r Največji »loven«ki dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto $6.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA v rzz^zToir fiii the * itiiwin SratM. 1 List slovenskih delavcev t Ameriki. and legal Holidays* 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 102. — ŠTEV. 102. NEW YORK, THURSDAY, MAY 2, 1935. — ČETRTEK, 2. MAJA 1935 VOLUME XLITI. — LETNIK XT-TIT. NESPORAZUM MED VODITELJI ANGLEŠKE VLADE maja v znamenju štrajkov NEMŠKA VLADA JE ZAVRNILA NAMERAVANO MORNARIŠKO KONFERENCO Z ANGLIJO Ne morejo se sporazumeti, kaj naj bi storili glede Nemčije. — Vsi pa so za tesno zvezo s Francijo in Italijo. — Dominiji proti večji obveznosti v Evropi. — Hitler je odpovedal mornariško konferenco. — Resno svarilo na naslov Anglije. Praznik LONDON, Anglija, I. maja. — Se vedno neodločeni, kaj naj bi storila angleška vlada, bodo angleški ministri imeli danes sejo, ki bo prva, odkar je bilo oznanjeno, da je Nemčija pričela graditi 12 submarinov, kar je zopetna kršitev versaill* ?ke mirovne pogodbe. Ministri stoje pred zelo važno odločitvijo, kajti Nemčija je pričela graditi submarine, poleg tega pa tudi njena zračna sila že prekaša angleško. Pa pri vsem tem še ni nikakih znakov, da bi do sedaj prišli do kakega sklepa. Ministri namreč še ne ve do, ali naj se vrši mornariška konferenca z nemškimi mornariškimi izvedenci, ali pa se naj konferenca za nedoločen čas odloži. Ne vedo, ali naj Anglja pošlje Nemčiji oster protest proti-zopetni kršitvi mirovne pogodbe, ali pa jo pusti, da se ne moteno oborožuje. Ne vedo, ali naj Anglija naglo gradi aeroplane, ali pa počasi in po stopinah. Anglija se je tesnejše pridružila Franciji in Italiji, odkar je imel zunanji minister Sir John Simon razgovor s Hitlerjem v Berlinu. Med ministri nekateri zagovarjajo tesno zvezo s Francijo in Italijo, drugi pa so za posredovanje. Tudi Sir Simon je imel prvotni namen ne ostro nastopiti proti Nemčiji in je hotel za mirno poravnavo posredovati med Nemčijo in zavezniki. Po razgovoru s Hitlerjem pa je posredovalno politiko popolnoma opustil. BERLIN, Nemčija, I. maja. — Hitler je zavrgel nameravano mornariško konferenco z Anglijo. Pogajanja se tudi ne bodo prej pričela, dokler Hitler javno, in najbrže pred državnim zborom ne poda svoje izjave, da se Nemčija ne smatra za ve-7»no na vojaške in mornariške določbe versaillske mirovne pobodbe. Kadar bo Nemčija zopet pri volji razpravljati z Angleži glede mornariške omejitve, tedaj to ne bo samo razgovor med mornariškimi izvedenci, temveč politična razprava, pri kateri bo Hitlerjev svetovalec Joachim von Ribbentrop načelnik nemške delegacije in bo pojasnil Hitlerjevo stališče glede orožja ter bo stavil pogoje, pod katerimi je Hitler pri volji sprejeti kako omejitev v orožju. Nemčija pa je tudi zaradi tega zavrgla mornariško konferenco, ker je prišlo v Berlin poročilo, da bo Anglija vložila oster protest zaradi zgradbe I 2 nemških submarinov. LONDON, Anglija, 1. marca. — Ministrski predsedniki angleških dominijev so angleško via i do ostro posvarili, naj Anglija na evropskem kontinentu v bodoče ne sprejema nikakih obveznosti, ki bi jo mogoče zapletle v kako vojno v Evropi. To je bil poglavitni dogodek na konferenci ministrskih predsednikov dominijev. Svarilo je bilo naznanjeno vladi ravno v časi;, ko je Nemčija prosila angleško vlado, da odloži angleško-nemško mornariško konferenco, katere Hitler ne želi pred 1 5. majem. Angleška vlada je bila tudi obveščena po nemškem poslaniku v Londonu; da bo Hitler angleški vladi predložil popolni načrt svoje bodoče zunanje politike. FRANCOZI SO ZAVRNILI RUSKE POGOJE Kabinet zahteva nove iz-premembe. — Ministri niso odobrili Lavalovih koncesij. Paris, Francija, l. maja. — Francoski kabinet je zopet zavlekel. francosko-rusko pogodbo za medsebojno vojaško pomoč in sovjetski poslanik Vladimir Potemkin je svoji vladi brzojavil po nova navodila. Kabinet je natančno proučeval besedilo pogodbe v namenu. da se Francija izogne vsemu, kar ne bi bilo v soglasju s svetom Lige narodov in lo-carasko pogodbo. Kabinet ni niti potrdil onih koncesij, katere je dovolil zunanji minister Laval. Znano je, da Francija Rusiji ne zaupa preveč in so noč o vezati ž njo preveč tesno, ker so boji, da bo. zapletena v kake druge nepri-like. Pred kratkim je rekel Laval, da hoče Francija pogodbo, ki bo pomagala zagotoviti mir, ne pa pogodbe, ki bi vodila v vojno. Takoj po kabinetni seji je Laval sporočil poslaniku Po-tomkinu o sklepu kabineta in poslanik je takoj nato sporočil svoji vladi v Moskvo. Ruski krogi so prepričani, da bo po sedanjem odgovoru ruske vlade pogodba takoj sklenjena %in da jo bo Laval 15. maja v Moskvi poti p i sal. Prejnja poročila so se glasila: ^ Pariz, Francija, 30. aprila. Francosko-ruska pogajanja zadovoljivo napredujejo. Ako bo kabinetna seja odobrila Lava-love predloge, bo pogodba proti koncu tedna že sklenjena. Vendar se morata Laval in poslanik Potemkin zediniti še v nekaterih točkah pogodbe." Mogoče pa je še, da predlagane pogodbe ministrski svet ne bo potrdil. Tako Laval kot Potemkin strogo varujeta tajnost besedila pogodbe. Kaj želi vsaka stranka ,je splošno znano, toda, kako bosta doesgla kompromis, je zagrnjeno v tajnost. Vendar pa je skoro gotovo, da bo Francija ostala pri svoji za-litevi, da je v slučaju vojne treba pustiti odločitev za vojaško pomoč svetu Lige narodov. Ministri bodo tudi razpravljali o pripravah za podonavsko konferenco v juniju v Rimu. Ravno tako bodo določili glede potovanja vojnega ministra. generala Victorja Denain v Rim, kamor bo šel 9. ali 10. maja General Denam bo skušal z Italijo skleniti zračno pogodbo. Pariz, Francija, 30. aprila. Francoska vlada je objavila, da je določila 12 hitrih zasledovalnih aeroplanov za patrol-no službo na francoskih utrd- REPUBLIKANCI SO NAPADLI _DEMOKRATE Predsednikov relief je "kupovanje glasov". — Theodore Roose v e 11 najbolj napada predsednika. Boston, Mass., 1. maja. — Na konferenci republikanske stranke so govorniki 800 milijonski reliefni načrt predsednika Roosevelta označili kot jasen poskus kupiti glasove. Col. Theodore Roosevelt, sin bivšega predsednika Theodora Roosevelta in bivši governor Filipinov ter sedanji predsednik narodnega republikanskega kluba je pričel napad, v katerem je zatrjeval, da bodo gotovi zneski, zveznega reliefnega sklala porabljeni za volilno kampanjo in da Now Deal politika v resnici ovira pravico, izboljšanja gospodarskega položaja. Pri banketu, ki je sledil konferenci, so drugi govorniki, med njimi tudi kongresnika T. Christianson iz Minnesote in Jos. Martin iz Massachusetts«, nadaljevali z napadi na demokratsko politiko. Ta sestanek, katerega se je udeležilo več sto republikanskih voditeljev, je prvi med celo vrsto krajevnih konferenc, ki imajo namen postaviti podlago za .predsedniške volitve 1. 1936. Pri sedanji konferenci niso razpravljali o morebitnih kandidatih in tudi ni prišlo do nikakih zaključkov. Cliistian-son je skušal zbližati mišljenje republikancev vzhoda in zapa-da in pojasniti cilje, ki naj bi dovedli do tega, da bi republikanci zopet prišli do vlade. Pri sedanjem sestanku so bili zastopani mladi republikanci, ki so povdarjali, da mora biti stranka v svoji politiki bolj liberalna. M00NEYEVA POMILOSTITEV ZAHTEVANA - Sacramento, Cal., 1. maja. — Kongres države Cal if orni je je s 44 glasovi proti 33 glasovom zopet potrdil, da zahteva pomilostitev Thomasa Mooneva in Warrena Billingsa, ki sta bila zaradi bombnega atentata obsojena na dosmrtno ječo, in pričakuje od govemrja. da bo oba moža oprostil. Zaman je kongresnik Fisher iz Oaklanda pripovedoval, kako je bil pri atentatu sam ranjen. Še enkrat je popisoval krvave prizore, ki so se tedaj odigrali. Od druge strani pa zopet prihaja trditev, da Fisher ne more dokazati, da sta Mooney in Billings kriva. Celo kongresnik Brennan, ki je zastopal obtožnico proti Moo-nevn. priporoča pomilostitev. M0RGENTHAU BAJE OVIRA ___PRAVICO Mellon dolži Morgen-thaua, da skuša vplivati na proces proti Mel-lonu. — Tozadevna brzojavka je bila objavljena. Pittsburgh, Pa., 1. maja. — Bivši zvezni zakladničar Andrew Mellon dolži sedanjega zakladničarja Morgenthaua, da skuša ovirati pravico, ko je izvedel, da je bila Morgentliauo-va brzojavka glede Mellonove-ga dohodninskega davka v znesku $3,089,000 objavljena. Morgentliau je v svoji brzojavki na vladenga zastopnika pri procesu proti Mellonu Roberta H. Jacksona hvalil in ga pozival, -tla z isto odločnostjo nadaljuje s preiskavo gole resnice in da neomajno vztraja pri tem, da bo mogoče vse mul-timilijonarjeve transakcije soditi po splošni trgovski etiki. Jackson se je obrnil na Morgenthaua za nasvet, ko mu je predsednik prizivnega oddelka v davčnih zadevah Emest H. Van Fossan sporočil, da ima priča pri procseu Paul G. Ro-dewald pravico zabraniti vpogled v nekatere listine. "Do sedaj", je rekel Mellon, 4 4 se tekom procesa nisem obračal na javnost, ker sem bil prepričan, da bo vse davčno vprašanje konečno prišlo do instance, ki bo odločila na podlagi dejstev, ne pa na podlagi zahrbtnih namigavanj. 44 Navzlic načinu, katerega se je vlada poslužila, ko je bila zadeva predložena porotnikom in niso dvignili ilikake tožbe, sem vedno mislil, da so tudi vladni uradniki ravno tako, kot jaz, zato da sodišče nepristransko razsodi. 4 4 Ogrožanje mojih državljanskih pravic je le majhne važnosti Ako pa zakladniški tajnik, ki je član predsednikovega kabineta, gre tako daleč, da na odločitev glede tega slučaja hoče javno vplivati, tedaj tak poskus ni nič drugega, kot nasprotovati pravici in nič drugega kot politično preganjanje moje osebe". bah, da bodo preprečili nemške aeroplane, da bi vohunili nad utrdbami. N AZIJI 0DYEDLI BEGUNCA Praga, Čehoslovažka, 30. aprila. — Nepoznani naziji so na železniški postaji v Eisen-šteinu na Češkem socijalista J. Lampesbergerja, ki je pobegnil pred nazijsko vlado na Če-ško, najprej pretepli, nato pa so ga odvedli čez mejo v Nemčijo. Pretepli so tudi češke carinske uradnike, ki so hoteli Lampersbergerju pomagati. STAVKARJISE ZANAŠAJO NA POMOČ AMER. DEL. FEDERACIJE Praznovanje prvega maja se je po ameriškiK mestih precej mirno vršilo. Vsepovsod so vprizo-rili komunisti in socijalisti velike parade, do izgredov pa ni prišlo skoro nikjer. V New Yorku je pa-radiralo stotisoč socijalistov in petdeset tisoč komunistov. Red je vzdrževalo 18,000 policijskih stražnikov. HAUPTMANN PROTI OBJAVI PROCESA Odvetniška družba j e hotela objaviti besedi-Hauptmannovega procesa. — Hauptmann i-ma pogodbo z nekim listom. CUročite M BftjTrtji QUI jrfA&ODA Jersey City, N. J., l. maja. Vivian M. Lewis iz Chancery sodišča je zavrnil prošnjo B. R. Hauptmanua in Somerset Press, da bi sodišče prepovedalo J ersev Law Publications Society objavo besedila Ilaupt-mannovega procesa. Hau.pt malino v zagovor Rosencrans je v svoji prošn; navedel* da ima Somerset Press in Ilauptmann na podlagi medsebojne pogodbe lastninsko pravico do sodnijskega zapisnika. Sod išče je odločilo, da proti Hauptmannu ni bila storjena ni kaka krivica, katere ne bi bilo mogoče popraviti. Rosencrans pa med tem pripravlja prošnjo na prizivno sodišče, od katerega želi dobiti dovoljenje da zbere zaprisežene izjave glede obnašanja po-slušalecev pri Hauptmanno-vem procesu. V seznamu napak, .ki so se dogodile tekom sodnijske obravnave, pravi Rosencrans, da je bilo obnašanje poslušalcev za obtoženca škodljivo. V High Bridge je rekel predsednik Hauptmannove porote, Charles Walton, da porotniki pišejo knjigo, ki bo ir-ela naslov "Utis porotnikov pri Hauptmannovem procesu". — Pravi, da bo knjiga obsegala 12 poglavij, od katerih bo vsak napisal eno poglavje. EVA C00 BO MORALA UMRETI Albany, N. Y., 1. maja. — Najvišje sodišče je zavrnilo prošnjo 46 let stare Eve Coo za pomiloščenje in bo morala v šestih tednih umreti na električnem stolu. Ostane ji še edino upanje, da jo governer Lehman reši električnega stola. Mrs. Coo je usmrtila svojega hlapca Harryja Wrighta s tem, da ga je povozila s svojim avtomobilom, da bi sprejela njegovo zavarovalnino. Zvezni agenti so aretirali pot Kitajcev, ki so se udeležili komunistične parade. Najbrž jih sumijo, da so prišli na nepo-staven način v Združene države. Iz raznih strani poročajo o stavkali, ki so dosegle svoj višek včerajšnji dan. Skoro v vseh slučajih bijVjo stavkarji boj proti skrčenju plač in podaljšanju delovnega časa. Položaj v avtni industriji jo zelo preteč. V Detroit, Mich., je izjavil organizator Ameriško Delavske Federacije, T. N. Taylor, da bovojili mlitev. . . * — A* k o so dosedanji in bodoči iw.latki, namenjeni za dobavo dela nezaposlenim, v mejah našega kredita, je j »ovseni jasno, da ne smemo povzročati o*l leta do leta priinaujkljaja. Ze sedaj moramo delana naei-te za bodočnost. Predsednik Ii<»osevelt ima to prednost, Ma se zna preprosto izražati, (iovori jasno in 'brez fraz, nikomur in skuša iniponirati s svojo učenostjo, pač pa želi, da bi ga vsak razumel. Milijarde, ki jih je sedanja vlada že Uovolila in so ludi že deloma porabljene, pomcnjjo za preprostega človeka številčni labirint, v ka'icrem ne ve ne naprej in ne nazaj, a ko zaide van .j. Milijarda — Amerikance je pomotoma imenuje "bilijon" — je preprostemu človeku Uesetštevilčno število Kaj pomeni in kaj predstavlja v konkretni obliki. ] a preprost človek ne ve, in tudi marsikateremu izobražencu ni jasno Pojem "milijarda" ima nekaj pošastnega na sebi, tod.i predsednik je pomiril javnost z besedami — Ua so "ti izdatki v mejah našega javnega kredita", to se pravi. da ne presegjo naše moči. t4Tosežkov, ki obnovo pri x>acien-iu mladost fizično in intelektualno. Voronov stoji slej ko prej na »tališču, da pomeni prenos opičjih žlez na človeka dragoceno obnovitev življenjske e-nergije v dobi, ko se njegovo življenje ze nagiba k zatonu. Doslej je Voronov izvršil s pomočjo svojega brata dr. Juri-Voromova 475 taksnih ope "GLAS NARODA" pošiljamo v tiaro domovino* Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. 1 racij. Značilno jč, da je bilo med pacijenti ruskega pomlajevale* 72 zdravnikov. New York, City, N. Y. v pomladni sezoni je bila pre-v letošnji sezoni je bila še precej povoljno obiskana, žal. da je imela tako nenavaden finale. Prireditve same ne bom opisoval, hočem pa povedati svoje mnenje o dogodku, ki ne dela nobene časti tistim, ki so ga povzročili oziroma zakrivili. Vse se je mirno in v redu vršilo, ko se je pa prireditev približala koncu, se je zdelo nekaterim udeležencem, da je napi »čil najugodnejši trenutek, da obračunajo z rojakom, ki je v družbi svoje prijateljice Slo-venke. pošteno plačal vstopnino t«*r posetil zabavo v dobri veri in namenu, da bo |«> zaključku ravna tako mirno in dostojno odšel kakor je prišel, pa se je v svoje veliko presenečenje zmotil. Ne da bi dal najmanjši povod, bodisi z obnašanjem, b«--sedo ali pogledom, ga j«« obkolila skupina maščevanja željnih rojakov, ki so najbrž sporazumno poslali v prvo bojno vrsto svoje boljše jKilovice, katere so z izzivanjem in priimki, ki jih niti pocestnica ne izgovarja, ustvarile situacijo za nekakšen obračun in za boj in s pestmi planile na spremljevalko omenjenega rojaka in s tem najbolj pokazale svojo surovost. S«1 eelo članica društva jo je napadla z besedami: —'Kaj imaš pa ti opraviti tukaj? Tako se je pojavilo za ".junake" silno nejunaško razmerje — deset proti enemu! In to v slovenski dvorani, na slovenski prireditvi, h kateri je bila povabljena vsa newyor-ška slovenska javnost brez posebnega svarila in opozorila, da se je treba temu ali onemu pripraviti na obrambo ali si za-jamčiti policijsko pomoč. Obkol jeni rojak se je precej dolgo sam uspešno branil ter skušal dokazati napadalcem nesmisel njihovega početja. Toda noben dokaz ni zalegel in nobena beseda. Prav gotovo bi prišlo do krvoprelitja ali še do kaj hujega, če bi se jim ne bil še dosti srečno in pravočasno izognil. Komična stvar cele zadeve je bil dogodek, ko je znani brooklvnski junak pri napadu izvajal svoje akrobatske zmožnosti po mizah v dvorani, Loteč planiti na rojaka. Ce bi ga ne ujeli njegovi pristaši, bi si zlomil vrat. Da bodo rojaki razumeli, kaj je dalo vsemu tenju povod, je treba pojasniti sledeče: Nekega brooklvnskega Slovenca je pozvala priseljeniška oblast na odgovor, kdaj in kako je prišel v Združene države. <1emu je bil javljen, in kdo ga je javil, menda on sam in do-tičnik najbolje vesta, širši javnosti pa vzroki niso znani. Kot se govori, mu je k na-daljncniu bivanju v tej deželi največ pripomoglo dejstvo, tla ni dosedaj imel š«1 nobenega policijskega rekorda. V nedeljo zvečer pa ni dosti manjkalo, da bi po "zaslugi" svojih "prijateljev" dobil policijski rekord. Usodepolne po-shdice bi moral seveda prenašati sani. Dogodek, ki se je za vršil v nedeljo zvečer na slovenski prireditvi v slovenski dvorani, je vreden vsega obsojanja. Kaj če bi v neenaki boj desetih proti enemu posegla policija? Kajn bi šel v takem slučaju ugled slovenske dvorane ? Kakšen ugled naj uživa društvo, čigar odborniki na društveni 3 00 SVETIH MAS so deležni letno Mani "Main* xvut za Afriko", f'lenarlna enkrat za vselej: »o za vsako oaebo. tlvo ali umrlo. Našlo/: SODALITY OF ST. PETER CLAVER for tfn African Minions, Dept. S. 36M W. Pin« Blvd., St. Louis, M*. i te ) prireditvi in v društveni dvorani podžigajo hoj namesto da hi ga skušali preprečiti t Zdi se, da nekateri, ki imajo vedno na jeziku gentleman-stvo, ta pojem silno slabo razumejo, ker v javnem lokalu in na društveni prireditvi ife morejo brzdati svojih vsega obsojanja vrednih strasti. Sicer je pa po vseh civiliziranih državah, med katere spada tudi Amerika, vsakomur, ki je prepričan, -da se mu godi krivica, sodišče na razpolago. Naročnik. Brooklvn, N. Y. Peter Zgaga s«* ni zmotil, ko je pisal v svoji koloni, da bo dala 44Domovina** najboljši in najbolj izbran program. Občinstvo, ki je obiskalo prireditev društva "Domovine*' na Belo nedel jo, se je* izražalo nad vse pohvalno o koncertu in m.gladilo vsako točko z burnim aplavzom. l»<-kli so, da j«' bila vstopnina premajhna za tako bogat in tako dovršeno izvajan program. Tudi udeležba je bila zadovoljiva, če pomislimo, da so bile v soboto in nedeljo kar štiri slovenske prireditve v naši ne\vvorški koloniji. V nedeljo, dne 12. maja pa bo "Domovina" zoj)et pela ill sicer na radio postaji \VOR, ki je druga največja postaja v Združenih državah. Zapela bo pesem "Ob lopi modri Donavi" s prem I jeva njem dveh klavirjev na Oonti Amateur Hour program, kateri se bo oddajal o. do Ki. aprila u-liirla nagle smrti moja ljuba roda, in v zadnjem dopisu iz 'hčerka Štefanija Frances Krc-Barbertona sem čital. kako jarčič. Rojena je bila v Lorain, Frank Trolia na dolgo opisuje O , l«*ta 1914. Pokopana j«* bi-slovensko iasopisj«* in njega i bi 20. aprila v Indiana, Pa., po vrednost. Mislim. «ln je večina . katoliškem ohrediL Tukaj za- Peter Zgag a tega' mišljenja. Seveda j«* par izjem. Tudi tu meti nami sl«>-vens'kimi fnriticrji j«> oseba, ki ne odobrava slovenskega čti-va. Xi dolgo tega, ko se zglasi pri meni žveči*r. seveda p«> službeni poti. Jaz, kakor običajno po dnevnem delu. pri-niem Glas Naroda, k«*r to mi j«* j t edini časopis, iz katerega izvem »ltievne novic«*. Piva njegova bose«la je bila: — Slovenske cajtenge z mize dol! Potem je otvoril vso svojo zgovornost, «la smo mi Slovenci zato tak«) zarukani, ker beremo te starokrajske lare-fare. Proč s tem! Mi se moramo o-prijeti z vsemi štirimi amer. čas«»pis«»v in navad. Drugo se mora vse pozabiti. Bil sem nadvse iznenaden vsled tega izbruha ali nastopa. Nerad se prepiram, čeravno je bila moja sveta dolžnost, «la bi mu pokazal vrata. pušča sta riše, brata in štiri s«* stre. Naj v miru počiva! Ana Krejarčič. Barberton, O. V »lolžnost si štejem, da s.:* na tem mestu lepo zahvalim v imenu pevskega zbora ".lavor-nik" vsem posetiiik<*m našega koncerta, ki s«* je vršil dne KI. aprila, kakor tudi 'Turk trio' ter Kddie (Vkuta iz Girard, O., ki so nam na gori omenjeni večer, pripomogli do tako lepega programa. Najlepša hvala članom sl«>-venskega lovskega kluba, ki so vsi tako vestno izvrševali svoje delo, katerega jim je doh»-čil nadlovec Mr. Lekša v nedeljo na Prijateljevi farmi, spoi|ii**na «>«lšla, j«* bil uradnik ali pa morda — uradnica radoveden. Pobral j«* obe pretrgani ti-sknvini iu ju prebral. Na prvo j«* gosf^dična napisala: " Vse j»* končano! No-č«*in t«* v«*č videti!** Na drugo je napisala: "Xc piši! Ne p«»skušaj priti me obiskat!" Na tretjo, katero je < nI posla la. j«* zapisala: •'Takoj pridi! S prvim vlakom! O« I govori!*' * Pa naj bo še ena iz brzojavnega uraila. Neizkušeno dekli* je stopilo k ok«*ncu in odkritosmi«) povedalo uradniku, da jo je nj«*n fant pismeno zasnubil. — Brzojavila bi mu rada — j«* rekla — da sprejmem njegovo ponudbo. Koliko stane? — Desvt besed je trideset centov. Naslov in podpis sla brezplačna. S«illa j«' in napisala: — Dragi: .Ja. ja, ja, ja, ja, ja. ja. ja, ja! * To je bilo med vetovno vojno. Pred -naborno komisijo sta morala dvojčka Peter in Pavel. Peter in Pavel sta >i bila na las podobna, tako da ju včasi niti rodna mati ui mogla razločiti. Najprej so pozvali Petra v dvorano. Zdravniku se je z«lel zelo ničast. Malo ga je pretipal in razsodil: — Škarta! Peter se ves vesel vrne v oblačilnico. — No, kako je bilo? — ga vpraša Pavel. — Škai ta .-em. — Veš kaj — predlaga Pavel — ko bodo mene pozvali, stopi še enkrat^ notri iu sicer namesto mene. I11 tako sta s«» domenila. Ko s«> pozvali Pavla, je Peter ponosno stopil pred naborno komisij«). Toda štabni zdravniki imajo svoje muhe. Niti pogledal ga ni. 111 rekel: — Potrjen k in-fanteriji. Pavel ga je nestrpno pričakoval. Peter s«* j«* vrnil rekoč: — Snn.lo s«*ni imel, Pavel. Potrdili so te. * Ilčerka vpraša mater: — Povej mi, mama, čemu nočejo 11a stanovanje družin, ki imajo mnogo otrok ! — N«* vem. Sploh 111«* pa pusti v miru s takimi vprašanji. Poglej raje. čemu s«* Olga tako dere. In Franku povej, naj ne meče papirja po tleli. Mary in Jolniie naj dasta mir. «"*e ne, boni oba pretepla. Iu če ne bo nehal Joe udrihati po klavirju, bom znorela. * To je lmjka o oskubljeni kokoši in debeli podgani. — Vidiš — je rekla po«lga-na — kako lepo sem opremila svoje gnezdo s tvojim perjem. — Lahko tebi — je rekla kokoš — mene bo pa zeblo. — Ni mogoče pomagati — jo je potolažila podgana — sistem je tiik. — Že vem kaj — se je opo-guiuuila oskubljena kokoš — glasovala bom za izpremembo družabnega reda. — Ne 1m)š dosti dosegla. — f'emu ne f — Zato, ker glas tistih, ki nimajo perja, nič ne zaleže. 'OLAS NARODA NEW YORK, THURSDAY, MAY 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TT. S. A. Kako so Nemci streljali na Pariz V Nemčiji je izšla knjiga Heinza Eisgruberja 4 * Kako smo streljali na Pariz'W »knjigi je opisan orjaški top, s katerim so streljali Nemci na Pariz. Francozi so nazivali ta top **Debela Berta", Nemci j.i. A*Parižattka*\ Med vojno je bil ta top obdan s koprenc zagonetnosti, ki so jo Nemci skrbno čuvali. Po premirju je sicer prišlo v javnost nekaj nejasnih vesti o topu, točnili podatlkov o njem pa ni bilo mogoče dobiti. Pozneje se je zanimanje za orjaški -nemški top poleglo. Misel streljati na Pariz je bila porojena takole: Bilo jc proti koncu leta 191G v nemškem generalnem štabu. Načelnik štaba je v svojem poročilu vrhovnemu poveljniku ugotovil, da dobivajo zavezniki premoč v zraku tako, da bodo morali Nemci v bodoče opustiti napade iz zraka na Pariz, ki so bili važen moralni činitelj. Tisti hip je vstopil ordonančni častnik in izročil načelniku generalnega štaba važno obvestilo. Nastala je tišina, v kateri je eden izmed mladih častnikov štaba dokaj glasno zašepetal svojemu sosedu: 44Ne preostaja torej nič drugega, nego streljati na Pariz." Navzoči častniki so sprejeli to pripombo kot neumestno šalo. Toda misel je bila sprožena. ('ez nekaj dni je bil poklican v generalni štab strokovnjak ba-listik. 44Ali je mogoče streljati na Pariz!** so ga vprašali. Bal i stik je presenečno pogledal generalu v oči in iskal v njih dokaza, da se šali. Toda generalov obraz je bil resen. 4'Na 120 km! Izključeno, ekse-lenca!" "Besede 'izključeno* ne poznamo v nemški armadi.** 4'Potemtakem pa moram najprej govoriti s Kruppovimi strokovnjaki, ekseelenca." Sledile so mrzlične priprave. Treba je bilo izračunati potrebno začetno hitrost, dobiti primeren smodnik in dovolj močno jeklo. Proučevali so j»ot granate in možnosti izdelovanja. Ko je bilo že vse pripravljeno, je nastala silna panika. 7. mize vodilnega inženjerja je bil namreč izginil načrt orja- škega topa. Takoj so organizirali celo armado detektivov. V delavnice se je naselilo nezaupanje. Slednjič so izdajalca izsledili v osebi nižjega uslužbenca, ki ga je bila podkupila poročevalska služba neke tuje države. K sreči načrt topa št* ni bil izročen. Vsi so si oddal.-rili in se znova lotili dela. Spomladi 1917. — nekaj mesecev po razgovoru načelnika generalnega Štaba z balistikom - - dobi vrhovno poveljstvo ob-\estilo: Top je pripravljen za poskusno streljanje. Toda izkazalo se je, da nimajo strelišča fa streljanje na 120 kilome t rov. Zopet šala, to pot iz ust člana Kruppovega štaba: "Saj i-niamo morje!** In to je rešilo položaj. Hitro so postavili top v Cuxhavonu in streljali v se-vero-zapadni smeri od Helgo-landa. Streljanje so opazovali od liidroavijonov. Prva granata je padla v morje 90 km od Cuxhavena. Vse je ostrmelo: 90 km namestu 120! Drugi strel je prinesel isti rezultat. Treba je bilo znova pričeti. Top so odpeljali navaj z tovarne v Essenu. Pariza ne bodo bombardirali. Nov top je bil izdelan čez ieto dni, spomladi leta 1918. Smo v Kielu zvečer pri večernem povelju baterije pomorskega topničarskega polka na dvorišču vojašnice. Službujoči častnik išče prostovoljce za posebno .nalogo na zapadnem bojišču. Priglasi se vsa baterija. Izbranih je pa le nekaj mož. Orjaškemu topu dodele 10 mornariških topničarjev in 50 pe-hotincev in ti so zbrani spomladi 1918 v gozdičku pri Cre-py. Pod vodstvom strokovnjaka pripravljajo vse potrebno za instalacijo topa. Zopet ne manjka ovir. Prva večja ovira je voda, ki zaliva izkopano jamo. Dva dni in dve noči delajo črpalke, toda zaman. Treba je poiskali drugo mesto. Najdejo ga čez 8 dni 4 km od Crepv. Delo se znovo prične. Izkopljejo 4 m globoko jamo v obsegu 12 kubičnih metrov. Ozkotirna železnica vozi v jamo cement in gramoz. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur ^brezplačno. Kžite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 316 West 18th Street Hew York, N. Y. DEMONSTRACIJE PROTI VOJNI IN FAŠIZMU zastopamo vse paro-brodne družbe Pride nova katastrofa. V ste lii jame pojavi razpoka, sko-n katero pritiska voda. Voda pritiska vedno bolj in polagoma zalije betonsko podlago. Še enkrat je treba izpremeniti pozicijo : Deset tednov dela gre v izgubo. Mineta še dva meseca. To pot je stojišče topa gotovo. Kraj zanj je bil izbran blizu vasice Ccuvron. Betonska podlaga je požrla 100 ton cementa, 200 ton gramoza in dve in pol tone armature. Na nasprotnem vznožju griča so barake za moštvo. Vse je pu skrbno maskirano. Karakteristične lastnosti topa : kaliber 21 cm, dolžina cevi 34 m, zunanji premer cevi 1 m, teža topa 750 ton, elevacija pri streljanju 50 stopinj, začetna hitrost 2000 m na sekundo, čas leta 3 do 3* minute. Obraba topa: izračunano je bilo, da bo cev vzdržala 65 strelov. Granate: Kaliber granat je bil vedno večji. Prva 21em, 65. pa že 23 cm. Granate so bile clolge 85 do 111 cm, tehtale so pa 100 do 115 ikg. Označene so bile z zaporednimi številkami, da bi se njihov vrstni red pri streljanju strogo upošteval. — Vsaka granata je imela 2 vžigalnika, prvega za takojšnjo, drugega pa za poznejšo eksplozijo, za primer, da bi prvi od- j povedal. Francozi naj bi ne dobili v roke nobenega podatka o topu, »ki je streljal na Pariz. Vsaka granata je stala 35 tisoč mark. Za en naboj so porabili 150 kg smodnika, ki so ga segreli preti strelom na 15 stopinj C. Ustrelili so lahko štirikrat na uro. Vodstvo streljanja je bilo poverjeno tvorcu topa prof. Rausenbergerju. Izdelan je bil menda samo en top, pač so pa obrabljeno cev enkrat ali dvakrat izmenjali. Poveljnik baterije "Pariz" je bil korvebni kapetan Werner Kurtli, podrejen potom kontre-admirala Roggea neposredno vrhovnemu poveljstvu. Prof. Rausenberger je vodil samo streljanje. Sedež poveljstva je bil v skromni hišici, kakršnih ;je bilo v okolici dovolj in zvezan s posebno telefonsko progo neposredno s vrhovnim poveljstvom, s sosednimi vojaškimi edinicami in s četo, dodeljeno v zaščito. Da bi streli ne izdali kraja, kjer je stal top, so postavili okrog 30 baterij težkih in lahkih topov. Vse baterije so ustrelile istočasno s strelom orjaškega topa. Top poti nobenim pogojem in smel priti Francozom v roke. Zato so postojanke daleč naokrog utrdili, cel pešpolk jc bil pripravljen za vsak slučaj med bojiščem in topom. Poveljnik baterije je imel poleg tega na razpolago deset letal, da je bil top zaščiten tudi preti napadi iz zraka. Poročila o padanju granat v Parizu je pošiljal nemški vohun M. Baptista Lemartin, rue de Clichv. To je bil Nemec, živeč pod izmišljenim imenom v Parizu, ki je imel po vsem mestu razpostavljene zaupnike. In ti so mu poročali, kam so padle granate. Poročila je oddajal Lamartm po telefonu v Marteau na švicarski meji. Cez mejo je nosil poročila poseben agent. Iz Švice so šla poročila telefonično v Nemčijo. Pošiljanje poročil je bilo organizirano tako, da je bil štiri nre po strelu bateriji znan rezultat strela. 231 marca 1819 ob 7. zjutraj je bil top prvič nabasan. Na povelje vrhovnega poveljstva so ob 7. uri 9 minut oddali prvi strel na Pariz s 30 baterijami, ki so maskirale streljanje topa. Ob 7.10.30 je padala granata še 50 »km od Pariza, ki je bil dobro zaiščiten s protiletalsko obrambo. Ob 7.12 je vzkliknil Berta je poslala na Pariz 320 granat. Od teh je padlo v Pariz 180, v predmestja pa 140. Nedavno so se po vseli ameriških mestih vršile dijaške demonstracije proti vojni i mu. Ponekod je prišlo do resiih Izgredov. Slika nam kaže prizor v Los Angeles, policist napadel študente s krepelcem. in fašiz-ko je prof. Rausenberger radostno: 4'Eksplozija v Parizu!" Čeprav se je streljanje nadaljevalo, sovražnik Debele Berte ni vznemirjal. Ne morda zato, ker bi se Francozi ne zanimali za njo. Iskali ticer tlo 30m globoko. Cez nekaj dni je bil top napaden s topovi kalibra 15, 30 in 38 cm. Da bi Francoze prevarali, je top nadaljeval streljanje. Baterija je imela sicer izgube, toda top je ostal nepoškodovan. Junaštvo baterije je rodilo sadove šele prihodnje dni, granate so padale nekaj sto metrov dalje. Ta čaje prišla pomladna nemška o-fenziva. Vrhovno poveljstvo je hotelo izkoristiti pridobljena tla in zato je odredilo iz premembo pozicije proti Bru-veres. Da bi topa ne bilo'treba dolgo postavljati, to pot ni-^o zgradili posebnega betonskega temelja. Ta jo bil nadomeščen z ogromnim, v zemljo zabitim železnim blokom. Pariz je bil zdaj oddaljen samo 80 kilometrov. Smodnika za naboje je šlo manj, tudi cev se je manj obrabila, tako da se je dalo iz ene izstreliti sto granat. 18. julija se je pričela francoska protiofenziva. V nevarnosti je bila pot umika. Instalacija topa je trajala 14 dni. Zdaj so top v 24 urah demontirali in naložili na vagone. Za vsak slučaj je bila cev topa pripravljena k uničenju, kajti kolodvor Tardenoie sc ogrožali Francozi. Ta kolodvor je pasiral vlak s topom pred jutranjo zarjo in francoski letalci so ga bombardirali. Čez nekaj minut so francoske granate zasule železniško progo. Top je bil -še enkrat rešen. Nov položaj je zavzel top pri Beaumontu. Odtod je top izstrelil 9. avgusta 1918. ob 14. nri zadnjo granato na Pariz. Nemški umik se je nadaljeval. Top se je prebil Skozi zatrpane kolodvore z moštvom ki ga ni nikoli zapustilo. Spotoma je moralo moštvo opeto-vano zagroziti z orožjem. Tako je bil -top prepeljan do Kolna a|R., kjer je bil z moštvom vred izročen krajevnim oblastem. Od tistega časa ni o njem nihče več slišal. Debela Iz Jugoslavij e. Nova razprava o strašnem zločinu v Trulovi hiši. Pred zagrebškim okrožnim sodiščem je za 8. maja dopoldne razpisana nova razprava proti bivši železniški uradnici Adeli Trulovi, ki je pomagala umoriti svojega brata Viljema v Karlovcu. Kakor znano, j*« bil Viljem Trul med spanjem umorjen od svoje matere Ane in sestre Adele. Xa prvi razpravi je bila mati obsojena na smrt, Adela Trulova pa na 15 let ječe. Višje sodišče ^je potem izpremenilo smrtno kazen stare Trulove na 20-letno ječo, obsodbo Adele Trulove pa je razveljavilo. Obsodba matere jt> sedaj pravomočna in so staro Trulovo že odvedli v žensko kaznilnico na Savski cesti v Zagrebu. Ko bo hči s. maja spet stala pred sodniki, bo na razpravi njena mati nastopila k«»t priča. Smrt najstarejšega bosanskega frančiškana. \ fraiičiškant»skem samosta-jnu Humac pri Ljubuškem je ; umrl najstarejši frančiškan j Ilerceg-Bosne, Luka Begič. — : Starosta bosanskih frančiška-I nov se je rot lil v vasi Kruševu leta 1841, duhovnik je pa postal že leta 1SC4. Služboval je I mi mnogih župnijah vfranči-1 škanskega reda, dvakrat je bil voljen tudi za provincijala hercegovskih frančiškanov. Kot duhovnik in učitelj si je pridobil med ljudstvom veliko zaupanje in spoštovanje, zaslužno pa je deloval tudi kot zgodovinar in zbiratelj narodnega blaga. Važno zgodovinsko gradivo je prispeval raznim znanstvenim ustanovam, zapustil pa je tudi mnoge dragocene beležke. Huda nesreča pri ondulaciji se je pri meri hi v nekem frizerskem salonu v Splitu. Soprogi inž. Marušiča iskra iz aparata vnela lase, ki so ji popolnoma zgoreli. Gospa se je onesvestila, vendar jo je osobje rešilo smrti. Hudo opečeno so prepeljali v sanatorij. Obup očeta šestih otrok. Na zemljišču vojaškega erar-ja na Grmoščici pri Zagrebu eo našli otroci, ki so se tam igrali, obešenega zagrebškega krojača Valentina Kastelica, ki je bil doma iz novomeške okolice in star 51 let. Njegovo identiteto so takoj ugotovili po izkaznicah, ki jih je imel v žepu. Kastelic je bil vojni inva lid s pohabljeno desno nogo, nastanjen pa je bil v Palmoti- čevi ulici že precej let. Zapustil je ženo in šest hčera, od katerih so najstarejše že usluž-been v raznih delavnicah. Družina je živela sicer v zelo skromnih razmerah, a je mojster Kastelic, ki je bil zelo varčen in vesten, imel še dokaj zaslužka. V 4"boto popoldne je odšel od doma, tla bi oddal neko popravljeno obleko. Od tedaj ga niso več vi tleli in je družina dobila vest o tragi Cm i smrti očeta in rednika šele od I>t »1 i cijsk i 11 organov. GUILMffiN ALI GILJOTINA Francoski zgodovinar I^eno-tre, član Akademije, je v svo-j.-ui novem delu o francoski revoluciji dokončno rešil čast zdravnika Guillotina. ki ga t>-bičajno imenujejo za izumitelja proslule morilne priprave, ki se po njem imenuje. Lenotre dokazuje, da je pravi izumitelj in zgraditelj te priprave nemški izdelovalec klavirjev Tobias Schmidt, Guillo-tin pa je bil človekoljub in zmeren član konstituante ter je z giljotino v zelo jiosredni zvezi. V skupščini je namreč postavil samo predlog, da bi na smrt obsojene morili na human način s čim preprostejšo pripravo in brez grozovitosti. Izbrali so si pač orodje, ki so ga pozneje imenovali po njem. Tudi ni res. kar pripoveduje legenda, da bi bil Guillotin sam postal žrtev morilke. Nasprotno, tihi in dobrotni i zdravnik je preživel revolucijo in je umrl 1814. Vse življenje pa mu je zagrenil neosnovani dovtip zgodovine, ki je njegovo ime obžaril s krvavo slavo. Schmidt je s svojim izumom zaslužil lepo imetje. IMENA Z ENO ČRKO Mlada S ved in ja z imenom Ida Kk je nastopila s trditvijo, da nosi najkrajše ime na svetu. To je seveda zmota, saj imamo celo mi svoj Ig, ki ni nič daljši. Toda na svetu so še krajša bneua, celo rodbinska. Na Francoskem priimek "Om ni preveč redek, neka Terezija O je bila dolga leta lastnica zelo znane pariške kavarne. O se imenuje tudi vas v Normandiji, kjer imajo sedež markiji d'O. Na Švedskem je mesto, ki se imenuje A (običajno ga pišejo Aa), na Kitajskem sta mesti U in I, na Ilolmidskem se imenuje Y majhen zaliv v Zni-derskem morja. ROGAČ NAPADEL ŽENSKO Iz Velburga pri Regensbnr-gu na Nemškem poročajo tole resnično zgodbo: Stara ženica je nesla košaro kruha po cesti. Naenkrat je od nekod pridirjal rogat srnjak, kateri se je zakadil v žensko in jo vrjjel ob tla. Zenica se je komaj pobrala in je hotela zlesti iz jarka, a sr-1'jak se je vnovič zagnal vanjo. Ženska je pograbila svoj dež-i.ik in začela z njim udrihati po srnjaku, ta pa jo je vnovič vrgel v jarek. K sreči je tam blizu bil logar, kateri je nadzoroval lovišče. Začul je žensko, kličečo za pomaganje in pritekel na pomoč. Lovca se je srnjak sicer toliko ustrašil, da se je preti njim umaknil, vendar ne s preveliko naglico, kakor bi se zavedal, tla mu sedaj lovčeva puška ni nevarna. SMRTNA KAZEN ZA UŽIVANJE OPIJA Kitajska vlada votli energično borbo proti uživanju opija. Posebno v severni Kitajski je trgovina z opijem in kaja opija bodisi docela zatrta ali p-i tako omejena, da ga kade samo skrivaj in v zelo omejeni i i množinah. Odločen nastop kitajske vlade proti temu strupu je pokazal, tla so imeli Kitajci prav, ko so se nedavno v Društvu narodov pritoževali, da so postale inozemske koncesije na Kitajskem središče trgovine z opijem na Daljnem vzhodu. V Sanghaju ti po vseii ulicah udarja v nos oster dull opija, 'ki prodira iz zakotnih beznic, kamo- hodijo ljudje vdihavati ta strup. V Pekingu, Tientsinu. Nanghinu iu drugih severokitajskih mestih jo pa drugače. Tu je nastopila vlada z neizprosno strogostjo tako, tla žive še oni redki kadilci, kar jih je ostalo, v neprestanem strahu pred policijo- ^ Kadilca opija, ki ga zasačijo prvič, pošljejo v poseljen zavod, kjer ga izlečijo. Ve ga zasačijo drugič, ga čaka smrtna kazen. Veliko število javno n-sm rečnih kadilcev opija je prepričalo javnost, posebno pa prodajalce in 'kadilce opija, tla \ lada v tem pogledu ne pozna šale. Nedavno so ustrelili vodilnega uradnika pekinške policije, ker je skrival opij, a general Sun-Kvan-Ying se je sam ustrelil po odredbi vlade, ker se ni mogel odvaditi kaje opija. UNIČENE ORANŽE V Kostanci so te dni nato-vorile ladje in vlačilci iz on-dotnih skladišč 30 vagonov o-ranž, odplule z njimi na odprto morje in pometale tovor v vodo, ki je na ta način spre-jela nad milijon oranž. Za ta postopek so se lastniki v skladiščih oranž odločili zaradi tega, ker so se bali, da ne bi preveč padla cena sadju na lnmunskem trgu. Množica ribiških čolnov je sledila nato-vorjenim ladjam in vlačilcem, da bi zaboje z oranžami potegnili iz vode, ribičem pa se je posrečilo rešiti le posamezne sadeže in so neuspešno "lov" na koncu opustili. iiieranu MmillPMMliSj poročite te na ••(J L AS NARODA'9 največji slovenski d%*vnik • Združenih državah. iiiiiiiyjgBjjl AS NARODA" NEW YORK, THURSDAY, MAY 2, 1935 THg LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI , PESMI iN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" BiiiffiF^iiiiii^ Mllllhi^V,^ Romani 99 .SO .75 .30 .60 .60 40 .60 .75 .8® .35 AGITATOR. roman, spisal Janko Kersnik. strani. Cena ........................................ Kersnik je poli«); JuifiOa naš najbolj poljuden pisatelj. VW' del. ki jih Jurčič v.slpj bolezni i i k smrti ni mogel za vršiti, je Kersnik us|ieSno dovršil. "Agitator** spada in«l njegova unjlmljša tiif mirnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo l»i moral Čitali vsak Slovenec. AKT STV. 113. * Spisiil K. i.*4ilH>risiu. ."hiii strani. « strani .............. BRATI N DNEVNIK, spisala I.uiza IVsjakova. — 164 Strang Cena ........................................... Poleg Pavline I*ajkove je Luiza IVsjakova I.-i k« trek. eil i na ženska, ki se je koncem prejšnjega Stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ Kratke iiovcsti i/. živijenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega n> tnauopisi-a. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Komnu je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno iiniteto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga Im> z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena ................ Od začetka do konca napet roman, pol dejanja. »»»letk in najbolj čudnih razvojev. Že prve si rani svoje čitalelja. in ga ne odloži prej, dokler ga ne prosita do konen. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spinal Cvetko oI<*tiiega jutra". Ni h .V izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih fcakor bas Cvetko Golar. fRNI PANTER, spisa) Milan Pngelj. 219 strani. Cena Sojiek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. o-v*em nov svet. poln netdntenlh dogodkov. 6IAD. Spisat K nut Uansun. strani. Cena Roman am nega nordijskega pisatelja je svo-jevnrtno- velezaulmiv in odkriva Čisto nove Rt rjni človeškega življenja. GOMPACl IN KOMURSAKI Spisal Julij Zejer. 1&4 strani. Cena.......45 Pestre »like sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljultezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ;..... Jj% GOZDOVN1K, Kari Mar- Dva zrezka. 206 ia 1X6 strani. Con ................................ .75 Spini Karla Ma.v« so snanl našim starejšim čltateljem. Marsikdo ae spominja njegovih romanov -V padiaahovf senci", "Vlnetov", "Sot" ltd. Dejanje "Goadomika" se vrti na nekoč 'divjem s^rL 114 st. 216 WEST ISth STREET NEW YORKiN.Y ZEMLJEVIDI MOLITVENKI : IGRE : 3 S S 2 ........'»»'^p"1'"^ .....IftUflllltlllM .80 40 .50 .40 .75 .35 .40 .75 .60 .60 .90 GUSAR V OBLAKIH, Spisal DOnald Keyhoe. — 12» strani. Cena ............................................ To je letalski roman, poln dejanja tn najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. HADŽI MUKAT, spisal I. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................ To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. -— Sleherni rojak naj bi čltal roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zaplet I jajev in zanimivih dogodivščin. Chaff]j se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HEI.FNA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena .................................................... V tem romanu prikazuje Kmetova rretreslji- vo življenje učiteljice na deželi—duševno o-sa ml jene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo iu mu ostane neizbrisno v spominu. HCDI C.\SI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena .................................... Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oltojc je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ................................. Naš i zboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev In zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Stiki knjhje. cena ..................3.35 Krasen roman enega najltoljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRAČKE, spisal Franc Milčinski. 151 strani. Cena .80 Šopek črtic in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej jiovesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, tM>skuŠa na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in isizahlja. toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 145 strani. ( ena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nlliče tako zanimivo opisal kraške burje iu Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 1IMI strani. Cena .......................................1.50 Janes Mem-iger se |wi pravici imenuje začetnika naši>ga modernega leiioslovja. On je prvi krenil s iwiti. ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V Irujigi so tri zanimive črliii«. IZLET GOSPODA BROl CKA V XV. STOLETJE. spisal Čer h Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gosi Kida Kroučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski romau je zanimiv oil koma do kraja. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Ftnžgar, roman, irda vez. 280 strani. Cena ...............L60 V tem romanu je {>osegel naš pisatelj Fln-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo mini delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. JAGNJE. 110 strani. Cena broš. .40 Ve*..... .45 V knjigi je is.leg naslovne Se povest "Starček z gore". Obe sta iiosebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAL spisal H. Sienkienicz. 123 strani. Cena ................................................ ,53 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi invest "Med Plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da Jih človek čita. JUAN MI SE KI A. spisal H. L. Colonm, 168 atr. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta Iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-ncdolžnem obsojenegsi Juana M i se rije. V o-sehl brezvestnega I^iezlnka vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JlUMCn ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam Je _____________________________J-— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata- in cela vrsta dragih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno HreM. KAKO SEM SE JJAZ LIKAL, rfplsal 'Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 fai 114 strani. Cena .:.......m vsak zvezek. Vsi trije..,.....1.50 Pisatelj nam t teh treh knjigah opisuje usodo in -življenje ktnetskega fanta, ki so ga stari-5i poslali v Sole, kjer se je vzdrževal v. lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenj« mesto. 1 m> katerem Je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se lio moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PI NT, spisal Avgust fcenoa, 464 strani. Cena .60 Zgodovin.'! našega kmeta je zgislovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — ' "Zadnji kmečki pnnt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prefttal. .70 .75 JLTTRI, spisal Andrej Strog, 8i Cena trda Knjiga je imsvečena onim, ki so Sli skozi bol In pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ____________________r Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo' domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submartn, polet v stratosfero Itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. S06 strani. Cena, Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati livlje-nje tega napotdtrjega plemena, ki je Uvelo In deloma Se vedno Šivi svojevrstno Sivlje-nje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do KOM*. * _ 4* 14 I * ** * .45 .n KRIŽEV POT PETRA KIVLJENIKA, spisal Pa- stuškin. 83. strani. Cena ................................ Zgodovinska povest s Tohninskega. ki Iki zanimala slehernega. ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. KUHINJA PRI KRALJICI GOS*I NOŽICI — spisal Analole France. 279 strani. Cena........ Ana tole France je bil brezdvomno eden naj-odličnejšili soilobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti sc v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je jiosehno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. LA BOHEME. Spisal Ii. Murger. 402 str. Cena.. 90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari- ' zu okoli polovice devetnajstega stoletja. _ Knjiga je svetovno znano delo. LISTKI. iKs. Meško). 144 strani .............70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Alesevee, 263 strani. Cena ........................................................................^ Izborno je iHigodil 1 Ju bijansketip^ W irrvi humorist Aleševee. Tttko natančno in zanimivo je opisal vse fMl branjevke do hišnega gospodarja. da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Cnnrood. 194 strani. O^vui Skrajno na|»et roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena 1_ Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fan-tastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni plsateljivi domišljiji. PASTI IN ZANKE, spisal I. S. Orel. 231 strani. Cena .50 Kriminalni romau iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ .80 Verna slika liestrega velikomestnega Življenja in spominov nanj. PATER KAJETAN, spisal Verdictus. 187 strani. Cena 1*— Roman, napisan ik> ustnih izročilih in tipkanih virih. Zgodba Človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič ik» hudih bojih vrgel zoi»et v življenje. .80 .50 Sp MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................... Clohoko zasnovana povest o ofroku. ki gane odijndnega čudaka. l»eček je plod ameriške vzgoje, ki ne i>ozim ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena Štiri zanimive črli«*e našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ................ Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. IIP strani. Cena........ MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ............... Do skrajnosti napet roman Iz modernega življenja. Opjienhciui je znani angleški ro-anopisec i»oznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Iran Cankar. 230 str. Cena . .30 .60 .60 75 .80 .60 MLADA LETA, (Jan. E. Krek), 188 str. ...... MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. — Cena .75 Ivan Cankar je prvak naSih pisateljev Ljudje. čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje** je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hngh. 209 strani. CenalJSO Zanimivo delo. ki l»o ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spini kapitan Fred. Mar-iya192 siraai. Cena __________________________________ .80 Povesti morskih gusarjih in piratih So splo-Sno vse zanimive, to delo pa presega po svoji . zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod Se danes, če Se vhm dopadejo povesti te vrste. NA DEŽNA NIKOLAJA VNA Spisal V. M. (JarSin. 112 strani. Cena.....35 Junaki tega romana hlod i jo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se lrriftkn. a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičif, s slikani * Cena 130 NASA VAS. spisal Anton Novačan. 224 sCranL — , Gena 1 — V zrezku je devet črtic 'povečini h naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NA&A LETA, spini MOn Pttgdj. 125 KnJtgbVsiAttje dvanajst poVestl pIsatelM pii-rt«. « Je iKwnal dnSo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANSl LJUDJE, apinl AMs Renec. M " Zanimiva poveftt 1z čartv; ko st> WIf FrancdU na Vipavskem. NOVA KROTIKA, Vran EOEMAN. Trda v«-na. 116 stand. Can ______________________________ Knjiga vsebnje "mbdi. ki so se rodile v člo-rekn v prWh tetii sVHbvne Vojn^*. , .70 PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena .......................................................C0 To jo satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med 1'adarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodlie" Je spisal naš ]Miljudni pisatelj Kač. ki se je ]H>schiio proslavil s svojim znamenitim romanom "Omnt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje kujiga Se dve, namreč 4"Misel v megli" in "Brezdno". POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znnrti slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Knver Meško. — 79 strani. Cena .................................................C0 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli ko globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vseh naSih razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi jiovest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena -35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena .60 Kakor vse Detelove inivesti. je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega žtvljenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani.........6« PRODANE DCŠE. spisal Joža Lifcovi*. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj |mk"uo fašisti z naSlm ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodlni. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .................................................75 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena____ .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest i»o svoji aktualui vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in | k »sega v drugem delu v vojno iu povojno ilolio. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čitatelj nehote z uaiictim pričakovanjem čitatl do konca. RENE MAIPERIN Spisal Edmont de Concuort. 230 str. Cena .40 Roman o dekletn iz visoke pariške družite. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87 strant Cena .................................................60 SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena____1.— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem koufisciran, slika na realističen način ruskega ihteligenta. malomeSčana. oficirja, študenta, žida, žensko v okviru družiric fn samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kari May. 160 strani. Cena ..............I............................... J3Q Etabarnfc'te lepe 1 »ovesti se vr5i na ameriškem Zapsdth Pestre slike iz indijanskega in pl- * ' jontrskega življenja. Mayu sicer 'očitajo, da nI'bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-nteriškem Zarpadu je «nal dosti natančneje o-pisatt kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOSt NAJDENKE, povest Trdo vezano. »3 strani. Cena............................................... ' *o "Je I*o nase prikrojena povest, ki ho zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje,/ Bledita zaslužena srečk In zadovoljstvo. SLIKA D04UANA GRAYA. Spini Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1J50 -' To fč Men najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je Izredno nnimiv 1» svojem stilu. r*o svoji fantastični vsebini, po svoji gtabrfki miselnosti in na-petesti. 'ki veSc bralca z nepremagljivo silo nase. SPESJE. Male povesti is kneBiega ifrijenja. — 67 štanL Oan ......................................... .35 .6« .50 i.. 1.20 .63 1.20 .75 n-i-l— ±___ a^M ,1 mam ,-f Ksontnjvr« M mreni* EMrta? kme^ktb pove*i nagega vijenjs. Bohinjec je dober plntelj. ki v svdjih spisih do plčk* pogodi dnftevnost naSega človeka. Ob čitanjn njegovih del se adl Člove-da tea prdd oftnl -prizore is domovine. SUKK. spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena ... <»s«»iii 1 m »vest i. ki zaslužijo, da jih sleherni \ prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRI/H, spisal F. K. Fiir/gar. 80 strani. Cena Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Sutlner. 228 strani, (raa ................................................ To je ena najslavnejših knjig, ki imajo na-lneii vzbuditi v človeku stud do vojne, pošastni prizori s<» opisani t.-čim in natančno. Vsaka" mati bi morala citati to knjigo, kajti to je izfjTh^il žene iu matere, ki je izgubila na Jlojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ Naš znani ^lisatelj Detela je s tein svojim delom zopet jmi circl v naše preprosto življenje ter izborilo orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZAN IN SVET. :H»s strani. Cena ....... TARZANOV SIN. Vezano :«il strani. 1 »rotira 11:1 TARZAN, SIN OPICE. :Uii: strani. broširan.. Pisatelj Edgar Rice P.urroughs je v delih o Tarzanu obdelal snov. kakršne ni ..1. delal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kiiluirue jezik" ter 11«' zanimajo samo mladine, pač pa tudi «n|-rasle. TATIČ, spisal Franoc Bevk. Trda ver. 8fi sir Cena Naš izboren primorski pisatelj nam daje v t. j knjigi dve povesti, ki jili je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena t.loboko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo iu Ameriko. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja AI lana ne odneha, dokler ne steče meti Kvr.»-Iio in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELI', spisal Julius Zejer. Trda vez. 83 strani .................................... Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Selijjer Brat 291 strani. Cena ................................................ Knjižnica "Jutra** nam je s tem 1IM0111 predstavila skrajno naiiet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nehote vzkliknil: "Da. Ivan Belič je bil [.a ros dnhovitejSi nego vsi detektivi sveta !** VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena Kujiga vsebuje jietnajst pisem, ki jih prt-veva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca. o ljubezni, o sorodnih dušah. VELIKI 1NKVIZITOK. spisal Michel Zevarro. 124 strani. Trda vez. Cena.. . 1.20........Broš. Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih jiodarkih in mora navdati čita tel ja z grozo. VERA. spisala Olga Waldova. 131 strani. Cena Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbim življenje nekdanjih najvišjih kr«>g«.v n< m-škc in ruske aristokracije iu kaže. da so bill med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VERNE DUftE V VICAH Spisal Prosper Merimee. so strani. CVna.. Eden najboljših siiisov francoskega mojstra. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ................................. Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja. V KKE.MPI.JIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapietljaji iu nasičeno vsebino da bo navezalo vsakega Čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 210 olj junaške dobe poljskega naroda. To Je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. f*ITAJTE TO KNJIGO. Povesti... 1.— .tO .30 .3.1 6 a L A S NARODA' NEW YORK, THURSDAY, MAY 2, 1935 THE LAROE8T SLOVENS DAILY in V. 8. FREDERIC HOV TET BREZPOMEMBNA 2ENA Gospa Loreinova, pripravljena k <>e brez tebe ne morem zabavati. Na sviilenje, porodni dragee. Zaljubljeno ga je objela. <'oprav je bila že leto dni poročena, so š«» ni bila povsei i navadila velike sntV, da je njegova žena, izvoljena mo l vsemi. Njen .loa.il je bil tako lep, tako duhovit, tako sijajen. Njena ljube/.en in njen ponos sta bila z vsakim dnem v«*čjn. Jean je prijazno sprejel 1 jeno nežnost. — Vse popoldne bom delal, -- je dejal; proučiti moram važno zadevo. — Naročila som, naj t«' nihče no moti. Samo nrkar se mi preveč no utrudi. Zbogom, širok. Odšla je. Sedel je k svoji mizi in vzel svoje spise..'. I're so tjjkle. Jean Lorein j«-Oolal vztrajno. Kar je nekdo potrkal na vrata. Bila je soba lica. — Motim, — se jo opravičevala, — toda prišel je gospod, ki bi rad nujno govoril z vami. Podala mu jo vizitko. Jean Lorein j«' prečita I nji nji ime svojega najboljšega prijatelja Krnila Arbauda, ki J" bil že tri leta v tujini. — Dobro, naj vstopi. Vstopil je stili in zagorel mladenič. Krepko sta stisnila roke. — Ari>aude, fant moj, kako sem vesel, da te vidim! Ne, ne moti me. Sedi. Želiš cigareto! rl oroj naravnost od divjakov >e vračaš! Tvoja gradnja že- leznice jo končana? Kaj živ I jen je tam doli ni bilo prenaporno?... Povej mi, kako jo bilo. — Saj to ni zanimivo, fant moj. Po tem uvodu je j»a prišlec vendarle pripovedoval dobre | ki I ure bolj ali manj zanimive podrobnosti i n vpletal vine-politična, finančna in socijal-na opazovanja. Slednjič j«' pa ponovil, da je srečen, da se jo \ i nil. d;i zopet vidi Pariz in svoje stare prijatelje. M »mI tem jo Lorein zaprl o-kilo, kor je ropot s ceste motil i pogovor. j — Zdaj pa govoriva o tebi, j— je dejal prišle«-. — Slišal ! som, da si so ožonil. — I>a. Moje ž«ne slučajno ' ni doma. Toda pridi k nam na j« bed, da -o seznaniš z njo. Počakaj, danes ne, danes sva zadržana, pač pa jutri, če li je prav. — Z veseljem, fant moj. --Srečen bom, če me seznaniš z gospo Lorcinovo. Vem, da -je cdliTma mlada dama... — Si slišal o nji ? — Da. 0kjdi srečo — če sem bil tudi jaz med njimi — so varam prav tako kakor vsi drugi, «lrn-ri moj. Sam sem varal in bil sem varan... < 'uj, se spominjaš Suzane, lepe črnolaske, ki je bila manckiiika ?. .. No. torej, v teh letih, 'kar sem jo poznal, je imela najmanj še pet drugih Ijubčikov. In Marici a, veš, tista rusolasa s krasno postavo, ki je služila kiparjem za model. A Olga, ki smo ji rekli ruska 'kneginja, tista zapeljiv- ka z velikimi, otožnimi očmi! A Miehelina, a Laura in vse ! druge... Ln žene iz družbe, o-j možene, ločene, vdove, vse ( so me prej ali slej varale, čeprav so me v začetku strastno | ljubile... j — Zelo skeptičen si. j — Resnico govorim. J z -' košnje imam. Ali moreš trditi, j d*« je med ženskami, s katerimi I sva imela opraviti, med omožc ' niini, ločenimi, vdovami ali de-■ kh-ti bila le ena, ki bi ji mo-•gel človek popolnoma zaupati? j — Vendar so pa na svetu ; /enske, ki ljubijo.. . i — Seveda, ljubijo moške; iti ! s« voda so mikavno, zapeljivi , moški jim laskajo, pa jih na-, zadnje prevzame vihravost, strast, nova ljubezen... — Motel sem reči: na svetu so vendar ženske, ki ljubijo pošteno, zvesto, enkrat za v-olej. — Da. fant moj... In zato, ko sem se hotel oženiti, sem \ iskal tako in našel sem jo. Vzel sem dobro, pošteno roti in neugodje je v tem hipnem primerjanju še bolj živo. Ko je bil bolestno okusil ta trenotek, je don Abbondio urno ponovil svoje nočne naklepe, se v njih utrdil, jih bolje uredil, vstal in nato pričakoval Renza s strahom in z nestrpnostjo obenem. Lorenza ali. kakor so ga vsi imenovali, Renza ni bilo treba dolgo čakati. Komaj se mu .i«* zdelo, da ni več prezgodaj in se lahko br-z r pot ilke predstavi kuratu, že se je odpravil k njemu z radostno naglico štiriindvajsetletnega moškega, ki mora še isti dan poročiti svojo drago. Bil je že izza deških let brez staršev in je izvrševal poklic sviloprejea, ki je v njegovi rodbini takorekoč prehajal od roda do roda in je bil zlasti v prejšnjih letih precej dobičko nosen; zdaj je že propadal, pa vendar ne tako hudo, da bi se spreten delavec ne bil mogel z njini pošteno preži vi t i. Dela je bilo od dneva manj; toda neprestano izseljevanje delavcev, ki m> jih obljube, predpravice in visoke plačo vlekle v sosednje države, je pripomoglo, da ni baš primanjkovalo dela tistim, ki so ostali v dežel i. Razen tega je bil Lorenzo lastnik majhnega posestva, ki ga je dajal obdelovati in ga tndi sam oMeloval, kadar mu je 'kolovrat miroval, tako da je v svojem stanu lahko veljal za ime vitega. In čeprav je ti>ta letina bila Še slabša nego prejšnje in se je že začenjala čutiti prava pravcata draginja, je bil vendar naš mladenič, ki je postal, odkar so mu oči obvisele na Lueiji, dober gospodar, z vsem zadosti založen in se mu ni bilo treba boriti z gladom. Pojavil se je pred don Abbondijem v najbolj praznični obleki, z raznobarvnimi pere-i za klobukom, s svojim krasnoručniui bodaloi ? v hlačnem žepu, z nekam prazniškim in obenem drznim izrazom, ki so ga tedaj vobče kazali tudi najbolj mirni ljudje. Don Abboiidijev negotov in skrivnosten sprejem je bil v čudnem nasprotju z mladeniče vim veselim in odločnim nastop« »m. — AH mu roji kaka misel p«> glavi? — je pomislil Renzo pri sebi; nato je dejal: "Prišel sem, gospod kurat. da izvem uro, ki vam bo prav, da pridemo v cerkev." *4Kateri dan mislite?" 44 Kako — kateri dan ? Ali se ne spominjate, da smo «> gi kurati >1110 sredi m.*d nakovalom in kladi voru, vi neučaikanec; obžalujem vas. ubogi mladenič; in potem predstojniki... dovolj, v-eg-, ni mogoče povedati. In mi smo tisti, ki pri tem največ trpijo." *4Ttxla razložite mi že vendar, katera je ti stu druga formalnost, ki jo je so treba izpo! niti, kakor pravite — in brž bo izpolnjena." 4"Ali veste, koliko je ovir, ki razveljavljajo?" 44 Ka!ko hočete. iuo prav za pra\ dolžni napraviti mnog«) v>e-transkih poizvedb, da si» zag«--tovimo, da ni nobenih zaprek." 44Pa dajte, povejte mi Iv vendar, kakšna z:i-proksi se je nenadoma ptijavila?" "Imejte p»»trj»ljenje, to >tvari. da bi jih človek rešil ona-dve takole z ine-ta. Saj ne b,» nič, upam; ali kljub temu moramo te poizvedbe izvršiti. Besedilo je prozorno ja-no: ante-qiiam matrimonium deiniiiei«'!... " "Rekel sem vam, da m» maram latinščine." 44Toda moram vam vendar pojasniti..." 4'Ti»da ali niste teh poizvedb že izvršili?" 44Nisem jih se vseli izvršil, kakor bi bil 1110 ral, vam pravim." "Zakaj jih niste pravočasno izvršili? Zakaj ste mi rekli, da je vse končano ? Zakaj sto čakali..." "Zdaj imam: očitate mi mnogo preveliko dobroto. Olajšal sem v>e, da bi vam prej ustregel; toda... toda zdaj so mu prišle... dovolj, 14In kaj bi želeli, da storim?" "Da potrpite za Ikakšon dan. Dragi sinko, kakšen dan, to vendar še ni večnost; imejte potrpljenje." 44 Doklej ?" (Nadaljevatije sledi.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo Zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" __ •o L A 8 H A R O D A" ■ \ ••• NEW YORK, THURSDAY, MAY 2, 1935 _ TH5Ž LARGEST SLOVENE DAILY in XT. 8. A. . _ .u _ .ji.m ____ QAMOSTANSKIIAVFf kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).Mj\J f JLi\j ZA *' > V globokih pozi rk i h pije ' odtegne koren z besedami: Woll'rat vino, dokler mu frater j burjonje zaradi zločina, ki so Pusti vendar malo, saj li ni treba vsega naenkrat po- je primeril v Škocijann in o piti! Drugače bo* še pijan! — Korec postavi na tla, upre po- katerem smo ugotovili naslod-sti v boke hi težko tliha Krater Severin je zadnje mesece sto- »j'' podrobnosti: ril vse, da bi svojo težko obilnost. katero mu je dal gospod Bog obdržal v nepoškodovani popolnosti. Onih j>ar funtov, ki jih je izgubil pri hoji v j<- pošt«-no nadom in položili ua posteljo. Me 1 j.* na lepem postal žrtev podiv- toni so ž<- prihiteli »»rožniki in janea. Ze «wl ponedeljka zvečer drugi vaščani. Novica je šla je vladalo med prebivalstvom bliskovito po dolini. Dvajset škocijanske doline silovito raz- minut po strelu je nesrečnež iz- Mlada študentka v Sko. — Stalo me je sicer mnogo potu, no, da, — pravi Seve-1 oi. — Toda tam gori j«' bilo vedno lepo. Sedaj pa .je konec s hojo v gore. Veš sedaj moram dan in noč stati v kuhinji. Pri vročini pa se človek razteza kot testo v ponvi. Rok« pre- krvavel. Orožniki so našli v njegovi delavnici. Tja je bil po zločinu prišel hladnokrven, položil browning na mizo in vseh strani hladnokrvno dejal sostanovnl-ker so en: ".Javorška sem ustrelil". Ob mizi sedeč je čakal orožni-j kov in ko so prišli, }<• rekel:1 mirno pistekleiii volilnem se- *'Re> je. ustrelil sem gaBrez stanku so nekateri še posedali odponi se je dal odvesti. Ko r>o krčmah. Zvečei Hi rje v ponedeljek cijnnu sejem, i hI so >e zgrinjale množic« ljudje želeli tudi slišati govore nekaterih kandidatov. Po kriza cez svoj obokani trebuh. — Križ, pravi križ! Rajši bi ^V"""': <>stali v zasliševali^ jSkoeijanu le še redki gostje, niško posta io M..J i_____:...: ♦ . i-i _.'.»* zbirala so preil orož Umi ostal v svojem vrtu. Pa veš, podedovati sem moral vladarstvo m , • • ,., . ■ ............ nad ognjiščem, odkar je kuhar frater Friderik od smelia umrl i f ! 7 " 7AXmwU] I«" j množi™ Skocijana in sosed- jse?tmk doze Zagorc. po d«»-|„jij, vasi. f^kozi okno so opa- inače Javor.šček, ki je kot «>b . zovali zločinca, ki je malomar-či-nski odbornik imel ves «lanjno mahal z rokami, kakor da polne orke dela na trgu in jejso ga,vse skupaj nič ne tiče. in proti večeru z dvema posestni-, je prijo v Mokronog, j«, krepča. S tovarišema Mrgole- j zaklieal ljudem: "Z bogom deč-tom in Povšetom je mirno se- j ki _ f,(ioil v „.rob< tlniJfi v del v Zupetovi gonilni, pri|porI- __ Spotoma je nmlo-drugi mizi pa je čevljarski i mai710 govoril o zločinu, a čim AVolfrait začuden dvigne oči. — i>d česa f — Od smeha! — pravi frater Severin resno — Drugače smeli trudne ljudi oživljs umreti o«l smeha * Ali more res kdo — Lažje kot pa o«l skrbi. S fratrom Friderikom jo šlo tako naglo, i mogel izmisliti bolj šaljivo. Solze smeha obriše s svojih majhnih oči. In ko je Wolf rat že skoro pozabil vse bolečino stebra, prične frater Severin pripovedovati. so je bližal Mokronogu, tem redkejše so bilo njegove Im^s:«-Zločinec se jo ]m> malem za- Beinice (»allaglier iz Los Angeles v faliforniji j«- bila za dobo petih dni izključena iz višje šole, ker je mod svojimi tovarišicami in tovariši agiti-rala proti vojni. Rekla je. da bi j -j svojo agitacijo nadaljevala MAJA : Mn jesl jr v <'lii-rlmurg (*lmiupliiiii v Havre Washington v Havre Rervngarla v Cln-rltourg I.iviiifii v Bremen 1'sirls v Havre Con t •• «li Snvoia v Cenit A(|iiLraiii:i v ClierlMturg Kuropa v Kremni Satiirnia v Trst II" «le Fram-e v Havre Majesl ie v Clierlmurg Manlialtaii v Havre h. lir. 14. l.i. L'«;. ini. 4. li>. 11. 1 17 IS. Norma i nI ie v Havre Kuropa v Itn-iui-ii ("-»iiiT«*
  • m>a Us. •Ji). Cli;im[i]ain v Havre Hex v <>t'»oa I>rem«»n v ltrcmen Itrn-njraria v ('ln-rlMinr^ najzakotnejše vasi so k*.,. - . i i « • -i : * ■■ujMin.iiiu » <1^1 ^it- I peci. kjer jo stala luc m si ho- „„ %....., - . . . ; •. 4. , r/ ponoči razširila zalosta novica t«'l prižgati cigareto. Za gore , • , ..... -. / . . .. ■ .K* lnl ves Skoči mn o* tedaj ornazno oonudii i . . . Je •a. — Da je kot sod okrogli kuhar frater Severin od smeha moral umreti, se je zgodilo v tednu sv. Jakoba. Že «»<1 počet-ka vročega poletja je dobro obremenjenega, na naduhi in otrpnjenju žil boleliajočega bnita — kot so jo frater Severin izrazil — grdo držalo. Dihanje mu je'bila taka muka, kakor <-e vlečeš težak s«»d kisa po strmih stopnicah iz kleti in pri tem škripljejo «lo«re in obroči! Z«> nekaj dni mu tudi sok korenine sneženke ni hotel več )X>niagati in mu olajšati dušeči' sape. Vendar j»a je čakal, kot revna duša na nebesa, vsako jutro na svojem stolu opoldansko uro, ko so mu po majhnem obedu «lali dve kapljici. Tn če tedaj ni prišlo olajšanje, je stokrat prosil kot bolan otrok: So! Se! — Ako bi mu ne bili dali. bi sok sneženke popil kot rehrbeško vino — frater Severin je rekel *4kot najvišjo milost ljubezni polnih nebes'. Vedno je moral kdo sedeti pri hoiinku in mu je moral zapirati pot do okna. kjer je mala vijola stala s svojim vodenočistini ©vetjem, da je povečala oživljajoč© moč zdravilnega soka s svojo duhtečo toploto. — In tedaj sem v petek jx> sv Jakobu sedel poleg naslonjača v kuharjevi celici. V svojem bolestnem hrepenenju je s svojimi vpatllimi, poželjivimi očmi vodno gledal proti oknu mu je tedaj prijazno ponudil • i • n , . . r. . ' v. . . .!«» pokonci. Pokojni Zaurore- oiren j, I omazm pa a:a ie irroho . -i . . .... ,rp. - \ ,*- bil vzoren gospodar in sre- odbil: I i si / občinskimi si bi- - , .. . . . .... .. r/ , i • dnizinski oee. Stili otro- cann lahko zazigas! Z nadali- ... . . . ! eieki so zajokali za njim. nai- ninii neslanimi opazkami je; 4 .... . *■ . , - starejši šteje sole 12 let. na j-lomazin vznevohil vso druz-» , ... . 0 . , . , . . i - i i • mlajši pa J. Ko so zeno obzir- bo. se zlasti, ko |e začel kvasi- ti nespodobne besede o Jugoslaviji. Xonkral so padle tudi njegove besed«* proti sosednjemu omizju: Zapore, ki je Obči irski psi!" mirno so«Iol na no obvestili, da je mož I«* t« žje ranjen, sta odhitela proti Sko-cijanu dva voza polna sorodnikov in prijateljev. Ko sta žena hi- 72-let n i sin zagledala Za-, . -i » igorca mrtvega, se je žena do- o«i-l. . . .. r, . . -i •,.. rP .. • (jokala vsa množica. Zagbral in A hitro se je siknil: 4'IVs, poj« I i z menoj!" Ali je s tem mislil res svojega psa ali pa je le hotel psovati. kdo bi vedel! Se malo je zmerjal, nato pa zapustil gostilno. Podal se je naravnost b ."{. so Zagorea prenesli v mrtvašnico. Ko je naslednji dan prišla sodita komisija, je bil j>«v kojnik ž«' ves obdan «»«1 vencev iu pomladnega cvetja. Zdravnik dr. Škulj je ugotovil, da je bila rana absolutno smrtna: UMOR V MILIJONARJEVI VILi Neki stražnik, ki je stopal ponoči mimo vile bogatega Londoučana Rattanburvja, j« zaslišal iz nje klice na pomoč. Priklical je nekoliko tovarišev. Glavna vrata so bila odprta, vrata v veliki salon, od kodei se razlegali prej klici na po-mač, pa so bila zaklenjena. Ker se ni na trkanje nihče odzval, so stražniki vrata vlomili. A* salonu s«' jim j«- nudil irrd j»o-iil«*i|. Na mi/.i 's<> govorile številu«' steklenice šamnanjca in drugih dobrot, da se je tu pred kratkim vršilo popivanje na tleh j«* ležal poleg raztreščene šampanjske steklenice Mr. Rat-tanbury z rahito glavo mrtev. ! v nekem naslanjaču je sedela j prelepa dama v |žnnii in gledala brezizrazno v mrtveca. Na vprašanje', zake j je klicala na i pomoč, ni odgovorila, pač jia , Jl Nl.IA : 1. 1 Jifavrtle v Havre 5. Aipiltaiiia v Clierliours Washington v Havre JULIJA: S. Ik*ren^arla v flierliours: Wasliin^ton v Havre Satiirnia v Trst 5. Itrvim-n v Itremen Cliamplalii v Havre lt«'X v (ienuii Normanoie v Havre A«|ii:tatila v Cherbourg Kuropa v ISremen «'onle Oramle v Ceonn M:ije«!ii- v <.'li«'rboiirg ^lanliattaii v Havre He «1«- Fro ure v Havre Coiiie tli Savoia v Cenoa IU*rengarIa v Cherbourg Urenu'ii v Bremen <'lm ni plain v Havre Washington v Havre Ai|iiitauia v CherUiurg Norma n« lie v Havre lo. m. I 7. •JI. Z j i V". 1 " '...... t 'Tbila sem ga sama. Slavi-, la odvodnico in načeta «Iov«m1- . '. . . _ x" r : • i-i la sva njegov bS. rojstni dan. nieo. Nesrečnež je izgubil muo- ' « » ------- »->------i..... ................a ■ | . krogla j<' vstrpila na vratu, ua. . . m je ve steklenico. Njo- tja od ^«I^tove gostilne. Z gov obraz, ojoj, kot mesec, poln človeškega veselja. Iu ko sem brownmgom v žepu skrbno spustil v njegov leseni vrček dve kapljici, se v kuhi- Y1™1 ^ P^tihii se j(» spet nji zakrohotajo fanti ni, da sem mislil, da je hudič izgubil svoj vseVel k,,stl miZ1' k-,er -io b,] rep. Steklenico postavim na mizo, skočini k vratom, da po.'P^J sedel. uarocil se «^otrtinko, gledam, kaj se je zgodilo in vidim kuhinjske brate in fante pott^ pa Zflel pred sebe' ka stati okoli mize. In vsak se je zvijal od smeha, je .\ SK PRIPRAVITE ZA POTOVANJE V EVROPO TO POLETJE. Pridružite se našim izletnikom, ki odpotujejo na najvefjem kalrnskem parirku French IJne 'CHAMPLAIN" KI OI »PLIME IZ ie T T r V T I T A NEW YORKA JUNIJA za EVHARISTIČNI KONGRES v IJIBUANO. Priljubljeni Rev. Aleksander 1'rankar iz Chicaga bo duhovni vodja in bo potoval iz izletniki. — Ne zamudite te izredna prilike, da se udeležite teh svečanosti. l>RC<;i IZLETI SLOVENCEV NA NAJVEČJEM IN NAJNOVEJŠEM PARNIH! SVETA "NORMANDIE" ton lirJJi <"-<•".• Ijt-v na nav.Mlila iu knrt«' pišif na LEO ZAKRAJSEK '"SS,«.''!?m.™' East 75nd Street. New York, N. Y. tfoetieh cfine go krvi. ki ttiu j«* stekla skozi usta in je bil tudi želodec poln. Komaj .17 let stari Zagore je bil Bila sva v najboljšem razpoloženju. a hipoma sem pograbila, ne da bi sama vedela zakaj, treščila kor /la se za nikogar ne briga. Naslonil j«* ob prekrižani roki. Tako je slonel pol ure. Nato se je nenadno dvignil, stopil v ku-! . . hinjo, posrebal nekaj juhe iu.?° n^sh h sa| krepak mož, popolnoma zdrav,ipolno *XQkh:]5". lahko bi dočakal pozna leta . 35 njo 1>n ^avu Nlso,n moffla •»" 1"........*.............. ---- --------------- .i*^""" * • Lodšf»l na JvnHšrn T>o tnL-il. IO ^^ 0<1 SVOjV polnoletnosti - Hotel sem fantu zaradi sramotilnega govorjenja prisoliti ^ ^^ ' JišlCnLti ni oo <'lan občinsko upravo, njegova pošteno zaušnico, toda komaj pogledam na kuhinjsko mizo. mmutah zam,sl'ieilo8tl ah 110 sem se moral sam smejati — ojoj, samo pogelj, saj ne morem več govoriti, tako me vse boli od smeha. Sevennova okrogla sredina se tako maje, kot bi zanj spomin postala prava resnica, ki jo je zopet doživel. Tudi Wol-frat se mora smejati v svojih bolečinah in pravi: — Nikdar v svojem življenju si ne bi mogel misliti, kako je kratkočasilo sedeti pri stebru. — In ker frater v svojem veselem spominu še vedno molči, ga vpraša Wolfrat: — Povej, zakaj je bilo v samostanski kuhinji v petek po sv. Jakobu tako veselo? — En kuhinjski fant je zbijal šale ,i'/ katerih se je razvilo toliko veselja, da uikdo ni opazil, kako kruto je bilo. — Na veliki kuhinjski mizi je ležala, čudno izpačena, belo zelena stvari^a — žaba, katero je kuhinjski fant naj^ihnil s slamo. Ker je bilo napihnjena, ni mogla leči na trebuh, tem več je stala kot pes na povelje "stoj!" Če se je le skušala premaknili, se je prevalila in se zopet postavila na zadnje noge, kar je med vsemi zbujalo mnogo smeha. — To ni bila nikaka šola, Bog obvaruj, — pravi frater Senrerin, — mladi ljudje so večno neumni in vsak pobali-n se tnauči od drugega. Iz usmiljenja bi -se moral človek jeziti. Toda uboga žaba je izgledala ravno tako kot —. Zopet m< ia umolkniti, ker ga je veseli spomin zopet premagal. — Kakor je mala, mnogokrat čez svoj obseg napihnjena žaba sedela na veliki mizi, je s svojo prednjo, kot mleko belo polovico bila podobna avgustinski halji. In s skrajno napetim bobnom, z ohlapno migajočimi prednjimi nogami, ki so izgledale, kot bi še vedno zahtevale "Se!" in z belim krofom pod žalostno zaokroženimi usti, je bila žaba tako zelo podobna bolnemu fratru kuharju, da je moral vsakdo v kuhinji pri tem pogledn tuliti, Če je hotel ali ne. (Dalj« prihodnjič.) Pri pogrebu je bila ogromna ,'»» ne kt^am zavo- Udeležba. Občinski odborniki I k?*0®1 / Le?a Polteh ljudje, prinesli so Položil ie roko na Zagorčev f10*1]0 vencov' ()b «>Prt«m gio-vrat in vzkliknil: "To imaš, bu .JO '»"»žica jokala, presunil Javoršček!" — Tisti trenutek ^ -lok zapuščenih otrok, ie posobi odjeknil lahen pok.' Zločinec Tomažin, ki bi ga Tomažin je skočil iz sobo. Za-, bili ljudje gotovo linčali, če bi j vstopil pri njem za šoferja, gore so je na stolu samo še bo jim padel v reke, je star 45 let Rattanburv je bil strasten pi-lestno nasmehnil, nato je o- in že dolgo znan po škocijan- vec in nocoj sem ga zasačil sa-mahnil. Gostilničarka ga je ski dolini kot vsiljivec in zbad- mega pri pijači. Ubil sem ga", prestrogi a, možje so planili ža ljivec. Že nekaterim je grozili Ko so mlademu možu pove- ' s samokresom in marsikdo s«' dali o izpovedi Rataburyjeve r VA2NO ZA NAROČNIKE ga je rad ognil. Preiskava se DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA • Angleško-slovenskc nerile ENGLISH SLOVENE READER STANE SAMO $2 Naro&it* o• vrt — KNJIGARNI GLAS NARODA Sle WK8T 18th STRFRV New York City. I bo gotovo sukala okrog vprašanja ali je bil izvršen umor ali uboj. Obremenilno je zlasti, da je odšel domov po samokres in v sobi pol ure premišljeval o načinu, kako naj izvrši dejanje. Veliko vlogo bo torej igralo tistih usodnih 45 minut. Tomažin je bil sicer kot bojevnik hud nasprotnik Zagorčev* a vendar je težko do-| gnati pravi vzrok napada, ko ije bil Zagorc vzoren poštenjak ) in ga je vse ljubilo zaradi lepega značaja. Ljudstvo je strahovito ogorčeno nad zločincem, ki je s takim cinizmom o-| ropal pošteni družini naj zgled-' jiejšega rednika in človeški I družbi poštenjaka, kakršni so I dandanes dovolj redki. Poleg naslova je razvidno d» kdaj imate plačano naročnine Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpo slali za Novo leto m ker bi želt li, da nam prihranite toliko ne potrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročn-mo pravočasno poravnan Pošljite jo naravnost nam ali j» pa plačajte našemu zastopnikt* v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana ž debelimi črkamt ker so opravičeni obiskati tud* druge naselbine, kjer je kaj na ših rojakov naseljenih. V^MHBHBiHMHHHHIL^^ll^ CALIFORNIA: San Francisco. Jacob LmmMm žene, ni hotel nič vedeti o kakšni njeni krivdi in sploli o nje- Colorado: ni inavzoenesti. Toda ko so oba. Puebio, Peter crnig. a. Saftie soočili, tudi ona ni hotela pri- j waiaenbnrg, m. j. Bvok stati na to, da bi bil šofer mo- Indiana : rilec. Vztrajala je pri tem, da j indi»napoiia, Looi* Bank* ga je ona omoriki. < >blasti sedaj s težavo skušajo pojasniti to zagonetno afero. Ugotovile so nedvomno,