ftev. 65,
9 ljubljeni, v sredo, dne 18. mara 1908.
Velja po poŠti:
,M celo leto naprej K 26-—
u pol leta „	„ 15-—
tj fetrt leta „	„ 6 50
M en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
a celo leto naprej	K 22 40
u pol leta „	„	11-20
ia ietrt leta „	„	5 60
m en mesec „	„	i go
Za poiilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Leto xxxui.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta u 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
--dvoriSže nad tiskarno). — Rokopisi sp
rte vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Upravništvo Je w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 10 strani.
Reforme mestnih ftotutov.
Tržaški deželni zbor se bo bavil v em zasedanju z izpremetnbo mestnega itatuta tržaškega. Mestni statuti so zasta-eli. Po več nego 50 let so nekateri že itari in se niso izpremenili, ker je bilo vedno v interesu vladajočih strank, da osta-ie vse pri starem. Le malo strank je, ki so oliko moderne in napredne ter znajo tako svojo strankarsko korist podrediti javne-nu blagru, kakor so dunajski krščanski socialci, ki so razširili volivno pravico na irej brezpravne sloje, če so tudi vedeli, Ja pride s tem opozicija v občinski svet.
Ze štirikrat je vlada predložila trža-ikemu deželnemu zboru načrt volivne re-orme, a vsakikrat ga je vladajoča večina ;ako izpremnila in pokvarila, da ni vlada klenjene »reforme« niti mogla predložiti v sankcijo. Videli bomo, če se je doslej liberalna večina kaj izpametovala. Ako bo )bstala na svojem intransigentnem stališču, tedaj res ne preostane drugega, kakor la vlada izsili to, česar ni mogla radovolj-io dobiti. To bo storila že zaradi tega, ker kaže vedno jasnejša tendenca, da se slednjič vendarle pristrižejo peroti pre-iblastni iredenti. V Pulju, kjer so ireden-isti celo demonstrirali proti delegatom in iiii sramotili, se kaže že reakcija avstrijske obrambne misli, in tudi Trst se ne bo piogei čisto ogniti taki reakciji, tem manj, ter vse kaže, da mislijo odločilni krogi od-očno na to, da bi jug monarhije zavarovali proti agresivnim iridentistovskim nakanam. Slovenci pri tem le pridobimo, 'revelikih nad si ne smemo delati, a to je ?otovo, da pomeni vsako oslabljenje ita-ijanstva za nas napredek in dobiček.
Naša parlamentarna doba stoji v zna-nenju volivnih reform.Za deželnimi zbori, (i slede zgledu državnega zbora, dasi mu ie morejo slediti tudi v vsej energiji de-nokratične radikalne reforme, bodo prišli ia vrsto tudi mestni štatuti. Tudi v mestu i lastnimi štatuti se je zarilo omejeno kli-karstvo, ki je najhujša ovira vsakemu zdravemu napredku. Splošna je ta prikazen in v veliki kvar ljudstvu, zlasti delavstvu, ki ga je vedno več po mestih, a ki ne laide pri gospodujočih strankah nobenega smisla za svoje socialne, higienske in splo->no-kulturne potrebe.
Tudi pri nas splava pri tej priložnosti na površje zopet reforma mestnega štatuta ljubljanskega. Ne le za deželni zbor, tudi za ljubljansko mesto bo treba izdelati temeljito reformo. Znano je, da je ljubljanski župan obljubil že pred leti delavstvu s svojo župansko besedo, da predloži v »eni prihodnjih sej« občinskemu svetu načrt reforme volivnega reda. Kje je zdaj reforma? Kje je zdaj županova beseda? Občinski svet brez kontrole, brez opozicije, brez enega moža, ki bi bil toli zaveden in odločen, da bi se uprl izreči besedo opravičene kritike — tak občinski svet je pač všeč liberalcem, ni pa koristen za ljudstvo.
In zato bo naloga deželnega zbora kranjskega, da tudi v tem oziru nastopi in doseže potrebno reformo v smislu demokratičnih ljudskih teženj.
Iz Koroške.
Zopet je burno valovanje v naši javnosti nekoliko potihnilo in zopet se lahko ozremo nazaj na zadnji čas našega delovanja.
Kmetijska družba se bo ustanovila za koroške Slovence, se je glasilo po vsej deželi in z veseljem so pozdravljali kmetje radostno vest. Kmet pričakuje nekaj v svojo korist, kmet pričakuje pomoči, kajti res žalosten je njegov položaj. V celi deželi primanjkuje poslov, posebno pa še v Rožni dolini; dragi so posli tako, da ni mogoče dobiti hlapca izpod 160 kron na leto; navadno dobijo po 180 do 240 kron. Navzlic temu pa so posli še veliko slabši kot nekdaj, veliko bolj izbirljivi kot prej. Navadno že zahtevajo, da morajo biti prosti ponoči in čez celo nedeljo. Mala južina mora biti dopoldan kot popoldan in sicer v Rožu mora biti žganje zraven in v celovški okolici tudi »špeh«, slanina. Če pride v nedeljo ali ponedeljek hlapec pijan domu, mora biti kmet lepo tiho, če noče izgubiti posla. Krmi pa naj kmet ob nedeljah sam, če ima tudi čez 20 glav živine.
Dekle so se že začele braniti molže in tudi že zahtevajo v Rožu popolno prostost ponoči in ob nedeljah. Žganje morajo tudi one dobiti k mali južini. Nravnostne razmere pa so postale med posli neizrečeno slabe. Najboljše je še v pliberškem okraju; potem pa gre vedno bolj nazaj; najslabši jc v Ziljski in Kanalski dolini.
posebno v Kanalski, kjer tudi duhovniki ; niso izvzeti.
Dobro si je svest naš kmet, čc pojde še dolgo tako naprej, je izgubljen ne samo v gospodarskem oziru, ampak tudi v narodnem in verskem. Kmetijstvo med Slovenci grozno nazaduje. Mesto intenzivnejšega obdelovanja zemlje, sc mora kmet poprijeti ekstenzivnejšega, ker nima poslov. Degeneracija naroda napreduje z orjaškimi koraki, posebno tam, kjer jc žganje v navadi.. Pijejo ga celo otroci kot vodo. Bolj Da ko so naši rojaki, posli kot kmetje, v krempljih alkohola, boli so nezanesljivi v narodnem oziru. Zganjarne so tovarne naših nemčurjev. Za žganje prodajo mnogi svoje prepričanje, svoje glasove ob času volitev; za žganje izdajo tajnosti stranke.
Mi pa stojimo skoraj brez orožja nasproti tem razmeram. Naša društva imajo navadno svoja zbirališča v gostilnah, zborovanja so v gostilnah, vse javno življenje se odigrava v gostilnah. Ta grozna kuga se širi vedno bolj in bolj in čc bode šlo tako naprej, smo izgubljeni.
Zeljno pričakuje kmet rešitve in je upa od kmetijske družbe. Misli si jo nekako kot zdravilo za vse nadloge kmetskega stanu.
Vendar nastajajo z vsakim dnevom večji pomisleki proti kmetijski družbi med voditelji. Kje dobiti potreben denar? Pri deželnem zboru? Izključeno. Pri državnem zboru? Malo verojetno. Kje potem? Iz posojilnic, iz narodnega davka? Težko! Kje potem? Iz doneskov udov? Potem jih bode gotovo prav malo!
Zakaj pa ravno kmetijsko družbo, ki je tako okoren aparat? Se bode li lažje dobil denar, bode li protitežje deželni kmetijski družbi s tem doseženo? Dvomim !
Kaj potem? Združimo najprej naše posojilnice in jih ustanovimo še tam, kjer bi mogle uspevati in jih še ni. Te posojilnice bi naj bile potem podlaga vsej gospodarski organizaciji. Vsaka bi podpirala gospodarski napredek v svojem okraju z nabavljanjem strojev in izposojevanjem kmetom, s podporami in darili živinorejcem. Vse skupaj pa bi vzdrževale enega ali dva potovalna učitelja, ki bi skrbela za izobrazbo in za gospodarsko organizacijo. To je enkrat gotovo, da nam posojilnice same ne zadostujejo. Treba jc še več. ga-
bimo še drugih gospodarskih društev, kot živinorejskih, melioracijskih, gospodarskih zadrug itd.
Cc ni že preskrbljeno za gmotno stran družbe, bode šlo jako težko. Moramo začeti drugo pot, ki bode našim kmetom več koristila, kot deželna kmetijska družba.
Seveda začetek je težak, pa brez začetka ni napredovanja.
SržavTii zbor.
Dunaj, 17. svečana.
Proračunski odsek.
Stvar pastaja že resna. Odsek se ne gane z mesta. Danes je že četrti dan razprava o politični upravi in. kakor kaže, danes še ne bode končana. Mnogi že računajo z možnostjo, da parlament sploh ne reši proračuna do konca junija in bode vlada morala zahtevati nov provizorij za drugo polovico leta. S provizorijem naj bi se vršila tudi razprava o proračunu za leto 1909. Oboje skupaj pa je izključeno, ker vlada dotlej sploh ne pripravi proračuna že za bodoče leto.
Danes dopoldne je govoril minister za notranje posle, baron Bienerth, ki izjavi, da hoče z ozirom na izražene želje in pritožbe odrediti natančne poizvedbe ter ukreniti vse potrebno, kar je mogoče. Minister odklanja nalogo »slamnatega moža«, kakor se je sinoči izrazil dr.Diamand,marveč prevzame vso odgovornost. V osebnih zadevah, pravi minister, ne poznam protekcije. Ako pa se uradniki ne pomikajo višje vedno po vrsti, je vzrok ta, ker včasih odločuje osebna usposobljenost. Isto velja tudi glede na deželne predsednike.
Službena pragmatika
je v ministrstvu že izdelana. Vprašanje pa jc težavno, ker je nemogoča službena pragmatika, ki bi se mogla uporabiti za deželnega predsednika ali fin. ravnatelja, kakor tudi za pisarniškega uradnika in kon-ceptnega praktikanta.
Minister omenja razne vrste uradnikov v politični upravi, katerim hoče po možnosti izboljšati razmere. Pomožnim služabnikom pri okr. glavarstvih pa je težko pomagati, dokler velja zakon, ki za certifikatiste zahteva stalna mesta. Ako odpravimo mesta pomožnih pomočnikov, potem je nevarnost, da jim vzamemo kruh.
LISTEK.
v mi
Iv. Baloh.
Bil sem nenadoma poklican k sodniji. Uoveka obide nekak čuden čut, ko pretopi sodnijski prag, pa naj si bo že klican iz tega ali onega vzroka, tembolj pa, :e ne ve, zakaj da je pozvan. Poklican sem 'il, da izjavim, če poznam nekega človeka.
Ječar me je peljal v podzemeljske Prostore. Najini koraki so odmevali po lodniku in ječarjevi ključi so rožljali v njegovih rokah. Odprla so se prva težka, pelezna vrata. Sli smo naprej in prišli do jiiale celice. Vse je bilo tiho. Ječar je od-Menil, odmaknil duri in mi velel stopiti potri. Nekak strah me je prevzel, ko sem Prestopil ta prag. V celici je bil polumrak, Sredi celice je stal — jetnik.
Pred menoj je stal mož črnih, kodra-tih las, črne, goste brade, tipalih lic, svitih oči. Skoraj ga nie jc bilo strah, a po-eg mene je stal ječar in jetnik mi je podal oko ter me prijazno nagovoril:
»Ali me poznaš? N. N., tvoj sošolec.«
Skoro nisem verjel svojim očem. Nič ii bilo na njem tistega, kar ga je nekdaj f cvetu let delalo tako prikupljivega in
prijaznega, le iz oči njegovih sem sodil, da je — pravi. Ni čuda, preteklo je celih dvanajst let. -
»Da, jaz sem, ne čudi se, vsedi se iu potrpi, jaz potrebujem tvojega posredovanja.«
V celici, katero je motno razsvetljevala svetloba prihajajoča visoko gori s težkim železjem zavarovanega okna, sta bili dve postelji, ena pogrnjena, druga nc. Bil je sam notri. V kotu je stala lesena miza, poleg nje dolga klop, na mizi vrč vode in star koledar družbe sv. Mohorja. Vsedel sem se na klop in svoje oči upri v jetnika v belo obleko oblečenega.
Naslonil se je na postelj in pričel:
»Ne čudi se, da me vidiš tukaj, da me vidiš takega. Povedal bom vse, upam, da me ne obsodiš in da mi storiš to ljubav, da poveš zgoraj, da sem to, kar jaz trdim, da sem. Meni ne verjame ves svet, imajo me menda za domišljavega, za nenormalnega, za blaznega. Ne zahtevam, da bi se potegoval za mojo čast, da bi lajšal moje krivde, da bi dokazal mojo neodgovornost — ne, hočem le, da se potegneš za moje ime. Da boni kedaj tukaj, tega bi niti v sanjah ne verjel, in da bi bil kedaj to. kar sem. ne bi bil nikdar mislil. Tudi jaz bi bil lahko to, kar si ti. pa, ne vem, ali niso drugi hoteli, da bi me ob pravem času na boljšo pot pripeljali, ali sam nisem hotel, nc vem. Čudim sc sa-
memu sebi, kako je moglo tako priti. Vse se mi zdi le kakor sen; le tedaj, če pogledam krog sebe po tej zaduhli celici, tedaj če se pogledam v ogledalo, tedaj me je strah, ker vidim, da je vse istina.«
Nekoliko je obmolknil, podprl svojo glavo z roko, se zopet zravnal in nadaljeval:
»Zadnjih deset let je preteklo hitro, naglo, da sam nc vem kedaj. Kdaj je bil moj prvi padec, to veš sam. Živeti sem hotel, kot sem videl, da drugi živijo, a ker nisem mogel, sem porabil sredstva, ki niso bila prava. Imel sem prijatelje, ki mi niso hoteli dobro. Boljše bi bilo, da bi jih nikdar ne bil poznal. Bil sem dobrega srca, predobrega. Mislil sem, da mislijo tudi drugi tako blago in plemenito, kakor sem mislil jaz. A varal sem se. Varali so me, sladkali so sc mi. Da so drugi dobro živeli, sem moral grešiti jaz. In tako sem korakal od enega koraka do druzega vedno nizdoli. Da bi imel takrat človeka, ki bi mi ukazal: do tukaj in ne dalje, da bi mi dejal prijateljsko: nazaj, še je mogoča rešitev — ubogal bi ga, skesal bi sc, popravil bi, prosil — in mislim, da ne bi bil zavržen. Pa zdi sc mi. da sem bil slep. ali se je pa ves svet zaklel zoper mene. Prišel je usodni dan. Vržen sem bil tia cesto. Nikdar ne boni pozabil tistega lepega pomladanskega večera, ko sem sedel sam otožen in zapuščen na samotni klopici v
tivolskem gozdu. — Kaj sedaj? to vprašanje mi je neprestano donelo na uho. Prijetni zvoki mogočnega orkestra so kakor valovi plavali gori v gozd iz doline, v bližnji gostilni se je razlegala lepa harmonična pesem — moja duša pa je bila razdvojena, jaz pa sam, nesrečen. — Kaj sedaj — brez kruha, brez bodočnosti, za vedno— osramočen? In moje duše niso potolažili veseli, poskočni glasovi godbe, ni je olajšala mila pesem, ni iskala tolažbe pri človeku — najrajše bi takrat imel, da bi ne bil nikdar živel. Vstal sem, bežal pred ljudmi in taval kakor begun po temnem gozdu semintje. Zjutraj sem se zbudil pod zeleno smreko. Tako milo je zjutraj prisijalo izza gora mi tolikanj znanih mogočno solnce, niti oblaka ni bilo na jasnem nebu, v gaju so zapeli slavci, cvetice so odprle svoje čaše — vsa zemlja se je zibala v majevi lepoti — jaz pa setn bil še bolj otožen, kot prejšnji večer. Najrajši b' imel, da bi zemljo zagrnil teman oblak, zagrnila črna noč — vse, tudi mene.
Pa kaj sem hotel? V meni je zmagala trezna zavest: pomagaj si sam. Prodal sem svoje stvari, kar sem imel in tako bil preskrbljen za nekaj časa. Potikal sem se od gostilne do gostilne, od kraja do kraja, hodil vedno sam, bežal od ljudij, a slutil vedno, da gre nekaj težkega za mano. Denar jc pošel — in zopet mi je udarilo vprašanje na uho in srce še z večjim udarcem:
Le če se ne oglašajo usposobljeni certifikatisti, more vlada drugim podeljevati prazna mesta.
Glede politične uprave naglaša minister, da hoče pomnožiti okrajna glavarstva. Vlada pa pripravlja načrt, da se ustanove okrožna oblastva, ki bodo posredovala ožjo dotiko višjih oblasti s prebivalstvom in hitreje reševala akte. Vlada sploh želi, da se vsi politični uradniki seznanijo z vsemi vednostmi, časovnimi in krajevnimi potrebami. Vlada hoče vpeljati kon-ceptne uradnike druge vrste, ki bodo izvrševali večino konceptnega dela. Nov pisarniški red dobe še letos politična oblastva prve in druge inštance. Vlada hoče preurediti stavbne urade in zdravstveno službo. Izdelan jc že načrt zakona proti živinski kugi. Vlada pa se ne more ogreti za prisilno cepljenje koza. V Prusiji imajo prisilno cepljenje , a so koze bolj razširjene, nego pri nas. Obširno govori minister o državni policiji, ciganski nadlogi in razmerah v Galiciji.
Zavarovanje.
Zanimiva je izjava vlade glede na zavarovanje. Vlada ima največje pomisleke proti prisilnemu zavarovanju, češ, da se s tem krši osebna svoboda. Ta izgovor je jalov. Število prostovoljnih zavarovancev raste od leta do leta, torej prebivalstvo samo uvideva potrebo zavarovanja 'proti ognju in toči .Še bolj prazen izgovor vlade je, da postane potem mnogo uslužbencev zasebnih zavarovalnic brez kruha. Poznamo dobro vir. iz katerega vlada dobiva svoje informacije v tem oziru. Ta odgovor smo čuli večkrat v odseku za zavarovanje
V	bistvu pa je v ministrstvu izgotov-ljen načrt zakona za starostno zavarovanje in slučaj nezgode. Kdor zna tolmačiti vladne izjave, ta je dobil vtis, da vlada sploh resno ne misli na ljudsko zavarovanje, to je starostno zavarovanje delavstva, kmečkega prebivalstva in rokodelcev. Izgovarja se, da je težko spraviti pod en klobuk delavske in kmečke koristi, da so tehnične težave, različne razmere v posameznih deželah. Sicer pa pravi minister, bavil se bode s tem vprašanjem socialno politični odsek. Tako vlada. Mi pa sodimo, da potem pade sploh v tej zbornici to vprašanje pod klop.
V	kratkem vlada predloži načrt zakona v varstvo izseljencev. Zakon se bode sicer oziral v prvi vrsti na domača podjetja in pristanišča, vendar pa ne more omejevati svobode posameznikom. Vlada je primernim potom naročila tudi konzulatom, da branijo v tujini koristi izseljencev.
Razprava o politični upravi danes ni končana.
Občinski saet ljubljanski.
Ljubljana, 17. marca 1908.
Spomin na Petra Lassnigga. — Odstop
občinskega svetnika Zirkelbacha.
Seji predseduje gosp. župan, ki stoje poroča, da je pred nekaj dnevi umrl gosp. Peter Lassnigg, ki je bil ljubljanski občinski svetnik od leta 1862. do leta 1882. Udeleževal se je vedno posvetovanj občinskega sveta in je kazal tudi pozneje veliko zanimanja za napredek mesta. Vdova go-
spa Ltiiiza Lassnigg je podarila mestnim ubogim 100 kron, kar se z zahvalo vzame na znanje. —- Zupan nadalje naznani, da je odstopil z današnjim dnem občinski svetnik g. Zirkclbach. Prečita' Zirkelbachovo pismo, ki so končno priporoča slavnemu občinskemu svetu. Občinski svet pooblasti župana, da mu izreče zahvalo občinskega sveta na njegovem delovanju.
Kanal v Rožnih ulicah
se napravi obenem, ko se preuredi cesta, kar je naznanil župan ob odobrenju zapis, nika zadnje seje.
Nova meščana
gg. Aleksander Gotzl in Matevž Studii napravita obljubo kot meščana.
Podpora »Društveni godbi«.
O izredni podpori »Društveni godbi« utemeljuje nujni predlog g. občinski svetnik Meglič. Odbor je vložil na magistrat daljšo vlogo, ki naglaša, da je nadaljnji obstoj godbe odvisen od magistratne podpore. Društvena godba deluje osem let. Z največjim naporom se je vzdržavalar Celotnega namena odbor ni mogel doseči, ker je primanjkovalo sredstev. Vršilo je pa društvo uspešno in vsestransko svojo nalogo. Glas o »Društveni godbi« je šel tudi izven Kranjske, kar pričajo pozivi na godbeno sodelovanje izven Kranjske. Odbor gleda na to, da se izpopolni godbo kvalitativno in kvantitativno. Glede na draginjo so se morale povišati itak skromne plače. Društvo ima že zdaj precej dolga. Nabaviti se ni moglo zato raznih godal. V pospeševanje ptujskega prometa in družabnega življenja je »Društvena godba« velike važnosti. Vsa narodna društva ljubljanska se poslužujejo Ie »Društvene godbe«. Koliko potrebuje vzdrževanje take godbe, dokazujejo sledeči podatki: lnomost prispeva godbi 8000 kron, Št. Hipolit 26.359 kron, Celje 2900 kron in hranilnica da 3600 kron, Celovec da 6000 kron, hranilnica 2000 kron, Opava da 31.758 kron. Olomuc daje svoji godbi mesečno 2400 K podpore. Odbor »Društvene godbe« prosi, da naj se dovoli »Društveni godbi« redna etna podpora 12.000 kron. Poročevalec omenja, da so 1. t. m. odpovedali službo vsem godcem. Razna društva: »Glasbena Vlatica«, »Merkur«, »Zveza slovenskih pevskih društev«, »Narodna čitalnica« in še veliko drugih društev je prosilo občinski svet. da da »Društveni godbi« podporo 12.000 kron. Morda bi nastalo ogorčenje, če se ne dovoli podpora. Poročevalec predlaga: Mesto 3000 kron izredne podpore naj se dovoli »Društveni godbi« letna podpora 12.000 kron. Občinski svet naj nadzoruje po svojem odposlancu poslovanje in gospodarstvo »Društvene godbe«. Občinski svetnik Prosenc pozdravlja predlog. Bili so časi, ko sem nastopal za godbo v občinskem svetu zaman. Potrebna jc narodna godba iz narodnih razlogov. Velikokrat odpove kaka godba. Želim, da naj bi »Društvena godba« ne ostala tako dolgo tako skromna z 22 godci. Nai bi sodelovala v gledališču, pri koncertih. Pričakujemo, da se Ljubljana kmalu razširi. Vsa Ljubljana bi pridobila, če bi se godba povzdignila. Najmanj 40 godcev bi potrebovala. Prepričan sem, da bi ljudstvo pristopalo društvu.
Podžupan dr. Bleiweis pl. Trsteniški: Ne nasprotujem poročevalčevemu predlogu, dasi me vodijo drugi razlogi, kakor predgovornika. Razpolagamo v Ljubljani samo z vojaško godbo, ki pa ni vedno na razpolago. Odrekla se je že društvom, ko je bila obljubljena, če so imeli častniki kako veselico. Ob smrti kakega člana cesarske rodbine ne sme igrati godba po več tednov. Naglašam pa, da s tako godbo, kakršna je zdaj, nisem zadovoljen. V prvi vrsti bi se morala tako izboljšati, da bi nastopala pri koncertih »Glasbene Matice« in v gledališču. Mora se postaviti na višje umetniško stališče. Godba, kakršna je zdaj, ne zasluži povišanja, ki ga zahteva. A če dobe može, ki so sposobni, da sodelujejo pri gled. koncertih, pri gledaliških predstavah, pri operah, bo vršila svojo nalogo. Strokovnjak jo mora nadzorovati. Zasluži lahko 14.000 do 15.000 K, če sodeluje pri koncertih in pri gledaliških predstavah. Zato naj se odpravijo godci, ki niso ničvredni. Dvomi, da bi zadostovalo 12.000 kron podpore, a če pridobi godba vse zavode, da jo bodo tudi zahtevali, bo izhajala. Zeli, da se »Društvena godba« res izpopolni.
Turk: Sedanji odbor želi, da se spravi godba v pravi tir. Vrše se že pogajanja z »Dramatičnim društvom« in z gledališčem.
Sklene se, da se dovoli podpora letnih 12.000 kron, a godba mora biti umetniško dovršena. Poročevalec: Predlagam, da zastopa občinski svet pri godbi knjigovodja g. Trdina. Turk: »Men je vse glih!« Župan: Gospod knjigovodja Trdina je godbeno izobražen. Dokazal je tudi že opetovano, da zna gospodariti. Vsi predlogi obveljajo soglasno. Župan: »Konšta-tiram, da so obveljali soglasno vsi predlogi.«
Nova Švicarija v bohinjsko-kroparskem-kranjsko-slovenskem slogu.
Predsedstvo prevzame podžupan. Župan utemeljuje nujni predlog glede na zgradbo novega poslopja namesto sedanje Švicarije. Sedanja Švicarija je bila nekdaj gozdarska hiša Podturnske graščine. Na,-jemnik Kenda je prišel k meni z načrtom, da se naj zgradi novo poslopje, kjer bi bilo tudi nekaj sob za tujce. Poslopje naj bi imelo obširno dvorano in kakih 20 sob za tujce. Vprašal sem Kendo, pod kakimi pogoji bi prevzel v najem novo poslopje. Rekel je. da plača 6 odstotkov od investo-vane glavnice, da prevzame popravo poslopja in da se mu da novo poslopje v najem za dobo 5 let. S 6 odstotki bi se amortizovala glavnica v 35 letih. Pokritje imamo v hranilni knjižici št. 57.085 in g. Koutny nam v kratkem plača za neki svet 20.000 kron. Pozval sem g. Cirila Kocha iu mu predložil načrt. Ciril Koch mi je na-svetoval. da bi si rad ogledal hiše, raztresene v berolinski okolici. Jaz sem pa premišljeval in si mislil, da bi bilo prav, ako si ustvarimo slovenski narodni slog. Naročil sem zato g. Kochu, da naj gre v Bohinj, v Kropo in pa v kranjsko okolico, kjer dobi primerne slovenske večje hiše. G. Ciril Koch je prinesel seboj slike in napravil načrt. Vsa stavba bi imela bohinjski, kroparski in kranjski slog. Po posvetovanju z g. ravnateljem Šubicem bo
In kaj potem? Pisal sem svojim prijateljem, narisal vso svojo revščino in sramoto, očital, da sem postal njihova žrtev, da je njihova dolžnost, da me rešijo, spominjal jih na hvaležnost, tajal jim srca — in bil sem prepričan, da me rešijo. Nič ni bilo. Pisal sem dvakrat, trikrat. — še odgovora nisem dobil. Tedaj sem spoznal,
da sem sam na svetu.«---Zopet je
obmolknil, kot da bi mu vzelo glas, dasi je govoril strastno, krčevito, da so se svetile, gorele njegove črne oči. Pade! je na stol — a hipoma zopet skočil po koncu.
»Tedaj sem bežal odtod,« — začel je s povzdignjenim glasom — bežal od kraja, kjer so mi drugi štrli mojo srečo, zagrenili mojo mladost, uničili moje življenje. Bežal sem, da sam nisem vedel, kje blodim. Kje sem hodil, kako živel — preobširno bi bilo, da bi vse popisal. Nikjer nisem imel stalnega mesta, zdaj sem živel tukaj, zdaj tam a kaj da sem. povedal nisem nikomur. Sram me je bilo samega sebe. Kjer se mi je zdelo, da sem že preveč znan in preveč domač, tam sem pustil službo in delo in šel drugam. Privadil sem se skoro temu življenju iu mislil, da mora tako biti. Preteklo je dolgih šest let, odkar sem zapustil svojo domovino, svoj domači kraj, svoje stariše. Tedaj pa me je čisto slučajno usoda zopet zadela s hudim udarcem. Ko sem se ločil od domovine, tedaj sem doma pustil še svoje stariše zdrave in srečne. Mislil sem že stopiti pred njihove oči skesan kakor izgubljen sin prositi odpuščanja in pomoči, ko sem videl, da sem od vsega sveta zavržen in zapuščen — šel sem že na pot, a skesal sem se, da bi bil morda še od njih
obsojen ne te bolesti bi ne prestal. Šel sem nazaj in zbežal v tujino. Naj nosimo vsak svojo bolest — s tem prepričanjem sem šel med svet. Tedaj pa. ko sem že na doni skoro pozabil, sem nekega dne naletel v daljnem inestu na slovenske delavce in med njimi na enega, ki je bil moj rojak. Poznal me ni; vprašal sem ga, kako je kaj v domači vasi. In tedaj mi je povedal, da sta oče in mati umrla žalosti vsled svojega sina .... Kakor nož je to pretreslo mojo dušo.« —
Vrgel se je na postelj in plakal kakor otrok. S tresočim glasom je zopet nadaljeval. »Tedaj sem še isti dan odpovedal službo in hitel drugam. Šel sem proti jugu, in po bridkih izkušnjah dobil v Trstu službo pisarja. Usmilil se me je gospod, ko sem niti povedal vso svojo nesrečo. Dal mi je službo bolj iz milosrčnosti kot potrebe. Rad me je imel. Bil sem tih, vesten in trezen. Privadil sem se in skoro pozabil na svojo preteklost. Zdelo se mi je, da se mi sreča vrača nazaj. Še več. Seznanil sem se pred tremi leti s pridnim dekletom in po par tednih jedel že pri svojem lastnem ognjišču. Bil sem srečen, kot še nikoli. Zdelo se mi je, da sem začel drugo življenje. A zame sreča ni bila nikdar trajna. Pred letom mi jc zbolela žena in dvoje malih otrok je zdihovalo po skrbi svoje matere. Vzeti sem moral postrežnico, najeti zdravnika, skrbeti za otroke — vse to ine jc pripravilo v dolgove. Ker nisem mogel plačati stanovanja, mi je gospodar odpovedal — in jaz bi se mogel z bolno žetio izseliti. A — denarja nisem imel. Kaj sem storil? Vzel sem šefu sto kron iz predala
s trdnim namenom, da koj prvega vrnem. Da bi mu potožil, nisem hotel. Zapeljala me je zopet nekdanja strast. A šef je zapazil krivico — in me prijel. Šel sem ven iz pisarne — in bežal iz mesta, bežal iz dežele. Bil sem isti begun, kot nekdaj. O vsakem človeku sem mislil, da me išče: hodil sem najrajši po samotnih krajih. Prodal sem svojo obleko, uro, vse, in si izprosil neke raztrgane cunje. Tedaj sem v neki gostilni bral tvoje ime in kraj — in sklenil iti tje. Če povem vse, potožim, upam, da ne bom zavržen, saj sem pošteno živel tri leta, a jaz menda srečen ne smem biti. Vesel sem bil že na poti. Ko pa sem ravno tukaj stal pred Levstikovim spomenikom ln bral'njegove verze: Ko zvezde luč poprej nikdar poznane — tedaj me je prijela roka pravice. Že na mojem obrazu je menda bral mojo — krivdo. Vprašal me je, kdo da sem, a ker nisem imel pri sebi nobenega izkaza, denarja le en vinar — tedaj sem bil prisiljen iti ž njim. Povedal sem, kdo da sem, a verjeli mi niso. Tedaj sem se sklical nate, — in menda so pozvali tebe, da se potegneš za moje ime. — Glej, to je žalostna povest mojega življenja. Nc obsodi me, ne sodi me preostro, le to lju-bav mi stori, da poveš, da sem govoril resnico.« —
Končal je. Mrak je bil v ječi. Naslonil je svojo glavo na roke, solze so tekle počasi po bledih licih in tiho ihtenjc se je slišalo v celici. Zunaj je ječar rožljal s ključi menda nejevoljen, da traja pogovor toliko časa.
Storil sem mu Ijubav in se poslovil.
stavba brez stolpa. Hiša bo dvonadstrop na brez stolpa. V dvorani se bodo prire jale lahko poleti predstave. Poslopje b< imelo 20 sob za tujce. Stroški so prora čunjeni na 90.000 kron, a upam, da bonu izhajali s 105.000 kronami. Nova Švicariji bo stala na vzvišenem prostoru. Salon ol vhodu se podere. Za njim se zgradi novr poslopje. Sklene se, da se dobi dovoljenji deželnega odbora, da se dvigne potrebni
denar in da sc nova Švicarija zgradi.
•
Dopolnilne volitve v občinski svet.
Poroča dr. Triller. Določi se: Volitve v III. razr. se vrše 22, v II. 24, v 1. razr. pa 27. aprila. Morebitne ožje volitve se vrše 23., oziroma 25. in 28. aprila. Iz III. razreda izstopijo občinski svetniki: Fran-chetti, Prosenc, Turk, Vidmar, Meglič Ker je odstopil tudi občinski svetnik Zir-kelbach, bo treba voliti v III. volivni razred šest občinskih svetnikov. Iz II. razreda izstopijo občinski svetniki: Dimnik. Gorše in Svetek, iz I. pa dr. Bleiweis in Grošelj. Dve komisiji bosta poslovali v III. in II. volivnem razredu in sicer se raz-dele volivci od črk A do L (I. komisija) in od črke M do Ž (II. volivna komisija) Komisije se še določijo.
Odklonjen prizlv.
Odkloni se priziv Marije Kotrašniko-ve v Kropi, ker se ji je odklonila ubožna podpora. Poroča g. občinski svetnik Plan-tan.
Prispevek kantinerju pehotne vojašnice.
Kantiner pehotne vojašnice Anton Gorše je vršil vsa popravila v pehotni vojašnici iz svojega. Vsaka tri leta je dal prebeliti in prepleskati kantino. Sklene se da se da kantinerju Antonu Goršetu 300 K v delno povračilo njegovih stroškov. Poroča g. občinški svetnik Svetek.
Predplačilo konsorciju za vrhniško-idrijsko železnico.
Poroča dr. Triller. Merodajni krogi delujejo, da se zgradi transverzalna železnica Štanjel-Dobrepolje-Straža. Nasproti temu se mora delati na to, da dobi Ljubljana železnico Štanjel-Hotedršica-Vrhnika - Brezovica - Ljubljana. Projekt meri na to, da se loči ta proga pri Kozarjilf od sedanje vrhniške železnice. Proga bj tvorila naravno zvezo proge Kamnik-Polzela, ki se gotovo v doglednem času zgradi. Konsorcij železnice Vrhnika-Idrija prosi ljubljansko občino, da pokrije ljubljanska občina stroške za napravo splošnih načrtov za progo Ljubljana-Brezovi-ca. Stroški bi znašali 3300 kron in bi se mestni občini povrnili iz stavbene glavnice, ko se vresniči proga Ljubljana-Vrhnika.
Stavbene zadeve.
Poroča občinski svetnik g. Hanuš. Zgradi se cestni kanal v Knaflovih ulicah do nove Hammerschniidtove stavbe. Polovico stroškov nosi Hammerschmidt. Dovoli se Ivanu Kastelicu, da sme razdeliti svojo posest v Gradišči. Staviti se smejo pritlične hišice. Dovoli se Jerneju Hlebšu, da razdeli svoje parcele v kat. občini Karlovsko predmestje na sedenj stavbišč. Sinejo se graditi tudi pritlične hiše. Dovoli se Mariji Perdanovi, da raz-
•
Zarožljali so ključi in zaprla so se vrata, zaprla za nesrečnim življenjem. — Čez par dni sem stal slučajno na kolodvoru in videl v kupeju jetnika uklenje-nega in zraven njega orožnika. Pokimal mi je in se zopet skril nazaj. In vlak je odrdral naprej.
Pismo Boltatusa Pepeta.
Gespud redehter!
Predn se dons kej pametnga pumenma, nej m du-volja, de ta narpreh usmtapra-vm Pep-čkem in Pepcam vošm en veseu gud, de b douh ževel, pu smrt pa u nebesa pr-šii; usm tistin pa. ke nisa ta pran Pepčki, ampak jh maja sam leberaln prvaki za Pepčke pa de b j ni dau Buli ta prava pamet in kar še zravn nucaja, dc b sprevidi kuku se pesteja tilečt. Ta nar bi pa nej
deli svoji parceli v Karlovskern predmestju na dvoje stavbišč.
Policijski odsek.
Odobri se račun zdravil za mestne uboge tekom leta 1907. Receptov je bilo 3996, zdravila so stala 2573 K 9 vin. Lekarnarji dajo občini popusta 33 odstotkov. Poroča dr. Blei\veis.
Šolski in olepševalni odsek.
Cesarja Franca Jožefa I. jubilejni ustanovi po 100 kron se podelita realcerna Frančišku Bukovniku in Antonu Vizjaku. Potrdi se račun o porabi dotacij za leto 1907. na c. kr. višji realki. Poročevalec g. občinski svetnik Dimnik.
Poročilo o dohodkih in stroških pod-turenskega ribnjaka v letu 1907. se odobri. Poroča občinski svetnik Mally.
Regulacija Kolodvorskih ulic.
Poroča občinski svetnik Hanuš. Magistratu je došla prošnja 26 hišnih posestnikov iz Kolodvorskih ulic, ki prosijo, da naj se odstrani Kušarjeva hiša, ki leži ob Predilniških in Kolodvorskih ulicah. Pri tej regulaciji so prizadeti gg. Kušar, Davorin Rovšek in Angela Češnovar. Kušar je zahteval prvotno 40.000 kron, a znižal nato svojo zahtevo na 34.000 kron. Rovšek zahteva za nr 20 K, češnovarjeva pa za m2 24 K. Za Rovškov svet bi morali plačati 3967 K 60 vin., za svet gospe Ceš-novarjeve pa 10.560 K. Sklene se: Zupan se pooblasti, da vodi nadaljna pogajanja, da se dosežejo ugodnejši nakupni pogoji.
Blatna Poljanska in Št. Peterska cesta.
Občinski svetnik Kozak graja, ker sta tako blatnati Poljanska in Št. Peterska cesta. — Zeli. da sc posipata z boljšim peskom. Župan: Posipamo ceste z gramozom iz mestne jame. Sploh so pa spomladi povsod ceste blatnate. Le pojdite proti Ježici na Dunajsko cesto. Podžupan: Z valjarjem bi morali utrditi ceste po posipanju. Župan: Naš valjar je prelahak. Občinski svetnik Velkavrh: Valjar zdrobi šuto in je blato še hujše. Valjar ic za nič. Ostane naj pri starem. —
Župan zaključi javno sejo.
Iz naših delavskih društev.
Občni zbor »Krajevne skupine
avstrijske krščanske tobačne delavske /veze« se je vršil v petek zvečer v prostorih S. K. S. Z. Zborovanje vodi in otvo-ri predsednik Sever. Tajnično poročilo prečita g. Bratetova. Sej je bilo 9, članov ima krajevna skupina 881. Bilo je več zaupnih sestankov. Blagajničarka g. Zaj-čeva poroča, da je bilo dohodkov 1. 1906 K 1699-60, leta 1907 pa 6299, stroškov pa I. 1906 K 134-78, 1. 1907 pa na bolniških podporah K 4212-40, porodniške podpore 300 K. drugi stroški K 40-32. Blagajniško stanje je znašalo 1. 1906 K 291-84; 1. 1907 pa K 1145-36. Pregledovalec računov g. Catar poroča, da je pregledal račune in jih našel v najlepšem redu. Poročila se odobre. Po poročilih pozdravita občni zbor državna poslanca dr. Janez Ev. Krek in Jožef Gostinčar. Pri volitvah odbora »Krajevne skupine « se izvolijo: Predsednik. Valentin Sever, namestnica: Terezija Bučar, blagajničarka; Frančiška Za-
jec, namestnica: Ivanka Brate^ tajnica: Blcjec Marija, tajnice namestnica: Ložar Franja, odborniki in odbornice: Bučar Frančišek, Toni Andrej, Vehovc Ivan, Šti-bil Marija. Pregledovalci računov so: Alojzij Čatar, Nartnik Ivanka, Savenz Josip in Svetek Anton.
Občni zbor »Tekstilnega delavstva« za Kranjsko
se je vršil min. nedeljo ob obilni udeležbi v prostorih S. K. S. Z. Otvori iu vodi ga tovariš podpredsednik Zaje. Na znanje sc: vzame, da je odstopil prostovoljno predsednik Jeraj. Odobrita se poročili tajnika in blagajnika ter sc odobri računski zaključek. Na shodu so govorili še: Mo-škerc, dr. Pegan, dr. Krek, Jerica Pajk in Luknar. V odboru so: Frančišek Kos, načelnik, Jerica Pajk, načelnikova namestnica, Alojzij Luknar, tajnik, Alojzij Pečj nik, blagajnik, Uršula Kreinžar, blagajni-kova namestnica, Jožef Kos, knjižničar, Odborniki in odbornice so: Nežika Rejc. M. Zaje, Marija Eržišnik, Jakob Golmajer in Frančišek Zaje. Namestniki so: Frančiška Hočevar, Val. Dimnik, Jos. Lenar-šič, Cecilija Rejc, Frančišek Brajec. Pregledniki računov so: Josip Rape, načelnik Marija Jeras, Jožef Lužovec.
Krajevna skupina južne železnice »Prometna zveza«
je imela v soboto svojo občno zborovanje, ki ga je otvoril in vodil tovariš pred' sednik Jakob Milavcc, ki poroča: Skupina šteje 80 članov. Dohodkov je bilo 2551 K 94 vin., stroškov pa 2461 K 94 vin. Poleg Milavca govore na občnem zboru še tov Ošaben, Moškerc in Pip. Vodstvo S. L. S sc poziva, da naj gleda pri strankinih zavodih v Ljubljani vedno na to, da se bodo nastavljali le strankini somišljeniki. Odbor sc sestavi sledeče: Jakob Milavcc predsednik. Martin Ošaben, njegov namestnik, Martin Novak, Peter Jerneje iu Anton Koleša, glavni blagajniki, zapisnikarja Ivan Pip in Frančišek Vičič. Odbor, niki so: Frančišek Bučar, Jožef Keršič Simon Tomažič, Skender Anton, Stefar; Štrukelj, Matevž Kosmač, Jakob Prestor. Anton Arko, Jožef Pire. Pregledovalca računov sta: Alojzij Vis.iak in Ivan Turk.
iz se!s l in z.
L j u b 1 j a n a, 16. marca.
Občni zbor S. K. S. Z.
Sklene se. da se vrši občni zbor S. K. S. Z. dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih S. K. S. Z. Želeti je, da se člani občnega zbora udeleže.
Predavatelji.
Večkrat se čujejo pritožbe, da manjka predavateljem primernega gradiva za predavanja. S. K. S. Z. je stopila v dotiko z »Ljudskim društvom za katoliško Nem« č;io«. Ljudsko društvo da na razpolago svojo bogato knjižnico tudi slovenskim predavateljem. Naznaniti morajo tvarino. katero hočejo proučiti in se knjige tam iz. berejo. Kdor izposodi pri »Ljudskem društvu« znanstveni materijah mora povrniti poštnino in pravočasno vrniti knjige. Ce ne povrne knjig, jih mora plačati. Pogoj' da morajo slovenski predavatelji biti tudi
društveni člani, ni bil stavljen. A ker znaša letnina le 1 M 50 i, bi bilo prav, da oni, ki žele študirati deia »Ljudskega društva« tudi pristopijo vanj. Naslov: Volksver-einshaus, Mtinchen Gladbach, Rheinland
Nov zvezek gledaliških iger.
Opozarjamo na novi zvezek gledaliških iger (založba Slov. kršč. soc. zveze.) Naročila sprejema č. g. Luka Smolnikar, stolni vikarij v Ljubljani.
* Društveni govornik (priloga Duhovnega pastirja) ima v zadnjem zvezku nastopne v vsakem oziru ppučne in vrlo zanimive govore: I. Zakon po naravi in v zgodovini (dr. Aleš Ušeničnik), 2. Beseda o tisku (Ivan Baloh) in 3. Vpliv katoličan-stva na človeštvo (t Josip Benkovič). --Znamenite govore, ki jih je lani objavljal v »Društvenem govorniku« prof. dr. Krek pod naslovom »Socialne organizacije pr« vili kristjanov«, prinaša letos v hrvatskem prevodu »Vrhbosna«.
NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Kmečki nemiri v Rumuniji.
B u k a r e š t, 18. marca. Iz Bukarešta se piše: Iz nekaterih kmečkih okrajev došla vznemirljiva poročila so se izkazala za pretirana, čeprav se ne da tajiti, da je kmečko prebivalstvo razburjeno. 14. marca bi se bile morale uveljaviti lani od ru-munskega parlamenta sklenjene agrarne reforme in deloma jih oblasti že začenjajo izvajati. Seveda kmetje mislijo, da se takoj mora pokazati njih korist, ako so sploh kaj vredne, na drugi strani pa boljari veleposestniki — izkušajo delati reformam težave in jim stavljati zapreke. Največ sitnosti delajo vmesni najemniki, katerih po novem zakonu sploh več ne bo. Kaj nove reforme pomenjajo, kažejo sledeče številke: Rumunija ima 1,015.000 malih kmetov, kojih posestva so manjša, kot 10 ha in ie 4K>0, ki imajo od 100—70.000 ha! Slednja tvorijo veleposestvo. Kmet ima komaj 120 K na mesec dohodka in od tega naj pošteno živi mnogoštevilna rodbina! Jedo polento in čebuljo, in stanujejo v koči, ki bi jo naš kmet le za hlev mogel porabiti. Novi zakon uvaja nekako razlastitev, ker daje občinam pravico od veleposestnikov kupiti eno osmino njihove zemlje. Ceno določi uradna komisija. Denar za to posodi občinam državna agrarna banka. Občine zemljo razdele za mal denar. Tega dobijo kmetje v ljudskih posojilnicah, ki se bodo povsodi po kmetih ustanovile. Paše ostanejo občinske. Kar se tiče najemninskih pogodb, so strogo pod nadzorstvom krajevnih komisij, ki jih potrdijo ali zavržejo. Vmesnih najemnikov sploh več ni, kajti nihče nc sme vzeti več kot 4000 ha od veleposestnika v najem, dočim so prej vmesni najemniki, večinoma judi, vzeli od zadolženega boljara v najem tudi do 100.000 ha zemlje in jo zopet dajali kmetom v najem ter jih pri tem do krvi izmolzli.
Že zopet eden!
Novi T i č i n , 18. marca. Tu je po-neveril blagajnik socialnodemokratičnega tekstilnega društva 400 K in pobegnil.
moj vušil vela tistm Pepčkem, ke sa dva-kat Pepčki. Bolčum Pepet prou ud srca vošm, de b negavein govorem, ke jh drži u ta »Narodnmo dome« pr leberaineh usminah, puslušauci hedu pokal, tku liedu pokal, de b se slišal notr u Knafluva gas? du tiste palače, ke iz ne švigaja strele prusvete, kokr je reku Trstenjaku Tončt« na leberalnem vulivnem shode u Udmat, de b pol lohka tist pokajne tud u ta »Slu« vensk Narud« pršou, ne pa tku, kokr jc blu unkat, ke je mogu Bolču Pepe šele če/, ene par dni puprauk nardet, de sa. pušlu-šauci tud negaumu govore pokal in clu za tisak glaš, ke ga je spin, pusebi. De u tist palač u Knaflu gas, ke usak dan grmi in strele švigaja, Bolčiiga Pepeta tku prezirala in bagateliziraja, tu ni prou, in jest b biu še use drgač jezen najne, kokr jc biu Bolču Pepe, ke ic reku, de če mu še enkat kej tacga našpilaja, dc jh na u več pr vu-litvah ukul vozu, ampak de jh u raj ukul prnesu.
En škandal je tu res in Buli na prza-den, če b se kej tacga zgudl kašnmo ilrug-mo ubčinskem svetnike, pa če ga prou še u pratk nirna.ia rdeč nadrukanga, kokr maia Bolčuga Pepeta, tu b biu pulonr pusebn če b sc hofpulberari Franketat kei tacga zgudl, tu b usakmo leberalce prec nus udrežu, kokr b se pršou k nemil pul-berat.
Glili prou, de sm se spomnil na Fran-ketata. Gespud redehter, lata sa pa mel
uni unkat iz Franketatam tam pr tist hiš nasprut flečkajnarske cerkve, ke stuji na streh en mož brez zimske sukne in drž' u en rok ena palca iz repctnicam, iz ta druga roka pa kaže ke čez Iblana preke rotuž, kokr de b kazu, dc bo iz tista palca use ubčinske svetnike iz rotuža zapodu. Tu ;e mogl bt precej preke jutre, zatu ke sni šou jest tekat že flečkajnarskmo mež-nari pumagat dan zgunit. Uni sa bli, Fran-keta, en štajersk dohtar s. Kravje duline in pa šc ene par takeh gespudu, ke ket čuki pu noč bulš vidja, kokr pu dneu. Glih, ke sin jest pr flečkajnarsk cerku za kluka prjeu, sni slišu, kliku sc je Franketa nad tistmo voglam jeziu, de je še prema! not putegnen in de je zavle tega tku narodu ud »Fajmeštra« pa u »Union« ukul tistga vogla hodet in se ga ugibat. Pol sm še šlišu, ke sa že pučas naprej ruguvilel, ku-ku se je Franketa zagvišvou, dc u pr tu peru ubčinsk sej naprej prnesu, de more magistrat ud Urbanca pugervat, de u tist soj ta puštucan vogli mogu pestet šc mal preč uzet, saj tku še za ene tri metre, dc se n lohka šln ud »Fajmeštra« pa u »Union« bi naraunast. Za use slučaje, ji reku Franketa, u pa tud ud žepana puger-vu, de u pustu ud »Fajmeštra« pa du »Uniona« en tak štrk iz drata napclat, kokr jih maja pu Triglave, ker je bi na-vam za hodet. napclane. Iz tem se jc ton Franketa menile niti, gespud Štefecl, prku-pet, kokr sc iii zdi, zatu ke sm slišu, de sa
s i
ga uni na tu prjatlsk pu ram putaplal in mu reki, dc u tu še ta nar bi pametn predlog, kulkr jh jc še on pr ubčinskmo svete naprej prnesu.
Tu u pa res tud enkat pametn predlog u ubčinskem svete, sani jest hedu cvib-lam, če u moti Franketa še prložnast sploh kašne predloge pr ubčinskeli sejah naprej prnašat in Franketa sam na tem mal cvibla.
Kokr m je Zancek unkat pravu, ke sma se srečala glih ke je soja kuzlca pud Tibuli na špancir pelu, de ta liarodn-napredn vulivn udbor neki name špeku lera, dc b me sprav u u ubčinsk zastop in u iz tem gofla zavezu, de b zmeri rotuž u vornga na devu. Pa jest misleni. de me je Zancek sam uleku in dc use skp ni nč res; ampak Trstenjaku Totičc zna pa res za Ion za negava mira pr vulitvah ubčinsk svetnik ratat, kunštn, pranja, de je zadost in zdrou je pa tud spet. Zdela b bla še za Kunčiča ena lepa prložnast, de b pršou na rotuž sedet, če b žc na ta nounio Žabjek na sedou. Škoda ! Pa zdej ni nč za pumagat, kar je, tu je; saj s je sani uržah, za kua je pa tulk cajta megla pregajnu, de ja je tku pregnou, de se vidi, kua use pučne in špila. Kdur ni tku, kokr b mogu bt, tist nej megla pr gniah pesti, tu je še zmeri reku
Ro-tatu Pepe iz Kudeluga.
Tretji reskript na Hrvaškem!
Zagreb, 18. marca. Ban Rauch ima pripravljen tretji kraljevski reskript, ki proglaša izjemno stanje in ga pooblašča s polnomočjo kraljevega komisarja, toda tega reskripta ne objavi. Razlog je sledeči: Ban Rauch je imel, ko se je sabor otvoril, tri kraljevske reskripte v žepu, reskript, ki sabor otvarja, reskript, ki ga odgodi in reskript, ki proglaša izjemno stanje. Sabor se je otvoril. V drugi seji je ban osebno hotel sabor odgoditi. Ker je izvedel, da v tem slučaju poslanci nameravajo baje osebno insultirati iu napasti podbana Crnkovicha in vclikegažupanaGavraniča. ie zato reskript poslal predsedniku. Šlo se je zdaj za to, da sc prepreči branje reskripta pred konstitucijo sabora. Kajti, ako bi sc sabor preje konŠtituiral, bi se bil takoj stavil predlog, bana obtožiti. Ban pa je zato vedel in je poslance obvestil, da, ako se to zgodi, bo objavil takoj tretji reskript in proglasil na Hrvaškem izjemno stanje! Zato so poslanci koalicije sklenili dopustiti takoj branje odgodivnega reskripta. Stvar jc zelo značilna, ker ka/.e, da budimpeštanski in tisti dunajski krogi, ki jim verjamejo, še vedno mislijo, da se Hrvati dajo s knuto vladati.
Proti Poljakom. — Zavožena nemška politika.
Berolin, 18. marca. Tako žalostno se nemška politika še nikoli ni vlekla kot se pod Biilouom. Kakor stara hiša je ki na vseli koncih in krajih poka. Stvar pohaja iz tega, ker je Biilovv odbil od sebe mogočni Centrum iu vlada z blokom, zvarjenim iz svobodomislecev in konservativcev. Kadarkoli se gre za kako postavo, treba med tema strankama kompromisa, vsled česar mora vsakokrat ena izmed teh strank ali pa obe žrtvovati kaj od svojih »načel«. Pri razlastivni postavi so nacionalni liberalci potegnili za seboj konservativce, zdaj pa bodo konservativci liberalce. Gre za S 7 novega združevavnega zakona, ki prepoveduje, oziroma zelo ovira shode v nencmškein jeziku. Konservativci se sploh vesele vsakega pristriženega združevavnega zakona in zato tudi S 7. ker je v njem policiji dana velika oblast. Ker se gre proti Poljakom, je stvar še lažja. Toda v komisiji za proučevanje zakona so se uprli > svobodomiselci«, ki so nekaki liberalci boljše vrste. 7 ne marajo. Danes (18. t. m.) je zopet komisija sklicana. Splošno se govori, da je vlada zopet dosegla med blokovci kompromis: Večina svobodomiselcev se bode udala in S 7 sprejela, nekaj jili bode zaradi lepšega glasovalo proti, S 7 pa se bode seveda sprejel. Konservativci so zato baje obljubili, da glasujejo za novi borzni zakon. — So pa še druge veliko večje težave. Gre za nove davke. Deficita, ki ga morajo pokriti zvezne države, je 85.500.000 pro-računanega, toda finančniki ga cenijo v resnici na 136,100.000 M. To jc blagoslov blok-politike! V zunanji politiki je nebo tudi zelo oblačno. Angleška porabi vsako priliko, da Nemčijo potisne v kot, pri čemur ii pomagata rade volje Rusija iu Francoska. Le BiiIo\v vidi vse v rožicah, kajti Viljem II. mu .ie še naklonjen....
Proti Japoncem.
S y d n e y, 18. marca. Ministrski predsednik avstralskih zveznih držav, De-akin, je v sydneyskem parlamentu izjavil, da je za varstvo Avstralije edino jamstvo mogočna angleška mornarica, izjava je naperjena proti Japonski, ki stoi v Tihem oceanu na straži in bi sc rada polastila vse ga ondotnega otočja. Ni dvoma, da u:ed Japonsko in avstralskimi zveznimi državami pride do resnega konflikta in to zaradi vseljevanja Japoncev. Potem bi pa tudi angleško-japonska zveza šla rakom žvižgat.
Položaj ua Portugalskem.
L i s a b o n a , 18. m;"'ca. Tu je položaj še vedno jako opasen. Odpravili so v naglici vsled strahu pred revolucijo vse naredbe diktatorja Franca, pa pokazalo se je, da .ic marsikatera teh naredb bila zelo dobra. Sedanji ministri niso prav nič vredni, ker so vzeti iz tistih strank, ki so do zdaj vedno prakticirale navado, da so spravile svoje pristaše k polnim jaslim. Kmalu bodo nove volitve in te bodo odločile usodo državi. Edina svetla točka v tem korumpiranem ozračju je katoliška organizacija, ki se vedno bolj razširja s pomočjo časopisja. Sicer pa počiva vse resnično gospodarsko in socialno delo. V Lizboni sami niso ceste tlakovane, da bi kedo blato pospravljal ali pa zamašil luknje, o tem niti govora ni. »Politiki« imajo drugega posla dovolj ....
Širite, naročajte ..Slovenca"!

Italija o avstrijskem oboroževanju.
(X. armadni zbor v Ljubljani?)
Italijansko politično in strokovno-vo-jaško časopisje zadnje dni razpravlja brez presledka o utrjevanju vzhodne meje — frontiera orientale. Neposredni povod temu je, da je vlada v proračunskem odseku črtala Pais-u poročilo, v katerem je povdarjal, kako zelo zaostaja oboroževanje meje na Italijanskem za Avstrijo. >C. d. 1.« priobčuje o tem sledeče misli:
Avstrija se na svoii meji proti Italiji dosledno, čeprav polagoma, oborožuje in sicer po dobro in natančno izvedenem načrtu. Meja tridentinska je zavarovana defenzivno, s trdnjavami, ki zapirajo dolinske vhode in ceste, torej s. stabilnimi napravami, dočim imajo trdnjavske naprave ob furlanski in kadorski meji značaj ofenzive, kakor da bi vse bilo zato pripravljeno, da prodere v to nezavarovano odprtino. Vse je tu mobilno ■— mnogo cest, železniških dohodov in gamizij. Tridentinsk' trdnjavski oklep ima namen groziti levemu nasprotnikovemu krilu, dočim je na desnega nameravan napad. Ha teži Avstrija z vso svojo vojaško silo zlasti proti Soči, o tem priča dejstvo, da se je letos nameraval premestiti v Ljubljano celi X. armadni zbor iz Galicije. Kar se tiče po-množenja garnizij na meji, se je od leta 1904. premestilo proti laški mejji vsega skupaj 28 bataljonov — kar približno znaša I zbor — od teh (všteta je tudi deželna bramba) odpade na XIV. (inomoški) zbor 13 in na III. (graški) 15. Ta dva zbora razpolagata vsegaskup zdaj s 106 bataljoni, kar odgovarja 4 italijanskim armadniin zborom.
Kaj ima temu nasproti postaviti Italija? Ako se morejo smatrati trije armadni zbori III. (Milan), V. (Verona), in VI (Bologna) za obmejne zbore, potem je tega 24 regimentov pehote, 4 bersaljerov, 3 alpinov, vsegaskup 31 nasproti 36. Toda v resnici se teh zborov ne sme smatrati vse za obmejne, ker je niili dislokacijsk« ozemlje prerazsežno (Ticino-Apenin). V resnici je razmerje obmejnih sil italijanskih do avstrijskih 1:2. Pomisliti treba, di; bi bila. ako bi se bil januarja meseca X zbor iz Przemysla premestil v Ljubljano) proti črti Soče, Italija postavljena ofenzivno nasproti III. in X. zboru. X. zbor se v Ljubljano zato ni premestil, ker so so vsled balkanskega vprašanja zadnji ča« med Avslrilo in Rusijo poslabšale raz* mere.
Poleg tega pa pridejo še druge priprave: tirolski deželni strelci so sc reorganizirali v alpine, pomnožilo sc je pogor-sko in trdnjavsko topništvo, ravnotako konjenica, pomnožil se je XIII. zbor v Zagrebu in XV. v Sarajevu. Prvi ima namer ščititi ob Adriji desno krilo avstrijske arj made pred eventualnim nasprotnikom XV. pa bi imel prodirati proti Solunu, čd verjamemo sicer vedno dobro informiranemu v C. d. I.« Kar se Italije tiče, sodi »C d. I.«, da je razun vojaštva popolnoma zanemarjeno trdnjavsko vprašanje, ki je prevažen problem za Italijo, kajti trdnjave sc ne delajo iz zraka, dočim je pomnožiti garnizije lažja stvar.
# * *
Kakor se vidi iz italijanskega časopisja, je Italija glede pomnoževanja naše armade in koncentracije proti jugu dobro poučena. Glede premeščenja korncga poveljstva bodi dodatno k notici v našem listu od ponedeljka še pripomnjeno. da si je vojna uprava tudi že pečala z mislijo, premestiti korno poveljstvo ali v Celovec ali pa v Gorico. — Vendar pa na to sedaj ni misliti, in pride, kakor smo že poročali, v poštev — Ic Ljubljana. — Čas seveda ni še določen, ker tako premeščenje zahteva, da so v prvi vrsti izpolnjeni vsi predpogoji. In za te se sedaj gre! V slučaju vojske z Italijo bi sc vršile važne operacije iz Ljubljane kot najkrajše poti do Trsta Saj bi v slučaiu sovražnikove invazije bila ta pot malodane nezavarovana, osobito na Krasu, kjer bi potem lahko sovražnik razdiral prometne zveze s Trstom, Gorico, zlasti pa še — s Puljem. Govori se tudi. da nameravajo pod Sv. Višarji napraviti forte z gorskimi baterijami, ker je prehod čez Zajezera nezavarovan.
Vajenca
65Q 3 ( za večjo kavarno sprejme takoj. Naslov pove uprava.
Proda sa
702 3-1
lepo posestvo
s hišo, velkim hlevom in gozdom, pet minut oddaljeno od prijaznega trga na Spodnjem Štajerskem, po ugodni ceni. — Ponudbe na naslov: »Ugodna kupčij«« poste re-stante Sv. Jurij ob južni železnici.
3 krojaške pomočnike
sprejme takoj v stalno delo Ivan Zvezda, krojaški mojster, Kurjsvas, p. Jesenioe, Gorenjsko.	690 1—t
Odda se mesečna meblirana
soba
s posebnim vhodom dijaku ali drugemu gospodu. Cena 10 K.	696 l-i
Kje, pove upravništvo „Slovenca\
C. kr. oblastveno potrjeno 22 ticilišce za Krojno risanje
branja c7esiR
Ljubljana, Stari tri & 28.
B Dobi se tudi krol po žlvotnl meri. e

Sprejmem v službo zanesljivega
Vstop takoj. Ponudbe s pogoji naj se pošljejo pod Val. Soagnetti, Krško.	675 3—3
Lekarna pri »zlatem orlu"
kemika Mr. Ph. MardetschlSgerja
v LJubljani
priporoča svoja doma&a zdravila :
1.	Trpotčev sok, najb. sredstvo proti kataru, kašlju, hripavosti, 1 stekl. t K.
2.	Mentolov! sladkorčki proti kataru v vratu in za zboljšanje glasu, 1 škatljica 1 K 50 vin.
3.	Pravo ribje olje, medicinično, najboljše sredstvo za prsa in pljuCa: tudi za otroke, 1 stekienica 2 K.
4.	Francovo žganje (mento!ovo\ krepi ter olajšuje trganje in bod-ljaje, 1 stekl. 1 K 20 vin. 574 6-5
Le po povzetju se dobi v orlovi le.
karni v Ljubljani, Jurčičev trg.

Tri leta pismeno jamstvo.
Nikdar več v življenju
se Vam ne nudi taka prilika, da bi dobili za smešno ceno
krasno, pravo Oioria srebrno remont, uro na sidro za gospode, v močnem, bogato gravi-ranem okovu z dvojnim po-krovjem in fi nim preizkušenim kolesjem na deset kamnov natančno idoča; z kpo verižico in obeskom, K 10'—; ista ura s sek. kazalcem K 9- v meteor-624 3 tula K 7 90. Edino razpošiljanje po povzetju pri
Uhren-Export-Gesellschaft
(prej Henrik Weiss)
Dunaj, XIV/3, Sechshauserstr. 5/10. Pred kričečimi reklamami in hvalisnnimi manjvrednimi ponarejanji se svari.
Kuharice)
ki je 2e dolgo let služila v župnišču, želi zopet enake službe, najraje kje na deželi. Naslov pove uprava „Slovenca". 697 3 1
IVAN PENGOV
p o d o ts a r. izdelovalen oltarjev IU.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—10
podoMo delavnico
umrlega g. And. Rovieka,
Kolodvorske ulice štev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega deia pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
<3!ozlatarsloo in po6o6arsloo.
Slavnemu občinstvu, osobito fa vele-častlti duhovščini in cerkvenim predstoj-niitvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko	_	318 44-2
&čfzlmi.S £&6ar
ustanovila kiparsko (■fodobarsho) obrt ter izdelovanj* oltarjev v LJubljani, Turjaški trg it. /•
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno Ma vpogled. — Jsvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, rtelno in po smernih cenah,
Priznalna pisma so na razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela tn okvirji aa cerkvene in druge podobe.
Z odličnim spoštovanjem
Šofzlml. & JSeSar
po*l«t<trttro in padobarštva.
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.	2&&4 -.»s
Drag Heger
urar, juvelir In graver.
Oslek 1. Kapnrinika al. 4, (Slivoa.)
HIŠA'««
v mestu, z gostilno, pekarljo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. „244" na upravo lista.	365 11
posesfvo
z dobro idočo gostilno pri farni cerkvi ter ob železnični postaji, se proda takoj po prav nizki ceni. Posestvo obsega 14 oralov njiv, 7 oralov »ravnikov ter 15 oralov lepega gozda.	657 6 2 Obenem se proda tudi eno-nadstropna na novo sezidana
restavracija
ob novi državni železnici, oddaljena dobro uro od glavnega mesta ter zelo obiskovana od letovičarjev. Cena restavraciji 35 000 kron.
Kupci naj se blagovolijo obrniti na upravništvo „Slovenca"
WWWWWWWWMl
Dež. lekarna pri,Mariji pomagaj' M. Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven eesarja Franc Jožefovega jnbil. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje oljefi0^8:
bavljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
tanno*chinin tinkturo za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	210 48-8
Slovita Melnsine ustna in zobna
Vnd/I delu'e Zborno proti zobobolu In gnji-TUUa lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Maiaga, ruma itd. razpošilja po poŠti vsak dan dvakrat.
091 2
V Angleškem skladišču oblek
se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga prodaja najmodernejša in najfinejša konfekcija ze dame, gospode, deklice, dečke in otrokeže sedaj za lastno ceno.
O. BERNATOVIČ, Ljubljana,Mestni trg 5.
C. tu kr. dvorni iuloiuik In pup«iev dvorni tuložnik
iouO 6'
lekarnar
i, IJubljanu
Dunajska eeata (lekarna pri anpetjn) opeiovaflo odOkevan, pn»oro(n nuitopn« preutcušene 'rdpIVe-
.AntirrhPumon"
trganju in podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h.
Salmij ako ve pastile,
pavost in kašelj, razkrajajo sliz.
I škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane 2 kroni.
7.AlP7nn.t.o vino vseb,,)e ia slabokrv
fiBlctuniu	otroke, lahko prebavljiv ieleznat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Poštni zavjj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.
THnlr+iiiMi va ndpp je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje nnKt»ra /.» /.muuc^ te|e8a pospefiujoče 8redslvo. i steklenica 20 vin.
——Naročila ae točno izvrče proti povzetju. ————
I
I
Podružnic«;
Pnc* • ■•■falalaanl: O rabta H, Mili itraa, Mail illu ti,	Dno,
IMU Upa, Oalka Fuaalaa, loiarakl Buhert, IMUajt, 'otI JIM«, rt™«, ■ritan Ia LIbsree.
MasJalnJas a« Dunaja:
I. Vtllitllt II, II. Tabanlrati« I, III. Ui|ii(>m 77 (racal R«nr.wtf»), m. Ll vrafMit 17. IV. Vltdatl HauplitraMa 18, T 5cb5nbraao«r«traia» II t, n SaapMMTferatr. M, VII Marlabllrutraiu T«, VIII. LartbaotallrrMr.cit IS!, IX. Alirrilnill II, X. r <».rlltaia.ii« 09, XVIII. VlbrlR(«ril'ar» II, XIX. Dlbllac«' Haaplilr. II. XIX. H.v«lilr>iM u. ■Mnami^^^BaBanBBBanaanmnai »juiMI
tfMjalnlftna delnlftka družba
45 ISO 173
99
MERCUr
Dunaj, I., Wollzeile 10,
Ak* keplUl K 20,000.000. *«•- x*klad K 8,500.000
MAjkolantneJii
mr nakup in ppodaja n
fuh vrat rut, drUvnlh papirjuv, akci|, prioritet, saatavalr, anft davit, valut ln den*r|»
Zamenjava in eskomptir&nje
islribanlh nurtavalc la obUtacil, aračk ln knnnnc«,
Razmere na vseučiliščih
»Vaterland« objavlja intervicv s papeževim nuncijem Granito tli Belmonte v \Vahrinundovi zadevi. Nuncij je takoj pri-četkoma izjavil, da jc Wahrmundova brošura vredna, da se zavrže. Škofijstvo bi moralo prepovedati knjigo, a to ni več potrebno, ker je knjiga eo ipso prepovedana, predno pride na indeks. O Wahrmundu je rekel nuncij: »Naglašam pred vsem, da vprašanje ni politično. Nasprotniki hočejo to zadevo spraviti v zvezo s svobodo pouka na vseučiliščih in pa s svobodo znanosti. Naglašam, da ne zavzamem glede na ta vprašanja stališča. Nočem se vmešavati v politične boje. Važno je zame zgolj versko vprašanje. Profesor Wahr-mund uči cerkveno pravo. Nemogoče je, da še nadalje predava svoj predmet. Sa-tnoobsebi je umevno, da mora biti profesor cerkvenega prava katoličan. Po svojih govorih in po svoji brošuri je pa Wahrmund izstopil iz katoliške cerkve. Postal je heretik in kot tak jc nemogoč kot učitelj katoliškega cerkvenega prava. Zato sem po zunanjem ministrstvu zahteval od na-učnega ministrstva, da se odstrani Wahr-mund s svoje stolice. Zahteva je sarnob-sebi umevna. Nikdar ne bodo imenovali katoliškega duhovnika ali pa celo kakega jezuita za profesorja protestantskega cer kvenega prava. To pravico smejo zahtevati tudi katoličani. Naučno ministrstvo ni še odgovorilo, a tc zahteve ne opustim.« (ilede na vprašanje, če bo Wahrmund eks-komuniciran, je odgovoril nuncij: »Nemo-rem odgovoriti, ker nočem postopati prej, kakor Rim. Ni pa potrebno javno izobčenje, ker se je sam izobčil z bogoklet-stvom.« Dalje je izjavil nuncij: »Ce bi bila škofijska oblast prepovedala knjigo, bi bili trdili liberalci in socialni demokrati, da je sodišče knjigo le zato zaplenilo, da ustreže klerikalcem.« Nuncij je tudi izjavil, da je Vatikan poučen o Wahrmundovi zadevi in da se peča ž njo.
Odločni nuncijev nastop v obrambo katoličanstvo seveda ni všeč svobodomi-selstvu »Vaterlandov« članek jih je zadel v živo in razburil svobodomiselno časopisje, a tudi liberalne politike. Vseučiliška svobodomiselska klika hoče v Avstriji kulturni boj. Za vseučiliškim profesorjem Ma-sarykom vseučiliški profesor Wahrmund. Za profesorji seveda ne" smejo zaostati judovski časnikarji vseh struj, in politiki odvisni od svobodomiselnega časopisja se pripravljajo na vojsko.
Dr. Chiari je izjavil, da če se želi boj, sc bomo ravnali po tem. Neki drugi nemški voditelj, imena svobodomisel.časopisje ne navaja, pa izjavlja, da je nastopil nuncij kot diplomatični zastopnik pravilno pot, a da se je vmešaval v naše notranje zadeve. Dotičnik pravi, da bi se že potrpelo, ko bi bil NVahrmund profesor teološke fakultete, a ker uči na pravoslovni fakulteti, ni imel nuncij pravnega povoda za diplo-matično intervencijo. Tudi neki poljski poslanec, čegar ime je zavito v tajnostno meglo, se je izjavil podobno. Cuje se, da tudi češki poslanski krogi obsojajo nun-cijevo intervencijo, češ, da hočejo varovati svobodo vseučilišč. Lepo počasi se zbližujejo avstrijski svobodomiselni parlamentarni brati. Govori se, da osrečijo graško vseučilišče z osebo Wahrmundovo.
O nuncijevi intervenciji pri zunanjem ministru se je pa pečal sinoči tudi ministrski svet. Izdali so sledečo uradno izjavo: Ob nekem obisku v notranjem ministrstvu je porabil nuncij Granito di Belmonte priliko in opozoril na predavanja in na brošuro profesorja cerkvenega prava na inomoškem vseučilišču, ne da bi bil stavil določen petit. Zunanji minister je o tem obvestil s pismom z dne 6. t. m. na-učnega ministra dr. Marcheta. Pismo naglaša, da apostolski nuncij ni stavil nobene določne zahteve (Beseda »kcin« je v uradnem obvestilu dvakrat podčrtana.) Gosp. naučili minister ni imel povoda, da glede na to obvestilo nadalje ukrepa. Zadeva se bo obravnavala samostojno po organih, ki so poklicani, da jo rešijo. Svobodomiselno časopisje naglaša, da v bistvenih točkah nasprotuje ta izjava »Vaterlandovim« izvajanjem.
Naučili minister in Beck sta tudi v škripcih. Svobodomiselno časopisje poroča, da sta naglašala nasproti časnikarjem, da nuncij v zunanjem ministrstvu ni stavil nobene določne izjave. Nasproti Aehren-thalu je le omenjal, kak vtis ima o Wahr-mundovi brošuri in opozarjal, da Wahr-mundova brošura žali čustva katoliškega prebivalstva. V zasebnem pismu je naznanil zunanji minister Marchetu, kaj da je nuncij opomnil. Avstrijska vlada zato nima povoda, da zavzame stališče. Liberalni naučni minister dr. Marchet je pa izjavil: »Ne vem, če so popolnoma natančno objavljena nuncijeva izvajanja. Bistvo razgovora jc, da bi bil nuncij zahteval po zu-
nanjem ministrstvu od naučnega ministrstva, da se naj VVahrnumd odstrani. Zunanji minister mi pa kaj takega uradno ni sporočil. Pisal mi je zasebno pismo, ne uradnega, v katerem mi je sporočil, da je govoril nuncij ž njim o Wahrinundu. Nuncij ni stavil nikake zahteve.«
Med poslanci se govori, da je v \Vahr-rnundovi zadevi nuncij posredoval, da prepreči kulturni boj. Rim baje ni rad videl, da so nastopili krščanski socialci proti VVahrmundovim predavanjem. Rim bi rad preprečil, da postane Wahrmund mučenik. Tako vsaj poročajo svobodomiselni listi.
Najlepše pa je, da očitajo zdaj svobodomiselni krogi katoličanom, da so oni izzvali vojsko. Kdo pa je pričel vojsko? Je-li ni pričel Wahrmund in ga li ni podpiralo vse svobodomiselno časopisje in ščuvalo proti katoličanom? Psovko »krvo-željni katoličani« naj bi mirno prenesli? Kako so slavili Wahrmunda zaradi njegovih neznanstvenih in hujskajočih predavanj! Neki svobodomiselni list je izdal svobodomiselni načrt, ko je pisal:
>Cc pridejo krščanski socialci na dan s pravo barvo, sledi parlamentarna vojska, v kateri se bo šlo zopet za načela in ne zgolj za materielne koristi. Profesor \Vahrmund bo ločil klerikalno od nekle-rikalnega. Zaznalo sc bo, ali je prva ljudska zbornica klerikalna in nasprotnica svobodnega napredka.« Hujska pred vsem stara judovska »N. Fr. Presse«. Na vsak način bi rada izzvala kulturni boj. Vemo zakaj. Kulturni boj bi preprečil socialne reforme in teli se veliki kapital boji. Zato so tako slavili Wahrmunda in razburili avstrijsko javnost.
HRVATSKA.
Iz Starčevičcvc stranke prava je izstopil Mirko pl. Pisačič. — Iz krogov hrvatskih delegatov se čuje, da pojdejo isti takoj po seji hrvaško-srbske koalicije (18. t. m.) v Budimpešto, da se udeležijo debate o reviziji poslovnika. — »Neue Freie Presse« piše, da bi bila Ogrska vlada že davno umaknila železničarsko pragmati-ko, če bi to zadostovalo za vzpostavljenje zanesljivega mira na Hrvaškem. Ogrski vladi se gre za to, da zlomi moč strank, ki danes gospodarijo na Hrvaškem in da se znebi hrvaško-srbske koalicije. Toda sedanja vladna politika ima le malo izgleda na tak uspeh. Vlada menda ne bo sklicala sabora do konca leta. Začetkom prihodnjega leta poiskusi menda zopet nove volitve na podlagi novih volivnih imenikov, katere hoče tako sestaviti, da dobijo pristaši ogrskega ministrstva večino. Morda pa hoče tudi Ie koalicijo utruditi. Med poslanci koalicije zlasti pa med volivci iste, da je še mnogo ljudi, ki ne vedo kam jih pelje pot, ki so jo nastopili, in na katere bi se morda dalo vplivati v unioni-stiškem smislu.
DVELETNA VOJAŠKA SLUŽBA.
»Budapesti Hirlap« poroča o vojaški brambeni reformi, da bode uvedba dveletne vojaške službe stala 70 milijonov K. Uvedle sc bodo posebne delavske kompanije.
Z BALKANA.
Rusija je baje izdelala s sodelovanjem Angleške in nc ozirajoč sc na dosedanjo zaveznico Avstrijo, novi reformi načrt za Balkan. — Francosko, rusko in italijansko poslaništvo so se pri turški vladi zavzela za srbski projekt Donava-Adria. — Turška vlada je pozvala italijansko, naj imenuje naslednika umrlemu poveljniku makedonskega orožništva Do Giorgis.
KMEČKI NEMIRI V RUSIJI.
V	okrožju Volge so izbruhnili kmečki nemiri. V Saratovu se je vršil spopad med kmeti in orožniki, v katerem je bilo več kmetov ustreljenih.
ŽENSKA REVOLUCIJA.
V	Villanuevi so se 12. t. m. vršile demonstracije proti uvedbi užitnine. Demonstracije so se udeležile skoro izključno samo žene in otroci. Meščanska garda jc morala streljati. Ubila je dve osebi, 27 pa ranila.
ZAROTA V PORTUGALU.
Včeraj se je tu odkrila vojaška zarota. Namen jc bil proglasiti v polkih diktaturo Migucla braganškega. Več zarotnikov je zaprtih.
REVOLUCIJA NA HAITI.
Cuje se. da bo Nemčija nastopila proti republiki Haiti z orožjem. — Vojaštvo je razburjeno in hoče napasti nemški in francoski konzulat. — Na cesti sc dogajajo strahovite stvari. Včeraj so ustrelili 30 zarotnikov zamorcev. Bati se jc masakri-ranja vseh tujcev. Konzulati so sc utrdili,
ker se je bati napada. —- Angleška križar-ka »lndefatigable« in nemška križarka »Bremen« sta dospeli v Port au Prince. -Vrše se med francosko in nemško vlado pogajanja glede na skupni nastop. Ameriška vlada izjavlja, da se v razmere na Haiti ne bo nič vtikala, ker inozemski interesi niso v nevarnosti. Baje se gre samo za malo revolucijo.
Dnevne novice.
+ Imenovanja pri finančnem ravnateljstvu. Konceptni praktikanti gg. Ry-schavy, Maks pl. Laschan in Ivan Korbar so imenovani finančnim koncipistom.
+ Odkrita beseda po volitvah na Goriškem. Iz številk pri deželnozborski volitvi na Goriškem oddanih glasov je jasno razvidno, da ima S. L. S. med kmečkim ljudstvom večino. Zmago so odločili pre-slepljeni socialistiški delavci. Kar smo rekli glede zadnjih državnozborskih volitev, povdarjanio zopet. Kras nam je nasproten! Ne morda radi tega, ker je ljudstvo udano liberalizmu, ampak veliko več radi odvisnosti ljudstva od liberalnih oderuhov, ki koniandirajo po Krasu. Kar je liberalizma na Krasu, so ga zanesli tja liberalci iz Trsta, kamor tudi večji del Krasa teži. Nauk iz tega ne bo težak! S. L. S. je sijajno zmagala v gorah, dobila večino v goriški okolici in goriški nadškofiji sploh. Tam, kjer imajo liberalci glavno oporo, je Kras, ki spada pod tržaško škofijo. Želeli bi, da bi se tega dejstva zavedli tudi rnerodajni krogi v Trstu. V tem delu Krasa je dosti občin, kjer so nasprotniki dobili po 200 do 300 ali še več glasov, naši pa 2, 3 ali pa tudi nič. To pomeni kaj več, kakor pa zgolj slučaj. Ne da bi se spuščali v prazne tožbe, moramo vendar jasno izreči, kar čutijo vsi, ki žive med ljudstvom. Po veliki večini dosedanji poslanci niso imeli stika z ljudstvom, ln to je bil tudi eden izmed vzrokov liberalne zmage. Ljudstvo, ki je volilo poslance, jih hoče tudi kedaj videti v svoji sredi ter se razgovoriti ž njimi. Dandanes so pač taki časi, da je to povsod potrebno. Še veliko bolj pa jc to potrebno tam, kjer vemo, da nasprotnik širi o poslancih laži in neresnice med ljudstvo. Prepričani smo, da je gospod profesor Berbuč v polni meri storil svojo dolžnost kot deželni odbornik. Toda ravno proti njemu so nasprotniki najlažje agitirali, ker ni prišel tako v stik z volivci, kakor drugi. Tu je vsaka skromnost nespamet in škoda za stvar samo. Pokazalo se je to pri volitvi v kmečki skupini v goriški okolici, kjer je edini g. Berbuč prišel v ožjo volitev. V goriški okolici so imeli takozvani agrarci največ upanja, a propadli so, kar je znamenje, da kmečko ljudstvo ne zaupa tem prerokom, ki v novi skledi prinašajo staro prestano liberalno žlobudro. Tudi v tolminskih kmečkih občinah smo bili v ožji volitvi. Pri prvi volitvi je zmagal veleza-služni dr. Gregorčič, Kosmač pa jc prišel v ožjo volitev. Krivi so tega tisti ljudje, ki ne vedo, kaj je disciplina, ki jim je lastni jaz več kot skupna stvar. In ravno tisto kršenje discipline je tudi v splošni skupini povzročilo, da smo izgubili po nepotrebnem par sto glasov, radi tega prišli v ožjo volitev — in radi tega ostali tudi v manjšini. Naj ve vsak, da je v vojski v prvi vrsti potreba discipline. Kdor tega ne razume, ne spada med nas! Naših ljudi ti neuspehi niso potrli. Jasno se je pokazalo, da večina kmečkega ljudstva v deželi je v taboru S. L. S. Da je večina delavstva nam nasprotna, je pa tudi nekoliko naša krivda. Liberalni agrarci naj se zato nikari ne vesele svoje zmage. Saj ta zmaga je bila zmaga protikmečke socialne demokracije ter tiste korupcije, ki jo ob času volitev uganjajo liberalci po deželi .Zato jim bodo take zmage v pogubo, nam pa naj bodo taki neuspehi v bodrilo.
' Iz Trsta se nam piše: Socialni kurz v Sv. Ivanu pri Trstu se je vrlo obnesel. Z veliko pridnostjo so se udeleževali vsi navzoči — bilo jih je petdesetorica, ki bo zdaj zadružno misel krepko razširjala.
poučnih predavanj in bo v hvaležnem spominu obdržala predavanja g. Pelca in Pušenjaka, ki smo ju spoznali kot izvrstna strokovnjaka. Razveselilo nas je še zlasti, da je prihitel z Dunaja državni poslanec g. dr. Krek, ki je dva večera tudi govoril, enkrat o delavskem, drugič o kmečkem vprašanju. Prisrčen je bil zadnji večer. Za dr. Krekovim predavanjem se je oglasil k besedi g. Bolčič iz Boljunca, ki jc poudarjal, da je le v tem smislu, kakor smo se učili na tem poučnem tečaju, prava izobrazba in napredek ljudstva. Dr. Lampe je kazal na veliko narodno vrednost našega dela. Okolica velikih mest jc poklicana, da prenovi in pomladi mestno prebivalstvo, ki po naravnih zakonih izgine v nekaj rodovih in naredi prostora priseljenemu svežemu naraščaju. Mi hočemo slo-
venski rod nravno in gospodarsko okrepiti tako, da si osvoji s časom tudi Trst, ne da bi izgubil pri tem svoje narodnosti in vere, kakor žal opazujemo sedaj v tolikih slučajih. Zato naj nam nihče ne očita bratomornega boja, zlasti ne tisti, ki imajo na svoji vesti v tržaški okolici riemanjsko gonjo! G. Škerlj je govoril o pomenu zadružništva, g. Crnčič je pa priporočal »Zarjo«, ki hoče gojiti tudi zadružno misel v Slovencih. G. Mislej, predsednik izobraževalnega društva v Sv. Ivanu, jc vzpodbujal mladeniče, naj se krepko drže naše organizacije, g. Furlan od Sv. Križa je ožigosal kvarno delo naših nasprotnikov, k sklepu je pa g. Nedved iz Šterne v lepem hrvaškem govoru popisoval, kako imajo naše zadruge po Istri namen reševati ubogo ljudstvo. Kot bratje smo se razšli, veseli, da smo se mnogo lepega naučili, hvaležni še zlasti g. Čoku, ki nam je priredil ta lepi poučni tečaj, iu Zadružni zvezi ljubljanski, ki nam je ustregla s tako stro-kovnjaško izvežbanimi predavatelji. — Opomniti nam je glede na prejšnja poročila »Slovenčeva« le to, da sc poučni tečaj ni vršil v »Narodnem domu«, kajti tam so nam nasprotni, ampak v lepi in praktični zgradbi Obrtne in konsumne zadruge. Da sc kmalu zopet snidemo pri takem ljudskem delu!
+ Proti dvoboju! Zanimiva pravda se je včeraj vršila na Dunaju. Vpokojeni nadporočnik Viljem Sidorowicz toži pred civilnim sodiščem vojno upravo na 50.000 K odškodnine za bolečine, 12.800 K bolni-ščnarine iu -4000 K letne rente za invalidi-teto, ker je vsled ukaza polkovnega (102) poveljnika Julija Hospodarja moral se bojevati s poročnikom Kloss od 61. polka, ki je v pijanosti razžalil častnike 102. polka. 15. avgusta 1. 1. se je vršil dvoboj. Vspeh dvoboja: Sidorowiczu je bila presekana leva roka, vsled česar jc postal invalid za celo življenje in vpokojen. Odmerila se mu je nezadostna pokojnina in celo tako-zvana »ranjeniška« doklada se mu je za polovico zmanjšala vzlic rekurzu na vojno ministrstvo. Sidoro\\ icz toži zdaj vojno upravo, ker je postal invalid vsled njene krivde. Ukazal se mu je namreč dvoboj proti vsem zakonitim določilom, preko vseh tozadevnih kompetentnih inštanc, dasi vojaški kazenski zakonik dvouoj prepoveduje. pa sc vzlic temu dvoboji za-ukazujejo in če se ne vrše, se častnikom vzame šarža. — Opozarjamo naše poslance, naj odločno nastopijo proti nezakonitostim, ki se tu vrše in naj posvetijo v to gnjilobo. Vojaška uprava zahteva od ljudstva ogromne žrtve, vzlic temu pa vzdržuje proti zakonu barbarske navade, podobne navadam divjih rodov v južni Ameriki, ki se tudi, ako drug drugega »razžali«, med seboj pobijajo s koli, ne da bi vedeli zakaj. Gradiva je dovolj na razpolago.
+ Krščansko časopisje. Kakor znano* niso zadnje deželnozborske volitve na Češkem za katoličane dobro izpadle. O vzroku piše dr. Myslivec v »Novem veku«: »Potrebujemo dnevnika. Žalibog je resnica, da treba naš neuspeh pripisati dejstvu. da »Ceh« ni mogel dovolj energično parirati napadov nasprotnikov. Ce bi bili imeli energično, v resnici demokratiško katoliško glasilo, bi bila zmaga na strani katoliških kmetov.« To jc resno svarilo katoliškim krogom na Češkem, za nas pa zopetni opomin, da razširimo naše časopisje. Opozarjamo vnovič na novi vseslovenski mladeniški list »Mladost«, ki bo jel izhajati že prihodnji mesec in bo imel namen biti podlaga veliki mladeniški organizaciji. Začne naj se povsod že zdaj agitacijsko delo !
Za svetnika pomorske vlade v Trstu je imenovan grof Viktor Attems. na-mestništveni svetnik v Zadru. Isti je dobil ob enem naslov in značaj dvornega svetnika. Tržaški »Balkan« protestira proti temu imenovanju, ker nemški grof ne zna nobenega slovanskega jezika, niti pozna potrebe mornarice in primorskega prebivalstva. To imenovanje da pomenja sramoto za vse konceptne uradnike pomorske vlade.
Paberki. »Slovenski Narod« ima najslabši pregled o pravem položaju. Včeraj, ko piše, da je vlada pričela posredovati za kompromis, sanjari samo o »veliki bitki« 28. februarja — na bitko 21. februarja jc pa popolnoma pozabil. Ce bi nc bil tako pozabljiv, bi imel tako hitro pravično podlago za zdrav kompromis. 15.000 naše večine 21. februarja in komaj 1000 glasov liberalne večine dne 28. februarja! — V Gorici so imeli agrarni Gabrščkijanci pri »Jelenu« običajni komerz po volitvah. Gabršček jc napravil poročilo za »Sočo«. V poročilu jc govore svojih podložnih kratko omenil, o sebi pa napisal klobaso. Napit-nico na Mermoljo, kot »prvega kmeta«, je : Gabršček kar izpustil. Vse zasluge na
»zmagi« ima namreč samo Andrej Gabršček. S preziranjem v »Soči« je Gabršček dovolj kaznoval Mermoljo za neke neprevidne besede .... Gabrškovi klobasi je telegrafiral znani igralec slovenskega gledališča Danilo iz Ljubljane: Gabršček. škof Zlati jelen v Gorici. Slava k današnji intronizaeiji. Danilo.« Mnenja smo, da bo Danilova »intronizacija« Ga-brščka ravno tako slabo držala, kot Danilova slava na Bledu. Ce meni Danilo, da mu Gabršček preskrbi med sloveti, igralci tako prvenstvo, da se mu ne bo treba vlog učiti, se presneto moti. Skoro istočasno, ko se je vršil ta komers ,je izšel »Rdeči Prapor«, ki pravi, da je dr. Treo v imenu narodno-napredne stranke na konferenci soc. demokratov 9. t. m. oficielno prosil socialne demokrate za pomoč pri volitvi v goriški splošni skupini. Prišel je na to konferenco tudi dr. Henrik Turna. O dr. Tumovem nastopu piše »Rdeči Prapor«: »Dr. Turna je izjavil: Danes javno nazna-. nim, da oficielno pristopim v socialnode-mokratično stranko in se podvržem od sedaj naprej strankarski disciplini, oziroma vseni sklepom stranke.« Tej izjavi je sledil viharen aplavz, ki se dolgo ni polegel. Dr. Treo je milo gledal svojega kolega v liberalizmu, ki je dal liberalizmu za vselej slovo. Dr. Turna je nadaljeval svoj govor, da je liberalizem umrl in če bi se goriški liberalci ne bili skrili za agrarce. bi ne bili imeli niti 600 glasov v splošni kuriji«.Ta izjava je več vredna kot pa Ga-brščkov komerz. Celjski »Narodni List« je nedavno pisal: »Naravno kdo neki bo tako bedast, da bo dajal kruli tistemu, ki ruje proti njemu!« Tako nas uče nasprotniki! In to tudi dejanski izvajajo. Nedavno v pisarni tukajšnjega trgovskega društva »Merkur« nekdo samo radi tega ni smel dobiti postranskega zaslužka, ker je uradnik »Gospodarske zveze«, kakor je rekel svobodoljubni dr. \Vindischer. Tako nasprotniki. V takem položaju gg. liberalci ne smejo zameriti, ako jih brezobzirno posnemamo! Tako neumni nismo, da bi udarce samo držali. To zahteva kompromis na zdravi in pravični podlagi!
Vinski semenj v Krškem. Včerajšnji vinski spomladanski semenj v Krškem se je povoljno obnesel. Glasom zabelež-kov se je prodalo 1165 hektolitrov (2080 veder) po 36 do 44 v. Vsled nizke cene so vino prodali večinoma le tnali, od krškega oddaljeni vinogradniki. Po veliki udeležbi od strani producentov sodeč, je v krškem okraju še dosti in dobrega vina, posebno v Veliki Dolini, na Čatežu, v Sv. Križu in Kostanjevici, na Raki, pri sv. Duhu, na Studencu itd. — Na tem semnju so vina nakupili nasled. gg. vinski trgovci in gostilničarji: Černe, Ceruivec, Češnovar, Lenče, Mrak in Kos iz Ljubljane, Dolničar A. iz Trbovelj, Robavs, Dermastija iz Šmartne-ga pri Litiji, Tome iz Šiške, Lavrič in Cir-man iz Št. Vida nad Ljubljano, »Slepi Janez« iz Trate, Grad Ivan iz Beričevega. Grad .lernej iz Dragomelj, .lesih in Bo-hinec iz Medvod, Šusteršič iz Zapeči, Zajec iz Soteske, Zarn in Banič iz Krškega, Miiller iz Domžal, Vilfan iz .ležice in Me-jač iz Komende. I )rugi so se podali po semnju naravnost v razne vinske gorice.
— Vič-Glince. (Predavanja.) Zadnjo nedeljo je v »Katol. slov. izobraževalnem društvu« predaval preč. gosp. prof. bogoslovja dr. Gruden obilno zbranim možem in mladeničem o razvoju avstrijske ustave ravno na dan šestdesetletnice prvega avstrijskega parlamenta. Kak razloček mej takratnim in današnjim državnim zborom! V kratkem bo ženski odsek izobr. društva vprizoril lepo igro »Lurška pasti-rica« v dvorani g. A. Bernika na Glincah. Zeljno jo pričakujemo.
Obstrukcija pri obrtniškem shodu. Iz novomeške okolice se nam poroča: Pretečeno nedeljo, dne 15. t. m., se je vršil v Novem mestu VII. občni zbor »Obrtne zadruge za novomeški sodni okraj« v obliki najsurovejše obstrukcije, katera je s kričanjem in ropotom preprečila vsako točko dnevnega reda. Kričačem bi bil vladni zastopnik kaj lahko usta zamašil, če bi bil imel le količkaj poguma, kajti zboro-valni zakon velja tudi za obrtna zborovanja enako kakor za vsaka druga, ki so pravilno sklicana. Da vlada taka nezaup-nost in sovraštvo proti zadrugi jc vzrok da so nekateri člani in nečlani vedno ru-vali, ker jim je zadružno načelstvo stopalo na prste, da se je neki red napravil med obrtniki. Skušali so vedno tudi delati prepir nekateri liberalni obrtniki proti zadružnemu odboru, ki se je spuščal v razne politične obrtne zadeve. Ravno ta občni zbor je pokazal kaj hujskanje povzroči, in ravno sedanji načelnik, g. Umek. pristaš liberalne stranke, je žel sadove liberalnega hujskanja. Pod liberalnim načclni-štvom se bode torej pokopala obrtna organizacija novomeških obrtnikov, od katere je svoj čas bilo pričakovati toliko lenih uspehov. G. Umek danes spozna kori-
sti združenja, ali prepozno. Odločno pa protestiramo proti izjavi g. pl. Sladoviča, ko je trdil, da je vsega tega kriv bivši načelnik g. Frančič, ko je osnoval na tako obširni podlagi obrtno zadrugo. Ne čudimo se pogumu g. pl. Sladoviča, da tudi osebno napada osebo, katera se braniti ne more. Da pa bode vedel g. pl. Sladovič, da ni g. Frančič osnoval zadruge, mu povemo, da sta jo osnovala gg. Appe in Weiss, katera dva sta bila prva v načelstvu. Ko se je osnovala zadruga leta 1897 in 1898, je bil g. Frančič še v Črnomlju. Nepostav-no se je sklenilo, da se skliče izvanredni občni zbor, kateri sklepa o razpustu in imovini obrtne zadruge. Ne smelo bi se poslušati samo kričačev, sklepati o tem bi se imelo dostojno. Sicer pa prepuščamo z mirno vestjo vladi, da ona končno odloči
0	razdružitvi in imovini. Zavednost obrtnikov posameznih strok naj prepreči razpust zadruge.
•— Cesarske vaje se bodo letos vršile v zahodnem podonavju. Udeležila se jih bosta tudi budimpeštanski in požunski ar-madni zbor. Vaje bodo, kakor lanske, čisto do vojnem načinu.
—	Ban Rauch je 16. t. m. odpotoval v Martijanec.
—	Prosta organizacija okrožn. zdravnikov na Kranjskem ima dne 21. marca t. 1. , to je v soboto ob pol 6. uri zvečer v hotelu »Union« v Ljubljani svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo načel-nikovo o društvenem delenvanju in gospodarjenju v preteklem letu in določitev letnega prispevka. 2. Volitev dveh revizorjev. 3 Volitev načelnika in namestnika 4. Volitev odposlanca k zborovanju državne zveze avstrijskiii zdravniških organizacij na Dunaju dne 29. iu 30. marca t. 1. 5. Raznoterosti (zelo važno!).
—	Za »Naš Dom« na Dunaju so darovali po eno krono gg.: Ivan Brodnik, Al Jeller, Marko Bajuk in Henrik Gobec ter gdčna Ana Abe; g. Ivan Vagaja 2 K, gospa Marijana Rebol in g. Anton Borovnica po 4 K. g. Ivan Cotman 2 K, gdčna Marija Kiefel 6 K. Iz društvenega nabiralnika 28 K. Ob priliki VI. vseavstr. katol. shoda so darovali gg. Al. Mihelčič, župan na Lo-kvici, Ivan Kubinek, kaplan v Semiču, Anton Merkun, kaplan v Mengšu in Val. Ri-har, župan v Polhovem Gradcu po 10 K, g. Ivan Stanonik, župan v Horjulu 5 K, gg. Hodolin in Ivan Rode po 2 K, g. Jož. Jene
1	K. Skupno torej 101 K. katera svota se je naložila poleg že nabrane plodonosno v osrednjo češko banko. Vsem darovalcem prisrčna zahvala! Naj bi jim sledili še mnogi!
—	Občina Oselica je dobila državne podpore za po toči poškodovane v Novi in Stari Oselici 3600 K. katere ne morejo razdeliti že celi mesec.V resnici potrebne in zadolžene so izpustili in zavlačujejo razdelitev, zborujejo in pisarijo in hodijo ugovarjat! C. kr. okrajno glavarstvo se prosi, naj naredi že enkrat konec ter naj prouči, kako se časih pride do podpore.
—	Iz Naklega. Župnija Naklo šteje 1150 ljudi. Preteklo leto je bilo rojenih 29, umrlo pa je 26 oseb. Bralno društvo je imelo ta mesec sledeča predavanja: dr. E. Globočnik: »O nekaterih otroških boleznih«, domačin Jernej Zupan: »O samozavesti.«
Tržaški promet. Te dni pridejo v Trst odposlanci železniškega ministrstva: sekcijska načelnika dr. Roll in dr. Schonka ter sekcijski svetnik dr. Pichler, da se udeleže uradne konference v več prometnih vprašanjih, ki se tičejo Trsta. Razpravljalo se bo o tem, kak vpliv bo imelo na Trst razširjanje železniškega prometa vsled drugih tračnic. Na vrsto pride tudi vprašanje o javnih skladiščili. Konference se udeležijo tudi zastopniki drugih resort-nih ministrstev. Pravijo, da je s to konferenco v zvezi vest, da pride v Trst železniški minister.
Iz Doline pri Trstu se nam poroča, da se tam odpre dne 22. marca t. 1. kopališče in prirodno zdravišče po Kneippo-vem načinu. Opozarjamo na to vse one, ki iščejo zdravja, posebno še nervozne in slabokrvne, ker je tu morski in gorski zrak. Neposredna bližina morja, milo podnebje itd., so okolnosti, ki bodo posebno ugodno vplivale na bolnike. Voditelj zdra-višča je g. I. B. Okič, ki je bil 13 let v Wo-rishofenu pri pokojnemu prelatu Kneippu. Dolina je oddaljena od Trsta lc 1 '/j ure, a od železniških postaj Boršt in Zavije (Monte Castiglione) le pol ure. Življenjske potrebščine so precei cene. Vsa potrebna pojasnila daje: Kopališčno društvo po Kncippovem načinu v Dolini pri Trstu.
Zmaga dalmatinskih mornarjev. Pri regati dne 13. t. m. v Barceloni so zmagali naši mornarji.
Zanimiva statistika. Na dan odgoditve hrvaškega sabora je bilo na Markovem trgu v Zagrebu konsigtiiranih 1720 vojakov, 100 orožnikov in 80 redarjev, torej skupaj 1900 mož!
—	Radi klobuka v smrtno nevarnost.
Preteklo soboto je padel z gorenjskega vlaka nekemu umirovljenemu orožniku iz Škofje Loke klobuk, vreden dve kroni. Umirovljeni orožnik je skočil z vlaka za klobukom. K sreči se je mož samo na roki nekoliko poškodoval.
—	Opozarjamo pristojne oblasti na ogromno blato, ki leži po cestah od Mirne do Mokronoga. Pol leta leže kupi peska ob cesti v nevarnost vozovom in ljudem, mesto da bi posuli cesto.
—	Goljuf iztirjava po Zagrebu davke. Nekaj strank je že opeharil. Rekel jim je, da prinese pobotnice jutri.
—	Mažarske šole na Hrvaškem. Pro-šlo nedeljo je imelo v Budimpešti društvo »Julijan« svoj občni zbor. Iz poročila o delovanju v letu 1907 izhaja, da društvo vzdržuje na Hrvaškem 23 ljudskih šol z 2241 učenci. V nekaterih teh šof poučujeta po dva učitelja. Lani sta propadli dve mažar-ski šoli, ker se je v dotičnih krajih ustanovilo hrvaške šole. Ena teh šol, v Antonov-cu, je definitivno izgubljena, drugo upa društvo rešiti.
Ponarejalca menic, Josipa Bokutii-ča in Simona Plelian je sodni dvor v Zagrebu obsodil v 4, oziroma 3 mesece ječe. Prvi je na več menicah ponaredil podpis Petra Šepla. drugi pa jc inkasiral menico v znesku 376 kron, dasi je vedel, da je podpis falzificiran.
—	Uspehi hrvaške umetnice v tujini V Badenu pri Dunaju je te dni nastopila gospica Marija Vaniček iz Karlovca kot koncertna pevka ter žela obilo pohvale.
—V Zagrebu pomnožijo orožništvo. Dne 16. t. m. je prišlo v Zagreb zopet 56 orožnikov.
Nov hrvaški tednik. V Zagrebu je izšla prva številka »Antisemite«. Lastnik in urednik mu je Ivan S. Kannengiesser. List je glasilo antisemitske lige, ki hoče dvigniti zapuščeno obrt. trgovino in gospodarstvo katolikov in pravoslavnih v Hrvaški in Slavoniji.
—	Razstava narodnih vezenin. V Dubrovniku je priredila učiteljica gdčna. Ana Hozman razstavo narodnih vezenin in or-namentike. Razstava, ki se nahaja v prostorih društva »Boškovič«, traja samo tri dni. Zadnji dan, to je 19. t. m., priredi pri-> rediteljica v razstavi strokovno predavanje.
—	Nemški cesar v Dalmaciji. Čuje se, da namerava cesar Viljem povodom svoje vožnje po Jadranskem morju, obiskati Kotor, Dubrovnik, Split in Zadsr.
—	Statistika o istrskem šolstvu. V Istri bi bilo po nesankcijoniranem zakonu sprejetem v zadnjem zasedanju deželnega zbora, 67 italijanskih, 68 hrvaških in 24 slovenskih ljudskih šol. Italijani bi imeli 3 šesterorazrednice, 14 peterorazrednic in 6 štirirazrednic ; Hrvatje 1 peterorazred-nico in 3 štirirazrednice; Slovenci teh višjih kategorij nič, marveč samo 1 troraz-rednico, 12 dvorazrednic in 11 enorazred-nic. Učiteljskih moči je predvidjenih: italijanskih 198, hrvaških 101 in slovenskih 38, Učiteljev I. kategorije bi bilo: italijanskih 23, hrvaških 4, slovenskih nič; 11. kategorije: italijanskih 51, hrvaških 24, slovenskih 13. Iz te statistike se vidi, da hrvaško in slovensko učiteljstvo ne more biti navdušeno za tako ureditev pravnih odno-šajev. Definitivni učitelji I. kategorije bj imeli plače 1920 K, II. kategorije 1680 K in III. kategorije 1440 K, definitivni pod-učitelji pa samo 1200 K. Učitelji prvih dveh kategorij bi dobivali skupaj plače: italijanski 129.840 K, hrvaški 48.000 K in slovenski 21.840 K: obe slovanski narodnosti skupai le 59.840 K, torej za sedemdeset tisoč kron manj kakor srečnejši italijanski kolegi. Če tak zakon ne bo sankci-joniran, se ne more nihče čuditi, žalovati pa tudi ni treba!
—	Verski prestopi v Bosni in Hercegovini. Od okupacije do danes je v Bosni in Hercegovini prestopilo 205 oseb iz ene vere v drugo. Tekom teh 29 let izgubili so muslimani 47 vernikov, pridobili pa 37: izguba znaša torej 10 duš. Pravoslavni so izgubili 38, pridobili 82 oseb; katoliki so izgubili 108 vernikov, pridobili pa 72. Iz protestantizma so izstopile 4 osebe, pristopilo jih je 13. Izraeliti so pridobili eno osebo, izgubili so jih pa 11.
»Narodna Čitalnica« v Ribnici vprizori s svojimi dilctanti pod spretnim vodstvom g. Šoporiša v nedeljo, dne 22. marca Anzengruberjevo žaloigro »Krivo-prisežnik«. Ta predstava se vrši v prid društvu »Za otroško varstvo in mladinsko skrb« za ribniški sodni okraj.
Čozotska predrznost v Dalmaciji. Čozotski ribiči (italijanski državljani) so pred nekoliko dnevi v Supetru prodajali ribe, ulovljene v dalmatinskih vodah, po svoji navadi za nezaslišano visoke cene. Domačini so ugovarjali. Čozoti so na to začeli zmerjati in zasramovati, pa tudi tepsti s pestmi in uteži. Nekega Fadiča jc eden udari! v oko ter ga nevarno poško-
doval. Ko se je nabralo precej domačinov, so jo Čozoti odpihali na morje. Ob-lastnije se niso ganile.
g Tečaj za gostilničarje v Ljubljani.
Ako sc priglasi zadosti udeležencev, priredi na predlog deželne zveze za tujski promet in po posredovanju trgovinske in obrtne zbornice obrtnopospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva meseca aprila t 1. osemtedenski tečaj za gostilničarje s celodnevnim poukom in praktično vporabo udeležencev v kakem gostilniškem podjetju. Namen tečaja je, dati udeležencem s praktičnimi in teoretičnimi navodili ono znanje in spretnost, ki sta potrebna, da se lahko vodijo boljša gostilniška podjetja času primerno in dobičkano-sno. Navodila se raztezajo na kuhanje, klctaistvo, pouk o serviranju, proračun troškov .knjigovodstvo in nauk o živilih. Šolnine se ne plačuje. Navodila obsegajo v posameznem sledeče predmete: A. Kuhanje in kuharstvo. Obisk trga, nakupovanje kuhinjskih potrebščin. Praktične vaje v kuhanju in pripravljanju jedi na dober avstrijski način, odgovarjajoč zahtevam z ozirom na okusnost, menjavo, zunanjo obliko in štedljivost. Prikladne posebnosti slovenske narodne kuhinje. Pripravljanje jedi za na mizo.. Tranširanje, garniranje itd. Kuhanje v veliki množini. Kuharski recepti, proračun troškov, dodatni razgovor o najvažnejših živilih in užitninah z zdravstvenega in gospodarskega stališča. Ogledovanje modernih kuhinjskih oprav. Kletarstvo, pivo in vino ter ravnanje z njimi. B. Pouk o serviranju, dekoraciji jedilnih miz, skled, podstavkov. Delo v restavracijah. Sestavljanje in proračun menujev. Č. Enostavno knjigovodstvo in kupčijsko dopisovanje. Udeleženci dobe koncem tečaja potrdilo o obisku. Priglasiti se je za tečaj čim prej mogoče pri deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani. Tudi ustmena pojasnila daje pisarna te zveze v Ljubljani, hotel L!oyd, Miklošičeva cesta, vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne.
—	Albanski časnikar dr.Ivanay, o katerem smo poročali, da je bil aretiran v Trstu, da odsedi zapor, v katerega je bil v Dubrovniku obsojen radi razžaljenja časti albanskega pretendenta, je že svoboden. Neki Albanec je plačal zanj globo 300 K, vsled česar so ga takoj, ko je prispel s, parnikom v Dubrovnik izpustili. Albanska tržaška kolonija se pritožuje, da se je z dr. Ivanay-ern med vožnjo v Dubrovnik postopalo kakor z navadnim zločincem.
—	Iredente pa le ni! Videmska fili-jalka iredentističnega društva »Trento-Trieste« izdala je nastopni oklic in je poplavila ž njim vso Furlanijo: »Pred 36 leti je umrl Giuseppe Mazzini. Nad grobom njega, ki je s svojim žarečim umom pre-rodil narod, se klanjajo tilniki vseh, ki so jim v neumornem in gorečem delovanju sveti spomini na minole dogodke. Spomi-njajmo se, da, kakor udje ene družine nimajo veselja pri domači mizi, ako je le en član odsoten, katerega se jej je iztrgalo iz naročja, tako se tudi vi ne morete rado-vati in mirovati, dokler je le še ena ped zemlje, v kateri doni vaš jezik, odtrgana iz materinega objema. Spominjajmo se in delajmo! Obramba laške narodnosti dandanes ni več s krvjo namočena, a mora biti trajna in neumorna! Podpirajmo naše brate, boreče se zanjo!
—	Posnemanja vredno. Občinski odbor v Ornišu v Dalmaciji sklenil je na prošnjo občinskih uradnikov soglasno, da se istim zniža doba službovanja od 40 na 35 let in da imajo glede pokojnine občinskih uradnikov veljati isti predpisi, kakor za državne in deželne uradnike.
Štajerske noulce.
š S. K. S. Z. za Štajersko. Proti koncu I. 1906 se je ustanovila za Štajersko S. K. S. Z. in ima že 80 društev pod svojim okriljem. Vsako nedeljo govorijo odposlanci S. K. S. Z. na prireditvah Zvezinih društev. Letos je priredila dva socialna kur-za, na katerih so se blizu 400 udeležencem razlagala važna gospodarska in socialna vprašanja. Na narodno nevarnih krajih vzdržuje pet ljudskih knjižnic. Da je treba pri tem delu tudi denarnih žrtev, je umevno. Zato pa kličemo vsem društvom, ki še niso pri zvezi: »Pristopite h zvezi!«
š Slovensko društvo »F.speranto«.
Slovenski graški visokošolci so si ustanovili društvo »Esperanto;. Predsednik društva jc g. cand. pilil. Davorin Gorjanc, tajnik g. cand. phil. J. Glonar. Namen tega društva jc zasledovati in širiti zanimanji; za občni jezik tudi med Slovenci. Društvo začne kmalu s svojimi predavanji.
š V Mestinju je imela v nedeljo, dne iS. marca, »Štajerčcva« stranka svoj shod. Govorila sta urednik Linhart in Drofenik, propadli kandidat nasproti dr. Korošcu.
Navzočih je bilo do 300 ljudi. Pristašev S. K. Z. je bilo nad 200. Ker so naši pravočasno zasedli cigajnervirtove prostore, so Štajercijanci zborovali pod milim nebom, za kar gotovo niso imeli dovoljenja celjskega okrajnega glavarstva. S shodom so naredili nasprotniki pošten fiasko, njih go-Ivorniki so ponavljali stare fraze, med ved-nim ugovarjanjem katoliških kmetov, katerih mirnosti in izobraženosti naj pripišejo, da so odnesli zdrave pete.
š C. g. župniku v Kamilici, Woliu, so v Gradcu pri usmiljenih bratih na levi nogi stopalo odvzeli.
š Ponesrečeni mlinar. V Novi Štifti pri Ptuju je posestnika umetnega mlina IVogrinca zagrabila transmisija za glavo lin mu glavo zmečkala. Vogrinec je bil ta-Ikoj mrtev.
Znanost In umetnost.
* Slika Kranjsko, ki jo je izdala »Deželna zveza za tujski promet« v prid Bohinja, se je dosedaj razposlana v 3000 izti-jsih. Zveza je imela s sliko dosedaj 1268 K troškov, vplačalo se je za sliko 1436 K, torej je doslej prebitka samo 168 K. Ker [prometno društvo v Bohinju nujno potrebuje podpore, opozarjamo vse one, kateri so sliko obdržali in do sedaj še niso plačali, naj blagovolijo malenkostni znesek po i K bržkomogoče doposlati, da se morejo računi zaključiti. Ako stori vsak svojo rodoljubno dolžnost in žrtvuje to malenkostno svoto, bi bilo znabiti mogoče bohinjskemu prometnemu društvu izročiti svoto 1000 K, kar bi bila vsekako izdatna podpora. V Bohinju se je v zadnjem letu za tujski promet toliko storilo, da so Bo-[hinjci vsega občudovanja vredni. Sedaj (nameravajo še kopališče, park — in glavna stvar — umetno športno sankališče pod [Criio prstjo. Rodoljubi, podpirajte torej to prizadevanje!
Uubllanske noulce.
lj Z galerije ljubljanskega občinskega sveta. Navadni galerijski občudovalci ljubljanskega občinskega sveta smo imeli ob r/čerajšnji občinski seji veliko zabave. Ze ko smo prišli, smo se čudili, ker je bilo na caleriji vse polno godcev »Društvene god-pe«, ki so nestrpno pričakovali, če bo dovolil občinski svet zadostno podporo za piadaljni obstoj godbe. Ko so občinski svetniki dovolili zadostno podporo, pa godci iiiso ploskali, ker jim niso bili nič kaj všeč pčetovski nauki dr. Bleiweisovi. In gledali kino se začudeno, ko so sklenili občinski svetniki, da dajo kantinerju pehotne vojašnice Goršetu 300 K v delno povračilo njegovih stroškov za prebeljenje in pre-bleskanje kantine. Lepa napitnina, kajne-La! Samo to je značilno, da je gospod Goric občinski svetnik in zelo bogat mož. Navadne stranke morajo večinoma same če-piti in popravljati stanovanja. Izjemo ima fceveda bogati Gorše. Pozivljemo vse gostilničarje in kantinerje, da slede zgledu g. lioršeta in se obrnejo do občinskega sveta! Lahko in dobro izhaja tudi konsorcij Ia vrhniško-idrijsko železnico pod načel-Itvom Hribarjevim. Potreben je načrt za fcrogo Brezovica-Ljubljana. Občinski svet |e pa sklenil, da pokrije ljubljanska občina Itroške za načrt, ki bo stal 3300 K. Se-1'eda dobi ta denar nazaj, a šele potem.
se zgradi proga. Boltatu Pepe je bil iiidi na galeriji in je modro gledal, ko so |> tem sklepali. Mi smo si pa pomežikavali |n rekli: »Skoda, da tudi mi nimamo konzorcijev za zgradbo železnic. Saj denarja [ie potrebujemo, ker so ljubljanski občinski svetniki tako radodarni. »Najbolj vesel |e pa bil pri seji občinski svetnik Turk, ko le prišel dr. Tavčar v posvetovalnico, se Isedel, pogledal okolu sebe, zamahnil z loko prav po lovsko in zaklical: Turk! fotem smo pa videli z galerije, da je dr. 1'avčar vzel veliko listnico, potegnil iz |je več pomalanih podobic in jih dal Tur-|u, ki se je stnejal veselja. »Drugo še dojiš,« smo še čuli na galeriji. | Ij Razmere na ljubljanski pošti. Ljub-lanski občinski svet se včeraj glede na azmere pri ljubljanski pošti ni zganil, dasi ino ga na to opozorili. Občinski svetnik ozak se je sicer jezil na ljubljansko blato, a odpuščene poštne uslužbence pa nihče 'islil ni. Drugod postopajo drugače. Sc-eda, kadar so kake volitve, takrat po-najo mogočni magistratni gospodje tudi as, poštne uslužbence. Vse nam obetajo 1 so polni sladkili in medenih besedi, ki jih a ne drže, ko bi se morali potegniti za as. Da ni izpregovoril flegmatični občiu-ci svetnik poštarski zaupnik besedice, že izumemo. Zameriti se ni hotel mlademu išemu vodstvu. A da so molčali drugi, 1 pa ni prav in ni. Kakor se nam zdi, >do morali nastopiti za nas zopet po-anci S. L. S., dasi oficielno zastopa Ljub-mo tista gospoda, ki ima glavno in vse-ogočno besedo na ljubljanskem rotovžu. 'Pomnimo si poštni uslužbenci, da imajo
t za naše težnje na ljubljanskem rotovžu zaprta srca in zamrznjene drugače jako gib7 čne jezičke. Razmere so pri nas vedno slabše. Bili so časi, ko je bil pozvan v službo pomožni sluga, ako je obolel kak uslužbenec. Nekaj časa sem se pa to več ne godi. Če kdo oboli, moramo vleči zanj drugi. Kaj pa je letos z dopusti? Poštno osobje ima pravico do dopustov, in sicer sluge desetdnevni, ekspedijenti štirinajstdnevni in poduradniki 21dnevni dopust. Lani so bili razdeljeni dopusti že meseca januarja, g. Heuffel je nastopil dopust že meseca januarja. Letos je za mlado ravnateljstvo menda pozabilo na to, da obstoje predpisi za dopuste in ni še glede na dopuste ničesar ukrenilo. V enem okraju mora neki uslužbenec sam delati vso do-stavljavno službo. Revež vleče, da se nam vsem smili. Pritožuje se* a ne pomagajo nobene pritožbe Delati mora že tako, da presega njegovo delo celo poštarske človeške moči. Ne vemo pa prav nič, kaj da je z nedeljskim počitkom. Nimamo ga. Potrebno je, da imamo tudi poštarji nedeljski počitek, saj smo menda ravno tako ljudje, kakor so drugi člani človeške družbe. Za zdaj samo informiramo prebivalstvo o našem stanju. Če se ne ugodi našim skromnim željam, ki so gotovo upravičene, pa seveda tudi ni izključeno, da polni vrč pre-kipi. Iu vrč na ljubljanskih poštah, teh mučilnicah vsega poštnega osobja, je že davno poln. Vre med vsem poštnim osobjem, nc samo med uslužbenci, vre tudi med uradništvom.
Ij Čudno postopanje. Jutri ob 10. uri dopoldne bo blagoslovljeno poslopje II. državne gimnazije. Ravnatelj g. VViesthaler je razposlal po vseh razredih okrožnico, v kateri pravi, naj po njegovem govoru na cesarja zakličejo dijaki trikrat »Slava«, a ne neslovenske besede Zivio«. lil to naj bo slovenska gimnazija? Nikar ne sitnarite! Zivio! — Ta bi bila lepa, da bi naša mladina cesarju ne smela klicati Zivio! Zivio!
Ij Koncert Dimitri Slaviansky d'Agre-neffa se vrši v ponedeljek, 23. t. m. v veliki dvorani »Uniona«. Omeniti moramo, da je Dirnitri SIaviausky-ga zbor umetniška družba prvega reda, in da je Ljubljančanom znana žc izza pred 18 let, ko je koncertoval v dvorani starega redutnega poslopja, in da ni istoveten z Nadino Sla-viansko, ki je precej diskreditirala re-nome svetovnoznanega ruskega zbora. Dimitri Slaviansky se z letošnjo turnejo poslavlja od javnosti in zato naj nihče ne zamudi prilike, da si ogleda, da gre poslušat koncert, ki bo nudil res umetniški užitek. — Vstopnice se dobe v Šešarkovi trafiki.
lj Korni poveljnik podmaršal Oskar Potiorek je prišel včeraj v spremstvu ge-neralštabšefa polkovnika Scottija in stotnika v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Union«.
lj Velik vojaški koncert sc vrši jutri na praznik sv. Jožefa v veliki dvorani ho« tela »Union« in sicer svira celotna vojaška godba pešpolka št. 27, pod osebnim vodstvom g. kapelnika Christopha. Začetek ob 8. uri zvečer.
Ij Gospod profesor Juvančič nam piše: Slavno uredništvo uljudno prosim, da resnici na ljubo popravi sinočnjo notico o mojem odhodu iz Ljubljane. Vest se je razširila vsled razpisa še enega mesta za moderno filologijo na tukajšnji c. kr. višji realki, ki pa je sistemizirano poleg onega, katero zavzemam jaz. — Z odličnim spoštovanjem vdani — Juvančič.
Ij Tat cerkvenih nabiralnikov. C. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani so izročili nekega Henrika Jorce, ki je znan kot star tat cerkvenih nabiralnikov darov. Jorce jc namreč koncem meseca januarja v Št. Lenartu v Ljubelj-Brodiku izpraznil pred neko božjo podobo stoječi nabiralnik. Posamezne orožniške postaje so se o tej aretaciji obvestile z namenom, da poizvedo, ali so se kje izvršila podobna dejanja od neznanih storilcev. Kmalu je prišlo poročilo iz Kaplje ob Dravi, da je bil v mesecu decembru lanskega leta oropan v on-dotni župni cerkvi nabiralnik. Ako so se tudi v drugih krajih dogodili podobni zločini. naj se to naznani pristojnim oblastem. Sumi se namreč, da je Jorce izvršil več takih dejanj na Koroškem.
lj Umrla jc gospa Marija Buggenig, soproga sodarskega mojstra. — Na Ra-dcckega cesti št. 1 i jc umrl črevljar Anton Domladiš, star 77 let.
lj Zadruga krojačev, krojačic, klobučarjev, rokavičarjev in krznarjev v Ljubljani ima redni zadružni shod v nedeljo, dne 22. marca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v mali dvorani hotela »Union«.
lj Darov! za g. Kotarja. Neimenovan 2 K 40 v., neimenovan 2 K, neimenovan 10 kron.
Ij Zlikovci. Včeraj popoldne so se neki mladi zlikovci s sekirami spravili nad ograjo pri Zalaznikovem vrtu v Rebru in napravili s tem znatno škodo. — Danes ponoči sta po Slomškovih ulicah razgra-
jala dva ponočnjaka in tolkla po oknih tako, da sta pobila za 4 K 80 h šip.
lj Po ceni je hotela priti do živeža danes dopoldne neka ženska v Šolskem drevoredu na ta način, da je ukradla nekemu mesarju prašičevo glavo, nekemu drugemu pa telečje srce. Ker so jo tržni stražniki opazili, je morala ženica okradeno blago dati nazaj, domov je pa odšla Ie s svojim težkim srcem.
Ij »Društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko« izredni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 5. aprila 1908, dopoldne ob pol 10. uri v hotelu »Južni kolodvor« (Seydl) v Ljubljani. Društvenike se prosi, da se poinoštevilno udeleže občnega zbora in s tem pokažejo zanimanje za društvo in stanovsko organizacijo. Ako se priglasi dovolj udeležencev, se vrši po občnem zboru skupno kosilo, kovert po 3 K. Prijave naj se po dopisnici naslavljajo na društveno vodstvo.
lj O orodju ljubljanskega gasilnega društva pri požaru na barju sc nam piše. da je nedostatek zakrivil neki član gasilnega društva, ker je cev tiščal v ilovico in tako zamašil odprtino. Tako voda ni mogla notri. Orodje, kot tako, je bilo popolnoma v redu. — Tako došlo nam pojasnilo. Treba bi bilo torej moštvo nekoliko bolj poučiti, za to bi se pa morali brigati vsi društveni faktorji. Taka nerodnost, kot se je pokazala na barju, lahko zakrivi včasih veliko nesrečo.
lj V veliki bedi je Zaletel Ivan, Ceg-narjeve ulice št. 6, podstrešje. Priporočamo ga usmiljenim srcem! Blagohotni darovi naj se mu blagovolijo pošiljati naravnost na stanovanje.
Razne stuarl.
Kako so živeli uradniki v XVI. stoletju.
L. 1565. jc vložil neki računski uradnik graške kamore prošnjo za zvišanje plače. Dobival je letnih 100 gld. Bil je oženjen in stanoval z družino v eni sobi. v kateri je bilo tudi ognjišče. Za to stanovanje je plačal na leto 18 gld. Za drva jo porabil 9 gld., za kruh vsaki dan 2 kr.. torej na leto 12 gld., za tri funte mesa vsaki dan 18 fenigov, to je na leto 24 gld., in za vino, tri poliče na dan po 10 fenigov, na leto 46 gld. — Vidi se, da so Gradčani že takrat radi pili.
Umrl je kardinal Casali del Drago.
Častnik tenorist na dvorni operi. Ravnatelj dvorne opere dr. Weingartner namerava za dunajsko dvorno opero angažirati nekega avstrijskega gencralnoštab-nega častnika, ki ima izvanredno lep tenor.
Sluga spisal gledališko igro. V bero-linskem centralnem gledališču so igrali ljudsko igro »Stremljenje po prostosti«, katero je spisal Reinhard Popper, sluga trgovine Tietz v Berolinu. Kritika hvali igro.
Podzemska cestna železnica na Dunaju bo šest metrov pod cestnim nivojem izpeljana. V štirih letih bo dograjena.
Guverner — revolucionar. V Jekatc-rinoslavu so v stanovanju nekega delavca odkrili zborovanje revolucionarjev, kateremu je predsedoval bivši guverner Stel-novsky. Guvernerja in šest drugov so zaprli.
Delavski štrajk. V Milanu je nenadoma prenehalo z delom 2500 delavcev v tovarni za lokomotive.
Časnikarja ponesrečila z avtomobilom. Dne 16. t. m. sta se peljala z avtomobilom iz Nizze v Monte Carlo urednik športnega lista »Le Jockey«. Baltazzi, iu urednik »Figara« ,Canaple. V Beaulieu-u je stroj trčil s tramvajem in razletel na kosce. Urednika sta padla na tla; Baltazzi jc precej nevarno poškodovan, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Canaplc je dobil manjše poškodbe.
Rešil svoja sinova, ne da bi vedel, da sta njegova. Iz Lincoln Parka v Ameriki poročajo: Theodore Higgs, ki dela v Way-ne Povvder Works, je te dni rešil iz Pompton Riverja svoja sinova, dasiravno, ko se jc pripravljal na rešitev, ni vedel, da sta njegova. Njegova dečka, ki sta stara 12 oziroma 16 let, sta padla iz bližnjega viadukta v reko. Starejši deček, ki zna plavati, je plaval svojemu bratu na pomoč, kar se je zgodilo v trenutku, ko je prišel njun oče na most s svojim vozom. Ko jc videl, da sta dva dečka v nevarnosti je takoj skočil v vodo, kjer se mu je posrečilo oba dečka spraviti na kopno. Tu jc šele zpoznal, da jc rešil svoje lastne otroke, kar je njegovo veselje naravno še povečalo.
Bankir samouniorilec. V Belgradu se jc ustrelil v svojem uradu glavni blagajnik banke »Merkur«, Salamon Russo. Knjige in blagajna so v največjem redu. Vzrok samoumora ni znan.
Iz ljubezni do sina postala tatica. V Ne\v Yorku so zaprli zelo ugledno in priljubljeno damo .leanetn Nmvman radi tatvine. Kadar jc bila pri boljših rodbinah
na obisku, je vedno porabila priliko, da je vzela več okraskov. Pri hišni preiskavi so našli mnogo zastavnih listkov. Gospa je priznala tatvine ter izjavila, da je to storila vsled tega, ker je hotela na ta način priti do sredstev, da dobi njen sin izvrstno in popolno vzgojo.
DRŽAVNI ZBOR.
Tiskovni odsek sc je posvetoval dne 17. t. m. o tiskovnem zakonskem načrtu, in sicer o §§ 9. do 14. (odgovorni uredniki, koncesioniranje in kolportaža). V razpravi se je naglašalo, da naj se odpravi sedanji način odgovornih urednikov. Poročevalec dr. Skedl je nasvetoval, da naj postava določi, da mora odgovorni urednik nadzorovati vse redakcijsko poslovanje. Postava mora določiti, da se kaznujejo osebe, ki ne morejo izpolnovati dolžnosti odgovornega urednika.
Ni še določeno, kdaj da skličejo državni zbor. Najbrže prične poslovati šele meseca aprila. Trdijo, da poleti zasedanja ne odgode. Narodnogospodarski odsek bo zboroval permanentno, da reši starostno in invaliditetno postavo.
Telefonska in firzojauna porodiš.
CESAR.
Dunaj, 18. marca. Cesarjevo zdravje je povoljno. Cesar jc opustil le vožnjo na prosto. Umetniško razstavo v njegovem imenu otvori nadvojvoda Fran Ferdinand.
AFERA VVAHRMUND.
Dunaj, 18. marca. »Fremdenblatt« pravi, da je apostolski nuncij nastopil proti profesorju VVahrmundu samostojno in ne na povelje iz Rima. »Neuc Frcie Pres-se« priobčuje pogovor z apostolskim nuncijem, ki potrjuje »Vaterlandovo« izjavo, da je zahteval, nai se profesorja VVahr-munda odstrani z vseučilišča.
PRORAČUNSKI ODSEK.
Dunaj, 18. marca. Proračunski odsek je sprejel predlog dr. Korošca, da z ozirom na to, da jutri 5 dežela praznuje dežel, pa-trona, ne bo seje. — Fin. minister jc odločno zavračal včerajšnje napade socialnega demokrata Seitza na nuncija. Sveti oče ima dolžnost po celem svetu, ako se žali katoliška vera, moralično posredovati in vplivati.
ZA ERARIČNE GOZDNE DELAVCE.
Dunaj, 18. marca. Eraričnim gozdnim delavcem se v kratkem izboljša položaj Petdeset odstotkov gozdnih delavcev pride v prvi. 30 odstotkov v drugi in 20 odstotkov v tretji del. razred. Ustanovita sc dva razreda za stanovanjske dokiade za oženjene in neoženjene delavce. Število stalnih delavcev sc pomnoži.
RUSIJA IN AVSTRIJA V SPORAZUMU?
Dunaj, 18. marca. Nasproti vestem, da je Rusija nove reformni načrt za Makedonijo izdelala neodvisno od Avstrije (glej politični pregled), javlja »N. Fr Pr.«, da je Rusija tozadevno noto poslala le Avstriji v vpogled in da se med Avstrijo in Rusijo v tem oziru vršijo zdaj pogajanja za sporazumno postopanje. Predloga angleškega, da naj se za Makedonijo imenuje generalni guverner, ne bosta zavrnili samo Rusija in Avstrija, temveč tudi druge velevlasti.
VOL1VNA REFORMA V TRSTU.
Trst, 18. marca Komisija za proučevanje volivne preosnove se je konstituirala ter izvolila dr. Veneziana za predsednika. Po splošni diskusiji se je izbral pododsek, ki ima zbrati in proučiti potrebno gradivo, da se potem lahko preide na podrobno pretresovanje predloge. V prvi vrsti obstoji ta materijal iz volivnili redov, ki so v veljavi v drugih deželah. Pododsek izvrši svojo nalogo v dveh ali treh dneh, na kar bo sklicana vsa komisija.
VOLIVNA REFORMA ZA ISTRO V ODSEKU SPREJETA.
Trst, 18. marca. Danes sc jc sešel odsek za volivno reformo istrskega deželnega zbora k svoji najbrž zadnji seji, da se o vplivni reformi, ki jc že popolnoma izdelana in sprejeta, sestavi poročilo za plenum.
VOLIVNI RED ZA PULJ.
Koper, 18. marca. Deželno-zborski odsek za proučenje volivnega reda za Pulj in vladne predloge o krajni policiji za Pulj, Vodnjan in Vale se je konstituiral ter izvolil dr. Clevo za predsednika. Glede volivne preosnove sc jc dosegel popoln sporazum med Italijani in Hrvati. Vladni načrt bo nekoliko spremenjen; V. volivni razred (splošna kurija) dobi manj odbornikov. kakor je predlagala vlada.
RAZSODBA V POROTNI OBRAVNAVI PROTI TATINSKI DRUŽBI.
zvonce, kradli po mestu, so bili obsojeni: Anton Potnik v pet let. Avgust Rutter v šest let, Mavrilij Zio v štiri leta, Ivan Bas-sa v tri leta in Rihard Gelsomini v pet mesecev težke ječe.
V ZAGREBU.
Zagreb, 18. marca. Včeraj je bil tu shod socialne demokracije, na katerem je bilo 4000 oseb. Govorniki, med njimi novi so-cialnodemokratični poslanec Korač, so ostro govorili proti sedanji vladi.
DVOBOJ MED RUSKIMA GENERALOMA.
Peterburg, IS. marca. Danes se je vršil dvoboj med ruskima generaloma Fo-ckom in Smirnovom. Smirnov je težko ranjen. Vzrok dvoboju so bile izjave v port-arturskem procesu.
TRISTO HIŠ POGORELO V CARIGRADU.
Carigrad, 18. marca. Tu je izbruhnil v predmestju velik požar, ki je vpepelil 300 hiš. Ljudje so znosili pohištvo na cesto, toda veter je tudi pohištvo vnel. Ker Carigrad še zdaj ne razpolaga s parno brizgalnico, se je ogenj hitro širil.
PROTIITALIJANSKO GIBANJE V AFRIKI.
Rim, 18. marca. »Tribuna« poroča, da se afriški bimalski rodovi v Benadirju ob reki Uebi-Sebeli in Mogadiscio, na čelu jim šajk in pridigar Abi Ker Gaile, dvigajo proti Italijanom in napadajo domačine, ki so Italijanom prijazni. Iz Mogadiscio se zahteva pomoč. Ladja »Stafetta« je bombardirala z granatami obrežje, kjer so se zbirali Bimalci. Stotnik Vitali jih je zasledoval in v boju je bilo 400 Bimalcev ubitih.
DOGODKI NA HAITI.
Port au Prince, 18. marca. Zastopniki vlasti so sklenili poslati predsedniku republike ultimatum, da mora odstopiti in se sestaviti provizorična vlada. Zahtevajo takojšnji razpis novili volitev in da se takoj preneha z usmrtitvami.
Zabavne vožnje avstrijskega Lloyda vide oglas.
mm**** p°sf?uje teku d0 jedi' olajšuje prebavo ter
uspešno razkrojoje
sooyi zavžitih jedil.
r>42 a 4-3
Rogaški »templjev vrelec"
ŽITNE CENE.
Budimpešta 18. marca.
Pšenica za april.......11 80
Pšenica za oktober......9'90
Rž za april.........10 70
Koruza za maj........672
Oves za april........7'78
Efektiv: 5 višje.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736 0 mm
17
18
Cm opa-toranja
Stanje barometra r mm
9. 1TOC. 731 e
7. zjutr 2. pop.
27'5 26 5
Temperature
po Celziju
Vetreri
Nebe
2'1 sr svzh.
17 4 4
sr. vzjvzh.
obl.
dež
I S f iS •
3 t
Srednja vieraJSnja temp. 2-6», norm 3 8«.
Poslano!
Pod naslovom „Iz Bučke* v „Slov. Narodu" št. 57 dne 6. m. Čveka nekdo pod krinko „Ljubomir" svoje iz izgubljenega cekarja izmišljene laži, na katere se mi ne zdi vredno reagirati, kličem samo: Bog živi še mnogo let na njegovem novem mestu gosp. nadučitelja Štruklja! „Ljubomir" naj le objavi podpise o Bučkljanih, bodemo videli katerih je več. Med božjepotniki bode, ako Bog zdravje da, tudi podpisani, in sicer še v tekočem letu. Čas potovanja bodemo tudi liberalnim policajem pravočasno naznanili. Dopisuna pozivljem, naj pride na dan s pravim imenom, sicer se ga prime nelepo ime laž-nika in obrekovalca.
Bučka, dne 11. marca 1908.	700
Frano Selak, ml. na Bučki št. 24.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Velikanska zaloga spomladanskih In letnih oblek za gospode In deike iz najmodernejšega
blaga
: Veliko konfekcijska trgovino:
:: LUKIČ ::
Ljubljana - pred škofijo 19 - Ljubljana.
Cene brez konkurence. Samo sveže blago.
Velikanska Izbera spomladanske In letne konfekcije za dame In de-: klice. : Solidna postrežba.
Za izkazano sočutje ob bolezni in smrti naše prerano umrle drage soproge, oziroma matere, gospe
Lucije Janežič roj. Žabjek
izrekamo preč. duhovščini, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za zadnje spremstvo in za krasne darovane vence najsrčnejšo zahvalo.
Zahvala.
Povodom smrti naše nepozabljive soproge in matere
Antonije Kraje roj. Švigelj,
izrekamo tem potom našo najprisrč-nejšo zahvalo prečastitl duhovščini, osobito preč. gosp. župniku A. Raj-čeviču, nadalje velespoštovanemu učiteljstvu za častno spremstvo šolske mladine, ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so prišli od daleč naokrog, da so spremili predrago pokojnico k zadnjemu počitku, oziroma položili prekrasne vence na njeno krsto,
Grahovo pri Rakeku, 14. marca 1908.
Žalujoči ostali.
•.itiiitmuuiiiiiuuiiiHiiii •••••• • .ee............... f • e ....
MM
iH: Na čast vsem
i a ....
:::: Si 1 1 :::
■•.i ....
•••i m 1 § innn???
Josipinam in Josipom
igra jutri, dne 19. marca t gostilni
pri „Marčanu"
707 na Rimski cesti št. 19
ljubljanski sekslet na lok.
Absolventinja trgovskega tečaja
z dobro predizobrazbo želi službe kot
kontoristinja = praktikantinja.
Prijazne ponudbe se prosijo pod »Delavnost 177" 705 3—1 poštnoležeče Ljubljana.
701	Lepo
kmetijsko posestvo
v obsegu 30 oralov obstoječe iz njiv, travnikov in gozdov, dalje hiše in z vsemi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanu, pet minut od farne cerkve, se radi družinskih razmer takoj proda. Cena in druge podrobnosti se poizve pri Franc Solincu, lastniku Laze 14, pošta Dramlje štajersko.
Vabilo
na
XI.redni občni zbor
„Yzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani"
ki se bo vršil
dne 16. appila 1908 ob 3. uri popol. v druStvenih prostorih.
Dnevni red :
1.	Računsko poročilo nadzorništva.
2.	Poročilo revizorjev.
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1907.
4.	Dopolnilna volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.	708 l-l
Predsednik nadzorništva.
V smislu § 31 je občni zbor sklepčen, ako zastopajo člani na njem najmanje 200 glasov.
mizarska pomočnika
sprejme takoj v trajno delo
Filip Lazar, miz. mojster.
Jesenice — Fužine.
706 3—1
z urt©«)
v mestu, če mogoče z gostilno ter malim gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu, se želi kupiti.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »J. H.«	699 3-1
Singenevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 1
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, ziorabeče ime Singer, kajti naših šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta &tev. 4.
Hiša
695 1
na Bledu
se proda iz proste roke na zelo ugodnem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinj, 2 kletij, 1 orala vrta. Da se tudi v najem.
Več se izve pri Antonu Slivniku na Rečici St. 54.
Kot
učenka
želi vstopiti v kako trgovino lčletna deklica. Je lepega vedenja, vešča slovenščine in nemščine ter ima veselje do trgovine.
Naslov: Marija Grandoveo,
Dolnji Podboršt 5, p. Trebnje. 694 t—i
Le najfinejše, posušene
kokosove orehe
predelujejo tvornice „Ceres" in delajo iz njih brez vsakršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
Jedilno
mast
se rabi za praženje, kuhanje in pecivo.
Zahtevajte Ceres jedilno mast z velikonočnimi podobicami na ovitku.	680 4-i
704 3-1
COtTILtlA U Mflft. DOHU U CELJU
se odda s I. Junijem 1908 v najem pod ugodnimi pogoji. — Natančneji pogoji se izvedo pri ^Posojilnici v Celju", katera sprejema tudi ponudbe do 10. aprila 1908.
Podružnica ■ w Spljetu. ■
DelnIAka glavnioai i i ■ 1.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
promese na komunalne srečke t R157,. - žrPebaPnje° dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300.000*—, promese na Tiske srečke t R7—. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180X00*—.
Obe promesi skupaj samo K 21—.
A}\ 0|
Podružnica ■ v Celovcu, i
o Rezervni f one? i i a i K SOO.OOO. a a i
672 1-»
Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR,
„]jjudske poiojilnice"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo.
ki se vrši 6. aprila 1908 ob 5. url popoldne v društvenih prostorih v LJubljani, Kongresni trj štev. 2.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o potrditvi računa. 4. Sklepanje o porabi dobička. 5. Volitev nadzorstva
petero članov. 6. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.*) 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 18. marca 1908.
Dr*. Ivan Šusteršič,
načelnik.
Josip Šiška,
odbornik.
.Poročilo za XII. upravno leto 1907 in izkaz hranilnih vlog se nahajata v tisku in bodeta po občnem zboru slavnemu p n. občinstvu pri blagajni brezplačno na razpolago, dokler ne bode zaloga istih pošla.
V zmislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Karol Kauschegg, Ivan Kregar, Karol Pollak in Ivan Pollak.
Denarni promet za leto 1907.
Prejemki
kron
vin.
Izdatki
Račun glavnih deležev: Vplačila............
opravilnih deležev: Vplačila...........
hranilnih vlog: Vloge.............
„ tekoči: Vloge, vzdignen, naložen denar in vrnena posojila
„ posojil: Vrnena posojila............
„ menic: Plačila................
„ neprefničnin: Sprejemki............
„ terjatev od prodanih posestev: Prejemki na kupnini . .
„ pro diversi: Razni prejemki...........
pristopnine: Vplačila.............
posojilnih obresti: Plačila............
„ tekočih obresti: Prejete obresti .........
„ efektnih obresti: Prejete obresti.........
„ zamudnih obresti: Prejete obresti.........
„ obresti prodanih nepremičnin: Prejete obresti ....
„ meničnih obresti: Prejete obresti.........
„ upravnega prispevka : Prejemki..........
Gotovina v blagajni začetkom leta 1907 .........
1800 648 4270227 23893863 1701550 1325677 193533 90579 210295 162 303305 327588 1444 5370 6003 35750 21562 120245
34 03 54 49 97 10 29
82 21 44
91
26 16 62
32509607
18
Račun opravilnih deležev: Vrneni deleži...........
hranilnih vlog: Vzdignjene hranilne vloge........
tekoči: Posojila, vzdignjene vloge in naložen denar pri raznih
zavodih...................
„ posojil: Izplačana posojila.............
„ menic: Eskomptovane menice............
„ nepremičnin: Plačila in investijski stroški........
„ terjatev od prodanih posestev: Prodane nepremičnine . . .
„ pro diversi: Razna izplačila.............
„ obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti........
„ posojilnih obresti: Vrnene obresti..........
. „ tekočih obresti: Izplačane obresti...........
„ meničnih obresti: Povrnjene obresti..........
„ davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine.....
„ dividend : Izplačana dividenda............
„ upravnih stroškov: Izdatki.............
„ razpoložnega zaklada: Vzdignjeno za penzijski zaklad uradnikov Gotovina v blagajni koncem leta 1907 ...........
kron
196 3730739
23665970 2608494 1762960 166011 137598 203072 37129 1390 53238 172 10696 260 ^ 40639 4671 86364
Denarni promet:
Prejemki................K 32389361 56
Izdatki................. 32423242 36
K 64812603 02
Račun zgube in dobička za leto 1907.
vin.
19
4S
73 70 65
74 12 80 23 87 42 28
61
54
82
32509607 ! 18
D e b e t	kron	vin.	kron	vin.	Kredit		kron	vin.	kron	vin.
i Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih.....	37129	80			Račun posojilnih obresti: prejete obresti leta 1907 .		303305	82		
kapitalizovanih...........	525343	97	562473	77	predplačila leta 1906 za 1907		28521	68		
inventarja: 10% odpisa od K 7080-39 . . .			708	04	zaostale obresti leta 1907 .		108980	42		
davkov in pristojbin: izplačani davki . . .	10696	28					440807	92		
zaostaliAdavek............	1245	39			zaostale obresti leta 1907 ....	. K 84340 90				
	11941	67			predplačila leta 1908 ......	. „ 3903874				
zaostali davek za leto 1906 .......	130	71	11810	96	povrnjene obresti leta 1907 ....	. „ 1390 23	124769	87	316038	05
efektov: kurzna izguba ........			886	80	Račun tekočih obresti: prejete obresti		327588	21		
upravnih stroškov..........			40639	61	izplačane obresti.....		53238	87	274349	34
1 » bilance: dobiček...........			53861	37	Račun men. obr: prejete obr. 1.1907	K 35750 26				
					predplačila leta 1906 ......	„ 330970	39059	90		
					povrnjene obresti leta 1907.....	K 17242				
\			1		predplačila za leto 1908 .....	„ 9855-80	10028	22	29031	74
					Račun efek. obr.: prejete obr. 1.1907	K 1444 44				
N.					zaostale obresti leta 1907 ....	713-59	2158	03		
					zaostale obresti leta 1906 ....		525	45	1632	58
N.					Račun zamudnih obresti ....				5370	—
					„ upravnega prispevka . .				21562	16
N.					„ pristopnine.......				162	—
\					nepremičnin ......				15722	92
					„ obresti od prodanih nepremičnin:	prejete obresti	6003	91		
N.					zaostale obresti ....		1078	12		
\							7084	03		■
I \					zaostale obresti leta 1906 ....		570	27	6511	76
j			670380	55			|		670380	55
Račun bilance z dne 31. decembra 1907.
D e b e t
kron
kron
vin.
Račun po6ojil: na vknjižbo .
na poroštvo . . . , tekoči: naložen denar posojila . . . .
pri nas vloženo ..........
terjatve od prodanih posestev......
menic...............
efektov...............
nepremičnin.............
inventarja..............
loo/o odpis od K 7080-39.......
posojilnih obresti: zaostale obresti na vknjižbo zaostale obresti proti poroštvu.....
za leto 1908 predplačane obresti . . .
efektnih obresti ..........
obresti od terjatev prodanih posestev . .
blagajne.............
penzijskega zaklada: lastna knjižica št. 8388 obresti.............
5793175 1302646
43 43
796778	05
4769085	59
5565863	64
526095	74
4295	83
708	04
953(14	13
13676	29
108980	42
39038	74
20000 838
63
7095821
5039767 121974 685658 100186 509593
3587
69941 713 1078 86364
20838
I
Kredit
kron
86
90 47 63
28
79
68 59 12
t>2
63
137.35526 I 77
Račun	glavnih deležev , . .
„	opravilnih deležev . . .
„	hranilnih vlog: stanje
kapitalizovane obresti
„	meničnih obresti . . .
,	davkov in pristojbin . ,
„	dividend......
„	pro diversi.....
„	rezervnega zaklada
„	razpoložnega zaklada . ,
,	posebne reserve za zgube
12840537 525343
penzijskega zaklada zgube in dobička: dobiček
iz hipotekarne kupčije
11
97
kron
7000 9248
13365881 9855 1245 190 3442 28845 108251 62719 64147 20838 53861
08 80 39
85 72 >/2 22'/, 14'/« 56 | 03 37
13735526 j 77
Važno za trpe ia mM
Opozarjam p. n. trgovca, žganjetočc, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicijo, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimae Christi, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvidke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Ncugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26—18
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Beni^ar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
v
Ljubljana, Selenburgove ulic št. 3.
Za dame!
elegantne Klobuke
Za otroke!
ter vsakovrstne modele priporoča
2237
Ljubljana Stari trg 21.
A. Viuod - Mozetič
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
Nov modni salon.
■
Cenjenim damam vljudno - naznanjam, da sem --
*
Nov modni solen.
otvorila na Mestnem trgu štev. II
(poleg trgovine Iglič)
salon«tfamske.„otročje klobuke
Vsled mnogoletnih izkušenj v tej stroki kakor tudi zato, ker sem si na Dunaju sama ogledala najnovejše dunajske modele, sem v stanu prevzeti vsa v to stroko spadajoča dela in popravila ter jih izvršiti solidno in po
zmernih cenah.
Pričakujoč obilne naklonjenosti se vdano priporoča
F. Kovač,
651 3-2
bivša modistinja tvrdke Vivod-Mozčtič.
■
JL
Prodajalniški lokal
na zelo prometnem kraju v Ljubljani, blizu vojašnice,
se odda za majski termin.
667 Naslov pove upravništvo. 3-2
DR FRANC DERGANC
I, kirurgični asistent deželne bolnice
[bivši večletni operater na dunajskih klinikah dvor. svet. prof. dr. barona Eiselsberga (kirurgija) in dvor. svet. prof. dr. Chrobaka (ženske bolezni); ter na oddelkih prof. dr. Wertheima (ženske bolezni) in prof. dr. Schnitzlerja
(kirurgija)]
si jemlje čast, naznanjati p. n. občinstvu, da je začel ordinirati za
kirurgičnein ženske bolezni §
V Ljubljani, dne 15. marca 1908.
644 3-2
Ordinira od 2. do 3. ure popoldne v Komenskega ulicah št. 8.
Znftnwne vožnje Mr. Ugn Trst
s prvovrstnim parnikom „THALIAU.
Potovanje IX. od 5. septembra do I. oktobra:
iz Bremerhavna v znamenita morska kopališča atlantskega oceana,
preko Alžlra v Trst.
Cena za vožnjo in oskrbo od 250 kron višje.
Potovanje IV. od 26. aprila do 26. majat
tanija, Kanarski otoki in Severna Afrika
preko Malte, Aliira, Malage, Gibraltarja, Kadiksa, Madeire (Funchal) (Tenerife) (Sta. Cruz) Las Palm&s, Tangerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Zabavna voinja Trst-Bremerhaven (V. in VI. potovanje) se vrši kot razvedrilna vožnja.
Pozneje sledi:
: I. potovanje na
Špj
od Bremerhavna od 4. do 30. julija	541 6-4
na Škotsko, severni rt, Spicberge in Norveško. Cene za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje.
: II. potovanje na sever	-
od Kiela od 3. do 31. avgusta
na Norveško, Spicberge in večni led. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje.
NB. Potovanje na sever izvede v tem letu samostojno Avstrijski Lloyd. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v
posebnih programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, I., KSrntner-ring 6. pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in vseli potovalnih pisarnah.
aar Služba
organista in cerkvenika
v Št. Juriji pri Šmarji se odda o sv. Juriji. Prednost imajo rokodelci. Več se poizve v župnišči v Št. Juriji.
Velika in moderna
zaloga oblek
za gospode, dečke in otroke
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg 3
(na vogalu Židovske ulice).
Zaloga lastnega izdelka talarjev in površnikov za prečastito duhovščino.
Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vsakem predmetu označenih
cenah.	595 104-4
Naročila po meri točno in priznano dobro.
Obrtno naznanilo.
Da zadostim vsem zahtevam v vsakem oziru, sem svojo že 25 let obstoječo pekarnico temeljito prenovil in postavil vanjo parne peči, opremil svoje podjetje z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, zlasti stroji za gnetenje in mešanje, in najel izborno izurjeno osobje. To mi omogočuje, da morem izdelovati brezhibno, enakomerno, eksvizitno pecivo; ker kurim namesto z drvmi sedaj s premogom, morem tudi največjo množino kruha točno dobaviti v treh urah.
Pekle se bodo vse vrste finega peciva, dalje navadno pecivo in različen kiyih, zlasti jako priljubljeni rženi kruh, za specialitete pa dunajsko pleteno pogačo, orehove rožičke, orehove in rozinove štruklje, sladkorne rožičke (brioches) in buhtelne. Vedno so v zalogi različna čajna peciva iz tvorn. V. Schmidt in grafiki prepečenec F. Sprenga.
Naročila vseh vrst se sprejemajo v centralni proda-jalnici v Gradišču št. 5 in v podruinicah: v Prešernovih ulioah št. 50, v Kolodvorskih ulicah št. 26, na Krakovskem nasipu št. 4 in v baraki poleg tobačne tovarne.
Z zagotovilom, da se bom vedno trudil, da zadostim v vsakem pogledu vsem zahtevam, prosim obilnega poseta.
Z odličnim spoštovanjem
JEAN SCHREV.
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
: Dunajska cesta nasproti kavarne yyEuropa".
IT Danes v sredo nov spored, ie*
166
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne p r e d s t a va z a dijake po zni-i i žani ceni. i i