši sredo dno 5., v četrtok dno 6., v pon-doljek dne 10., v sredo dno 12. in v trtek dne 18. septembra t. 1., vsakokrat od 6. do 7. uro zvečer v društvenih pI0. štorih, Narodni dom I. nadstr., desno Dobre, resne povke in pavce, ki ne so. delujejo v kakem drugem ljubljansko« zboru, uljudno vabimo v nal krogi , Odbor »Ljubljanskega Zvona«.
X Vpisovanje na konservatorlj ln r glasbeno šolo Olasbeno Malice v I-jublja-ni se vrši od danes naprej vsak dan j( sicer od 9. do 12. uro dopoldne ter o<! 3. do 6. ure popoldne. Vse p. n. starš; prosimo, da vpišejo svojo gojenco vsa; do dne 12. septembra, kor isti dan po. poldno se jim naznani točen urnik t«: so prične dno 18. septembra z redni? poukom.
X Veliko zborovanje vseh obrtnikov Slovenije se vrši v soboto dne 8. septembra 1928., ob 10. uri dopoldne v dvorani »Kazine« v Ljubljani. Dnevni red:
1.)	Preosnovn zakona o zavarovanju delavcev in obstoječe centralizacije. Poro ča gospod Jakob Zadraveo iz Središč;
2.)	Izenačenje davkov. Poroča gospe-! Ivan Rebok iz Celja S.) Prisilno zavaro vanje obrtnikov ln njih rodbinskih čh nov roper bolezon in starost. Poroča go spod Frane Ravnikar, načelnik pokra. Jinsko zadruge teeartklh mojstrov t Ljubljani. 4.) Uvedba obligatornemojstr ske preizkušnje. Poroča gospod Mat'-Oblak, načelnik zadruge čevljarjev i Ljubljani.
X HigijenICnn česalnlea zo dame 0
Fettich-Frankheim, Ljubljana, Kongresi trg 19. Negovanje las. Gndulacija. Ba1 vanjo z L'Oroal HennA. E. masaža Hm Manikura. IzvrJujo v»» lasna dela. K« puje odpadene In odrezane laso po m; viSji dnevni ceni. Parfumorija.
X Itadio-termalno kopališče Lalko ; s 1. septembrom izdatno zniKalo cene i sobo in kopanje za državne uradnik častnike in duhovnike vseh veroizpovi dan j, da jim s tem nudi priliko okre| čanja zdravja In odpočitka. Soba z er postoljo stane > perilom vred 7.60 do 9.! l>ln, z dvema posteljama 12.00 do 1 Din, kopelji od B do 7.50 Din.
X Na kr. dri. strok, šoli za puškarsti v Kranju je ponovno vpisovanje učo cev za l„ II. in III. letnik v soboto di 10. septembra 1928. od 8. do 12. uro ravnateljski pisarni, v gimnaziji II. na stropje loro. Z rednim šolskim pouko so v polnem obsegu prične v pordelji dne 17. septembra 1923. ob 8. uri dop.
X Zgubljeno. V nedeljo zvočer je I puščen na sejmišču v paviljonu Gosp darske zveze polnosvilen, toninomod damski dežnik z moderno palico. Najt telj naj ga odda v upravi »Jutra« pri nagradi 100 K.
<SokoI I.» «Rešimo sokr.lski Tabor.» Cenjenim posetulkom ljubljanskega velesejma poklonjena prireditev na Taboru zamišljena je takole: 1.) pozdravni pro-menadnl koncert na čast gostom, katerega proizvaja priznana godba tZveze jugoslovanskih železničarjev; 2.) javni telovadni nastop, pri kateremu sodelujejo mornarji iz Splita ki nastopijo kot bratski gostje s posebno točko z vesli; v vajah s puškami se pokaže oddelek vojakov tukajšnjega pešpolka, telovadeče članstvo društva z obema naraščajema pa se pojavi z lepim — popolnoma novim sporedom; 8.) velika narodna veselica, kojo smer in ton gotovo dobro pogode marljivi prireditveni odsek Sokola I. Zdravol
«
Seja upravnega odbora Ljubljanskega nogometnega podsaveza danes, 5. t. m. ob 21. url po redni seji poslovnega odbora. — Tajnik.
Sestanek nogometnih sodnikov se vrši v četrtek 6. t. m. ob 19. uri v lokalu Športne zveze, Narodni dorn. K udeležbi se naprošajo Izprašani kakor tudi začasni sodniki LNP ln vsi, ki žele delovati kot nogometni sodniki. Sodniki prejmejo na sestanku nove Izkaznice. Dosedanje Izkaznice ljubljanske sckclje ZNS. so razveljavljene. — Načelstvo.
Odbor S. K. Ilirije sklicuje za četrtek, 6. t. m. kratek sestanek vseh članov In članic v restavraciji »Narodnega doma«. Radi važnosti prosimo sigurne udeležbe.
ŠMARTNO POD ŠMARNO GOR
Gospod Rotar mi v »Slovoncn« od 1. st tembra zopet odgovarja v tonu, kakor vajeni ljudje klerikalne bažo. Z njim ne bom oporekal, ker sovraži resnii kakor vsak pristen klerikalno. Poudarji pa — toda ne zaradi gospoda Rotarja da ostajamo pri svojih trditvah, obji
1 jenih v »Jutru« in za potrdite f is razpolagam z nekaj pričami. Konstatin da v 10 letih svojega učiteljovanja nia videl še tako podivjane — izraz je dokaj mil — mladine, kakor je v Sbm nem, ki se rekrutira v katoliškem I braževahiom društvu, katero je zač z »Auf biks!«-kliui posnemati tudi šoli mladina. Nesmiselno in nečastno pa mi zdi, da bi vlačil v jarnost im( onih, za katere dejanja so drugi od vorni. Vem, da tudi gospoda Rota resnica v oči kolje, toda s svojimi u janji so no bo zmaza.1. Co pa ste g. -tar tako radovedni, kdo so mi vzor t grajači — katero gotovo bolj pozn nego jaz — prosim, da bo potrudite okr. glavarstva. Kar so tičo osebnih padov v Vašem dopisu na mojo ost Vam odkrito povem, da mi jo pod č jo, da bi reagiral na nje. Tudi z dej skimi napadi na mojo osebo, kakor je pomotoma zgodilo v soboto zvf na drugi osebi, me ne bodo Vaši ki kalci spravili iz ravnotežja. Priprav sem že davno na vse. Povem pa V da Vam ne bom več odgovarjal, tem le zbiral in pisal kroniko delovanja šega kat. izobr. društva ln perijudi objavljal v časopisih, da bo i iirša nost informirana o r/.oinom delov: ljudi s pečatom katoličanstva. — J' Macarol, nadučitolj.
ŠOŠTANJ Urad za pospeševanje ti v Ljubljani .jo priredil v Šoštanju čaj za moško in damsko prikrojovs Ob priliki zaključka tečajev so pri razstava risarskih izdelkov, ki bo od v četrtek dne 6, septembra od pol 2. ure popoldi e v prostorih nn'-' sko šole. Na ogled so vabi va« ol stvo, ki čisla in vpošt ra naomdnki nej-ra šolstva.
frva priloga »Jutru* St, HOV, dne t. neptembra 1023.
III. ljubljanski veiesejem
Včerajšnji dan na sejmiSču
Kupčij sklenjenih za 40 milijonov dinarjev.
VJoraj je bilo vreme za sojem neugodno, vendar je kljub temu posetilo sejml-jje nad 10.000 oseb. Vrvenje je trajalo nepretrgoma celi dan, dasl je bila procesija na sejmišče ln s sejmišča redkejša pego prve tri dni.
Med Inozemskimi gosti, ki so obiskali sejmišče, je omeniti generalnega tajnika „govsklh zvez v Poznanju g. Slkorske-ga, ki mu je prireditev sejma jako ugajala. Sejem sta posetlla nadalje zastopnika redakcij »Trgovinskega OlasnKta. ji Beograda ta «Morgena» Iz Zagreba. 2« ljubljanski sejem se posebno zanima urednik »Nove Evrope« dr. Curčln, ki pro uJuje organizacijo sejma ln namerava potem pomagati pri organizaciji snujoče se podobne vzorčne razstave v Subotlcl lu agrikulturne Izložbe v Novem Sadu.
Razpoloženje tned razstavljalcl je letos nedvomno bolje nego lani. Najtežje stališče Imata tekstilna ln konfekcijska Industrija, vendar dela beograjska tvor-nica »Moravl|a» ugodne kupčije. Kupčija v papirni In kartonažnl stroki se dobro razvija. Ugodni so kupčljsk) zaključki tuji v pohištvu, v kemični stroki, v manj {lh avtomobilih, dalje v strolnl In elektrotehnični stroki In v poljedelskih stro-|ih. Vseh lcnpčijskih zaključkov je bilo Včeraj za okroglo 40 milijonov dinarjev.
H koncu Je omeniti, da so se nekateri Udeleženci, ki so prenočevali v LJubljani, pritoževali glede navijanja cen. V tem po gledu pač ponovno opozarlamo stanodajalce, naj pazijo na dober glas LJubljane, ki ga vživa po celi državi. Za slučaje pomanjkanja stanovanj so za posetnike pre nočevalce na razpolago tudi spalni vozovi na glavnem kolodvoru.
Včerajšnji dan na sejmišču le potekel mirno brez Incidentov, le stražniki so prijeli IS oseb z napačnimi legitimacijami. N« veseličnem oddelku je bilo tudi včeraj živahno In veselo, vendar se drži povsod red. Za danes upajmo, da bo narava sejmu zopet prijaznejša.
Katere industrije nam manjkajo
V «SeJmsketn vestniku III. Ljubljanskega velesejma«, št. 4., je objavljen članek pod gornjim naslovom Izpod peresa gospoda Ivana Mohorlča, tajnika Trgovske In obrtniške zbornico v Llubljani. Zanimivi članek prinašamo v celoti:
Med manjkajočimi Industrijami v Sloveniji najbolj občutimo pomanjkanje pod-|]etij tekstilne Industrije. Uvoz tekstilnih (izdelkov tvori v naši trgovinski bilanci aajvečlo pasivno postavko, ker smo navezani na skoro Izključen uvoz tekstilnih proizvodov Iz Inozemstva. Vse kar se v maloštevilnih tovarnah tekstilne stroke pridela pri nas doma, tvort le neznaten odstotek ogromnega konzuma tekstlllj In manufakture domačega prebivalstva. Za snovanje tekstilne industrl. so dani v Sloveniji zelo ugodni pogoji, na eni strani vodne sile In premogovniki, dalje bližina morja In dobre železniške zveze za do-voi slrovln, delna carinska zaščita napram upeljanl Inozemski konkurenci ter ogromno konstantna potreba za blago v tuzemstvu.
Za široke sloje bi bila najvažnejšega pomena ustanovitev nekoliko tovarn, predilnic In tkalnic z vsemi pripadajočimi Industrijami za beljenje, barvanje, tiskanje in apreturo, za izdelavo bombaževega blaga, najraznovrstnejših bombaževih tkanin za moške in ženske obleke, za Izdelavo perila ln drugih bombažnih Izdelkov. Tri tovarne za Izdelavo bombažne preje in tkanin, ki jih Imamo v Sloveniji, niti od daleč ne morejo kriti potrebe niti ene pokrajine ln so vsi Izdelki že vnaprej oddani na trgu. Enako potrebo imamo na podjetjih za izdelavo platnenih izdelkov najraz-
ličnejših vrst, kakor tudi na tovarnah za Izdelavo sukanca vseh kvalitet ln vrst, katerega konsum za šivanje, konfekcijo, domačo potrebo, kakor tudi xa člpkai-stvo, je Izredno velik.
Za nas kot agrarno državo bi bila tudi zelo važna Industrija za Izdelavo vreč, ki jih zaenkrat še v velikih množinah uvažamo Iz Inozemstva. Potreba vreč za embalažo žita, cementa, oglja, raznih poljskih ln deželnih pridelkov je v vseh strokah trgovine In Industrije izredno velika ln je rcntablllteta navedenih podjetij pri racljonelnem gospodarstvu brez dvoma zajamčena. Važna bi bila tudi ustanovitev Industrij za Izdelavo bombaževih, volnenih In svilenih žametov ln pllšov, ter pozamenterljskega blaga, glede kateTega smo tudi še popolnoma odvisni od Inozemstva. V pasivnih krajih bi s« dala osnovati tudi Industrija Izdelave preprog za tla Iz Jute, lanu, kokosa, manilo ln drugih rastlinskih snovi.
Kulture svlloprejke In tovarno za svilo, ki so obstojale na Primorskem, Je vojna popolnoma uničila. Po razmejitvi z Italijo smo ves ta teritorij Izgubili. Naša država Je v Vojvodini, kjer se nahajajo državne tovarne za svilo, kakor tudi v Južni Srbiji, napravila nekoliko uspešnih poizkusov, da bi zasnovala to prevažno stroko Industrije. Zato bi bilo tudi za Slo venljo velikega pomena, da se osnujejo pri nas podjetja za Izdelavo svilenih In polsvilenlh tkanin, tulov, gazov, florov ln svilene pozamenterlje.
Velika Je tudi poraba raznih, bodisi x voskom, smolo, oljem, firnežem Impregnl-ranih tkanin za izdelavo ponjav za vagone, voščenega platna, linoleja, za tehnične svrhe ter za domačo porabo v gospodinjstvu. Tudi ta Industrija pri nas še nI primerno zastopana.
Ker pridobivamo vsako leto v južnih krajih naše države ogromno število finih malih Jagncčlh kožic, bi bilo zelo važno, da bi se pri nas osnovala podjetja za stro JenJe In izdelavo, kakor tudi za konfekcijo usnja za rokavice, da bi prenehali z neracljonelnlm Izvozom slrovln in uvozom Izdelanega blaga Iz Inozemstva.
V Industriji galanterijskih predmetov Imamo komaj skromne začetke, dasl imamo dovoli sirovln doma, pa tudi zadostno število delavnih moči, ki bi se z malim trudom dale privzgojiti za te nove stroke Industrije. Enako v začetkih smo s predelavo kožuhovln, ki lo pridobivamo Iz naših gozdov v velikem številu In Jo Izva žamo v sirovem stanju v Inozemstvo, potem pa kupujemo barvano, prekajeno ln modno konfekcljonlrano blago za milijonske vsote nazaj. Isto velja tudi glode Izdelave umetnih cvetlic ter konfckcljontra-nja, barvanja In predelavo okrasnega perja.
Velik napredek In razvoj Je it mogoč pri Izkoriščanju naših domačih slrovln za Izdelavo prstenih barv, dalje v Izpopolnitvi Industrije kovinskih in kemičnih barv, ker Izdelujejo obstoječa podjetja le nekatere vrste barv, medtem ko smo glede ostalih še navezani na uvoz. Jako rentabilna in važna bi bila za nas tudi predelava domačih zdravilnih zelišč in rastlin ki jih sedaj po večini v sušenem stanju Izvažamo v inozemstvo, v Nemčijo, na Holandsko in v Ameriko, odkoder dobivamo potem droge in razna draga zdravila ter zdravilne preparate nazaj. S tem v zvezi bi bilo želeti, da se razvije pri nas v večjem obsegu jako lukratlvna stro ka Izdelave kosmetičnih predmetov ln parfumerijskih izdelkov, za katere plačujemo letno velikanske vsote v inozemstvo. Tudi v milarski industriji smo kljub razvseljivemu napredku domačih podjetij glede toaletniti mil še vedno vezani na import.
Za boljše vnovčenje naših agrarnih produktov In v svTho dosege večje dobička-nosnostl naše živinoreje In sadjereje bi konserviranje, za predelavo in Izkorišča-
ni« domaOTi pmaeftov IspOpcfTnflo, t#>«6-no glede predelav« sadja v kotnpoto, sadno konservo, daljo glede konservlranja so-člvja, kletarenja naših vin, Izdelave plodnih In rastlinskih »okov, Izdelovanja sira bilo želeti, da se obstoječe Industrije za ln Izkoriščanja pri klanju dobljenih postranskih produktov.
S tom seveda niti z daleko niso še Izčrpane glavno stroke Industrij, k| nam primanjkujejo v elekLukemlkl, elektro-metalurgljl itd., hi za katere bi s« dalo najti v tuzemstvu mnogo primernih zgradb ki bi se z malimi adaptacijami dale uporabiti za tovarne Razpolagamo tudi z zelo uporabnim delavskim materllalom In praksa je pokazala, da so našo žensko ln moško delavstvo brez posebnega pouka Izredno hitro da upeljatl v popolnoma novo i.-.čino produkcije In vrste dela ter Jo za strojno delo Izvrstno porabno. To smo videli, ko se je upeljala v Kočevju industrija Izdelave volnenega blaga, dalje bombažna Industrija in Industrija za Izdelavo trakov v Mariboru Itd. Mnogo mogočnih zgradb je pri nas slabo Izkorlšče-nlh, v Inozemstvu pa stojijo celi kompleksi tovarn, ki vsied valutnih kriz, kakor tudi v sled izpremenjenega tržnega položaja ne morejo obratovati. Zato bi bilo našim denarnim zavodom, podletnlkom In trgovcem treba stremitl za tem, da se strojne naprave takih podjetij preselilo k nam In Instalirajo tam, k;er Imajo najboljšo prometno lego, vodne sile, odnos-no premog, ter po ceni delavne moči na razpolago. Paralelno s tem bi bilo želeti, da se pri nas razvijejo tudi mnogobrojne stroke dosedaj nezastopanlh finih obrtov ln pomožnih strok za zgoraj navedene ln dustrije, ki bi lahko tisočem pridnih delavnih rok nudile dober zaslužek. Vodilo bi predaleč, navalatl tu »-j ono obrtne stroke, ki pri nas še niso zastopane ln glede katerih bi bilo želeti, da se čim prej osamosvojimo od inozemstva, hi sicer tako, da so Jih Izučijo domačini v Inozemstvu, še predno bodo bodoče trgovske pogodbe omogočile naseljevanje Inozemskih obrtnikov v naših krajih.
MEDIC, RAKOVC & ZANK L, D. Z O. Z., TVORNICA LAKOV IN BARV V LJUBLJANI.
Podjetje j« ustanovil leta 1888. gosp. Adolf Hauptmann. Poznejo so tvrdko prevzeli A. Zanki, sinovi ln nato sedanja tvrdka Modič, Rakovo ln Z.inkL Tvrdka, ki Ima Sirom Jugoslavija dober »love«, izdeluje kemične ln rudninske barve, lak firnei ln steklarski kit ter poSilja stoje prvovrstne Izdelke po celi državi. Povprečni letni promet znaša več Bto vagonov. Izdelki «o priznano dobri ln Jih moremo toplo priporočati.
Posetnike sejma opozarjamo na E 40 In P1 602. Kmalu pri vhodu na desno Ima tvrdka razstavljen zanimiv kip »fin ge lz kita.
TOVARNA »BISTRA. V DOMŽALAH
PRI LJUBLJANI spada med ene najvažnejših Industrij nv Se države. Je to naša stara znanka, ki že v tretjič razstavlja svojo priznano iz dolke kakor ključavnice, okovice za pohištvo In Sarnire. Posobnost so njeni mnogovrstni galvanoplastičnl predmeti, plakete Iz gipsa, prevlečene z metalom, metalizirane cvetlice, čipke, plodovi ka kor pšenica, skratka vso predmete, ki spadajo v galvanoplastično stroko. Pod jetje jo največji galvanoplastičnl zavod v Jugoslaviji.
Tovarna »Bistra« obstoja že od leta 1919. ter v tej dobi nI dokazala samo krasnih uspehov in vidnega razmaha galvanoplastičnl in kovinski stroki, temveč tudi sprotno ln uspešno konkurenco inozemskim proizvodom.
Važno pri podjetju je tudi to, da čisto domače in je last Trgovsko banke d. d. Ljubljana.
Kot takšnega najtoplejo priporočamo vsem v poštev prihajajočim odjemalcem, ker je blago zares prvovrstne kvaliteto. Razstavljene ima svoje izdelke T paviljonu G 221.
»OVBl»h, D. Z O. Z INDUSTRIJSKA TRGOVSKA DRUŽBA V LJUBLJANI.
Peča so podjetje t uvozom raznih »trojnih, cllinarsklh avtomobilskih ln drugih mazilnih olj li Amerik«. Daljo razpočava bencin, tehnično mast, plinovo oljo, po trolej, praSna olja, parafin, prvovrstna jedilna olja ter surovino za usnjnrne ln mllarno.
Koja (E), kjer Je podjetje razstavilo, J« prav okusno prirejena ln Jo vzbudila tudi zanimanje kralja Aleksandra, ki so je o podjetju Informiral pri navzočih zastopnikih družbe.
TRIBUNA«, TOVARNA DVOKOLES IN OTROŠKIH VOZIČKOV V LJUBLJANI,
KARLOVSKA CESTA 4. ima razstavljeno Bvoje krasno Izdelke. V kratki dobi so Jo podjetje lepo raivi-lo, da lahko konkurira t Inozemstvom. Posebno pozornosti vredni pa »o novi modeli otroških vozičkov, zato so občin stvo opozarja na paviljon F 191. V paviljonu jo razstavljenih več komadov najmodernejših otroftk h vozičkov, lgrač-nih vozičkov, stolčkov za otroke, votlč kov na Štirih kolesih za prevažanje blaga, najmodornej&a dvokolosa ln razni najnovejši mali motorčki, kateri se lahko na vsako dvokolo montirajo, kakor tudi to kompletni, Šivalni stroji in razni deli za stroje ln dvokolosa ter pnevmatika različne kakovosti.
V	kratki dobi jo postala tvrdka znana ln si jo znala pridobiti zaupanje po celi naši državL Tovarna Jo opremljena najmodernejšimi stroji ln tehničnimi pripomočki. Tvornica ima posebno oddelke za emajliranje r ognjem, brusilnico, po-bakrenje, ponlklanje 'n mizarski oddelek.
V	obratu so zaposleno prvorrstne stro kovno izvežbano moči. Sprejme so v pol no popravilo: dvokolosa, otroSke vozičke, šivalno, kakor tudi vso v mehanično stroko spadajoče »trojo. Podjetje ima zalogi vsakovrstno Btrojne dele. Geslo podjetja je: solidna postrežba, nizka oo na, dobro garantirano domačo blago. Novi ceniki na razpolago.
PARPUMS DRIAY, ING. V. NIKOLIC, KR. DV. DOBAVLJAC, LJUBLJANA Okusno prirojena koja 25 ▼ paviljonu E jo zelo zanimala kralja Aleksandra, ki se je razgovarjal kakih 6 minut z lastnikom inž. Nikollčem. Inž. Nlkollč Je In formiral kralja o svojem podjetju ter mu Izročil dragocen flakon lz saksonskega porcelana lz 18. stoletja, napolnjen a fi nlm parfemom lastnega Izdelka. Kralj Aleksander jo dar prijazno sprejel ln ob ljubil, da ga bo Se Isti večer Izročil kraljici. — Izdelki omenjeno parfumerijo »o prvovrstno kakovosti.
IZDELOVA-LNICA 8CETARSKIH IZ DELKOV, A. ŠIMENC, LJUBLJANA, razstavlja »vojo vzore« r kojl 112 pavi ljona E. Po triletnem obstoju si je tvrd ka r očiglod znatno potrebo Sčotarsko ga blaga in svojih solidnih Izdelkov pri dobila prav dober trg nele doma, tem več po vsej Jugoslaviji. Ima v Ljubljani lepo urejeno Izdelovalnlco, njena trgovina so nahaja na Resljevl cesti St. 2, kjer se oddajajo vsi v Sčetarsko stroko spadajoči izdelki na dobelo ln drobno.
«V0LTA», TOVARNA ELEKTRIČNIH ŽARNIC V MARIBORU
jo ustanovljena ln obratovanji Izključno le z domačim kapitalom. Tudi delavske moči tovarno so izključno narodne. Tovarna Izdeluje vsakovrstne zrakoprazne žarnico z najmodernejšimi stroji, tako da morejo njoni izdelki konkurirati tudi z inozemstvom.
MODNI SALON BRATOV BRUNSKOLE, LJUBLJANA.
V paviljonu H St. 811 jo tvrdka Brata Brunskolo razstavila moderno vzorce moSke in žeiiBko konfekcije. Brata Brun-skole sta Bvoj modni salon otvorila leta 1914. v Židovski ulici St. 5 in odtloj posebno pi> še po prevratu uživa njuna
lidoloviTniM mod !JuMJan«kIar mBflnMt
»vetom prav odličen ronomA. Pred nodofi glm časom »ta brata Brunskolo IzpopoN nila »voj modul obrat t damsklm »alo-nom ln tako lahko idaj x izbiro rsakoJ vrstno modno konfekcijo kakor tudi 4 promptnlm krojenjem po najnovejših pan rlSklh modelih ustrezata občinstvu.
Mod konzumonta svojo »olldno ln M vsakem ozlru prvovrstno konfokolje Štejeta lepo vrsto modnih trgovcev v Sm bijl In Istotako na Hrvatskem. Z ozlrom na navedono In polog toga So na primerno konkurenčno cono jo tvrdka bta« tov Brunskolo lo toplo priporočati.
ANDREJ JAKIL, TVORNICA USNJA IN ČEVLJEV D. D. v KARLOVCU
razpočava »vojo priznano dobro blago Sirom države. Na dan Izdola okrog 200 do SM) parov čovljev vseh vrst. Tvrdka jo vojni dobavljač in Ima »vojo podružnico v Ljubljani, Zagrebu ln Beogradu ter namerava osnovati So dve, ln sloo^v Novem Sadu in Sarajevu.
BRATA SB1L, DRUŽBA ZA IZDELOVANJE ZOBOTREBCEV «DENTAS» V VELIKIH LASCAH. Podjetja jo bilo ustanovljeno Šolo le tos, a »e Jo žo uvodlo po državi ter izvaja zobotrebce v lopo opremljenih kartonih v Češkoslovaško, na Balkan, v Turčijo In Severno Afriko. Tvrdka Ima razstavljeno »vojo Izdelke tudi v trgovinskem muzeju v Solunu, kar je precej pripomoglo do uvedbo na Balkanu.
Mesečna proizvodnja znaša prilično 1? ton. Zobotrebci so izdelujejo največ v okolici Velikih LaSČ, kar dajo mnogo zaslužka taiuošnjomu prebivalstvu, Tvrdke toplo priporočamo.
PETER CAPUDER, _ Ljubljana, Vldovdanslia cesta 2., Takoj pri vhodu oddelka H na levo pod št. 307 Ima razstavljene svoje Izdelke po prevratu v LJubljani osnovano podjetje za Izdelavo krolev In telovadnih potrebščin. Živa potreba In naudu-šenje sokolskega delavca g. P. Capudra je poklicala v življenje to podjetle, ki se Je začelo lepo razvijati.
Poleg vseh oblačilnih potrebščin za telovadce, telovadkinje, možki ln ženski narašča) In obojo deco vkllmo v razstavi vzorno Izdelani kroj za Sokola, dalje kroj za Oriunaša In pa kroj zi člana mlade socialistične organizacije U. D. R. (Udruženje delavskih rediteljev). Tudi skavt dobi tu lahko vse, kar potrebuje. Tvrdko vodi tudi modni salon za gospode, Iz katerega Je v razstavi lepa obleka za gospoda In najmodernejši ra-glan. Tvrdka Je edina poverjena za iz-dciavo vseh unlformsklh potrebščin organizacij Or.-Ju.-Na. hi U. D. R.
Ob obisku razstave si je kralj Aleksander natančno ogledal ta paviljon ln sc pri razstavljalcu živo zanimal za razvoj to obrtL
Eva na sejmu
Zvonovi zvonite, na sejem vabite ... Ob 10. dopoldne. Gospod Pluvius jo jezen na sejmarje in neprenehoma pošilja moker blagoslov. Pa nič ne de, vseeno stopim tudi jaz danes proti Šiški pogledat, če najdem morda na na šem sejmu kaj paše tudi za ženske oči. "osedaj namreč povsod fiujem le hvalo 0 sicer velekoristnih stvareh, kakor so stroji in motorji, ki pa zame nimajo posebne privlačnosti, — ali pa vzht-čene slavospeve o imenitni vinski kapljici. Tudi ruska vodka in ruska dekleta lelo ugajajo ...
Ob 11. uri. Pa sem le srečna, presečna, našla sem, kar vse moje so-?'it|dobnie8 med 15. in 60. letom ponaj-vefikrat zastonj iščejo, to jo odkrito sfce, ki je sedai za vedno moji last. h kar je ghvno: solidnejše ja Vako-vosti kakor prav vse vrste tega blaga, ki ga nam nudijo moSki vsak dan, en Eros ln en detajl . . . Smehljate se pomilovalno, porogljivo, mislile, da sem prevarana? Iiofe snfuvaj! Fa da no bo zavisti, takoj povem vsem reflcktanti-njrl cjaro na ubo: še je nekaj tega drago-rcJI C('i biiga, iste vrnte, hte kakovo-prt|«i. le z različno označbo na razpob-go. lako moje srce kar odkrito pove: Z'!aj prav'jo je taka navada, da zvo*ta ni ne stara no mlp.da... Ka raiuohgo pa je »e Brce. ki tako-lc svari,
Ce nočeš rogov nositi, ne smeš ženski vsega dovoliti! Zopet drugi srčki opominjajo dekleta tako-le:
Pomni dekle, pota v Rim enako so gladka polet' in pozim'. Videla pa Bem tudi ponižno srce, ki samo kliče: Ljubim tol Požurite so, vsaka si še lahko izbere, kar ji najbolj prija. Da pa ne bo preveč iskanja, povem še, da se ti solidni, lepi in odkriti srčki, katerih enega sem si prilastila danes na dan sv. Rozalije, tudi jaz. dobe v prvem paviljonu na levo pri Dragu Vlšnarju, kjer je videti tudi mnogo drugih zanimivih izdelkov žganega slikarstva. Prav lepa je tned drugim slika kralja Aleksandra, dalje lične šatulje, velike, potem pa prav male za puder, srfkane male opankice, pahljače in mnogo drugih interesantnih izdelkov'te vrste. Stvarce so prav prikladne za male poklone in spominčke.
Srce na srcu grem ponosno skozi veliki paviljon. Ne zvabi me prav nič več, najprej si moram In moram ogledati ročna dela! In vedno znova se vračam k tem dokazom domačega truda in spretnosti. Posebno pri oddelku »Osrednje čipkarske zadruge« je mnogo, mnogo krasnih izdelkov, od katerih se kar ne morem ločiti. Ti prelepi vložki za namizno in posteljno perilo in ti krasni motivi: grncije. angelji. plesalke, šopki cvetlic, vse tnko precizno in res lepo Izdelano, da je človeku ker ne more vsetra kar s aeboi vze-
ti. V duhu nehote začneš kombinirati krasne zastore, zagrinjala ... A ni samo ta oddelek, ki ima razstavljene tako lepe Btvari, videla sem tudi še v drugih paviljonih mnogo zelo lepih ročnih del. Toda čas hiti. Zato brž en pogled v »francoski paviljon«. Na prelepem »Mignonu« baš prebira neki gospod tipke in takoj nato čuješ prve zvoke lepe »Turški rastanak«. Pri okusno aranžirani!) nudeljčkih in makaronih tvornice Omiš sem občutila prav zares, da sem gladna, ko se hitro obrnem, čuvši vzklike: »O kako lepo, srčkano, ne?« Radovedna si ogledam tudi jaz prekrasne stvarce francoske tvrdke E. Malhape & Cie., ki so izzvale te vzklike. Tu se raduje vsako žensko srce. Vse imaš tu, francoska toa-letna mila vsake vrste, pudre, parfume, male brizgalnice za parfum, najrazličnejše stvarčice, pravzaprav nepotrebne, pa vendar prepotrebne . . . Nasprotna fronta ob zidu je vsa prazna. Vprašam, zakaj to? Predstavnik omenjene tvrdke mi da ljubeznivo ob-jašnjenje. E. Malhape & Cie. je hotela razstaviti tudi nekaj posebno lepih avtomobilov in motociklov, pa so ves transport zadržali naši ljubi sosedje Italijani, ki ga zadrže najbrže vse do — zaključka našega seima. Tudi kralj je z zanimanjem vprašal po vzrokih, ki so onemogočili tvrdki razstaviti svoje marke, misleč, da bi se dale morda oviro šc uklontii. Pa Italijauov preobrniti se seveda ne da . ..
Lepo pohištvo me je zapeljalo, da sem nekaj začela misliti o možitvi, ko pa mi je predstavnik parfumerije Driay razkril tajnosti in čarobno dejstvo »mleka mladosti«, po kojega uporabi čez 40 let ne bom — nič manj lepa kot sedaj, sem se premislila, ker če je tako, je pa še čas . . . Tmli tu nisem mogla zatajiti svoje ženske narave in zopet sem se vtopila — v raz-gledanje raznih parfumov, pudrov, mazil.
Občudovala sem tudi Se prav temeljito — ne smejte bo, saj imam tudi nekaj gosi>odinjskih hštinktov — lepe štedilnike in posodo. Pogrešala pa sem stllio robo; pa morebiti sem jo satno zgrešila v masi razstavljenega blaga, saj pa tudi en mah ni mogoče vsega ogledati in si zapomniti. Resnmč teea obiska pa je bil pri meni ta - le: Toliko lepih stvari mora videti vsaka gospa in gospodična in ne bo, verjemite mi, nobeni žal. če žrtvuje 15 Din in en popoldan. Treba si brezpogojno oglodati srčke, ročna dela, kosmetike (zadnje si lahko vsakdo nakupi za lastno potrebo) dalje pohištvo, obutev, galanterijsko blago, to vse so stvari, ki nas ženske vedno zanimajo.
Kakor se čuje, bo prihodnje leto veliki sejem v Beogradu; en vzrok več. da nobena gospa in gospodična no odlaša t ohiskom. Torej na svidenje na sejmišču! Pozdravljeni!	Eva.
PEC-ŠTEDILNIK »UNIVERZAL«.
Ze na lanskem velesejmu Je vzbujala naoblčajtio pozornost peč, k! sta Jo razstavila gg. Engelinan In Rozman In ki ss kuri lahko tako z žaganjem, premogo-vlm prahom, čreslom, šoto, sploh z man) vrednimi gorilnimi odpadki kakor tudi z navadnim gorivom, kot z drvml, premogom Itd. Kljub temu, da so bile te peči takrat še proizvodi naših domačih malih obrtnikov-železnlnarjcv, so se v kratkum splošno priljubile zbog svoj« praktičnosti in cene kurjave.
Deseturno neprestano gorenje drobnega goriva (žaganja) stane le okrog 25 par, pri uporabi navadnega goriva (lesa, premoga Itd.) pa sc doseže 50 odstotkov prihranka.
Sedaj pa so prevzele proizvajanje teh peči Strojne tovarno ln livarne d. d. v Ljubljani In na letošnjem velesc)mu postavile na trg proizvod, ki more konkurirati z proizvodi velikih specialnih tovarn za peči.
V pečeh .Univerza!« so združene nastopne prednosti: 1.) V njih )e mogočo kuriti že opisane manjvredne odpadke z enakim pridom in uspehom, kakor navadno gorivo. 2.) Doseženo toploto Je mogoče zadržati v peči zbog principa dveli dimnih cevi, kajti znano je, da odhaja v navadnih počeli več kot polovica toplote neizrabljene v dlndk. 3.) Ako ni žaganja Itd. pri rokah, so lahko kurijo te peči z navadnimi drvmi aH s premogom. Te peči Je tedai ločiti od onih, ki se kurijo le z žaganjem. 4.) Te peči so uporabljive tudi za kuho. Pojasnila daje in naročila sprejema tvrdka prolzvajateiji-ca: Strojm: tovarne In livarne, d. d. v Llubllant.
URARSTVO IN ZLATNINARSTVO 1, PAKI2, LJUBLJANA,
Pozornost obiskovalcov vzbuja bogata zaloga tvrdko Ivan Pakiž v paviljonu 11 St. 203. Obilica fino izdelanih stenskih ur, budilk, vsakovrstnih žepnih in dam: skih uric, zlati in srebrni Izdelki, juvoli jodiino orodje In drugo dragocenosti pri tegnejo k daljšemu opazovanju vsak" dragega bleska željno oko. Tvrdka obstoja od leta 1012. In jo etablirana na Starem trgu št. 20. Ženini ln nevesta imajo nad njeno zalogo kajpada najvef-jo dopadonje.
VRTNAPSKA RAZSTAVA PODALJŠANA. ObClnstvo opozarjamo, da ]e II. vri' narska razstava v Ljubljani podalj-inna iln ltl. t. m.
ŽIvE
lin sveo
Ka vsake 4 minulo JoHtev Iko!aso *cne 50 po sodbl Tll0ma
..........iie)že In 1 Iti laje illčl lastnost, dt
Ameriški sodnik Iliomas iz Kallfornlle
ije Izdal statistiko o ločitvah v zakonu ter izračunal, da se v Ameriki razvede ysake Jtlri minute en zakonski par. Letno število ločitev znaša okoli 100 tisoč slučajev; potemtakem pride na vsakih deset zakonov po ena razvedba.
Iz Iste statistike ie dalje razvidno dejstvo, da Je v severni Ameriki 17 driav, ki se sploh ne brigajo za starostno mejo pri sklepanju zakonov. Devet držav stoji na stališču, da Je dovoljeno dek'etom ženiti se začenši z devetim letom, mladeničem pa s štirinajstim. Sedaj se v Ameriki nahaja 12 tisoč zakonskih žen, ki Se niso dosegle 15. Ictn In sto tisoč zakoncev, ki niso stari niti 17 let. Jasno Je. da pod takimi pogoji zakonsko življenje ne more zadovoljivo prosperlratl In da ogroža življenje ameriškega naroda.
Sodnik Thomas, ki ima tia podlagi bogate statistike vpogled v razloge za ločitve zakonov, trdi, da le glavni vzrok razvedham dolgolaso ženstvo. Vsako leto Je pred Thomasom stalo nad 1500 zakoncev, ki so zahtevali ločitev. Med n]lin 1 ni bilo niti ene žene s kratkimi lasmi. Krat-
Thomasa mir-da ne za-
grtšujejo samomorov. Od možev se nikdar ne ločijo. Poleg kratkih las itnajo dolgo pamet. Tistim ženam, ki se hočejo razvesti, se torej priporoča, da se ostri-žejo, potetn se bodo z možem lahko sporazumele ter mu ostale verne in zveste.
Najtežji tajfun
Naravne sile od časa do časa počlvsjo. Vidimo n. pr, da se potresi, Izbruhi vulkanov, repaticc In podobno pojave ne ponavl|ajo v rednih obrokih. Narava Je vedno elementarna. Kadar plane na dan, ne štedl svoje sile In Je strašna baš v tej neomejeni veličini.
V tlongkongu se Je nedavno pojavil itraliovlt tajfun, kakršnega ne pomnijo zemllan! že 17 let. Nevihta le tako ne-usrr.llleno vila, da le dosegla brzino 130 milj na uro. Med deveto in enajsto uro le pada! nenavadno gost dež. Burja Je ruvala drevesa, telegrafske droge, dvigala krove raz hiš In Jih nosila kakor liste po zraku. V flontfkongu je bilo uničenih brez Števila hiš ln ob življenje Je
prBk) na stotine Hudi. Tajfun nI prtzane-sel niti Evropejcem. Porušil Je n.siogo hiš, v katerih prebivajo, ln poškodoval ljudi, ki so morali vsied nepričakovanega naravnega pojava Iskati pomoč pri zdravnikih ranocelnrltlli.
Najstrašnejše Je tajfun divjal na vodi. Dvigal Je valove 20 do 50 m visoko ter zalival z njimi ulice, ki so prišlo pod vodo. Ladje, ki so bile zasidrane v lukah, so se odtrgale In splavale čez nabrežle mc-d človeška bivališča. Mnogo ladij se Je potopilo. Neki angleški mornar, ki se mu je posrečilo ohraniti prisotnost duha v teh strahovitih urah narave, Je splezal na jambor neke japonske ladle, s katere Je zbežalo moštvo In vodstvo, ter otcl ladjo gotovega konca. Otevšl ladlo, se le vrgel v morje tor plaval več sto metrov do poročnika Dicksona, poveljnika nekega podmorskega čolna, ki se le potopil tik pred nlegovlm! očmi. Ladja •Loong Sang. od Indo-Cliina Stcan Na-vlgatlon Cy Je tonila pod vodo. Moštvo Je klicalo na pomoč. Prvi komandant Je skočil na neko holandsko ladlo ter se tako rešil smrll. Vse ostalo le poginilo. Takih slučajev Je bilo še več, le, žal, se ne dado ugotoviti in bodo prišli na dan šele morda čez mnogo tednov ali mesecev.
Smrt slikarke Parlaghl
Iz Newyorka nam poročajo, da Je tem umrla nekoč znana In tudi slavna portre-tlstka Vilma Parlaghl, ločena žena dr. Kriigerja ln pozneje kneza Lvova. Življenje umetnice Je bilo zelo romantično. Poleg njene umetnosti so razburjale svoj čas svet tudi njene senzacije.
Po rojstvu je bila Vilma Parlaghl Ma-džarka. Slikanja se le učila pri Nemcih Lemgachu in Makartu, kar JI Je tudi odprlo vrata v svet. Po zaslugi učiteljev so se JI odprla vrata nemškega dvora lil smela le portretirati rcichovske dvorja-nlkc. Tudi angleškega kralja P-dvarda Je slikala.
V Berlinu Je zbudila veliko pozornost afera, ki le nastala radi nje med cesarsko umetnostno akademijo ln cesarjem samim. Bilo ie to v 90 letih. Umetnica Je prišla v Berlin z velikim portretom feld-maršala Moltkela ter ga hotela razstaviti v Berlinu. Jury Je sliko odbila in poslala naza|. Viljemu pa Je portret tako ugajal, da ga je kupil ter se dal tudi sam portretirati. V naslednjem letu Je Parlaghljeva dosegla, da Je razstavila v Berlinu. Tedaj Je nastal nov konflikt. Cesar Je namreč odredil, da se mora zlata svetinja, ki Je bila določena za Pavla VVallota, graditelja rajhstaga, Izročiti
VDmi Partaghrievl, ki s« je kmatu nato
ločila od svojega prvega moža ter se za. ročlla z knezom Lvovom v Pragi,
Toda tudi s knezom Lvovom se umef. nlca nI razumela dolgo In se le pozneje ločila tudi od nJega. Ustanovila Je v ber, llnu društvo za zaščito živali, katerega |e hotela organizirati po vzorcu angle. škili društev te vrste. Pozneje Je zapu. stila Nomčllo hi Evropo ter se naselila v Ameriki, kler Je umrla sedaj v ugod-nlli živllensklii razmerah. Poročalo, da )e zapustila premoženje, ki Je vredno 1 ml. Iljon dolarjev.
Nas zanima smrt Vilmo Parlaghljevt zlasti vsied delstva, ker le sllkarlcl uspe. lo, da Je enkrat v svoiein življenju sl|. kala kralja Petra. Zal nam nI znano, kje se sedaj nahaja ta slika.
X Tisoči Edisonov l/um. Te dni
ameriški Izumitelj Edtson prosil, da sc patentira njegov najnovejši Izum, tlsofi po številu. S tem izumom Je Edison go. tovo dosegel rekord na svojem pol|» Edison Je že v lotih, toda ne čuti svoje starosti v nobenem pogledu. Ohranjen Je Izredno dobro. Seveda mož ne živi v siro. maštvu ln bedi, kakor drugi Izumitelji, temveč v duševnem zadovoljstvu In denarnem blagostanju.
•\ M r g* % & n w fc* vs> A A
iu**;« a *-*«vntRi ftjvVon ft* ti vi *r a t« vred 4« 50 fcotstfl Dt» t*—, rvtvt.	*«•««.'• 60 par
v»4, — PU<T« »• <« tne> M»f«l MoJ.ko tudi * intr/ikut*. U« vpr«AA*<« Odeevcr a	k«, ako )• vprriar.
priložena »tan.H ca eOcever ter manipulacije«« prtvtojtln« (I O«).
Sprejme sc
▼e* dobrih samostojnih krojaških pomočnikov i« aiele Incfvnlr*<\r	in	komad« — konfvk-
.. _ iv,1 .	cljako delo. - Le smoini to
Akademik-Hrvat, sruolen po- tPf.z0, naJ „ J(kV,JO T j.u.rul polnoma tudi »loven-Vilne, tfifc Kiuonsha re*t* 8. - Ramo-priinorn« Inutrukclje s» bra- 8toJrjl aoj«tr» p« dobi?« ie\o no. Ponudb« nx upr&vo Jutra prnti garanciji ali kavciji oa pod „Akadeui!k .	8231 . doni.	7»91
Korespondent
/troJepi«*ec. v«<nt rensko la-obraiea, dobi mesto t veletrgovini. Naalov pore upu \ a ..Jutra".	0G61
Zanesljiva ženska
ttarejAa, a« l®ce t 2 otrokoma — Vpraia ae Hotel Štrukelj. Dalmatinova ulica 16. b8G7
Strojnfk-ključavnlčar
i 131-tno prakao pri »trojih In elektriki, neoženjen. t«ll premenlti alalbo. — Ponudb« ■prejme a'l nralov pov« upr. ..Jutra" pod Slfro ..Strojnik" 0373
Gradbeni Inženjer
miajai. t odličnimi spričevali, znanjem red Jezikov, ttfie meeto Ce mogo^« ataln»ijn
rnačaja. Ponudbe na upravo	UCOUJ1«
i Jutra' pod llfro „Ini».uJer". ! pedteclh	atarAer, ki Ima re-
8397 aolje do	tr^OTla« i ineAanlm
blagom,	l&če menta. Naalov
Dolavoc
(neporo^ea). tkalec, milar alt
urarukl poinočnlk, e« llča. — Naatop takoj. Pogoj: dober godbenik (krilni rog) la »a to bi dobil posebno nagrado, informacije a točnimi pogoll daje uprava Orudbke glaabe, MtikarflKa, Dalmacija. 8242
Instrukcife
ta predmetov ljudske la lae-čaeake iole daje «čluijlea. —
Cvnj. ponudb« pod ..Stro«a" ne apraro ..Jutra". 8468
Po&tona ženska,
unalna, aturn do 30 let. ki razume kuho Id labko blduo delo, eo sprojmo k mali dru-ftinl takoj. Naalov pore upr. „ Jutra".	8401
Službo
frgovskega taatopnika r lea-
n! trgovini, event. prejonmlca | 8oll 231eten mladenič, voja- I l^lno prost, nr.o/.rD aloven-lilne ln arfcAčlne v govoru ln plaaTi, dober računar, z SalJSo prakso v loanl trgovini — Plača po dogovoru. Nastop i!užbe na ieljo tako]. CenJ. ponudbe na nnelov: AloJz'J Oblak, Graben, poŠta Oitnek.
8404
pove uprava ..Jutra"
8288
Črešnfeve hlode
'(necepljeno) kupim ne Izpod 80 cm debeline več vagonov pod poijojcm, da Jo ža^a r.a takojšnje žaganje r bližini.
Cenjene ponudbe od emb fr.inko slučajne tago tvrdko: P. Mserspe/gor Celju.	8443
Prirezovalcc
za gornjo dele. Izurjen, so oprejm®. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naalov: Fr. Kralj, Novi Vodmat, Društvena ulica 64.	8287
Pisarniško elužbo
iSče učiteljica. Delo sprejme tudi na dotn. Ponudbe a navedbo plačo na upravlnitvo „Jutra" pod ,.Učiteljica".
8468
Delo za ves dan
Iftče len^Ua. apoaobna v kuna 1 hlnjl la pranja. — Vajon« Je tudi pospravljanja pIsarulAklh proHtorov. Naslor jtove upr. ,,Jutra".	8251
Učiteljica
ti Je TSffltranako l/obniJfona In se razume t':dl nn gospodinjstvo, lAče mesta kot do-
NosačI reklam
Iftčtjo ca čaa veleafjma
li : i i j .-, L t u, l.i 1*7 UIVOIO KUl uu- 1 m.. \ •	/it	: .
luiča učiteljica, ev. vzgoil- I }J.aC»	O^bne aal-
tcljlca. Cenjene ponudbe na' teT ^	"re pri Aloma
upravo ,,Jutra" Učiteljica".
pod
ftifro 8258
Prodajalka,
fprfektna sam«»etoJna moč c večletno prakso, J.el! pr«me-niti mesto. Samo v Ljubljani. Cenjene po:iu ibe pod ..Per-fektna" na upravo ,.Jutra".
8406
Službo vratarja.
aMrulIfičnlka, nočnega čumja ali kaj flllčnesa, ISče 25leten. Eari''.sljlv, odstoplvfll orožnik. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Orožnik".
pri AJoma Compnny, Kongresni trp 3.
8248
Knjigovodja
rmoi<*n tudi dmglb pisarniških poslov, ISče alutbe ta
popoldne. Pozm-Jo eventuelno celodnevna služba. Cenjene ponudbe pod ..Nastop čimprej" aa upr. ..Jutra". 0109
Primerne službe
Ekonom,
strokovnjak tudi v gozdarstvu Celi spremeniti alužbo. Cen j
ISčo gospodična, abaclventlnta mefičanake Sole in trg. tečaja, veatnn In rnurljlva. Kot
____ zafietnina bi Sla prvi mesec
8416 i brezplačno. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra' pod ..Zanesljiva".	0357
Dva ročna vozička
•e po seie ugodni ceni prodaja v Spodnji SlSkl, fiolska ulica 182.	8374
Prodam:
1.) 16 taeeecev »tamgpopolnoma udomačenega srnjaka sa 1000 Dtn. — 2.) 4 me-saoe etaro udomačeuo Jirico sa 800 Din. — B.) koltnU-.o "Trebei", paro. *t. 1806-1 in 1606-3 kat. obč. Oorenjuvas, za 8000 Din. — 4.) pc>5<r«*vo viol. It. 89 kat. obč. Dulenja-vas, obatoječe is blSe It. 89, s gospodarskim poalopjtra v Dolenjlvasl, vrta, 2 palnikov in »olaatnlnpklh pravic. Cenn ta to posostvice po dogovoru to vpogledu — Realltrtna pl-aaj-na Alojstj Klara, Ooreuja-vaa — Ribnica — DoieoJ»ko.
0388
Osebni mi to
cnamke ..De dlon Bo u ton" a 4 sedeli, se po ugodni ceni proda. Ogleda ae v Mariboru, Maistrova ulic* 17, priUlčJe. desno.	8413
Elektrotehniški
materija! od tnalalacU ln moLorJl, m pod vaako (ror-nllko eeoo ugodao proda. — Vprašanja ln dopise na npr. ., Jutra".	8482
Mlekarskih vrčev,
velikib, s vsebino po 80 1, ee pruda več, po primerni coni. Naslov pove uprava „Jutra".
8306
Otroška posteljica,
dobro ohranjena, belo plroka-na. se proda. — Naslov pov« uprava „Jutra".	0446
..Sivi. črni".	0403
Oves ln seno,
prvovrstno bosansko blago, nudi na debelo trgovina Simo Voklč v Prljedoru. Bosna.
8421
Več kitajskih vezenin
In podob, prlatnlh, se proda po primerni ceni. —■ Naalov pove uprava „Jutra". 0370
Motorno kolo
s priklopnim vonom, v dobrem stanju, itiatuke ,Laurlu IComout', 6 konjeklb sil, 2 cilindra, nap rod uj. Cena Din 20.000. Naslov pove uprav* „JutmM	8i °Q
Lep ose bul avto
»naiuk« N«e»el«"1orf«<r. 14nr> UP, ekoraj nov, aelo lepa ka-roaerlja s 8 eedalt. »e proda po ugodul ceni. £a og I vdati: Ljubljana, Martinova r*ata It. 80.	8181
Stroj
ra produkcije kai slpanje c«M to &elorullklb prog (8te'nbrcch«r) sistem H. R. Ol^jver 18 HP aa D«-troiejfk) pogtia. predu«-»ra 6 do 8 kub ineC oa aro. masiven. tnalo rabljen, prodata. Vpmlatl Drag. ftepak. Zagreb, llataeva 10. 8818
Več motorčkov
ca montirati sa navadna ko-lr«a ter tudi kompletni mali motorčki raznih to«aren. »e proda po nizki oenL LJubljana, KarlovSka ceata Itev. 4.
180
Stroj u opeko
prodan a«io evceai. Oglad Inka t Bok. BUtrlca, O robo-
Večja resistr. blagajna
se kupi. Ponudbe oa upravo „Jutra" pod ..Takoj". 8326
Fižola bi krompirja
vesooer keptvt aa «k»port Ponudbe pod ..Nujno 823" na upravo ..Jutra". 8880
pripravni sa m anu fakturno aH vsako drugo trgovino, sredi mesta, se oddajo, «vont. tudi stanovanje. Ponudbe pod llfro ..Lokal" na podružnico ,,J utra" ▼ Mariboru. 8427
Trgovina
s vsem inventarjem »e proda takoj v večjem trgu nu 3«»od. fct/ijorekern. Dopisi pod 600 na podrulnlco „ J utra", M a rlbor.	0305
Bcncin-molor
0 konjskih sil, soliden, snam-ke ..Otto", prevozen, ugodno naprodaj. Ogleda p« lahko orl Goapodaraki sveel, Dunajvha ceota.	8146
Masivno pohištvo
moderno, za Jedilnico (raa* hagonl), se proda zaradi It-»elltve lz Celja. Naslov povo uprava „Jutra".	0130
Angleščino
ponudbe Je po3lati na upravo ltalljanftrino ln klavir
„ J utra" pod „Posol 250'
učuje mlada dama. — Naslov 0314
Poslovodja
ta trgovino t meSanlm bla poni, sprejme tvrdka Lovro j Petovar, Ivanjkovci. 0440 j
Mesto hišnika
(6če mlad zakonski par, ob-
0410 j pove uprava ,,Jutra".
72—76 kron
j kg govejega mosa, Jako dobra ] kvaliteta, pri vefjom odjemu tudi popust, ee dobi pri An-
enem ključavničar. Dopise 60 fonu Sa^meister. mesar, Sp. prosi nn upravo Jutra" pod 'ISka. Kolodvorska ulica 1R0.
..Ključavničar"
0300
Trgovski pomočnik,
tnlajša moč, dober železnlnar Jn manufakturlst, se takoj itprejmo pri Jož. Kodrlfiu, trgovcu v Sv. Križu pri Kost. K okoli, telovadci imc.jo prednost.	9122
Mehanična delavnica,
kompletna z večjimi prostori, na prometnem krnju v Mariboru, se proda. Nrelov pove podružuica „Jutrn" v Mariboru.	j)424
Učiteljica
/5Če mesta vzgojiteljice. Poučevala bi tudi klavir. Cenj. ponudbe s pogoji na upruvo Jutra" pod Slfro „VzgoJa". r	»460
500 kom. .kitastih vreč
Proda se:
tri originalno kitajske kimono iz kitajske svile, z zlatom vezane, prlntftcne Iz Tlentii-na. Cena nizka. Naslov pove uprava „Jutra".	8134
Mali lovski brelt
odprta kočija ln kupe, vse v brezhibnem stanju, lepo ln praktično urejeno, se ugodno proda. Pojarnila daje A loma Company, Ljubljana, 8884
Elektromotor,
popolnoma nov, napetost .0 V., 21 Amp., C P. 6.. zra.en 80 m G-žice, 6 kosov, «e proda. Ogloda ae pri GaSper Bolte, IgrlSka ulica fit. 11.
02S2
Glasovir,
kratek, črn, kovlnast okvir za otriine, tvrdke Kari Steln, Wlen, dobro ohranjen, se za nizko ceno 7000 Din proda v Cerknici fit. 50 pri Rakeku.
0267
Trgovski lokal
z Inventarjem v večjem telo promotnoin kraju na fitajer-Rkera, dam za dnlJAo dobo v najem. Ponudb« pod „Jesen" na upravo „Jutra". 9J62
Hrastov gozd
se proda. — Se lasek a ti je
okrog 200 kubičnih metrov. M. Kovačič, OorlSka raa 6t. 5 pri Bkocjanu, Dolenjsko.
0301
Dvonadstropna hlsa
s lokalom, so proda v Celju po ugodni ceni Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Takoj".
0411
Enonadstropno hišo
Brodi Maribora s 6 obrtnimi lokali ln skladllčl, električno Iu pltnovo napeljavo, prodam poceni. Vprašati podrui. „Jutra", Maribor. 0310
Vila
n*daleft od po6te. t sagotov-lj«ulm ctanovaiijem, 9<>daj ali spomladi, se kupi za okrog 400.000 Din. Ponudbe do dn« 7. t. m. pod ..TnVeJ plačilo" na upravo MJutra".
0330
Trije dUakl
Is boljl« bile, a« aprejreejo oa hrano ln stanovanja — Naalov pri podruiulcl .Jutra' ▼ Mariboru.	8428
Sostanovalec
Da hrano to stanovanje, M sprejm« a 16. septembrom v sredini me« t a, — Naslov nove uprava ..Jutra".	8408
24.000 dinarjev
eventualno več letne najemnine tudi sa ved let nupr«J s« plača sa konfortno stanovanje Januarja ali pr«io v nov«J41 kisi bllsa sredllfa Ponudb« do petka pod ,.Zakonca brca otrok" na upr. ..Jutra".	8888
Naslovi
dobrih ln zanesljivih stanovanj sa dijake In dijakinje se dobijo pri gospodu M Likarju, Poljanska ceeta It. 87 ▼Ha Bergli,on.	8083
2 dijaka
prre Ao petutolca. b dobre bil« M sprejmeta v dobro oekrbo — Naalov r upravi „ J utra".	8926
Mesečno sobo,
opremljeno, s posebnim vhodom, IA<>« Inžeojer s 16. septembrom sa vaako ceno. — Ponudb« Je poslati na upravo „Jutra" pod „Vsaka cena".
8410
Sobo,
prostorno to svetlo, i električno razsvetljavo, v sredini meeta, S ponebulm vbodom, lAče mlad soliden tnienjer. — Ponudb« na upravo ..Jutra" pod ..Svetlo to prostorno 5t.
Mleka
finega, ca. 10 1 dnevno no odda wimo nhijmo, — Naslov pove uprava „Jutra". 0361
Zbirka znamk
v skupnem Številu nad SC00 komadov, se takoj proda. — Naslov pove uprava „ J utra".
8417
Telovadni zavod,
v katerem se goji masaža ln telovadba r.a okrepitev tu ras-voj telesa ter da prepreči skrlvljenje hrbtenice. Zavod s« nahaja t •Hrit.v^-vl ullrl fit. 7. 1. nadstr., sadnjl trakt 0384
.12 Z«
tspetiiiši tilMi
Žs.na vssh vrat Morska trava. Vsi v stroko spadajoči
predmeti. Tečno I« solidne del« po ičicčIId Ib populita.
B« priporoma
RUD.SEVER
Upi lit li (otiriltr Llitljica, Kospnvaiiki cista E (prej Brata Sever).
»Konservlranje sadja in povrtnlno»
nejholjfto knjigo t. rtrok«. prodajajo *i<* luijlnariie ter Z:i|>anc, oltrnjnl ekonom Ptuju. Cena 16 Din.
«000
Ako Vuin lzi>ada}o tosje
po.ku.lt« s .loKirlOuo maa.to rt.v., ker to J« edino, tudt od (Cg. »dravotlioT p^lporo^o-no arodstvo. katero prepreči Izpadanj, laa. — Črno Jako smerne. — OJud Aleksander, moderna brlvnlca, Kon^reanl tre 6, Ljubljana.	0370
Losna Industrija •JAVOR« v Logatcu
Izdeluje pohištvo to stavbena mizarska dela poceni to toč no po naročilu. Dobava oprav v ca. 14 dni po dnevu ca-ročbe. Nekaj oprav Iz trdoga ln mehkega lesa stalno v m-logl.	8026
Do 500.000 dinarjev
posojila se nudi proti popolni varnosti ln lepemu stanovanju. Zmerno obresti, visoka najemuina. Ponudbe pod ..ISllsu polt«" na upr. .,Ju tra".	tsn
Traplstovgkl sir In čajno maslo
,.Ranita*" najfln«]4a znamka. Zastopstvo za Slovenijo: Ant. Verblč, Ljubljana. Stritarjeva ulica 2. Stalno velika taloga vseh vrst sira.	0180
V zadevi tombolo
v SredlAču prosim, da s« jat g Kurlnčlfi, ali Kurslnte, tp govski potulk ▼ Mariboru, restavraciji fllnko.	»33
Družabnika
s do 100.000 Din, i§5«a eventualno posojilo proti 10 odstotni udeleibi na dobi^kj CenJ ponudbe oa upravo sta pod ,,Rentabilen". 92C
Spominke za letovišč.
in ho*Ja pota. v3ganopltar.| Izdeluje Drago Vlflnar, Je«, nlee, Oorenjsko. LjublJaDr\ velessjem pav. B, fitov. 1!
1)21
Novi vinski flodl
(bačve) vse velikosti, se de bljo In popravljajo pri Fran Rcplč, Ljubljana, Trnovo.
80?
MetsLSti&i^JbM&i Cigaretni ustnik
(cigaretni Aplc) BlonokoACf Je bil Izgubljen od diflke t Nunsk« cerkve. Ker {« dn ttpomin, se pofiteu najdlt« naproBa, da ga odda pre nagradi na policiji. 04!
Pes, volčje pasmo,
»e J« Isgubll v soboto i 1. »eptembra pred gl pefti etur 7 mesecev, ki sllfil Ime Reka, noei mnrlbori pasjo znamko. Odda naj proti nagradi v tovarni K« filč (Slograd) Spodnja 8IA1 04
28"
9394
Iskrena hvala
sa poslano. Kako sem žalosten, ker Te nI bilo ali fpomln m« vedno osr«čuJ«. Zelo ob£alu1em, da ca^okrat priti nemogoče, fle enkrat vsa hvala. Brčno poljublja 12,	0407
Dva srčkana golobčka
ličeta v rvrbe llvaho« korespondenc« dvo fletkanl golo-
blčlcl. Cenj. ponudbe s sliko n& upravo „Jutra" pod fifro
Enonadstropna hiša
z gostilno to trgovino s me-
fianiin blagom, na prometnem kraju v Mariboru, lepa stavba, so radi družlniklh razmer proda. Gostilna In stanovanje, event. tudi trgovina kupcu takoj nn razpolago. — Cena po dogovoru. — Naalov pove podružnica „Jutra" v Mariboru.	0428
Proda se hiša
s vrtom v Novem mentu 21. — VproSatl Komnn, Maribor, Slovenska ulica 6. 0158
Naprodaj
Deklica,
frM««. »drava ter poStonlll ntarlev, želi vstopiti kot vr>-Jfnlta v trgovino z mefnaln Ma^om na dcf.eil. — OerVnr ponudbo na upravo ..Tutra" pod uVatenka".	8370
mofnlh, po 100. 85 !n BO kK i J",I>ot-oi:l ve6 hrn«tovlh ojml-V»e v n:>|bolJ6om atariu In ' J11' nI,7» n V'1,',njB, j!"'
noma sposobne za tram-port moko. Cenjeno ponudbo z nn- I vedbo cc.ne na upravo ,Jutra' — pod filfro „Jutn-vrcčc". 045:
9170
i 2 sodavlčarska stroja
Rcalitetna pisarna
Arzenflek A Comp., d. s. o. /.. Celje, Kralja Petra cesta 22 Ima naprodaj: hlSe, vile, gratčlne, gonilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna In veleposestva, žago, mline itd.	0123
Dvonadstropno hišo
v Kranju prodam.
ITiSn je v sredini meota. lira
Uradnica
Seli znanje s priletnim Inteligentnim gospodom. Naslov pod ..Inteligenten" na upravo „Jutra".	0270
Trgovec
akad. Izobražen, vdovec, 82 let star, karukt.. želi manja v »vrbo čimprejšnje poroko z Inteligentno, premožnejšo gospodično ali vdovo brez otrok. Prednost imajo samostojne dnme, zlasti trgovke v mestu ali na deželi z event. gospodarstvom. Samo resne ponudbe s sliko, ki se zamenja, aH vrne na upravnIStvo .Jutra' pod snačko: „Srečnn bodočnost".	0207
Splsna taška
trgovskega potnika Iz	Mona-
kovega, eo Je nnSla.	Tafiko se dobi v trafiki na Dlel-
vroisovl CfMtl.	0461
Utemeljeno god. 1881.
Utemeljeno god. M381.
AND. JAKIL
tvornica koža i cipela d. d. - Karlovac.
Brzojavi: Jaki! ■ Karlovao. Telefon; pisarna 70, tvornica 60, atan 118.
PodruZnloai ZAGREB, Qundult<5ova Ul. 30, LJUBLJANA. Poljanakn caata 13, BEOSRAO: Skopljarmka ul. 3.
Vaches džonovo u polutlcama Vachas krupone :: Okrajina Vratove :: Tabanico (Brand-zolno) :: Telettnu 2utu I crnu
Kravino iuta Klps« cugovano :: Boxcalf. Solidna kvatiteta.
Prolzvadja:
Clpale muške, ionsko i djočjo Iz bokaa u svim bojama, tole-
tina i kravino: Moderne, amerlkaneke I obitne radn!6ke (bakandže). Elegantna Izradba Iz čiste koio. 1583
Paviljon „J" broj 394.
mi n oi
d. d.
Poglejte si
zalogo »tekla ln kuhinjskih ^tvarl, kaj vs« se pri Vlcolnu dobi. Ceno nizke, postrežba točna. Maribor, Glavni trg 6.
101
Rabljene britvice
Glllote, Mern itd. se spreje-
vrt ter so lahko napravi tudi | U5E^t° T ,^,ptkTtr- bJ*#l,Seni° lokal. — Ponudbo na Albin Jazbec. Kranj.	0011
Posestvo,
5000 p:irr. v
ruskih in nmeri^-r k!h, pro »lun	io u-■ 'ni črni. --J
Nnnlov novo uprava „Jutra". I
0231 1 danem mostur
primerno za gostilniško aH I l.nmplctnn, za eodovleo ln po- j drugo obrt, rc t?koj proda po
j kn■ 1. o, dobro ohranjena, se j ugodni '•cnl v Mr. Reki p"1
-
r^oda takoj za ceno y>i do- j fit. Pavlu, Savlnj«ka dollnr..
novoru. Gr^-rt Mil!:*: nor--'!. ! Kupce ro tnkoj labko vneli. Roda v :.(...., Kadeče vr'. :•::- i Več pove :■*. Novn':, Vodovod- vrflbo ccne m upravo , Jutra' I
"" " ubliana. 0340' i^d „A 1C22",	9452 '
parfumerlji Uran. Mertnl trg »L 11. - Zunanja naročila hitro to točno.	8876
Dobro domačo hrano
Ljubljani
prodaja
116
ISfo bnnMnl uradnik, po mož- ' uostl v bližini Juhllcjneirn • mostu za takoj ali s \ okto- | brom.-- Ceni. ponudbo z na
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih oenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in raxpo6ara na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški ln angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete.
PROMETU! ZAVOD Zli PREMOfi, D. D., II l]0Bl]!l!ll, — MikltiifiBH mil SL15/11. =•
0107 I na ocs',41 23. LluViliana.
Veliki ii
> 3 »
i« S
1
h I S I B i
Ljubezenski roman Iz n:tJsrnmotiicj< ta dobe človeško znodovlne.
Toda priplazi) se je iz Rima ::repo-gleii vampir, ki je nasko&il spečo domovino in ii pil kri, da se je onesvestila, in ji jo pil kri, da jc tailihnila in ii je 3e pil kri, ko jo bila že mrtva,
S|>anijn, kraljica, inati, ljubica moja, kaj so storili iz Tebe! Tvoje truplo oe je izprc.menilo v okostje, a Se na njem gloda in se?a rimski volkodlak. Tvoji linovi in hčere so postali berači, sužnji, neznačajna tolpa, Tvoj vladar so je lipremenil v krvoločnega pajka, a Tvoje sveto geslo: »Svoboda in (lemo-kratizemS se je prevrglo v «Rob3tvo Jj despotizem!>
Nevednost, moralna propalost, du-Sevna in srčna tema so zavladale, ln edina luč, ki sveti po naši zemlji, bo grmade, ki sežigajo poslednje požtc-ojake in talente!
Ah! Moja domovina je mrtva. Zbogom, zbogom! V tujino zbežim in odnesem s seboj srce in pepel mučenika, li je umrl, da bi bil Jaz sročen. V pregnanstvo odidem z bitjem, ki je zdaj moje, ker je on zanje umrl. Iz njegove imrti nama klije življenje!
To življenje pa posvetiva Tebi, domovina! Očetov pepel bova grela na ivojih prsih in mislila na Te; očetovo irce bova držala v rokah in delala za Te, Ves svet seznaniva b podlostmi in ivorstvi Rima. Kakor trombe jerthon-eke bova razglašala sramoto papeštva ln inkvizicije, da bo odmevalo po svetu kakor grom ter klicalo na boj ln M vet«!
Ne obupujem domovina, mati moja. nejfo verujem trdno, da se Tvoj pepel
razllvl zr.ova ln da začno zopet utripati Tvoje srco. Tvoja smrt je le težek sen, a najina skrb bode poslej, da To zbudiva k novemu življenju.
Zbogom dotlej, moja svetinja, moja največja ljubezen, moja najhujša bolest!
In zbogom vam, prijatelji in prijateljice! Hvala vam za pomoč in r.a vse žrtvel Dolžnik vam ostanem, in če no vam, povrnem vse stotero vaši ln svoji domovini! Zbogom!»
Bled je stal Estevan in solza jo dr-Sala zn solzo po njegovih licih . . . Nato jo sedel. Nihče nI zinil besede. A vsi so sedeli bledi ln so jokali tiho, brez vzdihovanja . . . Cez dolgo je vprašal Estevan: «A naš apostol? Mar naj jo izgubljen celo ta svetnlk-junak?» P. Jožef pa je odgovoril: «ž.e te dni pride pred sodišče. Toda vem, da ga izpuste . . . morajo izpustiti.* • Kaj ga reši?»
»Predrznost inkvizitorjova ln moja čuječno.st,» je odvrnil pater. »Bogu hvala, da sem inkvizitorski hlapec in da poznam zakone bolje, nego sani Peter ArbuesU
Tedaj se je vzbunila stara plemiška kri v donu Valoru. Vzkipel je:
»Spanec ni nikoli izdajalec. Celo naš razbojnik je vselej značajem Ne razumem torej, kako morete biti vi, pre-častiti, inkvhltorjcv tajnik in zaupnik, a hkratu delate proti njemu ... No zamerito, a jaz povem vsakomur v obraz, kar mislim.»
P. Jožof je sklonil glavo in njegov obraz je mrtvaško pobledel. Toda odgovoril nI. Mučna tišina Je zavhi inla. Očitanje je bilo strašno, in p. Jolet je moral odgovoriti nanje.
»Moj najboljši brat. Vi angel moj!»
je izprcijovortta Dolores. »Ravnajte kakorkoli, Jaz vem, da ste naiplomeni-tejši mož na svetu.» In urno so jo nagnila nad njegovo roko ln jo poljubila.
»Rešili ste ml dvakrat nad vse ljubljeno ženo,» je dejal Estevan; »naj vaB vodi pri vaših plemenitih činih karkoli, svoji hvaležno prijateljstvo vam ohranim do smrtl.»
»PrečaatitI,« je vstal don VaJero, »Jasno je, da v a« nisem hotel žaliti. Občudujem vas in spoštujam globoko. Samo povejte nam, prosim vas: kdo ste? — zakaj ste inlivizitorskl služabnik? — čemu ete izvršili vsa ta deln, ki ostanejo nepozabna kakor CMova junaštva?*
P. Jožef jo dvignil svojo oči ln jih uprl z nepopisno tugo v starca.
»Moja ura še ni prišla,* jc dejal zamolklo, »toda bliža so z jadrno naglico. Takrat zvesto vso in razumeli bosto, čemu in zakaj . . , Noeoj naj vam povem le zgodbo iz najnovejše Španske zgodovine:
Bilo je pred sedmimi leti. Takrat je postal Peter Arbues veliki inkvizitor sevilski. Bil je mlad, lop, nad vse simpatičen mož. Sevilcl ln vsa pokrajina se je nadejala, da Arbues ne bo okrut-než, kakršni so bili njegovi prodniki, nego da tudi v Inkviiicijl zavlada pravičnost in toleranca.
Toda ta na/la je bila strašno varana. Preganjanja so so nadaljevala ln Španija je doživljala grozote, ki so bile hujšo od grozot pod Inkvlzitonstvom Tomaža Torquemade. Začelo se jo naj-nesramnejSe vohunstvo ln ovaduštvo, in niti ljudje,- ki so nosili najuglednejša imena na Španskem, se niso sramovali, prevzeti pošlo špljonov lu ovajaftev, samo da so eobl rešili življenje ln Imetje. Najčistejši, najpoštenejšl me-
ščan! m kraetjo so bW Izročeni na milost in nemilost lažnivih prič.
Mržuja, zavist, maščevalnost In so-bičnost so se razvijajo v krvavih dramah prod sodiščem Inkvizicijo, blazni verski fanatizem jo slnvil do neba kričečo orgijo in preko Andaluzijo so je poveznil mrtvaški pokrov.
V	tej dobi je živela v Sov!)jI katoliška obitelj najstarejšega plemstva španskega, Vibery y Cazalia. Mati F.lo-onora, potomka rodit Abenceragov, jo umrla še prav mlada in ostavila ogromno bogastvo. Ostali bo ?o oče Peter, do svoje smrti veder, duhovit in blag starec, hčerka Beatrica. lepa in nedolžna kakor angel, trijo sinovi in njih sestrična, dekietco ognjevito, ponosno in krasno. Najmlajši sin in to dekletce sta bo ljubila . . . ljubila . . . ah, samo Dante je znal tako opevati svojo ljubezen do Boatrlce, kakor sta so ljubila ta dva mladenca, . . .
V	lepom dvorcu, ki ga jo itnela obitelj blizu Andujara, jo dala mati zgraditi krasno kapelo. V nji so služili fratrl hljeronomiti, v nji jo bila obi-teljska grobnica in v nji je našla prva večni mir ta mlada mati, ki 36 niti po smrti nt hotela ločiti od svojih dragih . . .
Kakor z jasnpga neba Jo treščila med to obitelj po dletih letih, odkar je mati ležala v grobnici, vest, da Je pokojnlca obtožena luteranstva. Dasi jo živela in umrla kot neskončno blaga hi ilobrotljivn katoličanka, so se našlo nriče, ki so dokazovalo, da Jo živela in umrla v herezi.
Zaman so dokazovali oče, sinovi, hčerka ln sestrična, da je obtožba no-zasllšana laž; pokojnlca je bila obsojena po sv. Inkviziciji kot predrzna lu-teranka. Bilo je vso zaman! Lakoma a klerikalna hijena je hotela mrhovino.
Iz grobnice so potcpnill rakov z ostanki ter jo sežgali javno na grmadi; uato so porušili kapelo do tal In c lo kamenje raznesli v vse vetrove, zaplenili vso pokojnično imetje ter ga rar,< delili med inkvizicijo, papeža in krnli.%1 Oče, prezgodaj čisto belolas starSekj jo zblaznel od žalosti in ogorčenja toi »agloma umrl; vse tri sinovo in ličor. ko, ki so jokali vi materjo in očetom ter glasno obsojali prlvndeto jim krivico, pa so vrgli v joče ter jih obložili luteranstva. Edino sestrična, energično dekietco, ljubica najmlajšega, Fer-nanda, jo na neoaoillanem konju utekla preko tuejo k oddaljenim rorodnikom.
Za njo jo [io dolgih tednih prlbežala dojilja vseh otrok, neskončno blaga žena.
In vse tri brate in sestro so postaviti prod tribun.il sv. oficlja in jih obsodili na grmado. V Bvojem obupu in jezi sa namreč vsi štirje besno prekleli papeža, kralja in inkvlzitorja.
Ko so gnali Avguština, Frana in Beatrico na morišče, na avtodafč v Val-ladolldu vpričo k noža dona Oarlosa in kneginje Ivane, jo najstarejši brat Avguštin, da bi rešil »ebe, brata in sestro, naonkrat zakričal:
»Milost! Vsi trije želimo živeti kot dobri katoliki! Kosimo se! Usmilite sa nas!>
«Laže!» je zaklicala Bcatriea- »Tj strahu laže! No maram živeti med takimi katoliki, kakršni rte vi!>
»Kosamo se! Kosamo sc! Zblaznela jo od groze!« jc kričal Avguštin in jokal.
Toda brat Fran ga je zavrnil: »Molči, strahopetec!* »Pomlloščam ga!» jo zaklical Petef Arbues s prestola. »Najprej ga z.vUu vite, potem ga vrzito v ogenj!*
(Dalje prihodnjič 1
^ ^'Kaeai.Traft-TcrairMasnjsniaaffira ^ aauae
ion Kam
Zvezke vseli vrst
za ljudske, meščanske srednje	««
in trgovske Sole. Trgovske knjige,
maue, bloke itd. izdeluje in razpošilja
papirna Industrija *n fast^govesrsiea
Ti O
ft "H
0
3 *
1	o
f
UU3UAM&, F^r„'ansl«a Mika U&v. IA.
m sssaKssaaess SIBSO! 0K k>KK» i'SE»ss3r.^5!3asiasiani;z:isa5 M <3sa"5?»i
l\ si!
I n. B
! I
4 p

M B «
«J
si
POZOR!
POZOR!
Trgovci, obrtni
Preden kaj kupite, OGLEJTE SI VELTKO ZALOGO pri tvrdki


LJLJLG
trgovina k žaleznlno nn dobolo in drobno
Dunaj *ka eesta 11. LJUBLJANA Dunajska centa 11.
POZO Rl
4643
P O Z O RS
M. ^
* b • *

Na debelo!
Na debelo!
m
®
izvozna in uvzna družba s o.
LJubljana; Dunajska cesta 9
priporoča svojo veliko zalogo kolonialnega in špecerijskega blaga.
Najnižje cone! Točna in solidna postrežba! Telefon interui ban št. 113 MB,
pulili Z ŽBlSZillRO
mi\m Itd.
kakor lepa namizna jabolka nndl po najnižjih dnevnih oenah 4766
veletrgovina a detelntml pridelki
Maribor, Čopova ul. 2.
Ing.
Ljubljana
Eotioflčsfi ulici 24.
Industrija perila
Povti & Medic
Hovo mesto, Slovenija
Razstavni prostor v paviljonu „H' it. 300
«61»
Oo:posv8tska ca sta štev. I
Poljedelski st oji. Stavbeni m materijal. Zaloga smodnika (baruta) in vseh drugih raz-streljiv.
ion - kar;
-jilB oda, „UNTON"
tovarna Standltov ln £oUal;ide, Zagreb.
Paviljon „L" 485.
Motorji |
z vrtilnim tokom
220/38«, 3,4,5, 71/, PS,
prTOvrslni lidelki,
naprodaj
daleko pod dnevuimi conami na skladišču
llektro-liidiistrlg Mflncheo
Ljubljanski velescjein, paviljon „H" Jtev. 292.
POZORI
Ci'u jenn dame io go-epod e, ki želijo imeti res po meri narejeno obleko po najmodernejši modi in po konkuruučni ceni, n»J ■« obrnejo na tvrdko i«»
Erata ErunsKole,
Ljubljana ' Židovska ulice št. B.
Zctliisrstlia. Zti vse izraze sožalja povodom smrti gospofla
dr. fiiislPJi Sfemplharja
se prisrčno zahvaljujejo
ž&lnJoSl ostali. Kranj, dne 3. septembra 1923.	«64
Mas? o čaj t «2 iara. šij?it©
mesečnik za kulturo in pr03velo, ki prinaša povesti, pesmi ln članke nnMh najboljših pesnikov in pisateljev. Zadnja Številka tega letnika Je laila v lepi opremi s najrazno-vrstnejšo vsebino.
Naročnina zna&a SO Din. Naroča so pri
Ti . kovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica čt. 54.
•1560
L
MEHANSČMA PtETtLMJCA TRAKOVI
s m M€
SIOVEIMIJA. BRZOJAVi: OISTER KAMNIK
NDUSTRIJA DR ¥ ENE ROB
. D. KARLOVA C
3
Električna pilana
es3~ ZAS1UI>stva| z«cnb, B«oEr«d, Ljubi]««, Su«)««, SpUt I Suflk hZ
Telefon Int. poslornlce 35
arioJsTi: Parkete Karlovac
oblastveno preizkušeni mostni tesarski mojster
LJUBLJANA, Cesta sa KotUljevo štev. S
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dola, in sicer: vodne in na-italne stavbe tor umetno tesarstvo. Prevzema po dir.ih kakor tudi lastnik načrtih agradbo mostov, jeaov, hiš, vil ter razno gospodarske in industrijske stavbo, ntolpne strehe, kupole in cerkvena oatrošja, balkona, vrtna utlce, vo> rande ter razna druga vrtna arbitektosiična dela. Stojniec, dekorativne stropove ter dekorativno atensko ooaže
Mlin 1nlii'iiiiiiiiwiiiniiMWiw«iiii.................................................
Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdrno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljšo sredstvo proti reamatizmn je
BAL S A MIC A"
dr. Ivana Rahlejeva.
Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi in r vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivana Rahlejeva iz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacijo in naročila se je obrniti na laboraiClUj dr. Ivaia Rablejeva, Beoarad. Kosovska ui. 43	«66c
n
d IS K
šivalni stroji
Ha vstm Dela zaaal kot n»ltul|B. Podružnice in zutopstva t vioh 172	mestih
Ljubljana, Solanhurgova ulici 3. Centrala u državo SHS, Zagreb,
Marullčeva ulica br. 5, II. kat
Pozor, gospodje trgovci!
V Vašem interesu bo, če pred nakupom žportnlh čepic in hišnih čevljev obiščete paviljon „L" št. 464. ««
ZAKAJ?	TAJNOSTI
JLlbin Jazbec, Kpanj.
< M' Vi* .V- v"
.orn
Ljubljana, Poljanska cesta 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih
kleparskih in vodovodnih instalacijskih del ««
kakor tudi za pokrivanje streh
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni.--Ambalaža iz pločevine.
»*•» ^i1* »-rt
| Champlgnons secs — Herboristerie en 5 gros ~ Produits alimentalres - Exportatlon
| V. H. ROHRMAN
Ljubljana
'; Sv. Petra nasip štev. 27. IHalson fondte m 1881.
' Prvo slovenačko poduzeče koša-j račke, sitarske i drvrne robe
Ljubljana
! kancelarlja i skladište Sv. Petra nasip 27.
J	Osnovano sodlne 1822.
Suhe gobe, fižol in druge deželne pridelke kupuje
V. M.
Ljubljana Sv. Petra nasip fitov. 27 (za vodo).
4«6B
Zahtevajte povsod
l'"au de Cologno Speclal, i au do Cologne Double, ''udre v vsoh barvah ln kvalitetah, : rašok In pasto za zobe, Vodo za usta, naibollšo vodo sedanjosti, i-anolin Cremo original, iihampoon tekočI,	uu
SpaiSsUMeSo« „Ambra" voda proti Izpadanju las. Do danes priznano edino sigurno sredstvo te vrste. Vsi „Ambra -parfumi ln kosmetiSnl preparati so enaki francoskim izdelkom.
Glavna zaloga: ZAGREB, Gajeva ulica 47.
Zahtevajte cenike 1
Vsakdo noj si ogleda lastni paviljon Prima bohinjski sir
4768
STARKO FLOR]
veletrgovina z žeSeznino
20.000 parov čevljev prodajam po neverjetno nizkih cenah,
Moške čevlje od št. 39 dLo 46.
In sicar:
Boka, črni, zbiti.............. . < . prej Din 800 •— sedaj	Din 199
Boks, črni, Goodyear................ „ 400 ■— „	„ 259
Boks, črni, Goodjrear, dvojni podplati.......... „ 450-— „	„ 209
Boks, rjavi, Goodjrear . ............... „ 450-— „	„ 2<i9
Boks, rjavi in črni, nizki, široka in koničasta oblika, Goodyear „ „ 400-— „	„ 249 —
Ženske čevlje od št. 35 do 42.
Boks, črni, zbiti.....................prej Din 300'— sedaj Din 199
Boks, črni, Goodyear.............
Boks, črni, Goodyear.............
Boks, črni, nizki, zbiti.......t .... .
Boks, črni, nizki, Goodyear...........
Boks, rjavi, nizki, Goodyear..........
400 •—	7)	J)	259
400' —	1)	»	259
250' —	7)		109
800 • —	J)		199
375' —	ti	n	249
Fantovske in dekliške čevlje od št. 35 do 39.
Boks, črni, Goodyear....................prej Din 800-— sedaj Din 197'—
Boks, črni, zbiti.................. „ 250 •— „ , 189 —
Delavske čevlje št. 40 do 47.
Bakanže, prvovrstne, podkovane...........prej Din 162-50 sedaj Din 149' —
Bakanže, prvovrstne, nepodkovane.......... „ 150'— „ „ 139'—
Garantirano prvovrstno blago, Izdelano po zadnji modi. Pri Engroa-naknpa popust Pismena naročila, pri navedbi vrste torijev in številke, pošiljam po poštnem povzetju.
Kosta Vukaiinovič, Ljubljana.
«59	Samoprodaja In saloga tovarna „PETOVIA", d. d.,
Dunajska cesta (palača Ljubljanske krecEiftne banke).
m«
Si
B	0
| MM strop, vozna Mm, g
I
ji	poceni pri tvrdkl
| S. AD. EN6L, Subotica
g Preprodajalci naj zahtevajo ponudbe 1
(J Nit Ljubljanskem velesejmu [ j	paviljon „1" Stev. 427. 4680
B
t-^iccmcamsjcDcaMLULaLiiiiJiiiDDD
Ivan
Aleks Podvinec & Cie.
Radeče pri Zidanem mostu
dobavlja vsako množino prvovrstnih podplatov znane znamke
€6
99
in boxca!f sloveče znamke

Zarezani cementni strešnik,
betonske cevi, stopnice iz umetnega kamenja po načrtu, betonske ograje, um	vratne podboje
nudi najoeneje m
F. BANDA & DRUG
Ljubljana, Karlovška cesta 8.
I
I ■
M
FUCHS i drug
gšulbo-ticsi
veletrgovci s papriko
nudimo prvovrstno garantirano delikatesno sladko pappiko. 4022
Razstavljeno na Ljubljanskem velesejmu paviljon „1" št. 427.
KONZERVNA TOVARNA
„GL0BU
]?z»12e pri Tx»žiču. -P8 Priporoma različne dobro izdelane žalijo.
Na Ljubljanskem velesejmu ^	paviljon „1" štev. 442.
na Vrhniki pri Ljubljani
pripOPOCB
vse mesne konzerve, paštete in druge mesne izdelke.
Naznanja, da je pričela letos z Izdelovanjem sadnih ln sočlvnlh konzerv. Sprejema naružsla za izdelovanje pioievina ilh doz.
Ha velesejmu lastni paviljon.
4656
razpošilja po najnižji dnevni ceni
Franc Ž mi tek
Eksport sira, Boh. Bistrica
Zahtevajte povsod I a bohinjske kvalitete.
Vse pleše
kjer se oglasi liarmo-nlka domače tvornlce
Vinh. SimoniCa
Iz Strnišča pri Ptuju
Nitke cenel — Ugodni platljlvl pogujll m
Na ljubijan. velesejmu paviljon „K" št. 534.
PATRI A
COGNAC
MEDICINAL
LJUBLJANSKI VELESEJEM
PAVILJON ,,L" Atov. 481.
Za naltun vsakovrstnih strojev In orodja za poljedelstvo In obrt, z bogato zalogo vsakovrstne kuhinjsko oprave In vsega v železniško stroko spadajočega blaga se prluoroča tvrdka 4624
Schneider & Verovšeh
trgovina z železnino
v Ljubljani, Dunajska cesta 16.
Trgovski lokal
z opravo e« proda pod j ako ugodnimi pogoji Letni promet do 80 milijonov. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Ugodnl plačilni pogoji".	4538
LEGITIMACIJE
v Ljubljani k Din 50' — « Pragi a . 20' — na Dunaju & „ 25-— v Gradcu š „ 40'— prodaja
ASoma CoRioany
annndna in roklamna d. z o. z. LJUBLJANA, Kongresni trg št 3. - Telefon 174. -
Sadje in so § čivje ho takra drago ali pa ga sploh ne bo dobiti. Nabavit si „Weckov aparat" in ■ kozarce za konsei viraDje sadja, sočivja in drugih živil.--
šilauno zestopstso in zaloga za Iiraljculno SH
FBUSTUS, (!. z o. z., Ljubljana, Tabor 2
■i
sedlarstvo 4850
Ljubljana, Dunajska c. 19.
priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine.
Ceniki na razpolago I Delo solidno. Cene zmerne-
Botitačc ve
S. 1
NAROČNIKOM!
pri vseli večilh listih le običaj, da planejo naročniki naročnino naprej. Radi visokih postnih ter velikih upravnih stro-jliov ie priporočljivo, da plačujejo na-[očnlno za vci mesecev naprej. Na to opozarjamo vse one, ki Ihn ]e koncem avgusta potekla naročnina. Poslužljo na! se za plačilo položnic, ki smo jih že večkrat priložili listu.
Istočasno pa prosimo naročnike — zamudnike s plačilom naročnino — da nai ohrutno pnita poravnajo svoje obveznosti. Naročnina za «Jutro» je v primeri s cenami drugih stvari naravnost sme-jao nizka, tako da jo poravna lahko prav vsakdo, kdor zna ceniti vrednost dobrega dnevnika ter ima smisel za točnost In red. Naznanjamo, da smo prlmo-ranl vsakomur brez Izjeme ustaviti na-jaljno pošillimle «.lutra», kdor ne bo poslal do 5. septembra naročnine. Red zahtevalo od 'Ista naročniki, zato sme tudi opravičeno zahtevati red od naročnikov.	Uprava «Jtitra».
Gospodarstvo
Koliko to zaeavo. ro travntkm se vr«
zadnja košnja, pri kateri aa lo še redko iiojavl kaka poljska cvetka. Pač pa se kola ITnlnvnnja in Dimitrije Konjovi«, po~, vedno bolj pojavlja bledi podlesk. V ročuik bojnega broda Franjo Herman,1 vrtovih dominirajo visoko jesenske cveti-noročnik iregate Jerko Kači6 in morim- ca in grmičje: solučnlco, dalijo, pelargo-	.
, 'L -v.	Rudolf Gazln: • nlln in fukslie. Gozd nam nudi robide 2 vagona 340; baška, 80 kg, 3 oust., 1 Isa,
TRŽNA POROČILA. Novosaiiska blagovna borza (4. t.
m.) Plenica: bašfra, 79 — 80 kg, 2 odst..
čr,Janko na čast češlroslov. poslanika gosp. Jana Š e b e, ki se jo mudil dni v Ljubljani, je priredil v ponde-|,ek popoldne češkoslovaški penoralni konzul dr. Beneš. V salonu kavarne Emona se jo zbralo veliko Število rojakov gosp. ministra in prijateljev češkega naroda. Bila je izrečena vrsta napitnic na čast odličnemu gostu in v proslavo češko - jugoslovcnskega bratstva. V iskrenih besedah se je minister Seba zahvalil za pozdrave ter je na->il jugoslovensko - češki vzajemnosti, lajanka jo potekla izredno lepo. Poslanik Seba, ki jp reden gost nafioga letovišča Bleda, si je v času svojega iihljanskoga poseta podrobno ogledal velesejem, o katerem se izraža jako laskavo. Gosp. šoba se ie včeraj s popoldanskim brzovlakom vrnil v Beograd, kjer zopet prevzame posle čo-Ik oslova 51; ega po sla nlSt va.
Družba sv. Cirila ln Mcloda za veliko skupščino v Ptuju dne 8. *ep-tembra radi velikih poStnlh in tiskovnih stroškov tudi letos ne bo razpoši-ala «Zghianlc» in »Glasovnic*. Delegati podružnic naj prinesejo seboj potrdila od svoje podružnice s podpisom predsednika in podružnično štampilijo, re-s zastopajo podružnico. Na vsakih BO članov ima podružnica po enega zastopnika. Podružničnim zastopnikom, kakor tudi pokroviteljem in lastnikom obrambnih kamnov je dovoljeno mesto sebe pooblastiti kogar koli izmed družbenikov, vendar pa pooblaščenec ne more za druge oddati več kakor pot glasov. — Velika skupščina Družbo sv. Cirila in Metoda v
Toni, Luka Voj, Josip Ozmec, Josip ca, Ivan Beruhard, Josip Lederer, Anton llajec, Ivan Skodlar, Anion Strumbol, Martin Zmavo in Štefan PnJ; v vojaški: gencralštabni podpolkovnik arttljerijake tehniške široke Josip Rogoz, peSmlljski majnr Ivan Krpan, administrativni major Pavel Stagl, pešadljskn kapitana 1. razreda Josip Hočevar iu Josip Križan ter pešadijski kapitani 2. razreda Štefan Lc-vnk, Kazimir Krušnjak in Franc Pirker. — Zdi se, da se poleg redukcije uradnikov v['51 tudi redukcija oficirjev.
* Kralj t vinski pcskuševalnlci vinarskega in sadjarskega odseka. Prejeli sir.o: Povodom posota mariborske industrijsko-obrtno izložbe dne 28. avgusta t. 1. je Njegovo Veličanstvo naš preavltll kralj Aleksander s svojim spremstvom počastil tudi vinsko poskuševulnico vinarskega in sadjarskega odseka. Serviralo Be Je troje vrst vina, in sicer 1917.-šček, rumeni šipon iz Kajžara, Franca Kočevarja v Središču ob Dravi; 1021.-šČek, »Sauvig-non blar.c» (muskatni zelenčič) iz železnih dvori, Frica Zemljiča v Ljutomeru ln 1921,-šček, dišeči traminec iz Ilercegov-čaka, Klotarja Bouviorja v Gornji Rudgo-ni. Njegovo Veličanstvo ae je prav laskavo izrazil o kvaliteti teh vin In se je nadalje živahno zanimal zn izglede letošnje vinsko letine. Vinogradniki! Vam je veljal ta poset našega kralja I
* Odlikovani detektivi. Za avoje vestno službovanje zn časa bivanja kraljeve dvojice na liledu so bili odlikovani z zlatimi kolajnami aledeči detektivi: gg. Ivan Dobravoe, Ignacij Tonile, Fran Nanut, Fran Pavlovčič, vsi Iz Ljubljane, Josip
prav neprijazno lice. Uprti pa je, da se gona 250; sreinskl, dupllkat kasa, 2 va vromo kmalu zopet zjasni In nam prinese gona 260. TurSiica: bajka, J vagoni 267 tudi september še vrsio lepih dni. j baška, dupllkat kasa, 5 vagonov 265 * PosoUlikom III. ljubljanskega vele- -'70; sibijanska
sejma! Permanentno vstopnice za II f. ljubljanski velesejem od 1. do 10. septembra ae dobe pri <Tourist-OIUce-u», Alek-
Beograd, 2 vagona 275. 1'ižol: baSkl, beli, ponudba 475; sremski, 3 vagoni 470. Moka: baška «0», 1 vagon 550; «0», dvojno sipka, 1 vagon 565; «4
sandvova cesta 8, palača Hrvatsko Stedio- ponudba 365; «7», ponudba o55. leruleti-nice, vsak dan od 8. do 12. ure in 15. do j ca nespremenjena. 17. uro. Cena 60 Din.	| Dunajski živinski trg (3. t. m.) Do-
• O stavki v mariborski tovarni Doktor > f.on 3bai> glav; od tega 14o7 domačih in drug (tkalnica in apretura) smo dobili šo sledeče informacije: V tovarni so za-
posleni sami novinci, večinoma ženske, Ki ae šele vpeljujejo v delo na električnih tkalnih strojih. Zato jo moglo vodstvo podjetja pristati le na 20 odst. povišanje mezd, ki je bilo delavstvu obljubljeno že preteklo soboto. Klerikalci, lil bi radi a kakim mezdnim uspehom dobili med delavstvom v Mariboru tal, pa bo delavke nahujskali, naj zahtevnjo 50-od«tot-no povišanje. Ker na te zahteve tovarna ni mogla pristati, Je izbruhnil divji štrajk. Sedaj se pogaja v imenu delavstva neki g. Slmonič, tajnik klerikalno delavske Strokovne zveze v Mariboru. V stavki je okrog 280 delavcev In delavk. Tudi <Stra-žinb očitki o nehigljenlčnlh razmerah v tovarni so neutemeljeni, ker je bila tovarna sezidana šele letos po najmodernejših sistemih za tekstilne obrate, kakor »o urejene tudi družblno tovarne na Ca-škem. Tovarua je opremljena tudi s vsemi najmodernejšimi hlgijenlčniml napravami. Vsi napadi na podjetje lu hujskanje delavstva zasledujejo edino cilj, dobiti delavce v klerikalno organizacijo. Mariborčani na velesejmlh. V Mari-
Cotif, Josip Roje, Gašpar Trpin, Fran i.	.... , , ,
Fradel, Fran Sakslda, vsi iz Maribora In i ^oru 80 |e Prisilo za legitimacijo pra-Hinko Držlnlč ter N. Vlastič iz Zagreba. *keea »elesejma okrog 30 oseb iz gospo-Za Invalide. Ministrstvo za socljalno 1 d(,rskth	zna{''!10
večina nem-
politiko je dalo' invalidskemu udruienju 6kU> veletrgovcev. Za praški velesejem iložeuje milijon dinarjev iz na- 80 P"Sl«s>l° celo čez 300 oseb.
na razpoloženje milijon dinarje rodnega invalidskega fouda z naročilom, da se denar ravnopravno razdeli vsem izvršilnim odborom kot obratna glavnica.
*	Iz vojaške službe. Pešadijski poročnik v rezervi Ivan Merčun je na podlagi člana 42. zakona o ustrojstvu vojske premeščen v žandarmerijo, rezervni pešadij-skl podporočnik Slavko Hočevar pa je na podlagi člana 0. isiega premeščen v istem činu v lekarniško stroko.
*	K imenovanju g. Derelta za vodjo uprav« iužne železnice. Prejeli smo: Dnevnik »Slovenec* z dne 2. septern-
Ptuju mora biti impozantna, mora h'ti ! bra t. 1. je prinesel pod naslovom «Na Odsev naše narodne zavesti in probu-i svoji zemlji svoj gospodi notiro, ki so je, zato pohitite vsi. ki lo morete, na ' * shod kulturno narodne obrambne armade.
Obmejna konferenca v Mariboru. Dne 15. septembra se prične v Mariboru konferenca zastopnikov Jugoslavije in Avstrije, ki bo razpravljala o olajšanju obmejnega prometa. Namerava se razširiti obmejno cono in pravico ribolova v Muri, ustvari pa naj se tudi temelj za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo. Vsaka država odpošlje po tri zastopnike.
*	Skrito orožje v Prekmtirju. Kakor poroča »Glas Medjimnrja*, je orožni-5ka patrulja našla v hiši Štefana Šubi-6a pri Sv. Martinu ob Muri razen drugega orožja tudi 9 karabink, 16 drugih vojaških pušk, 5 sabelj, 5 bajonetov, 8 samokresov in več civilnih dvocevk Orožje je bilo zaplenjeno, Šubič, ki je madžarski državljan, biva stalno na Madžarskem.
*	301etni jubilej ptujskega Muzejskega društva. Povodom SOletnice obstoja ptujskega Muzejskega društva se je vršila dne 2. septembra v mostni po-Bvetovalnici v Ptuju slavnostna sej:i društva. Po delegatih so bila zastopana mesta Zagreb, Beograd, Gradec, mnogo drugih jugoslovanskih mest in tudi precej Ptujčanov se je udeležilo proslave. Dvorana je bila nabito polna. Po perzdravu častnega predsednika dr. Jurtele, sta referirala društveni predsednik dr. Kotnik in Viktor Škra-Dar, izboren arheolog in marljiv so-trudnik jugoslovanskih revij v arheoloških vpra?tnjih. Društvo je prejelo povodom jubileja tudi veliko pismenih in brzojavnih pozdravov. Popoldne jo bil otvorjen na Hajdmi mitrej, zvečer pa se jo vršil slavnostni komerz, ki je bil jako dobro obiskan.
•	Komunistični poslanci zopet na svobodi. Dne 10. septembra bodo svo-jedobno obsojani komunistični poslanci zopet izpiljeni na svobodo, ker bo 8 tem dnevom potekla doba zaporne liunl.
*	Izpremembo v vojaški sluibl. Za ko-oandanta 4. divizije 8. artilerijskega polk« jo • Imenovan podpolkovnik Frnn Loh, doslej upravnik rnu^lc^fkega akla-iltia Draveke dlvlzljcke obirati. Umirov-1 jeni pa «0, ln llcor v rejni mr-.rnri.-i:
tiče imenovanja vodje tukajšnje državne uprave južne železnico. Z ozirom na lo ugotavljamo sledeče: Vodja novo ustanovljene državne uprave južne železnice v Ljubljani g. generalni direktor Evgen Deroko jo pomočnik generalnega direk-lorja ministrstva saobračaja v Reogradu. Naravno je, da izvrši tako važen državni akt kakor je prevzelje južne železnico v državno upravo organ centralne železniške uprave v Beogradu in je vsled lega imenovanje g. Deroku generalnim državnim direktorjem južne železnice jasno. Dalje so njemu kakor svetovalci pridelje-ni trije Slovenci — in vodijo razen tega obratno ravnateljstvo še vedno dosedanji ravnatelji — vsi trije Slovenci. Pripomniti jo le še, da je novoimenovani gospod generalni direktor južne železnice imel že pred vojno ozke stike z merodajnlml slovenskimi krogi in je vsem evoječasno iz naših krajev v Srbijo v železniško službo došlim Slovencem šel vedno s priznano prijaznostjo na roko.
*	Novi tehniški svetnik v nolranjem ministrstva. Sergej Nikolajevič Tregubov, bivši ruski senator, dolgoletni profesor kazenskega prava na petrograjski univerzi in specijalni carski svetnik v ruski vrbovni komandi, je imenovan za tehniškega svetnika v odseku tehniške službo ministrstva notranjih del namesto gospoda Reissa.
*	Himen. Poročil se Je 4. t. m. gospod Janko Adamič, uradnik <SIavenske banke*, z gospodično Milo Kvartič, uradnico iste banke. Bilo srečnol
*	«Dalmarija». Udruženje Jugosloven-skih Inženjerjev in arhitektov je Izdalo za časa - 'ojega letošnjega kongresa v Splitu krasr.c spominsko knjigo pod naslovom <Dnlm<ici.;" Spis je krasno opremljon, -'--,>•<»« lično natisnjen, obsega mnogo kart in izvrsten tekst, katerega so napisali prvovrstni strokovnjaki. Knjiga je r -—"'en' -•ogledu vzorna In jo je treb? vsestransko predelati, preden se piše o njej. ""'"n poročilo prinesemo pozneje. Z? »ed^j edicijo toplo priporo-
Zahtevajte po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah apecijalna vina v steklenicah slovito tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet v Mariboru.	106
*	Za vse, kl prihajajo v Ljubljano po zdravila, je nnjpriročnejša nova lekarna Ramor, na Miklošičevi cesti v neposredni bližini glavnega kolodvora.	1819
*	Električna masata lira In mnniknra za gospode ln dame ter vsa lasna dela se strokovno Izvršujejo; poseben oddelek za striženje otrok, eepnrlran vhod za dame skozi vežo; zaloga pariumerlje, moderna hlgijeuična brivnica. Aleksander fljud, Kongresni trg 6.	1802
*	<I(o> zobna pasta je moderno in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: drogerija cAdrl-ja», Ljubljana, čelenburgova ulica. 157
79
1 iz Madžarske, 11 iz Češkoslovaške, 1225 iz Jugoslavije in 887 iz Rumunlje. Cene za kg žive teže v tisočih al(: voli I. 14.5 — 16.5, II. 13 — 14.3, 111. 10.5 — 12.5, biki 10.5 — 15, krave 10.5 — 14.5, slaba živina 6.5 — 10.5. Cene so narasle pov> prečno za 1500 aK pri kg.
Celjski trg (t. t. m.) Govedina: v mesnicah I. 25 — 27, na trgu I. 25, II. 23, jetra in ledvice 23, lo) 10 — 25; teletina: I. 30, II. 28 — 29, Ictra 25, pljuča 23; svinjina: prašičje meso I. 30 35, II. 28 — 30, slanina 38 — 40, mast amerikanska 35, domača 40, šunka 50, prekajeno meso L 42 — 50, II. 42. Perutnina: pišianec 15 — 25, raca 50, gos 100 — 110. Micko 3.75, maslo surovo 55, ča)no 70, Jajce 2. Pijače: vino staro 13 — 15, novo 8 — 12, pivo 6.50 — žganlo 28 — 30. Kruh: štruce bele 35 36 dkg 2.50, 70 — 72 dkg 5, beli kruh kg 7, črni 6, žcmlje kg 10. Sadje: iabol ka kg 4 — 6, hruške 3 — 8, breskve 15 češpfjc 5. Špecerijsko blago: 'kava Por torlko 64, Santos 50, Rlo 40, sladkor kristal 23, v kockah 24, rlž I. 13.50, 11 12.50, namizno olje 32, bučno 40, testenine 15 — 21, milo 21. Moka: «00» 6.20, «0» 6.10, .2» 5.90, «4» 5.50, «6. 4.30, ko ruzna moka 3.50. 2lto: pšcnlca 375, rž 325, ječmen 300 — 320, oves 300 — 320, koruza 320, grah 1000, leča 1200. Krma seno sladko 100, polsladko 75, kislo in slama 50. Zelenjava: salata: komad glav nate 0.50 — 0.75, cndlvle 0.25 — 0.50, ohrovt t, karfljol 2, koleraba 0.50 — paradižniki kg 4 — 4.50, krožnik graha 1.50, fižola 2.50, krompir 1.25 — 1.50.
_ žetev tobaka. Iz een!lntt podatkov, ki jih je priobčila uprava državnih monopolov, Je razvidno, da bo letošnja Setev tobaka f naši državi prav dobra.
Južni Srbiji se bo pridelalo fi milijonov J:g, v sevorri Srbiji nokaj nad 3 milijone, v Črni gori 179.14» kg, v Voj-odini <1,750.000 kg, v Bosui 990.002 kg, Hercegovini 3,022.988 kg, v Dalmaciji 1,019.180, v Hrvatski in Slavoniji 445.325 kg, v Sloveniji 125.938 kg tobaka. V celem se letošnja žetev ceui ua 20.757.209 ilosramov.
Popravki ln dopolnila k seznam« ndtistvljsklh In večjih obrtnih podjetij okraju trgovske ln obrtniško zbornice LJubljani so ravnokar izšli. Cena se-namu s popravki in dopolnili vred jo 15 Din: po pošli 50 par več. Naroča eo v pisarni trgovsko in obrtniško zborni: co v Ljubljani. Za č=s.a III. velosejma l<o na prodaj tudi na velcsejuiu v Ljubljani.
n_______ i.....1<« •!runnrln!li
HMELJ.
Niirnbcrg, 3. septembra. (VI. brzolav no tržno poročilo). Mirno nakupovanje za Hallortauer 475 — 525 milijonov mark za 50 kg.
IS-avomeJSta pe?ofca
Novo mesto, 4. septembra.
BITKA MED SLATENCANI IN LOCANCI. Prepevanje po tuji vasi je v naših krajih že od nekdaj siluo nevarna stvar. Domačini smatrajo unvadno to kot izzivanje in ta grda razvada, ki našemu dobremu narodu nikakor ni v čast, je rodila že ponovno težke posledice. Spravila Je pred poroto tudi brate Franceta, Antona ln Josipa Zalokarja, Franceta Tomažina, Josipa Jermana in Franceta Božiča, vsi iz Ločne.
Dno 20. marca so je vračal Janez Mikec z vozom s Trške gore, kjer so kolUi, domov na Slatenek. MikČevi delavci so bili nekoliko dobre volje in so prepevali med potjo ter tudi po Ločni. To so smatrali Ločanci za izzivanje, nakar so se oborožili s kopaficami in so jo obtoženci pod vodstvom Josipa Jermana ubrali za odhajajočim vozom Slateučanov. Pred Kosovo gostilno so se slednji ustavili, da si kupijo cigaret. V tem trenutku pa so jih obtoženci napadli ln ee je razvila s Sla-tenčaul pravcata bitka, ki je imela strašne posledice. Slatenčani so bili vsi več nli manj težko poškodovani. Josip Mikec je dobil tako nevnrno rano pod levo lopatico, da je že čez tri dni umrl v bolnici, Franco Penca je bil nevarno ranjen v levo stran hrbta, Janezu Mikcu je visela koža ua levo oko, Alojzij Mikec je dobil poškodbo na čelnici, France hi Alojzij Avsec, France Slejkovee ter France Ovni-ček pa so bili lahko ranjeni. Napad na Slatenčane je bil izvršen iz maščevanja, ker so Slatenčani nekoč pred pustom pretepli onega Zalokarjovlh fantov, ko Je prišel oglaril na Cikavo.
Razprava Je trajala še pozno v noč ln priobčimo razsodbo jutri. Senatu je pred
— Carinski postopek za dvolaatnlke.
♦Službeno Novine» od 29. avgusta 1923. br. 192 prinašajo naredbo finančnega ministra, s katoro se na osnovi čl. 273. carinskega zakona in čl. 20. zakona o op-ci cariniki tarifi predpisuje carinski postopek o dvolastnikih. S to naredbo so je carinarnam ln glavarstvom dalo točno navodilo, kako naj se izdajajo pro-laznice za dvolastnike in katero pravice imajo. Opozarjamo interesente na to naredbo, ki izide prihodnji teden tudi v ♦Uradnem listu».
Spor med producentl sladkorne pese In tvornicuml sladkorja v Vojvodini. Mod producenti pese in tvornlcaml sladkorja jo nastal spor, ker producenti zahtevajo, da so za 100 kg pose plača ista vsota kakor za 25 kg pšenico. Tvornico na to no pristajajo.
r= Nemčija ln naš Izvoz, ijugoslovon-ski Lloyd> poroča: »Skupina nemških finančnikov, za katerimi stoji Hugo Stin-nos, je dospeli te dni v Beograd in stopila v zvezo s posameznimi našimi bankami, ki se bodo bavilo z Izvozom iz našo državo. Kakor nas bližnji krogi teh finančnikov, odnosno bank obveščajo, je omenjena skupina ponudila ogromno denarno vsoto za izvozno trgovino. Vsota znaša preko pol milijardo Din ter tako trikrat nadkriljujo izvozno krcrlito Narodne banko*.
—	Seznam Importnlh In eksportnlh vrdk v okraju trgovsko iu obrtniške tiiornlce v Ljubljani jo ravnokar izšel. Cena jo D Din za komad; po pošti 50 par več. Naroča se v pisarni trgorske in obrtniško zbornice v Ljubljani. Za časa lil. velesojma bo na prodaj tudi ua ve-esejmu v Ljubljani.
—	Nova gospodarska knjiga. Klub ju-joslovenslcih pomoraca v Zagrebu bo izdal knjigo .lluotrovani pregled privred-nili in kulturnih Institucija kraljevine S11S-, ki iiua namen, da seznani domafo in inozemske krogo z našimi gospodarnimi in kulturnimi institucijami. Knjiga, ki bo bogato opiomljena s slikami, bo izšla tudi v francoskem joziku. Cisti dobtiok, ki ga bo inrel klub pri izdaji ome.njons knjige, jo namenjen v korist naše trgovinsko mornarice, zato je delo pooblaščencem kluba v kolikor »o tičo
—	Bančna koncesija Avstro-egrske banke. Pri likvidacijski skupščini delni-čnriev Avstro-ogrsko so jo sklenilo, osnovati petčlanski komite, ki bo razpravljal z vlado o dovoljenja bančno koncesije za or.o delničarje, kl z načinom likvidacije nlw zadovoljni.
= Češkoslovaška ho uvažala iltoprc-ko Trsl.i. Iz Prage javljajo, da so čo-škoslovaski uvozniki sklenili uvažati žito in moko zaradi velikega povišanja žolezniških tarif no preko Hnmburga, temveč preko Trsta. Uvažali bodo romunsko, ameriško, anatolsko in pozneje ruBko žito.
= Izvoz lesa In premoga Iz C.egk<v slovaške, V toku meseca junija jo izvozila Češkoslovaška 49.000 vagonov lesa, in sicer največ v Nemčijo in Anglijo. Leta 1922. se jo v mcsccu juniju izvozilo 20.000. a v juniju leta 1921. le 12.000 vagonov lesa. Premoga so jo Izvozilo v istem mesocu 40.0C0 vagonov.
— flllljardna notica na berlinski borzi. Posledica katastiofe nemško mrrke se vidi tudi v naraščanju točajov vrednostnih papirjev. Delnice IIOseh-Eiscn so dosegle te dni 1 milijardo mark.
-- Mednarodna razstava inhUa bi mlečnih proizvodov v MIlanu. V Milanu so vrši od 4. • 80. novembra mednarodna razstava mleka in mlečnih proizvodov. Program razstave dobijo intore-senti v pisarni trgovsko in obrtniška zbornice v Ljubljani.
sedoval svetnik Finžgar, votanta sta bila
čamo7"Šlužlla ho' vsakomur 'v "pogljalbja- »velu,k Luznar ln okniJni "0,taUl Ho{e" |
..... - - var, obložite!] namestulk dr. pravdništva i
Kovač, zagovornik dr. Globelnlk.
kapitan bojnega broda MIlan Mlllnkovlč la Marijan Polič, kervetna kapilana Ni- i Pr03tl
nje znanja o krasnem dalmatinskem delu naše domovine.
* Narava r septombru. Poletje se blfža svojemu koncu, vročina Je nagloma popustila. Tudi september ima svoj lepoto ter Jo pripraven za potovanja ln Izlete, alto deževno vreme no ovira gibanje v naravi. Lo kratki dnevi ovirajo ne-
4. septembra: ZAGREB. (Devize nadalje čvrste.) Na efektnem tržišču Be je čvrsta tendenca nadaljevala. Promet pa jo bil majhon. V večji meri so se tržile lo delnice Hipotekama. — Devize so se nadalje nekoliko učvrstile. Intervencija Narodne banke, ki je pokrila vso povpraševanje, je varovala pred hujšim porastom. Zlasti je porasla Italija. Po borzi jo čvrsla tendenci nekoliko pojenjala. Kotirale so dovize: Amsterdam 3720 do 3750, Dunaj 0.1337.j do 0.185, Berlin O.OOOS5 do 0.001, »udim-pešla 0.63, Italija '1U0.5 do 409, London 430 do 433, New-\'ork 91 do 05, Pariz 540 do u45, Praga 282.5 do 233.0, Curih 1720 do 1725; valute: dolar 93 do 03.75; elekli: Hrvatska eskomplna 175 do 179, Hipotekama 175 do 177, Ljubljanska kreditna 235 do 237.5, Praštediona 1100 do 1175, Slavonsko 110, Jugoslavenska 103 do 170, Slavonija 250 do 254, Eksploala-cija 245 do 255, Šečerano 03ljek 2280 do 2285, Narodna šumska 141.5 do 142, Gut-mami 1400, Trbovlje 950 do 0G0, 7 odst. investicijsko posojilo 71.
Včerajšnje poročilo o razpravi proti Lu-kaniču popravljamo v toliko, da Je bil gospod Stovlček provomeatulk porotnikov. Senatu je predsedoval dvor. svot. dr. Po-louSak.
I tsk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllanl. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Pr. Brozovli.
Pisalni stroji, potrebščine
Wlshonl6ra delavnica
(popravljal nioa)
LJUBLJANA
&mm ulica 8/1.
L. BARAGA.
ifeijfi preiDOB is drve
kea stalno v saloni vra!::) množino
»ražba IJ.TBIJA, Ljabljaua,
Kralja Patra SrfS 8. — Tel. 230,
Zastopstvo; OertaSič m Cirman, Meda®-Št. Vid nad Ljubljano
smete opustiti posetiti
Paviljon „F", oddelek štev. 155 na Ljubljanskem velesejmu
mmmogguuitumi-im i iinnamn 13
PETER CAPUDER
ILt J ubij ana
Vldovdanska cesta it. 2
Modni salon za gospode lzdelovatelj Krojev za Sokole, Orjuno In U. D. R. 4171
Paviljon j,K" Štev. 307
"Kdor hočie doseči dober uspeh, naj inserira v „JUTRU"!

i •'■i
o
POZJUjAJK Tovarna usnja in usnjatih izdelkov, Kranj, Ljubljana, Vrhnika
Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 68.
Telefn 528.
A. Vcfletabllno (čreslostrojeno
usnje):
1.	kravine, rjave, ime In chagrin ter za mehove in strehe,
2.	kipsi,
3.	teietine,
4.	ovčine in kozine
a)	mazane, rjave in črne,
b)	barvane, za mobilije, tapeci-ranie in konfekcijo;
5.	vachettes:
a)	za izdelavo dlokolenic, barvane ali naravne,
b)	za izdelavo nogometnih žog,
c)	za izdelavo razne usnjate konfekcije;
I. Industrija usnja.
6.	svinjine (specijalitete):
a)	za fino jahalno opremo, bar- 1, vane ali naravne,	2.
b)	za kovčege,	3.
c)	za mobilije in galanterijsko 4. konfekcijo (portemonnais, portefeuillesinknjigoveStvo); 6.
7.	podplati:
a)	trovloženi hrastostrojenl podplati,
b)	vache;
8.	crouponl za izdelavo trsnsml-sijskin jermenov,
a)	specijalno strojen! (angleški sistem),
b)	hrastostrojenl.
Telefn 523.
B. Chrom-u«n|ei
box-calf, črno ln barvano, chevreaux,
za Izdelavo nogo-za izdelavo jer-
za
chevrette, chrom-usnje metnih žog, ehrom-usnje menov.
C.	G«iun-usn|e Izdelovanje vezilnih in Šivalnih
jermenčkov.
D.	Lak-usnjei
box-ealf, chevreaux.
XI. Industrija usnjatih Izdelkov.
A. Čevl|arskl Izdelki)
1.	čevlji za strapac,
2.	„ „ rudnike,
3.	„ „ šport in nogomet,
4.	„ po vojaškem vzorcu, E. sandale.
B. Konfekcija tranamlsljaklh gonilnih Jermenov:
1.	specijaini stroj
2.	hrastov stroj,
3.	chrom-stroj,
C. Konfekcija m dokoleniee (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja,
4. jermenei za šivanje ln rezanje nahrbtniki, športni pasovi itd., transmisijsklh jermenov.	tržne torbice.
4&08

Delniška glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500.000'-
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabec, Vršac, Wien.
Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice.
Agencije:
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d, d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest; Vaczi utca 35.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
to
mmmmmmm
ANT. KRISPER
Ljubljana, Mestni trg 26.
Izdelovanje čevljev. — Velika zaloga pletenine, drobnega in galanterijskega blaga. — Eksport kranjskih izdelkov: krtač, zobotrebcev itd.
4640
Tvornica umetnega marmorja
«LIPOLIT»
Ljubljana d-xo-t Slomškova ul. 19
Izdelovanje betonskih plošč v imitaciji marmorja v vseh barvah s trajnim, vsem eru-zijam kljubujočim bleskom.
Specijalna uporaba za stenske obloge, plošče za pohištvo, sklepalne plošče, napisne plošče itd.	"so
Edino patentirano podjetje te Brste n Jugoslaviji.

Tiskovna zadruga v Ljubljani,
I.	razred:
Veliki katekizem. Din 18-—.
Vole, Zgodbe sv. pisma. Din 30-—.
Brin ar, Čitanka za meščanske šole, I. del. Din 22-—.
H a u p t m a n, Računica za meščanske šole, I. del. Din 11-—.
Bučar, Zgodovina starega veka. Din 35-—.
Macher, Prirodopis za meščanske šole, I. stopnja. Din 18—.
Senekovič, Fizika in kemija za meščanske šole, 1. stopnja. Din 12--
Druzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku.)
Zemljevida: Slovenija, Jugoslavija.
Tumlirz, Deutsches Sprachbuch, n. del. (Neobvezen preJmet.) 1 tisku.
II.	razred:
Veliki katekizem. Din 18-—.
Stroj, Kratka zgodovina katoliške cerkve. Din 36-—. B r i n a r, Čitanka za meščanske šole, II. del. Din 28-—. H a u p t m a n, Računica za meščanske šole, II. del. Din 17-—. Macher, Prirodopis za meščanske šole, II. stopnja. Din 25-—. Senekovič, Fizika in kemija za meščanske šole, II. del, 3. natis Din 18-—.
Druzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku.) Haardt-Orožen, Zemljepisni atlas. Din 2-60. Fink-Kožuh, Lesebuch, I. del.
Lčsica-Lokovšek-Mole, Prva srbska ali lirvatska čitanka Din 15-—.
III.	razred:
Veliki katekizem. Din 18-—.
Stroj, Liturgika, II. izdaja, 1916. Din 36—.
Brin ar, Čitanka za meščanske šole, III. del. Din 28-—.
Hauptman, Računica za meščanske šole, III. del. Din 20-—.
Macher, Prirodopis za dekliške meščanske šole, III. del. Din 32'-
Senekovič, Fizika in kemija za meščanske šole, III. del. (Druj
natis.) Din 15-—. Druzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku.) Zemljevida: Slovenija, Jugoslavija. Fink-Kožuh, l esebuch, II. del.
Lčsica-Lokovšek-Mole, Prva srbska ali hrvatska čitanka Din 15-—.
Nastavni razred:
Veliki katekizem. Din 18-—.
Hauptman, Računica za meščanske šole, III. del. Din 20-—. Bučar, Zgodovina starega veka. Din 35-—. Haardt-Orožen, Zemljepisni atlas. Din 2-60. Macher, Prirodopis, I., U. in 111. del. Din 75-—. Senekovič, Fizika, I., II. in 111. del. Din 45-—. Druzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku.) Fink-Kožuh, I_esebuch, II. del.
Lesica-Lokovšek-Mole, Prva srbska ali hrvatska čitanka Din 15-—.
Vse te knjige se dobe pri Tiskovni zadrugi v Ljnbijai Prešernova niica št. 54.
Pisalne stroje Razmnoževalne aparate Računske^ stroje
Ljubljana
Gradišče 10.
1906.
Zagreb
Duga ulica 32.
mi
Paviljon JBL. št. 290,
Pisar- ; niško ! pohištvo i ter vse i i pisarniške; potreb- i ščine i