Štev. 177,_ Uhaja vsak dan, fudl ob nedeljah hi praznikih, ob 5 zjutraj. L'redništvo: L lica Sy Fran&ifca AsiŠkega a. 20. L nadstr. — Vtf tepisi naj te pciiljajo uredništvu lista. Nrfrankirana piama se m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. frd«jate!J In cdgovorni trednik ttefan Godina. Lastnik Iconsord) liri:: .Edinrstiv — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane »druge l (Ecjenim fcrcJtvom v Trstu, clica Sv. Frančlfcka Asiškeg« IL 2fL Telefon trednižtva In uprave ftev. H-57. f' t ro?nina znaša: Za ceio ieto........ K 24^ Za fcl ..............................11— ta tri mesece..........C— n nedeljsko iadajo a «•»• «»• W u f ci lota........................Mi V Trstu, v torok, 27. junija 1916. Letnik XI!. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolona, Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Csmrtqjce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7......m m po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........ K 20.— vsaka nadalina vrsta.......;.....2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek , Edinosti V Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in ia«ratnl oddeiek se nahajata v ulici Sv. Frančiška 2a — Po&aofaraaiiniini račun št 841.652 Pregled najnovejših dogodkov. Ruska bojišča. — V Bukovini nič posebnega. Severno Kutov ruski napadi odbiti. Drugače v Galiciji mirneje. V Voli-niji večinoma artiljerijsko delovanje. Nemški uspeh zapadno Sokula. Na Hin-denburgovi fronti deloma živahnejše artiljerijsko delovanje in boji manjših oddelkov. Italijanska bojišča. — Naši so se med Brento in Adižo mestoma nemoteno u-meknili V Dolomitih, na koroški in primorski fronti topovski boji. Zapadna bojišča. — Znatno bojno delovanje na angleški in severni francoski fronti. Pri Verdunu francoski napadi odbiti. Balkanska bojišča. — Nič novega. Turška bojišča. — Nič pomembnega.. Mz uradno poročile. U L NAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. — V Bukovini nič posebnih dogodkov. Na gričevju severno Kutov so bili ruski napadi odbiti s težkimi sovražnimi izgubami. Na ostali fronti \ '::aliciji je potekel dan mirneje. V Volili i ji -e je vojno delovanje omejevalo večino na na artiljerijske boje. Zapadno Sokula so nemške čete z naskokom vzele pr\ o sovražno postojanko nekako na tri kilometre široko in so v njej zavrnile srdite protinapade. Dalje proti severu je položaj neizpremenien. Italijansko bojišče. — Da si . ■ ranimo svojo polno svobodo delovanja, ^ir.o mestoma skrčili svojo fronto v napadnem okolišu med Brento in Adižo. To se je zgodilo neopaženo, nemoteno in brez V Dolomitih, na koroški in pri-i:sor> i ronti se nadaljujejo topovski boji. L \ e naši pomorski letali ste ladjedelnico ~Adria« obmetalt z bombami. jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo, DLNAJ, 26. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stami se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 24. iunija: V pasu-biiskem odseku smo svoje črte na zapadu porinili do doline Piazze, na severozapa-du pa do gornjega konca doline Pruche. Na fronti Posina—Astiko artiljerijski dvoboj. Majhne sovražne pehotne oddelke, ki so se poizkušali približali našim črtam, so napadli naši poizvedovalni oddelki in jih pognali v beg. Na asiaški planoti močno artiljerijsko delovanje na naši strani, ki je bilo posebno učinkovito proti sovražnim postojankam na Monte Cengo in v Ka-nalijski dolini, ki so bile na več točkah poškodovane in razdejane. Z ostale fronte Se poročajo artiljerijske akcije in vidno uspešni sunki naših oddelkov proti sovražnim postojankam ob gornjem Butu. Sovražni letalci so metali bombe na kraje ob dolnji Soči, ne da bi napravili kaj Škode. Naš ogenj je zadel sovražno letalo, ki je goreče padlo na tla pri Mirnem, južno Gorice. Neresnična italijanska poriflln. DLNAJ, 26. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko uradno poročilo 26. junija vsebuje trditev, da so Italijani 18. t. m. ob gornjem koncu Genovske doline v adamelskem okolišu baje zavrnili majhne napade. Ta vest je neresnična. Iti more samo za uspešno pa-trulisko podjetje od Presene proti gornjemu delu Genovske doline, ki se je končalo z zajetjem cele italijanske poljske straže in izgubonosnim nenadnim napadom na njegove črte pri Bedole. Po izvršitvi tega napada so se naše patrulje v okrilju nastopivše megle po ukazu umeknile v svoje postojanke. Iz Italije. LUGANO. 25. (Kor.) Italijanski ministrski predsednik Boselli je naslovil na Asguitha in Brianda brzojavki, v katerih naznanja prevzetje ministrskega predsedstva. PODLISTEK Trikrat pomaga Bog« Spisal Avgust Šenoa. »In si, nesrečnež! Prišla sem, da te kaznujem.c »-Kaznuješ? A kako? Zakaj?« »Kako? Za sedaj ti ne povem — zakaj? O grešnik, arcigrešnik. ali smeš še vpraševati?« »Menda, ko se — mene tiče. Saj mora vsak obtoženec vedeti, česa ga obdolžu-jejo!* »Dobro, ali mi obljubiš, da po duši izpo-veš svoje grehe, da odgovoriš na vsako vprašanje?« »Oho! Mari si, lepa maska, odposlanka taine inkvizicije?« Tvoja senca sem! Nu. ali hočeš?« LUGANO, 25. (Kor.) Italijanski posla-. nec Torre se je videl primoranim, da je odložil svoje mesto kot politični dopisnik j lista »Corriere della Sera«, ker se njegovi cilji, metode in sredstva italijanske vojne politike ne strinjajo z onimi vodstva o-menjenega lista._ Hemšlio uradno porotno. BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. junija 1916. Zapadno bojišče. — Bojno delovanje na naši proti zapadu namerjeni fronti proti angleški armadi in severnemu krilu francoske armade je bilo, kakor zadnja dneva, znatno. Zapadno »Mrtvega moža« so se izjalovili sovražni sunki v ognju naše artiljerije in strojnih pušek. Na desni strani Moze se je napad zelo močnih sil na nemške postojanke na robi: »Mrzle zemlje« končal s popolnim francoskim neuspehom. Francoze smo ob velikih izgubah, deloma po boju moža proti možu, povsod odbili v naših črtah. Nemška letalska brodovja so napadla z bombami angleške tabore pri Pasu, vzhodno Doullensa. Vzhodno bojišče. — Izvzemši deloma živahnejše artiljerijsko delovanje in nekoliko bojev manjših oddelkov, se s severnega dela fronte ne da poročati nič bistvenega. — Linsingenova armadna skupina: Zapadno Sokula in pri Zaturcih se nadaljujejo srditi, za nas uspešni boji. Število ujetnikov je od 16. junija narastlo na 61 častnikov in 11.097 mož, plen pa na 2 topa in 54 strojnih pušek. — Položaj pri armadi generala grofa Bothmerja je v splošnem neizpremenjen. Balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski letalski napad na Karlsruhe. KARLSRUHE, 26. (Kor.) Na dan sv. Rešnjega telesa so se pojavila nad mestom francoska letala, ki so vrgla 29 bomb. Dve letali ste morali pristati in so bili letalci, dva Francoza in dva Angleža, ujeti in odpeljani v Strassburg. Bomfce so bile očividno napolnjene s strupenim plinom, ker je zelenje, kamor so padle, po-rumenelo. Stvarna škoda ni velika, tem strahovitejše pa so izgube med prebivalstvom. Ubitih je bilo 110 osem, med njimi 75 otrok, ranjenih pa 147 oseb, med nji mi 79 otrok. Bombe so padle namreč na svečanostni prostor. Ker so poškodbe večinoma težke, bo najbrž umrlo še več oseb. Na svečanostnem prostoru samem je bilo ubitih okoli 100 oseb. Tako se tudi pojasnjuje strahovito število 150 ubitih in ranjenih otrok. Veliki vojvoda in soproga in stara velika vojvodinja so bili tekom bombardiranja v mestni cerkvi pri misijonski propovedi. Švedska kraijica je bila tekom napada v gradu. Posreči je tudi ona ušla smrtni nevarnosti, kateri so Jo izpostavili Francozi. K potopitvi »Hampshire«. LONDON, 25. (Kor.) V spodnji zbornici je prišla na razgovor potopitev križarke »Hampshire«. Na neko vprašanje unijo-nista Cooperja, je-li Mac Nemari znano, da izmed rešencev »Hampshire« niso vsi mnenja, da je ladja zadela na mino, vlada ni dala nobenega odgovora. S turških MIK. CARIGRAD, 25. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška f r o n t a. — Nič pomembnega. — V južni Perziji so vzhodno Sormida ruske bojne sile vseh vrst, krite po svojih utrdbah, 23. t. m. napadle naše oddelke, ki so bili zaposleni z okopnimi deli, ne da bi bile vkljub svojim znatnim izgubam dosegle kak uspeh. Neki ruski oddelek je poizkušal samostojno obkoliti naše čete v tem okolišu, a ga je naš protinapad prisilil, da se je vrnil v svoje izhodišče. Na$e čete, ki operirajo južno tega okoliša, so se približale okolici Gilana. Rusi so odklonili boj, so se umeknili iz tega kraja v severovzhodni smeri. Na severu so naše proti Sinehu prodirajoče čete naletele na ruski konjiški polk, ki so ga premagale, pri čemer so zadale sovražniku znatne izgube mrtvih in ranjencev. Zasledujoč sovražnika, so se naše čete približale Smehu. »Naj ti bo — hočem.« »Koliko deklet si že ljubil?« »Eno edino.« »Lažeš. Ali se ne spominjaš blondinke — Poljakinje ?« »Spominjam se. Dvakrat sem jo videl v svojem življenju.« »Parole d' honneur.« »Parole, d'honneur.« »A češka rojakinja?« -Bila mi je premalo idealna.« »A hči dunajskega bogataša?« »Razvajena Nemka.« »In vse druge?« »Prazne šale. Obljubil sem ti, da ti povem vso resnico. To je bilo nekoliko smešno od mene. Ali bodi; marsikaj veš iz mojega življenja, ali ne tako, kakor je bilo v resnici. Ko si čitala, kar sem pisal, boš razumela, da sem — kakor vsi pesniki — človek lahke roke, ki oživlja v vsaki Kavkaska fronta. — Na desnem krilu in v središču neznatni krajevni boji. Na levem krilu, severno Coroha, smo še nadalje utrjevali Rusom odvzete postojanke. Z naše strani zasledujejo naše čete vsako sovražno bojno silo, ki s te fronte beži proti obali, in so ujele majhne razpršene sovražne oddelke. Tako je 24. t. m. eden naših poizvedovalnih oddelkov zajel 33 »nož 19. turkestanskega polka. 24. junija smo letalo, ki je letelo preko Ari Burna, s svojim letalom, ki smo ga poslali proti njemu, prisilili, da je pobegnilo v smeri proti Imbru. Sovražno letalo, ki je letelo preko otoka Kestena, je brez uspeha vrglo bombe na okolico. Prisilil ga je ogenj naših obrambnih topov, da je pobegnilo proti Mitileni. Drugače nič novega. (Če bi naš generalni štab objavlial polet vsakega sovražnega letala, ki leti preko našega ozemlja!) Bolgarsko urisUno psrofilo. SOFIJA, 25. (Agerice Tel. BuigareJ Generalni štab poroča: Položaj na ma-cedonskem bojišču ie neizpremenien. Majhni boji med patruljami na vsej fronti in običajni artiljerijski ogenj ob Vardar-ju. Topovski ogenj med vasema Petko in Palmišem je razkropil sovražni bataljon. Sovražna letala so na polja v dolini Me-ste ter med Porto Lagosem in Tepedži-kom brez uspeha metala bombe. Odposlanstvo nemškega državnega zbora v Sofiji. Sofija, 25. (Kor.) Odposlanstvo nemškega državnega zbora je dospelo semkaj ob 0 in pol zvečer. K pozdravu so došle na kolodvor mnogoštevilne osebe, med njimi bolgarski poslanci, med kojimi tudi člani parlamentarne frakcije demokratične stranke, nadalje župan s člani občinskega sveta in diploinatična misija Nemčije. Pozdravni nagovori so imeli nad vse prisrčen značaj. Pred kolodvorom in na ulicah, ki so jih pasirali nemški gostje, so tvorili učenci vseh ljudskih šol špalir ter so obmetavali goste s cvetjem. V veliki množici nabrano občinstvo je pozdravljajo goste s hura in živio-klici. Pred prihodom v Sofijo so nemški parlamentarci obiskali mesto Niš. * SOFIJA, 25. (Kot.) Celokupno časopisje posveča nemškim gostom, ki so dospeli semkaj, pozdravne članke. Iz Grike. CARIGRAD, 25. (Kor.) V razpravah o dogodkih na Grškem žigosajo listi neprestano postopanje četverozaveze in kršenje neodvisnosti majhne dežele, ki je nezaslišano v zgodovini. Volitev nove grške zbornice. BERN, 25. (Kor.) Nove volitve za grško zbornico so se določile na 7. avgusta. Angleški poljedelski minister odstopil LONDON, 25. (Reuter. — Kor.) Odstop državnega tajnika za poljedelstvo ima svoj vzrok v nasprotjih glede homerule. Avstrijski civilni ujetniki z Angleškega. AMSTERDAM, 26. (Kor.) V soboto je dospelo z Angleškega v Vlissingen 35 avstroogrskih civilnih ujetnikov. Srbski odposlanec pri papežu. RIM, 26. (Kor.) »Osservatore Romano* poroča: Papež je včeraj sprejel odposlan ca srbske vlade pri sv. stolici v privatni avdijenci. __ f Letalec Immetmann. DRAŽDANE, 25. (Kor.) Ob velikem navalu prebivalstva in ob navzočnosti načelnikov vojaških in civilnih oblasti so ponesli danes popoldne k večnemu počitku nadporočnika Immelmanna; vpepelili so ga v krematoriju Draždane-Tolkevice. Cesar in saški kralj sta od poslala odposlanca, ki sta položila vence. Med žalno svečanostjo je križaril nad lopo zrakoplov »Z IV.« ter vrgel dva šopka cvetlic. Pitopijene ladje. MADRID, 25. (Kor.) Iz Barcelone poic-čajo, da so dospeli tjakaj čolni s posacko torpedirane italijanske Sadje »Chicharr* a. Rešena so izpovedali, tla je bilo torpedi - družbi, ali ne ljubi povsod, posebno ne v velikem materijalnem svetu. »Ali nisi nikdar ljubil?« »Sem. Ne rogaj se mi! Ljubil sem enkrat iskreno, vroče, ali v Času, ko se navadno ne ljubi še — ljubil sem kot mlad dečko. Ali, bila je to lepa, kratka idila.« »Kratka? Mar je končala?« »V meni ta spomin še živo tli, ali ona---« »Ona?« »Od nje mi je ostal samo mal prstan, ta zlata kača; te nisem zapustil tudi v največji bedi. Ali ona ne bo marala več zame — užalil sem jo, 4ežko užalil. Pusti, ne vzbujaj več takih spominov v meni! Ali povej, ali bom kdaj videl tvoj pravi obraz?« »Da, če izpoveš, da me ljubiš!« »Ne, to ni možno več.« »Dobro. Videl me boš zopet črez tri ranih več lad«j. Listi objavljajo brzojavi o iz Barcelone, v kateri se javlja, da sta v soboto zjutraj priplula v pristanišče a čolna s posadko po podvodniku potopljene italijanske jadrenice »Saturnio Fanni . Drugi čolni, ki so takisto prispeli v pristanišče, so imeli na krovu kapitana in 18 mornarjev po nekem podvodniku potopljenega italijanskega dvojambornika »San Francisco«. Po neki vesti iz Castel-lona so prispeli v Vinaroz čolni s posadko italijanskega parnika »Giuseppina«, ki ga je potopil neki podvodnik. PARIZ, 25. (Kor. - Ha vas.) Dne 23. junija ie bila italijanska pomožna križarka »Citta di Messina« v oltrantskem kanalu potopljena po nekem podvodniku. Spremljajoči jo rušilec »Fourche« jc napadel podvodnik, ki pa je takoj izginil. Kmalu nato je bil »Fourche« sam na istem mestu torpediran in potopljen. Skoraj vsa posadka je bila rešena. MADRID, 25. (Kor. — Havas.) Španska korveta »Nautillus« je izkrcala v Ca-steilonu 30 monarjev izmed posadke francoskega parnika »Heraulta« (2299 kosmatih ton), ki ga je včeraj neki nemški podvodnik v Sredozemskem morju potopil z ognjem iz dveh dalekonosnili topov. Vrhovni armada! poveljnik železničarjem. DUNAJ, 26. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Vrhovni armadni poveljnik, vojni maršal nadvojvoda Friderik, ie 20. junija izdal naslednje priznalno sporočilo: Delovanje železnic v vojni proti Italiji. »Vojna proti italijanskemu dednemu sovražniku je stavilo avstrijskim alpskim železnicam izredne zahteve. Železnice alpskih dežela so v okviru svoje delazmožnosti v polni meri izpolnile pričakovanja vrhovnega armadnega vodstva. Njihovo, z ljubeznijo do vladarske hiše in domovinske grude, z veledomo-vinskim duhom navdano osobje, ki je z »danostjo vršilo svojo dolžnost in celo v sovražnem ognju podalo krvavi dokaz poguma in žrtvovanja življenja, si ie pridobilo trajno zaslugo za uspešno vojevanje. Vzorno skupno delovanje .civilnih in vojaških železniških oblasti se je posebno pokazalo pri obsežni pripravi za pravočasno dobavljanje čet. Zato izrekam vsem soudeleženim vojaškim železniškim oblastim, posebno pa centralnemu transportnemu vodstvu ter vojnim transportnim vodstvom v Inomostu, Beljaku in Ljubljani ter državnim in privatnim vodstvom v Lincu, Inomostu in Trstu ter c. kr. priv. iužni železnici svojo posebno zahvalo in priznanje. Železničarji! Še vedno ni končana vojna! Ko si pa priborimo mir, potem gre vam za vaše neumorno delo v tej vojni vejica bojne lovorike. — Vojni maršal nadvojvoda Friderik, vrhovni armadni poveljnik. Položaj. 26. junija. Z. bednim položajem Grške, oziroma, s posledicami, ki utegnejo nastati vsled kapitulacije kraljestva pred entento se seveda bavi vse evropsko časopisje. Razne vesti, poročila, ugibanja se kar vrhovatijo v cele kupe. A ker so intonirane vsaka po stališču, ki je zavzemlje dotični list, ne služijo v razjašnjenje, marveč le zatemnevajo položaj. Eni menijo, da je ententa izvojevaia popolno zmago, drugi pa, da sadovi vendar ne bodo taki, kakor jih je hotela doseči. Je tudi glasov ki ne izključujejo, da bo grški narod z glasovnico v roki korigiral kapitulacijo. Odkrito rečeno: mi se ne moremo povzpe-ri do takega optimizma, ker so nam pred očmi trije momenti, ki nam jemljejo tako nado: brutalna brezobzirnost entente, grozeči glad, ki bi bil neizogiben ob nadaljevanju blokade, in pa dejstvo, da je Venizelos in njegova stranka slej ko prej na strani entente, oziroma, da je sedanje kaotično stanje po velikem delu delo tega grškega politika. Ako naj bi se izpolnila gori označena nada, bi moral na prihod-njrn volitvah Venizelosovo stranko doleteti popoln poraz. Temu pa se ni nadejati, ker jo bodo imenovani trije elementi podpirali. Saj pišejo tudi centralnima vlastima prijazna glasila, da je v grški Makedoniji mesece, ako sem ti zanimiva, toda pod enim pogojem —« »Ta pogoj?« »Snemi zlato kačo.« »Niti za ves svet!« »Vzemi to zapestnico iz dijamantnega kamena v jamstvo, da ne boš prevarjen. Jaz sem Zlatkina prijateljica.« »Tu imaš kačo, ali---« »Z Bogom, Milivoj! Po treh mesecih.« VIII. Po treh mesecih je bilo jako živahno v Brezovcu. Slavili so godovni dan stare gospe Breberičeve, Zlatkine kume. Dvorana v dvorcu je bila polna gostov. Za glasovirjem je sedela Zlatka, a po dvorani se je sukal mladi svet. Tu je priropotala na dvorišče kočija. Mladi svet je zletel k vratom, Zlatka pa je igrala dalje in dalje ter pela z milim glasom: j in na otokih zmaga Venizelosova zelo verjetna. Saj smo videli, kako je celo politiki sicer poštenega in dobro hotečega Sktilu-disa vendar-le vedno nedostajalo prave odločnosti. Dvigal je pač roko, tudi pest je bila stisnjena; ali — zamahniti se vendar ni upal nikoli proti ententi. To svojo politiko jeze in — odjenjavania je sani karakteriziral v nekem razgovoru z dopisnikom »Corrier« della Sera«. Ni toliko obtoževal, kolikor se opravičeval. Pri-znavši, da je razmerje med Grško in entento postalo v zadnji čas jako težavno, je zatrjeval, da njegova vest je mirna, ker da on ni dal nikakega povoda za to, da so se stvari tako razvile. »Ententa ve dobro — je rekel — kolike so bile težave, ki sem jih moral prebroditi z ozirom na drugo vojno stranko (centralne vlasti), ko so zavezniki zasedli Solun, Karaburno in druge grške teritorije.« Na to je odločno oporekal, da bi bil on pripravljal akcijo proti ententi in da bi bil v ta namen držal čete v Makedoniji. Na tako »izdajstvo« da ni mislil nikdar! Tu ga imate: vsako akcijo proti ententi označa kot »izdaist\o< ! To nam kot blisk osvetljuje narav njegove politike. Bal se je ognja entente in bal se je ognja centralnih vlasti in vse njegovo sukanje je šlo za tem, da bi ga ne osmo-dil ne ta, ne oni ogenj. Če pa pomislimo na brezobzirno in odkrito odločnost njegovih nasprotnikov in pristašev entente v Grški, bomo razumeli, da je končno vendar-le moralo priti tako, da si je prste opekel. »Kolnische Zeitung« konstatuje, kako sc Venizelosovo časopisje raduje, da so »grška država, nje svoboščine in nje ustava prišle sedaj pod jamstvo Francoske, Angleške in Rusije, da je s tem Grška zavarovana pred notranjimi zapletljaji in da je vzpostavljen državni red.« To naglašanje venizelistov mvol-vira sicer krvavo ironijo, ali pojasnjuje nam padec Skuludisa. Na eni strani sama obzirnost do nasprotnika, na drugi strani udanost in dejanja za tega nasprotnika! V takih situvacijah navadno zmaguje — brezobzirnost, posebno pa, če jej nesrečne razmere gredo v prilog. Novi ministrski predsednik Zairnis sicer ni Venizelos po svojem mišljenju. Pameten mož je, razsoden, naobražen, iz-skušen, ali — tudi če pustimo na strani težave, o katerih je govoril Skuludis — ne pozabimo, da njegova vladavina po-menja le provizorij, da se bo grška kriza reševala šele po volitvah, in da je Zaimis torej le nekak locum tenens za prihodnjega ministrskega predsednika. Bolgarsko sobranje je sklicano za dan 28. t. m. v izredno zasedanje. Ni kar odklanjati misli, da so v povod temu tudi dogodki na Grškem. Nič čudnega ni, da se hoče Bolgarska zavarovati pred presenečenji. A če je temu tako, je podkrepljen naš nazor, da se glede Grške ni smeti udajati prevelikemu optimizmu, marveč da treba biti pripravljen na vse eventualnosti. Ko zasledujemo dogodke v Grški, se nam oko mora obračati tudi na Romunsko. Opozorili bi na dve jako simptoma-tični dejstvi. Prvo bi bilo, da je ententino časopisje — da niti ne govorimo o zakulisnih diplomatičnih pritiskih s pomočjo romunskih rusofilov in najemnikov entente — začelo zopet hudo pritiskati na Romunsko. V drugo pa se vedno bolj širi mnenje, da ruske operačije v Bukovini gredo morda v glavnem za političnimi cilji glede Romunske. Seveda stoje tu razmere veliko drugače. Geografični položaj dežele in tudi nje gospodarske razmere so drugačne nego v Grški: proti Romunski nirna ententa toliko sredstev, kolikor proti Grški. Ali tudi napram Romunski treba skrajne budnosti in previdnosti. Kajti to je gotovo, da so dogodki v po-edinih balkanskih državah v zvezi med seboj, da se položaj na Balonu zopet po-ojstruje in da se bližajo nove situacije. Ce je bilo balkansko vprašanje že od nekdaj dete bolečin za avstrijsko diplomacijo, pa jo postavlja sedaj naravnost pred naj-težavnejo situacijo. Upajmo, da jej bo diplomacija naše monarhije dorastla v polni meri, kajti trenotki so to, ko bi mogla vsaka zamuda prinesti tolike škode, da bi je v dolgi bodočnosti ne mogli popraviti. »Jelen pase po zeleni travi--« Ni se brigala, kdo je prišel, za njo pa je stal — Milivoj, opazujoč zlato kačo na njeni roki.« »Nu, Zlatka, ali ne pozdraviš došleca?« je pripomnila gospa Breberičeva. Zlatka je obrnila glavo, vzkliknila in odletela na vrt. Milivoj za njo. V kitajski kolibi sta sedla na klop, težko sopeč, sipajoč sto isker iz oči. Milivoj se je spustil pred njo. »Duša, prišel sem, da me kaznuješ.« »Prisodi si sam kazen.« »Kakor te je ta zlata kača k meni privezala, priveži ti mene k svojemu srcu za vedno!« »Naj bo!« je vzkliknila Zlatka ihteč in se privila mladeniču na prsi, »trikrat je Bog pomagal, pa je, hvala mu, pomogel tudi moiemu srcu.« (Zvršetek.) Stran II. »EDINOST* štev. 177. V Trstu, dne 27. junija 1913. \'ovo italijansko ministrstvo je tako- ] secev, ob obtežilnh okolnostih pa z dere Noč oddalo svojo vizitnico Čvrcpi s narno globo do 5000 K ali z zaporom do da se je izreklo solidarno z zahteva- 6 mesecev, mi eiuente napram Grški. Drugega tudi se prestopek zakrivil v izvrše- nis:jio pričakovali. Tudi Italija je na vrvi vanju kake obrti< more se vrhu tega od- jn mora plesati. Poleg tega je znano dejstvo. da je Boselli, star sovražnik naše monarhije in odločen pristaš vojne. Govori ^e, da je bil on tisti, ki je pregovoril kralja Viktor Emanuela, da je odbil Gio-iitiijeve nasvete in sprejel one nesrečnega Salandre. Pripravljeni moramo biti. da se Itaiija še tesneje priključi ententi! In najboJic je, da se dejstvom — tudi če so neprijetna — pogumno gleda v lice. Nu. mi imamo pomirjevalno zavest, da tudi BoseliiieVa politiki ne more zmanjšati sile naših topov in junaštva naših čet. Pač pa mora oriti Boselli v hud položaj, kako bo mogel svojo politiko strogega priključenja k ententi spraviti v sklad z dejstvom, da so aspiracije Italije na Balkanu v najstrožjem navskrižju z onimi Srbije in Grške — tako strogem, da dan na dan o-pazujemo znake sovraštva med grškim in srbskim narodom na eni, in ital. na drugi strani?! In kai potem, če ententa pritegne Grško in Srbijo bližje k svojemu srcu?! Potem bo imel gospod Boselli doma težke račune. tegniti obrt.io pravico, čim so dani pogoji § 133 b, odstavek I 1. a obrtnega reda. Za c. kr. namestnika: Lobmeyr. V organizacijo oskrbnic vojnih sirot so izvršuje vsako delo to*no in ele- vstopile: a) kot „stanovnica z ^enkratnimi" L'|" Rožne ffoiltične vesti. Dr. Peter Dešković. Te dni je umrl na Dunaju splitski odvetnik, g. dr. Peter De-škovič, ki je igral znamenito vlogo v časih narodnega preporoda naše Dalmacije, živo sodelujoč v tedanjih narodnih borbah v Splhu in je imel velik del zasluge, da je občina splitska prešla iz italijanskih v hrvatske roke. Bil je prvi tajnik narodne uprave te občine, a kasneje skoi;ot nepretrgoma član občinskega sveta. Deloval je mnogo tudi publicistično, nolemizujoč z glasili avtonomaško-italijajiske stranke. In nekak simbol preobrata v tej občini je slučaj, da je ravno on kupil palačo glaso Dgidučs cesti. Odlikovanje. Gospod Ivo Sancin, (Fo-jačev), nadporočnik 57. I. T. D. vojna pošta 95, naš tržaški rojak, je odlikovan z najvišjim priznanjem — signum laudis — za izvrstno službovanje pred neprijateljem. S srebrno hrabr-ostno svetinjo II. razreda je odlikovan desetnik Fran Gruden tretjega gorskega telefonskega oddelka, bivši član vaditeljskega zbora Tržaškega Sokola. G. Fran Gruden je bil že prej odlikovan z bronasto medaljo. Promocija. Dne 20. t. m. je promoviral na starodavnem češkem vseučilišču v Pragi naš goriški rojak g. Slavko Forna-zarič iz Bil j pri Gorici. Čestitamo! Kuhinjski možnarji, medalje in odznaki. Voinopomožna pisarna c. k. ministrstva za notranje stvari nam javlja: Ker je odrejena oddaja posode in orodja iz kovin — posebno pa kuhinjskih možnariev iz medi, ki je zelo važna za vojaško upravo, je vojnopomožna pisarna prevzela razpe-čavanje možnarjev iz neke keramiške sestave v črni barvi. Na dnu imajo etiketo z monogramom oficijelne vojne oskrbe (zlat orel z rdečim križem na prsih.) Prvotna cena, razvidna na etiketi, je znižana od 6 na 5 K. ker je 2000 takih možnarjev brezplačno prepuščenih vojno-poinožni i isarni. Tako pripade ves skupi-ček najprej rečeni pisarni. — Dalje ste izšli dve novi medalji: medalja cesarice vitega vodje dalmatinskih Italijanov, t^a- s tiHza^bete po 3 K in medalje jamontija. V zadnjih letih se ie nekoliko J niskih vladarjev po 5 K. P< štirih zavez- mi odrgnil politične!uu življenja ter se je ba- j obliki četveropere^ne detelje s fasimili-vil bolj s komunalnimi vprašanji. Važno in. ranimi podpisi zavezniških vladarjev po karakteristično politično nažiranje po- i-k 50 vin. Dalje razpečava vojnopomož-kojnika je bilo, da je v posebni brošur I na pisarna posnetke Nj. Veličanstva na nastopa proti poznani in znameniti reski I zvočnih ploščah, ki imajo kulturnohisto-resoluciji. ki naj bi dala podlago za spo- [rično Vrednost, a se ne smejo javno pro-razum med Hrvati in jViadjari. Dokazovalj ducirati. Cena plošče 10 K, vseh drugih je, da se je s to resolucijo napravila ve- plošč 7 K 50 vin. Slednjič se prodajajo še lil a politična pogreška, in to 7 ozirom na ostali odznaki v spomin na osvoboditev politične in gospodarske narodne interese. Pokojnik je bil zelo živahnega ter^nera-menta. ali plemenitega srca: če je le mo- Lvova z mestnim grbom. Cena 30 vin. Vsi ti predmeti se dobivajo v prodajnem lu vojnopomožne pisarne. Dunaj 1., tel, je storil dobro vsakomur. — Bolehal i Trattnerhof, Ecke Goldschmiedgasse, kaje že nekaj let in je še! na Dunaj iskat | tudi v vseh oficijelnih razprodaja-leka za svoje porušeno zdravje. Ni ga na- j Uščih. Pismena naročila je poslati tehnič- Šei. Legel je v grob v trdni moški dobi. Bodi mu ohranjen blag spomin! Razglas c. kr. primorskega name^tništva dne 19. junija 1916, štev. Ge\v. 111-283/20-16.. tičoči se popisa zalog surove inpraienc kave po stanju od dne 20. junija 1916. Vsled odloka c. kr. ministrstva notranjih poslov od dne 14. juiiia 1916, štev. 29507, odreja se na podlagi ministrske odredbe od 18. junija 1916, drž. zak. štev. lt>0.. tičoče se uredbe prometa s kavo, popis zalog surove in pražene kave po stanju od 20. junija 1916. Ta popis razteza se le na zaloge kave j vali v množini od 100 kg in preko. Vsakdo, ki hran* Kavo v označeni množini za-se a-li za druge, je dolžan naznaniti te zaloge politični okrajni oblasti, v čije področju se na-ha'aj >, in sicer naikasneje do 27. junija 1916. Množine kave, ki se 20. junija 1916 nahajajo na prevozu, mora prejemalec naznaniti tekom 3 dni po prejemu. Izvzete od napovedi so zaloge, ki jih hrani vojaška uprava. Mej te zalege pa ne spadajo zaloge, ki jih hrane morda podjetja (n. pr. tovarne konserv). ki delajo sicer za potrebe vojke, pa niso last erarja. Za kavo ni razumeti samo surovo ali prazeno zrnato kavo, ampak tudi vsako mešanico zrnate kave z drugimi proizvodi. — Napovedi se morajo izvršiti v dvojnem IzvoJu izključno z uporabo uradnih naz-nanilnih vzorcev, ki se dobe na županstvu in na politični okrajni oblasti. Ako se vpo-šljejo potom pošte, izročiti jih je poštnemu uradu iaikasneje dan pred pretekom roka, določenega ža napoved. Naznanilno polo mora vsak, ki je dolžan napovedati, natanko izpolniti in podpisati. Naznanilne pole brez podpisa se ne bodo smatrale za oddane. Zaloge se mera napovedati izključno po teži v k;!ogramih in popolnoma brez odbitkov za lastno rabo ali za kako drugo sv i ho. <)l:astvo je upravičeno, da se prepriča po svojih pooblaščencih o resničnosti da-n \ napovedb, posiliaje jih v hranišča vpo-gieilat poslovne knjige ter preiskat zaloge. \se zaioge, podvržene napovedi, so z dnevom, na kateri zadobi gori navedena ministrska odredba moč, t. i. z 20. junijem 1936 zaprte. Posledica zapora je. da se mora gospodar oziroma hranitelj zalog vzdržati vsakega razpolaganja z njimi, v kolikor ne vsebuje izjem večkrat njana ministrska odredba. ni obratni ccntrali vojnopomožne pisarne, Dunai I., lioher Markt št. 5. 4provizacijsko sosvetovalstvo je, nadaljevale svoja posvetovanja na Dunaju, sprejek» več resolucij, tičočih se nabavljanja važnih živil. Glede preskrblje-vanja z mesom se je izrazila želja, da bi se ustvarila centrala, ki naj bi s pomočjo organizacij, stoječih na skupnokoristni podlag, in pritegovaje dovoljeno trgovino, izvajala nabavo mesa ob enakomernem dobivanju iz nosameznih ob močil. Dalje se je naglašala potreba, da se živinoreja, posebno pa prašičjereja, pospešuje z vsemi sredstvi, posebno pa s pre-skrbiievanjem krmil. Slednjič so zahte-naj se predpisi o takozvanih »brezmesnih dnevih« poojstre in da se poraba mesa po gostilnah omeji. Tudi na polju preskrbovanja z maščobami predlaga a-provizacijsko sosvetovalstvo centralno organizirano preskrbovanje vseh maščob in olja, ki služijo v prehrano, potem prite-zanje prebitkov produkcije masla na deželi, racijonalno porabljanje živalskega loja. organizacijo reje in pitanja prašičev, vplivanje na določanje cen in uravnavo pornbe maščob po enotnih načelih. — Glede preskrbovanja s krompirjem priporoča sosvetovalstvo zaporo letine do gotovega časa in z določenimi izjemami, pravočasno ugotovitev potrebščine mest in drugih porabnih območij, ter pritegnitev kupčijskih organizacij, pred vsem pa podružnic vojnožitnega prometnega zavoda. — Glede sladkorja zahteva, naj se uravnava porabe izpopolni, a glede nadomestil za kavo je stavila predlog, naj se poskrbi za oskrbovanje, nabavljanje in vplivanje na določanje cen. — Sosvetovalstvo opozarja tudi na potrebo organizacije javnega izkuhovanja za siromaš-neje prebivalstvo, ter priporoča, naj se priporoči občinam, da poskrbe za naprave, ki bodo služile v ta namen. Slednjič ie sosvetovalstvo sprejelo predlog, naj se po vseh okrajih in občinah — pritegnivši vse interesne skupine, posebno tudi kon-sumenle — osnujejo obvezni aproviza-cijski odbori, ki se bodo imeli pečati z vsemi vprašanji prehrane, posebno pa z nabavo živil in njihovim razdeljevanjem, kakor tudi z uravnavo porabe. Prihodnje posvetovanje se bo vršilo sredi julija. Prošnje v stiski se nahajajočili hotelskih podjetij za državno podporo. Naznanja se, da poteče rok za take prošnje nepreklicno dne 30. t. m. Na pozneje došle prošnje se deželna komisija pri primorskem namest-ništvu (začasno v Voloskem) ne bo mogla ozirati. zneskom K 1000 tržaška podružnica c. kr. pri v. Kreditnega zavoda; b) kot dosmrtne članice z enkratnim zneskom po K 200 ge.: Etna Duma, Marta Vital, Mara Tisch-ler, Klara Steiner; nadalje je vstopil kot dosmrtni Član z enkratnim zneskom K 200 c. k. namestništv. rač. ravnatelj Ivan Folie. — Nadalje sta darovala imenovani organizaciji Rudolf Steiner in soproga K 30. Prijave se sprejemajo vsak torek in petek od 4 pop. do 7 zvečer v društveni pisarni, ulica S. Lazzaro štev. 14. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abra-ma, ulica Campanile št. 11. I. nadstropje. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. PošUeio naj se v Narodni dom. 518 Žnklje vsake vrste kupuje prva slovenska trgo vina, Jakob Margon, Trst, ulica Sol'-tario 21 (pri mestni bolnišnici.) :J61 flnrnnrfirnn zmožna slovenskega, nemškega UU^UUlUlU in italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na las odd. Edinosti pod „L I91G*. Darovi. Moški podružnici CMD je daroval v veseli družbi v Barkovljah novi Črnovoj-nik g. Počkaj K 4 in g. Maurtč K 2. Denar prejel blagajnik. — G. Gorup daroval v isti namen K 2. Hrani uprava. Razne vesti. Na debelo sama za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeva po J potnike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiijke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križ.a, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogle !al ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Jfteolo štev. 19. 62 t Tužnim srcem - naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri sin, ozir. soprog, brat, svak in stric gospod priv. uradnik in c. kr. prap. v res. 20. t. m. po daljši bolezni izdihnil na Dunaja svojo blago dušo. Materija. 27. VI. 1916. Družine: Debenjak, Bajec. Duda. Frafelli Rarjber TRST, Via Torrenie it v. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož p^frelžščin za sedlarje. Brezžični telefon na 9000 km. Ruskemu Amerikancu M. J. Pupinu se je posrečilo izeotoviti brezžični telefon na 9000 km, kar je n. pr. razdalja med Novim Yorkom in Berlinom. Ze svojčas je izgotovil tako brezžično spojitev med Washingtonom in Mare Islandom pri San Frančišku, kar znači razdaljo 4500 km, ali opazilo se je, da se je pogovor slišal tudi na stanici v ttavai, t. j. na razdaljo 8800 km. Pri tem pa so bili tresljaji, provzročeni z zračno elektriko tako močno zaznamovani kakor bi jih bila napravila detonacija oddaljenih tonovskih strelov. Pupin se je posvetil iz-gotoviti električne generatorje, ki so proizvajali električne utrinke v množini 20.000 do 200.000 v sekundi, in sicer enakomerno in brez zvokov, potem se je trudil te valove tako izpremeniti, da bi izpremembe ustrezale izpremembi, zvočnih valov pri govorici. In vse to je dosegel. Ali pri tako velikanski oddaljenosti so prihajali valovi j v prejemno stanico tako slabo, da jih no-' _ ben aparat ni mogel natanko konstatirati. Velika izbera potrebščin za čevljarje.-Specijaliteta Tedaj je pa Pupin pred nekaj meseci napravil svojo ženialno iznajdbo ojačevalca, ki je slabotne valove v jako močni meri reproducira!, ne da bi izpremenil njih karakter. In sedaj je bilo omogočeno razumeti se na razdaljo 8000 km, aii pogovore je prekinjevalo obilo električno valo-vanie, ki stalno kroži v vzdušni atmosferi, katero pa ie njegov ojačevalec še povečavah Poslednja prevažna Pupinova iznajdba je pa bila, narediti konduktorje delnih valov, ki naj bi propuščali med oddajno in prejemno stanico le valove določeno dalje. Ker so zračni električni valovi ve-čjidel kratki v primeri z onimi, ki so jih generatorji pošiljali v zrak, je dandanes omogočeno, ko se delni konduktor naravna na valove gotove daljave, pro-puščati ž njim samo one valove, ki po-sredstvujejo govorjene besede, dočim so vsi moteči stranski zvoki izločeni. In tako je po Pupinovem mnenju omogočena brezžična telefonska spojitev med poljubnimi točkami naše zemlje, samo če se na oddajni stanici proizvajajo dovolj močni valovi. Prva praktična brezžična telefonska spojitev bo v bližnji prihodnjosti med Ameriko in Evropo. Novi Pupinovi iznajdbi pripisujejo strokovnjaki velikanski pomen, ker veže dežele preko brezmejnih morskih daljav brez žice in kabla, katerih naprava in popravila stanejo milijone in milijone. HilijsKo društvo nyii ima sedal vetic belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet la rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka. E^iiiii Zltstnrnicn 9 O. PKno Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne- Trst, Piazza S. Giovanni 1 ^^ŽAfCSi kuhii^^ih in kleterainh pot'ab-šcin od leaa in pl***&in, ftkafov v rent, čebrov La kad. ?odČekov, lopafe, r©3et, sit in bg kovrsfceih kofter, jerbas.-v in metel ter mnopo B^Ljolih predmetov. iPfigSS^rSSSl svojo trgovino s kuhinjsko posodo vs&ke vrate budi porcelana- od pc . - zfm^e emaila, kositarj* ali cinka> nadalje paaamaotorje, kleti,« itd. Za ^ostilnič&ije pipe, krogce, nečije in stekleno poeedo za vino. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker- fev in razprodaja na drobno in debelo jj* ■ •. ; Trst, Via delie Acque št. 6 tRusproti kavarne Kciison.) Velik izbor vsakovrstnih vin. Rum, ko mak, ra/.oa žganja ter posebni pristni troninovec, slivov« c in brinjavec. Izdelki I. vrste, doili različnih krajev. ' Vsaka naročba se t&koj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki n-v zahtevo iu franko. --Razprodaja od poS litra n3p?ej.-- Naznanilo. 1 Naznanjam slav. občinstvu, da odprl novo kavarno sem ALL' ACOEDOTTO ii ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Velika izbera časopisov. — Naj ečji konfort. Postrežba točna. Lastnik. dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asli, refošk, peneči in desertni moškar. — Malinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 I naprej. —Velika množ;na modre galice. PARČINA, Kavarna „Armonia* — Trst. AMUKajilMlMLJI MALI OGLASI □□ □□ F6 računajo po 4 sto t. besedo, kastno tiskane besede ae računajo enkrat več. —■, Najmanjša : pristojbina anaSa '40 stotink. : □□ ^ ZOBOZDRAVNIK ^ DnJXermak se le preselil in ordinira sedaj v Trstu. u!. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoMrez Mm. Ploliranj? UNETNtf ZO&iE. Služkinja |ll 14—1« letna sprejme se k mali dru žinr. Via Porta 301, II. 3*3 H limitam bombaž, volnino in volnena pokri-RU[JajKm vala po imerni cen\ — Ulica Ge:*i štev 5. volno, volnena pokrivala, volnene ___^ maje. oirezke. rabljene jobleke, perilo in žimo kupujem po dnevni ceni. Prihajam tudi na dom. Molia piccolo 11. 385 Bomiisž, MleRcrsKo zveza Ug^z pin va-on pristnega Emendolskega sira. — Proda sc skupno in tudi posamezni hlebi. 386 ElitAAMff Anton JerkiČ posluje zopet v svojem rUHMai ateljeju v Trstu, Via delle Poste Ste v. 10. 246* Spretna 'bSis ^ roča za delo na domu vr. št. 5. su£ e in otroke, se pripo-ica Picardi 2, I nad-321 Stro] za Sisanje in vezanje, pravi nemški uzorci. Seidol Slfoumann ifl ..Sinoer" r^st s Gasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje, — Tvrdka ustanovljena leta 1378. — F3ANCESCO BEDNUit Trst, ulica Campanile št. 19. Dnsunik „Edinosi" u Trstu je izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Coopei. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GtfOFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergic-vič Turgienjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB*'. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoliiui Svetla. Poslovenil F. P. — Cena SO vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal P. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. S. »JURK1CA AGIČJiVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orei Cena K 2. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klav-š. Cena K 1.60. :\]UG<. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. »VITEZ IZ RDEČE KIŠE«. (Le Che valier de Mais* m rn-jge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo ferhavec. — Cena K 2.50. 6. 7. 9. 10. U. spomi- • Kazeuflie Kdor ti se branil dati v smislu ministrske (;Jreobe od dne 18. junija 1916. drž. zak. štev. 186 od njega zii'itevanili pojasnil ali bi dal napačna pojasnila ali bi na dru ;i nać'.'i ravji d z določbe te od-} redfce. ga bode kaznovala, v kolikor bi j njegovo c'ejaijc ne bilo podvrženo ostre.5! j kazni, p i ^lna oi^rajna oblast z denarno gbbo do j ! K ali z zaporom do 3 me-« P^s^l§Mnica in hranilnice registrovrRa zatfrafsa z poroStvom TRST « Paazira cvella Caserna s*. 2, !. r.ad, - TRST (v Issžn: hiai) vi.ad po glavnih stopnicah. PCfCJELfi C^SE za vknjižbo 5 1j% % na m.nicc po 6°/« na zasta¥e in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru £S*CMPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VL05E spre'ema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam — Vlaga se laliko po eno krono. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.) Foštno hranil nični račun :