fteo. 5 i V liudiioni, v pondeljek, dne 8 marca 1909. Leto xxxwn. Velja po poŠti: km telo leto naprej K 26'- &a pol leta p četrt leta •a en mesec 15-— 6-50 220 V upravniitvu. celo leto naprej K 22«o h* pol leta „ pol leta „ „ 11-20 »tetrt leta „ „ *n mesec „ „ 190 polit), na dom 20 h na mesec. fM>»imeine Stevt 10 h. SLOVENEC Inserati: Cnostop. petltvrsta (72 n.tn)i za enkrat .... 19 h za dvakrat.... Ii za trikrat .... v za vet ko trikrat. . H .. V reklamnih noticah iijnt enostopna garmondvisU i 26 h. Pri večkratnem c.c javljenju primeren pupuit Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedrij« In praznike, ob pol 6. j* popoldne. Uredništvo ie 4 Kopitarjevih ulicah it, 2 (vhod tei _______dvorlSte nad tiskarno). — Rokopisi sr M "raC-ljo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. UredntSkega tetelona Itev. 74. Pob list za slovenski narod Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Itev. 2 —- Vsprejema narotnlno, Inserat* '«• reklamacije. Upr avnlikega telefona Stev. 188 " "sn»*n)a ttevMka obsega fc strani. OfirsKo. Ccsg>r in prestolonaslednik stat sprejela v avdijenci bivšega ministra za notranje zadeve v kabinetu Fejervary, K r i-s t o f f y j a , ki je izdelal svojčas načrt volivne reforme na podlagi splošnosti, tajnosti in enakosti. Avdijenci bivšega ogrskega državnika sta velepomembni, ziasti pa Kristoffy sam ne taji njunega politi-škega pomena, ampak sanro izjavlja, da ne more o njih ničesar javnosti sporočiti. Sedanja ogrska koalicijska vlada se bliža koncu, ker ni držala pakta s kraljem, ampak proti paktu spravila na dnevni red tako bančno kakor armadno vprašanje, povrhtega pa zavlekla in izpridila načrt volivne reforme. Cesar in prestolonaslednik zasledujeta pazno dogodke na Ogrskem in za slučaj, da bi se ne posrečila sestava vlade iz samih članov prejšnje liberalne vlade, računata na može prejšnje liberalne vlade. Tiszo. Kristoffyja, Fejerva-rvja itd. Odločen korak. NEMČIJA PROTI RUSIJI. Pretekli teden zaznamuje dve, za mednarodni položaj prevažni izjavi od strani Nemčije. Glasilo nemškega kanclerja, »N o r d d. A 11 g. Z t g.« in oficiozno glasilo tajništva za zun. zadeve »K o In. Ž t g« sta s prav posebnim povdarkom in z ostjo, naperjeno proti Rusiji, povdarila, da je avstrijsko-nemška zveza slejkoprej trdna in kanclerjev list je celo namignil, da bo stala Nemčija Avstriji tudi v najres-nejšem slučaju na strani. Posebno ta izjava je dalekosežna. Vsak vč, kako je »Nordd. Allg. Žtg.« Vsik-dar skrajno rezervirana in kako je za časa cele balkanske krize pisala skrajno previdno. Da je zdaj najoficielnejše nemško glasilo, kojega izjave se v uradu za*zunanje zadeve v Berolinu redigirajo; pokazalo Rusiji pest, jc kaj značilno, lil res, vsi evropski listi komentirajo zdai v prvi vrsti nemško izjavo. Izvolskij, kojega politika kaže neprikrito sovraštvo do Avstrije in željo, da bi se zmaščeval nad Aehrenthalom, je, odkar se je izvršila aneksija, v Berolinu delal na to, da Avstrijo izolira in potegne Nemčijo na svojo stran. Ruski diplomati so Nemčiji dopovedovali, da okrepitev Avstrije na Balkanu ni v njenem interesu itd. Nemčija pa se vkljub silnemu pritisku ni daia omajati. Nasprotno! Pridobila je na svojo stran Francijo, katero je s pomočjo sporazuma glede Maroka privezala nase. Tudi obisk Edvarda VII. v Berolinu ni imel ua avstrijsko-nemško razmerje nobenega vpliva. Pisanje »Hamburg. Nachrichten«, ki od nekdaj v zmislu Bismarkovili tradicij zagovarja rusko-nemško prijateljstvo, ni v Nemčiji našlo odmeva. Tisti glasovi, ki so povdarjali, čemu naj neki Nemčija podpira Avstrijo, ki postaja od dne do dne bolj slovanska, niso mogli odločilnih krogov pregovoriti. Vzrok, da je Nemčija ravno zdaj javno in oficielno Rusijo ;.avr-nila, so nevarni naklepi Rusije in Srbije proti Avstriji. Srbija na intervencijo Rusije in ostalih velesil ni oficielno še nič odgovorila in ni informirala belgrajskega časopisja, kaj odgovori. Srbija odgovor zavlačuje. Rusija in velevlasti so ji na-svetovale, naj se teritor. kompenzacijam odpove. Obenem pa se jc Rusija s Srbijo dogovorila, naj Srbija v svojem odgovoru apelira na evropsko konferenco. Zdaj. kujeta Srbija in Rusija skupno odgovor Srbije na Rusijo in na velevlasti in najbrž še danes srbska vlada sama nc ve, kako bo odgovorila. Ha bi pa izvedeli za mnenje Evrope, sta Rusija in Srbija sprožili po listih idejo mednarodne konference, češ, počakajmo, kai poreče evropska javnost. Brez dvoma je, da srbska vlada ravno na to čaka. Odgovor je pa že danes jasen. Avstrija jc že odgovorila in sicer ne samo po svojih listih, ampak nasproti Franciji, ki igra v celem balkanskem sporu posredovalko, celo oficielno. AVSTRIJA OFICIELNO ODKLANJA KONFERENCO. (Najnovejše.) Pariz, 7. marca. Tukajšnji listi smatrajo idejo, sklicati evropsko konferenco vkljub temu, da jo Anglija zopet priporoča, za pokopano. Avstro-ogrski poslanik v Parizu, grof Khevenhiiller (mimogrede omenjeno, najboljši diplomat, s ka- terim zdaj razpolagamo je ministra zu- j nanjih zadev Pichona obvestil, da Av- j strija nikakor ne privoli v mednarodno | konferenco. Govori se, da Francija zato rusko-angleškega predloga ne bo podpirala. Ruski računi so torej prekrižani in Izvolskij utegne doživeti vnovič diplo-niaški poraz, kakor jih je tekom balkanske križe že veliko. Izvolskij je računal na Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo. Z Nemčijo enkrat za vselej ni nič Francija z nedvoumno jasnostjo kaže, da ne bo nobenega koraka storila, ki bi mogel Avstrijo izzivati do odpora z orožjem Anglija Izvolskega sicer podpira, pa se po svoji stari taktiki ne angažuje preveč zanj Italija pa je preslaba, da bi prišla v poštev. Italija po stari navadi omahuje med svojima zaveznicama in Rusijo. Francija ji je nedavno namignila (»Ternps«), da nima, ako se približa Frahciji-Angliii-Riisiji ničesar pričakovati in ako bi Italija v slučaju kake vojske nameravala Avstrijo napasti v hrbtu, še ui čisto gotovo, ako bodo velesile to stvar mirno gledale. Vprašanje, kdo gospoduje v jadranskem, oz. sredozemskem morju, je precej mednarodnega značaja in Lahi ne bodo »neodrešenili« proviiic mogli kar tako, ne da bi Evropa govorila, pozobati. Kar se v tem sporu tiče ITALIJE piše oficiozna »T r i b u n a« 6. t. m., da sta bili izjavi »N o r d d. Allg. Z t g.; in K o I n, Z t g.« nepotrebni, ker nihče ni nameraval, postaviti Avstrije pri gospodarskih pogajanjih s Srbijo pod kontrolo velesil. Samoposebi je umevno, da se bodo ta pogajanja morala vršiti neposredno med Avstrijo in Srbijo, vendar pa bodo rabila, kakor konvenciji v Carigradu in Sofiji, sankcije Evrope, v kolikor so sc s tem izpremenile določbe berolinske konvencije. Lahi s tem niso povedali nič posebno modrega. Saj je baron Aercnthal s tem čisto zadovoljen. Evropa naj le vse sankcionira. alnpak predno pride do konference. Konferenca, ki bi o teli stvareh šele diskutirala, pomenja nevarnost za evropski mir, zato je ne sme biti. Velevlasti lahko, kar se je zgodilo, sankcionirajo brez konference. Laška modrost ni posebno originalna, sicer pa laško politiko krasno karatkterizuje mnogo uvaževani laški vojaški list »La Preparazione«, ki graja oficielne izjave »Tribune«, ki se vedno zaganja v Avstrijo, ne upa pa reči jasne besede, laka politika je na vsak način škodljiva za razmerje med Italijo in Avstrijo, katero pa ,Italijanski državniki hočejo vzdrževati. List pravi dobesedno: »Nas so same čenče in zaslužili bi, da Avstrija tudi nas prav resno vpraša, kaj pravzaprav hočemo.« Dobro povedano! Ker je položaj za Avstrijo spričo splošne bojazni pred vojsko, ki bi bila neizogibna, ako le ena velevlast resno podpira politiko Izvolskega, ugoden, se je Acrenthal odločil za diplomaški korak, ki mora položaj kmalu popolnoma razjasniti. GROF FORGACH VPRAŠA SRBSKO VLADO ZA NJENO STALIŠČE, tako so razglasili listi 5. t. m. In res, f>. t. m. je naš poslanik v Belgradu srbskemu ministru za zunanje zadeve dr. Milovano-viču sporočil, da Avstrija vsled dosedanjega stališča Srbite glede na Bosno ne bo mogla L aprila ponoviti trgovinske pogodbe z Avstriio. Ako pa je Srbija svoje stališče v zmislu velesil izpremenila ter želi prijateljskih odnošajev z monarhijo, bo to poslanik na Dunaju naznanil. Potem je Avstrija pripravljena se s Srbijo glede trgovinskih in prometnih zadev pogajati. Srbija bo na ta način primorana opustiti svoje dvoumno stališče. Baron Aeren-thal je stqril s tem nekaj zelo pametnega. Srbija se lahko izvija in ogiba jasnega odgovora velesilam, ali hoče zahtevo po teritorialnih kompenzacijah opustiti, ker lahko bosansko vprašanje označi za evropsko in apelira ua konferenco, nasproti grofu Forgachu pa se ne bo mogla izviti! Srbija mora poslaniku odgovoriti ali se Bosni odpove ali ne. Kajti, če odgovori, da prepušča vso zadevo velesilam, da torej bosansko vprašanje ne smatra za rešeno, dokler ne odloči konferenca, izjavi Avstrija, da se s Srbijo nc pogaja iu s 1. aprilom izbruhne carinska vojska. Potem pa korak Avstrije pomeni veliko spravljivost in lojalnost in vsled tega ga nemški, angleški in francoski listi odobravajo. Rusijo seveda silno jezi, ker se boji, da bo Srbija morala zdai s pravo barvo na dan. LISTEK. Nova kataKombo. Angleški spisal Conan Doyle. (Konec.) »Vrag vi, kaj hočete s tem reči?« je zarjul Kennedy. V majhnih krogih je tekal naokrog in je hlastal z obema rokama v temo. »Torej zdravi!« se je oglasil iz že večje daljave porogljiv glas. »Res se mi zdi Kennedy, še ceio, če stvar presojani z Vašega stališča, Kennedy, da niste prav ravnali z deklico. Bila je pri vsej reči le majhna okolnost, ki menda niste vedeli zanjo. kar pa lahko jaz izpopolnim. Gospodična Sanderson jc bila zaročena z ubogim, nesrečnim, mladini učenjakom, čegar ime je bilo Peter Jansen.« Od nekod sc je zaslišal ropot, udarec čevlja ob kamen, nato se je spustil na staro krščansko cerkev globok molk — neprestan, težek molk, ki se je porazlegal krog in krog Kerinedyja, kakor voda krog utopljenca. Kaka dva meseca nato je krožila po evropejskih časnikih sledeča notica: Važno odkritje katakombe. Eno najzanimivejših odkritij zadnjih let je odkritje doslej še neznane katakombe v Rimu, ki leži v nekoliki razdalji vshodno od znane Kalikstove katakombe. To važno pokopališče je odkril doktor Peter Jansen, mlad danski arheolog, ki je na najboljši poti, da postane prva avtoriteta v poznavanju starega Rima. Dasi je objavil svoje odkritje kot prvi, se je izkazalo, da je manj srečni preiskovalec prehitel doktorja Jansena. Pred nekaj meseci je izginil gospod Ken-nedy, slavni angleški učenjak, nenadoma iz svojega stanovanja, ki ga ima na korzu; splošno se je mislilo, da ga jc napotila zveza z nekim škandalom, ki je še v spominu vseh, da je odpotoval. Sedaj se je pa izkazalo, cla je postal žrtev svoje strastne ljubezni do arheologije, v kateri si je priboril odlično mesto med sedaj živečimi učenjaki na tem polju. Našli so ga mrtvega v osrčju nove katakombe; iz stanja njegovih nog in njegovih čevljev se jc dalo sklepati z gotovostjo, da je blodil cele dneve po zamotanih hodnikih, ki lahko postanejo raziskovalcem teh podzemeljskih mest tako usodni. Kar je pa pri tej nesreči najbolj tragično, jc pa okolnost, da je bil doktor Peter Jansen. odkritelj katakombe, intimni prijatelj rajnega. Njegovo veselje vsled srečnega odkritja jc v veliki meri zmanjšala strašna usoda njegovega prijatelja. Iz spominov silkarlu Poljski spisal Kazimir Tetmajer, prevel Fran Virant. Eden mojih najžalostnejših spominov je smrt Horvvcna. Umiral je tako kakor ie živel: samotno, zapuščen in zelo nesrečen. Služila sva oba eni gospej, umetnosti; v ■ resnici, vsakemu drugemu se bolj izplača služiti — dohodkov ni od tega. Slava? Ce ne hodi ž njo zaslužek, ni nobene reči bolj neumne in smešne od slave. lior\ven je slikal zelo dobre pokrajinske slike in dokler je slikal, je iztisnil še kak denar iz trgovcev z umetninami, odkar ga je pa sušica položila na posteljo so se lepi dnevi Aranhueza končali: trpel je bedo. Mi smo sicer bili, ali smo sami komaj životarili. Bili smo vsi mladi, učen-ci akademije, daleč od doma, od svojih, ki imajo pa dosti važnejše posle, kakor skrbeti za slikarje začetnike. Cela garderoba Hor\vena. njegov krasni, sivi havelok, ki ga jc imel tako rad, njegova kravatna igla, dar neke sc-strične vse je šlo. O tem vetu najbolje, ker sem sam prodajal te reči trgovcem ali nosil v zastavnico. Nekega popoldneva, na krasen tnar-čev dan, sem prišel k Horwenu. Komaj sem odprl vrata, se je dvignil živahno s postelje in dejal: »Veš, kdo je bil tu?« »Kdo?« sem vprašal, opazivši takoj, da inva zelo hudo vročico. »Smrt jc bila. Bilo je okoli enajstih dopoldne. Ležal sem z zaklopljenimi očmi, hipoma me je obšel hlad. Odprl sem oči. Lasje so mi stopili pokoncu na glavi. Pomisli, sedela je tu na postelji. Cisto taka je, kakor jo slikajo: okostnjak v dolgi halji. Vse je v meni odrevenelo od strahu in groze. Iztegnila je roko in mi jo oprla na prsi, tu. Mraz, čisto leden mraz me je spreletel . . . Potem je vse izginilo . . »Halucinacija,« sem ga prekinil, ho-teč ga umiriti. »Ne, to je bila smrt . . . Je že konec . . .« Glava mu je omahnila na blazino. Ni bilo dvoma, da je bila to smrt. Horwen je dokončal. Molčala sva nekaj časa, potem je iz-pregovoril: »Veš, tam pri nas na jugu, tam je veliko, veliko jezero. Okoli njega rastejo jelke, leske in gošča. Nedaleč od tega jezera je stal naš dom. Poslušaj, jaz bi rad, da me prepeljete tja, privežetc na desko in spustite v vodo. Pri nas tam, na jugu, letajo galebi nad vodami . . . Kako rad bi imel, da bi nad menoj letali . . . Kaj ie nemogoče, da bi me prepeljali tja na jug, k našemu jezeru . . .« Govoril je z neslišno žalostjo; toliko let je preteklo, pa pomnim vsako besedo. SRBIJA igra seveda zdaj še dalje svojo dvoumno vlogo. Izdala je namreč v Belgradu komunike, (katerega je pa vsled nepričakovano hitro došlega odgovora Rusije na srbsko noto preklicala, ko je že bil objav-vljen), ki pravi, da Srbiia sledi nasvetom velesil v mejah, katere ji dovolijo oziri nasproti srbskim nacionalnim interesom, da se srbskim težnjam ne more odpovedati, da smatra bosansko vprašanje za evropsko, sicer pa se bo ogibaila vsakršnega konflikta. Ta komunike je sicer preklican, vendar pa sta ministra Pašič in Riba-rac izjavila, da sc Srbija z Avstrijo ne bo pogajala, ampak apelirala na Evropo. Istotako piše vladna »Samouprava«. Sicer pa se je 6. t. m. baje vršil ministrski svet, da končno redigira odgovor na rusko noto in na note ostalih velesil. Tudi bo moral dr. Milovanovič kmalu odgovoriti grofu Forgachu in položaj se mora razjasniti. AVSTRIJA JE PRIPRAVLJENA. (Najnovejše.) Dunaj, 7. marca. Od visokih vojaških krogov se izve, da bo Avstrija, ako Srbija na prijazni korak grofa Forgacha odgovori nepovoljno in odbije spravo, nemudoma veievlastem sporočila, nesprav-Ijivo stališče Srbije in poslala nato v Belgrad ultimatum, kar tem lažje stori, ker je Nemčija že obvestila avstrijsko vlado, da brezpogojno odobrava vse nameravane korake Avstrije. Nevarni spopadi na bosanski meji (Najnovejše.) noče'o ponehati; zdaj se je zgodil četrti! Z v o r 11 i k , 6. marca. Na Drini se opaža mnogo srbskih patrulj. Ogleduhi naznanjajo, da sc zbirajo večje srbske čete v smeri Valjevo-Krupani. Z v o r n i k , 6. marca. Iz še nepojasnjenega vzroka je izbruhnil požar v ciganskem predmestju Zvornika. C. kr. čete so ga kmalu pogasile. Zapadel je sneg. Na srbskem obrežju se pojavljajo roparske čete, oborožene z dobrimi puškami. Zvornik« 6. marca. H 'kilometre iužno od Zvornika so na potu v Drinaco Srbi streljali na avstrijsko infanterijsko patruljo. Patrulja je odgovorila s 30 streli. Od Avstrijcev ni bil nihče ranjen, pač pa je padel en Srb. Iz Sarajeva se ta vest uradno popolnoma potrjuje. Ruski napadi na Francijo. (Najnovejše.) Peterburg, 7. marca.. Tukajšnji listi ostro napadajo Francijo, češ, da se vednoboli približuje trozvezi. Tudi odlo-čivnim krogom to ne ugaja. Avstrijski poslanik obiskal Izvolskega. (Najnovejše.) Peterburg, 7. marca. Obisku avstrijskega poslanika grofa Berchtolda pri ministru za zunaiije zadeve- se pripisuje velik pomen, ker, odkar se je izvršila aneksija, nista ta dva državnika nič med seboi občevala in so bile diplomatiške zveze med Rusijo in Avstrijo malodane pretrgane. Od tega obiska sem je diplo-maška napetost med obema državama vidno ponehala. Novi srbski vojni kredit. (Najnovejše.) K o 1 i n , 7. marca. Iz Belgrada poročajo » Koln. Ztg.«, da je finančni odsek In zopet sva molčala nekaj časa; Hor\ven je malo dvignil glavo, pogledal rase in po postelji in rekel, pravzaprav zašepetal zelo otožno in pobito: »Kako je to umazano . .« V resnici ni bila njegova srajca, obleka na blazini, rjuha, vse ni bilo premenje-no gotovo že zelo dolgo. ^Zakaj ne ukažeš postrežnici preme-niti?« sem vprašal. Pogledal je name /. nasmehom in začudenjem: »Ti vprašaš? Saj si vendar sam pomagal prodajati in zastaviti vse, kar sem imel. Nič nimam, samo to, kar vidiš . . « Kašelj mi je stisnil grlo, on je pa sklonil glavo k prsim in molčal. Molčal je dosti dolgo, potem zopet dejal: »Ne, ne vse. Tam v kovčegu imam še eno čisto rjuho, čisto obleko za blazino in čisto srajco. Shranil sem to namenoma za smrt. Vendar ne morem ležati kot zadnji berač. Nisem še tak ubožec, kakor bi kdo mislil; imam čisto postelj in čisto perilo. So taki, ki tudi tega nimajo, ni res? . . .« »Torej, moj dragi, poslušaj: kadar umrem, posteljite mi ležišče na novo in oblecite me sveže, potem pa, če boste mogli. prepeljite me tja k nam, na jug k našemu velikemu jezeru: privežite me na desko in me spustite v vodo v čisti srajci . . . Tam pri nas. na jugu, letajo galebi, spustite me tam v vodo . . .? skupščine sklenil povišati pororačun vojnega ministra za 15 milijonov dinarjev. V to svrho se bo naložila 30% naklada na davke. Turčija proti Srbiji. (Najnovejše.) Berolin, 7. marca. »Lokal Anzei-ger« poroča, da turška vlada noče dovoliti prevoza 170 ton municije in 733 ročnih bomb za Srbijo. Carigrad, 7. marca. Tukajšnji di-plomaški krogi povdarjajo, da sta se Avstrija in Turčija zavezali varovati integriteto Sandžaka in da se bo zato o srbski nameri pogajati se s Turčijo za Sandžak komaj dalo diskutirati. Srbska vlada se hoče z Avstri3o vendnrle pogajati? (Najnovejše.) Belgrad, 7. marca. Dr. Milovanovič je izjavil nasproti nekaterim poslancem. da smatra konflikt z Avstrijo za rešen. Konference si Srbija zato želi, da se bo na Turčijo pritisnilo, da odstopi Sandžak Srbiji. Z Avstrijo bo morda v kratkem prišlo glede trgovinske pogodbe do direktnih pogajanj. Proces proti Srbom v Zajrebu. »Reichspost« piše o dr. Miladinovlču in dr. Dobrišiču, katera sta bila predlagana za branitelja 53 Srbov in ki jih je sodišče odklonilo, ker sta sama veleizdaje osumljena, da je dr. Miladinovič, voditelj srbskih radikalcev, nabiral za slučaj konflikta s Srbijo insurgentov, da je veliko občeval s srbskim četovodjo Skopljan-čem, ki je prihajal k njemu v Rumo in da so 16. januarja, ko se je objavila obtožnica, bili pri njem štirje velesrbski agitatorji iz Belgrada. Govori se, da bodo tudi Miladinoviča in Dobrišiča zaprli. Četrti dan r a z p r a v e , v katerem se je nadaljevalo zaslišanje Adama Pribičeviča, se ni nič novega izvedelo. Pribičevič na odločilna vprašanja slejko-prej ne odgovarja in zahteva, naj se ga konfrontira z Nastičem. da ga bo razkrinkal. Taji, da bi bil on haranguiral v Vrgin-mostu Srbe proti Hrvatom, o agitaciji za kraiia Petra on nič ne vč, glede na srbski »Sokol« protestira, da bi imel zveze z belgradskim »Dušanom Silnim«. Obtožence so zaprli posamič v celioe, da ne morejo več medseboj občevati. 50C DIJAKOV ARETIRANIH. Na vseučilišču v Varšavi so imeli v soboto popoldne dijaki protestni shod proti varšavski dijaški postavi. Policija je ukazala, da se razidejo. Dijaki so se zbrali v veliki dvorani in niso hoteli zapustiti vseučilišča. Na to je prišlo vojaštvo, aretiralo vseh 500 vseučiliščnikov in jih po-razdelilo do raznih ječah. 124 dijakov so izgnali. Dnevne novice. + Občni zbor »S. K. S. Z.« se je vršil včeraj ob veliki udeležbi. Številna poročila so pričala o obširnem izobraževalnem delu S. K. S. Z. in o velikem napredku te odlične naše izobraževalne organizacije. Natančno poročilo priobčimo v eni prihodnjih »Slovenčevih« prilog. + Odbornikom Izobraževalnih društev. Na včerajšnjem občnem zboru »S. K. S. Z.« je bil sprejet predlog župnika Kalana, da imajo odborniki naših izobraževalnih društev z dežele pravico udeleževati se sčj odbora S. K. S. Z., staviti predloge in glasovati. Odborove seje so vsak ponedeljek ob 8. uri zvečer. 4 Telovadni odsek se je ustanovil včeraj na Igu. Zgradi se v kratkem telovadnica. Telovadsko gibanje se razširi po vseh bližnjih vaseh. J Slovensko katoliško akademlčno društvo »Danica« na Dunaju si je izvolilo na VI. rednem občnem zboru dne 4. marca t. 1. za letni semester 1909. sledeči odbor: Phil. Ivan Mazovec, predsednik; med. Leopold Ješe, podpredsednik; phil. Lovro Sušnik, tajnik; exp. acad. Franc Muri, blagajnik; iur. Ivan Perne. knjižničar; i ur. Josip Basaj, gospodar. f Shod na Mirni. — Resnica o sa-moslovenskih napisih. Včeraj se ie vršil na Mirili izredno obiskan shod »Kmečke zveze«, h kateremu je prišlo tudi več nasprotnikov. Oovoril je deželni poslanec dr. Zajec o delovanju deželnega zbora. Oglasilo se je več interpelantov, ki so zatrjevali, da niso liberalci in da nečejo z liberalci nič skupnega imeti. Ena teh interpelacij se je glasila: Zakaj poslanci puste, da je na postaji na Mirni dvojezični napis? Dr. Lampe .ie odgovoril, da je šent-janška železnica privatna železnica, h kateri dežela ni ničesar prispevala, zato tudi nima deželni odbor oblasti nad njo. Pač pa S. L. S.« brani povsod pravice slovenskega jezika. Dokaz dve dejstvi: Ko se je odpravilo mnogo dvojezičnih krajevnih napisov, je vlada županstvom ukazala, da morajo samoslovenske napise namestiti z dvojezičnimi, in zasluga »S. L. S.« je, da ni vlada proti županom izvajala skrajnih posledic. Najbolj značilen je pa slučaj ljubljanskih uličnih napisov. Dokler je bil liberalec v deželnem odboru poročevalec o občinskih zadevah, se ni upal predlagati, da se odbije pritožba Nemcev proti saitioslovenskim napisom, in če bi bili liberalci še dalje imeli večino v deželnem odboru, bi še danes morala Ljubljana imeti dvojezične napise. Zasluga »S. L. S.« je, da dobi Ljubljana samoslovenske napise. Tako' »S. L. S.« vsikdar brani poleg gospodarskih tudi narodne interese, in sicer ne !e z besedami, kakor liberalci, ampak z dejanji! + Shod K. Z. na Selu pri Oražmu se jc včeraj prav dobro obnesel. Vodji ga je deželni poslanec Dimnik. Prvi je govoril dr. Krek o državnem in deželnem zboru. Naslikal je delokrog teh važnih zbornic,, ki naj delata za blagor državljanov. Ožigosal je tudi soc. demokracijo, ki vedno kriči po delu in zahteva normalne razmere, sama ga pa noče. Osvetlil je v pravi luči naše pomlajene liberalce, ki na eni strani ljudi farbajo, na drugi pa sami sebe, ker dvakrat enako ne govore. — Nato je govoril dr. Rožič o občini in o socializmu. Navajal je zglede, kakšne bi morale biti naše občine, da bi v resnici služile gospodarskim koristim občinarjev. Po govoru dr. Rožiča se je razvila živahna razprava o občinskem demokratizmu. Iv. (iostinčar je predlagal dve resoluciji. Prva izreka zaupanje poslancem »S. L. S.« druga pa usebuje zahtevo, da naj kranjski deželni zbor izvede občinsko volivno reformo v smislu demokratičnih načel. Obe resoluciji sta bili z velikim navdušenjem sprejeti. Poslanec Dimnik je govoril o iz-premembi lovskega in cestnega zakona in navduševal navzoče, da naj pristopijo k »Kmečki zvezi«, če tudi niso kmetje posestniki. Nato se je zaključil shod po dveurnem zborovanju. + Shod v Kopani je bil včeraj popoldne jako dobro obiskan. Prostori so bili v pravem pomenu besede natlačeno polni. Poslanec dr. Žitnik je obširno poročal o delovanju deželnega in državnega zbora. Najbolj je zbrane posestnike zanimalo poročilo o razdelitvi krmil in starostnem zavarovanju. Po čudnem naključju, ki še vedno ni pojašnjeno, je obširna obč. Košanska doslej dobila 184 meter-skih stotov sena in le osem meterskih stotov otrobov. Nevolja med prebivalstvom je seveda nepopisna. Odločno obsodbo pa zasluži hujskanje nekaterih liberalnih zgag, ki vso krivdo zvračajo na poslanca in domačega župnika. Ta dva sta storila le ta greh, da sta prosila od Pon-cija do Pilata za državno podporo. Sicer pa so pametni možje sami najbolj obsojali liberalne hujskače, katere z veseljem prepustimo napredni stranki. Značilno je. da so edinole navzoči liberalci glasovali proti starostnemu zavarovanju. + Novo izobraževalno društvo. Včeraj se je v Vavtivasi poleg Novega mesta ustanovilo izobraževalno društvo ob veliki udeležbi mož, mladeničev in ženstva. Ko je stolni vikar Luka Smolnikar razložil pomen iti namen društva, je takoj pristopilo nepričakovano število članov. Dolenjska v društveni organizaciji naprej! f Volitve v predstojnlštvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu se vrše dne 31. marca 1909, in sicer iz delavske skupine VI. kategorije. Voliti je enega člana in enega namestnika. Slovenska kandidata sta: Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polji, za člana; Fran Go-mišček poslovodja v Solkanu, za namestnika. Treba napeti vse. sile, da prodremo zopet v tej skupini in s tem damo najboljši odgovor na ukrep, s katerim se je razveljavila izvolitev naših dveh, decembra meseca izvoljenih kandidatov. To pot volijo samo delojemalci! Glasovnice so gospodarji zavarovanih podjetij že prejeli. V ta namen, da se volitve izvrše zadovoljivo in koristno za naše gospodarske interese, se je dogovorilo skupno postopanje. Obračamo se zategadelj do naših interesentov s prošnjo, da blagovolijo čimprej doposlati prejete glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, zbornični predsednik v Ljubljani. Glasovnice mora podpisati gospodar in pa en delavec ali uradnik do-tičnega podjetja. — Za skupni odbor za deželo Kranjsko: Josip Lenarčič, zbornični predsednik; dr. Janez Krek. državni poslanec. + Odgovor »Pokretu«. »Pokret« 4. t. m. odgovarja na naš članek o procesu proti Srbom sledeče: «Slovenec« pišnči jučer u uvodnom članku o zagrebačkom »veleizdajničkotn« procesu, pokazao je znatno svoje klerikalne papke, pak jo po-častio i nas naprednjake izrazom svoga nezadovoljstva, a razumije se. očesao se i o hrv.-srp. koaliciju — sve u intresu neprestano naglašavane svoje »objektivno- sti«, Poznato je, da »Slovencu« Srbi u Hr-vatskoj nijesu simpatični, jer da su pre-potentni itd. No, »Slovenec« ne odobrava ni onom dijelu hrvatske štampe, koji ha-ranguira protiv Srba i koji tako njeti bra-toubilački boj. Protusrpska štampa kaže, da je srpstvo umjetno stvoreno, »Dobro — ako jest, može ga nestati jednim pote-zom pera, ako pak ne, ne če koristiti ni sva nasilja.« O samom procesu piše »Slovenec«, da osuda stoji do toga, kako če se razviti spor izmedju Beograda i Beča, Iz toga se vidi,, kako Hrvati i Srbi u Hrvat-skoj malo irhadu svoju sudbinu u svojim rukama, S toga nam poručuje klerikalni kolega, da se sdružimo na programu ne-ovisne jugoslavenske državne skupine pod žezlom habsburškim. Dapače — ^Slovenec«. misli,.da bi Hrvati (i Srbi?) morali, sada prihvatiti ideju »Jutra«, ideju kato-ličkoga centruma. Ne znamo samo, kako ši onda »Slovenec« pomišlja riješsnie srpskoga pitanja. Katolički bi centrum onda možda za istrebljenje Srba. pove > drugu — »veleizdajničku« parnicu. Inače bi se naši klerikalci i frankovci u pitan u »veleizdajničke« parnice mogli ugledati u »Slovenca«, koji je uz svoje nazore o Sr-bima uHrvatskoj pak odlučno protiv toga, la se srpski »veleizdajnici« — objese. Spoštovanemu kolegi »Pokretu« smo hvaležnima se ie nas spomnil. Tudiie dobro povedal naše misli, samo tega ni povedal, da ne samo ne želimo, da bi se »Srbi po-besili«, ampak jim prav iz srca želimo, da bi bili vsi od prvega do zadnjega oproščeni. Kar se pa »katoliškega centra- v Hrvaški tiče, »Pokret« o njem nima pravili pojmov. Ako se katoliški pravaši združijo v novo stranko, morajo pač tudi srbsko vprašanje vzeti v svoj program in čisto samoposebi umevno je, da bo moral tak centrum, kar se bratov Srbov tiče. stati na medkonfesionalnem stališču, kakor ho tudi drugače moral stati ravnotako kot centrum v Nemčiji na stališču državljanske, politiške in konfesionalne enakopravnosti na temelju krščanskega svetovnega naziranja. »Katoliški centrum« v Hrvaški ne bo smel biti konfesionalna, ampak politična stranka, združenje vseh dobromis-lečih krščanskih elementov, da izvedejo demokratično volivno pravo in državno-pravno emancipacijo od Ogrske. V kulturnem oziru bo moral preprečiti vsako nasilje, predvsem nasilno poliberaljenie šole ter persekucijo Cerkve in krščanstva. In kakor na Nemškem ni protestantom zabranjen vstop v centrum, tako bi po našem 'mnenju ne smel biti na Hrvaškem zabranjen bratom Srbom, v kolikor so za to idejo dostopni in stoje na krščanskem svetovnem naziranju. + Smrtna kosa. V Kandij-i je umrla na Kamnu v visoki starosti velespošto-vana gospa Roza Rozin a, tašča pre-blagorodnega gospoda deželnega glavarja Fr. p I. S u k I j e. Veleugledni rodbini odkritosrčno sožalje. — Umrl je V Ločni mizar Anton Prši n a. — Umrla je v Novem Mestu gospa Marija Božič, mati ondotnega trgovca F. Božiča.. + Reka se ne bo odcepila od senjske škofije, kakor javlja »Hrvatsko Pravo <. .Hrvaški duhovniki so poslali protest papežu, kralju, državnemu tajniku papeževemu Merry del Valu, hrvaški vladi ter nadškofoma Posiloviču in Stadlerju. Baje hočejo najvišji krogi z ozirom na dina--stično zvestobo hrvaškega svečeništva in naroda v polni meri upoštevati hrvaški protest ter odstaviti reško vprašanje od dnevnega reda. — Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje dobi v Smariii službujoči nadučitelj g. Sim. Punčah.. — Učna knjiga za sJovenske meščanske šole. C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk je z razpisom z dne 21. februarja t. I. št. 1332, dovolilo uporabo II: dela J. Bri-narjeve »Slovenske čitanke za meščanske šole«, ki jo izda c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju. — Ogenj. Iz Adlešič, 4. marca. Danes zjutraj okolu 3. ure začelo je goreti pri Mikotu Vardijanu v I^olenjcih h. št. 2 iu mu je zgorela hiša, razun štirih lesenih sten, od katerih sta pa dve tudi močno ožgani. Postavil si jo je nanovo šele leta 1899. Zgoreli so mu tudi leseni svinjak., katere je postavil šele pred dvema letoma iz hrastovega lesa, popolnoma do tal in pa lilev s kletmi, in sicer streha z vsem ostrešjem. Zgorelo mu je tudi okoli 200 kron denarja, 13 kokoši in vsa krma in suh.) meso, ki jc viselo še v dimu. Zavarovan je bil za 1100 kron, a škode ima velik1 več. Najhujše je za živino, kateri nima kaj polagati. Kako se je zažgalo, se ne ve. K sreči je bilo precej snega po strehah. Zavarovan je bil pri »Vzajemni«. Germanizacija Bosne rodeva prvo sadove. Cisto tiho so se ustanavljale nemške kolonije tu in tam, in ena feh je sedaj stopila na plan s prošnjo, da se ponetnči starodavno slovansko krajevno ime. De-' želna vlada ima seveda dovoli razume* vanja za take aspiracije, ter je prošnji ugodila. Tako je-dobila Dubrava. pri Bos. (jradiški imenitno nemško ime: Kohigs->-jcld. Zakaj pa ne: »Kaisersfeld«? — Ali ne moli tu ven poleg germanskega tudi madžarsko kopito? — Vlah skočil s tira v Bosni. Vlak je skočil s tira pri postaji Pale na višegrad-ski progi v Bosni. Odpovedal je zakret, vsled česar so trije tovorni vozovi osebnega vlaka skočili v stran. Ranjen ni bil nihče. Tudi škoda ira materialu ni velika. Promet so takoj vpostavili. — Umrl je V goriški vojaški bolnici orožniški postajevodja v Dolenjah g. Edvard Buda. — Kornl poveljnik FZM. O. Potiorek je odšel po izvršenih manevrih iz Gorice ter prišel 3. t. m. zvečer v Pulj. — Onemu Nanutu Iz Št. Andreža, ki si je, kakor zni»no, pognal dve kroglji iz revolverja v prsi, se je začelo obračati na bolje Najbrže okreva. Prepovedani časopisi orožnikom. Deželno orožniško poveljstvo v Zagrebu je naroČilo orožnikom, da ne ■smejo biti naročeni na naslednje liste: »Hrvatska«, Pokret«, »Srbobran«, »Nar. Obrana««. — Oh, ta geografija ,ki dela toliko preglavic prebrisanim glavam nemških uradnikov! Deželnovladni svetnik in vodja okrajnega glavarstva v Beljaku namreč z vsem svojim nemškonacionalnim urad-ništvom ne ve, kaj je R e k a in kje bi bilo to mesto, katerega baje niti krajevni se-7iiam ne pozna. Ne vemo, ali bi se čudili in smejali taki pristno nemški zabitosti. ali jezili nad našo vlado, ki protežira na vseh koncih in krajih take nemške ne-vedneže. — Preložitev sejma. Radi velikega snega se mora preložiti na 12. marca določeni sejem v Radovljici na dan 27. marca. Gajeva slavnost v češkem narodnem svetu. Češki narodni svet je sklenil v svoji seji dne 24. m. m. sodelovati pri daje vi slavnosti. Obenem je podpisal nekaj akcij za Gajev »Dom« in bo delal za oddajo istih. Sklenil je tudi delovati med slovanskimi časnikarji Avstro - Ogrske na to, da se letošnji slovanski časnikarski shod vrši v Zagrebu, in sicer ravno v času Gajeve slavnosti v Krapini. — Otroka so zgubili botri minole nedelje v Gregoričbriegu pri Samoboru. Krstili so namreč sinka nekega bogatega posestnika in pri veseli vožnji domov so s si pozabili na povzročitelja tega veselja malega novega meščana. Položili so ga v voz, od koder je pri hitri vožnji počasi zdrknil na mehko, a mokro trato. Sele čez dalj časa se je tetka zopet spomnila na otroka ter se smrtno prestrašila, ko ga ni našla v vozu. Vsi so se podali po poti nazaj in iskali v temi, a zaman. Končno dospo do male hišice, na katere pra- stoji kmetič, pa vpraša tarnajoče, kaj iščejo. No. kmalu so se sporazumeli in kmetič je prinesel iz hiše mirno spečega otroka, ki ga je njegova žena našla jokati na trati. Mož je dobil lep dar, teta pa sedaj ni več oustila z oči malega. Trdo sinaho ima enoinosemedeset-letna Ivana Golmajer v L. Vsej trdi starki je padla iz rok skledica ter se ubila. Odslej mora jesti iz črepine. Amerika. Iz privatnih pisem iz Amerike posnamemo, da posebno za moške tam ni še boljšega kruha. -1- Pogumen iahač je Janez Klein-dienst, ki je s svojim šimeLjem na celem pregazil nad en meter visok sneg od Bre-z i i do eno uro oddaljene vasi. da je pri nesel svaku zdravila. — Preizkušenih babic manjka zadnji čas v več občinah radovljiškega okraja. — Vode že manjka. Kakor marsikje, tako tudi v Mošnjah mlini počivajo. — Lovska puška je izginila z voza gostilničarju Ovseniku od Sv. Lucije,, ko se je mudil v gostilni v Hudem grabnu ter voz pustil brez variha. Umetno roko dobi posestnik Bccen v Peračici, ker mu jc naravno odgriznila shmoreznica. Botanik Barbosa Rodrlgues je umrl 6. t. m. v Riu de Janeiro. Spisal je več znamenitih knjig o brazilski flori. Ponesrečil sc jc v Kisovcu osem-najstletni rudar Martin Podlogar. Sala ga ie prijela in mu zmečkala glavo, da je bil na mestu mrtev. Tudi nekega drugega mladeniča ie zadela nesreča, zmečkalo mu ie nogo. v Bevškcm si jc pa prereza! vrat 39-letni Alojzij Hiršbergcr. Beda in pa seveda tako življenje ga je privedlo do tega. Pred leti je prišel ob nogo. Sedaj je v ljubljanski bolnišnici. Vinski nadzorniki! Prejeli smo in objavimo: Ze večkrat ste grajali, ker v raznih gostilnah ponujajo brozgo kot pristno pijačo in sicer za drag denar. Ali ni to brezvestno sedaj, ko se dobi pošteno, pristno vino po primerni ceni. Istrsko vino se dobiva pri kmetih celo po 20 in 24 vin. liter,, brozgo pa točijo po 80 vin. Zalo bi radi vedeli, kdaj nastopijo svoj posel vin- ski nadzorniki. Govorilo se je, da prično službo z novim letom, sedaj pa smo že v sušcu. Redka kura. Na Potokih pri Javor-niku je nekemu posestniku znesla kura en dan tri jajca, drugi dan pa zopet dva. Dobro bi bilo. ko bi druge kure tako dobro nesle, ker so jajca tako draga. Umrla je na Viču bivša posestnica Jera Belič, stara 76 let. Štajerske novice. š Nova stranka na Štajerskem. Včeraj so ustanovili na Štajerskem Plojevci novo stranko. Ploj je za včeraj sklical zaupni shod v Ptuj. Predsedoval je dr. Jur-tela. Polovico navzočih je bilo pristašev K. z., ki so prišli iz radovednosti. Govoril je Pioj, ki je razvijal program nove stranke, nadučitelj Pesek, ki jc govoril o učiteljskem vprašanju, povišanju plač itd., nato je govoril Zemljič, nakar so ustanovili novo stranko, ki naj bi »posredovala« med »Kmečko zvezo« in »Narodno stranko«. š Javni shod K. Z. v Trbovljah ic krasno uspel ob udeležbi 250 kmetov in delavcev. Predsedoval je g. posl. Pišek, namestnik g. Ig. Strav,s, zapisnikar g. Niko Putrich. Poslanca Pišek in dr. Benkovič sta poročala o državnem zboru. Pozornost poslušalcev je bila cel čas dve uri trajajočega zborovanja napeta. Zanimanja se je kazalo v nebroj vprašanjih, stavljenih na poslanca po zborovanju. Pokazalo se je. da so temelji naše mlade organizacije neporušljivi. š Deželnozborske volitve na Štajerskem razpisuje petkova uradna »Grazer Zeitung«. Razglas je z dne 28. februarja. Zato bodo imeli v splošni kuriji vsi tisti volivno pravico, ki so 28. februarja že eno leto v enem in istem kraju prebivali in ki so 24. februarja že 24 let stari. Volivni dnevi so sledeči: 7. maja splošna kuriia (ožje volitve 14. maja); kmečke občine 17. maja (ožje volitve 22. maja, event. 27. maja; pri dveh mandatih so namreč mogoče dvojne ožje volitve); 24. maja trgi in mesta (ožje volitve 28. maja in 2. junija). Ve-leposestvo in trg.-obrtni zbornici ne prideta za nas v poštev. š Shod »Narodne stranke« v Rušah je bil zelo klavern. Govorila sta dr. Ser-nec in dr. Pivko ter udrihala po »Kmečki zvezi«. Navzočih je bilo le kakih 40 oseh. Predsedoval je Glaser. š Laporje. Občni zbor bralnega društva v Laporju je pokazal leo napredek našega društva v preteklem letu. Občni zbor je bil mnogoštevilno obiskan. Govoril je zastopnik S. K. S. Z. iz Maribora J. Šut in več domačih mladeničev. Društvu želimo mnogo napredka v bodočem letu. š Nesreča na železnici. Dne 2. t. m. ob 114. uro zjutraj sta kidala delavca Pavel Mesarek in Fr. Gajnik sneg na progi tovornega kolodvora v Diemlachu, postaje Bruck ob Muri med tem, ko je stroj pre-mikoval tovorne vozove. Ko se je približal premikaini stroj tiru, kjer sta delala prej omenjena prekmurska Slovenca, umaknil se je Mesarek na levi, Gajnik pa na desni tir. V tem trenutku se ie približal poštni vlak od Dunaja; temu se je hotel Mesarek zopet umakniti, a je prišel pod stroj pre-mikalnega v raka, kateri mu je odrezal obe dogi in desno roko. Mesarek je v sredo umrl. š Koliko producira Štajerska jajec? Štajerska dežela je lansko leto izvozila 32 milijonov 200.000 jajec. Tozadevna letna produkcija pa znaša okroglo 80 mil. kom.; a bi se lahko zvišala letno na 20 milijonov, kar bi prinašalo kmečkemu prebivalstvu čistega dobička 640.000 do enega milijona kron. š Stavka je nastala v rudniku v Velenju. š Mariborski okrajni glavar grof At-tems je imenovan častnim članom petnaj-sterili občin v mariborski okolici. š Pri občinskih volitvah v Makolah je bil izvoljen županom Aiulrej Mohorič, občinskim svetovalcem na Franc Jerne-šek, Janez Muhič in Franc Ozebek. Ljubljanske novice. lj Jutri v torek, 9. t. m., zopet zanimivo predavanje v veliki dvorani »Uniona«. Jutri v torek ob pol osmi uri zvečer bo zopet iavno predavanje v veliki dvorani »Uniona«. Predava! bo g. dr. Ivan Robida o razstreljlvih in njihovi vporabi v tehniki in vo ni. Predavatelj bo z 42 eksperimenti pojašnjeval predavanje. Ker so stroški za dosedanja tri javna predavanja v veliki dvorani »Uniona« veliki, bo vstopnina k temu izrednemu predavanju it) vinarjev za osebo, kar jc prava malenkost z ozirom na stroške, ki jih ima »Zveza s predavanji v veliki dvorani »Uniona«. Za člane in članice »Slov. kršč.-soc. zveze«, ki se izkažejo z društveno knjižico, je vstopnina brezplačna. Vhod sntno skozi Frančiškanske ulice, Izhodi so po predavanju trije ter jih zaznamujejo slovenske zastavice. V torek vsi v veliko dvorano »Uniona«! Ij Seja odbora S. K. S. Z. je danes ob pol 8. uri zvečer. lj Meščanski klub ima jutri zvečer (torek), v »Unionu« v mali dvorani svoj redni večer. Nanj opozarjamo vse člane, njih rodbine in prijatelje. Ij Prelat Josip Smrekar je zelo hudo obolel ter se priporoča zlasti svojim so-bratoin v pobožno molitev, Ij Nujna pevska skušnja »Ljubljane« je jutri, v torek, ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Gg. pevci naj se blagohotno skušnje polnoštevilno udeleže. Ij Koncert »Glasbene Matice«. Koncert, ki ga priredi »Glasbena Matica« v nedeljo, dne 14. t. ni. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« se priredi nalašč na ta dan, ker tedaj zboruje v Ljubljani »Zveza slovenskih pevskih društev« ter se od vseh krajev izražajo želje, da naj bi se odposlancem posameznih pevskih društev na dan njih zborovanja nudila prilika, slišati kake umetniške koncertne točke višje vrste. - Koncert se vrši v nedeljo ob pol osmi uri zevčer. Vstopnice po 4, 3 ter .2 K ter stojišča po 1 K 20 v se dobivajo v predprodaji v trafiki gospe Cešarkove. Ii Cankar stalno v Ljub jani. Kakor se nam poroča z Dunaja, preseli se Cankar v nekaj mesecih stalno v Ljubljano, po-pred pa se poda za par mesecev v Bosno k bratu. V Ljubljani vstopi v socialno-demokratsko službo, ki upa, da bode ž njim mnogo pridobila. Ij Umrl je dajies dopoldne gospod Ivan D e rn š a r, kovač in posestnik v Ljubljani. Pokojni je bil zvest in odločen pristaš S. L. S. Svetila mu večna luč! Ij Slon poginil. Lastniku zverinjaka Berga, ki ima svoj zverinjak na travniku poleg »Uniona« je v soboto poginil slon, vreden (>000 kron. Ij Radi v »Narodu« priobčenega odprtega pisma na voj. ministra Schonaieha je bil danes sNarodov« urednik Rasto Pu-stoslemšek obsojen na 100 K, odvetnik dr. Kokali je bil oproščen. Ij Tretjič poskusil samoumor. Alojzij Zeleznik, rojen 26. februuarja 1883 1. v Kranjski gori in pristojen v Radoljico je obiskoval III. gimnazijski razred ter bil pozneje vojak Leta 1907 je prišel na dopust in dobil službo pomožnega uradnika pri okrajni sodniji v Radoljici, kjer je tudi njegov oče za slugo. Pozneje je bil kot tak pri okrajnem glavarstvu v Radoljici, kjer je bil pred kratkim odpuščen. Kmalu nato se je vlegel na progo, da bi ga bil povozil vlak. V petek ga je našel ležečega na potu za Koslerjevo pivovarno železniški inženir na levi roki s prerezanimi žila-Ko je šel v soboto ob pol 8. zvečer neki poročnik po hodni poti na južni kolodvor, je zapazil kakih sto korakov od restavracije na notranji strani ograje nekega obe-šenca, kateremu je takoj odrezal vrvico, nato pa takoj obvestil službujoča policijska organa na Kolodvoru, katera sta ga prenesla v stražnico in ga spravila toliko v zavest, da je povedal, da je Alojzij Zeleznik in da je prišel še-le iz bolnišnice, Na levi roki je imel še obvezano rano, katero si je bil prizadel prejšnji dan. Na zdravnikovo odredbo je bil zopet popeljan z rešilnim vozom v deželno bolnico. lj Žrtev poklica. Umrla je na jetiki 27 let stara usmiljenka Ana N e m a n i č. Ij Za S. K. S. Z. je daroval g. Roštan, uradnik finančne direkcije 1 K 1 v, g. Srečko Magolič pol franka. Hvala. Ij Slovanski gostje v Ljubljani. Včeraj so sc pripeljali v Ljubljano ogledat si mesto, gledališče, tiskarne in druge prosvetne naprave. Dr. Marinkovič, srbski poslanec, bivši minister nauka in prosve-te, redaktor dr. Joksimovič, poslanec dr. DukiČ, poslanec in redaktor. Ij Slovensko gledališče. V »Desetem bratu« je včeraj z velikim uspehom nastopil g. Milan S k r b i n š e k. Tako smo p;> dolgem času zopet dobili spretno domačo igralsko moč. Gledališče je bilo razprodano in g. Skrbinšku burno ploskalo — dokaz, da občinstvo zahteva domačih moči. Razne stvari. RoroJke novice. Bančni sluga pogrešan. V Parizu pogrešajo od sobote 29 let starega bančnega slugo Karla Schonlauerja iz Berolina. Imel je pri sebi listnico s 45 tisoč franki. Ni izključeno, da so ga oropali in skrili. Tovarna kisika je zletela v zrak v Maulbachu blizu Stuttgarta prošlo soboto. Ravnatelja je zagnalo skozi streho visoko v zrak. Grozno pohabljen je priletel nazaj na tla in umrl. Več sosednih hiš je zelo poškodovanih. 15 oseb je zasul snežni plaz pri Dra-delu na Južnem Tirolskem. Vseh 15 oseb so mrtve potegnili izpod snega. O velikih povodnjih poročajo iz bolgarskih krajev ob Donavi. V okolici Tu-trakana je več vasi pod vodo. Več hiš je poškodovanih, mnogo hiš se je podrlo. V okraju Silistria je več vasi pod vodo. Več oseb je utonilo. Škoda je velikanska. k Deželnozborske volitve na Koroškem. V okraju Celovška okolica-Borov-Ije jc vsled posebnih razmer g. Jak. Hof-stiitter kandidaturo odklonil, zajedno pa obljubil, da bo za kandidata slovenske stranke /. vso vnemo deloval. Vsled tega je politično društvo postavilo za kandidata g. Janeza Štrukl p. d. Vende, posestnika na 1'ibičah pri Dholici. — jutri, v torek, je zadnji dan za aklamacije! k Tovorni promet med Celovcem Francensfeste ie zopet otvo<-jen. elefonska m brzojavna poročilo. »ALI HOČE NEKDO RAZDRETI »SLOVANSKO ENOTO?« Dunaj, 8. marca. Včerajšnja graška »Tagespost« objavlja hujskanje proti poslancu dr. Korošcu zaradi njega izjave, ki jo je podal dunajskemu poročevalcu, da Jugoslovani morajo odkloniti kandidaturo za predsedniško mesto že zato, ker bi tar ka kandidatura bila sovražno dejanje proti kršč. socialcem, ki zavzemajo v jugoslovanskem vprašanju simpatično stališče. Ta izjava dr. Korošca je bila ravno tako umestna kakor nujna, ker je bilo v nevarnosti jugoslovansko podpredsedniško mesto, kajti saj. so bili že izjavili Rusini, da so pripravljeni voliti Pattava za predsednika, če bi kršč. socialci hoteli na podpredsedniško mesto, ki je zdaj zavzema Pogačnik, voliti Rusina. Zdaj pa huj-ska nekdo proti dr. Korošcu, češ, da je postopal samolastno, da leta za kršč. soei-alci itd. Kdor kaj takega počenja, zamore imeti le edin namen, napraviti v »Slovan-ski enoti« zgago in razdor. Glede na gotove podrobne podatke se ne da dvomiti, da jc ta hujskanja izišla od slovanske strani. Slovan pa. ki tako postopa, dela v korist Bienerthove vlade, ki bi nad vse rada razbila »Slovansko enoto«. Vsi sledovi vira te herostratske hujskanja kažejo na neposredno okolico dr. Ploja. Obžalovati je, da je v tako resnih časih mogoča taka hujskanja, ki se jc veselijo le zagrizeni sovražniki Slovanov in osobito šc Slovencev. ■, < VETO SVETNIH VLASTI PRI PAPEŽEVI VOLITVI ODPRAVLJEN Rim, 8. marca. Sv. oče je izdal bulo, ki odpravlja vsako veto nravico svetnih oblasti pri volitvi prihodnjega papeža in kardinalom pod kaznijo izobčenja prepoveduje pri konklavu ozirati se kaj na želje kake svetne oblasti. OBRAVNAVA PROTI VLOMILCEM PRI JEBAC1NU. (Glei sobtnega »Slovenca«.) Žader, 8. marca. Pred tukajšnjimi porotniki se je danes pričela obravnava proti vlomilcem bratoma Koren; ledrej-čiču in Josipu Arzonu, ki so obtoženi, da so vlomili tudi pri trgovcu Jebačinu v Ljubljani. Braniteiji so: Werk, Ljubic, M i I -kovič. Alačevič, predseduje svetnik Salvi, drž. 'pravdnik Barič. Obtožnica obsega 40 strani. Parnik »PanOnia« je Včeraj pripeljal nebroj prič z Dunaja, Trsta, Reke. Obtoženci jako predrzno nastopajo. Obravnava vzbuja splošno pozornost. OVIRAN PROMET NA ŽELEZNICI. Jesenice, 8. marca. Proste so proge Jesenice-Ljubliana in Trst-Jesenice-Celo-vec, vse druge proge so še zaprte. ZOPET DEMONSTRACIJE V PRAGI. Praga, 8. marca. Včeraj So nemški burši zopet »bumlali« po Prikopih, ne da bi kdo proti njim demonstriral. Proti poldne pa je prišlo na Vaclavem trgu blizu hotela »Štefan« do spopada med češkimi dijaki in češko radikalno omladino na eni in med burši na drugi strani. Buršem so trgali čepice iz tflav, enemu je nekdo /. ostrim orodjem prereza! lice. Sum leti na jiirista Pravdo, ki so ga zaprli. Aretiranih je bilo še več drugih. Končno je policija peš in na konjih razpršila Celic ter spremila burše v nemški dom. Ob pol I. uri je nastal popolen mir, ki je trajal celo popoldne. KOŠUT ZOPET OBOLEL. Budimpešta, 8. marca. Košut je zopet obolel na močnem revmatizmu, zato so posvetovanja o bančnem vprašanju, ki bi se morala pričeti na Dunaju tekoči teden zopet preložena. TRIJE POSLANCI NAPADENI. Zagreb, S. marca. Včeraj so bili poslanci hrvaško - srbske koalicije Supilo, Banjanin, Pribičevič na ulici iz političnih vzrokov de anski napadeni. anglfski kralj. Biaritz, S. marca. Sem je došel angleški kralj. volitve v laški parlament. Rim, 8. marca. Dosedaj je izvoljenih JI I pristašev ministrstva, .14 konstitucijo-nelnih opozicijonalcev, soc. demokratov, 8 katolikov, 23 radikalcev, 17 republi-čanov, ožjih volitev je treba 41. srbija še ni odgovorila. Dunaj, S. marca. Srbija na korak Av-stro-Ogrske še ni odgovorila, tudi še ni naznanjene objave o ruskih predstavkah in srbski noti. V tem trenotku še ui jasnosti. V najkrajšem času se mora pokazati, dko se Srbija oprime dane priložnosti za direktna pogajanja z Avstrijo ali ako se odpove tudi gospodarskim koncesijam. milovanovič pravi, da ne bo vojske. Belgrad, 8. marca. Srbski zunanji minister Milovanovič se jc izjavil, da je položaj že prešel mrtvo točko. Smatra, da ne bo sedaj nobenih vojnih komplikacij in da je vojska z Avstro-Ogrsko sedaj izključena. Srbska vlada bo v par dneh odgovorila Avstro-Ogrski. Korak avstro-ogrskega poslanika daje upanje, da bode pri direktnih pogajanjih z Avstro-Ogrsko douila Srbija v trgovinski pogodbi z Av-stroogrsko večje ugodnosti, kot jih je imela doslej. vse pripravljeno. Dunaj, 8. marca. V vojnem ministrstvu se jc vršila seja, na kateri se je določil železniški red za slučaj vojske. revolucija v srbiji? Belgrad, S. marca. Neprestano odpo-šiijanje čet v notranjost dežele zelo vznemirja meščanstvo. Boje se, da izbruhnejo nemiri. V častniškem kazinu so demonstrirali proti kralju Petru. Priporočamo našim rodbinam . — Sprejme se kupna pogodba Elije Predo-viea glede parcele št. 76/2 kat. obč. Poljansko predmestje. Predovič dobi 972 irr po 2 K 50 vin. in sezida hišo. Ne ugodi se prizivu Antona Dečmana proti odloku magistrata, ki je Mariji Ko-zeljcvi dovolil na voglu Elizabetne ceste in Ciril-Metodove ulice zgradbo trinad-stropne hiše. Dečman ni aktivno legitimiran, ker ni neposredni sosed; k stavbni komisiji je bil povabljen »pomotoma«. Vi-sočina stavb je določena na 5/> širjave ceste; ker je cesta široka 16 m, bi sc smelo dovoliti 17 metrov visoko stavbo, nameravana pa je le 16-30 m visoka. (Adam Riese je mnenja, da je r'/* od 16 — 20. Op. stavca.) Razun tega je bilo sklenjeno, da sc ob Elizabetni cesti zgrade vsaj dvonadstropne hiše. Restavracija na Gradu. Predlog svetovalca Ivana Šubica o napravi provizorne restavracije na Gradu se odkloni, ker bi stvar bila predraga. Crpalnica za vodo bi stala 6000 K, razsvetljava na Gradu 2800 K, razsvetljava Študentovskih ulic 7—800 K, skupaj torej 9500 do 10.000 K. Sklene se pa, naj se skuša dobiti gostilničarja, ki bi sam zgradil verando; mesto mu da prostor, popravi veliki vodnjak, ki je 60 m globok in ima dobro vodo, da mu na razpolago klet in razsvetli po Študentovskih ulicah, vse iz skupička za občinsko zemljišče ob državni železnici. — Sledi tajna seja. zgradi železnica Idrija - Sv. Lucija, ki bo našo, dosedaj zanemarjeno idrijsko dolino izdatno gospodarsko dvignila. Darovi. Gospodarstvo. — Naša gospodarska društva na Goriškem. V prvih dveh mesecih tekočega leta je imela »Goriška zveza« okrogio 1,200.000 K prometa. Leta 1908 je imela v istem času 320.000 K, leta 1907 pa samo 170.000 K. — »Centralna posojilnica« je imela v prvih dveh mesecih tega leta 2,000.000 K prometa. V letu 1908 je prekoračila svoto 2,000.000 K hranilnih vlog Pač lep napredek, ako pomislimo, da je to svoto dosegla v teku osem let. — Uspehi »Živnostenske banke« za Češko in Moravsko leta 1908. 7. t. m. se je v Pragi vršil občni zbor »Živnostenske banke«; poročilo o poslovanju centrale in 11 podružnic je pokazalo velik uspeh banke v minolem letu, in to kljub temu, da je industrijski promet že v drugi polovici leta začel zastajati in da so politični nemiri vsled aneksije neugodno vplivali na vse gospodarsko življenje. Bilanca izkazuje 2,278.768 K čistega dobička, ki znaša s preostankom iz prejšnjega leta 280 tisoč 100 kron 2, 558.868 K. V smislu pravil sc od tega da rezervnemu zakladu 143.615 K, dividenda se bo izplačala po 6-5%. Cisti dobiček odgovarja 8-07 odstot nemu obrestovanju akcijskega kapitala od 30 milijonov K. — Nova železnica. »Gorica« piše iz Cerknega: Za železniško progo klrija-Sv Lucija vlada med sosedi na Kranjskem živahno zanimanje, in vplivna oseba se je izjavila, da se tam začne s trasiranjem, kakor hitro bo vreme dopustilo. Tudi naš deželni odbor je vzel zadevo v resno pre-tresovanje iu je v sredo sklical k Sv. Luciji v salon g. Vuge vse župane in pod župane iz idrijske doline, da se o črti rc sno posvetujejo in izrazijo svoje želje oz, zahteve glede črte same, glede postaj itd Deputacija, ki jc t) i 1 a £*>. j ulija 1903 pri d cz, glavarju, jc imela torej svoj. uspeh, in upanje imamo, posebno ker jc črti tudi vlada naklonjena, da se v doglednem času Za »Rokodelski dom v Ljubljani«, so darovali p. n. preč. gg.; Predstojništvo misijonske hiše sv. Vincencija Pavlj.^v Ljubljani, 10 K; J. Demšar, župnik v Št. Vidu pri Vipavi, 5 K; Al. Kummer, župnik v p. v Stari Loki, 3 K; J. Bizjan, dekan v Moravčah, 10 K; Ant. Jemec, župnik v Št. Jakobu ob Savi, 5 K; Andr. Pavlin, župnik pri Sv. Katarini pri Medvodah, 4 K, Iv. Plevaneč župnik v p. v Velikem Gabru, 2 K; Iv. Šašclj, župnik v Adlešičih, 2 K; Ant. Zore, župnik v Mirni peči, 2 K; Karol Cuk, kaplan na Jesenicah, 2 K. — Vsem dobrotnikom kličemo iskreni: Bog plačaj! Za slov. dijake na dunajski univerzi so darovali državni poslanci: dr. Iv. Šusteršič, Iv. Hribar, I. Roblek po 50 K; dr. Ivčevič 40 K; dr. Hočevar 30 K; Grafenauer 25 K; dr. Benkovič, dr. Krek, dr. Žitnik, Fr. Povše, Peric, Spinčič, dr. Laginja, Fr. Demšar, Iva-niševie, Mandič, Ježovnik, dr. Rybar, dr. Ploj, dr. Gregorčič, I. Gostinčar, Fr. Jaklič, Josip Pogačnik, Štrekclj, pl. Šukije, Fon po 20 K; dr. Dulibič, dr. Tresič, Prodan, dr. Korošec po 10 K; Pišek 5 K. K r a n j s k o. Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana, 100 K; dr. Šlajmer, Ljubljana, 25 K: Babnik, Ljubljana, 5 K; Iv. Stanovnik, Horjul, 2 K; A. Volta, Ljubljana, 2 K; Rihard Schrey, Lesce, 4 K; Ivan Strgulec, Begunje, 14 K; Fran Berlec, Kandija, 2 K; Jos. Regen, Unec, 20 K; Alojzij Poljanec, Ljubljana, 5 K; Anton Kobi, Breg, 20 K; G. Vilinan, Ljubno, 5 K; Adolf Knol, Kolovrat, 5 K; Ivan Fabjan, Ljubljana, 25 K; Ivan Kranjec, Borovnica, 10 K; Anton Ploj, Črnomelj, 10 K; Josipina Pod-krajšek, Ljubljana, 10 K; N. Stazinsky, Črnuče, 5 K; dr. L. Požar, Ljubljana, 20 K; dr. J. Marinko. Novo mesto, 5 K; V. Krisper, Ljubljana, 50 K. Štajersko. Dr. Stuhec, Ptuj, 10 K; Martin Ogoreve, Konjice, 30 K; Fr. Ksav. Schneider, Cezanjevei, 15 K; Jos. Mursa, Krapje, 5 K; Okrajna posojilnica, Ljutomer, 40 K; Jos. Goropevšek, Trbovlje, 24 K; dr. Murko, Gradec, 10 K; dr. Sernec, Celje, 10 K; županstvo Rečica, 25 K; I- Gašperič, Dol, 5 K; 1. Sorčan, Hrastnik, 5 K; M. Roš, Hrastnik, 1 K; A. Gnus,.Dol, 5 K; A. Veternik, Dol, 5 K; 1. Roš, Dol, 2 K; Narodna društva v Slov. Bistrici, 20 K: I. Potovšek, Artiee, 4 K; Fr. Kolčne, Gradec, 20 K; Gradišnik, Celje, 4 K; Obitelj Pahernik, Vuhred, 30 K; Josip Gomboc, Gradec, 3 K- P r i ni o r s k o. A. Rebek, Sežana, 20 K; rodoljubi v Merčali, 10 K 64 vin.; Iv. Cok v Trstu nabral 200 K; Andr. Gabršček, Gorica, 20 K; dr. Vošrijak, Gorica, 20 K; Karol Ši-škovič, Črni Kal, 20 K; A. Br., Dinjan, 5 K; županstvo v Bovcu nabralo 70 K 87 vin.; iz Tolmina: dr. Gruntar 10 K, Ivan Perpar 10 K, R. Fazan 10 K, M. Primožič 5 K, A. Vcrtovec 5 K, dr. Vodopivec 4 K. R. Fonzari 1 K, L Šaplja 1 K, fr. Ukovič 1 K, A. Kavs 1 K, V. Kavčič 1 K, I. Zarli 1 K, I. Dietz 2 K, Rodoljub 2 K, L. Lah 1 K. Koroško. I. Vinter, Šmihel, 10 K; T. Ulbing, Železna Kaplja, 10 K- D a 1 m a c i j a. Dr. Jakša Račič, Spljit, 30 K; Jos. Žužek, Spljit, 10 K- M. 'Trnovec, Dunaj, 20 K; dr. Laharnar. Črnovice, 10 K; Jos. Benkovič, Golac, 25 K-Hrvatska. Štjepan Zagorac, Koprivnica, 100 K; Jos. Hohnjec, Zagreb, 10 K; dr. Magdič, Varaždin, 20 K; Gunjanski paro-mlin 5 K. Profesor'Štiftar, Kaluga v Rusiji, 15 K. Blagajnik dr. Ign. Žitnik, drž. poslanec. Znanost m urnost. * »Cas«. Znanstvena revija »Leonove družbe«. Vsebina 3. zvezka: Svobodna šola in socialna demokracija. (Franc Ter-seglav.) — O socialni etiki in pedagogiki. (Šolski svetnik dr. I. Bezjak.) — Prirodne katastrofe. (Dr. Aleš Ušeničnik.) — Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina. (Fr. Rebol.) — Ali so na zvezdah živa bitja? (Kanonik lv. Sušnik.) — Nekaj slovanskih vprašanj. (Dr. Leopold Lenard.) 3. Zedi-njeuje cerkva, — Nove knjige: Ivan Podlesnik, Knjigovodstvo, II. del. — J. K. Veliki moment. Druge knjige: Dr. Fr. Ilešič, Kultura in politika. Joh. Jorgensen, I. K. Huysmans. O. Urban Talija, »Errores scientifici et historici«. — Listek: Ob Dar-\vinovi stoletnici. — Naravoslovci proti Haccklu. — Sine nomine lusus. — Socialno zavarovanje. — Glasnik »Leonove družbe«. — »Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 kron, za dijake 3 krone. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letnino. (Letnina rednih članov 10 kron, letnina podpornih članov 6 kron.) Naročnino sprejema »Leonova družba« v Ljubljani. * »Dom in Svet« ima v svoji 3. številki naslednjo vsebino: Za Adrijo... Povest iz uskoško-benečanskih bojev. Spirala Lea Fatur. (Dalje.) — Brez naslova. 'Zložil dr. L. Lenard. — Cesta. Zložil Vekoslav Remec. Pozaba. Zložil dr. L. Lenard. — Sijajna svatba. Napisal Franc ' Brcgar. — Ipavci. Prilog k zgodovini slovenske pesmi. Spisal Janko Barlč. (Ko- nec.) — Na slovanski zemlji. Skice s pota. Spisal dr. L. Lčnard. — Asceti. Zložil To-nej Jelenič. — O družinski oskrbi blaznih. Spisal dr. Fran Gosti, vodja deželne blaz-nicc. —-- K ciljem! Zložil Vekoslav Remec. — Verzi. Zložil G. Koritnik. — Književnost. — To in ono. — Slike: Pieta. (Sv. Peter v Rimu.) Michelangelo Buonarotti. — Na Klek! Maksim Gaspari. — Rokopis dr. Benjamina Ipavca. — Dr. Josip Ipavec. — Pazar v Kotoru. — Črnogorska straža na cesti, ki vodi v Hercegovino. — Izgled na Cetinje. — Avstrijska straža na črnogorski meji. — William Taft. — Lestenec iz beuronske šole. — Trgovinski minister dr. Riliard WeiBkirchner. — Poljedelski minister dr. A. Braf. —- Finančni minister Bilinski. — Potres v Italiji: Prebivalstvo se seli iz razrušenega mesta. — Potres v Italiji: Razvaline v Messini. — Charles Darwin. — Ameriški predsednik Lincoln. — Potres v Italiji: Lov na tatove. — Demonstracije proti Avstriji v Belgradu pred glediščem. — »Dom in Svet« izhaja prvega dnč vsakega meseca. — Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampe za znanstvo in ilustracije. Založnik in lastnik. Katol. Bukvama. Tiska Katol. Tiskarna v Ljubljani. — Naročnina: 10 K, za dijake 7 K; za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir, za Nemčijo 11 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v Katoliški Bukvami. VI. in VII. zvezek moških in mešanih zborov, uglasbil J. Aljaž, župnik na Dovjem. V Ljubljani, 1909. Založila « K a -toliška Bukvama«. Tisk »Katoliške tiskarne«. Cena vsakemu 16 strani ob-segajočemu zvezku 60 h. — S tem je končana ta zbirka, ki jo bodo brez dvoma z radostjo in veseljem pozdravili naši zbori, Saj je zborov v tem jasnem, preprostem, hkrati krepkem in izrazitem slogu prav posebno nedostajalo. Zakaj, moderne pre-občutne, vse do zadnje pičice izsecirane in analizir. glasbe naše ljudstvo ne more umeti, te — rekel bi moderne vivisekcije v glasbi, ko je treba skladbo noto za noto, akord za akordom, glas za glasom, z napeto pozornostjo zasledovati, da ti duša trepeta prevelike razburjenosti, ako hočeš moderno v resnici uživati, — te preprost človek ne zmore, ker mu nedostaje vseh predpogojev. Poleg tega pa še neprestane, druga v drugo se prelivajoče dissonance. Ljudstvu se hoče umetnosti glasbe, ki je na prvi pogled jasna, umetnosti, ki te brez razglabljanja užge. — In tak je Aljaž. — Pa če pravimo, da je preprost, jasen, prvi hip umljiv, moramo takoj pristaviti, da je njegova muza zelo plemenita, nikdar ne pade v banalnost, kar se skladateljem, ki hočejo skladati v narodnem duhu, kaj rado primeri. — Melodika je kaj živahna: »Ko hod deklet s planine« —(da govorim z Aljaževim ljubljencem — «in jasna je ko gorski zrak, in glasna je, kot spev krepak planinske je mladine.« — Harmonije preproste, modulacija naravna, pravilna, brez težkoč; sploh celi ustroj je tak, da bi kateremukoli skladatelju čast delal. — Da pri toliki množini (36 glasov) niso vsi enake vrednosti, da se semtertje kaka glasbena misel deloma ponovi, semtertje kak motiv nekoliko manj originalen, to splošne vrednosti nič ne moti in nam ne krati prijetnega glasbenega užitka pri njegovih skladbah. Želimo le, da bi nam skladatelji mnogo tako solidnih zborov podali, kot so Aljaževi! Fr. Kimovec. * Nalezljive otroške bolezni v sliki in podobi. Nazorno tablo po dr. Tumppovem plakatu za šolo in dom je priredil dr. D e-m e t e r p 1. B 1 e i w e i s. Izvrstno bo služilo to nazorno učilo za šole in za naša društva, kakor tudi za matere, ki jim je poznavanje nastanka, simptomov in pripomočkov proti sovražnikom otrokovega organizma neobhodno potrebno. Tabla ni prevelika, temveč za porabo zelo ročna, besedilo kratko in precizno, slike (osem) dobre in jasne. Na slikah so predočene ošpice (Roteln), škrlatica, davica, norice (Schafblattern) in koze. Besedilo pa razloži še sledeče: dušljivi (oslovski) kašelj, hripo, trebušni legar in vnetje ušesnih slinavk. Izmed pripomočkov zavzemajo prvo mesto profilaktiška sredstva, osamlje-nje bolezni, prava hrana ln hitra zdravniška pomoč. Tablo prav toplo priporočamo starišern, šolskim vodstvom in sploh vsem faktorjem v mestu in zlasti na deželi, ki imajo interes na tem, da se kužne otroške bolezni omejijo, zabranijo epidemije in sploh povzdigne ljudsko zdravstvo. Prav posebno pa opozarjamo krajne šolske svete, naj si omislijo to nazorno prekoristno tablo, ki je namenjena, da se obesi kot izvrstno nazorno učilo v šoli na steni, pa tudi v društvenih prostorih. Cena 4 K, po pošti 4 K 50 h. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Nabavijo naj si to na-stensiko učilo tudi naša društva, da se pouči ljudstvo o simptomih otroških bolezni in si poišče pravočasno pomoč. * Občinski zakon za Kranjsko, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, je izšel ravnokar v novem šestem natisu in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 35 v, vezana knjiga 1 K 90 v s poštnino vred. Prodajalka v špecerijski in manufakturni trgovini dobro izvežbana, želi premembo službe, najrajši kje na deželi. — Prijazne ponudbe na Alojzijo Mrva, Šapjane, Istra. 618 3-1 T Zračno 613 (i) M* stanovanje V z eno sobo in kuhinjo ifiče m I takoj Vaclav Vejrik, Katoliška tiskarna. — I Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52— Prvo slovensko modno : trgovina zo gospode: engelbert fltušeli Uubllana, Mestni trs št. 19 se najtopleje priporoča 2710 Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, 1097 priporočano opetovano od knezoškot. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko dru&tvo v Vipavi. uinskib sodou iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rosner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9 Kdor hoče varno, mirno in hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 3o Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserln Auguste Victorla nosi 25.000 ton Amerika....... 24.000 „ President Lincoln ... „ 20 000 „ President Grant .... „ 20.000 „ Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 17» dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Za iport In promet 12 Zaloga koles Pucb, (Stvrla), Globus, Regent in drugih ioeclalnib znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emnjliranje, : poniklanje ter popravila : solidno in oeno. Karol Čamernlk LJubljana, Dunajska c. št. 9. Vinske sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni. Dobe se tudi sodi od 15 do 20 hektolitrov. 65 12 FRAN CASCIO Šelenburgove ulice št. 6. »»I Razpis službe. Pri mestni hranilnici ljubljanski je oddati novo ustanovljeno mesto stalnega pisarničnega ravnatelja s temeljno plačo letnih 7.200 K, s pravico do petih Štiriletnic po 1000 K in s stanarino letnih 1200 K, ali pa mesto te, z naturalnim stanovanjem. Prošnjiki za to mesto morajo biti absolvirani juristi in morajo izkazati večletno juridično prakso. Vežbati se morajo na svoje troške skozi devet mesecev v banki oziroma večji hranilnici, ki jo določi mestna hranilnica ljubljanska. Ako prošnjik ni še izurjen v zemljeknjižnem poslovanju, se mora tudi na svoje troške vežbati skozi tri mesece v kaki notarski ali odvetniški pisarni. S potrebnimi dokazili, zlasti tudi o starosti, domovinstvu, krepkem zdravju in znanju jezikov je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati do dne 30. aprila 1909. V Ljubljani, dne 4. marca 1909. Ravnateljstvo mestne hranilnioe ljubljanske. 605 3—1 NTON ZUPANČIČ [\rn\m Slomškove ul. 31 uliudno neznanja sl, otflnstuu, bnijflMip7|fiffl Ha le otoorll nnnooo ureleno jilijLa0"^^!!1^ ter sc udano priporoča za osa u To stroko spadaloča dela. s Jxunc, Ljubljana, Dvorni trg št. 3 priporoča velikansko i^ber Rimskih sušenj, kožuhov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., $a gospode in dečke, » Strogo solidna, strokovnjaka postrežba. Podružnice Spljet, Cclovcc In Trst - Delniška glavnica - K 3.000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na kn|ižlce in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih %% Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn. Podružnice Spl|ct, Cclovcc ln Trst Rezervni fond E 300.000.