O kmetijskih zemljiščih
Predlog zakonskih sprememb
V letu 1973 je izšel zakon o kmelijskih zemljiščih, ki je narekoval samoupravno urejanje kmelijske zemljiške polilike. Zalo so bile v ob-činah uslanovljene kmelijske zemljiške skupnosti.
Izvršni svet skupščine SR je ugolovil, da so bili v odboru od sprejema zakona o kmetijskih zemljiščih do danes doseženi pomembni rezullali pri izvajanju kmetijske zemljiške polilike. V kmtlijski zemljiški skup-nosli so se izoblikovale pobude in akcije glede rešilve (ki jih sicer za-hteva nagel gospodarski napredek) in ohranitve najboljšib kmetijskih zemljišč.
Zato je IS skupščine SRS 1. marca 1978 sprejel predlog za izdajo za-kona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmelijskih zemljiščih. Z njim se ohranja dosedanja usmerilev zemljiške politike, Ireba bo le spremeniti in dopolniti določbe. za kalere je ugolovljeno, da so po-manjkljive glede na uslavo iz lela 1974 in glede na zakon o združenem delu.
Občane bomo na kralko seznanHi z najvažnejšimi vsebinskimi spre-membami.
Nadaljevanje na 3. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
SPLOŠNE DOLOČBE
V razpravi o statusu kmeta naj bi se štel za kmeta:
—  občan, ki ima za to ustrezno usposobljenost (formalno izobrazbo, izkušnje ali prakso) in sam obdeluje kmetijsko zemljišče (ki je lastnina ali ga ima v zakupu) kot glavno oziroma dopolnilno  dejavnost  z  namenom pomembnega pridobivanja  dohod-ka;
—  občan, ki je usposobljen, ven-dar kmetijskega zemljišča ne obde-luje sam, ker je zaposlen ali pa ne-močen za delo, zemljišče pa obdeluje eden od družinskih članov (lastnik je zdomec ali zaposlen) ali pa združuje zemljo z delavci v zdruzenem delu.
Maksimum za kmetije naj bi veljal po sedanjem zakonu v primeru, če opravlja kmet kmetijsko dejavnost kot glavno ali dopolnilno dejavnost. Za nekmeta pa naj bi maksimum ve-1 jal, če je občanu kmetijstvo postran-ska dejavnost.
Kmetijska zemljiška skupnost je po veljavnem zakonu samoupravna skupnost, katero sestavljajo delegati iz kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacij, krajevnih skupnosti in občinske skupščine.
Po predlogu naj v bodoče sestav-ljajo tudi živilske delovne organiza-cije, ki so zainteresirane za uporabo kmetijskih zemljišč, za varstvo zem-ljišč in okolja ali za porabo kmetij-skih zemljišč v nekmetijske namene.
Po novem naj bi bila kmetijska zemljiška skupnost tudi neposredni sopodpisnik dogovorov o temeljih prostorskega plana občine in naj bi neposredno sodelovala tudi pri raz-pravi o njem.
Po dosedanjem zakonu so kmetij-ska zemljišča zaščitena s prostorskim načrtom občine.
Predlog novega zakona opredeli kmetijska zemljišča v dve skupini:
— zemljišča v kompleksih, ki so po svojih naravnih lastnostih pii-raerni za uporabo sodobne tehnolo-gije v družbeni ali družbeno organizi-rani kmetijski proizvodnji in so osnova za pridelovanje hrane ter zemljišča, ki so pomembna zaradi naravnih znamenitosti (posamezni, za kmetijstvo najprimernejši kom-pleksi, meliorizacija in komasacija obtnočja, kjer je raogoče združeva-nje zemljišč v lastnini, že oblikovani družbeni kompleksi).
Ta zemljišča naj bi bila določena z republiškim prostorskim planom kot
kmetijska in bila vnesena tudi vpro-storski plan občine;
— druga kmetijska zemljišča.
Osnova za rabo kmetijskih zem-ljišč naj bi bil veljavni družbeni plan občine. Namembnost zemljišč za družbeno ali družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo se bo lahko spreminjala le s soglasjem za kmetij-slvo pristojnega republiškega uprav-nega organa.
Pri drugih kmetijskih zemljiščih pa naj bi politiko rabe kmetijskih zem-Ijišč vodile kmetijske zemljiške skupnosti, ki bi tudi dovoljevale ali preprečevale morebitno spreminja-nje namembnosti zemljišč.
V skladu z ustavno določbo, da se lastniku in uporabniku zemljišč po razlastitvi ne smejo bistveno poslab-šati razmere dela in življenja, se ohranja dosedanja določba 12. člena zakona.po kateri dotedanjemu last-niku ali uporabniku pripada tudi od-škodnina za zmanjšano možnost pri-delovanja.
Dosedanji prispevek od spre-membe namembnosti naj bo od-škodnina, ki jo plača uporabnik za izkoriščanje kmetijskega zemljišča ali gozda v nekmetijske namene. Oprostitev od plačila odškodnine za kmetijsko zemljišče, ki veljajo po dosedanjem zakonu, pa naj bi bile natančneje določene.
S posebnim predpisom bo določe-no, kdaj se šteje, da je zemljišče ob-delano v skladu z načinom obdelova-nja dobrega gospodarjenja.
PROMET
S KMETIJSKIMI
ZEMLJIŠČI
Pomembna novost je, da nekmetje ne bi mogli kupiti ali biti obdarjeni s kmetijskimi zemljišči (upošteva se prostorska razvrstitev kmetijskih zemljišč).
Novi zakon ugotavlja, da postane višek podedovanega kmetijskega zemljišča (nad z zakonom določenim maksimumom) takoj družbena last-nina. Odškodnina pa naj bi se izpla-čala, oz. zemljišče izroči kmetijski zemljiški skupnosti, ko bi le-ta našla prevzemnika za zemljišče.
Nova so določila, ki preprečujejo špekulativne prodajne ponudbe. V primerih, ko nosilci prednostne pra-vice nakupa ne uveljavljajo, proda-jalec svoje ponudbe ne umakne v predpisanem roku, ima pred nekme-tom prednostno pravico za nakup zemljišča kmetijska zemljiška skup-
nost po oceni, ki bi veljala za to zem-ljišče po predpisih o razglasitvi.
Glede darilnih pogodb obstaja predlog, da sme kmet podariti kme-tijsko zemljišče ali gozd občanu. ki ni kmet le, če je to njegov zakonec, po-tomec, posvojenec ali njun potomec. Kmetje, lastniki zaščitenih kmetij, lahko podarijo le slabše kmetijsko zemljišče.
V družbeno Iastnino preidejo tista kmetijska zemljišča, katerih lastnik v desetih letih ni storil ničesar glede lastninske pravice.
Po predlogu postane družbena lastnina tudi kmetijsko zemljišče, ki je bilo deset let v začasnem upravlja-nju kmetijske zemljiške skupnosti.
ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Nove določbe glede prednostne pravice nakupa kmetijskih zemljišč naj bi smiselno uporabljali tudi pri zakupu.
ZEMUIŠKI MAKSIMLIM
Določbe o trajnejšem proizvod-nem sodelovanju je potrebno razši-riti v skladu z zakonom o združenem delu tako, da zakupna pogodba pre-neha, če se na zakupljenem in pred zakupom neobdelanim zemljiščem lahko organizira ena izmed oblik združevanja dela, sredstev in kmetij-skih zemljišč.
Nova je tudi določba. da društva in civilnopravne osebe ne morejo imeti v lasti kmetijskega zemljišča, ki je s prostorskim načrtom namenjeno za kmetijstvo.
KMETIJSKI ZEMLJIŠKI SKLAD
Kmetijska zemljišča lahko upo-rabljajo kmetijske organizacije. Iz-jema so zemljišča za v protokolame namene. S temi zemljišči gospodari izvršni svet skupščine SRS.
Novost je tudi. če daje kmetijska zemljiška skupnost kmetijsko zem-ljišče v zakup kmetu, da lahko tudi doioča način rabe zemljišča.
KMETIJSKE PROSTORSKO— UREDITVENE OPERACIJE
V tovrstne posege so uvrščene tudi melioracije in združevanja zemlje. Novost zakona je, da so lahko pred-lagatelji    arondacije    arondacijski upravičenci — delavci kmetijske or-ganizacije ali kmetje, ki združujejo delo, sredstva in kmetijska zemljišča.
Pri  komasacijskem   postopku je
predvidena novost, da o prcdlogu glede uvedbe odloči skupščina ob-čine z odločbo. Skupščina imenuje komasacijsko komisijo.
Novo poglavje v zakonu je ureja-nje pravnih razmerij, ki nastopajo pri melioracijah kmetijskih zemljišč.
Melioracije na manjših komplek-sih lahko predlagajo kmetijska zem-ljiška skupnost, kmetijska organiza-cija združenega dela in kmetje, ki se združujejo v melioracijsko skupnost (zakon o združevanju kmetov).
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
V skladu s spremembami in do-polnitvami zakona bo treba spreme-niti tudi prehodne in končne določ-be, predvsem v načinu postopanja v prehodnem roku, dokler ne bodo sprejeti občinski prostorski plan. Z novim zakonom pa bo treba delno dopolniti že sprejete prostorske na-črte.
Do sprejema prostorskih planov naj bi prepovedali spreminjanje na-membnosti kmetijskih zemljišč in gozda, razen za objekte regionalnega pomena in za organizirano stano-vanjsko gradnjo. Prepovedan naj bi bil tudi promet s kmetijskimi zem-Ijišči v korist nekmetov.
Kmetijske zemljiške skupnosti, ki so že ustanovljene, naj bi svojc delo-vanje prilagodile novemu zakonu v določenem roku.
Nekmetje so po veljavnem zakonu dolžni uskladiti obseg kmetijskih in gozdnih zemljišč do letošnjega 24. avgusta višek kmetijskih zemljišč, pa naj bi prišel v družbeno lastnino v, roku enega leta. Do tedaj občan lahko razpolaga z zemljiščem, lahko ga proda ali podari. Tudi nekmet lahko po preteku enega leta prosto razpolaga s kmetijskim zemljiščem. Če ga v enem letu ni uspel prodatije zemljišče dolžan ponuditi kmetijski organizaciji ali kmetijski zemljiški skupnosti.
Preučiti bi veljalo možnost, da nekmetje, ki nimajo polne pokojnin-ske dobe, prejeto odškodnino za kmetijsko zemljišče ali gozd vplačajo v sklad pokojninskega in invalid-skega zavarovanja, da si zagotovijo povečano socialno varnost.
Po javni razpravi zakona o kmetij-skih zemljiščih (v juniju) bodo sta-lišča z ustreznimi predlogi posredo-vana IS skupščine SR Slovenije za izdelavo zakona.
B..P.