PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 64 (13.002)
Trst, torek, 22. marca 1988
PSI pripravljena na sodelovanje ob popolnem soglasju glede programa
Poverjeni predsednik De Mita obuja petstrankarsko vlado?
Načrte tajnika KD slabi razkorak med republikanci in socialisti - Jutri bi lahko pričel dvostranske razgovore s strankami bodoče vladne koalicije
RIM -r- Poizkus Ciriaca De Mite, da bi postavil na noge ugledno in trdno vlado, ki naj bi bila deležna podpore vseh petih strank bivše večine, je zdaj v delikatni fazi. Tajnik KD in poverjeni ministrski predsednik sicer omenja vlado, ki bi morala pripraviti — in to na konstruktiven način — »nove kulise italijanski politiki«, moral pa bo vsekakor premostiti neizbežno težavo, ki jo predstavlja petstrankarska večina »sil s skupno vladno izkušnjo«.
Prav ta možnost, da bi se ponovno sestavila stara koalicija - pa čeprav samo za sestavo programske vlade — je zdaj predmet razprav. Socialistični tajnik Craxi je bodisi v svojem nedeljskem govoru v Milanu bodisi v govoru, ki ga je imel včeraj na vodstvu stranke, potrdil, da PSI ne bo v vladi, čeprav jo bo vseeno podpirala, če ne bo popolnega soglasja glede programa. Tako stališče pa bo nedvomno povzročilo poverjenemu predsedniku nemalo težav.
V ladjedelnici v Tržiču hočejo zmanjšati število zaposlenih za eno četrtino
NA 12. STRANI
Razlogov programskega razkoraka je dejansko precej in vsi so kar veliki. To velja še posebno pri socialistih in republikancih, ki si niso edini glede gospodarske politike, Montalta di Castro in energetske politike ter ustavnih reform. Vse to mora nujno skrbeti poverjenega predsednika, ki se bo moral dokaj spretno izmikati čerem, da se bo izognil oviram. »Craxi mi je ponovil to, kar mi je že rekel v petek,« je izjavil De Mita novinarjem, ki so ga spraševali za mnenje o govoru socialističnega tajnika. V petek je Craxi De Miti utemeljil svoje stališče o premostitvi vladne krize. Poverjeni predsednik pa je to stališče ponovil republikanskemu tajniku La Malfi, ki naj bi zagovarjal diametralno nasprotna stališča, čeprav tajnik PRI teh socialističnih očitkov menda ni dojel. Tajnik PRI namreč trdi, da je treba »utrditi stičišča in željo po sodeldovanju laičnih sil in socialistov. Te odprtosti pa nisem zasledil v govoru poslanca Crasija v Milanu«, je izjavil La Malfa. KD in PRI se torej trudita, da bi minimalizirali rakorak, tudi zaradi tega, ker bi radi preprečili naraščanje napetosti v Ulici del Corso.
Socialistično vodstvo je včeraj izpililo in dopolnilo svoje programske načrte, ki jih bo predstavilo poverjenemu ministrskemu predsedniku v okviru bodočih srečanj, ki bi morala pričeti vsaj po dosedanjih vesteh jutri. Današnji dan je namreč posvečen srečanjem s družbenimi silami. Po predvidevanjih samega De Mite bi moral splet dvostrankarskih razgovorov zaključiti tik pred veliko nočjo. Po prazničnem premoru pa bi moral poverjeni predsednik sklicati skupno srečanje vseh strank bodoče vlade. Če se bo seveda vse srečno izteklo...
G. R.
Zaradi načrtovanega zmanjšanja organika
Splošna stavka
Železničarjev
RIM — Sinoči ob 21. uri se je začela 24-urna stavka železničarjev, ki se bo končala drevi ob isti uri. Stavko je oklicala italijanska sindikalna konfederacija CIGL, CISL in UIL, stavkajo pa tudi pripadniki avtonomnega sindikata Fisafs. Železničarji protestirajo proti predvidenemu zmanjšanju zaposlenih (po načrtih ‘vodstva italijanskih železnic naj bi do leta 1989 število zaposlenih zmanjšali za 25 tisoč) in proti novemu načinu upravljanja železnic.
Kot je razvidno iz sporočila državnega tajnika avtonomnega sindikata Antonia Pape, je do stavke prišlo predvsem zato, ker obnašanje in cilji vodstva ustanove kršijo že podpisane ''dogovore, kar po njegovem mnenju nezadržno vodi v recesijo in preprečuje izvedbo reforme v italijanskih železnicah.
Kot je znano, namerava novo vodstvo podjetja ob krčenju števila zaposlenih sprejeti še nekatere druge ukrepe, ki naj bi po njihovem mnenju v nekaj letih omogočili popolno finančno sanacijo železnice, ki se danes otepa z velikimi izgubami. Tako bodo številna dela poverili zunanjim podjetjem (kot na primer čiščenje in vzdrževanje), za leto dni pa so tudi preložili predvideno obnovo 8 tisoč kilometrov železniških prog.
V zvezi z oklicano stavko je vodstvo železnic sporočilo, da so se velike težave pojavile na celotnem dr-
žavnem ozemlju. Tako so morali odpovedati številne železniške prevoze na glavnih državnih in mednarodnih progah. Vodstvo železnic je skušalo vsaj na krajevnih progah omiliti posledice stavke in zagotoviti čim bolj normalen prevoz, kar pa jim ni vedno uspelo. Pri tem velja dodati, da je imelo vodstvo železnic precej težav za uvedbo nadomestnih prevozov, saj so ob železničarjih stavkali tudi šoferji avtobusov, ki jih ob stavkah običajno najema vodstvo italijanskih železnic.
Stavka je povzročila težave tudi v naši deželi. Na Tržaškem so včeraj zvečer zagotovili poseben vlak, ki je pripeljal na večerno delo delavce iz drugih krajev. Slabše pa je bilo s tistimi, ki so se z vlakom podali na daljšo pot, saj ni odpeljal vlak iz Trsta proti Parizu, na tržaški postaji je ostal tudi večerni vlak za Benetke, medtem ko se je vlak, ki bi moral iz Torina včeraj zvečer pripeljati v Trst, ustavil že v Cervignanu. Kdor je bil namenjen v Trst, je imel precej težav, saj zaradi istočasne stavke šoferjev vodstvu železnic ni uspelo zagotoviti nadomestnih avtobusov.
Morda za konec ne bo odveč, če v zvezi s stavko opozorimo tudi avtomobiliste na maksimalno previdnost na železniških prehodih, saj stavkajo tudi delavci, ki običajno skrbijo za varnost na teh prehodih.
Občni zbor Kmečke zveze
V nedeljo dopoldne je bil v Prosvetnem domu na Opčinah redni letni občni zbor članov Kmečke zveze. Na skupščini, ki se je je udeležilo lepo število kmetovalcev in predstavnikov krajevnih uprave ter slovenskih organizacij, so prisotni obravnavali vrsto perečih vprašanj, s katerimi se srečujejo obdelovalci zemlje pri svojem vsakdanjem delu. Posebno pozornost so pri tem posvetili zlasti nevarnosti novih razlaščanj m odtujevanja naše zemlje. O aktualnih problemih našega podeželja sta podala izčrpni poročili predsednik i tajnik Kmečke zveze Alfonz Guštin in Edi Bukavec.
NA 5. STRANI
Na dvodnevnem sestanku v Washingtonu
Sevardnadze in Shultz o strateških raketah
VVASHINGTON — Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze se v teh dneh mudi v Washingtonu, kjer se bo danes sestal z ameriškim sekretarjem Georgeem Shultzom. Na tem dvodnevnem sestanku bosta ugledna predstavnika SZ in ZDA vzela v pretres vrsto važnih točk za čimtesnejše sodelovanje med velesilama in za mir v svetu.
Ali je možen sporazum Start o 50-odstotnem zmanjšanju strateških jedrskih raket pred Reaganovim odhodom v Moskvo, kjer se bo v mesecu maju ponovno srečal s sovjetskih predsednikom Gorbačovom? To bo znano po tem dvodnevnem sestanku, na katerem namerava ameriški sekretar obravnavati tudi umik sovjetske armade iz Afganistana. V preteklih dneh sta se obe velesili spodbudno izrekli glede dvodnevnega washingtonskega sestanka. Sovjetski zunanji podminister Besmertnik je namreč dejal, da je sicer nekoliko razočaran glede poteka ževenskih pogajanj Start, je pa prepričan, da je možen pozitiven iztek pogajanj pred Reaganovim obiskom v Mos-
kvi. Prav tako optimistično pa se je izrekel v televizijskem intervjuju tudi Shultz, ki je dejal, da bo treba še precej skupnega napora, če želita velesili uspešno zaključiti s pogajanji pred mesecem majem.
Ameriški dnevnik VVashington Post trdi, da predstavniki Bele hiše zavzeto premišljujejo, ali bi predložili sovjetskim predstavnikom neke nove predloge glede nadzorovanja vojaških objektov. Tako sovjetski kot ameriški izvedenci bi si lahko nemoteno ogledovali vsa operativna raketna oporišča ter vse bombnike, ki prevažajo jedrske bombe. VVashington Post sicer meni, da je v sami Reaganovi administracij še precej nesoglasij o primernosti takega predloga.
Sevardnadze in Shultz bosta govorila tudi o sovjetski pomoči kabulski vladi in ameriški pomoči nikaragovskim contrasom.Poleg tega bosta šefa obeh diplomacij po vsej verjetnosti tudi določila datum obiska^ ameriškega predsednika v Moskvi. Ševardnadze bo jutrigost predsednika Reagana.
Brezigar spet župan v Nabrežini
TRST — Predstavnik Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je bil sinoči ponovno izvoljen za župana devinsko-nabrežinske občine, po ostavki, ki jo je bil podal skupaj z odborniki KD, PSI in SSk, ko so socialisti glasovali proti občinskemu proračunu. Zanj so na sinočnji seji občinskega sveta glasovali zastopniki KD in SSk ter svetovalca Igor Tuta (ki je na začetku seje sporočil svoj izstop iz Socialistične stranke) in Certo (bivši socialdemokrat, ki se sedaj prišteva k Zeleni listi). Z istimi desetimi glasovi je nato skupščina izvolila tudi štiri efektivne in dva nadomestna odbornika, ki sestavljajo nov izvršni organ devinsko-nabrežinske Občine.
V Vidmu predstavili zakonski osnutek PSI za globalno zaščito Slovencev v Italiji
VIDEM — Socialisti so včeraj v Vidmu na tiskovni konferenci predstavili zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Deželni tajnik Saro je v uvodu poudaril, da je stranka prevzela pobudo, za katero se bo zavzemala do kraja.
Član osrednjega vodstva poslanec Gabrielle Renzulli pa je izhajal iz tradicionalnega zavzemanja socialistične stranke za človekove pravice, posebej je poudaril velik prispevek socialističnega predstavnika Fortune. V parlamentu se je ozračje spremenilo na bolje, o čemer pričajo: zaključek razprave o zadnjem delu paketa za Južno Tirolsko, zaključek razprave v prvi komisiji poslanske zbornice o zakonu o jezikovnih manjšinah, predvsem pa jasno in odločno stališče evropskega parlamenta.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Skupno sporočilo SKGZ in UIIF
Manjšine
spodbujajo
sožitje
Srečanje med delegacijama Slovenske kulturno-gospodarske ■ zveze in Unije Italijanov za Istro in Reko je tudi ob slednji priložnosti potrdilo korist in potrebo, da manjšinski organizaciji vzdržujeta plodno in dragoceno sodelovanje, ki se odvija že vrsto let v trdnem prepričanju, da so vezi med obema manjšinama dragocen doprinos k reševanju odprtih narodnostnih vprašanj, kakor tudi pri ustvarjanju vzdušja ustvarjalnega sožitja med na-, rodi, ki prebivajo v obmejnem prostoru.
Delegaciji sta si izmenjali izčrpno informacijo o položaju obeh narodnosti, ki živita sicer v različnih okoljih in državnih okvirih, vendar je obema skupnih mnogo vprašanj in sorodnih pogledov na zaščito in razvoj manjšinskih skupnosti. Zlasti v luči dogodkov zadnjih mesecev, ki so na obeh straneh meje poživili razpravo in povečali pozornost javnosti do položaja obeh manjšin, je bila podčrtana ugotovtev, da je zaščito in razvoj narodnosti treba ocenjevati kot dinamičen proces, pri katerem je vse bolj jasno, da je nevarnost asimilacije tem večja, kolikor niso docela izpolnjena načela zaščite tako na zakonodajni ravni kot v vsakdanji življenjski praksi. Tako kot nobenega vprašanja narodnosti ni mogoče reševati enkrat za vselej, tudi ni mogoče prepuščati skrb za slovensko narodnostno skupnost v Italiji in italijansko v Jugoslaviji, pripadnikom manjšine same, temveč si morajo večinski narodi prevzemati lasten velik del odgovornosti, bodisi za to, da se izpostavijo učinkoviti in celotni zakonski inštrumenti, kakor tudi da se -že sprejete obveze izvajajo v praksi.
Nerešena vprašanja potiskajo manjšini v težak položaj in dopuščajo, da se na tem občutljivem področju pojavljajo napetosti in različne špekulacije, ki lahko izkrivljajo realno sliko položaja obeh manjšinskih supnosti pri čemer problematika manjšin zlahka postane sredstvo za zasledovanje drugačnih ciljev.
Predstavniki SKGZ in Unije Italijanov so soglasno izrazili mnenje, naj gre krepitev prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo v znamenju konkretnega in hitrega odpravljanja vseh nesporazumov, ki bi lahko one-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
•	Manjšine
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mogočali, da se sodelovanje med sosedoma še izboljša. V tem smislu je bilo tudi ocenjeno nedavno srečanje med predsednikoma jugoslovanske in italijanske vlade v Rimu, na katerem je prišla do izraza tudi nujnost, da državi sprejmeta vsaka v svojem okviru ut-rezne ukrepe, da se manjšinama zagotovijo možnosti za obstoj in razvoj. Glede slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je v ospredju nujnost, da se uresničijo ustavna načela s sprejetjem zaščitnega zakona, za italijansko skupnost v Jugoslaviji pa zlasti uresničevanje sprejetih ustavnih obveznosti v praksi.
Predstavniki SKGZ in Unije so vzeli na znanje pobudo Enotne delegacije Slovencev v Italiji naj bi se vprašanje uporabe finančnih sredstev, ki jih predvideva italijanski finančni zakon za potrebe slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, čimprej razrešilo.
Delegaciji sta soglašali z mnenjem, da je potrebno vezi med obema manjšinama še nadalje utrjevati z uresničevanjem skupnih pobud na področjih kulture, gospodarstva, informacije in šolstva z željo, da bi obe narodnostni skupnosti tudi v bodoče dejansko prispevali k ustvarjanju podobe prostora ob meji.
•	V Vidmu
Ker so po sklepu župana o prepovedi gradnje ostali brez dela in plače
Protest delavcev v Mont altu di Castro Skrajno zapletena usoda bodoče nuklearke
Protest delavcev na gradbišču JE Montalto di Castro	(Telefoto AP)
RIM — Okrog vprašanja jedrske elektrarne Montalto di Castro narašča napetost. Po eni strani narašča protest naravovarstvenih in drugih političnih gibanj proti gradnji te elektrarne in sploh proti jedrski politiki. Po drugi strani pa se stopnjuje protest delavcev, ki so se po sklepu krajevnega občinskega sveta o prekinitvi gradbenih del znašli brez dela in brez plače. Včeraj so v znak protesta zasedli Ulico Aurelia ter želežniško progo. Župan Montalta je takoj poslal brzojavko predsedniku republike, ministroma za delo in za industrijo ter ministrskemu predsedniku ter jih pozval, naj zagotovijo delavcem plačo ter preprečijo, da bi se položaj v Montaltu še poslabšal.
Zadeva Montalto ima tudi širšo politično odmevnost. Kot znano, je odločitev predsednika Gorie o gradnji centrale pospešila vladno krizo in sedaj v znatni meri pogojuje politična pogajanja za sestavo nove vlade. Prav Montalto je trenutno glavni kamen spotike med krščanskimi demokrati in
socialisti. Craxi in Martelli sta dala jasno razumeti, da se podrejata ljudski volji, ki se je na referendumu izrekla proti jedrskim objektom, in nočeta jedrske centrale v Montaltu, ki je doslej stala državo že 4500 milijard lir. V kakšno uporabo pa naj se objekt usmeri, se je treba še dogovoriti.
Kakorkoli ga obrnemo, problem prav gotovo ni lahek. Medtem se naravovarstvena, mirovna in protijedrska gibanja pripravljajo na še odločnejšo ofenzivo proti uprabi jedrske energije, pa naj bo v miroljubne ali vojaške namene. Zveza za okolje je včeraj napovedala veliko vsedržavno manifestacijo, ki bo v Montaltu 27. marca. Prireditelji zahtevajo spoštovanje ljudske volje in takojšnje ukrepe parlamenta. Druga, še večja manifestacija, na katero so že pristali KPI, radikalci, DP, Manifeste, ZKMI, FGSI, Lista zelenih in razna ekološka gibanja, pa bo 23. aprila v Rimu ob obletnici Černobila.
D. K-
Ni zadržkov za referendum o spremembah v ustavi SFRJ
LJUBLJANA — Včeraj se je že četrtič sestala slovenska ustavna komisija na svoji sicer formalno prvi seji, pa se še vedno ne ve, ali bodo Slovenci o zvezni jugoslovanski ustavi sklepali z referendumom ali ne. Delovna skupina bo v prihodnjih dneh pripravila mnenje ustavne komisije, ta pa se bo še enkrat sestala in odločila, kaj bo sporočila slovenskemu parlamentu kot svoje priporočilo.
Včeraj je bilo mnenje velike večine, da ni nikakršnih zadržkov, da republiškega referenduma ne bi bilo. Odprto pa še ostaja vprašanje, v kateri fazi postopka sprejemanja ustave naj bi bil referendum.
Ustavna komisija je včeraj razpravljala še o pasivni volilni pravici direktorjev (ki so po sedanji ustavi brez nje) in pustila vprašanje še naprej odprto.
Komisija je govorila še o vprašanjih povezanih z ustavnostjo, zakonitostjo in pravosodnim sistemom. Večina se je zavzela za ukinitev smrtne kazni. Posebna razprava pa se je odvijala ob vprašanju, ali lahko Slovenija v svoji ustavi in zakonodaji zagotovi na svojem področju več pravic, kot pa jih določa zvezna ustava.
Posebne zaplete pa je sprožilo vprašanje ugovora vesti in sicer tako do oboroženega služenja v vojski kot tudi v nekaterih poklicih (zdravniki, ki jim vest ne dovoljuje opravljati abortusov, ali sodniki, ki ne morejo izreči smrtne kazni). Glede služenja vojaškega roka je prevladalo stališče, da je to vprašanje zvezne zakonodaje in ne ustave, katere določila so dovolj široka, o ugovoru vesti v posameznih poklicih pa komisija ni sprejela nikakršnega mnenja, ker ne razpolaga z zanesljivimi strokovnimi proučitvami problema.
De Benedetti brani prodajo Buitonija
MILAN — De Benedetti je vsak dan bolj popularen. Ni se še polegel prah, ki ga je dvignila »operacija SGB« (še v teku), in že je poskrbel za novo senzacijo z odstopom Buitonija švicarskemu Nestleju. Nekateri pripisujejo to nuji, da si De Benedetti priskrbi potrebno gotovino za zmagovit naskok na Societe Generale de Belgigue, toda sam to odločno zanika: »To je napak, Cerus je imel dovolj denarja za izgotovitev transakcije, sicer pa so se pogajanja z Nestle-jem začela še preden smo se lotili družbe SGB. Odstop Buitonija je dobra poteza, saj nas je stala 160 milijard, nesla pa nam je 1600 milijard lir.«
Na očitek, da se je rajši odločil za Švicarje kot za kakšnega italijanskega partnerja, odgovarja De Benedetti takole: »Ne moremo se veseliti, ko Italija kupuje tuje delnice, potem pa jokati, če tujec kupi italijanske. Tudi to pomeni ustvarjati Evropo.« Odtujitev Buitonija seveda najbolj vznemirja njegove uslužbence in sindikaliste. Predsednik švicarskega koncerna Helmuth Maucher je v včerajšnjem razgovoru s županom Perugie, kjer je sedež slovite Buitonijeve Perugine, in s predsednikom umbrijske deželne vlade obljubil, da bo spoštoval podpisane obveznosti, torej tudi obveze do delovne sile.
V Ljubljani razveljavili sklep o prepovedi Mladine
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Zakon o globalni zaščiti Slovencev bo obravnaval senat, ki je že opravil pomembno pripravljalno delo. Socialistični predlog ne rešuje vsega in je podlaga za razgovor in usklajevanje stališč z vsemi strankami. Zato bo v teh dneh pričelo deželno tajništvo PSI z dvostranskimi razgovori, ki jih bo po potrebi razširilo na večstranske.
Zakonski predlog PSI ustreza ustavnim določilom o zaščiti manjšin in osimskim sporazumom, vendar ne izhaja le iz mednarodno-pravne obveze, temveč politične obveze iz preambole o največji možni zaščiti. Renzulli je odločno zavrnil ločevanje manjšine po pokrajinah in nato orisal nekatere značilnosti predloženega zaščitnega zakona. V zaključku je ponovno poudaril nove odnose, ki nastajajo med Evropsko skupnostjo, Italijo in Jugoslavijo. Tudi naša dežela je zaintresira-na za ta razvoj in podobno kot se rešujejo z zakonom o obmejnih področjih nekatera materialna vprašanja, je treba z zaščitnim zakonom ustvariti primerno ozračje sožitja.
V razpravi je član izvršnega odbora SKGZ Pavel Slamič poudaril splošno pozitivno oceno in važnost predložitve socialističnega zakonskega predloga kot pomembnega političnega akta. Omenil pa je nekatera odprta vprašanja, ki bi jih bilo vredno globlje preučiti in točneje formulirati. Tako je obravnaval vprašanje teritorija in način, kako določiti ozemlje, na katerem naj velja zakon, predvsem pa način obravnave jezikovne zaščite.
Poslanec Renzulli se je strinjal z nujnostjo podrobnega preučevanja in omenil možnosti, da bi strokovnjaki obeh strani (PSI in Slovencev) pregledali in preučili besedilo.
B. S.
Umrl Gil Evans
CUERN AVACA — V mehiškem mestu Cuernavaci je sinoči v petinsedemdesetem letu starosti umrl Gil Evans, eden izmed najpomembnejših protagonistov modernega jazza, ki je očaral tudi najmlajše generacije.
LJUBLJANA — Temeljno sodišče v Ljubljani je včeraj razveljavilo odločbo o začasni prepovedi razširjanja letošnje 11. številke Mladine. Prepoved je prejšnji teden izdalo Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani. Na omenjeno številko Mladine, ki je bila natisnjena v nakladi skoraj 50 tisoč izvodov, pa bo treba počakati morda še ves ta teden. Sodišče ima namreč tri dni časa, da sodbo pošlje strankam, nato pa ima temeljno javno tožilstvo v Ljubljani na voljo prav toliko časa za vložitev pritožbe na višjemu sodišču v Ljubljani. In šele če se temeljno javno tožilstvo ne bo pritožilo ali če bo višje sodišče v Ljubljani potrdilo sklep temeljnega sodišča, bo šla omenjena številka Mladine lahko v prodajo. Do takrat pa velja sklep o začasni prepovedi razširjanja časopisa.
Poglavitni razlog, da je temeljno sodišče v Ljubljani razveljavilo odločbo o začasni prepovedi, izhaja iz ocene sodišča, da v spornem uvodniku niso
objavljene novice ali podatki. To pomeni, da niso izpolnjeni osnovni zakonski elementi, saj so v uvodniku zapisana mnenja in ocene. Drugi razlog pa je, da sporna vsebina po mnenju Temeljnega sodišča ne bi povzročila hujšega vznemirjenja javnosti, kar je po zakonu prepovedni razlog.
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je, kot smo že poročali, izdalo odločbo o začasni prepovedi razširjanja 11. številke Mladine zaradi nekaj (včeraj smo zvedeli, da zaradi šestih) stavkov v uvodniku z naslovom »Branilcem revolucije« in s podpisom »Kontrarevolucionarno uredništvo«. Uvodnik sicer ocenjuje 200-odstotno inflacijo in njene korenine, gospodarstvo, ki »črkuje«, brezposelnost, zaporne kazni za mišljenjski delikt in podobno. V drugem delu uvodnika, kjer ni sporen (vsaj ne po mnenju Temeljnega javnega tožilstva) noben stavek, pa so zapisane nekatere zahteve, kot recimo za-
hteva o dosledni pravni državi in podobnem.
Po mnenju Temeljnega javnega tožilstva pa so v komentarju nekatere novice oziroma podatki, katerih objavljanje bi utegnilo povzročiti hujše vznemirjenje občanov. Zastopnik založnika je v ugovarjanju na odločbo tožilstva glasno grajal takšno početje tožilstva, ki da je neprofesionalno in podvrženo vplivom. Toda tudi njega je predsednik senata moral opozoriti, naj se potem vsaj on vede profesionalno.
Nato je zastopnik založnika od stavka do stavka dokazoval, da ne gre za novice, temveč za mnenja in da so bile, četudi bi šlo za novice, vse sporne že prej objavljene drugod. To naj bi, po njegovem veljalo za novice o prodaji orožja in o populacijski politiki, kakor tudi o domnenvnih finančnih škandalih in o včasih neustrezni zunanji politiki in o vsem ostalem, kar je sporno za Temeljno javno tožilstvo.
Med dejstvi, ki jih je zastopnik založnika navajal kot dokaze, da je odločba Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani neutemeljena, se je znašla tudi tako zelo napovedovana TV oddaja v živo s predsedniškimi kandidati. Zagovornik je namreč dejal, da so med oddajo prebrali vse sporne stavke, a da zaradi tega ni prišlo do »hujšega vznemirjenja javnosti«.
Ne ravno lepo mnenje o početju voditelja omenjene TV oddaja je v ustni obrazložitvi sodbe povedal tudi predsednik senata, ki je odločal o prepovedi razširjanja Mladine. Spomnil je na 5. člen zakona o preprečevanju zlorab svobode tiska in drugih oblik javnega obveščanja, ki prepoveduje objavljanje odločb, kakršno je napisalo minuli teden Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani. Na voditeljevo srečo pa za kršitev omenjenega člena ni predvideno kaznovanje, oddajo, ki poteka v živo, pa seveda ni moč zaseči... (dd)
Novinarja Lodato in Bolzoni od včeraj spet na prostosti
RIM — Saverio Lodato in Attilio Bolzoni, novinarja Unita in Repubbli-ce, ki so ju prejšnjo sredo po nalogu državnega pravdnika iz Palerma Curti Giardine aretirali in zaprli pod obtožbo, da sta objavila nekaj odlomkov iz zapisnika o zasliševanju mafijskega skesanca Antonia Calderoneja in s tem izdala tajnost sodne preiskave, sta od včeraj spet na prostosti.
Sodišče svobode, ki bi se moralo sestati že v soboto, a je zaradi odsotnosti sodnika odložilo zasedanje na včerajšnji dan, je namreč sklenilo, da prekliče sodni nalog o aretaciji novinarjev. Lodato in Bolzoni sta tako v včerajšnjih prvih popoldanskih urah zapustila zapor Cavallacci. Sorodnikom, kolegom in prijateljem, ki so ju navdušeni pričakali pred zaporom, sta najprej izjavila, da se počutita dobro in da so v zaporu z njima dobro ravnali. Izrazila pa sta tudi veliko začudenje nad nerazumljivim ravnanjem državnega prav-dništva, čeprav to ravnanje še ne more zamegliti odločnega in trdega boja sicilskega sodstva proti mafiji.
Veliko zadovoljstvo nad sklepom sodišča svobode je izrazila tudi novi-
narska stanovska organizacija. »Z osvoboditvijo Lodata in Bolzonija,« piše v tiskovnem sporočilu vsedržavne novinarske zveze in novinarske zbornice, »je bila priznana neovrgljiva pravica novinarjem, da izpolnjujejo svojo poklicno dolžnost ob spoštovanju de-dntoloških pravil. Kar zadeva preiskovalno in poklicno tajnost, proti kateri naj bi se aretirana novinarja prekršila, pa je skrajni čas, da parlament vnese v zakonodajo ustrezne spremembe.« Osvoboditev novinarjev je odjeknila tudi v sodnih krogih, v katerih je odločitev palermskega pravdništva povrzočila precejšen razkol, tako da se ostra polemika še ni polegla.
Z včerajšnjim sklepom sodišča svobode pa zadeva še ni končana. Državni pravdnik Curti Giardina je takoj potem, ko je prejel tekst sodne odločitve in odredil izpustitev zapornikov napovedal, da bo vložil priziv na kasa-cijsko sodišče, ker po njegovem, v na sprotju s tem, kar trdi sodišče svobode, obstaja resna nevarnost, da bi izpustitev Lodata in Bolzonija povzročila »onesnaženje« dokazov.
D. K.
Glede Togliattija so y zmoti tako socialisti kot komunisti
Vojmir Tavčar je v Primorskem dnevniku že objavil razmišljanje o polemiki, ki se je razvila ob rehabilitaciji Buharina in so jo italijanski socialisti takoj uporabili za to, da so pokazali na Togliattija - češ, bil je Stalinov podrepnik, pričakujemo od komunistov, da ga obsodijo in njegove grehe javno obžalujejo. Ker vsej stvari že od samega začetka sledim in ker sem že dolgo načrtoval, da o njej kaj napišem, naj mi bo dovoljeno, da se tudi jaz zaustavim ob tej temi. V Italiji je polemika dobila poteze, ki spominjajo na commedio dellarte, kajti komunisti so zagnali vik in krik, ugotavljali so, da socialisti blatijo enega od očetov demokratične republike, v kateri živimo, in se zaklinjali, da se nimajo kaj kesati, da se nimajo česa sramovati.
Po mojem je pristop socialistov in komunistov zmoten, zato ker oboji gledajo na neko zgodovinsko osebnost, kot na zaključeno celoto, ki jo je treba zavreči ali sprejeti brez pridrškov v vseh njenih dejanjih in življenjskih obdobjih. Ne razumem zakaj ne bi smeli kritično ocenjevati Togliattija, visokega predstavnika Kominterne v času Stalinovih čistk, in obenem priznati, da je isti človek s prefinjenim smislom za stvarnost oblikoval po vojni komunistično partijo v politično silo brez revolucionarnih popadkov. Prva in druga plat njegovega dela sta kot Janusova obraza, ki gledata v dve smeri, pa sta vendar izraz iste hladne (verjetno cinične), a brez dvoma spretne politične osebnosti.
Ko sem pred leti hodil na pogovore k Alešu Beblerju, sem ga v svoji naivnosti vprašal, kako so vendar mogli komunisti njegove generacije ostati komunisti, potem ko so spoznali grozote Stalinovega trinoštva v Moskvi sami
in so jih včasih čutili na lastni koži. S svojim ironičnim izrazom mi je pripovedoval, kako je nekega dne v Parizu o istem vprašanju razpravljal z Edvardom Kardeljem. Kardelj mu je odgovoril, da se seveda dogajajo v Sovjetski zvezi strahotne stvari, a da o tem sedaj ne gre razpravljati, kajti imperativ trenutka je boj proti fašizmu. »Po zmagi bomo pa seveda oblikovali socializem po svoje.«
Ta iluzija je po vojni še nekaj časa živela, in ne samo med jugoslovanskimi komunisti, temveč tudi pri ljudeh kot sta bila Dimitrov in Gomulka. Neizprosna realnost pa je jo kmalu zatrla, kajti očitno je, da režim, ki hoče imeti v zakupu vso resnico in pravico, ne more ravnati drugače, kot so po letu 1945 ravnali komunisti v Jugoslaviji, na Poljskem ali v Bolgariji. Če se je komunist Togliatti obnašal v Italiji na povsem svojevrsten način, je to pripisati dejstvu, da je moral računati s prisotnostjo ameriških čet na Apeninskem polotoku in z zavestjo, da Stalinova influ-enčna sfera sega do neke meje in ne čez.
Tako je pač, da je socializem v boljševiski verziji kot reka, ki zapolni vsako kotanjo, do katere lahko seže (prispodobo si izposojam pri G. Kennanu). Če ni pregrade, pa naj bodo to tuje vojaške sile, gospodarska kriza, ali karkoli že, se ne bo odpovedal veri v svoj lastni prav. Šele iz konflikta z zelo trdo realnostjo bo začutil nujo, da svojo naravo spremeni in stališča revidira. Da jo lahko in tudi korenito, nam priča prav današnja komunistična partija Italije in vsa jugoslovanska izkušnja od leta 1948 dalje.
JOŽE PIRJEVEC
Na prireditvi, ki so jo odprli včeraj, prisotno tudi SDGZ
Ljubljanski sejem Alpe-Adria teden mednarodnega sodelovanja
'Na slavnostni prireditvi v Sežani
Nagradili so zaslužne kulturne delavce
LJUBLJANA - »Vsaka otvoritev sejma je otvoritev svojevrstne izložbe, razstave gospodarskih dosežkov, dolge ponudbe storitev in predmetov ter koristno srečanje ljudi, še posebej strokovnjakov. Sejem Alpe-Adria pa je
Inž. Marko Bulc
nekaj posebnega, saj že leta nosi naslov teden mednarodnega sodelovanja. Prav sejmu Alpe-Adria gre zahvala, da je oživela ideja o kompenzacijskih poslih v okviru skupnosti Alpe-Jadran in tudi širše, da na jugoslovanski strani vključujejo v pobudo tudi Vojvodino, Srbijo in Makedonijo.« S temi uvodnimi besedami je predsednik gospodarske zbornice Slovenije inž. Marko Bulc pozdravil prisotne ugledne goste, med katerimi so bili predsednik skupščine SFRJ Rožič in podpredsednik izvršnega sveta SR
Slovenije Popovič, razstavljale! in obiskovalci ob otvoritvi 27. mednarodnega sejma Alpe-Adria.
V teh strnjenih mislih je smisel vsakoletne sejemske prirediteve, ki presega meje ne zgolj trgovskega dogovarjanja. Vsako leto namreč pride do novih primerov sodelovanja. Tako so letos med drugim pripravili tudi skupno turistično ponudbo jugoslovanskega dela Alpe-Jadrana in avstrijskega turističnega gospodarstva.
Sodobno gospodarstvo sloni na konceptu odpiranja mej in čim svobodnejšem pretoku misli. Razstavljalci so s svojo številčnostjo in z raznolikostjo ponudbe dokazali, da so dojeli duh sejma, kar je nedvomno jamstvo za zanimivost in uspeh kljub sedanjemu težavnemu gospodarskemu trenutku. Predsednik Bulc je ob zaključku svojega nagovora povabil vse udeležence na ogled razstave, kjer so po besedah
starega pregovora oči najboljši sodnik.«
Na sejmu sodeluje tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki so ga na odprtju zastopali predsednik Vito Svetina, tržaški pokrajinski predsednik Boris Siega in predsednik zunanjetrgovinske sekcije Marino Košuta ter številni gospodarstveniki. Skupno razstavo članov SDGZ so si ogledali podpredsednik Popovič, predsednik Bulc, gospod Felice Sanzo, generalni konzul republike Italije v Kopru, dr. Cannata, predstavnik vladnega komisariata v Trstu ter dr. Tamaro, tajnik tržaške sejemske uprave. V prijetnem nevezanem pogovoru je tekla beseda o možnostih razširjenega sejemskega sodelovanja. V večernih urah je predsednik gospodarske zbornice Slovenije Bulc povabil razstavljalce v imenu gospodarske zbornice SR Slovenije na tradicionalni sprejem.
ODO KALAN
/•
Delegacija iz Valteline v Bardu
BARDO — V soboto in nedeljo je bila v občini Bardo številna delegacija občine Sant'Antonio Morignano, ki je pobratena z vasjo Terske doline. Predstavništvo iz Valtelline je prišlo, da bi si konkretno ogledalo, kako je bilo Bardo obnovljeno po uničujočem potresu iz leta 1976, ki je poškodoval dober del hiš. Ob tem pa je izrabilo priložnost obiska še za tesnejši stik z ljudmi, saj je zbor sodeloval na reviji Primorska poje, ki je bila letos prvič v Terski dolini in o kateri poročamo na drugem mestu.
Občina Bardo je z marsikaterega vidika zanimiv primer v procesu obnavljanja prizadetega območja. Tu so izvedenci ljubljanskega zavoda ZRMK popravili prvo vzorčno hišo s sistemom, ki je bil dotlej v Italiji nepoznan (naj omenimo, da je edina zdržala sunke 15. septembra 1976), tu je bila zgrajena serija montažnih vrstnih hiš, ki so bile odraz solidarnostne pomoči iz Slovenije. In zanimivo je, da so zastopniki občine iz Valtelline, ki je bila poleti hudo prizadeta, prišli na ogled prav v to občino, kjer so prebivalci pretežno slovenskega rodu.
Delegacijo je med drugimi na občini sprejel pokrajinski odbornik Sinicco, srečanje pa je preseglo uradni okvir in je utrdilo vezi med občinama.
S slavnostno podelitvijo priznanj in nagrad kulturne skupnosti Sežana, na predvečer obletnice rojstva pesnika Srečka Kosovela so v sežanski občini zaključili bogat mesec kulture.
Mesec kulture se je v sežanski občini pričel 4. februarja z otvoritvijo slik Milovana Valiča. V tem času so se po raznih krajih sežanske občine zvrstile številne gledališke, glasbene, likovne in literarne prireditve. Višek so dosegle s spominskim večerom ob 1 Obletnici rojstva družbenega delavca, učitelja in pisatelja Jožeta Pahorja, po katerem nosi sežansko kulturno umetniško društvo tudi ime. Zaključile pa so se 17. marca, ko so v sežanski Mali galeriji odpirali razstavo slik Pavla Medveščaka iz Nove Gorice. Zvečer istega dne pa so v prostorih Srednje družboslovne in ekonosmke šole priredili slavnostno akademijo Kulturne skupnosti Sežana, na kateri so najzaslužnejšim kulturnim delavcem podelili priznanja in nagrade Srečka Kosovela, za leto 1987.
Slavnostni govornik Dušan Jazbec, predsednik odbora za skladen razvoj kulturnih dejavnosti in načrtovanje pri Kulturni skupnosti Sežana je v govoru poudaril zlasti Kosovelovo misel o smislu kulturnega dela, ki dviga človeštvo in izpopolnjuje nikoli popolno razvojno stopnjo človeka v harmonijo duše.
Kulturna skupnost je prejela 11 predlogov za priznanja, odobor pa se je odločil, da podeli 5 nagrad in 2.priznanji zaslužnim kulturnim delavcem v občini Sežana. Priznanje, ki sestoji iz stilizirane značke, ki ponazarja lik Srečka Kosovela po likovni predlogi Avgusta Černigoja, in listine z likom Srečka Kosovela, podeljuje skupščina
Kulturne skupnosti Sežana za večletno aktivno umetniško ustvarjanje na vseh področjih kulturnih dejavnosti, v samoupravnih organih in organizacijah s kulturnega področja in za širjenje, polustvarjanje in ustvarjanje kulturnih dobrin. Tokrat sta bila dva dobitnika priznanja: Ivan Furlan, gospod tomajske župnije, ki s pomočjo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica skrbi za vzdrževanje in obnovo cerkva v svoji fari, in kapelnik godbe na pihala Divača Darij Pobega, ki je divaško godbo prevzel pred sedmimi leti, ustanovil glasbeno šolo, kjer se šolajo bodoči člani godbe na pihala, ter s svojimi izkušnjami in znanjem ogromno pripomogel h kulturni rasti v divaški krajevni skupnosti. Nagrade pa so za uspešno delovanje in dosežke na področju kulturnih dejavnosti v šolah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ki sestoji iz knjižne nagrade, prejeli: Sonja Furlan za uspešno delo v KUD Klasje Stanje, Alojz Jeranče iz Gornje Branice, Vladimir Mljač iz Lokve, kjer je kot podpredsednik krajevne skupnosti Lokev veliko pripomogel k obnovi kulturnega spomenika protiturškega tabora, Aleksandra Ostrouška za vestno kulturno delo v občinskih upravnih organih in Osnovna šola Dragomira Benčiča.
Nagrade in priznanja je podelil Robert Sila, predsednik skupščine kulturne skupnosti Sežana. V kulturnem programu pa so sodelovali učenci srednje družboslovne in ekonomske šole ter ženski pevski zbor KUD Jože Pahor iz Sežane.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Divača želi v kratkem postati prijetno turistično središče
DIVAČA — Čeprav je divaško turistično društvo staro šele dve leti, si je v sežanski občini že pridobilo precejšen ugled in tako upravičilo svoj obstoj. To so pobudniki društva dosegli tudi z načrtnim pridobivanjem novih članov in Z vztrajnim delom med mladimi.
Kot nam je povedal predsednik društva Josip Obranič, nameravajo s selektivnim pridobivanjem novih sodelavcev nadaljevati tudi v prihodnje. Hkrati so kot eno prednostnih letošnjih nalog sklenili začeti z akcijo za zaščito izvirne kraške škrateljnove hiše^ ki bi jo radi odprli za obiskovalce oziroma usposobili za turistično dejavnost. Se tesnejše kot doslej nameravajo sodelovati s profesionalnimi turističnimi dejavniki, saj vidijo veliko možnosti za skupen nastop pri spodbujanju domače obrti, organizaciji prodaje kmetijskih pridelkov, zdravilnih želišč, gozdnih sadežev in podobno. Seveda bodo pri tem radi priskočili na pomoč tudi vsem krajevnim skupnostim, ki bi želele oživiti svoja turistična
Med pomebnejše društvene naloge sodijo tudi priprave za natis turističnega prospekta sežanske občine in trajno prizadevanje za lepši videz naselij in krajine. Zato bodo tako kot doslej tudi to pomlad pripravili očiščevlano akcijo. Naročili pa bodo tudi letak, s katerim bodo prebivalce opozarjali na potrebo po trajni skrbi ua urejenost okolja, v ta program sodi tudi urejanje pešpoti med Divačo in Škocjanskimi jamami oziroma vzdrževanje klopi, zelenic in košev za smeti. Postaviti nameravajo tudi pet tabel za plakatiranje ter julija v Divači oziroma pri Škocjanskih jamah organizirati veliko turistično prireditev.
Janez Odar
Bo tujim borcem dovoljen
dostop na
SPLIT - Predsedstvo regijske borčevske organizacije je najvišjim republiškim in državnim organom poslalo pismo, v katerem predlaga, naj bi se spremenili zakoni, po katerih tuji državljani ne smejo potovati na Vis. Zakonski akt, ki to prepoveduje je iz 1975. leta, temelji pa na oceni geostra-teškega položaja Visa in otoka Lastovo.
Vodstvo dalmatinskih borcev meni, naj bi se vojnim veteranom tistih armad, ki so med drugo svetovno vojno
otok Vis?
imele baze na Visu in ki so skupaj s partizani osvobajale srednje dalmatinske otoke, in vojnim veteranom zavezniških držav, ki so imele svoje misije pri vrhovnem štabu NOV Jugoslavije med pomladjo in poletjem 1944. leta, ko je Vis bil jugoslovnska metropola, omogoči obiskovanje tega otoka.
Za enkrat je na Vis bilo dovoljeno stopiti le britanskim vojnim veteranom in še to le s posebnim dovoljenjem pristojnih državnih organov.
Pregled jugoslovanskega filma
LJUBLJANA — Interfilm - Kranj, italijansko združenje prijateljev filma ^dia manta in jugoslovanski konzulat v Milanu bodo med 21. in 27. marcem
MUanu organiM dneve jugoslovanskega filma. ^ZJHu^note rematoarafijo bo predstavilo devet celovečernih m trge kratki filmi, bnote nski filmski pregled v Milanu se bo začel s slovenskim filmom Karpa Godine leči boogie.
V kratkem bodo osvetlili sečoveljsko letališče
SEČOVLJE — V začetku aprila bodo za en mesec zaprli sečoveljsko letališče Portorož, s katerim upravlja portoroška igralnica. Odpravili bodo namreč nekaj za razvoj tega letališča pomembnih del. Predvsem bodo vgradili svetlobni sistem, ki bo omogočal nočno pristajanje in vzletanje. Na tukajšnjem letališču pravijo,_ da bodo podaljšali poslovanje v večerne ure, ker letališča za zdaj še ne nameravajo odpreti za vso noč, ampak le, ko bi to bilo nujno.
Hkrati bodo ožji del letališke steze (850 metrov steze je namreč širokih 28
metrov, 350 metrov pa 30 metrov); razširili za dva metra. Za vsa ta dela, naj bi po ocenah namenili 550 milijonov dinarjev. Huje pa se letališkim delavcem zdi to, da bodo za prbližno mesec dni v času začetka turistične sezone morali zapreti letališče. Manj nevšečnosti bi imeli, če bi omenjena dela opravili na primer januarja ali februarja, toda predpisi narekujejo, da lahko o taki naložbi odločajo šele po opravljenem letnem obračunu poslovanja. To pa pomeni veliko oviro pri pripravah na turistično sezono.
Jedro vsakega zgrajenega objekta
je njegovo srce
Kako je mogoče, da smeltovci uspešno sodelujejo pri gradnji in obratovanju tako različnih objektov, kot so bolnišnice, jeklarne, rafinerije, regalna skladišča...?, je vprašanje, ki nam ga zastavljajo številni investitorji. Naš odgovor je pravzaprav preprost. Posamezni problemi so resda lahko različni, toda postavitev celotnega objekta od ideje do realizacije je, ne glede na njegovo vsebino, en sam celovit problem.
V Smeltu smo postopoma izoblikovali tehnologijo, ki številne delne, različne in specifične probleme povezuje v celoto, ki je vedno več kot preprosta vsota posameznih delov. Takšno celoto je nato mogoče rešiti z enim sistemom, s Smeltovim sistemom. Tako lahko ponudimo jeklarno, bolnišnice, toplarne..., po sistemu ključ v roke, še več, izdelek ali celo denar v roke.
Strokovnjaki s srčno kulturo znajo svoje znanje vedno znova prilagajati investitorjevim potrebam in okolju, v katerem naj objekt opravlja svoj namen. Dosedanje izkušnje, tisoč petsto zadovoljnih kupcev, kažejo, da imamo v Smeltu takšne ljudi.
To je dosežek, na katerega smo najbolj ponosni.
SMELTA
Poročilo predsednika videmskih industrijcev
Za gospodarstvo ugodno obdobje znižuje število brezposelnih
VIDEM V zadnjih letih se je v videmski pokrajini industrija tehnološko posodobila, tako da sedaj lahko konkurira drugim domačim proizvajalcem in tudi tujim, saj se je izvoz povečal, furlanski izdelki so v tujini zelo cenjeni, furlanski industrijci, ki ponujajo dokončo izdelane tovarne, so povsod dobrodošli. To je povedal predsednik furlanskih industrijcev Andrea Pittini (tisti, ki se zanima za nakup livarne v Skednju) na letnem občnem zboru Zveze furlanskih industrijcev, ki je bil v soboto v veliki dvorani na gradu v Vidmu.
Pittini je navedel tudi vrsto zanimivih podatkov, ki kažejo, kako podjetni so Furlani, kako je po potresu obnovljena industrija znala ubrati sodobne poti. Vse manj je mladinske brezposelnosti, pravzaprav je skoro ni več, saj mladi, ki prihajajo iz strokovnih in drugih šol, brez težav dobijo delo v tovarnah in v terciarni dejavnosti. V lanskem letu se je število vseh zaposlenih (odvisnih delavcev) v videmski pokrajini dvignilo od prejšnjih 200.900 na 202.000. Gre za malenkostni porast (0,5 odstotka), je poudaril Pittini, vendar pa je treba upoštevati, da se je število brezposelnih znižalo od 19.100 na 18.000 ljudi. Porast zaposlenih gre skoro v celoti pripisati industrijskemu sektorju, kjer je sedaj 72.000 zaposlenih, pred časom pa jih je bilo 70.700.
Istočasno se je zelo povečalo število samostojnih obrtnikov, oziroma tistih, ki so se lotili raznih samostojnih poklicev, ki sodijo v terciarno dejavnost. Skupno število vseh zaposelnih je danes znatno višje. Približno ena tretjina vseh odvisnih delavcev je zaposlenih v industrijskem sektorju. Odstotek je nekoliko nižji kot v drugih predelih Severne Italije, presega pa povprečje na italijanskem Jugu.
Pomembni so tudi podatki o izvozu. Lanski porast izvoza iz Furlanije-Julijske krajine se je povečal za 21 odstotkov. Videmska pokrajina pa je sama povečala izvoz za več kot 16,1 odstotka. Vrednost izvoženega blaga znaša milijar-
do 875 milijonov lir (leto prej milijardo 615 milijonov). Uvažajo pa le za polovico omenjene vrednosti.
Predsednik furlanskih industrijcev je povedal tudi, da je zelo hvalevredno promocijsko delo videmske Trgovinske zbornice, ki si zelo prizadeva, da bi furlanski proizvajalci in izdelki prodrli na tuje. S tem je rezko odgovoril tistim furlanskim politikom, ki v zadnjem času zelo napadajo predsednika videmske Trgovinske zbornice (očitno jih motijo njegovi uspehi).
Pittini je svoje poročilo osredotočil na dogajanje v videmski pokrajini, omenil pa je tudi sosednje. Se zlasti ga je zanimalo sodelovanje z industrijo v Pordenonu. Tu imajo industrijci podobne prijeme kot v videmski pokrajini. Razlika je v tem, da v Pordenonu z uspehom deluje velika tovarna (Zanussi), ki je sedaj v sklopu mednarodnega koncerna. Na Videmskem pa prevladujeta srednja in mala industrija. Zaradi tega je toliko bolj potrebno, da bi furlanski industrijci bolj usklajeno nastopali na tujih tržiščih. Govornik je še omenil položaj industrije na Tržaškem in Goriškem. Poudaril je, da ni več mogoče vztrajati pri starih tehnologijah, delati v tovarnah z zastarelimi stroji in proizvajati zastarele izdelke. Kritiziral je tudi zastarele manažerske pristope v teh dveh pokrajinah in obžaloval tudi dejstvo, da do prenovitve ni prišlo niti v tovarnah z državno udeležbo. Po njegovem pa se tudi v teh dveh pokrajinah nekaj premika v pozitivno smer, in to zlasti na Goriškem.
Pittini je še omenil, da so znali furlanski industrijci spretno izkoristiti pomoč, ki so jo dobili iz deželnih in državnih skladov. Na videmskem zborovanju sta govorila tudi predsednik deželne vlade Biasutti in minister za industrijo Bat-taglia.
Proti slednjemu je kakih sto mladih Furlanov uprizorilo bučno demonstracijo. Protestirali so proti vladni odločitvi, da obnovi dela v jedrski elektrarni Montalto di Castro.
ALEŠ VVALTRITSCH
Kdaj bo Avstrija priznala svoje stare grehe in zmote?
LJUBLJANA — Če je res, da si Avstrija zadnje čase pere madeže svoje zgodovine, bo potem držalo tudi, da je njeno soočanje s preteklostjo še preveč boječe, rekli bi celo patetično. Vsakršno obujanje krivd je pač že po pravilu mučno in nujno prinaša zadrege, ne glede, če prihaja po petdesetih letih. Isto velja seveda tudi za Koroško, kjer do analitične predelave obdobja od anšlusa do leta 1945 še vedno ni prišlo. Zanimivo pa je, da tudi tam živeča slovenska manjšina, kot sestaven del te regije, ni čisto poglobila tega obdobja.
Na vprašanje, zakaj, je v petek, na kulturni prireditvi, posvečeni Slovencem v Avstriji, skušal odgovoriti strokovni sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Teodor Domej. V skoraj poldrugournem predavanju je Do-mej obnovil ključne dogodke tistih usodnih dni tik pred in takoj za tako imenovanim anšlusom, zlasti z zornega kota, ki zadeva slovensko manjšino. Osnovna ugotovitev, ki jo je podal, je ta, da velja 1938. leto za tam živeče Slovence za prelomno. S tem letom se namreč začenja sedemletna nacistična vladavina, ki je prav gotovo pomenila najhujši napad na slovenski živelj. Nacistična ideologija sicer ni prinesla s sabo sovraštva do Slovencev (to je obstajalo že prej), nedvomno je pa zaostrila odnos do manjšine. Svetlo točko zoper nacistično vladavino predstavlja zadnji del tega obdobja, to je čas partizanskega odpora, dosti manj ovenčan s slavo (kar velja tudi za Slovence) pa je začetni del. Značilno za prvi del nacističnega obdobja je zadržanje slovenskega vodstva do novih oblastnikov, zadržanje, ki je privedlo do tega, da so zaupniki slovenskih organizacij dvanajst dni po vkorakanju nemških čet v Avstrijo izdali oglas, v katerem so pozvali ljudstvo, naj pritrdilno glasuje na plebiscitu. Eden od vzrokov za tako ravnanje je po Domejevem mnenju bila dokajšnja zbeganost koroških Slovencev, še zlasti po objavi stališča uradne Jugoslavije, v katerem je matična država izjavila, da je anšlus le interna nemška zadeva. Domej je orisal tudi posledice nacistične vladavine za Slovence, v prvi vrsti premestitve slovenskih duhovnikov, deportacije iz Koroške in spremembo narodnostne struktu-
Čisto drugačen značaj je kmalu zatem imela druga okrogla miza tega večera. Posvečena je bila ravno tako 1938. letu, vendar so o anšlusu in medvojnem času govorili s subjektivnega stališča, na osnovi pričevanj in osebnih vtisov. Razpravo je vodil Teodor Domej, na njej je spregovorilo pet udeležencev takratnega propada Avstrije: Alojzija Jank iz Dul pri Šmohorju, Tomaž Holmar iz Obirja, Gregor Krištof iz Šmihela, Valentin Oraš iz Borovelj in Ivanka Sadol-šek iz Železne Kaple.
Preostali del prireditev v petek in v soboto je bil posvečen glasbeni in gledališki dejavnosti koroških Slovencev. V Slovenskem etnografskem muzeju so sočasno s prireditvami v Cankarjevem domu odprli razstavo ljudske umetnosti, ki bo odprta do konca junija.
L VOGRIČ
F Primorski poje sporočilnost slovenske pesmi
Prvič v Terski dolini
V lepem in prijetnem kulturnem središču Lemgo v Teru v občini Bardo je bil v soboto zvečer koncert Primorska poje, ki se je prvič v svojih devetnajstih letih življenja pomaknila do skrajnega zahoda Beneške Slovenije. Na tem področju, kjer se je asimilacija globoko zarezala v naše narodno tkivo, kjer je vsako prosvetno delo izredno težavno in zahteva velike napore, je sobotna prireditev, ki jo je številno občinstvo dobro sprejelo, imela poleg kulturne še druge razsežnosti. Poudarila je, kot je lepo pove-
Spored tega tedna
Tudi konec tega tedna bo »pojoča karavana« Primorske poje obiskala številne kraje pri nas in onkraj meje. Tako so v petek na sporedu koncerti v Vrtojbi (med drugimi bosta nastopila Ženska pevska skupina Skedenj in moški zbor Skala - Gabrje) in v Pivki, v soboto pa koncerti v Tržiču (nastopila bosta Dekliški zbor Devin in moški zbor Jezero - Doberdob in Tržaški mešani pevski zbor), Dobravljah (Mešani zbor Pod lipo iz Barnasa) in Spodnji Idriji (nastopal bo zbor Rupa-Peč). V nedeljo pa bodo koncerti na Proseku (mešani zbor Lipa iz Bazovice), 'Kobjeglavi (moški zbor iz Štmav-ra in mešani zbor Jadran iz Milj) in v Desklah, ker bo z ostalimi pel mešani zbor Naše vasi iz Ti-pane.
dala v svojih uvodnih besedah predsednica domačega centra za kulturne raziskave Mara Černo, voljo te skupnosti živeti in se razvijati v sklopu vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Bila je torej izraz povezanosti med Slovenci, želje po sodelovanju ob meji, znak pozornosti in solidarnosti. In prav prijateljstvu in solidarnosti med narodi je bila simbolično posvečena sobotna prireditev. Udeležila se je namreč tudi skupina ljudi iz vasi SantAntonio Morignone v VaT tellini, ki je bila žrtev naravne katastrofe in se sedaj prizadeva za obnovo svojih vasi in krajev, prav tako kot Slovenci v Terski dolini po potresu. Koncert Primorske poje se je odvijal v središču Lemgo, ki so ga Nemci podarili občini Bardo po potresu. Prvi se je predstavil pozorni publiki moški zbor Triglav iz Trente, sledil je nastop ženskega zbora Voljko iz Spodnje Idrije. Nato sta prišla na vrsto dva tako rekoč domača okteta, saj je bil eden iz Kobarida, drugi iz Tolmina. Zaradi nekaterih težav pa se niso mogli prireditve udeležiti Nediški puobi, za katere je med domačini bilo precejšnje pričakovanje. Poslušali smo avtorske in ljudske pesmi, ki so žele tudi med gosti iz Valtelline tople aplavze. Koncert so sklenili Tolminci s prelepo italijansko pesmijo Signore dalle cime. Naj povemo, da je vsa prireditev potekala dvojezično. Predstavljali sta Mara Černo in Luisa Cher. Kot rečeno, so se je udeležili številni Slovenci iz Barda, Tipane in drugih sosednjih vasi. Med publiko je bil prisoten tudi odbornik za kulturne in športne dejavnosti občine Bardo Mau-rizio Mizza.
Nadpoprečen
obisk
na Škofijah
Z veseljem zapišemo, da je koncert Primorske poje 88, ki se je odvijal v dvorani kulturnega doma, nadvse uspel. V prvi vrsti gre pri tem pohvaliti člane domačega kulturnega društva, ki so v organizacijo vložili nemalo truda. Izplačalo se je. Celo sami so bili presenečeni nad obiskom.
Zbrane, predvsem pevce in pevke vseh na škofijski koncert »določenih« zborov, je pozdravil v imenu krajanov predsednik krajevne konference SZDL Raul Šiškovič. Med drugim je spregovoril o poslanstvu slovenskega zborovskega petja in o njegovem pomenu, ki ga na Primorskem še posebej cenimo - to namreč, da slovenska pesem združuje brate in sestre iz dveh držav.
Potem so po vrsti, kot so bili določeni, nastopili prav vsi zbori: mešani zbor Zveze DU Koper, mešani zbor G. Tartini Piran (to je zbor italijanske skupnosti iz tega kraja), mešani zbor Mačkolje (ki je spremenil program, a je z novo pesmijo še bolj vžgal pri polni dvorani občinstva), mladinska skupina P. Tomažiča iz Bazovice (ki se je pred nedavnim vrnila iz Francije, kjer je sodelovala na srečanju manjšin), mešani zbor Skala iz Gropade in mešani zbor Drago Bajc Vipava. Po aplavzu sodeč - strokovno oceno o tem bodo izrekli strokovnjaki - so se občinstvu najbolj dopadli poleg zbora iz Mačkolj tudi pevci in pevke iz Vipave.
V Ilirski Bistrici po koncertu prijetna družabnost
Ena izmed značilnosti vseh revij Primorska poje je prav gotovo družabni del, ki sledi uradnemu koncertu. Če se organizatorji potrudijo in ne vzamejo organizacije kot nujno zlo, je ravno drugi del revije tisto, kar ostane pevcem še dolgo v spominu. Organizatorji bistriškega koncerta - pevski zbor Dragotin Kette skupaj z ZKO - ki že vseh 19 let sodelujejo na tej pevski manifestaciji, so se tudi tokrat potrudili in poskrbeli za dobro počutje svojih gostov. V bistriški OŠ se je razlegala slovenska pesem še dolgo v noč, pa tudi nova prijateljstva so bila stkana v soboto zvečer...
Na koncertu v dvorani Doma JLA so nastopili: ženski zbor Kolektor Idrija, ženski zbor Tabor Opčine, oktet Vrtnica Nova Gorica, moški zbor Meblo_ Nova Gorica in mešani zbor Lipa Šempas. Žal se zaradi objektivnih razlogov koncerta ni mogel udeležiti oktet Javor Pivka.
Organizatorje je presenetil nekoliko slabši obisk občinstva, saj je na dosedanjih koncertih revije PP pred leti bilo vedno premalo vstopnic. Po drugi strani pa je to dejstvo omogočilo, da so vsi pevci lahko poslušali svoje kolege v drugih zborih. V lepo urejeni dvorani je občinstvo zbrano prisluhnilo nastopajočim, med katerimi sta bila deležna še posebno pozornosti novogoriški oktet Vrtnica in mešani zbor Lipa Šempas.
V Divači skromen obisk
Divača je kraj z bogato in živahno glasbeno dejavnostjo. Tu delujeta dva zbora, pihalni orkester, glasbena šola. Zborovsko petje je poznano že 90 let, godba na pihala praznuje letos 30-let-nico delovanja.
Kaj je bolj naravnega, da v takšnem kraju po dveh letih spet gostuje koncert revije Primorska poje. V tem smislu je občinstvo in gostujoče zbore pozdravil v imenu domačinov predsednik KK SZDL Jordan Sosič.
Tudi di vaška dvorana je bila svoje dni bolj polna ob podobnih prireditvah kot tokrat. Nobene krivde za to ne leti na prizadevne domače organizatorje, že omenjene pevce in druge za slabo vnete Divačane, krajevno skupnost in sežanski ZKO, ki so storili vse, da je koncert lepo uspel.' In tudi je. Kaže pa na to, da PP potrebuje nekaj nove »sveže« krvi.
V Divači so peli: moški zbor Kraški bori iz Štanjela, ženski zbor Jadran Dekani, moški zbor Vesna Križ, ženski zbor Jože Pahor Sežana, moški zbor Fantje izpod Grmade - zanje povejmo, da so sodelovali na vseh dosedanjih revijah - in mešani zbor Postojna. Vsega okrog 200 pevcev in pevk, ki so v Divači uresničili svoje poslanstvo. Dokazali so, da je »Primorska poje nuja primorskega človeka, ni samo manifestacija, je bistvo bivanja v primorskem prostoru«, kot je v pozdravu primorskim pevcem rekel tajnik sežanske ZKO Aleksander Peršolja. Prehojena pot primorskega zborovskega petja je to že dokazala, in sedanjost to potrjuje.
DANIELLE STEEL
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
»Vpoklicali so me.« Oba sta ostrmela. Zdaj vendar ni bil čas za to. Vietnamska vojna je bila v polnem razmahu in vsakomur na umu. Ward se je zgrozil. Naj je še tako ljubil svojo deželo, ni hotel žrtvovati nobenega svojih sinov za to dvomljivo vojno v deželi, do katere ni čutil ničesar; Faye si je skoraj izpahnila čeljust, ko je slišala njegove prve besede:
»Povej jim, da si peder.« Bilo je prvič, da je uporabil to besedo in Lionel se je moral nasmejati, ko je odkimal.
»Očka, ne morem.«
»Za božjo voljo, naj ti ne bo nerodno. S tem si lahko rešiš življenje.« Iste besede je izrekel tudi Gregu, ko ga je opomnil, naj izboljša svoje ocene. Samo to je še manjkalo, da ga vržejo iz šole in pošljejo v Vietnam. Lionel pa je imel odličen izgovor. Zanj ga pravzaprav sploh ni skrbelo. »Bodi pameten, fant. Ali to ali pa odpotuj v Kanado.«
»Nočem bežati, očka. To preprosto ne bi bilo prav.«
»In zakaj ne, za božjo voljo?« S pestjo je treščil po mizi v menzi, vendar se ni nihče zmenil zanj. V prostoru je bilo toliko hrupa in razgibanosti, da ni nihče opazil nikogar, ne glede na to, v kaj je bil oblečen in kaj je govoril ali počel.
Človek bi lahko gol prirjovel v jedilnico, pa bi vsi mislili, da vadi svojo vlogo. Toda Ward je mislil resno. »Moraš se nekako otresti tega, Li. Nočem, da greš.«
Faye je s solzami v očeh poslušala njun pogovor. »Tudi jaz ne, dragi.«
»Vem, mama.« Nežno se je dotaknil njene roke. »Tudi sam nisem prav nič vesel zaradi tega, vendar mislim, da nimam izbire. Včeraj sem govoril z njimi in mislim, da vedo, kaj sem, poznajo tudi mojo filmsko dejavnost in hočejo, da bi se ukvarjal z nekakšnim filmanjem.« Ward in Faye sta v trenutku začutila olajšanje.
»Pa veš, kje?«
Vdihnil je. »Verjetno najprej eno leto v Vietnamu, potem pa morda leto dni v Evropi.«
»Moj bog.« Ward je prebledel in Faye je začela jokati. Sledila sta dva turobna tedna, ko je Lionel urejal podrobnosti svojega življenja, odpovedal malo stanovanje, v katerem je živel, pustil službo in se nekaj dni pred odhodom v pripravljalno taborišče preselil k Faye in Wardu. Bila sta hvaležna, da sta bila lahko še malo z njim, in sta vsak večer prej odhajala z dela. Toda zadnji večer je bil huda preizkušnja. Vsi so jokali, ko so mu nazdravili. Ko je naslednje jutro ob šestih prišel ponj taksi, so vsi stali pri vratih in mu mahali, Faye pa se je po njegovem odhodu zgrudila Wardu v naročje in se hlipaje razjokala. Bala se je, ga ne bo nikoli več videla, pa tudi Ward ni jokal nič manj. To je bil srce parajoč čas za vse. Anne je med dolgim sprehodom z Billom glasno izrekla sumnjo, ki so se jo njeni starši bali izreči: da ni Li nikoli prebolel Johnove smrti in da je morda odšel v Vietnam zato da bi se pustil ubiti.
»Prepričan sem, ljubica, da to ni res. Opravlja samo to, kar meni, da mora. Tudi sam sem nekoč šel v vojno, veš.
Saj ne padejo vsi, ki so vpoklicani. In če bo delal filme, sem prepričan, da bo razmeroma na varnem.« To seveda ni bilo povsem bilo povsem res. Vedel je, da so fantje, ki snemajo iz nizko letečih helikopterjev, da bi naredili čimboljše posnetke, lahka tarča. Sam pri sebi je molil, da ima njen brat dovolj pameti in da je njena ocena njegovega psihološkega stanja napačna. Toda tudi Warda in Faye je mučil isti strah.
Samo Val je bila prepričana, da bo z njim vse v redu. Bila je tako zaposlena s svojim življenjem, da ji je bilo težko misliti na karkoli drugega. Pred kratkim je dobila vlogo v filmu s pošastmi, ki naj bi ga snemali v okolici Rima. Zasedba je bila mednarodna in film naj bi naknadno sinhronizirali, vendar na srečo v njem ni govorila. Med nastopajočimi je bila vrsta starih 'zvezdnikov, ki so žalostno propadali in že dolgo čakali na delo.
»Ni to krasno?« Poklicala je Vanesso in ji oznanila, da bo potovala skozi New York. Ustavila se bo sicer samo za eno noč, vendar bo vseeno zabavno. Vanessa jo je povabila k sebi, da bi spoznala njenega »prijatelja«.
Valerie je privihala iz letala oblečena v rdeče usnjeno krilo in vijoličastne nogavice, vijoličastno krzno in škornje iz velurja, ki so bili bolj podobni neonskim reklamam. Pulover, ki ga je imela na sebi, je bil izrezan skora do pasu, njeni lasje pa so bili še vedno kot rdeča griva. Vanessa je na hitro dvignila pogled k Jasonu v umirjenih, gozdno zelenih in ogleno sivih oblačilih, zakašljala in se vprašala, le kaj je storila.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Nismo proti tehničnemu in gospodarskemu napredku smo pa vsi odločno proti odtujevanju naše zemlje
»Spoštovati kmetijstvo!« Pod tem geslom je potekal letošnji občni zbor Kmečke zveze, ki je bil v nedeljo v Prosvetnem domu na Opčinah. Tudi tokrat je bilo žal osrednje vprašanje, tako v poročilih kot tudi v razravi, vprašanje razlaščanja, ki ponovno grozi naši zemlji, ob tem pa tudi vrsta bolj ali manj strokovnih problemov, ki zadevajo slehernega našega kmetovalca, to je vprašanje strokovne pomoči, prispevkov za kmetijstvo, določil o kmečkem turizmu, pa tudi vprašanje področnega načrta za kmetijstvo in pokrajinske konference o teritoriju kot sredstev za smotrno načrtovanje vseh kmetijskih dejavnosti pri nas. Tudi letos je bila razprava o poročilih predsednika Alfonza Guština in tajnika Edija Bukavca zelo izčrpna, vanjo pa so posegli predvem gostje, ki so s svojo množično prisotnostjo na tem občnem zboru izpričali svojo zavzetost za reševanje kmetijske problematike na Tržaškem.
Da je Kmečka zveza narodnoobrambna organizacija in da si poleg zavzemanj za reševanje strokovne proolematike prizadeva za uveljavitev vseh pravic slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem, je bilo poudarjeno že v uvodnih poročilih. To je dejal predsednik Guštin že v začetku svojega poročila, ko je poudaril, da predstavljajo obletnice, kot so 40-letnica ustave, dvajsetletnica združitve Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov in desetletnica ustanovitve Konferederacije italijanskih kmetov sicer pomemben trenutek v našem življenju, vendar ob tem ne moremo prikriti razočaranja nad načinom izvajanja pravic, ki jih ustava zagotavlja slovenski manjšini.
»V 40 letih,« je dejal Guštin, »so si na vodstvu države sledile razne vlade, toda nobena ni čutila moralne dolžnosr ti, da uresniči zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Brez tega zakona pa ne more manjšina uživati pravic, ki jih ustava izrecno zagotavlja. To pa je seveda še toliko manj razumljivo, če upoštevamo, da je v istem obdobju naša država napravila ogromen premik naprej v svojem demokratičnem razvoju. Prav ta ugotovitev nas navdaja z upanjem, da bo problem vendarle rešen, pa čeprav z veliko zamudo, in da bo država na ta način uredila vsa vprašanja slovenske manjšine.«
Na ta del predsednikovega poročila se je v razpravi navezal senator Stojan Spetič, ki je dejal, da je za odobritev zaščitnega zakona potrebna čim večja enotnost, poudaril pa je tudi nujnost, da pride čimprej do predstavitve vseh osnutkov zaščitnega zakona v senatu, da bo mogoče začeti razpravo o tem pomembnem vprašanju. Kar zadeva Kmečko zvezo je Spetič pohvalil izredno borbenost naših kmetov ter izrecno naglasil, da je v slovenski zgodovini pojem borbenosti povezan prav s kmetovalci. O narodnoobrambni vlogi Kmečke zveze je spregovoril tudi tajnik Edi Bukavec, predvsem v odgovoru na polemičen poseg predsednika Zveze neposrednih obdelovalcev Radoviča, kateremu je jasno povedal, da se KZ pač ne omejuje samo na strokovna vprašanja, ampak se zavzema tudi za širšo narodnostno problematiko slovenske manjšine.
Osrednje vprašanje občnega zbora pa je bilo, kot že rečeno, problematika razlaščanja. Sinhrotron v Bazovici in
Zaradi preobilice drugega gradiva je naša običajna rubrika
»PATRONAT INAC SVETUJE« danes odpadla. Objavili jo bomo prihodnjič.
nov poštni center na Kolonkovcu sta strukturi, ki bi jih lahko zgradili tudi na zemljiščih, ki so za kmetijstvo neuporabna, in to zahtevo je nedeljski občni zbor dejansko potrdil. V predsedniškem poročilu je Alfonz Guštin poudaril, da izbira gesla - Spoštujmo kmetijstvo! - nikakor ni priložnostna: o nezanimanju za kmetijstvo pri nas zgovorno priča podatek, da je bilo v tržaški pokrajini razlaščenih že 2.200 hektarov, to je 10 odstotkov celotne površine. »Izbira lokacije za zgraditev sinhrotrona,« je dejal Guštin, »je ponoven dokaz o nespremenjenem odnosu javnih oblasti do interesov kmetijstva, ki se istovetijo z interesi krajevne skupnosti... Poleg tega je (Kmečka zveza) mnenja, da ukrepanje odgovornih oblasti ne spoštuje dostojanstva krajanov, saj so sprejele vse'ukrepe, ki zadevajo razlastitev njihove zemlje, ne da bi jim nudile možnost soodločanja. To pa navzlic večkrat sprejetim obvezam, da se bodo ob vsakem posegu na teritorij najprej posvetovale s prizadetim prebivalstvom.«
Tajnik Bukavec pa je v svojem poročilu k temu še pripomnil: »Zato tudi odločno zavračamo očitke, ki smo jih bili deležni tudi na valu protislovenske gonje na Tržaškem, da se pretenciozno upiramo upravičenim potrebam gospodarskega razvoja. Mi se ne upiramo napredku, kot bi hoteli nekateri merodajni krogi prikazati. Nasprotno, dejstva pričajo, da smo vedno dokazali veliko, morda preveliko potrpežljivost in razumevanje za potrebe splošnega razvoja, pri katerem se trudimo, večkrat zaman, da bi odigrali enakopravno vlogo. Glede lokacije svetlobnega generatorja pa moramo, kljub bolj odprtemu in konstruktivnemu pristopu do naše stvarnosti, ki smo ga bili deležni na srečanju s predsednikom deželnega odbora Adrianom Biasuttijem, ki ga je 18. februarja priredila Kraška gorska skupnost, ponovno poudariti, da bi bila lokacija pri Bazovici prevelika žrtev za našo skupnost in vsekakor ogromna škoda za celotno krajevno skupnost in ne nazadnje za dragoceno naravno ravnovesje, da bi jo lahko sprejeli.«
Prav o tej temi je bilo največ govora tudi v razpravi. Že takoj v začetku jo je načel predsednik SKGZ Klavdij Palčič, ki je poudaril, da Imamo Slovenci vseskozi vtis, da želijo oblasti pod krinko razvoja oškodovati našo narodnostno skupnost: ta odnos oblasti do naše zemlje se mora spremeniti, kajti nikakor ni mogoče zahtevati od ljudi, da odžagajo vejo, na kateri sedijo. Ta stališča je podprl tudi deželni svetovalec Drago Štoka, ki je napovedal, da bo v deželnem svetu glasoval proti lokaciji sinhrotrona, predstavnik Slovenske skupnosti Alojz Tul pa je poudaril, da od Slovencev nijcakor ni mogoče zahtevati, da bi dali še moralni pristanek na tako odločitev. Odločno stališče, tudi z odobritvijo posebne resolucije o tem vprašanju, je predlagal Alojz Križ-mančič. O razlaščanjih, tokrat na Kolonkovcu, pa je spregovoril Alojz Debeliš, ki je kritično ocenil popolno nezanimanje tržaške občine. Apatičnost največje občinske Uprave na Tržaškem do problematike kmetijstva pa je poudaril tudi predsednik Kraške gorske skupnosti Marino Pečenik.
Ostali razpravljalci pa so govorili predvsem o strokovni problematiki. Tako je deželni predsednik Confcoltivatori Dante Savorgnan spregovoril o izsledkih nedavne deželne konference o kmetijstvu. Pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marcello Čok pa o posegih tržaške pokrajine. O poročilih in o razpravi bomo vsekakor obširneje poročali v Vestniku Kmečke zveze v petkovi prilogi Gospodarstvo, danes pa objavljamo še sestavo novoizvoljenega odbora Kmečke zveze in resolucijo, ki so jo na občnem zboru soglasno odobrili.
Pogled v dvorano med potekom občnega zbora
Zbora so se udeležili tudi številni predstavniki krajevnih uprav in organizacij
Soglasno sprejeta na občnem zboru
Resolucija z zahtevami našega kmečkega življa
Člani Kmečke zveze, predstavnice velike večine tržaških kmetov, zbrani na rednem občnem zboru na Opčinah dne 20. marca 1988, skladno z nestrankarskim, demokratičnim in avtonomnim značajem svoje organizacije soglasno odobravamo stališča in smernice, ki sta jih nakazala predsednik in tajnik v svojih poročilih, ter osvajajo misli, ki so izšle iz razprave.
Ugotavljamo, da je za krizo kmetijstva kriva predvsem politika EGS, ki ne upošteva specifičnega položaja sektorja v posameznih državah-članicah. Ta politika se odraža v oškodovanju držav, med katerimi izstopa Italija, ki so deficitarne v kmetijski proizvodnji in ki morajo kljub temu nositi velik del bremen, ki jih skupnost nalaga zaradi presežkov razvitejših držav.
Težave kmetijstva izhajajo tudi zaradi neustreznih pobud, državnega kmetijskega načrta, ki mora biti osredotočen na potenciranju kmetijskih obratov za širjenje produktivnih osnov in zaščito kmečkega dohodka.
Tudi Dežela mora v okviru svoje kmetijske politike braniti in večati dohodek kmetijskih podjetnikov. To je neobhodno potreben pogoj, da se zajamčita razvoj tega sektorja ter uravnovešen in harmoničen napredek celotnega deželnega ozemlja.
Da se dosežejo zgoraj omenjeni cilji, mora Dežela:
— pripraviti ustrezen zakon za učinkovito službo za tehnično in strokovno pomoč v kmetijstvu;
—	prilagoditi instrumente teritorialnega načrtovanja novim potrebam kmetijstva in ohranjanja naravnega okolja z dosledno zaščito kmetijskih površin;
—	pripraviti enoten tekst deželnih kmečkih zakonov, ki naj skrči na minimum ves birokratski postopek v zvezi z deželnimi podporami.
Posebne napore mora Dežela namenjati revitalizaciji manj razvitih območij.
Kar specifično zadeva tržaško pokrajino zahtevamo, da se v okviru conskega in sektorial-nega načrtovanja dosledno zaščitijo kmetijske površine, da se uresničijo vse potrebne infrastrukture za kmetijstvo (voda, ceste), da se pospeši razvoj žlahtnih kultur (predvsem vinogradništva, vrtnarstva, cvetličarstva itd.) in da se utrdi živinoreja, ki je za to področje tudi pogoj za ohranjevanje naravnega okolja.
Omogočiti je treba tudi oblike dodatnega dohodka preko drugih sektorjev, predvsem kmečkega turizma.
Celotnemu teritoriju tržaške pokrajine je treba priznati status zapostavljenega področja, istega, kot ga uživajo gorata področja.
Kriza kmetijstva v tržaški pokrajini je posledica tudi napačne teritorialne politike, pomanjkanja potrebnih investicij, privilegiranja zahtev ostalih sektorjev ter odsotnosti aktivne politike, ki bi znala upoštevati specifične potrebe krajevnega kmetijstva. Ta položaj se ni spremenil in se izraža v pogostokrat nautemeljenem uničevanju kakovostnih kmetijskih površin. Zadnji tak
primer sta odobreni lokaciji za izgradnjo sin-hrotronskega svetlobnega generatorja na pood-ročju pri Bazovici ter za uresničenje novega poštnega središča na Kolonkovcu.
Tržaški kmetje pozitivno ocenjujemo izbiro, da bi se sinhrotronski svetlobni generator zgradil v tržaški pokrajini, odločno pa nasprotujemo njegovi namestitvi na področju pri Bazovici, kjer bi izgradnja omenjenega objekta povzročila nepopravljivo družbeno, gospodarsko, ekološko in etnično škodo. Zato pozivamo pristojne oblasti, družbene in politične sile, naj se resno zavzamejo, da se sinhrotron zgradi znotraj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, kar izdelane strokovne študije ne izključujejo.
Prav tako je treba nujno preprečiti nove razlastitve najboljših vrtnarskih površin na Kolonkovcu za izgradnjo poštnega središča.
Nova kmetijska politika, za katero se zavzemamo, mora odstraniti vse razloge, ki onemogočajo kmetijstvu enakopravno vlogo pri uresničevanju skladnega družbeno-gospodarskega razvoja. Pri tem poudarjamo nujnost, da se v teku letošnjega leta organizira konferenca o teritoriju v tržaški pokrajini. Še posebej zahtevamo reformo socialnega skrbstva in varstva, ki naj kmeta izenači z ostalimi delavskimi kategorijami.
Glede na narodnostno pripadnost velike večine tržaških kmetov pa zahtevamo nujno uzakonitev globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki mora celotni naši skupnosti zagotoviti enakopravnost in enako zaščitno raven na vsem teritoriju, kjer prebiva.
Novi glavni svet KZ
Na občnem, zboru so soglasno izvolili novi glavni svet in razsodišče. V glavnem svetu so: Ivan Antonič (Cerovlje), Anton Bole (Piščanci), Joško Colja (Samator-ca), Alojz Debeliš (Kolonkovec), Marcello Debeliš (Kolonkovec), Silvano Ferluga (Piščanci), Edi Glavina (Lonjer), Oskar Grgič (Padriče), Alfonz Guštin (Col), Adrian Kalc (Padriče), Aleksander Kalc (Gropada), Edi Kante (Praprot), Romano Kobec (Kolonkovec), Marjo Kosmač (Zabrežec), Boris Košuta (Križ), Miloš Kralj (Slivno), Alojz Križmančič (Bazovica), Danilo Lupine (Praprot), Lucijan Malalan (Trebče), Emilio Matietti (Log), Dušan Milič (Repnic), Josip Milič (Zagradec), Joško Obad (Sa-lež), Srečko Orel (Devinščina), Robert Ota (Boljunec), Zoran Parovel (Mačkolje), Jože Pernarčič (Vižov-Ije), Anton Petaros (Gročana), Ljubo Petaros (Boršt), Emil Purič (Repen), Jože Radetič (Medja vas), Josip Sancin (Dolina), Giuseppe Scheriani (Milje), Drago Starc (Prosek), Radovan Šemec (Prečnik), Boris Škrk (Praprot), Karel Valentinčič (Kolonkovec) in Miroslav Žigon (Zgonik).
_ V Razsodišču pa so: inž. Andrej Čok (Trst), dr. Mario Gregorič, dr. Leo Kralj (Bazovica), Alojz Markovič (Sesljanj in Slavoljub Štoka (Kontovel).
1RIESE OIR NJDIO
PHILIPS hificsb
auatvra
TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 69297
vam nudi pomladne modne novosti
ČEVLJI - TORBICE - USNJENI PREDMETI
T R S T — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026 Ul. della Geppa 12/A, tel. 69358
OBVEŠČA, da je v teku
promocijska
prodaja s popusti od I V % do
na vseh artiklih in na vseh znamkah
10 % do 50
h i
Pred jutrišnjim srečanjem z ministrom Granellijem
Stavka v podjetjih z državno udeležbo
Med proračunsko razpravo na tržaški Občini
Svetovalca Lokar in Spetič
•	a •	• V • 1	V V • J
o nujnosti manjšinske zaščite
Delavci vseh podjetij z državno udeležbo v tržaški pokrajini bodo imeli danes "dan boja", med katerim bodo v dopoldanskih urah uprizorili razne stavke in sindikalne manifestacije. Tako so sklenila pokrajinska tajništva kovinarskih sindikatov FIM-CISL, FIOM-CGIL in CCdL/UILM, ki so na skupnem sestanku proučila položaj po nesprejemljivem sklepu družbe Finsider, da zapre škedenjsko železarno, kar bi pomenilo izgubo okrog 1200 delovnih mest. Vendar ne gre samo za problem AIT: Fincantieri je že napovedala hudo skrčenje proizvodne dejavnosti in zaposlitvene ravni v Tržaškem arzenalu sv. Marka (245 delavcev manj) in v trgovinskem oddelku (63 delavcev manj), medtem ko načrt za restrukturacijo dizla predvideva, da bo Tovarna velikih motorjev absorbirala podjetje Isotta Fraschini, ki je torej obsojeno na zaprtje.
Pokrajinska sindikalna tajništva so na skupnem srečanju pozitivno ocenila "masovno in enotno mobilizacijo delavcev železarne",' ki da je pomenila "zgleden in pravilen odgovor na falimentarno politiko IRI".
Današnji "dan boja" pa bo pomenil tudi resno opozorilo na probleme državnih udeležb v Julijski krajini pred jutrišnjim srečanjem v Rimu z ministrom za državne udeležbe Granellijem. Srečanje z ministrom, ki se ga bodo udeležili predstavniki Dežele in sindikatov, spada med obveze nedavne deželne konference o državnih udeležbah, na njem pa naj bi preverili prav rezultate te konference. Na dlani je, da so ti rezultati karseda negativni: že sami zaključki januarske konference niso bili kaj prida spodbudni, najnovejši dogodki pa so pokazali, da so bile obveze s konference le pesek v oči. Vendar sindikati z zanimanjem pričakujejo jutrišnji sestanek v Rimu. Če bo minister Granelli dal nezadovoljive odgovore, so že napovedali, bodo predlagali splošno stavko.
O jutrišnjem sestanku na ministrstvu za državne udeležbe bo govor danes tudi v deželnem svetu, kjer bo na dnevnem redu razprava o podjetjih z državno udeležbo v Julijski krajini. V tej zvezi je upati, da bodo krajevne politične sile znale najti skupen jezik in v dogovoru s sindikati enotno nastopiti v Rimu, kajti samo tako bo lahko poseg učinkovit. Predvolilno ozračje pa seveda ne prispeva k iskanju enotnosti. Nekatere sile so že jasno pokazale — v prvi vrsti Lista za Trst — da hočejo izkoristiti sedanji dramatični položaj v volilne namene, tudi ko bi morale to storiti na koži delavcev.
Kljub temu, da se je listarski župan Staffieri v svojem uvodnem poročilu skrbno izognil tudi najmanjšemu namigu na obstoj in probleme slovenskega dela prebivalstva, je na petkovi seji (o kateri poročamo šele danes zaradi sobotne vsedržavne stavke novinarjev) vendar prišla vseeno do izraza slovenska problematika. Med proračunsko razpravo sta namreč o tem za usklajen splošen razvoj naših krajev temeljnem vprašanju spregovorila slovenska svetovalca Aleš Lokar in Stojan Spetič.
Zastopnik Slovenske skupnosti je nastopil med prvimi in je že uvodoma naglasil, da bo v svojem posegu obravnaval prvenstveno politična vprašanja, mimo strogo računovodskega pregleda proračunskih dokumentov, ki ne odražajo izrecno programskih usmeritev, ampak predstavljajo zgolj tehnični instrument, pripravljen v občinskih uradih na osnovi prejšnjih proračunov. Zato je Lokar osredotočil pozornost na pregled političnega dogajanja, od krize v večinski koaliciji (iz katere je Slovenska skupnost dejansko, če ne prav formalno, izstopila že pred več meseci) do zahteve po Staffierijevi odstavitvi in sedanjega »utrujenega vodenja občinske uprave« z direktorijem odbornikov večine, ki naj bi nadzorovali župana, a dejansko ne deluje.
V Trstu delujejo sile, ki hočejo mesto odpirati sodelovanju z zaledjem in s svetom, je poudaril Lokar, toda tudi take, ki ga hočejo zapreti v nekakšno nacionalistično cita-delo, kot je Lista za Trst. Zgodovina je že dokazala, da je ta druga izbira pogubna, je naglasil zastopnik SSk, zaradi česar je nujno preusmeriti tradicionalno politiko krajevnih uprav k iskanju sporazumevanja in dogovarjanja z okoljem. Pri tem se je treba v prvi vrsti truditi z iskanjem sodelovanja s slovenskim prebivalstvom, ki obkroža mestno jedro, česar pa del sedanje večine očitno noče, kot dokazuje primer vsiljene lokacije sinhrotrona pri Bazovici. Odraz zaprtosti do upravičenih pričakovanj Slovencev je tudi naspro-
tovanje nekaterih vodilnih krogov večine pravičnemu zaščitnemu zakonu, je zatrdil Lokar, ki je zaključil z zahtevo, naj občinska uprava opravi preokret v svojih odnosih s slovenskim delom prebivalstva.
Komunistični senator Spetič pa je svoj poseg začel z negativno oceno zadnjega desetletja in kvarnih učinkov vpliva Liste za Trst tudi na nekatere demokratične stranke, kar ovira vključevanje Trsta v splošna prizadevanja za razvoj sodelovanja med narodi in državami v tem pomembnem evropskem križišču kultur in gospodarskih tokov. »Evropa, ki stopa na pot razoroževanja ter gospodarskega, znanstvenega in kulturnega sodelovanja, ne more trpeti otokov etničnih nestrpnosti in napetosti,« je dejal Spetič, ki je poudaril, da »ni dovolj proglašati na vse vetrove usmerjenost k Evropi, treba je za to dosledno delati.« Kakšen je bil prispevek tržaške Občine za spoštovanje jezika in kulture slovenskega prebivalstva? Kaj je storila, da bi spodbujala kulturo sožitja, zlasti med mladino, je vprašal voditelje večine.
Nekateri govorijo o nujni postopnosti pri uveljavljanju zaščite, je opozoril Spetič, toda Slovenci doživljamo »narobe postopnost«, ko nam jemljejo že ustaljene pravice, s pravo ofenzivo krajevnih in poštne uprave. Treba je zato začeti umne pogovore med demokratičnimi strankami, ki naj privedejo do konstruktivne rešitve pri uzakonitvi manjšinske zaščite, je poudaril komunistični senator, »kar bo predstavljalo prvi pravi korak naprej pri gradnji jutrišnjega Trsta,« ki ne sme biti utrjeni otok med sovražniki, ampak živahno mesto, ki se lahko trudi postati, po svoji zgodovini in kulturi, pluralizmu jezikov in prijateljstvu med sosednimi narodi, pravi simbol evropske enotnosti. K naporu za uresničevanje te plemenite naloge je v svojem zaključku Spetič pozval vse krajevne demokratične sile, predvsem mladino.
Po odhodu Zelenega vlaka iz Trsta
Ukrepati proti onesnaženosti!
Ko je v soboto popoldne Zeleni vlak odpotoval proti Benetkam, ni zapustil za sabo samo 8. perona tržaške želež-niške postaje, ampak tudi vrsto vznemirljivih podatkov o zračni in zvočni onesnaženosti našega mesta. Na tiskovni konferenci, ki so jo zadnji dan priredili ekologi z Zelenega vlaka, smo namreč izvedeli, da v Trstu dihamo zdaleč preveč ogljikovodika in ogljikovega monoksida in da so naša ušesa nedolžne žrtve neprenehnega in neznosnega hrupa, ki presega celo slavni »neapeljski« trušč.
V 72 urah zaporednih merjenj (na križišču Ulice Rossetti in Drevoreda XX. septembra) so izvedenci izmerili: v sredo 691 mikrogramov ogljikovodika in 18,8 miligrama ogljikovega monoksida na kubični meter, v četrtek 654 mikrogramov ogljikovodika in 10,1 miligrama ogljikovega monoksida na kubični meter in v petek 421 mikrogramov ogljikovodika in 11 miligramov ogljikovega monoksida na kubični meter. Ti podatki so še posebno zaskrbljujoči, če pomislimo, da je ministrstvo za zdravje določilo 200 mikrogramov ogljikovodika na kubični meter kot zgornjo mejo in 10 miligramov ogljikovega monoksida na kubični meter. Naša pljuča se torej vsakodnevno, še posebno ob urah največjega prometa, naužijejo strupenega zraka, ki ga v glavnem povzročajo plini avtomobilskih izpušnih cevi. Član raziskovalne ekipe Romolo Benvenuto je povedal, da je v Trstu (v primerjavi z drugimi po velikosti enakimi mesti) zrak bolj strupen zaradi večje uporabe zasebnih prevoznih sredstev. »Za Tržačane je namreč bencin cenejši in tako si lahko privoščijo več avtomobilov in motorjev,« je pojasnil Benvenuto, ki je še dodal, da bodo morale oblasti čimprej ukrepati za izboljšanje položaja. Paolo Gregori od tržaškega odseka Zveze za okolje je podčrtal, da je za tak položaj predvsem kriva Občina, ki ni nikoli nič storila za kakovost svojega okolja. »Pred 6 leti je Občina sicer potrošila nekaj stotin milijonov za izdelavo načrta CAMUS z namenom, da bi omejila mestni promet, toda nikoli ga ni vzela resno v poštev,« je povedal Gregori, ki je še dodal, da njegova
organizacija zbira med prebivalstvom podpise za končno uveljavitev načrta.
Po mnenju izvedencev Zelenega vlaka in članov Zveze za okolje bi morala Občina v Trstu zapreti mestni center za avtomobilski promet in tako preurediti prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, da bi bil dovolj vabljiv za občane, ki se ponavadi poslužujejo zasebnega prevoza. Občina in ACT pa bi morala tudi pomisliti na alternativna »čistejša« javna prevozna sredstva. »Kajti s podobnimi ukrepi se stopnja zračne in zvočne onesnaženosti lahko znatno zmanjša,« je povedal Benvenuto in dodal, da je vloga Zelenega vlaka ravno v tem, da obvesti prebivalstvo in javne uprave o kritičnem položaju v mestih in povzroči med ljudmi prepotrebno debato o zanemarjenem italijanskem okolju.
Predno je Zeleni vlak odpeljal proti Benetkam, so torej njegovi izvedenci Trstu in tukajšnjim javnim upraviteljem zapustili pravi »recept« za nadzorovanje stopnje zračnega in zvočnega onesnaženja v mestu in za njegovo odpravljanje. Po njihovem prepričanju bi bilo nujno poskrbeti za redno vzorčno nadzorovanje stopnje zračne onesnaženosti, razširiti mestna območja, namenjena izključno pešcem in opraviti že omenjeno preureditev pogona javnih prevoznih sredstev. Tudi v Trstu bi torej na njihov nasvet morali uvesti avtobuse na električni ali metanski pogon.
Od včeraj se Zeleni vlak nahaja v Benetkah, kjer bo opravil podobno delo kot v Trstu, nato pa bo nadaljeval svojo pot skozi 20 največjih italijanskih mest, ki jo bo 18. aprila zaključil v Milanu. To bo doslej naj večja znanstvena kampanja o zračnem in zvočnem onesnaženju na italijanskem polotoku. 15 tehnikov Eksperimentalnega inštituta Državnih železnic dela v dveh premičnih laboratorijih v vsakem mestu neprekinjeno tri dni in noči, na Zelenem vlaku pa jih spremlja tričlanska posadka predstavnikov Zveze za okolje. Naj jim zaželimo srečno preostalo pot v upanju, da bomo sadove njihovega koristnega dela čimprej občutili tako, da bomo v prihodnje dihali bolj čist zrak in bolj mirno spali.
Prof. Jože Toporišič o pogovornem jeziku
Predsednik Slavističnega društva Jože Toporišič je bil v petek gost Slavističnega društva iz Trsta. Eminentni slavistični strokovnjak je zamejskim slavistom predaval o socialnih zvrsteh in pogovornem jeziku.
Toporišič je uvodoma poudaril, da je vprašanje pogovornega jezika sila aktualno, pri čemer se je posredno obregnil tudi ob pismo uredništvu z naslovom Zakaj ne po lublansko, ki ga je pred nekaj tedni objavil naš dnevnik. O tem pismu je menil, da je polemika, ki jo je izzvalo, temeljila na nekaterih
TPPZ odhaja na križarjenje po Dalmaciji
Pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič odhajajo jutri na petdnevno križarjenje po Dalmaciji z ladjo »Slavija«. Obiskali bodo Boko Kotorsko, Lovčen, Cetinje in Šibenik, na otoku Visu pa bodo imeli v petek celovečerni koncert borbenih in partizanskih pesmi.
»Ne gre za rekreativno potovanje,« nam je povedal dirigent zbora Oskar Kjuder, »čeprav upamo in želimo, da se bodo naši člani tudi nazabavali in nekoliko spočili. To je namreč že naše drugo spominsko popotovanje po poteh prekomorskih brigad, v katere je bilo vključenih toliko naših borcev. Zato nam pomeni nastop na otoku Visu ne samo priložnost, da se prebivalstvu ter predstavnikom ZZB NOV in bivšim prekomorcem predstavimo z našim programom borbene in revolucionarne pesmi, temveč da tudi v nas samih utrdimo spomine na obdobje, ki smo ga preživeli v prekomorskih brigadah in ki nam ostaja še danes zgled skupnega boja proti nacifašizmu ter naših tedanjih in sedanjih želja po miru, mirnem sožitju ter po utrjevanju prijateljstva med državama in narodi.«
Izlet organizirata TPPZ in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič v sodelovanju z odborom prekomorcev pri občinskem odboru ZZB NOV iz Pirana. Izlet bo tudi priložnost za srečanja z mladino in s predstavniki bivših borcev ter za srečanja s prebivalstvom krajev, ki jih bodo izletniki obiskali.
Z razstavo in koncertoma v Babni hiši
Uspelo praznovanje SKD Slavec
»Razglednice kot dokumenti nekega časa, tako na naslovni kot na slikovni strani. In hrbtna stran, ki ima na razstavi prednost, nam še najbolj neposredno govori o utripu mesta in okolice, o ljudeh in dogodkih, o urbanih in podeželskih gradnjah. Te slike nam pripovedujejo, kakšni smo bili in kako smo živeli. S sliko dopolnjujejo tisto, kar vemo o časih izpred osemdeset in več let. O časih, ki smo jih spoznali zlasti iz pripovedovanj naših staršev ali dedov.« Tako je v petek v galeriji Babna hiša Filip Fischer predstavil bogato razstavo starih razglednic iz Trsta in okolice. Razstavo je priredilo ricmanjsko SKD Slavec, pripravila pa sta jo zbiratelja-razgledni-
čarja Adriano Princival in Adrijan Mozetič, ki sta med tržaškimi zbiratelji poznana in upoštevana zaradi svojih bogatih zbirk. V galeriji je tako na ogled res lepo število starih razglednic, ki so jih izdali pred prvo svetovno vojno in ki sta jih Mozetič in Princival nabrala skozi dolgo vrsto let z veliko mero truda, iskateljske strasti in z nemajhnim finančnim naporom. Razstava, ki nosi naslov Naš čas pretekli, bo na ogled vse do 16. aprila, ob torkih od 10. do 12. ure, ob četrtkih pa od 18. do 20. ure.
Petkovo odprtje je popestril odličen nastop koprskega vokalnega kvarteta Capris, ki se je predstavil s spevnimi,
nežnimi slovenskimi ljudskimi pesmimi ter s črnskimi spirituali in gospeli. Ta zanimiva in nadvse hvalevredna pobuda je bila prijeten in izviren uvod v tridnevno kulturno dogajanje, s katerim je SKD Slavec praznovalo god vaškega zavetnika.
V soboto so v dvorani Babne hiše nastopili učenci osnovnih šol od Domja in iz Ricmanj, ki so podali nekaj misli o miru in sožitju, svoj nastop pa sklenili z venčkom otroških pesmic. Sledil je krajši koncert MePZ Slavec, ki ga je tokrat zaradi bolezni dirigenta, Alda Kumarja, vodil Ivo Lešnik. Večer je zaključil harmonikarski ansambel Miramar. Pod vodstvom prof. Eliane Zajec je dovršeno izvedel tri zahtevne skladbe, in sicer spevno Malagueno, priredbo Ravelovega Bolera ter odlomek iz ciklusa Slike z razstave Musorgskega.
Tridnevno kulturno vzdušje v znamenju vaškega zavetnika je v nedeljo popoldne zaključil samostojni koncert Godbe na pihala iz Ricmanj, ki jo že vrsto let uspešno vodi prof. Ennio Kri-sanovsky. Poleg skladb iz letošnjega koncertnega repertoarja so godbeniki izvedli še skladbi, ki so ju pripravili prav za to priložnost, in sicer Dvorža-kov Slovanski ples ter splet Sinatro-vih uspešnic. Ricmanjski pihalni orkester se trenutno pripravlja na tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije in na revijo Združenja pihalnih orkestrov Primorske. Obenem pa se že govori o snemanju kasete, ki naj bi izšla ob letošnjem proslavljanju 20-letnice obnovitve vaške godbe.	(dam)
povsem izmišljenih trditvah, ki naj bi mu jih pripisali. Predavatelj se je nato »sprehodil« skozi različna pojmovanja slovenskega pogovornega jezika, pri čemer je najprej obrazložil svoje. Moderno jezikoslovje priznava, da ima vsak jezik mnogo obrazov. Slovenski jezik je abstrakten pojem, kot je na primer abstrakten pojem iglavca. Iglavec dobi realno podobo v smreki, boru, macesnu; tako tudi slovenski jezik dobi nekatere realne podobe, ki jih je Toporišič imenoval zvrsti. Pri tej svoji tipologizaciji je slavist ločil socialne, funkcijske, časovne in druge zvrsti.
V Slovenski slovnici iz leta 1976 je vključil splošni knjižni pogovorni jezik skupno z zbornim jezikom v sfero knjižnega jezika, medtem ko neknjižni jezik sestavljajo narečja in neknjižni pogovorni jezik. Zatem je omenil »zgodovinski razvoj« pogovornega jezika od pojmovanj jezikoslovca Skrab-ca (leta 1870) do Ramovševe formulacije (1935), od Šolarjeve definicije (leta 1939 je določil nekatere značilnosti pogovornega jezika) do Slovenskega pravorečja (1946) Mirka Rupla, v katerem jezikoslovec po rodu s Proseka spet uveljavlja pojem slovenskega pogovornega jezika.
Pogovorni knjižni jezik naj bi bil nekakšna idealna točka, h kateri naj bi se približevali pri govorni rabi jezika. Predavatelj je dal pomenljiv primer prehajanja besed iz nekjižnega v knjižni jezik. Beseda fant je bila sprva zgolj narečna (v pomenu enfant - ne-govoreči Človek), zatem si je počasi^ utrla pot najprej do pogovornega jezika in nato do zbornega knjižnega jezika.
Po predavanju je Toporišič odgovoril še na vrsto vprašanj prisotnih. Stekel je tako še pogovor o Načrtu pravil za novi slovenski pravopis, o pojmovanju pogovornega jezika v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, o prevajanju in o drugih aktualnih problemih slovenskega jezika.
■ Srbska pravoslavna skupnost je
imela preteklo nedeljo svojo volilno skupščino, na kateri je izvolila svoj nov vodstveni svet. Za naslednje triletje ga bo vodil predsednik Velimir Djerasimovič, podpredsednik bo Žarko Ristič, svetovalci pa Ilija Ivic, Dušan Relič, Aleksandar Ray in Sergio Popovich.
Ministrica Jervolino zaključila posvet o politiki za mlade
Mladinska vprašanja naj bi postala sestavni del programa bodoče vlade
S predstavitvijo listine Zveze italijanskih pokrajin za politiko za mlade in s sklepnim posegom ministra za posebne zadeve Rose Russo Jervolino se je v soboto v Kongresnem centru Pomorske postaje zaključil tridnevni vsedržavni posvet »Politika za mlade«. Tudi za sklepni del zasedanja je bila značilna idejna mlahavost, niti kritični posegi mladincev iz prejšnjih dni niso pripomogli k oživitvi razprave, ki je že od vsega začetka bila na mrtvem tiru. Protagonisti celotnega posveta so bili namreč javni upravitelji, ne pa mladi, katerim je bil posvet namenjen. Poleg tega pa so mlade obravnavali kot državljane, ki se morajo prilagoditi že danemu družbenemu in političnemu sistemu, ne pa kot nosilce novih vrednot kot so na primer družbena solidarnost, mir, razorožitev in naravovarstvena zavest - in soustvarjalce družbe, v kateri živijo. Skoraj vsi govorci so med drugim pozitivno ocenili dejstvo, da mladi ne kažejo več nezaupanja do ustanov, ampak so pripravljeni z njimi sodelovati. Pri tem pa so
Med petkovim posegom predstavnice slovenskih dijakov Katje Granier, ki je pozitivno ocenila sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi dijaki pri delu šeste komisije, je v dvorani prišlo do nevšečnosti. Člani Fronte della Gioventu so namreč skušali z žvižganjem in glasnim neodobravanjem preprečiti nastop slovenske dijakinje, ki je svoj poseg prebrala v italijanščini. Odločen in omikan odgovor slovenske dijakinje pa jim je prekrižal račune, saj jo je večina prisotnih podprla z navdušenim aplavzom. Tudi prireditelji so po obsodbe vrednem obnašanju neofašistov izrazili solidarnost slovenskim dijakom.
večinoma prezrli dejstvo, da želijo mladi na demokratičen način uvesti spremembe v družbo.
Na okrogli mizi o usklajeni strategiji za mladinsko politiko — katere so se udeležili podpredsednik komisije za kulturo, mladinska vprašanja in informacijo pri Evropskem parlamentu Gustavo Selva, poslanec Giulio Cam-ber, predstavnik Konference predsednikov dežel Mochi Onori, predsednik Zveze italijanskih pokrajin Alberto Brasca in predstavnik Vsedržavnega združenja italijanskih občin Montana-ri so sicer predstavili številne načrte (na evropski, deželni, pokrajinski in občinski ravni) za spodbujanje in usklajevanje mladinskih politik na področju zaposlitve, izobrazbe, prostega časa in emarginacije. Izrazili so tudi zahtevo po ustanovitvi novih upravnih organizmov, ki bi se na različnih upravnih ravneh ukvarjali izrecno z mladinsko problematiko. Po stvarnih zahtevah mladine pa sta se vprašala le Selva in Montanari. Selva je predstavil izsledke raziskave — naročil jo je Evropski parlament — o tem, kaj pričakuje evropska mladina od bodočnosti. Izkazalo se je, da si evropska mladina želi večjega mednarodnega sodelovanja, ukinitev političnih meja (vsaj v okviru EGS) in celo skupno izvoljenega evropskega predsednika.
Ob robu posveta je bil v petek v Kulturnem domu dobro obiskan rock-koncert
Montanari pa je opozoril na dejstvo, da mladi nimajo nobene avtonomije v sklopu javnih uprav. »Mladi niso taki, kot si jih aprioristično predstavljamo ali kot si jih mi želimo,« je povedal Montanari, »zato bi jim morali nuditi možnost, da si sami krojijo svoj svet in svojo družbo.«
Tudi listino, ki so jo sestavili med posvetom in ki predvideva številne in raznolike posege, šibijo iste predpostavke, ki so označile ves posvet. Listina vsekakor določa, da bi pokrajinske
uprave, namenile en odstotek vseh tekočih izdatkov izrecno za mladinska vprašanja in da bi okrepile Svoje delovanje na področju zaposlitve, izobrazbe, sodelovanja s sredstvi javnega obveščanja, izpopolnjevanja javnih delavcev in sodelovanja med krajevnimi upravami. Najpomembnejša točka pa je zahteva po ustanovitvi odborništev za mladinska vprašanja in forumov, ki bi jih sestavljali predstavniki mladinskih sekcij strank in drugih združenj in na katere bi se upravitelji obrnili
vsakič, ko bi morali odločati o vprašanjih, ki zadevajo mladinski položaj.
Vzpodbudo upraviteljem, da bi pristopili k »planetu« mladih na drugačen in ustvarjalnejši način, pa je v svojem sklepnem posegu dala tudi minister Jervolino. Izrazila je prepričanje, da bi morali imeti mladi možnost posredovati javnim upravam svoje zahteve in želje. Le na ta način bi si uprave lahko pridobile popolno zaupanje mladih. »Vsakič, ko vnašamo novosti v družbeno in politično življenje, moramo upoštevati njihove zahteve,« je še povedala Jervolinova, ki je podprla zahtevo mladih socialistov, da bi se De Mita«med posvetovanji za sestavo nove vlade srečal tudi s predstavniki mladinskih sekcij strank. Ministrica je nato poudarila, da je treba najti nove oblike udeleževanja mladih pri upravnem in političnem življenju, ki mora biti dostopno tudi mladoletnim. V tem okviru so šolski posvetovalni organi bistvenega pomena, so pa potrebni temeljite reforme. Po njenem bi bilo treba spremeniti tudi ustavni zakon o svobodi mišljenja in pravici do svobodne informacije (št. 21), saj bi moral določati tudi pravico državljanov do popolnejše informacije. Ministrica se je na koncu obvezala, da bo posredovala novi vladi listino, ki so jo izdelali med posvetom. Tako naj bi mladinska vprašanja postala ena od programskih točk bodoče nove vlade.
B. G.
Prof. Vlado Klemenčič gost Univerze v Trstu
Narodnosti v očeh geografa
V okviru sodelovanja med ljubljansko in tržaško univerzo je konec preteklega tedna v konferenčni dvorani Ekonomske fakultete v Trstu predaval prof. dr. Vlado Klemenčič, prestojnik Inštituta za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Razmeroma veliko udeležencev za tovrstno strokovno predavanje (med katerimi so poleg študentov bili tudi univerzitetni docenti) je pritegnila zlasti tema, in sicer položaj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Seveda je šlo za položaj skozi izkustva in spoznanja geografa-raziskovalca, zato je prof. Klemenčič uvodni del svojega izvajanja posvetil prav nalogam geografske vede pri preučevanju narodnosti.
Ena prvih ugotovitev geografskega pristopa k temu preučevanju je, da je narodnost odvisna od družbeno-eko-nomskega razvoja prostora, v katerem živi. Klasične metode raziskovanja zato ne zadostujejo več, dobro moramo prej spoznati družbeno-ekonomske pogoje in prostorske meddržavne odnose. Vprašanja manjšin pa ni mogoče omejiti le na pravno, šolsko in kulturno problematiko, ampak so močno pomembne tudi prostorske in socio-kulturne razmere. Če je študij manjšine izoliran od širšega okolja, v katerem le-ta živi, ne vodi nikamor, prav tako kot ne vodi nikamor analiza samo tistega dela ozmelja, ki je poseljeno z manjšino. Gola statistika (preštevanja in popisi prebiv-lastva) prav gotovo ne vodi k rešitvi, še zlasti zato, ker je danes — za razliko od predvojnega časa - očiten vse večji odpor prebivalstva do narodnostnega opredeljevanja.
Tudi če bi se po drugi strani hoteli izogniti podcenjevanju vrednosti popisov — je opozoril predavatelj — pa vendarle ne moremo mimo dejstva, da kljub popisovanjem število Italijanov v Jugoslaviji nezadržno pada, vse razprave pa se ustavljajo prav pri številkah. Naloga znanosti
— in v našem primeru geografije — pa je analizirati vzroke in posledice ter iskati rešitve, pri čemer morajo biti raziskave zasnovane interdisciplinarno. Prof. Klemenčič je nato orisal povojni razvoj etnične strukture območja ob italijansko-jugoslovanski meji ter v Istri, na Reki in na Kvarnerskih otokih, ki je doživelo tri bistvene preobrazbe, in sicer v etničnem in socialnem pogledu ter v razporeditvi prebivalstva. Ko se je konkretno ustavil pri položaju italijanske narodnosti v Jugoslaviji, se je predavatelj oprl predvsem na slovenske in hrvaške statistične vire, medtem ko so bile socialno-geografske raziskave opravljene skoraj izključno na slovenskem območju. Iz njih izhaja, da lahko probleme Italijanov v Koprščini povežemo z normalnim problemom urbanizacije, s socialno mobilnostjo ter s spreminjanjem socialno-gospodarske strukture prebivalstva, vse to pa prinaša s seboj vrsto pozitivnih in negativnih učinkov na narodnost.
Iz kopice zanimivih podatkov, ki jih je predavatelj nanizal, naj omenimo le nekatere najznačilnejše: da se starostna struktura italijanske nacionalne skupine bistveno razlikuje od drugih (30% Italijanov je starejših od 60 let, kar je dvakrat več kot pri drugih narodnostih); da je struktura po spolu zelo neenakomerna, kar poraja obilico mešanih zakonov; da je po letu 1980 prišlo do določene stabilizacije šolske populacije zaradi večjega zanimanja Slovencev za italijanski jezik, ki je začel znova pridobivati na pomenu potem, ko se je iz notranjosti doseljeno prebivalstvo ustalilo in integriralo v novo okolje. Na koncu je prof. Klemenčič orisal še izsledke podrobne raziskave, ki jo je njegov Inštitut izvedel v naselju Strunjan, in ki je jasno izrazila zelo ugoden učinek odprte meje (stikov in komunikacije) za manjšinsko narodnostno skupnost, (vb)
V soboto na Trbiški cesti
Tovornjak zmečkal turškega šoferja
Na Trbiški cesti v bližini nadvoza za Katinaro se je v soboto zvečer okrog 19. ure smrtno ponesrečil 38-letni turški avtoprevoznik Durdu Gokmen. Težko vozilo se je najprej nevarno nagnilo, potem pa prevrnilo na streho in pri tem dobesedno zmečkalo voznika.
O dogodku je prometno policijo obvestil voznik, ki je nemočen prisostvoval siloviti prometni nesreči. Kmalu so k prevrnjenemu tovornjaku prihiteli tudi gasilci, ki so s posebnimi hidravličnimi škarjami prerezali skrotovičeno pločevino in z veliko težavo izvlekli težko ranjenega Gorkmena. Bolničarji Rdečega križa so bili že pripravljeni, da ga naložijo v rešilca in odpeljejo V bolnišnico. Takoj po nesreči je bil kamionist namreč še živ, ko pa so ga izvlekli iz tovornjaka, je zaradi hudih poškodb izdihnil.
Prometna policija ne izključuje možnosti, da je do nesreče prišlo zato, ker je preutrujeni voznik za trenutek zadremal za volanom. Najverjetnejša pa je domneva, da so tovornjaku popustile zavore. Kamion, ki je prevažal večjo količino težkih zavornih oblog za vlake, je najbrž nenadoma zvišal hitrost, saj je cesta nagnjena navzdol. Voznik je pritisnil na zavore, težko vozilo pa se kljub temu ni ustavilo. Ko je opazil, da so zavore pokvarjene, je Gorkmen zavil proti desni, saj je upal, da bosta pesek in trava ob cesti morda le zmanjšala hitrost kamiona. Zaradi prehitrega obrata se je 30 ton težak tovor nevarno nagnil na levo stran. Še predno se je voznik zavedel, kaj se dogaja, se je kamion s silnim truščem prevrnil na streho in s svojo težo zlomil nekaj dreves, ki so rasla ob cesti.
Pridržana prognoza za povoženega pešca
Rešilec Rdečega križa je v nedeljo zvečer pripeljal v katinarsko bolnišnico 82-letnega Gina Giorgija iz Ulice Umago 10. Upokojenec je bil žrtev prometne nesreče. Ko je namreč prečkal Ulico Baiamonti, ga je s fiat ritmo podrl Maurizio Muggia iz Ul. Pingu-ente 12. Giorgi se je pri padcu hudo potolkel po vsem telesu. Ko ga je rešilec Rdečega križa pripeljal v bolnišnico na Katinari, so zdravniki takoj ugotovili,, da je njegovo življenje v hudi nevarnosti. Sprejeli so ga na oddelku za oživljanje. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete
Ivanke (Ninke) Cjak
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevskemu zboru s Proseka-Kontovela in vsem, ki so jo spremili na zadnjo pot.
Žalujoči nečaki
Kontovel, 22. marca 1988
Nesrečo povzročil Videmčan, ki je zavozil na drugo stran cestišča
Mlada tržaška športnika ob življenje v strahoviti nesreči blizu Latisane
Nedaleč od avtocestnega odcepa za Latisano sta v soboto zvečer v srhljivi prometni nesreči izgubila življenje dva mlada Tržačana, 22-letna Daniela Frison iz Ulice Locchi 32 in njen 24-letni zaročenec Paolo Cattarossi iz Ulice dell lstria 116. Na oddelku za intenzivno zdravljenje videmske bolnišnice se bori s smrtjo 19-letna Lara Giorgi iz Sv. Marije Magdalene spodnje 349, za četrtega sopotnika avtomobila
.MAURI
--9^
TRST
Ul. Ponziana 3 tel.: 744169 Ul. Settefontane 19 tel.: 767513
fiat ritmo, 23-letnega trenerja Fulvia Hovhanessiana iz Ulice Muzio 8, pa so zdravniki bolnišnice v Latisani napovedali 70 dni zdravljenja zaradi zloma kolka in močnega udarca v glavo.
To je tragičen obračun nesreče, ki naj bi jo po izjavah karabinjerjev povzročila neprevidnost 51-letnega Vi-demčana Graziana Cantaruttija. Štirje potniki fiata, ki se je v prometni nesreči dobesedno raztreščil, so se v soboto zvečer vozili proti Latisani. Za volanom je sedel Paolo CattarossL Za njimi sta vozila še dva avtomobila, Y 10 in renault 11, ki sta prevažala sedem igralk tržaške ženske odbojkarske ekipe OMA — Telesorveglianza. Štirje ponesrečenci so bili namreč namenjeni v Latisano, kjer so jih že pričakovale igralke domače ženske ekipe Foče Colori. Tako je kasneje povedal močno prizadeti trener Franco Gros-smer, ki je vozil kakih petdeset metrov za njimi. Vsi so vozili zelo počasi, ker niso poznali ceste. Nenadoma je Grossmer opazil, da je mercedes, ki je prihajal z nasprotne strani, divje zavozil na nasprotno stran cestišča. Voznik Cattarossi je obupano zavrl, a kljub temu ni mogel preprečiti strahovitega čelnega trčenja. Njegov avtomobil je zaradi močnega sunka odbilo nazaj, takoj nato pa ga je dvignilo visoko v
zrak, tako da je z vso silo priletel na streho ter prevrnjen obležal na travniku ob cesti. Gasilci so previdno izvlekli potnike iz razbitin fiata, rešilec Rdečega križa pa je odpeljal v bolnišnico le dva ranjenca. Danielo in Paola so reševalci položili na tla in ju pokrili z belo rjuho. Voznik mercedesa se je v nesreči le lažje poškodoval, saj ga je njegovo težko vozilo zavarovalo pred hujšimi poškodbami. Okreval naj bi v osmih dneh.
Vest o nenadni smrti Paola Catta-rossija in Daniele Frison je močno odjeknila v tržaških športnih krogih. Odbojkarska ekipa OMA je prejela številna sožalja italijanskih in slovenskih športnih društev. Mlada igralka je bila namreč znana vsem, ki z navdušenjem sledijo tekmam kategorije Cl.
Vsi upajo, da bo smrt prizanesla vsaj 19-letni Lari Giorgi, ki se v videmski bolnišnici še ni zbudila iz kome. Za četrtega potnika avtomobila, trenerja Hovhanessiana, pa so zdravniki bolnišnice v Latisani povedali, da kljub hudim poškodbam ni v smrtni nevarnosti. Trupli mladih žrtev grozovite nesreče bodo jutri ob 12.30 pripeljali v kapelico na pokopališču pri Sv. Ani. Od tod bo krenil pogrebni sprevod staršev, sorodnikov in prijateljev, ki ju bodo pospremili na zadnji poti.
Izsledili lastnika psa ki naj bi zakrivil smrt treh mladeničev
Prometna policija je izsledila lastnika volčjaka, ki je po vsej verjetnosti povzročil hudo prometno nesrečo, v kateri so izgubili življenje 29-letni Alessandro Lepore, 19-letni Stefano Vascotto in 17-letni Carlo Druscovich. Do nesreče je prišlo v petek okrog dveh ponoči. Ko je Lepore za volanom ford taunusa pripeljal do drevoreda v Ulici Flavia, je nenadoma opazil psa, ki je v tistem trenutku stekel čez cesto. Nagonsko je obrnil volan, da bi se izognil živali, a je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom. Ford je zadel psa, zaradi močnega sunka pa je avto zaneslo proti levi strani cestišča, kjer še je z vso silo zaletel v mogočno platano. Volčjak je obležal mrtev nekaj metrov dlje.
Preiskovalci so včeraj zaslišali zaprepadenega lastnika psa. Njegovega imena niso hoteli izdati novinarjem, povedali pa so, da je volčjak ponoči »stražil« gradbišče, ki stoji v bližini kraja, kjer se je pripetila smrtna nesreča. Prostor je bil ograjen s kovinsko mrežo. Pes je v petek opazil, da ima mreža luknjo in se je splazil skoznjo.
O soodgovornosti lastnika bo odločal namestnik državnega pravdnika Grohman. Vse kaže, da ga bodo obtožili nenamernega umora.
Mladeniče, ki so v petkovi prometni nesreči izgubili življenje, bodo pokopali danes in jutri. Druscovicha in Vascotta bodo danes ob 11. uri prepeljali na miljsko pokopališče, pogreb Lepora pa bo jutri ob 12. uri na pokopališču pri Sv. Ani.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob smrti naše drage mame
Olge Furlanič vd. Makor
bili blizu, darovali in sočustvovali, sorodnikom, pevskemu zboru PD Mač-kolje, _patru Bogorhiru in prijateljem najlepsa hvala.
Družina Makor
Štramar, 22. marca 1988
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame in babice .
Mirke Milič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, dr. Petru Starcu, g. župniku ter vsem, ki so počastili njen spomin.
SVOJCI
Prosek, 22. marca 1988 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Ob 1. obletnici smrti dragega
Borisa Košute
se ga z ljubeznijo spominjajo
vsi njegovi
Trst, 22. marca 1988
Preteklo soboto
V Skednju večer ljudske pesmi in glasbe
'»Nocoj bo en lep večer. Ne hodite spat in ostanite z nami do konca.«
S temi besedami je sprejela in pozdravila udeležence sobotne prireditve v društveni dvorani KD Ivan Grbec v Skednju predsednica društva Devona Černič.
Ker je bila prireditev namenjena praznovanju mednarodnega ženskega praznika, se je predsednica s kratkim orisom spomnila poti, ki so jo ženske v svetu in v Italiji prehodile v povojnem času. Nanizala je nato naloge, ki jih na tej poti še čakajo: boj za mir in razorožitev, zahteve po razvoju zdravstvenih služb, po pospeševanju pobud za okrepitev kulturnih dejavnosti, po uvajanju primerne šolske spolne vzgoje in boja za zaščito okolja, slovensko ženo pa še posebej boj za dosego globalnega zaščitnega zakona.
»Naše proslave 8. marca so se začele že s srečanjem ženskih pevskih zborov konec februarja pri Domju, nato pa še z dvema nastopoma našega zbora v Mačkoljah in Prebenegu,« je dejala govornica. »Tokrat smo povabile v naše društvo žensko pevsko skupino TFS Stu ledi, ki ji želimo tudi čestitati ob njeni desetletnici delovanja. Prav tako pozdravljamo godce na diatonično harmoniko od Domja, ki bodo s svojim igranjem izpopolnili ta večer ljudske pesmi in glasbe.«
Ženska skupina Stu ledi se je predstavila z vrsto pesmi iz Benečije, Rezije, Kanalske doline in še z drugimi, ki so s svojo melodijo, vsebino, predvsem pa z izvedbo navdušile poslušalce. V njihov program so se vključili še godci na diatonično harmoniko KD Fran Venturini, ki so zaigrali vrsto veselih polk, valčkov in drugih domačih viž. Nastopili so: Andrej Kocijančič, Davide Melon, Davide Danieli, Renato De Bernardo, Sergio Ražman in Tiberio Maver. Prireditev se je zaključila z lepo družabnostjo.
Prihodnjo soboto ob 20.30 bo v ške-denjskem društvu še nastop gojencev šole Glasbene matice, ob tej priložnosti pa bodo tudi odprli razstavo ženskih ročnih del in izdelkov, (ni)
gledališča
ROSSETTI
Jutri ob 20.30 bo Fideuram. predstavilo TRAVIATO z Margherito Parilla. Pripravilo Združenje Teatro D2 iz Rima. Za abonente gledališča Rossetti 20 odst. popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20.00 peta predstava (red E/B) opere LA BOHEME. Dirigent Tiziane Severini, režiser Franco Pero.
Jutri ob 20.00 zadnja predstava (red C/H) opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent Reynald Giovaninetti, režiser Giu-lio Chazalettes.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 premiera Molierovega dela SKOPUH z M. Carotenutom. Režija: Nucci Ladogana.
koncerti
Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 28. marca, bo v gledališču Rossetti nastopil pianist M. ZAN1NI.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava IGORJA STEPANČIČA.
V	galeriji Studio PHI - Ul. S. Michele 8/1 - bo do 26. marca odprta fotografska razstava, ki jo je pripravil PIERO ZO-PELLARI.
V	Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti 3 - je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA. Urnik: ob delavnikih od 18. do 20. ure.
V	kulturnem krožku II Carso - Trg
Barbacan - razstavlja grafike in akvarele ANGEL RENAR. -
V	Novinarskem krožku - Korzo Italia 12 - razstavlja svoja dela slikarka VALENTINA VERANI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 1. aprila odprta razstava slikarja GIAMPA-OLA DE SANTU A.
V	galeriji Minerva -Ul. S. Michele 5 -bo do 31. marca razstavljal slikar GIO-VANNI TALLERI. Urnik: 10.30-12.30 in 17.00-19.30. Ob praznikih 10.30-12.30.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi 4. aprila, na velikonočni ponedeljek, na izlet v Zemono, kjer bo srečanje z Goričani in kosilo. Vpisovanje za člane v četrtek, 24. t. m., ob 10. do 11. ure; za nečlane pa v petek, 25. t. m., od 10. do 11. ure v naših prostorih v Ul. Ci-cerone 8.
Društvo mladih raziskovalcev priredi v soboto, 26., in v nedeljo, 27. t. m., dvodnevni izlet po krajih, kjer so doslej bili raziskovalni tabori. Člani naj se prijavijo pri Davidu (tel. 417161), pri Katji (tel. 943925) ali pa pri Barbari (tel. 51175).
zpzp
v sodelovanju s KD PROSEK-KONTOVEL vabita na revijo
PRIMORSKA POJE 88
v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 27. t. m., ob 17. uri.
Nastopajo: MoPZ Fantje treh vasi - Miren MePZ Lijak - Vogrsko MoPZ F. Bevk - Šmarje pri Kopru MePZ Lipa - Bazovica MoPZ Divača
MoPZ Provox - Nova Gorica
Karst Brothers
pometajo
SK0VACE
v režiji BORISA KOBALA
Kulturni dom, Trst
V petek, 25., in v soboto, 26. t. m., ob 20.30
Vstopnice pri blagajni Kulturnega doma od danes dalje vsak dan od 11. do 14. ure, tel. 734265, ter eno uro pred predstavo.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na okroglo mizo z naslovom
Prva svetovna vojna skozi izkušnjo in zgodovinski spomin ljudi na Primorskem
Vprašanje interpretacije in metodološkega pristopa
Trst, Gregorčičeva dvorana, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., v četrtek, 24. t. m., ob 18. uri.
Spregovorili bodo zgodovinarji iz Rovereta, Trsta, Gorice, Ljubljane, Kopra, Nove Gorice, Maribora.
Ob začetku obnovitvenih del občinske hiše v Gročani vabi uprava občine Dolina jutri, 23. t. m., ob 20.30 prebivalce Gročane, Peska in Drage na
javni sestanek v Gročani
kino

GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju s helvetsko in val-deško skupnostjo iz Trsta
Srečanje s solistom
Obalni
komorni orkester
s svojimi solisti Dirigent: Borut Logar
V petek, 25. t. m., ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra, Trg sv. Silvestra 1.
Vabljeni!
UL. SV. FRANČIŠKA 20 danes, 22. t. m., ob 17. uri video projekcija
RTV Beograd
»nova umetnost«
Sledil bo razgovor z razstavljavcem Igorjem Stepančičem.
V četrtek, 24. t. m., ob 18. uri
otvoritev razstave
Claudia Raza
pasteli'
KD KRAŠKI DOM
vabi na koncert
narodonozabavnega ansambla
FANTJE S KRASA (Taims)
z zabavnim sporedom v soboto, 26. t. m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu.
Oil
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 87/88 7. abonmajski koncert
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Mešani pevski zbor OBALA Komorni orkester RTV Ljubljana
Dirigent: MIRKO SLOSAR Solistki:
OLGA GRACELJ, sopran EVA NOVŠAK-HOUSKA, alt Prodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.

GLASBENA
MATICA
TRST
v četrtek, 24. t. m., ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Srečanja glasbenih šol Primorske ’88
Sodelujejo gojenci Glasbene šole Idrija, Glasbene šole Piran in Glasbene matice iz Trsta
		
šolske vesti		čestitke
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sklicuje jutri, 23. t. m., ob 16.30 ZBOROVANJE O STAVKOVNEM GIBANJU v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20.
včeraj - danes
ARISTON - 16.00, 21.45 Grido di liberta,
dram.; r. Richard Attenborough; i. Kevin Kline, Penelope Wilton.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II volpo-ne, kom., It. 1988; r. Enrico Montesano; i. Paolo Villaggio, Enrico Maria Salerno.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Pazza, dram., ZDA 1988; r. i. Barbra Streisand, Richard Dreyfuss, □
EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 II signore del male, srh., ZDA 1988; r. John Car-penter; i. Donald Pleasence, Lisa Blo-unt,
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Dinosauri a colazione, kom., ZDA; i. Walter Mat-thau, Steve Martin.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 College se-duction, pom., □ □
PENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Uimplaca-bile, fant., ZDA 1988; r. Paul Michael Glaser; i. Arnold Schwarzenegger, Richard Dawson, Maria Conchita Alonso, Vaphet Kotto.
MIGNON - 16.00, 22.15 Attrazione fata-le, dram., ZDA 1987; r. A. Lyne; i. M. Douglas, G. Close, □.
EDEN - 15.30, 22.00 Karin e Barbra le supersexy star, pora, □ □.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Piacerl di čarne, pora, □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Una storia ambigua, er.; i. Minny Minop-rio, □□
CAPITOL - 16.30, 22.00 Balli proibiti (Dirty dancing), glas., ZDA; r. E. Ardo-lino; i. P. Swayze, J. Grey, J. Orbach.
LUMIERE FICE - 20.00, 22.00 Mississip-pi Blues, glasb., Fr. 1987; r. B. Traver-nier in R. Parrish.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Betty Blue, dram., Fr. 1986; r. Jean Jacgues Beine-ix; i. Beatrice Dalle, Jean Hugues An-glade, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Diavolerie di una moglie esigente, pora, □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
Danes, TOREK, 22. marca 1988
LEA
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 18.20 - Dolžina dneva 12.16 - Luna vzide ob 7.52 in zatone ob 24.00.
Jutri, SREDA, 23. marca
SVOBODAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,7 stopinje, zračni tlak 1017,4 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 73-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Silvia Cangiano, Gluha Boschetti, Annalisa Milan, Erika Fio-rentino, Alessandro Deros, Alessandro Zocchi, Gian Marco Giraldi, Angelica Banovac, Luca Furlan, Luca Radillo, Alex Delbello.
UMRLI SO: 81-letni Carlo Gropazzi, 67-letni Aldo Giudice, 93-letna Ippolita Fontana, 90-letna Canzianina Rabassi, 83-letni Mario Černigoj, 93-letna Ernesta Casadei, 93-letna Cesira Brozzi vd. Gal-van, 80-letna Rosina Petronio por. D'Er-cole, 63-letni Bruno Scampi, 83-letni Francesco Vatla, 89-letni Augusto Gloria, 81-letna Enrica Pellarini vd. Marchi, 78-letna Italia Zennaro, 79-letni Natale Ba-bich, 77-letni Umberto lannuzzi, 84-letni Federico Trame, 61-letni Ennio Ravbar, 53-letni Eraclito Gambino, 86-letni Sabino Tritto, 82-letna Maria Gašperini, 64-letna Orfea Montrone, 74-letni Dino Bogata!, 82-letni Giuseppe Bralni.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote,
26. marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, MILJE — Lun-gomare Venezia 3, BAZOVICA (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE — Lungomare Venezia 3 (tel. 274998), BAZOVICA (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE Lungomare Venezia 3, BAZOVICA (tel. 226210) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V nedeljo je praznoval svoj 76. rojstni dan STANISLAV LEGIŠA iz Prečnika. Še na mnoga srečna leta mu želijo žena in otroci z družinami.
Včeraj, 21. t. m., je praznovala naša draga mama in nona MARIJA VERSIČ 80. rojstni dan. Vse najboljše ter mnogo zdravja ji želijo otroci z družinama.
Danes praznuje MARKO RUPEL 18. rojstni dan. Mnogo sreče, predvsem zdravja in veselja mu iz srca želijo vsi, ki ga imajo radi.
Dragi MARKO! Za tvoj 18. rojstni dan ti želim vse najboljše Patricija.
razna obvestila
KRUT obvešča udeležence tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu, da je odhod avtobusa danes, 22. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino,
ZVI NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu opozarjajo članstvo, da imajo tudi za letošnje leto pripravljenih nekaj ponudb za 10-dnevno bivanje v zdraviliščih Slovenije. Vse informacije na razpolago na sedežu društev, Ul. Cicerone 8, v uradnih urah.
Dobrodelna društva, ki priredijo počitniške kolonije v Dragi in Comeglian-su, sporočajo, da se je začelo vpisovanje za počitniške kolonije na šolah. Asistentke bodo izpolnile prošnje za občine. Vpisovanje se bo zaključilo proti koncu aprila. Starši, pohitite z vpisovanjem!
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, priredi začetniški plesni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov. Tečaj bo ob petkih. Za informacije in prijave tel. na št. 415797. Začetek tečaja bo v petek, 25. t. m., ob 19.30.
Slovensko planinsko društvo Trst
sklicuje V petek, 25. t. m., ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.) 34. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. izvolitev vodilne komisije, 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja ter načelnikov smučarskega, alpinističnega in jamarskega odseka, 5. pozdravi gostov in razprava, 6. poročila nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru in 7. volitve novega odbora. Vabljeni!
UPRAVA OBČINE DOLINA
vabi vinogradnike, ki bi radi razstavljali svoj pridelek na
32. OBČINSKI RAZSTAVI DOMAČIH VIN
v sklopu tradicionalne Majence v Dolini, naj javijo svojo udeležbo v občinskem tajništvu do 25. marca v uradnih urah.
Zainteresirani se lahko prijavijo tudi telefonsko na št. 228110 -228127 - 228392.
razne prireditve
KD I. Grbec priredi ob dnevu žensk v soboto, 26. t. m„ ob 20.30 NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE in RAZSTAVO ŽENSKIH ROČNIH DEL. Vabljeni!
KD Vigred priredi v petek, 25. t. m., ob 20.30 v šempolajski šoli predavanje Milana Pahorja UTRINKI S, POTOVANJA PO AVSTRALIJI. Vabljeni!
Knjižnica P. Tomažič in tovariši -
Prosvetni dom, v petek, 25. t. m„ ob 20.30 bo prof. Riccardo Lucio, redni profesor uporabne psihologije na tržaški univerzi, predaval na temo PSIHOLOŠKI VIDIKI JEZIKOVNEGA SOŽITJA.
mali oglasi
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz .Loga.
OSMICO je odprl Vladimir Caharija (Mhčev) v Nabrežini. Toči belo in črno kapljico.
OSMIČO je odprl Ivan Antonič v Cerov-Ijah. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
PRODAM motorja gilero 250 kem rally in kramit 80 kem v odličnem stanju, malo prevoženih km. Tel. 0481/86451.
PRODAM motorno kolo gilera arizona RX 125, črne barve, letnik '86. Tel. 225017 po 15. uri.
PRODAM ford fiesta cc 950, letnik '82, v zelo dobrem stanju, cena 3.000.000 lir. Tel. 225013.
PRODAM frezo, 12 konjskih sil, s prikolico in priključki; vespo PX 125 in elektronsko harmoniko farfisa ter ojačevalec leslie. Cene po dogovoru. Tel.
_ 227246.
IŠČEM resno gospo/gospodično za varstvo 14-mesečne deklice, 4 ure zjutraj. Tel. 411358.
IŠČEM žensko za stalno oskrbo (tudi samo ponoči) starejše osebe. Tel. 228834 ob urah obedov.
IŠČEM skladišče na Proseku ali v bližini, vsaj 30 kv. m. Tel. 251026 - urnik trgovine.
NIŽJEŠOLSKI DIJAK potrebuje lekcije iz matematike in nemščine, po možnosti na domu. Tel. 821836 po 15. uri.
JAMAHO tenere 600, belo, v odličnem stanju, letnik '85 s kubom za prtljago prodam, cena po dogovoru. Tel. 418315 - urnik trgovine.
JADRNICO elan 31, novo, prodam. Tel. 003861/653004.
NEVA GOMBAČ obvešča cenjeno kli-entelo, da je odprla nov frizerski salon v Ul. Conti 13 in se priporoča za obisk. Tel. 768237.
PRODAM trsje. Tel. 231961.
POHIŠTVO PUPIS - Sesljan zaposli mladega delavca z opravljenim vojaškim rokom za prenos in montažo pohištva. Prednost imajo tisti s podobnimi delovnimi izkušnjami in pa mizarski vajenci. Predstaviti se osebno od danes dalje v jutranjih urah. Tel. 299269.
VEDEŽEVALKA iz kart in dlani svetuje in razodene prihodnost. Tel. 731074.
PRODAM prosto dvosobno stanovanje na Opčinah, zgradba stara 10 let. Tel. 761819 ob jutranjih urah.
REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA bo začasno sprejela v službo osebo za čiščenje občinskega sedeža. Prošnje treba predložiti do petka, 25. t. m. Pod-robnješa pojasnila vam nudi tajništvo.
ANAMARIJA in SABINA vabita na odprtje trgovine jestvin v Borštu, ki bo jutri, 23. t. m., ob 18. uri.
prispevki
V	počastitev spomina nepozabnega prijatelja Borisa darujeta Neva in Marjan
30.000	lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na dragega Slavka darujejo družine Štrekelj 200.000 lir za FC Primorje, 100.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Ob 1. obletnici smrti dragega prijatelja Borisa Košute daruje družina Civardi
20.000	lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na prof. Nevo Di Lenardo daruje Vlasta 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Makorjevo mamo darujeta Kiljan in Maruška 50.000 lir za zbor in društvo Mačkolje.
Ob plačilu članarine daruje Marta Slavec 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Za Sklad za dvojezičnost darujeta Ivan Marc (Filipov) 15.000 lir ter Santina Per-tot 10.000 lir.
©
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002
slike, ki so tudi spomin
Predmeti za včeraj in danes
Med predmeti ? razstave na Padri-čah smo tokrat izbrali tiste, ki so pretežno povezani s kuhinjskimi opravili ali s hrano.
Precej znan predmet je nedvomno "vejanca". V oznaki predmeta smo našli opombo, da so z njo ločili žito od plevela. Sicer so drugod ta predmet, ki je bil vedno izdelan iz enega samega kosa lesa, imenovali tudi drugače -"šješla" ali "svjasla" in ga uporabljali pri mnogih opravilih, celo v barki.
Prav gotovo ne potrebuje posebnega opisa "ribažnik" za zelje, ki ima tudi zanimiv okrasek. Nekoliko neobi-čajnejši in skoraj pozabljen pa je meh, ki je še pred nedavnim visel v vsaki kleti in v katerem so shranjevali mast.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.45
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
V zadnjih zimskih dneh so naši vroči motivi še vedno vroči, čeprav je naša lestvica še kar umirjena. Sicer še ne vemo, kaj nam bodo prinesli prvi spomladanski dnevi in se za sedaj moramo zadovoljiti s sledečim:
Štev. tednov	Lestvica	
na lestvici	pretekli teden	
15	1	1. Los Lobos — La bamba
8	2	2. G. Harrison — Got My Mind Set On You
12	4	3. Sting — Welll Be Together
9	3	4. Bryan Adams — Run To You
13	5	5. Agropop — Samo milijon nas je
4	8	6. Inxs — Need You Tonight
10	6	7. Terence Trent D'Arby — VVonderfuii World
12	9	8. Gianna Nannini — / maschi
2	10	9. New Order — Tuched By The Hand Of God
6	7	10. Eurythmix — /Ve Got a Lover
»Samo milijon nas je« - tako vztrajno ponavljajo Agropopovci, zasidrani v sredini lestvice, mi pa smo s takim rezultatom preštevanja lahko kar zadovoljni. Število pristašev Vročih 10 se vztrajno veča in množica se bo kmalu spremenila v mali milijon.
Nadaljujmo brez pretiravanj v matematičnem slogu... Prva ta teden in že petnajstič na lestvici je skupina Los lobos, ki ima zaslugo, da smo kljub zamrznitvam srečno prestali zimo, saj je med najbolj vročimi že od decembra. V železni repertoar deseterice sodi tudi tretjeuvrščeni Stingov motiv We'H Be Together, medtem ko Georgeu Harrisonu poleg reda zaslug za preteklost pripada tudi drugo mesto.
Večjih pretresov ta teden ni, za »tiho vodo, ki...“, pa se lahko izkažejo lnxs. Avstralci so nevarno samozavestni in so tokrat že na šestem mestu, zaenkrat pa se ne da tudi skupina z najkrajšim članstvom - New Order, nekdaj oboževana od alternativcev.
Položaj je torej vroč, zima je ukinjena in pred nami je marčevsko žrebanje. Glasujte, v obravnavo pa vam prepuščam tri kandidate: Midnight Oil z Beds Are Burning, Billyja Idola s Hot in the City) in Little Stevena z motivom Freedom.... Imejte se vrelo!

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:....................................................'..........
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnjk, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst: bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OP 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
rf rai i
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Šport: SP v smučanju, moški slalom (prenos iz Oppdala)
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: II caso
21.45	Film: Citta violenta (dram., 1970, r. Sergio Sollima, i. Charles Bronson, Telly Savalas, Jill Ire-land, 1. del)
22.40	Dnevnik, nato 2. del filma
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Osvojena medicina 0.45 Šport: umetnostno drsanje (prenos iz Budimpešte)
PC RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
10.55	Šport: SP v smučanju, moški slalom (prenos iz Oppdala)
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Nan.: II brivido dell imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, l investigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Joe Kidd (vestern, ZDA 1972, r. John Sturges, i. Clint Eastwood, Robert Duvall)
22.00	TV film: Lultima parte
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Film: Uuomo del Sud (dram., 1945, r. Jean Renoir, i. Betty Fi-eld, Zachary Scott)
[>, RAI 3
12.00	Izobraževalna oddaja: Meridiana - Človek in okolje
14.00	Dnevnik - deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec
20.30	Film: Diario di un maestro (dram., It. 1972, r. Vittorio De Seta, i. Bruno Cirino, Massimo Bonini, Luciano Del Croce, 1. del)
21.40	Dnevnik - vesti
21.45	Film: Diario di un maestro (2. del)
23.35	Variete: Ualtro spettacolo 0.35 Dnevnik - zadnje vesti
! Ir RTV Ljubljana__________________
9.50	TV Mozaik - Šolska TV: Kemija - sublimacija in ekstrakcija; Fizika - Od Newtonove do Einsteinove mehanike - Newtonova dinamika
10.50	Alpsko smučanje: moški slalom (iz Oppdala)
11.40	Tečaj angleščine
13.55	Alpsko smučanje: moški slalom (iz Oppdala)
15.00	Mozaik - Šolska TV (pon.)
16.05	Alpsko smučanje: moški slalom (posnetki)
17.05	Kronika s srečanja gledališč Alpe Jadran
17.45	Tedenski zabavnik
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.30	Dnevnik
20.05	Filmska drama: Rokoborec (napisal in režiral Mati Ujas, i. Esko Hukkanen, Esko Pesonen, Alan Koskinen, prevod in priredba Jelka O vaška Novak)
21.35	Kulturni tednik: Osmi dan
22.15	Dnevnik
22.30	Video godba
(jPl TV Koper _____________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportimč
14.00	SP v umetnostnem drsanju
16.00	TVD Novice
16.10	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: NABREŽINA — Reševanje politične situacije na Občini VIDEM — Zakonski predlog PSI za zaščito Slovencev
TRŽIČ — Skupščina delavcev tržiške ladjedelnice
RICMANJE — Iz niza prireditev GORICA — Flash moda TRST — O anketi "zeleni vlak"
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Donna Kopertina
20.30	Moški slalom (iz Oppdala)
22.30	TVD Novice
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Športna oddaja: Juke box
23.30	Rubrika: Donna Kopertina
24.00	Reportaže: Šport spektakel
JU CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Canto d'amore (dram., ZDA 1947, r. Clarence Brown, i. Katharine Hepburn, Paul Henreid)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz:Tramoglieema-rito
20.30	Nadaljevanke: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.30 I Colby
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.45 Filmska rubrika: Premiere
0.55 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55 Bonanza
[/čg RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: 11 capitano della legione (kom., Fr. 1957, r. Jean Boyer, i. Fer-nandel, Nadia Gray)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La pičcola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Riff Raff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Ne onore ne glo-ria (vojni, ZDA 1966, r. Mark Robson, i. An-thony Ouinn, Alain Delon, George Segal)
23.00	Informativna oddaja: Skrivnostna Italija
23.45 Nanizanke: Petrocelli, 0.45 Switch, 1.35 II Santo
ITALIA1
8.30 Nanizanke: L’uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.15	Arnold
13.45	Variete: Smile
14.15	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.45 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Ca-mera Show
22.30	Film: VVitness - Il testi-mone (dram., ZDA 1985, r. Peter Weir, i. Harrison Ford, Kelly McGillis)
0.40 Film: Jonah (kom., ZDA 1980, r. Robert Young, i. Paul Simon, Blair Brown, Lou Reed)
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nan.: Mary Hartman
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: 4 marmittoni alle grandi manovre (kom.,
It. 1974, r. Franco Mar-tinelli, i. Lino Banfi, Gianni Agus)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet
[ ^ TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Dok.: Človek in morje
18.15	Nadaljevanka: Le ter-re di Sacramento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Dokumentarec: Gra-dež - obnovitev vile Ostende
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nadaljevanka: Storie nella prateria
0.10 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.45 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Deželna eno-gastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Vojna in mir (15. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Podnajemnik (Feri Lain-šček); 18.40 Glasbene skice; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba;
23.05	Lit. nokturno; 23.15 Lahka glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasba; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9,30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,-19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja;
15.45	Sintonizirani; 16.00 Popevka;
17.00	Bubbling; 17.33 Glasba; 18.00 Radijska scena; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni program.
Jutri se bo sklenila mednarodna gledališka prireditev v Gorici in Novi Gorici
Srečanje gledališč Alpe-Jadran v krčevitem kvalitetnem nihanju
Skupno v različnem različno v skupnem
Mednarodno Srečanje gledališč Alpe-Jadran se počasi izpeva. Ker smo že uporabili ta izraz, naj v enakem tonu zapišemo, da je njegova pesem prej žalostna kot vesela, vsaj kar zadeva gostovanje predstav izven slovenskega jezikovnega prostora. Ko to trdimo, seveda nočemo zmanjševati družbenega in političnega pomena te obsoške manifestacije, to je njene zunanje oblike, ki pa zelo lahko zdrkne tudi v retorične opise. Za vsak gledališki festival je najbolj pomembno to, kaj na odru prikazuje in v tem smislu je Srečanje gledališč Alpe-Jadran izjemno nihajoče, vsebinsko nedodelano. Razkoraki med posameznimi predstavami so preveč očitni in gredo od popolnega diletantizma do artistično dodelanih uprizoritev. Dokaz temu sta četrtkova predstava gledališke zadru-ge iz Mester, ki je bila pod vsako kritiko in pa Ljudožerci Primorskega dramskega gledališča ter Kralj na Betajnovi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, uprizoritvi, ki sta v vseh smislih dodelani.
Naš teater je doživel krst na tem festivalu v petek (v prejšnjih treh letih na SGAJ ni sodeloval). V razprodani dvorani novogoriškega Kulturnega doma je uprizoril Cankarjevega Kralja na Betajnovi, s katerim bo v začetku aprila odprl tudi veliko gledališko prireditev v Sarajevu. Občinstvo je znalo nadvse ceniti režijske rešitve Maria Uršiča, ki so Cankarjevo dramo uokvirili v prostor nekakšne mafijske kongregacije in seveda igro ansambla SSG. Kaže, da so igralci ujeli potrebno ravnotežje, saj je postavitev tekoča in v koncentraciji ne popušča niti za trenutek. Očitno so to začutili gledalci, ki so nastop nagradili z dolgim aplavzom in očitno bo morala gostovanje SSG vzeti v pretres tudi mednarodna žirija.
Prav ustanovitev žirije je letošnja novost na srečanju, sestavljajo pa jo trije člani, in sicer teatrologi iz Rima, Zagreba in Miinchna. V sredo, ob zaključku festivala bo podelila tri nagrade, katerim se bo pridružila še nagrada občinstva. Videli bomo, kaj se bo iz tega izcimilo.
Ze večkrat se nam je zapisala beseda občinstvo. V tem našem poročevalskem kolažu iz Gorice in Nove Gorice zasluži še posebno poglavje. Vse kaže, da je publika utrujena in da ni več tistega vrenja, ki smo ga zapažali prejšnja leta. Če gledalci v Novi Gorici še nekako vztrajajo in v lepem številu napolnjujejo dvorane, pa tega nikakor ne moremo trditi za Gorico. V tamkajšnjem gledališču Verdi so bile doslej tri uprizoritve (ena je bila v soboto zvečer še v Kulturnem domu, a o tem na drugem mestu) in resnici na ljubo j^e treba reči, da je bil to pravi polom. Ze na sami otvoritvi prejšnji torek so zevale nečastitljive praznine, v četrtek in petek pa se je ta slab občutek, imenujmo ga tako, še stopnjeval. Gledališka zadruga Teatro alla Giustizia iz Mester je resda dala na ogled četrto-
SREČANJE GLEDALIŠČ ALPE JADRAN SUSRET1KAZALIŠTA ALPE JADRAN
INCONTR1TEATRALI ALPE ADRIA THEATERTREFFEN ALPEN ADRIA
razredno inscenacijo Karavano čudes, ki bi se je veselili kvečjemu Butalci Frana Milčinskega, a to še ne opravičuje domala praznega teatra. Prav tako v petek, ko je gledališče II Viag-gio iz Bergama igralo dramatizacijo Goethejevega VVilhelma Meistra, ki je bila korektno opravljena. Predstava je bila sicer zelo statična in verbalistič-na, tako da skoraj ne bi potrebovala scene, a vendarle dovolj nazorna in vsaj v dikciji igralcev ortodoksna. Žal je drsela v vedno večjo patetiko, kar pa je bolezen skoraj vseh polprofesionalnih italijanskih teatrov. Skratka, občinstva v Gorici ni in ni, kar pomeni, da mesto niti v minimalni meri ne občuti tega relevantnega mednarodnega dogodka. Najbrž bi se morali italijanski organizatorji nad temi dejstvi zamisliti in krepko zavihati rokave v iskanju ustreznejših rešitev, drugače nima smisla, da se samo formalno vpišejo na seznam prirediteljev...
Veliko smo v četrtek pričakovali od Klavstrofobične komedije mlajšega, a uspešnega beograjskega komediografa Dušana Kovačeviča. V Novo Gorico je prišel priljubljeni beograjski teater Zvezdara, a vse kaže, da to pot manj
uspešno. Uprizoritev je po našem mnenju v svoji dramaturški razčlembi na robu znosnosti, ima pa to prednost, da je zelo neposredna in na nekaterih mestih zabava občinstvo do take mere, da se po dvorani razlega nezadržen smeh. Brez dvoma je to zasluga posrečenih vicev na račun sedanje družbenopolitične situacije in gospodarske krize v Jugoslaviji, a volja, da bi delo prerasla v nekakšno družbeno satiro in kritiko, je ostala neizražena. Vsekakor pa je pomenila Klavstrofobična komedija sprostitev in potrdila je veliko igralsko moč tudi tržaškemu občinstvu poznanega Danila Bate Stojkoviča.
Prav gotovo je bilo v smislu sprostitve zamišljeno tudi gostovanje praškega igralca Pavela Zedničeka. Uprizoril je monodramo Didiera Kaminke Osamljeni nogometni vratar, ki je prav tako kot Kovačeviča komedija izvabljala iz avditorija male dvorane novogoriškega Kulturnega doma neobremenjen smeh. Zedniček je skrajno dinamično, duhovito in akrobatsko pokazal na »osamljenost« vratarja francoske nogometne reprezentance, ki v igri proti Japonski ni niti enkrat zaposlen. To je monolog nogometaša, ki med tekmo preizkuša vse ključne situacije pa poklicne in zasebne odnose ter spoznava, kako negotov je njegov položaj...
Toliko torej v tem »pisalnem maratonu«, ki mora opozoriti še na prizadevanja novogoriških organizatorjev in podjetij, da bi gostom Srečanja postregli še s turistično in gospodarsko ponudbo, kar pa ne velja za vse gostinsko osebje, ki minuto po izteku »obratovalnega časa« v restavraciji noče z ničemer več postreči. Srednjo Evropo se meri tudi po ustrežljivosti in prilagodljivosti tovrstne ponudbe, ki je drugače na višini.
»Dejstvo je namreč, da je za območje Alpe-Jadran značilna neka dovolj posebna civilizacijska tradicija, neki intelektualni horizont, ki je za posamične sestavne dele kljub vsem zgodovinskim, političnim idr. posebnostim, razlikam in napetostim med njimi v marsičem skupen. Prepričan sem, da je prav ta kulturni oziroma duhovni kontekst tisti osrednji in bistveni kohezivni vzgon, ki sodelovanje in povezovanje sploh omogoča « »Sa-moumljivo je, da Srednje Evrope danes ni mogoče razumeti niti zgolj v geografskem in zgodovinskem niti — in še manj — v ideološkem in političnem smislu.« »Srednjo Evropo je treba razumeti v izključni meri kot duhovni kontekst, se pravi kot alegorični in hkrati u-topični prostor duha oziroma kulture.« »Srednja Evropa je potemtakem prostor, kjer naj bi bili temeljni eksistencialni in socialni principi naravnani v kvaliteto aktualnega in pričujočega, konkretnega in tako kot zmeraj neponovljivega posamičnega življenja. Tako imenovana Srednja Evropa naj bi bila, skratka, odprt in pluralen, multinacionalni in polilin-gvistični prostor, v katerem bi bilo mogoče formulirati bitne človeške vrednosti, govoriti, pisati, igrati in ustvarjati nepreračunljivo.« »Prepričan sem, da je tudi za gledališče značilno in tako rekoč nujno, da igra svoje velike in male igre z nepodkupljivo mislijo na to, da so nam v resnici in na avtentičen način skupne samo razlike. Relevantne in realne so samo različnosti, važno je, da v njih vzdržimo«.
Ti krajši citati so iz razmišljanja slovenskega teatrologa in gledališkega kritika Andreja Inkreta. Inkret je namreč že v četrtek dal izhodišča za razpravo na dvodnevnem simpoziju z na-
MARIJ ČUK
Zadoščenje v goriškem Kulturnem domu
Treba je bilo počakati na predstavo v goriškem Kulturnem domu, da so dobile oči ob pogledu na dvorano zadoščenje. Avditorij našega hrama kulture je bil poln, kar je lepo nasprotje s prazninami v Verdiju. Seveda, tudi ime gostujočega gledališča opravi svoje in treba je reči, da je Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z Bettijevim Zločinom na kozjem otoku upravičilo tolikšno pričakovanje. V režijski zasnovi Paola Magellija so Milena Zupančič, Veronika Drolc, Marinka Štern in Željko Hrs (v manjši vlogi je nastopil še Miklavc) uprizorili zares vrhunsko dramo o ljubezni in človeški samoti, ki jo bogatijo še nekateri antologijski igralski vložki. Zločin na kozjem otoku se tako preko naturalistične študije človeških nravi prebije do temeljnega spoznanja, da se še tako fanatično ljubezensko hrepenenje ne more realizirati v svoji polni in svobodni meri.
Skratka, šlo je za enega izmed viškov letošnjega Srečanja gledališč Alpe-Jadran in pomenljivo je, da se je ta lepa podoba upodobila v Kulturnem domu, ki bo danes
ob 20.30 gostoval še Mestni teater iz Ingolstadta. Ta bo dal goriški publiki na ogled Lessingovo Emilio Galotti.
Od ostalih predstav, ki so se zvrstile te dni, pa bi zapisali tole. Celovški Mestni teater, ki je nastopil v soboto, ni privabil ljudi v novogoriški Kulturni dom. Kljub temu, da je bil Baryllijev Kruh z maslom na dostojni ravni, predstava sama ni vznemirila z ničemer, razen mogoče s tekstom, ki izpostavlja ironijo in usodo pravzaprav osamljenega človeka. Igralci so se po svojih močeh trudili in če ne drugo, so bili vsaj gledljivi.
In sedaj na kratko še o nedeljskem gostovanju zagrebškega gledališča ITD. Zagrebčani so se predstavili s Krčmarico Petra Turrinija. Delo avstrijskega dramatika nekako parafrazira Goldonijevo komedijo o Mirandoli-ni, vendar skuša Turrini pokazati na povezanost ljubezni in ekonomije. Zagrebčani so ustvarili poskočno in duhovito predstavo, ki na eni strani zabrisuje Turrinijeve grobosti, po drugi pa preveč očitno briše še družbeno parabolo, ki je za Turrinija pravzaprav značilna, (mč)
slovom Skupno v različnem, različno v skupnem, ki naj bi Srečanju gledališč Alpe-Jadran pričaral tudi teoretični navdih. Ta navdih pa smo žal pogrešali, čeprav je bilo kar nekaj tehtnih prispevkov, ki so skušali na eni strani tematizirati nekatere »značilnosti duha« srednjeevropskega prostora, na drugi pa opozoriti na konkretne zagate obsoškega festivala. Tretjo možnost pa je s svojim nastopom ponudil še Janez Povše, ki je izhajal iz pragmatičnega goriškega prostora in ponudil v presojo tudi zanimivo misel, da je treba današnje duhovne in vsakršne vzgibe graditi na ruševinah preteklosti, tudi na ruševinah zgodovine in tradicije srednjeevropskega prostora.
Sicer pa se je razprava v četrtek izčrpala v mislih o identiteti Srednje Evrope, o pomislih, da te identitete pravzaprav ni oziroma nasprotno, da je ta bitnost v tem geografsko zamejenem prostoru še kako prisotna. Skratka, filozofski disput (po našem mnenju o spolu angelov), ki vednosti o srednjeevropskem »fenomenu« ni ničesar pridal in ničesar odvzel. Prav tako na petkovem delu simpozija, kjer se je dualizem v sami razpravi stopnjeval. Medtem ko je večina udeležencev iz Jugoslavije vztrajala pri iskanju vseh transcendentno filozofskih niti Srednje Evrope, so tuji gostje skušali razpravo konkretizirati in se spraševati o prihodnosti goriškega in novogoriškega festivala. Resnici na ljubo — polemičen izziv za tak premik je ponudil zagrebški kritik Dalibor Foretič, ko je direktno vprašal, kateri so kriteriji za izbiro posameznih predstav, saj gledamo tudi tretjerazredne inscenacije. Programski vodja SGAJ Emil Aberšek je pojasnil, da skupine za sodelovanje na Srečanju izbirajo posamezne dežele Delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki njihove nastope tudi financirajo. Seveda, lepo bi bilo, ko bi imel usklajevalec proste roke pri oblikovanju repertoarja, a vse je pogojeno od sredstev, ki jih vlade dajo na razpolago...
Nekaj predlogov je konkretiziral tudi rimski teatrolog Benedetto Mar-zullo. Dejal je, da bi moralo biti nagrajeni predstavi na SGAJ omogočeno gostovanje v vseh glavnih mestih dežel DS Alpe-Jadran, saj se le na tak način znajo splesti vzpodbudne in kreativne mreže, ki bi tudi politične institucije spodbudile, da pošiljajo na SGAJ kakovostnejše skupine in predstave. Iz kopice Marzullovih predlogov pa bi za konec izvlekli le tega: predlagal je namreč, naj se gostje SGAJ za eno leto obvežejo, da ne bodo govorili o fenomenologiji in filozofiji Srednje Evrope, temveč naj bi razmišljali le o konkretni rasti samega festivala. Kar se nas tiče, bi radi, da bi se poziv uresničil, saj postaja Srednja Evropa že slovenska (pa tudi hrvaška) bolezen, celo kompleks...(mč)
Risbe in glinaste skulpture Beograjčana Igorja Stepančiča v Galeriji Tržaške knjigarne
»Pesniška podoba je vsa v znaku nekega novega bitja. To novo bitje, to je srečen človek.« (Bachelard) Pesniške podobe pa večkrat postavljajo v dvom naše zaznavanje umetnosti, izpodkopavajo temelje naše kulturne občutljivosti. Tako je poglavitno vprašanje, ki ga gledalcu postavlja razstava Igorja Stepančiča v Galeriji Tržaške knjigarne, prav vprašanje po temeljih zaznavanja likovne umetnosti. Mladi beograjski umetnik se namreč temeljito ukvarja z vprašanjem likovne kompozicije, prostorskih razsežnosti in simboličnega vgrajevanja predmetov v okolje, v obsežnejše zaznavno polje. Risbe, slike in objekti se ne zadovoljijo z ozkim okvirjem, pač pa »uidejo« v prostor in si ga prilastijo. Stepančič se odreka monumentalnosti običajnih »posegov v okolje«, kljub temu pa izžarevajo njegovi predmeti (tudi risbe postanejo v širšem zaznavnem polju predmeti) tolikšno energijo, da napolnijo in spremenijo ves prostor.
Igor Stepančič, ki je v Beogradu in Edinburghu uspešno razstavljal stoli-ce-objekte in lesene slike-instalacije, je v Trst prinesel risbe in majhne skulpture iz gline, na dvorišču Galerije pa je pripravil visečo instalacijo iz platna in lepenke. Hkrati je razstavil tudi projekte za slike-instalacije, ki jih je komaj pred mesecem razstavil v salonu Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu.
Verjetno so za ogled Stepančičeve razstave potrebna neke vrste »navodila za uporabo«, saj je zelo lahko zdrkniti v neprimerne in nepotrebne primerjave. Tako spominjajo njegove podolgovate risbe, ki jih je postavil pod oboke vhoda, na prvi pogled na egipčanske stenske slikarije, pa tudi znaki, ki jih je nanizal na druge risbe, nam prikličejo v spomin že znano simboliko. Nasprotno, njegovo razstavo si je treba ogledati tako, da se očistimo vseh plasti tiste kulture simbolov in centralističnih predstav, ki jih nosimo vselej s seboj.
Ta likovni svet nas namreč preseneča z novo likovno konstrukcijo in novimi ali na novo interpretiranimi simboličnimi znaki. Žarišče risbe ostaja prazno: tako ohrani risba vso vizualno energijo, neomadeževana nam ponuja številne možnosti, da jo razumemo in da jo sami dogradimo. Znaki pa, ki so potisnjeni ob robove, usmerjajo s svojo pojavnostjo hkrati našo pozornost in interpretacijo. Znaki so majhni in nevsiljivi ter je njihov pomen, v ekonomiji celotnega likovnega sestavka, obroben, prav tako kot njihova namestitev. Priklicati morajo le slutnjo pomena, ki jim ga je dal avtor. V vsakem primeru so izrazito mestnega izvora in imajo izredno individualno zgodovino. Prav zaradi tega učinkujejo tudi zelo močno in presenetljivo, saj smo postavljeni pred dograjen individualni svet, ki ga lahko obvladamo le, če ga sprejmemo prav tako individualno in celovito, kot ga je ustvarjal njegov avtor.
Tudi te pesniške podobe so nastale v znaku nekega novega bitja.
BARBARA GRUDEN
V petek in soboto v Kulturnem domu v Trstu
w
Karst Brothers pometajo Skovace
Mladi kraški kabaretisti, znani v našem ožjem in širšem prostoru s tujko Karst Brothers, se po nekajmesečnem premoru spet vračajo na zamejsko sceno: v petek in soboto bodo nastopili v slovenskem osrednjem kulturnem hramu v Trstu z novim programom, ki pa ima nič kaj kulturen naslov — Škovace.
»Kraški bratci« so zadnjič nastopili v zamejstvu konec lanskega poletja (v Nabrežini); sedaj se oglašajo spet ob pomladnem brstenju. Vsaj navidezno bi kazalo, da so čas od zadnjega do novega nastopa prezimili kot
medvedje v toplih brlogih, pa ni tako. Nasprotno: v zimskem času so bili kar se da ustvarjalni. Konec novembra so izdali Mačko v Žaklju, svojo prvo in doslej edino kaseto, ki se je že naslednji mesec povzpela na sam vrh lestvice najbolje prodajanih knjig, plošč in kaset v Tržaški knjigarni. Z eno od pesmi, ki je posneta na kaseti (Priden fant), so prodrli v lestvico Vročih 10, kar jim je odprlo vrata za nastop na prireditvi Dajmo naši, ki je, bila pred nekaj tedni med Kobjeglavo in Tupelčami na Krasu. Ker so fantje
ugotovili, da so vsi sila telegenični (izjeme seveda potrjujejo pravilo...), so začeli koketirati tudi s televizijskim medijem. V slogu najbolj elitnih imen moderne glasbe so posneli video. V duhu odpiranja in utrjevanja miroljubnega sožitja so video »prevedli« v jezik večine, da bi tako prodrli tudi na italijansko glasbeno-ka-baretistično tržišče. V srednje-dolgo-ročnih načrtih imajo v programu še številne koncerte v zamejstvu, v matični domovini in tudi v Rimu (na sliki).
V tolikšni ustvarjalni vročici jih je kot strela z jasnega prevzel še nov konjiček — ekologija. Šef Miran Košuta, violinist Boris Devetak, kitarist Marko Feri, bobnar Ladi Mljač in pevec Igor Malalan so postali pozorni na ekološko vprašanje potem, ko so ob eni od tolikerih stavk tržaških pometačev ugotovili, koliko smeti in odpadkov se gnete po cestah in onesnažuje naše okolje. Ne bodi leni so se na mah odločili, da bodo priskočili pometačem na pomoč, seveda na svoj način: z glasbeno metlo in satirično smetišnico.
Nastal je tako program, v katerem si Karst Brothers prizadevajo za absolutno čistočo, Čistočo z veliko začetnico. V teh prizadevanjih jih bo spodbujal kabaretist Andro Merku, ki se je, skupaj s še drugimi protagonisti in gosti, pridružil njihovemu svetlemu boju. Težko je sedaj napovedati, kako se bo končala ta pometaška vojna na nevsakdanjem bojišču tržaškega Kulturnega doma. Po izjavah kabaretis-tov so »škovacam« šteti dnevi. Po izjavah »škovac«, pa so kabaretisti tisti (ne gre za odmev, pač pa za kakofonični spodrsljaj pisca), ki se jim dnevi iztekajo...
Karst Brothers načrtujejo tudi nastop v Rimu	(Tele-foto Križmančič)
F Trstu bo predstavil vrsto zanimivih del sodobne zborovske literature
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra jutri na abonmajskem koncertu GM
Obalni komorni orkester na Srečanju s solistom
Obalni komorni orkester z dirigentom Borutom Logarjem
Ko je imela v sezoni 81/82 Glasbena matica v gosteh pevski zbor Obala iz Kopra, je njegov koncert odjeknil kot svetel žarek na podjočju slovenskega zborovskega petja. Že tedaj se je pod vodstvom svojega dirigenta Mirka Slosarja predstavil kot izvrstni vokalni korpus. V svojem desetletnem delovanju ustanovljen je bil leta 1977 je opravil bogato glasbeno poslanstvo in se uvrstil med najpomembnejše vokalne ansamble v matični domovini. Njegovi koncerti skladb iz vseh stilnih obdobij in ljudskih pesmi so postali priljubljena glasbena srečanja za vse ljubitelje zborovskega petja. Pa ne samo doma. Uveljavil se je tudi na tujem, na tekmovanjih, revijah in srečanjih vokalnih ansamblov tako v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Madžarski in Grčiji. Pred šestimi leti je zbor ponesel bogato jugoslovansko pevsko kulturo v Ameriko, kjer se je predstavil v Chicagu in New Yorku. Velik del svojega koncertnega programa je posnel za domače in tuje radijske postaje ter za domačo in italijansko televizijo.
Številna odlikovanja, kot npr. zlata plaketa mesta Maribor (že štirikrat) in Gallusova plaketa, predstavljajo zaslužena priznanja, ki jih je zbor Obala prejel za svoje umetniške poustvarit-ve.
Zbor Obala vodi od početka prof. Mirko Slosar, ki se je glasbeno oblikoval na Akademiji za glasbo v Ljubljani (pedagogija in dirigiranje). Pred leti je vodil tudi APZ Vinko Vodopivec, Mladinski zbor koprske gimnazije in zbor Svoboda v Izoli. Poleg rednega dela kot urednik glasbenih programov in produkcije Radia Koper se Slosar udejstvuje tudi kot glasbeni kritik, pedagog in predavatelj na republiških zborovodskih seminarjih in na seminarjih v zamejstvu ter je član raznih strokovnih žirij. Za svoje uspešno delovanje na področju glasbe je prejel številna priznanja, med katerimi tudi najpomembnejše - Gallusovo plaketo.
Koncertni spored, ki ga bo predstavil zbor Obala v sredo na abonmajskem koncertu GM v Kulturnem domu, obsega vrsto zanimivih del sodobne zborovske literatura in Vivaldi-jevo skladbo Gloria za soli, zbor in orkester. Slovensko zborovsko literaturo bodo zastopala dela Kumarja, Goloba in Gabrijelčiča, tujo pa skladbe Cora-la, Dallapiccole, Petrassija, Schafferja in Rabeja.
Aldo Kumar (1954) sodi med naj-mlajšo slovensko skladateljsko generacijo. Svoje ustvarjalne sile posveča pretežno vokalni glasbi. Spored navaja njegovo Mo/a ljubezen je položila. Kumar z uspehom vodi kompozicijski oddelek šole Glasbene matice.
Jani Golob (1948) se kot skladatelj redno pojavlja s svojimi deli na področju koncertnega poustvarjanja. Avtor uspešnih instrumentalnih del, popularni skladatelj filmske glasbe se tudi vokalu ni odmaknil. Besedilo pesnika Menarta Ljubi kruhek je v prvot-
ni verziji uglasbil kot šanson, zborovska preobleka pa mu daje drugačno izraznost.
Marjan Gabrijelčič (1940), profesor oz. dekan ljubljanske Akademije za glasbo, avtor orkestralnih in vo-kalno-orkestralnih del, sodi med najpomembnejše slovenske zborovske skladatelje. Tokrat bomo slišali njegovo priredbo ljudske Marija iz Gabrovice na Krasu, v kateri antifo-narni model ohranja vtis arhaičnosti, moderna harmonska faktura po sodoben zvočni izraz.
Tržaški skladatelj Giampaolo Co-ral, docent na tržaškem konservatoriju Tartini, je uglasbil besedilo Uvoda, v katerem se prepletajo sloviti Hamletov monolog, Gregorčičevi verzi in pesem T. S. Eliota v angleškem izvirniku in italijanskem prevodu. Tudi glasba je simbiotična kombinacija govorjenih in petih motivov v dvozborju in svobodnem taktovskem načinu.
Luigi Daliapiccola (1904-1975), rojen v Pazinu, je eden najpomembnejših utemeljiteljev italijanske moderne, zlasti dvanajsttonske glasbe. V njegovem ustvarjalnem opusu izstopajo zborovske skladbe. Omenili bi predvsem njegovi znani kantati Canti dl prigionia in Canti dl liberatione ter operni deli Nočni let ter Jetnik, ki sodita med izvrstna dela opernega ekspresionizma. Tokrat bomo slišali dve zborovski skladbi za šestglasni zbor a cappella, zbor Slabo omoženih in zbor Slabo oženjenih na besedila Michelangela Buonarrotija mladega.
Kakor Daliapiccola se je tudi italijanski skladatelj Goffredo Petrassi (1904) uvrstil med najvidnejše zastopnike italijanske moderne glasbe. Slogovno sodi med predstavnike neokla-sicizma italijanskega navdiha. Značilen primer njegovega glasbenega stavka je ciklus petih zborov Nonsen-se na nesmiselna besedila, ki jih je v Angliji v posebni knjigi zbral E. Lear.
Iz tega cikla bo zbor Obala izvedel tri stavke. Petrassi je avtor dveh oper, dveh baletov, osem velikih koncertov za orkester ter zelo številnih komornih skladb za najrazličnejše sestave. Med vokalnimi deli izstopajo kantate, moteti, nabožna glasbena dela itd.
Didaktična skladba Epitaph for Mo-onlight (na izmišljeno otroško besedišče, ki naj izraža občutje mesečine) kaže kanadskega skladatelja Roberta Murray Schaferja (1933) kot raziskovalca sodobnega zborovskega stavka, posredno pa tudi kot izumitelja posebnega načina zapisovanja glasbe.
Švedski skladatelj in trombonist Polke Rabe (1936), predavatelj kompozicije na glasbeni akademiji v Stockholmu, je eden glavnih predstavnikov švedske glasbene avantgarde. Predvsem v iskanju novega zvoka, ki presega tradicionalno rabo instrumentov in človeškega glasu. V zborovski skladbi Rondes (Krogi) se zvočni krogi nedefinirane intonacije nabirajo okrog intonacijskih jeder, zvokovna arhitektura pa se odslikava tudi v scenski postavitvi.
Razen zborovskih skladb bo mešani pevski zbor Obala s sodelovanjem solistk Olge Gracelj - sopran in Eve Novšak-Houška - alt ter orkestra RTV Ljubljana, predstavil še Glorio v D-duru za soli, zbor in orkester Antonia Vivaldija (1678-1741). Vivaldi je eden najpomembnejših predstavnikov italijanskega baroka. Bil je neverjetno ploden skladatelj, ki je zapustil ogromno število glasbenih del iz vseh področij glasbenega ustvarjanja. Zlasti pomembni so njegovi koncerti za violino in za razne druge instrumente. Poleg koncertov, oper in oratorijev so nabožna dela ostala bolj na obrobju, pa so kljub temu sveža, muzikalno bistra in prepričljiva. Tudi v njih prihaja do izraza skladateljev občutek za virtuoznost, oblikovno ravnotežje in skladnost izraza.
GOJMIR DEMŠAR
Epilog letošnje nadvse uspele sezone Srečanja s solistom, ki jo GM organizira že 8. leto, se bo tokrat odvijal v očarljivem okviru stare bazilike v samem tržaškem središču. Gost tega glasbenega dogodka, ki bo v petek, 25. marca ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra, je Obalni komorni orkester. Pod vodstvom Boruta Logarja se bodo tržaškemu občinstvu prvič predstavili mladi slovenski solisti, ki jih ima strokovna kritika za perspektivne talente mlade slovenske glasbene generacije. Strogo pero Ivana Siliča je tako ocenilo enega zadnjih nastopov tega sicer mladega, a že uveljavljenega ansambla: »... Slišali smo čisto in zbrano orkestrsko igro, kakršne nam doslej na teh večerih ni nudila nobena druga nastopajoča skupina... orkester je zazvenel s še bolj osvajajočim muziciranjem...« S to premiso, ki je že sama po sebi dovolj zgovorna in ne potrebuje nadaljnjih dodatkov se bo Obalni komorni orkester predstavil s klasičnimi avtorji (B. Marcello, G. F. Handel, J. S. Bach) in sodobnimifB. Britten, J. Horovitz in mladi slovenski skladatelj Aldo Kumar). Kot solisti se bodo predstavili trobentač Andrej Jureš, violinistki Sidonija Lebar in Klementina Pleterski ter klarinetist Robert Stanič.
Andrej Jureš je učenec piranske glasbene šole iz razreda prof. Umberta Radojkoviča. 17-letni trobentač je v času študija dobil številne visoke nagrade na tekmovanjih glasbenih šol Slovenije in Jugoslavije kot solist in kot član priznanega kvinteta trobil.
Sidonija Lebar se je začela učiti violino na koprski glasbeni šoli, nato pa je študij nadaljevala na Srednji glasbeni šoli vv Ljubljani pri prof. Cirilu Veroneku. Že v tem času se je dvakrat udeležila tekmovanj glasbenih šol in osvojila dve republiški prvi nagradi ter dve drugi nagradi na zveznem nivoju. Leta 1986 je prejela drugo nagrado na tekmovanju v Fari obSoči.
Klementina Pleterski je doma iz Celja, kjer je tudi končala nižjo glasbeno šolo ter se nato vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, prav tako v razredu prof. Veroneka. Zdaj že tretje leto študira na Visoki šoli za glasbo v Kolnu pri prof. Gorjanu Ko-
šuti. Na tekmovanjih glasbenih šol in na tekmovanju v Fari ob Soči je prejela več nagrad.
Robert Stanič je profesor klarineta na Piranski glasbeni šoli, iz katere je kot Pirančan tudi izšel. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Mihaela Gunzka. Že med študijem se je uveljavil s samostojnim nastopanjem in na tekmovanjih v Skopju in Sarajevu prejel prvi nagradi. Po diplomi je sodeloval v orkestru Slovenske filharmonije in koncertiral v Kopru in Trstu.
Obalni komorni orkester je amaterski sestav, ki so ga na lastno pobudo ustanovili pred petimi leti glasbeni navdušenci, nekdanji učenci glasbenih šol Izole, Kopra in Pirana. Za skupno igranje so se navdušili že v času glasbenega šolanja, ko so sodelovali v orkestru glasbene šole Koper. Orkester redno nastopa v treh obalnih mestih, koncertiral pa je tudi v Celju, Novi Gorici, Ilirski Bistrici, Dolini pri Trstu in v Ferrari ter snemal za Radio Koper. Njegov dirigent je Borut Logar, učitelj violine na glasbeni šoli v Kopru.
A. R.
Priznanje za pianista Aleksandra Rojca
Po nadvse uspelih recitalih, ki jih je pred kratkim opravil v pomembnih italijanskih središčih, je bil tržaški slovenski pianist Aleksander Rojc, docent klavirja na šoli Glasbene matice, deležen laskavega priznanja. Imenovan je bil namreč za člana žirije Mednarodnega glasbenega tekmovanja za sodobno glasbo v Stresi (Lago Maggiore). Žiriji predseduje italijanski skladatelj Emilio Correggia, člani žirije pa so še priznani glasbeniki nemške, francoske in italijanske narodnosti. Tekmovanje za sodobno glasbo se je zaključilo včeraj.
Saksofonist Wayne Shorter v ljubljanski Hali Tivoli
Wayne Shorter bo imel 29. marca letos svoj tretji nastop pred ljubljansko publiko. Ta nedvomno veliki saksofonist, ki ima za sabo že toliko »zgodovinsko« pomembnih sodelovanj in vodenj (omenimo naj s tem v zvezi samo najvidnejše glasbenike, kot so Art Blakey, Miles Davis, Herbie Hancock, Chick Corea in seveda skupino VVeather Report) se bo tokrat predstavil s svojim kvintetom v sestavi: Keith Jones - bas, Renee Rocnes in Bernard Wright - klaviature, Terry Lyne Carrington - bobni. Wayne Shorter je eden redkih ustvarjalcev, ki kvalitativno ne odneha. Njegova kreativnost se ni mogla izčrpati v tridesetih letih neumornega dela. Tudi sloveča imena mu niso posesala energetskih rezerv, saj je ohranil sposobnost biti istočasno učenec in učitelj. Vsaka nova akcija z novimi sodelavci mu je bogatila in širila delavskega duha. V vseh delovskih fazah pa mu je uspevalo hraniti nekaj specifično shorterjevskega čaranja s toni. Ta svoj idiom bo, upajmo, na ljubljanskem koncertu realiziral tudi letos, tako da lahko pričakujemo glasbo polno ritmično, melodično, harmonične atraktivnosti vsem pa seveda pričakujemo njegov izrazit intenziven tenorsko ali sopransko-saksofonski ton.
Koncert so organizirala TRS SKD Feniks in Cankarjev dom. Prizorišče koncerta pa bo Hala Tivoli v Ljubljani. Vstopnice po ceni 16.000 lir prodaja v Trstu Studio PHI (Ul. San Michele 8/1, tel. 631131).
MIRJAM ŽGAVEC
Kaseta Ženske pevske skupine Sta ledi Da pa naco
Dokument o bogastvu ljudske pesmi
Založništvo tržaškega tiska iz Trsta je pred kratkim izdalo kaseto s posnetki primorskih ljudskih pesmi in viž, ki jih izvaja ženska pevska skupina Stu ledi z umetniškim vodjo Vihro Kodrič, ob mentorstvu Igorja Cvetka. Kaseta predstavlja zanimiv dokument o bogastvu ljudske tvornosti od Istre do Kanalske doline. Njena vrednost je v redkem posegu v že skoraj pozabljeno izročilo, ki smo ga ob poplavi medijev tako brezskrbno zanemarili z asimilacijo drugačnih kulturnih navad. Koristnost ponovnega obujanja staroslovenskega glasbenega duha je za naše, bolj in bolj ogroženo ljudstvo, velikega pomena, saj nas vrača k samim našim izvorom.
Skupina Stu ledi ne gradi na zborovski kultiviranosti zvoka in zato ne moremo pričakovati zborovskih kvalitet, kot so barvna ubranost, fraziranje, natančna dikcija in arti-kulacija. Skupina želi biti preprosta, neposredna in se tako približuje avtentičnemu prepevanju, se pravi starim »nevzgojenim« pevskim navadam. Pozna pa se, da je kontinuiteta takega prepevanja bila prekinjena, zato je pesem, tako kot je nekdaj bila, težko naenkrat oživiti, in skupina v svojih prizadevanjih ostane nekje vmes.
Ker gre za etnično blago iz različnih pokrajin, se izvajanje spreminja v skladu z značajem pesmi. V tem smislu najbolj izstopajoča je rezijanska pesem, ki jo pevke oblikujejo z odprtim tonom in intenzivnim držanim »recitandom«, s čimer ustrezno poudarijo čudaškost in nekakšno statičnost rezijanskega ljudskega izročila. Ostale pesmi: goriš-ko, trentarsko, istrsko, tržaške in beneške prinašajo našim ušesom bolj znane napeve, ki jih pojejo z improviziranim ljudskim drugim glasom v tercah in tretjim s tonično-do-minantno spremljavo, včasih tudi v razmerju solist-skupi-na. Zdi se, da v izvajanju niso dovolj zapopadene izrazne nianse, saj so vse kitice odpete enako, zato prevladuje nerazgibanost znotraj ene pesmi. V celoti gledano pa je poskrbljeno za spremembe, ker so razlike v naravah pesmi dovolj upoštevane, ker je izbor bogat, pester in manj znan, in ker je z vključevanjem poskočnih instrumentalnih viž med posamezne pesmi že tako živahna »štimunga« kasete še dodatno animirana.
MIRJAM ŽGAVEC
Včeraj protestna skupščina delavcev tržiške ladjedelnice
Predlog Fincantieri: kar za 25 odstotkov manj delavcev
Na Deželi menijo, da bi država morala spoštovati obveze do krajev ob meji
Obljube ministra Granellija, ki jih je dal v Trstu pred kratkim, na deželni konferenci o državnih udeležbah, očitno nimajo nobene veljave in tehnokrati IRI ter Fincantierija s predsednikom Prodijem na čelu se sploh ne ozirajo na zahteve ter potrebe Trsta in Gorice po ovrednotenju tukajšnjega gospodarstva. To misel so včeraj, na zelo obiskani skupščini delavstva tržiške ladjedelnice, izrekli tako sindikalisti kot politiki, ki so se v velikem številu odzvali vabilu tovarniškega sveta ter sindikata kovinarjev.
Pred dnevi so tržaški delavci bučno demonstrirali po tržaških ulicah, ker hoče IRI prodati škedenjsko železarno, in ker ni v preteklosti pokazala nobene volje, da bi jo posodobila. Sedaj je na vrsti tudi tržiška ladjedelnica, v kateri hočejo število zaposlenih skrčiti za dobro četrtino. Pravzaprav gre za obsežnejši načrt, saj Fincantieri hoče za 25 odstotkov skrčiti število zaposlenih v vseh državnih ladjedelnicah v Italiji. Od 10.617 delavcev, kolikor jih je bilo v službi konec letošnjega januarja, naj bi jih po preosnovi ostalo le 7.800. V Tržiču sta številki naslednji: 2.935 zaposlenih konec januarja, po preosnovi pa naj bi jih ostalo le 2.200. Nad sedemsto delavcev bi torej moralo stran.
Podjetje sicer ne namerava odpuščati ljudi. Od države bi zahtevali posebne predpise, s pomočjo katerih bi poslali domov 50 let stare delavce.
Dali bi jim nekaj bonitet. Prav tako bi dali nekaj prispevkov tistim, ki bi se sami odpustili.
Delavcem, sindikalistom in tudi domačim politikom ter upraviteljem seveda to nikakor ne prija. Konec koncev je tržiška ladjedelnica največja tovarna v goriški pokrajini, center zaposlovanja v vsem tržiškem okolišu in tudi tja na tržaškem Krasu in v Spod-
nji Furlaniji. Pustimo ob strani dejstvo, da je bilo tu med vojno zaposlenih kar 14.000 ljudi. Takrat sp v tovarni izdelovali tudi vojaška letala in vojaške ladje. Še do pred nekaj leti je bilo v ladjedelnici okrog pet tisoč ljudi. Postopoma so odhajali v pokoj, novih ljudi pa niso najemali. Tako se je število zaposlenih krčilo, še se krči.
Zastopnik enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Giuliano Bon in pred-
stavnik tovarniškega sveta ladjedelnice sta včeraj povedala, da si mora rimska vlada naložiti nalogo izglasovati nov zakon o finansiranju ladjedelstva. Prejšnji zakon je zapadel 31. decembra 1986. Do takrat je Fincantieri dobil nekaj naročil, ki pa, vsaj kar se tiče tržiške ladjedelnice, še niso dobila praktične izvedbe začetka del v ladjedelnici. Od lanskega 1. januarja pa sploh ni
novih naročil. Država bi torej morala dati konkretno pomoč. Peric pa je vsemu temu še dodal vrsto nerešenih notranjih vprašanj. Plače so še vedno prenizke, podjetje ne spoštuje že zdavnaj sprejetih obveznosti. Od delavstva pa sedaj zahteva, tudi z notranjo reorganizacijo, kar 40-odstotni povišek produktivnosti.
Zelo kritično stališče deželne vlade do vseh vprašanj okrog državnih tovarn je obrazložil podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo Carbone. Dejal je, da je deželna vlada na že omenjeni konferenci od predstavnikov vlade zahtevala jasna stališča. Vodstvo IRI sedaj na vse to pozablja. Jutri, v sredo, bo delegacija deželne vlade šla v Rim in tam zahtevala spoštovanje že sprejetih obveznosti. V razpravo so segli parlamentarci domala vseh strank: poslanci Rebulla (KD), Breda (PSI), Gasparotto (KPI), De Carli (PSI), senator Agnelli (PSI), deželni svetovalec Cavallo (DP), deželni tajnik KPI Viezzi. Večina je ostro obsojala stališče vodstev IRI in Fincantieri, nekateri so sicer tudi menili, da je zmanjšanje števila zaposlenih že skoro nujno.
Med prisotnimi je bilo še precej drugih politikov: tržiški župan Porcia-ni, predsednik Pokrajine Cumpeta, sen. Battello, deželna svetovalca Bratina in Longo, krajevni zastopniki strank. Debato je sklenil sindikalist Trebbi.
Mokro in spolzko cestišče botrovalo številnim nesrečam
Obilico dela so imeli včeraj popoldne in zvečer pri prometni policiji zaradi številnih nesreč, ki so se pripetile zaradi mokrega in spolzkega cestišča. Po dosedanjih poročilih kaže, da ni bil nihče huje ranjen in so bile posledice v glavnem omejene na gmotno škodo. Mokro cestišče je po vsej verjetnosti botrovalo tudi nesreči v Dolu včeraj popoldne. Pri Palkišču je voznica fiat crome Nataša Čevnja izgubila nadzorstvo nad vozilom, ki se je prebrnilo. V avtu sta bila tudi 14-letni Martin An-dolšek in 12-letni Janko Andolšek. Vsi so se izmazali brez poškodb.
(Na sliki: prevrnjeni fiat croma na državni cesti v Dolu)
Občinski svet v Sovodnjah
Občinski svet v Sovodnjah bo na današnji seji, ki se bo začela ob 20. uri, razpravljal o proračunu za tekoče leto. Finančni načrt predvideva, da bo Občina v letu 1988 upravljala 2.212 milijonov lir. Od tega bo za tekoče izdatke šlo 893 milijonov lir, za investicije pa 823 milijonov.
OD I. JANUARJA IZPLAČUJE KMEČKA BANKA OBRESTI NA VAŠIH TEKOČIH RAČUNIH IN HRANILNIH KNJIŽICAH DVAKRAT LETNO 30. JUNIJA IN 31. DECEMBRA. ŠE ENA IZMED PREDNOSTI VAŠE DOMAČE BANKE IN RAZLOG ZA OBISK PRI NAS.

Banca Agricola Kmečka banka Gorica
c/)
<
<
5
Tatovi na območju Sv. Ane Vlomili so v tri stanovanja
Tatovi v Gorici so bili v nedeljo zvečer nadvse delavni. V nekaj urah so zagrešili štiri vlome v stanovanja in en poskus. Najbolj delavni so bili na območju Podturna in Sv. Ane.
Tatovi so vdrli v stanovanje Gio-vannija Ussaia v Ulici Paolini, pri pevmskem mostu. Ukradli so nekaj zlatnine in krznen plašč. Nepovabljeni gosti so se oglasili tudi v Ulici Ristori 45, v stanovanju Salvatoreja Genca ter v Ulici Cossar 27 v stanovanju Angele Figar. V obeh stanovanjih so se polastili zlatnine. V stanovanju Enza Botto, v Ulici Duše 27 pa so se morali zadovoljiti z drugačnim blagom. Odnesli so namreč dva kovčka z oblačili.
Poskus vloma v stanovanje so zabeležili tudi v hiši št. 107 v Ulici Garza-rolli.
Je bila na delu ena in ista skupina ali pa isti posameznik? To skušajo odkriti preiskovalci.
Dva tedna mrtev na postelji
Karabinjerji v Krminu so v nedeljo popoldne v stanovanju v Ulici della Resistenza 4 našli truplo 47-letnega šoferja Giuseppa Pinna. Truplo je bilo že v razpadajočem stanju, saj je smrt nastopila po ugotovitvah zdravnika že pred kakimi petnajstimi dnevi.
Z obdukcijo bodo skušali ugotoviti vzrok smrti.
Pinna, ki je bil vdovec, je že dalj časa živel sam. Da je nekaj narobe, je v nedeljo popoldne posumil zet, ki živi v nekaj kilometrov oddaljenem kraju Corno di Rosazzo. Naletel je na zaklenjena vrata in prosil za posredovanje karabinjerje.
V Kulturnem domu predstava v nemščini
Srečanje gledaliških skupin prostora Alpe-Jadran se izteka. Danes bosta na sporedu dve prireditvi, in sicer prva ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, druga, ob 20.30, pa v Kulturnem domu v Gorici.
Popoldne nastopi Theater im Keller iz Gradca z Bauerjev o Smrtjo inženirja Nabernika. V Kulturnem domu v Gorici pa bo ob 20.30 Stadttheater In-golstadt predvajalo Lessingovo Emi-lio Gaiotti. Obe predstavi sta v nemškem jeziku.
Festival se zaključi jutri, v sredo, v Novi Gorici.
GLABENA MATICA GORICA
vabi na koncert harmonikarja
CORRADA ROJACA
ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v petek, 25. marca, ob 20.30.
Nesreča kolesarja
Na zdravljenju v bolnišnici na Kati-nari je 27-letni Mauro Morasut iz Trsta, Ul. Delmestri 12. V nedeljo popoldne se je s kolesom namenil na krožno pot proti Gorici. Pri Jamljah je menda padel in utrpel delno paralizo rok in nog. V takem stanju ga je našla skupina kolesarjev in poskrbela za prevoz v bolnišnico.
V četrtek, 24. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah
5. REVIJA
SOVODENJSKA POJE
Sodelujejo pevski zbori iz sovo-denjske občine, kot gost pa zbor KD Jezero iz Doberdoba.
razne prireditve
KD Kras Dol-Poljane vabi v petek, 25. t. m., ob 20. uri na prireditev v počastitev dneva slovenske kulture. V prostorih šole na Palkišču bo nastopila skupina Mladi tabor starih KD Tabor z Opčin z Besedo in Opereto.
V okviru srečanj o problematiki Latinske Amerike bo v četrtek, 24. t. m., ob 20.30 razgovor o Nikaragvi. Srečanje bo v prostorih javnega socialnega centra v Ulici Baiamonti.
razna obvestila
KŠD Danica na Vrhu vabi v četrtek, 24. t. m., ob 20. uri na predavanje Mirjam Dovečar o družinskih odnosih, spolni vzgoji otrok v obdobju odraščanja in o odnosih med spoloma. Predavanje bo v kulturnem in športnem centru Danica.
■	Občinska uprava v Sovodnjah
vabi v petek, 25. t. m., ob 20.30 na javno posvetovanje o preureditvi topono-mastike na območju občine.
■	Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
■	Dežurna zdravniška služba v bolnišnicah goriške pokrajine deluje z naslednjim urnikom: ob delavnikih med 20. in 8. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 14. (s pričetkom na predpraznični dan) in 8. uro naslednjega delavnika. Dežurna zdravniška služba je na razpolago v Gorici, Ul. Vittorio Venelo, tel. 30011, v Krminu, Drevored Venezia Giulia, tel. 62111, v Tržiču, Ul. Rossini, tel. 75181 in v Gradežu, Ul. Marchesi, tel. 0431-80251.
PAJK’S SHOW
Aprila v goriškem Kulturnem domu.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev
priredi na velikonočni ponedeljek že tradicionalni izlet, tokrat v Zemono na Vipavskem. Tam bo srečanje s tržaškimi upokojenci, skupno kosilo in družabnost. Vpis do zasedbe razpoložljivih mest 23. in 24. marca (od ^0. do 12. ure) na društvenem sedežu ter pri poverjenikih na vaseh.
ŠD Sovodnje - odsek za rekreacijo
priredi 27. marca avtobusni izlet v Sappado. Prijave v sredo in petek med 21. in 22.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah in po telefonu 21711 (Rafko Butkovič).
______________kino_________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Vacanze sulla neve«. VERDI Danes zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Bocche bestiali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Karin«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 21.00 Baletni večer.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Rambu maščevalec«. Ob 20. uri »Dekleta za uživanje«.
DESKLE 19.30 »Bud v akciji«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2, Ul. Aulo Man-lio 14, tel. 480405.
_________pogrebi_____________
Danes v Gorici, ob 9.30 Carlo Agosti-nis, iz bolnišnice San Giusto v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 11. uri Alberta Medeot iz Ulice Palladio 6 na glavno pokopališče, ob 12.30 Irene Bratina Bolčina iz kapele na glavnem pokopališču v goriško stolnico in zatem na pokopališče v Pevmo.
Učenci ter učno in neučno osebje OŠ Fran Erjavec iz Štandreža izrekajo globoko sožalje družini Bolčina ob težki izgubi mame in žene Irene.
Ob izgubi drage Irene Bratina Bolčina izrekajo družinama Bolčina in Bratina iskreno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje nižje srednje šole Ivan Trinko.
Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica izražata družini Bolčina globoko sožalje ob smrti drage žene in matere Irene.
Štandreški mešani pevski zbor izreka sožalje pevovodji Ivotu Bolčini ob izgubi drage žene.
Vroča razprava v rajonskem svetu v Pevmi
Gozdne straže zasolile precej glob ob poostrenem nadzorstvu nad sečnjo
V Pevmi je bilo te dni zanimivo, koristno in potrebno srečanje med krajani in predstavniki deželnega nadzor-ništva za gozdove. Pobudo je dal rajonski svet na prigovarjanje kmetov in vinogradnikov tega območja. Razlog za to je poostreno nadzorstvo nad sečnjo lesa, ki ga v zadnjem času izvaja gozdna straža in veliko število izrečenih denarnih kazni, kot je bilo slišati na srečanju, ki je bilo, to lahko posebej poudarimo, potrebno in koristno, saj je pomagalo odpraviti razloge za dodatne nesporazume in zaostrovanje nezadovoljstva.
Srečanje je vodil predsednik rajonskega sveta Silvan Bensa, deželno gozdno nadzorništvo pa sta zastopala dr. Giancarlo Bertoldo in načelnik gozdne straže Gianfranco Ciuffarin.
Po pričakovanju, je bil uvodni del srečanja precej vroč. Domačini prizadeta stranka - so se pritoževali predvsem zaradi drastične spremembe v ravnanju gozdne straže in vprašali za pojasnila, če so morda v veljavi novi predpisi, saj bi sicer težko razumeli tako poostritev in poseg po sankcijah.
Novih predpisov še ni, čeprav so v pripravi, sta pojasnila predstavnika deželne službe. Nekaj novosti pa je le. Organik gozdne straže so v zadnjem obdobju nekoliko dopolnili, čeprav še ni optimalen. Zamenjava v vodstvu je imela tudi svoje posledice, saj je znana ljudska modrost, da nova metla dobro pometa.
»Nikakor ne gre za pretirano politiko trde roke,« je bilo slišati zagotovila.
Vsekakor se ni mogoče izgoniti vtisu, da je v odnosih med deželno službo za gozdove in krajani nekaj zatajilo. Morda bi pravočasna in bolj kapilarna informacija o obstoječih predpisih in pravilni sečnji preprečila marsikatero sankcijo. Sicer je bila potreba po ustrezni informaciji večkrat poudarjena na srečanju, kakor tudi pripravljenost funkcionarjev deželne gozdarske službe, nuditi občanom vsa pojasnila in priporočila, da ne bi prišli v navzkrižje s predpisi, ki bodo v bodoče, kot je slišati, poostreni. Predvsem pa bo obvezna predhodna prijava sečnje.
Največ kazni je bilo menda izrečenih, ker kmetje ne upoštevajo predpisov o varovanju in obnavljanju gozdnega sestoja, ampak pustijo za sabo čistino in s tem odprto pot nadaljnjemu širjenju robinije. Ugotovitve gozdarjev kažejo, da je za obstoj in razvoj gozdov nujen mešan sestav drevesnih vrst. Gozdovi, kjer prevladuje ena sama drevesna vrsta, so veliko bolj izpostavljeni nevarnosti izginotja v primeru glivičnih ali drugih bolezni. Odtod tudi predpis, da je treba ob sečnji pustiti določeno število dreves na hektar, (od 80 do 120) in s tem zagotoviti obnavljanje gozda. Težave se kajpak pojavijo, ko je treba izbrati najbolj ustrezne primerke. Gozdarji so prepričani, da morajo biti to zdrave in za razmnoževanje primerne rastline.
Na srečanju so bila opredeljena stališča tudi do nekaterih drugih vprašanj, ki posebej zanimajo vinogradnike na briškem območju. Tako, recimo,
glede uporabe traktorjev goseničarjev v gozdovih, glede nadelave gozdnih cest, urejanja vinogradov, požiganja travnatih površin v vinogradih in ob gozdnem robu itd.
Nobenega dvoma ni, da se za delo v gozdu lahko uporabljajo goseničarji, vendar na korekten način, je bil odgovor deželnih funkcionarjev. Deželna služba za gozdove celo podpira nade-lavo gozdnih poti, vendar je zadeva podvržena izdaji dovoljenja, z drugo besedo, najprej je treba vprašati za dovoljenje in šele nato začeti z zemeljskimi deli. V praksi se žal dogaja obratno.
Veliko besedi je bilo na račun okrnjene pristojnosti pokrajinskega urada deželnega nadzorništva za gozdove in dolgih rokov čakanja (poprečje skoraj dosega dve leti), ki so, žal, vsakdanja praksa, ko se mora o posameznih prošnjah za urejanje vinogradov izreči osrednji urad Deželnega nadzorništva v Vidmu.
V informacijo naj navedemo, da je pokrajinski urad v Gorici pristojen za površine do pet tisoč kvadratnih metrov in da se zadevne prošnje razmeroma hitro rešujejo.
Težko bi podrobneje razčlenili številna druga vprašanja, ki so bila predmet razprave na srečanju v Pevmi, ki pa potrjujejo potrebo po večji informiranosti in iskanju tiste prave poti med upoštevanjem neposrednih interesov lastnikov gozdov in interesov širše skupnosti. Posvetovanje v Pevmi je bilo prvi korak in po tej poti je treba nadaljevati.
Plesi in pesmi iz vse Primorske v nedeljskem nastopu TFS Stu ledi
Prireditev bo v Kulturnem domu v Gorici
Tržaška folklorna skupina Stu ledi deluje že polnih petnajst let. To okroglo obletnico so tržaški fokloristi pred kratkim počastili s celovečernim nastopom v tržaškem Kulturnem domu. V nedeljo, 27. marca, popoldne pa bomo isto predstavo lahko gledali tudi v Kulturnem domu v Gorici.
V	kroniki tržaške prireditve smo že brali, da gre za izjemen nastop. Izjemen je zaradi tega, ker so v program uvrstili plese iz vse primorske zemlje in tudi iz tistih krajev,
- ki so v naši neposredni bližini, pa čeprav niso v primorskem prostoru.
Na programu so plesi iz Rezije, Benečije, Gornje Soške doline (tj. Trente), Gorice in Trsta, pa še iz Kanalske doline ter Istre.
V	programih slovenskih loklornih skupin običajno so gorenjski, belokranjski in štajerski ter prekmurski plesi. Le malokrat vidimo plese, ki so tipični na zahodni strani Alp. Poleg tržaških plesalk in plesalcev ter godcev nastopajo tudi nekateri iz drugih prej omenjenih krajev. V okviru tržaške folklorne skupine
deset let deluje tudi vokalna skupina. Ob priložnosti izjemnega nastopa je bila tudi pripravljena kaseta pesmi te skupine. V nedeljo bomo torej imeli v Kulturnem domu izjemen dogodek. Tržaški fokloristi so že večkrat nastopili v Gorici. Brez dvoma jih bo goriška publika tudi ob tej priložnosti primerno nagradila s svojo prisotnostjo.
Posojilo za ceste in občinsko garažo v Sovodnjah
Sovodenjska občinska uprava je te dni prejela iz Rima sporočilo o dokončni odobritvi dveh posojil v skupnem znesku 322 milijonov lir. Gre za financiranje izgradnje garaže za občinska vozila (130 milijonov lir) in za asfaltiranje cest na območju Rupe in Peči, ureditev pločnikov in asfaltiranje nekaterih novih cestnih odsekov v skupni proračunski vrednosti 192 milijonov lir.
Uprava bo že v kratkem razpisala licitacijo za izvedbo omenjenih del, od katerih je posebej nujna ureditev ulic in cest na območju Rupe in Peči.
Amortizacija omenjenih dveh posojil bo začela veljati 1. januarja 1989.
Izlet bivših borcev na Plitvice in v Kumrovec
Sekcija VZPI-ANPI za Peč, Rupo in Gabrje priredi 21. in 22. maja letos avtobusni izlet na Plitvička jezera, v Kumrovec in v Ptuj. Na programu imajo odhod 21. maja zjutraj, vožnjo skozi Kozino in Reko do Plitvic. Tam si bodo izletniki ogledali znamenita jezera. Z izletom bodo nadaljevali skozi Karlovac in Zagreb do Tuheljskih toplic, kjer bodo prenočili. Naslednjega dne si bodo v Kumrovcu ogledali Titovo rojstno hišo. V popoldanskem času pa si bodo ogledali Ptuj in tamkajšnji muzej. Podrobnejše informacije nudijo odborniki sekcije.
Berite
»Novi Matajur«
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV JAVNO VEČNAMENSKO KULTURNO SREDIŠČE
PRIMORSKA
POJE
TRŽIČ, dvorana VIVALDI, sobota, 26. marca, ob 20.30.
Nastopijo dekliški zbor iz Devina, moški zbor Jezero iz Doberdoba, ženski zbor Societd Filarmonica Giuseppe Verdi iz Ronk, moški zbor iz Postojne, mešani zbor Tomos iz Kopra, Pevski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane.
CZ>

POMLADNE NOVOSTI
velikosti od 42 do 54
športni in elegantni artikli
Korzo del Popolo 58 - TRŽIČ - Telefon 0481/45065
Sposabella
poročne obleke visoke mode
obleke za razne svečanosti in obhajila
modni dodatki in oprema
Gorica - Korzo Italia 74
Tel. 83128
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
V trgovini SELVA ARREDA-MENTI v Tržiču imajo novo kuhinjsko pohištvo, ki zadovoljuje najzahtevnejše kliente. Izdelano je po najstrožjih merilih, iz najboljših materialov in z najmodernejšo tehnologijo.
SELVA ARREDAMENTI je stalno na razpolago kupcem pri dobavi pohištva: v lastnih mizarskih delavnicah lahko adaptirajo katerokoli pohištvo po naročilu kupca.
Podjetje Glauco Boscarolli
Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD.
PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI - . REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo.
Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2
Personal
Computer
Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295
I	m i ■ Ti: Ti	'r 1;	pip I "	m 1,		lippiir y 158	Hipi i"	- - =- ■■■pip
	iiilili		:	HIBI	i:	-j		Jlii li	! i
Olouvčllc
TRŽIČ (GO) Ulica Roma 56
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
InzETraj ttaPART
IMONFALCONE I
NOVA
TRGOVINA
za vaša športna oblačila
TRŽIČ - Ul. IX. junija 84
Francija, VB in ZDA so hotele prisoditi Italiji celotno ozemlje STO
40 let po Tristranski izjavi
STANISLAV RENKO
'v'
e bi se predlog vlad Velike Bri-tanije, ZDA in Francije od 20. Kj marca 1948 o vrnitvi Italiji obeh con Svobodnega tržaškega ozemlja uresničil, bi bila danes meja med Italijo in Jugoslavijo na reki Mirni in njenem izlivu v Jadransko morje, ne pa pri Lazaretu. Toda -prav tako danes - te zloglasne tristranske izjave ne omenjajo več niti učbeniki zgodovine v Italiji, niti v Jugoslaviji. Pač pa jo je pogrevala italijanska diplomacija, najprej do leta 1954, ko se je Italija dejansko vrnila v Trst, nato pa še - kljub očitno jalovim upom - vse do sklepa o podpisu osimskega sporazuma leta 1975. Takrat je tedanji zunanji minister Rumor zadnjikrat omenil izjavo z besedami v svojem govoru 1. oktobra 1975 v poslanski zbornici, potem ko je govoril o neuspelih pogajanjih za imenovanje guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja.
»V luči tedanjega mednarodnega položaja si lahko razložimo bodisi to, zakaj je bilo mogoče doseči tripartitno deklaracijo z dne 20. marca 1948, kakor tudi to, zakaj je ta ostala mrtva črka. Deklaracija, ki jo je napovedal francoski minister za zunanje zadeve Bidault 20. marca 1948 v Torinu in ki je bila istega dne hkrati objavljena v Londonu, Parizu in Washingtonu, je ugotavljala, da so vlade Francije, Združenega kraljestva in Združenih držav predlagale vladi ZSSR in italijanski vladi sklenitev dodatnega protokola k mirovni pogodbi, s katerim bi Svobodno tržaško ozemlje znova postavile pod italijansko suverenost. Sovjetska vlada pa tega predloga zahodnih velesil ni nikdar sprejela. -Takoj nato se je jasneje odkril razplet mednarodne pozicije Jugoslavije, ki je spremenil ravnotežje v njenih stikih, tako s skupino vzhodnih držav, kakor z zahodnimi državami. Tedaj je bila izražena želja, naj bi vprašanje Svobodnega ozemlja razrešili z neposrednimi stiki med Italijo in Jugoslavijo. V teh okoliščinah je tripartitna deklaracija dobila v jedru politični pomen vabila za ponovna pogajanja o usodi Svobodnega tržaškega ozemlja zunaj kakršnega koli morebitnega sporazuma med štirimi velesilami, ki je bil v tedanjem obdobju mednarodnih stikov zmerom manj verjeten.«
> I loda za ta kratki informativni zapis naj takoj navedemo iz
J. znane - edine slovenske zgodovinske - knjige o tržaškem vprašanju dr. Janka Jerija:
»Kot formalni razlog deklaracija navaja dejstvo, da ni bilo moč doseči sporazuma o guvernerju, in ravnanje Jugoslavije v coni B. Argumentacija ni bila prepričljiva, ker so prav zahodne velesile vztrajale pri ustanovitvi STO kot nekaki kompromisni rešitvi in ker spričo njihovega odklonilnega stališča niso dosegli sporazuma o guvernerju. Neutemeljeno je tudi sklicevanje, da ta ukrep »upošteva demokratične težnje prebivalstva«, saj je ZVU do leta 1949 odlagala razpis administrativnih volitev in se je zato odločila šele takrat, ko je resolucija Kominforma razbila enotnost progresivnega antifašističnega gibanja v Trstu. Do tristranske note je prišlo v prvi vrsti zaradi italijanskega notranjega položaja, da bi s tem dali v roke zahodno usmerjenim strankam odločilno volilno geslo.« -Nato Jerij nadaljuje:
»Jugoslavija kot najbolj neposredno prizadeta država je za noto z dne 22. marca 1948 vladam ZDA, Velike Britanije in Francije odločno protestirala proti temu enostranskemu sklepu.« »Tak postopek je razlog za mnenje«, pravi med drugim naša nota, »da cilj predloga ni najti boljšo rešitev tržaškega vprašanja in normalizirati odnose med narodi Južne Evrope, marveč ima propagandističen značaj in ne prispeva k utrditvi miru v svetu...« »Naša država je razen tega zagovarjala stališče, da bi bilo tudi s poprejšnjo rešitvijo drugih odprtih vprašanj med obema državama (široke možnosti gospodarskih stikov) možno postopoma ustvariti primerno vzdušje, ko bi se lahko lotili z več perspektive tudi delikatnega tržaškega problema. Italijanski uradni krogi so zavrnili te jugoslovanske pobude. Italijanska diplomacija je štela tristransko deklaracijo za vogelni kamen svoje povojne politične rehabilitacije in izhodišče za rešitev tržaškega vprašanja. »Tristranska izjava«, je izjavil predsednik italijanske vlade De
Gasperi, »pomeni prvo zadovoljitev italijanskih zahtev«.
Jeri to poglavje o Tristranski izjavi takole zaključuje:
»Možnosti za stvarno izpolnitev tristranske obljube so bile dejansko enake ničli. Tudi A. Eden priznava, »da so kasnejši dogodki vrgli dvome na zahodno modrost in da se v najbolj zapletenih diplomatskih problemih kaj redko izplača zgrabiti kratkovidno prednost.«
Jerijevo delo je izšlo pred davnimi
27.	leti, toda njen avtor je za letošnjo zadnjo številko tržaškega tednika »II Meridiane« izjavil, da ponovno navaja Edenovo mnenje, in da je potrebno reči, da »je šlo resnično za napako zgodovinskega pomena, ko je občutno podaljšala razdobje poskusov za dosego rešitve tega vprašanja, razdobje, ki se je prvič končalo s kompromisom leta 1954« (upravičeno se pričakuje razširjeni ponatis Jerijeve knjige z dodatkom obravnave razdobja po letu 1961 pa do danes.)
"■“'V rugačnega mnenja je seveda 1 Diego De Castro, ki v svoji I ^ knjigi od 2.000 strani, stari že 7 let, posveča Tristranski izjavi posebno poglavje (kar 24 strani). Po njegovem mnenju je »izključitev Jugoslavije iz Kominforma, določila usodo cone B« tako beremo namreč pod naslovom desetega dela tega odstavka ■ »Prve sence tristranske izjave«. V enajstem delu pod naslovom »Potrditev tristranske izjave in njene spremembe v marcu 1951«, pa je zapisano: »...Sforza je hotel obdržati v roki tisto karto, ki jo je izsilil od zaveznikov, da bi jo uveljavil, v obliki zahodne podpore Italiji za neposredna pogajanja z Jugoslavijo, ko bi prišel ustrezen trenutek...«. Predlanskim pa je isti De Castro (»II Piccolo« 12. 2. 1986) med drugim takole uganjkoval takratne morebitne dogodke: »Če bi Togliatti zmagal na volitvah 18. aprila 1948, se Tito verjetno ne bi mogel
28.	junija upreti Moskvi, ker bi se znašel v kleščah kremeljskih sateli-
tov z ene strani in stalinistične Italije na drugi.«
Da bi dokazal, da pri tristranski izjavi ni šlo samo za volilno podporo demokristjanom, navaja De Castro podatek o pogovorih De Gasperija z Atleejem v Londonu 13. marca 1951, »ko se je govorilo kar uradno o izvajanju izjave z neposrednimi pogajanji...«
Končno je razumljivo, da zloglasne Tristranske izjave ne more pozabiti toskanski tržaški misovski prvak Mo-relli. V svoji lani izšli knjigi o »Drugem licu zgodovine« objavlja v celoti njeno besedilo, čeprav rahlo polemizira z De Castrom, ki se je letos pohvalil, kako je pod zaščito uradnega avtomobila italijanskega političnega svetovalca pri ZVU prevažal fašistične demonstrante iz Italije v Trst, ki so leta 1952 izsiljevali - z znanimi tragičnimi posledicami - odhod An-gloameričanov in vrnitev Italije v Trst. Gre vsekakor za dragoceno potrdilo takratnega poročanja našega dnevnika o fašističnih demonstrantih iz Italije. Takrat smo ugotovili tudi višino dnevnic, ki so jih prejemali po zaslugi pokojnega župana Bartolija. Kot smo brali v tržaškem italijanskem dnevniku, se bo polemika Mo-relli-De Castro končala z rimskim kosilom pri piranskem profesorju. V imenu patriotizma.
Viri:
Janko Jeri: »Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni«, Cankarjeva založba, Ljubljana 1961.
»Osimski sporazumi«, Založba Lipa, Koper 1977.
Diego De Castro: »La guestione di Trieste dal 1943 al 1954», Ed. LINT, Trieste 1981.
Alfio Morelli: »Trieste: Taltra facia della storia 1943/1953«, Trieste 1987.
Božič - Weber: »Zgodovina za osmi razred«, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982.
Gabriele De Rosa: »Storia contem-poranea - Corso di storia per i licei e per gli istituti magistrali«, Ed. Minerva Italica, Milano 1986.
^ PR1HDHSKI DNEVHIK
V  a*-A**1-0 08VO*OOil.NS S V 043 O DNK a A TftŽAftKKO* OMMIU*
:i ••	... T	»»n*    


-
OlOAOt/r - AlA.KM&l-lAJtJL, - »JEVltVOV
A-v-ictt /g-*, sarevrasiao	T^ooooruTT ar *~r
VOUVNI MANEVER IMPERIALISTOV
prve izjave o namenih njihovega predloga o priključitvi Tržaškega ozemlja Ital®;
Fotografija naslovne strani Primorskega dnevnika izpred 40 let z novico o
Tristranski izjavi
21. MAREC 88
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
Naložba vezana na
•	CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Currency Unit Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
9 Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi srednje menjave lira/ECU na dan izplačila v prvih 20 dneh februarja vsakega leta.
•	Bruto letni donos v ECU znaša 8,50%.
evropsko denarno enoto
•	So na razpolago po 1.000 ECU in več v ponudbi 'alla pari"; v podpis v lirah na osnovi menjave lira/ECU dne 17. marca.
•	Varčevalcem so na razpolago v podpis pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri glavnih bančnih ustanovah in zavodih.
•	CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo vnovčljivost v primeru potrebe.
Ponudba velja od 21. do 23. marca
Emisijska cena v ECU
Obrestna
mera
Rok
100%	0,50%	4 leta
CTE
EVROPSKA NALOŽBA
KANDOT
Darko Ogrin
Poletje pod Steno. Čez dan otresajo škržati rit, ponoči pa ti polna luna in čuki ne dajo spati.
Ma kaj čuki, oni so še dobri! Tiste cave-te, ki kličejo ljudi gor, one so krive, da Banano, Micko, Fikula, Jape in Lira ne morejo spati.
Kaj zdaj? Najboljše je, da grejo v oštarijo Pod murvo, skličejo oštirja pokonci, da prinese dva dopja na mizo in vržejo eno na karte.
Klapa posede okoli mize, Fikula potegne iz žepa karte. Vržejo kralje, da se vidi, kdo in kdo igra, in kdo je odveč. Tokrat je višek Lira.
»Fori di tavola!« mu reče Banano, pograbi karte k sebi in začne mešati za prvo briš-kulo.
Fikula in Jape, ki so ju kralji določili, da igrata skupaj, buljita vsak v svoje karte, se čubita, spogledujeta in skomigata z rameni.
»Ben, jemaš kej?« previdno vpraša Jape, ki se ima za mojstra pri kartah.
»Ano foštjo jemam,« jezno odgovori Fikula, ki mu jezik vleče na »f« že od malega. Že v rani mladosti so mu zato dali vzdevek Fikula.
»Sami dujči mi hodijo gor! Lišo do liša. Naredi ti kašen punt, če ne smo opleli!«
»Opleli ste taku in taku,« se oglasi z druge strani mize Micko.
»Vi ste za igrat na bačice. Jaz nanka ne znan, zakaj igramo z vami. Še ta karig nar-dimo,« z vso silo udari dol aša od špad, da se miza zatrese, »in vam bomo nardili gra-belce. Pole se lahko slikaste.«
»Ma vas bomo ben otolkli na trešete,« je optimističen Jape. »Jaz jemam zmeraj polno kuž.«
»Jemaš ja,« ga zbode Banano, »samo kaj ti tu pomaga, ko pa pozabeš kužirat. Spiješ an glož preveč in adijo pamet.«
»Ti pesti mojo pamet na miru,« je nekoliko užaljen Jape, »z njo je vse dobro, samo s tvojo šofito ne znan, če je vse prav. Se mi para, da so jo palki zapleli.«
»Ma mene se zdi,« se po dolgem času oglasi Lira, ki je do sedaj sedel ob strani in gledal karte zdaj enemu zdaj drugemu in ob tem dajal videz, kako globoko razmišlja, »da oba nimasta vseh kakuši doma.«
Da je spregovoril, je bil to za klapo slab znak. Liri, ki je bil v vasi znan kot bolj tih mož, so vse govorne sposobnosti privrele na dan šele, ko se je malo navlažil. Takrat so prihajale Štorje iz njegovih ust ena za drugo. Daleč naokoli ni bilo govorca, ki bi ga v teh trenutkih navdiha ustavil.
»Ker viden, da ste se malo preveč zagreli za te karte in se bojin, da ne bo pršlo še do barufe, vam bom povel ano štorjo. Sigurno je še niste čuli!«
»Da je nismo čuli?« ga podraži Banano, »se mi zdi, da je nej tašne.«
»Nej me strela udari, če ste jo!« se ujezi Lira in za vsak primer pogleda še v nebo, če ni kje skrit kakšen oblaček.
»Ben, ben, povej jo, ala!« je nestrpen Micko, ki ga bolj kot štorja skrbi nadaljevanje trešeta. V rokah ima namreč suhega aša od baštonov, nekaj figur in »ano grubljo li-šov«.
»Alora, tle_ v naši vasi je dolgo cajta nazaj bival an Žvane,« je kot po navadi začel Lira.
»Delal je v Trste pr anem gospude. Ta gospud je bil dosti dober z njim, zatu ga je Žvane zmeraj vabil, da nej ga kej obišče. Tel se mu je vsaj malo oddolžet za njegovo dobroto. Govoril mu je, da jema dosti vina in pršuta, in da je od ane Cičke kupil ano kulo sira samo zanj.«
»Kaj misliš, da je blo vse tu res?« se je Lira nagnil k Fikuli, ker se mu je zdelo, da ga ta še najbolj posluša.
»Prasca so pojeli še isti dan, ko so ga ubili. Vino pej je redko zdržalo do božiča.
In taku ti pride ambot spomladi ta gas-pud vit našega Žvaneta. Ko ga je ta zagledal na korti, je ostal, ko da bi ga strela udarla. Kašen pršut, kašno vino, še močnika ni blo za vsak dan! Še dobro, da je bil Žvane furbast. Lepo je povabil gaspuda v šišo, ga posel za mizo, se mu opravičil, da jema kantino na drugi strani vasi in da gre on zdej po vino in pršut, on pa nej ta cajt tle sedi in počiva.
Nej blo druge, kot da je šel Žvane v oštarijo, pojasnil oštirju, kašna je situacija in ga zaprosil, naj mu da en dopjo vina in malo pršuta na up. Oštir je bil dobra duša in za rešit Žvaneta sramote, mu je vse to dal. Se razume, da je znal v naprej, da Žvane tega dolga ne bo nikoli poglihal.«
»Ben bo kmalen konc te Štorje?« je nekoliko nejevoljno vprašal Jape, ki mu karte to noč niso šle od rok in ga je motilo vse, tudi Lirova pripoved.
»Ti molči in rajši malo boljše skrivaj karte. Ne vidiš, da ti JJanano vse vidi. Nej čudno, da zeblavaš. Še brez bandant boš ostal!«
Lira ni imel rad, če mu je kdo tako vpadel v besedo. Toda to ga ni preveč motilo, da svoje Štorje ne bi nadaljeval.
»Alora, homo naprej! Gaspud je z guš-tom pojel pršut in ga oplahnil z vinom.
Kašno uro sta še sedela, hvalila pršut, vino in kraje, kjer uspevajo tašne dobrote. Pole je gaspud vstal od mize, se nagnil k Žvane-tu in ga na tiho prašal, da kje jema tisti prostor, kjer bi on lahko opravil potrebo.
"A kandot!" je skoraj zakričal Žvane.
"Ma propjo jeri že venju una dižgracija e lo ga buta zo!" se je hitro rešil iz neprijetne situacije in mu še svetoval:
"Ande, ande in pinji, že bon arja ke ve fara ben!"
Ma kaj misliš, da je imel Žvane kandot?« je nadaljeval Lira. »Du ti ga bo dal? Dokler nej šel delat v Trst, še znal ni, kaj je to. Potrebo je opravil, kamor je pršla, se obrisal s kašnim perom, magari od trte, in je blo opravljeno,« je skozi smeh zaključil svojo pripoved Lira.
Zbrana klapa, ki je to štorijo cula, kdo ve kolikokrat, se je vseeno do solz nasmejala. Malo zaradi Štorje same, še bolj pa zaradi načina, kako jo je Lira povedal.
Čuki so kdo ve kdaj utihnili, tudi cavete ni blo več čuti, ko je pet mož »in gamba« počasi vstalo od mize in se razšlo po hišah.
Slovarček nekaterih narečnih besed:
-	čukova samica
-	spakovati se
-	koščice
-	spodnjice
-	stran od mize
-	italijanska igra na karte
-	italijanska igra na karte
-	barva kart pri briškuli in trešetu
-	barva kart pri briškuli in trešetu
-	as
-	dvojka
-	pri briškuli karta, ki nič ne velja
-	pri briškuli karta, ki velja 10 (trojka) ali 11 (as) točk
-	zmagati tri briškule zapore doma
-	napovedati kužo
-	pri trešetu, ko ima igralec tri ali štiri trojke, dvojke ali ase, oz. ima lestvico v barvi: trojko, dvojko, asa
-	pri trešetu, imeti asa brez kritja
caveta
čubiti se
bačice
bandante
fori di tavola
briškula
trešete
špada
bašton
ašo
dujč
lišo
karig
narest grabelce
kužirati
kuža
imeti suhega aša
Horoskop
od nejdelje 20. 3. do sobote 26. 3. 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
— VI IN DELO: * I * Teden bo delovno ugoden, vendar tudi precej utrudljiv in naporen. Kakšnih posebnih težav ne boste imeli, vendar kljub temu ne boste prav najbolje razpoloženi. Saturn in Mars vam bosta med tednom precej nagajala. Neugodna dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Ne izdajte zaupanja, ki vam je bilo dano. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Nebo vam je nadvse naklonjeno. Vstopate v izredno prijeten in uspešen teden. Venera in Jupiter, ki se pravkar sprehajata po vašem ozvezdju, bosta poskrbela za dobro počutje in uresničila vaše želje in načrte. Dobra sreča vam bo stala ob strani. VI IN DRUGI: Povsod boste dobrodošli in priljubljeni. Vse dobro v ljubezni. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN
DELO: Napoved za teden je precej ugodna. Delo boste opravljali z veliko večjo lahkoto kot običajno. Ugodne okoliščine, v katerih se boste znašli po zaslugi zvezd, bodo botrovale k temu, da boste uspešno kos vsem nalogam, ki ste si jih zastavili. Kritičen dan bo petek. VI IN DRUGI: Pogovor z nekom vas bo spravil na zanimivo misel. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Napoved za vas tokrat ni prav ugodna. Neprijetni Mars in neugodni Saturn, ki se premikata po ozvezdju Kozoroga, vas znata spraviti v nepričakovane težave. Zvezde vam priporočajo previdnost in umirjenost, da ne boste nehote žrtev neprijetnih okoliščin. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil neprijetno presenečenje. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Te-JL # den bo deloven in V poln zanimivih priložnosti. Ugoden položaj zvezd bo pripomogel k dobremu počutju, da boste res veliko naredili. Marljivost in prizadevnost bosta poplačani. Obstaja možnost nepričakovanega zaslužka. Nedelja in ponedeljek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Naredite vse zato, da boste v pomoč ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
TEHTNICA (23.9,-22.10.) VI IN
DELO: Napoved za vas ni prav obetavna. Pričakujete lahko nenavaden teden, ki vas zna tudi neprijetno presenetiti. Možnost, da boste naleteli na kakšne neprijetne okoliščine, je precejšnja glede na neugoden položaj Saturna in Marsa. Predvsem bodite previdni v odločitvah. VI IN DRUGI: Nekdo od vas pričakuje več pozornosti. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
STRELEC (22.11,-21.12.) VI IN DELO: Teden bo pester in nekajkrat nagajiv. Po vsej verjetnosti se boste morali spoprijeti z nekaterimi neprijetnimi opravki, kar naj vas ne spravijo ob dobro voljo. V nedeljo vas bo razveselila dobra novica. Torek in sreda vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: V sredo bodite strpni, da se lahko izognete prepiru. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN 'DELO: Z vso gotovostjo lahko računate na prijeten in uspešen delovni teden. Zvezde so vam precej naklonjene. Prijetna Venera in dobronamerni Jupiter bosta ustrpgla marsikateri želji in vam tako polepšala delavnik. Za spoznanje neugodnejša dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: V ljubezni vas čakajo vesele novosti. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Pred vami je vznemirljiv teden. Zvezde so vam prijazne. Čas je primeren za uresničitev pomembnih načrtov. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila konec tedna. Precejšnja je možnost različnih veselih presenečenj. Napredovali boste. VI IN DRUGI: Z večjo mero strpnos-,ti bi se vaši odnosi z bližnjimi izboljšali. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
KOZOROG (22.12,-19.1.) - VI IN
DELO: Pred vami je naporen, a uspešen teden. Spremljala vas bo odlična delovna forma. Pri delu boste spretni in iznajdljivi. To je čas za uresničitev zahtevnejših načrtov. Lahko se vam ponudi nepričakovani zaslužek. Neugodna dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Vaše obnašanje nekomu ni všeč. Spremenite se! Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
VODNAR (20.1,-18.2.)	- VI IN
*DELO: Zvezde so vam naklonjene, zato bo teden sproščen in zanimiv. Delo vam bo vzelo manj časa kot običajno, lahko si boste oddahnili in posvetili več časa sami sebi. Uspelo vam bo uresničiti nekaj, kar si že dolgo želite. Precej muhasta dneva bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Imejte več potrpljenja z nekom, ki si tega želi. Ugodna bosta sreda in četrtek.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ f VI IN DELO: Na-poved je za vas kar ^ zelo ugodna.
Spremljala vas bosta sreča in veselo razpoloženje. Z lahkoto boste kos nalogam, ki ste si jih zadali. Marsikatera želja se vam bo ures-
ničila. V soboto vas bo razveselila dobra novica. Manj naklonjena vam bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke v veseli družbi. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
A- M'
Šifra: SOČA
Vesel sem tvojega ponovnega pisma in potrditve, da so bile moje ugotovitve točne. Vesel bi bil tudi, ko bi mi oporekala. Sploh nikjer ne piše, da se grafolog ne more ali ne sme zmotiti. Sprašuješ glede pomanjkljive samozavesti in kako jo lahko izboljšaš. Predvsem s spremembo stališč, kar je po mnenju kompleksne psihologije C. G. Junga, ki ga gotovo dobro poznaš, saj to deloma tudi študiraš, ena od temeljnih predpostavk vsake psihoterapije. Tvoja stališča pa so že znana: perfekcionizem, ponižnost, pretiran altruizem, pedantnost in prezir do drugačnosti pri sebi in drugih.
Malce strog sem, kajne, toda brez tega se ne da nič spremeniti. Če se bova samo božala, ne bova naredila nič dobrega, nič novega. Zato svetujem, da svoja stališča temeljito pregledaš in postopno spremeniš, ali bolje, spreminjaš. V začetku bo izredno težko, odpori bodo hudi in zdelo se ti bo, da tega ne zmoreš. Toda prav tak odnos do sveta je povzročil, da si pač takšna, kakršna si. Zato bo potrebno radikalno spremeniti najprej ideje in razmišljanje, nakar se bo
samo po sebi spremenilo tudi obnašanje. Hermes Trismegistos je pred tisočletji dejal: »Kakor zgoraj, tako spodaj in kakor spodaj, tako zgoraj!« S tem je bil izrečen pomemben aksiom o odvisnosti vedenja od ratia in obratno, kar nevede ali s polno zavestjo izkoriščamo pri vedenjski psihoterapiji. Trismegistos je sicer zgodovinsko vprašljiva oseba in o njem pogosto govorijo skoraj kot o božanstvu, a izrek ni brez temelja. Metafizično je včasih zelo blizu takšnim razmišljanjem in praksi tudi v psihološki znanosti.
aopoafta jacjo ju-ibsuho ti 3; * Dfjjugič juill
/a c je.
rkSčlu
Šifra: SV. VALENTINA BIS
Tvoja sprememba v pisavi iz pokončne v de-snopoševno je dober znak, če lahko to sploh tako označimo. Je pač znak, da si do okolja toplejša, da si se pričela taliti, kot ti praviš. Zato je to lahko le prijetno, saj to želiš, mar ne? V tem obdobju starosti se večkrat in kar nujno dogaja, da pisavo spreminjamo, da se vračamo v preteklost, imamo velike načrte in bujno fantazijo.
Iz pisave je razvidno, da lahko marsikdo zelo vpliva nate. In morda v strahu pred temi vplivi tudi raje ostajaš drugačna, kot bi želela, ker se že toliko poznaš. K temu spada tudi vraževernost. Oglasi se še čez leto, da vidiva, kakšne bodo takrat »novosti«. Do takrat pa se malce analiziraj ob različnih situacijah. Morda boš odkrila še kakšno zanimivost. Glede fantov pa se nikar ne boj, da te ne bi opazili. Ljubezen bo prišla tudi zate. Morda že to pomlad...
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla:........................
Primorski dnevnik, 20. marca 1988
						
JvRIZAI	V RA		mo
VODORAVNO:
1. naša odlična športnica, 9. vas pri Divači, 10. bula, ki nastane zaradi zbiranja krvi ali gnoja, 12. prvi letalec, 13. ploskovne mere, 15. svetlo angleško pivo, 16. znoj, 17. največji grški otok, 19. Neapelj, 20. Izrael, 21. vedet: za značilnosti koga, 23. največji nogometaš vseh časov, 24. sosledja dogajanj, 25. Adriano Celentano, 27. stik, 30. Nizozemska in Avstrija, 32. mesto v Toskani, 33. Kocbek Edvard, 34. mevža, prismoda, 36. življenjska tekočina, 37. zmikavt, 38. naša atletinja
	1	2	3	4		5		6	7	8	
9								10			11
12					13		14	■	15		
16				17				18		19	
20			21						22		
		23					24				
25	26		27			28					29
30		k-		32						33	
34			35		36				37		
38				39				40			
■	41										
Tavčarjeva, 40. jugoslovanska reka, 41. jeseni cvetoča lepotna rastlina.
NAVPIČNO:
1. nabrežinsko športno društvo, 2. ki ima velike oči, 3. začetek nerganja, 4. Josip Vidmar, 5. vas pri Sovodnjah, 6. Lev Tostoj, 7. ime it. pevke Zanicchijeve, 8. plovilo, 9. belci iz kobilarne pri Sežani, 11. madridsko nogometno društvo, 13. nevaren strup, 14. prebivalci Itake, 17. velikanski kip, 18. napad, naskok, 21. dela s kruhom, 22. jadranski otok, 26. bivši pilot formule ena'(Jim), 28. zemljišče, 29. del noge, 31. javor, 33. osvežilna pijača, 35. ameriška kukavica, 37. prislov, 39. ukaz na pol, 40. Stefan Edberg.
(lako)
REŠITEV
3S 'OL
:ze -ee :UIB} •£$; iure -cg :bab^ -gE baav 'Ig ^Bjsd '6Z ;naJ3l sz	-gg
:Ui -iz !2iad \z !e5(Bp? '81 iSQX05( -£x hUBjen •{-I hnuazie -gj :[B0jj -ji
ipueoidn '6 ^lO? -g !bai •£ !J.T '9 iuanjAj 'g :Af S Usu -g he^fo -z goT -°S T :ONpIdAVN ■euiajuBzrnf -jj, :babs 'OL :Buari -gg hB] -£g hm -gg !B3B0 -trg igj! -gg
!euais -gg Vin '0g -noji 'LZ !DV 'gg Jsbd Tg :3I0d ‘gg hreuzod Tg :TI '0g :VN '61 hb -o-OI 'Ll Jod ‘gi M® 'gl iUB -gx !JU3g ‘gl hOAJ -01
Aa^og -g oippM bIuos
l ^ONAVHOCIOA
Varljiv pojem sreče
Tomba je ponovno zmagal, tako da se Zurbriggnu prestol maje; Jadran je v mestu sv. Antona zrušil še eno peterko iz Veneta; pri Partizanu nova kitajska nakupa že spet nista igrala; Napoli, Milan in Roma se bližajo koncu prvenstva z zmagami; Triestina tone, Segafredo diha, pohištvo Mebla se dokončno potaplja, štandreška Juventina še vedno vodi...
Zdi se mi, da je to glavna nedeljska športna jed, koktajl vsega mogočega, ki kot vedno prinaša navijačem slast in grenkobo. Priznati moram, da sem vse te srečne in nesrečne trenutke spremljal posredno, saj ta čas gledam na drugačno tekmovanje, in sicer na gledališča iz Alp in Jadrana v Gorici in Novi Gorici. Prav tako jih spremlja tudi trener doberdobske Mladosti Peršolja, kar je najbrž v našem prostoru čudež, da se nogometni strokovnjak seznanja tudi s tekmami duha in ga ne zanimajo samo mišice in obseg
žoge, ki bi jo bilo treba poslati v nasprotnikov gol. In pomislite, kljub temu da je Peršolja kipar in kulturnik, je njegovo moštvo na drugem mestu lestvice. Najbrž bi povabilo, naj bi si še kak naš trener in športnik ogledal neko gledališko predstavo, padlo v prazno...
Prav zadovoljen sem, da prinašam s temi (kdaj pa kdaj tudi zelo neposrečenimi) zapisi Jadranu srečo. Jasno, to ne pomeni prav nič, kajti vso boginjo Fortuno si Jadran pridobiva na svojo stran z lastnimi močmi in znanjem, tako da ni velika umetnost napovedovati uspehov. Kako je pojem »prinašalca sreče« dvomljiv, dokazujejo neuspehi Mebla Farca, ekipe, ki smo ji že večkrat posvetili vrstice v tej rubriki. Zato bom to vlogo kar opustil in se posvetil bolj pragmatični sferi.
Vanjo, v kroglo namreč, bomo to pot strpali prvo zmago Sovodenj, ki so s tem podvigom zapustile zadnje
mesto na lestvici. Pa ne, da je uprizoritev »Butalcev« v tamkajšnjem Kulturnem domu napravila na okolje tako močen vtis, da so morali tudi nogometaši opustiti na igrišču butalščino? Čas bi že bil, da se ideologije junakov Frana Milčinskega otresemo na vseh ravneh! Naj bo karkoli že, zadovoljen sem, da je Breg zmagal v derbiju z Gajo in spet nisem zadovoljen, saj sem na Padričah preživel nekaj lepih nogometnih let. Torej še en dokaz, kako je pojem sreče neopredeljiv in varljiv. In še to: ali so bili srečni tisti, ki so v nedeljo zadeli trinajstico? Najbrž je zadovoljstvo ob pravilni napovedi prekrila jeza, da je bil dobitek tako nizek. Nam pa, ki nismo ničesar dobili, je to seveda čisto vseeno, saj se zavedamo, da bomo morali še nekaj let gnjaviti tipke pisalnega stroja in si s tem zagotavljati ne pretirano visoke mesečne prejemke...
MARIJ ČUK
Danes bo na Norveškem predzadnja slalomska preizkušnja
Tomba vse bliže kristalnemu globusu
Trojica slalomskih zmagovalcev iz švedskega Areja: od leve drugouvrščeni McGrath (ZDA), zmagovalec Tomba ter tretjeuvrščeni Mader (Av.) (foto AP)
ARE — Tudi švedska »odprava« v smučarskem svetovnem pokalu se je ugodno sklenila za italijanskega asa Alberta Tombo, ki si je zagotovil slalomsko preizkušnjo. Njegov neposredni tekmec za kristalni globus, Pirmin Zurbriggen, pa je s slabimi uvrstitvami v slalomu in smuku zapravil precej možnosti za končno zmago.
Zaostanek za švicarskim smučarjem bo Tomba lahko nadoknadil že danes, ko bo v Oppadu na Norveškem slalomska preizkušnja. Do konca svetovnega pokala pa manjkajo še tri tekme, na katerih ima Tomba veliko več možnosti, da si zagotovi končno zmago in ponovi uspeh Gustava Thonija.
Smučarski skoki: uspeh Norvežanov
OSLO - Norvežani so se pred finalom v Planici najbolje odrezali na zadnji tekmi v smučarskih skokih, veljavni za svetovni pokal. Na sloviti velikanki nad Oslom sta prvi mesti zasedla domačina Johnsen in Fidjestbl
Po prvi seriji je zelo dobro obetal Primož Ulaga, ki je bil na 3. mestu.
Svojo uvrstitev pa je povsem pokvaril v drugem poletu, ko je med snežnim metežem slabo skočil in zdrknil na 33. mesto. Od jugoslovanskih skakalcev se je tako najbolje odrezal mladi Lotrič, ki je pristal na končnem 20. mestu.
Zapleteno za Triestino
RIM — Nič novega pod soncem kar zadeva italijansko A ligo. Vse vodeče enajsterice (Napoli, Milan, Roma in Sampdoria) so namreč zmagale, Nea-peljčani pa se seveda zanesljivo bliža-ju drugemu prvenstvenemu uspehu.
V italijanski B ligi pa postaja položaj Triestine vse bolj zapleten. Zadnje mesto na lestvici ne obeta nič dobrega. Trenutno slabo formo je potrdila tudi v nedeljo, ko je igrala neodločeno proti Sambenedetteseju, tako da je na zadnjih dveh domačih srečanjih zbrala le točko.
Pro Gorizia se bliža vrhu
GORICA Pro Gorizia nadaljuje z naskakovanjem prvega mesta. Po remiju vodečega San Marina, Goričani sedaj zaostajajo le za 3 točke, kar jim
daje več možnosti, da dohitijo ekipo iz sosednje Republike.
Tyson ubranil naslov
TOKIO — Pred 52.000 gledalci v novi športni palači japonske prestolnice je svetovni boksarski prvak v težki kategoriji, Američan Mike Tyson v samih dveh krogih premagal izzivalca Tonyja Tubbsa (ZDA) in obdržal združen svetovni naslov (WBA, VVBC' in IBF). Po prvem krogu, ki je bil dokaj izenačen, je v drugen Tayson potrdil svojo strašno moč in se z odločnim udarcem s KO otresel nasprotnika.
Kot zanimivost povejmo, da je svetovni prvak »kasiral* 12 milijard lir, njegov izzivalec pa »le« 700 milijonov lir.
Milan-Sanremo: zmaga Fignonu
SANREMO - Francoz Laurent Fig-non je zmagal na 79. izvedbi kolesarske dirke od Milana do Sanrema. Kolesar je v finišu prehitel mladega Ma-urizia Fondriesta, ki je edini vzdržal ritem Francoza, ko je 6 km pred ciljem zapustil glavnino.
Namizni tenis:
Jugoslovanke za medaljo
PARIZ - Na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu se je ženska jugoslovanska ekipa, po zmagi nad angleškimi igralkami s 3:0, uvrstila v polfinalno skupino. Boj za medalje pa so si, po porazu nad Angleži s 5:1, zapravili moški, ki se bodo odslej merili v tolažilni skupini.
Ponovna zmaga Segafreda
GORICA Goriški Segafredo je z zmago proti Annabelli iz Pavie opravil pomemben korak na poti obstanka v ligi. Marušič in tovariši bodo morali v poslednjih 3 tekmah izbojevati še eno zmago, da si tudi matematično zagotovijo mesto med drugoligaši.-
Možnosti, da se udeleži finalnega dela prvenstva, so se povečale tudi za tržaški Stefanel, ki je z zmago nad Dockstepsom sam na 4. mestu lestvice.
V1. jugoslovanski nogometni ligi spet sprememba na vrhu
Še vedno šest moštev v boju za naslov
Posebej za Primorski dnevnik __________FRANCI BOŽIČ______________
V jugoslovanski nogometni ligi je na vrhu lestvice spet prišlo do spremembe. Za Veležem in Slobodo zdaj vodi Crvena zvezda, ki je izkoristila spodrsljaj Slobode ter polovičen uspeh Veleža. Toda na vrhu ni še nič odločeno, realne možnosti za naslov prvaka ima še šest moštev, ki so razvrščena v razmahu pičlih treh točk.
Crvena zvezda je s 4:2 premagala niškega Radničkega, po dvakrat pa sta bila strelca za Beograjčane Binjič in Stojkovič, ki sta oba nekoč igrala v Nišu. Drugim članom velike četverice pa se ni tako dobro godilo. Dinamo je v Skopju z Vardarjem igral na zmago, toda doživel je polom - poraz z 0:4. Zagrebčani so zadnje tri gole dobili v zadnjih dvajsetih minutah, dvakrat pa je bil strelec mladi Darko Rančev, ki je že dolgo zanimiv igralec za Dinamo. Splitski Hajduk je igral 1:1 v Osijeku, kar je zanj že kar prijetno presenečenje in znamenje, da se popravlja. Strelec za Hajduka je bil nekdanji igralec Olimpije Krstovič. Partizan je v Zenici s Čelikom igral 0:0 ter z igro razočaral, remi pa je pravzaprav ustrezal obema. Najprijetnejše presenečenje pa je pripravila Rijeka, ki je v gosteh igrala 1:1 z Veležem. Strelec za Rijeko je bil nekdanji golgeter Jankovič, reški trener Vrankovič pa je po
tekmi menil, da bi Rijeka lahko osvojila tudi drugo točko.
Hud boj poteka tudi na repu lestvice. Skupaj s Čelikom se je na koncu zdaj znašla Sutjeska, ki jo bo ljubljanski trener Gugolj očitno zelo težko rešil. Sutjeska je namreč doživela že tretji zaporedni neuspeh.
Jutri bo jugoslovanska nogometna reprezentanca gostovala v Wallesu, kjer se bo v prijateljski tekmi pomerila s tamkajšnjo reprezentanco. Modri ne bodo igrali z vsemi najboljšimi, med drugimi bosta manjkala tudi slovita Zlatko Vujovič in Milan Jankovič, trener pa meni, da bi bila lahko to dobra generalka za tekmo za evropsko prvenstvo s Škotsko, ki bo jeseni. Že 31. t. m. pa bo v Splitu tekma Jugoslavija - Italija.
V 2. zvezni ligi je ljubljanska Olimpija po treh igrah brez poraza izgubila. Toda Ljubljančani tudi v Dubrovniku niso bili slabši od GOŠK Juga, ki je sicer drugi na lestvici. Poraz z 0:1 zato ni posebej boleč, še zlasti ne zato, ker je krivični sodnik že v prvem polčasu izključil ljubljanskega kapetana Petra Amerška in je Olimpija tako igrala z desetimi igralci. Toda ni dosti manjkalo, da bi Olimpija celo z desetimi igralci izenačila. Mladi Pate je na primer zadel vratnico, Ra-tajec pa ni zadel prazne mreže.
Rezultati 20. kola 1. ZNL: Željezni-čar - Sutjeska 3:0 (1:0), Osijek - Hajduk 1:1 (1:0), Rat - Priština 1:0 (1:0), Crvena
zvezda - Radnički 4:2 (2:0), Vardar -Dinamo 4:0 (1:0), Čelik - Partizan 0:0, Velež - Rijeka 1:1 (1:1), Vojvodina -Sloboda 2:0 (0:0), Budučnost - Sarajevo 0:0.
Lestvica: Crvena zvezda 26, Velež in Vardar 25, Sloboda 24, Partizan in Dinamo 23, Vojvodina 22, Rijeka 21, Rat 20, Radnički in Hajduk 19, Željez-ničar in Budučnost 18, Sarajevo _ in Osijek 17, Priština 15, Sutjeska in Čelik 14.
Prihodnje kolo (27. t. m.): Budučnost - Željezničar, Sarajevo - Vojvodina, Sloboda - Velež, Rijeka - Čelik, Partizan - Vardar, Dinamo - Crvena zvezda, Radnički - Rat, Priština - Osijek, Hajduk - Sutjeska.
Rezultati 20. kola 2. ZNL Zahod: Šparta - Leotar 1:0 (1:0), Kikinda - Bo-rac (BL) 2:0 (1:0), Famos - Mladost 0:0, Kabel - Proleter 0:0, Jedinstvo - Spar-tak 1:1 (0:1), Borac (T) - Novi Sad 1:0 (0:0), GOŠK Jug - Integral Olimpija 1:0 (1:0), Rudar - Dinamo (V) 0:0, Iskra -Šibenik 3:0 (1:0).
Lestvica: Spartak 26, GOŠK Jug 25, Dinamo in Kikinda 24, Leotar in Šibenik 23, Rudar, Šparta, Iskra in Proleter 22, Mladost 21, Borac (BL) 18, Olimpija in Novi Sad 17, Famos 16, Kabel in Jedinstvo 15, Borac (T) 9.
Prihodnje kolo (27. t. m.): Iskra -Šparta, Šibenik - Rudar, Dinamo -GOŠK Jug, Olimpija - Borac (T), Novi Sad - Jedinstvo, Spartak - Kabel, Proleter - Famos, Mladost - Kikinda, Borac (BL) - Leotar.
nedeljski izidi
_________nogomet_______________
Italijanska A liga
IZIDI 23. KOLA
Ascoli - Inter 2:1, Fiorentina - Cese-na 3:1, Juventus - Piša 2:1, Milan - Pescara 2:0, Napoli - Como 3:0, Roma -Empoli 1:0, Sampdoria - Avellino 2:0, Verona - Torino 0:2.
LESTVICA
Napoli 38, Milan 34, Roma 33, Sampdoria 28, Inter 24, Torino 24, Juventus 23, Verona 23, Fiorentina 21, Cesena 20, Pescara 19, Ascoli 17, Piša 16, Comol5, Avellino 15, Empoli 13.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Milan, Cesena - Juventus, Empoli - Como, Inter - Roma, Pescara - Verona, Piša - Ascoli, Sampdoria - Fiorentina, Torino - Napoli.
Italijanska B liga
TRIESTINA - SAMBENEDETTESE 0:0
TRIESTINA: Cortiula, Polonia, Orlando, Dal Pra, Cerone, Biagini, Bivi, Strappa (od 77. min. Ispiro), Cinello, Causio, Papais (od 63. min. Di Giovan-ni), Valzano, Poletto, Santocito.
SAMBENEDETTESE: Ferron, Slta-relli, Andreoli, Ferrari, Bronzini, Ma-rangon (od 46. min. Sinigaglia), Man-delli (od 65. min. Nobile), Galassi, Lu-perto, Salvioni, Faccini, Bonaiuti, Car-delli, Pirozzi.
SODNIK: Cornieti iz Forlija. GLEDALCEV: 6.500.
IZIDI 25. KOLA
Arezzo - Modena 0:0, Atalanta -Lecce 0:0, Barletta - Cremonese 0:0, Bologna- - Genoa 3:0, Catanzaro. - Bari 1:1, Messina - Parma 3:0, Padova - La-zio 2:0, Piacenza - Udinese 1:1, Taranto - Brescia 2:1, Triestina - Sambenedet-tese 0:0.
LESTVICA
Bologna 34, Atalanta 32, Bari 29, Cremonese 29, Lecce 28, Lazio 28, Catanzaro 27, Piacenza 26, Padova 25, Messina 25, Brescia 24, Parma 23, Taranto 23, Udinese 22, Sambenedettese 22, Genoa 21, Barletta 20, Triestina 19, Modena 19, Arezzo 19.
PRIHODNJE KOLO
Atalanta - Arezzo, Bari - Genoa, Catanzaro - Taranto, Cremonese - Messina, Lazio - Piacenza, Lecce - Padova, Modena - Barletta, Parma - Bologna, Sambenedettese - Brescia, Udinese -Triestina.
Meddeželna liga
PRO GORIZIA - BARACCA LUGO 3:1
(0:0)
STRELCI: Gon v 66. min., Romano v 70. min., Carta v 75. min., Trevisan v 83. min.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Gi-acomin, Cotterle, Marassi, Candoni, Lazzara (od 46. min. Lotti), Gon, Bašič, Romano (od 87. min. Fachin), Trevisan.
BARACCA LUGO: Orecchia, Girani, Villa, Buccioli, Carta, Vergnani (od 77. min. Fauchet), Cumali, Chiodi, Baioni, Santarelli, Čampi (od 25. min. Ciani).
SODNIK: Mazzuoli iz Prata.
IZIDI 25. KOLA
Castel S.P. - San Marino 0:0, Conta-rina - San Dona 2:0, Pro Gorizia - Ba-racca L. 3:1, Miranese - Opitergina 1:0, Rovigo - Cesenatico 3:1, Russi - Clodia 0:1, San Polo - V. Veneto 1:1, Santar-cang. - Pasianese 1:1.
LESTVICA
San Marino 36, Pro Gorizia 33, Rovigo 33, Baracca L. 29, San Dona 29, Pasianese 28, Miranese 27, Clodia 26, Opitergina 24, Russi 23, V. Veneto 22, Castel S.P. 21, San Polo 21, Santar-cang. 19, Contarina 18, Cesenatico 11.
PRIHODNJE KOLO
Baracca L. - San Polo, Cesenatico -Pro Gorizia, Clodia - Santarcang., Opitergina - Russi, Pasianese - Castel S.P., San Dona - Miranese, San Marino -Rovigo, V. Veneto - Contarina.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 27. KOLA
Benetton - Bancoroma 85:82, Divare-se - Snaidero 112:107, Enichem - Are-xons 86:88, Hitachi - Dietor 123:111, Roberts - Allibert 78:77, S. Benedetto -Scavolini 88:83, Tracer - Irge 93:87, VVuber - Brescia 107:109.
LESTVICA
Divarese 44, Tracer 40, Arexons 36, Snaidero 36, Dietor 34, Scavolini 32, Enichem 26, Allibert 24, Hitachi 24, S. Benedetto 22, Benetton 22, Roberts 22, VVuber 22, Bancoroma 22, Irge 16, Brescia 10.
PRIHODNJE KOLO
Allibert - Divarese, Arexons - Benetton, Roberts - Enichem, Dietor -Scavolini, Roberts - Bancoroma, S. Benedetto - Hitachi, Snaidero - Irge, Tracer - VVuber.
Italijanska A-2 liga
SEGAFREDO - ANNABELLA 91:74
(43:36)
SEGAFREDO: Bullara 19, Vitez 22, Marušič 16, Meents 13, Aleksinas 17, Esposito 4, Bobicchio, Devetti, Sartori, Corpaci.
ANNABELLA: Falerni 3, Boesso 13, Ponzoni 10, Starks 24, Hordges 11, Gi-roldi 7, Anconetani, Rossi 3, Gallinari 2, Aldovrandi.
IZIDI 27. KOLA
Biklim - Maltinti 85:83, Dentigomma - Fantoni 88:81, Riunite - Čuki 99:92, Sabelli - Facar 81:73, Segafredo - An-nabella 91:74, Sharp - Jollycolombani 104:78, Spondilatte - Standa 84:75, Yoga - Alno 109:97.
LESTVICA
Riunite 46, Yoga 46, Alno 34, Sharp 34, Jollycolombani 32, Standa 30, Fantoni 28, Annabella 26, Facar 22, Maltinti 22, Biklim 20, Segafredo 20, Spondilatte 20, Sabelli 20, Dentigomma 18, Čuki 14.
PRIHODNJE KOLO
Alno - Spondilatte, Annabella -Yoga, Biklim - Sabelli, Čuki - Sharp, Facar - Riunite, Fantoni - Standa, Jol-lycolombani - Segafredo, Maltinti Dentigomma.
Italijanska B-1 liga
STEFANEL - DOCKSTEPS 84:73
(42:38)
STEFANEL: Sartori 5, Fischetto 13, Bonino 10, Ardessi 23, Riva, Lokar 5, Cantarello 11, Martini 3, Zarotti 12, Tasso 2.
DOCKSTEPS: Pešci, Trisciani 17, Pagliariccio 11, Cecchetti 6, Torri 21, Montaguti 9, Deluca, Anselmi 9, Fore-si Mauro, Foresi Massimo.
IZIDI 25. KOLA
Citrosil - Stamura 92:70, Arese -Fanti 95:80, Stefanel - Docksteps 84:73, Castor - Valentino 112:107, Čonad -Popolare 84:87, Virtus - Mister Day 102:85, Inalca - Caruso 78:69, Sarvin -Ranger 97:94.
LESTVICA
Citrosil 48, Teorema 34, Fanti 32, Stefanel 30, Mister Day 28, Docksteps 26, Castor 26, Ranger 24, Inalca 24, Popolare 24, Caruso 20, Sarvin 20, Virtus 20, Valentino 18, Stamura 14, Conad 12.
PRIHODNJE KOLO
Caruso - Arese, Conad - Sarvin, Mister Day - Inalca, Popolare - Castor, Fanti - Virtus, Stamura - Valentino, Ranger - Stefanel, Docksteps - Citrosil.
smučanje
J
Moški slalom v Areju: 1. Tomba (It.) 1'41"41; 2. McGrath (ZDA) 1'41"63: 3. Mader (Av.) 1'41"66; 4. VVorndl (ZRN) 1’42"43; 5. Stenmark (Šve.) T42"64; 6. Sundguist (Šve.) 1'42"98; 7. Benedik (Jug.) T43"ll; 8. Strolz (Av.) 1’43"20; 9. Roth (ZRN) 1'43"24; 10. Trit-scher (Av.) 1'43"26..
Lestvica slaloma za SP: 1. Tomba (It.) 145; 2. Mader (Av.) 52; 3. McGrath (ZDA) 42; 4. Gstrein (Av.) 40; 5. Nilsson (Šve.) in Strolz (Av.) 35; 7. Benedik (Jug.) 34.
Moški smuk v Areju: 1. Alpiger (Švi.) 1'44"48; 2. Sbardellotto (It.) T44"97; 3. Heinzer (Švi.) 1'45"08; 4. Mair (It.) 1'45"27; 5. -VVasmeier (ZRN) 1'45'77; 6. Boyd (Kan.) 1'45"80; 7. Miil-ler (Švi.) 1'45"81; 8. VVimsberger (Av.) l'45"87j 9. Stock (Av.) in Stevens (Kan.) 1'46"09.
Kombinacija: 1. Mader (Av.) 36,44;
2.	Zurbriggen (Švi.) 50,43; 3. Strolz (Av.) 69,77; 4. Piccard (Fr.) 82,99; 5. Hal-varson (Šve.) 94,27.
Končna lestvica smuka za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 122; 2. Mair (It.) 108;
3.	Boyd jKan.) in Heinzer (Švi.) 94; 5. Miiller (Svi.) 90; 6. Mahrer (Švi.) 64; 7. Pie (Fr.J in Girardelli (Luks.) 59; 9. Alpiger (Svi.) 50; 10. Sbardellotto (It.) in Stock (Av.) 42.
Skupna lestvica za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 260; 2. Tomba (It.) 249; 3. Mader (Av.) 161; 4. Strolz (Av.) 143; 5. VVasmeier (ZRN) 158; 6. Piccard (Fr.) 114; 7. Heinzer (Švi.) 112; S.Miiller (Šyi.) 109; 9. Mair (It.) 108; 10. Girardelli (Luks.) 107.
Vrstni red iz Holmenkollna: L
Johnsen 217,2 točke (97,5 m in 105,5 m); 2. Fidjestol (oba Nor.) 202 (94,5, 103); 3. Stranner (Av.) 194,3 (90, 102); 4. Dluhoš (ČSSR) 192,9 (89, 104,5); 5. Kla-user (ZRN) 190,9 (91,5, 102); 6. Opaas
190.7	(89,5, 103,5); 7. Stjernen 190 (88,5,
101.5)	; 8. Troen (vsi Nor.) 189,5 (89,5,
100.5)	; 9. Kuttin (Av.) 188,9 (91,5, 98); 10. Astrom (Šve.) 185,4 (89, 99,5); 13. Ploc (ČSSR) 182,8 (90,5, 96,5); 17. Nykanen (Fin.) 181 (85, 100); 18. VViegele (Av.)
180.8	(98,5, 97,5); 20. Lotrič 178,1 (85,
96.5)	; 22. Zupan 177,4 (86,5, 97); 33. Ulaga 165 (91, 86,5); 34. Tepeš 164 (84, 91): 69. R. Kopač (vsi Jug.) 69,5 (77,5).
Vrstni red za svetovni pokal: L Nykanen 270; 2. Ploc 163; 3. Parma 120; 4. VVeissflog 111; 5. Johnson 102; 6. Vettori 99; 7. Tepeš 96; 8. Ulaga 77; 9. Boklov 64; 10. Fidjestbl 63; 48. R. Kopač 10; 49. Lotrič 9; 55. M. Debelkak 7; 65. Dolar 4.
Pokal narodov: 1. Finska 512; 2. ČSSR 386; 3. Norveška 367; 4. Avstrija 292; 5. Jugoslavija 2154; 6. ZRN 180; 7. Švedska 156; 8. NDR 153; 9. Švica 76; 10. Kanada 68; 11. ZDA 33; 12. Italija 18; 13. Poljska 9; 14. Japonska in SZ po 5; 16. Bolgarija 2.
Nogomet: v nedeljskem 25, kolu druge amaterske lige
Vesna se odlično drži, Kras in Zarja še v nevarnosti
rezultati

2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 25. KOLA
OPICINA - VESNA	0:1 (0:1)
STRELEC: Pichierri v 44'
VESNA: Crocetti, Švab, Ridolfo, Pe-tagna, Rados, F. Candotti, Pichierri, Barilla, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti.
Križani so s prepričljivo in lepo igro končno prebili led na Opčinah, kjer jim že vrsto let ni uspelo zmagati. Predvsem v prvem polčasu so plavi prav pravljično igrali: akcije so bile zelo lepo povezane, igralci niso zapravljali žog in vsaka pobuda se je končala s strelom v vrata. Tokrat so bili pri igri soudeleženi prav vsi, saj so se celo branilci večkrat vključili v napadalne akcije in imeli tudi priložnosti, da sami premagajo nasprotnega vratarja.
Vesna je v prvem polčasu izpeljala vsaj štiri akcije vredne zadetke, a žoga ni hotela v mrežo. Zelo solidna je bila v tem delu tekme vezna vrsta, ki je bila praktično neustavljiva in je omogočala veliko storilnost v napadu. Zadetek je bilo praktično pričakovati iz trenutka v trenutek, padel pa je prav minuto pred iztekom prvega polčasa: kazenski strel Petagne v kazenski prostor je odlično izkoristil požrtvovalni Pichierri in z glavo premagal nasprotnega vratarja.
V drugem polčasu so Križani štedili z napadalno in kreativno igro, kljub temu pa so z lahkoto prihajali do lepih priložnosti. Opicina se je podala v
napad in dvakrat nevarno streljala v vrata, toda Crocetti, ki je na Opčinah zamenjal standardnega vratarja Sava-rina, je z lepimi posegi obvaroval svoja vrata. Vesna je v tem delu tekme računala na protinapade in ponudili so se ji kar tri priložnosti. Prvo je imel Naldi, kateremu je soigralec omogočil protinapad, v zadnjem trenutku pa mu je nasprotni branilec preprečil pot do vrat. V podobnem položaju se je znašel tudi srednji napadalec, stoodstotno priložnost pa je imel še branilec Rados, ki je sam pred vratarjem žogo poslal za las mimo vrat. (A. Kostnapfel)
KRAS - OP. SUPERCAFFE'	0:0
KRAS: Mezzavilla, Segulin, Pisani, Purič, Sambuchi, Fanigliuolo, Mosetti, Martini, Gašperšič, Testoni (Alan Škabar v 82'), Košuta.
Po prepričljivi zmagi proti Buttriu so se morali Krasovi nogometaši v nedeljo zadovoljiti le s točko. Na igrišču so se predstavili v povsem drugačni luči kot pred tednom dni. Predvajali so zelo raztrgano igro, predvsem na sredini, a tudi v obrambi so nekoliko šepali. V delno opravičilo pa je treba omeniti, da sta bila tokrat odsotna kapetan Škabar (poškodba) in Vidah (izključitev).
Obe ekipi sta nujno potrebovali točke in morebitni poraz bi eno ali drugo spravil v izredno kritičen položaj.
Prav zato sta največ pozornosti posvečali obrambni vrsti, čeprav se po ustvarjenih priložnostih na obeh straneh tega ne bi moglo trditi. Morda pa sta bili obe obrambi zelo ranljivi. Tako ali drugače, do prve nevarnosti za domača vrata je prišlo že v 6. minuti, ko je Rossetti zadel zgornji del prečke. Takoj nato je poskušal Košuta, a brez uspeha. Veliko lepša priložnost se je v isti minuti ponudil še Gašperšiču, vendar jo je nerodno zapravil. V 28. minuti je Tinoi zastreljal 11-metrovko, a tudi to ni zdramilo krasovcev.
Drugi polčas je bil bogatejši s priložnostmi in na vsaki strani smo bili priča po eni stoodstotni priložnosti, ki bi lahko spremenila rezultat. Po odlični finesi Košute se je Purič v 37. minuti predstavil sam pred nasprotnikovim vratarjem, ki pa se je izkazal in žogo z nogami odbil v kot. Štiri minute pred tem je Gurtner s samih štirih metrov neverjetno streljal čez povsem nezavarovana Krasova vrata. Takih nesrečnih potez se skoraj nikoli ne vidi na nogometnih igriščih. Še dobro, da se do konca rezultat ni spremenil in tako krasovci z osvojeno točko lahko le nekoliko bolj optimistično čakajo na prihodnja odločilna srečanja. (Z.S.)
ZARJA - EDILE ADRIATICA 0:0
ZARJA: Kočevar, Gotti, Grgič, Samec, Samese, R. Kalc, Antonič, Bon,
Franza, Auber, M. Žagar (M. Kalc v 85')
V	Zarjinem taboru so lahko zadovoljni z igro, manj pa z rezultatom, saj krvavo potrebujejo točke, da se rešijo pred izpadom. Bazovci so namreč tokrat bili boljši kot v drugih tekmah, bili so povsem enakovredni nasprotniku, a do gola le niso prišli.
Srečanje je bilo precej lepo in hitro, saj je Edile Adriatica mlada ekipa, tako da je bil ritem vseskozi visok. Poleg tega so oboji hoteli iztržiti kaj več kot točko (Edile Adriatica je trenutno na 2. mestu lestvice, skupaj z Vesno, svojo uspešno serijo pa je začela prav po srečanju iz 1. dela prvenstva proti Zarji, in odtlej ni več doživela poraza, prejela pa je le tri gole).
V	prvem polčasu je Zarja imela lepi priložnosti s streloma Roberta Kalca, vendar je žoga za las končala mimo vrat. S svoje strani so gostje izvedli nevaren prosti strel, Kočevar pa je zanesljivo posegel.
V	drugem polčasu sta si bili ekipi še naprej enakovredni, bilo pa je občutiti več nervoze (minuto pred koncem je v vrsth Edile Adriatrice prišlo do izključitve enega igralca). V tem delu igre Zarja ni imela izrazitejših priložnosti, če izvzamemo trenutek, ki ga Antonič in Žagar zaradi obotavljanja nista znala izkoristiti in tako sta se ekipi razšli pri začetnem rezultatu.
Nogomet: v 1. AL poraz Primorja proti neposrednemu tekmecu za obstanek
PIERIS - PRIMORJE	1:0 (0:0)
STRELEC: Peresini v 57'
PRIMORJE: Calligaris, Coslovich, Favretto, Pipan, Prašnikar, Nicoloro, Pase, Antoni, Olivo (Husu v 74'), Zuri-ni (Manzin v 66'), Milani.
Prosečani so izgubili zelo važno tekmo v boju za obstanek v ligi. S tem porazom imajo le točko več od treh zadnjeuvrščenih ekip, med katere spada tudi Pieris. Le ena od teh ekip ne bo izpadla, saj so druge že v mirnejših vodah ter nimajo večjih težav. Domačini so igrali nekoliko bolje od gostov, obe ekipi pa s prikazano igro nista zadovoljili. Streli v vrata so bili redki, edino večjo napako obrambe rdeče-rumenih pa je spretni Peresini znal prisebno izkoristiti. Prav ta napadalec je bil vseskozi najnevarnejši nasprotnik in sploh najboljši na igrišču. Po tem zadetku so gostje skušali reagirati, imeli so na razpolago nekaj prostih strelov v kazenskem prostoru, toda žoga je vsakokrat končala mimo vrat,
poleg tega so se preveč odkrivali v obrambi in puščali veliko prostora za protinapade.
Pieris je proti vratom prvič streljal okrog 10. minute, a Calligaris je bil na mestu in je žogo brez težav ubranil. Nato je Antoni poskusil s kakih 25 metrov, Coslovich pa je po podaji Oliva žogo udaril z glavo, a naravnost v roke vratarja. Proti koncu polčasa je Coslovich žogo odbil prav na gol črti po strelu Peresinija, nakar ni Calligaris uspel obvladati žoge po lepi akciji na levem krilu.
Takoj po začetku drugega polčasa je igralec Pierisa po osebni akciji prodrl v kazenski prostor in streljal za las čez prečko. Dve minuti kasneje je branilec v kazenskem prostoru zakrivil prekršek nad Nicolorom. Po zelo lepem prostem strelu Oliva je igralec domačinov odbil z glavo na gol črti, ko vratar ne bi mogel več zaustaviti žoge. Odločilni zadetek je napadalec
Peresini dosegel po dolgi podaji: branilec Favretto je žogo poskusil zaustaviti z rokami, kar pa mu ni uspelo in igralec Pierisa je z močnim diagonalnim strelom realiziral. Gostje so se podali v napad, a tako so zelo tvegali
Skupina B	
IZIDI 25. KOLA	
Fortitudo - Gradese	1:0
Latisana - Percoto	1:4
Palmanova - Costalunga	1:1
Pieris - PRIMORJE	1:0
Ponziana - San Canzian	0:2
Pro Fiumic. - Sangiorgina	2:0
Ronchi - Sevegliano	1:0
S. Giovanni - Lignano	1:0
PRIHODNJE KOLO (10. 4.) Costalunga - S. Giovanni, Gradese -Pro Fiumic., Lignano - Pieris, Perco-to - Ronchi, PRIMORJE - Ponziana, San Canzian - Latisana, Sangiorgina - Palmanova, Sevegliano - Fortitudo.
v obrambi in v gnečah v kazenskem prostoru Primorja so vratar in branilci odbili vrsto nevarnih strelov. Po zadetku pa do konca tekme se razen tega ni zgodilo nič omembe vrednega.
(M. Š.)
LESTVICA
Sevegliano	25 11		11	3	27: 9 33
S. Giovanni	25 12		9	4	33:16 33
Palmanova	25 10		10	5	28:15 30
Costalunga	25 10		9	6	32:21 29
Ronchi	25	9	9	7	22:19 27
Ponziana	25	7	12	6	29:28 26
San Canzian	25	6	13	6	28:22 25
Lignano	25 10		5	10	27:30 25
Fortitudo	25	7	10	8	20:22 24
Percoto	25	9	6	10	31:36 24
Sangiorgina	25	6	12	7	20:28 24
Gradese	V 25	7	9	9	25:26 23
PRIMORJE	25	7	6	12	20:30 20
Pro. Fiumic.	25	4	11	10	27:37 19
Pieris	25	6	7	12	17:29 19
Latisana	25	5	9	11	18:36 19
Nogomet: v 3. AL prva prvenstvena zmaga Sovodenj, v derbiju Breg uspešnejši od Gaje
Buttrio - Muggesana	1:0
C.G.S. - Giarizzole	2:2
KRAS - Opicina S.	0:0
Opicina - VESNA	0:1
S. Nazario - S. Luigi	0:1
S. Sergio - Stock	3:0
ZARJA - Edile Adr.	0:0
Zaule Rab. - Čampi Elisi	1:1
San Sergio	LESTVICA 25 15	9			1	43:8 39
Edile Adr.	25	12	9	4	31:12 33
VESNA	25	11	11	3	26:17 33
Muggesana	25	11	8	6	25:17 30
C.G.S.	25	10	9	6	40:32 29
Buttrio	25	11	7	7	26:19 29
Opicina	25	7	12	6	19:18 26
Zaule Rab.	25	8	8	9	23:27 24
Čampi Elisi	25	7	9	9	22:30 23
S. Luigi	25	4	14	7	24:27 22
KRAS	25	6	9	10	23:24 21
Giarizzole	25	6	9	10	19:31 21
Opicina S.	25	5	10	10	20:30 20
ZARJA	25	6	8	11	27:37 20
Stock	25	6	6	13	23:37 18
San Nazario	25	2	8	15	16:41 12
PRIHODNJE KOLO (10. 4.) Čampi Elisi - San Sergio, Edile Adr. - C.G.S., Giarizzole - San Nazario, Muggesana - Opicina, Opicina S. -Buttrio, San Luigi - Zaule Rab., Stock - KRAS, VESNA - ZARJA.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 23. KOLA
Azzurra - Isonzo	0:1
Brazzanese - Sagrado	pre.
Manzano - JUVENTINA	0:0
Mariano - Audax	1:0
Moraro - Arrigosport	3:2
Pro Farra - San Lorenzo	1:1
SOVODNJE - Medea	3:0
LESTVICA
LESTVICA
JUVENTINA	23	12	9	2	40:15 33
Mariano	23	14	5	4	39:15 33
Moraro	23	13	5	5	41:16 31
Pro Farra	23	9	13	1	27:10 31
Isonzo	23	8	10	5	29:22 26
San Lorenzo	23	7	10	5	27:22 24
Medea	22	8	7	7	22:21 23
Audax	23	6	11	6	35:34 23
Arrigosport	22	5	10	7	19:25 20
Sagrado	22	5	9	8	19:25 19
Azzurra	23	6	5 12		25:33 17
Manzano	23	4	9 10		23:39 17
SOVODNJE	23	1	8 14		18:55 10
Brazzanese	23	2	5 13		10:42 9
PRIHODNJE KOLO (27. 3.) Arrigosport - Azzurra, Audax - Moraro, JUVENTINA - SOVODNJE, Medea - Isonzo, Pro Farra - Brazzanese, Sagrado - Mariano, San Lorenzo - Manzano.
Skupina L
IZIDI 20. KOLA
SKUPINA I
Sovodnje - Medea	3:0 (0:0)
STRELCI: Čevdek, Grillo, A. Fajt.
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Gulin, Hmeljak, Bicciato, Čevdek, Grillo (Pahor), Vižintin, A. Fajt, M. Fajt, Tomšič (Gomišček).
Končno se je tudi sovodenjskim nogometašem nasmehnila sreča in so tako dosegli prvo letošnjo prvenstveno zmago. Marsonovi varovanci so se tako začasno otresli zadnjega mesta na lestvici in prepustili nehvaležno stoličko enajsterici Brazzaneseja.
Naši nogometaši so srečanje pričeli napadalno in so prikazali dobro igro, gostje pa so se uspešno branili in so tudi nevarno ogrožali Uršičeva vrata. Prvi zadetek so domačini dosegli v začetku drugega polčasa po zaslugi Čevdka, ki je z lepim strelom ukanil nasprotnega vratarja. Tedaj so igralci Medee skušali reagirati in so navalili na sovodenjska vrata, kar so spretno izkoristili domači nogometaši, ki so s hitrimi protinapadi vseskozi spravljali v težavo nasprotnike. Sovodenjci so dosegli še dva lepa zadetka, zmaga pa bi lahko bila izdatnejša, saj so si tokrat znali ustvariti res lepo serijo ugodnih priložnosti. (A. F.)
Manzano - Juventina	0:0
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Krpan, Kaus, Pazi-ente, Sermino, Tabaj, Cussigh (Del Negro), Cingerli (Lauri).
Ascoli - Inter	1
Fiorentina - Cesena	1
Juventus - Piša	1
Milan - Pescara	1
Napoli - Como	1
Roma - Empoli	1
Sampdoria - Avellino	1
Verona - Torino	2
Atalanta - Lecce	X
Barletta - Cremonese	X
Catanzaro - Bari	X
Pistoiese - Carrarese	1
Giulianova - Casarano	2
KVOTE
13 (5.204 dobitnikov)	2.289.000 lir
12 (112.402 dobitnikov) 105.000 lir
Štandrežci so v gosteh proti eni izmed slabših enajsteric prvenstva le remizirali, čeprav so odločno štartali na zmago. Grionovi varovanci so namreč stalno napadali, imeli so tudi nekaj zrelih priložnosti, niso pa dosegli zmagovitega zadetka. Vidno vlogo je na tem srečanju odigral sodnik, ki je s pretiranim poseganjem prevečkrat zaustavljal igro, kar je navsezadnje oškodovalo naše igralce, ki niso utegnili predvajati tiste hitre igre, ki bi lahko spravila nasprotnika na kolena.
Vsekakor je tudi osvojena točka zelo dragocena, saj belordeči ohranjajo dve točki naskoka pred tretjouvr-ščeno ekipo, kar je lepa prednost, ko do zaključka prvenstva manjkajo še tri kola. Tudi razplet zadnjih tekem je pokazal, da so Štandrežci prav na pragu velikega podviga, tj. vrnitve, po več letih, v drugo amatersko ligo.
(maja)
SKUPINA L
Gaja - Breg	0:2 (0:1)
STRELCA: Olenik v 20', Keleme-nich v 70'(ll-metrovka).
GAJA: Altin, Šuc, V. Kalc, Rismon-do, A. Kalc, Stranjščak, Pečar, Salvi, Verša, Callegaris, Vengust, Kante, B. Grgič, Vrše.
BREG: Hrvatin, Albertini, Prašelj, Corbatti, Pavletič, Diminich, Zonta, Glenik (v 55' Di Sotto), Celin, Keleme-nich, Farfolja (Jež v 60').
totip	
1. — 1. Hollyhurst 2. Kenvil	2 X
2. — 1. Doppiogioco	2
2. Elgerid	1
3. — 1. Astro Pra	X
2. Drimat	X
4. — 1. Dadier	2
2. Cucciolo	1
5. — 1. N. d' Este	1
2. Eder	2
6. — 1. North House	2
2. Dancig Feet	1
KVOTE
12 (26 dobitnikov)	24.410.000 lir
11 (323 dobitnikov)	1.940.000 lir
10 (4.006 dobitnikov)	152.000 lir
Derbi med slovenskima ekipama se je tokrat nagnil v korist Brežanov, ki tako še naprej lahko upajo na prestop v višjo kategorijo, istočasno pa so pokopali vse načrte Gajinih nogometašev, ki so v samem finišu prvenstva naleteli na nešteto skoraj nepredvidenih ovir. Vendar si »zeleno-rumeni« ne morejo očitati ničesar, razen morda nepremišljene predčasne izključitve Valterja Kalca. Čeprav so stopili na igrišče skoraj z zadnjimi razpoložljivimi igralci, so se pogumno podali proti nasprotnikovim vratom in imeli skoraj skozi vso tekmo vajeti igre v svojih rokah. Toda že prva priložnost Brežanov je rodila ugoden sad: po silovitem in nepredvidenem Olenikovem strelu je žoga obtičala za Altinovim hrbtom. Nič ni pomagala požrtvovalna reakcija »zeleno-rumenih«, saj so se vse akcije stalno zaključevale med kazenskim prostorom. Bregova obramba je dobro ščitila Hrvatinova vrata in, ko je popustila, se ji je nasmehnila še sreča. Gajini napadalci niso znali najti poti do mreže in ko se jim je nudila ugodna priložnost, so se jim zoperstavili drog in prečka. Zatem je Breg imel na razpolago še najstrožjo kazen, ki jo je Kelemenic zanesljivo izvedel. Skratka, zmagalo je moštvo, ki je v popolni postavi zaigralo motivrano, učinkovito in skoraj utilitaristično. Gaji pa ostaja grenak okus drugega zaporednega poraza na domačem igrišču, s čimer so šli po vodi tudi vsi upi na napredovanje. (Kalc)
Fincantieri - Mladost	0:0
MLADOST: Aleksander Gergolet, Lakovič, Černič, Devetak, Frandolič, Pahor (Dario Gergolet), David Argen-tin, Lavrenčič, Marušič, Ferfolja (Kobal), Massimiliano Argentin.
Peršoljevi varovanci niso na tržiš-kem Cosulichevem igrišču osvojili obeh točk, kot so upali. Neodločen izid pa je vsekakor pozitiven, če pomislimo, da so Kraševci igrali proti precej solidnemu moštvu Fincantieri-ja, ki se prav tako poteguje za končno drugo mesto na razpredelnici, ki daje možnost dodatnih srečanj za napredovanje v višjo ligo.
V vseh 90 minutah je bilo na obeh straneh malo zanimivih potez, saj sta
obe ekipi bolj težili k zaustavljanju nasprotnikovih akcij kot pa h gradnji igre, kar pa je nekako tudi razumljivo. Končni izid je bil namreč za obe moštvi zelo važen in zato nista hoteli tvegati nič več od tega, kot jeb ilo nujno potrebno. Igra se je skozi vseh devetdeset minut odvijala v glavnem na sredini in redkokdaj so se na tej ali oni strani nevarno približali vratom.
Kraševci so si v prvem polčasu sicer pripravili nekaj obetajočih napadov. Ob zaključku neke akcije so Peršoljevi varovanci zahtevali tudi 11-metrovko v svojo korist, potem ko je nasprotni branilec podrl Ferfoljo, a sodnik, ki je sicer dobro vodil srečanje, ni bil tega mnenja. V drugem delu tekme se je igra nadaljevala na sredini, kjer se je v taboru Mladosti precej poznala odsotnost Černigoja, ki je šel na služenje vojaškega roka. Z neodločenim izidom sta vsekakor oba tabora zadovoljna. Izid je verjetno tudi najbolj resnična slika srečanja. (Z. Frandolič)
SKUPINA M
CUS - Primorec	1:0
PRIMOREC: Truglio, Čuk, Bacchia, Florean, Černe, Coppola, Husu, Ferlu-ga, M. Kralj, A. Carli, Fachin, L. in M. Massimo.
Ob nanavadni uri, in sicer ob 12.15, sta se na openskem igrišču pomerili trebenska enajsterica in ekipa študentov tržaške univerze. Igra je bila zelo odprta, kajti obe ekipi sta napadali ter predvajali zelo lep in hiter nogomet, predvsem na sredini. Najlepše priložnosti so imeli sicer Trebenci, vendar je bil vratar Cusa vedno na pravem mestu. V 63. min., ko je sodnik izključil zunanjega branilca Černeja, se je igra povsem spremenila: Cus je začel napadati in kaj kmalu prišel do gola. V zadnjih dvajsetih minutah so Trebenci potisnili nasprotno ekipo na njeno polovico igrišča, vendar brez velikega učinka. Primorec le bil nevaren le s prostim strelom, vendar je bil po lepem udarcu Husuja nasprotni vratar na pravem mestu. Trebenci so tako zapustili opensko igrišče poraženi, vendar treba povedati, da so bili pred izključitvijo Černeja boljši od nasprotnikov. (Andrej)
Fincantieri - MLADOST	0:0
GAJA - BREG	0:2
Hermada - Romana	0:0
Sit Immob. - Euforia	3:0
S. Marco S. - Chiarbola	6:0
S. Vito - Fossalon	1:1
LESTVICA
LESTVICA
S. Marco S.	20	12	8	0	35:7 32
MLADOST	20	9	6	5	26:16 24
Fossalon	20	7	10	3	26:16 24
BREG	20	9	6	5	23:13 24
Fincantieri	20	8	8	4	15:10 24
GAJA	20	6	10	4	27:21 22
Hermada	20	8	6	6	23:22 22
Sit Immob.	20	6	9	5	29:23 21
S. Vito	20	5	9	6	26:30 19
Romana	20	4	4	12	13:28 12
Chiarbola	20	4	4	12	14:33 12
Euforia	20	0	4	16	13:51 5
PRIHODNJE KOLO (27. 3.) BREG - Sit Immob., Chiarbola - Hermada, Euforia - S. Marco S., Fossalon - GAJA, MLADOST - S. Vito, Romana - Fincant. M.
Skupina M
IZIDI 22. KOLA
Architrave - Olimpia	1:2
CUS - PRIMOREC	1:0
Domio - La Lanterna	5:1
Don Bosco - S. Anna	0:2
Exner - Roianese	1:2
Fincantieri - Union	2:0
Montebello - Campanelle 2:1 LESTVICA
LESTVICA
Architrave	22	17	4	1	69:26 38
Roianese	22	16	2	4	58:17 34
Olimpia	21	15	1	5	46:23 31
CUS	22	10	9	3	48:32 29
Campanelle	22	12	3	7	54:25 27
Domio	22	10	5	7	39:30 25
PRIMOREC	22	10	5	7	27:20 25
Fincantieri	22	6	7	9	26:33 19
Don Bosco	22	5	8	9	33:44 18
Montebello	22	5	7	10	16:29 17
Exner	22	5	4	13	32:45 14
S. Anna	22	5	4	13	35:50 14
Union	21	4	2	15	18:56 10
La Lanterna	22	1	3	18	23:94 5
PRIHODNJE KOLO (27. 3.)
CUS - Campanelle, Don Bosco - Architrave, La Lanterna - Fincantieri, Olimpia - Exner, PRIMOREC - Domio, Roianese - Montebello, Union -S. Anna.
Deželni finale mder 18 za moške in ženske
V državnih odbojkarskih ligah
Zal brez podviga
V	nedeljo je bilo na sporedu polfinalno kolo odbojkarskega deželnega finala mladincev in mladink.
V Prati
Igralcem Našega prapora IMSA je za las spodletel podvig, da bi se uvrstili v veliki finale za naslov deželnega prvaka under 18. Varovanci trenerja Markiča so v polfinalni tekmi z videmskim prvakom Volley Bali izgubili šele po petih setih izredne igre. Številno občinstvo je po tekmi z burnim ploskanjem nagradilo igralce obeh še-sterk, ki so prikazali odbojko, kakršno na naših igriščih poredkoma vidimo tudi v članskih ligah. Po mnenju vseh je bil to pravi finale turnirja.
Ritem srečanja je bil zelo intenziven, pri vodstvu v setih 2:1 pa se je v igri naših predstavnikov nekaj zataknilo, pojavila se je utrujenost, kar so spretno izkoristili nasprotniki, ki so si tako priborili pravico do nastopa v finalu, v katerem bodo seveda prvi favorit za končno zmago. Kljub porazu si zaslužijo mladi Brici pohvalo, saj so dali zares vse od sebe, da bi premagali favoriziranega tekmeca in so prikazali res kvalitetno odbojko. Naši fantje so z odlično igro na krilih dobro kljubovali višjemu nasprotniku, ki je imel svoje skrito orožje v izrednem servisu v skoku, s katerim je tudi dosegel veliko točk, predvsem v prvem setu.
V	nedeljo se bodo tako naši fantje srečali v finalu za tretje mesto s vrstniki tržaškega CUS.
POLFINALNA IZIDA-Prata PN - CUS TS 3:1; Volley Bali UD - Naš prapor IMSA 3:2 (15:10, 8:15, 9:15, 15:1, 15:8)
NAŠ PRAPOR IMSA: Koršič, A. in M. Feri, Petejan, Tomažič, Superga, Zavadlav, Buzzinelli, Vogrič, (mal)
V Tržiču
Sloga Koimpex letos ne bo ponovila uspeha iz lanske sezone, ko je na istem finalu zasedla drugo mesto. Po res uspešnih kvalifikacijskih tekmah, so prav na finalu povsem odpovedale. Res je, da niso nastopile v popolni postavi, saj je poleg poškodovanih Vida-lijeve in Sosičeve zbolela še Ivana Križmančič in so tudi nekatere druge med tednom prebolele gripo, a tudi to ni zadosten razlog za povsem nepovezano in nezbrano igro, še zlasti pa smo pogrešali prav borbenost, ki jih je v vseh nastopih odlikovala.
V bo tako Sloga Koimpex igrala v malem finalu za 3. mesto proti Itar iz Fontanafredde.
POLFINALNA IZIDA
Sangiorgina - Fontanafredda 3:0 (15:12, 15:13, 15:7); Fincantieri - Sloga Koimpex 3:0 (15:11, 16:14, 15:8).
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Drnov-šček, Fabrizi, Lara in Neva Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Rebula in Škrk. (Inka)
Vse slabše
Ženska B liga
Izidi 19. kola
FARCO MEBLO - Gaierhof Trento 1:3 (16:14, 10:15, 13:15, 14:16), Conegli-ano Venelo - Solvay Ferrara 3:2 (15:3, 11:15, 8:15, 15:7, 15:7), Volpe Cornuda -CUS Padova 0:3 (8:15, 10:15, 13:15), Torrione ,Ravena - Adamoli Mantova 1:3 (15:8, 14:16, 9:15, 4:15), Capellari Verona - Nervesa 3:0 (15:4, 15:13, 15:7), Mogliano Venelo - Randi Sangiorgina 3:1 (15:12, 15:12, 11:15, 15:5).
LESTVICA
Capellari VR	19	18	1	55:14	36
Nervesa	19	15	4	48:23	30
Conegliano	19	13	6	45:29	26
CUS Padova	19	13	6	45:31	26
Mogliano	19	11	8	39:34	22
Sangiorgina	19	10	9	37:33	20
Gaierhof TN	19	10	9	39:35	20
Adamoli MN	19	9	10	33:39	18
Torrione RA	19	6	13	28:45	12
FARCO MEBLO	19	4	15	24:48	8
Volpe Cornuda	19	3	16	22:52	6
Solvay FE	19	2	17	22:54	4
Prihodnje kolo (26. 3.)
CUS Padova - FARCO MEBLO, Randi Sangiorgina - Conegliano Venelo, Solvay Ferrara - Torrione Ravena, Nervesa - Volpe Cornuda, Gaierhof Trento - Capellari Verona, Volta Adamoli Mantova - Mogliano Venelo.
Moška C-1 liga
Izidi 19. kola
Mogliano Venelo - VAL ŠTAN-DREŽ 3:1 (10:15, 15:10, 15:7, 17:15), Po-voletto - Cessalto 3:1 (15:11, 5:15, 15:9, 15:7), Volpato Castelfranco Venelo -Maniago 2:3 (12:15, 12:15, 15:2, 15:4, 4:15), CUS Trst - Motta di Livenza 3:1 (15:7, 15:11, 5:15, 17:15), Rangers Latte Carnia - ASFJR Čedad 3:0 (15:10, 15:6, 15:6), Ferroalluminio Trst - Inter 1904 Trst 3:1 (13:15, 15:8, 15:2, 15:9).
LESTVICA
Maniago	19	17	2	53:20	34
Rangers	19	16	3	53:16	32
Motta di Liv.	19	15	4	47:19	30
Volpato	19	14	5	49:23	28
Povoletto	19	10	9	36:32	20
Mogliano	19	8	11	35:41	16
Ferroall. TS	19	8	11	25:41	16
Cessalto	19	7	12	31:40	14
CUS Trst	19	7	12	29:40	14
VAL	19	6	13	23:47	12
ASFJR Čedad	19	5	14	27:45	10
Inter 1904 TS	19	1	18	11:55	2
Prihodnje kolo (26. 3.)
VAL - Rangers Latte Carnia, Inter 1904 Trst - Povoletto, Volley Maniago - Ferroalluminio Trst, Cessalto - Mogliano Venelo, Motta di Livenza - Volpato Castelfranco Venelo, ASFJR Čedad - CUS Trst.
V deželnih odbojkarskih ligah
Tokrat vse po pričakovanjih
Odbojkarji goriške 01ympie nizajo zmage v C-2 ligi kot na tekočem traku. Varovanci trenerja Jakopiča so ostali zadnjič praznih rok 30. januarja, ko so izgubili v Villi Vi-centini z vodilnim in še edinim neporaženim deželnim liga-šem Anchor Fix Vivilom. Potem so nanizali nič manj kot sedem zaporednih zmag in sobotna s skromnim DLFAC iz Trsta s 3:0 (15:6, 15:2, 15:10) je bila najlažja in najbolj prepričljiva.
Bržkone pa je bil sobotni domači prvenstveni nastop Goričanov samo dober trening pred prihodnjim veliko bolj zahtevnim nastopom z Libertasom sredi Sacileja. Ne gre pozabiti, da imata oba ta tekmeca za drugo mesto na lestvici (prvo je praktično že oddano šesterki iz Ville Vicentine, saj ima nič manj kot 10 točk prednosti) enako točk in sicer 28, a sobotni gostitelj ima nekoliko boljši količnik v setih (48:27 proti 46:33). Poudariti moramo, da postajajo slovenski odbojkarji vse bolj samozavestni in še posebej sedaj, ko so se znebili še enega nevarnega tekmeca, ekipe Fincantieri iz Tržiča, ki je morala drugič na lastni koži preveriti nepremagljivost vodilnega.
Stik z najboljšimi je izgubila tudi Montalba, ki je v soboto prepustila dragoceni točki sosedom iz Sacileja. Spodrsljaj Montalbe so izkoristili zastopniki Bora Cunje Avtop-revoza, ki so odpravili Libertas iz Turjaka s 3:1 (10:15, 15:5, 15:13, 15:12). Borovci so imeli nekaj težav samo v prvem nizu, katerega so prepustili nasprotnikom, a potem so zaigrali kot znajo in tretji zaporedni uspeh se jim ni mogel izmuzniti. Spet so se izkazali mladi.
Na gostovanju v Felettu Umbertu Sloga Koimpex ni igrala slabo glede na okrnjeno postavo, s katero mora zadnje čase nastopati. Solidni Kennedy, ki je sedaj na 4. mestu, je gostje premagal s 3:1 (12:15, 16:14, 15:13, 15:9). Po prvem delnem uspehu so bile odbojkarice Sloge Koimpexa
že na pragu drugega, a izdatnega vodstva niso znale izkoristiti ter niz izgubile na razliko. S sobotno deveto zmago je goriški Agorest na lestvici prehitel Slogo Koimpex. V tretji zaporedni zmagi je Agorest premagal Libertas iz Martig-nacca s 3:2 (3:15, 15:10, 2:15, 15:13, 15:7). V dveh izgubljenih nizih je Goričankam delal največ težav sprejem, za nameček je bilo tudi precej zgrešenih servisov. Potem, ko so gostje povedle z 2:1, so domačinke strnile svoje vrste in ob podpori gledalcev premagale in na lestvici dohitele nasprotnice, ki skupaj z ekipo Villacher Bier iz Tržiča delijo z 18. točkami 7. mesto.
V moški D ligi so potegnile krajši konec vse tri naše šesterke. Po izredno obetavnem prvem delu prvenstva je morala Sloga šestič zapored poražena z igrišča. Vsekakor je potrebno omeniti, da nastopa naš četrtoligaš močno okrnjen in prav temu gre pripisati največjo krivdo, da jih je NPT odpravila s 3:0 (15:5, 15:6, 15:3). Odbojkarji Soče Sobe-me so bili na pragu prijetnega presenečenja, ker so v gosteh povedli in v drugem nizu vodili s 13:12 in 14:13. Potem, ko so Sovodenjci izgubili drugi niz na razliko, je imel Arre-do Uno iz Lečnika izdatno olajšano pot do uspeha in je zmagal s 3:1 (13:15, 16:14, 15:8, 15:7). Z istim izidom so izgubili tudi mladi odbojkarji Našega praporja IMSA doma z Rojalesejem. Mladi Brici so dobro pričeli in si privoščili prvo delno zadoščenje, potem pa so žal popustili.
Dokaj lep je bil slovenski derbi v ženski D ligi med Kontovelom Electronic Shopom in Sokolom Indules. Točki sta odšli v Nabrežino, saj so gostje slavile s 3:1 (7:15, 15:10, 15:13, 15:13). Šesterki sta pokazali dopadljivo odbojko, še posebej v zadnjih dveh setih. Ker je Prata premagala CSI iz Centa, je po sobotnem uspešnem nastopu vrsta Sokola In-dulesa sama na 3. mestu lestvice, za nedosegljivim Junior-sem iz Casarse in Prato, ki ima točki, a tudi tekmo več.
S porazom proti Gaierhofu si je Farco Meblo verjetno zapravil prav vse možnosti, da bi še upal v obstanek. Zdaj bi v zadnjih treh tekmah potreboval tri zmage, še to pa bi najbrž ne bilo dovolj. Ekipa iz Trenta je v Trstu pokazala res malo. Verjetno bi tokrat naša ekipa srečanje dobila, ko bi si v četrtem nizu ne zapravila vodstva 14:11.
Sicer pa je Farco Meblo stalno zasledoval nasprotnika, za poraz je bil kriv predvsem slab sprejem servisa, z le malo več prodornosti v napadu (še kako se je poznala odsotnost Žerjalo-ve) pa bi točki lahko ostali doma. Borbenosti pri naših igralkah tokrat res nismo pogrešali, a na koncu so jim vendarle pošle moči.
Ponoven poraz Farca Mebla ima še toliko bolj grenak priokus, če vemo, da je ravenski Torrione, neposredni tekmec, doma izgubil z Adamolijem. Težko bi se bil Farco Meblo letos izognil kvalifikacijam, a brez poškodb in bolezni gotovo ne bi bil izpadel iz lige.
Prepad zeva tudi pred odbojkarji Vala, za katere se je kolo izteklo še slabše kot so pričakovali. V Moglia-nu so Štandrežci le pokazali več ži-vljenjkosti. Še vedno so nastopili brez Petejana, ki je odsedel drugo kolo diskvalifikacije, v zadnjem nizu pa so si zapravili tri set-žoge in so tako ponovno izgubili, žal pa so vsi njihovi neposredni nasprotniki zmagali.
Zdaj bi morali valovci menda doma celo premagati Rangers, ki se še poteguje za napredovanje v višjo ligo, sicer bi lahko bilo tudi zanje konec vseh upanj.
1. MOŠKA DIVIZIJA
PREVENIRE - BOR	3:1
(15:7, 15:7, 5:15, 15:10)
BOR: Jercog, Blasi, Siviz, Strajn, Starc, Lippolis, Hmeljak.
Borovcem nikakor ne uspe priti do zmage. Tudi proti Prevenireju z igro niso zadovoljili. Bali so se visokega nasprotnikovega bloka, tudi sicer so bili vse preveč negotovi. Vrh tega so spet nastopili v nepopolni postavi.
(I. T.)
IZIDI 8. KOLA: DLF - Prima Scuola 3:0, La Marmotta - CUS 3:1, Preveni-re - Bor 3:1, Rozzol - ASSDI 0:3, Inter - Volley 2:3.
LESTVICA: Inter 1904 in ASSDI 14, Volley Club 12, Prevenire 10, DLF 8, CUS in La Marmotta 6, Rozzol 4, Bor 2, Prima Scuola 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA KOIMPEK -
BOR FRIULEKPORT	3:0
(15:12, 15:3, 15:9)
SLOGA KOIMPEK: Fabrizi, Foschi-ni, Kocman, Kokoravec, Kosmina, Marucelli, Pro, Rebula in Sadro.
BOR FRIULEKPORT: Vitez, Sancin, Grbec, Fučka, Visentin, Brazzani, Vidah.
Izid derbija na Opčinah je predstavljal pravo presenečenje, saj je bil Bor Friulexport do tega kola še neporažen in je torej veljal za favorita. Na igrišču pa so se stvari obrnile. Izenačen je bil le prvi set, v nadaljevanju pa so na igrišču zagospodarile domačinke, ki so si z zrelo in preudarno igro povsem zasluženo priigrale zmago. Peter De VValderstein, trener Sloge Koimpex, nam je po tekmi dejal: »Z igro svojih deklet sem zelo zadovoljen, saj so zaigrale zbrano in zrelo. Res pa je, da nam nasprotnik tokrat ni nudil resnejšega odpora. Aleksander Koren, trener Bora Friulexport: »Tokrat moja ekipa ni zaigrala tako, kot zna, z druge strani pa so šlogašice predvajale tako
učinkovito odbojko, da resnično nismo mogli zmagati. (Inka)
IZIDI 8. KOLA: CUS - Virtus 3:0, Sloga Koimpex - Bor Friulexport 3:0, OMA - NPT 3:0, Le Volpi - KilIjoy 2:3.
LESTVICA: OMA in CUS 12, Bor Friulexport in Sloga Koimpex 10, Virtus 6, NPT in Killjoy 4, DLF in Le Volpi 2. (Bor Friulexport ima tekmo manj)
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
OMA - SLOGA	2:3
(9:15, 15:12, 15:5, 10:15, 11:15)
SLOGA: čebulec, Drasič, Fabi, Dunja in Sava Jogan, Križmančič, Pieri, Purič, Škerk.
Potem ko so šlogašice v prejšnjem kolu premagale vodilnega na lestvici, so tokrat stopile zelo brezskrbno na igrišče. Podcenjevanje sicer slabšega nasprotnika pa bi jih lahko drago stalo, saj je OMA že vodila z 2:1 v setih. V nadaljevanju so se naše igralke vendarle zbrale in tako slavile zmago v sicer ne posebno lepi tekmi, v kateri smo gledali celo vrsto napak na obeh straneh mreže. (Inka)
IZIDI 7. KOLA: OMA - Sloga 2:3, S. Sergio - Prevenire neodigrana, ASSDI - La Marmotta 1:3.
LESTVICA: S. Sergio in Sloga 10, La Marmotta 8, Prevenire in OMA 4, ASSDI 0. (Sloga in ASSDI imata tekmo manj)
SKUPINA B
BOR FRIULEKPORT - BREG 0:3
(6:15, 5:15, 3:15)
BOR FRIULEKPORT: Del Piero, Gregori, Žerjal, Pisani, Chieppa, Kodermac, Pirnat, Puzzer, Marega.
BREG: Canziani, Žerjal, Kral, Gior-gi, Seganti, Ota, Parovel, Žagar.
V samih 38 minutah, a predvsem kratek je bil le prvi niz, ki je trajal vsega 8 minut, so Brežanke brez težav
osvojile novo zmago. Ni jim bilo treba se veliko naprezati, saj borovke njihovih napak nikakor niso mogle izkoristiti, ker je bila razlika v izkušenosti in znanju velika. Gostiteljice so se vsekakor borile do zadnjega sodnikovega žvižga.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -VIVAI BUSA'	1:3
(11:15, 4:15, 16:14, 5:15)
KONTOVEL: Regent, Čač, Gojča, Palčič, Križmančič, Pertot, Colja, Rebula, Gruden, Briščik, Prašelj.
Naše mlade igralke so se dobro upirale nasprotniku, vendar se ekipi pozna, da manjka še en dober podajač, s katerim bi lahko bila igra v napadu bolj prodorna. (J. B.)
IZIDI 7. KOLA: Bor Friulexport -Breg 0:3, Le Volpi - Club Altura 0:3, Kontovel Electronic Shop - Vivai Busa 1:3.
LESTVICA: Breg in Club Altura 10, Sokol Indules 8, Vivai Busa 6, Bor Friulexport 4, Kontovel Electronic Shop in Le Volpi 2.
UNDER 16 ŽENSKE
IZID 2. KOLA: Sloga Koimpex -Bor Friulexport 1:3.
LESTVICA: Bor Friulexport 4, Sloga Koimpex in Sloga Sklad Mitja Cuk 2, Virtus 0.
UNDER 16 MOŠKI
SLOGA - VOLLEV CLUB	3:0
(15:9, 15:6, 15:2)
ŠLOGA: Kralj, Križman, Limoncin, Maver, Mesar in Stopar.
Slogaši so tokrat igrali proti eni slabših ekip v tej konkurenci. Nastopili so s sicer zelo okrnjeno postavo, saj jim gripa ta teden ni prizanesla, vendar so kljub temu suvereno zmagali in so tako po prvem delu prvenstva na drugem mestu na lestvici za še nepremaganim CUS-om. (Inka)
IZIDA 4. KOLA: Sloga - Volley Club 3:0, Breg - Inter 3:0.
LESTVICA: CUS 8, Sloga 6, Breg in Volley Club 4, Inter 1904 0.
UNDER 15 ŽENSKE
MONTASIO -
KONTOVEL ELECTR. SHOP 1:2
(5:15, 15:6, 10:15)
KONTOVEL:^ Regent, Rebula, Gruden, Briščik, Černe, Pertot, Košuta, Prašelj, Kralj, Križmančič, Canziani, Crissani.
Pravi boj se je razvnel šele v tretjem nizu. Lahka zmaga v uvodnem nizu je namreč zavedla naše igralke, ki so mislile, da bodo zlahka opravile z nasprotnikom, a so se uštele. Na koncu so se morale tako za zmago prav pošteno potruditi, pohvaliti pa jih je treba za borbenost in lepo igro. (J. B.)
IZIDI 4. IN 5. KOLA: Cacciatore -Zaule Rabuiese odložena, OMA -Kontovel Electronic Shop 2:0, Mon-tasio - Kontovel Electronic Shop 1:2, Prima Scuola - OMA 0:2, Ricreatori -Prima Scuola 2:0.
LESTVICA: Ricreatori 8, OMA 6, Montasio in Kontovel Electronic Shop 4, Zaule Rabuiese, Prima Scuola in Cacciatore 0.
UNDER14 ŽENSKE
AGOREST - SOČA	0:3
(10:15, 13:15, 3:15)
AGOREST: Bizaj, Devetak, M. in Z. Jarc, Paulin, Petejan, Briško, Gaeta, TabajtMilocco, Volk.
SOČA: A., E., M. in S. Černič, Devetak, Kovic, Tuniz, Soban.
V slovenskem derbiju je zasluženo slavila zmago Soča, ki je bila zelo solidna v sprejemu in ob mreži, medtem ko se je pri Agorestu poznala velika nediscipliniranost. Najzanimivejši je bil drugi set, ko so domačinke po začetnem vodstvu sočank 13:3 stanje izenačile, zmanjkale pa so jim moči, da bi uspešno zaključile niz. Tretji set pa je bil pravi monolog igralk Soče.
(D. R.)
Moška C-2 liga
IZIDI 19. KOLA
OLVMPIA GORICA - DLFAC Trst 3:0, BOR CUNJA AVTOPREVOZ - Libertas Turjak 3:1, Montalba - Libertas Sacile 0:3, Futura Torriana Gradišče - Bo Frost Fiume Venelo 3:2, Rozzol Legovini Šport - CG San Sergio Trst 3:2, Itar Cucine Fontanafredda - Pav Natisonia 3:2, Anchor Fix Vivil - Fincantieri Tržič 3:1.
LESTVICA
Anchor Vivil	19	10	0	57:16	38
Libertas Sac.	19	14	5	48:27	28
OLVMPIA GO	19	14	5	46:33	28
Fincantieri	19	13	6	47:34	26
Montalba	19	12	7	44:26	24
BOR CUNJA AV.	19	12	7	48:33	24
Rozzol TS	19	10	9	42:40	20
Futura Torr.	19	9	10	40:36	18
Pav Natisonia	19	9	10	40:38	18
Fontanafredda	19	6	13	28:47	12
Libertas Tur.	19	6	13	26:46	12
Fiume Venelo	19	4	15	28:50	8
DLFAC Venelo	19	4	15	23:50	8
S. Sergio TS	19	1	18	14:55	2
PRIHODNJE KOLO (26. 3.)
Anchor Fix Vivil - BOR CUNJA AVTOPREVOZ, Libertas Sacile - OLVMPIA GORICA, Pav Natisonia - Rozzol Legovini Šport, Libertas Turjak - Itar Cucine Fontanafredda, CG San Sergio - Futura Torriana Gradišče, Bo Frost Fiume Venelo - Montalba Volley, Fincantieri Tržič - DLFAC Trst.
_________Ženska C-2 liga___________
IZIDI 19. KOLA
AGOREST GORICA - Libertas Mar-tignacco 3:2, Kennedy - SLOGA KOIM-PEX 3:1, Ginnastica Spilimberghese -Itas Fiume Venelo 1:3, Fincantieri Tržič -Itar Cucine Fontanafredda 1:3, Čelina Maniago - Pav Natisonia 3:0, Gieffe Pie-ris - Libertas Gorica 0:3, Cordenons - Villacher Bier 3:1.
LESTVICA
Fiume Venelo	19	17	2	54:19	34
Fontanafredda	19	15	4	52:21	30
Fincantieri	19	15	4	49:28	30
Kennedy	19	13	6	45:27	26
Cordenons	19	10	9	34:40	20
Celinia	19	10	9	34:40	20
Villacher	19	9	10	39:34	18
Martignacco	19	9	10	39:34	18
AGOREST GO	19	9	10	34:40	18
SLOGA KOIMP.	19	8	11	35:38	16
Pav Natisonia	19	6	13	33:45	12
Gieffe Pieris	19	6	13	25:49	12
Libertas GO	19	4	15	22:50	8
Ginnas. Spil.	19	2	17	16:53	4
PRIHODNJE KOLO (26. 3.)
SLOGA KOIMPEX - Fincantieri Tržič, Itas Fiume Venelo - AGOREST GORICA, Cordenons - Gieffe Pieris, Libertas Gorica - Celinia Maniago, Pav Natisonia - Kennedy, Itar Cucine Fontanafredda -Ginnastica Spilimberghese, Villacher Bier - Libertas Martignacco.
Moška D liga
IZIDI 19. KOLA
NAŠ PRAPOR SIRION - Rojalese 1:3, Nuova Pallavolo Trst - SLOGA 3:0, Arre-do Uno Lucinico - SOČA SOBEMA 3:1, San Giorgio Porcia - Pav Remanzacco 0:3, Volley Bali Videm - Faedis Povoletto 3:1, Acli Ronchi - Pallavolo Trst 2:3, Libertas Martignacco - Prata di Pordenone 1:3.
LESTVICA					
Pav Remanzac.	19	18	1	54:10	36
Rojalese	19	16	3	52:26	32
Prata PN	19	15	4	49:21	30
Volley Videm	19	14	5	47:24	28
Martignacco	19	12	7	44:27	24
Povoletto	19	12	7	43:32	24
Pallavolo TS	19	11	8	44:31	22
Nuova Pal. TS	19	7	12	37:38	14
Lucinico	19	7	12	33:41	14
SLOGA	19	7	12	22:44	14
Acli Ronchi	19	7	12	30:39	12
NAŠ PR. IMSA	19	4	15	17:48	8
SOČA SOBEMA	19	3	16	14:50	6
Porcia	19	0	19	2:57	0
PRIHODNJE KOLO (26. 3.)
SOČA SOBEMA - Acli Ronchi, Faedis Povoletto - NAŠ PRAPOR IMSA, SLOGA - Volley Bali Videm, Libertas Martignacco - Arredo Uno Lucinico, Pallavolo Trst - Nuova Pallavolo Trst, Rojalese -San Giorgio Porcia, Prata di Pordenone -Pav Remanzacco.
Ženska D liga
IZIDI 19. KOLA
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -SOKOL INDULES 1:3, Juniors Casarsa -Majanese 3:0, Rivignano - Pallavolo Mossa 3:0, Prata di Pordenone - CSI Tar-cento 3:2, Promovolley - Nuova Pallavolo Trst 2:3, Lavoratore Martignacco - CUS Videm 0:3 (Breg Agrar iz Doline ni igral).
LESTVICA
Juniors	18	17	1	51:11	34
Prata PN	18	14	4	46:22	28
SOKOL IND.	17	13	4	44:24	26
CSI Tarcento	17	12	5	42:23	24
CUS Videm	17	11	6	41:24	22
Rivignano	18	9	9	33:37	18
KONTOVEL ES	18	8	10	35:35	16
Martignacco	17	6	11	27:39	12
BREG AGRAR	17	6	11	26:39	12
Nuova Pal. TS	17	6	11	29:43	12
Promovolley	18	5	13	23:42	10
Majanese	18	5	13	25:46	10
Mossa	18	2	16	15:52	4
PRIHODNJE KOLO (26. 3.)
Lavoratore Martignacco - BREG AGRAR, SOKOL INDULES - Promovolley, Nuova Pallavolo Trst - Prata di Pordenone, CSI Tarcento - Rivignano, Pallavolo Mossa - Juniors Casarsa, CUS Videm -Majanese (počiva Kontovel Electronic Shop).
Košarka: v nedeljo v moški B-2 ligi na težkem gostovanju proti Petrarci iz Padove
Jadran - odlična predstava in visoka zmaga
ELLEDI PETRARCA PADOVA - JADRAN 85:103 (42:51)
PETRARCA PADOVA: Gregorič 10 (4:5), Rampon, Ruggeri 7 (3:4), Cella 25 (7:9), Tonzig, Prosperi 24 (6:8), Pavanello, Merlitti, Antonucci 17 (5:7), Mo-relato 2.
JADRAN: Starc 18 (6:9), Rauber 6, Ban 17 (4:5), Čuk 32 (1:2), Štoka 4, Daneu 13 (2:3), Banello 13 (5:6), Corsi (0:1), Persi.
SODNIKA: Fabbri (S. Giovanni Valdarno) in Kutifa (Livorno). PM: Pet-rarca 27:37, Jadran 18:26. ON: Petrarca 25, Jadran 27. PON: Ban (30), Morelato (33), Rauber (34), Starc (38), Gregorič (39). TRI TOČKE: Cella 2, Rauber 2, Starc 2, Ban 1, Čuk 1. GLEDALCEV: 1.000.
Po zmagovitem in lahkem srečanju pred dvema koloma doma proti Mura-nu nam je Jadranov trener Peter Brumen med drugim dejal: »Za tekmo v Padovi moramo predvsem dobiti pravega Klavdija Starca, moramo dobiti sedem pravih Jadranovih igralcev ...«
Brumnove, želje navijačev in naše so se povsem uresničile. Naša, združena ekipa v Padovi ni »dobila« samo Klavdija Starca in sedmih igralcev, za zanesljivo in visoko zmago proti viso-kouvrščeni Padovi so zaslužni prav vsi Jadranovi košarkarji. Tako zrele, požrtvovalne, odločne, taktično dovršene igre naših predstavnikov ne pomnimo v tem prvenstvu. In kaj dejansko zmorejo jadranovci, če zaigrajo z maksimalno zbranostjo od prve do zadnje minute, smo se lahko prepričali prav v nedeljo v Padovi. V naši ekipi ni bilo
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Starc 3:6; Čuk 14:19; Banello 4:6; Corsi 0:1; Štoka 2:3; Rauber 0:1; Ban 5:7; Daneu 6:7. TRI TOČKE: Starc 2:3; Čuk 1:1; Rauber 2:2; Ban 11:4. SKOKI: Starc 5 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 5, 0; Banello 0, 2; Štoka 2, 0; Rauber 3, 0; Ban 4, 3; Daneu 4, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 3, 0; Čuk 2,2; Banello 2, 1; Corsi 0, 2; Štoka 2, 1; Ban 3, 2; Daneu 1, 2. BLOKADE: Čuk 2. ASISTENCE: Starc 7, Banello 1.
šibkih točk: vsi so dali svoj doprinos. In težko je poiskati najzaslužnejšega za to predragoceno zmago med našimi, tokrat pravimi bojevniki. Klavdij Starc je bil gonilna sila pri vseh Jadranovih akcijah, Ban je v prvem polčasu igral skoraj dovršeno, Čuk skoraj ni zgrešil (14:19), Banello je bil odločilen v obrambi, kot Daneu in Štoka. Pa tudi Corsi in Persi, ko sta v zadnjih minutah stopila na igrišče, ker so morali kar trije jadranovci na klop zaradi petih osebnih napak (Ban, Rauber in Starc) sta povsem zadovoljivo opravila svojo nalogo.
Skratka, jadranovci so postregli domačinom s pravo košarkarsko lekcijo. Res je, da je bil najboljši center domačega moštva Antonucci lažje poškodovan in ni dal svojega običajnega do-
»Ko se fantje med seboj zmenijo, da morajo zmagati, tedaj zmagajo. Čemu torej Jadranu trener?« je po tekmi, malce hudomušno, dejal Jadranov trener Peter Brumen, ki je bil s svojimi varovanci zelo zadovoljen.
»Značajnost, zrelost, to sta med drugim glavni odliki jadranovcev v tej tekmi,« je pristavil Jadranov predsednik Edi Kraus,
Klavdij Starc (z žogo med tekmo proti Muranu) eden izmed glavnih junakov nedeljske zmage v Padovi
prinosa, res pa je tudi, da je v Jadranovih vrstah manjkal poškodovani Valter Sosič, ki bi bil predvsem v obrambi še kako koristen.
Nenazadnje pa je treba omeniti tudi okoli 50 Jadranovih navijačev (med
»Fantje so zares igrali izredno,« je še dodal Valter Sosič, ki bo zaradi poškodbe še nekaj tednov počival.
Kaj pa je menil trener Patrarce Bruno Arrigoni: »Jadran je tu v Padovi pokazal daleč največ od vseh nasprotnikov, s katerimi smo se doslej srečali. To je odlična ekipa z odličnimi posamezniki. Uspelo nam je delno zaustaviti Bana, nisem pa pričakoval, da bos-
njimi smo opazili tudi Sama Pahorja), ki so z avtobusom in avtomobili dospeli v Padovo in so z bučnim navijanjem povsem pregladili domače občinstvo, ki dejansko ni moglo ničesar. Njihovo moštvo je bilo nemočno, jadranovci so ga namreč nadigrali v vseh elementih.
Prvi polčas nedeljskega srečanja je bila prava poslastica za vse prisotne. Jadranovci so takoj povedli (6:0 v 1. min., 15:9 v 7. min., 22:15 v 11. min.), toda že v 12. min. je bil izid izenačen (27:27) in domačini so minuto kasneje celo prevzeli vodstvo (31:29). Odtlej pa so jadranovci spet prevzeli pobudo v svoje roke in bili stalno v vodstvu.
Bali smo se, da bi jadranovci začeli drugi polčas (kot se je doslej večkrat zgodilo) manj zbrani. Ni bilo tako: naši so nadaljevali tekmo z enako zagrizenostjo, odločnostjo, zbranostjo. V 30. min. si je Ban prislužil 5. osebno napako, v 34. min. pa je še Rauber moral na klop. Jadran pa se ni dal. Naši fantje so stisnili zobe in tudi peta osebna napaka Klavdija Starca v 38. min. se ni kaj prida obrestovala domačinom.
Velika predstava naših se je tako končala z zasluženim objemom navijačev. V Padovi je bila za vse nas zares nepozabna nedelja. (B. Lakovič)
ta Starc in Čuk igrala v takem slogu. Sicer pa je bilo srečanje zelo kvalitetno. Mi pa smo bili pomanjkljivi v obrambi in to nas je drago stalo.«
Vaša predvidevanja za končnico prvenstva?
»Po tem porazu je za nas sedaj stanje dokaj težavno. Čaka nas zelo težak spored. Ferrara je skoraj zanesljivo prva, vmešati se v boj za drugo mesto bo izredno izredno težko. San Dona in Jadran sta namreč favorita.« (bi)
Arrigoni: Starca in Čuka nismo uspeli zaustaviti
V moški D ligi
Borovce pokopal zelo slab met
PONTE Dl PIAVE - BOR RADENSKA
91:83 (50:31)
BOR RADENSKA: Žerjal 7 (2:2), Korošec 21 (3:4), Terčon 2, Kojanec 4 (2:3), Klobas 2 (0:2), Pregare 19, Kneipp 24 (6:7), Smotlak 4 (0:2), Arena.
TRI TOČKE: Pregare 3, Korošec 2, Žerjal 1.
Borovci so v gosteh doživeli hud poraz proti ekipi Ponte di Piave. Takoj je treba povedati, da so naši igrali brez centra Štefana Semna. Belozeleni so tekmo izgubili predvsem v prvem polčasu. Enakovredno so se borili v prvih minutah igre, zaradi katastrofalnega odstotka pri metih iz razdalje pa so izgubili prepričanje v svoje moči in nato še koncentracijo v obrambi, tako da so si nasprotniki nabrali visoko prednost že ob koncu prvega polčasa.
V nadaljevanju so borovci stopili na igrišče z enim samim centrom in štirimi beki. Nenavadna petorka pa je dala vse od sebe in se pet minut pred iztekom tekme nevarno približala gostiteljem na osem točk. V končnici pa so naši ostali v štirih na igrišču zaradi predčasnega odhoda na klop nekaterih igralcev. Manjkalo pa je tudi moči, da bi zmanjšali zaostanek.
(Furlan Luka)
V boju za napredovanje v košarkarsko D ligo
Dom Gometal izločil tekmeca
DOM GOMETAL - CORRIDONI	95:73 (56:49)
DOM: Nanut 41 (13:14), Puiatti 21 (2:5), U. Dornik 5 (3:4), Košuta 16 (2:3), M. Dornik 2, Podberšič 4 (0:2), Orzan 6, Kocjančič (0:4), Battello. ON: Dom 20, Corridoni 26. 3 TOČKE: Nanut 6, Puiatti 3.
Domovci so se izdatno oddolžili ekipi Corridonija, ki je premagala naše v prvem delu prvenstva na domačih tleh s samima dvema točkama prednosti. Srečanje je bilo vseskozi zanimivo, saj sta oba tekmeca želela pospraviti nov par predragocenih točk v boju za napredovanje v D ligo.Gostje so pričeli tekmo v velikem slogu in so vodili vse do 12. minute (28:35), nakar so Semoličevi varovanci z delnim izidom 15:0 po zaslugi razigranega Nanuta prešli v vodstvo, ki so ga ohranili vse do konca srečanja.
Poleg običajnega deleža točk Nanuta sta tokrat dobro igrala Puiatti, v prvem polčasu, Košuta pa v drugem. S to zmago so domovci utrdili prvo mesto na lestvici v družbi Edere, ki je ponovno zmagala le s točko prednosti, (mč)
POLET - SCOGLIETTO	77:04 (37:47)
POLET: Sosič 13 (3:4), Ferluga 14 (2:4), Malalan, Hrovatin 13 (3:5), Granier, Skerlavaj 4 (2:2), Furlan 19 (1:2), Pisani 10, Gregori 4.
Poletovo moštvo je zamudilo izredno priložnost, da bi zmagalo, saj je bil nasprotnik vse prej kot neustavljiv. Openci so tekmo izgubili pod košema, kjer so jih gostje nadskakali, tako v obrambi kot v napadu, saj so dosegli skoraj 75 odstotkov košev iz najbližje razdalje. Domačinom je lahko v delno opravičilo samo dejstvo, da je bil Gregori poškodovan. Poletovci so bili v vodstvu vse do 6. min. prvega polčasa, nato pa so nasprotnika stalno zasledovali. Na koncu prve polovice so imeli razliko desetih točk, ki je bila usodna. V nedeljo čaka Opence eden odločilnih nastopov
za obstanek v ligi in upati je, da bodo pokazali nekoliko več volje do zmage. (A.S.)
INTERMUGGIA - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP
105:70 (58:34)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 18, Gulič 9 (2:6), Devetak 6_ (0:2), Sterni 16 (6:8), Starc 14 (2:2), Civardi 4, Cingerla, Čuk 3 (3:7), Gruden 2.
TRI TOČKE: Ban 4, Starc 2, Gulič 1.
Kontovelova peterka je po zanesljivi zmagi v prejšnjem kolu doživela hud poraz proti solidnim-Miljčanom. Četudi so naši že v šesti minuti povedli s 13:6, so v nadaljevanju popustili in izgubili glavo. Pomemben delež je prispeval tudi sodnik, ki je skozi vso tekmo z neverjetnimi odločitvami oškodoval naše. Kontovelci so, žal, reagirali in zdaj je upati, da ne bodo hudo kaznovani, saj bo treba do konca prvenstva nujno izbojevati še nekaj zmag. Za hud poraz pa se ne moremo sklicevati samo na sodnika, saj so naši tokrat izvajali res slabo igro. (P.Sterni)
. MOTONAVALE - BREGA ADRIATHERM 99:65 (52:27)
BREG ADRIATHERM: Čok 3, Bandi, Corbatti 7, R. Žerjal 13 (1:1), Barut 7 (1:2), Barini 7 (1:2), Slavec 25 (5:5), Di Donato 3 (1:2).
TRI TOČKE: Čok 1, Corbatti 1.
Po dveh zaporednih zmagah, ko so naši pokazali velik temperament, smo bili v nedeljo priča pravemu preobratu. Že na začetku so domačini igrali zelo zagrizeno in v 5. minuti že vodili z 20:3, prednost pa so v teku srečanja še ovečali. V vrstah »plavih« je bil Slavec edini, ki je_ ena-ovredno igral z nasprotniki, Corbatti, Barut in Robi Žerjal pa so tokrat igrali daleč pod svojimi spossbnostmi. Vsi igralci pa morajo spremeniti odnos do tekme, čeprav so ze dosegli zastavljeni cilj (rešitev pred izpadom), da bi ne skalili dobrega vtisa, ki so ga zapustili doslej v prvenstvu.
(L. Koren)
Bogatčeva bližja SP
Arianna Bogateč, jadralka TPK Sirene, se je v soboto	"pležbo
20. marca, udeležila v Riminiju druge serije se^kcllsklhtre,^‘zt^pwcas na svetovnem prvenstvu v razredu europa, ki bo avgusta letos , tlu. 88 jadralcev, kolikor se jih je zbralo v mestu ob Jadran , J P izpeljalo le dve od treh predvidenih regat, saj je bilo v nedeljo prem
Bogatčeva je v prvi regati dosegla 12., v drugi pa 5. mesto, “ s® tak° uvrstila na skupno 6. mesto, med dekleti pa je bila odhčn J • uvrstitev ji z 2. mestom med dekleti, ki ga je osvojila n,a Neaplju, odpira res konkretne možnosti za ponovno udeležbo na svet^ nem prvenstvu, kjer se je v preteklosti že izkazala, saj je bi p
^‘TtairanškaTaSralna^veza je Sireniho jadralko od 4^ do 8^ aprila povabila v francoski Marseilles, vendar nam je Arianna povedala da jejgena udeležba še v dvomu zaradi šolskih obveznosti. Gotovo pa se bo udeležila
regat za Sredozemsko prvenstvo, ki bodo kon®cizjavila da so te nosti za uspeh na tem tekmovanju nam le Bogatceim izjavila, da so tesno povezane z morebitno udeležbo nordijskih tekmovalcev. U deležna Švedov bi namreč močno dvignila kvaliteto tekmovanja.
	


) BREG - SMUČARSKI ODSEK ešča, da priredi ob priliki pokala DI avtobusni izlet v Ravascletto v eljo, 27. t. m. Vpisovanje danes, 22. ., od 20. do 21. ure v dolinski telo-nici.
PK SIRENA
•oča, da so klubski prostori in druš-li bar na razpolago članom vsak , razen v torkih, od 14.00 do 20.30.
3 MLADINA
edi avtobusni izlet ob priliki za-skega smučarskega prvenstva, ki
bo v nedeljo, 27. t. m., na Zoncolanu. Vpisovanje za tekmo in izlet v Domu A. Sirk v Križu v dneh 21., 22. in 23. t. m. od 19. do 20. ure.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo danes, v torek, ob 16. uri v Borovem Športnem centru sestanek staršev telovadk 1. in 2. selekcije, za dogovor o nedeljskem gostovanju na Vrhniki.
Tretjič zimske športne igre maloobmejnih podjetij
Udeleženci se niso dolgočasili
Organizatorju letošnjih športnih iger maloobmejnih podjetij na snegu, podjetju Jadran Sežana, je letos priskočilo na pomoč tudi lepo vreme. Izletnike in tekmovalce je namreč pričakalo spomladansko sonce, ki vsekakor vpliva na prijetno razpoloženje.
Združeno zamejsko ekipo so tokrat sestavljali člani raznih podjetij in sicer: Tržaška kreditna banka, Kmečka zveza, Rešim, Grmada, Trieste auto-mobili, COGECO, Indules, Wilma, Infordata, Agroforest, Farco, Dila, Kraški zadružni hlev ter uslužbenci SDGZ, ki si je tudi tokrat prevzelo skrb za organizacijo na našem področju. Tekmovanje je potekalo po že ustaljeni metodologiji in je bilo deljeno na dva osnovna dela: veleslalom ter zabavne igre.
V veleslalomu je v skupni razvrstitvi zmagal Primex Nova Gorica, ki je tako osvojil tudi prehodni pokal, saj je že tretjič zapored zmagal, Združena zamejska ekipa pa je zasedla 4. mesto.
Tekmovalci ZZE so se kar dobro odrezali v svojih kategorijah, a žal niso mogli konkurirati z drugimi številnejšimi ekipami! V kategoriji do 25 let je Igor Vodopovec zasedel 1.
mesto, Aleksander Sedmak drugo in Damjan Vodopivec tretje. Tudi Katja Škerk je v svoji kategoriji osvojila prvo mesto; točke sta nabrali še Sabina Slavec (4.) in Kristina Kalin (9.). V kategoriji od 26 do 33 let se je pri dekletih najboljše odrezala Florijana Pangerc, pri moških Daniel Gomizelj (9.), Darko Pahor (15.) in Walter Orel (17.). In končno v kategoriji preko 40 let je Karlo Mezgec dospel na cilj kot sedmi. Številnejše občinstvo se je sicer zbralo ob tekmovališčih iger na snegu.
Za ZZE so nastopili: Sonja Rupel, Pavel Godnič, Giuliana Pelizon in Odo Kalan. Kljub napetim in vztrajnim borbam so tekmovalci prikazali vse svoje znanje. V skupni razvrstitvi iger je Primex ponovno zmagal, ZZE je zasedla častno tretje mesto in seveda tudi pokal.
Ob zaključku tretjega zimskega shoda lahko le potrdimo umestnost pobude. Sodelavci in znanci, ki so istočasno poslovni partnerji, so enkrat toliko pozabili na vsakodnevne tegobe in so se srečali izven službenih obveznosti. Navsezadnje si vsi skupaj želimo nekaj sprostitve in to je dosegel sleherni izmed udeležencev iger.
(zle)
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 25. KOLA
Imola - Faenza	96:97
Petrarca - JADRAN	85:103
Murano - San Dona	87:90
Ferrara - Stefanel	89:83
Berton - Virtus Pd	87:84
Montebelluna - Spinea	93:95
Pesaro - Novellara	71:78
Ravenna - Castelfranco	84:69
LESTVICA
Ferrara
San Dona
JADRAN
Petrarca
Virtus Pd
Pesaro
Ravenna
Stefanel
Berton
Montebelluna
Castelfranco
Spinea
Virtus Imola
Faenza
Novellara
Virtus Murano
25 19 6 2239:2121 38 25 17 8 2133:2055 34 25 16 9 2091:2031 32 25 16 9 2043:2028 32 25 14 11 2117:2045 28 25 13 12 2110:2033 26 25 13 12 2089:2029 26 25 13 12 1938:1916 26 25 12 13 2142:2104 24 25 12 13 2184:2157 24 25 12 13 1831:1816 24 24 10 14 1870:1876 20
24	10 14 1975:2083 20
25	10 15 1979:2132 20 25 8 17 1935:2016 16 25 4 21 2078:2312 8
PRIHODNJE KOLO (26. in 27. 3.)
JADRAN - Faenza; Stefanel - Berton Dueville; Ferrara - Ravenna; Castelfranco - Spinea; Novellara - Virtus Imola; Virtus Murano - Montebelluna; Pesaro - Petrarca; Virtus PD -San Dona
JADRANOVI STRELCI Ban 505, Čuk 427, Rauber 337, Starc 335, Daneu 242, Banello 94, Štoka 59, Sosič 58, Corsi 26, Persi 6, Paulina 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 23. KOLA
Ponte Piave - Bor Radenska 91:83 Inter 1904 - Cividiale	62:93
Arcade - Crich	77:101
POM - Carita	77:96
Roncade - Tecnoluce	66:77
Ardita - Miane	101:97
Solečo - Pordenon	88:78
LESTVICA
Cividale
Crich
Pordenon
Roncade
Soteco
Ponte di Piave Inter 1904 Tecnoluce Miane Carita
Bor Radenska POM Tržič Ardita Arcade
23 17 6 2022:1845 34 23 17 6 1985:1829 34 23 15 8 1903:1909 30 23 14 9 1841:1812 28 23 13 10 1890:1804 26 23 13 10 1946:1933 26 23 13 10 1779:1805 26 23 11 12 1890:1829 22 23 10 13 1973:2035 20 23 9 14 1809:1856 18 23 9 14 1886:1974 18 23 8 15 1704:1821 16 23 7 16 1942:1990 14 23 5 18 1954:2082 10
PRIHODNJE KOLO (26. in 27. 3) Pordenon - BOR RADENSKA; POM -Aracde; Tecnoluce - Cividale; Ardita - Roncade; Carita - Miane; Crich -Inter 1904; Ponte di Piave - Soteco.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NA TRŽAŠKEM
IZIDI 19. KOLA
Polet - Scoglietto	77:86
Intermuggia - Kontovel ES	105:70
Motonavale - Breg Adriath.	99:65
Barcolana - Autosandra	neod.
II Carso - Libertas	80:107
Časa Amica - Ferroviario	65:102
Radiograf prost LESTVICA
Autosandra
Intermuggia
Motonavale
Libertas
Breg Adriath.
Barcolana
Scoglietto
Časa Amica
Ferroviario
Polet
Kontovel ES Radiograf II Carso
18	15 3 1386:1230 30
19	14 5 1542:1422 28 18 14 4 1412:1255 28
18	11 7 1420:1370 22
19	10 9 1521:1587 20 18 10 8 1527:1377 20
18	10 8 1356:1289 20
19	9 10 1540:1635 18 19 7 12 1405:1454 14 18 7 11 1209:1255 14 18 5 13 1445:1504 10 18 5 13 1294:1354 10 18 2 16 1265:1590 4
PRIHODNJE KOLO (26. IN 27. 3) Kontovel Electronic Shop - Breg Ad-riatherm; II Carso - Polet; Scoglietto - Radiograf; Ferroviario - Intermuggia; Autosnadra - Časa Amica; Libertas - Motonavale; Barcolana pro-
sta.	
NA GORIŠKEM	
IZIDI 16. KOLA	
Basket Go - Alba Gioia	78:84
Arte - Grado	102:86
Senators - Edera	62:63
Dom Gometal - Corridoni	95:73
B. Ronchi - Goriziana	76:78
Fortitudo - Staranzano	n.o.
LESTVICA
Dom Gometal
Edera
Arte
Corridoni Grado Staranzano Goriziana Alba Gioia Fortitudo Senators B. Ronchi Basket Go
16 13 3 1467:1289 26 16 13 3 1362:1233 26 16 12 4 1340:1213 24
15	11 4 1206:1109 22
16	10 6 1398:1258 20
15	7 8 1217:1332 14
16	7 9 1328:1367 14 16 6 10 1209:1198 12 15 6 9 1121:1145 12 15 6 9 1076:1142 12 15 1 14 1129:1327 2 15 1 14 1103:1307 2
PRIHODNJE KOLO (26. IN 27. 3.) Alba Gioia - Goriziana, Grado - Senators, Basket Go - B. Ronchi, Arte -Corridoni, Edera - Fortitudo, Staranzano - Dom Gometal
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
22. marca 1988
V daljšem zapisu treh dopisnikov končno objasnjene »zgodovinske napake«
Pravda prvič obsežno poročala o žgočem vprašanju Karabaha
MOSKVA Po daljšem zatišju je sovjetsko partijsko glasilo Pravda objavilo obsežni članek (dolg je bil več kot pol strani) z naslovom »Emocije in razum«, govori pa, kot je možno razbrati že iz podnaslova o »dogodkih v Gorskem Karabahu in okoli njega«.
Trije dopisniki Pravde povzemajo najprej potek dogodkov od tistega 20. februarja letos, ko je oblastni sovjet v Stepanakertu z veliko večino glasov sklenil prositi vrhovna sovjeta Azerbajdžanske in Armenske SSR, pa tudi vrhovni sovjet SZ, da rešijo status avtonomnega okraja tako, da ga dokončno vključijo v Armenijo. Sklep je bil enkraten v sovjetski zgodovini, še zlasti zato, ker vprašanjenje Gorskega Karabaha sploh ni tako preprost, kot bi lahko kdo na prvi pogled mislil. Pravda je bila glede tega izredno jasna, še posebno ker se pisci zavedajo, da prvič razkrivajo širši sovjetski javnosti zgodovinsko resnico o enem izmed najbolj zapletenih vprašanj Zakavkazja. V letih 1918-1920 je tu divjala »bratomorna vojna« — piše Prvada — ki je terjala ogromno človeških žrtev. V dveh letih naj bi »likvidirali« petino vsega prebivalstva. Nerešeno vprašanje, kam naj oblast oziroma območje pripada, so nato reševali predvsem z utilitarističnega vidika, češ da bo razvita in industrijsko močna Azerbajdžanska SSR lažje pripomogla k hitrejšemu razvoju gorske pokrajine.
Rezultat tolikšnega družbenogospodarskega zanimanja pa se je žal povsem izjalovil. Osrednje oblasti v Bakuju so namreč do skrajnosti zapostavljale tako gospodarski in so-cilani razvoj Karabaha kot tudi preprečevale pouk armen-ščine in armenske zgodovine v šolah, kjer je bila večina otrok armenskih staršev. Vseh napak pa naj ne bi, po mnenju Pravde, zakrivili le Azerbajdžanci. Tudi armensko politično vodstvo ima umazano vest. V Armeniji naj bi igrali na karto nerešenega nacionalnega vprašanja v Karabahu le takrat, ko je »nekaterim armenskim voditeljem koristilo, da odvrnejo pozornost javnega mnenja od množice nerešenih gospodarskih in družbenih vprašanj, pa tudi od neprimernega načina dela partijskih organizacij.
Pravda navaja tudi niz primerov, ki naj bi potrjevali sum, da so vse množične demonstracije tako v Erevanu, kot v Stepanakrtu skrbno zrežirali na zelo visokih političnih mestih, saj so bili demostranti preskrbljeni s hrano in pijačo, na voljo so jim bila prevozna sredstva, v armenskih tovranah pa so javno vabili delavce, naj se udeležijo demonstracij. Sovjetski list sicer ne omenja poimensko prvega tajnika CK KP Armenije Karena Demirčjana, bralcem pa je najbrž jasno, da mu je Pravda zapisala politično smrtno obsodbo, saj ga je javno razglasila za nacionalističnega hujskača.
Pred razpletom afere Medinica
ŽENEVA — Velika afera z lažnimi fakturami kantonalne bolnišnice v Ženevi, katere glavni akter je dr. Rajko Medenica se bo verjetno kmalu premaknila z mrtve točke. Po večmesečnem zatišju bo prvič v tem maratonskem sporu oškodovanim strankam povrnjen del sredstev, ki so jih izgubile z izstavljanjem lažnih faktur.
Po sporazumu o poravnavi upnikov - medtem je propadla lekarna Finck, ki je sodelovala v teh poslih - bo jugoslovansko socialno zavarovanje dobilo 250 tisoč švicarskih frankov. S to odločitvijo so se strinjali ostali upniki, med katerimi je Union de bangue Suisse in velika farmacevtska tovarna Galanica. Ta finančna sredstva so zdaj zagotovljena. Rajko Medenica je od upravnice te lekarniške ustanove naabvil formularje z glavo, nato pa je izdajal lažne fakture. S tem je tudi dokazano dejstvo, ki ga on zavrača, in zaradi česar je vložil pritožbo, da je šlo za »izstavljanje lažnih faktur in poklicne prevare«.
Ta afera je brez primere v švicarskem zdravstvu, najbolj pa je oškodovana skupnost jugoslovanskega socialnega zavarovanja. Medenica je obtožen za prevare in za ponrejanje v letih 1976 do 1981. Po nekaterih ocenah naj bi jugoslovansko blagajno »olajšal« za več kot šest milijonov švicarskih frankov. V Jugoslaviji so ga v odsotnosti obsodili na 20 let zapora, sedaj pa živi v ZDA, kamor je odšel potem, ko je po plačilu visoke kavcije ženevskim pravosodnim organom lahko zapustil zapor. Sodni spor traja že več let, zavlačevanje pa cilja na zastarelost po švicarskih zakonih.
Kasacijsko sodišče je zavrnilo pritožbo Medenice, ki je želel postopek pred najvišjim kazenskim sodiščem. Medenica se je ponovno pritožil, tokrat federalnemu sodišču v Lausan-neu. Ko bo to sporočilo svojo odločitev, bo postopek vstopil v končno fazo in od njega bo odvisna usoda nadaljnjih zahtev iz Jugoslavije, (dd)
V nedeljo znova poletna ura Trajala bo do 24. septembra
RIM — Prihodnjo nedeljo bomo prikrajšani za eno uro spanja, saj bo ponovno stopila v veljavo poletna ura. V nedeljo, 27. t. m., ob 2. zjutraj bomo namreč morali pomakniti urine kazalce za eno uro naprej. Poletna ura, ki bo letos trajala vse do 24. septembra, torej celih 182 dni, nas bo na začetku vsekakor spravila iz vsakdanjega tira, saj človeški organizem le potrebuje nekoliko časa, "da se privadi novi uri.
Letos bo poletna ura natopila že 23. zapored, saj je italijanski zakon štev. 503 že leta 1965 določil, da je treba med toplejšimi meseci uvesti poletno uro. Poleg Italije bo v nedeljo pomaknilo
urine kazalce za uro naprej še drugih 20 držav, med temi je tudi Jugoslavija. Izvedenci predvidevajo, da bomo na ta način prihranili več kot 500 milijonov kilovatnih ur električnega toka, dodatno uro svetlobe pa bomo lahko izkoristili predvsem za prosti čas. Poletne ure pa se gotovo najbolj veselijo turistični delavci, ki bodo nabirali zaželene sadove že čez slabih štirinajst dni, ko bodo na vrsti velikonočni prazniki.
Že več let se tudi govori, da bi poletno uro podaljšali skozi celo leto. Ta odločitev pa vsekakor ni lahka, saj pravi pregovor, da vsaka medalja ima dve strani.
Belfast: množica linčala vojaka ki sta zmotila pogreb člana IRA
LONDON Kljub temu, da sta bila v civilu, so ju nekateri pripadniki IRA prepoznali, ju označili za »britanske podgane« (psovka za britanske vojake) in podpisali njuno smrtno obsodbo.
Vojaka Derek Wood in David Ho-wes sta se z avtom peljala mimo pogrebnega sprevoda mladega Kevina Bradyja, ki je izgubil življenje med pokolom na belfaškem pokopališču. Pod heizprosinim očesom televizijskih kamer se je tako odvila srhljiva tragedija. Množica ju je napadla, pretepla, slekla, povlekla do bližnjega igrišča in ju vrgla s tribune, nato ju pokončala s strelom v glavo.
Na sliki: (AP) truplo ene izmed žrtev belfaškega nasilja
V Panami bo ta teden morda odločilen za usodo države in generala Noriege
PANAMA Za panamskega vojaškega poveljnika generala Noriego bo ta teden verjetno odločilen. Saj bo v teh dneh jasna usoda njegove nadaljnje vojaške in politične kariere. Ta teden pa bo odločilen tudi za nadaljnjo usodo te srednjeameriške države z že skoraj povsem propadlim gospodarstvom, vse pogostejšijo nepokorščino in od včeraj dalje tudi s splošo stavko, ki naj bi trajala toliko časa, dokler general Noriega ne bo zapustil svojega položaja in same Paname.
Splošna stavka se je začela včeraj, organizirala pa jo je najmočnejša opozicijska skupina, ki pripada gibanju, ki se bori za državljanske pravice. Ljudje so se dobro pripravili na morebitno maratonsko stavko in nabavili velike količine živil in drugih stvari, ki naj bi jim služile v obdobju, ko bo Panama dejansko paralizirana.
Vprašanje je, koliko časa bosta Noriega in njegova marionetna vlada lahko še ostala na oblasti. Točnega odgovora ni mogoče dati, najbrž pa bo že kmalu prišlo do sprememb. To potrjujejo tudi vesti iz Paname, po katerih so
Noriega in še nekateri člani panamskega režima že poslali svoje ožje družinske člane iz države. Tako sta v veliki tajnosti iz Paname že prejšnji teden odpotovali Noriegova žena in hči v San Domingo z izgovorom, da gre za obisk sorodnikov.
Očitno pa ZDA ne mislijo dolgo časa čakati in Reaganova administracija pripravlja še težje ukrepe proti Panami. Ameriški državni sekretar George Shultz je že pozval Noriego, da zapusti državo, preden bo prepozno. Istočasno pa v Washingtonu pripravljajo nove ukrepe, ki naj bi še bolj prizadeli panamsko gospodarstvo in tako prispevali k dokončni odstranitvi Noriege.
Ob vseh teh dogodkih je položaj v državi skrajno napet in vsi pričakujejo, da bo že v kratkem prišlo do sprememb. Pri tem pa je mnogo takih, ki se bojijo, da predaja oblasti ne bo mirna, saj bo Noriega po njihovem mnenju pred dokončno vdajo še zadnjič poskusil s silo obrniti potek dogodkov v svojo korist.
Na volitvah v Salvadorju zmagala desna koalicija
SAN SALVADOR — Desničarska republikanska koalicija Arena je zmagala na političnih volitvah v Salvadorju, medtem ko je vladajoča krščanska demokracija doživela pekoč volilni poraz. Rezultat je več kot presenetljiv, za volitve pa je značilna tudi izredno nizka volilna udeležba, saj je volilo le nekaj več kot 50 odstotkov volilcev.
Koalicija desničarskih strank je še po neuradnih podatkih prejela več kot 50 odstotkov glasov, kar pomeni, da bo Arena imela absolutno večino v parlamentu. V Salvadorju pa so volili tudi župane in občinske svete. Tudi na teh volitvah so bili krščanski demokrati poraženi in omeniti velja, da je desničarska koalicija premočno zmagala tudi v glavnem mestu, kjer je bil v zadnjih 25 letih župan vedno iz vrst krščanske demokracije. Po teh volitvah bi moral župansko mesto v salvadorski prestolnici prevzeti sin predsednika Duar-teja Alejandro, na katerem je v veliki meri slonela tudi vsa volilna propaganda.
Po porazu se predsedniku Duarteju obetajo težki časi. Prav v zadnjem letu svojega predsednoiškega mandata je namreč izgubil absolutno večino v parlamentu, že čez leto dni pa ga čaka nova preizkušnja, ko bodo v Salvadorju predsedniške volitve.
Popoln zastoj v mirovnih pobudah za Srednjo Ameriko
Sandinistična vojska ob nikaragovsko-honduraški meji v pričakovanju ameriškega napada	(Telefoto AP)
Nedavna mirovna akcija Oscarja Ariasa Sancheza v Srednji Ameriki je resnično obtičala. Najbolj se namreč zapleta pri glavnem vprašanju, se pravi v Nikaragvi, kjer spet ni videti hitrega konca spopadanju med sandinisti in protisandinisti.
V Nikaragvi so se oblikovali nekateri novi vidiki, ki rešitev problema vnovič spravljajo pod vprašaj. Predsednik Ortega se je nedavno vrnil z daljšega potovanja po Evropi, kjer je očitno moledoval za pomoč proti ameriški politiki. Posebnega uspeha ni dosegel. Gostitelji so večinoma pokazali razumevanje za njegov položaj, pa tudi težnje, dali pa so mu tudi vedeti, naj v bistvu ne računa na konkretno pomoč. Ortega zadnje čase tudi od Sovjetske zveze domnevno ne dobiva več toliko pomoči, kot svojčas. Bržkone mu je Gorbačov na zadnjih pogovorih sporočil, da se Sovjetska zveza tudi zavoljo svoje svetovne miroljubne politike, ne more več tvegano vpletati v zadeve Srednje Amerike.
Pravijo, da je v spopadih med sandinisti in protisandinisti našlo smrt že blizu 36 tisoč oseb. Razpoloženje prebivalstva kajpak ni prvovrstno. Prejkoslej se zaveda, da protisandinisti ne bodo mogli zmagati nikoli, zaveda pa se tudi tega, da položaj sandinistov prav tako ni več rožnat in da bodo morali pri nečem popustiti.
Roko na srce, Ortega je že popustil s tem, da je pristal na pogovore s protisandinisti. Te dni je storil še korak naprej, saj je bilo dogovorjeno, da se bodo sandinisti in protisandinisti srečali neposredno brez dosedanjega posredovanja kardinala Miguela Obauda Brava. Prav v tem trenutku pa je na nikaragovski meji spet zabliskalo. Kajpak
na pobudo tistih, ki imajo korist od tega, da ne bo miru ne v Nikaragvi, ne v Srednji Amariki.
Reagan je poslal v Honduras vojaško enoto, ki naj bi, po prvi inačici pomagala protisandinistom. Šel pa je predaleč, saj ga je moral sekretar za obrambo Carlucci pozneje deloma preklicati z izjavo, da bo enota v Hondurasu le nakaj dni.
Rebus ni pretirano zamotan. Reagan si očitno prizadeva izkoristiti oslabljen položaj Ortege s tem, da mu je začel spet groziti z odkrito podporo protisandinistom. Ameriški predsednik je že dvakrat doživel udarec v predstavniški zbornici, ki je glasovala proti predlogu za nadaljnjo pomoč protisandinistom, noče pa popustiti. Pravijo, da bi rad slavil konec mandata z zmago nad nikaragovskim levičarskim režimom.
Ne da pa se tudi Ortega, ki bržčas odgovarja z vojaškimi akcijami na honduraški meji. Ni neumesten sklep, da si obe strani skušata Utrditi položaj pred nadaljevanjem neposrednih pogajanj, če bo do tega prišlo.
V Srednji Ameriki žal ni miru. Očitno notranje silnice v teh deželah še niso tako čvrste, da bi se znale suvereno postaviti zoper zunanje dejavnike. Mirovna pobuda iz ko-stariške Alajueile pa vsekakor še obstaja. Nekateri trdijo, da ne bo več zamrla in da so težave v glavnem trenutne.
Mirovno akcijo v Srednji Ameriki si je tudi gibanje neuvrščenih, ki pozorno spremlja tamkajšnje zaplete in razplete, zapisalo kot eno najbolj vrednih miroljubnih potez v zadnjih letih.
MIRO KOCJAN