Edini sloTenski dnevnik < ▼ Zedinjenih državah. :-
Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Uj The only Slovenian daily -s in the United States
Issued every day except f]| Sundays and Holidays
TBLETOH PIS AKNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879.
TELEFON PISA&NE: 4687 OOKTLANDT
NO. 157. — ŠTEV. 157.
NEW YORK, TUESDAY. JULY 7, 1914. — TOREK, 7. JULIJA, 1914.
VOLUME	— LETNIK XXTL
Konferenca v Torreonu se še lahko izjalovi.
Dosedaj u še ni doseglo sporazuma med generaloma Carranzo in Villo. Mnenje Washingtona.
NOVA POGAJANJA?
Novoizvoljeni Huerta se se ni odpovedal predsedništvu v prid Lascuraina.
Torreon, Mehika, 6. julija. — V veliko razočaranje vseh vde-ležencev in nasprotno poročilom, katera se je izdalo včeraj, ni še končana konferenca med zastopniki Ville ter onimi Carranze. Danes se ho vršila nadaljna seja. Kaj je vzrok temu, tla posvetovanje Ae ni končftiio, ni mogoče izvedeti, ker so posvetovanja povsem tajna. Situacija je naenkrat postala zopet resna.
Washington, D. ('., 6. julija.— Tukajvtni agenti konstitucijonali-stov so dobili danes od generala Carranze obvestilo, da se bo po konferenci z Villo v Torreonu odločil za to, ali naj se sestanejo njegovi odposlanci z onimi Hu-erte k neformalnim konferencam.
Iz Torreona je <lobila danes tu-kajšna Junta več brzojavk, v katerih se naznanja, da se bodo posvetovanja še danes zvečer končala in da je razmerje med Villo in Carranzo najboljše. Posledica dogovora bo ta, da bo Villa takoj nadaljeval svoj pohod proti glavnemu mestu ter dobil od Carranze vso municijo, katero potrebuje za akcijo.
Državni department je dobil od George Carothers brzojavko, iz katere je razvidno, da je pričakovati zadovoljivega konca pogajanj med Villo in Carranzo. Naznanilo se je pa le toliko, da je Carranza privolil v to, da obdrži Villa vrhovno poveljstvo nad severno armado.
Niti v Beli hiši, niti v državnem departmentu se ni včeraj o-menilo volitev, katere so se vr-tsile v ozemlju, ki je v rokah Hu-erte. Tako Wilson kakor tudi Bryan smatrata volitev za komedijo, ker je le tri odstotke upravičenih volilcev oddalo glasove, Nekateri menijo, da bo imenoval JIuerta Pedro Lascuraina ministrom za zunanje, zadeve ter da bo nato odstopil v njegov prid.
Tako v Beli hiši kakor v državnem departmentu se domneva, da se bosta Villa in Carranza odločila za to, da imenujeta delegate, ki se bodo posvetovali z odposlanci Huerte. Tajnik Bryan je izjavil, da se bodo nato sestali vsi odposlanci, ki so bili vde-leženi pri posredovalnih pogajanjih v Niagara Falls. V tukaj-šnih krogih konstitucijonalistov se glasi, da je čakal Carranza z imenovanjem delegatov le toliko časa, dokler se ne doseže popolnega sporazuma med voditelji.
V tukajšnem policijskem sodišču se je izdalo danes zaporno povelje proti Santiago S. .Win-field-u, katerega se dolži, da je poneveril denar konstitucijonalistov, kojega izdelovanje je nadzoroval v Washingtonu. Winfield se nahaja v Mehiki ter se glasi, da se je izposlovalo zaporno povelje le raditega, da se mu hrani povratek v Združene države ter se ga kaznuje v Mehiki po mehiških postavah.
Na krovu križarke "California', via San Diego, Cal., 6. julija. — I* Guyamas se poroča o močnem streljanju s topovi. Že Snekaj Časa kroži vest, da nameravajo ustaai % naskokom zavzeti mesto.
Long Branch, J., 6. julija. Brazilski poslanik Da Gama, ki je vodil predsedstvo pri posredovalnih pogajanjih v Niagara Falls, je izjavil, danes v svojem tukajšnjem stanovanj, da je zaseden je Vera Cruza po Ameri-kancih otežkočalo, delo posredovalcev ali pa celo storilo nemo-go* vsak uspeh. j
Vjira Cruza"-, pra-
^'Js razburilo mehi-
-—...............--■■-■
Westinghouse tovarne ^sprejemajo stavkokaze.
Oglasi po vseh kapitalističnih listih. Obetajo dobro plačo in trajno delo.
PREDSEDNIK E. M. H ERR.
—o—
Zavrnjena resolucija. Joseph Et-tor ne pride v East Pittsburgh.
Svarilo stavkarskega odbora.
East Pittsburgh, 6. julija. — V tovarnah Westinghouse Electric Co., so zavladale precej napete razmere. Vodstvo je d^o skoraj v vse kapitalistične liste sledeči oglas:
Sprejemajo se: Delavci, ki so že delali pri strojih, mašinisti, izdelovalci inštrumentov, ključavničarji, kovači, kleparji itd. Dobra plača. Javijo naj se samo oni, ki hočejo imeti stalno delo. Vprašajte pri: Employment Department, Westinghouse Electric & Mfg. Co., East Pittsburgh, Pa.
Družba je baje že dosedaj najela veliko število stavkokazov. Družbiu predsednik E. M. Herr se je odpeljal včeraj zvečer v N ew York, kjer hoče konferirati s predsednikom ravnateljskega sveta Guy E. Trippom. Na shodu stavkarjev je bila predložena resolucija, da naj se pokliče v East Pittsburgh organizatorja I. W. W., Joseph a Ettorja. Po dolgi debati je bila resolucija zavrnjena.
Stavkarski odbor je izdal sledeči oklic:
— Delavci, pozor! Nikar se ne dajte zapeljati od mikavnih o-glasov Westinghouse tovarn, ker stavkajo vsi delavci te korpora-cije.
Nikar ne postanite stavkokaz* in izdajalci zavednega delavstva!
Shoda, ki se je vršil v četrtek zvečer, se je udeležilo 5000 delavcev. Vsi so se enoglasno izjavili za stavko.
Ubiti s sekiro.
Star zakonski par, njega hčerka in vnuk so postali žrtve morilca. S sekiro.
Chicago, Ul., 6. julija. — V tukajšnem predmestju Blue Lsland, v katerem stanujejo povečini Nemci, so našli danes zjutraj u-morjene 721etnega pometača Jakoba Neslesla, njegovo 651etno ženo Ano, 241etno Marto Mansfield. hčerko postarnega para in 21etno hčerko slednje. Umor se je izvršil v majhni hišici, v kateri je stanovala družina. Vsem štirim je presekal morilec s sekiro glave. Neslesla je bil ubit v pritličju, dočim je ostale tri dohitela smrt v sobici v podstrešju.
Umor je razkril Jakob Neslesla mlajši, ki stanuje v nekem drugem delu Blue lsland. On je zaposlen pri železnici ter je prišel k hišici svojih starišev po čeber vode. Zadnja vrata je našel odprta in na njegove klice se ni nihče oglasil. Ko je stopil nato v sobo, se mu je nudil grozen pogled. Krvava sekira, s katero je izvršil morilec umor, je ležala v podstrešju poleg mrzlih trupelj umorjenih. Iz tega je bilo razvidno, da je morilec, ki se ni dotaknil nobene stvari v hiši, najprvo umoril starega Neslesla.
Mrs. Mansfield, katera je bila umorjena s starim parom, je stanovala pri stariših, ker jo je mož pred letom dni zapustil. Policija, ki je dala fotografirati odtiske prstov na krvavi sekiri, zasleduje sedaj .nekega Michaela Cherevie-cki, ki je stanoval do pred tremi tedni v hiši, katerega pa je Neslesla iztiral iz hiše.
ški narod ter ga napravilo nepopustljivega. Mehikancem se ne more zameriti, ako vzamejo za zlo navzočnost tujih Čet v svojem ozemlju. Le mislite si, kaj bi porekel ameriški narod, ako bi se zgodilo kaj takega na njegovem svetu."
......
K umoru v Freeport. Oblasti brezuspešne.
Najelo se je "slavnoznanega" detektiva J. W. Burnsa, da pojasni zagonetni umor.
ZASLIŠANJE CORONERJA.
Okrajni pravdnik bo predložil veliki poroti svoje dokaze v teku dveh dni. Aretacija.
Da se izogne kritiki, katero se je obrnilo, proti njemu in drugim uradnikom Nassau County radi preiskave glede umora Mrs. Bailey v stanovanju zdravnika dr. Carmana v Freeport, je najel okrajni pravdnik .Smith 'slavnega' detektiva J. W. Burnsa. V spremstvu svojih detektivov in enega stenografa je .prišel Burns včeraj v Freeport ter si ogledal pozorišče umora. S preiskavo bo pričel danes.
Po povratku z neke vožnje z avtomobilom je podal dr. Carman včeraj zvečer izjavo, ki bo dala celi zadevi najbrž čisto drugo lice. Rekel je, da ga je popoldne iz Philadelphije telefonično poklical neki inožki po imenu Howe. Ta inožki mu je baje povedal, da se je pre/1 d vem i leti vozil z neko mlado damo v čolnu po zalivu pri Freeport. Ta mlada dama je zagledala dr. Carmana v drugem čolnu ter izjavila svojemu spremljevalcu, da se je zdravnik zagrešil nad njo ter da ga bo umorila, kakor hitro se bo nudila prilika za to. Dr. Carman ni hotel priznati, da pozna mlado damo in tudi ime Howe je zamolčal.
Zdravnik je dostavil, da je po umoru izvedel, da mu je par njegovih znancev zagrozilo. Raditega si je izprosil dovoljenje, da sme nositi revolver.
Eden uradnikov, ki preiskujejo slučaj, ie pripovedoval včeraj, da je našel v podstrešju dr. Car-manove hiše škatljico s patroni kalibra 38. Kroglje so slične o-ni, s katero je bila ustreljena Mrs. Bailey.
Pred coronerjem Nortonom se je včeraj nadaljevalo zaslišanje glede umora. Prva pr*ča je bila Cecilia Coleman, pri dr. Oarma-nu zaposlena črnka. Prisegla je, da je bila Mrs. Carman v gorenjih prostorih ter da ni prišla v kuhinjo. Ko je počil strel, je ona pač prisluškovala, a ni zapustila kuhinje. Njene izpovedi se ne u-jemajo z onimi drugih in distrikt-ni pravdnik jo je spravil precej v zadrego. Druge priče so izpovedale tako, da se izpovedi nikakor niso ujemale in pri odgode-nju zaslišanja je bila situacija še bolj zagonetna kot poprej.
Graft.
Newyorski župan Mitehel je označil včeraj trditev, da so napravile gotove osebe pri odpelja-vi snega $1,226,000 grafta za smešno. Po njegovem mnenju ni graft v nobenem mestnem departmentu več mogoč.
Bryan in predavanje.
Asheville, N. C., 6. julija. — V soboto bo imel državni tajnik Bryan v tukajšnem mestu predavanje o svetovnem miru. Razen njega bo nastopil še neki drug predavatelj in skupina tirolskih jodlerjev. Prejšnje leto je ravno v tem mestu izjavil, da mora prirejati predavanje, ker mu je $12,000 premalo plače na leto.
Premogorji se vračajo na delo.
Charleston, W. Va., 6. julija. Poročila, ki so prišla iz urada United Mine Workers, * kažejo, da je večina premogarjev v Kanawha distriktu sprejela rezultat referenda zadnjega tedna ter šla danes zjutraj zopet na delo.
V Boomer je še počivalo več kot tisoč premogarjev, vendar se pa pričakuje, cia se bodo vrnili na delo, kakor hitro se bo izboljšalo delavske pogoje.
" -
Preložena obravnava. Premalo dokazov.
Policija je storila vse potrebno, da bi preprečita, demonstracije proti Rockefellerju.
POSVETOVANJE.
Izjava župana M ;t chela. Pogreb. Detektivi so ponovno preiskali poslopje.
Policijsko naeelništvo mesta Tarrytowna, N. J., je izdalo stroge odredbe, da bi se preprečile nadaljne demonstracije proti milijonarju Rockefellerju. To bi se pravzajprav lahko opustilo, ker se je stvar čisto mirno iztekla. Z Aleksandrom Berkmanom je dospelo ob enajsti uri na kolodvor deset obtoženih demonstrantov, pa so se vrnili zopet nazaj v New York, ker je bil že medtem dosegel zagovornik Sheffield preložitev obravnave.
Policija ni mogla dosedaj dobiti še nobenega dokaza, da je nameraval Caron s svojimi tovariši uporabiti dinamit ,pri demonstracijah v Tarrytownu. V petek se je vršilo v Ferrerjevi šoli posvetovanje, pri katerem jc bil navzoč tudi Caron. Kaj se je pri tej priliki razpravljalo, ni nikomur znano. Sodišče bo zasliša-. lo Aleksandra Berkmajia, Upto-na Sinclaira in njegovo ieno.
Včeraj popoldan je podal new-vorški župan Mitehel sledečo izjavo: — Anarhisti so dobili zasluženo plačilo. Ta dogodvk je obžalovanja vreden, obenem ipa tudi kaže, da mora nSsa policija v bodoče drugače postopati.
Prijatelji bodo priredili Caro-nu javen pogreb, katerega se bo gotovo udeležila velikanska množica ljudi.
Na strehi hiše št v. 14 vzh. 104. cesta, kakih 70 čevljev proč od mesta eksplozije, so našli včeraj del človeške glave.
Boj proti kugi.
Glasom izjave dr. Blue, generalnega zdravnika, se gre le za preprečen je epidemije.
New Orleans, La., 6. julija. — Dr. Blue, generalni zdravnik zveznega zdravstvenega urada, zatrjuje, da se ne gre tukaj za iztrebljenje epidemije med ljudmi, pač pa za preprečenje izbruha epidemije, katero se da doseči s tem. da se zatre podgane. Dr. Blue ceni število podgan v New Orleans na 400,000 in da se jih iztrebi, bo treba kakih šest mesecev. V prihodnjih dneh se bo v ta namen postavilo nebroj pasti. Dr. Blue bo koncem tedna zopet odpotoval ter p( veril nadzorstvo svojemu asistentu, dr. W. C. Rucker-ju.
Washington, D. C., 6. julija. — Generalni zdravnik dr. Blue je sporočil danes zakladniškemu departmentu, da položaj v New Orleans ne opravičuje karantene, katero sta odredili Costarica in Honduras, ter da se sme trgovski promet vršiti brez vsake nevarnosti.
Charleston, W. Va., 6. julija' — Glasom izjave, katero je danes priobčil župan J. F. Bedeli, je v mestu dvakrat toliko podgan kot pa prebivalcev ter znaša od njih povzročena škoda letnih 125,000 dolarjev. Vsled tega je odredil župan, da se dne 8. t. m. prične s splošnim iztrebljenjem te nadležne živali ter je obenem podal navodila, kako je treba pri tem postopati.	t; , ' MšM
Granata mu je odtrgala roko.
Waehington, D. C., 6. julija.— William D. Bateman, je prinesel s torpednega čolna 4Foote', kjer je bil kot kurjač, domov granato. Včeraj je padla na tla in eksplodirala ter mu roko.
Tihotapstvo.
V deželo sta prinesla za milj on dolarjev draguljev, ne da bi plačala kaj carine.
Zvezna velika porota je obdolžila Hermana Dietza in njegovega sina Charlesa, da sta vtihotapila iz Montreala, Canada, v New York za milijon dolarjev diamantov. Dragulje sta zastavljala pri tvrdki Martin Simons & Sons na Hester Str., New York. Zvezna oblast je pozneje dognala, da so dragulje pošiljali Diet-zovi prijatelji iz Evrope v Canada. kjer ni treba plačati nobene carine. Večje pošiljat ve je sprejemal Dietz sam. Dragulje sita prenašala prt-ko meje v ceveh iz gumija, kakoršnih se poslužujejo zdravniki. Tihotapstvo je trajalo več let. Carinska oblast je prera-čunila ,da reprezentirajo vtihotapi jene dragocenosti vrednost $1,000.000. V Canado sta se vozilo dvakrat na mesec.
Dosedaj nima policija o njima še nobenega sledu.
Važna za priseljence.
Washington, D. C., 6. julija.— Poslanska zbornica je sprejela danes senatno predlogo, glasom koje se prepušča naseljencem pravico uporabe površine javnih zemljišč, ki vsebujejo mineralne zaklade.
Dva dečka zgorela.
Princeton^ Wis., 6. jidija. — Sedemletna dečka, Aru. Brunst-man in Walter Morrison sta danes zgorela v hlevu vsled požara, kateiioga sta zajie^ila sama pri igranju z vžigalkami. Mati Morrisona je bila priča požara, ne da bi ^vedela. da se nahajata dečka v poslopju. Šele ko so se sesuli zidovi, so našli njujina sežgana trupla.
Prijazen ljubimec.
Pittsburgh, Pa., 6. julija. <■—
Udovec Charles Wagner je prisilil danes Suzano Thontou, da je izpila dozo sublimata živega srebra, ker .se ni botela poročiti žnjim. Rekel ji je, da jo bo u-strelil, če ga ne bo ubogala. Nato je še sam izpil strurp in omahnil na posteljo. Oba se nahajata v naravnost obupnem tstanju.
Iz Avstro-Ogrske. Zarotnik Popovič.
Franc Jožef bo odpotoval zopet v Išl. Gimnazij alca Popoviča so aretirali v Zemunu.
OROŽJE.
Vsak atentator je dobil bombo, nabasan revolver in steklenico clankalija.
Dunaj, Avstrija, 6 julija. — Cesar Franc Jožef se bo podal jutri nazaj v Išl. kjer ostane še nekaj tednov. Časopisje se še vedno bavi s škandali, ki so se dogajali pri pogrebu nadvojvode Frauea Ferdinanda. Ker je bila vojvodinja Hohenberg njegova morganatačna soproga, je cesar Frane Jožef sprva odredil, da se trupli n« smeta skupaj pokopati. Na prigovarjanj? nemškega cesarja je slednjič dovolil, da se vrši skupen pogreb. Kakorhitro je to zvedel prvi dvorni mojster, knez Montenuovo, je prepovedal vojaški sprevod. To poročilo v Berlinu dementirajo, čeravno je videti precej resnično.
Budimpešta, Ogrsko. 6. julija. V mestu Zemunu. ki leži oh izlivu reke Save v Donavo, so aretirali gimuazijalca Popoviča, kateri je obdolžen, da se je udeležil atentata v Sarajevu. Mladenič je hotel pobegniti preko mosta v Srbijo, pa je še pravočasno padel avstrijskim oblastim v roke. Po dolgem obotavljanju je izpovedal, da je bilo vsega skupaj pet atentatorjev. Načrt so napravili v neki belgrajski slad-čičarni, kjer jim je dal major Pribičevič potrebno orožje. Vsak je dobil bombo, nabasan revolver in steklenico ciankalija. Dospev-ši v Sarajevo, so se razpostavili v primerni razdalji ,po ulicah, kjer se je imel peljati prestolonaslednik. Ko je Popovič zvedel, da je izvršil tovariš Princip atentat z uspehom, je vrgel svoje o-rožje vstran in pobegnil.
Dunaj, Avstrija, 6. julija. — Pri otvoritvi nekega češkega društvenega doma v Sternbergu na Moravskem je prišlo do velikih kravalov med Čehi in Nemci.
Zadnja drznost avijatika.
Pariz, Francija. 6. julija. — G. Legagneux, eden najdrznejših francoskih avijatikov, ki je dosegel več rekordov, je izgubil danes svoje življenje v Saumur, kjer je hotel napraviti s svojim strojem dvojni "Salto mortale". Legagneux se je posebno odlikoval v višinskih poletih ter je dosegel višino 20,868 črevljev. Star je bil 32 let.
Skoro pol milijona za preostale.
London, Anglija, 6. julija. — Sklad za preostale žrtve "Empress of Ireland" je dosegel sedaj višino 90,000 fuintov ali 450 tisoč dolarjev. Dobiti se hoče dvojno to svoto.
Zopet imajo dela.
Pittsburgh, Pa., 6. julija. — Ker se je dvignil promet, tako potniški kot tovorni, so zopet dobili dela "brezposelni železničarji in delavci. Baltimore in Ohio železnica je sprejela več stotin svojih prejšnih uslužbencev. Železnica pusti popravljati slabe železniške vozove, da bo pripravljena za veliki promet v jeseni. Isto je s Pennsylvania železnico.
Ponesrečen ribič, Wildwood, N. J., 6. julija. — Iz izletnega parnika "Etta K." je vrgel včeraj val tri ribiče v odtrgala levo * morje. Dva so rešili, John Ludlow is Trenton* je pa utonil.
K zadnjemu počitku.
Truplo državnika Chamberlain-a so položili v Birminghamu k zadnjemu počitku.
Birmingham, Anglija, 6. julija. Na Hookley pokopališču, ki leži v volilnem okrožju, katerega je zamrli vodja nnijonistov, Joseph Chamberlain, tako dolgo zastopal v poslanski zbornici, so položili danes k zadnjemu počitku njegovo truplo. Pred tem se je vršila v cerkvi Mesije zadušnica, kateri so prisostvovali župan Birming-hama in veliko število drugih u-radnikov. Na pokopališče so sledili le člani družine zamrlega, ker je pokojni v življenju večkrat izrazil željo, da se ga pokoplje na čisto priprost način. Kljub temu pa se je zbrala ob poti številna množica, da izkaže s tem zadnje časti ženijalnemu državniku in velikemu patrijotu.
London, Anglija, 6. julija. — Na čast spomina zamrlega državnika Josepha ChamBerlaina, kojega pogreb se je vršil danes v Birminghamu, se je vršila v tukajšnji St. Margareth cerkvi zadušnica, kateri je prisostvoval ministrski predsednik Asquith, člani kabineta ter veliko članov zbornice in osebnih prijateljev zamrlega.
Iz Albanije.
Knez Viliem in prostovoljci Mo-hamedanski ustaši so zavzeli važno postojanko. —o—
Berlin, Nemčija, 6. julija. —i Pred par dnevi se je osnoval tukaj poseben urad, ki je nabiral prostovoljce za kneza Viljema. V prvi vrsti se je oziralo na odslužene vojake in častnike. Včeraj so pa oblasti prepovedale na-daljno poslovanje, in tako se je še zadnje upanje albanskega kneza razblinilo v nič. Komisiji sta načelovala prejšnji konzul Wac-kerow in stotnik D. Walter. Enako se je zgodilo na Dunaju, kjer je načeloval komisiji kipar Gur-sehner.
Drač, Albanija, 6. julija. —i Danes zjutraj je dospelo sem .poročilo, da so mohamedanski ustaši. ki se bojujejo v južni Albaniji z vladnimi četami, zavzeli važno postojanko Korico. Razen Ma-1 i so rov je bilo v mestu tudi nekaj holandske in avstrijske žan-darmerije, katera se je morala po obupnem boju udati. Tstaši se baje pripravljajo na skupen napad na mesto Drač. Ure Vilje-move vlade so takorekoč št»*te.
Starca polila z oljem in zažgala.
Baltimore, M d., 6. julija. — Joseph Darby in George Stoops sta .polila 71-letnega zamorca z oljem in ga zažgala. Prej sta ga tako opijanila, da se ni mofeel nič ustavljati. Nesrečnež je popolnoma zgorel. Morilca so aretirali.
Wilson se je zavzel za svojo prejšnjo služkinjo.
V Mercer County zaporu je zaradi pijanosti zaprta neka natakarica, ki je svoj čas služila za hišno pri predsedniku Wilsonu. Ko je ipredsednik za to zvedel, je naprosil governerja Fieldera, da naj mu pojasni cel slučaj. Preiskava je dognala, da je deklica poštena in se je samo zato vdala pijači, ker jo je zapustil njen ljubimec. Kakorhitro se bo dobila zanjo kaka primerna služba, jo bodo izpustili iz ječe.
Vpad kobilic.
Gloversville, N. Y., 6. julija. Danes popoldne je preplavil roj kobilic trgovski del mesta in pol ure pozneje ni mogel nihče na cesto, ne da bi stopal po teh živalih. V mnogih prodajalnah so napravile občutno škodo in deklice, katerim so lezle kobilice pod krila, so postale hi?rterične. Farmer-ji v okolici se boje za svoje pridelke.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.		$	K.	$ '
5.	...	1.10	130..	. 26.65
10.	...	2.15	140..	.. 28.70
15.	...	3.15	150..	.. 30.75
20.	...	4.20	160..	. 32.80
25.	...	6.20	170..	.. 34.85
30.	. . -	6.25 I	180 .	. 36.90
35.	...	7 30	190..	. 38.95
40.	...	8.30	200..	.. 41.00
45.	...	9.35	250..	.. 61,25
60.	...	10 35	300..	.. 61.50
55.	...	11.35	350..	.. 71.75
60.	...	12.40	400..	.. 82.00
65.	...	13.40	450..	. 92.20
70.	...	14.45	500..	.. 102.60
75.	...	15.45	600..	.. 123.00
80.	...	16 50	700..	.. 143.00
85.	...	17.50	800..	.. 164.00
90.	...	18.50	»00..	.. 184.00
100.	...	20.60	1000..	.. 204.00
lit).	...	22.55	9000..	.. 408.00
120.	• • •	24.60	6000..	..1018.00

M—i
Karolyi pri governerju Glynnu.
Albany, N. Y., 6. julija. Grof Michael Karolyi, vodja neodvisne stranke na Ogrskem in delegacija, ki ga spremlja, so bili danes gostje governerja Glynna. Ogro je pre&tavil governerju Alexander Konda iz New Yorka.
Poštarina je všteta pri teh svo» tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpon šilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem piani u, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FBAHX HAfBH, I
Cortlandt St New York, N. Y. 6104 St. Clair Avenue, N. E.
O,
m
GLiAS NARODA. 7. JULIJA, 1914.
"UM NARODI"
Daily.)
moč published hf tfaa
Publishing Co.
(a corporation.) HULNX SAKSER, Pr«widmL JANKO PLES K Of Secretary. LOUIS BEN ED I K,
fW« •/ Buam«» of the corpormtioo and
iddMM of above offictn ; H Cortiandt Street, Borough of Man-hattao. New York City, N. Y.
i «ato lato telja H»t xa Ameriko in
Caoado........................$3.00
1.50 4.00 2.00 4.50 2.56 1.70
pol leta l*to ia mesto New York..
New York, N. Y. — Vabilo na
letni izlet, katerepa priredi slov. pevsko in drama! it" no društvo "Domovina"* v nedeljo 12. julija v Henry Walter's Enit-rald Par-
Predgovor in zagovor:
(lanom in članicam K. sJorpnizaeiio- t«da enakoPravu°-
■ r j	. | sti pa nimajo! V imenu članic in
h. d. v resen preudarek. vseli pravično čutečih članov apeliram na slavni konvenčni zbor. da postavi ženo na isto stopnjo Ker (kot moža. C V imamo pri Jednoti je naše sedanje gladilo slavne K. vsi enake dolžnosti, zakaj bi tudi S. K. J. pristransko in ima svoje ne imeli vsi enake pravice? Jed-ku vogal M vrt le in Martin Ave., zaseW »azorc glede preuredbe noto tvori skupno članstvo, zato Glendale, L." I Vstopnina /a ose- f,st<,,I|a ob pnl,kl .Renege, ki „aj v njej tudi gospodari. Naj se bo 15 eentov Otroci 12 h-tJbo: ab za procvit in finaneno ne-|Vp^Vajo želje večine, ne pa
r> iet llbo: ali za procvit in finančno ne- upoštevajo želje >o vstopnine prost L * Igrala"' bode j °d v®SMOSt J naslednjih ti-eh letih, kakšen navidez lep nasvet ki znana domača Slov. godba. Zače-!ah *>* lazdor 111 ^dovanje na- (vsepolno stranskih izkorišč, tek ob 2. uri popoldne. Na vese
-	poli
-	Err
leta za mesto New York
opo sa vse leto........
" pol let«..........
" četrt leta..........
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan | tavtemii nedel j in praznikov._
-GLAS NARODA"
("Voice of the People") Gonad tverj day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on sgrasmsnt
Dopisi brez podpisa in oaobooati se ne
pnobtujejo.
Denar naj s« blagovoli pofiiljati po — Money Order.
pri spremembi Icrajs naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje Mvsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov:
* -GLAS NARODA" *
11 Cortlsndt St.. New York City.
Telefon 4^7 Cortiandt.
ličnem prostoru poje društvo "Domovina" krasne pesmi v moškem in mešanem zboru. Žrvba-nje krasnega dobitka in kegljanje za Cash dobitke. Novo: košari-čen ples! Za mnogobrojni obisk se najvljudneje priporoča cen j. rojakinjam in rojakom iz Greater New Yorka ter cen j. slov. društvom Odbor. — Opomba: Bush-wick in Myrtle Ave. kare ter Ridgewood train vozijo do Ridge-wood Depot; tam se vzame Richmond Hill karo, katera vozi naravnost do parka. Vožnja iz New Yorka ali Brooklyna stane samo 5 centov.
Buffalo, N. Y. — Dne 27. junija je umrla gospa Jožefina Vovk, rojena Kobe, doma iz Novega mesta na Dolenjskem. Ranjka je dosegla starost 52 let ter zapušča moža in pet otrok. Naj ji bo lahka tuja žemljica!
ima
izkoriščeval
še vrle Jednote, sem jaz kot dol- nih namenov.
goletni član te Jednote po mojem J Konvencija, ki stane mnogo de-mnenju upravičen poslužiti se ne- narja, je zato, da se napravi tudi pristranskega lista 'Glas Naroda'(veliko dobrega v korist Jednoti. ter svoje mnenje na podlagi mo- Dolžnost delegatov je, da razve-jih izkušenj predstaviti cenjene-11 javijo vse točke v pravilih, ki mu članstvu K. S. K. J. Tukaj to- niso na mestu; prav tako pa tudi rej ne igra nobeno pristransko (sestavijo nove, v kolikor je to naziranje, pač pa je moj namen, potrebno, da gre Jednota vsaj de-obuditi v sočlanih zavest, da je loma z duhom časa naprej. Eno K. S. K. J. podporna organizacija, i veliko napako imamo sedaj v na-katere dolžnost je v prvi vrsti ^h pravilih jn ta je: prisiljena skrbeti glede podporne sistemaci-j spoved. Ne rekel bi, ko bi ljudje, kakšna "zveza slovenskih du- stv0 prostovoljno spolnjevalo ta liovnikov" pa nima niti najmanj zakon naših pravil, ker pa — opraviti pri naši podporni orga-|sme]o rečem — večina članov in nizaeiji. To so jako važne zadeve, j članic tega predpisa ne spolnjuje, za katere se principijelno zani-jsem pa direktno mnenja, da se ta mam in ki marsikomu ne bodo točka črta na prihodnji konven-všeč; to je torej vzrok, da sem ciji. pa pravijo: Če ne greš k spo-bil prisiljen poslužiti se nepristranskega lista v tej zadevi.
4iA
Nasilstva.
Videti je bilo vnaprej, da se bo
ekaplozijo na Lexington Avenue v NVw Yorku, pri kateri jt* izgubil anarhist Caron in trije drugi ljudje življenje, porabilo za celo vrsto seuiacij, pri katerih je poleg deMČtnke resnice devet dese-tink izCiišljotin.
Dasiravno se ne ve ničesar o vzrokih eksplozije ter je človek navezan le na domnevanja, poročajo vendar listi povsem natanko, da se je v razdejani hiši fabrici-ralo bombe, da so Caron in pripadniki I. W. \V. izdelovali bombe, namenjene za Rockefeller-ja.
To je, kot rečeno, domnevanje in skero gotovo je, da ne bo prišla resnica glede dogodka nikdar na dan, ker so vsi vdeleženci mrtvi.
Resnica je le, da je našlo smrt le par ljudi, ki so znani kot anarhisti. Vrjetno je, da so ti ljudje eksperimentirali v otročji prenapetosti z razstrelilnimi snovmi ter da so svojo neumnost plačala s smrtjo.
Dasiravno je toliko res, skušajo vendar listi oznevoljiti javno mnenje proti anarhistom in drugim revolueijonarcem.
Nadaljno nasilstvo, ki je zanimivo, je ono v Butte, Mon., kjer je napadel neki voditelj I. W. W. socialističnega župana Duncana, nakar je slednji streljal na napadalca.
" Ta dogodek je verna slika za-pletljajev, ki so se pojavili v ta-mošnji premogarski organizaciji. V vrstah organiziranih Fincev na Zapadu so se pojavila nasprotja. Del Fincev ne zaupa Western Federation of Miners in to je do-vedlo "do bojev in nasprotstev vsake vrste ter do tega, da se je del Fincev približal I. W. W. Napad na župana Duncana je bil posledica teh nasprotstev.
Zanimivo pri celi stvari pa je, da stoji župan Duncan na strani nove organizacije in proti Western Federation of Miners. Tudi njegov napadalec pripada novi organizaciji. Nova organizacija dolži staro, da so nje uradniki dovolili vmešavanje rovskih uradnikov v notranje zadeve unije.
Naj je stvar tako ali tako, res-r.ien je, da so spori med delavskimi organizacijami le voda na mlin rovskih družb. Isto je tudi v New Yorku, kjer si izmišljajo anarhisti atentate, ki ne prinašajo ničesar dobrega, pač pa le škodujejo ugledu delavstva in njihove stvari.
vedi, boš pa izključen! Ko bi bil
radi tega vsak vržen iz Jednote. bilo bi danes malo članov v njej;
Naša K. S. K. J. je najstarejša .'sploh pa tega ne morejo storiti
Kmetje napadli bosanskega poslanca.
Iz Sarajeva poročajo: Pred kratkim je bil na cesti med Bij hačem in Krupo napaden voz sa-borskega poslanca dr. Kataliea. V vozu je bil dr, Katalič s svojim oskrbnikom. Kmetje, ki so napadli voz, ao ustrelili oskrbnika in voznika. Dr. Katalič slučajno ni bil zadet. Napadalci so pe-begnili. Ore baje za maščevanje kmetov, ki »o izgubili neko pravdo proti Kataliču.	! . <„■ ....... .
* , »=• . •• f- . .
East Palestine, Ohio. — V smislu pravil člen 5. "inicijativa" stavi društvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, O., sledeči predlog, tikajoč se vprašanja združenja J. S. K. Jednote z ostalimi naprednimi organizacijami, kateri je bil soglasno sprejet na redni mesečni seji dne 14. junija t. 1. J. S. K. J. naj da takoj na splošno glasovanje, če je članstvo J. S. K. J. za združitev ali ne. Nam št* ni mogoče preračunati, kakšno stališče zavzema članstvo povečini v tem vprašanju. Članstvo naj izjavi s splošnim glasovanjem, ali je pripravljeno združiti se z drugimi naprednimi organizacijami ali ne. Vsak član naj popiše svoje mnenje. Bratska društva J. S. K. J. prosimo, da naj dajo čimprej zadevo na splošno glasovanje. — Pavel Taveer, predsednik; Anton Brelih, tajnik; Anton Jurjavčič. zastopnik.
Ycungstown, Ohio. — Že sedem let ne pomnim tako slabih delavskih razmer, kakor so ravno sedaj. Po tovarnah so odpustili mnogo delavcev, ne sicer zato. ker je manj dela, ampak zato, ker me rata sedaj dva opraviti tisto delo, ki so ga prej trije. To so zato naredili, ker baje nameravajo znižati plače. Lansko leto so plačali delo na cestah od $2.10 do $2.50, letos se pa niti dveh dolarjev ne zasluži. Odkar so izdane nove naredbe, mora plačati tovarnar delavcu, če se poškoduje, dve tretinki njegove plače, če je pa poškodba večja, pa še več. Tovarnarji seveda gledajo, da dobijo zdrave ljudi. Predno sprejmejo koga na delo, ga mora pregledati zdravnik. To je seveda slabo za delavce, ker bi nekateri, ki niso popolnoma zdravi, radi in lahko delali, deia pa ne dobe. — Zadnjič sem bral v listih dve izjavi, ki sta napravili name velik utis. Žalostno je, da so se še du hovniki začeli prepirati med se boj. Neki slovenski list piše, da sta v Ameriki samo dva katoliška lista. Če človek bere različna očitanja in osebne napade, pride do zaključka, da bo še dolgo časa trajalo, predno bomo imeli v A meriki kak katoliški list. Pozdrav! — Janez Čopič.
Waukegan, 111. — Večkrat sem že nameraval obiskati svoje prija tel je in znance v prijazni naselbini Joliet, toda skoraj nikdar mi ni dopuščal čas. Slednjič sem se vendarle odločil in obiskal naj prej družino Jožefa Zalarja in sorodnika Franca Drašlerja. Pov sod sem bil prijazno sprejet in dobro postrežen. Mr. Zalar me je slednjič še z avtomobilom peljal na izprehod, kar se mi je zelo do-padlo. Že enkrat prisrčna hvala za vse skupaj. Ogledal sem si tudi druge znamenitosti,' kakor Dom K. S. K. J., cerkev itd. Na svidenje na konvenciji v Wauke-ganu! — Jakob Grimšie.
podporna organizacija, kar je slovenskih v Združenih državah, zato pa tudi najbolj trdovratno ^_____ _______ . ___
brani svoje prvotne nazore. Go-!r}st! Konstitucija Združenih dr-spodje duhovniki imajo v resnici žav nam daje svobodo glede ver
radi državnih zakonov. Jaz sem absolutno nasproten vsem točkam v pravilih, ki niso Jednoti v ko-
veliko zaslombo kakor tudi pre cejšnjo besedo pri tej Jednoti, za-
skega prepričanja, zakaj bi se ravno pri kakšni podporni orga-
to pa tudi na vse kriplje drže. da .nizaeiji vsiljevalo članom nekaj, ostane, kar je po bistvu — ne ka-|ZH kar niso vsi vneti? Ne čudil toliško, pač pa klerikalno, vse pri bi se, ko bi vsak moral opraviti
starem; spremeni naj se le toliko, da bo imela 4*častita" duhovščina večjo moč pri Jednoti, nakar
spoved; ker pa tega ne moremo vsiljevati sami sebi, vas vprašam, zakaj to točko držimo v pravi-
bi se bolj revolucijonami lajiki'lih ?! lahko takoj odstranili, pa naj so Nadalje hočem omeniti še eno že storili še toliko dobrega v ko- 'stvar, ki je po mojem mnenju rist Jednote. Ne bo nič, gospoda! .Jednoti v veliko korist, in to bi
Milwaukee, Wis. — Naznanjamo vsem slovenskim rojakom v Milwaukee, da smo "roferji" pri Winding & Geleshop zaštrajkali, ker zahtevar^o večjo plačo in u-nijo. Nikdo naj ne hodi skebat, ker moremo le na ta način doseči cilj. Nadalje svarimo rojake pred nekim človekom-Sloveneem, ki je ostal pri družbi, dočim je preje
Ljudstvo ve za vaše nakane, ki se vam bodo prav pošteno izjalovile ob priiiki konvencije K. S. K. J. Člani in članice naše slavne Jednote bodo zahtevali pojasnila, kaj se namerava z "zvezo vseh slovenskih duhovnikov" pri podporni organizaciji K. S. K. J.!! Mi smo katoličani in naša Jednota je katoliška; vse to pa še ne zahteva, da bi sprejeli sedaj v času preobratov in napredka srednjeveški despotizem. Mi stremimo za tem, da postanemo vsi enakopravni, bodisi člani ali članice naše dične Jedote; po metodi ''zveze vseli slovenskih duhovnikov" se pa namerava zatreti še tisto malo svobode med člani, ki sedaj še ni povsem ogrožena. Ta gospoda je mnenja, da naj vsak enostavno odstopi od Jednote. če mu ni všeč komanda klerikalnih voditeljev, ne zmeneč se za to, koliko je plačal v Jednotino blagajno. Če bi se člani in članice tako pustili voditi od klerikalnih voditeljev, bi bili hitro sami faj-moštri gospodarji čez blagajno K. S. K. J., katera jim tudi v resnici najbolj diši.
Upam, da bodo cenjena društva, odborniki in delegat je bodoče konvencije trezno premislili položaj naše Jednote ter gledali v prvi vrsti, da se Jednoti zasi-gura dober obstoj v bodočnosti, članom in članicam pa enakopravnost ter sigurnost za Jednotino premoženje. Jaz bi svetoval cenjeni delegaciji, da se natančno prepriča, kje in koliko Jednotine-ga denarja je na posojilu, kakšne obresti kaj nese in če je absolutno zajamčeno, da Jednota ne bo trpela na kakšnem takem posojilu materij alne škode. Denar, ki je namenjen za bolniško in po-škodninsko ter smrtninsko podporo, ne sme biti naložen v dvom Ijivih podjetjih, ker se lahko odda obrestnonosno tja, kjer je ab solutno varen. Ne rečem za posojila v kakšno narodno podjetje, kot je na primer kakšen "Slovenski Dom", za katerim stoje s svojim članstvom vsa slovenska društva dotične naselbine. Kot so pa na primer cerkve, pa že ni toliko varno, ker nimajo tako so lidno garancijo. Konvencija mora vpoštevati želje Članov; zato pa apeliram na vas, bratje in sestre, da naročite svoje želje delegatom, ali pa jih pismeno sporočite konvenciji. Upam, da bode na konvenciji dovolj treznomislečih mož, ki poznajo težnje naroda in bodo vpoštevali želje tistih, katere re-prezentirajo. Priporočam tem možem, da postavijo našo slavno K. S. K. J. na temelj svobode, popolne enakosti in bratstva! Kot je sistem enakopravnosti pri naši Jednoti, ne moremo biti posebno ponosni nanj. Imamo, članice, sestre v naši Jednoti, ki so
nagovarjal ljudi, naj se uprejo.Jnaprarile že veliko dobrega za
bila centralizacija bolniške podpore. S tem korakom bi se dala boljša garancija glede bolniških-podpor napram članom in članicam naše Jednote. Vsaka Jednota. Vsaka Jednota, ki zre v bodočnost z umno glavo, centralizira vse svoje finančne moči. Vsak posameznik mora sprevideti, da je v centralizaciji neka združena moč, ki blagodejno vpliva na razvoj Jednote. -Ce ostanemo tako razkropljeni kot smo dosedaj, ne bode Jednota napredovala, ker danes že vsak, ki se misli zavarovati. gleda, kje je bolje zasiguran svoje podpore; da je pa zagotovljena podpora v centralizaciji veliko bolj kot pa pri posameznih društvih, mi pa ni treba posebej omenjati, ker v tem je lahko vsak izkušen, ki je član tudi drugih organizacij.
Končno vas prosim, bratje in sestre, da izjavite glede te zadeve tudi vi svoje mnenje, da na ta način dobijo delegatje vpogled v javno mnenje članstva. Za danes naj bode dovolj, ob priliki pa bom še kaj napisal za to razpravo. Bratski pozdrav!
Član Jednote.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. U., Sheboygan, Wis. — Trst je bližje Ljubljani kot pa Reka. Parnik iz New Yorka pride v Trst in Reko v približno istem času. Mesto Trst ima nekako 230,000 prebivalcev, nemški Gradec pa 152,000. Potemtakem ima Trst več prebivalcev. Micliigansko jezero je dolgo 330 milj, široko pa 60 milj. Iz New Yorka do Milwaukee, Wis., je 1,046 milj, od Milwaukee pa do Sheboygan nekako 70 milj. Da, je nekaj krajev, kjer nikdar ne grmi, posebno v severnih ne, kjer ni elektri-citete v zraku. A tudi v nekaterih drugih krajih ne grmi, n. pr. v Chile, Peru.
L. K., Franklin, Kan. — Dopis nik se je skorajgotovo pri imenu zmotil, kar mu pa niorate oprostiti. Mogoče, da je umrl v naselbini kak drug rojak, ki se ravno-tako piše kot Vi. Take pomote kaj lahko nastanejo. Imen dopisnikov ne priobčamo in tudi dopisov ne vračamo.
Po ceni vožnja.
Parnik Avstro-Americana črte BELVEPERE odpluje 18. julija 1914.
ARGENTINA odpluje 22. julija 1914. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $25.00 Ljubljane	$26.18
Zagreba	$26.08
Vožnje listke je dobiti pri: FRANK SAKSER, 82 Cortiandt 8t, New York Citj.
Sensačen izum italijanskega inženirja Ulivija.
Pervuchin. rimski dopisnik "Ruskega SI ova poroča svojemu listu sledeče podrobnosti o
senzačnem izumu italijanskega inženirja Ulivija: Že pred par meseci sem poročal o nenavadnem izumu Ulivija. Vžgat i raz-streljivo iz velike daljave. Tedaj s in se obrnil v Rimu na rusko osebnost, ki ima znaten vpliv v vojaških krogih in ki je obenem priznan specialist, z vprašanjem, kako sodi o tem Senzačnem izumu. Zasmejal se je ter rekel v tonu, kateremu se ni moglo ugovarjati: "Sarlatanstvo! Neumni h okusi, pokusil" Kolikor vem, je enako nastopalo proti poskusom Ulivija tudi vplivno časopisje — francosko. Toda pri tem je bila ta taktika razumljiva. Treba je bilo pomiriti francosko javno mnenje ter ga prepričati, da Italija, nasprotnica Francije, nima in ne more imeti v rokah tako groznega ccožja, ki bi v najbližji bodočnosti onemogočila vojno z Italijo. Pred kratkim je pod vzel, inženir Ulivi, za čegar izum sa zanima tudi kralj, vrsto novih poskusov, ki jih italijanski tisk nazira — odločilne. Poskusi so dokazali, da je problem eksplozije iz velike oddaljenosti že rešeu in da je na svetovno pozo-rišce stopila nova in strašna moč, ki poinenja revolucijo v vojaštvu. Poskusi so se vršili v Flo-renci in se zdaj nadaljujeo v o-koliei Rima. Udeležujejo se jih med drugimi tudi popularni admiral Fornari, oseba, ki stoji zelo blizu kralja in vživa veliko zaupanje. Admiral, ki ji» lastnoročno krmaril ladijo, je odplul v sredino reke Arno ter potopil v vodo štiri podmorske torpede, iz-gotovljene od artilerijske upravi brez vsakega sodelovanja inženirja Ulivija. Poskus se je vrši ponoči. 1'livi jt- bil s svojim aparatom, ki se lahko vloži v sred-njevelik kovčeg in teiita kakih 100 kg, izven okolice Florence na vrhu Monte Senaria v oddaljenosti 15 do 20 km od torped. S^ svetlikajočim se signalom je sporočil admiral Ulivi ju, da so bile bombe potopljene. Kakor hitro se je zasvetil signal, se je zaslišala velikanska eksplozija in iz reke se je dvignil visok steber vode. Ulvijevi žarki so takoj zasledili in zažgal. na oddaljenost 20 km prvi torpedo. Čez četrt ure je eksplodiral drugi in takoj nato tretji torpedo. S četrtim se je nekaj zgodilo. Voda ga je najbrže odnesla daleč od mesta, kamor je meril Ulivi s svojimi žarki. Toda čez 20 minut je Ulivijev aparat zasledil tudi četrti torpedo ter ga pognal v zrak. Še pred nedavnim si je u-pal Ulivi zažgati razstreljivo blago v oddaljenosti osmih kilometrov. Zdaj jih zažiga na daljavo 20 km. izjavil je: 4'To je le začetek. Delani zdaj na izumu, ki rni bo omogočil zažigati bombe, mine in tudi cele smodnišnice na oddaljenost 50, da tudi 100 km. Problem je v teoriji rešen in praktično dokazana njegova pravilnost. Treba je le še okrepiti aparat." V kratkem času bo Italija na ta način v stanu če se ji bo zazdelo —razstreljevati smodnišnice v Avstriji, Nemčiji in Rusiji. Ce prične Italija vojno, more inž. Ulivi uničiti vojno mornarico katerekoli države, ne da bi dopustil, da bi se približala italijanskemli obrežju. Strašna sila, strašna moč! Ali pa mogoče celo vlada nad svetom! S poskusi v Florenei so izvršili še en sen-začen dokaz: inž. Ulivi s pomočjo svojega aparata konštatira z matematično natančnostjo aia daljavo več deset kilometrov ck-zistenco kovinastih mas. Na ta način more z malenkostnimi stroški iskati rude, kar znači gotovo revolucijo v rudarstvu... Prišla je na svet nova grozna sila, ki obeta velikanske prevrate. Odkril jo je priprost italijanski inženir. Toda gorje onemu, ki ignorira prihod te sile. Ta malomarnost bo morda odkupljena z življenjem neštevilnih človeških žrtev. ..
K

m1
i
Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik
CESARJEVIČ RUDOLF?
To nam opisuje pravkar izišla velezanimiva knjiga:
lifljeoje os avstrijskem dvoru.
. - . •
Grof:ra Lar:.»h. srod&iea zamrle avstr: j»Ve ccsarice Elizabet«, je pred nedavnim čuora ob.avila svoje »porotne iz življenja. — V»j»ričo tragične uwjde te mufenice na prestola in zagonetne smrti n.er.tpa c-ina, cesarjev iča RlIjOlka, je vzbudita ta knjiga povaod veli-kanrko zanimanje. V Avstriji je prepovedana. Zakaj? Ker je najti v njej vse intimnosti, ki so se dodajale na avstrijskem dvoru. Grofica Larish piše o Smkti Rudolfa, torej o predmetu, o katerem 6C je napi&alo že cele kupe kr.jijr. Da je njeno pisanje verodostojno.
o tem fivedoči njeno ime. Knjiga je tiskana n njfitqica ptfbja ter nijltpia, kar jih je kedaj iztalav AbfHIu t ilovcmkca jezika. Ob*e<a 144 ttraai ter tri lUke ■■ pMcbaea papirja. cesarice ELIZABETE, cesarjeriča RUDOLFA ia aesrečne barrnice VETSERE, Ijobbake sitdojefa.
Cena. knjigi s poštnino vred 1.— dolar. Denar pošljite v rekomandiranem listu ali poit. Money Order.
NAROČILA JE NASLOVITI NA:
John Putrich, 520 E. 77 St. Box 20. New York City.
I
3EE3E
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortiandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor-
skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
filozofi, pesniki in teologi, marveč mesta, ki naj služijo razvoju prebivalstva v bodoče. Lvon-ska razstava je prvi praktični poskus, pokazati mestnim o;".-tom, kako naj postopajo pri raznih važnih vprašanjih, ki se tičejo zgradb.' in izpopolnitve nn-^t.
Kako love aligatorje.
Avstfralee Lee, ki se peča z do-bavljanjem živih aligatorjev za zoološke vrte in menežarije, pripoveduje na kakši-u način izvršuje svoj nevarni poklic. Znano je, da je za vsakega pravega aligatorja mlad pes največja slaščica. Lee torej gre in na bregu reke, v kateri živi ta grda golazen, priveze prav mladega psa. (Psiček začne cviliti in kmalu privabi na breg kako grdo aligator-sko pošast. Tedaj skoči lovec iz svojega skrivališča in vrže ali
ISCEM
Slovenko za delati v kuhinji v hotelu. Katero veseli, naj se oglasi na:
Alojzija Ratejz, Highland Iloteb
(fi-8—7)	Springfield, Mass.
--------—^ h
Amerika in Amerikanci. ^
REV.
Spisal J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trn Tika: AMERIKA IN AMERIKANCI.
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten
Moderno mesto.
V Lyonu so slavnostno otvori-li ob navzočnosti predsednika republike Poincareja "Mednarodno mestno razstavo". Razstava zavzema kompleks 5 hektarjev in je nameščena v poslopjih, ki so veljali 14 milijonov frankov. Ta razstava je prva razstava te vrste in naj služi v pouk onim, .katerim je poverjena uprava mest, da se pouče, na kakšnih temeljih naj se zgradi moderno mesto. Pri zgradbi novih modernih mest si ne smemo predstavljati mest, o kakoršnih sanjajo
gatorju krog glave zanjko, dra-|P°duk» todisi kot darilo svojcem gi konec pa priveze na bližnje m posameznikov, na katerih bo
močno drevo. In tedaj se prične •borba med lovcem in vjeto živaljo. Lovec je oborožen z lesenim betom, s katerim manevrira toliko časa, da dolu priliko poriniti ga živali v žrelo, da ne more grizti. Nato se žival zveze in pripravi za prevoz. Baje ostane lovec pri tem lovu vedno zmagovalec in Lee je nedovno na ta način vjel največjega do zdaj znanega avstralskega aligatorja, ki je bil 5 in pol metra dolg.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-» tega, ker se ni vprizorilo zanjo5 kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
Slovenic Publishing Co, 82 Cortiandt St.. New York, N.Y,
f
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRI1LL
Prodaja belo vino po.........-...... 70c. gallon
črno vino po................ 50c. ,,
Droznik 4 gallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
4 »gallone (sodček) za.......... $16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
oftfc ^ stfto t» Q^	^
znižani ceni!
t
Po
i Amerika in Amerikanci. i
1
i i 4»
Spisal Rtr. M. Trunk:
Je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. _ Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlsndt Street,	New York, N. T.
* *
I »
I *
h

f
Vrnitev v domovino.
2	Spisal Izgnanec.
L
Popotnik se je ustavil pod vrhom klanca. Postal je kakor v pričakovanju, zatisnil oči. Vse drugo, kar so videle dozdaj, naj se zariše, naj izgine, deviške naj postanejo in takšne zopet zagledajo nekdanji čar, ki so ga po-f?re»ale /e dolgo, dolgo. Zopet naj se, žejne že toliko let, vendar enkrat napijejo lepotf prečudovitega vrta lepe domovine slovenske.
Oez vrh je zavela ralila sapa, razširile so ostarele ]>rsi, zava-lovili dolgi sivi lasje po tilniku, odprle se zopet oči napol. In trda zakrivljena palica med koščenimi prsti uve-le desnice je vstre-petala. Premaknile so se noge, o-♦vtarele in ovibele, prej tako težke, sedaj hipoma lahke kakor ptičja krila, in hitreje in hitreje, skoro z mladeniško naglico so stopale proti vrhu.
(J le j, na levi je cesta na Griče .... š« hipec... tukaj smo...
Solnre je pravkar lezlo izza Plaza. Oddaljeni trg je bil že v nenei in nad reko je visela lahka mle čua megla, že tuintam raztrgana. Od vseh strani so zableste-le nasproti bele, višje ležeče vasi, naduje so se /.e vsipali prvi solnč-ni žarki lepega jesenskega jutra ... in tedaj je zagorel tudi črni Plaz, soleče se je dvignilo nadenj in obstalo za hip nad njim kakor velika zlata krona. Zasvetil se je trg, vztrepetala vsa dolina, odkrivali so se in voščili drug drugemu dobro jutro vsi stari očaki Nanos, Kovk in ( aven, vsi trije v zlatorumenih ornatih.
MPozdravljena, dolina mojega hrepenenja..."
Popotnik je razprostrl roke in obstal. V jutranjem sclucu je bi-videti v^ji, njegovi lasje bolj blesteči kakor čisto srebro. Nemo je zrl tja doli, brezbesedna globoka molitev je tlela v njegovih prsih. Oko, žejno oko pa je pilo in pilo... se opojalo... postajalo polagoma vlažno... dolgoletna žeja se je gasila zdr-ž. ma v dolgih požirkih... se u-tolažila. Izpolnila se je potniku /. Ijil, dolgo vrsto let tleča globoko v srcu, prežemajoča vse bitje njegovo. In sedel je na bruno pod bližnjim topolom, sladko-omamljen in utrujen v razburjenju doživelega trenotka...
Precej visoko je že stalo soln-ce, ko se je popotnik dvignil raz svoj trdi sedež. Prijel je zopet tesneje palico, ozrl se še enkrat po dolini, pred njim ležeči. Blažen smehljaj je razsvetil ves njegov nagubani ohraz, da je bil videti mnogo mlajši nego je bil v resnici. In s tem smehljajem je stopal po prašni cesti navzdol, kakor bi bilo njegovo srce v svatih.
In neprenehoma je poluglasno govoril sani s seboj in se priklanjal na desno in levo. Kakor bi ga srečavali ob vsaki stopinji stari in ljubi znanci, pozdravlja joči ga in se veseleči njegovega povratka.
"Tudi ti si še tam, Miklavž!* V rebri poti Nanosom. Se vedno takšen kot nekdaj, enako star. enako razpal, enako ubožen kakor s! a rožna ne cerkvene miši. A še vedno bel, da se blestiš od daleč kakor mlado dekle, ko gre v nedeljo k maši. Ali te vsako leto pobeli novi sneg ali se pa morda v pomladnih nočeh umiva« z roso, ki pada po hrastih in travnikih pod tvojimi nogami? Pozdravljen!"
Miklavž se hvaležno nasmehne, mu pokima in se v tistem hipu skrije za drevje, da se zopet zasanja v stare svoje sanje.
"Toda dalje. Ako bi se hotel razgovarjati z vsakim, kar vas poznam od nekdaj, hi trebalo pol leta, in še daleč bi bilo do današnjega cilja. Torej dalje!"
A v tem hipu je otrpnil smehljaj na njegovem obrazu. Od nekje* ga je hipoma navalilo vprašanje: "Ali bo pa treba pol leta tudi tam doli, tam na cilju tvojega potovanja, da pozdraviš vse, kar si jih nekdaj poznal, da stisneš desnico vsem, ki so blizu tvojemu srcu T Ali ne bo morda zadoščal sam samcat trenotek, da odpraviš to delo?"
Njegova noga se je začela u-stavljati, teman oblak je šel mi-mo njegovega srca...
Na razpotju... Kam? Naravnost po tej poti na državno cento? Prepusto, predolgočasno. Niti drevesa niti grma ob stra-
Cerkvica sv. Miklavža pod Vidom in Vi-

neb, samo samoten malin na desni, molčeč in ponižen, prava podoba predpotopnega in skromnega Dolinea. Ne, tod ne! Rajši tja na levo čez Loče in Slepo, potem dalje po poti, vijoči se med vinogradi do brvi čez reko, odtod proti Logu in čez Zamljeno v trg. To bo zopet pot, srcu priljubljena, v davnih dneh tolikokrat prehojena !
Začela je bila že trgatev. Bren-te, na vozovih povezane, so stale po presledkih vinogradov za plotovi, med vrstami trt v rebreh je vrvelo življenje. Tu se je vsak hip sklonil široki hrbet, dvignila
se rujava žilava laket, 111 poln brentač se je zazibal v solncu. Tam pod trtami so se svetile be-le srajce in bele rute, razgaljene prsi, vrsta se je pomikala za vrst-jo od desne proti levi, od spodaj navzgor, od zgoraj v kolobarju naokoli. Cisti, jasni glasovi so polnili okolico kakor zrelo grozdje, čakajoče brente. Od tu vesela pesem, od tam smeh in razposajenost, vo vsem vzduhu pre-šernost in hrepenenje po življenju.
In popotnik je postajal ob vsakem koraku, njegovo uho je poslušalo godbo, davno pogrešano, njegovo oko gledalo za zagrinja-!o, davno zastrto.
"Vzemite, gospod, kolikor se vam poljubi. Sladko je letos, prav mastno."
Deški obraz se mu je smejal nasproti, vesele črne oči, beli .dravi zobje in krepke, do komolca razgaljene roke. I11 poln hrentač. Vse se je smejalo.
Vzel je popotnik, napolnil si široki klobuk in potegnil dvaj-setico iz žepa. Začudeno ga je pogledal deček, stresel z glavo n izginil med bujnim trsjem.
Popotnik je stopal dalje in zo-'ial grozdje iz klobuka.
"Še so takšni kot so bili", si i«1 dejal in prikimaval, in polovi-a domovine je bila zopet v njegovem srcu. Od reke semkaj, izmed vrbja- in paludi se je ogla-ala druga polovica...
In sedaj na desno! Po oni-le ozki stezi, kakor videti, malo •abljeni, skoro zapuščeni. Pod gostim drevjem in grmovjem še sedaj na jesen visoka, gosta in sočna trava, kakor klobuki široke gobe tam na ovinku zadnje, emnordeče drenulje. In sedaj... sedaj, čuj, sladkootožna pesem zpod brežine, izmed vrbja, na-ahlo prihajajoča, naraščajoča, iho božajoča... in tam že brv, stara brv čez reko, brv z viso-din, zibajoči m se držajem... To-'la, kje je malin? Nekdanji Vrb-i malin, kamor je nosil otrok vsak teden vrečico turščice, ki 'iu jo je nalagala skrbna roka stare matere, ko so mu bili last-10 mater odnesli med štiri zido-/e ob cesti med poljem? Ni ga več, samo še par podrtih zidov, ianio še odtok vode, napol zasut s peskom in prepravljen s kam-ličenjem, samo še staro trhlo kolo z nekoliko polomljenimi lopatami. ..
Nalahko se je dvignila velika ptica izmed stare otle vrbe, ne-kolikrat zvedavo zakrožila nad popotnikovo glavo in izginila ^koro nato v gošči. Popotnik pa je sedel na kamen pred nekda-ljiini vrati in se zamislil. Bogve, taj je sedaj plulo mimo njegove luše, kaj je vse zrlo njegovo oko. strmeče v rahle, prekopicujoče se valčke.
Dolgo je sedel tako, nazadnje pa je sezul čevlje, zavihal si hlače in stopil v vodo. Semtertje je '»rodil, da je šumelo okoli njega, sklanjal se, vjemal vodo v pereče in si jo zlival na glavo. Čudovito pomlajen je stopil potem ua kopno.
"Zopet sem prekrščen, moja duša je čista in vesela. Izprali so se madeži, ki jih je dobila v tujini, in zopet sem vreden, da prestopim prag tvoj, o domovina. Pozdravljena!... "
II.
Na nizkem ognjišču je plapolal velik ogenj. Na železni verigi je visel kotel, napolnjen z zelenjavo, čez njegov rob je pljuskala vrela voda in sikala, padajoča na rdečo žerjavico. Pod črnim stropom se je valil dim v gostem oblaku in počasi izginjal v komaj požirajoče žrelo dimnikovo.
V kuhinji ni bilo nikogar, vrata v stransko čumnato so bila odprta. Tudi tam ni bilo čuti življenja, samo oguljena kokoš je leno stopicala po že nekoliko trhlih tleh in semtertja piknila s kljunom po začrneli deski.
Popotnik je vstopil in se ustavil sredi kuhinje. Oprl se je z obema rokama na svojo palico, njegovo oko je begala po kotih.
"Jože l"
GLAS NARODA, 7. JULIJA, 1914.

■ — ".....ir Aiuiir fenii
Čudno in neprijazno se je raz-legnil njegov glas po zapuščenih prostorih. Kakor bi bil vstopil tujec, ki ga še nikdar niso videle te stene in so zaradi tega odbijale tako votlo njegov žalostno hrepeneči vzklik. In od nikoder nobenega odziva.
"Jože!" je vzkliknil popotnik drugič, boječe in bolestno.
Zgoraj nad stopnirami se je nekaj zgenilo. Kakor bi se kdo poizkušal dvigniti v postelji in vstati. Kokoš v čumnati je plašno zafrfotala, skočila na klop in okno. Nje bledordeči greben se je za hipec zableščal na solncu. In težko kakor svinec je padla na dvorišče.
Popotnik je posluhnil, dvignil glavo.
Gori je nekdo potrkal s palico ob tla. Suh kašelj se je v tistem hipu razlegnil navzdol in ni hotel ponehati. Popotnik se je stresel in stopil na stopnice. Nekaj grozno tesnega in plahega je leglo v njegovo srce, nekaj težkega je potlačilo njegove prsi. Od stopnice do stopnice mu je zastajala noga. Na vrhu je okamenel.
V ozkem, poltemnem prostoru je stala v kotu, čevelj od tal, nizka postelj, lieprerahljana, potlačena slamnica. Napol sklonjen, podpirajoč se s suhimi leht-mi, in razgaljenih prsi je strmel popotniku nasproti zarastel šče-tinast obraz. Naguban, star in siv.
"Kdo si, človek božji, ki si Tipaš do mene?"
Popotnikova noga se je premaknila hitreje in sklonjen je obstal pri ležišču.-
"Ali me ne poznaš več, Jože?"
Začudeno so se razširile oslabele oči, kakor svetal trak s*1 je zazrcalilo na nagubanem čelu.
"Nekaj mi pravi, da si ti, Anton".
Popotnik je iztegnil roko in jo ponudil bratu. Tiho je postalo v ozkem prostoru, tiho in skrivnostno kakor v cerkvi pri povzdigovanju.
"Vedel sem7 da prideš", je govoril Jože in težka je bila njegova sapa. "Ako ne pr.?j, pa vsaj k mojemu pogrebu. Glej me, Jo-ba!"
"Ni ti dobro, brat. Kje pa žena tvoja? I11 otroci?"
Pozabil je popotnik, da je odšel že pred štiridesetimi leti in se ni več vrnil. Zdelo se mu je, da je bil tukaj še včeraj. ,
Jože se je zvrnil nazaj na ležišče in zatisnil oči. Dolgo je ležal tako in se ni ganil. Popotni brat pa je sedel na nizki zaboj poleg ležišča in podprl glavo v dlani... *
"Tuji ljudje so v tej hiši, brat Anton. Že dolgo... dolgo", se je predramil naposled Jože. "Kolikor je bilo mojih in tvojih, so odšli in se ne vrnejo nikdar več. Nikdar več, brat Anton. In prav je, da so odšli. Odšli že v tistih lepih časih, ko smo si še podajali roke v slogi in prijaznosti, ko smo si še zjutraj voščili drugi drugemu "dobro jutro" in zvečer "lahko noč". Ko smo imeli še vsi enega Boga in eno pravico. Ta čas so odšli, odnesli so jih drugega za drugim iz hiše. Njo, ki jih je rodila, in njih štiri, ki so bili rojeni. In liudo mi je bilo tistikrat, brat 'Anton, hudo".
Jože je trdo stisnil brezzobe čeljusti, popotnik je potegnil z desnico po redkih laseh.
'Hudo mi je bilo, brat Anton', je nadaljeval Jože tiho in vdano. "A sedaj* mi je lahko, počasi in brez bolesti umiram. Kakšni bi bili lahko postali moji sinovi, te vprašam, brat Anton? Ali bi ne bili morda pomagali rušiti u-bogo domovino in ji kopati grob? Kakor jih pomaga in koplje toliko drugih. Ali ni bolje, da spijo sladko spanje, da so odšli še pravočasno? A sedaj pripoveduj ti, brat Anton, kako se ti je godilo in kaj nameravaš".
In pripovedoval je Anton o tujini in o svojem hrepenenju po vrnitvi v domovino. Da jo zopet vidi, srečno in v cvetju in blagostanju. Lepo in mogočno. Mlado in zdravo. In razširjene njene meje.
"Oj, vrni se, brat Anton! Ti večni popotnik. In potuj dalje in zakrij si oči, da ne vidiš; kar bi umorilo tvoje lepe misli, da ne slišiš, kar bi žalilo tvoje uho. Iz te hiše naravnost dalje, v"at Anton. Ne ustavljaj se pri sosedu, ne ustavljaj se pri starih znancih in prijateljih. Mimo njih hiš pojdi in ne oziraj se niti na levo niti na desno. In" zamaši si ušesa. Oče ne pozna sina, hči ne pozna matere in brat ne pozna brata. Vsak hodi po svojih potih in pluje na druzega. In vsak misli, da dela prav, da vrši svojo dolžnost. Uboga domovina 1"...
III.
In zopet se je ustavil popotnik pod vrhom klanca. Solnce se je nižalo in bližalo zatonu, nad reko se je že začela dvigati lahka mlečna megla. Više in više so lezle črne sence, umrli so poslednji žarki, vsa dolina je ležala v
temi.
In popotniku je postalo hipoma tako tesno pri srcu, da bi se bil razjokal. Kam? Grozna ta tema, ta tišina, nikjer najmanjšega žarka, nikjer svetleče poti.
Toda ali se ni zasvetila tam v veliki daljavi majhna zvezda? Visoko gori nad to strašno temo,
med razcefraniini oblaki.
"Da, kakor je sedaj nenadoma posijala ta zvezda v obupno temo, tako mora posijati tudi tebi, domovina, luč, ki ublaži vsa na-sprotstva tvojih najboljših sinov, da se zedinijo njih srca in misli v edini točki, ki je tvoja rešitev, v — ljubezni.
Kakor v blagoslov so se razprostrle njegove roke in se je u-p ognil a glava.
"Z Bogom brat Jože, z Bogom, domovina!"
Obrnil se je 111 izginil pod klancem. Težke njegove stopinje so še dolgo odmevale v temno in lepo noč...
Koliko nesejo železnice.
Iz neke francoske statistike posnemamo, da imata največ dohodkov od železnic Rusija in Anglija, in sicer Rusija na progi Varšava-Dunaj. ki vrže vsak dan povprežno po 496 frankov za vsaki kilometer. Za njo prihaja angleška železnica Lancashire-Yorkshire s približno 459 franki od kilometra 11a dan. Nemška al-zaško-lotarinška železnica donaša na dan 231 frankov, belgijske železnice povprečno po 199 frankov, avstrijske po 148, italijanske po 107 in španske po 102 franka. — Na Francoskem donaša severna proga po 218, vzhodna po 347, zahodna po 305, orleanska po 103 in južna proga po 93 frankov od kilometra vsak dan. Tudi kitajska velika proga iz Šan-tunga donaša po 121 frankov na dan od kilometra.
Milijonar .slepar.
Iz Lvova poročajo: 14. pr. m. so aretirali večkrattnega milijonarja in trgovca z lesom Weid-bera iz Zielone, nadalje dVa nje-gava uradnika in odvetnika dr. < 'haraka. Obdolženi so sleparije z zavarovanjem zgorele žage v Zie-loni.
Veliko neurje v Londonu.
Iz Londona poročajo: V Londonu je pred kratkim razsajal grozen vihar, kakoršnega ne pomnijo že leta. Deževalo je pa tako, kakor že neo d leta 1845. V nekem parku je strela ubila šest oseb, devet jih je ranila, med temi pet težko. Šest otrok, ki so se igrali, je zbežalo pod veliko lipo. Udarila je strela vanje. Neki policist je videl, kako so otroci popadali. Hitel jim je na pomoč. Prvi otrok, ki ga je vzdignil, je bil tako podoben njegovemu otroku, da se je onesvestil. Toda kmalu se je zavedel ter s pomočjo drugih ljudi prenesel otroke, ki so vsi še živeli, v bolnišnico. Trije otroci so kmalu nato umrli v bolnišnici. Padala je kakor oreh debela toča. Na različnih mestih vzhodnega Londona so bili kanali preplavljeni. Voda je drla po cestah.
Grozen čin.
Tz Hofenheima na Riedu poročajo: 33. p. m. so našli v hiši peka Backa pred pečjo truplo pe-karjevo z razbito lobanjo, v spalnici so našli obe - dorasli hčeri težko ranjeni, ženo pekovo pa tudi popolnoma razmesarjeno in mrtvo. Najbrž je izvršil umor neki pekovski pomočnik, ki je tisto noč izginil.
Umori.
Iz Berlina poročajo: Delavec Plischke je zaklal svojo 20 let staro nevesto. Njeno mater, ki je prihitela na pomoč, je težko ranil. Nato se je zastrupil.
Iz Madrida poročajo: V vasi Palacios-Rubies blizu Salamance je neka Marija Pio sporočila župniku, da je njenega moža in njene tri otroke obsedel hudič, vsled česar jin namerava umoriti ter jih darovati Bogu. Duhovnik se ni zmenil za to pripovedovanje. Pred kratkim so pa našli v stanovanju omenjene žene njene tri otroke v starosti 3, 9 in 11 let s prerezanimi vratovi. Žena se je vtopila v vodnjaku. Mož, ki je šel na vse zgodaj na polje, se je reiiL
KAJ JE TOMOTOR"?
Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih besed. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
Pulmotor je pomembna beseda
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
Citajte razlago te besede v
Dictionary
pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabljenja v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša 46 funtov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča.
GENUINE! LIMP
LEATHER
Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni
Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo
TOE PREMIER.-.
Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev.
\	. ,	'T-	-i- V-l."'-"-."-:, _	--t. J
98c. za $4.00 knjigo j Sle. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo
Denar pošljite po Money Order ali v znamkah. Rajde Money Order.
•WORLD STNDJCATt'CC ?«' ;

'GREATLY REDUCEl^5tZEOF_THE$4.00 B00&'
Poglejte kupon na 6. strani. — Le 6 jih je treba.
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI
"GLAS NARODA"
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.	„	- - \
Frank Sakser
Glavni urad : 82 Cortlandt Sfc, NEW YORK, Yt
Pošilja
DENARJE
o domovina

Podružnica: 6104 St. €!air Ave., CLEVELAND. C-
Fsofcaj**
PAROBRODNE
LISTKE
ž« fs« prekmorsfee parobrodne družbe po izvirala ee&ah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o
'potom c. kr. poštoa hranilnice na Dunaju; hitro ic seča

T,--M—,.-,





GLAS NARODA, 7. JULIJA, 1914.
EP
Jigssiennski
E
-g
KM iadmti
=a
Xnhorporirna do« 24. januarja 1901 v državi Mionaaota,
Sedci t ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad
dock, Pa.
Podprediednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave., Bar
nberton, O.	,
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Mi™* Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI:
MIKE ZTTNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, 0. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wjo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva Štv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli-jstve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe j* na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode siralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
tus Viator) o Slovencih in o jugoslov. vprašanju.
J. W. Scton Watson (Sco-7fakortk°r'z zeml^vidom pred *a-
I l>o m posamezne geografske točki' tehta s pomočjo matematičnih potenc. Zemljepisje in številka, s tema dvema činiteljima misli in sklepa in radi tega so njegovi zaključki jako logični.
S daj pa, kako si on predstavlja rešitev jugoslovanskega vprašanja ?
Zdi se mi, da so njegovi nazori, kakor jih je razvil napram meni, približno sledeči:
Vprašanje je mogoče rešiti "bolj radikalno"' ali "manj radikalno".
Bolj radikalna rešitev bi povzročila velike katastrofe za celo
31 ed potjo iz Turčansk ga Sv. Martina, kjer je obiskal voditelj«- Slovakov, v Lvov, kjer hoče proučavati ukrajinsko vprašanje, se j 1 ustavil znani angleški pisatelj Seton Watson (znan pod pisateljskim imenom Seotus Viator) en dan v Krakovu. Dasirav-no je imel malo časa in je mnogo Poljakov hotelo govoriti ž njim, mi je vendar posvetil skoraj celo popoldn
Bolgarsko posojilo. — Borzna kriza v Pariza. — Monopol špirita.
Bolgarski minister Tončev se je moral vrniti pred kratkim praznih rok iz Berolina. Nemške banke mu niso hotele dati posojila v znesku 250 milijonov frankov, sicer niso principijelno odklonile prošnje, vendar so stavile take pogoje, katerih ni mogla sprejeti Bolgarija. Zahtevale so namreč, da se ustanovi eksport-na družba, povečini z nemškim kapitalom, ki bi monopolizirala izvoz tobaka iz Bolgarije. Ako bi sprejela bolgarska vlada ta pogoj, bi imeli Nemci dvojni profit. Prvič bi se ta družba visoko recitirala, ker bi obvladala mono-politieno ves tobačni izvoz. Po svoji volji bi diktirala kupne cene bolgarskemu kmetu, ki bi bil prisiljen prodati tobak tej družbi po takem kupu, kakor bi ga določila. Drugič pa bi si osigu-rala na ta način nemška podjetja zase celo bolgarsko žetev. — Banke so namreč interesirane s svojim kapitalom na nemških tobačnih tovarnah. Bolgarska vlada ni mogla sprejeti teh pogojev, ki bi škodovali velikemu delu kmečkega prebivalstva. V bolgarski Trakiji se pridela sedaj približno 4 milijone kg tobaka v vrednosti kakih 40—45 milijonov frankov. I>o sedaj pa je bila zemlja slabo obdelana; z racijonal-nim in intenzivnim obdelovanjem bi se dosegli mnogo večji uspehi in zemlja bi rodila tri do štirikrat več. Bolgarska vlada pa je prepričana, da ne bo zboljŠal njen kmet polja, ako bode moral prodajati tobak nemški izvozni družbi po tako nizki ceni, da ne bode mogel kriti niti svojih izdatkov. Ker so nemške banke pristajale na tem, da se jim mora dovoliti ustanovitev eksportne družbe, ki bi monopolizirala tobačni izvoz, so se pogajanja razbila, vkljub temu, da so zastavile avstrijske banke, ki so se udeležile pogajanj, vse svoje moči, da bi jih pregovorile, naj dovole posojilo brezpogojno. Nemčija ne ceni prav visoko — kakor se ravnokar vidi — prijateljstva z Bolgarijo. — Sliši se, da so baje naknadno obljubile nemške banke v zvezi z avstrijskimi posodi
I	I
Francozi z velikimi syotami in so I menic. Sodišče je pa bilo nazira-' izgubili visoke odstotke svojega! nja, da umor ni bil premišljen, kapitala. Mali hranilci so bili po-j marveč je bil izvršen v afektu, v
11 .. __________
Miieruo predstavljati po tipu onih I evr°t)ske kulture, od katere duša blonskih Angležev, kakor jihj;,vuf	tudi Jugoslovani. Po predstavljajo razne povesti
I tevt
zla-1 ^ " to£a so posledice jako nego-
iti
n mški šaljivi listi. Visok, I lcve> a »a vsak način bi stalo to tek, krog 30-leten, z malimi br- r' »*vanje mnogo žrtev.
d vsem Mr. Watsona ne|KvroP° *n uui^ila znaten del ti bolgarski vladi 100 milijonov
frankov. Avstrijskemu poslaniku se je baje posrečilo pregovoriti nemške banke, da so dovolile predujmi v znesku 100 milijonov frankov, to je začasno posojilo, katerega smejo poti r jati vsak hip. Sedaj je popolnoma še negotovo, ali se izpremeni to začasno posojilo v fundirano. Iz svote 100 milijonov frankov, ki se je baje dovolila, ne dobi Bolgarija niti vinarja, ker se morajo plačati ž njo najnujnejši dogovi. Avstrijske banke bodo krile svojo kvoto — se ne ve, koliko milijonov — na ta način, da pro-longirajo za nedolžen čas bolgarske zakadniee izza časa druge balkanske vojske.	r
;aiui pod nosom, oblečen v navaliti siv anglais — tako se mi je ►redstavil na hodniku hotela kot lajnavadnejši hot Iski go«t, šla va v kavarno, se stisnila v kot
Manj radikalna rešitev bi ni zahtevala tolikih žrtev in bi imela ne manj ugoden rezultat.
Naravno je torej, da se skuša doseči manj radikalna rešitev in mizici in pričela razgovarjati. šele, ako bi ta bila v resnici lie-I )a je bil razgovor liolj vsestran- mogoča, preostaja še vedno bolj ski, sem vzel s sabo še nekega Ju-1 radikalna. — "Po mojem nine-goslovana, pristaša Jugoslovan- njuje rekel, "je manj radikal-sk< nacionalistični' struje, in ta- »a rešitev še vedno mogoča in la-ko sem jaz igral vlogo 'starega', žja, kakor pa bolj radikalna." oti 'mladega', Mr. Watson pa Manj radikalno razvozijanje nepristranskega tretjega.	zadeve bi se dalo doseči, ako sta
Popolnoma brez poze — to je prvi vrisk, kat Tega naredi na človeka angleški gost. To je popolnoma naravni. Požira parve ni, a ne po; požira sin majhnega naroda, ki hoče posnemati velike, a ne pobira sin v resnici velikega naroda z lastno in staro kulturo. Njemu tega ni potreba.
Dalje vzbudi začudenje narav-
izmed treh tozadevno odločujočih činitelj^v- za njo vsaj dva. To se pa lahko zgodi, zlasti ako nastanejo v ne predaljnji prihodnjo-ra resnieii velikaš, | sti spremembe, kakor jih povzroča sam tek narave. Torej bi bilo nepotrebno siliti pred časom k l>olj radikalni rešitvi, dokler ni znano, če ne nastopi takrat sama po sebi manj radikalna.
Od bolj radikalne rešitve, ako no*t izvanredna inteligenca an-jbi izpadla povoljno. bi imel del gleškega potnika. Za Angleža j Jugoslovanov (Srbi) popolnoma morajo zveneti jugoslovanska zavarovane svoje interese, drugi imena jako čudno t; r jih mora (Hrvati) bi tudi mogoče bili ž le s težavo obdržati v spominu. | njo zadovoljni, najslabeje bi pa A go>, od Seton Watson pomni pri tem bile varovane koristi Slo-ime vsakega Jugoslovana, da ga vencev. Za Slovence bi bila manj j.- le enkrat slišal. Predstavil sem radikalna rešitev ugodnejša, kani u tov ari A« in kot je navada, hi- kor pa bolj radikalna, dasiravno
bi tudi ta ne zadovoljila popolno-
polnoma zbegani in so se hoteli oprostiti ne le slabih, ampak tudi dobrih papirjev, ker so izgubili v nje zaupanje. Pariška borza pa ni mogla prebaviti vsega materijala in radi tega je mogla nastopiti splošna derouta, ki je potegnila za seboj vse, kar je prišlo na trg. Domača industrija in sploh francosko narodno gospodarstvo pa je ostalo skoro nedotaknjeno ; trpeli bodo skoro samo oni, ki so neposredno izgubili pri ainerieanskih papirjih. Pariz je doživel tedaj borzno in ne splošne gospodarske krize.
V Avstriji obvladuje cel špiri-tov trg močan kartel, ki diktira cene ter določuje* koliko sme vsako posamezno podjetje produci-rati, oziroma .prodati. Podjetniki so takorekoe uradniki karte-la, ki nimajo drugega dela, kakor da vodijo svoje podjetje; vse drugo preskrbuje kartel. Ni jim treba skrbeti za reklamo, niti za odjemalce. Sedaj se sliši, da hoče avstrijska vlada Še nekoliko utrditi pozicijo špiritovega kar-tela ter mu pripomoči do nekakega monopola, tako da bi monopolistično obvladal cel avstrijski trg. Sedaj namreč sie&r diktira cene po svoji volji, vendar ne sme previsoko posegati, ker bi s tem preveč zvišal rentabiii-tvjto špirit o vih podjetij in na ta način opozoril občinstvo na dejstvo, da se špiritove tovarne visoko rentirajo ;marsikateri kapitalist bi ustanovil novo podjetje, ki bi seveda delalo konkurenco kartelu. Sedaj pa baj«e namerava naša vlada preprečiti tako eventualno konkurenco s tem, da hoče uvesti koncesijo za špiritove tovarne. Kdor bi hotel v bodoče graditi špiritovo tovarno, bi si moral poprej izposlovati koncesijo. Kakor se pa sliši, vlada ne bo dajala take koncesije ni komur; torej bi imeli sedanji pro-lucenti špirita faktičen monopol v celi Avstriji. Avstrijski karte-li se niso m^ogo ozirali na kon-sumenta, ampak so zahtevali visoke cene. Da bode špiritov kartel izrabil svojo eventuelno monopolistično pozicijo, ne moremo dvomiti. Slovenei pa nimamo ni-kakega interesa na visokih cenah špirita, ker ga moramo od drugih kupovati. Ako bi se uvedla koncesija za Špiritove tovarne, bi imeli mi od nje samo veliko zgubo. — Sedaj se ne ve še natanko, kako in kaj misli vlada; dunajski borzi pa že nekaj diši. Kurzi špiritovih akcij so na dunajski borzi še precej poskočili, kar se Le redkokrat zgodi. Te ak-ije so namreč po pretežni večini v trdih rokah in se prav malo n redkokrat tržijo.
tro in kratko povedal njegovo ime, a Anglež se je takoj spomnil, da j** to ime bral pred dvema letoma v nekem časniku, dasiravno je bilo omenjeno takrat v časniku samo mimogrede v neki lokalni zadevi. Ravno tako dobro pomni imena krajev, časnikov, katere je čital itd.
V isti meri, kot spomin, deluje pri njem inteligenca, človeka presodi iz kretnje, iz enega stavka in potem snuje kombinacije potom logičnih zvez. Vsled tega ne potrebuje mnogo informacij in mu ni treba nol>ene stvari razlagati na široko. Svojega predmeta se drži sistematično natančno, ter se nikjer ne zgubi v postranskih momentih.
Potem sem hotel spoznati metodo njegovega postopanja pri prouea vanju avstrijskih narodnostnih razmer in zdi ae mi. da bi to metoda najlažje označil kot; matematično geografijo. Študira
ma njihovih želj.
V vsakem slučaju je zadeva Trsta evropsko vprašanje in pot čez Alpe do morja je velikanskega pomena za Nemčijo. Logičnim potom je torej razvozljaije jugoslovanskega vprašanja nemogoče drugače, kakor da se zraven zavarujejo tudi koristi drugih prizadetih faktorjev. Morda bi se dalo urediti tako, da postane Trst s primernim kosom dežele neposredno državno mesto ter se zagotovi prosta pot čez slovensko zemljo do morja. Ostali del slovenskih dežel bi ne tvoril nobene večje težave.
Tako bi izpadlo za Slovence pri manj radikalni rešitvi. O bolj radikalni ni mogoče povedati ničesar, ker igrajo vlogo razni Či-nitelji, katerih vp-live ni lahko vnaprej določiti. Na vsak način bi izpadla za Slovence manj u-godno. Po "Slov." Dr. L. 1»
Pred kratkim so bili francoski finančni krogi jako razburjeni. Vodilni borzni papirji so jiriha-jali dan na dan v velikih množinah na pariško borzo ter njihovi kurzi so znatno padali. Ne le banke, ampak tudi industrijska podjetja so trpela vsled splošne deroute, ki je vladala tekom zadnjih dveh tednov v Parizu. Posebno pa ruski vrednostni papirji so se ponujali na vseh koncih in krajih in le malo kdo jih je hotel kupiti. Že dolgo let ni doživela pariška borza take panike, ki je tem boj nerazumljiva, ker" je ostalo gospodarsko življenje še precej normalno. Denarni trg v Parizu je jako voljan; dobi se ga na borzi po 2Vi odstotkov na trimesečno menico; tudi v industriji ni mogoče opaziti nikake akutne krize. Te hude dneve na pariški borzi pa je povzročila Amerika. V Mehiki še vedno tra ja meščanska vojska. Železnice, rudoko-pi in drtoga industrijska podjetja so prišli tam ob veljavo. Tam pa je *bil investiran večinoma francoski kapital. Sto in sto milijonov so izgubili Francozi v Mehiki. Sedaj so prišle neizmerne množine • mehikanskih vrednostnih papirjev na trg, a nihče jih ni hotel sprejeti, in njihovi lastniki so prišli ob velik del svojega premoženja. Francoske banke so izgubile priteh špe kulacijah ogromne svote. Razven Mehike se bori tudi skoro cela južna Amerika s hudo gospodar sko krizo; posebno Brazilija in Paint Tudi tu so bili angažirani
Izpred sodišča.
Konec senzacij onalnega procesa.
prepiru zaradi omenjenih menic, In tako je bil baron Bisping spoznan za krivega, da je v strastni razburjenosti izvršil umor in da je ponaredil menice. Obsojen je bil v štiriletno prisilno delavnico. Obenem pa izgubi vse predpravi-ce in pa plemstvo. Razsodbo bodo predložili carju. Bisping je mirno poslušal razsodbo ter pro-sil, naj ga provizorično izpuste iz zapora proti kavciji. — Sodni dvor pa ni ugodil temu.
Zakon med bratom in sestro.
i Iz OLomuca poročajo: Tukajšnje okrajno sodišče se je bavilo S čudnim slučajem. Neki, v tukajšnjem okraju stanujoči železničar se je pred dvanajstimi leti seznanil z neko šiviljo, s katero je od onega časa skupaj živel. Imela sta pet otrok, od katerili so štirje živi. Na prigovarjanje župnikovo sta se odločila, da se bosta poročila. K temu ju je .prisililo tudi dejstvo, da s poroko zajamčita ženi in otrokom pokojnino. Ko sta poiskala potrebne dokumente, sta zapazila na svoje največje začudenje, da je imela mati obeh enako ime. Izkazalo se ie, da se je mož, ki se imenuje F. L., 1. 1867. narodil v brnski porodnišnici kot nezakonski sin neke Ane L., pristopne v S. na Češkem, in da se je nevesta, ki se imenuje F. II., narodila leta 1877. kot hči neke žene, ki se je tudi imenovala Ana L. in ki je bila hči bajtarja L. v S. na Češkem. Z ozirom na enakost imen mater okrajna oblast ni hotela dati dovoljenja za poroko. In pred olomuškim okrajnim sodiščem sta se morala oba zagovar-iati, ker sta kot brat in sestra živela v konkubinatu ter imela o-troke. Sodišče ju je oprostila, ker se ni moglo prepričati, da sta v resnici brat in sestra, da sta le slučajno imeni obeh mater enaki ili pa da je mati ženina poveda-'a v brnski porodnišnici napačno ime. Železničar ni nikdar poznal svoje matere in je bil vzgojen pri tujih ljudeh. Kako bo postopalo okrajno glavarstvo, ni znano.
V Varšavi se je končal skoro po štiritedenski razpravi proces proti baronu Jurju Bispingu. — Proces je bil senzacija za najvišjo rusko družbo, kajti obtoženi Bisping je bil ena najuglednejših oseb varšavskega plemstva. In mož, ki ga ja — kakor je trdila obtožnica — Bisping umoril, knez Drulki-Libecki, je bil eden izmed najpremožnejših veleposestnikov na Poljskem. Bia-ping je razentega zaradi svoje žene bourbonske princezinje, v sorodu s španskim kraljem, kateremu je španski poslanik v Petro-gradu sleherni dan moral poročati o poteku proeesa. Ne z manjšo pozornostjo je zasledoval proces car. Bisping je bil obtožen, da je 21. aprila 1913 v parku Te-rezijskega dvora blizu Varšave, ki je last kneza Dmcki-Libecke-ga, umoril kneza. Pri dejanju ni bilo nobenih prič, tako da so morali vesti proti baronu Bispingu dolgotrajen proces na podlagi in-dieij. Procesni akti obsegajo 16 zvezkov. Bisping, ki je bil intimen prijatelj knezov, je trdovratno tajil. Ko so strokovnjaki v streljanju izpovedali, • da kroglja. ki je tičala v truplu umorjenega kneza, ni bila iz Bispingovega broivninga, se je zdelo, da je baron dobil proces. Toda Bisping ni mogel dokazati svojega alibi. Razentega ga je obremenjevala še neka druga zadeva. Ponaredil je sedem menic po 100,000 rub
Nesreča v rudniku.
Iz Essena poročajo: V rovu Alma Gelsenkirehenske rudokop-ned ružbe je skala ubila štiri delavce.
Rodbinska žalogira.
Iz Kodanja poročajo: V hipni blaznosti je posestnik Woering-sen v Windingnu ustrelil svoje otroke, štiri dečke in eno deklico v starosti od sedmih mesecev do dvanajstih let. Nato je ustrelil samega sebe.
Avtomobilska nesreča.
Iz Prage poročajo: Na poti iz Dobriša v Minšek se je prevrnil avtomobil, ki ga je vozil tovarnar Bondv iz Prage, v hipu, ko se je hotel umakniti nekemu kolesarju. Vsi, ki so bili v avtomobilu, so padli pod voz. Tehnik Kurz se je težko poškodoval in je kmalu nato umrl. Bondy in ostali so se le lahko poškodovali. — Narodni Listy" poročajo, da je baje tudi šofer umrl zaradi za-dobljenih ran.
Za smeh in kratek čas.

m
31-■-ir==ii=
m
VESTNA.
Governanta: — Mi boste oprostili gospa. Že tri mesece hodim z vašimi sedmimi otroci na izprehod, pa sem do d;■ues samo enega izgubila.
V zakonu.
r M
—	Kaj se ti je najbolj dopad-lo v botaničnem vrtu?
—	Tista cvetlica, ki je sedela pri blagajni.
Zdravnikova usoda.
Čudno dogodbo o nesrečnem zdravniku pripoveduje angleški smešničar Joe Coyne. Videl je v uličnem električnem vozu siromaka, kateremu se je brala beda iz obraza. Začel je govoriti ž njim.
"Oh, gospod", mu je rekel siromak. "nisem bil vedno v taki bedi kakor sem zdaj. Bil sem zdravnik in imel lepo službo, toda prišel sem v nesrečo. Zapisal sem se in to me je ubilo."
"Kako to?"
"I nu, izstavljal sem mrtvaški list in v rubriko "vzrok smrti" sem zapisal — svoje ime!"
Izravnan račun.
Advokat: "Jaz sem vam sedaj vso stvar razjasnil v četrt uri — znaša deset dolarjev.
Farmer: "In jaz sem vam celo četrt ure poslušal — znaša tudi deset dolarjev."
)i
i
POZABLJIVA.
Sleparsko oproščevanje od vojaške službe.
Nova reforma" poroča: Afera sleparskega o^proščevanja od vojaške službe se vedno bolj širi. V Lvovu so aretirali posestnika Sommerja in nekega štabnega zdravnika. Več aretacij se bo izvršilo. V Krakovu in Podorcih so dozdaj aretirali dvanajst oseb.
Italijanski prestolonaslednik in bikoborba.
Iz Madrida poročajo: Sedemletni italijanski prestolonaslednik, Umberto, je 14. pr. m. prisostvoval v Paleni na otoku Malor-ca bikoborbi. Ko je bik konju razparal trebuh, se je prestolonaslednik onesvestil. Ko se je potem zavedel, je šel jokaje se s svojim vzgojiteljem iz arene.
Sufragetke.
Iz Londona poročajo: 14. pr. m. ob desetih zvečer je eksplodi rala v cerkvi sv. Jurija bomba, ki je povzročila ogromno škodo. Na neki klopi je ležal list, v katerem protestirajo sufragetke proti nasilnemu krmljenju v ječah. Tudi v cerkvi sv. Pavla so sufragetke motile službo božjo Med službo božjo je klicala neka ženska božji blagoslov na Pank-

L vJ
a____
ljev na ime kneza Drucki-Libec-ihurstovo in božje prekletstvo na kega. Tako da je prišlo sodišče' vlado. Ženska se je privezala z do prepričanja, da je obtoženec l železno vrvjo na klop, tako da so umoril kneza ravno zaradi teh'morali del klopi odžagati.
Bi ■
t
—	Ali ste se res ločili od svojega soproga?
—	Jaz? — Da, da, sedaj se šele spominjam.
'KRACKERJEV' BRINJEVECj,
1 ie naistarpi&p in ruf	v
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEY" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
Poitnm naročila se točno izvršujejo.
Prva Slovenska veletrgovina
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	[ Zaradi podpore po toči poško-
Nemška olika. Nekako ob de- dcva*nim vinogradnikom je že sto-vetih zvečer 35. junija je vozil nI potrebne korake pri deželnem poštni avtomobil od Št. Jerneja «»»oru dezelni Poslanec Mihelcie.
proti Kandiji. Med potjo je sre-i	STAJERSKO.
eal na cesti šentjemejske romar-' _	"	. .
. ...	j	•	Zaprli so v Slovenski Bistrici
je. Eden izmed voznikov je stal	r	..	....
J .	.	A A ,-i nekega Jurija Cesar, ki je izvršil
mirno pri svojem vozu. Avtomobil " /	' J
. - mi -	* » a vse polno tatvin,
je privozil konjema cisto pred 1
nos. Da sta bila konja plašna, go-
Orožniki v boju s čebelami. 18.
junija je bil neki trgovec s pra-
tovo bi se bila zgodila nesreča in J^« ^ »»	i rt* v
. . j	siei v nekem hlevu v Veliki Ne-
šoter bi se izgovarjal, da je ver- ..	.
flurlitrr wiwdiacher Hund" kriv,	kJer J? P°z,n° ™ Pr"
- , t v - __sedsi	s seinnia v Varazdinu pre
tako le namreč kneal šofer nad .	. 1
./. . j, . ^ ,„ • ;iioeil	z neznanim mozkim, okra-
vozniki na cesti. Se tega se manj-,	„ .
....... , * den za	IbOO K. Tatu so orožniki
ka, da bodo tuji šoferji celo za
sramovali naše ljudstvo!
izsledili v prekupčevalcu perutnine 301etnem Kumiku. Ko sta se Smrtna kosa. Iz Ljubljane sej^^^ Majhenšek iz Ljutomera
in Ornčič od Sv. Antona pribli-
poroča, da je dne 17. junija ob 9. dopoldan umrl stolni kanonik To-
žala Kurnikovi hiši, je le-ta brž
mo Kajdiž. Rojen 1. 18:M v Brez- Yrgtq 3istllico z ukradenim denar-
pred zadnjimi
niči na Gorenjskem, je dosegel j jem y čcbelnjak
80. leto. Bil je zlatomašnik in ar-hidijakon osrednje Kranjske, h
vrati, spravil čebele iz panjev, na-|to se pa skril v hiši v nadi, da bo
kateri spadata tudi litijski m kasneje skozi ta vrata ug'el O-šmarski dekanat. Vodil je tudi rožnika sta se do]go t,orjja s
"apostolstvo sv. Cirila in Metoda" ter je po njem podpiral balkanske misijone.
Umrl je v Novem mestu Josip
belami in iskala Kurnika, ki sta ga končno tudi zasačila in zvezala. Čebele so ju pa tako opikale, da se je Crnčič nezavesten zgru-
(ierdešič, c. kr. dvorni svetnik in <H] Kasneje so v čebelnjaku do predsednik c. kr. okrožnega so- biIi 1600 K ukradenega denarja, dišea v pokoju.	j Kurnika sc izročili okrajnemu
Nesreče. Fran Novak, učenec sodišču pri Sv. Lenartu, ljudske šole na Mirni, je padel z Umor s koso. Na državni cesti, drevesa in si zlomil obe roki v vodi iz Maribora čez Leiters-podlelitju. — Josip Ravh. učenec berg na Pesnico, so našli 18. ju-ljudske šole v Rožnem dolu, je nij;l zjutraj kosca Martinšeka padel s črešnje ter si zlomil obe mrtvega ležati v luži krvi. Pijani kosti levega podlelitja. — Oba kosci so se skregali in omenjeni dečka s*? zdravita v kandijski je padel kot žrtev. Nasprotnik bolnišnici.	'mu je s koso prebodel srce. Umor-
Alkchol — pretep. Alojzij TJ- jeni ima več zelo velikih ran. Ta-mek, tesar iz Vine vasi, se je koj dopoldne se je podala na lice vsled preobilo za v ž it e pijače pre- mesta sodna komisija. Proti ve-piral z nekim Andrejem Kovači- £eru so baje orožniki prignali sto-čem. Janez Gazvoda, dninar, je rilca vklenjenega v zapore mari-pa med njima posredoval za borskega okrožnega sodišča. Kdo spravo na ta način, da je z nožem j(> morilec, še sedaj, ko to pišem, v roki planil na Umka, ga obre- nisem mogel izvedeti. Šnops!! zal na glavi in na roki. 1'mek, ki Bratu cdtrgal uho, Brata An-ni bil zadovoljen s tako razsodbo, ton in Karol Polajnar v Hočah je pa vrnil Gazvodi tudi z nožem prj Mariboru sta se ne kaj sprla ter mu zadal težke-poškodbe. in stepla. V pretepu je Anton u-Očitanje "liberalec" ni žaljivo, daril Karla s ključem po glavi Sosed A. je tožil soseda L. pri tako hudo, da mu je uho odtrgal, ribniškem sodišču radi razžalje- j	PRIMORSKO,
nja časti, ker mu je L. očital: "tr yedll(> več Vojaitva.Xa iesen liberalec, ti", "celo vas si napra- ^ ^ Ljubljarie ? Goric'Q 2? vil za liberalce 111 " grdoje, da domobranski pe5poikj v Ljublja-si takoj liberalec". Ribniško so- nQ pa priJe domobranski topni_ d išče je soseda L. radi prestopka >apski polk 22 ^ Gradea razžaljenja časti v resnici obso- premeščen je c. kr. okrajni ko-dilo. Novomeško okrožno sodisee misar dr Fran Vodopivec od C. pa je vsled obtoženeeve pritožbe kr okrajnega glavarst
va v Pulju
sodbo vsled ničnosti razveljavilo y poljedelsko ministrstvo, in soseda L. oprostilo, ker ' oei-, Sicvenske zastave se boje v Krtek "liberalec" ni žaljiv. S tem minu nekateri znani iredentovski je pa tudi izrečeno, da istotako hujska6i (ne b0jjj0 se pa sloven_ očitanje "klerikalec 111 kaz- Hkega denarja, katerega jim nosi-
njivo.	j0 Briei!). Sedaj je veliko vese-
Deželuo strojno dobavno zaciru- lje med njimi • ker -e politi-na
go namerava ustanoviti zavod za oblast v Gradišču prepovedala pospeševanje obrti na Kranj- siovenskim fantoni jz Brd dohod skem. Zadruga bi nnela namen na nabor y Krmin s siovensko za-oskrbovati z združenimi močmi stayQ Taka odredba pač ne A.pli. kranjskim obrtnikom nakup do- ya ugodno lia zvesto patri0tično brih strojev pod ugodnimi plačil- obmejno slovensko ljudstvo — je nimi pogoji.	pa v veliko veselje iredentovcem.
Nov most. Deželni odbor je A]i je to Avstriji v korist? sklenil, da se podjetniku mosta Kazenska razprava proti Ru-čez Oabranko pri Gabru naroči, dolfu Konjedicu, ki je obtožen zgrajeni most podreti in postaviti goljufije, katero bi bil zagrešil novega; izid tozadevne kolavda- ko^ svoječasni predsednik bivši eijske obravnave je bil namreč Mizarske zadruge v Solkanu, je zelo- neugoden.	pričela pred goriško okrožno sod-
Sladkcrna pesa pozebia. Kakor njj0 Obtožnica pravi, da je zapiše "Slov. Narod", je akcija drilga? ustanovljena leta 1900., bivšega deželnega glavarja Suk- kmalu po svoji ustanovitvi ime-Ijeta za sladkorne tovarne padla 110Vala za predsednika Rudolfa v vodo. Ustanovni stroški 7000 K Konjedica, v katerega se je sta-so porabljeni — več pa nihče pla- vji0 upanje, da bo pod njim za-čati noče.	druga prospevala. Ali že 1. 1902.
1000 K podpore je dovolilo no- jmela zadruga dolga 170,255 K t ran je ministrstvo za pogorelce v 67 v j 1904 239,135 K 87 v, leta Zago/ici, občina Velika Loka v 1905. 331,910 K 81 in leta 1908. novomeškem okraju.	458,295 K 81 v. Konjedicu se oči-
Slabo vreme. Iz Adlešič v Beli ta da je prikrival članom pravo Krajini poročajo: Dne 14. junija stanje zadruge, da je sprejemal popoludne je padala na Vrhov- za e]ajie ljudi nevešče v stroki, cih, pol ure o<l nas, med hudim da je sprejemal denar, pa ga ni nalivom nekoliko toča, ki pa k v knjižil, ponarejal pobotnice itd. sreči ni naredila škode. Tudi na p0 obtožnici je" govoril na dolgo hrvatski strani čez Kulpo v krni- Konjedic in odgovarjal na razna ,ški župniji je nekoliko pobelila, vprašanja. Bili so zaslišani dr. Sploh imamo ta mesec prav ne- pranko kot upravitelj konkurzne ugodno vreme, da ni mogoče su- mase, dr. Treo, Delak, Schwarz, siti in spravljati krme, ki je letos Bajee. Trost; iz izjav raznih prič prav lepa in gosta, ter detelje. V odmeva soglasna trditev o slabi noči od 6. na 7. junija je zapal na upravi, o samovolji Konjedičevi »Jorjancih nad Metliko celo sneg'. jn 0 njegovi trgovski nesposob-Res prav nenavadno v tem času. Uosti. Z razpravo se nadaljuje. Tudi letos je napadla mlado ( Nalivi. V predoru Podbrdom se hrastje strupena rosa. kakor že je zadnje dneve ob hudih nalivih nekaj let sem. — Kako pomanj- zopet kazala velika narast vode. kanje delavcev je letos tudi pri pa vendar ne tako hudo kakor nas, nam spričuje to, da plačtije- pred par meseci. Nad tirom pa je jo na BojanciH naše delavke po bilo vode na nekaterih krajih do 2 K na dan in še vso hrano. Neki 26 cm. — V Grgarju je ob zad-Bojančan je trdil, da ne bi dobil njih nalivih zopet enkrat pritekla možkeg-ft delavca, da mu da tudi voda iz raznih lukenj in povzro-10 K na dan. Tako hudo je po- čila veliko poplavo, vsled cesar «»bno na Bojaneih za težake, ker so bili prizadeti ljudje v nevarno skoraj vae mlade moči v Ame- nosti. Ob velikih nalivih, ki tra-riki. Kako naj potem kmet iz- jajc dlje Časa, se taki pojavi radi liaj&l	ponavljajo. Treba bi bilo ukreniti
GLAS NARODA, 7. JULIJA, 19»
nrrgBoansr-----
kaj izdatnega v varnost prebivalstva.
Hrib se je udri. Na progi med Dornbergom in Batujami se je u-drl tik pred batu j ski m predorom hrib, ki je bil skozi in skozi pre-perel, na progo ajdovske železnice. Zgodilo se je to 15. junija zjutraj, tako da se je moral vlak, ki prihaja v Gorieo ob 1. pop., ustaviti v Batujah. Nastala je zmešnjava med potniki, posebno onimi, ki imajo zvezo s tržaškim vlakom v Prvačini. Slišalo se je razne pritožbe, da se je ljudi kar peš nagnalo k cilju, ki so ga imeli doseči. Tako je n. pr. neka ženska iz Dobravelj morala peš nazaj domov (namenjena je bila v Istro) in ko se je hotela 16. junija peljati z istim .listkom, je morala zopet doplačati diferenco do Ba-tuj. kar jo je tako razkačilo. da je v jeznem tonu protestirala proti krivičnosti železniškega e-rarja.# V kompenzacijo je ugovarjala bridke solze, ki jih je poto-čiia pri nesreči. Sprevodnik seveda je ni mogel uslišati. — Sesula se je na kraj nezgode ogromna plast hriba, ki je pokrivala skriv-ljene tračnice dosti metrov na debelo in približno 40 m na dolgo in kljub temu, da dela na licu mesta stotina delavcev, je vendar še toliko materijala ob progi, da se vzdržuje promet le na ta uaČin, da pelje iz Gorice vlak do batuj-skega predora, kjer morajo potniki prestopiti v pripravljeni ajdovski vlak.
Zopet je slepar izvabil dne 15. nija eno ženo seboj v Trst, češ. da jo mož čaka, ki je prišel iz Amerike in zadel veliko srečko. Naj gre ž njim v Trst in mu nese 120 kron, da bo mogel denar dvigniti. Prišel je slepar po cesti od Sv. Križa proti Radečam. Rekel je, da je pri Nevaku na Dolih pil tri male steklenice piva. Zuana mu je bila pa tudi neka družinska novica iz Kostanjevice št. 1 pri St. Rupertu. Kazal je fotografijo 6— 7 Amerikancev, med njimi njenega moža. Bil je 18 do 20 let star videti, navadne obleke in domače govorice. Rekel je, da v Trstu "dela". Najbrž je Dolenjec. Izvabil ji je v Trstu še 120 kron in izginil. Svoj denar je bil pa "izgubil". Ure ni imel. Ta slepar je že neko žensko na Gorenjskem ravno na ta način speljal v Trst in osleparil.
Srednješolski dijaki dobe uniforme, Tako je sklenila šolska oblast na pritisk vlade, ki hoče imeti v Dalmaciji dijake uniformirane, da bodo tako pod večjo kontrolo, ker se je bati, da bi se brez uniforme preveč ogrevali za Srbijo! Ah. ta avstrijski strah!
KOROŠKO
Posledice lahkomiselnosti. Pri
Volšperku se je te dni igral učenec Blaž Melcher z dinamitnimi patronami, pri čemer se je ena razletela in dečka hudo poškodovala na roki in na enem očesu. Na odredbo zdravnika so dečka prepeljali v bolnišnico v Celovec.
Otrok se zadušil. V bližini Beljaka se je zadušil nek otrok. Sodna komisija je dognala, da je kriva otrokove smrti 15Ietna dekla, ki je	mesece starega otroka
položila na trebuh v posteljo, nato se pa za kratek, čas odstranila. Ko se je vrnila, je bil otrok že mrtev.
Poročil se je v Celovcu stotnik domobranskega polka štev. 15 v Opavi v Sleziji Martin Majcen z gdč. Alojzijo Marijo Kaiser, hčerko hišnega posestnika v Celovcu.
O umoru v Mcžici se obširneje poroča sledeče: Delavec Lekše Rigelnik je nesel 8365 K, ki so bile namenjene za plačo rudarjem. Rudar Janez Germadnik je to izvedel in čakal v gozdu Rigelnika, oborožen z revolverjem in britvijo. Ko Rigelnik pride po cesti mimo fistega kraja, ga je Germadnik ustrelil. Nato mu hoče vzeti denarnico. Toda zvesti delavec jo je močno držal. Morilec vzame britev, prereže Rigelniku vrat in odnese denar. Revolver pa je pustil ležati. Rigelnik kliče na pomoč. To sliši delavec Florijan Koprivnik in najde tovariša v krvi na tleh. Videl je tudi begunca. Umorjeni delavec je kazal še za morilcem in je rekel: "Germadnik me je." Nato je umrl. Koprivnik pokliče več delavcev, ki so zasledovali morilca. Tudi orožnik Čičnik je prišel in se pridružil delavcem. Delavec Pran Gozdnik je res našel v gozdu Germadnika, kako je v grmovju štel denar. Zvezali so ga, peljali v pisarno in ga nato izročili deželni sodniji v Celovcu. Že v pisarni v Možic? je Germadnik takoj priznal, da je ustrelil Rigelnika, ki je bil 47 let star ter zapušča ženo in sina v rudarski hiši na Jaso vini.
POZDRAV.
Na obali Atlantika pozdravljava vse rojake in rojakinje, posebno pa Franka Dolinarja, njegovo soprogo, Malči, Julijo in Milico ter Franka Mubija. Živeli!
New York, 4. julija 1914.
J. Gross. O. Gross.
Pri odhodu v stari kraj še enkrat pozdravljam svojega moža Andreja Jagiča in sina ter vse znance in prijatelje v Gallup, N. Mex. Z Bogom!
New York, 4. julija 1914.
Katarina Jagič.
Predno se podani na parnik, še enkrat pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike, posebno svojega brata Antona in vse one, ki so me spremili na kolodvor. Z Bogom!
New York, 4. julija 1914.
Jernej Trebeč.
Predno se podamo na široko morje, še enkrat pozdravljamo vse prijatelje in znance, posebno pa J. Novaka, F. Novaka, F. Ser-šena, F. Zaverla in druge v Ely, Minil., ter se lepo zahvaljujemo za spremitev na kolodvor. Na veselo svidenje I
New York, 4. julija 1914.
Janez Omerz z družino.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje širom Združenih držav, posebno moje boarderje in vse tiste, ki so me spremili na kolodvor. Živeli !
New York, 4. julija 1914.
Janez Miklič.
Predno zapustiva New York, pozdravljava vse rojake širom Amerike, posebno pa brata Franca Vidigoja ter družini Kuret in Brencelj v Clevelandu, O.
New York, 4. julija 1914.
Ant. Vidigoj. Jos. Zriinšek.
Predno se podava na parnik "Kaiser Franz Josef I.", pozdravljava vse rojake širom Amerike, posebno znance in prijatelje ter družini Kuret in Furlan v Clevelandu, O. New York, 4. julija 1914.
J. Germek. S. Rolih.
Odhajajoč v stari kraj. še em krat pozdravljam vsi prijatelje in znance v Clevelandu, O., posebno FVanea Brinška in njegovo ženo. Z Bogom!
New York, 4. julija 1914.
Andrej Milavc.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse sobrate društev sv. Barbare in "Avstrija", posebno pa mojega brata, Martina Abrama in njegovo soprogo v Ralphtonu, Pa., kakor tudi moje prijatelje v Johnstownu, Pa. Z Bogom!
New York, 4. julija 1914.
Mihael Centrih.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam Jurija Verderbarja, ženp in otroke ter Petra Verderbarja v Jolletu, 111. Pozdrav tudi vsem znancem in prijateljem po širni Ameriki.
New York, 4. julija 1914.
Matija Verderbar.
Kje se nahajajo moji bratje. Aivf-TON, LOUIS" in JANEZ FEMC? Doma so iz Poljan št. 8 pri Višnji gori. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da mi javi, ali naj se pa sami oglasijo. — Joseph Feme, Box 505, Eveleth, Minn. (6-8—6)
NA PRODAJ
je mesniea z vso opravo. Kraj posebno ugoden ; narodnosti je ogrske, slovaške, slovenske in hrvatske. Prometa je mesečno od $1900 do $2100. Prodam radi družinskih razmer. Kraj pove upravništvo tega lista.	(6-8—7)
Kje je LOVRO HAFNAR? Doma je iz Zgornjega Bitna. Kranjsko. Njegov zadnji naslov je bil: Box 364, Boswell, Iowa. £anj bi rada zvedela njegova sestra: Frances Hafnar, 244 M Street, Rock Springs. Wyo.
(3x 7.14,21—7)
OPOMIN.
Vse one. ki mi dolgujejo od 1. i 1907.. kojim sem posodil v Austin, Pa., prosim, da storijo svojo dolžnost v najkrajšem času.
Frank Troha, (6-7—7)	Womak Hill, Ala.
Na obali Atlantika še enkrat pozdravljava vse rojake širom A-merike, posebno pa one v Indianapolis, Ind. Iskrene pozdrave pošiljava družinam Konovšek, Konečnik in Predovnik. Ostanite zdravi, dokler se spet vidimo!
New York, 4. julija 1914.
M. Konečnik. J. Podvratnik.
Predno se podam po 141etnem trudapolnem bivanju v Ameriki oet v milo mi staro domovino - parnikom "Kaiser Franz Josef I.", še enkrat pozdravljam iz o-bali Atlantika vse svoje prijatelje in znance širom Združenih držav, posebno pa Andreja Janko-viča in njegovo družino ter se mu najiskrenejše zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost ob priliki moje odhodnice. Ker se gotovo ne bodem več vrnil, vam tem potom kličem krepki: Na zdar! in z Bogom!
New York, 4. julija 1914.
Franc Kodrič.
Rad bi zvedel za naslov svoje rojakinje KATI PIRC. Doma je iz Ljubljenega na Gorenjskem. Preteklo jesen je prišla v Združene države in se baje nahaja nekje v Pennsylvaniji. Prosim cenjene rojake, ki vedo, kje se nahaja, da mi javijo nje naslov, ali naj se pa sama oglasi. Andrew Zupan, Sartell, Minn (7-S—7)
Iščem svojega polubrata JAKOBA JAKSA, podomače Pekov iz Vrtač. Ker mu je umrla mati. zato bi prav rad zvedel za njegov naslov njegov polubrat: Štefan Jakša. Vrtače štev. 18, pošta Semič, Kranjsko, Austria (7-9—7)
Brinjevo Olje
čisto in naravno.
Pint . . . $1.00 Quart . . 2.00 Gallon . . 8.00 Vam je mogoče dobiti samo pri:
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102, ST. CLAIR AVE. CLEVELAND :: OHIO.
NAJBOLJŠE
obdelane in neobdelane
farme
t okrajih Rusk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro napredujočih mest Lady^mith s 5000 in Chippewa Falls f 10.000 prebivalci.
Ozemlje križata dve glavni želez niški progi na Duluth in Min neapolis. Vsa okolica že gosto naseljena, kar najboljši dokaz za dobroto naše zemlje. — Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi. Kupilo tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami. Oglejte si svet in se sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo brezplačno natančen popis naše zemlje.
Slov. naselbinska družba
198-1 Ave., Milwaukee, Wis.
Pozor rojaki!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in drugs vabljive pretveze, katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukee^ Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Tg( svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in nrijazL nem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine predno greste kajn drugam svet gledatt, ter čas in denar po brezpotrebnemj tratiti.
. Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vel * strokovnjakov, je založila Stovenic Publishing Co., 81 Cortland t St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser 1604 St. Clair Ave., N. E.
! Domača naravna ohijska vina
kakor:

kakor:
CATAWBA, IWES, IN CONCORD prodaja
JOSIP SVETE,
17SO-S2 E. 28th St.,	Lorain. Ohio I
Conkord, rudečo vino po____6Gc. galona,
Catawba, belo vino po......80c. galona.
Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.
Kadar je kako druStvo namenjeno kapi ti bandero, zastavo, rezali je godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar petre baje te uro, verižico, privesek, prstan itd., n« kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Upralacj* Vas stane le 2c. pa ei bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
Brzojavno poročilo z Dunaja!!!
Slov. Knjigarna je prejela z Dunaj a sledeči brzojav:
"Pripravite vse potrebno za tisk senzacijonalne knjige o groznem umoru avstrijskega prestolonaslednika in njegove žene. Hočemo vam poslati vse podrobnosti umora in pogreba, kakoršnega še svet ni videl. Natančen popis revolu-cijskega gibanja in sedanjih krvavih dogodkov na jugu in v celi Avstriji. Avstrija je pred revolucijo; Madžari se pripravljajo, Srbi se oborožujejo, Italija kuje zahrbtne načrte, v cesarstvu samem se pripravlja revolucija. O vseh teh kritičnih dnevih vam pošljemo spis z vsemi zanimivimi slikami in življenjepisom Franc Ferdinanda. V Avstriji te knjige nesmemo izdati, zato jo tiskajte v Ameriki Philozoph Junkič."
Takoj na to obvestilo smo pripravili vse potrebno, da gre knjiga v tisk, ko hitro pride spis s slikami, To bo ena najzanimivejših knjig sedanjega časa. .Ti dogodki so za vse Avstrijce dalekosežnega pomena zato je potreba da povemo potom te knjige popolno resnico o krvavih dnevih v naši stari očetnjavi. Ker bo knjiga bogato ilustrirana in obsežna, ji bo cena 1 dolar s poštnino vred Ne-sme biti Slovenca, ki bi bil brez te knjige, kajti to bo kažipot bodočnosti nesrečne države. Naroča se pri:
Slovenski Knjigarni
535 WASHINGTON ST.
MILWAUKEE, WIS.
. « M

GLAS; NAKOPA, 7. JTTTJJA, 1914.
Skrivnosti Pariz a.
ITJIA IX Klill« ŽIVLJRJrJA.
SpinI Eugene Sue. Za "Glas Narod*" priredil S. H.
by i.	fNadaljevanje.1
—	Ljubi mož — je rekel vojak Martialu — nikar ne ostanite. —• Za menoj — za menoj.
N sr» -ne/, je nehote odšel za njim. Na hodniku so stražniki tako pre ve zali jetniei, da se nista mogli popolnoma nie premakniti.
Rahel j je vzel iz žepa škarje in ji rekel zelo vljudno:
—	Sklonite nekoliko glavo.
Ko jo jt- sklonila, se je zakrohotala: — Ali smo že dobri pri jatelji, kaj ne? Najprej ste imeli mojega moža, sedaj imate pa še mene in hčer.
Iv tihe I j ji je zatVl na vratu strici kito in ji ni odgovoril.
—	To je /e tretjič, da mi kin čaj o glavo. Pred birmo, pred poroko in sedaj pred smrtjo. Vi se dobro razumete na te stvari, gospod mrtvaški brivec.
—	Kaj mislite, kaj premišljujem, gospod sodnik?
Mislim — je nadaljevala starka, ko ji sodnik ni hotel odgovoriti — da je bila moja hči, kateri boste sedaj odsekali glavo, daleč na okoli najlepše dekle. Plave lase je imela, obraz pa kakor mleko in kri. Komu bi takrat padlo v glavo... Po kratkem premisleku je vzklikuila: — Kakšna komedija je vendar naša usoda!
Takrat so ji padli zadnji lasje z glave.
—	Končano je.
—	Hvala gospod sodnik. Priporočam vam svojega sina Nikolaja, katerega boste kmalo dobili v roke.
Med t em se je približal duhovnik. Ko je zaslišal zadnje besede, je pogledal proti nebu, sklenil roke in se vrnil.
—	Sedaj je čas za odhod. Ali hočete mogoče še kaj jesti?
—	^Ivala. Nocoj zvečer mi bodo že s prstjo napolnili usta.
Stražnika sta ji malo bolj nalahko zvezala noge tako. da je
mogla hoditi. Ker se je nekoliko opotekla, so ji hoteli pomagati, toda ona je osorno zarenčala:
—	Ne dotikajte se me. Dobre noge imam in še dobro hodim. Na morišču se bom prepričala, če je moj glas še zakaj.
Nato so sedli v voz.
—	Na Boulevard St. Jacob! — Voz je oddrdral.
IV. • * Martial in Suriman (Zbadač).
Predno nadaljujemo svojo povest, moramo najprej pojasniti bralcem, kako sta se spoznala Martial in Šuriman (Zbadač).
Ko je Germain zapustil zapor, je Zbadač kaj lahko dokazal, da je bil samega sebe okradel in tudi pojasnil, zakaj se je dal zapreti. Ker tedaj še ni bil našel Rudolf Marijine Cvetlice, in se je hotel zahvaliti fcurimanu za ponovno rešitev življenja, ga je povabil v svoje stanovanje v Rue Pliimet z namenom, da ga vzame seboj na Nemško. Svojemu gospodarju je bil tako udan kot pes. Ko je stanoval s knezom pod enoinisto streho, se mu je zdelo, da je dosegel vse, kar sploh mora doseči na tem svetu. Razmere so se spremenile, ko je Rudolf našel svojo hčer. NikakOr se ni mogel spoprijazniti z mislijo, da bi peljal na Nemško človeka, ki je 1>il f>riča prejšnjemu življenju Marijine Cvetlice. Poklieal ga je >toraj k si-bi in ga prosil, če mu hoče napraviti veliko uslugo. Šurimanov obraz se je veselja zasvetil. Kako je bil pa žalosten, da ga knez ne more vzeti seboj in da zapusti vkratkem Francijo. Ni treba omenjati, da
mu je obljubil visoko odškodnino. Revež ni hotel ničesar sprejeti, samo bridko je jokal in se slednjič vdal v svojo usodo.
Dan pozneje je poklical knez k sebi Volkuljo in Martiala, da bi jima povedal, da je Marijina Cvetlica njegova hči. Vprašal ju je, kaj bi lahko storil zanju in jima zagotovil, da jima bo izpolnil vsako željo. Ker sta se raje odločila za farmo kot pa za denar, jima je rekel da bosta lahko živela skupaj z Zbadačem. Zbadač je bil zadovoljen z Martialom in njegovo ženo in tako se je zgodilo, da so bili kmalo prijatelji.
Tisti dan, ko je šel Martial obiskat v ječo svojo sestro in mater, ga je počakal fturiman (Zbadač) pred vratmi.
—	Le pogum. Martial. Storili ste svojo dolžnost in to je dovolj. Mislite na svojo ženo in otroka. To so ljudje, da je treba iskati podobnih.
—	Kaj zato; saj sta vendar mati in sestra.
—	Ce ni drugače, se mora človek vk Ion it i — ga je bodril Suriman pri tem pa sam imel solze v očeh.
Po kratkem premisleku mu je odvrnil tovariš:
—	Ze
vsaj potolažiti bi ju moral. Vedno ti žalostni dnevi.
—	Res, žalostno je, Martial.
—	Z ženo upava, da bo boljše, če odideva iz Pariza. ..
—	Stokrat boljše, le verjemite mi___
—	Nocoj že odpotujemo.
—	Vi že, jaz pa Še ne morem.
—	Kako to? Pa se saj niste premislili?
—	Ne.
! Kaj toraj?
Po dolgem obotavljanju je rekel slednjič:
—	Gotovo se vam bo zdelo čudno, povedal vam bom pa vse eno. Ce se mi kaj prigodi, je znamenje, da se nisem motil.
—	Kaj mislite?
Ko je naju vprašal gospod Rudolf, če hočemo skupaj odpotovati v Alžir,
nisem hotel varati vas in vaše žene. Povedal sem vama, kaj sem bil.
—	Ne govorite vendar vee o tem. Kazen 9te prestali in sedaj ste ravno tak kot je tisti, ki ni bil še nikdar zaprt. Vem pa, da greste rajše kam dalje, kot da bi ostali v Parizu. Pomirite se, in zaupajte mi.
—	Med nama rečeno.. . preteklosti ni več, zato je pa tam zgoraj nekdo, in pomislite, jaz sem umoril človeka.
—	To je seveda slabo, toda vi takrat niste vedeli, kaj delate. Ce ste enega umorili, ste pa tolikim rešili življenje.
KUPON
— za —
Premier Dictionary
7. julija 1914.
Ime.................................................................
Mesto............................................................
•
Drža ve.............................................
Slovar je pisan 1« v angleškem jeziku ter je torej dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna r posebej, ker je knjiga obširna.
i poT-Ti no Mpnlotiti: Za 1. in 2. pu 6e; za 3. pas lOc; za 4. pa* lBc; za 5. pas c; •• S. pu 2Sc; za 1. pas Jlc; sa orani paa 96c. — Za D*a »roječa kraja izve
vsakdo na potiti.
—	Poslušajte, Martial, sam ne vem, da mi danes samo nesreče rojijo po glavi. Včasih sem večkrat videl v sanjah narednika, katerega sem zaklal. Dolgo časa že nisem imel teh sanj, nocoj so se pa zopet ponovile. ..
—	To je samo slučaj.
—	Ne, to poinenja nesrečo.
—	Otresite se vendar takih misli...	i
—	Slutim, da ne bom več prišel iz Pariza.
—	Še enkrat vara rečem, da ni treba tako govoriti. Misel, da boste morali zapustiti svojega dobrotnika, je popvzročila te sanje.
Zbadač je zmajal z glavo.
—	Sanje so se pojavile ravno tisti dan pred odhodom gospoda Rudolfa. Ali ni to naravnost nekaj čudnega? Danes bo odpotoval.
—	Ali je mogoče? — Še danes?
—	Da. — Včeraj sem nekoga poslal v palačo, ker je meni prepovedal zahajati tja. Rekli so mu. da se bo peljal ob enajsti uri dopoldan skozi hariero Carenton. Takoj ko bom prišel v Pariz, se bom postavil na tisto mesto, da ga bom še enkrat videl... In zdi se mi, da ga bom videl zadnjič.
—	Ker je tako dober, se čisto nič ne čudim, da ga ljubite.
—	Kako bi ga ne ljubil! Poslušajte, Martial: rad bi ležal pred njim na zemlji, samo suhe skorje bi rad obiral, njegov pes bi bil rad, samo če bi mogel,biti v njegovi bližini. Kaj hočem! On noče in noče dovoliti.
—	Saj je vam dal vendar vse, kar ste poželeli.
—	Ne ljubim ga za-raditega ampak zato, ker mi je rekel, da je v meni še srce in poštenje. Da, takrat, ko sem bil še divja žival, se je bil zavzel zame in mi govoril take besede.
—	Rad vrjamem, da včasih pripelje samo ena dobra beseda človeka na pravo pot.
—	Kaj ne. Martial? Ko mi je tisto omenil, mi je zakipelo sree. Od takrat bi šel za vse dobro v smrt. No, saj se bo se videlo, če bo prišla taka priložnost. In komu se moram za vse to zahvaliti? Gospodu Rudolfu!
—	Ravno zato se ne smete baviti s takimi mislimi, ker ste stokrat boljši kot ste bili. Vaše sanje čisto nič ne pomenijo. . .
—	Bomo videli pozneje. Jaz ne iščem namenoma nesreče, ker me je že zadela nesreča vseh nesreč: upal sem, da bom vedno ostal pri gospodu Rudolfu, sedaj se je pa tako zgodilo, da ga ne bom nikdar več videl. Vedno bi bil na njegovi strani. Mogoče bi mu še kedaj pomagal.
—	Kdo ve, kaj vse lahko pride. ..
—	Ne, ne, saj mi je rekel, — Prijatelj moj, obljubiti mi moraš, da me ne boš nikdar poskušal obiskati. Ce boš tako delal, mi boš koristil več kot si misliš. — Lahko si mislite, Martial, da sem mu obljubil in kot mož tudi držim besedo. Grozno mi je težko, pa kaj se hoče. ..
'Halje prihodajil.)
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaka v
HOTEL, SALON in RESTAVMNT
145 Washington St., NEW YORK, N. T. Corner Cedar St
Tn boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najce-nejSe postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spa van je.
Obed (tri Jedila) 25 čutar.	Spavaafe 25 ceatsv.
Z velespoštovanjem	JANKO TUŠKAN, lastnik.

300«
POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
..T.'

E KRANJSKIH KOS S
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-
:-: skem. Iste se pritrdijo na kos i? če z rinkcami. :-:
Kdor
B B
Cena 1 kose je 1.10.
i
naroči 6 kos, jiH dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla; b B cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos.
Daije imamo tudi fine jeklene srpe pa 50c.
Naročila je priložiti denar ali Postal Money Order.
82 Cortiandt St, : - : New York, N. Y. ib*
NAll ZASTOPNIKI.
•eaten mo pooolaUenl pobirati naroSnlna s« **QIm Naroda" In knjlte, kakor tudi vaa true* « nato stroko opaOaJoCo
Cleveland, Ohio: Frank flakier, J, rinete, Cbaa. Karllnaer In Frank T*ae.
Jenny Una, Ark. In okolica: Michael Clrar.
Oan Francisco, Cal.: Jakob LotHs. Denver, Colo.: Jaha Debeve ta A. I.
■ridaoport. Ohio la ■oCevar.
okollooi
Laadvllle, Colo.: Jerry Jamnlk
Pueblo, Colo. I Petar Calif la f.
Malta.
•alMa. Colo, in okolloai (The Bank Saloon).
Walaonbur«, Colo, s Anton_____
Indlanopolle, Ind.: Frank Urajner.
Dopuo, III.: Dan. Badorlnta
Ghleaao. III.; Frank Jurjoree.
La Sail*. III.: Mat. Komp. Jollet, III.: Frank Laurich in John Zaletel.
Mineral, Kane.: John Stale. Wail kopan, IILi. Math. Ocrls. a*. Chic—o. III. t Oprlngfleld, III.: Frofrtenaa. Kana. In oko!loo:
I Barbeton, O. In okoilop: Alois I Colllnwood, Ohio. Math. Blapnik. i-orain, o. |n okolico; John IMC. E. 29th BL Youngstown, O.: Anton Klkal#. Oreflcn City« Oro*.: 1L Juatla-Alloghony, Pa. In okolico: M. •raddock, Pa.: Ivan Gera. ■rldgovllia Pa.: Rudolf PlotarBak.
■urdlne Pa. in okollooi Joha Conemaugh, Pa. t Ivan Pajk.
ClartdQ«, Pa.: Anton Jarlna.
Canonahurg, Pa.: John Koklleh. •rounthon. Pa. In okolloos Anton far.
Vxport, Pa. In okolica: John Pratt«.' -Fereet City, <»a.: Karl Zalar in Frank
Mulbory, Kana. In okolleo: Martin Koa Manlstieua. Mien, In
Chlaholm, Minn.: BL Madvod In Frank Ztstr Duluth, Minn.; Jooopb Kly, Minn. In okolleo: Ivan knb Hear jane la M. L Bvateth, M inn.i JurtJ
•»»art, Minn, m Mlhblng, Minn.: Ivan
Virginia, Minn.: Anton W. Louie. Mo.: Mike
.: Mleh. Krtvee.
K. Vj AtoWl (Uh
FalM. M. Y.i
Parrefl, Pa.t Anton ValonttnOa. • Irwin, Pa. In okolleo: Frank Dwfttf Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Landa, Pa.: Goo. Schults. Moon Run. Pa. ,n okolleo: Fr. MaSek Pittsburgh, Pa,, ignad] Podvaanlk. Tg-naz Magister, Frank Bambič In Z. Jakie.
Unity Sta« Pa.: Jooopb SkortJ. •toolton, Pa. j Anton M. PagU-Wlliock, Pa.: Frank Soma In J PatarnaL Wlntarquartara, Utah: Loots Waefc Diamond. Waah.: Or. Porasta fUvenadala, Waah.: Jakob ~ " ~ THomaa, W. Va. in of Koelaa la Frank BartoL Grafton, Wis.: John 8 .. Milwaukee, Wla.: JeM» Mllwaukaa. Wia.: Josip Tratnik, John Vodovnlk In Frank Meh.
MLM
Cenjenim rojakom priporočan ■vojn
MAXAVNA VIKA
Is najboljšega grozdja.
Lansko rodeče vino po 401 gai., staro rodeče Tino po galona lansko belo Tino po 454 gaL ix najboljše ataro belo vino po 60« gaL 100 proof močaa tropinjeve* 4V2 galone $12, 10 galos pa
Vino pobijam po 28 in W? *a Vinarna in distUlsrijs bliao po staje.
FoJOjite vsa pisma na: Stephea Jacks«,
Box 1C1.	8t. Helena. Cal
1
RED STAR LINE
Pfovllbm med New Torkom fn Antweepom.1
Bedua tedenska zyeza potom poštnih paniko? i brzoparnitd na dva vijaka
BSLLAND 11,304 tono
TOfLAHD U.790 ton.
KBOONLAHD 12,760 ton.
VADERLAND 12,017 ton.
I^APLAND 18,694 ton.
Kratka In ndobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatske in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami ie dvoina direktna železniška zveza.
Posebno se le skrbi ia udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoj' od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, eene in voine listke obrniti se je nai
RED STAR L.INB
je
lična knjiga:
"VOJSKA NA BALKANU".
Valed vsestranske želje naroči ti smo več iztisov te knjige ia je sedaj eenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih seiitkov obsegajočih sknpaj na večjem, formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljea tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p' 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortiandt St.. New York City.
No. 9'Broadway NeWjYork. 94 State Street Boston. Maaa.
1319J Walnut St. Philadelphia. Pa. 619 Second Ave. Seattle. Wash.
No. 14 No. Dearborn St. Chicago. III.
1806 "F" St., N. W.
Washington. D.C.
210 St. Charles St.
New Orleans. La.
11 & Locust St. St. Louis. Mo.
^r 233 Main St. Wlnnlp««. Man. 319 Geary St. Ban Franciako. CaL
121 So. 3rd St. Mineapolla, Minn. 21 Hospital St.
Montreal. Canada.
UAKMUMIM
bodisi kakorSnekoli vrste Izdelujem In popravljam po najnlžjiTi cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo «arešljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakprSno kdo zahteva brez na daljnih vpražanj.
JOHN WENZE1« 101T F.	st„ n*r«)am| o.
PlKlplUBl
JZ 1	je iznaiditelj
f jtBr	\tj. najuspešnej -
ifJUf W2	še tinkture na
» „ Z	W svetu Alpen-
% rf.JI Ji	■ tinkture in
-	■ Alpenpoaaae
- 2enskam in možkim. kateri jo rabijo, zrastejo ▼ Šestih tednih lasje popolnoma, ne bodo Izpadali in ne bodo osiveli. _	Ravno tako
zraste možem] v Matib toanih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. k os ti bol, trzanj« po rokah, noaah ia hrbtenici. Rane. opekline, bale. ture, kraste in kurja očeta, bradavice, potenje no*, zeb.'ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washington u, znamenje, da so čista in najbolj nspeina. Pilite takoj po cenik! Poiljem sa zastonj.
JAKOB WAHClO, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam 1500.
C0MPAGN1E GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.) Direkina šrta
0§ MAVM, PAMtA, ftVICS, INOKOITA in UURLJAJni.
Poštni pamiki so:
'LA PRO VENCE"
■a dva vijaka
i'IA SAVO IE" iu dva vijaka
"LA LORRAINE"
■a dva vijaka
TA FRANCE**
»a Miri vijake
Czpresnl parnild bo;
"Chicago", "La Toaraine", ''Rochambean" "Niagara"
G'avna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl It., Gfcesebrongh Bulldinf.
Poštni parniki od plujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
67 N. X.
*LA LORAINB 8. julija 1914. *LA SAYOIE 29. julija 1914. t FRANCE	15. julija 1914. *LA LORRAINE 5. avg. 1914
*LA TOURAINE 22. julija 1911. *LA PROVENCE 12. avg. 1914.
Ezpresni pamiki odplnjejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
•NIAGARA 11. julija 1914. »CHICAGO 29. avgusta 1914. tROCHAMBEAU 8. avg. 1914.
"FLORIDE" direktno do B ordeaux-a 4, julija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
i
stro-Amerikanska črta
(preje bratje Cosulich)
li]pripram|Si ii uliiMiia partfcrtfta iita za Sfsvsne«; !»2Hrvafo.
k
»•VffMl
Ragultrpa Toinji
T4 spodaj navedeni Bo*! [vodi nm dva vijak« imajo brezžični brsojaV HLLICI,	IiAODL
KAMA WA1HINGTOK, ARGENTINA^ OCEANIA,
rsANz Jonu &
m ivn vijaka I'Iuiia WAanv«voa"J
med New Tr orkomt fr atomi in Reko.
m Cena vošnih listkov iz New Torka za UL razred so do?
¥25.04
•	•-*• ■ •"/.•'• v.j. .".-.-,^.jb.3£>f»l< $26.18
T . . 5: • rr.v.	$25.00
■ . . . .-• • • . .	•:«i*it:»<r $26.08
V. .	$26.29
TRSTA ...........
LJUBLJANE.....
REKE . «2*•••••• •:«
ZAGREBA____..v,
KARLOVCA ___________________________ _____
OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph L in Martha Washington znaša $4.00 več.
H. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L od $65.00 do $70.00.	*
Ysi dragi parniki od $50.00 do $60.00.
Agente« s WMUagies Sir^tt NEW TOftKi
r 'Vi i.Tažtn-r ■ '■ ' II - I r	i^L.