St. 64. V Gorici, v torek dne 12. avgusta 1902. Letnik IV. l/.haja vs;ik loiM'k in smIhiIo v li'ilnu oli I I. in i |ire<||ioMin' /.;i nn-lo cr dL ;i. uri |iii|ii)ltlin' /.a cI.¦ /.i• |o. Ako padcnata (Jncv;i |>rn/.nik i/.He -Ian prcj ol> (!. /vciVr. Slam1 |io 11ošIi |)icj( man all v Uoriei na «loin posiljaii rHiiktno K K.. pollHno i- K. in (VlrllH.no 2 K. I'rodaja sc v (Jurici v loliakamali Schwarz v Šolskili ulicali i" •''''- lersit/. v Nunskili ulicah p<> H vin. (Večerno i/ Ženska podružnica v Logatcu rilev. IV. po zastopnici gdč. blagajničarici Mimi Tollazzijevi. 2. tek. 3t. 286. Ž^nska podražnica v Hibnici žtev. II. po zastopniei gnspej predsednici Albini Vri5nikarjevi. 3 tek. at. 287. Ženska podrutnica St. Lorenc nad Mariborom i. tek. št. 288 Dr. Valentin Kriaper, odvetnik v Ljubljani. '.). tek. ^t. 289. Litijske in šmartin- ske Slovenke St. XI. po zasto[>nici Ani Moos-ovi. učiteljici na Vrhniki. 6. tek. št. 290. Društvo „Zvezda" na Dunaju. 7. tek. St. 291. Zaveza zagorskih Slovenk št. IV.. po zaptopnic' gospej Ur- šuli Jerinovi. 8. tek. št 292. Pevsko druStvo ..Kolo" v Trstu. 9. tek. St. 293. Ženska podružnica v Ribnici žt. Ill, po zastopnici gospej Ani Podboj Cenetovi. 10. tek. it. 294. Litijske in Šmar- tinske Slovenke at XII., po zastopnici gospej Josipini Lebingerjevi v Litiji. 11. tek. št. 295. Obitelj Truden- Bogdanovičeva v Barkovliah pri srstu v spomin 7 gospe Natalije Trudnove. 12. tek. ät. 296. Čitalnica v Spodnji Siäki. 13. tek. št. 297. Ženska podružnica v Sežani št. IX. 14. tek. št. 298. Mariborski bogo- slovci 1. 1902. Do 1. avgnsta Steje našs družba 144 podružnic in sicer: 78 mešanih, 30 možkih in 36 ženskih. Pokroviteljev je 298 ustanovnikov 1181, letnikov 5341 in podpornikov 2491; skupaj 9309. Društveni zavodi so sledeči: I. Otročji vrtec v Celju ima 65 otrok. II. Otročji vrtec Manboru s 54 otroci. III. Enorazredna dekl. šola na Muti z 38 otroci. IV. irazredna deška sola pri sv. Jakobu v Trstu z 288 otroci. ^Ta se s pričetkom Sol. 1. 1902 3 razširi v 5raz- rednico.^ LISTEK. Botrova kletev. (Srbski: |. Veselinovič.) (Konec.) Stanojlo je vabil na svatbo. Čutara je bila že okrašena z vencern dvajsetic. Vabil pa je tudi Ivana, staršega sina Srečkovega, namesto botra. Jovo je pri- äel, ali le kot gost. Pobotril se je tudi se svojim naslednikom, Jovom. Stanojlovo srce je bilo zopet ve- selo. Stare noge so se mu nekako po- mladile. ,.Zahvalim Te, o Bog...! Daj mi le še toliko živeti, da bodern videl in imel koga, ki bo slavil rnoj krstni dan, potem rad umrjem; kajti večje radosti bi ne do- čakal!" Ali med molitvijo mu je presunila zopet botrova kletev dušo. Starec se strese, glava se niu skloni in nekako omrtvole ustnice rnu zašepelajo: „Bogje dober, usliši mojo molitev!" Prišol je dan svatbe. Biio je krasno jesensko vreine. Svati sosejeli žeshajati. Prišel je boter, starejšina, drug najboljši Radojev prijatelj in ostali, vsi olepšani s cvetjem in trakovi. Veselo je bilo. Svatje so peli, puške pokale. Stanojlo je plakal veselja, brisal si solze z rokavom ter govoril: „Kaj mi je ubožcu, da sem jel pla- kati?" ,,To so solze veselja', reče boter Jovo. „Bog daj !" Čas je bilo iti po nevesto. Glej trumo naližpanih jezdecev, na čelu jim Radoje! Odjahali so od Stanoj- love hiše, streljali iz pušk in samokresov ter prepevali. Tudi drugi svatje so se šumno oglašali. Jezdeci so divjali kot bi se hoteli kosati z vetrom. Radoje pred njimi. Nje- gov vranec je letel v skok čez kamenje in bregove; ali tudi drugi jesdeci niso zastajali za njim. In strel za strelom je pokal. Ali gorje! Nekdo je zadel pri tern ženina v glavo. Zamolkel vzkrik — Ra- doje se zvrne s konja! Vranec zarezgeta in se ustavi. Vsa truma obstane ter ob- stopi ubožca. Vse zastonj. Kri se mu je cedila iz ust, izpustil je dušo. Svatcm in Stanojlu se je zdelo cudno. da je tako nagloma pojenjalo streljanje in petje. Stanojla sta stiskala strah in groza. Ni gledal na ostale goste in pohitel je za jezdno četo. V tern se prikaže jezdec na griču. Stanojlo se strese in predčutje nekaj groznega mu preleti nehote dušo. Tudi ostali svatje so pohiteli za Stanoj- lom in onim jezdecem, ki se je zopet obrnil nazaj. Stanojlo je drvil kot bi ga podile surlje. Lasje, ki so mu bili že čisto po- siveli, so pluli v zraku kot kosmi sivega dima. 2e je prijezdil do trume. Jezdeci so bili stopili s konj in se rinili okrog mla- deniča, ležečega na tleh. Eni so mu pod- pirali okrvavljeno glavo, in zastavljali z rokami tekočo kri; drugi ga prijemali za mrzle roke ter jih drgnili. Zastonj! Živ- Ijenja ni bilo več v njem. Stanojlo ni tarnal, ni se vrgel na okrog stoječe; da so mu uničili poslednji žarek življenja. — Saj je bilo tudi težko določiti čigav strel od toliko mladeničev je bil zadel mladi brst. Tako se je bil že uživel v svojo nesrečo, tako trdno je verjel, da se mora izpolniti kletev. Ta je molce kimal z glavo, >m\'\ obrisal solzo iz očij, ali Stanojlo je <>tr- pnil pri tern pogledu. Oko ni potoi.-ilo niti ene solze. Roke so mu pobesile in gledal je časek mrtvo truplo. Bilo mu je v duši kot brodniku, ki se mu je raz- treScila ladja na drobne kose in mu je iztrgal val že poslednji kos razbite deske iz rok. Mahoma se strese, opotece se ter se aruši mrtev na tla. „Kri mu je zalila srce" reklo je prestrašeno ljudstvo. ,.Zastonj sosedje!" dejal je boter Jovo. „Kar se je zgodilo, se je zgodilo. O.e boter prekolne, kakor bi mati iztrgala prsi . .." Še le pozneje so jeli šepetati ljudje, da je bil pomeril na ženina bodoči svak, nevestin brat. Hotel je rešiti rodno hiäo zadrnge, da bi kletev ne uničila tudi njih hiše kot Stanojlovo. V. Brazredna dekl. ljudaka Sola pri Sv. Jakobu v Tratu z 264 otroci. VI. Otroäki vrtec v Rojanu z 72 otroci. VII. OtroSki vrtec na Greti z 52 otroci. VIII. Otroäki vrtec v Pevmi pri Go- rici s 54 otroci. IX. Trirazredna mešana ljud. sola v St. Rupertu pri Velikovcu ima 204 otrok in sicer: 59 dečkov in 145 deklic. Internat šteje 22 gojenk (2 Štajerki in 20 Korošic) in poleg teh 3e 4 gojenke kuhinjske sole. (Ta sola se razširi s pri- četkom s. 1. 1902 3 v 4razrednico.) X. Otroški vrtee v Tržiču z öS otroki. Po družbi podpirani zavodi so: XI. Privatni otroški vrtec gospe Antonije Grmekove pri Sv. Ivanu v Trstu s 55 otroki. XII. Privatni otroški vrtec gospo- dične Dragice Gregorič v Škednju s 53 otroki. XIII. Privatni otroški vrtec gospo- dične Antonije Cargove v Rocolu s 63 otroki. XIV. Otroäki vrtec v Podgori pri Gorici z 72 otroki. XV. Drugi otroški vrtec v Podgori pri Gorici s 86 otroki. XVI. Društva „Šolski dom" otroški vrtec v Gorici v u'ici sv. Klare s 73 otroki. XVII. Društva „Šolski dom" otroški vrtec v Gorici v ulici Cipressi s 65 otroki. XVIII. Društva „Šolski dom" otroški vrtec Pod Kostanjevico z 58 otroki. XIX. Zasebna örazredna ljudäka äola društva „Šolski dom" s pravico javnosti v Križnih ulicah s podružnico v ulici Cipressi z desetimi razredi in 582 otroki. XX. Dekliäki pripravljalni tečaj za žensko izobraževaliače v „Šolskem domu" ima 51 učenk. XXI. Deäki pripravljalni tečaj za srednje šole v „Šolskem domu" ima 36 učencev. XXII. Dvorazredna dekliška obrtno- nadaljevalna Sola v „Šolskem domu" ima 38 učenk. XXIII. Strokovna dekliäka äola za umetno vezenje in belo šivanje, obstoječa iz treh oddelkov v „Šolskem domu", äteje 23 učenk. XXIV. Strokovna dekliška äola za krojenje in šivanje vrhne obleke, obsto- ječa iz dveh oddelkov in oddelka za odrasle v „Šolskemu domu" ima 40 učenk. XXV. Deška obrtno-nadaljevalna sola s tremi razredi v „Šolakemu domu" s 110 učenci. Imeli bi äe več učencev, ako bi dopuščal prostor. Razposlalo se je knjig 2611, in za 229 K učil in samoučil. Naši dobrotniki so: Časništvo po- sojilnice in hranilnice, deželni zbor, Ijub- Ijanski občinski zbor, oböine, koroäki rodoljubi. Družba je prejela več volil: Po j dekanu Veselu je čisto prejela 2819.88 K in knjižnico v vrednosti 2000 K. Dohodke so nam nesle tudi vžigalice, kava, platno, cilindri, voščilo, svinčniki, in testenine. Na korist druätvu so priredili razne veselice: Ženska in moäka podružnica v Krškem; Maribor gledaliäko predstavo; ženska podružnica v Črnomlju drama- tično predstavo; podružnica v Tržiču, podružnica v Mokronogu, ženska podruž- nica v Dombergu, ženska podružnica v Vel. Laščah, ženska in moäka äentpe- terska v Ljubljani; äenklaväko franči- škanska in šentjakobsko-trnovska ženska v Ljubiuni, Citalnica v Šižki, veselica litijske mladine. Umrli so društveni dobrotniki: De- kan Vesel, Marija Bračko, župan Stepica v Višnji gori, Matija Drobivnik, Ivan Do- linar, učitelj v Trstu: župnik Josip Po- gačnik; gospa Franja Macak, soproga višjega evidenčnega nadzornika; prošt Lovro Serajnik; gospa Natalija Truden; Franc Peče, trgovec v Starem trgu, bivši podružnični predsednik; vpok. župnik Ivan Globočnik; gospa Ana dr. Zarnikova; župnik Fr. Korman; župnik Ivan Grm; Fr. Fischer, hotelir v Kamniku; Neža Boljka (volila 200 K); župnik Ant. Puschl; Jqi, Nolli, uredaik nSl. Naroda", operni pevec; Jos. Kušar, predaednik trg. zbor- nice; župnik Fran Klemenc. * G. tajnik končuje svoje poročilo : Ne preostaja nam druzega, nego Vas ope- tovano povabiti na vstrajno delo. Kolikor je od vodstva odvisno, bode ono — ki je v teh 17 letih skoro nespremenjeno pred Vami, neprestano motrilo položaj slovenskega šolstva v najbolj nevarnih postojankah nažega ozemlja. Odložilo no bode vajet iz rok, dokler ca podpira Vaše zaupanje. Vodilna zvezda — prava kr- ščansko-narodna šola na podlagi maferi- nega jezika vsej slovenski deci, ki pre- biva na tej lepi zemlji, odkazani jej po previdnosti Božji — naj nam sveti tudi za naprej. A to je tudi pesm'kova zvezda — oznanjevalka srečnih dni. Ali no za- služijo rodovi, doslej tlaqeni, milejše bo- dočnosti ; in med temi trpini. skoro naj- večji, si ti, moj narod slovenski. Koliko žrtvuješ za drupe in *a-se, kar bi po pravici drugi morali storiti za-te. Ti se vzdiguješ, ti hrepeniš po višji izobrazbi, po pravi omiki, katera se crpi v ljudski, srednji in višji šoli, ter hočeš biti rav- nopraven brat med avstrijskimi narodi, a neprijatelji tvoji te skušajo vkleniti v verige inferijornosti.. . . A duh slovenstva, duh slovanstva se več vsužnjiti ne da. . . . Tvoj je vsla- jenja dan!... Dvajseti vek bo naš, zdaj pride Slovan do besede; naše pravo mora zmagati ... Zorna setev zavetnikov naše družbe — sv. blagovestnikov Cirila in Metoda — v tem veku gre v klasje. Ako se slovanski rodovi oklenejo njunih vodilnih idej v delovanju za vero in dom — napoči jim kmalo zlati vek. — Vsaj kar nas je v naäi družbi, ozirajmo se zaupljivo v slovanska dioskura. Prapor, ki sta ga ona razvila pred tisočletjem, naj visoko vihrä in zbere vse slnove in hčere krog sebe, da se bo spomnilo, kar pesnik želi: Mi smo zjedinjeni In vsi prešinjeni Od enega duha. Ne veste, da nas na tisoč Pod eno zbranih je zastavo? Pod enim svetim praporom Korakamo na boj Za vero in za mili dom Za lepi jezik svoj. Blngainik prof. P e t e 1 i n poroča o denarnem stanju družbe. Dokodki so bili sledeči: Prispevki podružnic 11325 K 76 h., pokroviteljnina 2654 K, dohodki podružnic in drugih veselic 3850 K 9 h., podpora slav. dež. zbora kranjskega 2000 K, podpora slav. obč. sveta Ijub- ljanskega 1000 K, darila 31 slovenskih občin 461 K, darila 44 slov. posojilnic in 4 druätev 2212 K 54 h., dar koroških Slovencev 1000 K, novoletni darovi 119 K, darovi Mohorjanov 77 K 93 h., Ciril- Metodovi darovi 236 K 75 h., razni da- rovi 1614 K 66 h., iz nabiralnikov 82 K 53 h., zbirke časnikov 5157 K 20 h., od vžigalic 1400 K, od kave 600 K, od voščila, mila in cilindrov 203 K 54 h, volila 2832 K 84 h., prejete obresti 342 K 83 h, za prodane knjige 657 K, za prodane druätvene znake 60 K, za J. Vrečkov spomenik 200 K, vrnjeno poso- jilo 2010 K, vrnjeni davek 93 K 73 h.; skupaj 40191 K 40 h. — Stroškovje pa bilo : Šolstvo v Trstu 12520 K 56 h., šolsko poslopje v Trstu 4024 K 64 h., äolska vrtca v Rojanu in na Greti 3513 K 4 h., Šoistvo na Goriškem 2150 K, šolstvo na Muti 1821 K 28 h., poslopje na Muti 271 K 97 h, äolski vrt^c vMa- riboru 1327 K, šolski vrtec v Gelju 1256 K, šolstvo v Velikovcu 5309 K 67 h., ?plski vrtec v TržiČu 1444 K, podpore 510 K, nagrade 1190 K, knjige, učila in tiskovine 1341 K 99 h., stanarina v „Na- rodnem Domu" 168 K, za društvene znake 324 K, obrosti od dolgov 1522 K 84 h., dano posojilo 180 K, za apomenika do- brotnikoma 300 K, razni stroški 519 K 36 h.; skupaj 39694 K 35 h. — Prebitek znaša torej 497 K 5 h. Poročila tajnika in blagajnika ter nadzorništva so bila vsprejeta z vsestran- skim odobravanjem. Bla^ajniku in taj- niku so priredili skupščinarji živahne ovacije. Nato se je vriila volitev odbora. Izvoljeni so bili vsi dosedanji gg., nam- reß prvomestnikom soglasno in z veli- kanskim oduševljenjem nionsgr. Tomo Z u p a n, odborniki pa Ivan H ri b a r, Luka Svetec in Ivan Šubic. Istotako so bili v nadzorništvo izvoljeni vsi do- sedanji gospodje. Pri nadaljneni zborovanju je mej drugimi j;osp. dr. H y b a r v daljšom go- voru pozival poslanoo, naj zasluvijo v.se svojo sile, da se eim preje ugodno lvši skrajnn peroče vprašanje j,Medo tržaških žol, ter obširno slikal tuž,on položaj Ir- žaških SlovencRv. — Neki nadaljni go- vornik je želel, naj bi druzha poskrbela za boljšo kakovost svojih vžigalic. Zborovanie, ki je Irajalo dvo uri, je z iskreno zahvalo na udeležniko za- ključil gospod prvomestnik. — l'o zbo- rovanju je bil banket ludi v hotelu ,.lli- rija-'. Politični pregled. Notranja politika. Naš ministerski predsednik dr. Koerber obišče te dni ogerskega ministerskega predsednika pl. Szella na njegovem letovišču Katot. Da ni ta pohod le čin uljudnosti tnarveč da je to Koerberjevo potovanje važnega politič- nega pomena, o tem ne dvomi nikdo. Čas se bliža kn pride zopet skupaj naš državni zbor in glavna naloga prih. dr- žavnozborske^i zasedania bode puč avatro-ogerska-nagodba Pogajanja v tem pogledu napredujejo dosedaj še precej ugodno, to pa zaradi tega, ker se razpravlja najprej o zadevah, ki ne pro- vzro^ujejo posebnih t^žkoč ne na jedni ne na drugi strani. Vprašanje pa o ca- rin«kem tarifu ki je pravcata Ahilejeva peta v tej nagodbi, se vedno odlasa, ker obstoji bojazen, da bi se znala pogajanja ravno ob tem vprašanju razbiti. — Dr. Koerberjevo potovanje v Ratot je skoraj gotovo v zvezi s tem vprašanjem in se mu prav zaradi tega pripisuje velik po- litičen pomen Dr. Koerbor se bode mu- dil v Ratotu najbrže par dni, potem pa odpotuje s Szellom vred na cesarski dvorec v I^chlu, da bosta tam obadva načelnika vlad poročala cesarju o stanju nagodbenih pogajanj. Celjska glmnazija. Kakor poroča „Slovenski Narod1', je zadeva slovenskih paralelk na cfljskem gimnaziju rešena in je tozadevnih min. odredb pričakovati v kratkem času. Slo- venske para'elke se spremene" v popolno gimnazijo, za katero se v Gaberji pri Celju na državne stroške zgradi posebno gimnazijsko poshpje. Gaberje je vas spa- dajoča k okr. občini Celje in šteje 450 prebivalcev. Tudi za Nemce se zgradi novo gimnazijsko poslopje in sicer ne- daleč od slovenskegu. Vejna pogodba med Avstrijo in Rumunijo. Te dni so listi prinnsli vest, da se je sklenila za časa bivanja rumunskega kralja v Ischlu vojna pogodba med Av- strijo in Rumunijo. Oficijozni „Fremdfm- blatt"' je to vest dementiral; ali listi vstrajajo še vedno pri tej trditvi, da je v Ischlu vendarlo priälo do te pogodbe. Švlca gradi nove trdnjave ob avstrijski meji. Ob reki Lintk začela je Švica gra- diti nove trdnjave. Tamušnji uradni list sicer zatrjuje, da nima gradpnje teh trdnjav drugega pomena nego da se vo- jaki urijo v zidanju trdniav. — A tf»ga rnnenja pa niso drugi, posebno ne du- naj«ki listi ter povdarjajo, da imapradnja teh trdnjav važnejši pomen. Kronanje angležkega kralja. Kronanje angležkega kralja .Edvarda VII se je vršilo v soboto dne 9. t. m. Prišlo je že prejšnji dan v London ogromno število ljudstva, da je priso- stovalo razsvetljavi, ki je bila nad vse čarobna in sijajna. Dasiravno je bilo ta večer deževno vreme, prenočila je mno- žica na ulicah, posebno pa na onih, koder je imel drugi dan iti slavnostni sprevod, in sicer zato da ne bi zgubili ljudje pro^torov. Slavnostni sprevod se je vršil drugi dan po predpisanem ceremonijelu. Krono je postavil na glavo kralju nadSkof Can- terburški. Pri tej priliki se je nadškofii zgodilo nekaj neprijetnpga. Ravno je po- stavil kralju krono na glavo, pa ga obide neka slabost podobna omedlevici in skoro gotovo bi padel na lla, da se ni naslonil na blizu stoječoga škofa Yc-Skega in dva druga škofa". Pa prišel je kmalu k sebi in cerernoiiija se je nadaljevala. Po kro- nanju zapeli so v cerkvi „Benedictus" in „Te Deum". Kralj in kraljica bila sla obhajana. Navzoči nadžkoljo in äkosje so prisegli kralju zvestobo. Nadškof Canter- buräki je poljubil kralja na levo lice, za njim so storili isto člani kraijeve hiAe. Kralj je razmerno prav dobro izgledal ; posebno so se čudili kralju da je ob raznih prilikah tako lahko poklekal in vstajal. Bolj ulrujena in pobita biln je kraljica, kateri je isti nadškof (lanterburški položil na glavo krono. Ko je bil kralj kronan, zadonrlo je iz mestnega stolpa 40 strelov iz topov. Listi poročajo, da se jo zdravje kralju zboljšaio nad vse priöukovanje ter da se odsloj opusto vsa porocila o nje govern zdraviu. Vojnü brodovje velesil. Leta 190(i bodo dovräene nove VOJIH3 adije kakor je bilo doloöeno v dotiOneni programu za mornarice posn- nieznih dr/.av. l'o tem programu bode I. I9O() imela Angliju (57 novih vojnih ladij in 70 križark s skupno 1,414.090 tonehit; K r a n c i j a 32 vojiiih ladij in 28 kmark s 592.009 ton.; Zedinjene države ameriske 20 vojnih ladij in l;"> križark s 420.440 Ion.; Rusija 26 vojnih ladij in 1;* križark s 347.8ii) ton.; 1 tali ja If> vojnih ladij in 6 križark z 229020 ton.; Nemeija 18 vojnih ladij in 12 križark z 204.150 ton.; Japonska 7 vojnih ladij in 6 kri/urk z 152 .'{üO ton in A v s t ro - Oju-rska |f> vojnih ladij in 3 krizarke s 9kO0ü ton. Domače in razne novice. Sinrtna kosa. — V soboto je ugra- bila neizprosljiva smrt po jako kratki in zelo mučni bolezni znani družini Pies v Davipu vrlo soprogo, skrbno mater in jako prii to gospnitrro gospo Leopoldino P 1 e s, i jeno H a u s n e r, v najlepši dobi svojt d življenja. staro še le 42 let. Pogreb .se je vršil ob veliki udeležbi ljudstva in jako slovesno v pondeljek. — Rodoljubni družini in ostalim sorod- nikom izrekamo svoje najiskrenejše so- žalje, pokojnlci pa dodeli dobrobljivi Bog večni mir in pokoj. Umrl je v Ljubljani po dolgi bo- lezni včeraj zjutraj g. prof An'on La- harnar v 53 letu svoje dobe. Pokoj- nik je bil doma z Bukovega na Tolmin- skem. Podučeval je na Ijubljanski realki moderne jezike. Bil je zvest rodoljub in blag značaj. N. p. v m.! •J- Fcm. baron Thöniel. — V pe- tok je umrl na svojem posestvu v Pevmi fcm. baron T h ü in e 1. Pokojnik se je rodil 7, mnrea 1831 v Tirnovi na Slo- vaškem kot sin veleposestnika. Tu je obiskoval gimnazij pri Benediktincih ; po- tem je študiral dve leti v Požunu. Leta 1848 se je udeležil kot honved ustaje na Ogerskem, kjer je avanciral do stot- nika. Leta 1849 po bitki pri Vilagošu so ga vzeli v vojake in je vstopil kot pro- stak v 43. pešpolk ki se je takrat naha- jat na Lažkem. Kmalu pa je avanciral tudi tukaj do častnika. Udeležil se je vojne na Laškem 1. 1859 in 1866 kot štabni ženijski stotnik. Po zadnji vojni bil je prideljen cesarjevi kabinetni pi- sarni in je ostal tam več let. Ker je bil popolnoma vesč več slovanskih jezikov, poslali so ga 1869. ko je nastala ustaja v Krivošiji, v glavni tabor poveljnika v Kotor. L. 1870. bil je odlikovan z redom železne krone II. vrstez vojno dekoraeijo. L. 1871. je postal major in 1. 1876. podpol- kovnik v ženijskem koru. Med ustajo v Bosni in Hercegovini poklican je bil zo- pet k generalnemu štabu. L. 1878. je spremljal ministra vnanjih zadev grola Andraspy-ja k berolinskernu kongresu. Istega leta bil je odlikovan z vitežkim križern Leopoldovega reda z vojno deko- raeijo in je postal polkovnik. Potem jo nastopil daljše potovanje, ko pa se je povrnil, postal je minister rezident pri črnogorbkem dvoru ter zastopal tarn av- strijske interese in kjer je ostal do 1. 1883. Kmalu potem bil je odlikovan z vitežkim križcem rerta sv. Štefana in je bil vsled tega odlikovanja povzdignjen v baronstvo. L 1884. postal je generalmajor, a 1. 1888. bil je poslan v Teheran kot av- strijski poslanik na perzijškem dvoru. L. 1889. postal jo avstr. poslanikom v Hel- gradu in istega leta bil je odlikovan z velikim križem Franc Jožefovega reda ter je postal kmalu potem fml. V Bel- gradu je ostal do 1. 1895., istega leta je bil vpokojen in je dobil ob jednem na- slov fcm. Thömel je bil po rodu Slovak — — torej Slovan (Thömel: — ..teinelj"). PoroČen je bil z nečakinjo fcm. barona Teuffenbacha, iz kateregu zakona so se porodili trije otroci, jedna hčerka in dva derka; vsi so še mladoletni. — Pogreb je bil v soboto ob 5. uri pop. z vsemi voj. castmi. Kot novi vojaški kaplan I. raz- reda pride v Gorico g. Fran Ivane tič, ki je premeščen iz Ljubljane. Za „Šolski Dorn". — Prtijelo predsedništvo: G. 0 razmere količkaj znane. Sieer smo pa v teku časa popol- noina dokazali neistinitoat vseh lakili ocilanj. Danes pozivljamo I« znane^t iil'arista, seveda ako ta govori v irnenu treh naprednih poslancev, da narn pove: kalere so bil<1 v zadnjom deželnozbor- skem zasedanju liste „dobre akcije", ka- tcrib so «e lotili v kor ist nitruil» slovenskKga naproilni trije poslanei in ka - terih ni holola podpiiati osbila sedmo - rica? Dokler nain toga no pove, se no morerno spuseati / njim v nikako polo- mi ko in sicer zalo no, kor nani o takih „dubrih akcijah" oil napredne strain ni prav nič znanega. L)a ni mogla izostati ludi iz teh clankov ona stara pogreta rihta o zvozi nasih poslancev z Italijani. umevrio je sumo ob sebi, akoravno jo naprodni general v javni soji izjavil, da jo na- predna trojica pripravna iti z Italijani čez drn in strn ako oni potrde nepo- stavno izvolitev dr. Trelovo, kar so Ita- lijani tudi storili. Alarisl govori tudi o nekem srne- äenju naprednih poslancev od naže strani. Mi nisnio storili drugega nego poročali o torn kar se je v zadnjem zasedanju dež. zlvora godilo. Opisali smo nastope naprednih poslancev tako, kakor so se v resnici vrsili. Ako so bili ti nastopi smešni, zato pao nisino mi odgovorni. Sicer pa moramo opomniti, da so obstojali ti nastopi naprednih poslancev le v interpelacijah in predlogih. Krono svojim budalostim v omenje- nih člankih postavil si je pa znani afn- rist s tern, da trdi, kar inu žal, ne mo remo oporekati, d:i imajo v deželnem zboru Italijani večino ter da bi ta večina postala le tedaj manjšina, ako bi'bilo lzvoljenih od strani Slovencev v deželni zbor deset — naprednib poslancev. Pa recimo: Italijani imajo 11 glasov. Slo- vencev izvoljenih bi bilo 10 in sicer „na- prednih". Da bi imeli torej S'ovenci ve- čino, moralo bi jih biti 12. Ali kako na- praviti iz teh 10: — 12 poslancev, ne da bi vsak od njih kaj izgubil na sobi? Znano nam je sicer, da se dä iz 10 §e nekuhanih cmokov napraviti, ako se hoče tudi 12 cmokov in sicer tako, daseod- reže od vsakega cmoka nekaj in se potern to kar se jo odrozalo, zmesti in se napravi lahko, recimo, so dva druga cmoka, ki sta popolnoma jednaka poje- dinim od onih 10 cmokov. AH zdaj se vpraša : kaj naj bise odrezalo padesetorici naprednih poslancev, da bi se iz tega dobila dva cela nova poslanca? Ako nam znani al'arist reši to vprašanje, dobi za nagrado od nas — eel počen groš. Ustanovni občni zbor akademič- nega ferijalnega društva „Adrija" v Go- rici se je vršil ob vdeležbi skoro vseh visokošolcev z Goriškega dne 9. t. in. v Gorici v dvorani ,.Goriške čitalnice". Pristupilo jo isti dan 26 clanov, ki so si izbrali sledeči udbor: predsednik kand ined. Reja Izidor, poiipredsednik kand. iur. Ferfolja Josip, tajnik cand. iur. Podgornik Karol, blagajnik stud. iur. Koršič Mirko, gospodar stud. phil. Ipavec Andrej, namestnika: stud. iur. Gradnik Alojzij in stud. iur. Premrou Vladimir; preglednika cand. phil. Nardin Julij in cand. iur. Znidarčič Josip. Odbor. Požar. — V nedeljo zjutraj ob dveh je nastal v ulici Macello požar pri kmetu Ivanu Markiču in sosedu Jos. B el- ling erju. Zgorela sta obema škednja, ker sta se tiščala drug druzega. Markič je imel v tern škednju preko 100 kadi za napravljanje kislega zelja. Posode so vse zgorele, tudi seno in oves še ne- omlaten in ve<3 orodja je zgorelo. Pri- hiteväi ognjegasci so na vso inoč gasili da so rešili vsaj hišo, nahajajočo se poleg äkednja. Poslopje je bilo zavarovano a orodje ne; škoda znaša pri Markiču okoli 2500 K, pri B e 11 i n g e r j u pa okoli 2000 K. Maeeha. — To dni so sprejeli v tuk. bolnišnico 8-letnega dečka Mauriga, stanujočega na Gradu. Ljudje so že po- prej mnogo govorili du ga njegova ma- čeha ne gleda z dobrim očesom. Pri iz- praševanju je povedal otrok, da ga ma- čeha vedno pretepa, a jesti da mu daje pa le malo. Zjutraj in zvečer, ko je bil oße poleg, da mu je mačeha sicer nekaj malega dajala jesti, opoludne pa skoro nikdar nie. Ker ga je poleg tega še veö- krai pretepala, ubožal je deček ter se podal k neki družini ki stanujf na Kornu Kcr so zdravniki iihsü na otro- küvom tolesn sh;d' pretepanja, pot(?rn na podlagi tega kar so ljudje govorili in po- sobno pa na podlagi toga kar je otrok izpovfidal, ovadili so rna''oho državnemu pravdništvu. Doznajemo, da je doček v bolniš- nici umrJ, mačebo pa so arelirali. 1'oiiesrcčen kolcsar. — V četrUk proti večeru je na sempeteraki cesti zadel neki Lukežič iz Henč ki je vo/il na ko- lesii, s kolesom ob neki voz naložen /. lesom, da je padel s kol'»sa. Padel je pa tako ni'srecno, da mu je prisla noga pod kolo tovornega voza, katero mu jo je strlo. Prepeljali so ga v bolnisnico. Trojekt* i'odila je v Gorici neka Lucija Vokjet. Umrli so pa vsi trije no- vorojenčki koj po porodu. Zauimivi prasei. — V Slovrencu pri l^iumičelu je irnela te dni neka pra- sica Ki mladih, ki so vsi brez — vida. Živi so pa, /.ro in se «ibljejo prav ži- vahno. Iz Uavhiilj nam poroenjo: Kakor je že 7,nano iz Casnikov, zgodila se je 7. t. m. grozna nesrečn v Sesljanu kjer so zažigali velikansko galerijo (šturn), s tem, da so nekateri delavci prehitro šli blizo in so ostali mrtvi. Sedem jib je na mestu umrlo, eden pa je izdihnil na potu, ko so ga poliali v Trsl. Popadlo je tudi nekaj druzih na tla, a so jib še rešili. Med mrtvirni sla tudi en oro>nik in en vagar, drugi so menda Italijani. Danes 9 pa je bil pogreb. Prišlo je k pogrobu nad 2000 ljudij. Žalostno je bilo videti, ko so nesli 5 mrličfv skupaj. Tacega pogreba se ni bilo v Mavhinjah. Pred 30 leti se je bila zgodila tudi v Sesljanu podobna nesreča. Takrat je dim od smodnika zadnšil 4 ljudi. ßog nas varuj takih nosreč! V(»jaskü veteransko društvo v Kaimlu, bode imelo v nedeljo dne 17. t. tn. javno tombolo, I. činkvina 40 krön, II. 20. krön, tombola 100 krön. Po tom- boli ples. — Čisti dobitek je namenjen za napravo društvene zastavft. — Dne 18. t. m. na rojstni dan Njega Veličanstva se društvo udeleži skupno slovesne sv. maše ob 10. uri predpoludne. Vipavskj dijaki prirede v petek dne 15. avgu-sta 1902 ob 5. uri pop. na dvorišču g. Petrovčiča (pri Uržiču) vese- lico na korist pesnika Ketteja nagrobnemu spomeniku ter družbi sv. Cirila in Me- toda. Sodeluje sl. tamburaško društvo „Danica' iz Šturij. Vapored: 1. H. Vo- grič: „Hrvatski dan", koračnica; za tambur. zbor. 2. Zajc: „Djačka pjesma", za moški zbor. 3. Borštnik: „Ponesrečena glavna skužnja", burka v 1 dej. 4. a) Ma- šek: „Strunam", za moški zbor. b) Ned- ved: „Mili kraj"', za moški zbor. 5. H. Vogrič: „Venec slov. narodnih pesmi", za tamb. zbor. 6. Silvester: „Botra Njer- gavl, burkica v jednern dejanjn. 7. H. Vogrič: „Spomin na Zagreb", za tambu- raški zbor. 8. Klaič: „Svračanje1, za moški zbor. 9. Silvester: „Gevljar in kro- jač", šaljivi prizor. Po veselici prosta zabava, Gene prostorom: Sedeži od I. do IV. vrste po 2 kroni, od IV. do VII. vrste po kron 120. Ostali sedeži po 80 vin, stojišča po 60 vin. Ker se čisti dobiček porabi v tako vzvi.šena namena. se rado- darnosti ne stavi nikakih mej. K najobil- nejši vdeležbi uljudno vabijo vipavski dijaki. (esarjev prihod v Pulj. — Te dni so došli v Pulj oskrbniki cesarskih hlevov, kateri delajo priprave za oskrbo 48 cesar^kih konj ki se bodo rabili za časa manevrov. Dne 26. t. m. dospo v Pulj že cesarski konji. Diainantni doktorski jubilcj škofa Strossniayerja. — Kakor smo že poročttli, praznoval je dne 5. t. m. v Rogaški Slatini na Štajorskem biskup djnkovski dt\ Josip Juraj Stros.smayer svoj diamantni doktorski jubilej. 0 tej priliki so priredili jubilarju domači in svetokrižki pevci krasno podokenco, na kateri se je slavljenoc prisrčno zabvalil, rekoč, da poleg svojega hrvatskega naroda Ijubi tudi slovenski narod, ker sta oba po Bogu in naravi en narod in karkoli želi hrv. narodu, želi tudi cast.slov. narodu, katerega Bog blagoslovi z obiljem, napredkom in pravo svobodo. V dan 5. t. m. so se slavljencu poklonili zastopniki akad. društev „Triglav" in „Slovenija*1, potem Štajerski Slovenci pod vodstvom kanonika Hajšeka iz Slov. Bistrice, do- mačini iz Sv. Križa pri Slatini in dr. Za temi so se poklonile vladiki Hrva- tice, v katerih imenu mu je gospiea Slava Mali nova izročila krasen šopek. Slavljenec se je hrv. ženstvu prosrčno zahvalil pro- sec ga, naj nosi narod in domovino v svojem sreu in v svoji zavesti; zaveden narod ne more nikomur tlačaniti, on (slavljenec) hoče žrtovati za narod in domovino vse, tudi svoje življenje. Prof, dr. Fran Vrbanič rektor zagrebäkega vse- učili^ča, ki je vodil rnožko hrv. deputa- cijo, jf? v vznosonih bosedah nlavil vla- diko kot duhovnika, kot prijatolja, do- brotnika in preroditelja hrvatskoga na- roda. Slavljonci je govor dr. Vrbaničn tako ganil, da je govornika presreno po- Ijubljal V imenu brvaUkili pevskih društev je preds. hrv. pevske zveze Milan Kresič izročil siavljencu posniski izvr.šeno ča- stitko hrv. pevev. V imenu , Matice hr- vatske*' ]*> «lavljencu govoril hrv. p i s tt t o I j Šandor Gjalski in rekel, da je ,,Matica*' deto idf^j vl'.ulike Strossmayorja. Ob 2. pop. je l»:l slavnostcn banket v tain. Leitrifirjevi gostilni. Ko je ob tej uri vstopii v dvorano vladika Slrossmajor, zagrmel mu jt; buren in prosreen pozdrav navzočih siaviteljov. Po nagovoru ki ga je izustil Šandor Gjalski, odgovoril je slavljenec tcinjen. Prosil je navzoče da si ohranijo svojo vero v Boga. v vir prave ljubezni in dobrote; poleg tega pa naj vstrajajo v vsoh krepostih, a zlasti v ljubezni do svojega naroda! Na strani naroda bodimo vedno, je naglašal vladika, — ne bodimo malosrčni, bodimo vstrajni v borbi, kajti Bog, ki je Bog resnice, pravice in kre- posti, rešava ponižani a krepostni nirod tudi tedaj, kedar njegovi nasjirotniki to najmanj pričakujojo. — Kar ni os nova no na resnici in moiali, more so res vzdig- niti do nekake višine, more tudi trium- lirati, ali večne case ne more obstati, kajti sumo Bog in njegov sveti nauk sta večna. — Zlasti je priporoča! vladika krannernu spolu, da si ohrani vero v Boga in ljubezen do domovine. kajti iz sre žen, iz njihovega bitja razliva se najprei in najgotovejše ta lopa krepost po vsem n-drodu. pa za'iva tudi duše onih ki so dane-: .se rnalodušni. Mej banketom je bilo cut! navdu- šenih in pomembnih govorov za slov. stvar in je došlo nad sto brzojavnib pozdruvov clavljencu, katerega naj Bog živi in ohrani se mnoga leta milemu narodu hrvatskemu. Xakazant' svote deželam iz do- hodkov osebno dohoduinskega davka za leto 1J)O1. — Craina „Wiener Zei- tung1' objavlja svote ki so bile nakazane posarneznim deželam iz dohodkov osebno dohodninskega davka za 1. 1901. V tem letu je znašal ves ta davek 150 milijonov kron. 01 te svote razdeli se med posa- mezne dežele 8.666 036 kron. V Trstu je znasal osebno dohodninski davek 2,544 914 kron, oi tega dobi Trst 159.034 kron; v Istri je znasal isti davek 1.000 569 kron od teh dob:. Istra 62.526 knn ; v Goriško-Gradiščanskem je znasal ta davek 887 999 kron; od teh dobi ta dež^la 55.491 kron. Družbi sv. Cirila iu ületoda so meseca julija poslali prispevke p. n. go- spoda in društva: LTpravništvo „Slov. Naroda" zbirko 174 89 K uredništvo „Slovenca" 5 K, Vincencijeva družba v Tržiču 400 K, Čitalnica v Šiški deldohodka veselice 200 K ^po „SI. N."\ ..Xarodna Tiskarna" podporo 200 K, advokat dr. Janko Brejc v Ljubljani dar 100 K, to- varnar Iv. Jebačin od kave 200 K. vesela družba v Radovljici 3 10 K, mariborski bogoslovci 1902. 1. 200 K, dvo gospici \z Tržiča z gesloin: „Iz naroda za narod!" zbirko 20 K. Jos. Vrtovec v Vel. Žabljah iz nubiralnika 4 K, Ježovniknva gostilna v Velenju i/. nabiralnika 8 K, Koroški Slovenci dar 1000 K, pripravnižki abi- turijentje dohodek veselice 100 K ipo „SI. N"); Ciril-Metodov dar: Jos. Novak v Lukovici 10 K, nadučitelj Fr. Kovač v Zatičini zbirko 13 20 K, nadučitelj Fr. Lavtižar v Šmartnern pod Šmarno goro 3 K; posojilnice: v šmihelu pri Pliberku 28 K, v Žalcu 40 K, v Spod. Dravbergu 50 K, v Pišecah 10 K, v Cerknici 20 K; podru^nice: ?,enska v Trbovljah 69 K, v Ljiitoinoru 17 10 K, v Tržiču 341 20 K. moska v Novem mestu 107 K, v Litiji 126 K, ženska v Kranju 12\ K, moška v Kranju 122.60 K, za Vubrod in okolico 15 K, Pivka na Krasu 34 K. ženska v Trstu 500 K, izvenakadenv.rtna v Gradcu 50 K, ženska v Postojni 50 K, moška šentja- kobsko-trwovska v Ljubljani udnine 74 K in Cir'l-Metodovega daru 48 K, ženska v Krškein 80 K (po „Sl. N."). v Gorjah pri Bledu 36 K. — Družba je imela me- seca julija skupaj 4806"04 K dohodkov in 3832.81 K stroškov. — Blagajniätvo d r už b e s v. Gi r i 1 a in M e t o d a. Madjarska zastuva v blatn. — V znanem hrvaäkem zdravilišču Lipik se nahaja letos posebno mnogo Madjarov. O*abni kakor so Madjari, nastopati so jeli tudi kot gostje brezobzirno. Razobe- sili so na nekem paviljonu, kjer so se navadno shajali, madjarsko trikoloro, da bi s tem izzivali tamošnje Hrvate. Ti pa se itiso pustili žaliti na tuk način. Mala četa hrv. mladeničev naskočila je nam- reC te dni paviljon, strgala ž njega madjarsko zastavo, jo poho- dila v blato in potem zažgala. Narodno gospodarstvo. K\ vrednosti sadjarskih zadru^. (Konec.) 3. Pridelano sadje bi lahko veliko bolje prodali. Marsikdo poreče: V dobri sadnih leti nah sad ja äe prodati ne moremo. To je pač rcH v sedanjom gospodarstvu. Ako se pa naučimo saditi samo trpežne, iz- vrstne sadne vrstr» za prodaj in sadimo le malo vrat, potem ne bo treba skrbeti kam in po com bi sad e prodali, ako pri- peljemo na trg rnalovrodne vrste, ki jih živa diiia ne po/.na in ki po navadi tudi niso veliko vredne, potem moramo pro- dajati za vsako ceno. Ako imarno pa ? okraju malo, pa izvrstnih vrst, potem homo mogli dodavati in ponujati sudje p'j vagonih in bomo dobili viAje cpih» zanj. Ako bi irnel n. pr. vsak ud le 200 kij kaselskega kosmaea ali kanadske rej- nete ali zlat<> parrnene ali toieljckov ali mošančkarjev itd., potom bi zbralo lahko društvo s KX) adi vžo 2(XJ met. ?totov, torej 2 vagona sadja skupaj Ako pa proda v.-ak zase svojih 200 k>j potujočim prekupcem, bo prodd jako slabo in sad- jarstvo se mu ne bo uplačalo. Kavno tako je v krajih, kjer se vse sadje po leti prepusti onemu, ki največ ponudi; tudi tu bo zaslužil oni, ki ima v svojem vrtu samo eno trpežno sadno vrsto rrnogo več od onega, ki je nasadil mnogo vrst. ki zore ob raznih ^asih 4. Bi bila «adjar.ska drustva sčasoma v stanu dati posamoznim posebno vnetim udom male Štipendije, da se izobrazijo v sadjarstvu in obiščejo kak poseben sad- jarski toestj itd. Na U način bi pnšla vsaka občina sčasoma do krdelca mladih, veščih sad- jarjev. ki bi sadjarstvu lahko neizmerno veliko koristili. Majhne žrtvice bi poka- zale dru5tvu v kratkem zlati sad. 5 Druätveni udje bi dobivali sadno drevje lahko cenejše in bolj.-e. Ako naročim sam nekoliko drevja, «se kaj rado pripoti, da je vmes nekaj knmadov drugo vrste. ki jih nii znesek, nego eft ku;.im dotično i drevje posebej. Ako bi tako okrajno i drnštvo potrfbovalo samo 500 drevesc za nasad in ako bi dobilo komad za 20 v. ceneje. si pri tem prihrani vže vsako leto 100 K, ki so le članom v korist. Pa tudi razne druge vrtnarske potrebžčine, orodje in Jrugo, bi se dalo na skupni račun kupiti bistveno cenejo nego po- samič. 6. Sadjarsko dru^tvo bi z velikim vspehom pripravilo občinsko in državno upravo, da bi nasadilo gole ceste in javne prostore. Koliko tisoc sadnih dreves bi pac lahko krasilo naše ceste in občinske prostore, kojih pridelek bi bil nov, znaten vir za državo in občino. Posameznik pri dotienih faktorjih ne opravi nič, pač pa društvo, ki obsega celo deželo. 7. S pomočjo sadjarskih druätev bi bolje izkoriščali pridelano sadje. 0 tem smo deloma že govorili v točki 2.; pa tudi slabo, skoro zavrženo sadje bi lahko skupno dobro izkoristili. Kupili bi le na skupen račun sadne mline in stiskalnice in bi spremenili malovredno blago v h\aljen sadni moät, ki bi nam pomagal zulirati vražjo šnopsovo kugo. 8. Z napravo sadnih razstav bi za- nimanje za sadjarstvo bistveno povzdig- nili. 9. Bi sadjarska društva proti na- redbani, ki so v škodo sadjarstvu. nasto- pala skupnim potom z velikim vspehom. 10. Bi sadjarska društva sam;i na sebi. posebno pa z obilnimi nasadi obeuem krepko podpirala čebelarstvo, ker je ravno naše sadno drevje izmej najboljših ine- denih rastlin. Država in dežela sta vže davno za- popadle vašnost sadjarstva, ki ga krepko pospesujeta. Dokler se pa sadjarstvo ne bo splošno umno in namenu primerno negovalo, toliko časa bo in mora izostati sleherni vspeb. V naše namene pa potrebujemo neke organizacije, ki služi samo sadjar- stvu in ga v vsakem oziru krepko po- spešuje. Centraine postaje za prodajo sadja napravimo potem, ko bo dovolj sadja. To bi bila le nekakos"na slika bo- dočnosti, ki se pa grozovito malo prilega prežalostnim današnjim razmeram v sad- jarstvu. Vendar bi lahko dosegli mnogo, ako bi resno hoteli, namreč na podlagi slrupnega dela — z ustanovitvijo mnogo- številnih sadjarskih zadrug! Loterijske številke. 9. avgusta. Trst......87 54 67 60 90 Lino......15 74 52 46 29 Gostilna ,Vinarskefl;a in sadjarskeaa drnstva za Brda1 v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toei pristna bela in črna vina iz drust- vene kleti, in puntigamsko pivo. Postreže z okusnimi jrdili. — Na razpolago so hlevi za živino in dvorižče za krogljanjo. Za obilen obisk se toplo priporoea svojim rojakom Anton (Jerbee, srostilničar. Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini št. 3. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 210 — Sandomingo „ 270— „ 290 — „ Java......260 - „ 280 — Portorieo . . ,. 270 - „ 290 — „ Ceylon . . . „ 360— „ 380 — Slakdor.......8650 ,, 90 — Špeh........120— „ 150 — Petrolij v sodu . . „ 34— „ —•— zaboju . „ 11 60 ,, 12- Maslo surovo . . . „ 150— ,, 160 — kuhano . . „ 200— „ 220- Otrobi debele . . ,. 10 60 „ 1220 drobne . . ,. 10-— ,. 1T20 Tursica nova . . . ,. 1280 „ 1 \U) „ za hrano . ,, 1240 ., 13'— I Oves ......„ 17- „ 18- M o k a ogerska : ! št. 0 K 30 20 št. 1 K 29 60 St. 2 K 29 20 j „ 3 „ 28 60, „ 4 ., 28.-, „ 5 „ 27 60 žt. 6 K 27—. _____________________________I l*o zineriii eeni jc ua prodaj lep, vise? svetilnik (kloca) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem i upravnistvu. I Prosiva zantevati listke! Najvecja trgovina z zelezjem Konjedic & Zajec Gorica. pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. yimiiM iiiii^ Edina zaloga | a | I stavbenih nositeljev |s=^-^| v Gorlcl. W U Pocinkana &ica &a vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! Kno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! - Podpisani priporoča slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, sini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. -- V zalogi se dobe tudi te- stende tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeniski ulici h. štv. 1. (v lastni hiši.) sžaisalepiiGlaj!! dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica St. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenej^e skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporočcvalno najbolje kupova- liščc 2a g. Sivilje in krojačc. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej ineri in zahtevi izvršojejo ie točno. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma-. Peter Drašček, trgovec jedilnogablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Pripororn so ]). n. ohrin- stvu v (iorici in z ilc/Ho. Prodaja kavino prijnoso. slndkor. niilo. slanino. ri/. maslo surovo in kuhano. , olj(\ moko iz j\l a.jdii-(»vi h nilinov in vsik jcslvinc. Zalo^'a žvopliMik sv. Cirila in. Mctoda. L......________"" '" * Fani Drašček, zaloga sivaluili strojov v Gorici Stolna ulica St. 2. ProdnJM slrojc tudi ?¦ list. Irdeii- skc ali incsečnc obroke. SI ioji so i i/ pi-vih I ovain lor | najbolj So, kakovosli L'liporoca j sc slav. ohčirist vu. v 1 Anton Fon, I klobuöar in gostlničar, | Semeniška ulica St. 6, a ima bogato zalogo l'aznovi'stnih i klobnkov i jj ter toči v svoji kičnii I pristna do mac a vina | in postreže tudi z jako ukusnimi I jedili. ' Anton Pečenko Vrtnji ulica 8 (iOKU A Via Giardino 8 Driuoroča pristna bela in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih w i nogrado«. Dostavlja na ilmn in razpošilja po želez- uici na vso krajo avstro-t^crskc inonarhije v sodih oil 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tuili uzorce. Cene imerne. Postreiba postena. ( Špedicijskaposlovnica i GašparHvalič v Gorici, i v ulici Mo re I Li Nt. 12. Priporora se toplo Sloven- cein v mcslu in rnjakorn I na ilc/.eli za provažanjo j vsakovt'stncfja bla»a in po- I hislva v vse kra.je. Kcr ima I tri nove zaprte vozove i za prevažanje, ! zagotavlja, da se blago ne- poškodovano dostavlja. rJ^~ TIPKA: brošure ' , y x. v. * .;. * diplome trgovske racune cenike " . y , >: vabila na karton r; " .; in na papir sprejemnice ' * * K. '¦' za dru&tva pisma in zavitke B flrmo * # * x * >;. y >;. * if etikete za vsakoršno * * * ic * * * porabc plakate * * * * * v raznih barvah * + * in velikosti i. t. d. „jwodiia J iskarna" * * * * v Gorici, ulica Vetturini St. 9 * * ¦. * je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoea dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake koiikurciice © © © © V zalog-i irna vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino *©****** tolminske sole $$$§$«§$ TISKA: ^9Sm ^ O.GORICO' ki izhaja dvakrat na teden ^ v dveh izdajah, tor stane na leto 8 K, pol leta 4 K četrt leta 2 K \ W TISKA: / ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 K, pol let;i 2 K, za manj promožne ^ celo leto 3 K TISICA: 1^ * + :: * pobotnice računske sklepe ... liäne tiskovine za ndnstrijo ¦'¦ ,,. x " •: trgovino in o )rt ***** * * 4 " posetnice razne volikosti * * +. * + in oblike z zavitki * * * + + * + * zaroenice in poroöniee * * + * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtniee v * raznih oblikah i. t. d.