129. številka. Trst, v sredo 11. junija 1902, Tečaj XXVII „JBdlnoat" Jzh %)a likrit >a In. razna sod al \ ta pr %Tnik*»T. ob 4. ori rvečei. Vtrohlat saaKa : ta eaio leto....... • SA kros em pol leta 11 „ z\ ?cxrt leta ........ C „ za •« mesec ........ S krni ^tr.i^aino is plačevati naprej. Ha aa- ■ofos ira: prliofsnp naročnina m iprttl •e ")Klr*. _ Po t^bakarnah v Trstu se prodajajo po-tamsrne Steviike po 6 atotink (3 avc.); '-*«n Tnta pa po 8 stotink (4 avč.) Telefon Itv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Jo mo«! OflMt ■e račaaajo po tratah v# petitu. Zrn »eč-kvatao »sročilo ■ primernim popui.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalu do« ■aII oglasi Itd. se računajo po pogodbe Val dopisi naj se poMljajo aredatfltva Naf ran kovani dopisi se ne aprejemajo Bokoplsl ae ne vračajo. Saročnino, reklamacije in oglasa spre« farna apravalitvs. Naročnino in oglase )i plačevati točo Trst. CraAnlltvo In tiskarna se nahajata v allci Carintia Stv. 12. Tpratnlltve, ta ■prejemanje lnserator v ulici Moliš plccoLo 4tv. 3, II. naiinir. t dajatelj in odgovorni urednik 7 r a n Godni k. Laataik konaorcij lista Natianila tiskarna konzorcija lista „Edinoat,, w Trat Italijanska zavijanja na Dnuajn in resnica v Primorju ii. Ne moremo tajiti : zagrešili smo nespodobnost ! Ni bilo lepo, da smo kar notri sredi razgovora ostavili tako imenitnega gospoda, kakoršen je brez dvoma naš dr. Matej Bartoli iz Rovinja ! Da vsaj nekoliko popravimo svoj greh in poravnamo zagrešeno nespodobnost, povemo naj danes, da je dr. Matej Bartoli v svojih svobodnih urah odvetnik; žal le, da ima ta izmučeni mož le malo svobodnih ur ! Kajti sicer je državni poslanec, deželni poslanec, branitelj istrske oligarhije pred vsemi možnimi ekscelencami, sekcijskimi načelniki, svetniki itd. itd. Občudovanja vreden in res preokupiran je ta mož in često se moramo kar diviti njegovemu — pogumu, s katerim v parlamentu na Dunaju brani svojo klientinjo in — delikventinjo : istrsko oligarhijo! In srce se nam topi v globokem sočutju, ko ga gledamo, kako se poti in trudi za dokaz da istrski politični zamorci so najlepše bele kože . . . ! Pojte ga i »krat, ki bi bil tako vztrajen v dokazovanju, da črno je belo, kakor je nas predivni dr. Matej Bartoli! Pojte ga iskat branitelja, ki bi vam s tako spretnostjo in — pogumom prestavljal svojo klijentinjo, obtoženko, med tožnike, one pa, ki so trpeli krivico, na — zatožno klop. Da, Bartoli je občudovanja vreden mož; * pogum«, ki ga odlikuje, je zares nenavaden, fenomenalen. Tolik je ta pogum, da menijo nekateri, da sega prav do tja, kjer se začenja tisto poznano — drzno čelo! Ali glavnega dejstva, ki v prvi vrsti ovija lovor-venec oKoli glave našega dra. Mateja Bartolija, in s katerim je ta mož dosegel, da mu glava blesti v glorijoli, nismo -e označili tu. Dejstvo sicer ni novo, marveč je znano že precej časa. On je tisti slavni mož. ki je izdal ono glasovito parolo, po kateri je uravnana vsa taktika gospodovalne italijanske stranke ne le v Istri, ampak v vsem Primorju — dr. Matej Bartoli je prav za prav glavni reprezentant vsega sedanjega zistema signorie v Primorju!! Dr. Matej Bartoli je bil namreč tieti, ki je o neki javni priliki, na shodu političnega društva italijanskega v Malem Lošinju (če se ne motimo) izdal t sto proslulo parole: osar tutto! Veste, kaj se pravi to po slovenski ?! To se pravi: Porabljajmo vsa sredstva! Vsa — ste-li Čuli ?! Kdor pa je pripravljen porabljati vsa sredstva, ta seveda ne izključuje tudi — nedovoljenih ! In italijanska stranka v Istri se je v polni meri, na vsej črti in ob vsaki priliki ravnala po paroli osar tutto, o čemer pa jej je še prihajalo v prilog dejstvo, da je od onih, ki imajo moč in oblast, nikdo ni resno oviral! To nam tudi pojasnjuje marsikako zmago signorie iz zadnjih let, katero bi si sicer težko mogli tolmačiti. Dr. Matej Bartoli je bil torej pokazal Italijanom na pot, katera jedina jih še more dovajati do vspehov, do zmag. Zato je dr. Matej Bartoli slavna, znamenita oseba v italijanskem taboru ! A ker se dogodki v tem taboru dotikajo tudi naše kože, mora tudi nas zanimati dr. Matej Bartoli .. . Tako, sedaj smo — menimo — - nekoliko popravili nespodobnost, ki smo jo za grešili nasproti dru. Mateju Bartoliju s tem, da smo ga bili nedavno temu kar ostavili sredi razgovora, k? smo ga imeli žnjim. Res, to ni lepo, ni uljudno, ako sem koga povabil na razgovore, a ga hkratu, ne rekši ni bele ni črne, ostavil v sobi in se ne več povrnil. V petek dne 23. maja je imel dr. Matej Bartoli dolg govor v parlamentu na Dunaju. Ta govor nas je bil po pogumnosti v trditvah zanimal v toliki meri, da Brno mu dne 24. maja posvetili članek »Italijanska zavijanja na Dunaju in resnica v Primorju«. Pod naslov članku pa smo postavili številko I., kar je značilo, da pride potem tudi št. II. in morda tudi III. Ali zagtešili smo že označeno neuljud-nost : gospoda dra. Mateja Bartolija smo ostavili notri sredi razgovora. Svojega greha ne tajimo. Kakor »olajševalno okolnost« pa moremo vendar navesti dve dejstvi. Prvič, da so drug za drugim prihajali dogodki, ki so našo pozornost obračali na-se in od dra. Mateja Bartolija, in drugič, da se kesamo greha ter hočemo po-polniti zamujeno ter sedaj nadaljevati neu-Ijudno prekinjeni razgovor z Matejem drom. Bartoli jem. PODLISTEK. 20 MELITA. Povest iz naše dobe. Josip Evjreu Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. II. Razburjen od takih mish je prebdel Alfred v brezsou dober del noči.... Čul je še, kako je s stolpiča borkovškega dvora bilo dve uri po polunoč , a zatem se je zazibal v sen in kmalu trdno zaspal. * * * V Deli-dvoru niso bili dolgo skupaj po baroničinem odhodu. Grofica je šla po svojem običaju zgodaj spat. Ker Melita ni imela najmanje volje za razgovarjanja, je šla nekoliko kasneje za materjo v gornje sobe. Šla je skozi veliko dvorano na prostrani balkon dvora, kjer se je naslonila na mramornato balustrado in se nemo zagledala v okolico, ki se je raztezala pred njo. Z nad okolnih planin je blestel polni mesec, razsvitljajoči ves kraj z magično svitlobo. Bila je sijajna mesečina kakor dan, da se je zdoli na zemlji videlo silhueti Artura in Ele, ki sta se namestila na nizkih stolicah pod balkonom. Kadeča fine, dehteče cigarete (Ela je tudi strastno kadila), sta se razgovarjala poluglasno, da ne bi motila grofičinega sna. Sedaj je vodil Artur glavno besedo in pripovedoval Eli čudeže o dirkah v Alagu pri Budimpešti. Artur je pripovedoval s tako navdušenostjo o teh konjih, polnih temperamenta, o srčnih in veščih jezdecih iz redov aristokracije in gentrija,*) da je Ela prosila Artura, naj jej naznani prvo jesensko dirko, ker bi jo rada obiskala. Ona ljubi sicer nad vse kolesarski sport, ali priznala je, da je tudi sport dirkanja na konjih jako plemenit in dostojen za kavalirja. Med tem, ko je trajal ta razgovor, seje Melita na balkonu bavila sama s svojimi mislimi. Nekoliko časa je bila naslonjena na balustrado, kmalu pa se je naveličala in segnila po stolici, na katero je sela. Mislila je neprestano na Alfreda. Bolelo jo je, ker jo je tako nagloma zapustil. On jej s'cer ni nikdar obetal ničesar, ali nasproti njej se je vedel tako, da je ona in vsakdo drug: mogel opaziti, da mu ugaja in da je ona, le ona izvoljenka njegovega srca. A sedaj jemlje drugo, a njej ni povedal niti besedice o vsej tej stvari. Radi tega se je jezila oanj. Slutila je sicer, da je Alfred delal po želji svoje tete; sprevidela je, da bi bilo njemu, siromašnemu baronu, le na škodo, če bi se uprl volji svoje za ščitnice, ali vendar je moral imeti obzira tudi a njo, pa jej vsaj povedati, *) Gentrv-odlicni (aristokratski) krogi. Op. prel. PolitiCni pregled. T Trstu, 11. junija 1902. Državni zl>or. (Zbornica poslancev). — Mej došlimi spisi včerajšnje seje bilo je devetnajst nujnih predlogov vsenemške stranke, med temi tudi uujni predlog posl. Bergerja in tovarišev za umaknenje vladne predloge, tičoče se obnovitve pogodbe med državno upravo in podunavsko paro-brodno družbo ter predloženje nove primernejše pogodbe, kakor tudi nujni predlog posl. Haucka in tovarišev glede zavarovanja za starost in invaliditete trgovinskih in obrtnih uslužbencev in glede uravnave delavnega časa ter za u vedenje nedeljskega počitka za trgovinske in sploh privatne uslužbence. Na dnevni red je došel najprej nujni predlog posl. dr. Eisenkolba in tov. glede uvedenja sposobnostnega dokazila za trgovino. Posl. dr. E i s e n k o 1 b je, utemeljujč svoj nuini predlog, izvajal, da hoče njegova Btranka imeti gotovost, da gospodska zbornica vsprejme zakonski načrt o trgovini na termine neiz-premenjeno, tako, kakor ga je vsprejela zbornica poslancev, predno (vsenemška stranka) dovoli razpravo o predmetih, ki so na dnevnem redu. Vladni zastopnik — je nadaljeval govornik — je izjavil, da se zakon glede odpisovanja zemljiškega davka tudi tedaj ne predloži v najvišo sankcijo, ako ga vsprej-mete obe zbornici, iz česar sledi, da je zbornica poslancev le dozdeven parlament. Ko sta o tem predlogu govorila še posl. Hofer in zopet dr. Eisenkolb, je zbornica odklonila nujnost s 94 proti 31 glasovom. Predsednik je naznanil na to, da prideta istočasno v razpravo nujni predlog poslanca Breiterja in oni posl. Daszvnskega, baveča se s katastrofo v boryslavskem rudniku, kjer je bilo 17 delavcev ubitih in več težko ranjenih. Posl. Breiter je trdil, da je katastrofo zakrivila brezobzirnost lastnika dotič-nega rudnika ; rudarji da so že mnogo časa pred katastrofo opozarjali pristojne faktorje na pretečo nevarnost. Vlada je tudi naložila nekemu komisarju, naj preišče to stvar, a isti ni izvršil svoje naloge. Posl. Daszjnski je tudi slikal razmere v boryslavskem rudniku nafte. Govornik je zahteval, naj vlada prisili Lfmderbanko, napraviti jo deležnikom svoje usode — ali nič ! Ko je bilo že vse gotovo, tedaj se je prišel pokazat kakor zaročenec, kakor človek, izgubljen zanjo. Peklo jo je, da mu vsega tega ni mogla povedati v obraz. Njen ženski ponos jej ni dovolil tega, ali vendar mu je očitala, da je neiskren in neuljuden, ker ni njej, svojej prijateljici, ničesar prej omenil. Alfred se je s:cer izgovarjal, da je vse došlo iznenada in nepričakovano, ali to je ni moglo pomiriti. Ona ga je obsojala. Tako razmišljajoča, je začutila veliko bol v svojej duši. Začelo jo je nekaj tiščati v prsih in v grlu, a v glavi je občutila trganje. Že so se jej oči zalile s solzami in bilo jej je, kakor da mora zaplakati. »Ne, to ne sme biti !* je rekla poluglasno, a energično. »Jaz ga ne ljubim, jaz ne tugujem za njim !« Vstala je hitro in začela se sprehajati s sigurnimi koraki od enega konca balkona do drugega. Poskušala je dati svojim mislim drugo smćr, da bi se otresla te otožnosti in melanholije, katera jo je tako razburila. In posrečilo se jej je. Njene misli so udarile po stranski poti. Mirno, srečno družinsko življenje, a tako si je predstavljala življenje z Alfredom, ni jej nič kaj ugajalo. V takem Življenju bi ona zamrla za širje kroge, za svet, a ona hoče ravno živeti v svetu in zrn svet. Ali zato se hoče svobode, ljubezen posestnico dotičnih rudnikov, na izvrševanje zakonitih predpisov ter je napadal buržoazijo in klerikalizem, pozivljaje zbornico, naj se vendar enkrat odloči za ustvaritev zakona glede rudniških nadzornikov. Poljedelski minister baron Giovanelli je popisoval dogodivso se katastrofo in je menil, da je ista navstala bržkone vsled vnetja, ker ventilatorji, kateri so se popravljali, niso funkcijonirali. Minister je izjavil, da se je uvela stroga preiskava in da bodo eventu-velni krivci najstrožje kaznovani, vsled česar je izvolitev posebnega odseka, ki bi imel preiskovati vzroke te katastrofe, nepotrebna. Pač pa ne bi imel nič proti temu, da se izvoli poseben odsek, ki bi imel preiskovati razmere v galiških rudnikih. Nujnost obeh predlogov bila je na to odklonjena. Do tu je šlo v včerajšnji seji poslanske zbornice vse lepo gladko in ni nikdo niti slutil bližajoče nevihte, katero je uprizoril »enfant terrible« nase zbornice, Češki radikalni poslanec Klofač, ki je zahteval od zborničnega predsednika, naj izposluje, da mi-nisterski predsednik takoj odgovori na njegovo interpelacijo glede protipolj-skega govora, katerega je nemški cesar Viljelmll. govoril na slnvnosti v Marienburgu. Nadaljuj č svoj govor je rekel posl. Klofač doslovno : Cesar Viljelm se je odkrito postavil na čelo vsenemški propagandi, govorč na način, kakoršnjega se poslužujejo navadno politikastri, ki uganjajo politične agitacije po beznicah. (Protesti od strani Vsenemcev.) Ako bi priprost državljan govoril o poljski prepotenci ali sarmatiČni aroganci, reklo bi se mu, da dokazuje oliko, ki je še v prvih kaleh. Ali kaj naj se reče, ako je tisti, ki govori na tak način, vladar ? ! Predsednik je tu govorniku segel v besedo, opozaijaje ga, naj ne tira v razpravo glavarja zavezne države. Posl. Klofač nadaljujč : Nemški cesar se je razkrinkal ne-le kakor fanatičen panger-man najslabše vrste, ampak tudi kakor oseba brez najelementarnejsega takta... Predsednik je zopet posegel govorniku v besedo, kar je provzročilo burne proteste od Btrani govornika in njegovih somišljenikov. pa je robstvo. Ona bo svobodna, živela bo po svojej volji in puščala svobodno pot svojim željam; zanimala se bo živo za svet in njegovo življenje, a skrbela bo, da se tudi svet zanima zanjo. Biti gospodinja svoje volje in svojih del, to je bil cilj njenih želj, katerih uresničenje je upala najti v svojem bodočem zakonu. Ali za to treba najti potrpežljivega moža, ki bo dopuščal, da mu žena živi izven njegove oblasti, na svojo roko. Najde že tudi takega ! Ako ne bo takšen z začetka, ga že napravi mehkejšega in sebi pokornega. A če bi se jej vendar ne posre-Čilo, — pa bi se ločila od njega, za krajši ali pa daljši Čas, pa bilo tudi za vedno... Kaj za to? Kdo mara več v sedanjem času za predsodke v zakonu ? ! Osebna svoboda je idol, kateremu edino se ona klanja ! In te misli so jo tako razveselile, da se je pod glasom pevaje vrnila v salon, odprla glasovir in po nekolikih močnih akordih je zapela s svojim brilijantnim koloraturnim glasom finale — arijo iz prvega dejanja »Traviate«, katero poje Violetta: »Sempre libera degg' io Folleggiare di gioia in gioia, YoT che scorra il vi ver mio Pei sentieri del piacer. Nasce il giorno, o il giorno muoia, Sempre lieta ne ritrovi A diletti sempre nuovi Dee volare il mio pensier!« (Pride še.) P( sL Kloi^e: Govore na tak način o Poljakih, bil je govornik (cesar Viljelm) tudi brezobziren nasproti visokemu avstrijskemu dostojanstveniku, ki je bil navzoč na slav-nosti. P<»si. Choe : fn isti je pustil, da se je govorilo . . . PosL F resi: Da, ker je avstrijska vlada vazal Viljelma IX.! Posl. Klofač: V=led tega se je dozdevalo cesarju, da je j>oobiašcen ščuvati tudi Xemf*e, ki žive izven mej nemškega cesarstva, na boj proti Slovanstvu. To prestopa vsako mero in nas oprosča od vsakakoršnega obzira. (Odobravanje od strani <-eškib radi-kalcev.) Avstrijska vlada je primorana v interesu nenemških narodov in radi svojega ugleda energično protestirati proti postopanja nemškega cesarja. Cfovornik je še nadalje napadal nemškega cesarja, vsled cesar ga je predsednik večkrat pozval na red in mu slednjič odtegnil besedo. Na to je na vstal neopisen hrup. Češki radikalci so protestirali proti predsednikovemu postopanju, Vsenemei pa so napadaii Klofača. Fresl je upil: Mi Slovani ne moremo trpeti takega pobalinstva. Doli z Viljel-mom II. ! Neki poslanec je vpil: Ta (Viljelm) bo imel slab konec! (Ropot in protesti.) Ali krvava ironija je, da je ravno on, veliki vsenemški cesar, sam v istem svojem govoru postavil isto »nemško zvestobo« na laž. Omenim naj najprej vesti v nekaterih nemških listih iz »Reicha«, ki pravijo, da je bil oni Viljelmov govor še mnogo ostreji, nego poročajo oficijelna poročila, katera da so besedilo govora ublažila. Med drugim da je cesar Viljelm rabil izraze »poljska brez-obraznost*, »sarmatiČna impertinenca* (Poljaki žive namreč na veli kej Sarmatični planoti.) itd. Iz Berolina dohajajoče vesti poročajo tudi, da poljsko preb'v. na Pcznanjskem namerja prirediti demonstracijo proti - postopanju cesarja Viijelma, ko pride isti v kratkem tjakaj na vojaške vaje. Demonstracija bo baje obstajala v tem, da se po vaseh in mestih, kamor pride cesar, nihče ne prikaže na ulico. Res, najdostojnejša demonstracija to nasproti vladarja, ki odkrito kaže svoje eov-ražtvo do jednega dela svojih državljanov! Ali da pridem k stvari, o kateri sem hotel piBati. K zgodovinskim dejstvom, navedenim že v včerajšnji « Edinosti«, ki pričajo, da je najveća drznost, govoriti v proslavljanju »zvestobe«, kakor specifično nemške lastnosti, dodati mi je en kaj drastičen dokaz, ki mi je prišel na misel, čitajočemu v »Edinosti« včerajšnji tozadevni članek. — C^sar Viljelm ni namreč s svojim govorom v Ma-rienburgu kršil le »kraljevske obljube* svojih Izlasti ozirom na tega poslednjega go-;za gradnjo »nemškega domač (Deutsches spoda ne moremo reči drugega, nego da je Haus) v Tr3tu. Sode po tistem proglasu je velečastiti konzisterij s to izvolitvijo ostal — j prav za prav na tem bežjem svetu vse nem-zvest sam sebi in svojemu čutstvovanju. Si- j ško : kultura je nemška, poštenje je nemško, cer pa je za onega, ki se mora čuvati, tem j pridnost je nemška, Trst mora postati nem-bolje, čim jasneji bo — nameni !! , Ski, Adrija je nemška vodna cesta, druga (aT^jte STtjo narodnost ! Čas se bliža, i železniška zveza ne bo imela pred božjem ko bodo stari&i upisovali svoje otroke v razne : solncem nobene druge naloge, nego slu/.ti Sole. Ogromna večina naših otročičev pojde (nemškim interesom in pa — to še posebno (kakor vsako leto) tndi letos na —-laSke šole,)— bližati tržaške Nemce »den Stammes-Zahvala na tem, gre v prvi Trsti slavni brudern« itd. itd. In če je vse nemško na vladi, ki dopušča, da se naši otroci raznaro- j tem božjem svetu, potem ne more biti dru-dujejo in da postajajo pozneje irredentisti !, gače, nego da je tudi kemična formula, ki Ako smo pa obsojeni, da moramo svojo kri pošiljati v tujo raznarodovalno šolo — pa zahtevajmo vsi od dotičnih šolskih vodstev, označa sestavo zraka, ki ga dišemo v Trstu, — nemška ! Kaj čemo druzega nego da se u klonemo Ali na eno stran smo vendar še v nejasnem. V zaključnem odstavku uvodoma P osi. Fresl (nasproti Vsenemcem): Vsi prednikov, temveč je dokazal tudi, da se tudi ste sužnji Viljelma II.! j na besede, ki jih je govoril on sam, rad — Neki drugi Ceh pa je vpil: Ko je go- ne spominja, voril oni govor, bil je gotovo pijan ! j Pred nekaj leti — ne Bpominjam se več P osi. Fresl (Vsenemcem): Sramujte se, natanjko, kedaj — je ves politični svet z veda branite tak individuum ! liko napetostjo opazoval boj, ki se je bil v Posl. Schonerer: Zakaj se toliko bojite nemškem državnem zbora med dvema veli-nemškega cesarja? Ako se ga le imenuje, kima, skoraj popolnoma jedmtko močnima padate na tla od strahu. strankama, lw>j za tako imenovani septenat. Posl. Zazvorka : O vas Vsenemcih je Cesar Viljelm je namreč — smemo reči tako, znano, da ste blaženi, ako Vam nemški cesar ker se rad hvali, da prvi minister si je on sam .....na glavo. ■ — zahteval nove velike kredite za oborože- Ropot je na to navstal grozovit. Ko je vanje, a polovica državnega zbora je tej za- predsednik slišal gromovito vpitje: »Doli s htevi odločno nasprotovala. Tu se je nemška Mohenzollernci !c (Nemška vladarska rodo- vlada v t k raj ni stiski obrnila za pomoč do vina), pol>egnil je iz zbornice kakor ob- «tih Poljakov, katere bi danes raje videla seden. " na dnu morja, nego v nemški državi. In glej, O položaju Na mladočeski klub so Poljaki so se o tej priliki res pokazali veli- obrnene vse oči, kajti od njega sklepov so od- kodušne — o, da bi bili Slovani o gotovih visni bodoči dogodki v parlamentu. Parla- prilikah nekoliko manje velikodušni ! — ter mentama komisija tega kluba se je sešla so Viljelmu in vladi pomagali iz zadrege s včeraj predpoludne na usodno posvetovanje, tem> da 80 glasovali za Viljelmove zahteve in da-li naj klub odstopi od sklepa za obstrui- ^ko odločili istim v prilog, ranje zakona o davku na vozne listke, ali naj Kakova žrtev je bila to od strani polj- ostane pri določeni taktiki. Tudi danes došli skih poslancev, priča dejstvo, da s« radi tega dunajski list? hočejo vedeti, da se je razpo- glasovanja prišli ob vso popularnost med loženje v klubu obrnilo na bolje, ker ee narodom in seje vsa poljska javnost ogorčeno izlasti tudi načelnik dr. Paciik trudi v tem obračala proti njim. zmislu. Jn res ima današnji »Piccolo« brzo- Viljelm je bil takrat silno vzradoščen na javko, ki beleži vest, da je češki klub od- tej poljski lojalnosti in je obljubil, da Polja- stopil od sklepa za obstrukcijo rečene pred- kom ne Pozabi ®ina lojalnosti. A sedaj ? loge in da je nevarnost odstranjena. Goto- Sedaj je ieti Viljelm pokazal, da ni pozabil vega pa se še ne ve ničesar, ker tudi to na Poljake ! Ali ostali niso mu v spominu poročilo ne govori pozitivno, ampak sporoča kakor lojalni državljani, ampak očita jim le govorico. »poljsko brezobraznost«, »sarmatiČno inperti- * v 1 * _ „ v . j . . , . j nenco« itd. — Kolika sprememba v neko- Dalje poročajo, tla je mimsterski pred- i r i -t r-- i i- 1 /s 1 j- liko letih! To je »nemška zvestoba« ! Hoch, sednik Korber upu val na Cehe tudi z zago- J k Vi Vi I t tovilom, da hoče na jesen, pred sestankom 00 ^^^ 1 " 1ipi.r«Vi Jfc državnega zbora, zopet poskusiti doseči spo- ! Knez Ferdinand Bolg&rikl V II razumljenje med Oeln in Nemci. Po prisade- Knez Ferdinand je dospel včeraj v vanjih Korberja, da bi potolažil Čehe, je ! l etrograd 35 velikim BPrem*tvom- Vsprejem morda navstala tudi govorica, da minister za Je bil Na kolodvoru 80 S* pnčako-pravosodje, Spens-Hooden, skoro odstopi. To vali veliki knCzi> rUskl min,8ter za vnaDJe je namreč minister, proti kateremu imajo ne le Cehi, ampak tudi Jugoslovani največ re-kriminaoij, kajti v nobenem resortu se v dobi Korberjevi germanizatorične, leviČarsko-libe-ralne tendence ne kažejo tako očitno, kakor ravno v pravosodnem. Ali stvar se komplicira tudi od druge strani, od vsenemške, ki hočejo obstruirati pogodbo s podunovsko parobrodno družbo. V ta namen so že vložili 19 nujnih pred-logov, kakor morejo čitatelji razvideti iz današnjega poročila o včerajšnji seji zbornice poslanccv. Nevolja, ki jo kažejo nemška glasila gospoda Korberja radi nakane Vsenemcev, je torej umevna. Ti listi hočejo strašiti Vse-nemce s tem, da jim govore, da te evojim postopanjem gredo le radikalnim Cehom na roko ! »Nemška zvestoba«. Prejeli smo: Dobro je b.lo, da je »Edinost« v včerajšaji številki pokazala v pravi svetlobi tisto razvpito »nemško zvestobo«, o kateri se je cesar Viljelm »Vsenemški« — bržkone - mu zgodovina ohrani ta častni naslov, ako si izmed onih, ki so mu jib v včerajšnji seji dunajskega parlamenta nadejali češki poslanci, ne izbere še j rimerDejšega — širokoustil na znani slavnosti v Marienburgu ! stvari in drugi visoki dostojanstveniki. Veliki knez Vladimir in knez Bolgarski sta se objela in poljubila. Takoj na to je bil knez vsprejet od carja. »Journal de St Petersbourg« — ki je visokooficijozno glasilo — pozdravlja kneza : O prejšnjih obiskih kneza Ferdinanda na carskem dvoru je bil isti predmetom prisrčnega vsprejema. Njegova trajna prizadevanja, da ohrani in še tesneje spoji vezi, ki Bolgarsko združujejo z ruskim narodom, se v Rusiji visoko cenijo. K takemu utrjenju vezi je pripomogla vsa zgodovinska minolost, kakor tudi ukupnost plemena in vere. Zopet je knez Ferdinand v po-loženju, da konstatuje nadaljnje trajanje čut-stev, ki jih njegova oseba vzbuja v Rusiji, kakor tudi čutstev, ki jih ruski narod goji do bolgarskega, za čegar blaginjo in razvoj goji najbolj vroče želje. naj našo deco zapišejo v narodnostno rubriko — megalomaniji, ki je ravno te dni tam gori kakor Slovence! To prosimo in rotimo vse v Marienburgu javila svoje sklepe vsemu slovenske starise, naj se ravnajo po tem na- svetu.... svetu, da bomo vedeli vsaj to, koliko naše krvi se poizgublja v laškem morju ! Očetje in matere naj izjavijo, kadar vpi- j omenjenega poziva je rečeno namreč, da so sujejo svoje otroke, da so ti otroci slovenski izišli vsi iz istega »herzlichen Volke«, iz . in naj zahtevajo uljudno ali odločao, da jim istega »krasnega naroda«, — saj so vsi otroke zapišejo kakor Slovence ! j >doch \vie Bruder blutsver\vandt« : vsi kakor Slavni vladi pa, ki pomaga raznarodo- bratje, sorodni po krvi.....! •vati naše otročiče, s tem, da nam noče dati ; To nam ne gre »ukup«, kajti na po-prepotrebnih šol, kličemo: Gospoda ! Glejte, zivn smo Čitali tudi imena, ki napravljajo kaj delate! utis, da so nemškega izvora približno isto- In zopet šole! Rekli smo, da je na tako, kakor n. p. Jgovor cesarja Viljelma v nemških ljudskih šolah, uštevši dekliško me- Mariecburgu — Piljakcm po godu! ščansko šolo, 406 nemških in 525 slovenskih Zato bi želeli pojasnila po kaki trans- otrok. Danes moramo povdariti, da so te šte- fbrmaeiji krvi so n. pr. Jelovšeki — in ko-vilke uradne. liko je tacih Jelovšekov tega in sličnih imen, Mi hočemo verjeti, da te številke ki se prištevajo dem herrlichen Volke ! — odgovarjajo resnici, da-Bi so jih sestavili postali »blutsvervrandt.« Nemci. In če morda ne odgovarjajo, resnici V obrambo. Prejeli smo s prošnjo, da se to gotovo godi le na škodo Slovencev, to objavimo: je: v rečenih šolah je še več slovenskih: V včerajšnji številki ste priobčili dopo- otrok, nego jili je uradno izkazanih. A če slano Vam notico pod naslovom * Nekoliko imajo tržaški Slovenci o uradnih številkah več humnitete bi pač ne škodovalo«, v ka-svoje posebne, recimo : »slovenske pojme» teri dolži avktor mene, da neusmiljeno posto-— temu pač niso krivi tržaški Slovenci, Pam z delavci, temveč oni, ki sestavljajo uradne številke o Na to očitanje odgovarjam : Slovencih. j kakor nadzornik delavcev v čist 1- Bog, ta predobri Bog, ki je ustvaril niei riža nikakor ne nasprotujem delavcem, človeka, ta predobri Bog je dal tudi Slo- marveč me veseli, da so se združili v ; vencu glavo na vrat in mu dal v njo ne- obrambo svojih delavskih interesov. Prizna-koliko soli; — ta slovenska sol v slovenski | vam pa, da je med delavci takih, ki zane-glavi nikakor ne more umeti na pr., kako je ma rja jo svoje delo in ki postajajo surovi, ako to mogoče, da je bilo v Rojanu povodom j'h Je nadzornik posvaril. Na surove be-ljudskega štetja uradno izkazano, da je tam sede Pa Je tudi nadzorniku onemogočeno biti vseh Slovencev 74 — namreč možkih, žen- uljudnim. skih in otrok — a v istem času je zopet j j™ ^tim z delavci priča, dejstvo, uradno poročilo povedalo, da je na ljudski ki 8e ral>ira Slob» tlal Pod* ne najdete na vsem svetu, kakor v našem Poro- Jaz toreJ boIJ °3ter le 9 tistimi de~ Rojanu, da bi bilo namreč med 74 glavami iavcb 86 Proti meni ne vedeJ° tako> kakor skupnega prebivalstva (ter vštevši tudij*> dolžni- Proti drugim pa sem vsikdar do-otroke) nad 200 za šolo godnih otrok. Ta- brohoten. kov fenomen zmore le tržažka uradna sta- j Konečno bi prosil, naj se . uvažuje, da tistika! tud* nadzornik je Često preobložen z delom, Da bi umeli take uradne številke, skrbmi i a odgovornostjo, in da torej ni ni-tega naj se ne zahteva od nas! Morda se kako čudo, ako tudi njemu prihajajo trebaš razum razširi v toliko, da bomo tudi uotki» k°Je nekoliKo bolj čmeren. Podrejeni 'umeli to, tedaj ko bomo, fco bomo imeli slo- mi delavei vedo to dobro' zato Pa ne bl venske šole?! bl1 Pričakoval takega krivičnega plačila, ka- Povdarjamo pa še enkrat, da mi veru- koržnjega so mi dali v »Edinosti«. jemo uradnim številkam, da je 496 nemških ! Zahvaljuj6 slavno uredništvo na priob- in 525 slovenskih otrok! Samo omeniti smo č*nJu te moJe obrambe, beležim spoštovanjem I Fran Glavič. Spomenica mizarjev LIoydovega ar- zeoala. Mizarski delavci v Llovdovem arse- Tržaške vesti. Xovi škof tržaški, mons. dr. Fran Nagi, b<> posvečen prihodnjo nedeljo v Kimu. Posvečenje mu podeli kardinal Alojzi i Ma-seHa. Kakor odposlanca škofijskega konzi-storija pojdeta v Rim kapitularni vikar mon-signor dr. Petronio in kanonik inonsignor Buttignoni. hoteli, da mi nismo prav čisto nič krivi, če imamo svoje lastne pojme o uradnih šte-; vilkab. ... nalu so predložili ravnateljstvu arzenala spo-Mi mislimo namreč, da uradne številke; . , ^ . „ , ... . 1 menico, v kateri zahtevajo nekatera zboljšanja ! in v zaključku prosijo vedstvo, da bi jim ua ! to spomenico odgovorilo tekom l;r> dni. Mt?d j drugimi zahtevami je tudi povišanje dnin ia Ali dokler bo sestavljanje številk o Slo- ; gicer zahtevajo, da bi se vsem onim\lela% cem vencih izročene Lahom na milost in nemilost, j ^ do3etjaj dobivali 3 in 3.20 krone, povi-dokler bodo Nemci in Lahi sestavljali uradne ! šala (lniua na 3 40 krone, potem da bi se številke: no, kaj naj rečemo o njih?! Nič j delavcem, ki dobivajo manje od treh kron bodo še le tedaj imele tudi v nas Slovencih pravo zaupanje, kadar bodo Nemci šteli Nemce, Lahi Lahe in Slovenci Slovence ! I druzega, nego da so — »uradne«! Izplačevanje dohodkov duhovnikom. Državni poslanec dr. Stojan je vložil na finančnem ministerstvu prošnjo, naj bi se duhovnikom, katerih bivališče je oddaljeno od sedeža davčnega urada, pošiljali dt hodkl potom poštnih nakaznic tes antecipando. Mi-nisterstvo je ugodilo prvi prošnji ter naročilo podrejenim oblastvom, da se kongrua, renau-ueracija za verouk, kakor tudi obresti od ustanovnih kapitalij na zahtevo dotičnega, od davčnega urada oddaljenega duhovnika, izplačujejo potom poštnih nakaznic, kakor je to te v navadi pri učiteljih. Vr-»e tozadevne podrobnosti določijo dež. finančna oblastvs. Drugemu delu dr. Stojanove prošnje pa m -nisterstvo ni moglo ustreči, ker so pojavljajo premnoge teškoče. Prosimo pojasnila. Pišejo nam: Te 'dni ste priobčili v a Edinosti« poziv odbora povišala dnina za G0 stotmk, vajencem in težakom pa za 40 &totink. Dalje zahtevajo ■lelavci neke spremembe določil glede del na račun, p^tem, da bi biii delavci oproščeni od obijanja krovov na parnikih, ker da to ni njih delo, da bi se v delavnici mizarjev podvojilo število težakov, da bi se o odpuščanju delavcev v slučajih pomanjkanja dela — odpuščali najpiej oni, ki so bili zadnji vspre-jeti na delo, in več drugih stvari. Veseliea ženske podružnice dražbe st. Cirila In Metodi j a ki se je tako ponesrečila v nedeljo radi hude ure, ponavljala oziroma nadaljevala se bo v nedeljo dne 15. junija v Barkovljah. Premislile smo dobro vse. Premislile, da lepo število si. občinstva priredi izlet v R'-henberk, upoštevale smo tudi dejstvo, da se je izredno veliko si. občinstva udeležilo ponesrečene vesel'ce v nedeljo. Prišle pa amo vendar do rezultata, da jih je še na stotine, ki bi bili radi prišli, a niso nikakor mogli, posebno ne z otrceL Prosimo torej te in vse druge, ki ve smarcku samem se pre(i »Trgovinske kavarne« v ui ci Caserma tudi trdi, daje bil s'ovanskega p« k »ljenja), Vozovi se razvrstijo po ulici Torrente tako, sedanji t. j. četrti nemški kancelar, grof j® ^odo .Sokoli« prvi, »Kolaši« drugi in Bul. v Bjelov), je tudi slovanske krvi, isto- potem ostali udeležoiki. Glavni reditelj » Ko-tako je tudi ime pruskega ministra Podbiel- fegev« bo gosdod J. Rože. Njegovim od- nekaj zlatih verižic in drugih malenkosti. Iz cerkve so se povspeli v zvonik, od kjer so se spustili po vrvi doli. X Vipavska železnica. Z ozirom na ve-ti v raznih listih (posnete tudi v »Edinosti«), da vipavska železnica ne bo dovršena do 15. septembra, zatrja »Gorica«, da je izvedela iz prav zanesljivega vira, da podjetnika Klemensiewicz in Demuth dovršita vsa dela do konca avgusta in da s 1. septemb. izročita železnico vladi, ki bo potem 14 dni prirejala poskusne vožnje, tako, da se železnica s 15. septembrom izroči javnemu prometu. Napis na ajdovski postaji bo dvojezičen. (Ostaja vendar-le še vprašanje : na katerem mestu bo slovenščina? Op. ured.). X Naroilna čitalnica v Brezovici je imela dne 8. t. m. javno veselico, ki je bila naznanjena tudi v cenjenem listu »Edinost«. ^^^^^^^ r j . i . i v «. j vsprejel danes predpoludne na svečan način Imenovanega dne zbralo se je lepo število 1 Tr j . v. , ... . j . - , . ! princa Nikolaja Grškega. Kmalu na to je domačinov 'n tujih gostov na določenem kraju, 1 J ° , i ^ j .. j v -i ' predsednik vrnil princu obisk, toda, na za lest, pričel je padati dez nemilo, 1 , j \elik požar. se tožitelj in toženec »z l«»pa poravnala<, kar ta list z veseljem pozdravlja »v intere-u skupne slovenske narodne politike«, pa trdi »SI. Narod«, da je dr. Susteršič »pobegnil«, to je, da je umaknil tožbo, ne da bi bil g. Beg dal Susteršiču »niti najmanjšega zadoščenja«. — Redek slučaj. V Judendorfu na Gornjem Štajerskem je posestnik Janez Gra-ben\verter, ki je nič manj kot 60 let kmeto-val na enem in istem posestvu, katero je prevzel za svojim očetom. V nedeljo dne 1. t. m. so mu priredili njegovi občani kakor tudi okoličani lepo slavnost. Občina ga je izvolila častnim občanom. Brzojavna poročila. Princ Nikolaj grški v Parizu. PARIZ 11. (B.) Predsednik Loubet je ter ni bilo mogoče na nikakov način nada- skega tako pristno poljsko, da De more I »iti rt-dbam se mora pokoriti vsakdo. Zraven Ijevati. Prosilo se je gospodarja naj bi dovo- požar DUNAJ 11. (B.) Velika skupina Ivš so bolj. Kdo bi nadalje dvomil o slovanskem lega j)0 jme[ vsak voz, najet po odboru lil, da se nadaljuje v sobi, ali on ni hotel ^Hzu glavnega trga v Korneubufgu, ^obdana pokoljenju madjar?kih ministrov Lukača, \ !a- ,Kola« po enega odbornika, ki bo pazil na i dopustiti tega, zbog česar smo morali zau- ( ®tir ce8t' DOCl zace a goretl t rJe r. f , . & . . . - ■ .__i • - i A . . i- po noči začela goreti ter je do jutra popol- siča :td. ? be celo isti min ster Hegemuz, ki toliko na potu tja, kolikor nazaj. staviti veselico. oma i orela Škoda *e velika Poža je pred kratkim izstopil iz ogrskega kabineta, voze> ki so namenjeni gostom, bo. Videči, da ne moremo nadaljevati, skle-|°°m* L° \ . in čegar ime se na prvi pogled dozdeva prepUšgenih le toliko oeeb, za kolikor je do- 1 nil je odbor pod vodstvom g. podpredsed- pristno madjarsko, je hrvat-ke krvi. \ Če- imenih prostorov. Goste, ki se ne prijavijo, nika, da Be veselica odloži, kar je bilo tudi rajšnji reški »Novi 1'st« prinaša namreč hr- jutri zvečer se bo vsprejemalo le, ako slavnemu občinstvu naznanjeno, vatski napis, ki se nahaja na neki spominski 03tane še kako mesto na razpolago. i Torej veselica, ki bi se bila imela vr plošči v budimpeštanski kapistranski cerkvi, Navodila in drugo v nedeljo v imeno- šiti dne 8. t. m katero ploščo je dal uzidati 1. 1871». Hrvat vani kavarni od 4. ure zjutraj do od-' ostane isti. dr. Josip Hegedus. (Ta je namreč podpisan boda. i Vsi oni, ki so bili dne 8. t. m. v pro- pod dotičnim napisom s pravilnim hrvatsko »Slovansko pevsko društvo« bo so- štorih kjer bi bila veselica, naj shranijo pisanim imenom). Torej tudi ta bivši ogrski tJelov-alo v nedeljo na veselici žen. podružnice listke, tako, do jim ne bo treba še enkrat minister ni Madjar Hegedi'nz, marveč Hrvat družbe sv. Cirila in Metodija v Barkovljah. plačevati vstopnine. Hegedus. Tuji narodi se pač ne morejo ror- . ............ ,, . Lvov 66 38 29 59 63 v včerajšnji številki po, čali, da so ga našli berta Ružička zavoj .ladčic in finega krnha, ! m:zarji, ko j,m je tvrdka dovo- , 89 8 60 ^ pri sv. Ivanu, je, kakor je razvidno iz ce- g-a Slavica zavoj fin.h paštet, g.a Marija | ^^ pobotanje plače za 10 nvc. na dan. 50 000 kron znaša glavni dobitek lote-keea pisma, katero so našli v samrmorilče- veliki fini potici, g.a Verginija ; ^aj so nastopih zopet mirneji odnosaj, ,n r|je gledaIišk,h igralcev (lfiIlawfi0v). Opozar- vem žrpu letni težak Evgenij Sardot=ch Furlan zavoJ* Piškotov, g.a Katinka Košmerlj ideIavC! so se loltl1 mirnega orgamzatonenega jamo svoje ceajeae čitatelje, da se bo vriilo iz ul;ce Mol in grande št. 10. V pismu, na- 8 «v»jev čokolade in zavoj šampanjskih bi- j Jlela- Tako Je PraV'Prvo je^ potrebna stro- srečkanje nepreklicno dne 19. junija 1902 Vesti iz Kranjske. * Samomor 74-letne^a starca. Včeraj \ sred-tev, ki so mu na razpolago, ob polu 1. uti popoludne je na železn'škem 1 Povodom tega dogodka, jako škodljivega prelazu na cesti proti tivolskemu gradu skočil za ugled zbornice izreka svoje globoko ob-pod vrhniški vlak 74-l^tni stari drvar Jakob žalovanje ter obžaluje posebno, da mu ni Kruš'č iz Zadvora, občina Dobrunje. Glavo bilo možno poprej nastopiti. (Pohvala. Mej-irn je vlak skoraj popolnoma odtrgal od ži- kl:ci od strani čeških radikalcev). Na to so iIec od Škotov, g.a Far.j Prhavec,' 2 botiljki pene-jkovna organizacija, ki bi tudi s poukom, z vsi dobitki se^izplačujejo od zalagateljev v puščenja za obupni č n, ne pravi pa, k*j ga ' ™> ** Jelova Košir 2 lepi košar ci : vršenJem ^"^nega nivo, skuša slovljenem na mater, prosi samomori! skušala povspeševati gotovini z 10°/0 odbitkom. do vedlo do samomora. Truplo so' prenesli " , eno delo, biškotov in dva zavoja kola- J ^ginjo delavcev. ■ S samo viharno agitacijo JUJJ^JJJ^K^^^JI^ mrtvašnico t Sv. Justu. Sardotsch se je 5ev - g a Klemenčič zavoj sladčic, g.a Zinka m storjeno vse. šele pred 4 meseci poročil. dr; Kybareva knjigo »Moja dsca« in 2 za- . . v,. ..^v p, , x , .. .. voja finih sladčic, gospice učiteljice pri sv. I/ pred naših sodisc. Pred tukajšnjim ^ . j . , . , .. , Z - Jakobu: 2 vazi za cvetice, galanterije za deželnim sod si?em vršile so se včeraj sledeče | _ » & ^ j razprave : včeraj zjutraj ob 7. uri na pokopališču pri v Ljubljani ravnatelj tovarne na Fužinah, naprstek 2 vazi, »Basnjaka» in »Čehinjo« ter J JosiP ^ievok. Prenočeval je v hotelu »pri album za razglednice; g.ca Mdka Mirtelanc ijužnem kolodvoru«. Ob p, 1 7. uri je odšel Dne lb. maja e 24-Ietni m sar Dominik ' n , , 0i /-» i - J J krasen album za sl:ke, g.ci olava Godina zavoj finih sladčic, g.ca Milka knjig, prtičev, za pod taso in druge galantarije, g.a Rezi i Trampuž 3 štruce finega peciva ; g.a Anu Redarje skušal najprej z lepa pomiriti! Kumarjeva finih čeških kolačev, vazo za L.UIJ C11U X B9. ^ * Na grobn svoje žene se je ustrelil 5 MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI z omaJeaSn Jamstvom Demarchi iz Skednja razsajal v neki krčmi v j Izoli, vsled česar so pozvali tamošnjega občinskega red« rj*. pijanega razgrajača, ali ta ea je s pestjo udaril po cbrazu. Prvi redar je poklical na to na ]m -č še .iruzeira redarja ter je s" pomočjo tega uklenil Demarnhija, ki je oba re- mesečno jtčo, poostreno z jednim postom na mese.». Utotako je lula na *» mesečno je"o obsojena 15 letna služkinja Marija Serigna iz Buzeta, ker je v raznih družinah, kjer siužila, pokrala vrč stvari. Radi poj"ku^a tatvine je bil obso:ea trimesečno ječo 25 let li ležale Alton S. Tudi rad: p )skusa tatvine je b i ol>sojen na 4 mesečno ječo lo letni, že večkrat obsojeni pek Jakob Glach iz T?sra. »<««fu!lj VMtnik. V»Vrai :£->}.lom r oh 7. ur zjutraj 12° o < t 2 ur p 16 4 C.° — 1 lakon.«r T uri ijuUsj 752.8 — Df»nes pl ac cvetke in 2 stojali za slike, g.ca Matilde Skuk o raznih finih galanterijskih predmetov. (Zvršetek pride.) Je na Vesti iz ostale Primorske. X Imenovanje v poštni stroki. Na novo ustanovljeni pošti v Baderni (občina Poreč) in imenovan poštarjem g. Ante Iskra, učitelj na tamošnji soli družbe sv. Cirila in Metodija. X Občinske volitve v Rihenber?n so bile dovršene dne 7. t. m. Glasom poročila v »Suči« je zmagala narodno napredna stranka v vseh treh razredih. X V Pulju se je dogodila v petek groina nesreč*. V oddelku za uli vanje jekla je eden delavcev vlekel iz peči »žlico«. Xa tem poslu pa se je dno žlice ulomilo in tekočina se je razlila na delavce, ki so bili tam ot 0.22 j-r#dp. id r ) 10 54 na delu ter ranila 15 njtta. Nesrečniki so ra- p<»p.; oseka o; »i 15 pre«1 polu dno ir. o» 5 'Ji popoladn« Dražbe premičnin. V četrtek, dne 12 jua. ob 10. ur: predpoludne -e »>odo vs-e-r naredbe Uur. c. s.r. okrajn^a dodiš*a za či- njeni po obrazu, na ramah i a po nogah. X * cerkvi. V noči med 6. in 7. t. m. so tatovi ofcrali romarsko cerkev B. D. Marije v Strunjauu (občina Piran). O Inesli so velik srebra križ, zlato kroao B. D. 11., in še naročil, da s<3 mu soba rezervira do popoludne. It hotela je šel naravnost na pokopališče in izvršil samomor. Ustrelil se je v sence in je bil takoj mrtev. Samomor je izvršil najbrže zaradi dolgov in pa zaradi tega, ker bi bil s 15. junijem odpuščen iz službe. * »Narodna Tiskarna« v Ljubljani je imela v nedeljo svoj občni zbor. Skupnega denarnega prometa je imelo to deliiško društvo 245.808. Delničarjem se izplača devidende po 6 K od deln ee, kar znaša 2400 K, za nagrade dr*štven m uslužbencem 1646 K, za Prešernov spomenik pr^i obrok 250 kron (-kupaj se izplača tisoč kron), družbi sv. Cirila in Metodija 200 K, »Xaro lienau domu« 200 K, »Gledališkemu podpornemu društvu« 500 kron, za Vilharjev spomenik 200 K, »Učiteljskemu konviktu« 100 K in. »Dobrodelnemu društvo tiskarjev« 50 K. Vesti iz Štajerske. — Dr. Šasteršlč proti »Domovini«. Kakor znano je bil dr. Šusteršič uložil tožbo proti uredniku »Domovine«, gospodu Begu. Danes je imela biti razprava pred porotniki v Celju, do katere pa ni došlo. Kakcr o vsakem dogodku v slovenskem življenju, tako je videti tudi poročilom o tem dogodku, da so pisana pod pritiskom ozirov na domače razmere. Dočim poroča »Slovenec«, da sta n n n x n x * * naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slo?, zalop poMetva iz odlikovanih In svetovnoznanlh tovarn v Solkanu šn Gorici Antona Ć8rnigoj-a Katera se nahaja ▼ Trata, Via Piazaa vecohia (Rosario) fit. 1. (u desni strani eerkre sv. Petra). Konkareaoa nsmogofta, ker J« blago H ls prvtt roke. XXXXXXXXXXXX*XXK ^jf&f^Sl^dl^lSStS^fSfStSfSfSf S) X X X X X X X n X X X X X X X X © i g © & & Aleksander Levi Minzi i s Prva ls sajveSjs tovarna pohištva ▼sek rrst. •J T R S T TOVARNA: \ ZALOGE: Vis Teta, i Piazza Rosarfs it 2 vogal I (šolsko poslopje) Via UsiltasM In Via Ribsrgo it. 21 Telafos it. 670. -mom-- Velik iibo/ Upecarlj, »cml in ilik. I*-rrfnje aaroCbc tudi po posebnih tutČrlih. Ome brei kooknronoa. ILUITBOTAI) CCI1I ZASTOU II FIA1K0 Pred moti postavio se na pa< obred ali železnico tra >o. S0 »i 3) 31 €> & 5* Loterija Mp igralce? (glumačev) t glmi dobitek po soooo 2 davna (oiitla 8 5 10 20 60 100 300 3500 dobitko? ►Srečke po 1 5000 3000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 rono Stavbinsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. 1 ivarna za mizarsko orodje' in parkete, stavbinslo is umetno iljncantvo. 99* Del&lnica za konstrukcijo železa itd. "•S Sprejema naročbe za vsakovrstna m zarska dela kakor : kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbi tiska ko naška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvomice na vreteno i ta. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. XXXXXXXXXXX)tXXXttKX3tX3ttt)tXXXXWW*X* priporočajo : Josip Bolaffio. Mandl & Co.. Ign. Neumann. Mercurio Triestino, Henrik Schiffmann. Josip Zoldan. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10°/o odbitkom v gotovem denarju. AlpAr^ant 2 dvema delav"i JhdLAk^/A cema t-e jšee za nek knmnolom. Ponudbe na gospo Peiner EbrenLaupen (Sta'ereko). V Šepuljah pri Tomaju priredi mladina v nedeljo dne 15. T. ni.! ples v gostilni Antona Macarol. Svirala bo godim iz sv. Ivana pri Trstu.1 I »obivala se bo tudi časa dobrega vina Vabljeni so znanci in prijatelji na' obilno udeležbo. [^Velikanska množina pohištva X X K K K K tt * X X X S X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) •°o o o • o oo za os eženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagliano o°o «°o o°o nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravico postopati proti vsake mur, ki bi ra/peeaval ponarejanja, ter je ob jednom prisodil tvrd k i v&e sodne treske in odvetniške troske provzri cene do leta 1897. Naš s rup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Paeliano ter hranimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vel ti dokumenti ki so p sani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču Poživljamo vsakogar, da preklice; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. gf Napolj 4, Calata S. Marco __ m tapetarij se nahaja za samo en mesec po priložnostnih cenah v krasni dvorani ,.TERSICORE' ulica Chiozza št. 5, I. nad. Izdelki najboljših mizarjev. :x: "ve Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICI COMP. 0 & & & & & & iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domaćega zdravila naj ee pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. r 9 i Mierie?a lefcarna uri zlatem leyn v Praii Elizabeti n« ulloe 6. I Na najraje povelje Njepvep c. in kr. apostolskega Veličanstva XXII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, ob sega 17 $22 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 442.850 kron. Glavui dobitek znaša v gotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 12. junija 1902. Jdna srečka Stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna.u, 111., Vordere Zollamt-s-»trasse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnali, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralci načrti gratis za kupce srečk. Srečke m dopoiljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija oddel k za državne loterije. Zahtevajte v vseh javnih lokalih: ^nflrt £ ^alnn najelegantniji, najboga-JJJUII C JdlUll te j si n:i vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nem-ki druž- bin^ki list, ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športun poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko in stane na leto : navadna izdaja K.^l-'i-l Mk. posamezno 50 st. 50 Pf. luksna r 40-40 Mk. 1 K 1 Mk. krasna „ 1«JO-100 Mk. „ 2 K 2 Mk. Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in upra\*a: Dunaj, IV., PlGsslgasse 1. HMHU***MUMMMU***H**M**X*UUM**>t!ZK Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom bvoj^ najboljše in trp»žio pohištvo, bodisi svetlo ali temno polit:rano, kakor za spalu*, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne i/delke po načrtu ali poprave, krtere izviei v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naroč tf l^a. Cene brez konkurence Za obilne naročbe se top'o priporoma svojim rojakom v mestu, okoliia in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! y Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem veSčakom, častnikom poštnim- železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6 mescih K>.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri ?a gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejani moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjieei po 3 — 5. — in 8. — K. Ako urane ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu Naročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur el (Švica). Za pisma v Švico je ,.Chronos Basel staviti znamko za 25 stot.. na dopisnice 10 stot TOUflRNfl POHIŠTVA | 1 gnaci j kron| Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848. TRST nI. Cassa d i Risparmio Tovarna na Dunaju. Ulica Cassa di Risparmio Ceniki, izvirni naridi, načrti za sobe — — na zahtevanje brezplačno. — — I Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno polit i rane. BV Bogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani ic zalogi pohištva Rafael Italia Trst - uL Malcanton it. 1. - Trst. Spoštovane slovenske psgoiije! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JUetodijevo cikorijo. Odvetniške pisarne Dr. Abrama in Dr. Ryb£ra, Dr. Gregorina in Dr. Slavika ter Dr. Pret nerja bodo mesecih juniju, juliju in avgustu ob nedeljah ves dan zaprte. Toliko na blagohotno naz-nanje vsem p, n. g. klijentom. POZOR! Udobiva ee v velikih množinah in po cenah, da se ni bati konkurence: romansko žveplo, dvakrat rafinirano, angleška modra gralica, prve vrste siastični trakovi za ceplje-njenje trt, mehi za žvepljanje, gumizijeve cevi za žvepljanje z modro palico, fosfirjevo apno (imenovano Futterkalk) za pitanje in jačenje mišic za vsakovrstne domače živali, esenca zt prirejanje kisa, vinski cvet, š'pe in žeblji v velikem izboru, barve čopiči, mila, mineralne vode, sveče, šmir za vozove, sčetke itd. itd. Za razprodajalce po zaižini ceni. Drogerija (mirodilnica) i EMIL CUMAR pok. FRIDERIKA Trst. nI. Belvedere 31, podružnica Ojčina 212 Na prodaj je več „tamburic", ter dve .,berdi". Več se izve u našej tiskarni. „Andeio It Fraiiz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska „ 36 „ Istrski refošk ...... „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kiir.i in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na doni od 10 litrov naprej: Ipavako belo liter po 2 8 kr. Črno istersko liter po 28 kr. Priporoča be tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej }»o dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, lastnik. o PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. _ Pisarna: Corso 41 • Zaloga: ul. Istituto V> O Telefon št. 141 | Telofon št. 145 —^ Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I.* II., III. IV. razreda: prevezi mrličev v tn-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno Črni, v zlato- črni, srebrno-erni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih km: beio in ćrno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. Soooooooooo* 8