r
■
Izhaja vsaki četrtek .ib 8. url popoldne Rokopisi se ne vranjo. Netrankovana lisma se ne spre-temajo.
Cena listu znaSa .1 celo leto 4 krone, i pol leta 2 kroni.
■ a manj premožne m celo leto 3 krone, i pol leta K 1'50. .a Nemčijo je cena i stu 6 K, ia druge rt -žele izven Avstrije S kron.
Rokopise sprejema , Marodna Tiskarna" v Gorici, ulica Veterini 5t. 9.	,
/"V
M
'M.	.
;. slovensko ljudstvo na R.,^
mL
t^Pbužljiv list
Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo, Gorica Semeniška ulica št 16, Posamezne šte vilke se prodajajo v tcbakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem b i e g u (Riva Como) 5t. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po peiit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v,, dvakrat 18 v., trl-t krat 10 v. Večkra po pogodbi.
XIX. letnik.
V	Gorici, 26. januvarja 1911.
4. številka.
Novemu višjemu pastirju tržaško - koperske škofije pozdrav!
Z veseljem in navdušenjem nazna njamo danes goriškim in tržaškim čita-leljem našega lista veselo vest, da je za tržaško koperskega škofa imenovan stolni kanonik ljubljanskega kapi tel ja ilr. Andrej Karlin — mož globokega i/.obraženja in preblagega srca, mož ti-iiega in požrtvovalnega dela, skromnega značaja a preiskušene modrosti. Slovenci, Hrvatje in Italijani dobe v njem škofa, ki govori njili jezik in pozna njih težnje, ki ima gorečo željo na temelju krščanske pravičnosti in ljubezni delovati za blagor vsega izročenega mu ljudstva in duhovništva. Kolikor poznamo od bližje dr. Andreja Karlin-a, smemo o njem pt> vsej pravici reči: ,.K a k o I e p e s o n o g e o z n a n u j o-i i h mir. o z n a n u j o č i h d o b r o.“ (Rim. 10, 15.)
Prevzvišeni tržaško koperski škof Ir. Andrej Karlin je bil rojen dne 15. novembra 1857 v Stari I.oki na Gorenjskem. Študiral je v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje. Posvečen v duhovnika je bil 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval v Smledniku, v Št. Juriju pri Kranju in pri sv. Jakobu v Ljubljani do leta 1890, ko je odpotoval v Rim v „Animo" študirat pravo. V Rimu je ostal do leta 1892, ko je bil promoviran za doktorja cerkvenega prava, nakar se je vrnil v svojo domo-no. V Ljubljani je bil g. dr. Andrej Karlin imenovan za prefekta v Alojzi-jevišču do leta 1894, ko je postal gimnazijski katehet in profesor. Leta 1900 e bil dr. Andrej Karlin imenovan /a Kanonika, od leta 1905 do leta 1910 je na bil ravnatelj „Alojzijevišča".
V	pondeljek dne 23. t. m. je imel novoimenovani škof dr. Andrej Karlin pri dunajski nunciaturi običajni kanonični proces, ki je združen z veroizpovedjo in prisego. Kot priče sta bila dva doktoranda iz zavoda „Augiistineum“ namreč čč. gg. Ivan Tul in Ivan Mnr-sicli. ki sta duhovnika tržaške škofije.
Tržaška škofija je sicer težavno mesto, a božja previdnost je zbrala za
lo	mesto moža, ki je brez dvojbe vsestranski sposoben in ki si bo znal v kratkem pridobiti srca vse č duhovščine in vsega slovenskega, hrvaškega >n italijanskega ljudstva. Kolikor poznamo novoimenovanega škofa, blago-lavljamo njegov prihod na tržaška Ha n obljubljamo ponniM v težavnem de-okrogli. »Primorski list", lu je prva e ta izhajal v Trstu in ima tudi ie sedaj po 19. letu prav mnogo naroč-likov in čiattljev v tržaško-koperski škofiji, se bo vselej pridruževal tistim, Id bodo, zdrtženi se svojim škofom,
delovali za zmago resnice in pravice v blagor krščanskega ljudstva. Milost Božja naj spremlja novoimenovanega škofa pri vsem delovanju I Kakor je Njegovo imenovanje razveselilo č. duhovščino in krščansko ljudstvo, prav tako naj bi nas Njegovo delovanje mnogo, mnogo let razveseljevalo, da bi se čedalje bolj utrjevalo božje kraljestvo na tržaških tleh.
Za pospeševanje živinoreje.
C. kr. poljedelsko minislerstvo je dalo na razpolago deželnem u odboru znesek 20.000 K za pospeševanje govedoreje in znesek 4000 K za pospeševanje drobnice za I. 1910.
Od teh zneskov je deželni odbor podelil v slovenskem delu dežele sledeče premije:
Za pospeševanje govedoreje.
I. Srednje govedorejsko ozemlje:
1. Premije za nerezana teleta, privedena na razstavo v Sežani dne 12. julija 1910:
Dujc Ivanu iz Nakla ....	K	30-—
Uršič Jerneju iz Povirja . .	„	10 —
Štolfa Vinkolu	iz Komna .	.	„	5 —
Verč Antonu iz	Povirja	.	„	5 —
Grmek Alfonzu	iz Auberja	.	„	5-—■
Škabar Francu	iz Lokev .	.	„	5'—
K 60^
2. Premije za dobro oskrbovanje postaj za spuščanje bikov:
Macarol Antonu iz Sežane . K 100-— Špacapan Antonu iz Ozeljana	„	50-—
Bone Josipu s Sv. Križa . .	„	50-—
Špacal Mirku iz Vojščice .	„	25-—
Skupaj	.	K	225’—
3. Premije za zgradbo	in	opremo
hlevov:
Šuc Alojziju in Pliskovice . K 300 — Tavčar Antonu iz Krepelj . „	300
Perše Alojziju iz Ročinja . „	200 —
Fornazarič Antonu iz Bilj . „	200' —
Pirc Josipu iz Vojščice . . „	200'—
Krstan Francu iz Vojščice . „	200' -
Podgornik Martinu iz Čepo-vana ........................
Skupaj .
4.	Premije za zgradbo vanje gno,i$č:
Bele Josipu iz Šempasa . . (iodnič Mirku iz Komna . . Kozmina Alojziju iz Brji . . Pirc Josipu iz Vojščice . . Krstan Francu iz Vojščice . Rijavec Antonu iz Ozeljana Hočevar Alojziju iz Štanjela
Skupaj .
II	Planinsko govedorejsko
1.	Premije za nerezana vedena na razstavo a) v Bov septembra 1910:
„ 100 — K 1500-in oskrbo-
K
100 — 50 — 50 — 50'- -50-25 — 25 —
T~350;
ozemlje:
teleta, pri -cu dne 30.
Kavs Antonu		K	20--
	K	20-—
b) v Cerknem dne 4. novembra		1910:
Klavžar Andreju iz Zakriža .	K	30-
Močnik Jakobu iz Gorij . .	)}	20'-
Svetičič Ivanu iz Cerkna . .	H	20- -
Mavrič Ivanu iz Cerkna . .	t)	10’-
Peternel Filipu iz Cerkna .	n	10-
Rojc Mariji iz Novakov . .	n	5-—
Čelik Antonu z Bukovega .	t>	5‘-
	K	100 —
Odnos	K	120-—
c) v Kobaridu, dne 24. novembra 1910:		
Kranjc Andreju iz Svina . .	K	20- —
Hrast Josipu i/. Livka . . .	n	2-—
	K	22--
Skupne premije za nerezana teleta 		K	142- —
2. Premije zo dobro oskrbovanje		
postaj za spuščanje bikov: Škvarča Ivanu iz šebrelj	K	50 —
Andrejčič Josipu iz Volč . .	»	25
Skupaj .	K	75'-
3. Premije za zgradbo	in	opremo
hlevov: Strgar Francu iz Staregasela	K	400.—
Leban Francu iz Žabč . . .		300 -
Logar Josipu iz Srpenice .	w	200-—
Melinc Antonu s Trnovega .	i*	2001—
Klemenčič Jakobu iz Šebrelj	»	200 —
Kovačič Josipu iz B:iče ob Idriji			1 oo-—
Skupaj . K 1400’ —
4. Premije za zgradbo in oskrbovanje gnojišč:
Lužnik Ivanu iz Polubinja .	K	100 —
Strgar Ignacu iz Sužida . .	„	50	—
Barbič Robertu iz Kozaršč . „	50'—
Logar Josipu iz Srpenice . . „	50 —
Skupaj .	K	250- —
5. Premije za izboljšanje planin: Manfreda Ivanu iz Polubinja in zadružnikom planine Vojske ... K 200‘— Občini Lubinj za planino Lom	„	100	—
Občini Lubinj za planino Kuk	„	100* —
Skupaj . K 400’—
Za pospeševanje prešlčjereje
so se podelile sledeče premije:
I. Srednje ozemlje
Za zgradbo in oskrbovanje svi-
njakov:		
Lutman Ivanu z Vogrskega .	K	2.r-
Krkoč Andreju iz Kamenj .	„	25-
Gec Antonu iz Skopega . .	„	50 —
Stepančič Francu iz Zagra-		
deca			50--
Gorjan Josipu z Vogrskega	„	25 —
Bratina Francu iz Lokavca .	»	25 —
Skupaj .	K	200 —
li. Planinsko ozemlje
Za zgradbo in oskrbovanje svi-n akov:
Krivec Ivanu s Ponikev . . K 200' Vogrič Andreju s Slapa . . „	50	—
Za pospeševanje prešičjereje se je nadalje brezplačno oddalo 29 plemenskih prešičev.
Od teh se je oddalo:
1. v srednje govedorejsko ozemlje 22 živali v vrednosti ..........................K	2644' —
2. v planinsko govedorejsko ozemlje 6 živali v vrednosti ...................„ 1137-—
eden kupljenih prešičev v vrednosti K 143 60 je crknil vsled bolezni.
Skupaj
K 2511-
Politični pregled.
Državni zbor.
V petek je posegel v debato finančni minister dr. Meyer, ki je imel pa le kratek govor in je rekel, da bode jasneje govoril, ko se bode o stanju naših financ natančneje prepričal. Napovedal pa je vendar putieljo novih davkov.
V	torkovi seji poslanske zbornice je minister za notranje zadeve \Vi cke n-burg izjavil, da se javnost intenzivno bavi z ljudskim štetjem. Navedel je na-delje, da so došle zaradi ljudskega štetja nekatere interpelacije, glede katerih so se uvedle potrebne poizvedbe. On da se bode zavzel za to, da se te poizvedbe čisto stvarno izvrše. Vlada se je od, prvega početka potrudila, da se ljudsko štetje izvrši pravično. Pri določevanju občevalnega jezika se je izrecno zahtevala najstrožja vestnost. Obžuluje, da so se vkljub tem naredbam v narodno mešanih pokrajinah izvršile nepravilnosti. Vlada je vsled tega naložila podrejenim ji oblastem, naj zaprečijo tako protizakonsko početje. Če se bodo vkljub tem naredbam opazile kake nepravilnosti, se vlada ne bode obotavljala storiti potrebne korake. Politične oblasti so bile opozorjene, da se bodo v slučajih, kjer bi se konstati ral e nepravilnosti, izvršili potrebni popravki, ki bodo odgovarjali resnici. Ljudsko štetje nima drugega namena, nego da se konštatira čista resnica. Vlada je tudi pripravljena poklicati posamezne osebe, ki bi se teh naredb ne držale na odgovor, ter ž njimi po zakonu postopati.
Poleni se je posl. B u g a 11 o zavzemal za ustanovitev luške univerze v Trstu. V daljšem govoru je omenil, da odgovarja edino le Trst kot sedež za laško univerzo. Predbacival je vladi, da so jo Italijani podpirali v upu, da se b«>de za njih visokošolsko vprašanje zavzemala. Italijani bodo še nadalje podpirali vlado, a ko jim pripomore do njihovih zahtev, v nasprotnem slučaju pa b ido Italijani izvajali iz tega posledice.
Za Bugattom so govorili še drugi poslanci, nakar je bila seja zaključena.
Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o državnem proračunu.
Skupni budgot.
Delegacijam se je predložil proračun za leto 1911. Proračun zahteva nello 448,380.80,1 K potrebščin, je torej za 25,130.203 K večji kakor proračun za leto 1910. Carinski prebitki za 1911 so nasproti lanskemu letu za 10,778.800 K višje preliminirani, vsled tega znaša potrebščina, ki se ima s kvotama pokriti za 1911 14,351.403 K več kakor 1. 1910, tako za znaša kvolni prispevek Avstrije za 1911 za 9,127.492, Ogrske pa za 5,223.910 več kakor lani. Proračun za poveljstva in naprave za čete v Bosni in Hercegovini izkazuje 4,340.250 K več potrebščine kakor lani, vrhtoga zahteva vojno ministrstvo s' posebnimi predlogami dovoljenje izrednega kredita za tzpopolnjenje armade 20,000.000 K. Mornarica zahteva za smolrene na več let razdeljene nabave za svojo izpopolnitev
312,400.000	K in sicer znaša prvi obrok za leto 1911 55,000.000 K. Za nadalje' vanje nabavljanja kanonov in drugega materiala se zahteva enkrat za vselej izredni kredit okoli 4,000.000 K. V mo tivnem poročilu glede mornariškega la-djinega programa se naglaša, da je potreba za trgovino nujno potrebno morska pola ščitili, da ostanejo prosta, in varovati domačo obal, ki je vsled pri klopitve Bosne postala še bolj važna. Vse to sili h konečni i/.popolnilvi naše vojne mornarice. Zato mornariški ladjini program zahteva zgradbo 4 dreadnough-tov, vsak po 20.000 ton, 3 križark, vsaka po 3500 ton, 6 torpednih ladij, 12 viso-komorskih torpedov, 6 podmorskih čol nov, v skupnem znesku 312,400,000 K, ki se razdele na šest let, in sicer znaša rok za 1911 55,000.000 kron, za 1912 67,000.000 K, za 1913 68 4 milijonov, za 1914 68,000.000 K, za 1915 49 milijonov K, za 1916 pa 5 milijonov K — Skupno se zahteva letos za armado 22-9 milijonov K, za mornarico pa 24 4 milijonov K K več kot lani.
Pogajanja glede Italijanske univerze.
»Deutisch nationale Korrespondenz“ poroča, da bi se imela vršiti še ta teden pogajanja glede italijanske univerze v proračunskem odseku; seja. proračun -skega odseka pa je odgodena na 7. februvarja. Ta teden se bodo le pogajali voditelji strank z vlado, da odstranijo še obstoječe oviie, preden pride zakonski načrt k razpravi v proračunskem odseki.
. Železnica Donava-Jadransko morje.
Belgrajski „Odjek“ poroča : „Ruski carigrajski poslanik Čarikov je izjavil Pašiču, da je sklenila turška vlada zgraditi železnico Donava Jadransko morje po načrtih srbske vlade."
Državni preobrat v Turčiji.
Iz Pariza dohaja poročilo, ki ga sicer turški uradni krogi zanikavajo, da nameravajo razpustiti turški parlament in da se pečajo z vprašanjem, da bi poslal Mahmud Šefket paša diktator. Položal v Turčiji je namreč silno resen. Svobodoljubni Arabci se puntajo, turški vojaki v bojih ž njimi nimajo sreče in trumoma prestopajo k vstašem. Arabci so že večkrat porazili Turke. Nad vse resen je pa položaj tudi na Arabskem, v Albaniji in v Makedoniji.
Drobne vesti.
Bolgarija in Turčija se glede trgovinske pogodbe ne moreta sporazumeti. Ako se do 27. t. m. ne doseže sporazum, pride med obema državama do carinske vojne. — V llankanu na Kitajskem so izbruhnili nemiri. Nemška in angleška topničarka sta izkrcali oddelke vojaštva. Prišlo je do boja, v ka teren; je bilo 8 Kitajcev ubitih. — V Jemenu v Arabiji izbruhne skoraj go tovo grozna vojna med Mladoturki m pristaši starega sistema. Turške posadke so v veliki zadregi, kajti morajo čakati na ojačenja iz Evrope, ker so preslabi, da bi ukrotili vstaše. Stvar je
resna in utegne v slučaju neugodnega izida konflikta postati usodepolna tudi za celo turško državo. Turška vlada je najela več ruskih ladij, da bodo hitreje vozili vojake v pobunjeno Arabsko. — Avstro ogrsko-srbska trgovinska pogodba je stopila v veljavo v torek. Vsled tega so na meji že v pond. ubili veliko množino prašičev, ki so bili naročeni z Dunaja. Sedaj se ubila živina že prevaža. — Turška vlada je sklenila, da nabavi tri dreadiioughte. — Nek pariški list poroča, da je dobil ruski poslanik na Dunaju Biers nalog od svoje vlade, naj si prizadeva pospešiti avstrijsko-rusko zbli-žanje. - Osrednja organizacija čeških vseučiliščmh profesorjev je sklenila obdržati dne 19. februvarja 10 shodov v čeških in 16 shodov v moravskih mestih v prilog češke univerze v Brnu.
-	Iz Djakova se poroča, da je pobegnilo dozdaj iz djako/skega okraja 3000 Albancev v Crnogoro.
Darovi.
J u b i
e j n i darovi za ..Slovensko s i r o t i š če":
P. n. inoiis. Jos. Kragelj, dekan v Tominu 20 K, mons. Josip Pavletič, na račun ustanovnine 40 K, Š. P. v Avčah 20 K, Frančišek Marinič, župnik fO K, Marija Dugar, kuharica 10 v, Andrej Brumat, Trans\vaal, Afrika 3 K 58 Alojzij Lukežič, cerkovnik Renče I K Frančišek Kuštrin, v (iorici 20 v, Frančišek Paljavec, Pevma 20 v, neka oseba v Goric 20 v. Franc Stepančič, Zagradec pri Komnu 1 K, Josip Nemec, (jor. Vrtojba 69 v, 1 K, Andrej Vižintin, Štan-drež 20 v, Alojzij Rijavec, Sv. Mihael polovico nagrade od dveh ustreljenih psov, ker je slišal, da se lastnik psov hudo jezi in ga po nedolžnem obrekuje 1 K, v nabiralnikih: v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K 40 v, v gostilni g. Josipa Birsa 50 v.
Bog plačaj stolerol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Za „Š o I s k i Do m"
S. P. iz Avč 25 K.
Domače in razne vesti.
Stavblnskl in inženerskl Izpit je
napravil g. A. Hvala rodom iz Oseka.
Ivan Grozni, vojvoda Kranjske I
Tako smeši BL’Eco del Litorale" dr. Šušteršiča. Le tako naprej 1 Na ta način se dobro spoznamo. Še danes šteje ta list mej slovensko duhovščino prav lepo število naročnikov. Upamo, da se odprejo nekateremu oči, ki je svoj čas morda naše stališče obsojal. O, dragi »Primorski list", kako si imel prav I Sicer pa tekmuje ta Faidutlijev list neprestano z Gaberščekovo „Sočo" v napadih na naše politike. Pač gliha vkup štriha!
Gledo novega tržaškega škofa
dr. Andreja Karlina poročajo „Slav. Iagblattu" iz Trsta, da njegovo imenovanje celo Italijanom m nevšečno, ker da je dr. Karlin znan po svoji politični in nacionalni objektivnosti. Ne razburjajo se niti laški liberalni listi in „Piccolo" je le pro forma priobčil članek, ki pa je jasno kazal, da Italijani nimajo v resnici ničesar /.oper novega škofa in jih njegovo imenovanje tu Ji ni nič iz-nenadilo. saj je bilo de faeto že 21. decembra 1910 gotovo, kakor ve „Slavi-sches Tagblatr. Fdini list. ki ju vedel o vciiki nejevolji med Italijani io sploh med »pretežno večino" tržaške škofije, je bila stara judovska kovar-nica vseli laži — „Neue Freie Presse". Neki član laške krščanske ljudske stranke je dejal, da stoje Italijani no-
vemu škpfu brez predsodkov nasproti in ga bodo sodili po njegovih dejanjih.
—	Ta slučaj jasno kaže, kako v Avstriji vsaka laž in gonja, kadar gre zoper katol. in slovanske interese, izvira iz „Neue Freie Presse", ki je v službi mednarodnega judovskega framason-slva. —
Našim naročnikom. Doznali smo, da posegujejo nekateri poštni seli v pravice naših naročnikov s tem, da samovoljno, broz naloga od strani kakega naročnika vračajo lisi našemu upravništvu s pripombo „se ne sprejme". To se večinoma dogaja lam, kjer so poštni seli pre leni, da bi dostavili list v hišo naročnikovo. Za danes opo zarjaino poštne urade, da pazijo na tako početje svojih selov. V slučaju, da se to še kdaj zgodi, bodemo dotičnike imenovali ter storili korake, da se to ne ponovi več.
V	Trstu Je umrlo v letu 1910
5115 ljudi.
Strašen čin alkoholista. — Ravnatelj agencije paroplovne družbe „Dal-matia" v Trstu, Hektor Peritz, je v so boto zvečer v uradu stal ravno pri telefonu, ko je vstopil družabnik neke družbe za nakladanje in razkladanje pri parnikih Fino Robba v sobo. Kmalu potem je vstopil v isto sobo pomorski kapitan Gamulin. V tem se je slišalo Perilza zakričati: „Ne uganjaj nikakih šal! Deni strani revolver!" Takoj za tem sta padla dva strela.
Ves prestrašen je pohitel iz sosedne sobe uradnik Carlin v telefonsko sobo, ali ko je vrata odprl, se je začul tretji strel. Ves zbegan je stekel na ulico, kjer se je zgrudil na tla; bil je težko ranjen. Ljudstvo je prihitelo in našlo je v telefonski sobi Peritza in Robbo mrtvega. Robba je ustrelil Peritza, ranil Carlina ter slednjič samega sebe usmrtil.
Robba je bil znan alkoholist in kot tak jako razburljive nravi. Prišel je najbrže razgovarjati se s Peritzem. Med razgovorom se je najbrže razburil, kar mu je vzelo pamet. Take posledice naslajajo iz neinernega uživanja opojnih (alkoholičnih) pijač!
Otroška bolezen „plehl" še vedno gospodari v nekaterih občinah v naši okolici. Otroci umirajo zaporedoma. V Št. Andrežu in v Sovodnjah jih je uže mnogo umrlo. V Sovodnjah so ta teden šolo zaprli.
Železniški odsek državnega zbora
je imel sejo 24. t m. Poslanec F o n je predlagal resolucijo: poživlja se vlada, da pri trasiranju železniške proge Go-rica-Červinjan zastavi svoj vpliv v to, da se ustanovi v Pevini „pri mostu" postajališče in nakladišče. Resolucija je bila sprejeta z veliko večino.
Železniški minister Glabinski je izjavil, da namerava predložiti predlogo
o	lokalnih železnicah se v večjem obsegu nego 1. 1909, kar je odvisno od finančnih sredstev. Minister je obljubil, da bo vodil ministerstvo nepristransko v narodnem oziru. Vrhutega morajo uradniki v narodno mešanih deželah imeti obzir na narodno občutljivost prebivalstva. V tem pogledu bi bila res pri nas v Gorici in v Trstu potrebna korenita remedura.
Dveletna vojaška služba. Letos se najbrže predloži poslanski zbornici nova brambena postava. Nekateri trde, da se bode najbrže asentiralo I. 1912 že po novi brambeni postavi, ki določa uvedbo dveletne vojaške službe pri vseh orožjih izven artilerije, kavalerije in vojne mornarice. Nekaj podčastnikov in vojakov bode moralo služiti tudi tretjo leto, zato pa odpade nekaj vo-aških vaj in se jim skrajša rezervna službena doba.
Po novi brambeni postavi se tudi skrajša skupna vojaška službena doba za dve leti, .tako da bode vsaki asen-liran mladenič služil dve leti aktivno
in osem let v rezervi. Zaraditega se bode polagoma zvišalo število rekrutov o J 103.000 na 150.000. Ta reforma bode izvedena leta 1915. Preosnuje se po novi brambni postavi tudi nadomestn.i rezerva.
Interpelacija v zadevi goriškega ljudskoga štetja. — V poslanski zbornici je interpeliral posl. Fon s tovariši vred ministra notranjih zadev, ali mu je znano nepostavno in krivično postopanje goriškega municipija pri ljudskem štetju.
Prestolonaslednik Franc Ferdi nand v Puli. — Prestolonaslednik Fran Ferdinand bo tudi letos bival nekoliko tednov na Brionskem otoku, kamor pride sredi meseca marca; tamkaj ostane približno dva meseca.
Admiral Montecuccoli pomaknjen v II. člnovni razred. „Zeit" poroča, d;, je poveljnik vojne mornarice, grof Montecuccoli, pomaknjen v II. činovni razred. To da se je zgodilo radi tega, ker odgovarjajo dela, ki bodo potrebna pri upravi povečane mornarice, delom enega minislerstva.
Poslanec Funke umrl. — Poslanec Funke, ki je bil kot starostni predsednik otvoril novo ljudsko zbornico, je v torek ob 3. uri zjutraj umrl v Litomeri-cah. Pogreb bo v petek. Zbornica zato v petek ne bo zborovala.
Deželni predsednik za Koroško Robert baron pl. llein se je te dni mudil na Dunaju, kamor ga je poklicala osrednja vlada, da ji poroča o svojih znanih činih pri ljudskem štetju. Pral se je na Dunaju cele štiri dni. Menila ne dobi zdaj še pohvale ?
Glede dioklecijanskega odloka ba
roua Heina v zadevi poučevanja krščanskega nauka v koroških ljudskih šolali pravi „Mir“ jako dobro, da se bo slovenska duhovščina ravnala potem: Fiat voluntas Christi, non autem Heini! -Zgodi naj se volja Kristusova, ne pa Heinova!
Zimski šport v Bohinju razvija se od nedelje do nedelje. Minule nedelje bilo je blizu 500 obiskovalcev. — Na sankališču vladalo je najbujnejše življenje in po bližnjih hribih so se drsali smučarji, po lepi snežni planini pa so drčale sani, med tem ko je krasno zimsko solnce obsevalo našo veličastno triglavsko panoramo v njeni celotni kra soti. Športni vlak pripeljal je največ go stov iz Trsta in Gorice. Med njimi opazili smo ravnatelja državnih železnic gospoda Alex. Galambos. Bohinjski gostilničarji imeli so obilico dela,da so pogostili in ustregli vsem izletnikom, kar je bilo tem težavnejše, ker je bil obisk velikansk. Vremenska poročila so še vedno najugodnejša in nadjati se je, da bode tudi prihodnjo nedeljo športno veselje na vrhuncu.
Poljske miši. Kakor sc nam poroča, se je pojavilo zadnji čas po naši okolici vse polno poljskih miši, ki bi, ako se jih pravočasno ne začne po-končevati, napravile našim okoličanom, posebno onim, ki se pečajo z zelenadjo in z vrtnarstvom, velikansko škodo.
Glede pokončevanja miši imamo posebno deželno postavo, sklenjeno pred par leti v našem deželnem zboru. Županstva so v prvi vrsti poklicana, da pazijo na to, da se ta postava izpol nuje. Kakor čujemo, je bil deželni odbor o ti preteči nadlogi že obveščen in fe že tudi naročil županstvom, da mu sporočijo, kje in v kakem obsegu so se pojavile poljske miši.
Šola in dom. — Da bi spravili šolo in domačo hišo v ožjo zvezo, so marsikje že dovolili staršem prost vstop v šolske prostore in učilnice med poukom.
V ta namen se namreč določi teden, ki ga na Nemškem imenujejo „Eltern-VVoche", ko imajo priliko opazovati
(Dale v prilogi.)
Priloga »Primorskemu £isfu“ šL 4. z dne 26. januvarja I9II.
svoje otroke pri pouku. Tako navado so n. pr. uvedli v Hamburgu; otrok nese staršem vabilo, ki se glasi t »Javno poučevanje in izpraševanje bo ... . od 9. do 12. v vseli razredih. Staiši smejo biti navzoči. Da se pouk ne moti, je dovoljeno priti ali pa oditi samo med odmorom, ki se podaljša te dni do pol ure. V odmoru imajo starši in oskrbniki priliko, da se z učiteljstvom pogovore o otroki h.“
Polzkušen samoumor častniškega sluge. — V nedeljo zjutraj je v Puli skočil skozi okno tretjega nadstropja vojašnice, v kateri je nastanjen 87. peš polk, nek častniški sluga. Zadobil je težke notranje in zunanje telesne poškodbe. Prepeljali so ga v tnornarično bolnišnico.
Blazni človek v železniškem vozu. V nedeljo je bil med potniki v vlaku, ki se je odpeljal z Dunaja, neki kot turist oblečen mož. Pri postaji Ternitz pa je nakrat potegnil velik nož ter hotel planiti na potnike. Vse je kričalo. Več mož se je pričelo ž njim boriti in res so mu po hudem borenju izvili nož. Blaznik je nato hotel strgati obleko s telesa ter nakrat skočil v sosedni oddelek. Potniki so skočili za njim — norec pa je bil že na oknu in ko so prihiteli potniki do njega, je bil že skozi okno. Enemu potniku se je posrečilo zagrabili blaznega potnika še za jopič. Nekaj časa je tako visel blaznik iz voza, v par minutah pa so moči potniku omagale in norec je padel na železniško progo. Ko so pozneje nesrečneža šli iskat, našli so ga mrtvega. Imel je razbito črepinjo. Pri mrtvecu so našli listine, da se piše Karol \Vertmiil-
1	er, doma z Ogrskega. Pri sebi je imel železniški vozni listek v Zagorje na Kranjskem.
Avstrijski vsečrevljarskl shod se bo vršil letos ob priliki rokodelske razstave v Celovcu.
Prebivalstvo Prage. V Pragi so našteli — s predmestji vred — 629 000 prebivalcev,
Zadar hrvaški. — V Zadru so po(eg 20.000 Hrvatov našteli le 7500 Italijanov. Sedanje italijansko občinsko zastopstvo stoji torej na lončenih nogah.
Dalmatinske čipke in vezenja so bile 1. 1909 razstavljene v Londonu in v Berolinu, kjer so zelo dopadle. Za razširjenje dalmatinskih čipk in vezenj se trudi posebno »društvo za pospeševanje čipk in domače obrti v Dalmaciji", ki ima svoj sedež na Dunaju. Predsednica društva je grofica Tinin. Od svojega postanka do meseca oktobra 1909 je izplačalo društvo dalmatinskim čipkaricam 72.000 kron, največ onim na otoku Pagu.
Celjsko liberalno tiskarno uradno zaprli. Včeraj je bila uradno zaprta liberalna »Narodna tiskarna". Takoj se je moralo ustaviti delo v tiskarni. Tiskarna je zatvorjena in trgovina tudi. Vse knjige je oblast konfiscirala. V zvezi je to z zadevami v »Zvezi slovenskih posojilnic".
Drobnostl. — V pondeljek sta pri Pontypriddu na Angleškem trčila dva vlaka. Pri tem je bilo II oseb ubitih in
i2	težko ranjenih. — V vojaški bolnišnici v Metz-u je izbruhnil v pondeljek ogenj, ki je uničil celo drugo nastropje. Več gasilcev se je pri gašenju poškodovalo. Škode je pol milijona. — V Bremenu na Nemškem sta dva neznanca hotela z bombami razstieliti tamošnjo stolno cerkev. Enega mornarja, ki jima ni hotel proti dobremu plačilu izvršiti tega čina, sta vrgla v reko \Veser, a so ga potem na njegovo kričanje drugi rešili. — Na avstrijski torpedovki št.
28 se je iz neznanih vzrokov obesil v Trstu 20 letni mornar Josip Schubert.
Listnica upravo: G. Brumat Andrej, Transvvaal Pretoria-Afrika: Denar prejeli v znesku 9 K 56 v, hvala lepa!
(i. Kolenc Eerdinand, Mcleda Dalmacija: Denar prejeli! Hvala! (i. Žigon Anton, Kr eglj išče št. 3 p. Komen: Naročnina je plačana do JI. prosinca 1911!
Mestne novice.
POZOR PRI REVIZIJI LJUDSKE GA ŠTETJA! Revizija glede občevalnega jezika je dovoljena samo v slučaje, ako sta navedena v naznanilnici dva jezika ali pa nobeden.
Pri vseh onih torej, ki so navedli slovenski občevalni jezik, in ne še kakega drugega, nima revizor nič spraševati. — Torej pozor in previdnosti
Ljudsko štetje v Gorici. Na shodili predminole nedelje sprejete resolucije in brzojavke, naslovljene na tržaško na mestništvo, so rodile vsaj delen vspeh Od tržaškega namestništva je namreč došel tuk. okrajnemu glavarstvu nalog, naj preišče, v koliko so utemeljene navedene pritožbe radi nepravilnosti pri ljudskem štetju. Na glavarstvo je bil pozvan predsednik odbora in povabljen naj imenuje konkretne slučaje. Predsednik je zagotovil, da stori to takoj pismenim potom in da pojasni vsak posamični konkretni slučaj posebej.
Da započeta akcija ne pade v vodo, vabljeni so vsi oni Slovenci, ki so jim znani še drugi taki slučaji, naj to nemudoma javijo odboru, ki bo storil pismene korake.
Goriški muniolplj Je v veliki zadregi zarad ljudskega štetja. Našteli so namreč pri površnem seštevanju okolu
12.000	Slovencev v mestu, čeravno so jih dosti požrli. Sedaj pa ne vedo, kako bi jih še nekaj tisoč poitalijančili.
Žrebanje novincev. Dne 5. febru-varja t. I. ob 10. uri predp. se bode vršilo žrebanje novincev, ki gredo letos prvič na nabor, ki so torej rojeni leta 1890. Dotični mladeniči se lahko osebno udeležijo žrebanja, ali pa jih lahko zastopa druga oseba.
Sestanek goriških abstinentov bode 30. t. m. ob 6h zv. v prosto.rih »S K
S.	Z.", Gosposka ulica št. 6, II. dvor.
Aretacija. — V nedeljo ob 11. uri predp. je tukajšnja policija v nekem hotelu aretirala 23 letnega trgovskega pomočnika Gvida Pallich. Pallich je sredi meseca decembra predložil tuk. podružnici »Ljubljanske kreditne banke" dve menjici po 700 K, kateri je blagajničar brez drugega izplačal. V januvarju je pa predložil menjico za 1600 K. Tudi to menjico je blagajničar izplačal, ker so bili na nji podpisani Pallich-ovi sta-riši (premožni posestniki) in stariši njegove ljubice.
Pri pregledovanju pa se je banka informirala pri podpisanih, ako pri-poznajo svoje podpise. Ti so bili izne-nadeni, kajti nikdo njih ni bil podpisal nobene teh menjic. Pallich je podpise ponaredil. Stvar se je javila oblastem in Pallich je bil aretiran. Pri aretaciji je sicer poskusil uteči, ali redar ga je precej dotekel. Pri njem so našli še 600 kron.
Iz goriške okolice.
g Smrtna kosa. Neizprosna smrt je ugrabila v pond. pošteni Blažičevi družini na Rojcah pri Gorici blagega sina, Bogomira, starega še-le 18 let, na-depolnega mladeniča, ki je obiskoval VI. razred goriške gimnazije. Za svoja leta dobro telesno in duševno razvit, se je pridno učil in bil ljubljenec součen-cev in profesorjev. Pred 14 dnevi je obolel in ni več ozdravil. Podlegel je budi zapljučnici. —
Pogreb blagega mladeniča se je vršil v sredo popoludne ob 3‘/2, ki je bil veličasten. Velika množica ljudstva je izkazala pokojniku čast na zadnji poti s tem, da ga je do
groba spremila. Videli srno njegove gg. profesorje /. ravnateljem g. dr. T o-m i n š e k o m na čelu, njegove sošolce, ki so mu pod vodstvom učitelja petja na gimnaziji g, Mercina zapeli pred hišo, v cerkvi in na pokopališču v srce segajoče nagrobnice, videli smo mnogo prijateljev in znancev Blažičeve dru žine. Več krasnih vencev je bilo položenih na grob. In tako je legel v grob spet en cvet, ki je obetal mnogo dobrega sadu I
Spoštovani Blažičevi družini naše iskreno sožalje ob bridki izgubil
g Iz Solkana. (Slovesen s p r e-j e m n o v e g a župnika.) — V četrtek smo Solkanci na izredno slovesen način sprejeli v svojo sredo novega žup pika v osebi preč. g. Jakoba Rej ec a, dosedaj župnika v Čepovanu. Naš g. župan Vuga in podžupan g. O blok ar sta šla i, dvovprežno kočijo po g. župnika v Cepovan. Uže v Grgarju je veselo pritrkovanje zvonov pozdravljalo novega župnika, na Prevalu pa so to piči pokali, da se je daleč na okrog slišalo. Krasen slavolok je bil postavljen v Solkanu s primernim napisom, ob katerem je bil takorekoč zbran ves Solkan. Prvi je pozdravil novega preč. g. župnika v imenu občine gosp. župan Vuga v jako lepih in jedrnatih besedah, nakar se je g. župnik zahvalil za lep vsprejem. Drugi je pozdravil g. župnika č. g kaplan C. Z a m a r, potem nadučitelj g. Bajt v imenu učiteljstva ter izrazil željo, naj bi duhovščina in učiteljstvo vzajemno delovalo. Preč. g. župnik je odgovoril, da bo pripravljen vzajemno delovati z učiteljstvom na šolskem polju, kajti on se drži pregovora nesmrtnega škofa Slomšeka : »Cerkev in šola sestrici ste dve, ena od druge se odcepit ne sme". Lepo petje »Kat. izobraževalnega društva" je poveličevalo sprejem. Potem se je množica po z zastavami okrašenem Solkanu podala v cerkev, kjer je bil blagoslov. Cerkev je bila natlačena. Po blagoslovu je bilo celo starešinstvo povabljeno v župnišče.
—	Tako slovesnega sprejema Solkan še ni videl. — Prihodnjo nedeljo bo slo vesna inštalacija. Novega župnika bo inštaliral rnons. Jos. Pavletič iz Gorice. Vlado bo zastopal dvorni svetnik g. grof Attems. — Bog živi novega g župnika v naši sredi! Solkanec.
g Solkan. — »Soča" se je zlagala, ko je trdila, 'da ni pustila kuharica mons. Kolavčiča, da bi se blago novega preč. župnika, ki je došlo prej kakor on v Solkan, shranilo v župnišču. Po-zivljemo »Sočo", naj navede besede, katere so bile ob tej priliki izgovorjene in proti komu.	Priča.
g Zatvornlce na cesto vipavske železnice na mirenski cesti! — Te dni
bi se bila kmalu zgodila velika nesreča ljudem iz Vojščice. Ob S1/* gre vlak na Vipavsko. Takrat je največ ljudi na cesti, ki gredo v mesto zlasti ob semnjih. Malo je manjkalo, da ni stroj zma-stil ljudi, živino in zdrobil voz! Strojevodja je ustavljal vlak, kar je le mogel; on je storil svojo dolžnost.
Zatvornice! saj ne stane veliko, ali pa naj pride vselej mož iz postaje na mostič mirenske ceste tisti četrt urez banderico, da ustavlja ljudstvo, ki gre v mesto in iz mesta. Človek je vendar prvo! Sploh je na tej cesti velik promet.
g Bogat ribji lov. — Pred nekaj dnevi so Sovodenjci ulovili v Vipavi blizu 100 kilogramov rib, katere so prodali po 80 vin. kilogram. Lovili so jih z mrežami. Pravijo, da je mnogo rib v Vipavi, posebno ob izlivu Vipave v Sočo.
g Frvačlua. — Na Svečnico o imel naš »Sokol" občni zbor, na katerem položijo račune. Pravijo, da izrečejo na občnem zboru zahvalo neki laški družini, ki je pomagala sezidati »Sokolski Dom", ki preide po par ve-
likih krokarijah v njeno last tako, da bomo Prvačkovci i neli podružnico goriških »narodnih pirhov" ki so po par letih postali klopotci. Tako nam poroča hudomušnež.
g Renče. — Naše »Gospodarsko društvo" se uže del j šasa bori, da bi dobilo koncesijo za javno gostilno. A nekdo, ki nekaj odločuje, je na svojo pet rul in še ruje proti temu, čeravno se je starešinstvo izreklo za to, naj se dovoli imenovanemu društvu koncesija. Pride uže obračun. Brez strahu! Par la-komnežev bi hotelo vse »podlabiti" tudi če si drugi pas stiskajo od pomanjkanja. Ne bo vedno tako ! Prisegamo !
g Vabilo k občnemu zboru »Slov. kat. izobr. društva" v Dori\bergu, ki bo dne 2. febr. (na Svečnico) v salonu. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
g Ogenj. V noči od nedelje na pondeljek in sicer o polnoči je nastal ogenj na dvorišču posestnika Antona Cijan na Peči. Zgorela je kopa slame. Cele občine se je polotil velik strah, ker se požari na Peči v zadnjem času strahovito množijo.
g Št. Andrež. V nedeljo, 22. t. m. se je ob obilni udeležbi ustanovila skupina »Jugoslovanske strokovne zveze". Govoril je zastopnik »J. s. z.“ tovariš g. Lud, Špacapan.
gDornberg. Torej vendarle! Kakor čujerno, je naše županstvo prepovedalo znano vsakonedeljsko razsajanje pri Ker-ševaniju. Hvala županstvu! Upajmo, da so pretepi in nemiri s tem omejeni, če ne popolnoma odstranjeni. Tako bi morala narediti tudi druga županstva, kjer imajo orkestrijone za to, da prirejajo cele javne plese. Krčmarji nimajo pravice take javne plese vzdrževati brez dovoljenja županstva. Stariši izrekamo svojo zahvalo našemu županstvu za to odredbo. Celo liberalni stariši. so hvaležni županstvu za to. Nek sicer liberalen oče je. rekel-: No, ;bom vsaj brez skrbi sedaj. Vedno sem se bal, da pripeljejo mojega sina domov krvavega ali pobitega od Kerševanija!
g Grgar. Vabilo k občnemu zboru k. s. izobraževalnega društva dne 2. februarja t. I. po blagoslovu v društveni sobi z navadnim vsporedom. K obilni udeležbi vabi	odbor.
g Društvo »Danloa" v Rupi priredi na Svečnico ob 4. uri pop. v prostorih krčme g. J. Jakil v Rupi veselico s petjem, tamburanjem in igro.
>g Cepovan. Pri nas so ljudje, ki kaj radi zabavljajo čez duhovnike in cerkvene obrede. Da so to duševni revčki, ni potreba posebno omeniti. Tudi neko Jure si je ustvarilo v tem pogledu »svoje stališče".
Posebno se huduje, da hočejo imeti duhovniki vse zastonj. Radi bi vedeli, kaj je dal ta človek kakemu duhovniku zastonj?! Ej, Jure, Jureti
Iz ajdovskega okraja.
a Rihemberg. — Z novim letom pričelo je pri nas živahno življenje Ljudstvo upa na boljše čase, kajti pričelo se je z zgradbo tovarne za apno, ki bo last barona Levvetzovv, in posetili nas so že tuji ljudje, ki bodo to velevažno podjetje izvršili.
Posestniki tukajšnji, kakor tudi trgovci, se vesele podjetja, ki bode njim dajalo lep zaslužek z oddajanjem stanovanj in hrane.
Med prebivalci je vladala nada da se bode z novim letom vendar enkrat konec napravil nerodnostim, ki so se skoz celo prejšnje leto dogajale v naši ljudski šoli.
Glas se je širil tudi, da je naš krajni šolski svet vendar enkrat se zganil in napravil pritožbo čez postopanje tukajšnjega gosp. učitelja, nadalje se je
tudi od privatnih oseb poročalo.c. kr. okr. glavarstvu, a vse zaman. Koliko pa pa se je zamolčalo, je čudno, In vendar naš c. kr. okrajni šolski svet miruje (se ve, vran vrano ljubi). Bomo videli kako stvar izpade ; potem bodemo morda še sporočili javnosti vse natanko. •
Pravicoljub.
a Rihcnberg. — Na Svečnico popoldne po večernicah se bo vršil v po-sojilničnem prostoru redni letni občni zbor „Kršč. soc. izobraž. društva1'. Na dnevnem redu bo poročilo starega odbora, volitev novega odbora in slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi društve-nikov vabi odbor.
a ..Kmečka zveza" za ajdovski okraj bo imela odborovo sejo na Svečnico po večernicah v Rihemberku v prostorih posojilnice v Britofu. Vabijo se odborniki, zaupniki in naši somišljeniki, vsi kmečki prijatelji, da se te seje udeleže. — Odbor.
Iz kanalskega okraja.
ki Javni shod .sklicuje za nedeljo dne 29. t. m. v Anhovem deželni poslanec g. Miha Z ega.
ki Anhovo. V „Soči" z dne 14. t. m. št. 6 obregnil sc je neki dopisnik ob našega č. g. kurata. Dopisnik, ki ne spada med Občinarje občine Anhovo, pravi, da so na dan sv. Treh Kraljev duhovnjani pokazali č. g. kuratu pot na levo in na desno, kar pa ni resnično.
Res je, da je isti dan kljubovalo g. kuratu par dopisnikovih pajdašev. G. kurat je imel dober namen, katerega odobrujemo vsi pošteni in za čast božjo vneti duhovnjani.
Dalje pravi predrzni »brezdomovinec", da g. kurat zbada v cerkvi s svojimi govori ubogo ljudstvo in je po nedolžnem obrekuje, kar tudi ni res.
Res pa je, in potrjujemo mu, ko pravi, da naj se prihaja v cerkev molit kakorse spodobi kristjanom katoličanom, ne pa kakor v kakšno gledališče brke in lase popravljat pa nohte grizt.
Čudimo se ti, nohtogrizec, ko praviš, da g. kurat nima nobenenega prijatelja, pač pa da so vsi zoper njega. Oj revček ali misliš, da smo že vsi v tvojem področju? Ali se ne spominjaš, koliko podpisov je že bilo zoper tebe in kako si potem brusil pete?
Končno ti rečemo še to: Pusti pri miru našega g. kurata in nas poštene Občinarje, dokler držimo roke križem. Ako jih raztegnemo se ti popolnoma pojasni tvoja slika... Če pa imaš veselje, boriti se z g. kuratom, pazi dobro na izrek, ki pravi: V tretje gre rado...
Več d u h o v n j a n o v.
Iz tolminskega okraja.
t Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv. Luciji, regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela od 1. febru-varja naprej svoj uradni dan vsaki torek od 10. ure do poludne, in v slučaju, da je v torek praznik, pa naslednji petek od 10. ure do poludne. Ob nedeljah in praznikih posojilnica ne bo poslovala.
Iz bovškega okraja.
b Srpenica. — Pred nedolgim je bil pri nas izvoljen župan v osebi g. Jožefa Logar, ki je bil prejšnjo župansko dobo tudi že v starešinstvu. To Dclenčanom ni prav nič po godu. Pravijo. da bode tak, kol je bil njegov oče, ko je županoval. Pripomniti moramo, da je oče sedanjega župana dobil za svoje zasluge zlati križec, medtem ko ni dobil dolenski župan niti za fajfo tobaka. — Kar bo pa napravil koristnega sedanji župan, vam Že sporočimo.
„(jorenjčan“.
Iz komenskega okraja.
km Obolel je preč. g. Karol Č i g o n, vikar na Vojščici. Hud kašelj, strašansko bodenje in neizrečeno velika želja ga muči. Uže več ne mašuje. Sinoči so ga prevideli s sv. zakramenti za umirajoče. Priporoča se preč gg. sobratom v pobožni „Meinento!“
km Temnica. Dne 25. t. m. se je konstituiralo naše starešinstvo. Županom je izvoljen g. Ivan Trampuž, podžupani so gg: Frane Rogelja iz Novela, Franc ‘D e r m a n iz Lipe in Franc Okretič iz Kostanjevice
km Veselico bo imelo „Slov. kat. izobraž. društvo" v Temnici v nedeljo dne 29. t. m. po blagoslovu v društveni sobi. Igrale se bodo igre in sicer: »Luknja v namiznem prtu", „Skalnica“ in „Po-točnik Samuel in krčmar". Potem so na vsporedu Še deklamacije. To je prva veselica v Temnici, zato se je nadejati obilne udeležbe.
km Strašanska draginja živine.
—	Na Vojščici je mož prodal v Trst kravo s teletom za 620 kron rečem šeststo dvajset kron! — Jeli bila kedaj taka draginja!? Težko da. Potem naj ne bo meso drago?!
In nekdo drugi je imel za vole 1150 kron. pa jih ni hotel dati spod 1200 kron! Kam smo prišli! Kmetje, skrbite za živino in pitajte jo 1 Sena je letos dosti, piče vse polno. Z živino je kmet dol ali gor. Skrbite in pomagajte si!
Iz korminskega okraja.
kr Iz Kormina. (P o ž a r.) V soboto ob II‘/a dopoludne je izbruhnil požar v mizarski delavnici in v zalogi pohištva Riharda Colugnatti, ki je uničil mnogo blaga lesovja, mizarskega orodja in drugega. Sicer so bili domači ognjegasci koj pri rokah, a požar je bil tako silen, da se ga ni dalo več zatreti. Po velikem tiuu:i .-e je dal požar le omejiti, kajti nevarnost je bila silno velika posebno za zraven stoječi mlin na bencin in pa za druga tik stoječa poslopja. Ves Krmin se je zbral na licu požara. Hišno blago so metali skozi okno na cesto, sploh so bili pripravljeni na to, da se uname še spredaj stoječa hiša. — Kmalu po-poludne so prišli še goriški ognjegasci, ki so bili brzojavno poklicani. Plamen je visoko proti nebes švigal in uničeval trud človeških rok. Gorelo je celo popo-ludue in še v nedeljo dopoludne ni bil ogenj popolnoma zadušen in so imeli domači gasilci še vedno mnogo dela. Ogenj je baje nastal pri bencinu. Skoda se ceni na 60.000 K in je krita z zavarovanjem.
kr V Biljani bode sv. misijon od
5,—12. februarja t. I. pod vodstvom čč. oo. Jezuitov iz Ljubljane,
kr Biljana. — Kakor uže naznanjeno se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 29. t. m. veselica našega „Slov. kat. izobraževalnega društva" na Dobrovem in sicer v gradu. Začetek ob 3. uri po-poludne. Pričakujemo, da nas briško in drugo občinstvo poseli kar v najobil-nejšem številu. Saj so uže tako redke veselice v zapadnili Brdih. Potrudili smo se. da podamo čislanin obiskovalcem razvedrila, kolikor ie v naših močeh zdrave in neprisiljene zabave. Pa tudi prostor je kaj prikladen, da se zbere v dobri uri lahko velika množica ljudij iz celih Brd. Prihitite torej, ljubitelji poštenih zabav, prihodnjo nedeljo na Dobrovo v starodavni grad. Sprejmemo Vas z odprtimi rokami. Na svidenje!
kr Iz zapadnlh Brd. — Mi zapadni Brici, kar nas ne prebiva ob glavni cesti, smo s cestami tako preskrbljeni, kakor n. pr. oni prebivalci, ki prebivajo na cesti, ki vodi na Sv. Višarje. Naše občinske ceste so pravcati potuki. Naj imenujemo za enkrat le Šlovrenc in Gradno. Kaj, to so ceste ? To so potokii po katerih še voda ne mara teči. Če pride tujec v ta dva kraja, se priduši, da ne pride več, posebno v deževju. Blata na metre, vode na vatle, vse raz-orano. zrito, kamenje štrli kvišku. Tudi ob suhem vremenu si tujec če ne glavo pa vkaj nos pobije po noči. Vi dolinci, ki ne veste, kaj se pravi koračiti se po potokih in grapah, pridite sem pogledat, kako skrbijo naša županstva za občinske poti. Kajpada, saj naši župani pre-
bivajo na lepih cestah, kaj njim mari, ako si drugi tudi glavo razbijejo na strmih klancih, polnili korenik, blata, kamenja in druge ropotije! Nek tujec, ki je šel te dni iz Šlovrenca v Gradno je rekel: Nikdar me ne vidiš več, moj »ljubi" Šlovrenc s tvojimi »grapami" in potoki vred! — Oj možje občinski, slavnega županstva, zganite se! Če ne, se zganemo mi in ob prvi priliki obračunamo z vami tako, kakor zna obračunati nezadovoljna in trpeča kmečka duša !
Drobtinice.
V	Dubrovniku je stekla decembra meseca električna cestna železnica. Škof Marčelič je blagoslovil vagone, župan pa s posebnim govorom izročil železnico prometu. Prvo popoldne se je peljalo do 3000 ljudi.
Ljudsko štetje na Ogrskem. Po
približnem izidu ljudskega štetja na Ogrskem se zdi, da se je število prebivalstva, če se ni skrčiio, le za jako malo povekšalo. Temu je krivo mnogoštevilno izseljevanje, ki se je v zadnjih letik pomnožilo.
Ogrska in Hrvaška štejeta p , novem ljudskem štetju I in pol milijona duš več kakor leta 1900, torej 207* milijonov prebivalcev. Statistični urad je tudi pokazal, da so se nema-žarske narodnosti neprimerno več pomnožile kakor inažarska.
Amerlkansko. Neki list, ki izhaja v Ameriki, kaznuje svoje naročnike, ki dolgo časa naročnine plačati nočejo, s tem, da jih javno imenuje ter svari druge ljudi, da bi se spuščali v kako opravilo ž njimi.
Ruska vlada kupila Jasno Poljano. Rimski listi poročajo, da sta sina Tolstega llija in Lev prišla v Petrograd, da se pogajata z rusko vlado o prodaji Jasne Poljane. Brata sta pripravljena prodati svoj del za milijon rubljev. Govori se tudi, da bi bila tudi vdova pokojnega Tolstega pripravljena prodati svoj del.
Žalostne številke. — V minulih pravoslavnih božičnih praznikih je pe-trograjska policija pobrala na ulicah in spravila v bolnišnice krog 3000 pijanih ljudi. Od teh je neposredno od preveč zaužitega alkohola umrlo 30. 15 odstotkov vseli prijancev je bilo žensk. Res jako žalostno!
Japonski anarhisti pred sodiščem.
V	anarhističnem procesu proti 26 osebam, ki so bile obdolžene, da so stregle po življenju cesarju in drugim členom cesarske rodbine, je bilo v sredo 24 obtožencev obsojenih na smrt; dva sta bila obsojena na 8 oziroma na 11 let ječe.
♦
Nevestam in novoporočencem
se naznanja,
###### da dobe v manufakturni trgovini # # # # s& #
Te o d. Hribar v Gorici
(prej »KROJAŠKA ZADRUGA41)
vse potrebno manufaktumo blago esssi Z8L bci 10.
♦r#
Lakota v Sibiriji. V skrajni severov/hodni Sibiriji razsaja grozna lakota; ljudje umirajo. Po okrajih, kjer razsaja lakota, v obsegu poldrugega milijona kvadratnih metrov ni niti enega zdravnika. --
2500 steklenic šampanjca v vodi.
— V tparnaj' u na Francoskem so bili veliki izgredi vinogradnikov proti izdelovalcem šampanjca Izgredniki so naskočili neki transportni voz, na katerem je bilo 2500 steklenic šampanjca m vse pometali v reko.
Glavni dobitek prodal za zajutrok.
Izredno smolo je imel nedavno nek zidar v Velikem Umstadtu pri Heidelbergu. Kupil je skupno s svojimi tovariši srečko beške državne loterije. Nekaj dni pred srečkanjem pa je enemu izmed deležnikov postalo žal za izdani denar ler je ponujal tovarišem svoj delež na prodaj. Nihče ni hotel sprejeli ponudbe, končno pa mu je nek zidar ponudil zanj svoj zajutrek, svinjsko reberce. Par ur pozneje pa je že prišel sel prodajalca srečk ter naznanil, da je omenjena srečka zadela 500 000 mark. Vsak zidar je dobil 50.000 mark. Lahko si predstavljamo obupanost ubogega zidarja, ki je zamenjal 50.000 mark za svinjsko reberce. Le malo ga je potolažil srečni dobitelj, ko je izjavil, da mu odstopi 2000 mark.
-	,	V-	VIMUM	m.	m
r/vfvt — i w	iw	O	/
lastnih prve in največje
v Gorici, ulica sv Uniona 7.
Priporoča preč. duhovščini, cerkv. oskrbništvom. p. n. slavnemu občinstvu čebelno - voščene sveče, zvitke, kadilo, med itd. eo 14-12
EZcKBZSEZa
Tvrdka Teod. Hribar
v Gorici
sprejme v službo s
marcom
Za kratek čas.
Kmet (reče živinozdravniku ves obupan); „(jospod, moja krava je že tolika časa breja, a neče zvaliti. Kaj naj
storim?!" — „Ne smete stati vedno pri nji", mu odgovori zdravnik, „ker misli krava, ko vas vidi, da je že zvalila (tele)!“
Klobučar M. Horvat
v Gorici
Gosposka ulica štev.
ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po najnižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. -- Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča se p. n. občin.stvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena.
&
Zahvala.
i
Rojce pri Gorici, dne 26. januvarja 191
Ivanka
Ernestina
sestri.
TTlatej, Katarina Blažiča,
stiiriši.
Ludvik, brat.
Za izkazana srčna čutila povodom nenadne smrti našega preljubljenega in nepozabnega sina in brata
1 >()( j O MIW A
in za spremstvo na poti k večnemu počitku se zahvaljujemo prav iskreno vsem. Posebna zahvala bodi izrečena preč g. župniku Kosovelu in č. o. Linusu za sv. popotnico, č. o. Rafaelu za vodstvo pogreba, čč. 00. kapucinom za asistenco, nadalje g. dr. Tominšeku, ravnatelju goriške gimnazije in celemu profesorskemu zboru za spremstvo, veleč. g. prof. Fogarju za razno oskrbovanje pri pogrebu, g. prof. dr. K. Osvvaldu, razredniku pokojnika in sošolcem za krasen venec, g. 1. Mercini za vodstvo petja in gg. pevcent-dijakom za v srce segajoče na-grobnice, gg. dijakom, društvu kat. mislečih dijakov za krasen venec, veleč.
Iučiteljstvu, zastopnikom štandrežkega starešinstva, „Orloin“ za prenašanje krste, gg. dijakom za častno stražo, slavni tovarni g. Moser za venec, osobju tovarne za venec in sploh vsem dobr in sorodnikom, prijateljem in znancem, katerim se ne moremo vsakomur p »sebej zahvaliti. Bog vsem plačaj!
ZAHVALA.
O priliki nenadne izgube našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda
IVAMA 6ABRŠČEK-A,
c kr. poštnega oficijala v p.,
veže nas dolžnost, da se na tem mestu iskreno zahvalimo v prvi vrsti c. kr. poštnemu uradništvu in gg. pismonošem, predsedniku „Gor. kmet. društva" g. A. Jakončiču, odborniku g. dr. A. Frankolu. uredniku g. V. Dominku, nadalje predsedništvu slav. veteranskega društva in sicer gg. Jacobiju. Troštu in Simčiču, potem predsedniku okrožnega sodišča g. II. Cazafuri, državnemu pravdniku g. A. Jegliču, uradništvu južne železnice, zastopnikom orožništva in finance ler vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika na zadnji poti v večnost. Iskrena zahvala tudi vsem darova teljem krasnih vencev, kakor tudi onim. ki so nam o priliki nenado-mestne izgube izrazili svoje sičiio sožalje. Bog vsem obilno poplačaj.
Gorico, dne 20. januvarja 1911.
Marija vd. Gabršček in hčerke.
Kamremer
Kneippova
slatina Kava
pozor! Zahtevajte jemljite
Kathremer
Vrtna semena
kakor' karfijola, kapus, vorzot, koleraba, korenjček, peteršilj, solatna pesa, meso č na redkvica, radič, različne solate, endivija, špinača, grah, šparglji, dalj-:
vsa detelj na, travna in poljska semena priporoči trgovina s semeni
Sever & Urbanie
Ljubljana _
Cen ovuik p .šiljava na zahtevo —	  zastonj.	—	■■■.	=
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-
  ugodnejših krajev_____________________
Jed.lno olje po 104 K liter Tpg
Jedilno 1	if 10	K 1-04	Marsiglia . .	. K t-2ž
istrako		„ 1-12	Bombaj .	. ., 1 20
Corfu		„ t 20	Bari .	. „ 1 4(
	M	,. 120	huCCA	„ lak.
J•'**»h vinski			najfinejie Miio in luči	?■_
				
Priporočam čč duhovščini iu cer kveuim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja \ (iorici, via Teatro Iti in via Se-tninario 10.	Telefon	17(i.
t
ki je vešč poleg slovenskega tudi italijanskega in nemškega jezika.
essiEssiEza
Anton Potatzky
naslednik JOSIP 'HSRPIN. v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo
Najceuejc kupovališže nirnljerakega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje
Potrebščine za krojače in črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice
Hišna obuvala za vse letne base.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ler na deželi
Odlikovana pekarija ^ ^ in Mladčlčarna ^
K. Draščik |
v (iorici na Komu A
(v lastni biSl)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolaže za birmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različni fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča sr sl. občinstvu. Cene Jako nizke
%
♦
♦
Delavnica cerhuenih posod in cephveneaa orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerk> enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
•OOOSiHHM
Prva slovenska trgovina /. jedilnim blagimi
Anton Kuštrin,
v so^iei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrst e.
J
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dem.
Pošilja se po železnici in pošti.
■O-O-G-O-OOH
t
I
is
Goriška zveza ?
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji '/v- •'v* ^ kmetijskih pridelkov. •'v* ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32.
•veJ
Peter Cotič,
čeTljarski mojster, Gorica.
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki
SUltsandEr Ambrožič
GORICA, Eorso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
Oznanilo.
Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PREARNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Poslrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev.
Valerij Simčič,
pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih.
Rnmnčo raznovrstne, izdeluje se vClJllCloL	tudi	po	miri.
fisilnšo prave ruske'
vCtiUoL se popravlja.
Ilcnm podplati ter čevljarske UMIjti	potrebščine.
Vrvarsko 'aZT°
I. Drufovka Gorica
Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.)
Ustanovljena tvrdka teta 1860.
f 1
k
JVfaznanilo.
»Centralna posojilnica registrovuna zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V o (štiri in pol od sto|
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5\°|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
i
..Kmečka Banka" v Gorici,
::	na	Kornu	št.	12 =^=
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jili obrestuje čisto po
—	43|4°|o	:
Načelulvo obstoji iz gg. . Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, veleposestnik in iapau v Biljah, podpredsednik, Fran OMjubek, velopoacetnik in župan v Kojskem-Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbcrgu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori.
I
Prosiva zahtevati listke!
I
Največja trgovina z železjem
SOBI BBIf) MI1@
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkaslo, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za krpetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 10U kron blaga.
Prosiva lahtevati listke!
*v
o
M
O
"1
n
B
O
O
B
O
B
P
§
p
Odlikovana mizarska dolavnlca s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvenadela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Loterijske številke.
21. januvarja.
Dunaj .	34	37	16	31	56
Gradec.............. 78	49	64	25	20
it
Restavracija
„TRI KRONE
GORICA - Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo. izborna domača \ina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
PCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJ3
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
■ m
Trskino jetrno olje se železnim Jodecem.
S tem oljem ee ozdravijo v kratkem časa s gotovostjo vse kostne boleini, žlezni otroki, gol&e, malokrvnost itd.
(Vil . • »ft | |.	|	1 k -n»m 40 V lil Bij* V.
Trsklno (itokfllevo Jetrno o IJ e. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploftni telesni slabosti. Izvrna steklenica tega olja na ravnoiuene barve po K 140, bele barve K 2.
Trsklno ieleznato Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
f***«-
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Jiorveglje, preiftče se vedno v mojem kem. laboratorja predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojini M. odjemalcem glede člstote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
CriMtofolettijeva pijoča iz kine in želesr.a.
Najholji1 pr pomvbek pri zdravljenju • traklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ———
PoiiiiH
, Ljubljanske kreditne banke*1
—	— so bavi z vsi mi v banfino stroko spadajočimi posli.
J Sloge na hnjižice obrestuje po 1'/*%, »loge v tekočem r.čunu po dogovoru.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-	Rezervni	zaklad	K	450.000.
— PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo, Split. Trst. -
izdajatelj m odgovorni urednik: j. Ximpolšck v Gorici.
tiska .Narodna l -i>j'a" (odgov. I. l.ukežiči v Gorici