U£)}K 811.]_ (5^.6'28i2. 3(4t97.4 I^oignica pri :@@alcu) Tjasa Jakop
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani
TIPOLOGIJA NAREČNIH GLAGOLSKIH OBLIK NA PRIMERU GOVORA
LOŽNICE PRI ŽALCU1
Članek predstavlja oblikoslovne in naglasne značilnosti glagola krajevnega govora Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 324), ki spada v srednjesavinjsko narečje štajerske narečne skupine. Glagol sem obdelala po metodologiji, ki temelji na sodobni obravnavi oblikoslovja in oblikoglasja slovenskega knjižnega jezika. Tipologija glagolskih oblik je prikazana s tabelami spregatev glede na naglasni tip.
The article presents the morphological and accentological characteristics of the local dialect of Loznica pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas, point no. 324), which belongs to the dialect of the Central Savinja dialect in the Styrian dialectal group. The verb was analyzed using the methodology for the contemporary analysis of Standard Slovene morphology and morphonology. The typology of verbal forms is presented in the tables of conjugations by accentual types.
Ključne besede: dialektologija, narečno oblikoslovje in oblikoglasje, glagol
Key words: dialectology, dialectal morphology and morphonology, verb
0 Uvod
0.1 Umestitev ložniškega govora v srednjesavinjsko narečje
Govor Ložnice pri Žalcu spada v srednjesavinjsko narečje, ki je kot rezultat stikov med gorenjsko in štajersko osnovo sorazmerno mlada vmesna tvorba in je opredeljeno kot izrazito gorenjsko-štajersko prehodno narečje.2 Medtem ko glasoslovje ložniškega govora izkazuje precejšnjo gorenjsko usmerjenost, se tako oblikoglasje kot oblikoslovje približujeta splošnejšim štajerskim značilnostim, ki vse bolj prodirajo z vzhoda.
0.2 Splošne značilnosti glasoslovne podobe govora3
Na glasoslovni ravnini govor ohranja značaj prehodnega narečja, kar dokazujejo naslednje značilnosti: krajšanje dolgih samoglasnikov (zlasti vogelnih, npr. 'm^i^z^a) in podaljševanje kratkih v zadnjem ali edinem besednem zlogu (kuo:Š), a-jevska reflek-sacija dolgega naglašenega polglasnika4 proti e-jevski vokalizaciji kratkega ('da:n, 'ma:ša : 'die:š, ' pie:s), sovpad dolgih e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov v (zelo) ozka monoftonga e:/e: in g:/ö:, toda diftonga ie: in uo: za umičnonaglašene e, o in a ('sie:stra,' kuo:sa,' mie:gla), umik kratkega končnega naglasa v večzložnicah ('uo:trok)
1	Prispevek je nastal na podlagi poglavja iz magistrskega dela (Jakop 2001a: 88-115) pod mentorsvom izr. prof. Vere Smole.
2	Logar 1996: 44 [1. objava 1954].
3	Glasoslovje ložniškega govora je bilo predstavljeno v obliki fonološkega opisa (Jakop 2001b).
4	Ložniški govor je med najbolj severovzhodnimi govori z a-jevsko vokalizacijo S in a-.
in ohranitev dolgega (zlato:) ipd. Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov je torej monoftongično-diftongičen in vsebuje 7 fonemov (^V, e:le:, ie:, a^:la:, uo:, ö:/g: in u:), sistema kratkih samoglasnikov pa imata po 6 fonemov (naglašeni so i, e, a, o, u in a, nenaglašeni pa i, e, a, o, u in a).
Kot vsi štajerski govori je tudi govor Ložnice pri Žalcu izgubil tonemsko nasprotje. Kolikostno nasprotje se zaenkrat še ohranja: naglašeni samoglasniki so torej dolgi ali kratki, vendar je zaradi krajšanja dolgih in daljšanja kratkih naglašenih samoglasnikov v zadnjem ali edinem besednem zlogu opaziti težnjo po odpravi relevantnosti dolžine; tako se kratki naglašeni samoglasniki ne nahajajo le v zadnjem ali edinem besednem zlogu, kot je to značilno za knjižni jezik in osrednja narečja, temveč tudi v nezadnjem.
Za oblikoslovje in oblikoglasje je bistvenega pomena izguba tonemskih nasprotij, ki povzroči postopno morfologizacijo naglasa, tj. posplošitev naglasa ene od osnovnih oblik na vse druge. To povzroči najprej izgubo mešanega naglasnega tipa (npr. pri samostalniških sklanjatvah), nato pa še izgubo premičnega, medtem ko se je končniški naglasni tip izgubil zaradi umika naglasa s končne kračine. Na oblikoglasni ravnini pride do velikih poenostavitev, te pa povzročajo tudi zmanjšanje pregib(nost)nih vzorcev oz. sovpada končnic, ki so bile prej zaradi različnega razvoja dolgega in kratkega vokalizma glasovno lahko precej različne.
0.3 Zbiranje narečnega gradiva in informatorji
Zbiranje gradiva je potekalo z metodo snemanja prosto govorjenih besedilih in z metodo terenske ankete (po gramatičnem delu vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas - SLA). Besedila so pripovedovali predvsem predstavniki starejšega rodu, medtem ko so na vprašalnico za SLA odgovarjali informatorji vseh treh generacij, kar mi je omogočilo tudi sociolingvistična opažanja.
0.4 Pojasnila o zapisovanju gradiva
0.4.1 TRANSKRIPCIJA
Pri zapisovanju sem uporabljala znake iz Seznama upoi^abljenih ^anskripcijsk^ih znakov.^ Ker ložniščina nima dveh različnih j, sem samostojni fonem [i] povsod zapisovala z /j/ (pred samoglasniki, v zaprtem zlogu in v izglasju), z i pa le v primeru enofonemskih diftongov (p'iie:dit). /e:/ in /e:/ sta prosti različici, ki nista omejeni na določene položaje; prav tako sta prosti različici /o:/ in /o:/. /o/ ima pred naglasom položajno različico [o] (g'bsrnat).
0.4.2 POSEBNI ZNAKI IN OKRAJŠAVE
- pred glagolskim korenom pomeni nujnost dodajanja ustreznih predpon (-) pred glagolskim korenom pomeni možnost dodajanja ustreznih predpon / stično med besedama pomeni obliko(slo)vno dvojnico / stoji namesto oblik, ki v narečju niso izpričane
5 Logar 1996: VII-XV.
*	desno od besede pomeni izjemno redke oblike
*	levo od besede pomeni rekonstruirano obliko
° desno od besede opozarja na obliko(slo)vno dvojnico
xxx podčrtana knjižna beseda pri navajanju gradiva pomeni, da je ta naglasni vzorec
S poljubni soglasnik
0.4.3 NAVAJANJE PONAZARJALNIH ZGLEDOV
Pri posameznem spregatvenem vzorcu so primeri pod tabelami navedeni po poknjiženem abecednem vrstnem redu.6 Namen prispevka ni zajeti celoten glagolski inventar tega govora; nudi le izbor oblik, ki so za določen glagolski vzorec najpogost-nejše ali najbolj tipične. K posameznim glagolom so podane dvojnice, za katere načeloma velja, da se prva uporablja pogosteje. Dvojnice niso vedno strogo generacijsko razporejene - obe obliki lahko srečamo celo pri istem govorcu.
Vzorci so opremljeni z raznimi opombami, v katerih opozarjam na razlike ali podobnosti v primerjanih srednjesavinjskih govorih (Motnik, Polzela, Prebold, Preserje, Vransko), v zgornjesavinjskem zadrečkem govoru (Spodnje Kraše) in srednještajer-skih govorih (Gaberje, Šmarje pri Jelšah, Vojnik in Žusem), oblike pa primerjam tudi s knjižnim jezikom.
0.5 Metodologija dela
Glagol obravnavam po Shemah z^a dinamični na^g^a^s in oblikoslovje (avtor J. Ri-gler) iz Uvoda v Slovar slovenskega knjižnega jezika.7 Vsaka skupina glagolov je prikazana v obliki tabele, v kateri se nahajajo posamezne glagolske oblike: nedoločniška oblika, ki je oblikovno enaka namenilniku, nato sedanjiški obliki za 1. os. ed. in 1. os. dv., sledita velelniški obliki za 2. os. ed. in 2. os. mn., nato deležnik na -l za m. in ž. sp. ed., ponekod še dovršna oblika nedoločnika oz. namenilnika ter morebitni obliki deležnika na -n/-t za m. in ž. sp. ed.
Vsaka od vzorčnih tabel predstavlja posamezni naglasni tip. Številka v oznaki tipa uvršča glagole glede na njihove nedoločniške in sedanjiške končaje: -ati -am (tip 1), -ati -im (tip 2), -ati -em (tip 3), -iti -im (tip 4), -(n)iti -(n)em (tip 5), -eti -im (tip 6), -eti -em (tip 7), -iti -(j)em (tip 8), -uti -ujem (tip 9), -aSti (tip 10), -iSti (tip 11), -eSti ali -oSti (tip 12), -6Sti ali -öSti (tip 13).
Glede na (ne)premičnost naglasnega mesta se glagoli delijo na dve skupini: Nepr -glagoli z naglasom na istem zlogu v nedoločniku, sedanjiku in opisnem deležniku; Pr - glagoli z naglasom na različnih zlogih v samem nedoločniku - podtip (a), na različnih zlogih v nedoločniku in sedanjiku - podtip (b), na istem zlogu v nedoločniku in
6	Vedno sta navedeni nedol. in sed. oblika za 1. os. ed., ki jo v posameznih primerih (npr. ggr'me:t, snežit) nadomešča oblika za 3. os. ed. (gsr mi, sneži).
7	Paragraf 193. Na ta način je glagol obdelan že v posamezih obravnavah narečnega oblikoslovja v zadnjem desetletju: Smole (1994, 1996), Škofic (1996), Weiss (1998), Penko (1998). Drugačen način obravnave in razvrstitve glagolskih oblik glede na jakostni in tonemski naglas je podan v Toporišičevi Slovenski slovnici 1976 (308-324).
sedanjiku, toda na drugem v deležniških oblikah - podtip (c), na istem zlogu v nedo-ločniku in sedanjiku, toda na drugem v velelniških oblikah - podtip (c).
Še podrobnejši podatek glede na naglasno mesto predstavljajo črkovne oznake v tipu glagola: A - naglas ni neposredno pred -ti in -m, B - naglas je neposredno pred -ti in -m, C - naglas je neposredno pred -ti in ni neposredno pred -m; Č - naglas ni neposredno pred -ti in je neposredno pred -m.
1 Analiza glagolskih tipov
1.1 Glagoli z naglasom na istem zlogu v nedoločniku, sedanjiku in opisnem deležniku (naglasni tip Nepr)
1.1.1 Naglas ni neposredno pred -ti in -m - tip NeprA
1.1.1.1 Glagoli na -ati -am - delati deJam - tip NeprAl
nedol. = nam.	sed.	vel.	del. -l	nedol.	del. -n/-t
(nedov.)	(1. ed., 1. dv.)	(2. ed., 2. mn.)	(m. in ž. sp.)	(dov.)	(m. in ž. sp.)
	'de:lam	'de:li	'de:lu		z'de:lan
'de:lat	'de:lama	'de:lite	'de:lala	psr'de:lat	z'de:lana
Po tem tipu gre veliko glagolov, med njimi tudi večina prevzetih: 'a.x^tat 'a.x^^am 'paziti', (-)'bö:zat (-)'bö:zam, (-)'cukrat {-)'cukj-am 'sladkati', {-)'ča:kat {-)'ča:kam, (-)'c^ö/xat (-)'cö:xam, (-)'dixa^t (-)'dix^am, (-)'/a:rbat (-)'/a:rbam 'barvati', iärdi.r^bat iärdi.r^bam 'pokvariti, uničiti', (-)'^7rat (-)'^ui^am 'voziti', (-)'fu:j^ra^t (-)'f^u:jt^r^am 'hraniti, krmiti', (-)g Je.dat(-)g Je. dam, g i^a. tat g i^a:^am 1. 'uspeti', 2. 'postati', (-)'ja:mrat (-)'ja:miam, (-Yjuznat (-Yjuznam, (-)'ka:šJat (-)'ka:šJam, (-)'k0:štat (-)'k0:štam 'poskusiti', (-)k're.gat(se) (-)k're.gam(se), (-)'^uxat(-)'^uxam, (-)'Ja.u^at(-)'Ja.u^am 'teči', (-)'Jimat (-)'Jimam 'lepiti', (-)'Ja:gat (-)'Ja:gam, -'ma^:ga^t -'ma:gam, (-)'ma:Jcat (-)'ma:Jcam, (-)'ma:ykat (-)'ma:ykam,' ma.i^at' ma.i^am, (-)'me:jat (-)'r^e:ja^m 'menjati', (-)'me:šat(-)'me:šam, (-)'nucat(-)'nucam 'potrebovati, rabiti', (-)'pa:dat(-)'pa:dam, (-)'po:kat (-)'po:kam, -p'ra^:uJa^t -p'ra.uJam, (-)p're:mzat (-)p're:mzam 'zavirati', -'biv^at -'biv^am '-bijati', (-)'pucat (-)'pucam 'čistiti', (-)'pumpat (-)'pumpam 'črpati', (-)'(se) (-)'(se) '-meniti se', (-)'rixtat (-)'r^ixtam 'urejati', (-)'r^ivat (-)'rivam, (-)'se:kat (-)'se:kam, s'pušat s pušam, -s ^a^'.ula^t -s'ta.'ulam, (-)st're:Jat (-)sf re.'lam, 'še:ykat 'še:ykam, ' šinfat 'šinfam 1. 'kritizirati', 2. 'opravljati', 'ši^at 'šivam, (-)špa:ra^t (-)špa:ram, (-)spe:ja^t (-)špe:jam '(-)kukati', (-)spila^t (se) (-)š p^^a^m (se) 'igrati (se)', (-)šp'r7cat (-)šp'r^icam, (-)š pukat (-)š pukam 'pljuvati', (-)šra:ufat (-)š r^:ufam, (-)š t^i^a^t (-)š t^i^a^m, (-)št'r-ixat (-)št'r^am 'barvati, pleskati', (-)'šu^tat (-)'šuxtam 'ščuvati', (-)š vica^t (-)s vicam, (-)'ta.lat (-)'ta.lam '(-)deliti', -'li^at -'li^am, -'mi^at (se) -'mi^am (se), (-)' i^a:gat (-)' i^a:g;am, (-)^a'nimat (-)^a'nimam, (-)'^idat (-)'^idam, (-)'ža:gat (-)'ža:gam.
a) V vel. se je nenaglašena skupina -aj asimilirala v -i ('de:^). V 1. os. dv. m. sp. je končnico -va nadomestila -ma ('de.lima), oblika ž. sp. dv. pa je enaka m. sp. mn.
(dellimo). Izjema je vel. oblika glag. gledati: (g)'le:J, {g)'le:jte (kot glag. videti iz NeprA6). V del. -l m. sp. ed. se je l skupaj z a-jem pred seboj zlil v -u (-ai > -u: ' deilu). V 1. os. mn. je onemel končni -o: se je 'de.lal. Del. na -l ž. sp. dv. ima mn. končnico -e: sma' deilale.
1.1.1.2	Glagoli na -ati -im - slišali sUšim - tip NeprA2
Tej skupini bi ustrezal samo glag. slišat s'lišm, ki pa je le knjižna različica za pogosteje uporabljani 'čut' čujem (gl. tip NeprC9).
1.1.1.3	Glagoli na -ati -em - biisa^i brišem - tip NeprA3
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -nl-t (m. in ž. sp.)
brisat	b'rišem	b'riš	brisu	gbrisat	gb'risan
	b'risema	brište	brisala		gb'risana
Sedanjiške oblike glag. tega tipa imajo preglašene končnice: ' faisat' faišem 'biti tepen', (-)k'licat(-)k'ličem, (-)'maizat(-)'maižem,' paisat'paišem 1. 'prijati', 2. 'ujemati se', (-)'re:zat(-)'reižem, (-)'su^at(-)'sučem. Sem se po naglasni analogiji uvrščajo tudi glag. z izvorno drugačnim naglasnim tipom, kot so npr. (-)'is^at/(-)'jes^at (-)'išem, (-)'jö:kat (-)jd:čem, (-)'kaiz^at (-)'kaižem, (-)'pisat (-)'pišem, (-)p'leisat (-)p'leišem, (-)s'kaikat(-)s'ka:čem, (-)'ve:zat (-)'ve:žem, ki so po ustalitvi naglasa na osnovi nedo-ločnika prešli iz tipa Pr(b)C3. Analogični naglas po m. sp. imajo tudi del. -l ž. sp.: ' isku/'jesku ' iskala/'jeskala, Ikl^cu klicala, 'pisu 'pisala.
a) Nekateri glag. tipa NeprAl imajo v sed. kot ostanek preglasa za l (< lj) oblike (večinoma dvojnice) s končnico -em (< (;)em: *klep-iem), zato jih uvrščam v tip NeprA3. Takšni so npr. (-)'de:vat (-)'de:vam/(-)'de.ulem 'dajati', (-)dre:mat (-)dre:mam/(-)dre:mlem, (-)'gibat (-)'gibam/(-)'giblem, (-)k'lie:pat (< klepat) (-)k'le:plem ipd.8 Nekateri od teh glag. poznajo tudi kakovostno samoglasniško premeno: ]klie:pat k le:plem.
8 Te oblike so značilne za srednještajersko narečje: car' ka:vlem, ' da:ivlem, d ra:imlem, fti ka:vlem, vzdi gä:vlem (Šmarje pri Jelšah); ' de:ulem, s'to:plem (Vojnik); ' da:vlem, s to:uplem (Žusem). V zgornjesa-vinjskem zadrečkem govoru imajo dvojnice: ' de:ulem in ' de:v9m, d re:mlem in d re:w3w, 'giblem in 'gibom.
V zahodnem delu srednjesavinjskega narečja takih oblik ne poznajo: ' de:v[m, s tg:pam (Motnik). [Primerjalno gradivo navajam iz gradivske zbirke za SLA, ki ga hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.]
1.1.1.4 Glagoli na -iti -im - služiti služim - tip NeprA4
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
s'luSt	s'luzn	s'lus	s'lusu	zas'lust	zas'luzn
	s'luzma	s'luste	s'luSl^		zas'luzna
Glede na to, da imamo v 1. os. ed. sed. kar štiri različne možne končnice (-^l-ml-ml -im), bi lahko te glag. razvrstili v štiri različne vzorce.9 Toda zadostuje distribucija:
-	končnica -n se pojavlja predvsem za zapornikoma d, t, pa tudi za šumevci ž/š, z/s in č/c, npr. (-)b'lg:dit (-)b'lg:dn, (-)'čutit (-)'cutn, (-)d rušt se (-)d ružn se, (-)'xuo:dif (-)'xö:dn, (-)k'la:^it (-)k'la:tn, -'lö:^f -'l0:žn, (-)m'la:^it (-)m'la:tn, (-)'nuo:sf° (-)'ng:sn, (-)po'sö.dit(-)po'sö.dn, (-)p'ruo:sf (-)p'rg:sn, (-)škö:dit(-)škö.dn, (-)t la:čt (-)fla:čn, (-)'tuo:čt (-)'tö:čn, (-) frö.'st (-)f rö.'sn, (-)'i^a:dit (-)'i^a:dn, (-)'^^eJ^tl(-)'vg:j^{° (-)'vö:zn;
-	končnico -m najdemo v položaju za zvočnikoma l, r, zapornikoma b, p in za šumevci,10 npr. (-)'be:^t (-)'be:lm, (-)'ce.pt (-)'ce.pm, (-)g'ra:pt (-)g'ra:bm, (-)x'va:lt (-)x'va:lm, n^a^.rtna^:rm, (-)k'rg:št(-)k'rg:žm, (-)'kupt(-)'kupm, (-)'^urt(-)'kurm, (-)'lupt (-)'lupm, (-)'me.'r^t (-)'me:rm, (-)'muo:lf (-)'mö:lm, o'be.st o'be:sm, (-)' pu^t (-)'pulm, (-)'r^u^t (-)'r^ušm, (-)s kuo:čf (-)s kö:čm, (-)s'milt(-)s'miilm, (-)š ^ilt (-)š^ilm, (-)šng'ai^(-)šng'arm 'stikati', (-)t're:s"t (-)t're:šm, (-)'^ult (-)'tulm, (-)'vu^:lt (-)'vö:lm, ^as'tö:[)t z^a^s tö:pm 'razumeti', (-)'žult (-)'žulm;
-	končnico -m imajo samo glag., ki imajo v nedol. končaj -a:ut< -aviti, npr. ' ba^.ut se 'ba.um se, (-)'da:ut (se) (-)'da:um (se), -'j'a:ut -'j'a:um, na'ba.ut na'ba.um 'kupiti', p'ra.ut p'ra.um 'govoriti', -p'ra.ut -p'ra.um, (-)s'ta:ut (-)s'ta:um, (-)zdra:ut (-)^d i^a:um;
-	nereducirana končnica -im se nahaja v položaju za f, m, n (tudi za soglasniško skupino, ki se končuje na l), npr. (-)b'ra:nt (-)b'i^a.nim, (-)'gö:nt (se)° (-)'gö:nim (se), (-)x'ra:nt (-)x'i^a:nim, (-)' luo:mf (-)'lö:mim, (-)'me:nt (se) (-)'me:nim (se) 'pogovarjati (se)', (-)'mislt (-)'mislim, ' '	(-)f rö:^t (-)t'rö:fim 'zadeti', (-)'žie:^t (se)° (-)'že:n^m (se) 1. 'oženiti se', 2. 'omožiti se'.
a) V nedol. priponi i večinoma onemi; ohranjen je le v položaju za d, t (npr. b'lg:dit, 'čutit). V večini primerov (razen v položaju za f, m, n) se je i reduciral tudi v sed. priponi; obdržal se je le v 2. os. ed. (npr. 'xö:diš). Pri glag., ki se jim osnova končuje na d ali t, pride po izgubi i v glag. priponi 2. os. dv., mn. sed. in vel. do podvajanja soglas-nika t, npr. ' xö:t^t^a' xö:t^t^e, m
9	V zgornjesavinjskem zadrečkem govoru te diferenciacije ne poznajo: tilg:dettilg:dem,' ce:pet' ce:pem, ' dä:vet' dä:vem, ' guo:net' guo:nem.
10	Vzrok za to bi lahko bil v pomenskem razlikovanju med prid. in glag. oblikami, npr. o kusn : o'kusm, zas lužn : s lužm.
b)	Precej glag. tega tipa doživi kakovostno samoglasniško premeno: (-)' xuo:dit (-)' xö:dn, (-)'Juo.mt (-)'Jö.mim, (-)'muo:lt (-)'mö:lm, (-)' nuo:st (-)'nö:sn, (-)p'ruo:st (-)p'rö:sn, (-)s'kuo:čt (-)s'kö:cm, (-)'tuo:čt (-)'tö:cn, (-)'vuo:lt (-)'vö:lm, (-)'žie:nt (se) (-)'že:nim (se). Glag. ^o^^^i pozna poleg nedol. (z)'luo:mt (NeprA4) tudi obliko (z)'la:mat (NeprAl); oblike del. -l so (z)'la:mu (z)'la.maJa (z)'la:mal, del. -n pa z'la:man.
c)	Nekaj glag. (označenih z °), ki so prešli v ta tip po umiku naglasa v nedol., je v del. -l ž. sp. ed. (večinoma pa tudi v m. sp. mn.) ohranila staro naglasno mesto (npr. xg'd^^a, v^o'z^i^a; xg'dil, v^o'z^il itd.),11 zato jih uvrščam v posebni premični tip Pr(c)A4. Vendar pa se med mlajšimi govorci vedno bolj uveljavljajo umično naglašene oblike ('xö:dla 'xö. dl,' nö:sla 'nö.sl ipd.),12 analogične po sed. oblikah. Glede na to jih upoštevam tudi v tipu NeprA4. Na težnjo po prevladi nepremičnega tipa kažejo podobni glag., prevzeti iz knjižnega jezika (nastö:pu nas'tö.pla nas tö:pl).
č) l je pri del. -l m. sp. ed. skupaj s samoglasnikom pred seboj prešel v -u (< -7^: ' xuo:du. Ker pri del. -l ž. sp. ed. i-jevska pripona onemi ('kupla), pride pri del., katerih sed. osnova se končuje na -l, do podvajanja tega soglasnika ('tulla). Glag., ki imajo v nedol. končnico -a:ut< -a^^t^i, v sed. pa -m (^d i^a.ut z^d ra^.um), imajo v del. -l m. sp. mn. namesto končnice -1 končnico -l (^d i^a.ul). Posebni so del. -l glag. r^^^l^t^i:' mislu, ' ^^^la^a/'misnala, ' mislal/'misnal; verjetno so te oblike nastale po analogiji glag. iz NeprA5.
d)	Drugi glag. tega tipa imajo premene končnega korenskega soglasnika v del. -n. p, b, f, l, m, v, ki dajo v knjižnem jeziku plj, blj, flj, lj, mljin vlj, preidejo v govoru zaradi otrditve 1 > l v pl, bi, fl, ml in vl (npr. 'ce.pt - 'ce:plen, pg' be:lt - pg' be:len, pgg'r^a^ .pt - pgg' i^a^:b^en, nas'ta.ut - nas' ta:ulen), n pa preide v j (x'i^a.nt - X ra^:jen 'spravljen'). Kot v knjižnem jeziku pa imamo premene r > rj (s'kui^t - s'kurjen), s > š (o be:st se -o'be:šen), z > ž (po'vejst/po'vg:jst- po'vg:žen).
1.1.1.5 Glagoli na -(n)iti-(n)em - dvignili dvignem - tip NeprA5
nedol. = nam. (dov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in z. sp.)	del. -n/-t (m. in z. sp.)
uz'dignat	uz'dignem	uz'dign	uz'dignu	uz'digjen
	uz'dignema	uz'dignte	uz'dignla	uz'digjena
Naglasni tip NeprA5 predstavljajo glag., ki imajo v knjižnem jeziku nedol. pripono -ni-, v narečju pa reducirano pripono -n- (v položaju pred samoglasnikom, npr. po'i^int) oz. -n- (v položaju pred soglasnikom, npr. ' bar^cnt), pogosta pa je tudi pripona -na-
11	V. Kralj (1962) ima zapisane samo oblike nosila nosil. Obliko nu sila ima tudi Motnik.
12	Obliko z naglasom na osnovi imajo srednještajerski govori: ' xg:dla 'xg:dl (Gaberje), ' xg:dla (Voj-nik) in zgornjesavinjski govori: ' xö:dla (Zadrečka dolina), od srednjesavinjskih pa Prebold: ' xg:dla.
(npr. uzdignat).1^ Pri vseh glag. tega tipa sta v rabi obe glag. priponi nedoločnika. Zapisala sem le tisto, ki je bolj pogosta oz. običajnejša. Po tem vzorcu gredo: ' boi^cnt ' barc^em,' butnt 'butnem,' cuknt 'cu^em, do't^eknt c^o't^eknem, (-)' dargna^t (-)'dargnem, (-)'farknt (-)'farjem, -'gai^na^t -'garnem, (-)'ma:xnt (-)'ma:xnem, (-)'mignt (-)'mignem, 'na:gnt 'na.gnem, (-)o'b9rnat (-)o'bornem, o'dexnt o'dexnem, 'g. fnat 'g. fnem 'odpreti', (-)'pixnt, (-)'pixnem, (-)'piknat (-)'piknem 'pičiti', ' pö.knt ' pö.knem 'počiti', pok'le.knatpok le.^em, (-)'i^int (-)'i^inem, -'me^at -'meknem, s'po.unat(se) s po:unem (se) 'spomniti (se)', spu^atšpu^em, -'te.gnat-'te:gnem, (-)'tisnt(-)'Pisnem, uga.snt u ga^:snem, ušipnat u šipnem 'uščipniti', -'t^eknt -'t^eknem, u t^ixnt u Pixnem, (-)'tö:nat (-)'tö:nem, (-)uz'dignat (-)uz'dignem, (-)'vsrnat (-)'vsrnem, - gint -'ginem, - msrznat -'msrznem idr.
a)	Vel. oblike imajo samo reducirano pripono -n- oz. -n-: po'rin(te), uz dign(te), medtem ko imajo del. -l ž. sp. ed. in m. sp. mn. obe priponi: reducirano -n-/-n- (po'rin-la, uz'dignla) in nereducirano -na- (o'bsrnala, 'pihala; o'bar^nad, ' piknaJ).^^ Večina del. -l ž. sp. ed. ima mesto naglasa po sed. obliki (npr. o'bgrnem - o'bsrnala). Oblike z ohranjenim starim naglasnim mestom (o^e'nila, ^a^e'nila) sem uvrstila v posebni premični tip Pr(c)A4. Redki del. -l m. sp. ed. poznajo tudi kakovostno samoglasniško premeno (u'tö.nat - u tuo:nu).
b)	Glag. tega tipa doživijo premeno končnega korenskega soglasnika v trpnem del. -n (- preide v j): o'bgrnat - o barjen, ' g:fnat - ' g:fj'en, uz'dignat - uz d^gjen.
1.1.1.6 Glagoli na -eti -im - videt^i vidim - tip NeprA6
nedol. = nam.	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
'-videt	'vidri'	(g)'le:j	'vidu	'vidu
	'vidma	(g)'le:jte	'vidla	'vidna
Temu tipu ustreza le glag. ' ^idet '^idn z naslednjimi oblikami: Zaradi osnove, ki se končuje na d, pride po izgubi glag. pripone -i- (ta se je obdržala le v 2. os. ed.) v sed. 2. in 3. os. dv. ter 2. os. mn. do prilikovanja po zvenečnosti: ' vi^^fa 'vi^^e. Glag. i^ide^i (NeprA6) ima vel. obliko (g)'^e:j (kot glag. g;leda^i). Take oblike vel. ima tudi večina atematskih glag. (gl. točke 2.2, 2.5 in 2.6).
13	Ta pripona je značitnejša za srednještajerske govore: pu te:gnat, vz de:ignat (Šmarje pri Jelšah); ' su:nat, uz di:gnat (Vojnik). Ostali srednjesavinjski govori (Motnik, Polzela, Prebold, Preserje in Vransko) poznajo le oblike z -nt- (uz dignt), zgornjesavinjski zadrečki govor pa ima različne pripone: -nt-, -en't- oz. -3n't'- ('ba.rcen't', ' but'nt', dvigsn't').
14	Take oblike imajo srednještajerski govori: po'te:gnal, s'ti:snal, u'kiVnal (Gaberje); ' su:nal (Vojnik).
15	Tu imamo n kot pri glag. na -iti -im (NeprA4) v položaju za d; Polzela in Preserje imata m: ' vidm.
Tjaša Jakop, Tipologija narečnih glagolskih oblik na primeru govora Ložnice pri Žalcu 9 1.1.1.7 Glagoli na *-iti -em - *kraditi kradem - tip NeprA8
nedol. = nam.	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	del. -nJ-t (m. in ž. sp.)
k'ra:dit	k'ra:dem	k'ra:t	k'ra:du	uk'ra:den,
	k'ra:dema	k'ra:tte	k'ra:dla	uk'ra:dena
To skupino tvorijo glag., ki so prešli iz NeprClO in NeprC13 zaradi nedol. oblike, nastale analogično po sed.:16
Popolnoma je prešel v nov tip na *-iti -em le glag. do'pa. dit se dopa. dem se 'biti všeč', ker nima dvojnice c^o'p^:stse. Vsi ostali glag., ki gredo po tem tipu, imajo starejše dvojnice, npr. poleg b'le:^itb'le.dem, (-)'buo:dit(-)'buo:dem, (-)g'ne:tit(-)g ne:l^em, (-)k'ra:dit (-)k'ra:dem 'krasti', -'me:tit -'me:tem, (-)' na:jdit (-)'na:Jdem, (-)'pa:dit (-)'pa:dem, (-)p'rie:dit (-)p' rie:dem, (-)' ra:st^it (-)'i^a:stem,' rie:čit' rie:čem tudi b'le:^t, (-)'buo:st, (-)g'ne:st, (-)k'ra:stitd., zato jih uvrščam še v tip NeprClO ali NeprC13.
1.1.2 Naglas je neposredno pred -ti in -m - naglasni tip NeprB 1.1.2.1 Glagoli na -äti -äm - i^avnati i^avnam - tip NeprBl
nedol. = nam.	sed.	vel.	del. -l	nedol.	del. -nJ-t
(nedov.)	(1. ed., 1. dv.)	(2. ed., 2. mn.)	(m. in ž. sp.)	(dov.)	(m. in ž. sp.)
	rau 'na:m	rau 'na:j	rau'na:u		zrau'na:n
rau 'na:t	rau 'na:ma	rau 'na:jte	rau'na:la	zrau'na:t	zrau'na:na
Tako še: (-)baranta:t (-)baran'ta:m, (-)bez la:t (-)bez la:m, (-)'da^:t (-)'da^:m, (-) diu'ja:t (-) diu'ja:m, (-)ga'ra:t (-)ga'ra:m, (-)gp f fa:t (-)gp f fa:m, (-)jec'la:t (-)j'ec'la:m, (-)kon ča:t (-)kon ča:m, koškošt^a^: 'stati', (-)koz'la:f (-)koz'la:m, (-)kožux^a:t(-)kožux^a:m, (-)mečka:t (-)meč'ka:m, (-)mex'ča:t (-)mex'ča:m, (-)pac'ka:t (-)pac'ka:m, (-)se'sa:t (-)se'sa:m, (-)tep'ta:t (-)tep'ta:m, ve'la:t ve'la:m, (-)z'na:t (-)z'na:m, (-)žgeč ka:f (-)žgeč ka:m.
a) V to skupino sem uvrstila tudi glag. (označene z °), ki imajo v del. -l m. sp. ed. redkejšo dvojnico z naglasom na osnovi: ]^ozla^:ul'kuo:zlu, žgeč'ka:u/ž'ge:čku.17
16	Oblike, analogične po sed. osnovi, uporabljajo predvsem mlajši govorci. Poznajo jih tudi ostali srednjesavinjski in srednještajerski govori: b'rie:dit, p'lie:dit (Preserje, Vransko); ' na jdit (Motnik, Voj-nik); k'ra:dit (Gaberje).
17	Zgornjesavinjski zadrečki govor pozna samo oblike z naglasom na osnovi: ba rsnto, ' bez'lo, ' deujo, 'gä:lfo, ' gä:ro itd.
1.1.2.2 Glagoli na -äti -im - spati spim - tip NeprB2
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
s'pa:t	s'pim	s'pi	s'pa:u	zas'pa:t	zas'pa:n
	s'pima	s'pite	s'pa:la		zas'pa:na
Tako še: 'ba:t se t)d j^m ^e, daržait dar zim, ^^e ja^:t se s^e'j^m ^e, s'^a:t st^d j^m. a) Sem spadajo predvsem glag. z enozložno obliko v nedol.; večzložni imajo poleg dolge oblike nedoločnika večinoma tudi kratke, ki jih uporabljajo predvsem govorci starejše generacije (npr. t)e'ža^:t/'be:jža^t be'zim), zato so uvrščeni v premični naglasni tip Pr(a)2. Glag. 'ba:t se, ^^e ja^:t se in s't^a:t imajo vel. končnice s končnim -j: ' bg:j se, s'^e:j se, s'tg:j. Izjema je glag. s'pa:t, ki ima vel. obliko s'pi.
1.1.2.3 Glagoli na -äti -Rm - žga^i žgem - tip NeprB3
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
Ž'ga:t	i'ge:m	i'gi	l'ga:u	zai'ga:t	zaz'ga:n
	Ž'ge:ma	i'gite	Ž'ga:la		zaž'ga:na
Tako še glag. -t k^a^.t-t ke:m.
1.1.2.4 Glagoli na -Qti -Rm - odpeli odpne m - tip NeprB7
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
ot'pe:t	otp'ne:m	otp'ni	ot'pe:u	ot'pe:t
	otp'ne:ma	otp'nite	ot'pe:la	ot'pe:ta
Tako še glag. na -'če:t in -'pe:t za če:t zac ne:m, z^a pe:t z^a^p'^e:m itd.
1.1.2.5 Glagoli na -Qti -Qm - smetmi smem - podtip NeprB7 Ta tip predstavlja samo glag. (ne) smeti z naslednjimi oblikami:
nedol. = nam.	sed.	vel.	del. -l	del. -n/-t
(nedov.)	(1. ed., 1. dv.)	(2. ed., 2. mn.)	(m. in ž. sp.)	(m. in ž. sp.)
	s'me:m	/	s'me:u	/
/	s'me:ma	/	s'me:la	/
1.1.3 Naglas je neposredno pred -ti oz. -ci in ni neposredno pred -m - tip NeprC A) Samoglasnik pred -ti
1.1.3.1 Glagoli na -Qti -em - šteti štejem - tip NeprC7
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
š'te:t	š'te:jem	š'te:j	S'te:u	preš'te:t	preš'te:t
	š'te:jema	š'te:jte	š'te:la		preš'te:ta
Glag. z različno osnovo v nedol. in sed. so še: (-)gre:t (-)g re:jem, -'je:t -'ja^:^em, (-)k'le:t (-)k'le:jem,^^ (-)'pe:t(-)' puo:Jem,^'9 (-)p'le:t (-)p ]e:jem, (-)u ze:t(-)u'za:mem.20 a) Vel. se pri teh glag. precej razlikujejo: v ed. imajo naglašeni končaj -e:J (g'i^e:J, p'le:J, šte:j) ali -0 (< i): u Je:m, u zie:m, v9rje:m. Posebnost je glag. peti, ki ima obliko vel. ' puo:J, del. -l ' pe:u, ž. sp. ed. in m. sp. mn. pa ' puo:Jala' puo:Jal(toda dov. za pe:I).
1.1.3.2 Glagoli na -iti -(j)em - ubiti ubijem - tip NeprC8
nedol. = nam. (dov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (nedov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
u'bit	u'bijem	u'bi(;)21	u'biu	u'bijat	u'bit
	u 'bijema	u 'bite	u 'bila		u'bita
Po tem tipu gredo še: -'bit -'bijem, -'lit -'^ijem, -krit -k rijem, -'mit -'^ijem, (-)'pit (-)'pijem, -po'cit se -po'cijem se, -'šit -'šijem, (-)u pit (-)u pijem, -'i^it -'v^ijem.
1.1.3.3 Glagoli na -uti -(j)em - obutvi obujem - tip NeprC9
nedol. = nam. (dov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (nedov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
o'but	o'bujem	o'buj	o'bu	o'buvat	o'but
	o'bujema	o'bujte	o'bula		o'buta
Po tem tipu gredo še: (-)'cut (-)'Cujem 'slišati', -'sut-'sujem, se'^ut ^e'zmajem.
18	Ta oblika izvira iz nedol. Poznajo jo tudi v Vojniku, medtem ko imajo ostali srednještajerski govori (Šmarje pri Jelšah, Žusem) in srednjesavinjski govori (Motnik, Vransko) obliko 'ko:unem, zgornjesavinjski (Spodnje Kraše) pa ' ko.nem.
19	V. Kralj (1961) ima zapisani le obliki ' puo.jat' puo.jam.
20	Nekatere sed. oblike imajo še dvojnico, analogično po nedol. (u ze:mem), ki je značilna tudi za srednještajersko narečje. V. Kralj (1962) ima zapisani obe obliki: u za:mem in u zie:mem.
21	V vel. pogosto pride do asimilacije skupine ij > i, npr. po'pi, za'li.
B) Soglasnik pred -ti
1.1.3.4 Glagoli na -äSti - pasti pasem - tip NeprClO
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -nl-t (m. in ž. sp.)
'pa:st	'pa:sem	'pa:s	'pa:su	napa:st	na'pa:sen
	'pa:sema	'pa:ste	'pa:sla		na'pa:sena
Po tipu NeprClO gredo še: (-)k'ra:st (-)k'ra:dem 'krasti', (-)'na^:jt (-)'na:jdem,^^ (-)'pa:st (-)' pa:dem, (-)' i^a:st (-)'i^a:stem.
a)	Večina teh nedol. pozna tudi dvojnice, ki so nastale analogično po sed.: (-)k'i^a.'dit, (-)'na:jdit, (-)'pa:dit, (-)' i^a:sl^it). Te so novejšega izvora in jih uvrščam v tip NeprA8.23 Glag. naj^i ima lahko sed. osnovo tudi v del. -l: ' na^:jdu 'na^:jd^a' na:jdl.
b)	Pri glag., ki se jim osnova končuje na d ali t, pride v vel. 2. os. dv. in mn. po izgubi glag. pripone -i- do prilikovanja po zvenečnosti (npr. k'i^a.t^a k'ra:^^e). V del. -l m. sp. ed. je lskupaj s samoglasnikom pred seboj prešel v -u (< -e^: k'ra:du. V del. -l za ž. sp. ed. in m. sp. mn. sta skupini -dl- in -tJ- ohranjeni: k'i^a.dla k'i^a.dl,' i^a.stla ' i^a:stl.^4 Pri del. -n se je skupina šč asimilirala v š, npr. pu i^a.šen 'poraščen'.
1.1.3.5 Glagoli na -iSti - striči strižem - tip NeprCll
nedol. = nam.	sed.	vel.	del. -l	nedol.	del. -nl-t
(nedov.)	(1. ed., 1. dv.)	(2. ed., 2. mn.)	(m. in ž. sp.)	(dov.)	(m. in ž. sp.)
	sfrižem	sfriš	st'rigu		gsfrižen
sfrišt 25	sfrižema	sfrište	st'rigla	usfrišt	gsfrižena
V tip NeprCl l spada še glag. (-)g'rrst (-)g'i^i^em, ki v del. -n doživi premeno končnega korenskega soglasnika z > ž: pgg'ližen.
1.1.3.6 Glagoli na -QSti ali -6Sti - vreči vržem, tolči tolčem - tip NeprCl2
nedol. = nam.	sed.	vel.	del. -l	nedol.	del. -nl-t
(nedov.)	(1. ed., 1. dv.)	(2. ed., 2. mn.)	(m. in ž. sp.)	(dov.)	(m. in ž. sp.)
	'vgržem	'vgrš	Vargu		za'varžen
u're.-dt'26	'varžema	'varšte	'vargla	zau're:čt	za'variena
22	Starejši govorci govorijo še ' nejt' ne:jdem ' ne:jdu itd.; tako tudi V Kralj (l962).
23	Zgornjesavinjski zad^ečki govor pozna npr. samo obliko k ra:st.
24	Sklop tl/dlpa se v srednještajerskih govorih ni ohranil: k rä:ta, p re:ta, pu mie:ta (Šmarje pri Jelšah); ' je:ta (Žusem).
25	V. Kralj (l96l) ima zapisano obliko st'ričt, ki je izpričana tudi za zgornjesavinjski zad^ečki govor (ust ročt).
26	Mlajša generacija uporablja obliko ' vsršt, analogično po sed.; ' va:rštimajo tudi v zgornjesavinjskem (Zadrečka dolina) in sred^ještajerskem narečju (Šmarje pri Jelšah).
Po tipu NeprC12 gredo še: (-)'Je:čt (-)'Je:žem, (-)'Je:jst (-)' Je:jz^em, (-)'mo.ust (-)'mg:uz^em, (-)gb'le:jčt (-)gb'le.jčem, (-)'se:st (-)'se:dem, s'le:jčt s'le:jčem 'sleči', (-)^i rs:^t2'7 (-)sf re.žem, (-)'tg:učt (-)'tg:učem, (-)fre:st(-)t're:sem, (-)u lejčt (-)u le:jčem 'vleči', (-)'zB:pst (-)'ze:be.
a) Vel. oblik kot npr. strezi, vleci govor ne pozna; analogično po sed. so nastale oblike s'le.-č se, sf re.š, u le:jč,' varš. Pri del. oblikah m. sp. ed. je J skupaj s samoglasnikom pred seboj prešel v -u (< -e^: ' var^guu. Poznajo premeno č > klg: ' Je:čt u Je:gu, gb'lejčt gb'^e:j^u, sf re:št sf re:g;u,' tg:učt 'tg:uku, u lejčt u ^e:j^u 'vleči', u re:čt' va'.rgu (gl. še NeprC13). Posebne so nekatere oblike del. -J in -n s prehodnim j: gb'Je:j^u gb'Je:j^a gb'le:jčen, u Je:j^u u Je:j^a itd.
1.1.3.7 Glagoli na -RSti ali -öSti - nes^i nesem, bos^i bo dem - tip NeprC13
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
'nie:st	'nie:sem	'nie:s	'ne:su	psr'nie:st	psr'nie:šen
	'nie:sema	'nie:ste	'nie:sla		psr'nie:šena
Po tem tipu gredo še: b'Je:stb'Je:dem, (-)'buo:st(-)'buo:dem, (-)g'ne:st(-)g'ne:^em, -'me:st -'me:t^em, (-)'pie:čt (-)'pie:čem 'peči', (-)p'Je:st (-)p'Je:tem 'plest', (-)p'rie:st (-)p'I^e:dem, ' rie:čt 'rie:čem, (-)'tie:čt (-)'tie:če 'teči (samo za tekočine)', (-)'t^e:p^t (-)' te:pem.
a)	Tudi v tej skupini obstajajo nedol. dvojnice (npr. b'Je:^it, (-)'buo:dit), ki so nastale analogično po sed. Te so značilne predvsem za mlajše govorce in jih zato uvrščam v NeprA8.28 Nedov. teh glag. so npr. na't^:^at, pre'na:šat, pg'me:^at in so uvrščeni v tip NeprAl.
b)	Nekateri od teh glag. imajo v vel. oblike, analogično po sed. (npr. ' pie:č,' rie:č). Ker se glag. osnova konča na d ali t, pride v vel. do podvajanja soglasnika t v 2. os. dv. in mn. (npr. 'buo. t^^a 'buo:t^te, g'ne:t^ta g ne:t^te). Pri del. m. sp. ed. je J skupaj s samoglasnikom pred seboj prešel v -u (< -e^: ' ne:^u. Skupini -dJ- in -tJ- sta ohranjeni v del. -J za ž. sp. ed. in m. sp. mn.: 'buo:dJa 'buo.dl, p Je.t^ap Je:fl. Glag. doživijo premeno č> k/ g:' pie:čt' pe:ku,' rie:čt' re.'ku,' tie:čt 'te:ku (gl. še NeprC12). Ti del. poznajo tudi kakovostno samoglasniško premeno: ' ne.su ' nie:sJa, ' pe.ku 'pie:^a, ' re.ku 'rie:^a, 'te:ku ' tie:k^a. Do umika naglasa (in ne podaljšave) je prišlo tudi v nekaterih del. -n m. sp. ed., npr. ' pie:čen, par nie.šen, sp'rie. den.
27	V Kralj (1961) ima zapisano obliko sf re.-čt.
28	V zgornjesavinjskem zadrečkem govoru ni dvojnic, analogičnih po sed.; imajo le b'Jie:s't', ' buo:s't', b'rie.'s't', g'nie:s't'. Tudi V. Kralj (1962) ima za Ložnico zapisane le oblike kot p rie'.st itd.
1.1.4 Naglas ni neposredno pred -ti in je neposredno pred -m - tip NeprČ 1.1.4.1 Glagoli na -ati -Qm - povedali povem - tip NeprČ3
nedol. = nam. (dov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
po've:dat/ po 've-.det"1	po've:m	po've:j^°	po've:du	po've:dan
	po've:ma	po 've:jte	po've:dla	po've:dana
Po navedenem vzorcu gredo še ostale izpeljanke glag. po^eda^i: napo've.dat napo've :m, otpo've. dat otpo've:m, spo've. dat (se) spo've:m (se).
1.1.4.2 Glagoli na -eti -Qm - vedet^i vem - tip NeprČ7
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
've:det	've:m	've:j*	've:du	z've:det	za've:den
	've:ma	've:jte*	've:dla		za've:dna
Od predhodnega vzorca se navedeni razlikuje le po končnici v nedol. oz. nam. Oblike vel. so označene z *, ker se večinoma ne uporabljajo; vel. se ponavadi tvori s pomočjo naklonskih glag.: ' mg:i^š' ve:det, je t re.ba' ve:cletipd.
1.2 Glagoli z naglasom na različnih zlogih (naglasni tip Pr) 1.2.1 Naglas na različnih zlogih v samem nedoločniku - tip Pr(a) V govoru se je naglas že toliko ustalil, da naglasnih dvojnic za nedol. oblike ne poznajo več, zato se večina teh glag. uvršča v različne tipe skupine NeprA. Pojavljajo pa se nove po narečnem naglasnem umiku ali zaradi konkuriranja kratke in dolge oblike nedoločnika.
1.2.1.1 Glagoli na -ati in/tudi -äti -am - zidaki/^ida^i zidam - tip Pr(a)1 Prešli so v tip NeprAl: (-)' ^idat (-)' ^idam.
1.2.1.2 Glagoli na -ati in -äti -im - bežat^i/bežat^i bežim - tip Pr(a)2
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)
be'ža:t/ 'besjžat	be'zim	'be:jš	'besjžu	zbe'ža:t/ z'be:jžat
	be'žima	'besjšte	be'ža:la	
29	Morda imamo tu začetek analogije z glag. vedeti vem (NeprČV).
30	Take oblike vel. ima tudi večina atematskih glag. (gl. 2.2, 2.5, 2.6).
Zaradi dolge (be'ža:t) in kratke ('be:jžat) oblike nedol. so v premičnem naglasnem tipu naslednji glag. iz NeprB2: (-)be'ža:tl(-)'be:jžat(-)be'žim, kle ča:tlklie:čat kle'čim, (-)le'ža:t/(-y lie:žat (-)le'žim, (-)I^e'ža:t (se)/ (-)'rie:žat (se) (-)I^e'žim (se), ti ša:tl'tišat tišim.^1
a) Tudi nekateri del. -l (zlasti m. sp. ed., včasih tudi mn.) imajo naglas na osnovi: ' be:jžu' be:jža^^a' be:jža^l, k lie:ču (toda kle ča:la kle ča:l),' lie:žu (toda le'ža^:^a le'ža:l), tišu tišal (toda ti šala) ipd.
1.2.1.3	Glagoli na -ati in/tudi -äti -em - vezati/^eza^i vežem - tip Pr(a)3
Prešli so v NeprA3: 've:^at've:žem, sem se uvrščajo tisti glagoli, ki imajo poleg oblike z dolgim nedoločnikom in zato naglasom na priponi tudi starejšo dvojnico s kratko obliko nedoločnika in zato naglasom na osnovi: (-)če'sa:t/(-)' čie:sat (-)' če:šem, (-)^o'pa://(-)'kyo:pat32 (-)' kg:plem 'kopati', (-)me'^a:;/(-)'mye:tat(-)'me:čem, (-)pe'la:;/ (-)'pie:lat (-)'pe:lem, (-)pgs' la^:tl(-)' puo:slat (-)'pö:Ä/em.33
a) Tudi posamezni del. -l m. sp. ed. imajo naglas na osnovi: ' pie:lu (redkeje tudi pe'la^:u; toda pe'la:la pe'^a^:I),' po:slu (tudi pgs'la.u; toda pgs'la^:^a pgs'Nekateri od teh glag. poznajo tudi kakovostno samoglasniško premeno: ' kuo:pat' kö:plem,' pie:lat ' pe.lem.
1.2.1.4	Glagoli na -iti in -iti -im - braniti/br^aniti branam - tip Pr(a)4
Prešli so v NeprA4: b ra^.nt b'r^a.nim.
1.2.1.5	Glagoli na -iti in -iti -em - uma^iti/uma^ti uma^em - tip Pr(a)5
Prešli so v NeprA5: u ma:knt u ma:^em.
1.2.1.6	Glagoli na -eti in -Qti -im - teedet^i/bedet^i bedim - tip Pr(a)6
Temu tipu ustreza le glag. be'de:!/'bie:^et be'd^m, ki ima poleg oblike z dolgim nedoločnikom (in naglasom na priponi) tudi starejšo dvojnico s kratko obliko nedoločnika (in naglasom na osnovi).34
1.2.1.7	Glagoli na -sti in tudi sti - cves^i - tip Pr(a)13
Prešli so v Pr(č)B6: cve te:t cve ^i.
31	Oblike z naglasom na osnovi so starejše, oblike z naglasom na priponi so nastale kasneje, verjetno po analogiji z ostalimi glagoli z naglašenimi glag. priponami. Umično naglašene nedol. oblike poznajo še nekateri srednjesavinjski govori, npr. Preserje: ' lea:žat, zgornjesavinjsko narečje: ' be:jžat,' da:IŽat, k'lie:čat (Zadrečka dolina), srednještajersko narečje pa ne: le ža:t (Šmarje pri Jelšah).
32	Obliko s kratkim nedoločnikom pozna tudi zgornjesavinjsko narečje (Zadrečka dolina: s'kuo:pat, za'kuo:pg).
33	Kratke oblike nedoločnika so starejše, V. Kralj (1961) ima zapisano le obliko ' čie:sat. Takšne oblike ima tudi zgornjesavinjsko narečje: 'čie:sat, 'puo:s'tat (Spodnje Kraše) in deloma tudi srednještajersko ' če:sat, toda le pe tä:t, kg'p-:t (Šmarje pri Jelšah).
34	Obliko z naglasom na osnovi ima tudi zgornjesavinjski zadrečki govor: ' bie:det.
1.2.2 Naglas na različnih zlogih nedoločnika in sedanjika - tip Pr(b) 1.2.2.1 Glagoli na -äti -em - bratci bei^^m - tip Pr(b)C3
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -nJ-t (m. in ž. sp.)
b'ra:t	'be:rem	'be:r	b'ra:u	preb'ra:t	b'ra:n
	'be:rema	'be: rte	b'ra:la		b'ra:na
Po tem tipu gredo še: (-)b'ra:t (-)'be:i^em, (-)g'na:t (-)'žie:nem, je''je:mlem, (-)k'la:t (-)'ko:lem, (-)o'ra^:t (-)'o:rjem 'orati', (-)p'ra:t (-)'pe:rem, (-)s'ra:t (ga) (-)'se:ijem (ga), (-)s'ta:t (-)s'ta:nem ipd.
1.2.2.2 Glagoli na -äti -(j)em - kupovali kupujem - podtip Pr(b)C3
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -nJ-t (m. in ž. sp.)
kup'va:t	ku'pujem	ku'puj	ku'povu	'kupt	kup'lie:n
	ku'pujema	ku'pujte	kup'va:la		kup'lie:na
Po tem tipu gre večina nedov. glag.: (-) de/va:t (-) de'lujem, (-)^o'va:t (-)'kujem, (-)kuši^a:t (-)^u šujem 'poljubljati', nadleg'^a.t na^d^e' gajem, obrek'^a.t obre'^ujem, ob^sk va:t obis'^ujem, (-)i^eš(-)i^e'šujem, spi^aši^a:tspi^a'šujem, s^an ^a:ts^a'nujem, (-)s^et'va:t (-)s\ee'tujem, -marz'va:t -mar^ujem.
a)	Nedol. lahko imajo tudi naglasne dvojnice: (-)obrač'va:tl(-)obra'čovat (-)obra'čujem, (-)plač'va:tl(-)pla' čovat (-)pla'čujem, raskaz'va:tlraska'zovat r^aska'^ujem, šeyk'va:tlšey'ka:vat šey'kujem, u^dig'va:tlu^digo^at u^di gujem, zmi-šle'^a:tlzmišlovat z^^^š^ujem.^^ Posebni so del. -l nedov. glag., ki imajo dvojnice z umičnim naglasom (analogično po sed.): k^u povu, pla'čovu, s^a'no^u, s^e'tovu; k^u po-val, pla'čoval (poleg običajnejših oblik z naglašenimi in podaljšanimi končaji: plač va:u plač'va:l).
b)	Glag. (-)sejati in (-)sijati sta sovpadla v nedol. in del. oblikah: (-)s'ja:t - (-)s'ja:t, je s'ja.l- so s'ja^:l, v sed. pa je razlikovanje ohranjeno: ' se:jem - ' ^ije.
1.2.2.3	Glagoli na -iti -im - točit^i točim - tip Pr(b)C4
Zaradi naglasa na osnovi nedoločnika so ti glag. prešli v NeprA4: ' tuo:čt 't0:čn.
1.2.2.4	Glagoli na -iti -em - obrnili obrnem - tip Pr(b)C5
Zaradi naglasa na osnovi nedoločnika so ti glag. v NeprA5: o barna^t o'bornem.
35 Umično naglašene oblike poznajo tudi srednještajerska narečje: premišlä:vat, zmar zä:vat (Šmarje pri Jelšah).
Tjaša Jakop, Tipologija narečnih glagolskih oblik na primeru govora Ložnice pri Žalcu 1.2.2.5 Glagoli na -Qti -em - n^let^i miljam - tip Pr(b)C7
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
m'le:t	'me:lem/m'le:jem	'mie:l	m'le:u	zm'le:t	zml'je:n
	'me:lema/m'le:jema	'mie:lte	m'le:la		zml'je:na
Po tem vzorcu gredo še: (-)d re:t (se) (-)'de.r^em (se), par je:t p'r^i^em. Sem bi lahko prišteli tudi glagola pod re:tpo'de:rem, (-)t re:t (-)'te:rem, vendar ju zaradi pogostejše sed. dvojnice pod re:m, t re:m uvrščam v Pr(c)B7.
a) Vel. oblike glag. dreti so ' de:r' de:rte itd., pri glag. pr^ijetipa v 1. os. dv. vel. pride do podvajanja soglasnika m: p'r^imma. Del. -l ima oblike 'dar^u 'dgrla' darl, p'r^i^u (tudi p9rje:u; toda samo parje.la pa rje:!).
1.2.2.6 Glagoli na *-iti -im - tip Pr(b)Č4
Ta tip predstavlja samo glag. govoriti z naslednjimi oblikami:
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
gg'vuo:rt	ggvg'rim	gg'vo:r	gg'vo:ru	gggvg'rit	zgg'vö:rn
	ggvg'rima	gg'vo:rte	ggvg'rila		zgg'vö:rna
1.2.3 Naglas na istih zlogih nedoločnika in sedanjika, toda na različnih v del. oblikah - tip Pr(c)
1.2.3.1 Glagoli na *-ati -em - * lagati lažem - tip Pr(c)A3
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
lie:gat	'la: lem	'la:š	'lie:gu	z'lie:gat	zla'ga:n
	'la: žema	'la: {ta	le'ga:la		zla'ga:na
V ta tip se uvrščajo glag., ki so prišli iz tipa Pr(b)C3 po umiku naglasa v nedoloč-niku: (-)'lie:gat (< lagat) (-)'la:žem, (-)' tie:sat (< t^esai) (-)'te:šem in del. -l m- sp.: ' lie:gu (< ldgäu), del. -l ž. sp. ed. in m. sp. mn. pa so ohranili staro naglasno mesto: le ga^.la le ga:l, te sa:la te sa:l. Glag. poznata tudi kakovostno samoglasniško premeno: ' lie:gat' la:žem,' tie:sat 'te.šem.
36 Tako naglašene oblike uporabljajo v srednještajerskih govorih: ' lie:gat' lie:gu (Vojnik), medtem ko imajo ostali srednjesavinjski govori (Motnik, Prebold, Polzela in Vransko) oblike la ga:t la ga:u, ki jih slišimo tudi pri mlajših govorcih ložniškega govora.
1.2.3.2 Glagoli na -iti -im - * lomiti lomim - tip Pr(c)A4
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
'nuo:st	'nö:sn	'nuo:s	'nuo:su	po'nuo:st	'nö.Sen
	'nö.-sma	'nuo:ste	no'sila		'nö:Sena
Skupina glag., ki se pregibajo po navedenem vzorcu, je v poseben tip uvrščena zaradi drugačnega naglasnega mesta v del. -l ž. sp. ed. in večinoma tudi m. sp. mn. (g;o'nila, d^^a, r^o'^i^a, nalg'ži^a, no'sila, gže'nila, pi^o'^i^a, sko'čila, v^o'z^i^a, z^^o' la); samo v tem se razlikuje od tipa NeprA4. Medtem ko starejša generacija uporablja le oblike no'sila no'sil, mlajši vse bolj uporabljajo po sed. analogične dvojnice ' ng:sla ' ng:sl, zato so ti glag. lahko uvrščeni tudi v NeprA4. Glagola (-)k're:nt (-)k're:nem in -k'le.nt -k'le.nem bi sodila v NeprA5, če ne bi imela del. oblik kot o^e'^^^a, z^a^e'^^^a.
a) V del. -l m. sp. ed. je l skupaj s samoglasnikom pred seboj prešel v -u (< -i^: 'nuo:su. Glag. ^akleni^i doživi tudi kakovostno samoglasniško premeno: ^ak'le.nt ^ak'lie:nu in premeno končnega korenskega soglasnika v trpnem del. -n (- >j): ^ak'le.nt 2^ak'le:jen.
1.2.3.3 Glagoli na -Qti -Rm - z^a^pret^i z^a^prem - tip Pr(c)B7
nedol. = nam. (dov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
zap're:t^3	zap're:m	zap'ri	za'paru	za'part
	zap're:ma	zap'rite	za'parla	za'parta
V to skupino (končna kračina v sed. ed. se je podaljšala) spadajo glag., ki se jim osnova končuje na r otp're:t otp'i^e:m, pod re:f pod i^e.m, (-) fre:f (-)t're:m, ^ap're:t ^ap'i^e:m, (-)um're:t (-)um'i^e:m,38 (-)ž're'.f (-)ž'i^e:m.
a)	Glag., označeni z imajo v sed. redkejšo dvojnico z umičnim naglasom, analo-gično po glag. na -Qti -em - mletji meljem (tip Pr(b)C7): po de.rem, 't^e:I^em, 'že:rem.
b)	Tudi v vel. obstajajo umično naglašene dvojnice (otp'ri in 'o:tp9r). Del. -l ima oblike otp're:t of par^u, pod re:t poo daru, t re:t 'tar^u, um're:t u mar^u, ^ap're:t z^a'por^u, ž re:t 'žaru.
37	Med starejšimi se pogosto sliši tudi prevzeti glagol 'g:fnat (NeprA5). V Zadrečki dolini imajo umično naglašeno obliko ' za:prt.
38	V. Kralj (1962) ima zapisano obliko um re:t u marjem (Pr(b)C7), ki jo danes uporabljajo le še starejši govorci.
1.2.4 Naglas na istih zlogih nedoločnika in sedanjika, toda na različnih v vel. oblikah - tip Pr(č)
1.2.4.1 Glagoli na -iti -im - loviti loVim - tip Pr(č)B4
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -n/-t (m. in ž. sp.)
lo'vit	lo'vim	'lo:u	lo'viu/'losvu'''	nalo'vit	ulou'lesn
	lo'vima	'lo:ute	lo'vila		ulou'le:na
Tako še: (-)t)u'dit (se) (-)bu dim (se), (-)da'nit se (-)da'ni se, (-)de'lit (-)de'lim, (-)do' ti^t (-)do' bim, (-)du'šit (se) (-)du'šim (se), (-)ia lit (-)ialim 1. '-manjkati', 2. 'zgrešiti', (-)ga sit (-)ga sim, (-)gnojit (-)gnojim, (-)gra'dit (-)gi^a dim, (-)^ubit (-)gu bim, (-)xla'dit (-)xla'dim, (-)Je'^it (se) (-)Je'^im (se), (-)ko'sit (-)ko'sim 'kositi', (-)nardit (-)nardim, (-)po'dit (-)po'dim, (-)i~e'dit (se) (-)i~e'dim (se), (-)i~o'dit (se) (-)i~o'dim (se), r^o'siti-o'si, (-)sa'dit(-)sa'dim, (-)se'lit (-)se'lim, sne'zit sne'zi, (-)s'tit (-)s'^im 'pustiti', -stre'lit -stre'^^m, (-)su'šit (-)su'šim, (-)u cit (se) (-)u cim (se), (-) ^ese'lit se (-) ^ese'lim se, (-)2vo'nit (-)^o'nim.
a)	Vel. oblike imajo naglas vedno na osnovi, npr. ' lo:u, poz vuo:n, z bud se. V nekaterih del. -l za m. sp. ed. imamo poleg naglašene končnice -iu, ki je značilna predvsem za nedovršne glagole (bu diu, l^o'siu, sa'diu, su šiu) tudi nenaglašeno -u (< -il), ki je pogostejša pri dovršnih glagolih ('do:bu/'dubu, po'ko:su, z'budu, z'gubu),4" največ pa je dvojnic (na're:du/nar diu, 'pustu/s'tiu 'pustil', ' i-o:du/r^o'diu). Umično naglašene oblike so značilne zlasti za mlajše govorce, pri katerih je opaziti posplošitev umičnega naglasa tudi pri oblikah za ž. sp. ed. in m. sp. mn.: na're:dla, 'pustJa, z'budla; na're:dl itd., medtem ko so pri starejših pogostejše oblike kot nardila, s't^^^a, obudila; nar dil itd.41
b)	Drugi glag. tega tipa imajo premene končnega korenskega soglasnika v del. -n. p, b, f, l, m in v, ki dajo v knjižnem jeziku plj, blj, flj, lj, mlj in ^lj, v govoru zaradi otrditve 1 > l preidejo v pl, bi, fl, ml in vl (npr. us^e'lit - ustre'le:n, zg;u'bit - zgub'le:n); kot v knjižnem jeziku pa imamo premene s > š (poko' sit poko' še:n); d > J (obudit zbu Je:n). Nekateri del. -n imajo naglas na prvem zlogu, npr. ' ksršen, ' ruo:Jen (toda r^o'Je:na). Posebna je oblika na're:t 'narejen'.42
39	Oblika z naglasom na osnovi je novejša; V. Kralj (1962) ima zapisano samo lo viu.
40	Pri tem gre verjetno za začetek analogije z glag. na -iti -im (NeprA4); tudi v Zad^ečki dolini imajo naglasne dvojnice kot 'de:lu/de'liu, 'dušu/ds'šiu, x'la:du/xta'diu.
41	V zgornjesavinjskem zadrečkem govoru imajo samo oblike kot bSdita, da'bita, ds'šila.
42	Takšno obliko del. -n pozna tudi zgornjesavinjsko narečje: na're:ta (Zad^ečka dolina) in sred^ještajer-sko narečje: na re:tu (Šmarje pri Jelšah), na re:t (Gaberje).
1.2.4.2 Glagoli na -Qti -im - t^r^pet^i ^pim tip - Pr(č)B6
nedol. = nam. (nedov.)	sed. (1. ed., 1. dv.)	vel. (2. ed., 2. mn.)	del. -l (m. in ž. sp.)	nedol. (dov.)	del. -nl-t (m. in ž. sp.)
tar'pe:t'^	tar'pim	'tarp	tar'pe:ul'tarpu^'	potar'pe:t	starp 'lie:n
	tar'pima	'tarpte	tar'pe:la		starp 'lie:na
Tako še: (-)bog;a'te:t (-)boga'tim, (-)bg'le:t (-)bg'lim, (-)c\ee'te:t (-)cvee't^i 'cvesti', (-)če'pe:t(-)če'pim, (-)gg're:t(-)gg'ri, (-)g9r me:t(-)g9rmi, (-)xf te:t (-)^i^im, (-)le'te:t (-)le't^im, (-)no're:t (-)no'I^im, (-)9rja've:t (-)9rja'^i, (-)se'de:t (-)se'dim, (-)sk9rbe:t (-)sk9r bim, (-)smsrde:t (-)sm3r dim, (-)šu'me:t (-)šu'mi, (-)^ise:t (-)^isim, (-)v9r te:t (-)varnim, (-)že'le:t (-)že'lim, (-)ž've:t (-)ž'vim.
a) Vel. oblike imajo naglas vedno na osnovi, npr. ' lie:t, pg'^it, z^a'var^t se. Kratki naglas v del. -l m. sp. ed. se umakne na korenski zlog (kjer l skupaj s samoglasnikom pred seboj preide v -u (< -e^: ' sie:du, 'tarpu, 'ži^u ali pa se vzpostavi analogična oblika po del. -l ž. sp. ed. in m. sp. mn.: se de:u, tar'pe:u, žve:u itd. kot se'de:la, tar'pe:la, ž ve:^a; ^e'de :l, tar pe:l, ž ve:l.
2 Posebni glagoli
Posebno obravnavo zahtevajo glagoli (predvsem atematski),45 ki jih ni moč uvrstiti v nobenega od predstavljenih glagolskih tipov.
2.1 Glag. b^^i - 'bit
	ed.	dv.	mn.
sed.: 1., 2. in 3. os.	'sn, 'si, 'je:	s'ma:, s'ta:, s'ta:	s'mo:, s'te:, 'so:
vel.: 1., 2. in 3. os.	'bg:t	'bg:dma, 'bg:tta	'bg:dmo, 'bg:tte
del. -l: m., ž., sr. sp.	'bin, b'la:, b'lg:	b'la:, b'le:, b'la:	b'li, b'le:, b'li
prih.: 1., 2. in 3. os.	'bg:m, 'bg:š, 'bg:	'bg:ma, 'bg:ta, 'bg:ta	'bg:mo, 'bg:te, 'bg:jo
Naglašene oblike so:
Nenaglašene oblike pomožnika biti za sed. so: sn si je, sma st^a sta, ^mg st^e sg, oblike za prih. pa bom boš bg, boma bo^a bo^a, bomo bettle bojo. Nenaglašene oblike se rade reducirajo; primeri iz besedila: 'Uo:če je' b^iukrg'ja:č, 'nie:, j-'je^uma'šino, '^a:ko
43	Za obliko trpemo Ramovš (1952: 141) pravi, da jo najdemo v gorenjskem in savinjskem narečju, vendar v slednjem do prehoda sedanjiške pripone i: > e: ni prišlo (v sred^jesavinjskem narečju imamo ta/pimo, v zgornjesavinjskem narečju pa tar pima).
44	V. Kralj (l962) ima zapisano le obliko z naglasom na osnovi, kakršno imata tudi Motnik in Vojnik: tarpu.
45	Zemljepisna razširjenost posplošitve končnic priponskih glagolov v 2. os. dv. in mn. (-ta, -te) v sin. narečjih je prikazana tudi na jezikovni karti (Jakop 2002: 93).
' muo:čno. - Z dej paa če-m' puo:jaJa, paa ne bo no'bie. dn ' ču. - Bomo pa, ' M^^c^o mo por jede bo o'Zanikane oblike imajo v sed. predpono ni-:' nisn' nis 'ni,' nisma ' nis^a' nis^a, 'nismo 'niste 'niso; v prih. se tvorijo s členkom ne in ustrezno naglašeno obliko prih.: ne' bg:m ne 'bg.š ne bg:, ne' bg:jo itd.
Del. na -J se glasi biu b Ja b Jo, b Ja b Je b Ja, b Ji b Je b Ji; pogojni členek bi ima naglašeno dvojnico 'bi, zanikane oblike so ' ^e:bil'i^e:bl'ne:p. Pogojnik se tvori s členkom bi in deležnikom na -J, npr.: A bi' I^a^:t:, de biz^a'po:jala^? - Že'Je:^a si 'je, 'ne, de bi se poro'čila. Predpreteklik se uporablja, čeprav je redek. Primer: Xme:u u'ča:six se je pro'da.u, u'ča:six se' ^i' biu.
2.2 Glag. da^t^i - 'da^:t
	ed.	dv.	mn.
sed.: 1., 2. in 3. os.	'da:m, 'da: {, 'da:	'da:ma, 'da:ta, 'da:ta	'da:mo, 'da:te, 'da:jo
vel.: 1., 2. in 3. os.	'de:j	'de:jma, 'de:jta	'de:jmo, 'de:jte
del. -l: m., ž., sr. sp.	'da:u, 'da:la, 'da:l	'da:la, 'da:le, 'da:la	'da:l, 'da:le, 'da:l
2.3 Glag. iti - jet
	ed.	dv.	mn.
sed.: 1., 2. in 3. os.	g're:m, g're:, g're:	g're:ma, g're:ta, g're:ta	g're:mo, g're:te, g're:jd"'
vel.: 1., 2. in 3. os.	'pe:jt4'	'pe:jma, 'pe:jta	'pe:jmo, 'pe:jte
del. -l: m., ž., sr. sp.	'šg:u, š'la:, š'lg:	š'la:, š'le:, š'la:	š'li, š'le:, š'li
2.4 Glag. pr^iti - p r^^tlp r^^^^t
	ed.	dv.	mn.
sed.: 1., 2. in 3. os.	p'ridem, p'rides, p'ride	p'ridema, p'rideta, p'rideta	p'ridemo, p'ridete, p'ridejo
vel.: 1., 2. in 3. os.	p'rit	/, p'ridta	/, p'ritte
del. -l: m., ž., sr. sp.	'porsu, 'poršla, 'porsl	'poršla, 'poršle, 'poršla	'poršl, 'poršle, 'poršl
2.5 Glag. jes^i - 'je:stl' e:st48
	ed.	dv.	mn.
sed.: 1., 2. in 3. os.	'je:m, 'je:š, 'je:	'je:ma, 'je:ta, 'je:ta	'je:mo, 'je:te, 'je:jo
vel.: 1., 2. in 3. os.	'je--j	'je:jma, 'je:jta	'je:jmo, 'je:jte
del. -l: m., ž., sr. sp.	'je:du, 'je:dla, 'je:dl	'je:dla, 'je:dle, 'je:dla	'je:dl, 'je:dle, 'je:dl
46	Gl. še jezikovni karti, ki prikazujeta končnice za 3. os. mn. (Jakop 2002: 96, 97). V zgornjesa-vinjskem narečju imajo npr. obliko g Ie:do (Spodnje Kraše).
47	Oblike vel. se v štajerski narečni skupini precej razlikujejo: ' pejt (srednjesavinjsko narečje), 'jode (zgornjesavinjsko narečje), ' pug:jt (sred^ještajersko narečje) ipd.
48	Tudi V. Kralj (1962) ima zapisane oblike del. -J brez vzglasnega j-: 'e:du' e:dJa.
2.6 Glag. ime^i - ' me.'t
	ed.	dv.	mn.
sed.: 1., 2. in 3. os.	'ma:m, 'ma:š, 'ma:	'ma.ma, 'ma.ta, 'ma.ta	'ma:mo,'ma:te, 'ma.jo
vel.: 1., 2. in 3. os.	'me.j''	'me.jma, 'me.jta	'me.jmo, 'me.jte
del. -l: m., ž., sr. sp.	'jemu,,'"'me:la, 'me:l	'me.la, 'me.le, 'me.la	'me:l, 'me.le, 'me:l
Oblika zanikanega glag. je nimam, nima. 2.7 Glag. h^^t^ett^i - x te:t
V sed. so možne tako dolge kot kratke oblike. Dolge:
	ed.	dv.	mn.
sed.: 1., 2. in 3. os.	'xö:~n, 'xö:~e', 'xö:~e	'xö:~ma, 'xö:~ta, 'xö:~ta	'xö:~mo, 'xö:~te, 'xo:čjo
vel.: 1., 2. in 3. os.	/	/	/
del. -l: m., ž., sr. sp.	'xuo.tu, 'xuo.tla, 'xgtl	'xuo.tla, 'xuo.tle, 'xuo.tla	'xuo.tl, 'xuo.tle, 'xuo.tl
Kratke:
	ed.	dv.	mn.
sed.: 1., 2. in 3. os.	'če:m, 'če:š, 'če:	'če:ma, 'če:ta, 'če:ta	'če:mo, 'če:te, 'če:jo
Glag. hoteli ima nikalne oblike ' ng:čn,' ng:če. 2.8 Glag. mor^a^i = moči51
	ed.	dv.	mn.
sed.: 1., 2. in 3. os.	'mg:rn, 'mg:r', 'mo:re	'mg:rma, 'mg:rta, 'mg:rta	'mg:rmo, 'mg:rte, 'mg:rjo
del. -l: m., ž., sr. sp.	'mg:gu, 'mg:gla, 'mg:gl	'mg:gla, 'mg:gle, 'mg:gla	'mg:gl, 'mg:gle, 'mg:gl
3 Sklep
Na prvi pogled se oblikoslovje glagola v ložniškem govoru bistveno ne razlikuje od glagola v slovenskem knjižnem jeziku. Pozna dovršne in nedovršne glagole, vse tri osebe, števila in čase, vse tri naklone in oba načina. Toda z oblikoglasnega vidika ložniški glagol izkazuje poleg spremembe narave in kolikosti naglasa pogosto tudi naglasne premike in posploševanje naglasa osnovne oblike na večino ostalih oblik pregibne besede (t. i. morfologizacija naglasa). Razvojne tendence v smeri štajerskih tipo-
49	Možne so tudi oblike vel., analogične po del. -l m. sp.: je:m 'imej'.
50	Obliko s protetičnim j poznajo tudi zgornjesavinjski govori, npr. v Zadrečki dolini: jam'g.
51
Oblike za nedol. ne poznajo.
loških značilnosti se ne ujemajo s splošnim sociolingvističnim prepričanjem, da se narečja približujejo knjižnemu jeziku. V oblikoslovju ložniškega govora (in srednjesa-vinjskega narečja sploh) se je razvoj obrnil v nasprotno smer.
Literatura
Arhiv Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana: Listkovno in zvezkovno gradivo za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Kraji mreže: Spodnje Kraše (SLA 314: Weiss - 1984), Motnik (SLA 317: Logar - 1951, Vilfan - sredi
50. let, Orehovec - 1979), Vransko (SLA 319: Logar - 1951), Ložnica (324: Kralj -1962), Vojnik (SLA 326: Logar - 1953, Kolenko-Smisl - 1980), Žusem (SLA 332: Pov-še - med 1970 in 1980). Kraji zunaj mreže: Polzela (Kolosaski - 1959, Korun - 1968), Prebold (Fišer - 1988), Preserje (Grmadnik - 1975). Bergant, Polona, 2000: Govor Vranskega: Zapis vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas.
Diplomsko delo. Ljubljana. Jakop, Tjaša, 2001a: Oblikoslovje govora Ložnice pri Žalcu. Magistrsko delo. Ljubljana.
—	2001b: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu (SLA 324). Jezikoslovni zapiski 7. 365-380.
—	2002: Nekaj glagolskih končajev v slovenskih narečjih (po gradivu za Slovenski lingvistični
atlas). Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika (Ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen). Maribor. 82-97. Kralj, Viljem, 1961: Govor Ložnice pri Žalcu. Diplomsko delo (rokopis). Ljubljana. Logar, Tine, 1968: Štajerska narečja. JiS 13. 171-175.
—	1996a: O štajerskem substratu govorov v Tuhinjski dolini in Črnem grabnu. Dialektološke in
jezikovnozgodovinske razprave. Ur. Karmen Kenda - Jež. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. 44-47.
—	1996b: Karakteristika in klasifikacija zgornjesavinjskih govorov. Dialektološke in jezikovno-
zgodovinske razprave. Ur. Karmen Kenda - Jež. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. 48-53. Penko, Darinka, 1998: Oblikoslovna podoba govora vasi Nadanje selo. Diplomsko delo. Ljubljana.
Povše, Ivana, 1980: Govor Šmarja pri Jelšah in okolice. Magistrsko delo (tipkopis), Ljubljana. Ramovš, Fran, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika VII. Dialekti. Ljubljana.
—	1952: Morfologija slovenskega jezika: Skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša
v l. 1947/48, 48/49. Ljubljana: DZS. Rigler, Jakob, 1978: Akcentske variante III. SR 26. 365-374. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1997. Ljubljana: SAZU, DZS.
Smole, Vera, 1994: Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora. Doktorsko delo. Ljubljana.
—	- 1996: Tonemski naglas glagolskih oblik v šentruprskem govoru. Razprave. 269-288.
—	2001: Ocena magistrskega dela Oblikoslovje govora Ložnice pri Žalcu. Ljubljana. Škofic, Jožica, 1996: Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem. Doktorsko delo. 1996.
—	1998: Govor celjskega predmestja Gaberje. Jezikoslovni zapiski 4. 89-97.
Weiss, Peter, 1990: Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: glasoslovje, oblikoslovje in skladnja. Magistrsko delo. Ljubljana.
—	- 1999: Slovar govorov Zadrečke doline (A-H). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Zorko, Zinka, 1999: Štajerska narečja. Enciklopedija Slovenije 13 (Š-T). Ljubljana: Mladinska
knjiga. 131-133.
Summary
The author presents a morphonological analysis of the verb in the Styrian Central Savinja local dialect of Ložnica pri Žalcu. She based her analysis on the recorded material, collected by standard dialectological methods. Verbs are classified by inflectional paradigms and accentual types; under the model verb in the table there are several examples belonging to the particular type. It became evident that due to the changes triggered by the loss of tonemic oppositions and the newer, at least partial, loss of quantitative oppositions, the verb in the Ložnica dialect displays increasingly more numerous distinctively Styrian tendencies, e.g., morphologization of accent, generalization of one stem to all forms, etc.
The infinitive. Due to the truncation of the final -i in the supine and the long infinitive, the long infinitive does not differ from the supine, thus the same forms are found after the verbs of motion as in other positions, e.g., 'mo.rn spa:t and g re:m spa:t. The infinitives have the suffix -t, which is also added to the verbs in -č (s'le:jčt). Infinitives are mostly short, e.g., b'risat, 'xuo:dit, 'k^a.'z^at, k lie:pat,' k^upt, 'mie:tat, 'nie:st, ' nuo:st, 'pisat, slušt, s td:pt, 'zidat, sometimes also long, e.g., ko'sit, m le:t, s me:t, s pa:t, sušit, rau'na:t, taf pe:t, u re:čt, zäče:t. Ramovš (1935: 159) states the following: »The Savinja dialect has short form of the infinitive: vršt < *vrečh, utrgdvaat.«. According to Rigler's accentual sketches (1978: 372-373), with respect to the types kositi, sušiti, and trpeti Ložnica belongs to the area with the long infinitive.
Some infinitives, e.g., kra.st, have variants, which are analogical after the present tense form (^'ra:dit). These variants are of a more recent origin and are also typical of other Central Savinja and Central Styrian dialects, but are not known in the Upper Savinja dialect. Verbs in -(n)iti -(n)em increasingly often have the Central Styrian suffix -nai- (dbornat) in the infinitive (besides the reduced -n- or -n- ), e.g., 'bar^cnt, po'r^^nt, rather than -ni-.
The present-tense form. In the present-tense conjugation (like in most Styrian dialects), the endings of the thematic verbs for the 2du.lpl. (-ta, -te) were extended to the athematic verbs ('je:ta, 'je:te). The 3pl. present tense does not have short forms of the type neso, odpro, trpe, žive, i.e., in 3pl. only long form with unstressed ending -jo is used ('nie:sejo, otp're:jo, ta! pijo, ž' vijo). This ending is also characteristic of the athematic verbs (gre :jo). The ending -ma in 1du. was formed by conflation of the endings -mo and - va (g re:ma,' nie:sema).
The imperative. The imperative is listed in the illustrative material. In place of the negated imperative in the 2sg.ldu.lpl. the constructions ne + inf. (e.g., 'nie: 'xuo:dit po 'ro:žix) or the imp. of iti + inf. (npr. ' pe:jt' je:st) are used. The forms ' pie:č,' rie:č, s le:č se, stre:š, üle:jč,' varš are the analogy after the present tense.
The participle. The dialect uses the l-participle; most verbs also have n-l^-participles. l-participle m. sg. has the ending -u (sn 'de:lu), while in m. pl., due to the truncation of the posttonic and final vowels, it can end in syllabic -g (so' paršl). The participles in f. du. were replaced with plural forms (sma 'de:laJe), while the dual is strongly preserved in masculine participles (sma 'de:lala). In l-participles f. sg. and m. pl. of verbs in -(n)iti -(n)em the suffix -na- is spreading, e.g., o'bQI^na^^a■; o'barnal. n-participles m. sg. mostly have the same form as m. pl., e.g., sn 'biu ob'le:jčen and smo b 'li ob'le:jčen. The n-participle expressing state (rather than passivity) sometimes has -tistead of the standard -n (na're:t -a, SSL narejen -a), or -n instead of the expected -t (zml je:n -a, SSL zmlet - a). Other forms of participles and verbal adverbs are very rare, thus they were not included in the analysis.
Verbal accent and analogies. The most problematic in determining the accentual types (i.e., classification by the place of stress and vowel alternations), were-in addition to the peculiarities in conjugation and formation of verbal forms-numerous variants, created by accentual analogies. Relatively noticeable is the leveling (by similarity) with the present-tense stem, e.g., the change in the infinitive stem ('na:jtl'na:jdit). Some verbs have, in addition to the older short
forms of infinitives with accent on the stem, variants with the long infinitive and accent on the suffix (' be^:jžatlbš ia:f).
One of the most common accent shifts is the retraction from the final short syllable in polysyllabic words, e.g., 'lie:gat (< lagat); 'lie:g^u (< lagau). The retraction also occurred in some n-participles m. sg., e.g., 'karsen, ' pie:čen, 'ruo:jen, which is typical of the Central Styrian dialects. Particularly feminine forms of l-participles deviate from the general rules of the phonetic development of accentuation, as they most often have variant forms, e.g., 'xö:dlalx^o'dila, ^äre:d^^al^aI'di^a, 'pustla/stila, etc. The first, newer, variant is more common in the Central Styrian dialects, the second one in the western part of the Central Savinja dialects, where the influence of the Upper Carniolan dialect is stronger. The participles m. sg. also have variants, e.g., 'pustuistiu, 'tarpu/tarpe:]!, 'živu/žve:u; the first variant is derived from the short form of the infinitive and is mainly older; it is also typical of the Upper Savinja and Central Styrian dialects.
The changes in the place of stress therefore occurred due to the retraction of stress from every final short syllable (( lie:gat,' lie:gu;' pie:čen) and to the extension of the stress of one form to the rest of the forms (na're.'du, na're.'dla, na're.'dl). Accentual variants exist because of the competing short and long forms of the infinitive and because of the spreading of Styrian forms (particularly with younger speakers) to the older, Upper Carniolan, basis. The fact that the newer developments and the leveling in the Ložnica dialect show an increasing number of Styrian features, defies the general sociolinguistic notion that dialects are moving closer to the standard language.