QlS^om * ' AMD 'ic6uce.< NO. 9 ' l003o AMCR1CAN SM'SPIRST . 3^ LAMGUAGc ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Yvaukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 14, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI ZDA preusmeijajo msckelLiskg rale!® Obrambni tajnik je zadnji teden razkril, da so ZDA začele del svojih medee-linskih raket usmerjati na vojaške cilje v ZSSR. WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik James Schlesin-ger je zadnji teden razkril, da so ZDA začele del svojih strateških medcelinskih raket preusmerjati na vojaške cilje v Sovjetski zvezi, med tem ko so bili doslej njihovi cilji mesta, industrijska in prometna središča. Preusmeritev medcelinskih raket je v zvezi s spremembo v ameriški atomski strategiji. Skozi 20 let so bile ameriške strateške medcelinske rakete u-smerjene tako, da bi uničile sovjetska mesta in druga središča v odgovor na nenadni sovjetski atomski napad. Smoter tega naj bi foil zadržati Sovjetsko zvezo pred napadom s spoznanjem, da bi bil odgovor nanj uničujoč za njo samo. Sedaj imata obe glavni atomski sili sveta tolikšne sile, da Po te letih svarjena st ksjesije dalje siri Zadnji teden je minilo 10 let, odkar je glavni zdravnik javne zdravstvene oskrbe objavil svarilo pred kajenjem. To med tem še vedno raste. WASHINGTON, D.C. - Zadnji petek je minilo 10 let, odkar je javno zdravstveno skrbstvo objavilo 387 strani obsegajoče poročilo o škodljivosti kajenja, prav posebno še kajenja cigaret. Vse javno svarjenje in oopzar-janje na škodljivost kajenja ni veliko zaleglo. Povprečno število, ki jih pokadi posameznik v ZDA, raste, vsak dan začne okoli 3000 ljudi na novo kaditi. V teku zadnjih 10 let so bili izvedeni obsežni vzgojni pro-Preteklo soboto popoldne je v; grami 0 nevarnosti kajenja ciga_ dl. letu starosti umrl v Mt. Si-jret Prepovedano je ogiaševanje cigaret na televiziji, na zavojč- f Ježe Orfea Mladi Jože Grdina v slovenski narodni noši Olje za Belgijo skozi Nizozemsko ROTTERDAM, Niz. — V januarju se je dotok olja v tukajšnje pristanišče povečal za 12.5% v primeru z onim v decembru 1973. Poznavalci razmer trdijo, da to ne pomeni, da dobiva Nizozemska več olja, ker je to olje namenjeno Belgiji. Na Nizozemskem bodo v soboto začeli prodajati gasolin na nakaznice kot v drugi evropski državi. Prva je to začela švedska v torek. ¥ ilsmbedži flics proll iIsrsm mestu ZRAK. PREDLOŽIL ESIPTU »crt mmm prekopu Izraelska vlada je včeraj na posebni seji po dolgi razpravi odobrila načrt umika izraelskih in egiptskiii čet ob Sueškem prekopu. Ameriški državni tajnik Kissinger je predlog odnesel v Egipt predsedniku Sadatu, s katerim se od včeraj o njem razgovarja. Napovedujejo, da bo Kissinger iz Egipta letel nazaj v Izrael in nemara nato ponovno v Egipt. JERUZALEM, Izr. - Izrael- nLh sil naJ bi bil le del sP°razu-, , , • - . . , ma, o katerem sedaj razpravlja- ska vlada ie včeraj odobrila po- ’ , , . . J f , , , v , ... . , jo. Drugi del naj bi predstavljal droben načrt o umiku izraelskih : , ° . izraeisko zagotovilo za nadaljni postopni umik z vsega arabske- in egiptskih oboroženih sil na področju Sueškega prekopa in pooblastila ameriškega državne- ga ozemlja, zasedenega junija ^ TT . . . 1S67, in egiptsko odpoved upo- ga tajnika Henrvja Kissmgerja, , . . v x . rabi sile pri urejanju spora, od- ^ . ... ... , aa ta načrt predloži predsedni- 0 : . Sedijo, da je cilj pnteka m ku E j ta K% er je ’prtje Sueškega prekopa m pro- glavne mesto vreč, vlado poIetel ^ v E ........... - -- Lon Nela vendar so opa.|gjpt k predsed„iku Sadatu v zovalci položaja mnenja, ■ sto plovbo skozenj tudi za izraelske ladje. nai bolnici poznani pionir, kulturni in društveni delavec ter pisatelj Jože Gfdina, živeč v St. Ciairski okolici. da cilj vsaj dosežen. tokrat ne bo Asvan. Danes bo nadaljeval podrobne razgovore s Sadatom, nato pa se bo vrnil v Izrael k Egipt poudarja, da njegova sedanja pogajanja ne pomenijc posebnega miru med njim in Iz- Iz Clevelanda in okolice S pesmijo se bodo poslovili— Pevski zbor “Slovenski fan-cje” se bo nocoj ob pol osmih z nekaj žalostinkami poslovil od rajnkega Jožeta Grdine v Gr-uinovem pogrebnem zavodu na o2. cesti. Memškovo kosilo— Slomškov krožek sporoča, da priredi letos “Slomškovo kosilo” v nedeljo, 3. marca, v avditoriju pri Sv. Vidu. Prijatelje prosi, da si že sedaj rezervirajo omenjeno nedeijo v ta namen. Družinska obhajilna nedelja— Lepo je bilo včeraj ob osmih pri Sv. Vidu, ko so družine tkupno prejele sv. obhajilo. Po sv. maši je bil v šolski dvorani okusen brezplačen zajtrk. Clan DNU, načelnik P.U.C.O. g. Edmund Turk, je jasno, prijetno kih cigaret in pod oglasi cigaret v časopisju so natisnjena svarila . ........ . , o škodljivosti m nevarnosti ka- Blagi pokojnik je bil rojen, . . . ... , d .. , j eni a, pa je vendar uspeh soraz- v Presarjih, tara Prevalje, od! \ t. . . ...., ^ -- ----- ----- coder je prišel v Ameriko okoli i merno malien- e a 1 C1 ® Pc“, čet prisiliti padec Lon Nolove bil nato v Ženevi, kjer čakajo smatrajo ZDA za potrebne tudi % K° prV‘\%skf j ^oom^X ^«”00 javnm I vlafc Z^odni, OI>azovalci » z2st0!Jniki k"** E%ta “ .volovo ______________________, , _ rodno domovino, je izbruhnila;_________^__ruš.. .. rč mnenja, da rdeči niso dovolj izid razgovorov v Jeruzalemu in PHNOM PENH, Kamb. — Več nadaljevanju razgovorov s tam-1 raelom, to je le en del, ki naj I in preprosto pojasnil pereče sta-tisoč rdečih pritiska od raznih kajšnjimi vodniki, verjetno bo z i vodi do splošnega miru med Iz- nje oskrbe energije in odgova-strani na glavno mesto. Vladni uspehi teh razgovorov nato od- in zahodni opazovalci so prepri- letel k Sadatu za končni spora-čani, da je “skrajni napor” teh zum. Formalno obliko bo ta do- v posebne enote, ki bodo sposobne v slučaju sovjetskega napada u ničiti sovjetske zlasti letališča in oporišča celinskih raket. prva svetovna vojna in takoj je • P1(>st0iih in v Javnih prometnih l sredstvih. bil vpoklican v avstrijsko . vojaške cilje, y prVem spopadu z ru-j oporišča med- skjm četami v Karpatskih gorah bob močni, da bi postavljeni cilj do-, Asvanu. Trenutno kadi v naši deželi o- i 40% moških in kakih 30% ^ segli. Lani je bil rdeči napor ustavljen največ po zaslugi ameriške- Nova strategija omogoča od- tjetuistAdJ konca vojnč L pretežno možkib je SSkTS ivftr /. i i a ne • ’ pustilo kajenje od objave sva-j * je bil ujet in ostal v ruskem ^ensb' Okoli 10^ milijonov Arne- ^ letalstva ki govoi ZDA na morebitni sovjet- ie+a ujetništva so mu dala vse--Ja atomski napad na ameriške bino za prvo od njegovih štirih vojaške cilje z napadom na sov- knjig. jetske vojaške cilje, med tem ko Pokojnik je bil mož Jose-z napadom na sovjetska mesta phine, rojene Šušteršič, oče Jo-lahko še počakajo in s tem mor- sepha J. in Anthonyja W., 6- da splošen spopad preprečijo. Objava nove ameriške strategije naj bi pokazala Sovjetski zvezi, da ZDA ne mislijo zaostati v nobenem orožju, če ne bodo uspeli razgovori za omejitev strateškega orožja v Ženevi, pa bila tudi resno svarilo pred vsakimi morebitnimi skušnjavami sovjetskih “kraguljev”. krat stari oče, brat Anne Žitko, Ivane in Ivana, vsi v Kolumbiji v Kanadi, Josephine Weiss iz West Parka, Micke in Antonije Mazie v Sloveniji. Bil je član naslednjih društev: Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, njegov ustanovitelj in tajnik skozi rila pred 10 leti. .Porast prebivalstva in širitev kajenja med drugimi sta povečala število kadilcev od 50 na 52 milijonov v zadnjih 10 letih, poraba cigaret v tej dobi se je povečala za oko- oporišča za pohod na glavno me-1 sto. Sedanja 'c,'Yrziva se je za-I čela sredi decembra in napadal-; ci so se približali mestu ponekod do 6 milj in so komaj eno ; miljo od glavnega mestnega objavi imena izraelskih vojnih l Izraelski načrt je bil odobren! ujetnikov in dovoli predstavni-na vladni seji včeraj zjutraj,! kem Mednarodnega rdečega kri-potem ko so ga pripravili izra-' ža obisk pri njih. elski in ameriški strokovnjaki po celonočnem skupnem delu. Podrobnosti načrta niso znane, uradni viri o n jih namreč molče, dokler pogajanja še tečejo. Načrt verjetno ne bo preje v celoti v javnosti, dokler ne bo podpisan ali vsaj odobren. raelom in njegovimi arabskimi rjal na nekatera stavljena vpra-sosedi. Zato je tudi v izraelski sanja. Sestanek je vodil g. U. izjavi povedano, da se je Izrael Lube. Udeležil se ga je tudi za-p-ripravljen razgovarjati tudi c stopnik škofijskega odbora odmiku svojih oboroženih sil na DNU. sirijskem bojišču, če le Sirija Seja— BntsJ ! a 80 .bilijonov Kosov. Na spies™ 1 Vladna poročila trdijo, da so so cigarete manj močne in prevladujejo' one s filtrom. Zanimivo je, da uspeh boja proti kajenju med mladimi ljudmi ne u-speva. Ti začenjajo kaditi še preje, kot so starejši rodovi, in kadi zlasti veliko več deklet, kot 50 let, Janeza Krstnika št. 37 ABZ, Sv. Katarine št. 29 ZSZ je bilo to nekdaj običajno, in Srca Jezusovega št. 55 ADZ. Bil je tudi tajnik Jugoslovanskih kulturnih vrtov in zelo delaven pri njihovem napredku. Prejel je tudi odlikovanje jugoslovanskega kralja L V Južni Afriki se rodili šestorčki CAPETOWN, J. Af. -"Mrs. ...... Aleksandra - Susan Rosenkowitz je rodila Petnajst let je bil zaposlen S zadnjo soboto tu šestorčke, tri kot! dečke vladne sile pokončale v zadnjih dneh več sto rdečih, medtem ko so imele same le “lahke izgube”. Ko se bojevanje okoli mesta nadaljuje, je predsednik republike Len Nol ukazal civilistom graditi bunkerje in zaklonišča' proti raketam in minam. Civilistom se prav nič ne mudi izvesti ta ukaz. Med tem je glavna cesta iz pristanišča Kompong Som zopet v vladnih rokah in po njej je' pri Ameriški Domovini kot aecke m tri deklice. Rojeni so njen zastopnik. Številna so bila ! bdi en mesec prezgodaj, vendar pripeljalo v glavno mesto zadnji za ohranitev in blagor sloven- ostali živi. stva v Ameriki. Veliko je po- Mr. in Mrs. Colin Rosenko-toval po vsem svetu, veliko do- witz, žena je stara 25 let, sta orega storil rojakom in rojaki- imela preje 6 let staro hčerko in njam, ki so ob prihodu v novo 2 leti starega sina. Žena je je- potrebno oskrbo. domovino potrebovali pomoči. Pogreb bo v sredo ob 9. dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na East 62 St. s po- mola hormone za rodovitnost in Iran bo kupil 30 lovskih letal v ZDA za 900 milijonov Odpisani prainS čeki ligfteaa ©tfbrn za poisam izvolitev Sixona WASHINGTON, D.C. - Zastopnik bilijonarja Howarda Hughesa je dejal, da je dal odboru za ponovno izvolitev pred-' njegova udejstvovanja na dru- so vsi zdravi in zdravniki trdi- petek po daljšem času zopet o-sednika Nixona šop podpisanih, štvenem in kulturnem polju, vse jo, da imajo upanje, da bodo vsi koli 100 tovornih avtomobilov s pa ne izpolnjenih čekov H. Hughesa pred 7. aprilom 1972, dokler je bilo dovoljeno prispevati v volivni sklad brez objave darovalcev. Sally Harmony, bivša tajnica C. Liddyja, enega izmed vodnikov vloma v Watergate, je dejala, da se ne more spomniti vsot, ki so bile napisane na te čeke. Hughesov sodelavec je med tem povedal, da je bilo čekov 17 in da je bila na njih skupna vsota $50,000. Ze Preje je H. Hughes prispeval za Nixonovo volivno kampa- J‘. T< nj° $100,000, ki jih je hranil C. Bl1 1 G. Rebozo, pa jih lani temu vrnil. Drugih $100,000 je Hug-les Poklonil v novembru 1972 raznim Nixonovim kampanj-skim odborom. Prihodnji zvezni proračun 302 bilijona Podružnica št. 32 SŽZ ima svojo v sredo ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene! Poslušajte vesti iz Slovenije— Slovenska radijska ura na WXEN-FM 106.5 MG, katero vVASIilNGTON, D.C. — Po- vodita ivilian in Barbara Paviov-ručila iz vladnih krogov trdijo, čič, prinaša vsak večer, razen da bo predlog za prihodnji zvez- neaeije, od 6. do 7. ure poleg ni proračun obsegal 302 bilijona “Pesmi in melodij iz lene Sic-Ameriški in izraelski strokov- dolarjev izdatkov, četudi pred- venije” tudi najnovejša poročila najki so optimisti in uppio dai v*deva °k0ii 292.4 bilijone do- Slovenije. Ob nedeljah sta bo prišlo do sporazuma ^Egip-1 hodkov- dve cddaji’ prva od 7- do 8- ure torn. Pripominjajo, da je pred-i Pred časom so bili prepričani, T^cddafe^f d0J23°' ?!.?uk.Sat_V.P^atn^ raZg01da 'b0 mogoče PrOTačun uxavno- Clevelanda in okolice^e/00311 vorih veliko pomirljivejši in po- ; vesiti, to se pravi, da bi izdatki vsem tODlo D,iDOročamo, pustljivejsi kot v uradnih vlad-j ne bili večji od dohodkov. Po- P P nih izjavah. Odločiltev. pričaku-1 višanje pokojnin za Social Secu-jejo v naslednjih 24 do 48 urah. | rity in posebno še povečani iz-Čeprav nobena stran ni pri- j datki za narodno obrambo bodo pravljena o načrtu kaj več po-j to preprečili. Primanjkljaj bo vedati, je iz raznih virov zna-j po vsem sodeč nekje okoli 10 bino, da je odnesel Kissinger vče- lijonov dolarjev, raj podrobni načrt o umiku obo- jih PRIJAVA NEDRŽAVUAN9V jih oboroženih sil s podrobnimi zemljevidi, ki so bili izdelani včeraj zjutraj v izraelskem o-brambnem tajništvu pod vodstvom Moshe Dayana. Bili naj Kuba pripravljena na razgovore z ZDA Direktor urada za vseijevanje | in naturalizacijo ^onzarja že se- j-aAj 5*51: pavijane, oc ot. mu- rajo tekom meseca januarja prijaviti pravosodnemu tajništvu j na posebnih obrazcih (forms), MEXICO CITY, Meh. — Ku- ki so na razpolago na poštah ,. . - : banski poslanik tu je dejal, da in v vseh uradih Immigration i ne je i siedi med dosedanji- je Kuba pripravljena začeti raz- and Naturalization Service, mi predlogi m zahtevami Egip- govore z ZDA o obnovi rednih! Kdor se ne bi prijavil se iz-a m Izraela. . diplomatskih stikov, če ZDA postavlja nevarnosti kazni in Najvecja težava bo v tem, ko- prenehajo gospodarsko blokado morebitnega izgona iz ZDA. liko m kakšne egiptske čete naj Kube. , Formularje -je treba vrniti do ostanejo na vzhodnem bregu prekopa, kjer se bodo Izraelci Ameriški državni tajnik Kis- WASUINGTON, D.C. — Iran so pričakovali porod šestorč- m. kot poročajo, sprejel ponud-; umaknili do podnožja prelazov smŠer> ~° dfugi mesec pri- kov. S posebnim zdravilom so bo ZDA za nakup 30 Grum-: Mitla in Gidi, prester med no- sel sem na obisk, je nedavno de- zadržali njihov še bolj zgodnji man F-14A lovskih letal za vimi izraelskimi položaji in pre- iak da '°* bde ZDA voljne začeti grebno mašo v cerkvi sv. Vida porod, ki bi zmanjšal verjetnost rtu v.-o- vseto 900! milijonov do- kopom pa naj bi prišel pod nad-! r: 2govore 3 Hubo, če bi ta pre- ob 9.30, nato na pokopališče sv. njihovega obstanka pri življe- larjev. V to so vključeni tudi -0- čet Združenih narodov. nehala s svojo ‘sovražnostjo’’ nju. rezervni deli. Načrt o umiku obojih oborože-1 naPram ZDA in če bi se odpo- vedala podpiranju revolucij v ctržaVah Latinske Amerike. 31. januarja 1974. ^ r lkakor ste do sedaj, da se Po Leninovi smrti je Stalin komunistični stranki na- bo naš ljubi Dom še dal;ie razvi' menil drugo mesto, sam pa je postal oče novega razreda, ^ in usPevaL kakor ga imenuje Djilas. Industrializacija Rusije je še po- i Za odbor: spešila rast novega razreda, ker je ustvarjala nova mesta | Vida Shiffrer za tiste, ki so bili voljni postati poslušno orodje v rokah i ______o_____ Stalina. Začela se je brezobzirna borba za oblast. Devet- 1^1?«ion««! e Aua deset odstotkov Leninovih sodelavcev je postalo žrtev teh nei 5 B*0!‘nes MV0. Čistk sedemsto tisoč komunistov in okoli osem milijonov 0kr6Ž|a VcSkljS SIS VSČGijO Svojim zvestim je Stalin hranil dobra mesta, do-1 ______ 9 ja SNPJ. Po $25: Caroline Može, Alma Lazar. Darovi za upravni sklad: $500: Mr. in Mrs. Edward J. Rupena. $300: Mr. in Mrs. Frank Ger-char. $250: Helen M. Jeris. $100: Joseph Yeray, stanova-i lec v Domu, Mr. in Mrs. Frank | J. Kern. $90: Mrs. C. Krauter. $44: Ernest in Anne Urbas. $25: Anna Fisher, Sophie Scharlag. $21: Joseph Gornick. $20: John Rossman, stanova-v Domu, in sin. $11: Joseph Gaibrowshek. $10: Mary Klarič. Po $5: Frank Vicic, Mr. in Mrs. G. Ozanich. Dva darova častita 90. rojstni dan Martina Pernusha:- $15: Mr. in Mrs. Ted Shoe-mach in Jennie Snider. $10: Mr. in Mrs. Aloysius Knozek. Prisrčna hvala vam vsem! Brez vaše pomoči ne bi mogel Dom shajati. Stroški so visoki. Naš dolg je ogromen, ampak vi, naši dobri prijatelji, kateri red- venskih krajih nonsko nižino Rusov. čim je bila plača ruskega delavca 1,500 rubljev, je prejemal okrajni sekretar KP 42,000 rubljev. Eden izmed osnovnih naukov marksizma je edinost med teorijo in prakso. Toda med teorijo in prakso leži danes globok prepad. Praksa pomeni vlado novega razreda, brezobzirno izkoriščanje vseh, ki novemu razredu ne pripadajo, v teorijo pa ljudje več ne verjamejo, ker je v nasprotju z odkritjem moderne znanosti in življenjsko skušnjo. če stoji Marksov komunistični manifest na začetku, stoji Djilasova knjiga “Novi razred” na koncu te velike, pa tudi tragične dobe. Kot že tolikokrat v zgodovini je moderni^ človek postal žrtev, mogoče plemenitih želja, pa tudi tragičnih inluzij. Kako so pravili, kako pa je bilo v resnici. V svoji knjigi “Razgovori s Stalinom” zaključuje Djilas svojo zgodbo o človeku, ki je trpel in se boril za svoje ideale z besedami: “Tako je umrla iluzija in kaj bo naša nova iluzija?” CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi 3. februarja 1974 večerjo s plesom za svoje članstvo in prijatelje, pa seveda tudi za vse druge, ki bi se radi pridružili. Pridite, da se skupaj poveselimo, ko je pred-pust v deželi, mi pa še zdravi in dobre volje! Imamo odlične kuharice in spretne točaje, fino kapljico in izvrstno godbo za ples. Kupite vstopnice, ki so že na razpolago pri tajniku Johnu Trčku na 1140 E. 176 St., pri predsedniku Jos. ^ . -ii, - , . 1 Ferri na 444 E. 152 St. in v Slo- Ob vsem tem razmišljanju se človek nehote vpraša, kaj: venskem dom,, sledilo zlomu komunizma, kaj naj služi kot alternativa! Vstorninp „„ komunizmu. Nekateri pravijo religija. Djilas ------ — 1 na Holmes Ave.! rabi]i bo sledilo zlomu komunizma, kaj naj služi kot alternativa komunizmu. Nekateri pravijo religija. Djilas v to ne ver-jame, ljudje so naveličani vseh teh govoric o vsevednosti in res k - pos evamo vsemogočnosti. Očividno jih vse to le preveč spominja na ! v_. _ - „ J . partijsko propagando. ! Vse nase elane m clamce va- Te misli je Djilas zapisal v “Nepopolni družbi”, ki jo ! ^ na Se]°' Ja Je V je napisal potem, ko je deset let, najlepših in najplodnejših, preživel v komunističnih ječah. Človek se spomni ob tem Pridige in dveh,govorov, ki jih je pred leti imel mariborski škof Grmič. V govoru o genesi ateizma je poudaril, da ljudje postanejo ateisti, ker jim ni jasen krščanski nauk o svo-boli ali pa tega nauka kristjani dovolj ne poudarjajo. Bog je vseveden in vsemogočen, toda človeku pušča popolno svobodo lastne odločitve. Brez nauka o svobodi izveni krščanstvo seveda kot druga izdaja sovjetske družbe. In še nekaj je v svoji pridigi poudaril škof Grmič. Zakaj je Kristus dvakrat omenil Samarijane, ki so jih Judje sovražili. Kristus je Samarijane omenjal zato, da pokaže, da so člani niegove cerkve ne le tisti, ki prav verujejo, ampak tudi tisti, ki prav delajo, čeprav sicer po svoje mislijo. mogočne! . i smov. po slo- L in osvajale Pa-— tik ob Krki. j Danes teče Krka precej stran od hriba in vasi, vmes so pa nedavno zgradili avtomobilsko cesto Zagreb—Ljubljana. Pri gradnji ceste so odkrili stopnice, ki so vodile v globino in to tik pod skalnatim hribom. Poklicali so arheologe, ki so s smotrnim odkopavanjem odkrili obširno pristanišče iz rimske dobe. Še dandanašnji vodi cesta izpod Bele cerkve do pristanišča, naravnost vrh hriba s cerkvico. Rimljani so namreč gradili ceste tako, da so šle čimbolj naravnost — čez hribe in doline. Tako je bila pot krajša in so* se; izognili pobočij, s katerih bi razbojniki napadali trgovske karavane s hriba navzdol ter z bočne strani. Mnogokrat smo se čudili, kdo je gradil tisto cesto, ki je šla tako naravnost in neusmiljeno navkreber v Belo cerkev. Z odkritjem pristanišča ta pot logično povezuje s pristaniščem vojaško postojanko vrh hriba za nadzor nad dolino Krke. Saj je od tu prekrasen razgled tja do Brežic in navzgor proti Novemu mestu in Kočevskem Rogu. Oskrbovanje večtisočglave armade je še danes problem, moremo si samo zamisliti, kako je bilo to težko pred 2000 leti. Tedaj niso gradili vozov, ki bi lahko prevažali tečje tovore hrane in orožja. Najlažje je bilo prevažati po vodi, a Rimljani so bili mojstri v tem. Od pristanišč je vodilo običajno več poti in res tik pred vojno je posestnik Kaplan odkril pri oranju staro rimsko cesto, ki je vodila povprek ! današnjih cest, vendar pa v smeri pristanišča in proti vasi Gradenj e in dalje v šmarješko dolino. Gradenj e je zelo staro slovensko ime, tako so naši predniki, ko so se naselili po naših krajih, imenovali že obstoječa naselja (Gradenje, Gradec, Gra-dina, zlasti pa Gradišča in podobno). Iz povezave teh cest se da sklepati, da je bilo pristanišče zelo živahno. Rimljani so imeli razvito pravno službo, saj je rimski zakonik še danes osnova vsem zakonom kontinentalne Evrope, kot je Common Law za anglosaške dežele. Kriminalci so bili strogo in pravično kaznovani, da pa je bil zločinec lahko obsojen, so vala enega ali celo treh in štirih Po vojni moških ni bi-(lo, dekleta so se izselila, ostala i so naselja brez družin, brez o-trok. Z velikim trudom obnavljajo cerkev, a ni ljudi in ti, ki so ostali s skromnimi sredstvi ne zmorejo vsega. Zato prosijo, da jim pomagamo pri obnavljanju našega tisočletnega spomenika. Tisti, ki želijo pokojne svojce vpisane na listini, to tudi lahko storijo. Prosimo, da sporočijo kraj rojstva in smrti v Ameriki in po možnosti letnice. Za darilo se vsem vnaprej lepo zahvaljujemo in prosimo, da na ček napišete: St. Andrew’s church in ga pošljete na naslov: Jana Bevec 6013 Purdun Dr. Washington, D.C. 20031 svetovno znani otok Capri, kjer je lepoto in izredno toplo klimo uživala že rimska aristokracija pred 2000 leti. Ko smo pripluli v pristanišče, smo se takoj vkrcali v manjšo ladjo, ki nas je vozila okrog otoka proti “Blue Grotto” — modri skalnati jami! Pred majhno odprtino, ki vodi v notranjost jame, smo morali prestopiti še v manjši 'čoln. Čolnar je potem z močnim sunkom skozi odprtino veslal v notranjost jame, kjer smo z vso o-suplostjo občudovali plavkasto vodo, modro kot je sinje nebo. Po isti poti smo se vrnili na o-balo, nakar smo korakali po lepi cesti navkreber vse do središča “Anacapri”, kjer je trgovsko in zabavno središče otoka Capri. Od tu naprej smo imeli ves dan na razpolago, da si ogledamo razkošne vile bogatašev, Marina Piccola, razkošni Augustov park kjer sem med drugimi spomeniki in kipi opazil tudi spomenik proletarcu in revolucionarju Leninu, ki se mi je zdel v tem parku na kapitalističnem o-toku Capri kot osamljeno drevo v puščavi, ki ne ve, zakaj raste tam. Po dobrem počitku in o-krepčilu smo se z Anacapri z vlečnico peljali navzdol, kjer smo se potem na “Marina Gran-:de“ vkrcali na motorno ladjo ter ge vrnili v Sorrento. Zelo lepo prosimo, da bi se glasili poverjeniki, ki bi pomagali v njihovem okolju z nabirko. Za odbor: Florijan Bevec S p@fl po Evropi IX. ^ sredo, 9. januarja, ob enih po-' poldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. | Zavzemimo se, da bo naša ; prireditev res lepo uspela, da bo i dobro obiskana in v veselje vsem, ki se bodo našemu vabilu odzvali! Josephine Trček ------o------ Brzina glasu Glasovni valovi brzijo skozi zrak s po 1100 čevljev na sekundo. dokaze. Brez dvoma je po $3.50, kar brez ffied 0,stalimi dokazi najvažnejši umorjenec sam. Ko so arheologi odkopavali, so tudi dvignili ogromen kamen, ki je služil za stopnico v pristanišču. Pod tem kamnom so našli okostnjak. Okostje je bilo odlično ohranjeno. Toda zakaj pod stopnico? Eden izmed verjetnih odgovorov je, da je bil to bogat trgovec, ki se je posluževal rimskih transportnih sred-stev, bil .umorjen in njegovo truplo so skrili pod stopnico. V tistih časih so razbojniki napadali trgovske karavane, ljudi pomorili, oropali in trupla pustili za cesto ter zbežali. V tem slučaju je bilo truplo skrbno MILWAUKEE, Wis. — V Neapelj smo privozili sredi popoldneva, kjer smo se ustavili na Vomeru. S te visoke točke smo imeli čudovit pogled na neapeljski zaliv in na spodaj ležeče mesto. Pravijo: Videti Neapelj, pa umreti. Mi smo ga videli, občudovali, toda nihče ni umrl, čeprav je v tem mestu kolera napravila precej zmešnjave. Daši smo se vsi dali že v Londonu in kasneje še v Švici cepiti proti koleri, se nismo ustavili v Neaplju, temveč smo se le peljali skozi središče, videč Galerijo, operno hišo “San Carlo”, kjer sem imel v zadnji vojni priliko poslušati par odličnih opernih predstav. Ko smo zapuščali Neapelj, smo obkrožili svetovno znani vulkan Vezuv, potem pa nadaljevali vožnjo po krasni obmorski Amalfi velecesti proti Salernu in Sorrentu. Ta cesta ob morju mi je dobro znana iz druge svetovne vojne. Ob njej so bila taborišča v San Antoniu, Paga-niju in vojaško v Eboiiju. Hotel smo imeli rezerviran v lepem letoviškem mestecu visoko na' skalnatem hribu Sorrento z lepim razgledom na morje. Po dobri večerji v hotelu smo se odpravili po razsvetljenem mestu; bilo je krasno, toplo vreme. Sveži morski zrak nas je prisilil, da smo sedli na kavarniški vrt, pili dobro vino in uživali lepo neapeljsko glasbo. Ob polnočni uri smo zavili se v nočni lokal, kjer so nas domačini z lepimi narodnimi nošami, plesi in petjem prav lepo zabavali. Z vstopnico je imel vsakdo kozarec kakršnekoli pijače zastonj. Ko sem naročil še malo steklenico italijanskega vina, mi je natakar računal 4,000 lir, kar bi bilo z napitnino $10. m Zjutraj okrog osme ure smo z motornim čolnom odpluli na I fi $ mm* ' M Iz lepega morskega letovišča Sorrenta smo drugo jutro vozili nazaj po lepi obmorski cesti proti Neaplju. Seveda smo se_u-stavili v slavnih Pompejih z 2000-letnimi, še dobro ohranjenimi razvalinami, kjer se vidijo delno stare trgovine, hiše z de-koriranimi stenami, kopalnice, barake gladiatorjev, celo del takratne pekarne. Naš italijanski tolmač nas to pot ni seznanil s prostori oz. sobami ljubic takratnih r i m s kih aristokratov, katerih zidove krasijo razuzdane freske. Po parumem stopicanju po cestah, tlakovanih z malimi in debelimi kamni, smo se utrujeni v mestu okrepčali in zadovoljno nadaljevali z avtobusom pot proti Vezuvu in Neaplju. Tam smo privozili na sončno velecesto, kjer je šofer mojstrsko obvladal volan avtobusa, naš stalni vodnik pa nam je razlagal zanimivosti potovanja in načrte o našem petdnevnem bivanju v Rimu. Sredi vročega rimskega popoldneva smo se ustavili na Via delia Conciliazione, pred hotelom “Columbus”, ki stoji blizu trga in cerkve sv. Petra. Hotel zgradb v tem delu mesta, kjer so bili in so še danes gostoljubno sprejeti razni kardinali, škofje in druga duhovščina. L. G. (Dalje sledi) Letal ni bilo od nikoder Več sto jugoslovanskih in turških delavcev je obtičalo pred odhodom na božične in novoletne počitnice na hanoverskem letališču. Obe skupini sta se znašli na letališču skupaj čisto slučajno. Turke je pustila na cedilu neka turška potovalna družba, Jugoslovani pa so postali žrtev spora med nemško agencijo Yougas in JAT-om, Jugoslovanskim aeroprometom. šele po posredovanju vlade in po 36 urah čakanja je JAT poslal 4 letala, ki so odpeljala jugoslovanske zdomce do Zagreba, ostalih 50 pa je moralo čakati nato še en dan, da so prišli na vrsto. Vsi so morali ponovno plačati vozovnice po 200 mark na osebo. Policija je prijela vodjo agencije Yougas, pa ga izpustila, ko je dokazal, da ima pri JAT še večje vsote v dobrem in je hotel ob tej priložnosti z njim te obračunati. JAT-ov zastopnik v Frankfurtu je izjavil, da Yougas ni naročil zadostnega števila letal, oziroma ni dovolj vplačal za nje. Delavci, ki so prišli na ta način domov na počitnice, nimajo zagotovila za vrnitev, piše “Delo”. Vsak si bo moral pomagati, kakor bo vedel in znal! Res zanimivo poslovanje jugoslovanske potniške družbe JAT! Naj tisti, ki mislijo letos potovati na o-bisk v Jugoslavijo, ne pozabijo na to odlično postrežbo JAT-a, ker se kaj sličnega sicer lahko tudi njim pripeti. Nova odprava v Himalajo Aleš Kunaver se je vrnil iz Indije in Nepala, kjer se je sporazumel o slovenski gorski odpravi na Kangbačen, 7902 metra visok vrh v Himalajskih gorah, v letošnji jeseni. “Elan” bo gradil žičnice Tovarna športnega orodja “E-lan’ v Begunjah se je dogovorila v preteklem letu s francoskim podjetjem Pomagalski, ki je naj večji proizvajalec žičnic na svetu, o proizvodnji in nameščanju žičnic ter urejanju smučišč. Omenjena francoska družba je zgradila žičnico na Krva- Nov most v Litiji odprt V Litiji so odprli pred Božičem nov most čez Savo. Dolg je 122 metrov, širok pa 13 metrov. Novi most je velikega pomena ne le za Litijo, ampak tudi za vso okolico. Velik obisk zdomcev Obisk zdomcev za božič in novo leto je presegel vsa pričakovanja, poroča ljubljanski list “Delo”. Kljub okrepljeni carinski in miličniški službi na prehodih je prišlo zaradi izrednega števila potnikov do gneče in čakanja na mejah. Prejšnja leta je potovalo domov preko Slovenije tudi veliko Grkov in Turkov, tokrat je bilo teh dosti manj. Pomurje za varstvo okolja Člani komisij e pomurske skupnosti za varstvo okolja so j razpravljali o celovitem odloku ! o varstvu okolja za vse štiri po-; murske občine. Tako naj bi bilo Pomurje prvo, ki bo dobilo pri-( memo varstvo za čistočo zraka, | vode in okolja na sploh. Posebno skrb posvečajo ureditvi vodovodov. Odprava v gorovje Hoggar v Afriki Gorniki v Sloveniji in v ostali Jugoslaviji so postali v zadnjih letih podjetni in željni videti svet ter preskusiti svoje sposobnosti tudi v tujih gorskih skupinah. Bili so na Kavkazu, bili v Himalaji in v Andih, sedaj pa ]e odšla posebna odprava tudi v gorovje Hoggar v Sahari v Afriki. Odpravo je organiziralo A-kademsko planinsko društvo v Ljubljani, vodi jo njen član Fran Jeromen, inženir, star 33 let. dJSJ cr... ...... Odhajanje v mesta BELA KRAJINA - Mnogi mladi ljudje so se preselili s kmetij tega področja v mesta in si poiskali lažji kruh. Med tednom, posebej pa ob nedeljskih popoldnevih, se iz Bele krajine preko Gorjancev vije kolona težko obloženih avtomobilov z ljudmi, ki so bili na “c pri svojih starših. Žal je bisk pri mnogih le dvak vec. Poslej bosta obe družbi so-! leto: ko so koline in t: Dvakrat na leto jemljejo sorodniki desetino. Včasih graščaki jemali le enkrat! delovali, Elan bo skrbel :za ser-j vice in proučeval položaj z ozi-J rom na nove potrebe. Josip Jurčič: HČI MESTNEGA SODNIKA “Dobro si govoril, Kolček! Vpitje, da, vpitje! Ali jaz ga bom zaznamoval! — Kaj je tvoja dolžnost, Kolček? Kaj boš storil, če boš koga videl?” “Povprašal ga bom, kdo si? In če ni dobro odgovoril, ukle-nil ga bom,” odgovori Kolček. “In če ti bo utekel?” “Ujel ga bom!” “Dobro si povedal! Ti Kolček in ti Sušnja ostaneta tukaj okrog in varujeta. Midva pa greva za nekaj hiš naprej in bova tam okoli Grniščakove hiše stražila. Ko bi kaj zgodilo se, zavpita he! ho! — in brž sva midva tukaj; če midva kličeva he! ho! pa vidva pritecita.” Po tem zbornem in poučlji-vem razgovoru se razido. Komaj pa je bil Boječ s Pirhom odšel, začneta se Kolček in Sušnja posvetovati, kam bi se dalo malo nasloniti, da bi bila noč krajša. Kolček je hotel, da hi se za sodnikovim vrtom malo razkoračil v travo in malo po-dremal, ali Sušnja je dejal, da bi tam utegnila kaka kačja zver prilesti in se človeku še v usta skobacati, kar bi imelo zle na-stopke, kakor so: bljuvanje, gnus do jedi itd. Tako sta tedaj hrabra stražnika sklenila, da ni na svetu boljšega, kakor uleči se na klopico pri bližnji hiši, ravno nasproti sodnikovega vrta. Kolček je komaj ležal in je že po debelo hrkal in spal. Sušnja pa iz dveh razlogov ni mogel zadremati, prvič, ker je bila klopica, na katero se je bil raz-Toložil, malo preozka za njegov °bili životek in se je moral vedno z rokama za rob držati, da j ne bi v sanjah pal na tla, dru- 1 gič pa je bilo to ležišče malo pretrdo zanj. Ko je tedaj mož videl, da iz spanja ne bo nič, sklonil se je toliko pokoncu, da je sedel. Kaka dva pota je prav nevoščljivo pogledal svojega tovariša Kolčka in si mislil, za- j kaj ta lehko spi, jaz pa ne. Ali! kakor za tolažbo mu je na um i Prišlo, da ima nekaj za v usta deti, — ne sicer tobačne pipe, kajti te niso še Ljubljančanje našega časa poznali, ampak — tolsto klobasico. To tedaj mož tiho iz žepa iz-! vleče in ravno tako skrbno četrt odgrizne, da se ne bi tovariš zbudil, kajti potem bi mu bil Zaoral po spodobnosti nekaj za Pokušnjo dati, katera lastnost Pa Sušnji ni bila nič posebno J Priljubljena. Ne smemo pa j aoonda tudi pozabiti, da je su-iico vedno med koleni tiščal, in kedar je sapa zašumela, stra- j homa jenjal žvečiti, če je tudi Polno imel založeno, ter tako dolgo poslušal, da je vedel, da ni nič. Nekateri potem takem j Povedo, da tudi zavoljo tega ni: 11:1 ogel spati, ker ga je bilo malo strah. Mi ne vemo, kako je ta reč. Knj je Sušnja naenkrat začel strmeti tje ob sodnikovem vrtu 51 zakaj je zadnji kos klobase hro pogoltnil, da bi se bil sko-l'° zadavil? Videl je tropo mož v plaščih Prihajati. Bilo jih je eden, dva, PeI jih je! O jej! In ves živ je ^ačel Kolčka v noge drezati in buditi ga. Kolček! Vstani, brž vstani! Kolček!” ■Ali Kolček je grdo zarenčal v spanju jn nj kj-gj tak0 dober bi-l> da bi bil vstal. Še bolj milo Je jel prositi Sušnja in napo-^ ed je vendar Kolček vstal, obe r°ki od sebe pomolil in se razpotegnil vprašaje: .Kaj ti je pa! Kaj mi ne pri- voščiš ene urice spanca?” Poglejj poglej, tam doli! Pet če ,^de’ t0 niso meščan j e. Kaj g ^avpiva, pa bosta še onadva e^n prišla,” pravi Kolček. p, za Boga nikar!” odgovori ^Usnja. — “Jaz sem slišal, da je 1:iemu nekaj zaklepetalo kakor ;med. In če vpijeva, bodo naju le-ti prej slišali ko Boječ in Pi-reh in pobijejo naju do smrti. Jaz ju grem poklicat, ti pa tu čakaj!” “Ti ne moreš nič teči, jaz grem, ti pa čakaj!” Rekši Kolček zbeži, Sušnja pa se zmuza tje do vrat in se stisne ob njih, sulico pa dene ob sebi. Hotel je potrkati, da bi mu kdo prišel odpret, ali domislil se je ko j, da v tej Hiši stanuje samo žena, stara ko zemlja, s svojo gluho deklo. Tedaj ni bilo druzega pomočka ko vse svetnike in svetnice na pomaganje poklicati, pa srce ohrabriti. To je Sušnja, moder možanec, tudi storil in hrabrega duha izdihnil še molitvico do angela varuha ter čakal. Kolčka z Bojcem in Pirhom le ni bilo, oni neznani možje, ki gotovo niso bili me-ščanje, pa so se bližali bolj in bolj. Čeravno neradi, vendar moramo popustiti svojega Sušnjo za nekaj trenotkov, da se ozremo po možeh, ki so imenovanemu revežu tolik strah zavdali. In res, če reč pregledamo, kakor je v istini, pet krepkih bradatih in oboroženih korenjakov, Suš-njevo obilost čez život in njegovo negibčnost, katero je na skiivnem, tajil, pa vendar sam gotovo najbolje poznal, njegovo nerodno orožje in še več druzega, ne smemo trditi, da je bil ta naš častiti nočni čuvaj spoštovanega ljubljanskega mesta preveč bojazljiv, temuč moramo si domišljati, kako bi se bil morda nas eden tresel, ko bi bil stal na njegovem mestu. In le, če si s to lučjo svetimo, spoznamo, da je mož v tej imenitni noči zaslužil, da bi mu omenjeno mesto in njeno sveto-valstvo, ko: bi hotelo pravično biti, postavilo spominek zarad tega, ker se ni od straha zgrudil pri svojih vratih. Prišli so tuji možje tje do sodnikovega vrta in se ustavili pri vratih. Eden se je postavil pred-nje in jim je na poltiho dejal: “Tukaj hodite gori in doli, po dva in dva, pa vedno pazite, če kdo pride, da ga odpravite. So-sebnb kedar Vam bom z vrta znamenje dal, gledite, da ne bo nikogar tukaj, zakaj ne bi hotel, da me kdo vidi. Kmalu bom opravil in potem bom skrbel, da doboste pijače za celo noč.” “Kaj hočemo, če kakova mestna podgana pride, tistih suho-petih čuvajev?” vpraša ga eden. “Najbolje, da je pustite pri miru, kajti premalo nas je in tega tudi ne bi rad imel, da bi se pričkali ž njimi.” “Bojimo se jih pa res ne, če vsi vkup pridejo —” “Pa tega nočem, da bi kak tepež nastal. Jaz bodem morda še kedaj utegnil to pot hoditi.” Rekši vzame vodnik te druščine nekaj ključev iz žepa in rožljaj e skuša zdaj s tem, zdaj z onim vrtna vrata odpreti. Menda ni noben ključ odprl, ker kmalu je je mož nevoljen zop,et v žep vteknil, rekel najmočnejšemu svoje družbe, naj se ob plotu ustopi in mu do vrha plota pomaga. Okobalivši teme, poprime se za vejo češpljevega drevesa, ki je na vrtu tik plota rastlo, še enkrat opomni tovariše, naj pazijo, in skoči na vrt. Ostali štirje nekaj časa med seboj šepetajo, kakor bi se kaj posvetovali, potem pa se obrneta dva gori, dva doli. V tem hipu očeta Sušnjo nekaj neslanega ugrizne, ne vem, ali je bila muha ali kakov drug mrčes, ki rad človeku nagaja. Nehote in pozabivši sam sebe se malo pripogne, da bi sitno živalco prepodil. Ali nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, ta nesreča vrže Sušnjevo sulico po tleh z glasnim tleskom. (Dalje prihodnjič) KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 1974 19. — “Fristavska noč” v Slov. narodnem domu na St. Clair avenue. 26. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo praznovalo 45-letnico obstoja z večerjo. FEBRUAR 3. ■— Letno zborovanje Slovenskega narodnega doma na St. i Clair Avenue. Začetek ob 2. popoldne. 3. — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne. 17. Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju. 23. — Dramatsko društvo Lilija priredi Maškaradni ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”. MAREC 24. — Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami v farni dvorani pri Sv. Vidu od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 20—DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7-30 zvečer. 27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clairju; po koncertu zabava s plesom. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo. 17.-19. — Praznovanje 50-letnice obstoja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 29. — Zbor SŽZ “Dawn Choral” priredi Kartno zabavo v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7. zvečer. JUNII 13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu. OKTOBER 19. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. NOVEMBER 24. — Dawn Choral Group poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne. Edi Gobec KULIUglE DROBTINICE Slovenci so napisali prvi vse-avstrijski učbenik nemščine za avstrijske šole in prvi prevedli Benjamina Franklina v nemščino; napisali so indijanske slovarje in slovnice v Severni m v Južni Ameriki; sestavili bolgarsko stenografijo in pripravili vodilna dela o ukrajinski književnosti in poljski umetnosti. Pred kratkim pa je Slovenec iz New Yorka dr. Oton Ambrož napisal tudi obširno delo v dveh knjigah, ki skupaj obsegata okrog 750 strani, pod naslovom “Realignment of World Power: The Russo Chinese Schism”. Tako je slovenski narod daroval Ameriki tudi vodilnega strokovnjaka o sistemih sovjetske in kitajske ideologije, politike in gospodarstva in o sporu med tema velikanoma komunističnega sveta, ki ima po mnenju pisatelja svoje korenine v zgodovinskih razlikah med obema deželama. Knjigo je ugodno ocenilo že več domačih in tujih avtorjev. Profesor Anthony Bouscaren piše o njej, da je “odlična študija ru-sko-kitajskega spora”. Oceno trenutno pripravlja tudi prof. Joseph Roucek, predsednik DTK The International Social Science Honor Society, ki mu je lani predsednik newyorskega kolegija ob navzočnosti zastopnikov administracije in fakultete svečano izročil diplomo častnega članstva v Slovenskem insti-tutu-Slovenian Research Center of America. Politično-analitična dela o sporih med državami in ideologijami bodo nujno tudi sama bolj ali manj sporna, posebno še, kadar obravnavajo vprašanje zaželenih ameriških in drugih Zapadnih strategij. Somišljenik in nesomišljenik pa bosta enako občudovala ogromno znanje, ki si ga je dr. Ambrož pridobil na tako obsežnem in zapletenem področju, ostrino njegove analize in zavzetost za boljši in srečnejši svet v svobodi. Knjiga v dveh delih je izšla pri založniku Speller and Son v New Yorku in stane $25. Dr. Ambrožu, ki smo ga doslej poznali predvsem kot veščega novinarja in političnega analista, čigar članke in razprave so objavljali ugledni domači in tuji listi in žurnali, k temu velikemu delu prisrčno čestitamo. Kot navdušen planinec zdaj piše knjigo, o planinskem športu — vsekakor lep dokaz, da je zelo prožen pisec. Želimo, da bi napisal še dosti razprav in knjig,, morda kdaj tudi knjigo o slovenskem alpinizmu, kjer bi mu z veseljem pomagali s krasnim že zbranim gradivom in da bi prehodil še mnogo planin, kjer bi se mu tako iz srca radi pridružili, če nam bo kdaj dopuščal čas! * * * Svoje čudovito lepo delo “Iz knjige spominov”nam je poslal tudi prof. Vojeslav Mole, ki je v letih med vojnama postal avtoriteta za umetnostno zgodovino na univerzi v Krakovu, poleg tega pa je napisal tudi monumentalno delo “Umetnost Južnih Slovanov”. Iz knjige spominov, diha globok in dober človek, z mehkim srcem in veliko umetniško dušo. Tudi on je eden velikih, ki ga je slovenski narod daroval svetu, kjer je vzgojil rod novih umetnostnih zgodovinarjev in delno tudi umetnikov. Življenje ustvarjalnih ljudi ni nikdar lahko, ker vsaka ustvarjalnost raste iz nepretrgane verige žrtev, vmes pa se vrstijo spletkarijo majhnih duš, ki ne znajo ustvariti lastnih sadov, so pa zato toliko močnejše v komolcih. Vse Moletovo življenje je bila služba lepoti in resnici, kot jo je videl. Postal je mednarodno priznan strokovnjak in veselil se je uspehov svojega ljubljenega sina Marijana, ki je na Poljskem in pozneje v Parizu postajal nova zvezda na polju orientalistike. Pa se je Marijan nenadoma zrušil in umrl in osiveli oče je moško sprejel zadnji udarec krute usode. “Iz gozdov, ki obdajajo Fort-Du-Plasne so se med pogrebom oglasile kukavice. Kuku, ku-ku se je glasilo iz vseh strani, ku-ku, ku-ku... Kakor, da me kliče Marijan, moj sin... In kakor v sanjah sem šepetaj e odgovarjal: “Pridem, Marysju, pridem...” Težko je čitati te spomine velikega Slovenca, ne da bi se ti orosilo oko. In težko jih je čitati, ne da bi bil v srcu ponosen, da je slovenska mati rodila take sinove, ki so toliko pomenili v svetu in ostali istočasno tako preprosti in dobri ljudje. Naj prof. Mole, ki preživlja svoj večer na Ameriškem Zapadu, ve, da bo njegovo ime vedno blestelo v zgodovinskih knjigah in tudi v srcih vseh, ki so imeli srečo vsaj malo spoznati njegovo veliko delo in veliko srce! * * Ji: Dr. Dragotin Cvetko, slovenski profesor glasbe in vodilni slovenski muzikolog, ki je bil 1. 1967 tudi izvoljen za podpredsednika Mednarodne muzikolo-ške zveze, nam je ljubeznivo poslal izvod svoje Zgodovine slovenske glasbe v francoščini (Histoire de la musique Slovene) s prijateljskim posvetilom “za prijeten sprehod skozi stoletja slovenske glasbe”. Dr. Cvetko je že ogromno napisal o slovenski glasbi, predavanja pa je imel po evropskih mestih, pa tudi v New Yorku, Indiji in na Japonskem. Njegova dela so bila objavljena v slovenščini, francoščini, italijanščini in nemščini, nekaj razprav pa je izšlo tudi v angleščini. Z izjemo poglavja o slovenski glasbi v knjigi “This Is Slovenia”, knjige “From Carniola to Carnegie Hall” (ki jo jo dr. Cvetko ljubeznivo in ugodno ocenil), nedavno objavljene dr. Spendove disertacije “Organ Music in Slovenia”, Petkovškove brošure “The Polka Scene”, poglavje o slovenski pevski in glasbeni kulturi v knjigi o clevelandskih Slovencih in nekaj osamljenih člankov, tez in razprav, smo v angleščini še vse premalo predstavili slovensko glasbo. Kot povsod drugod je tudi tu dela in zbranega gradiva že ogromno, le časa in voljnih delavcev je premalo. Največ je brez dvoma storil na tem področju naš veliki in nadvse marljivi muzikolog prof. Cvetko, ki smo mu za njegovo veliko tudi ameriški Slovenci iz srca hvaležni. h; v s mm TRIGLAVA KAČA — Umetnik je izdelal iz drevesa triglavo kačo “Gorinič”, znano iz domačih pravljic, v parku na bregu reke Oke pri Aleksinu v ZSSR. zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Valentine J. Petac V 56. letu starosti je v petek zjutraj umrl v Richmond Hts. splošni bolnici Valentine J. Petac, 26505 White Rd. Richmond Heights, rojen v Clevelandu, vzgojen v collinwoodski okolici in graduiranec Collin-wood višje šole, do leta 1952 zaposlen pri Cleveland Graphite Bronze Co., nato policaj pri Richmond Heights policiji, kjer je bil detektivski narednik. Bil je član Fraternal Order of Police. Zapušča ženo Rose, rojeno Makse, sinova Geralda in An-thony-ja, vnukinjo Dawn, sestri Helen Perushek in Lillian Strange v Beechgrove, Indiana. Bil je sin pokojnih Valentina in Helen. Pogreb je danes ob 9.15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Felicite ob 10., nato na pokopa- Frijalel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA. ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair Ava & E. 68 St. 36)-421* malToglasT (Nadaljevanje s 1. strani) Irene Betz V Womans bolnišnici je v 79. letu starosti umrla Irene Betz, roj. Mockaitis, 15500 Lake Shore Blvd., preje živeča na 1030 E. 74 St. Bila je vdova po leta 1939 umrlemu možu Boles Bet-zu, mati Ann Werner, Josepha (v Massachusetts), pok. Irene Jones, 4-krat stara mati in 8-krat prastara mati, rojena v Wilkes Barre, Pa., od koder je prišla v Cleveland leta 1941, zaposlena kot prodajalka pri Wm. Taylor Co. do svoje upokojitve Vernih duš. leta 1959. Pogreb bo jutri ob 9.15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Kropljenje samo danes od 2-5 in od 7-9. Coleman A. Taylor Jr. Na posledicah poškodb, katere je dobil, ko je bil zadet od vlaka na železniški ranžirni postaji Great Lakes Steel Corp., kjer je bil zaposlen, je umrl Coleman A. Taylor Jr., star 31 let, živeč v Trentonu, Michigan, samski, rojen v Clevelandu, graduiranec Euclid High School in Bowling Green Univerze leta 1965, kjer je bil član Kappa Sigma Fraternity. Obiskoval je tudi Michigan State Univerzo, kjer je gra-auiral iz poslovnega upravništ-va. Bil je član National Management Association. Nekaj časa je učil v Euclidu. Bil je sin Colemana in Sadie, roj. Glinški, iz Euclida, brat Bruce in Rock-wella, vnuk Frances Glinški in nečak. Pogreb bo danes ob I. uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v družinsko grobnico na Brooklyn Heights pokopališču. , Thomas Shipple V 63. letu starosti je v četrtek ponoči umrl v Euclid General oolnici Thomas Shipple, 17917 EUCLID Beverly Hills, NOVA na pol ranč hiša naprodaj z rekreacijsko sobo, klet, THERMOPANE okna. Fino delana. EUCLID bungalow s štirimi spalnicami, rekreacijska soba, 2V2 garaža. V prvovrstnem stanju, v Sv. Viljema okolici. EUCLID zidana hiša za dve družini, tri spalnice spodaj, dve spalnice zgoraj, rekreacijska soba, dvojna garaža. V lepi okolici. EUCLID Russell razvoj, blizu E. 259 St. Ranči, splits in Colonials, z aluminij am obite ali zidane. Samo še nekaj imamo. HPSON REALTY odprto od 9. do 9. ure 499 E. 260 St. 731-1070 (13) Privatni kupec Kupim od 'privatnega proda- Vindward* Avenue^rojen v Ru-siji, od koder je prišel v Ameriko leta 1913, mož Elsie, rojene Susman, oče Mrs. Joseph (Nancy) Troha in pastorek Johna Samoi, brat Jean Gerbec in Olge Toczek. Pogreb bo danes ob 11. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Whitehaven Memorial Gardens pokopališče. Joseph F. Kisli V 70. letu starosti je preteklo soboto umrl v Hilicrest General bolnici Joseph F. Kish, 2352 Green Rd., rojen v Philipsburgu, Pa., od koder je prišel v Cleveland v zgodnji mladosti. Bil je mož Anne, roj. Kovatch (Kovač) , oče Diane Sienko v Nuern-bergu, Nemčija in Bernice Rei-singer, stari oče Anne Sienko, brat Alex (Ollie) Kish, Ann Slattery in Ben Kish. Pogreb bo v sredo ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. s pogrebno mašo v cerkvi Marije Magdalene ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Antonija Chervan V četrtek popoldne je v 72. letu starosti umrla v Euclid General bolnici Antonija Chervan, rojena Muhic, 15909 Holmes Avenue, rodom iz Bele cerkve kuhinjo, stanovanjsko sobo, v E. 185 okolici, sprejmem hipoteko. Nič provizije. Kličite Frank Kosmerl 531-7038. -O) For rent 3 Room Suite — Heat and hot water. — 15436 Lake Shore Blvd. Side door down 4 to 7. $85.00. ______________________-(10) V najem V Euclidu se odda 5 sob spodaj, vse s preprogami. Nova zidana hiša z garažo. Blizu sv. Kristine. Kličite zvečer 731-5409 (18) Help Wanted Male Help — Male Machine shop laborer, steady work. Company paid benefits. Interviews 8 to 11 a.m. CHALMERS MACHINE PRODUCTS CO. 1140 E. 134 St. (12) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical' cabinets na Dolenjskem, od koder je pri-! Steady work. Company paid be-šla v Ameriko leta 1913. Zapu- i nefits. Interviewing 8 AM to šča moža Josepha, sina Josepha j 11 AM. E., hčerko Virginijo Mlack, 61FORMWELD PRODUCTS CO. hčerko vnukov in dva pravnuka. Bila je sestra pokojnih Antona Muhic, Louise Riffel in Franka Muhic, vsi iz Jolieta, članica Društva sv. Helene št. 193 KSKJ, Collinwoodske Slovenke št. 22 ADZ, Podružnice št. 10 SŽZ, Kluba slovenskih upokojencev na Holmes Avenue, Tretjega reda sv. Frančiška, Oltarnega društva in Marijine 'legije fare Marije Vnebovzete. Pogreb je danes iz Grdinovega pogrebnega 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted — Female General Office Work Typing, Knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 IZSELJENCI Zdaj pa Elza izvleče neki ovoj in ga odvije. Prikaže se bel prt z rdečimi vezenimi figurami, neka skupina je, bržkone zadnja večerja. Morten sicer ne more presoditi, kako je napravljeno, ampak ozre se k njej: “Ali je to oltarni prt?” “Če misliš, da je dovolj dober,” pravi ona v zadregi. “Ana in jaz sva ga skupaj delali.” “Ne, ne, saj ti si napravila, kar je najvažnejšega,” pravi Ana. “Ti pa si vse uvezla.” “Ampak ti si narisala figure.” Potem jima Morten obema stisne roko in se jima zahvali. In čez nekaj časa odideta. Izročiti ta dar za cerkev je bil pač dogodek v njunem vsakdanjem delu v ilovnatih kočah. Zato sta se tudi praznično oblekli. Morten dela dalje in premišljuje, kako imajo žene neko čudovito lastnost, da ustvarjajo okrog sebe praznično razpoloženje. Ko pa je stopil proti večeru iz cerkve, da bi šel domov, je stal tam neki okrogel plavolas mlad fant in čakal nanj. Morten se je nenadoma ustavil. “Kaj?” “Dober dan!” je rekel fant in mu ponudil roko. Bil je njegov brat. Bil je Si-men. Dve leti je prosjačičl v pismih, naj mu pošlje vozno karto. Morten mu ni hotel ugoditi. Zdaj pa je stal pred njim. XII Šla sta z Mortenom domov. Ko sta stopila v kočo, je Simen obstal in se ozrl po siromašnem prostoru. Ribiška koča! On pa \ je mislil, da je brat milijonar. “Ampak ne!” mu je ušlo. “Da, sedi. Pa kako za božjo voljo si prišel sem?” “Deset do dvanajst iž domačega okroja nas je prišlo. Polovica jih je ostala v mestu, ostali pa so se naselili tukaj v preriji.” “Spet deset do dvanajst iz našega okraja. Prav res, saj bodo kmalu vsi mladi ljudje odšli po svetu.” “Da, kaj naj pa počnejo?” “In z domačo zemljoV Koliko ste je izkrčili na Kvidalu?” Tedaj je oni spačil ustnice v nasmeh. “Koliko si je pa ti izkrčil, ko si bil doma. Zato je treba denarja, si rekel, prav tako pravimo mi. Zato je treba denarja. Morten je preslišal opazko. “Da, da, nisem mogel toliko pošiljati domov. Nekega dne pa se bo že uredio. Videl boš, da ni tako lahko. Nedavno so našo zemljo tukaj vknjižili, potem smo kupili kos zemlje na pre-! emption. Dobro smo kupili, a kljub temu je stalo denarja, nekoliko stotakov. In ali vidiš hiše? Še zmeraj imamo samo vole za vprego. Zdaj pa potrebujem nekaj tisočakov za lesene hiše, sicer vseh dvanajst sto maalov ni vredno pipe tobaka.” Simen sedi in se smehlja. Namenil se je bil povedati bratu resnico in vprašati ga, zakaj ni pošiljal več denarja domov, ampak zdaj tega ne more. Saj brat tako siromašno živi kakor noben berač v stari domovini. In vendar vabi mladino, naj pride sem. “Kako živi mati?” vpraša Morten. “Kakor po navadi. Pozdraviti te moram od vseh.” Pri besedi pozdraviti se je Morten okrenil, da skrije svoje ginjenost. Začutil je, da ga je življenje tukaj ujelo, da se je zmeraj bolj oddaljeval od matere in doma. Pričel je pripravljati večerjo, Simen pa je odprl torbo in vzel iz nje različne stvari. Zdaj je postavil zavoj pred brata. “Kaj je to?” Morten je odmotal ovoj. Prikazal se je pisan prt, rdeč in moder in bel. Obstal je in gledal. “Ta prt je stkala mati za . .. no, mislila je, če .,. če se boš kdaj poročil.” Hm. Morten se je moral znova okreniti. Še nekaj se je prikazalo — naramnice, ki sta jih sestri spletli zanj. In par rokavic brez prstov, z vezeninami na njih. O dom, o dom! Ves Kvidal je v tem trenotku oživel pred Mortenom, ljudje in poslopja in živali, celo brusni kamen za skednjem. Razpletel se je pogovor med njima dolgo v noč. Morten je izpraševal in izpraševal. Brž sta se pogodila, da bo ostal Simen eno leto tukaj za plačo. Morten ni mogel več vsega sam zmagati in dninarja je bilo težko dobiti. Drugega dne je Morten stal spet v cerkvi in mizaril, ko prideta Anton Noreng in Per Foil in prineseta velik zaboj. Kaj naj zdaj to pomeni? “Ali misliš, da se to lahko porabi?” vpraša Anton, ko sta postavila zaboj na tla. Morten vidi, da je prižnica, osmerokotna, z izrezljanimi fi-' naj se gurami v treh poljih. Ena pred- j zabili so stavlja pač Mojzesa s tablami, druga Abrahama, ki hoče darovati Izaka, tretja tesarjevega sina pred Pilatom. Ni težko videti, da so izrezljane z navadnim nožem, a Morten ne mara jemati poguma njemu, ki jih je napravil. “Za božjo voljo, kateri mojster pa je to napravil?” ju vpraša. T tona. “Ampak . . . ampak pač potreboval veliko časa? In to si mer drugem. vrata in v hišo stopi rdečebradi Ko Morten in Per nekega dne | Irec v praznični obleki. Odkrije stojita in se pogovarjata, se pri- ; se in nagovori Mortena v angle-pri tebi nismo ničesar videli.” j pelje voz s konjsko vprego pred ščini. Napravi cel govor. “Mene pač nihče ne obišče,” pravi Anton in se nasmehne. Morten ga je naglo pogledal. Bilo je res. čudno, kadar dobi človek pečat malopridneža, njč ne pomaga, naj minejo leta in še toliko izpremeni. Poda bi ga obiskali. Zares. Vendar v zadnjem času je lepo napredoval, ima sam svojo kočo, vole in krave, in gospodari, kakor pač zna. In to svoje umetno delo je znal zamolčati. Morebiti je zares odrastel s tem, da se je prisilil k molčanju celo leto dni. “Pravi možakar si,” pravi Morten in mu seže v roko. Zdaj se približuje dan posve- “Tukajle stoji!” odgovori Per titve in ljudje hodijo od koče in pokaže zmagoslavno na An- do koče in ne govorijo o niče- 7' ’ A • ■ * w - • '• NAROČITE SI "div ' v;.. DNEVNIH A MEHIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI •WBMnmwmi Miro SLOVENSKI V blag spomin OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MAMA Ana Kamin Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 14. januarja 1967. Gospod daruj ji mir, naj večna luč ji sveti; ker si dobrote vir, uživa raj. naj sveti. Žalujoči: soprog FRANC, hčere ANICA —■ sestra MARIJA BERNARDKA karmeličanka, MARIJA, poročena KOŠIR in JOSIPINA, poročena Manfreda, sin IVAN Cleveland, O. 14. januarja 1974. THIS SPACE CONTRIBUTED AS A PUBLIC SERVICE BY THE PUBLISHER DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE FE! AMERIŠKI DOMOVINI PRIJATELJICI — Mlada gorila, prva rojena v živalskem vrtu v San D j egu v Kaliforniji, objema svojo skrbnico A. Mehner. Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznani svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s // tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve- ENERGY WISE -S \ Encourage the building of better public transportation in your community. Don’t be a Bom Loser! POSEBNA POZORNOST — Osobje nadzornega sre dišča NASA na Kennedy vesoljskem središču v Floridi posluša stoje zadnje poročilo o položaju in delu v vesoljskem laboratoriju, ki kroži okoli Zemlje s svojo tretjo posadko že poldrugi mesec. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628