PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 Ur Leto XXV. Št. 34 (7228) TRST, torek, 11. februarja 1969 DANES IN JUTRI POZDRAVI TUJIH DELEGACIJ Poglobljena razprava na kongresu Komunistične partije Italije V nedeljo je govoril Napolitano, včeraj pa Ingrao - Pozdravni govori levičarskih strank in skupin: PSIUP, neodvisnih socialistov, Parrija, PSI in PRI f ®OLOGNA, 10. — Kongres KPI je prešel v drugo fazo živahnih v ?rav in posegov vidnejših predstavnikov partije. V nedeljo je go il .!, Napolitano, včeraj pa Ingrao. Zanimivi so bili tudi pozdravi j 'lanskih strank levice, jutri popoldne in v sredo dopoldne pa bo- do.. ... PVVV I Pozdravili predstavniki tujih de-2J,c'i- Že jutri bo menda govo-Va,, s°vjetska delegacija, češkoslo-jT8 Pa bo v sredo, kj^es je prvi spregovoril Pintor, sistiL ^e.)aL da je treba ustvariti razrednih in političnih zate«^6'' in je treba zaradi tega sko k sP°.iiti delavske l>oiitii^be' ,ki Klanje v »rti rawli- in se s tem ustvar-j-Ooločena alternativa oblasti, njegovim govorom je pri-na kongres delegacija iz Se •Vietnama' ki so j° kon- in študent-vodijo k višji izredno toplo pozdravili ter v jjozivela buren aplavz, kc ovorani vstau ;n nato ko so vsi pričeli Ska Sprati Hošiming. tam 0 >e spregovoril sen. Valori, jJPestnik tajnika PSIUP, ki je pri-je Jj .Pozdrav svoje stranke in ki t>iair®Jal, da ne gre samo za for-bosr- Pozdrav ,saj je politika enot-Stalna Politika PSIUP. Ta po-VžPq ba zahteva stalna srečanja, fiol-iu^ni3’ resne raziskave in pola “ ieno debato. Zato tudi gledaje aa kongres kot tovariši, ki bo-te Prihodnjih letih vodili skup-o J?9rbe. Valori je nato govoril Siku retnih borbah, ki so na vita n iV v**'3*1'!1' Glede mednarodne-»Cloža.ia Pa .ie dejal .da je od-tij^ °d dejanske okrepitve poli-ttia .Proletarskega internacionaliz-Jo ’ In je kot dokaz navedel zma-StL? Vietnamu. So pa na svetu ko v?1® druge podobne priložnosti, 01 lahko zmagali, če bi bila šir-... ša in polnejša proletarska solidarnost Glede italijanske politike je dejal, da v resnici obstaja kriza, ki pa bo lahko imela pozitiven izhod, samo če bodo utrdili vezi z množicami. Italijanska socialistična demokracija je v krizi, ker jo je potisnila v krizo naša enotnost in isto velja za katoliški svet. V imenu avtonomnega socialističnega gibanja je spregovoril Jaures Busoni, ki je dejal, da se trudijo za večjo enotnost vseh sil levice v perspektivi organske enotnosti vseh razrednih sil, zaradi česar so pripravljeni tudi končati svojo organizirano formacijo, ki je lahko samo začasna. V tem času pa je treba razširiti levico. Zanimiva so bila izvajanja Ambrogia Doninija, za katerega je znano, da je v opoziciji, zlasti glede češkoslovaškega vprašanja. Donini je ocenil mladinske proteste kot dejanje izrednega zgodovinskega in političnega pomena. Nekateri se sprašujejo, če to gibanje ne bo spravilo v nevarnost bistvene vrednosti zgodovine in rezultate desetletnih bojev. Toda je samo nevarnost, da se komunisti ne bodo vključili v ta val protestov in da ga bodo gledali brez zanimanja. Donini je nato govoril o prejšnjih dogodkih in je dejal, da partija ne sme biti za češkimi komunisti, ki šo že pričeli avtokriti-ko svojih stališč. Donini pravi, da je razlika med kongresnimi teza- ''"‘iiii n,i,„ ii„, il,,,,,,,,,,,,,,, ii nun,,, jjlOŽENfl SEJA VARNOSTNEGA SVETA ZARADI SNEGA Eškolov intervju izzval vrsto protestov v Tel Avivu V Kairu pa poudarjajo, jp intervju prikriva izraelske ekspanzionistične Iračrte i« YORK, 10. — Jordanija je | je prepojila kri naših najboljših w soboto zahtevala ‘ustnega sveta OZN '..da Izrael ne snošl nujno sejo in pouda-Izrael ne spoštuje resolu-0 (■“tuženih narodov in da zakon llt^JUžailemu, kd ga je sprejela ‘‘težn a vlada. ogroža mir. Zaradi te«?1'0 nevihte so morali že čtolo-j s®jo odložiti. ki Vikinška pritožba sledi brzojav-(^tWvšega župana v jordanskem t)0jLJeruzalema, ki zahteva od var-!0?a sveta ukrepa za rešitev ^stn Arabcev v tem delu bo ,a- V brzojavki je rečeno, da tj ia®taina teh Arabcev likvidira-&Ste?a podlagi zakona, ki je bil (ajd®t 23. februarja 1988 in bo . 1 veljati istega dne letos, jffi^f^ki tednik «Newsweek’> bjurjlk intervju izraelskega m:-btjvi predsednika Eškola, ki lisV | da hi hiMn izraelsko stal: trj da bi bilo izraelsko stališče t Ajhorebitnih mirovnih pogajanjih * bio C1 elastično glede vseh točk Vj ‘Jstho dveh: Jeruzalem in vrho- mirovnih pogajanjih b poian. «Za vrhove Golan in h>0j!iethzalem, je izjavil Eškol, ruto tZ, biti elastičnosti, žal mi je tto^javiti. Toda vsakokrat ko gle-kjj zemljevid, zmajam z glavo, koL® Jeruzalemu ni mogoč noben ^ rt m4s' Jeruzalem je res srca botj,, bržave. Izrael noče nobenega na zahodnem bregu Jor-Wp’, toda reka mora postati za varnostna meja, z vsem, kar IJm? zraven. Naše sile bodo raz-^ji« 6 sarno na Pasu ob tb^tehi je Eškol ponovil, da ni enostaven povratek k me-bred junijem 1967. «Sedaaje «1 ^ ustavitvi sovražnosti, je de-bo r^kol, bodo spremenjene sa-zanesljivimi črtami in dotočita ?P°razumno v okviru dokonč-> ‘n trajnega miru.» ?HvSal je zatem, da hoče Izrael «o S1*' ((veliki Izrael« od Nila ie Jrbfraka, in je pripomnil, da *iaSp„®ravljen jamčiti predsedniku boTih. da to ni in nikoli ne le Politika Izraela. Dodal je, da jbji ^ravljen sestati se z Naser-bi jtMtlkjeTkoli, kadar koli, ne da boJ.1 tem postavljal vprašanje po-' dnevnega reda ali oblike botirtPatostins^h beguncih je Eškol Vili-’ da jih Izrael ne more spet bi sJatl- Toda, je dodal, pripravlje-Čih Plačati odškodnino begunih kupiti zanje zemljo v soba a državah. Povratek beguncev ozemlje bi bil za Izrael tj > C^še .............. .......... i Ž&uana bomba.« bftie 111 je Eško-1 dejal, da ne ver-Vli da bi palestinski partizani Mi511, Postati tako važni kakor se W,’„Sr nekateri na Zahodu misli-bli rii0da, je dodal, da «A1 Fatah« skupine želijo neposredno 'It 1 2 Izraelom, ne bomo re Jom. koncu je Eškol dejal, da če ,a(irw a potrebuje pristanišče v 'bjti , Ihlju, je Izrael pripravljen tv* ‘ej državi vsako olajšavo pro-bt« Pristanišča v Hajli ali Ašo- V 1* b?ortCi-ia na njegove izjave je bi-tfVtvu*. desničarskimi krogi v Tel takojšnja. Poslanci naciona-skupine «svobodni center« ^hireč predložili parlamentu /bok,* 0 0 nezaupnici Eškolu. Vc^nalistični list «Hajon», ki ga bt kru- 111 minister Begin, je tu-aral Eškola in poudaril: bVart:®®hi smo, da ne vrnemo niti atnega metra ozemlja, ki ga marca. mi in Longovim poročilom, ker je oblast ne bo prepuščena birokrat- T .r»n CTr\ ucponn no rtmoroJlnn n n/iin _1 •. .....i___ __ i _ i • sinov.'« Tudi narodna verska stranka je kritizirala Eškolove Izjave. Jutri bo v parlamentu razprava o resoluciji, ki zahteva nezaupnico Eškolu. Predsedstvo izraelske vlade je objavilo nocoj izjavo, v kateri pravi, da Eškol «ni govoril o prihodnostj Tramsjordanije med svojim intervjujem, ki ga je on odobril«. Uradni predstavnik egiptovske vlade Zajat je v zvezi z Eškolo-vim intervjujem izjavil, da to izraelsko stališče je jasna odklonitev resolucije varnostnega sveta OZN z dne 22. novembra 1967. Poleg tega je tudi jasen načrt ekspanzije Izraela, ki si hoče priključiti Jeruzalem, vrhove Golan, o-brežje Jordana in šarm El šejk ter hoče prevarati svetovno javno mnenje. Izrael hoče prikriti svoj ekspanzion-istični načrt in zavrača vsako odgovornost do milijona in pol palestinskih beguncev. Na zasedanju na arabskem o-zemlju so se tudi danes nadaljevale protestne stavke in demonstracije. Stavke In demonstracije so bile v arabskem delu Jeruzalema, Gazi, Nablusu, Betlehemu in v drugih krajih. V Gazi so študenti postavili barikade in obmetavali policijo s kamenjem. Izraelske oblasti so aretirale 21 študentov, ki so jih takoj postavili pred sodišče in jih obsodili na zaporno kazen od dveh do osmih mesecev, nekatere pa na plačilo giobe. Jordanski kralj Husein je pripravil poslanico za predsednika Naserja, ki jo bosta prinesla jutri v Kairo preds. jordanske vlade Talhund in zunanji minister Rifai. Vsebina poslanice ni znana, verjetno pa govori o odnosih do partizanov in o stališču Arabcev do razgovorov med štirimi velikimi. Voditelj organizacije «A| Katah« Arafat je izjavil nekemu egiptov^ skemu tedniku, da tej organizaciji najbolj pomagajo Egipt Alžirija in Sirija. Toda napor arabskih držav v korist Palestine je še vedno nezadosten. Arafat jo dalje izjavil, da Al Fatah ni odvisna od arabskih držav, ne od stranke Baas in tudi ne od arabskih nacionalističnih gibanj. Pripomnil je: «Imamo popolnoma demokratično organizacijo s centralnim komitejem in ? razširjenim kongresom, toda rajši ne govorim o številu in ustroju naših političnih organov.* Zatem je Arafat v zvezi s pomočjo iz Saudove Arabije in Kuvajta poudaril, da ena stvar je sprejemati materialno pomoč, druga stvar pa je ideološka neodvisnost Poudaril je dvoje: «A! Fatai zavrača nekatera stališča arabskih ekstremistov, ker ji je na tem, da ohrani svoje židovske prijatelje in hoče absolutno prizanašati civilistom, predvsem ženskam in otrokoi ter udarja samo proti izraelskemu vojaškemu a-paratu. Poleg tega zavrača vsiljeno mirovno rešitev. Arabske clržave bodo lahko zavzele stališče, ki ga bodo hotele, glede palestinskega vprašanja, Al Fatah, ki predstavlja voljo ljudstva, pa bo nadaljevala oboroženo borbo.* Kakor pišejo kairski listi, bo sestanek štirih velesil v začetku Longo vseeno na drugačen način kritiziral sovjetsko intervencijo. Po mnenju Doninija pa ne gre za vprašanje tona, temveč za bistvo. Trditve partije niso upravičene, ker je v Pragi nastal jasen invo-lucijski proces, ki je izražal s proslavljanjem nekateri osebnosti zgodovine, kot sta Masaryk in Be-neš, ki sta 1938. leta zavrnila ponudbo Sovjetske zveze, da pošlje čete na češkoslovaško. Sedaj je položaj drugačen. Toda ni težko videti, da je nekdo hotel na češkoslovaškem odpeljati državo nazaj za 30 let. Donini je tudi dejal, da se preveč na lahko pozablja na skupni značaj vojaške intervencije in da bo mogoče zgodovina pokazala, da ni Sovjetska zveza prisilila svojih zaveznikov, temveč da so zavezniki zahtevali intervencijo Sovjetske zveze. Donini je odločno obsodil nekatere razprave pred kongresom in ugotovil, da se do sedaj med celotnim potekom kongresa ni slišalo Leninovo ime. Osrednji govor današnjega dneva pa je imel poslanec Ingrao, ki je podčrtal velik pomen sedanjih množičnih gibanj in zlasti proces sindikalne enostnosti ter gibanj študentskega sveta. V tej zvezi je polemiziral s Pintarjem, češ da je treba iskati alternativo v sistemu tudi s silami, kj trenutno niso proti sistemu, ki pa se v ognju razrednega boja spreminjajo. Akcija KPI se ne more omejiti na pridobivanje novih glasov, temveč mora težiti k pomoči od avtonomnega dozorevanja katoliških in socialističnih sil. Napačno je o-cenjevati politiko KPI kot počasno spodjedanje KD in PSI. Tudi vprašanje, ki se zastavlja komunistom, naj izbirajo med parlamentom in protesti, je neresnično, saj gre v resnici za vprašanje krize ustanov, toi izhaja iz koncentracije industrijskega kapitala, ki je odvzela oblast parlamentu in je spremenila vladne stranke v posredniške stroje. PSI se je spoprijela s to stvarnostjo ■prav v trenutku, ko je mislila, da je stopila «v sobo z gumbi«. Resnično obnovitveno moč imajo izvoljene skupščine samo takrat, kadar prihaja istočasno do organiziranega boja delavskega razreda, da se udari po bistvu, oblasti velikih industrijskln korporacij. To je bistven razgovor o demokraciji in tudi o družbeni ureditvi, ki ga razvoj postavlja pred vse politične sile. Pri tem gre za naloge, ki stoje ne samo pred eno stranko in tudi ne samo pred strankami. Glede komunistov je dejal, da u-gotovitve o avtonomiji in množični organizaciji ne smejo pomeniti samo dokončnega popuščanja Ideje o (itransmisijskem jermenu«, temveč je treba v resnici priznati te organizacije kot avtonomne izraze idej, načrtov, bojev in izkušenj z vsemi nevarnostmi napak in z resno verjetnostjo razlik, ki bodo zahtevale kritiko in boj, i-stočasno pa tudi veliko bogastvo. Ingrao je nato omenil govor senatorja Doninija in je ugotovil, da nove generacije zahtevajo izgradnjo socializma, ki bo temeljil na živi in učinkoviti demokraciji, kjer skim aparatom in proletarski partiji, temveč v vedno večji meri pobudi delavcev, kmetov velikih množic ter samoupravljanja delavcev. Ta zahteva ni protileninistična, ter prav obratno spada v veliko sovjetsko in demokratično zamisel Lenina ter poti, ki sta jo izdelala Gram-sci in Togliatti. Tu je tudi resnični razlog, zaradi katerega smo dali svojo pomoč češkosiovaškim tovarišem proti birokratskim degeneracijam in smo izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi vojaške intervencije na Češkoslovaškem. Izhajali smo iz izhodišča, da vprašanje miru in socializma nista samo stvar državne vojaške moči socialističnih držav, temveč gre za vprašanje vseh protikapitalističnih in protiimperia-lističnih sil na svetu. Ingrao je dodal, da je Longo v govoru omenil, da so bili Američani poraženi v Vietnamu, kjer so se borile ne samo osvobodilna fronta in vietnamska ljudska republika, temveč so bile na bojnem polju najrazličnejše sile od Sovjetske zveze, Kitajske, socialističnih držav velikih množic Zahoda in končno do črncev in intelektualcev ZDA. Kongresisti so govor Ingraa pozdravili z bučnimi ovacijami. Na popoldanskem delu kongresa je najprej pozdravil kongresiste v imenu socialistov poslanec Bertoldi. namestnik tajnika PSI, ki je dejal, da socialisti z velikim zanimanjem sledijo kongresu, pa četudi o-cene niso vedno enake. Bertoldi je (Nadaljevanje na 2. strani) OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Slavnostna Prešernova proslava v nedeljo v Kulturnem domu Udeležba je bila izredno velika - Slavnostni govor predsednika SAZU prof. Josipa Vidmarja - Nastop akademskega pevskega zbora «Tone Tomšie» - Deklamacija Staneta Severja, Mire Sardočeve, Staneta Starešiniča in Janeza Rohačka iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiliiiiiMiiiiiiuuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiia PROTI IZVOLITVI PREDSEDNIKA ZRN V BIVŠI NEMŠKI PRESTOLNICI NDR prepovedala zahodnonemškim posla n tem da potujejo čez njeno ozemlje v zah. Berlin Skupna izjava Francije, Velike Britanije in ZDA proti ukrepu Pankowa - Sovjetski tisk obsoja «provokacijo zahodnonemških revanšistov» - Danes bo Wilson v Bonnu BERLIN, 10. — Ukrep, s katerim je Nemška demokratična republika prepovedala zahodnonemškim poslancem potovati čez njeno o-zemlje v zahodni Berlin, je danes prizorišče pozornosti svetovnega javnega mnenja. Prepoved, ki pomeni odgovor sklepu, da se predsednik ZRN izvoli 5. marca v zahodnem Berlinu, ni sicer prišla nepričakovano. Že prej je vlada NDR poslala Bonnu ostro noto, nato pa je notranji minister NDR protestiral pri zahodnoberlinskem senatu zaradi napovedanega zasedanja Bundestaga. V Bonnu in v zahodnoberlinskem senatu niso upoštevali protestov. ministra Po odredbi notranjega NDR, ki jo je včeraj objavil vzhodnoberlinski tisk, začne veljati »prepoved prehoda čez suvereno ozemlje NDR za poslance Bundestaga in lokalnih zahodnonemških predstavnikov kakor tudi za vse pri- padnike Bundesvvehra dne 15. februarja«. Istočasno je prepovedan tudi prevoz gradiva, ki je potrebno za predvideno zasedanje. V takem položaju beležimo danes dva važna dogodka: skupno poročilo treh zahodnih velesil ZDA, Fran- STAVKALO BO PET MILIJONOV DELAVCEV Jutri stavka v industriji zaradi mezdnih področij Danes nov razgovor med sindikati in vlado o pokojninah • Pogajanja na sedežu ministrstva za trgovinsko mornarico s pristaniškimi delavci RIM, 10. — Sindikalne organizacije so potrdile vsedržavno 24-urno stavko, ki bo zajela v sredo. 12. februarja vse delavce industrije v zvezi z zahtevami za izenačenje mezdnih področij. Stavkali bodo tudi delavci na področju tako imenovane cone «0», kjer so draginjske doklade najvišje, in gre torej v tem primeru za solidarnostno stavko, ki pa ima istočasno širši pomen novega načina obravnavanja zaostalih področij. Stavke so oproščeni samo nekateri redki sektorji, predvsem u-službenci vseh državnih podjetij, ker so sindikati in Intersind že lani podpisali sporazum o postopnem ukinjanju mezdnih področij. Ne bodo stavkali delavci in drugi uslužbenci grafične industrije in predvsem dnevnikov, tako da bodo vsi dnevniki med stavko v redu izšli; normalno bodo delovale tudi tiskovne agencije. Dosežen je bil namreč sporazum, da se bodo pričela pogajanja s temi kategorijami. Stavka bo zajela okrog 5 milijonov delavcev in uradnikov po vsej Italiji in bo imela zlasti v mestih ponovno značaj splošne stavke, saj bo velika večina zaposlenih v sredo stavkala. Jutri bo ponoven sestanek med sindikalnimi organizacijami in vlado, na katerem bodo preučili pereče vprašanje reforme pokojnin. Zadnji sestanek je bil pretekli ponedeljek, ko so se pogajanja razbila, ker so sindikati izjavili, da je stališče vlade v celoti naspre-jemljivo. Nato je bila 5. februarja splošna stavka, ki je izredno uspela, s čimer so sindikati dokazali, kako je vprašanje pokojnin in njih reforme občuteno med vsemi sloji prebivalstva. Minister za trgovinsko mornarico Lupiš je povabil za 12. februar na razgovor sindikalne predstavnike pristaniških delavcev. Delavci so že napovedali stavkovno akcijo, ker se boje za raven zaposlitve in za plače, ker se uvajajo v pristanišču nove metode dela, ki izrivajo veliko večino delovne sile. Severnovietnamska tiskovna a-genclja sporoča, da je prispela v Hanoj delegacija UDI, ki jo vodi dr. Marisa Passali, in v kateri sta dr. Carmen Zanti ter dr. Giu-lietjta Ascoli urednica revije «Noi donne«. Delegacijo so na letališču pozdravili predstavniki zveze se-vernovietnamskih žensk. Grantilovi pogovori v Bonnu BONN, 10. Predstavnik zveznega izvršnega sveta Toma Granfil, ki je v soboto na vabilo ministra za gospodarstvo v Zahodni Nemčiji Karla Schillerja odpotoval na uraden obisk v Zahodno Nemčijo, je imel danes daljši pogovor z ministrom Schillerjem. Obe strani sta ugotovili možnosti za nadaljnjo razširitev sodelovanja na dvostranskih in večstranskih osnovah. Neposredno po razgovoru sta Granfil in Schiller podpisala sporazum o gospodarskim in industnjsko-tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, ki predvideva zmenjavo tehničnih izkušenj, sodelovanje v proizvodnji in skupen "astop na drugih trgih. Za napredovanje sodelovanja bo ustanovljen mešan odbor, na katerem bodo predstavniki obeh vlad in gospodarstev. Po podpisu sporazuma je Granfil izjavi! časnikarjem, da sodi, da bo ta okvirni sporazum dajal boljše možnosti za sodelovanje med jugoslovanskimi in zahodnonemškimi podjetji, da pa je uspeh sporazuma odvisen od sporazumov sklenjenih med samimi podjetji. Popoldne je Granfila sprejel zvezni Kancler Kiesinger in se z njim zadržal v daljšem pogovoru o nadaljnjem razvoju gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Številne žrtve v incidentih ob volitvah v Indiji NFW DELHI, 10. - Med hudimi neredi, do katerih je prišlo v štirih indijskih državah, kjer so v teku politične volitve, je v zadnjih dveh dneh umrlo najmanj 26 oseb. Policija je kar 653-krat streljala na demonstrante. Med mrtvimi je t.udii kandidat vladne stranke. Policija je aretirala kakih tri tisoč oseb, ki so jih morali odvesti v zapore, ker je na policijskih postajah zmanjkalo prostora. V več mestih so uvedli policijsko uro. Tudi vojska je v alarmnem stanju. Najhujši incidenti so bili danes v Bombayu, kjer sta bili pod policijskim ognjem dve osebi ubiti, šest pa hudo ranjeni. V istem mestu je bilo včeraj osem ubitih in najmanj 35 ranjenih. Najmanj pet oseb je bitu ubitih v državi Bihar. cije in Velike Britanije, ki obsojajo vzhodnonemško prepoved prehoda, ter prihod maršala Jakubov-skega, vrhovnega poveljnika vojaških sil varšavskega pakta, v vzhodni Berlin. Še prej pa je treba omeniti takojšnjo reakcijo bonske vlade, o kateri je včeraj pričal vladni glasnik Gunther Diehl. Diehl jc v pismenem sporočilu označil sklep vzhodnonemške vlade kot «novo mednarodnopravno kršitev veljavnih sporazumov štirih sil o Berlinu*. Sporočilo trdi, da je sklic parlamenta v zahodnem Berlinu v skladu z dosedanjo prakso, poskus vzhodnega Berlina, da bi to preprečil, pa je «isto kot kršitev statusa Berlina*. Oblasti v »drugem delu Nemčije* in Sovjetske zveze — je rečeno v sporočilu — «vnašajo s tem nekaj mesecev po intervenciji v ČSSR nov element napetosti v odnose med vzhodom in zahodom*. Na koncu pravi sporočilo, da je zahodnonemška vlada »odločena skupaj s svojimi zavezniki uveljaviti vse potrebne ukrepe za okrepitev življenjske sposobnosti Berlina*. Kot smo dejali, so tri zahodne velesile javno zavzele stališče o včerajšnjem sklepu vzhodnonemških oblasti. V skupnem poročilu, ki so ga danes izdale, poudarjajo dejstvo, da se je zvezna skupščina v preteklosti že sestala v zahodnem Berlinu, ne da bi zaradi tega prišlo do kakršnihkoli težav, ter da je bil sklep, da se zahodnonemški predsednik izvoli v Berlinu, sprejet po posvetovanjih z zahodnimi velesilami. ZDA, Francija in Velika Britanija so zaradi tega mnenja — se nadaljuje poročilo — da so ukrepi Pankovva neutemeljeni in da niso v skladu z dejstvom, da je Sovjetska zveza, ne pa vzhodnonemška vlada odgovorna za vstope v Berlin. Zavezniki še opominjajo, da so že v pretek'osti nodčrtali to odgovornost Moskve in da se v tem oziru njihovo stališče ni spremenilo. Zvezna vlada je sprejela z zadovoljstvom — kot je povedal glasnik Diehl — izjavo treh velesil. Diehl je tudi dejal, da ni do sedaj nobenega novega elementa, zaradi katerega bi se moral sklep, da se predsednik izvoli v Berlinu, preklicati. Zadnja odločitev pa pripada novemu predsedniku Bundestaga Von Hasselu (ki je pred kratkim nadomestil Gerstenmeierja). Von Hassel se ho v prihodnjih urah sestal s kanclerjem Kiesingerjem in z zunanjim ministrom Brandtom, s katerima bo proučil nastali položaj. Vsekakor pa je malo verjetno, da bi bilo zasedanje Bundestaga sklicano kje drugje. Diehl je tudi izrazil mnenje, da SZ in NDR ne bosta skušala pre prečiti letalska promet proti bivši nemški prestolnici ali iz nje. Iz Key Biscayna, kjer je ameriški predsednik Nixon prebil «week-end», je glasnik Bele hiše Ziegler izrazil popolno podporo ZDA izjavi treh velesil. Glasnik Delegacija SFRJ se je vrnila iz Afrike (Nadaljevanje na 2. strani) Goriški in tržaški Slovenci so se v nedeljo primerno oddolžili spominu velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ob 120-letnici njegove smrti in proslavili praznik slovenske kulture na dveh prireditvah, ki so ju pripravili Slovensko gledališče, Glasbena matica in Slovenska prosvetna zveza. Goriški Slovenci so imeli osrednjo Prešt.r-novv-pfoslavo v Gorici v prosvetni dvorani; na njej je imel slavnostni govor predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazd Vesel. Njegov govor objavljamo na 3. strani, poročilo s proslave pa objavljamo na goriški strani. Tržaški Slovenci pa so imeli osrednjo Prešernovo proslavo v tržaškem Kulturnem domu. Čeprav se Prešernove proslave te dni vrstijo druga za drugo po prosvetnih društvih, je nedeljska o-srednja proslava privabila v Kulturni dom toliko ljudi, da je bila velika dvorana v celoti zasedena in to v parterju, kot tudi na balkonu. Tudi tokrat, podobno kot lani. BEOGRAD, 10. — V Beogradu se je danes vrnila jugoslovanska dr-žavno-gospodarska delegacija, ki je, pod vodstvom zveznega tajnika za i je bila počastitev' slovenskega kul-zunanjo trgovino dr. Grivčeva med, turnega praznika bolj akademija dvajsetdnevnim potovanjem obiska- kof pa praznovanje, kakršnega smo la Ugando, Kemijo, Tanzanijo inl^ji; :rni Hnlua inta tn -■-> Zambijo, kjer je v razgovoru z vladnimi zastopniki in gospodarstveniki proučila možnosti nadaljnje blagovne izmenjave ter investi-cijsko-finančnega in tehničnega sodelovanja. Med obiskom je delegacija parafirala trgovinski sporazum z Zambijo, kd ureja osnovna načela blagovne izmenjave, z ostalimi državami protokole, ki predvidevajo u-krepe za nadaljnje napredovanje izmenjave. V vseh omenjenih državah je po besedah vodje jugoslo- bili vajeni dolga leta, ko so se na ta dan zvrstili na odru pevski zbori vseh prosvetnih društev. Tokrat so — poleg slavnostnega govora, ki ga je imel predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Josip Vidmar — izpo pili program mešani pevski zbor ljubljanske univerze »Tone Tomšič* ip gledališki umetniki, ki so podali nekaj Prešernovih poezij. Na preprosto, vendar zelo okusno pripravljenem odru z intarzijo vanske delegacije Grivčeva trg od- pesnika, ki jo je napravil tržaški p za jugoslovansko blago, likovnik prof Avgust Černigdj, na Protiniakcdonska gonja v Bolgariji BEOGRAD, 1U. — Komisija narodnega sobranja Makedonije za vprašanja odnosov z inozemstvom, je proučila danes informacije o najnovejši protijugoslovanski, ozi- ozadju, je prvi stopil pred občinstvo orvak Inibljanske Drame S‘a-ne Sever, ki je res mojstrsko podal Prešernovo «Zdravljico*. še dvakrat je občin-tvn rrik^edo bander ljubljanskega umetnika, nakar je stopil pred mikrofon proF Josio Vidmar, čigar govor objavljamo v celoti na 3. strani. Okoi šestde-etčlanski mešani roma protltnakedonski gonji v Boi'- zbor »Tone Tomšič* je pod gariji. V tej gonji, ki je postala zelo intenzivna v zadnjem času, in v kateri sodelujejo državni propagandni aparat politične organizacije, kulturne in znanstvene u-stanove je zadnje čase posebna aktivna bolgarska radijska postala Rodina. V okviru te gonje je inšti tut za zgodovino bolgarske akademije znanosti novembra lani izdal tudi posebno brošuro »Zgodovinsko-politična informacija o makedonskem vprašanju«, ki se zadnje čase ilegalno razpečava tudi v Jugoslaviji. V brošuri se skuša «dokaza-ti» bolgarski značaj makedonskega naroda. Bolgarska fašistična okupacija med zadnjo vojno se skuša prikazati kot zakonita »priključitev svojih ozemelj«. Komisija sobranja je z zaskrbljenostjo opozorila tudi na raznarodovalno politiko makedonske manjšine v Bolgariji, kar skupno z gonjo ni v skladu z izjavami naj višjih bolgarskih voditeljev o želji po dobrososednih odnosih z Jugoslavijo in miru na Balkanu. Komisija je sklenila predlagati sobranju, da o tem vprašanju razpravlja na prvi prihodnji seji. NAROČNIKI! BRALCI! Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino za Primorski dnevnik do 20. februarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! vodstvom Marka Muniha nastopil dvakrat in sicer v prvem ter v drugem delu programa. Pevski nastop zbora ljubljanskih visckošol-cev zasluži temeljito strokovno oceno ,sa; gre za pevski zbor, ki častno nadaljuje pevske tradicije ljubljanske univerze, vendar se bomo tu omejili le na kratek opis zelo bogatega in krasno izvajanega programa nekaterih že znanih, nekaterih manj znanih na tudi nekaterih pesmi, ki smo jih slišali prvič. V prvem delu programa smo slišali tri Lajovčeve pesmi »Pastirčki*. «Pom!adni spev* in »Zeleni Jurij*. S’edile so štiri novejše in za naše občinstvo v splošnem manj znane pesmi in sicer Simonitijeve «Preproste besede*, Ukmarjeva »O-polnoči*, Merkujeva »Kadar spoznaš* in Švarova «Bazovica». (Nadaljevanje na 2. strani) imiitiiiiiiiiiiitiitiitiimiiiiiiiiiitiiimimniiiiiuimtt V nedeljski uvodni članek se je i vrinilo nekaj nepotrebnih napak, Ki j deloma tudi motijo smisei Tako bi | moralo biti v zadrtem stavku prve-Iga odstavka: k tistim, namesto: tistim; v zadnjem stavku tretjega odstavka: v tisti/< časih, namesto: v istih časih; v sredi šestega odstavka: bruna v lastnem pa ne vidimo, namesto, pa vidimo; v prvem stavku osmega odstavka: ki so nam naklonjeni, namesto: ki so naklonjeni; in na koncu istega odstavka: se nikakor ne b: smelo zgoditi, namesto muditi. Prešernova proslava (Nadaljevanje s 1. strani) V drugem delu pevskega nastopa so ljubljanski pevci zapeli najprej Kokolov« koroško pesem «Cier so včas’ b’le». Motov je sicer star, vendar je Kokol znani koroški motiv povsem predelal. Sledila je TomAeva «Damon na Melitoi), ki jo Je Munihov zbor prvi izvajal in je -torej za naše občinstvo Povsem nova. Prav tako je za naše občinstvo novost Kramolčerva «Ena sama rieč me griva«, ki jo je Kramolc priredil za ta zbor. Sledil Je Miheličev «Pabu’č sem star«, v katerem smo prav tako zasledili stari motiv, staro pesem, vendar v močno predelani obliki. Vretnša-kova »Ziljska ohcet» bi bil skoraj venček koroških motivov, ki jih je Vremšak priredil po Martoltovih zapiskih. Drugi del koncerta je zaključila Prešernova «Zdravljica» v verziji Stanka Premrla. Občinstvo pa pevcev ni pustilo e odra. Ker se ploskanje ni hotelo poleči, so ljubljanski pevci dodali še tri pesmi in sicer najprej Pahorjevo «Pa se sliš...», nato koroško «Ta drumelcai) Franceta Cigana in na koncu še staro Jenkovo «Lipa zelenela je». Rekli smo, da se ne bomo spuščali v temeljito strokovno ocenjevanje koncerta in vendar ne moremo mimo dejstva, da je tržaško občinstvo z izredno pozornostjo in navdušenjem sledilo izvajanju znanega in neznanega programa, izvajanju, ki Je bilo vsestransko popolno, kar je pri občinstvu vzbudilo pravo navdušenje, kot sta vzbujala občudovanje svežost in hkrati upetost glasov, tako da je bila ubranost popolna in le sleherna pesem prišla povsem do izraza tucu brez forsiranj, pač pa morda prav na račun lahkotnosti, s katero zbor poje. Seveda pa zmorejo to le dobri glasovi, odlična pripravljenost in pa primemo razmerje med moškimi in ženskimi glasovi. K uspehu zbora ljubljanskih vl-sokošolcev pa so prav gotovo pripomogli tudi štirje solisti, altistka Alenka Demač, sopranistka Majda Hercog, baritonist Jote Čeme in tenorist Milan štimec. ki je v Miheličevem «Paub’ču» tako potegnil publiko za seboj, da je moral zbir pesem ponoviti Mlademu dirigentu Marku Munihu, ki je zbor pripeljal na tako visoko raven, tre vsa čast, njemu, zboru in solistom pa iskrena hvala za res velik u-metniški užitek. Omenili smo že prvaka Staneta Severja, ki je nedeljsko Prešernovo proslavo začel z «Zdraljico». V prvem delu proslave je z njej lastno tenkočutnostjo in zanesenostjo podala Prešernovo «Neiztrohn.ie-no srce« članica tržaškega Sloven- SNEG IN MRAZ V ZDA Silovit snežni metež zajel New York in vso obalo New York popolnoma ohromljen - Tudi v Evropi snežni viharji in hud mraz Vso sevemovzhodno atlantsko o balo ZDA je zajel najbolj silovit snežni metež v zadnjih desetih letih. letalski cestni in železniški promet je paraliziran. Mesto New York je pokrito s snežno odejo, ki ponekod presega pol metra višine. Danes ob 8. uri, ko je na ulicah običajno promet najbolj živahen so bile ulice skoraj prazne, Redki avtomobili so se s težavo premikali po zmrznjenih ulicah. Danes ves dan so bili pešci gospodarji u-lice zaradi skoraj popolne odsotnosti avtomobilskega prometa. Dolge vrste ljudi so čakale tudi tri četrt ure avtobuse, ki običajno vozijo vsakih pet minut. Del podzemeljske železnice je blokiran. Sto-tisoči delavcev, ki živijo v predmestjih in delajo v središču New Yorka, so ostali doma ali so prišli na delo z zasilnimi vozili, po večini pa peš. Seja varnostnega sveta Združenih narodov, kd bi morala biti na pod ti v stekleno palačo. Borza Je i so bili ranjeni pri padcih. K sreči zaprta in mnogi uradi v finančni I napoveduje meteorološki urad iz-četrti so poslali domov svoje u- lagi zahteve Jordanije, je bila odložena, ker delegati niso mogli pri- iiiiiiiiimuaiiiiifiimiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMMiiiiiimiiiiiiMiiiuiiniMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiHiiHniiiiuiii radnike, katerim je uspelo s težavo priti na delo. Celo predsednik Nixon je bil prisiljen podaljšati svoje bivanje v Key Biscayni na Floridi. Vrniti bi se moral v Wn-shington sinoči, toda vsa letališča v prestolnici so bila zaprta za promet že včeraj zjutraj. Več kot 24 ur je na letališču Kennedy blokiranih 6.000 oseb, večina je preživela noč v bližnjih hotelih, drugi pa so ostali v čakalnicah raznih letalskih družb. Na tisoče oseb je ostalo sinoči blokiranih na železniških postajah Zupan Iandsay je pozval po radiu prebivalce New Yorka, naj odpeljejo avtomobile, ki so jih včeraj zapustili po cestah. Avtomobili so pokriti s snegom, zaradi česar ne morejo pluždti cest. Do sedaj je bilo v New Yorku enajst človeških žrtev. Gre po večini za starejše ljudi. V mestnih bolnišnicah je na stotine ljudi, ki Kongres KPI (Nadaljevanje s 1. stran:) nadaljeval, da so številni ugledni voditelji KPI polemizirali s socialisti, kar je p ivsem razumljivo, saj tudi iz j~oletn*ke -zhaja isti proces obnovitve, ki lahko edini da italijanski demokraciji večjo širino in vsebino, »i bo bolje ustrezala potrebam sodobnega sveta Bertoldi je nato rekel da predstavlja prisotnost socialistov v vladi požrtvovalen napor, da se rešijo nekatera bistent vprašanja, in je v tej zvezi navedel pobudo za priznanje Pekinga in podpis pogodbe o neširjenju atomske oborožitve, pokojnine in druge vladne obveznosti. Pred kongresom smo mnoge med nami vprašali, kaj pričakujejo od kongresa KPI. Med najrazličnejši politično silo, ki je ostala na področju politične organizacije. Sedaj je vprašanje usmeritev te sile in to je osnovno vprašanje kongresa. Poročilo Longa potrjuje, da se bo šlo po poti premisleka, ki ne dopušča kompromisov glede bistvenih vprašanj. Kongres je pozdravil govor Par-rija z dolgim aplavzom nakar so delegati vstali in skandirali, Mau-rlzlo, Maurizio, ki Je partizansko ime Parrija. Namestnik tajnika PRI dr. Sal-mone, kj Je dejal, da je njegova stranka v demokratični dialektiki bila vedno na levici in da se noče vzporejati z velikimi množičnimi organizacijami delavcev, katerih KPI v tako širokem okviru predstavlja. Ideološka stališča PRI pa so bila in bodo bistveno oddaljena od stališč KPI ln politična akcija je tudi sedaj v ostrem mi odgovori se opazi glede enega • nasprotju, kot je bila v prete- vprašaaja bistvena enotnost, in to, da je za perspektivo v Italiji izrednega pomena enotnost vseh laičnih in katoliških levičarskih sil. V tej zvezi je Bertoldi govoril o vlogi partije in še zlasti podčrtal iz- klostl, razen slavnega razdobja od perniškega gibanja. Zaradi tega tudi niso nikoli hoteli iti na razgovor o oblasti. Zanima pa PRI vse to, kar izhaja iz delavske stranke. iz njene zgodovine in iz evo- reden pomen avtonomije, za katero, luoije političnih stališč. Prav za je glede socialistov kot primer na-1 racij tega pa še zlasti zanima privedel njih sodelovanje v solidarno-. Ziian;c, kj ste ga izrekli na kon-sti do vietnamskega ijustva. gresu ko ste govorili o vaši soodgo- Dodal je, da so pozitivno ocenili stališče KPI, ki ga ponavlja Longo v poročilu glede sovjetske intervencije v Pragi. Izrazil je upanje, da bo to stališče imelo konkretne posledice tudi v prihodnosti, in je skega gledališča Mira Sardočeva. v I dejal, da menijo, da gre za zače-drugem delu pa je prav tako w- tek procesa utrjevanja socializma lo lepo Stane Starešinič podal Prešernovo »Sanjalo se mi je, da sem e svetem raji«, medtem ko je ljubljanski umetnik Janez Rohaček navdušil občinstvo s Prešernovo poezijo «Od Rošlina in Verjan- kot 3 ». Med občinstvom, za katero smo rekli, da je v celoto napolnilo veliko dvorano Kulturnega doma in da je bilo nad programom navduše. no, smo med drugim opazili Jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu inž. Marjana Tepino z gospo, jugoslovanskega konzula Ce-domira Hrasta, podpredsednika in tajnika Slovenske kulturno gospodarske zveze dr Angela Kukanjo in Boga Samso člana predsedstva SKGZ Borisa Raceta. Predsednika Slovenske prosvetne zveze dr Roberta Hlavatyja, deželna svetovalca Dušana Lovriho in dr. Draga Stoke, tržaškega občinskega svetovalca dr Rafka Dolharja, direktorja Glasbene matice dr. Gojmirja Demšarja, direktorja Slovenskega gledališča in nacionalne Filiberta Benedetiča in mnoge slovenske kulturne in javne delavce ..................minil....umi......Hlini..Hlinili................n........uiuimiu na osnovi svobode suverenosti. Senator Parn Je de.ial, da je, treba predvidevati stvarno rešitev, za trenutek, ko bo padel levi center in ki bo padel. Parri je govoril v imenu neodvisnih levičarjev, ki so bili izvoljeni na listah KPI v senat. in je nato nadaljeval da morajo komunisti predvideti rešitev, k; mora biti rešitev levice, istočasno pa tudi konkretna perspektiva za krajši rok in na osnovi konkretnih zahtev. Parri je nato obrazložil razloge, zaradi katerih je privolil skupaj s svojimi prijatelji, da je bil izvoljen na listi KPI. Med prvimi je navedel mladinske proteste in dejal, da bi imelo resne posledice, če ne bi bil: sposobni uskladiti in združiti razrednega gibanja s temi novimi potrebami, ki izvirajo iz mladih sil Govoril Je nato o odgovoru partije glede čeških dogodkov in je dejal da je KPI jasno tn pravočasno odgovorila, kar je imelo za nas vso izreden pomen, saj se je odločilno potrdila avtonomija, Id mora biti osnovna značilnost KPI. Levi center je izkoristil svoje sposobnosti ln sedaj je čas na KPI, Vas sedaj gledajo kot edino učinkovito napoveduje meteorološki urad izboljšanje vremena. Danes sije v New Yorku sonce, toda še vedno pritiska hud mraz in brije mrzel veter. PARIZ, 10. — Tudi v Francij: kakor skoraj po vsej Evropi še dalje traja mraz. Preteklo noč je bilo skoraj povsod pod ničlo z izjemo Modre obale in Normandi je. Skoraj v vsej državi ovirata sneg in led avtomobilski promet Močno je snežilo tudi v vsej Nemčiji, zlasti na Bavarskem. Na avtomobilskih cestah je bilo več nesreč. Tudi v Belgiji so ceste povečini zmrznjene in ponekod pokrite s snegom. V Avstriji je vreme, po velikih snežnih nevihtah v noi i od sobote na nedeljo, zopet lepo Vendar pa še vedno pritiska hud mraz. Davi je bilo v Gradcu in Innsbrucku 20 stopinj pod ničlo. Preteklo noč je močno snežilo v Severni Škotski, kjer je cestn; promet otežkočen. Mrzel val, ki je te dni zajel Švico, se je danes še bolj zaostril Davi ob 7. uri je v Brevini kazal termometer 25 stopinj pod ničlo čez poldrugo uro pa 30 stopinj pod ničlo. Snežno neurje je zajelo te dni tudi Jugoslavijo. V Beogradu je v noči od nedelje na ponedeljek za padlo 20 do 30 centimentrov snega. Mestni promet je bil skoraj popolnoma ohromljen. Tudi vlaki so imeli občutne zamude. Danes DRAGO KOSMRLJ Na otoku, ki je predpražnik Dakarja Ste že obiskali L'ile de Goree? Tako vprašanje so nama. televizijskemu snemalcu in meni, kaj pogosto postavljali novi znanci v Dakarju, komaj sva bila nekaj dni v glavnem mestu Senegala in komaj sva si mesto in okolico nekoliko bolj podrobno ogledala L’He de Gorše, otok Gorše je najbolj zanimiv otok v neposredni bližini mesta, so zatrjevali. Torej Je obisk otoka Gorče takorekoč sam po sebi stopil v najin načrt obiskov. Bila je nedelja sredi decembra meseca. Začenjal se je že drugi teden najinega bivanja v glavnem mestu Senegala. Seveda sva v tem času že dvakrat prodrla tudi malo bolj globoko v notranjost dežele. Tistega dne je že zgodaj zjutraj pritisnila vročina in živo srebro v termometru se je kaj hitro povzpelo kar precej čez dvajset stopinj. Četudi Dakar tudi tez nedeljo ne izgubi svoje živahnosti, vendar nedeljsko potepanje po mestu n-; bilo nič kaj privlačno. Kam torej? Kot nalašč je bil na seznamu obiskov tudi otok Gorče Torej na L’dJe de Goree! Na pristanišču je 'bilo okoli devete ure zbrano kar lepo število ljudi. Zvečine so bili belci. Pa tudi domačinov, črncev ni manjkalo. Največ je bilo družin z otroci. Možje so bili otovorjeni z raznimi košarami, otroci so stiskali v rokah račke, ladjice in druge igrače iz plastične snovi. Kaj kmalu se je pojavila v pristanišču srednjevelika ladja ln brž smo se zdrenjali po pa so vse glavne ceste v Jugosla-1 Pa'ubi _ Nekdo je iskal bol jši i azil,,, --. —met Toda^gled, drugi udobnejši prostor, ne- viji zopet odprte za promet, mraz še vedno pritiska. V Ljubljani je bilo 23 stopinj pod ničlo, v Zagrebu 10 pod ničlo, v Sarajevu pa 12. V Severni Italiji, na področju Dolomitov, je še vedno hud izreden mraz. Termometer je danes kazal od 14 do 21 stopinj pod ničlo. iiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiini Berlin (Nadaljevanje s 1. strani) Uspešna premiera «triptiha» v «Verdiju» V zadnjih letih je postala že sko-1 te pripravil Paolo Bregni. Posebno raj tradicija, da se vključi v oper- no sezono tukajšnjega gledališča tVerdit tudi takoimenovani zvečer triptiha», uprizoritev treh oper enodejank, ki so po navadi tudi novosti za Trst, ali celo krstne izvedbe. Triptih letošnje sezone sestavljajo enodejanke *ll cordovano» Go j f reda Petrassija, «Zgodba matere» Romana Vlada in Met v naravo» Maria Peragalla; prva in tretja sta novost za Trst, opera Romana Vlada pa je na našem odru doživela krstno uprizoritev. Premiera treh oper je bila v so boto in kot je že običajno za uprizoritev sodobnih del, je bilo gledp-lišče «Verdi» dokaj slabo obiskano. Ne bi mogli reči, da je tistim, ki niso prišli na predstavo, lahko zelo žal, a prav tako ne moremo reči, da nas je večer popolnoma razočaral. In to predvsem po zaslugi Romana Vlada, ki je s svojo opero «Z godba matere» pritegnil pozornost občinstva in dosegel zelo prisrčno priznanje in skoraj bi lahko rekli zelo navdušeno ploskanje. Brez dvoma je opera napisana z umetniško roko in orkester zaživt v tej partituri polno in sugestivno, saj je harmonična konstrukcija Vladovega glasbenega jezika zelo prijetna in učinkovita ter zelo zadeto opisuje dramatično občutje žalostne matere, ki toliko žrtvuje za rešitev svojega sina, ki ji ga je smrt ukradla. Nastopata samo dve osebi - mati, ki jo je izvajala odlič na pevka Fedora Barbieri, in recitator - odigral ga je sam režiser dela Lamberto Puggelli - ki pojasnjuje odrsko dogajanje. Delo, ki je bilo prvič izvedeno na bene škem festivalu leta 1954 v koncert ni obliki, je bilo tokrat princ po-stavljeno na oder z vsemi potrebnimi scenskimi rekviziti, ki jih je __I n n ru sugestivna je zaključna scena, v kateri slišimo tudi ženski zbor, ki ■je napisan res z mojstrsko roko. Besedilo opere je napisal Gastone da Venezia po istoimenski noveli J. C. Andersena. Še kar prisrčen sprejem je doživela enodejanka «11 cordovano», ki jo je Goffredo Petrassi uglasbil po aentremese» Miguela de Cervantesa Saavedra v prevodu Eugenia Mon-taleja. Enodejanka je komičnega značaja in zdaleč spominja na nekdanje eintermezze bujfe*. Pevsko je sicer zelo zahtevno pisano delo, v celoti pa ne moremo reči, da bi nas bogvekako zadovoljilo. Petras-sijeva glasba se ne oddaljuje od navadnega kompozicijskega sloga fci ga poznamo že iz drugih njego tjih del, predvsem simfoničnih V operi so nastopili Bruna Rizzoli, Edith Martelli, Gerna Las, Giancar-lo Luccardi, Raimondo Botteghelli, Claudio Steiner, Lucio Rolli, Giuseppe Botta; koreograf in prva ple salka sicer skromne baletne scene je bila Loredana Fumo, scenograf pa je bil Paolo Bregni. Dokaj hladno pa je bila sprejeta ' ‘ th' ‘ tretja enodejanka tlzlet v naravo» fci jo je Mario Peragallo uglasbil po besedilu Alberta Moravie. Delo, fci hi hotelo biti tragikomičnega značaja — dejanje se dogaja leta 1945 — je režiral Lamberto Puggelli, scenograf je bil Nino Perizi, nastopili pa so Edith Martelli, Aldo Bertocci, Genia Las in Nino Com-para ter zbor, ki ga je pripravil za vse tri enodejanke Gaetano Ricci-telli. Zelo zavzeto je dirigiral vsa tri dela Francesco Cristofoli, ki je zlasti v Vladovi operi odlično izvabil iz orkestra vso potrebno li-ričnost ter dramatičnost. Vse odrske postavitve so bile na novo mm* scensKimi realizirane prav v gledališču Ver t ueltfcim smislom za odrske ejek I di pod vodstvom Maria Rossija. vornosti za delovanje republiških inštitucij, ki izhajajo iz odporniškega gibanja. Salmone je dejal, da bi želeli nekaj več, in predvsem večji napor ki bi bil pogojen od velike zgodovine, ki jo ima par tija za seboj, m ki bi bolje ustrezal načelom uetave, na katero se tudi partija sklicuje. Vse to ne pomeni perspektive političnega srečanja, temveč željo, da bi bila razprava med levičarskimi silami bolj učinkovita in da bi ustvarila perspektivo za Italijo in Evropo. Med zadnjimi pomembnejšimi govorniki današnje seje Je bil tudi tajnik CGIL Rinaido Scheda, ki je dejal, da se komunisti v sindikatu ne zanimajo samo za ta kongres, saj prav sedaj Lama in drugi tovariši v Rimu slede po-bembnim sindikalnim vprašanjem. OGIL se ne bori samo za enotnost zaradi enotnosti, zahteya svojo avtonomijo, pri tem pa priznava, da je nedvomno velika zasluga KPI, če so bili doseženi določeni uspehi v delavskih borbah. Partija Je zastavila pravilna o-snovna vprašanja delavskega razreda, bilo bi pa napačno, če bi nekdo mislil, da je mogoče, da partija prevzame vlogo sindikata. Scheda Je v tej zvezi dejal, da je na tem področju dovolj dela in slave za vse. Dejali smo že, da se je v nedeljo dopoldne pričela debata, v katero Je poseglo več delegatov, ki so posebno toplo pozdravili predstavnika tekstilne tovarne koncerna Marzotto v Valdagnu. Delegati so govorili predvsem o reformi in kontroli javnega gospodarskega sektorja ter o zahtevah po ustanavljanju delavskih skupščin v tovarnah, in po tem, da bi moral parlament izglasova-statut o delavskih pravicah. Najbolj zanimiv je bil nastop člana politbiroja italijanske KP Glorgia Napolitana, ki je govoril skoraj izključno o eni sami temi, o enotni politiki, ki bi jo morali komunisti voditi skupaj z vsemi drugimi silami italijanske levice. Napolitano Je posebej • omenil dejstvo, da je zadnje čase opaziti določene spremembe pri mnogih silah. ki so zbrane okoli levega centra. Te spremembe vidi Napolitano v določenem odmiku od prejšnje linije, po kateri so odklanjali sleherno sodelovanje s komunisti. Napolitano Je podprl teze iz včerajšnjega Longovega referata, nato pa je govoril o kriterijih, po katerih se mora KPI ravnati v prihodnji dejavnosti, še posebej je kritiziral sterilnost politike levega centra. Ker je ta politika krizi, sodi Napolitano, da je treba predvsem določiti cilje vseh sil levice in proučiti strukture italijanske družbe, pri tem pa posebej upoštevati zahteve mlade generacije. Borghini, član sekretariata zveze komunistične mladine Italije, je poudaril, da je KPI znala zavzeti pravilno stališče spričo študentskega gibanja. Za Borghinija Je trdna povezava študentskega in delavskega gibanja neizogiben pogoj. Moskovska «Pravda» zelo obširno poroča o kongresu, saj mu po sveča skoro celo stran. «Pravda» objavlja obsežen Izvleček Longovega poročila, v katerem omenja tudi češkoslovaško vprašanje. Zanimivo pa je, da v poročilu, ki ga je objavil Tass, to vprašanje ni omenjeno «Pravda» pravi, da Je generalni tajnik KPI ponovil znano stališče vodstva KPI glede češkoslovaških dogodkov, da pa je nato podčrtal, da je treba gledati naprej in da Je treba delati, da se ustvarijo novi mednarodni odnosi v Evropi, ln da se uresniči sistem kolektivne varnosti. Glede svetovne konference komunističnih in delavskih strank pa «Pravda» poroča, da Je Longo rekel, da bo ta konferenca koristna, in da je Izrazil željo, da bo predstavljala pomembno razdobje nove okrepitve Internacionalizma. je tudi potrdil, da bo kljub novo nastalemu položaju predsednik Nixon obiskal Berlin v okviru svojega napovedanega potovanja v Evropo. Potovanje sovjetskega maršala Jakubovskega v vzhodni Berlin je prišlo nepričakovano. Vrhovnega vojaškega poveljnika Varšavskega pakta sta na vzhodnoberlinskem letališču sprejela obrambni minister NDR general Hoffman in maršal Koš8voj, poveljnik sovjetskih vojaških sil v NDR. Vzhodnonerrv ška tiskovna agencija «ADN», k! je prva poročala o obisku, ni izjasnila namena potovanja sovjetskega maršala. Glasnik sovjetskega veleposlaništva v vzhodnem Berlinu pa je povedal, da je današnji obisk povezan z ((obstoječim položajem«. Zapadnonemški tisk se enoglasno zaganja proti ukrepu pankovvske vlade. «Die Welt« pa meni, da bo ta ukrep praktično brez učinka, ker bi se člani Bundestaga na noben način ne poslužili za pot v Berlin avtoceste ali železnice, vzhodnonemška odredba pa ne omenja letalskega prometa, če bi pa NDR skušala raztegniti svojp kontrolo tudi nad zračnim prometom — me. kateri so se skušali zaščiti pred sončnimi žarki. Ko pa smo splu-11, smo kaj kmalu začutili, kako nam močan severozahodnlk skuša dvigniti pokrivala z glav in treba kem času doseže zrak tudi do sto odstotkov vlažnosti. V Senegalu kakor tudi v pretežnem delu Afrike poznajo v resnici sama dve letni dobi, deževno in sušno! Ni ne pomladi in ne jeseni, še manj zime. Voda je zato v sušni dobi najbolj dragocena stvar, od nje je odvisno vse življenje. Naše potovanje iz Dakarja do o-toka Goree je bilo kaj kratko, komaj dobrih dvajset minut je trajalo. Lepo Je bilo gledati Dakar, ki se je počasi oddaljeval in odmikal našim očem. Na modrem o-zadju neba so se risali beli kontrasti vitkih visokih modernih stavb novega dela mesta. Ladja je pristala ob malem pomolu in potniki smo se kaj hitro znašli na lepi peščeni obali. Takoj desno od pomola je kopališče, na katerem je bilo že kar precejšnje število kopalcev, ki so ležali na opečnatorjavem drobnem pesku in s" izpostavljali vročemu decembrskemu soncu. Tudi precej črncev je bilo, moških in žensk, starih in mladih. Toda, glej čudo, oni se sploh ne kopajo niti ne sončijo. Kar v obleki, nekateri celo s kravato okoli vratu so posedli Po pesku in se lepo, mirno pogovarjali ure ln ure. Samo otroci, maii črnci so napol nagi skakali po pesku, se tu pa tam zagnali v vodo In se premetavali po pesku. Mednje so se mešali in se z njimi tudi spuščali v igre otroci belili kopalcev. Sonce je vroče pripekalo, toda zaradi nenehnega vetra skorajda niste čutili pekočih žarkov. Z morja pa so se neprestano valile in se zaganjale na peščeno obalo bele grive spenjenih valov, se tu razbijale, vračale poražene v morje, da bi se Prijateljski pomenek s čuvarji reda na otoku Goree. Med čuvarji je avtor članka in dober znanec Tržačanov Drago Košmrlj Če se pražnje oblečemo, smo prav lepi šolarji. Kaj menite? - (Bhoto Info - Senegal) se je bilo kar močno prijeti za klobuk, ali karkoli, ie k^mel glavi, Vso sifefio dobo, ta pa l na glavi, Vso ŽHSftfi ffbtoO, ta' pa traja od srede novembra pa vse do junija meseca nenehno pihajo z morja vetrovi proti obali. Mesec december je pravzaprav eden najbolj ugodnih mesecev v Senegalu in tudi v pretežnem delu srednje Afrike. Takole sredi novembra po- ^ 1„bvLSr„Z„Ia(h'^!i I neha deževna doba in tja do ju- mi velesilami izbruhnil v vsej svoji , . kanlia dežla silovitosti«. List .(Koelner Stadt An- nija ne pade niti kaplja dežja, zeiger« meni, da vzbuja včerajšnji | Smejali so se nama prve oni, ko v___ ___i_i;___<4i, < mtorloim onrocouala m mor- ukrep zaskrbljenje, da pa ni dramatičen. Vsekakor pa bi pomenilo hud politični poraz, če bi zvezno oblasti sklenile, da se predsednik izvoli drugje. Sovjetski tisk izraža danes po polno podooro odredbi Pankowa. Pravda: ((Nesramni poskus zapad-nonemških revamšistov, da bi se nezakonito poslužili zahodnega Berlina za izvolitev novega zveznega predsednika, je izzval odločen odpor. Potem ko je Bonn jasno pokazal, da noče poslušati glasu razuma, ter je potrdil svojo politiko, ki teži k namerni zaostritvi nape tasti, je bila Nemška demokratična republika prisiljena, da v odgovor sproži primerne ukrepe. U-dredbe vlade NDR temeljijo na neizpodbitnem dejstvu, da je zahodni Berlin svojstvena politična enota, ki ni nikoli in nikoli ne bo pripadala zvezni republiki. Ti ukrepi so popolnoma v skladu s politiko nemške socialistične države ki je v službi miru in varnosti v Evropi«. Izvestja: ((Namerna provokacija ki so si jo izmislile banske oblasti, vzbuja upravičen alarm in zaskrbljenost pri vseh, katerim sc-pri srcu interesi miru in vamosli evropskih ljudstev. Zaradi tega je napredno javno mnenje z zadovoij stvom sprejelo ukrepe, s katerimi je NDR odgovorila na spletke za hodnonemškdh revanšistov z namenom, da prepreči nezakonito rabo komunikacijskih poti, ki gredo skozi ozemlje NDR«. Sovjetski list kritizira tudi čedalje bolj pogosta potovanja zahodnih osebnosti v Berlin. Kot je znano, je bil poleg Nixonovega potovanja najavljen tudi obisk britanskega ministrskega predsednika VVilsona, ki se bo že jutri v Bonnu sestal s kanclerjem Kiesingerjem. sva zvedavo spraševala, če bo mor da deževalo, kajti glejte, na zahodu se kopičijo oblaki. Jamčimo vam, so smeje odgovarjali domačini, lahko ste tu pol leta in ne boste dočakali dežja. In res pa-satm vetrovi sem pa tja nakopičijo na zahodnem nebu gmote o-blakov. toda kaplje ni iz njih. Zaradi več mesecev trajajoče suše se se seveda posuši vse, trava, grmovje tn drevje. Le tisti vrtovi, ki jih umetno zalivajo, ostanejo polni razkošnega zelenja in čudovitega cvetja skozi vse leto. Vse drugo pa mora čakati tudi po sedem mesecev da zopet pade prvi dež. Takrat pa lije s tako silo. da so na mah vse ulice, ceste in rav rjlne polne vode, ker se ne more odtekati. Pripovedovali so nam, da je pred dolgimi leti, ob nekem posebno hudem ln dolgotrajnem deževju. reka Senegal tako močno narasla, da je poplavila tudi do 200 km površine na obeh straneh. še to so nam povedali tisti obiskovalci iz Evrope, ki so prebili deževno dobo v Senegalu, da no prvem izdatnem nalivu na.mah vse ozeleni. Trava zraste v šestih urarh za ped visoko. Belec, nenavajen takega podnebja zlasti težko prenaša deževno dobo. Ko se nalivi, ki trajajo po več ur. utišajo, pritisne sonce z vso močjo in velike količine padlega dežja začno hitro izhlapevati. Ozračje se tedaj napolni z vlago tako, da se ta vlaga lepi na vse predmete, na kožo, na pohištvo v stanovanjih. Vse je vlažno, lepljivo, zadušljivo. soparno. Povedali so, da v ta- čez hiD spet;jynile. Ta igra se v ritmu ponavlja dan in noč iz meseca v mesec. Nikdar ni tu morje mirno in gladko, kot smo ga včasih navajeni gledati na naših obalah. S snemalcem pa sva najprej hitela na ogled otoka. V resnici so imeli prav tisti, ki so nama priporočali, naj obiščeva rile de Gorše, še ko smo se pe- no. Odtod značilnost teh starih stavb na najožjem delu otoka. Zelo Pumo zgodovino ima otok za seboj. Osvajalci Afrike so si ga pogosto trgali drug drugemu iz rok. Portugalci so ostali na njem dobrih dvesto let, potem so se tu za nekaj desetletij v sedemnajstem stoletju usidrali Nizozemci. Toda nje so kaj kmalu pregnali Angleži. Potem je polnih dvesto let otok prehajal iz angleških v francoske roke in iz teh zopet v angleške, vse do leta 1815, ko so se Francozi dokončno polastili ne le otoka, ampak tudi velikega kosa afriške celine na zahodu. Poslednjič so Angleži prišli z ladjami v bližino otoka v začetku druge svetovne vojne, ko so skušali za de Gaulla odtrgati iz rok tedanje višijske Francije to strateško točko pred vrati v Dakar. Toda ni se jim posrečilo. Vendar o tem pozneje. Prav nad kopališčem, nad skalnatim zidom se dviga lepo, starinsko, toda skrbno vzdrževano poslopje in napis na njem v stilu srednjeveške pisave pove, da je tukaj gostilna pri vitezu Boufflers Ime je ostalo v spomin na silovitega Chevaliera de Bouflersa, guvernerja Dakra in znanega liber-tinskega pesnika Prebival je tu na tem otoku in na njem napisal zbirko svojih ljubavnih pesmi o daljni princezi. Danes otok ohranja spomin nanj z imenom starinske gostilne, ki ga je verjetno bolj iz želje, da pritegne petične goste kot iz vdanosti vzdihujočemu poetu izobesil lastnik, ki pa je prav tako Francoz kot Je bil vitez, katerega ime nosi gostišče. Prav na vrhu, kjer se vzpetina prevesi na ono stran proti zahodni obali, je velik gosposki hotel z obsežnim vrtom. Toda -razen guvernante z majhnim nagajivim dečkom nisva nikogar našla na prostranem, Tožnatem in skr-bno negovanem vrtu- Povsod okoli je bij mir in tišini toplega sončnega predpoldneva. Najina raziskovalna ihta naju je gnala še naprej. Bolj proti vrhu je gruča hiš, nato pa se otok vzpne v najvišjo točko, ki je povsem gola, obrobljajo jo le nizka drevesa. Povzpela sva se po strmem robu veličini utrdbe in po številu topo* skih gnezd, bi mu skoraj vetijjj No, izid boja je bil ta, de. eo morali Angleži umakniti in ot0Vl šele dosti pozneje, leta 1943, FV šel v oblast zavezniške vojske-Vse mine, vsa moč in slava in zbledi. Tako govore ta Prft JkCMVVS gt/VUlC o C* r JU opustošena topovska gnezda vt otoka Goree. Kolikšna sila je nekdaj tu zbrana, koliko sto in ton betona so morali kolonialni K lastniki vzidati v to silovito dj" bo. Pa vendar je danes tu Pra*J, in pusto, kjer je nekoč vojakov. Trava počasi prerašč® v tonske podstavke topov. Morje r danes kot tedaj in kot pred 5 ali tisoč leti enako mogočno v pečine ob vznožju otoka. radovedni obiskovalci stikajo tj, podzemeljskih hodnikih nekd»"J trdnjave, samo otroci se lov® skačejo s podstavka na podsta* dokler se nenadoma ne naveliW in ne zbeže dol k obali, k tja, kjer je ostalo življenje ot0P nespremenjeno. strmini med hiše. Tedaj pa sv* no roko pisal nekakšne je to prava pravcata šola. Učil je star hodža in Bila je to prava pravcata ned*|Jg otrokom učenosti iz korana. 9 dai je nekaj besedi in otrod morali ponavljati za njim. v'Se j tlej, dokler niso znali na P^Jj Potem je nekaj pisal na svojo 1 ^ in spet so morali prepisovati, tem so vnovič začeli v zboru ^ navijati besede učitelja. K8ŽeJj||V je, šola trajala kar ves P°P°Lrfl Ko sva se čez dolgo časa * ^ oc LC(Q UUlgU • znašla na trgu, so mali vedno — zdaj že očitno utruF; iu naveličani — monotono P0ljJji N S ljali besede starega bradatega telja. ,fl Med pregledovanjem otok® ^ naletela tudi na čuvarje reda U1 .ej) ru. V zlikanih uniformah so 8 ^ ria klopi pred neko hišo trije ^ ški policaji in mirno opazovali ^ ljenje okoli sebe. Saj drugeB*^ ko in tako niso mogli početi- ^ meta ni nikakršnega na oto^uL;(f mači prebivalci so mirni in P?® n» ni, tujca prav tako mirno plaži, torej ostane edinole ski počitek na klopi. Bili pa *°J> lo prijazni, ko sva jih og0^ s* in prav ponosni so bili, ko ^ fotografirala z njimi. To bo p min sva jima dejala. Popro8'11 naj jim pošljeva sliko. tf J Največja znamenitost otoka 1%, la nrihmniAno r,,, Unnpfl Ob .Ji Senegalska dekleta in žene slove po svoji lepoti (Photo Info - Senegal) ljali z ladjo, so se oddaleč risa- na vrh. Kaj kmalu se nam je pri-le na obzorju njegove konture. I družil ljubezniv, simpatičen deček Takoj na začetku otoka nas je pozdravila vrsta starih, zvečine temnordečih stavb čudnega sloga, ki je očitno kazal, da ni afriš£e-ge porekla. Starinski zidovi, značilni balkoni in portali, opečnate strehe, vse to je kazalo, da jih je gradil tuji mojster, če se zgodovinski viri ne motijo, Je otok dobil prvi obisk belcev že v davnem srednjem veku. V petnajstem stoletju so portugalski mornarji, trgovci in raziskovalci prvi postavili na tem predpražniku današnjega Dakarja svojo naselbi- Regata na »pirogah«, čolnih, kakršne uporabljajo senegalski ribiči (Photo Info - Senegal) ki je na najino vprašanje dejal, da hodi že v gimnazijo. Menda da bi nama dokazal, da govori resnico, nama Je v lepi čisti francoščini za čel razlagati vso zgodovino otoka. Ko smo prispeli na vrh, na dokaj prostrano ploščad, Je otok povsem spremenil svojo podobo. Tu se je pokazalo, kaj pomeni, če ima neki del ozemlja strateški pomen. Lepi, mirni otok so svoj čas francoski kolonialisti spremenili v pravo pravcato trdnjavo. Ta naj brani za vse večne čase kolonialno posest zahodne Afrike Ves otok je tu prevrtan, pod zemljo so široki hodniki, na vrhu so topovska gnezda. Zdaj sicer brez topov. Le na sredi otoka, je kot za spomin na nekda nje čase ostal velikanski top, svoje žrelo obrača proti zahodni strani otoka. Vendar, zob časa ga je že močno nagrizel, zdaj stoji tu kot klavrn spomenik minule slave osvajalcev. Tu so imeli Francozi močno utrjeno postojanko, ki naj bi branila ne samo otok, marveč vsak dostop do Dakarja in daleč na obe strani pristanišča. Najin črni vodič naju je spretno vodil po podzemeljskih hodnikih in sobanah razlagal, kje je bila vojaška ambulanta, kje ječa za vojake, ki so se kaj pregrešili, kje je stala straža, vse je vedel natanko povedati, kot da je sam bil nekdaj tu vojak Tu pred tem otokom se je leta 1939 izjalovil poskus angleške mornarice, da bi na otok izkrcala vojsko, ki je bila na strani de Gaulla Vojaška posadka na otoku je bila poslušna višijski vladi in je na an gleške ladje vsula salve topovskih granat. Deček je vedel povedati, da Je bila bitka zelo huda, sodeč po Tudi mi dva sva se spi luščal* J? * - di trga zagledala nenavaden Pr*\j, Pod starim košatim drevesom bab je čepela gruča črnih dečkov in deklic. Vsak je dria*j, kolenih leseno tablico in vteP*1 poC 1 s s i*: Ji ? bila prihranjena za konec ™‘sti);l V dokaj neugledni ozki uli®* jtji" stara in prav tako neugledna ((j ba. Rdečkasto zidovje je že Ji spral dež, da kaže podobo i1 nosti in ostarelosti. Vendar Je -J •' ta stavba najbolj pomemben * tf |V Senegala in po svoje tudi vS hodne Afrike. Semkaj, na 18 ^ in prav v to stavbo so Pte° $iiP C letji angleški in drugi lovci n [j K nje vodili svoj plen, ki soB*^ vili med pohodi na domače valstvo. Vlačili so jih sem^8^I pl poslopje in odtod so jih $ ladje, ki so potem vozile čin v i veško blago na trži?:ča suan «jr severno in južno Ameriko-^ ejj' oskrbnik ali paznik muzeja, na oseba, ki sva jo našla Ja zelo rad razglagal, kako ies ^ takrat, ko je vladala trgovin8 ^ nji. Pokazal je, kako so v prostore brez oken natrpan .j < ljudi, da rušo skoraj mogli pij8' njih.. Bili so tu brez nrane i če. Otroke in žene so ločili ških, slabotne in bolne 80 tali kar v morje. Iz stavb8 hodnik, ki se konča prav ob * jfffl Tod so gnali sužnje na l&dJ '■* r ve koliko in koliko tisočev j t, šlo skozi te temne prosto1■ d ve koliko groze in strahu ^ znale te lisaste umazane w.. ve. koliko mrtvih je za večn^jj la morska gladina Danes Je ^ samo ta siva neugledna zaP.(# stavba kot spomin in kot vsega trpljenja davnih P,rt\es ? milijonov črncev, ki žive mestih in vaseh prostrane ^ s«jj Prihajajo obiskovalci senu**) |P vprašal paznika O. da, Radi bi videli kraj, odkoder ^ šh naši predniki, zatrjujejo valci iz Amerike f. Sonce je stalo še visoko ^ jjfJ bu, na kopališču je bilo '/■ Ležal sem na pesku in “^(1 skupino prisrčnih črnih 118 jE ki so se brezskrbno igra'* ft»" j kopicah po pesku Trije P^8 Jfi keni pa so zidali iz PeS gp otroško domišljijo svoje - ^r.. Kako daleč bodo zmogli a„n tr, svojo Afriko, sem si misli'’ ■’* žeto P°. lepi peščeni obali zanimive« ^ opazoval njihovo zavzeto P1 J* t, P s s \ h S & \ Ile de Goree tiste prijeti*® decembrske nedelje. Predsednik Slovenske akademije znanosti prof. Josip Vidmar gospodje, tovarišice foi St PfMff tjj dnevi je minilo petin-let, odkar je vodstvo SLA VNOSTNA GOVORA Z LETOŠNJIH OSREDNJIH PREŠERNOVIH PROSLA V 4 :'ll S*”sfcefl,a gibanja na osvo-ozemlju sklenilo in ■fkret, ki je določil dan '!^n°Ve smrti, se pravi 8. fytwlr za slovenski kulturni % ( Praznik. Mislim, da je I« J° dejanje zgodovinsko in ketjip kot takega le še treba in na novo razmisliti. ijj Je bil namen in smisel v{ij Vezani s svojim jezikom, 1 kulturo, s svojo glob-1 lij 'nvo. Slo je za praznik, v duhu kljub vsem združil vse, kjerkoli kt)t\,d°ma. v matični deže-s< j foni manjšin v sosed-Mfe^ovah, kot gospodarski kjerkoli na zahodu in Vij, ?e kot politični emi-\ ^ najrazličnejših deželah V kontinentih sveta. K,ri dan v letu, kateri jM^-tih naše zgodovine bi - I?.ernejši za smoter, ki š* Kateri datum bi ji uditi narodno zavest ,r lo 59 v vsakem od nas, če %uaium, ob katerem se je ■v u in So . tragično življenje ,i i Ljjb delo moža, ki nam 'C, ? svojih poezij dose-W,?vinsko pravico v zbo-bpm narodov, pesnika %ljJd mladosti, Gazel, So-S»reče’ Sonetov ljubezni % f;hega venca, Krsta pri \jtfjfVa-vljice in tolikih pre-\ki^.Pesmi, ki jih Ijubi-%J}h znamo na pamet in je prvič med nami z " S *° besedo izpovedana človeka, in to 9 človeka! S svojo knji- s* je ustvaril merilo za f Jje ,umetniške dosežke, po-\rt„,°jno geslo vseh naših Mlffih rodov od Stritarja p *%'ka do Cankarja in Zu-J>' Izr njunih tovarišev. oj) ime je osrednji poit , * kulture in razumljivo j<« f,l njegov smrtni dan tr * I v naši preteklosti, 4 P Jčho lahko v višji za-Jf», arUži a rod slovenšne t ,?!,”!!? srce naše kulture m iSj Jhn je posvetila naš tega moža je neiz-; srce naše kulture m hotela z 1» ^ Praznik, je erf —*isi uit 0 se je, da je bila kulturo v celoti. 10' Vr jj. :^kre0a. Počastiti tudi našo iiir beseda temu narodu f r* VJ časih njegove zgo-JS 'dnlone edina zvezda rt Jn če ji je s Prešer-. y tnaznikom priznana % J% St: si jo je resni k c kajti bila je tvorna katere in okrog pojo je resnično n-u;" J 1 ^ $0^^ n,utt:tc tu tjn.1 tjy v zbirali duhovi na- K v nZlalcev, ki so v svojih j '■ i* • hvi/J?nn nbvb <»/« 14- 'C nnlili bridko skrb za u-ijt rt r,,°da in ki so mu v J J kulture trajno bu-l?k in zavest dolžno- [ji jgaSe S Ki _ •J* tu Znača-j praznika, ki ga ie skupne usode. Prof. Josip Vidmar velikega duha in do našega kulturnega izročila, ki je gotovo najvišja manifestacija našega naroda. Pri tej ugotovitvi se zavedam, da sem mogel sorazmerno malo govoriti o Prešernu samem in o njegovi poeziji. To je neizčrpen predmet in čar, ki ga njegovo delo vsebuje, je kratko malo nerazložljiv. Toda čutimo ga vsi. Zato zdaj ne bi govoril o tej bogati temi na široko, vendar bi se za zaključek rad ustavil pri enem pogledu na Prešerna kot umetniškega tvorca, ki, mislim, da je ravno tukaj, v vaši sredi, v Trstu, v Italiji vreden omembe in poudarka. Če premišljamo njegovo pesniško delo, nam vsekakor stopi v zavest zanimiva dvojnost, ki se je v njem iz- razila. Prvo, kar mora vsakdo opaziti v njegovem stvarstvu, je njegova bleščeča artistična popolnost, navidez lahkotna e-leganca njegovih sonetov, ter-cin in stanc, klasičnih oblik starega izvora, ki so jih gojili in mojstrili veliki italijanski pesniki Dante, Petrarca, Torquato Tasso, na katere se naš poet v svojih pesmih tudi sklicuje. Te igrive in bogato artistične oblike, ki so same po sebi polne poleta in dražljivosti, je Prešeren napolnil s svojo vsebino, z izpovedjo svojega čustva, ki ni ne elokventno ne retorično, marveč zmerom pristno, čvrsto izraženo, neposredno in po značaju elegično. Njegova čustvenost je polna nekega občutja, ki ga ne morem označiti drugače, kakor z besedo: slovensko je, slovansko po svojem značaju, kakršna je vsebina muzike velikih slovanskih komponistov od Chopina do Musorg-skega, Čajkovskega in Dvoraka. Ta čustvena vsebina naravno izpolnjuje očarljive oblike mediteranske kulture in se spaja z niimi v prelepo sintezo dveh svetov, katerih meja teče skozi mesto, v katerem tembolj upravičeno slavimo spomin na tega velikega duha, kolikor bolj nam je njegovo umetniško delo vzor, dokaz, da za duha med narodi ni neprehodnih prepadov, in kolikor bolj nam je to delo kulturno politična oporoka ne samo o sosedstvu, temveč krat-komalo o duhovnem sorodstvu narodnih skupin in občestev na tej evropski prelomnici in na vseh razvodnicah sveta. Predsednik SKGZ Gorazd Vesel Gorazd Vesel Spoštovani rojaki, proslavljamo Prešernov dan, ki je med narodno osvobodilno borbo postal praznik slovenske kulture in umetniške dejavnosti. Proslavljamo človeka, ki je pred sto in več leti s svojim genijem ustvaril vrednote, ki v njih vedno znova odkrivamo lepoto, humanizem ter neminljivo sodobnost. S Prešernom smo postali enakovredni med omikanimi, ob njem so se oplajali drugi veliki Slovenci — Levstik, Cankar. Prešeren nam je danes in tudi v prihodnje nam bo vzornik pri ustvarjanju novih vrednot ter vodnik pri graditvi boljših odnosov med ljudmi in narodi. Slovenci v svoji zgodovini nismo imeli osvajalnih gene- Gledališki umetniki Stane Starešinič, Stane Sever Mira Sardoč in Janez Rohaček n rt Pogled na del občinstva v parterju velike dvorane Kulturnega doma ... f ^avimo. Poudariti pa f i St P’ interno, da ta praz-f Are praznik kulture ni in / obremenjen z oz- nucionalističnimi zna-J 'Sto,’ ■Pultura je zakladni-V ?Sorjl dobrin človeštva j sam, ne pozna # 'SSe a'lne ne kakršnekoli J l kip.Rejenosti; vesoljna \j \hepy duh sam, vzvišena L %; to } Lejami in pregra-'rfi v°, ,,‘zfco bolj, če gre za li* uSdv-i kateri je in velja »I S Sjh0 osebnost Prešeren, K \ UcrJ, SlQvencem prvi po-r ‘4? ivhntt° prehajanje člo-*. w%o°Vne energije z ravni u narodnega na raven ^ V dn0a in ki je svoje človeštva izrazil v r ijjct 'Jrl: «Zive naj vsi na-/ x%repene dočakat dan, jf. b0 s°nce hodi, prepir iz ^ ‘l^ iJregmn, ko rojak vS» a^‘ ne vra9- le sosed $ '/.V iZ današnja slovesnost / N ,,aju in na tem me-<> V w *ekakor potrjuje mi-J K ki Z171 kulturnem praz-j ! k' krcZern jih razvil pred fi Sričn ^gotovo pa potrju-*’ da ie Prešernov vrni j' da nas. kakor sem '%‘jahko vse druži v eni ehem spoštovanju do TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Elektronske orgle; 12.00 Rehar: Poklici; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijev an sambel; 17.20 Plošče za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Jazz; 19.10 M. Bambič: «Veno Pilon*; 19.20 Veliki orkester; 19.45 Zbor «Slo-venec* iz Boršta; 20.00 šport; 20.35 Mozart, Cos fan tutte. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.40 Roman; 14.15 Duo Russo-Safred. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Orkester Dalimore; 11.00 Otroški ko tiček; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesmi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Jugoslavija v svetu; 14.00 Za mlade poslušalce; 15.30 Popevke; 16.30 Ital. narodne; 17.00 Tretja stran; 17.30 Čelist Hasl; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Včerajšnje pes mi; 22.10 Južnoameriški ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8 00, 13 00, 15.00, 20.00 Po ročila; 9.08 Puccini: La fanciulla del West; 10.20 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Zvočni trak; 12.05 Kontrapunkt; 13.30 Vam ugaja klasika? 14.45 in 1510 Sanremc 1969; 16.30 M. Elsberger: II saltuario; TOREK, 11. FEBRUARJA 1969 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska igra; 20.15 Rossini: Pe-pelka. II. PROGRAM 7.30 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 10.00 Ro man; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Glasbeno govorni spored; 13.35 Brez naslova; 14.00 Juke box; 15.15 Sopranistka C De Mi-cheli; 16.00 Nove pesmi; 16.35 Ples v glasbi; 1710 Sanremo 1969; 17.35 Enotni razred, 18.20 Poljud na enciklopedija; 19.00 Ping pong; 20.01 Glasbeni kvizi; 21.10 Roman; 22.40 Rojstvo glasbe. III. PROGRAM 10.00 Weber, Paganini. Čajkov ski; 11.45 Scarlattijeve kantate: 12.20 Ital. glasba; 13.55 Scarlatti, Pergolesi, Cimarosa itd.; 15.15 Smetana, dve kvadrilji, 15.30 Simf. koncert; i7.20 Angleščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Zemlja lahko več rodi; 19.15 Koncert; 20.00 Strindberg, Časa bru-ciata; 21.10 Glasba izven programa. FILODIFUZIJA 8.00 Operna glasba; 8.55 Na sporedu Spelman; 10.05 Russelova Mala suita; 10 23 Prokofjev, Suita opus 65; 12.30 Zbor praških madrigalistov; 13 30 Čajkovski, Sui ta opus 53; 14.25 Na sporedu Franz Liszt. SLOVENIJA 6.00, 7 00, 10.00, 13.00, 15.00,19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7 45 Inform. oddaja; 8.08 Operna matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 «Morda vam bo všeč*: 10.15 Pri vas doma; 12.10 Sopranistka J. Sutherland; 12.30 Zasnova deteljišč; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasba mladih; 14.25 Lahka glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. orkester; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Dr. J. Slivnik: Kemija žlahtnih plinov; 19.15 Jožica Svete; 20.00 Premiere; 21.00 Pesem godal; 21.15 Deset melodij; 22 15 Jug glasba; 23.05 Paul Wiens: Pesmi; 23.15 Plesni orkestri ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Roboti so med nami; 13.00 Slikanice; 13 30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Poljudna znanost; 19 45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Scar-nicci in Carabusr R cenerentolo; 22.15 F Rossif; Re in Baviera: 23 05 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Cordialmente; 22.15 Mladina na odru. JUG. TELEVIZIJA 20.00 in 22 40 Poročila; 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 An gleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazoe; 16.10 Francoščina; 17.45 Risanka; 18 00 Kako sta špok in Dolgin lovila Gregca; 18.20 Re zerviran čas: 18.40 Melodije F. Korbarja; 19 10 Skrivnosti narave — film; 19 35 Filmska burleska; 20.30 3—2—1; 20 35 Dvigalo za morišče — film; 22 05 Dueti in solo. Mešani pevski zbor «Tone Tomšič* pod vodstvom Marka Muniha Slovenska kulturno gospodarska zveza želi biti eden izmed tvorcev dobro obetajočih nastajojočih plodnih stikov med idejno - političnimi skupinami Slovencev. Vlagala bo napore za ostvaritev politike, ki jo naše zunanje okolje tako nerado sprejema, kako bi čimbolj učinkovito zastavljali naše osnovne zahteve kot samosvoj organizem, ki najbolje ve, kaj hoče in kaj mu je storiti. Zadnjo misel posvečam naši mladini, tržaškim študentom in njihovi plemeniti skrbi za slovensko šolo. Naj ta mladi rod s svojim nemirom in oporekanjem družbenim in narodnim krivicam prekvasi našo sredino ter postane pomemben tvorec narodnega sožitja, ki naj temelji na različnih izhodiščih in vodi k trajni spravi in boljši prihodnosti slovenskega človeka. Anketa, do katere je nedolgo tega prišlo v zvezi z vprašanjem, kakšni so bili odnosi čitateljev italijanskih dnevnikov do posameznih znanih dogodkov, odkriva izredno zanimive podatke. Anketa je v glavnem zadevala prodajo časnikov ob priložnosti kakih izrednih dogodkov v preteklih letih in onih pomembnejših zadnjih dveh mesecev Navedimo nekaj primerov. Leta 1956, ko se je potopil «An drea Doria*. je prodaja časopisov ^ . STOLPEC Y______J INA iiižar >aur»\te Ujbv ralov; ves naš razvoj je označevala neprestana borba za lastno svobodo in enakopravnost. Naši vojskovodje so bili veliki duhovni ustvarjalci, ki so nas z «uma svitlim mečema zanesljivo vodili skozi hude preizkušnje. In zato ni zgolj naključje, če so po njih poimenovali partizanske brigade, ki so nam izbojevale svobodo. Gre za edinstveno izvirnost v svetovni zgodovini, kako je kreativni duh naroda bil istočasno tudi mobilizator množic za ustvaritev razmer, v katerih bi mogle razviti svoje najboljše moči za lastni napredek in napredek človeškega občestva. Primorski Slovenci in še posebej Slovenci v Italiji smo vedno bili sestavni del tega dogajanja in se tudi sedaj dostojno uveljavljamo v slovenski kulturni dejavnosti s svojimi umetniki, ki prejemajo za svoj izvirni doprinos najvišje nagrade inštitucij slovenskega naroda. Te nagrade priznavajo duhovno ustvarjalnost našega človeka in celovitost slovenskega naroda, pa naj njegovi pripadniki živijo znotraj samoupravljalske družbe ali izven nje. S podeljevanjem Prešernovih nagrad, s tiskanjem knjig tržaških slovenskih pisateljev v domovini, s kulturnimi menjavami med matico in zamejstvom, s skrbjo, ki jo domovina posveča nam, in tudi z razvejanimi stiki, ki jih beležimo na tako različnih toriščih, priznavamo enotni slovenski narodni in kulturni prostor. Na Prešernov praznik pa ne častimo samo tega, kar je lepo, plemenito in humano; na ta dan je prav, da si pogledamo iz oči v oči ter si povemo nekaj resnic o naših razmerah. Slovenci v Italiji smo že pred 50 leti sprejeli za svoj življenjski imperativ vsakodnevno trdno borbo za naš narodni obstanek in razvoj. To je od nas vseh splošno priznana vodilna misel, ki se zaradi svoje vedno žive aktualnosti vsiljuje nad ostalimi. Ostati Slovenci, očuvati izročila in jezik ter jih prenašati na naše otroke, to postaja naš poglavitni namen, ki ga želimo doseči v vse bolj odprti in demokratični družbi. Kot pa je po eni strani res, da je splošni družbeni napredek pogoj za večji delež naših pravic, tako je po drugi strani prav tako res, da je naša bodočnost samo v naših rokah. Od sposobnosti, ki jih bomo znali razviti znotraj slovenske skupnosti, je odvisna naša vse-večja kulturno - prosvetna moč kot ena izmed poglavitnih silnic naše narodne osveščenosti. Razmere terjajo od nas strp-Jiost med enakopravnimi; terjajo od nas, da ne iščemo nasprotnika tam, kjer ga ni ali ga vsaj ne bi smelo oiii; terjajo od ms treznih, preudarnih odločitev, ki nam ne bodo nikoli zameglile pogleda in ocene položaja, da je res-ničm fronta edinole tam, kjer nam strežejo po življenju. Ne sme biti Slovenca, ki bi v demokratičnem procesu razvoja naše družbe, vsebujočem toliko nevarnosti za mš narod, ne upošteval veljavnosti zgoraj omenjenih nuj nad o-stalimi. Najbrž da je imel Svetopolk zares bridke izkušnje s svojimi sinovi, če jih je pred smrtjo povabil k sebi in jim v oporoki zapustil misel o slogi, da bi se obvarovali požrešnih sosedov. Sprtim sinovom je pokazal, kako je vsako palico posebej moč zlomiti, vseh skupaj pa nikoli in nikdar. Ali ni Svetopolkova oporoka še vedno zgodba za našo rabo? Ali se vam ne zdi, kako mučno in čisto nič zanimivo je zdraharstvo, ki se kdaj pa kdaj tako nekulturno razbohoti v naši sredi? Ali ni končno res, da lahko takšno neodgovorno početje dokazuje pomanjkanje tako potrebne tvorne misli v našem okolju? Težnja po iskanju skupnih poti, je danes občutena v vseh plasteh slovenskega zamejstva, ki se je ob ocenjevanju mednarodnih in tudi naših razmer lahko znova prepričalo, da to ni nikakršno taktiziranje, ampak v življenjskih izkušnjah porojena iskrena potreba. .......................................um...i.. OVEN (od 21.3 do 20.4.) Ne bo lahka naloga, ki jo boste morali uiiiiimniiuiiiiiimiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiniimmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuuiiMMMi ZGOVORNI PODATKI ZANIMIVE ANKETE Odraz dogodkov na naklado tiska 12 MILIJONOV '1V3T U9IH jaiViiK.' ! .»'• .Vcttii.,v« • Z ENIM ZAVOJČKOM CIGARET NA DAN 9 Z 200 lirami na dan, kolikor stane en zavojček cigaret, more mladi, trideseletni oče zagotoviti družini, da, v primeru njegove rane smrti v naslednjih 15 letih, takoj izterja znesek 12 milijonov lir. • Tako se da doseči z «ZAČASNIM ZAVAROVANJEM ZA PRIMER SMRTI«: torej z zavarovanjem, ki ob majhnih stroških omogoča zagotoviti precejšnjo vsoto. • »ZAČASNO« zavarovanje je zavarovanje mladih, torej tistih, ki so si šele pred nedavnim ustanovili družino, ki imajo otroke v nežni starosti, ki so v začetku kariere; v bodočnosti si bodo ustvarili trden gospodarski položaj, toda danes njihovi dragi potrebujejo zaščito: dovolj je... en «zavojček cigaret« na dan, da bi rešili vprašanje in si zagotovili mirno življenje. • «ZACASNO» zavarovanje je na razpolago tudi v obliki “družinskega« zavarovanja, ki predvideva posebne ugodnosti za preostale člane zavarovančeve družine. • Za pojasnila in nasvete se obrnite na predstavništva Istituto Nazionale delle Assicurazioni ali pa nam pošljite spodnji odrezek v zalepki, ali prilepljen na dopisnici. VEDNO DOBRO POSKRBI KDOR SE ZAVARUJE .Ime..... * Priimek I Ulico.. T | Poštoi kodeks in mesto. .Pokrajina............ ! PD/70 Spoštovani ISTITUTO NAZlONALfc* DELLE ASSICURAZIONI I Via Sallustiana 51 00100 ROMA ^ opraviti, toda izpolnila vas bo z velikim zadoščenjem PNjetno pismo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uredite čimprej neko nujno zadevo z oblastmi. Slej ko prej se boste z ljubljeno osebo spet pobotali. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Pripravlja se proti vam nekakšna majhna zarota V čustvenih odnosih bo prišlo do bistvene spremembe. RAK tod 22 6 do 22.7.) Nehote boste spodbudili svojega nasprotnika, da bo prešel v napad Udeležili se boste nadvse prijetnega potovanja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kdor se ukvarja umetnostjo bo danes do- HOROSKOP živel veliko odkritje Ne mešajte se v pričkanja med sosedi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nenadoma vas bo razsvetlilo spoznanje, da nj ničesar moč doseči brez velikega truda. Prevec ste obzirni dč> sosedov. TEHTNICA oa 23.9. do 23.10.) Ne ustrašite se Doja, ki vas čaka, saj ste se nanj dobro pripravili. Pokažite več razumevanja do mladine. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Sreča ni to, kar pride samo od sebe, ampak, kar si človek s svojim znanjem in voljo pribori. Prehodno nerazpoloženje. STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Z izvrstnim uspehom boste opravili izpit, ki vam bo ustvaril nove možnosti. Prijeten večer v veseli družbi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Oprezneje ravnajte s svojim premo ženjem, ker bo sicer kar iznenada usahnilo. Premagali boste svojo črnogledost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti je najboljša garancija za uspešno napredovanje. Ne zapirajte oči pred resnico. RIBI (od 20,2. do 20.3.) Zelo dobro boste prodali blago, ki ste ga poceni kupili. Skušajte bolje obvia dovati svojo naglo naravo. precej narasla Vtem, ko je javnost pokazala malo zanimanja ob znanih dogodkih madžarskega upora. Za nimanje pa se je povečalo, brž ko je prišlo do sovjetske intervencije, najprej od strahu pred morebitnim izbruhom vojne. Ko je 1. 1957 bil izstreljen prvi «sputnik» se prodaja časnikov ni povečala, kakor tudi ne, ko so izstrelili drugi «sputnik». Vtem ko se je. nasprotno, silno povečala, ku je l. 1960 umrl znani kolesarski prvak Coppi. V dneh znanih nemirov v Genovi in Reggiu Emilii julija istega leta, se je povpraševanje po časnikih diskreno povečalo, medtem ko tega sploh ni bilo opaziti ob padcu Tam bronijeve vlade. V p ra v nenavadno povečanje prodaje je povzročila smrt pevca Buscaglioneja, nadalje prvi Gagarinov polet v vesolje 1. 1961 in pa umor ameriškega predsednika Johna Kennedyja 1. 1963. Teh nekaj primerov, ki je v njih tudi marsikaj protislovnega, neka ko odkriva, kakšne so pravzaprav težnje in zanimanja tistih novih či tateljev, ki se oh takih in podobnih dogodkih pridružujejo onim že tra dicionalnim. V zadnjih mesecih se te težnje kažejo nespremenjene. Sestava no ve vlade levega centra ni zbudila nobenega zanimanja oziroma radovednosti, kar je že samo po sebi ik> volj zgovorno dejstvo. Toda zam manje, to se pravi povpraševanje po časnikih se pa tudi ni povečalo, ko so se ameriški astronavti vrnili s prvega vesoljskega poleta okrog Lune. Rač pa se je, ko so 7. ja nuarja bili v njih objavljeni rezui tati «Canzonissime» Javnost je o povratku astrona \ tov na Zemljo in o kremeljskem atentatu bila obveščena tutii po televiziji, ki je prav tako oddajali vesti v zvezi s festivaiom v Sai. rernu, vendar je zanimanje za onx |jena prva dva dogoclKa kmalu pai. lo, vtem ko se je za festival podaJj šalo glede na to, da so njegovi pi vrženci iskali nadaljnje podatke i. pojasnila še v časopisih. In vendo. je bilo pričakovati, da bosta p n. prva dva dogodka javnost, potei < ko je biia o njih informirana s p . močjo televizije in radia, naveo i na nadaljnja razmišljanja o njih., vem pomenu ter obsegu. Psihologija množi, je zlasti ou čuti ji va za tri vrste vesti: za on« o najbolj enostavnih eloveških zgo.. bah, vsaj v primerih, ko jim usp. va uskladiti izredno z vsakdanjo i ali zadovoljiti radovednosti in prv bitnim eustvovanjem, z? vesti, ki govore o srečnih tesitvah iz ek. stenčnih spopadov, kakor tudi i.. one dramatičnega in katastrofalni ga značaja, in sicer v toliko, kol. kor se tičejo vsem skupnega n.i gona po samoohranitvi Navedene okoliščine postavljaj« tudi določena vpiasanja v zvezi . načinom, kako zbuditi zanimanj za družbene in politične problem'. Ameriška javnost se je n.pr. za čela zanimati za vprašanja nadzoi stva nad zdravili šele potem, ko j« prišlo do grozljivih posledic, ki jut je povzročila uporaba talidomida. «Ljudstvo je pripravljeno poslu šati,» je dejal Kennedy, «le v pr. meru, če je trenutek zelo resen Vendar noče vedeti za stvari, it ga dolgočasijo.* In dejansko m mnogi Američani tudi samega Ken nedyja razumeli šele, ko je umil Pri nas, če pustimo ob strani tri. dicionalno «javno mnenje*, lahk nastopajoče mr.ozice razdelimo n.. tri vrste: na eni strani je Večina ki hlepi po napetih dogodkih, a, tem, da bi ubežala pred stvarnosl jo ter nekje dosegla občutek var nosti; na drugi strani je manjšina mladih, ki se v glavnem posvečajo «oporekanju» vsega, kat obstaja; ' sredini pa je plast ljudi, ki se dc jansko zanimajo za informacijo kol tako. Pretežna večina ljudi se še ni zaninra za probleme, ki v deželi povzročajo na^večje napetosti. Jav no proučevanje problemov še vedno zadeva na težkoce, ki jin bo moč premagati le s postopnim dvigon. zanimanja zanje na osnovi večji izobrazbe in kulture, Kar pa, ra zumljivo, predpostavlja predvsem rešitev marsikaterega temeljnega in še nerešenega vprašanja na področ ju socialnih, gospecarskih in pro svetno-kulturnih struktur obstoječe stvarnosti. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 3.6, naj nižja —0.4, ob 19. uri 0,6 stop., zračni tlak 1019 stanoviten, veter 17 km severovzhodnik, sunki burje 44 km/h, vlaga 46%, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 7 stop. Tržaški dnevnik Danes, TOREK. 11. tebruarj) RADO d Sonce vzide ob 7.13 in zaton ^ 17.25 — Dolžina dneva 10.12 % na vzide ob 2.55 in zatone 0“ Jutri, SREDA, 12. februarja DAMIJAN ZAKLJUČENO ZASEDANJE DEM OKRIS TJA NSKIH IZVEDENCEV Poudarjena potreba po uveljavitvi emporialne vloge našega pristanišča Jutri 24-urna stavka industrijskih delavcev Posegi predstavnikov tržaških trgovcev o specifičnih vpra-njih ■ Poudarjena nujnost sporazuma med Jugoslavijo in EGS Pozno popoldne v nedeljo se je v hotelu Joll.y zaključilo dvodnevno zasedanje krščanskih demokratov o emporialni vlogi našega mesta. Po daljši razpravi v zvezi s sobotnimi poročili, so spregovorili poslanec Belci, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, inž. Colautti za neodvisno ustanovo za tržaško pristanišče ter številni drugi govorniki. Poslanec Belci je naglasil zlasti potrebo po primerni krepitvi državnega pomorstva in predvsem rednih zvez pretežnega državnega pomena na Jadranskem morju. Glede napovedane spojitve štirih družb, ki poslujejo v okviru FINMARE, je zavzel stališče da bi bilo treba priti do tega le postopoma in oprezno, da ne bi enotna družba zgubila tržišč, ki so si jili posamično osvojile tltalia*, «Adriatica», «Tr-žaški Lloyd» in «Tirrenia». Predsednik Caidassi je nato prikazal vlogo in razvoj tržaškega pristanišča v zadnjih desetletjih ter opozoril na najnovejse popuščanje v tranzitnem prometu z lesom, žitom, povrtninami in oljenimi semeni. Tudi poročilo dr. Franzila, ki ga je prebral inž. Colautti, obravnava probleme tranzitnega prometa skozi naše pristanišče. Na Trst namreč odpade danes okoli 29 odst. vsega blagovnega prometa iz tujine — za tujino skozi italijanska pristanišča; skozi naše pristanišče gre skoraj ves tranzitni promet z rudami, le som in žitom, okoli 75 odst. tranzitnega prometa s kosovnim blagom ter 21 odst. tranzita s surovo nafto. Strokovnjak A Coslovich je nato prikazal pomen turizma za naše področje ter v tej zvezi omenil, da prinašajo tu:'stične dejavnosti tržaškemu gospodarstvu okoli 17,5 milijarde lir dohodka na leto. V razpravo, ki je sledil? tem nastopom, je poseglo nad 30 oseb, ki so z raznimi prispevki izpopolnjevali glavne teme uradnih poročil. Podtajnik stranke E. Antonini, ki vodi «urad za gospodarska vprašanja* deželne KD. je na koncu povzel glavne misli dvodnevnega zasedanja. Osnovna ugotovitev zasedanja je bila, da si tržaško gospodarstvo ne more obetati rešitev le od nadaljnje industrializacije, saj je zanjo danes na razpolago le še kakih 200 ha zemlje, ter da bo tre-ba v prihodnjih letih pospešiti ko-likor se le da razvoj tržišča in z njim povezanih dejavnosti v ožjem krajevnem in še posebej v mednarodnem merilu Kar zadeva razvoj industrije, pa se bo treba usmerili na čim tesnejšo povezavo s Tržičem in Gorico. Trstu je treba nadalje zagotoviti trden položaj kot izhodišče pomorske zveze pretežne; ga državnega pomena ter poskrbeti za gradnjo vseh tistih inlrastruk tur, ki so potrebne za skladen razvoj tržaškega emporija. Naše pristanišče naj bi za to postalo največje in najbolje opremljene pristanišče na Jadranu povezave z zaledjem ' aj bi sčasoma dobile taksne tehnične značilnosti, da bi o-mogočlle občutno skrčenje »ekonomskih* razdalj do zalednih tržišč; tržaški emporij naj bi kmalu dobil močno splošno mednarodno veljavo, k čemur naj bi pomagale zlasti izpolnjene in okrepljene kakovostne storitve, po katerih je Trst širše poznan ze danes. Medtem ko so uradna poročila v glavnem obšla probiem, oziroma^ so se ga govorniki dotaknili le bežno, pa so predstavniki poslovnega sveta, operaterji in podjetniki, ki so so se udeležili razprave nasprotno živahno naglasili škodo ki jo trža ška trgovina in zaradi tega celotno deželno gospodarstvo trp* zaradi re striktivnega tolmačenja določil Ev ropske gospodarske skupnosti. Dejstvo, da se Trst nahaja na robu skupnosti vpliva, da povzroča vsaka njena težnja pc avtarhiji in go spodarski neodvisnosti od zunanjega sveta novo popuščanje v mednarodnih trgovinskih tokovih, ki se pretakajo čez naše področje. Škod jjiva je nadalje tud* nejasnost " zvezi s poslovanjem prosti! carinskih con, zarad. tesar ostajajo marsikdaj podjetniki križemrok, ko bi lahko nasprotno delal' s polno paro; ali pa neizkoriščene možnosti sklepanja »regionalnih* sporazumov s sosednimi deželami izven območja skupnosti. Zaradi zapira nia carinskih mej? evropske šesterice je talija lani zmanjšala uvoz blaga iz Jugoslavije in tržaška trgovina jt to krepk občutila. To popuščanje je deloma ublažil živahnejši promet v nasprotno smer, vendar preti zdaj nevarnost, da bo spričo lanskega primanjkljaja v višini 92 milijonov doiarje' Jugoslavija zavrta uvoz italijanskega bla ga. tako da utegne tudi poslovanje v te.i smeri v prihodnji1- mesecih upasti. Prav zaradi te nevarnosti so predstavniki tržaških trgovcev opozorili ministra za zunanjo trgovino na -otrebo p< čim prejšnji do- segi sporazuma Jugoslavija - EGS, po razširitvi mejnih računov za Tržaško in Goriško, po uvedbi lažjih načinov kompenzacije oziroma poravnave medsebojnih obveznosti v zvezi s trgovinsko menjavo z Jugoslavijo in pa na tehnični ravni po primerni krepitvi in izboljšanju prometnih zvez z bližnjim zaledjem. Vprašanje svetovalca Bajsa o repentabrskem patronatu Svetovalec opozicije v repentabr-skem občinskem svetu Egidij BaJ« je naslovil na repentabrskega žu- pana Mihaela Guština vprašanje v zvezi s šolskim patronatom. Vprašanje se glasi: Gospod župan, v zvezi z ostavko, ki so jo pedali nekateri člani šolskega patronata na Repentabru dn z raznimi vestmi, ki krožijo v tej zvezi, Vas vprašujem kakšne korake ste podvzeli ali jih nameravate storiti: a) da bd čimpreje rešili kritično stanje, ki je nastalo v naši občini po znanem protidemokratičnem u-krepu šolskega skrbnika v Trstu; b) da bi ta važna šolska ustanova zopet začela redno poslovati; c) da bi odstranili zaskrbljenost, ki se pojavlja med našim občinstvom zaradi negotove bodočnosti in obstoja patronata. Jutri bo zopet 24-urna stavka delavcev in uradnikov vseh industrijskih podjetij, ki še niso podpisala ločenih sporazumov glede ukinitve mezdnih področij v državi. Kot smo že poročali, je v Trstu podpisalo s sindikati ločene sporazume že precejšnje število podjetij. V kovinarski stroki je doslej pristalo na ukinitev mezdnih področij okrog 20 podjetij. Do sporazuma pa je prišlo tudi v raznih podjetjih drugih industrijskih strok. Stavka velja seveda samo za zasebna podjetja, ker so vsa podjetja IRI, ki so včlanjena v Intersind, že podpisala splošen sporazum. Stavkajoči delavci se bodo zbrali v četrtek ob 10. uri na zborovanju na Trgu Garibaldi Zanikana vest o prihodu ministra Sulla v Trst V zvezi z vestmi, ki so se razširile v našem mestu, je šolski skrbnik prof. Angioletti sporočil, da so pristojni ministrski organi uradno zanikali vest, da bi minister za javno vzgojo Fiorentino Sullo prišel na obisk tržaškim šolam. SESTANEK ODBORNIKA STOPPERJA Z GENERALOM CIGLIERIJEM Vojaške služnosti močno ovirajo ves gospodarski razvoj v deželi Nov zakonski načrt za zatiranje borovega prelca - Spremenili bodo tudi zakon o turizmu Deželni odbornik za načrtovanje Stopper je imel včeraj s poveljnikom tretje Armade v Padovi gen. Ciglierijem pogovor o zelo važnem vprašanju vojaških služnosti, ki tako prizadevajo našo deželo. O položaju sta odbornik in general razpravljala v luči zadnje razprave o vojaških služnostih v deželnem svetu in po sestanku z obrambnim ministrom Guiem. Dežela se že vse od svoje ustanovitve ukvarja z vprašanjem vojaških služnosti, ki zavirajo gospodarski razvoj na obširnih področjih ter omejujejo tudi možnost gospodarskega načrtovanja. Zaradi teh ovir so tudi med zadnjo razpravo o zakonskem osnutku o uresničenju člena št. 50 deželnega statuta poudarili, da mora država pokazati deželi svojo solidarnost tudi s tem, da ji nakaže izredna sredstva zaradi hude škode, ki jo trpi spričo obširnih vojaških služnosti. Med včerajšnjim pogovorim je odbornik Stopper orisal generalu Ciglieriju resni položaj v deželi zaradi vojaških omejitev s posebnim poudarkom , na ovire, ki onemogoča.jo, ali vsaj otežujejo uresničenje smotrov deželnega načrta, ki jih bodo točneje opredelili v okvi-urbanističnega načrta. Odbor- cest, industrijskih področij, kmetijskih dejavnosti in storitvenih na-prav. Odbornik je dejal, da dežela seveda priznava obrambne potrebe, toda hkrati meni, da je treba čim-prej začeti revizijo vojaških služnosti, kot jo predvideva člen 2 zakona št. 180 z dne 8. marca 1968, tako da se skrčijo vezana področja na najmanjšo mero. Med drugim je odbornik opomnil generala na težave, ki so nastale pri pripravljanju industrijskega področja v Čedadu ter pri nekaterih stvarnih pobudah pri Villessah. General Cigiieri .je položil temelje odprtemu dialogu o stvarnih vprašanjih Furlanije - Julijske krajine, in zagotovil svojo pripravljenost za poglobitev vprašanja vojaških služnosti, upoštevajoč perspek; tive razvojnega načrta in možnosti revizije vojaških služnosti na podlagi zakona št. 180. Kar jse jiče nadaljnjih sestankov za' proučevanje vprašanja kakor tudi koristnega tehničnega sodelo- ' ‘ dn................... nik je orisal generalu zamude pri javnih delih, kar se tiče velikih vanja z deželnimi uradi za iskanje posamičnih rešitev je dal poveljnik tretje armade najširša jamstva. Na koncu sestanka je odbornik Stopper izrekel zadovoljstvo deželne uprave glede nedavnih izjav obrambnega ministra, iz katerih je razvidno, da se vojaška oblast za- VELIKE PRIPRAVE ZA LETOŠNJE PUSTOVANJE veda velikega gospodarskottocial-nega pomena zgraditve jedrskega pospeševalca v Doberdobu ter da bo podpirala realistično rešitev tega vprašanja. Odborništvo za kmetijstvo bo pripravilo načrt deželnega zakona, ki bo vseboval predpise o zatiranju borovega prelca, pri čemer bo upoštevalo napotke zadnjega zasedanja o tem vprašanju v prostorih odborništva v Vidmu. Na tem zasedanju so opozorili na nevarnost širjenja borovega prelca ter poudarili, da je treba prilagoditi ustrezno zakonodajo. Predvsem bi morali zaščititi mladi gozd. kajti starejšim drevesom ni prelec tako nevaren. Strokovnjaki so tudi poudarili, da je zatiranje borovega prelca zelo drago in da bi morala zato prevzeti to nalogo dežela. V uradih deželnega odborništva za krajevne ustanove v Vidmu .ie bil sestanek strokovnjakov in urbanistov, ki so razpravljali o ustanovitvi turističnih konzorcijev. Sestanka sta se udeležila tudi odbornik za turizem Moro in odbornik za urbanistiko De Carli. Sporazumeli so se tudi o tem, da bi morali spremeniti deželni zakon št. 26 iz leta 1967 o ovrednotenju turističnih področij. V MIRAMARSKEM DREVOREDU Na zebrastem prehodu V II škedenjskih gostilnah z avtom podrl žensko nocoj za goste «pašta in fižol» Sinoči so gostom nudili golaž - «Kraški pust 69» na Opči. nah še večji kot lani - Novosti tudi v Boljuncu, v Skednju in v Miljah Zabave v naših društvih IX. novinarski ples BO 15 FEBRUARJA v Kulturnem domu Vabila pri urednikih Primorskega dnevnika Sodeč po pripravah in napovedih, si lahko obetamo pestro zabavo ob zaključku letošnje pustne dobe, seveda če nam bo vreme prizaneslo kot do zdaj. Predvsem moramo omenili veliko pustno povorko »Krosk’ pust 69», ki bo na Opčinah v soboto z začetkom ob 14 uri V povorki bodo sodelovale z alegoričnimi in šaljivimi vozovi Opčine in druge krnske vasi, ki se te dni mrzlično pripravljajo. Prav gotov/, bo tudi letos ta pustna prireditev privabila mnogo gostov iz mesta in s podeželja. Druga zanimiva in tradicionalna pustna prireditev bo seveda v Boljuncu. Začeli bodo v soboto s plesom in nadaljevali do srede, ko bodo pusta spustili v (/.vesoljen, V Boljuncu zagotavljajo, da bo letošnja prireditev še bolj zanimiva m privlačna kot prejšnja leta Za Boljuncem noče zaostajali Skedenj, ki ima tudi staro pustno tradicijo. Po nekakšni krizi v zadnjih letih, ko se je domači običaj začel /, «Buli e pupe» itd. Podelili bodo 10 nagrad, od 10.000 do 150.000 lir. Priredite!- se bo začela ob 14. uri in zaključila ob 16.30 >• podelitvijo nagrad. Poleg omenjenih prireditev imamo še celo vrsto drugih. Tako bo v soboto v Kulturnem domu IX. novinarski ples, ki ga prireja Primorski dnevnik, v nedeljo ob 15. uri bo v Kulturnem domu otroško pustno rajanje, ki ga prireja Slovensko gledališče, Slovensko planinsko dru tvo priredi pustno zabavo v ponedeljek v Gregorčičevi dvorani, prosvetno društvo «Igo Gruden» priredi pustno zabavo v Nabrežini, KA STA priredi pustni ples z maškarado v nedeljo v prostorih prosvetnega društva Barkovlje, veliki pustni ples bo v soboto, nedeljo in torek v restavraciji Furlan na Repentabru, Ud. Morda nismo našteli vseh, že ta seznam pa nudi ljubiteljem pusta in zabave precejšnjo izbiro. V Barkovljah je včeraj zvečer, malo pred deseto, 21-letni Roberto Cosar povozil s svojim avtom fiat 1100 31-letno gospodinjo Luciano Godas por. Marchioni iz Miramar-skega drevoreda 315. Vračala se je proti domu in nič hudega sluteč zavila preko ceste po zebrastem prehodu za pešce. Zal pa pri tem ni bila dovolj previdna in verjetno ni pomislila, da se nasproti prihajajoči avto ne bo ustavil. Res je Cosar v zadnjem trenutku pritisnil na zavore, toda tedaj je bilo že prekasno. Avto je žensko oplazil in jo podrl na tla, kjer si je pri padcu verjetno zlomila kost v rami. Močneje se je pobila po obrazu, da se ji je ulila kri. Z rešilnim avtom so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti mesec dni. Zaradi močnega udarca v glavo je Marchionijeva poleg za-dobljenih ran tudi .izgubila spomin. V bolnišnico so prepeljali z istim avtom tudi 18-letno Nado Pirovich, ki je bila v avtu poleg Cosarja. Pirovichevo je pogled na okrvavljeno žensko, ki je nebigno ležala na cestnem tlaku tako pretresel, da ji je postalo slabo. Bolničarjem ni preostalo drugega kot naložiti tudi njo v rešilni avto. Pirovichevi so v bolnišnici nudili S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA 10 milijonov za kritje primanjkljaja repentabrskega občinskega proračuna Največji dohodek od trošarine, največji izdatki za osebje Občutno znižan prispevek za konzorcij kraškega vodovoda Na svoji zadnji seji, ki je bila pred nekaj dnevi, je repentabrski občinski svet razpravljal o občinskem proračunu za letošnje leto dn ga je po soglasno odobril. Pred razpravo je župan v kratkem nagovoru obrazložil in utemeljil predloženi proračun in med drugim omenil, da se bodo občinski dohodki povečali zaradi večjih prejemkov iz užitninskega davka, soudeležbe pri davkih na poslovni promet itd. Razen tega je tudi ■repen tabrska občina prejela 3 mil. 540.000 Ur, ker je finančna inten-danca izplačala dveletne zaostanke državnega prispevka kot nadomestilo za ukinjeni trošarinski davek na vino. Ta prejemek so pripisali upravnemu ostanku, ki se je tako zvišal od 1.861.072 na 5.401.072 Kr. Preostane^ bodo uporabili za nakup nepremičnin. župan je obvestil občinski svet tudi o razvoju zadeve glede napake pri regulacijskem načrtu, o kateri je bil govor že na prejšnji seji občinskega sveta. Župan je dejal, da je predsednik pokrajinskega nadzornega odbora svetoval, na) občinska uprava vloži prošnjo za popravek materialne napake in naj zaprosi deželno odborništvo za ur ■banlstiko, naj uradnim spisom priloži prepis regulacijskega načrta, ki ga ima občina. Zupan je pripomnil, da bo občinska uprava vložila zadevno prošnjo in da je vedno imela za veljaven prepis regulacijskega načrte, ki je v njeni posesti. Zato je na podlagi tega izdajala zadevna gradbena dovoljenja tudi v predelih, kjer bi na podlagi izvirnika ne smeli graditi. Občinski svet je seveda soglasno odobril predlog, da občinska u-prava naslovi omenjeno prošnjo na deželno odborništvo za urbanistiko. Prav tako je občinski svet odobril predlog, naj se z zneskom 885.999 lir, ki je ostal od posojila 1,5 mil. lir za nakup zemljišč za športno igrišče določi za izvedbo del za novo igrišče, ne pa za na kup zemljišča. Kakor je znano, se zadeva za gradnjo športnega igrišča pri Repnu vleče že nekaj -et. Pred leti je občina kupila del zemljišča za športno igrišče, ki je bila zasebna last, po dolgih pogajanjih s komisarjem za jusarska zemljišča pa je dosegla spremembo jusarskega zemljišča v javno zemljišče. Tako občini ni bilo treba plačati zemljišča. Občinski proračun rapentabrake občine za letošnje leto predvideva 28.349.113 lir tekočih izdatkov, 3.640.000 Kr izdatkov na račun kapitala, 1.083.433 lir izdatkov za povrnitev posojil in 437.000 lir posebnega računovodstva. Glede prejemkov za proračun predvideva: 5 nul. 401.072 lir upravnega ostanka, 8.138.671 davčnih dohodkov, 3 mil. 854.013 prejemkov od soudeležbe pri državnih davkih, 12.168.790 prejemkov od posebnih davčnih dohodkov, 2.010.000 dohodkov iz prodaje in amortizacije, 1.500.000 dohodkov iz posojil in 437.000 Kr posebnega računovodstva. Med dohodki je tudi 10 milijonov Kr državnega prispevka za izenačenje proračuna. Občinska uprava namreč predvideva, da bodo pristojni organi tudi letos odobrili omenjeni prispevek kot za kritje primanjkljaja lanskega proračuna. Kot vse ostale občine ima tucll repeotabrska občina največji dohodek od trošarine. Za letošnje leto predvidevajo 5,5 mil, Kr dohodka od trošarine, 1.371.075 od družinskega davka, 500.000 od davka na industrijo in trgovino itd., 1.650.000 Kr od soudeležbe davka na poslovni promet, 1.774.032 od prispevka zaradi ukinitve trošarine na vino, itd.. Med stroški so največji izdatki za plače občinskemu osebju, in sicer 7.355.000 Ur za plače stalnemu osebju, 1.643.057 za plače nestalnemu osebju, 400.000 Kr za povračilo potnih stroškov občinskem osebju, ■itd.. Predvideni izdatki za prispevek medobčinskemu tehničnemu konzoroija znašajo 750.000 Kr, za ogrevanje in razsvetljavo občinskih poslopij 470.000 Kr, za prispevek trošarinskemu konzorciju 839.202, za otroški vrtec 450.000 Kr, za osnovno šolo 378.000, za prispevek zdravniškemu konzorciju 210.000 za prispevek pokrajinskemu laboratoriju za higieno 238.000, za javno razsvetljavo 1.350.000 Ur, za pr -speveik konzorciju kraškega vodovoda 350.000 Ur, za zdravniški konzorciji 360.000, za šagro terana ;n pršute 550.000, za razstavo goveje živine 300.000 Kr, za uničevanje borovega prelca 248.338, za pospeševanje turizma 120.000 Ur itd.. Med razpravo o proračunu je župan tudi sporočil, da je bil prispevek konzorciju kraškega vodovoda znižan od 1.080.000 na 350.000 lir, ker se je konzorcij skoraj popolnoma osamosvojil in je upa*’ da prihodnje leto ne bo potreben sploh prispevek, ker vse kaže, da bo konzorcij dosegel ekonomsko neodvisnost. Neobjavljeni pripis uredništva k nedeljskemu pismu Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli v zadnji nedeljski številki objaviti tudi naslednjega «pri-pisa uredništviz!» pod pismom Relije Rekarjeve, ki je med drugim citirala v svojem pismu tudi neke podatke iz članka dr. V. Turine o «Gospodarskem uveljavljanju Slo- VČERAJ V OKOLICI IN PREDMESTJIH Tri hujše prometne nesreče zaradi hitrosti in poledice Z motorjem s ceste pri «Tendi rossi» - Avtomobila v obcestno drevo v Barkovljah in v električni drog pri Sv. Andreju prvo pomoč, da si je opomogla in je lahko še istega večera šla do- •111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIlii DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV V drugi komisiji bo razprava o kmečkih najemninskih pogodbah Danes dopoldne seja deželnega odbora Ta teden se ne bo sestal de-1 čena, želni svet, kar povezujejo z vse- ' državnim kongresom KPI, ker je že postal običaj, da svet za časa vsedržavnih kongresov strank ne zaseda. Po drugi strani pa tudi pravijo, da se deželni svet še dal) časa ne bo sestal zaradi pogajanj za sestavo novega deželnega odbora in seveda novega programa leve sredine. Kot je znano, je bil sporazum o sestavi deželnega odbora po lanskih vohtvah le začasen in vezan na določen program, ki so ga že izpolni U. Danes ob 9.30 uri bo običajna seja deželnega odbora pod predsedstvom dr. Berzantija. V četrtek se sestane druga stalna komisija deželnega sveta pod predsedstvom svetovalca Dal Masa. Proučila bo poenoteno besedilo dveh zakonskih predlogov o kmetijskih pogodbah o mešani najem nini v Furlaniji Julijski krajini Komunisti ter demokristjani in so- a podobna zakonska pred loga, ki ju je proučila posebna podkomisija in pripravila usklajeno v besedila enega samega predloga, ki ga bo sedaj proučila druga komisija na poročevalski ravni. Prst si je odsekal švumui u-vcu ucun/ te —J vodstvom dirigenta f' Cristofolija. Nadaljuje se dališki blagajni (tel. 23-988) P^l vstopnic. Predstava velja za a“,/ C za parter in lože ter B D * Nazionale 16.00 «Non alzare - # ft- abbassa tl flume». J. hevV‘1 Thomas. Technicolor. „ :s Grattacielo 16.00 «C'e uh u°ny>: letto di mamina«. Doris D«Jr-Keith. Technicolor. rtiSf Eden 16j00 «Galiteo». Cyhi % Lou Costel. Technicolor. Fenice 15.30 «Ultimo colpo Technicolor. , iiP Excelsior 15.30 «Quando stella». Kirn Novak. Technic01^# Prepovedano mladini pod Ritz 16.00 «La ragazza deli« mJ:': Technicolor. Prepovedano n pod 14. letom. n (f Alabarda 16.00 «Shalak6». Se«,# nery, Brigitte Bardot. rVeC^.tif' Moderno 16.00 «Silvestro e GO"/, sfida ali'ul tirno pelo«. Tech (tf Filodrammatico 15,30 «1 W.rr,0r, , di» John Wayne. TechnicO %) Aurora 16,30 «Attacco ali« ferro». Lloyd Bridges. Techjh ) Cristallo 15.30 «C'era una ■...........R___________.... ,v0{,> West». Claudia Cardinale. Ih Fonda. Technicolor. 1 Capitol 16.00 «La ragazza y 8' Pištola«. Monica Vitti, SU.nl“r ker, Carlo Glulfre. Tečim^ter Impero 16.30 «Les biches«. J* Sassard, J. L. Trintignant- 1 color. Prepovedano mladini v letom. Vittorio Veneto 16jQ0 «Dolte $ bre». Anthony Newley, nis. Technicolor. ’ Garibaldi 16.00 «11 nostro a* V Casablanca«. Lang jeffrey ‘n Fleming. Technicolor. Astra — Zaprto. Ideale 16.00 «E1 rajo«. Tech«1" f Abbazia 16.00 «Assassino »1 F no». S. Bignoret, James G«« / povedano mladini pod 14- ** KINO «|R|S» PR0$ Danes. 11. t. m. ob 19.30 ni avanturistični film: LA RAPINA AL TRENO POSTAL Igrajo: STANLEY BAKE^ri GOANNA Razstave V umetnostni galeriji Bar'**:,, < Rossetti 8, tel. 95-449, razst«™ p nosseui «, tel. 95-449, raz«“\ lavec - umetnik Pino Caldah11* stava je odprta do 22. t.w- * * m -pr V umetnostni galeriji T<,«Lt25j v Ul. Tor Bandena 1, tel. do 28. t.m. odprta razstava yi jugoslovanskih «naivcev». ,R*: jv6vviv.uiiun|i|| »IIICUVLCV«. i' • IJJ1 odprta vsak dan od 10.30 0° ,J|) od 16.30 do 19.30, ob pra«”1 od 11. do 13. ure. Darovi in prispevki V počastitev spomina 5 Kokoravca daruje Sonja pre.£!c * lja 1000 lir za prosvetno djuS* •J— — — *»* £.a I/1V.VCUI yj 1 Cankar, D. Blaževi« 2000 Kr ško matico. K V počastitev spomina M«rll0čll ravca daruje Marija Germi za Dijaško matico. t uijasKo matico. „ m Namesto cvetja na grob'P0*,/11 Kokoravca daruje Danila TaVc'0ij: - - w ■■ u, M uat uje ItedTlMC* * Kr za prosvetno društvo lv«n j/ V počastitev spomina P0’4;, S'f učiteljice Ženke Cucek d»ruJ pU» kat slovenske šole 3000 lir za teč« matico in 3000 lir za Marij3", jt Opčinah. V Isti namen it"-1 v jau iidineii « Bizjak 2000 lir za Dijaško Ganjeni spričo izrazov do našega dragega Želka Babiča A, se zahvaljujemo vsem. kateri koli način sočustv" nami. ^0 9. t. m. je v starosti & minila naša draga mam® Marija Sancin vd. Michelazzi (Miklav6 Pogreb bo danes, U- 15.45 iz hiše žalosti v Ul- f'--« ga 119 naravnost v škedeh injS*10 sih1’ Žalostno vest sporočajo hčere z družinami. I.T.F. Ul. Zonta 3, tel. 38-0O6 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Po treh letih izrečena razsodba zaradi podrtja podpornega zidu k' vest o zrušenju kakih 20 me Iihi,ii8e8a podpornega zidu v Ul. i#r 0l ^est Je bila zelo skopa, If,, aa srečo ni oilo človeških žr Sodnijski postopek v tej zvezi ; Je zavlekel v nedogled zaradi letenja raznjjj aktov in dokumcn-k’ kl.so se nazadnje strnili v eno vneten sodnijsk' akt, ki ga je iLraJ obravnavalo tržaško kazen-^.^dišče pod predsedstvom dr. H^^l^tožilec Franzot zapisnikar smo že rekli, sesutje podpor ijjr, zidu ni zahtevalo človeških tu.;’ .,^oda le slučajno, ker prav tod j 0 Je °tooli 21 ure), ni bilo tov8r om nikogar. Da pa je bila ja ^J^st usada grozeča, je priča-" ' poslopij prej Pogojno in brez vpisa v kazenski list je bil obsojen samo gradbeni inženir - Ob tujem avtu je šaril s ponarejenim potnim listom v žepu i juliju leta 1960 smo z nekaj jucami sporočili v našem časo- naredij. Bilo je okoli 2,30 ponoči 16. de cembra lani, ko sta dva karabinjerja opazila nekega moškega v Ul. S. Spiridione blizu Korza. ki je menda skušal vdreti v avto, ki je bil parkiran na cesti. Agenta sta ga skušala prijeti, toda moški se je spustil v beg in se skušal otresti javnih organov Naklep pa se mu ni posrečil, kajti kmalu nato so ga orijeli. Zakaj je znežai: to je bilh prvo vprašanje, ki so ga agenti postavili Stojkoviču. Mladenič se je pri-duševal, da avtomobila sploh ni hotel ukrasti, temveč ga je skušal le uporabiti kot zasilno nočno zavetišče. Vsa zadeva pa je postala bolj zapletena, ko so agenti našli pri njem potni list, ki se je glasil na ime Andrea Kreusija iz Ul. sv Frančiška 12. Kmalu nato je mladenič priznal, da je bežal, ker se je bal, da bi agenti našli pri njem ponarejen potni list Tako se je zvedelo, da je Stoj kovič nekaj dni prej odkupil od nekega jugoslovanskega državljana ukradeni potni list Andrea Kreusa iz Ul. sv. Frančiška 12. Pravni lastnik potnega lista je precej sta-Sergia Cumina, ki je zgra- r?jši- Stojkovič je na listini zameji ie >u podporo' zid. Ta se nJal s iko imetnik« s svojo ter po- I iki.i^SoviUMai (ja je sicer /cuciclil naredil ittnico rojstva in dodal er- dfeltin zid. da pa ne more od £>.«•» Priimku izvirnega imetnika. |ijil rJati za zemeljski usad, ker je ponarejanju pa je bil zelo no-4 *,«*» prišlo zaradi okvare pri roden saj je vsaj v enem primeru. I E* Vodovodni cevi, ki je povzro- uporabljal svinčnik s popolnoma • ---- • drugačno barvo, kot je bila na iz- virnem dokumentu «1 j . -31' usaua grozeča, je pma-Ž n^ivo, da so solastniki poslopij H)Jj.ln 22_ v Ul Tribullo že prej Isf-J* določene premike zemljišča %° 0 tenl opozorili tudi upravi-,.P.?.sl0Pi.i Na ogroženo mesto ?risii baje tudi tehniki, ki so ' “gradili vj teren nadzorne prilit ,e: Saje so ugotovili, da so ši-j. et' naprav počile, liji j1 a-u nato se je podporni zid selu ler z usadom pokopal cestišče trJijodnji Ul. Catmlo ter celo o-t>0|! oeko manjšo stavbo k "cijski organi so uvedli pre 'r" A ter nato prijavili sodišču ( 1 O Ce AUlULlJkilVI tVVl Jt ij 8a prišlo zaradi okvare pri ,qj ,vodovodni cevi. ki je pov/.roti ®e*tnerno namakanje zemljišča H ^ern tako obtežitev, da podpor iltj z ni mogel vee vzdržati priti-vse to pa ni bil odgovoren (o»j“?ni.k, temveč bi se morali zali ?^ati le lastnik' poslopij, ki ni-i^avočasno poskrbeli za vzdrže-raznih naprav in pritiklin »od^Movalni orgeni so prijavili fcj P P* že omenjenega inže-\ - d' 15 drugih oseb (v glav-tor jji10 šlo za solastnike poslopij) Ser Stožili sodelovanja pri ne jSJTpn porušenju podpornega Pripomniti je treba, da je toorai- zasebno cesto, za katero bi 1 skrbeti lastniki in ne občina. jjJ, včerajšnji obravnavi je bil j)ilen inž. Cumin ki je odločno ^ je Vsakršno obtožbo Izjavil je, HC Poskrbel za varnost vseh ob-«l( : tli pa se je pozneje zgodi-i <,Z.na všečnega za H ,r *,wvawiiza to on sam govoren. s>a i . so spoznali samo Cumi-krivega prekrška čl. 676 k.z. to »j so derubricirali obtožbo) ter to J" obsodili pogojno in brez vpi-Jto Lanski list na plačilo denar-; to 0 m v znesku 200.000 lir. Osta-šisp "izence pa so oprostili, .ker t>r*agrešili kaznivega dejanja. tot0'a ‘Stimi sodniki se je moral fit.^ati tudi 30-letni Emilio *K?V)c iz ul Scala Santa 69, ki obtožen, da je skušal krasti PuStOvAnJe ^EZ LEPIH ^Umofonskih ftosc J? PRAV 4ARes pusto ... o ?*°venske narodne K9llka glasba ^citacije p avljlce ar*izanske pesmi P^fna glasba ^Ratka f,^A K() VRSTNE GRAMOFONSKE fJ-OšCE u°bite v *St — Ul. sv. Frančiika 20 Tel. 61-792 v nekem avtomobilu, da je odkupil Na zaslišanju je Stojkovič priznal ukradeni potni list in da ga je po- vse obtožbe, razen zadnjega poskusa , tatvine, Izpovedal je da ima sicer potni list, ki pa je nevelja ven za vstop v Nemčijo, ker so zahodne i emške obmejne oblasti že vtisnile nanj pečat z opombo »nezabeljen*. Ukradeni potni list je odkupil, ker je hotel zapustiti Italijo ter se podati v inozemstvo, kjer si je želel poiskati boljši kruh. Jugoslovana, ki mu je prodal potni list, je poznal že iz časov ko je bil v Zahodni Nemčiji Na včerajšnji obravnav- je javni tožilec zahteva;, naj ga sodniki obsodijo na 1 leto in 8 mesecev zapora ter 100 000 lir globe Obramba pa je zahtevala najnižjo kazen za ponareditev , Kitnega lista ter oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov za druge prekrške Sodniki so spoznali Stojkoviča za krivega ter so ga obsodili na 9 mesecev zapora in 80.000 li globe Tečaj proti nesrečam na delu za gradbene Ravnateljstvo šole za usposabljanje gradbenih delavcev v Trstu sporoča, da se prične danes ob 18.30 v prostorih ENPI v Ul. Genova 8 tečaj za preprečevanje nesreč na delu za gradbene asistente in po-lirje. Predavala bosta ravnatelj ENPI inž. Nereo Ferluga in inž. Santinello, o zdravstvenem delu pa dr Renzo Rancati. Predavanja bodo spremljali dokumentarni filmi, ki jih je izdelal ENPI. PRED ŠTEVILNIM OBČINSTVOM IZ MESTA IN OKOLICE Lepa proslava Prešernovega dne v Prosvetni dvorani v Gorici Pripravile so jo osrednje kulturno prosvetne ustanove Slovensko gledališče, Glasbena matica in Slovenska prosvetna zveza - Pester program instrumentalne glasbe - Nastop pevskega zbora «Jezero» in gledaliških igralcev V Prosvetni dvorani v Gorici je Ženih je bilo osem prošenj za to iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii STAR ZNANEC POLICIJE SE JE SPET SPOZABIL V gostilni povzročil pretep in gn nadaljeval v bolnišnici Oba nasilneža so policisti na poziv bolničarjev prijeli in prijavili sodišču - Lastnik gostilne in natakar v bolnišnici 20-letni Mario Crammasteter je močan, visok iant, ki je že večkrat moral pred policijske agente na zasliševanje zaradi svoje jeznovite narave. Sam se ukvarja z nasilnim športom boksanja in svoje pesti rad spravlja v akcijo tudi tedaj, ko nima pred seboj nasprotnika v hlačkah, zraven sebe pa sodnika. Tako je povzročil hpjšj pretep že v. novembru lani v nočnem baru »Čtdeoh«. Vstopil je bil v bat-, zagledal tam nekega znanca, ki je sedel za mizo. še mu približal in ga začel pretepati. Policijske oblasti Crammasteterja dobro poznajo in tudi- tistega večera je bilo agentom letečega oddelka kazno, da je pretep zagrešil nasilni mladoletni mehanik. Se istega dne so ga poiskali, a fanta tedaj ni bilo doma. Minila sta dva meseca, tri. Tožilstvo je proti nasilnežu začelo sodni postopek, vendar ga je moralo kmalu ustaviti, ker ga niso mogii najti. A jim |e kmalu padel v roke. Se istega dne, ko so policijski uradi izdali tiskovno sporočilo o uvedbi kazenskega postopka proti ((odsotnemu« Crammasteterju, je ta povzročil oster pretep v neki mestni gostilni pri Stari mitnici. Bilo je skoraj deset ur zvečer, ko je Crammasteter vstopil v «buffet» Chianti & Possi pri Stari mitnici, v Ul. So-litario. Z njim ie bil prav tako 20-letni Vecchiet Livio iz Ul. Della Guardia 31. Fanta sta se približala k točilni mizi in naročila po en obločen kruhek. Vecchiet, ki je bolj šibke postave, je bil tudi nekoliko vinjen. Na mizi je bil oladenj s kuhanimi jajci. Medtem ko je toča* pripravljal kruhe, sta fanta segla po njih in pojedla tri jajca. Kasneje pa, ko sta prosila za račun so postala ta jajca vzrok prepira. Crammasteter in Vecchiet sta se namreč upirala plačati po 40 lir za vsako jajce, meneč da je cena pretirana. Besedam sta dodala nekaj krepkih kletvic. Medtem se je fantoma približal lastnik lokala, 35-letru Zudich Alessandro iz Ul. Mo-lin a Vento 26. Za njim sta bila še dva natakarja, ki sta slutila, da se stvar ne bo končala kar tako. Res sta prenapeteža Zudicha udarila. Med pretepom jo je skupil Vecchiet, ki te zadel ob železno preklo in se ranil v obraz. To je oba nasilneža razburilo. Vecchiet je zagrabil kozarec, ki je bil na točilni mizi in ga zalučal proti Zu-dichu. Ta se je sicer ognil, a mu je kozarec vseeno prebil kožo ob sencih da ga je zalila kri. Medtem se je Crammasteter spoprijel z natakarji, ki jih je začel obdelovati s pestmi. Zudich se je s težavo zavlekel za točilno mizo, odtod pa k vrat-cem v dvorano za gostilno, kjer je bii telefon. Natakarju je namignil, da namerava poklicati policijo. Namig pa je razumel tudi Crammasteter. kateremu se je posvitalo, da ga to utegne drago stati, saj ga policija že dalj časa išče. Stekel je k telefonu, udaril , Zudicha v cbraz, mu strgal feljtonski mikrofon z rok in jga > nasilpo treščil na vilice, ki so se pod silo udarca zlomile. Za vsak slučaj je fantina še izpulil iz telefona žeton in zagrozil prisotnim, naj ne kličejo policije. Klienti so se medtem razbežali in nekdo je tudi šel v bližnjo bolnišnico po rešilni avto. Ko je avto Rdečega križa ustavil pred gostilno. se je Crammasteter še vedno rval z natakarjem, 30-letnim Be-cherjem Antoniom iz Ul. Montec-chi 9. ki mu je zaprl izhod iz gostilne. Bolničarji so preko svojega radijskega aparata poklicali kvesturo in nekaj minut kasneje so v Ul. So-litario pripeljali s svojim avtom policisti. Ranjene so medtem odpeljali v bolnišnico, kjer je Crammasteter napadel še zdravnika in bolničarko. Nasilneža so agenti letečega od-aelka identificirali in prijavili sodnim oblastem. Vecchietta, ki je bil tpdi pijan, so takoj aretirali, čeprav je zaenkrat v bolnišnici, kjer bo moral preležati tri dni. Cram-masteterja pa so še drugega dne prepeljali na kvesturo na zasliševanje in se bo moral prav tako aretiran zagovarjati zaradi pretepa in nekaterih drugih prekrškov. Zudich in natakar Becher pa se bosta morala zaradi prejetih udarcev s pestmi in rane v glavo, ki jo je povzročil Vecchiet s kozarcem. zdraviti 7 oziroma 3 dni. NAGRADE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kdor plača naročnino za 1.1969 fw Do 20. februarja imate čas poravnati naročnino za fRDVlORSKI DNEVNIK za leto 1969, da bi bili uvršče-1 ftied nagradne izžrebance. Pohitite in ne zamudite lepe priložnosti. , Dobite lahko: Prenosni pisalni stroj «Tops» Pirotsko preprogo — 73 x 150 cm • zbirko partizanskih pesmi - poje Partizanski inva-4 Rdski zbor - 4 plošče (33 obratov) — 22 pesmi Opero »Gorenjski slavček« - skladatelja A. 4 Eoersterja Roman A Rebule — V Sibilinem vetru *z slovenske glasbene zakladnice - France in Tončka Marolt — plošča (33 obratov) knjigo Sodobna kuharica - uredila Andreja Grum Domovina — Ansambel Franca Korbarja — plošča (33 obratov) I- Hmelak: Soška fronta Stara domačija — Ansarrbel Toneta Kmetca — plo-šča (33 obratov) n,. Nagrade so na ogled v izložbi Tržaške knjigarne, kca Frančiška 20. Natečaj za uradnike pri občinski upravi Občinska uprava razpisuje nate-čai za deset mest v staležu uradniškega upravnega osebja III. razjeda (skupina «B») pri tržaški občini. Natečaj pogojuje predstavitev ustreznih listin in oprava skušnje. Starost: najmanj 30 let. Šolska stopnja: diploma višje srednje šole. Prošnje ki morajo biti sestavljene v skladu z dekretom predsednika republike z dne 24.6.54 št. 386, morajo biti izročene uradu splošnega protokola (Protocollo Generale del Comune) do 14 ure dne 17. marca 1969. Vse ostale Informacije, kakor tudi izvod natečaja in program za skušnjo, so na razpolago v II. oddelku za osebje v občinski palači, soba 87. prejeli”smo Izšla je prva številka nove gospodarske informativne revije z naslovom »Austria Economica«, ki ima namen seznanjati italijanski poslovni svet z zmogljivostmi in razvojem avstrijskega gospodarstva. Pozdravni sestavek je napisal predsednik zvezne gospodarske zbornice ing. Rudolf Sallinger. Revija bo izhajala mesečno po prizadevanju avstrijskega gospodarskega odposlanstva v Italiji. Ta ima tri urade, in sicer enega v Rimu, enega v Milanu in enega v Trstu. Kakor znano, je tržaški urad do lanskega leta vodil baron R. Altenburger, ki je umrl za kapjo prav ob avstrijskem dnevu na lanskem tržaškem velesejmu. Doslej ni bil na njegovo mesto imenovan nov delegat. bila v nedeljo popo.dne osrednja Prešernova proslava, ki so jo pri-reaiie tri osrednje kulturno - prosvetne organizacije naše skupnosti v Italiji, in sicer Slovensko gledališče, Glasbena matica in Slovenska prosvetna zveza. Oočinstvo iz mesta in okolice je v velikem številu prišlo na ta nedvomna najpomembnejši kulturni dogodek v sedanji sezoni v Gorici, pri katerem smo sodelovali samo z domačimi silami, tako da je bila prireditev v nekem smislu' prikaz sposobnosti lastnega umetniškega delovanja. Vrhu vsega pa je bil ta kulturni dogodek pomemben tudi zavoljo kvalitetne novosti, ki je bila vnesena v program z izredno bogato instrumentalno zasedijo. Proslava se je pričela z govorom predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazdom Veselom, ki je uvodoma govoril o Prešernovem dnevu kot slovenskem kulturnem prazniku, o enotnem slovenskem prostoru ter o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo živ-i.enje naše narodne skupnosti v Italiji. Njegov govor v celoti objavljamo na tretji strani našega lista. Slovensko gledališče iz Trsta je bilo na proslavi prisotno s štirimi igralci. Stane Raztresen je podal Prešernovi pesmi «Zdravlji ca» in «Orglar», Zlata Rodoškova «Vrbo», Miranda Caharija in Livij Bogateč pa Prešernovo «Od železne ceste*. Vsi recitatorji so bili za svoje kvalitetno podajanje deležni ploskanja hvaležnega občinstva. Instrumentalni program je bil sestavljen iz treh skladb. Profesor Aleksander Vodopivec je na klavir zaigral Chopinovo «Etudo v c-rr.olu» ter «Ples z otoka Krka» skladateljev Lhotka - Kalinski. Vodopivec je s svojim muziciranjem naravnost očaral občinstvo ter tako pokazal, da tli le izvrsten glasbeni pedagog, ampak tudi čudovit koncertni mojster, ki je 1962. leta prejel Prešernovo nagrado za Rach-maninov klavirski koncert. Profesor Silvan Križmančič se v našem glasbenem življenju; pričenja uveljavljati tudi kot violinist - osoiist. Na Prešernovi proslavi je ob spremljavi pianista Vodopivca zelo prepričljivo zaigral Beethovnovo «Romanco v f-duru* za violino in klavir. Pravcato presenečenje je predstavljal nastop pianista Vodopivca, violinista Križmančiča in čelista Luigija Rizzatija v «Triu v g molu* Rista Savina. Njihovo prijetno muziciranje ni opozorilo samo na vsakega izmed nastopajočih posebej, ampak ria trio kot celoto, ki predstavlja prijetno novost v našem glasbenem življenju. Dasirav-no je trio nastal šele pred kratkim, je vendarle pokazal izredno ubranost v igranju. Z visokimi igralskimi kvalitetami, ki z njimi razpolaga Vsakdo izmed sodelujočih solistov, nam utegne instrumentalni trio pripraviti še marsikakšno prijetno presenečenje. Proslavo je otvoril in zaključil zbor prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba, ki je pod vodstvom prof. Križmančiča zapel naslednje pesmi: narodno Moje Dekle, Pahorjevo Pa se sliš, Kernjakovo Juhe, pojdem v Škufce, Bučarjevo Da te ni, narodno Oj, dekle kaj s’tak žalostno ter za konec mogočno Vrabčevo Zdravico. Dober-dobci so pokazali izreden napredek ter se razvijajo v reprezentativen goriški zbor. Pozna se jim, da so v dobrih rokah pevovodje prof. Križmančiča, ki jih polagoma že navaja na zahtevnejše, modernejše skladbe. mesto. Na sejah odbora dne 27. in 31. januarja pa je upravni svet brez utemeljenega vzroka preklical veljavnost natečaja, kar je vzbudilo ogorčene proteste tako v političnih kot v upravnih krogih in v javnem mnenju na splošno. ' Zato naj bi deželna uprava, občinska uprava v Gorici in politični predstavnik ukrenili vse potrebno, da se razčisti ta zadeva in da se upošteva demokratičen postopek tudi pri imenovanju novega ravnatelja tega denarnega zavoda brez kakih političnih manevrov. Razprava o krizi sodstva v petek v Stella Matutina V kulturnem krožku Stella Ma, tutina v Gorici bo v petek ob 21. uri predavanje in debata za okroglo mizo o temi »Problem sodne krize v Italiji«. Predvideno Je, da se bodo debate udeležili in obrazložili bistvo problema po en univerzitetni, mld. Njihovi obrazložitvi bo sledila debata. V Tržiču, drugi naj večji občini na Goriškem, je prišlo do razbitja koalicije levega centra, ker je odbor sekcije PSI, zbran na zasedanju v nedeljo zjutraj, odpovedal nadaljnje sodelovrnje s KD na se danjih koalicijskh osnovah. Do razbitja je prišlo zaradi nastopa svetovalcev KD na petkovi seji občinskega sveta, kjer so ločeno glasovali v zvezi z resolucijo o stavki elektrovarilcev. Vzdušje na se.i občinskega sveta, ki se ni vršila v občinski dvorani, ker je bila v tistem trenutku zasedena s strani stavkajočih delavcev, marveč v predavanici reprezentativne občinske stavbe Palaz-zetto Veneto, je bilo precej burno. Načelniki skupin so se domenili za skupno resolucijo, v kateri je bila poudarjena solidarnost s stavkajočimi delavci, V nekem odstavku je bila izražena tudi solidarnost s sistemom borbe stavkajočih (zasedbo županstva in uvedbo cestnih blokov, op. ur.). Ta odstavek ni bil všeč, niti liberalnemu svetovalcu niti večini krščanskih demokratov, in to so predlagali spremembo tega odstavka, v katerem naj bi bilo rečeno, da občinski svet obžaluje, da so bili stavkajoči prisiljeni zaradi trme direkcije uvesti take sisteme borbe. Globe mestnih stražnikov Mestni stražniki v Gorici so v preteklem januarju predpisali 428 glob za razne prekrške. Največ je bilo prekrškov proti cestnemu pra-viliku in sicer 425; v dveh primerih je šlo za kršitev poljskega m v enem pa gradbenega pravilnika. V istem mesecu je mestni konjederec polovil 23 psov, ki so se klatili okrog brez gospodarja. Menični protesti V prvi polovici meseca januarja je bilo na Goriškem 55S meničnih protestov. Največ jih je bilo v Gorici, in sicer 225. Sledijo: Tržič 144, Gradež 48, Ronke 33, Krmin 25, Starancan 25, Škocjan ob Soči 11, San Pier ob Soči 10, Romans 6, Foljan 5, Doberdob 4, Zagraj 4, Kopriva 3, Moraro 3, Moša 3, Slo-vrenc 3, Dolenja 2, Fara 2, Turjak profesor in odvetnik ter trije sod-12, števerjan 1, Sovodnje 1. ZARADI RAZLIK GLEDE ELEKTROVARILCEV Razbila se je koalicija med KD in PSI v tržiškem občinskem svetu Slavka eleklrovarilcev se ludi danes nadaljuje Danes ob 9.30 ponovno zborovanje delavcev ZA DRUŽINSKI DAVEK 1969 Saje so se vnele Včeraj popoldne ob 17.30 so poklicali goriške gasilce v hišp št. 31 v Ul. Cappella v Gorici, kjer so se vnele saje v stanovanju Be-nlta Rossija. Gasilci so očistili dimnik in pogasili goreče saje. Škodo so ocenili na 5000 Mr. Velik osebni promet na bloku pri Stupici Čeprav spada mesec januar v tisto obdobje, ko je osebni obmejni promet najnižji, so na mejnem prehodu pri Stupici tudi v preteklem januarju zabeležili v tem pogledu precej visoko številko. S potnimi listi je namreč v omenjenem mesecu prešlo mejo v obeh smereh 191.848 ljudi; od tega Je bilo 171.405 italijanskih in 20.434 tu jih državljanov, od katerih so bili seveda najbolj številni Jugoslovani. Dodamo naj, da gre le za prehode s potnimi listi in Je treba k tem številkam dodati še prehode s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji. Seznam občanov-davkoplačevalčev objavljen na županstvu v Sovodnjah Ti dohodki bodo osnova za javna dela, ki jih ima na programu občinska uprava Objavljamo danes drugi del seznama davkoplačevalcev iz sovo-denjske občine, kj so podvrženi plačevanju družinskega davka za leto 1969 4n ki imajo obdavčljivo vsoto višjo od 150.000 Mr. De Fraia Gaetano, 462.500 (13.285 lir); Deghenghi Pietro. 1.250.000 (40.750 lir): Della Vecchia Costan- Hmeljak Mirko, 625.000 (19.4901 podrl 14-letno deklico Ireno Kla- lir); Hmeljak Mirko Fr., 287.000 (7.410 lir); Hmeljak Franc, 775.000 (25.640 lir). Dva požara v Tržiču Včeraj je nastal požar na terasi stanovanja Fomasara v Largo Ison-tino, 209.750 (5.070 lir); Devetak “Jl^ v Tržiču, kije zajel • razne-Aurora vd. Rusjan, 199.050 (4.770 vajo da se je blago vnelo zaradi iskre iz peči. Tudi na gmajni v bližini Ronk se je vnela suhljad, ki je zajela okrog 10 tisoč kv. metrov površine. Tudi tu so morali poseči gasilci iz Tržiča. škoda je le majhna, ker gre za suhljad. Mahinacij« okrog imenovanja ravnatelja mestne hranilnice Deželna svetovalca KPI Bergo-mas ln Zorzenon, občinski svetovalec KPI v Gorici dr. Battello ter mestna sekcija PSI so vložili interpelacije pri deželnem odboru, občinski upravi ali dali mandat predstavnikom svoje stranke v zvezi z zadevo natečaja za razpis mesta novega direktorja mestne hranilnice v Gorici. 2e 15. novembra lani je upravni Odbor te ustanove razpisal javen natečaj za razpis te službe in rok Je veljal do 10. januarja letos. Vlo- lir); Devetak Avguštin, 201.750 (4.880- lir); Devetak Bogomil, 192 tisoč 150 (4.600 lir); Devetak Kornelija, 276.450 (7.080 lir); Devetak Kristina, 255.000 ( 6.430 lir); Devetak Danilo, 151.300 (3.625 lir); Devetak Danilo, 346.000 (9.300 lir); Devetak Erneste, 325.000 (8.610 lir); Devetak Ernesto, 805.300 (27.290 lir); Devetak Franc, 354.3-50 (9.750 lir); Devetak Ivan, 395.750 (10.970 lir); Devetak Ivan, 449.100 (12.620 lir); Devetak Jožef, 549.700 (16.410 lir); Devetak Jožef, 475.000 (13.700 lir); Devetak Jožef, 341.000 ( 9.160 Skuterist trčil v avto Ur); Devetak Ladislav. 238.000 (5 jn nafo podrl pešca tisoč 900 lir); Devetak Leonard. 543 100 (16.220 Ur); Devetak Leo- Včeraj dopoldne ob 11 uri sta na pol d. 679.500 (21.570 lir); Devetak križišču ulic Collio in Sartorio v Alojz, 648.400 ( 20.440 Ur); Devetak Ločniku trčila neki skuter in avto. Marcelino. 329.850 (8.755 lir); De- (Po trčenju je skuterista odbilo, da vetak Marija vd. Cotič, 213.000, jo od strani zadel In podrl pešca (5.190 lir); Devetak Miroslav. 250 j 56-letnega Bruna Bastianija iz Ul. tisoč (6.250 lir); Devetak Oskar, Br Re 29 Bastianija so odpeljali 150.000 (3.600 Ur); Devetak Rena-1 v goriško bolnišnico, kjer so mu -to 525.000 (15.540 Ur); Devetak Ru- ugotovili noškodbe po rokah in no-dolf, 253.750 ( 6.395 lir); Devetak gah; nudili so mu prvo pomoč; Romano. 232.600 (5.770 lir); Deve- okreval bo v 6 dneh tak Teodor. 408.500 (11.370 lir); Devetak Vincenc. 176.500 (4.235 lir); Devetti Ludvik, 653.150 ( 20.540 Mr); Dominko Andrej, 379.500 (10.390 lir); Dottori Augusto, 500.000 (14 tisoč 580 lir); Dottori Erminio, 215.000 (5.240 lir); Dottori Giovan-nl, 475.000 (13.715 lir); Durč-ik Da-rio. 326.000 (8.600 lir); Ergaver Marija. 449.450 (12.780 Ur); Fabijan Emilija. 785.350 ( 27.630 lir); Fait Andrej, 351.000 ( 9.490 Mr); Fai-t Karlo. 375.500 (10.280 lir); Fajt Edvard. 324.560 ( 8.6-10 lir); Fajt Viljem. 341.000 (9.160 lir); Fajt Lucijan. 225.500 (5.550 lir); Fajt Marija. 310.500 (8.190 Mr); Ferfolja Franc. 722.500 (23.520 lir); Ferfolja Anton, 525.150 (15.540 lir); Ferfolja Sergij. 430.700 (12.185 lir); Florenin Dominik, 175.000 (4 tisoč 200 lir); Floren-ln Franc, 300 tisoč (9.250 lir); Florenin Ivan, 132.750 (3.180 lir); Florenin Julijan, 438.050 (12.390 lir); Florenin Jožef, 329.050 (8.720 lir); Florenin Jožef, 324.200 (8.600 lir); Florenin Leopold. 798.250 (26.620 lir); Florenin Ludvik. 243.000 (6.090 lir); Florčnin Alojz, 791.250 (26.380 Ur); Florenin Alojzija. 426.750 (12.010 lir); Marku-t Marija, 375.000 (10.260 lir); Fonzari Vittorio, 531.950 (15 tisoč 810 Ur); Frandolič Angel, 324.500 (8.610 lir); Furlani Livio. 360 000 (9.730 lir); Gabrijelčič Angela vd. čavdek, 262.750 (6.670 lir); Gabrijelčič Avguština, 578.900 (17.540 lir);'Ger-golet Viljem, 160.000 (3.840 lir); Glavina Anton, 379.650 (10.390 Ur); Gorkič Ivan. 592.352 (18.120 Ur); Grilj Kristina. 230.000 ( 5.655 lir); Grillo Dominik. 175.000 (4.200 Ur); Grilj Dominik. 620.000 (19.150 Ur); Grilj Franc. 288.500 (7.450 lir); Grillo Josipina, 226.400 (5.570 lir); Grillo Oskar. 190.000 (4.560 Ur); Grillo Rihard. 175.000 (4.250 lir); Grillo Serafin. 781.00 (26.050 Ur); Grillo Štefan. 375 000 (10.260 lir); Grili Štefanija vd Durčik, 347.500 (9.330 lir); Gruden Leopold, 416 800 (11.670 lir); Guadagnino Luigi, 557 tisoč (16 710, Ur); Gulin Ivan. 309 tisoč 250 (8.100 lir); Gulin Alojz, 750.000 (25.100 Ur); Gulin Vence- slav, 350.00 (9.400 lir); predmete, ki so bili nakopičeni tam. Poklicali so tržiške gasilce, ki so po enournem delu joetatranili: na- S9 Jo. pridržali za 30 dni na daljnjo nevarnost ognja, škodo ‘ce- zdravljenju. Avtomobilist je ostal nijo na okrog 150 tisoč lir. Domne- rič, ki je iz Slovenije ter je bila na obisku pri svojcih v Gorici, Ul. Rocca 4. Prav v trenutku, ko Je prečkala cesto Je privozil svoj avto 47-letni Giovanni Bon iz Gorice Ul. Ristori 39 in ker je deklico prepozno opazil, jo je podrl. V bolnišnici so ponesrečenki d-goloviii zlom 'desnega kolena, rano na bradi in druge poškodbe ter sp jo pridržali za 30 dni na nepoškodovan ln tudi na avtu je bilo le malo škode. IZ GORIŠKEGA MATICNEAG URADA V goriški občim se je 10. februarja rodilo 5 otrok, umrli pa sta dve osebi. Rojstva: Emanuele Guarin, Giuseppe Cauzer, Giuseppe Humar, Tanja Devetak in Silvano Dilena. Smrti: 88-letni Francesco Comelli in upokojenka 88-letna Adriana Zu-lian, vd. Comelli. S P Z v Gorici priredi v torek, 18. t. m. OTROŠKO MAŠKARADO v klubu »S Gregorčič« na Verdijevem korzu 13. Začetek ob 15.30 Otroci in mamice vabljeni! Na obisku v Gorici jo je povozil avto Prejšnji večer nekaj po 19. uri je na križišču ulic Montesanto 'n Caprin v Gorici neki avtomobilist IliluilliliiiMiiiiiiliitililiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiitiiiiimiimmuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii DOPIS IZ BflBUfl «Predor dobrih odnosov» pod predelskim prelazom Predor je dolg 4,7 km ter veže Rabelj z Logom pod Mangrtom - Zborovanje o gradnji stanovanj za delavce in upokojence Vsem so znani do-bri odnos: med Italijo in Jugoslavijo. Meja med njima je med najbolj odprtimi v Evropi. Nd pa vsa-ke-mu znano, da je meja čez prelaz Predel od vseh prehodnih blokov najbolj odprta. Saj gre ravno vzhodno vzdolž Rabeljskega jezera točno pod prelazom Predel predor, ki povezuje obe državi. Predo-r je dolg 4.7 km dn pride na dan med Spodnjim in Srednjim Logom pod Mangrtom. Graditi so ga začeli leta 1901 končali pa leta 1906. Omenjeno dobo je nad 600 le-t stari rudnik bil last dveh gospodarjev. Južni del je bil državni (Avstro-o-grske), severni del pa dveh grofov Henckel. Ker črpalke niso zmogle črpati vse vode, ki se je nabirala v nižjih predelih pod 1-ivom naše vasi, je bilo treba misliti na rešitev, da se bo voda sama odtekala. Tako so se sporazumeli in za čeli gradit: predor, ki veže z jaškom Pozzo Clara in Jaškom Poz zo Leier, ki je v osrčju Kraljevske gore (Monte Re), našo vas Rabelj in Log pod Mangrtom. Trenutno je v ra-peljskem rudniku zaposlenih 560 rudarjev z zunanjimi delavci in uradniki. Dnevno se poprečno proizvaja 140 ton izprane rude. Izvrtanih predorov v rudniku je okoli 1000 km. Rudnik se je razširil za 2,5 km proti severu in 0,9 km navzgor in v globino proti jugu. Sedaj ko so šil stari rudarji 1* Loga pod Mangrtom v pokoj se je število loških rudarjev srčilo na 11. V teku tega meseca bodo zapo slil-i 15 ruda-rje-v iz Loga, ker obstaja med obema državama konvencija. Meja teče v sredini predora. Zaradi dnevnega prihajanja rudarjev na delo je predor nadzorovan za primer rušenja ali zajezitve vode. Predo-r pod Predelom torej služi utrjevanju prijateljskih odnosov med obema državama. Pred dnevi smo imeli zborovanj v kinodvorani. Predsedoval je Tren Bruno, prisotnd so bili župan iz Trbiža Di Gallo, deželni odbornik za promet Varisco in deželni odbor nik za javna dela Masutto. Obravnavali smo probleme naše vasi, n pr. razsvetljavo, asfaltiranje cestišč po vasi, regulacijo Jezernice, glavna točka pa je bila gradnja stanovanj za delavce ir, upokojence. V kratkem bo novo zborovanje. Dopis, kd ste ga objavili v Primorskem dnevniku o stanovanjski krizi rabeljskih rudarjev in upokojencev, je imel uspeh Tajništvo deželne vlade se je pozanimalo za zadevo in poslalo moje pismo, ki sem ga pisal predsedniku deželne vlade g. Berzantiju, našemu županu, deželnemu svetovalcu za Kanalsko dolino Di Gallu. Prav je, da kak milijonček priteče tudi v korist naše vasi, saj smo davkopla čevald enakopravni. Tama« Cuder Načelnik skupine PSI odv. Bona-donna je vztrajal na prvotnem besedilu in ker niso hoteli demokristjani popustiti, je prišlo do dvojnega glasovanja. Za prvotno resolucijo so glasovali socialisti, komunisti, psiupovec in tn demokristjan-ski svetovalec, za drugo pa so glasovali demokristjani. Župan Romani in liberalec Renzi sta se vzdržala. Na nedeljskem zborovanju socialistične sekcije, kateri so prisostvovali tudi zastopniki pokrajinskega odbora PSI, so soglasno sk enili izstopiti iz občinskega odbora, bodisi zaradi sedanjega nastopa demokristjanov, bodisi zaradi nasprotij, ki so prišle do izraza v zadnjem času, ko se diskutira o proračunu v zvezi z raznimi aspekti občinske politike. Kakšne posledice bo imela v krajevnih upravah na Goriškem kriza v Tržiču? Treba je sicer ugotoviti nekaj, če bo koalicija obnovljena, se bo to zgodilo brez dvoma na drugačnih osnovah kot so sedanje. Ta koalicija je bila sestavljena ko sta bili socialistični stranki še ločeni in je bila njih moč v odnosu do močne krščanske demokracije precej šibka. Možnosti za levičarsko koalicijo ni, ker ne dosegajo tri stranke KPI, PSI in PSIUP večine glasov. Tržiški socialisti pa so odločeni vztrajati na svojih pozicijah. Tokrat je, tako smo vsaj včeraj razumeli, na njihovi strani tudi pokrajinski odbor stranke, čeprav bi to lahko pomenilo razbitje vseh uprav levega centra na Goriškem, kjer velja globalni sporazum iz leta 1965. Sicer pa je treba podčrtati, da je novo vodstvo socialistične stranke, ki je izšlo iz kongresa. dalo v svoj program odpravo globalnega sporazuma, saj ni moč upravljati na isti način v vseh občinah v pokrajini. Položaj na sindikalnem področju je še precej nejasen. Včeraj zjutraj so imeli stavkajoči elektrovarilci sestanek s sindikalnimi predstavniki, ki so se vrnili s pogajanj v Rimu in velika večina delavcev je zavrnila sporazum, ne toliko zaradi višine akorda (delavci so zahtevali 95 odstotkov, direkcija jim je ponujala 86 odstotkov, v Rimu so prišli do 92 odstotkov), ki bi bila sprejemljiva, kot zaradi omejenosti časa veljave sporazuma (štiri mesece), kar pomeni, da bi bilo treba čez štiri mesece spet stopiti v akcijo. Sindikat CGIL je že izrekel svoje negativno mnenje, odločitev pa so odložili na danes, da bi dali čas ostalima sindikatoma CISL in UIL naj se izrečeta. Stanje v Tržiču je bilo včeraj zelo mirno, ni pa izključeno, da bi se borba elektrovarilcev nadaljevala v še ostrejših oblikah kot dosedaj. Tudi danes bodo elektrovarilci stavkali od 9. ure dalje, kot že včeraj ter imeli ob 9.30 ponovno zborovanje v neki mestni kinodvorani, da bi zavzeli dokončne sklepe za bodočo borbo. Gorica CORSO. 17 22: »La Dambolona«, U. Tognazzi in I. Rei; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI. 17—22: «Teorema», S. Mangano in T. Stamp; barvni film. mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.15—22: »Gun-gala, la pantera nuda«, K. Swan in J, Otangen; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. V1TTORIA. 17—21.30: «Fino a farti male«. I. Thulin in J Sorel; fran. coski film, mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 17—21.30: «11 rischio di vivere, il rischio di morire«, E. Schlumann in M. Hoffmann; italijansko-nemški kinemaskopski film, mladini pod 14. letom prepovedan. / 'ržič AZZURRO. 17 30: «L’infemo nel Pa-cifico«. EXCELSIOR. 16.00: »Bora, Bora«, C. Pani Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 1730' «1 guattro del-l'Ave Maria«, E VVallach, T Hill, B Spencer Kinemaskope v barvah Nova Gorica: »Soča* — Nova Gorica: »Persona« švedski film - ob 18. in 20.15. «Svoboda» — Šempeter: «Can can«. ameriški barvni film — ob 18 in 20.15. Šempas: »Vojna in mir II. del«, sovjetski barvni film — ob 18 in 20 Deskle- Prosto. Renče: Prosto. Kanal: Prosto. Prvačina: »Vsakemu eno rožo«, a-meriško-italijanski barvni film’ — ob 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Cristofoletti Travnik, tel 2972. . TR2IC Danes ves dan tn ponoči je v Tržiču odprta lekama »Centrale« — Trg della Repubblica - tel. 7234. RONKE Danes je odprta lekarna »Ali« Stazione« dr Matitti — Viale Ga- nbaidi 3 - tek 77046. A IZIDI Fiorentina-'Atalanta 1-0 Bologna-Vicemza • 3-0 Cagliari-Varese 0-0 Milan-Verona 3-0 Napoli-Inter 3-1 Palermo-Juventus 1-1 Roma-Pisa 2-0 Torino-Sampdoria 2-0 LESTVICA Cagliari 17 10 6 1 28 9 26 Fiorentina 17 10 6 1 19 n 26 Milan 17 9 7 1 19 6 25 Inter 17 8 4 5 .i:> 17 20 Juventus 17 7 5 5 21 17 19 Roma 17 7 4 ii 20 22 18 Torino 17 6 5 > 17 16 17 Palermo 17 5 6 6 16 17 16 Verona 17 6 4 7 a 27 16 Napoli 17 4 7 6 13 16 18 Bologna 17 6 3 8 16 1» 15 Varese 17 3 8 6 12 28 14 Piša 17 5 3 9 17 23 13 Sampdoria 17 3 5 9 13 19 11 Atalanta 17 3 5 9 15 23 11 Vicenza 17 4 PRIHODNJE 2 11 12 KOLO 22 10 Fiorentina - Cagliari; Inter -Palermo; Juventus - Roma: Vi-cenza - Torino: Piša - Milan (tekmo bodo odigrali v soboto 15. t.m.); Sampdoria - Napoli: Va-rese - Atalanta: Verona - Bologna. B i* m tm JPL, IZIDI Bari-Monza Catanza ro-Foggia Cesena-Reggina Como-Catania Genoa-Livomo Lecco-Perugia Mantova-Spal Ternana-*Modena Padova-Brescia Reggiana-Lazio LESTVICA Brescia 19 9 7 3 Lazio 19 8 8 3 Bari 19 6 12 1 Keggina 19 6 Id 3 Reggiana 19 7 8 4 Como 19 8 6 5 Genoa 19 7 8 4 Foggia 19 6 10 3 Livorno 19 7 S 7 Ternana 19 6 7 6 Perugia 19 2 14 3 Spal 19 5 8 6 Catania 19 4 10 5 Catanzaro 19 4 9 6 Lecco 19 4 9 6 Monza 19 3 9 7 Padova 19 4 7 8 Mantova 19 3 8 8 Cesena 19 3 8 8 Modena 19 6 7 9 2-1 1-1 0-0 1-0 1-0 0-0 1-1 2-1 0-0 1-0 30 lfi 24 16 10 24 IS 11 22 IS 11 22 19 14 22 19 14 22 3 14 10 22 20 19 19 18 18 19 10 11 18 18 21 18 9 14 18 12 15 17 15 19 15 23 11 22 12 18 13 21 10 18 PRIHODNJE KOLO Bari - Ternana: Brescia - Reg-gina; Catania - Cesena; Lazio -Catanzaro; Mantova - Como: Modena - Lecco: Monza - Spal: Padova - Genoa; Perugia - Livorno; Reggiana - Foggia. A SKUPINA NOGOMET PRVENSTVO A SKIPNE C LIGE C f 3 IZIDI Cremonese-Alessandria 0-0 Legnano-Biellese 1-0 Novara-Venezia 1-0 Rapallo-Macobj Astj 1-0 Savona-Monfalcone 4-1 Solbiatese-*Sottomarina 2-1 Trevigliese-Cdinese 1-1 Treviso-Piacenza 1-0 Triestina-Marzotto 3-1 Verbania-Pro Patria 1-0 LESTVICA Piacenza 21 12 5 4 26 8 29 Udinese 21 11 6 4 32 11 18 Treviso 21 10 8 3 19 11 18 Triestina 21 10 6 5 24 17 26 Solbiatese 21 10 6 5 32 24 88 Novara 21 8 10 3 23 13 88 Alessandria 21 7 10 4 21 15 24 Monfalcone 21 8 7 6 25 24 23 Pro Patria 21 9 4 8 26 22 88 Trevigliese 21 7 8 6 21 17 22 Savona 21 8 6 7 18 16 22 Venezia 21 6 7 8 20 20 19 Legnano 21 7 7 7 22 22 1» Biellese 21 4 10 7 14 19 18 Verbania 21 6 6 9 16 24 18 Cremonese 21 3 10 8 13 21 16 Asti 21 3 7 11 15 35 15 Rapallo 21 3 8 10 12 26 14 Marzotto 21 2 9 10 13 30 13 Sottomarina 21 2 8 11 16 33 12 PRIHODNJE KOLO Alessandria - Legnano; Bielle-se - Rapallo; Macobi Asti - No-vara: Monfalcone - Verbania; Piacenza - Cremonese: Pro Patria - Treviso; Solbiatese - Savo-na; Trevigliese - Triestina; Udi-nese - Sottomarina; Venezia -Marzotto. V ne preveč lepi tekmi Triestina-Marzotto 3:1 (2:0) Edini gol Marzotto je dosegel Giacomini (avtogol) TRIESTINA: Chendi; Facca, Kuk; De) Piccolo. Sadar, Pestrin; Tumiati, Giacomini, Paina, Scala, Ridolfi. MARZOTTO: Tommasi; Cariolato, Zanon; Bassanese, De Vettor, Coppetti; Panozzo, Magri, Pasquina, Rigo, Coli. SODNIK: Ferro (Finale Ligure). Strelci: v 12' Paina (T), v 33’ Tumiati (T), v 75’ Giacomini (T) avtogol, v 77’ Giacomini (T) enajstmetrovka. Triestina je z lahkoto odpravila šibko enajsterico iz Valdagna in tako zbrisala s spomina gledalcev poraz proti Udineseju. Marzotto si cer res ni moštvo, ki bi ga lahko primerjali z Videmčani, toda dejstvo, da poraz ni vplival na moralo moštva in pa spodrsljaj vodečih moštev so znova spravili Triestina na položaj, ki ga je imela pred dve ma tednoma. Tekma ni bila kaj prida: tržaški napadalci so s še preveliko lahkoto prodirali skozi negotovo obrambo gostov in bi lahko rezultat bil dosti višji, če bi domačini igrali z malo večjim zanosom. Zapet smo lahko videli precej golov, kar je vsekakor dober znak, saj je Triestina do pred kratkiirt bila prav v tem po gledu zelo šibka Razočaranje pa je prišlo pri nastopu Pestrina, ki je še zelo daleč od standardne lor me. Igralec je bil zelo neodločen v direktnih spopadih, kar je treba pripisati strahu pred novo poškodbo, zelo pa je bil tudi netočen pri podajanjih. Prav tako pod standar dom je zaigral Scala, ki je sicer začel dobro a je polagoma popuščal Na srečo je napadalna trojica, ka teri se je stalno pridruževal še Giacomini, prikazala res odlično kondicijo in je večkrat navdušila gledalce s hitrimi in dobro organiziranimi prodori. Tumiati, ki je vsako nedeljo boljši, je s svojo hitrostjo povsem zmedel direktnega nasprotnika. Ridolfi pa je »uničil« Cariolata, ki je kaj kmalu izgubil živce. Paina, katerega tokrat nasprotniki niso znali zadržati pod strogo kon trolo, je (poleg prvega gola) z od ličnimi prodori sodeloval pri vseh zadetkih, čeprav je tudi on v drugem polčasu nekoliki, popustil. Obramba ostane tudi tokrat brez ocene. Napadi nasprotnikov so bili namreč tako redki, da so se domači branilci spuščali celo v napad in dali svoj delež napaualni igri. Del Piccolo je še enkrat onesposobil Pasquino, branilca sta zaigrala brez odlašanj in sta s točnimi podajami odlično pomagala napadalcem, Sadar pa se je lahko brezskrbno prepustil »finesam», ki bi bile proti drugačnemu nasprotniku lahko zelo nevarne. Gostje so zapustili res skromen vtis. Obramba je bila zelo negotova, začenši z vratarjem, ki se je zmedel tudi pri lažjih strelih, na sredini igrišča in v napadu pa je le odlični Magri skušai zadrževati naval nasprotnikov. On je tudi dosegel častni gol, ki pa verjetno brez Giacominijeve nenamerne pomoči ne bi padel. 1. — 1. Agauna r 1 2. Palladio 2 2. — 1. Avicenna X 2. Aramis 2 3. — 1. Palmirano 8 2. Monaldo 2 4 — 1. Fraser 1 2. Tridramma 8 5. — 1. Puritano 2 2. lila m 1 6. — 1. Falloppio 1 2. Gilbert 8 KVOTE 12 — 859.098 lir 11 — 37.352 » 10 — 4.151 » Pavla Hočevar POT SE VIJE 13. Spomini Iz prvotne višje dekliške šole se je 1908 razvil dekliški licej, pozneje, 1919, ženska realna gimnazija. V drugi svetovni vojni so zasedbene oblasti spremenile šolsko poslopje in internat v vojaško bolnišnico, ki jo je obdržala tudi nova Jugoslavija. Marsikateri nekdanji gojenki tega izobraževalnega zavoda se danes milo stori, ko gleda obe poslopji, tako smotrno zgrajeni in posvečeni izobrazbi ženske mladine. Z nostalgičnimi mislimi in čustvi se izprašuje, kdaj in kam je Sčasoma prešla tudi Gorupova ustanova, ki je bila namenjena potrebnim gojenkam te šole!... * * * Štiri kratka leta, huda leta, pa tudi lepa in plodna. Skraja sem res včasih z očmi iskala po klopeh frakarice, pa jih nisem mogla ločiti od drugih. Dosti je bilo deklet z dežele, sama, ki sem se bila tudi že nekoliko pomeščanila v obleki, se nisem čutila prav nič prikrajšana, kakor tudi ne hčerke nižjih uradnikov ali višjih delavcev z Jesenic, ne hčerke kane-listov, orožnikov iz trgov in vasi. To, da so si tiste bolj pre možne meščanke, ki so bile prišle iz notranje uršulinske šole, spočetka imele v odmoru več povedati, je bilo naravno, po nekaj mesecih so sc tudi te pomešale med druge. Pred otvoritvijo novega šolskega poslopja sem dobila od prof. Wessner jeve pismo, naj sestavim slavnostni govor in naj se v imenu Sodnik je bil na ravni gostov, pri tem pa sta mu marljivo pomagala stranska sodnika, ki sta imela očitno «komplekss> offsidejev (predvsem ko jih ni bilo). Triestina je prevzela takoj pobudo in že v dvanajsti minuti pretresla mrežo Tommasija. Scala je lepo prodrl na levi, toda slabo podal: to pa je samo zmedlo obrambo, katero je prehitel Paina in nemoteno potisnil žogo v mrežo. Izreden je bi! drug' gol, ki je padel v 33'. Giacomini je poslal do Paine, ta pa z glavo Tumiatiju, ki je v teku prav tako z glavo kontroliral žogo nato pa v zraku sprožil oster strel, ki je končal mimo vratarja v nasprotni kot Triestina je nato močno popustila in to je nekoliko razočaralo gledalce. Kot je že v navadi, so morali gostje zmanjšati razliko, preden se je napad znova nekoliko potrudil. V 75’ je namreč po enem izmed tolikih brezglavih napadov gostov Magri streljal proti vratom, žoga se je odbila od Giacominija in Chendi jc bil brez moči. Triestina je reagirala in že 2' kasneje je padel tretji gol: Tumiati je prodrl na desni strani, Zanon ga je podrl, toda napadalec se je dvignil in vstopil v kazenski prostor, ko ga je levi branilec drugič podrl: očitna enajstmetrovka, kljub prigovarjanju gostov Giacomini je bil tudi tokrat uspešen. uk Atalanta — Fiorentina 2 Bologna — Vicenza 1 Cagliari — Varese X Milan — Verona 1 Napoli — Inter 1 Palermo — Juventus X Roma — Piša 1 Torino — Sampdoria 1 Catanzaro — Foggia X Como — Catania 1 Padova — Brescia X Savona — Monfalcone 1 Brindisi — Messina 1 KVOTE 13 — 276.400 lir 12 — 9.840 lir KOŠARKA NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO Borovci zaključili prvenstvo z zmago nad Montuzzo s 47:24 V poslovilni tekmi tega prvenstva so se izkazali tudi rezervni igrale* Bor: Zavadlal, Kralj 7, Barazutti, Deško 4, Ljubič, Bogateč 2, Sirca, Pertot 10, Hrvatič V. 14, Hrvatič S. 11. Montuzza: Vidoni, Cravera 2, Ur-sich 2, Silvera 8, Deolioh 2, Pret-to, Ferencich, Codeglia, Petroni. Sodnik: Girardi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniii ODBOJKA PREDPRVENSTVENI ZENSKI TURNIR Na zelo dobro uspelem turnirju 1. Partizan Poreč, 2. Bor, 3. AGI Turnir je potrdil dobro pripravljenost borovk za bližnje prvenstvo Nedeljski ženski predprvenstve-ni turnir na stadionu «Prvi maj» je dobro uspel. Vsaka nastopajoča šesterka je zabeležila po eno zmago in to je pripomoglo k še boljšemu vzdušju. Končna zmaga je pripadla Partizanu iz Poreča zaradi boljše razlike v setih. Prvo mesto Porečank je popolnoma zasluženo, čeprav niso nastopile popolne. Drugo mesto so nepričakovano iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiifiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHtiHiiiniiuiiiiMiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiamiu PON/IANA.BKUGNEHA 1:0 (1:0) Okrnjena Ponziana zmagala brez težav PONZIANA: Dapas; Fonda, Norbedo; Bigotto, Kodrich, Mileenich; Barnaba, Ravalico, Abrami, Flora, Ulcigrai. BRUGNERA- Poletto Bortoiin, Piovesana; Pessoto, Bressan, So-negot 'Fabro, Carli, Ragogna, Muzzin, Lugo. SODNIK: Roncato (Gorica). STRELEC: v 40’ Mileenich. Sodnik jc v 72’ izključil Abramija zaradi grobega prekrška. Kljub nekaterim odsotnostim v napadalni vrsti, je Ponziana izbo- jevala proti nevarni Brugnui dragoceno zmago in ;e s prikazano igro potrdila, da je preoredli kri zo, ki jo v privedla do tako nizkega i> ležaja na lestvici. Z d je tržaško moštvo izgubii i preveč točk z-i vodečim Maniagom, da bi lahko upalo na napredovanje, toda letošnja sezona bo lahko vsaj dovolila trenerju, da dokončno preizkusi vse mlade sile, s katerimi razpolaga d)u.štvo. Manjkala sta v napadu Rossetti in Favento, toda vstop Abramija je bil prav tako pozitiven, čeprav je srednji napadalec v drugem poučasu izgubil živce in bil zato izključen. Moštvo pa je blestelo predvsem zaradi izrednega dne svojih veznih igralcev, med katerimi je bil najbolj aktiven Flora, nasprotnika pa je medla taktična poteza trenerja, ki je znova dal Fondi vlogo desnega branilca,_ čeprav ;e igralec nato igral večinoma na sredini igrišča. Tekma je bila vseskozi borbena in obe moštvi sta prikazali zrelo igro z odličnimi potezami. V obeh vrstah je bilo videti mnogo požrtvovalnosti in navdušenja, kar se dogaja le še med mladimi igralci, za katere je šport še vedno koristna zabava. Edini gol je padel v 40': vratar gostov je rešil vrata pred močnim strelom Ulcigraja, žogo je kratko odbil eden branilcev, toda le do Milcenicha, ki je s kakih dvajsetih metrov sprožil močan strel, pri katerem je bil vratar (še na tleh), povsem brez mpči. IZIDI A SKUPINE Spilimbergo — Maianese 1:0 Sacilese — Mossa 2:1 Ponziana — Brugnera, 1:0 Reanese — Audax 2:1 Cormonese — Edera 1:0 Cordenonese — Mariano 2:1 Sandanielese — Maniago prelož. Pro Gorizia — Gemonese 3:0 LETSTVICA zasedle borovke z lepo zmago nad I niza še samo 4 točke. V enournem Porečankami. S tem so pokazale, da ' počitku po tekmj s Porečam se so za bližnje prvenstvo B lige še. domače Igralke niso mogle več Maniago 19 9 10 0 27 8 28 Spilimbergo 20 9 7 4 23 24 25 Pro Gorizia 20 9 6 5 16 11 24 Cormonese 20 8 8 4 26 12 24 Edera 20 6 11 3 25 19 23 Ponziana 20 6 10 4 19 17 22 Sacilese 20 7 8 5 25 13 22 Brugnera 20 6 9 5 23 19 21 Mossa 20 6 9 5 27 29 21 Sandanielese 19 6 8 5 22 20 20 Audax 20 7 5 8 24 27 19 Cordenonese 20 7 5 8 24 25 19 Reanese 20 5 6 9 14 19 16 Mariano 20 4 « 8 13 18 15 Maianese 20 5 5 10 17 25 15 Gemonese 20 0 4 16 8 43 4 PRIHODNJE KOLO Brugnera - Sacilese , Audax - Pro Grizia, Maniago - Cordenonese, Mariano - Spilimbergo, Mossa - Reanese, Maianese - Cormonese, Gemonese - Ponziana, Edera - Sandanielese. uk ogreti in tako so ta -niz izgubile. V tretjem nizu je AGI vodil s 14:11, napravil pa je več zaporednih napak, tako da so domačinke Izenačile ln nato osvojile vsaj ta set. Turnir so odigrali po domenku na tri sete, tako da je bil izid lahko 3:0 ali 2:1. POSTAVE: POREČ: Margreitner, , Ghersi- nich, Dragič. Pakasin, Krepčič, Mijandrušič, Darrer in Zovič. AGI: Miculus, Barbieri, Scara-muzza, Moretto, Boemo, Traversa in Leopardi. BOR: Barej, Kenda, Pernarčič Sonja in Silva, Bezeljak, Rogelja, Rauber in Nibrandt. Bor : Poreč 2:1 (15:8, 6:15, 15:9) Poreč:AGI 3:0 (15:13.15:12,15:7) AGI : BOR 2:1 (15:6,15:10,15:17) KONČNA LESTVICA: 1. Poreč 2 1 1 2. Bor 3 AGI 2 3 4 F. G. odbojkarskih kar zadovoljivo pripravljene, če bodo , tudi na prvenstvenih spopadih zaigrale tako kot znajo in zmorejo se bodo morale nasprotnice za zmago pošteno truditi. Goriški AGI pa je zasedel zadnje mesto ni pa razočaral. To je solidna šesterka in ta spodrsljaj jim ne odreka vloge favorita v «D» skupini ženske B lige. Opozoriti moramo na to. da so prišle v Trst brez treh igralk prve postave, ki so morale ostati doma zaradi bolezni ali šolskih obveznosti., Barbierieva in tovarišice so odlično uigrane in še posebej dobro pripravljene. Napram tržaškim ekipam so na boljšem v tem, da redno trenirajo trikrat na teden, kar pa našim šesterkam iz objektivnih razlogov ni mogoče. V prvi tekmi sta se pomerila Bor in Poreč, Začetek prvega seta je pripadel domačinkam, ki so povedle s 5:0. Tu se je malo zataknilo, kar so nasprotnice hitro izkoristile. Sledilo je nekaj zaporednih menjav servisa, kar je omogočilo borovkam .urediti svoje vrste. Boljše so krile v polju In gradile igro, kar je omogočilo bolj učinkovit napad. Drugi set je bil ie v začetku izenačen. V nadaljevanju pa so prevzele pobudo Po-rečanke ki so hitro zbrale petnajst točk. V tretjem In zadnjem setu so domačinke zaigrale malo bolje, vodile so od samega začetka in nasprotnice kljub nekaterim zamenjavam niso uspele zbrati več kot devet točk. Za vse prisotne pa je bila mnogo bolj važna druga tekma med AGI in Partizanom. To je bil prvi predprvenstveni nastop Goričank in vsi so želeli videti njihove resnične sposobnosti. V prvem, kot preostalih dveh setih, je AGI prvi povedel potem, pa se je bila ogorčena in Izenačena bitka za vsako točko. Pri stanju 11:9 za AGI pa je prišla na mrežo odlična tolkačica Poreča Margreitner in set se je kmalu zaključil v njihovo korist. Porečanke so pokazale pravo moč šele v drugem in tretjem setu. Od tega trenutka naprej Goričanke niso mogle več zaustaviti silovitih napadov nasprotnic. Tretje in zadnje srečanje med Borom in AGI pa je bilo nezanimivo. že samo dejstvo, da so i-graike obeh ekip zgrešile okoli trideset servisov v treh setih je dovolj zgovorno. Borovke niso prednjačile samo s temi napakami, ampak tudi z drugimi. V prvem setu je AGI vodil kar z 12:2, na- teri je v Milanu premagala moštvo sprotnlce pa so zbrale do konca Diavoli VOV z 9:1 (3:1, 5:0, 1:0). Prosti streli: Bor 3:12, Montuzza 2:4 Po dveh zaporednih porazih so mladi borovci prišli spet do zmage in to prav v zadnji tekmi tega prvenstva. Na ta način so se poslovili uspešno od prvenstva, toda pripomniti je treba, da je nedeljski nasprotnik na zadnjem mestu lestvice. Sicer pa je bila Borova ekipa spet popolna, saj sta se vrnila v ekipo Kralj in Deško. Prvi je bil odsoten dve nedelji, drugi pa kar 6 tekem. Oba sta popolnoma zadovoljila, posebno če pomislimo, da sta igrala brez vsakega treninga. Rezultat bi lahko bil še višji, toda trener je dal igralcem posebne naloge. V ta namen je poskusil tudi obrambo na moža, kajti vedel je, da se bodo plavi znašli v težavah. Vsekakor rezultat ni bil nikoli ogrožen. Montuzza ni prikazala nič, vseeno pa je treba pripomniti, da e-kipo sestavljajo mladi igralci (večinoma so prvo leto naraščajniki), ti ki se bodo v bodoče gotovo 4°^ izkazali. Plavi so začeli z običajno P°s*f vo: Kralj, Ljubič, Pertot in w^ Hrvatič. Plavi so takoj P°vej. (9:0 v 10’ igre) in nadaljevali 1 ^ zanjem košev predvsem po gi Hrvatiča V. in Kralja. Prvi F čas se je zaključil z rezulta ( 25:12 z lepim Fertotovim košeK1 strelom od daleč prav zadnjo kundo. Stanje v drugem polčasu se spremenilo. Plavi so spet začeli zati koš za košem in v 10’ so dili s 24 točkami razlike <40. Pri tem rezultatu je poslal ir® ^ na igrišče vse rezervne igralce, so se uspešno borili. Tako srno deli pozitivnega Deška in Bari* tija, sicer pa tudi ostali niso r čarali. Končni izid tekme JasnlTjki kazuje kako tudi mladi in _, jj igralci lahko uspešno nastopil® . da bodo prihodnje leto gotovo li tudi oni besedo v naraščajnik prvenstvu. jJi m«1* llllltlllllllllllllllllllinillllilllllllliiiii|iiiiiiiiiiiiiiiinliilllllllllllllllllllllll|liiil|illiilliiliilllllllilfl,l,,<11 KOŠARKARSKA MOŠKA B LIGA Oba tržaška Ugaša ostala brez točk še nekaj drugih izidov: Moška B liga CIAM - Bor 3:0 ženski pokal prijateljstva Bor — Breg 2:1 Prvenstvo mladink Bor — Zarja 2:0 Bor — Sokol 2:0 NOGOMET V 3. kolu mladinskega turnirja v Viareggiu so odigrali naslednje tekme: Vasas — Milan 1:1 Juventus — Lublin 2:0 Bologna — Dukla 1:1 Atalanta — Eintracht 2:1 HOKČJ NA LIDU Valgardena Recoaro državni prvak MILAN, . — Ek'pa Valgardena Recoaro je osvojila naslov italijanskega državnega prvaka v hokeju na ledu za leto 1969. Naslov je osvo jila z zmago v zaostali tekmi, v ka (J* srečanje ponovno izpričalo. predstavlja Gennarj osnovne?® ^ gralca ekipe Becchi in da tri “ j njega slednja doživela marsik® poraz. ^ Med igralci Italsidra so PriSl1 izraza Cavazzon (ki je odig,raJ f), ravni svojih najboljših nast°P ^ Simsig in Ruprecht. Med go®“* y treba omeniti, poleg Gennartl* Tesora in Pinasca. Prihodnje kolo predvideva j skorajda odločilni srečanji: n Becchljfcm in Splugen BrauJe®j) napredovanje ter med Italsi®1^ in Ausoslemensom za izpad. , " * * * Libertas Biella — LloV«* Adriatico 67:46 y LIBERTAS - BIELLA: schio, Castaignetti G. 8, "ujvg, Celosia 8, Castagnetti L. 8, j* ^ Bruni 11, Polzot 11, Cagli®rls učenk zahvalim vsem, ki so pripomogli do tega uspeha. Navedla mi je dolgo vrsto imen, same javne predstavnike. Ko sem prišla v Ljubljano in se zglasila v pisarni ter povedala govor, stopi k meni prof. VVessnerjeva in pravi: «Lepo bi bilo, če bi imeli belo obleko. Ali jo imate?» «Ne.» «Ali bi vam bilo nerodno, če bi prosili M. J. - ovo naj vam posodi kakšno svojih oblek?« «Ne, prav nič, samo če mi bo prav.« Na slavnosti nisem drdrala in kričala kakor pri tekmi z birmanskimi zvonovi, zakaj dobro sem prej pretehtala svoje besede. Le kaj je ta in ta pripomogel? Ali ne bom priznala zasluge, ki jih nima? Kje pa je Wessnerjeva? Čas, denar, skrbi, študije, odgovornost, resnično ljubezen do ženske mladine, vse je posvetila svojemu življenjskemu idealu — vzgoji deklet, bodočih mater in žen, gospodinj in učiteljic! Ko sem pred odrom čakala, da pridem na vrsto, sem spremljala vsakogar, ki je imel kaj povedati, toda nihče se ni spomnil tiste žene, ki si je resnično in smotrno prizadevala za novi zavod. Mar zato, ker je žena! Po letih sem se prvič spomnila na predavanje Zofke Kvedrove: na podcenjevanje ženinega dela v domačem in javnem življenju! Tako živo sem čutila, kako je vse res, kar je morala Zofka takrat govoriti, da sem kar osupnila, ko so me opomnili, naj grem na oder. Vsem sem priznala zasluge, prav vsem, kakor so mi jih bili navedli; nazadnje sem iz srca povedala še nekaj stavkov v priznanje m zahvalo prof. Wessnerjevi. Prav tako so potem tudi dekleta spontano zaploskala svoji profesorici. Konec slovesnosti je prišla Wessnerjeva k meni in me z jokajočim glasom pokarala: «Tega bi ne bili smeli storiti! Pa tudi zapisanega niste imeli! Ne, ni bilo prav!« Solze v njenih očeh so govorile drugače. . Uradni naslov Marije VVessnerjeve je bil: nadzorovalna dama! Le kje so staknili to .spako! Saj je vendftr poučeValk' matematiko, psihologijo, pedagogiko, metodiko, gospodinjstvo! In kako izvrstna učiteljica je bila! Tudi po zunanjosti in obleki ni prav nič ustrezala dami. Mar zato, ker je poučevala in gojila lepo vedenje? Ko sem prvič slišala ta naslov, sem šele razumela, zakaj je bila šola tako daleč od demokratičnega slovesa. Povsem zasluženo pa se je Wessnerjeva imenovala nadzorovalna: Njeno oko je bilo povsod pričujoče; zdelo se nam je, da spadajo vsi odmori pod praktični pouk o lepem vedenju. Ko smo odhajale iz razredov, je stala na stopnicah in morale smo jo pozdravljati s predpisanim poklonom — gorje, če se je katera pri tem kaj pregrešila! Takoj je morala stopiti vstran in čakati konec vrste, da je še enkrat pravilno pozdravila. Pri mimohodu je kritično preblisnila vsako posebej: če se ni v zadnjem hipu kaj preveč moderno počesala, če nima na sebi kakega nakita ali ure... Ko se je nekoč moj oče vračal z Dunaja, mi je prinesel urico s takrat moderno trojno verižico; zatikale smo si jo za bluzo, da so končki z majhnimi okraski — vera, upanje, ljubezen — bingljali zunaj. Od same sreče, da imam prvo urico, sem jo takoj prvi dan po pouku pozabila skriti — vedno budno oko nadzorovalne dame jo je zasačilo, roka jo je takoj potegnila iz bluze: «Ali ne veste, da je to prepovedano?« Bila sem ob uro, ob ta ceneni a vendar prisrčni in nepričakovani očetov dar! Naslednji dan me pokliče iz vrste in mi vrne urico s primerno pridigo. Pri takih nadzorovalnih ukrepih je bila nepristranska. Kakor mene — dobro ji je bil znan moj socialni in gmotni položaj — tako je neusmiljeno klicala v šolo katerokoli ljubljansko «gospo mamo«, če je zalotila hčerko pri razposajenem vedenju ali nečimrni frizuri. Gojenke smo sicer cenile njene pedagoške sposobnosti in smo z vsem spoštovanjem sledile pri pouku, vse pa smo skupno uživale, kadar smo se posmehovale na rovaš njenega nadzorovanja. Profesorji so bili — kakor povsod — dobri, slabi in izvrstni Iz razlage in izpraševanja takoj spoznaš, ali .je učitelj Italsider — Becchi Forli 52:55 (25:21) ITALSIDER: Cavazzon 23, Pilon 7, Porcelli 4, Simsig 2, Mocenigo 3, Ruprecht 11, Dalla Costa, Moreni 2, elemente. BECCHI: Rosetti, Novi 1, Mar-chionetti 6, Rossi 7, Tesoro 11, Mar-siani, Pinasco 16, Tesei 2, Čepar 2, Gennari 10. SODNIKA: Gatto lz Pontedere in Moretti iz Livorna. KAZENSKI STRELI: Italsider 18:35. Becchi 13:24. . Američan Tony Gennari, Italijan po poreklu, je ponovno odločil tekmo, ko se je zdelo, da bo Italsidru uspelo premagati ekipo Becchi Forli, ki se obenem z moštvom Splugen Brau poteguje za napredovanje v A ligo. Italsider je stopil na igrišče z namenom, da odnese dve zanj tako važni- točki, ki bi mu omogočili, da pride do sape in zapusti zadnje mesto lestvice. Res je e-kipa prikazala napredovanje z o-zlrom na prejšnja srečanja, zaigrala je z večjo odločnostjo in samozavestneje. Trud tržaških i-gralcev, ki so nastopili brez To-masija. je podprla okoliščina, da vse do konca tekme ni nastopil; Gennari, katerega je mučila visoka vročina. Ko pa je trener gostov videl, nevarnost poraza, je kljub vsemu poslal na igrišče svojega najboljšega igralca, ki je korenito pripomogel h končni zmagi. V petih minutah igre, je zbral 10 točk! Damianijevi igralci so začeli zelo dobro in najprej so se uspešno zoperstavili gostom, da niso dosegli visokega naskoka, nato so izenačili in potem celo povedli. Njihov naskok je dosegel 8 točk ob začetku drugega polčasa (29:21 in 34:26). Tedaj so se igralci Becchi ja predramili in povedih po zaslugi odličnega Tesora (38:37). V tem obdobju je trener Fava poslal na igrišče Genmarija ... tunato in le delno Bicci, meu~v Razen okoliščine, da je Italsi- ci Libertasa pa Caglieris in r der odigral res izredno tekmo, je Adrijan Zava- ••••••••• podkovan v svoji stroki ali ni. Dober profesor je vedn° nimiv, živahen, nikoli ne da učencem prilike, da bi čas kakorkoli izrabljali. Pri nas je bil tak dr. Josip Tom^o, Poučeval je nemščino. Razlagal je razgledano, primeri9*^, tako da smo pri njegovi nemški uri pridobili celo za ščino več kakor pri dolgočasnem slavistu dr. Korunu. P°s®y>t se nam je bil prikupil takrat, ko ga je bila prišla nadz0ljjti komisija z deželnega šolskega sveta, Nemci, seveda. M je spremil in zapiral vrata za njimi, je kakor pri telova desno prednožil in govoril za njimi: «Saj vem, da sem vam trn v peti. Zdaj boste siti!" Soseda na desni mi šepne: «Ti, tole vedenje pa ni po našem bontonu!« Soseda od zadaj me sune: «Ti, jaz bi mu najraje zaploskala!« . ne- Iz prvih klopi se tudi ozirajo nazaj, nam kimajo slišno posnemajo ploskanje. S to svojo gesto je profesor ^gt, vplival na nas, kot če bi bile poslušale najbolj navdušen Odprl nam je pogled v nemško oblastnost, v našo P odvisnost. Odslej smo z vse bolj živim zanimanjem zašle19® jjo primere o narodnostnih krivicah, čutile smo vedno mo&* upornost proti nemški oblasti. ^ Sporedno s tem prebujanjem in s širjenjem duše^t, obzorja se nam je začel odpirati tudi splošni pogled a $ na napredek naroda, na vero in moralo. Na mesto VTe^i\>l° nikakor ne globoko zajetega zanimanja za moderno lite:r9. j« in umetnost ter površnega pojmovanja slovanske skupn05^ stopilo sedaj vprašanje svetovnega nazora in spoznavanje * < v razmerju do zunanjega dogajanja. Pri tem smo se zn®S različnih težavah in dvomih. (P Tak dogodek je bil na primer prihod Josipa Stritari9\,jl» njegovi sedemdesetletnici ga je bila mestna občina P0^^1 v Ljubljano. Naša šola je imela častno nalogo, da poleg & zastopnikov javnega življenja pozdravi pisatelja že na žele* postaji. (Nadaljevanje sled Lugarelli 8. LLOYD ADRIATICO: p0,, A, Sancin. Bernardini 4, Fortunato 18, Bicchi 6. L£>ner Millo, De Gioia 6. SODNIK: Bonini jz Rim®. prtj KAZENSKI STRELI: IJiella 11:22, Lloyd Adriatico ^ Ob sojenju eriega samega nika (drugi se namreč ni " $ stavil na igrišču iz družinskih gc lpgov) je Lloyd klonil. P‘’ed. 4 mačim Libertasom in tokrat'* soko razliko. ^ Tekmo je označevala slaba < Tržačanov, posebno v drugetf C času. ko so slednji popolnom^ pustili pobudo domačinom. lija ni odlikovala običajna ^ pri organiziranju raznih akc>J' r( li je zapravil številne žoge * šenimi streli od daleč Se e°^ le Fortunato je zbral nekaj * j z osebnimi akcijami. Orland® , zaman skušal najti primerno P® 1 ko s številnim,: menjavami. 0 zaustavi! premoč Libertasa. ,0\ Med Tržačani se je izkazal UL MONtECCHl b il I-ELEFON 93-81)8 in 94 B3H - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Teletun 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno «00 ukcunisiivg. irc- .. , ,(H) a’r celoletna Klim ur SFRJ posamezna številka v tednu ip nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din