229
Slovstvene stvari.
0 slovensko-nemškem delu Wolfovega slovarja.
Že 16. aprila 1861 je deželni zbor Kranjski enoglasno sklenil, da vzame v svoje področje, da se za-dovoli naredbi §. 26 oporoke rajncega knezoškofa Wolfa, katera pravi, da se ima za stroške njegove zapuščine slovensko nemški slovar brez odloga natisniti. — Tudi po končani zapuščinski obravnavi je Ljublj. knezoško-fijsko Alojzijevišče kot glavni dedič s prisojilom deželne sodnije od leta 1864 dobil nalog, to volilo zvršiti in se pri sodniji skazati, da se je to zgodilo.
Osnoval se je v ta namen posebni odbor pod predsedstvom sedanjega stolnega prosta gosp. dr. Jan. Po-gačarja. — Prevzel je po tem gosp. kanonik Kramar dotične zbirke Zalokarjeve, Caf-ove, Miklošičeve, Ho-čevarjeve in Pen-ove, ter je preskrbel, da se je vse to velikansko gradivo vredilo. — Pa z vsem tem se še do zdaj ni prišlo do začetka dela. Znano je, da je gosp. Levstik prevzel nalog, vrediti to gradivo za tisk , pa prva poskušuja, katero je po dolgih pripravah razglasil, pokazala je , da bi on takega dela svoje žive dni ne dokončal, in da naši potomci končanega tega dela ne doživeli. — Obsodili so strokovnjaki tako osnovo, pre-videl je najbrže gosp. Levstek sam, da po tej poti ne pride do konca, in s tem je pustil delo.
Leta 1871 se je dogovarjalo z gosp. Navratil om, ki je po vsem za to zmožen in marljiv, izdelati že tako željno pričakovan slovar, pa kakor je čast. bralcem „]Siovic" znano, našle so se temu dogovarjanju zopet ovire, in pretekla so zopet tri leta — in slovar je tam, kakor pred tremi leti. — Da bi se delo vsaj že enkrat pričelo, poprašal je deželni odbor Kranjski tukajsni or-dinarijat z dopisom od 12. aprila t. 1. kaj in kako, — pa dobil je odgovor, da nikakor ni dolžnost dediča rajncega knezoškofa, skrbeti za rokopis slovarjev, stroške tiska pa je pripravljen plačati, kedar se bo slovar tiskal.
Ta odgovor je po tem, kar se je do zdaj godilo z blagodusnim volilom rajncega knezoškofa, pri deželnem odboru zbudil opravičeno skrb, da bi znalo to našemu narodu velevažno delo vedno počivati v dosedanjih rokah, in sklical je deželni glavar gosp. vitez Kaltenegger gg. deželne odbornike: dr. Bleiweisa, dr. Costa, Mur-nika, Dežmana, deželne poslance: kanonika Kramarja, dr. Poklukarja, Sveteca, dr. Razlaga, dr. Zarnika in prosta dr. Pogačarja, dež. šolskega nadzornika Šolarja, profesorje: Marna, Tušeka, Vavru-a, Žakelj-a in Ple teršnika dne 16. julija t. 1. v posvetovanje, kaj naj bi se včinilo,   da   se tako dolgo priČakoven slovar dodela.