1946
Pred začetkom sestanka slirih ministrov
Oi^nes in Devin v Pariz
Bistveno vprašanje je ohranitev miru •
LONDON, 14. junija — Ameriški zunanji minister Byr-nes je včeraj popoldne v spremstvu senatorjev ConnalIyja ih Vnndenberga z letalom iz Washlngtona odpotoval v Pariz. Britanski zunanji minister Bevin bo odpotoval danes. Včeraj popoldne je pristalo na letališču v Parizu 86 članov sovjetske delegacije.
Preden je odpotoval, je sena-
Jrreden je odpotoval, je sena-1
I0IST1 DIH mili JURIJA VI
prišla do prvega ali drugega iz
toed sledečih izidov: ali bo mirovna konferenca združila 21 Vojskujočih se držav, ali pa bodo ločeno sklenili pogodbe z Vsako izmed premaganih držav, zunanji ministri ne bodo pri-“li do primernega sporazuma.
Senator Connally je nato zanikal, da bi Združene države ustvarile blok z Veliko Britanijo ali s katero koli drugo, evropsko državo. Sklenitev mirovnih pogodb z Italijo ter z balkanskimi državami je Za Združene države drugotno vprašanje. Bistveno vprakanje je ohranitev miru.
Medtem nadaljujejo v Parizu namestniki zunanjih ministrov s se-tavljanjem porodila o delu, ki ga trdo v soboto predložili štirim zu-nenjira ministrom.
KAKO JE MUFTI ZBEŽAL
Pariz, 14. junija
Skrivnost odhoda jeruzalem-8kega muftija iz Francije so Pojasnili danes z uradnim porodom, ki pravi, da je mufti zapustil Francijo pred 15 dnevi Pa krovu nekega ameriškega letala »Transport Continental Vestern Airline». Na krov letala, ki je odpotovalo 29. maja * letališča Orly pri Parizu m Prispelo isti večer v Kairo, je •uufti vstopil s sirijskim potnim listom, ki je bil izdan pod Papačnim imenom preteklega novembra.
Policijske preiskave so dognale tudi, kako je mufti prevaril potici.
Iste- 80 imeli nalogo paziti ha njegovo varnost. Mufti je 17. maja zapustil v avtomobilu svoje bivališče. Kmalu potem se Je avtomobil vrnll m izstopila je oseba, ki je bita oblečena kakor mufti, in *° J° zaradi tega policisti zamenjali z njim. Naslednji dan so javili, da :e Uiufti bolan in da je ostal v po-®telji. Uverjeni. da Je mufti bo*lan v hiSi, bo stražarji deset doi mirno Pustili prihajati in odhajati sprem-stv°. dokler se ni v noči od 27. na 28. maj izvedelo, da je mufti zapustil hišo.
Tajnik visokega arabskega sveta za Palestino, dr. Tannous je izjavil, da je mufti, kolikor je mo. Sel razumeti lz telefonskega razgovora, ki ga jmei a predsedni-°m visokega arabskega sveta Ja-tnalom Husseinijem, ki je trenotno v Bludanu, «na varnem*.
VPRAŠANJE BEGUNCEV
PRED ZN
»SLABI DRŽAVLJANI*
New York, 14. junija Včeraj so pričeli pred gospodar-s^'-m in socialnim svetom Združenj k narodov razgovore o vpralanju e'juncev iz Evrope in Daljnega zhoda. Razpravljali so o predlogu ta ustanovitev mednarodne orga-n zaetje, ki bo skrbela za begunce, ki se nočejo vrniti v domovino.
Do britanskem mnenju bi Jih mo-tali poslati v tuje države, kjer bi 1 lahko uredili življenje in to bi Jedstavl)alo vprašanje mednarod-
London, 14. junija Včeraj so uradno proslavili rojstni dan kralja Jurija VI. V Londonu so pripravili v Hyde Parku predvojno slavnost in od-dali 1,1 topovskih strelov na čast kralju. Kralj, katerega pravi rojstni dan je U." decembra, je prebil dan v Buckinghamski potlači. Na predvečer sta kralj in kraljica odrdravljala z balkona veliki mnoZiot, ki je prisostvovala razsvetljavi zmage.
Britanske vojne ladje v zalivu Clyde
Londonski «Times* je nedavno priobčil gornjo sliko britanskih vojnih ladij, ki so bile zasidrane v zalivu Clyde na Škotskem. V ospredju je H. M. S. cVanguard*, 1(2.500 tonska bojna ladja, ki so jo tele nedavno zgradili in ki je britanska največja in najsodobnjejša vojna ladjar Za njo je zasidrana potniška ladja «Queen Elizabeth*, ki jo popravljajo. Luči na obali predstavljajo kraj Greenock in pristanišče Glasgovi.
PO ODKLONITVI SPREJEMA MED LABURISTE
London, 14. junija Tajnik britanske komunistične stranke Ilarrg Pollitt je objavil poročilo, ki javlja, da so laburisti znova zavrnili predlog »a pridružitev komunistične stranke in pravi med drugim: *Mi si bomo zdaj kar najbolj prizadevali povečati naSo silo in število članov komunistične stranke s tem, da poostrimo našo borbo proti kapitalizmu in za socializem. Prispevali bomo, kolikor moremo k temu, da premagamo stisko, v liateri je Velika Britanija. Neutrudno bomo delali za uresničenje politike miru in prijateljstva s Sovjetsko zvezo, z novo demokratično Evropo in za konto zavezništva z imeprialistično Ameriko, zavezništva, ki lahko ogrozi gospodarski poloiaj Velike Britanije in vodi do nove svetovne vojne*.
„Warod, ki dela
Morrisonov govor • Komentarji
za narodM
o Bevinovem govoru
BOURNEMOUTH, 14. junija. — Minister Herbert Morrison je včeraj na laburističnem zborovanja pofjial poročilo izvršnega odbora stranke o gospodarskih vprašanjih. Izjavil je: e Gospodarstvo Združenega kraljestva je na prchidu iz vojne v mir ne le z občudovanja vredno naglico, marveč tudi s presenetljivo lahkoto. Demobilizacija tako naglo napreduje, da bo Sl. decembra dejansko dovršena*.
Morrison je izjavil, «da do zdaj v mirnem času Se ni poizkusila nobena država na svetu z naSo obliko demokratične vlade in obstojem osebne svobode. Ta vlada bo to skušala uresničiti. Vlada naglo ustvarja totalno organizacijo za načrtno delo s tem, kar lahko imenujemo gospodarski generalni štab s študijskimi komisijami in izvršnim osebjem. Predvidevamo možnost gospodarskih komplikacij in depresij v drugih državah*.
«Ce bi po nesreči prišlo do de-
presije v Združenih državah ali v drugih delih sveta'se pripravljamo na to, da storimo kar je mogoče, da se izognemo učinkom na gospodarsko življenje naše države.
eLeto 1947 — je dejal minister — bo prvo, ko bomo delali v pogojih, ki jih moremo imenovati mirnodobske. Toda položaj bo. Se kočljiv in Se bodo prisil črni dnevi. Stra-
General MacLean hvali Tila in niegove partizane
LONDON, 14. junija — V članku, ki ga je priobčil londonski »Times* H. t. m., podaja britanski general MacLean sliko okoliščin, ki so prisilile Veliko Britanijo, da je med vojno nudila pomoč Titu in njegovim partizanom, namesto Miliajlo-viču in četnikom. Brigadni general MacLean je bil voditelj britanske vojaške'misije pri glavnem stanu maršala Tita od leta 1943, ko se je spustil s padalom na jugoslovansko ozemlje. MacLean pojasnjuje v začetku svojega članka ozadje dogodkov, ki so se odigrali pred njegovim odhodom v Jugoslavijo ln jtodaju podrobnosti o svoji misiji, ki je bila do zdaj — tako pravi sam — premalo znana.
MacLean pravi v svojem članku, da jo bil mehanizem jugoslovanske propagande v Veliki Britaniji v tistem času v rokah jugoslovanske kraljevske vlade in da so novice, ki so takrat prihajale o odporu Jugoslovan-sega naroda pripisovale zasluge izključno Mihajloviču in čethi-kom. Čeprav je bila zarota s strani jugoslovanske vlade v izgnanstvu, da zamolči o delovanju partizanov, so kljub temu prihajale Angležem vesti o uspehih partizanov.
Naloga, ki so jo poverili McLea-nu> Je bila ta, da ee prepriča o obscenosti ln učinkovitosti partizan, skega odpornega gibanja in da Istočasno predlaga britanski vladi način, po katerem bi ta lahko najuspešnejše podprla to gibanje. Britanska vlada Je obvestila generala
odgovornosti. Vendar pa so po McLeana, da nima niti najmanjše ^henju vzhodno-eSropskih držav I skrbi, da bi postavila kakršno koli
vodstvom Sovjetske zveze, vsi st*> ki odklanjajo vrnitev v do-^0vin°. eslabl državljani* in se ne v ^ Vcičakovati. da bi se države, kattre odklanjajo vrrtitev, zavze-e *a njihovo bodočnost.
Sp?bazdm o sklenitvi Mirovne pogodbe
l AVSTRIJO
E London, 14. junija struJ-P°roia	je av-
Tel zunanji minister dr. Ka-Brit„uber izjavil, da Velika jetspia’ Združene držaje, Sov-(el ta zveza in Francija v na-niti	jo, da je treba skle-
strijoWlirovno V°9°dbo z Av-ZUrheii enak° pa se tudi spora-Dr, q 0 umiku zasedbenih sil. vrnitvr.uber je dal to izjavo ob so Ve| na Dunaj. Dodal je, da i. ®stZe sporazumne v na-e Pa o načinu postopka.
V AMERIKI
čelu,
Madžari
2 ,. New York, 14. junija York in'0tn prispeli v Nevv ske vlftar^ v°d!teljl nov« inadisi-
shlngton namenJenl 80 v Wa'
11 * Predat^3 Se bodo tarn razgovarjn-žav. vr"ki vlade Združenih dr-
zapreko širjenju komunističnega vpliva v Vzhodni Evropi in da Je njegova naloga prepričati se, katera odporna skupina povzroča Nemcem večjo škodo ln podpreti to skupino, da poveča svoje napadalne zmožnosti proti sovražniku.
General McLean pravi nadalje v svojem članku o srečanju z generalom Titom — srečanje, ki se je spremenilo v osebno in prijateljsko sodelovanje, ki Je trajalo do njegovega odhoda lz Jugoslavije, t. j. do preteklega leta. General McLean podčrtuje, da Je v kratkem spoznal, da je Tito mož, ki Ima lastnosti velikega vaditelja, tako v vojaškem kakor v političnem pogledu. Potem ko je preučil področja, na ka torih so se udejstvovali partizani, Je general McLean ukazal, da spustijo druge pedalne skupine v kraje, kjer so bile partizanske skupine. »V kratkem — P>še McLean — se je jasno pokazalo, da je partizanska organizacija tako v vojaškem kakor v političnem pogled.u presegla to, kar so sl mogli misliti v drugih državah,
V članku podaja piseo kratko zgodovino razvoja partizanskega gibanja od njegovega početka, ko so se majhne skupine odločnih mož in žena, katerih orožje so bile v glavnem palice in kamenje, na strani
komunistov zbrale v gozdovih In hribih v Srbiji in začele nadlegovati in napadati na vse načine nemške in italijanske zasedbene sile. Parti. zansko gibanje se je nadaljevalo s pridobivanjem novih pripadnikov in količina opreme je bila v vojnem materialu, ki se ga je partizanom posrečilo zapleniti sovražniku. Nadalje pravi pisec članka o množičnem begu tisočev četnikov vseh činov, ki so se pridružili partizanom in pripoveduje, da jc bil osebno prisoten predaji celotnih četnišklh formacij skupno s poveljniki.
p« opombi, da je bilo ob času njegovega prihoda v Jugoslavijo približno 150.000 partizanov, ki so delovali pod Titovim vodstvom in da so partizanske civilne oblasti že uspešno delovale v osvobojenih in od sovražnika še zasedenih pokrajinah, trdi general McLean, da nasprotno ni bilo s strani četnikov nobenega vidnega znaka o delovanju proti jovražniku. Nasprotno nadaljuje McLean —'angleški častniki, ki so bili s četami generala Mihailoviča, so obupovali, ker se jim ni posrečilo, da bi mogli izvesti ^ strani četnikov kakšno stvarno napadalno akčijo. Pisec članka trdi, da so britanski častniki s svojimi očmi večkrat videli, kako so živeli Nemci ln četniki v raznih vaseh drugi poleg drugih in kot so mu povedali — tako trdi pisec — da je nekega četniškega poveljnika Mi-hajlovlč obsodil na odvzem čina, ker se Je drznil napasti sovražnika. Z druge strani so se četniki, katerih sovraštvo do komunizma — plod spretno pripravljen^ Goeb-belsove propagande — je bilo videti večje kot do Nemcev, z navdušenjem borili proti partizanom, ka-kor hitro se jim je nudila prilika.1 McLean nadalje pravi: »Ker ao se vršili četniaki napadi proti partizanom Istočasno z nemškimi in italijanskimi napadi, ni nič čudnega, če so part,žanl tožili četnike, da sodelujejo s sovražnikom. Kot krepke dokaz« teh obtožb »o partizani predložili številn« listine, ki so jih zajeli, listine, ki so dokazovale posredne ali neposredne stike med številnimi Mihajlovičovlrni poveljniki na eni in nemškimi ter italijanskimi poveljniki na drugi strani.
Silo lakote se lahko prikaže Se v letu 1947 in bo morda Se hujSe kakor leta 1946.
zMislim, da bomo pokazali svetu, da bo britanski narod r&il vprašanja demokracije, svobode in gospodarske načrtnosti, narod, ki je presenetljiv v svoji sposobnosti, da združi nezdružljivo.
zCe je narod na svetu, ki more uspeti s takim eksperimentom, je to naS, ker mi Imamo podjetnost in vztrajnost, ki sta značilni za britanski narod.
«1947 bo leto, v katerem bomo začeti uživati dobiček naSih naporom leta 1946. Velika ovira za obnovo bo morda spet pomanjkanje goriva.
vPodržavljenje samo na sebi ne zadošča. Javna lastnina nalaga na ramena vsakega industrijskega delavca veliko odgovornost. Narod ima pravico pričakovati, da bodo te sile storile vse, kar morejo, ko se bo delalo za narod.
eObrnili smo hrbet gospodarskemu uboštvu in stopamo V novo boljSo socialno dobo. To je doba preizkušnje za socialiste. Ni zadosti opevati čudežev javne lastnine. Zdaj je naSa dolžnost in imamo to možnost, da jo uresničimo in dokažemo njene koristi. Britanski narod bo dokazal svetu, da smo mi resnična demokracija in kronana z uspehom, narod, ki dela za narod!»
Komentarji angleškega tiska • o Bevinovem govoru
V vseh krogih angleškega javnega mnenja so toplo sprejeli govor ministra Bevina o zunanji politiki. Njegov govor je predmet mnogih uvodnih člankov.
Konservativni «Daily Telegraph*
pravi, da je govor 'anajvečji .v Bcvinovi karieri*.
Laburistični «Daily Herald» poudarja, da je dal kongres laburistične stranke popolno podporo zunanji politiki vlade, in piše: «Najve-je sedanje vprašanje zuna nje politike je način, kako bo bilo mogoče razviti bolj prijateljske od-noSaje s Sovjetsko zvezo. Govora Noel Bakerja in Bevina zgovorno izražata željo vlade po takih odno-Sajih, Britanska politika temelji na Združenih narodih. Britanska vlada kar najbolj živo upa, da bo
Varnostni svet Združenih narodov znal ne samo očuvati mir v težavni prehodni dobi, temveč tudi, da bo gospodarski odbor Združenih narodov napravil mir trajen in ploden. Toda Velika Britanija ee zaveda dejstva, da se njeni upi ne bodo nikoli uresničili, če se ne za gotovi zaupanja in popolnega sodelovanja Sovjetov. Navezati prijateljske vezi s Sovjetsko svežo je najnujnejša naloga zunanjega ijji-nistra in kongres laburistične stranke je pokazal zaupanje, da bo Bevin storil vse, kar more, da bi dosegel ta smoter».
Liberalni «Manchester Guardian* pa pripominja: eBevin je zdaj v mnogo boljšem položaju. Prejšnji teden si je jtajamčil podpo-o spodnje zbornice in včeraj so mu jo zagotovili voditelji in somišljeniki njegove stranke. Nihče, ki se ri udinjal tudi igri, ne more dvornti o Bevinovi odkritosrčnosti. Misel na vojno s Sovjetsko zvezo ali na oboroženo premirje v Evropi, razdeljeni na dva tabora, je zadnja, ki more btti ljuba kakšni laburistični vladi«.
Bevin l>o danes odpotoval v Pariz, podprt z veličastnim dokazom solidarnosti k vladni politiki. Ce k Be-vinovemu uspehu v spodnji zbornici preteklega tedna dodamo ploskanje, ki ga je bil deležen v Bour-nemouthu ln ce se oziramo r.a ko. mentarje uvodnikov danaanjega britanskega časopisja vseh smernic (Izvzet je samo komunistični <Dal ly Workor») ne more biti v očeh sveta prav nobenega dvoma, pra vijo londonski komentatorji, ln Je upravičena Bevinova zavest, da ne predstavlja samo britanske vlade ter laburistične stranke, temveč ves nared v naporu, da doseže sporazum v Parizu.
. Bevin je govoril, pravijo londonski komentatorji, o svojih naporih v preteklosti ln o svojih namenih za bodočnost, da bi premostil prepad med Zahodom in Sovjetsko zvezo v takem tonu, da bi moral prepričati tudi največje »klepttke. Razdelitev Evrope mora biti preprečena. Glede vprašanj, ki jih bo. do morali prihodnje tedne rešiti v Parizu, nam ta konferenca nudi edinstveno možnost- Bevin je dejal: »Zato vam ne bom rekel danes ni-
Britansko zunanje minstcsti/o odločno zanikuje
obtožbe proti častnikom
na Mihajloi/ičcvi razpravi
LONDON, 14. junija — Včeraj so objavili britansko noto, ki trdi, da so obtožbe, iznešene na Mihajlovitevi razpravi proti britanskim častnikom po vsem videzu »brez podlage*, ter osebni demanti dveh britanskih častnikov, katerih imeni so imenovali na razpravi.
Izjava britanskega zunanjega
ministrstva pripominja, da bi bilo v skladu z mednarodnimi navadami, ker te obtožbe govorijo o zatrjevanih navodilih tedanje britanske vlade tem častnikom, da bi v prvi vrsti Zahtevali pojasnila od britanske vlade.
Britansko zunanje ministrstvo nadalje obvešča jugoslovansko vlado, da so točno pregledali britanske arhive, da pa je do zdaj videti, da nimajo obtožbe nobene podlage. Zato se naproša jugoslovansko vlado, da o tem takoj pošlje listinske dokaze.
Tako polkovnik Bayley kakor stotnik Hudson sta zanikala Izjave, ki Jih jima pripisujejo, o »likvidaciji komunistov v Jugoslaviji*. Bayley, ki Je zdaj v Ankari, j« poslal v London izjavo, v kateri pravi: »Daleč od tega, da bi vzpodbujali MlhajlovlCa v protlpartizanski dejavnosti, so Šla moja in mpjih podrejenih prizadevanja vedno v nasprotno smer. Zaradi tega stališča Je Mlhajlovič v Lipovem dne 28. februarja 1843 javno in bridko kritiziral politiko britanske vlade, naši odnokajl so postali napeti In Mlhajlovič j« zapustit svoj glavni stan sredi marca 1943 v neznano smer, brez nadaljnjih uradnih stikov z fpojo misijo*.
Stotnik IVidson Je v Londonu v svoji izjavi energično zanikal trditve, ki mu jih priplsuje-
HERBERT MORRISON lord predsednik sveta
jo. Dejal je, da je bHa poslanica, ki naj bi jo bil poslal Mihajloviču, v resnici izrečena tako četnikom kakor partizanom in da je bila prežeta z načelom, da se mora vojna v Jugoslaviji voditi le za Jugoslavijo in ne v prid kake druge države, pa naj bo to Sovjetska zveza ali 4 olika Britanija. Važne besede »ali Velika Britanija* so v izjavi no razpravi izpustili.
ODKRITJA NA RAZPRAVI PROTI MIHAJLOVIČU
Včerajseje nadaljevala v Beogradu razprava proti Mihajloviču. General je pri zaslišanju izjavil, da ao g» septembra 1944. Nemci zaprosili, ds organizira sestanek z ameriškimi zveznjjni častniki z namenom, da razpravljajo o # predaji zahodnim velesilam. Sestanek Je bil organiziran, je dodal Mlhajlovič in nemški predstavnik je naslovil na zahodne velesile poziv, da se zvežejo z Nemčijo proti komunistični nevarnosti. Ameriški častnik je odgovoril, da se mora predati Nemčija vsem zaveznikom, da se vod^ vojna za uničenje nacizma in da zato ni vzroka baviti se a komunizmom. Mihajlovič Je priznal, da ao se leta 1944 njegove četniške sile bojeval* v Srbiji skupno z Nemci, beloruskimi edinicami In bolgarskimi ter srbskimi izdajalci proti partizanom maršala Tita. Vendar so Imeli boji, je dodal Mihajlovič, slučajnostnl značaj.
česar, kar bi lahko povzročilo za-moro ali težave z ozirom na skrajne poizkuse, ki jih bom izvršil prihodnje tedne.*
»Vse kar sam zahteval od Sovjetske zveze — Ja Izjavil Bevin — J« reciprociteta in nič drugega. Ce Jo bomo Imeli bomo lahko doeegli sklenitev miru in Evropa bo lahko znova vstala.*
Londonski komentatorji dodajajo, da se Bevin ni zadovolji s tem, da bi položil karte na mizo. Uporabil je vse svoje srce in vso svojo dušo v velikem naporu, da bi zagotovil trajen mir s pomočjo vzajemnega razumevanja.
SKLEPI ARABSKE LIGE
Arabski voditelji so preučili politični položaj
DAMASK, 1 i. junija. — V sirijski vasi Bludan blizu Damaska so se zadnje dni sestajali vodilni arabski politiki. Odbor Arabske lige je razpravljal o sporu med palestinskim visokim arabskim odborom ter palestinsko vrhovno arabsko fronto.______, .
SOVJETSKA MLADIM V RIMU
film, 14. junija
Na povabilo rimskega župana, princa Dorle Peinphllija, je prišlo v Rim sovjetsko mladinsko odposlanstvo. Mladi Sovjeti so obiskali neko gimnazijo la se razgovarjall z dijaki. Italijanskim
Visoka angleška odlikovanja
zaslužnih vojahov in civilistnv
LONDON, 14. junija — Ena izmed glavnih značilnosti seznama odlikovanj ob priliki kraljevega rojstnega dne, je priznanje vlogi, ki bo jo imeli voditelji britanske sindikalne zveze za socialistično stvar'v zadnjih 20 letih. V seznamu so tudi mnoga odlikovanja za vojno službo in civilno osebje v vseh krajih britanskega imperija in vseh družbenih razredov.
Na vrhu liste je eden Izmed naj-
«Mislim — trdi McLean — če upoštevamo dokeze iz raznih virov, ne mote biti nobenega dvoma, da Je mnogo glavnih četnišklh poveljnikov sklenilo sporazum s sovražni, kom, kot je svoj čas Churchill sam Izjavil. Vloga, ki Jo je Imel MlhaJ‘ lovič, je mnogo manj jasna. Čeprav se zdi kot gotovo, da ga Je njegovo sovraštvo do komunizma In njegova politika namenoma pasivnega zadržanja dovedla do popolnoma različnega položaja, kot ga je zavzel v začetku.*
General MacLean piše potem o mnogih primerih, v katerih ao mu pokazali orožje britanskega tzdel-kg, ki so ga zajeli četnikom.
General MacLean omenja v svojem članku tudi dejstvo, da je jugoslovanska kraljevska vlada v Londonu odlikovala enega Izmed četnišklh poveljnikov, ki je takrat resnično bil pri italijanskem fašističnem poveljstvu. Pisec trdi, da mu je po italijanski kapitulaciji neki častpik dejal, da so četniki ’.n fašisti praznovali to presenetljivo
odlikovanje, ki ga je dala Jugoslovanska kraljeva vlada v Londonu z najrazkošnejšim banketom, katerega se je kdaj udeležil.
Z ozirom na te okoliščine — pravi general McLean — se je britanska vlada odločila ponuditi generalu Mihajloviču še eno priliko. Vrhovni zavezniški poveljnik na sredozemskem bojišču Je dal Mihajloviču ukaz, naj ta da razstreliti v teku določenega časa važen most. Ta čas je potekel, ne da bi ukaz izvršili. Iz tega vzroka so odtegnili britansko vojaško misijo, ki Je bila dodeljena glavnemu stanu generala Mihajloviča ln Velika Britanija Je začela nuditi vso podporo Titovim partizanom, ki so vršili na tisoče napadov proti takim objelftom po vsej Jugoslaviji.
General McLean zaključuje svoj članek s sledečimi besedami; »Ne more biti nobenega dvoma, da je delež, ki ga je dal v naslednjih mesecih maršal Tito zavezniškemu vojnemu naporu, popolnoma opravičil stvarno pomoč, ki smo mu jo dali mi Britanci ln Američani.*
odličnejših brltansk.h vojaških voditeljev, 46-letnl admiral lord Louis Mountbatlen, ki Je imenovan za vi. skonta. Lord Mountbatten, bratranec kralja Jurija in vrhovni zavez niški poveljnik v jugovzhodni A-zljl od leta 1943 dalje, ima visoki čin podadmlrala in je najmlajši na seznamu admiralov od časov grofa Beatty ln Nelsona. Je kraljev osebni pribočnik aa mornarico. Nekat"-ri krogi ga predlagajo za bodočega generalnega guvernerja Avstralije, vendar je izjavil, da rajši nadaljuje 3vojo mornariško kariero. Zeli postati prvi lord admlralitete (t. j. minister za mornarico) kakor je bil njegov oce. knez Louis Batten-terg, leta 1912.
Med drugimi vojaškimi voditelji razen Mountbattena, ki bodo prijeli odlikovanje, so maršal vi*kont Alan Brooke, bivši načelnik imperialnega generalnega stana In mojster strategije v drugi svetovni vojni; admirar vlskont Cunningham, mo?, ki je Izbrisal Italijane lz Sredozemlja, ter letalski maršal sir Cyril Newall, generalni guverner in vrhovni poveljnik v Novem Ze-landu od 1941-1948.
Alan Brooke *n Cunningham bosta dobila red za zasluge, Newall bo postal baron.
Znani voditelj sindikatov sir Walter Citrine, predsednik mednarodne sindikalne federacije, je imenovan za barona. Star je 63 let in potem 'ko je bil 20 let generalni tajnik kongresa britanskih sindikatov, se umika v zasebno življenje, Citrine je zmeren socialist, ki je začel delati že kot 14-letni deček v Liverpoolu: Igral je trobento v de-
Odbor Arabske Uge je sklenil, da predloži palestinsko vprašanje svetu Združenih narodov v pretres, po predhodnem posvetovanju z britansko vlado. Ligin generalni tajnik Azzam paša je 'Izjavil, da bo Arabska liga zahtevala, naj ji ZdruZenl narodi izročijo upravo nad Tripolitanijo in Cirenajko.
Odbor Arabske lige je sprejel resolucijo v podporo egiptske zahteve po eedinstvu doline Nila* (t. j-združitev Egipta s Sudanom in *<* popolni umik britanskih čet iz B-gipta. Arabska lipa je mnenja da ne more biti v prijateljstvu z Veliko Britanijo, Cs le-ta n« sprejme ( in uresniči egiptskih zahtev, s tem da zagotovi Egiptu pravni poloiaj, ki »i ga je med narodi zaslutil.
lavski godbi v Liverpoolu. Se danes je ljubitelj glasbe, dasi se je odpovedal trobenti.
Med drugimi voditelji sindikatov-so v seznamu odlikovanj George Gibson, bivši predsednik sindikalnega kongresa, ki je Imenovan za častnega tovariša, in Joseph Halls-worth, generalni tajnik neke sindikalne zveze ter član ravnateljstva Mednarodnega urada za delo, 1U je Imenovan za viteza.
Georges Shepherd. dozdaj predstavnik laburistične stranke, in 67-letni sir William Bevcrldge bosta sjj^mlla Citrina v zgornjo zbornico. Imenujte Beverldgea kateremu kolt Angležu in takoj vam bo odgovoril »socialna varnost*. Na načrtih Beverldgea za socialno varnost Je zgradila laburistična stranka mnoge izmed svojih socialnih reform, kakor doklade za otroke in obvezno državno zavarovanje, ki jih danes uresničuje laburistična vlada. Beverldge ni član laburistične stranke. Bil J« liberalec, vendar se danes bolj drži izven vsake politične stranke. Malo se vš o She-pherdu izven krogov laburistične stranke, toda je eden Izmed mož kt so položili temelje za socialistično zmago pri volitvah preteklega leta. Ustvaril Je pokrajinsko organizacijo stranke po vsej Veliki Britaniji,	' .
Sir Alexander Cadogan, stalni britanski predstavnik v Varnostnem svetu Združenih narodov, je imenovan za kronskega svetnika, obenem a sir Hartley Willlam Shawcrossom, generalnim državnim tožilcem v sedanji britanski vladi in voditeljem britanskega zbora tožilcev na razpravi v NUmbergu.
UttBERTO ODLETE! V LIZBONO
Rim, 14. junija'
Kralj Umberto II je odpotoval iz Rima z letalom v Lizbono. Notranji minister Romita je izjavil: «Današnji položaj v vsej Italiji je v resnici zadovoljiv. Ni znakov nereda, čeprav ne morem jamčiti, da se vroče glave ne bf znova razgrele pod žarečim soncem*.
ASERBEIDZAN SE ODPOVEDAL SAMOSTOJNOSTI
Teheran, 14. junija Včeraj ao podpisali sporazum med teheransko osrednjo vlado ln Piševarijevo vlado aamostojne aserbejdžanske pokrajine.
Poročilo je bilo presenečenje, čeprav so pred nekaj dnevi iz neuradnih virov sporočili, da so dosegli spložni sporazum o glavnih vprašanjih. Poročilo so objavili v času, ko milijon perzijskih muslimanov proslavlja obletnico rojstva Mohamedovega zeta Alija. Doznava se, da so dosegli spora-jzum na treh temeljnih točkah: Aaerbejdžan se odpoveduje samo. stojnosti in ostane del Perzije, odpoveduje se ministrstvom in predsedstvu ministrov in ga bddo z* zdaj upravljali pokrajinski ln mestni zbori.
VOLIVNi USPEH ARABCEV V AtŽlRU
Kairo, 14. juhija
«New York Times* piše, da so pristaši neodvisne alžirske vlade v okviru francoske države, ki so Jih nedavno izpustili lz ječe, dosegli presenetljivo zmago pri volitvah zd francosko ustavodajno zbornico.
• t
RAZPRAVA V NURNBERGU
Ukrep za pospešitev razprave
Konec zasliševanja^generala Jodla Seyss lnquait •rešil Nizozemsko» pred popolnim uničenjem
NUrnberg, 14. Junija
Na razpravi proti vojnim zločincem v Niirnbergu je ob koncu preteklega tedna general J odi zanikal, da bi nemški glavni stan pripravil načrt za prekoračenje Transkavka-zije in napad na Perzijo, Irak in Egipt, v primeru, da bi se Sovjetska zveza morala umakniti. Ko so ga vprašali, kaj misli o dokumentu, ki so ga izdelali na neki konferenci vojaških poveljnikov, v katerem so priporočali zastrupitev sovjetskih ujetnikov, ki so bili nesposobni za delo, je Jodl odgovoril, da so bili v tistem času vojni ujetniki brez vsakega prava. Jodl Je dodal, da Je predlagal Hitlerju, naj ne izdaja ukazov za represalije proti partizanom, ker je bilo videti, da so z obešanji in požiganji vasi njih število sarro povečavah.
Med nadaljnjim zasliševanjem je britanski tožilec predložil pismo, ki ga Je napisal general Jodl po zaključku vojne s Poljsko; v njem je označil nemški napad kot »očarljiv* in izjavil, da ta napad ni nič drugega kot začetek težkega, a odločilnega boja. Citanje pisma Je Jodla precej presenetilo.
Bivši šef nemškega glavnega štaba Je nadalje napisal, d% bodo ponavljajoče nemške kršitve onečastile Nemčijo za stoletja. Končno je izjavil, da če bi Nemčija zmagala v vojni, bi zavezniški poveljniki, in voditelji bili prav tako sojeni, kot 60 zdaj Nemci v Numbergu.
odločen napraviti vse, da bi ostala Avstrija neodvisna, dokler ne bi mogli izvesti plebiscita. Toda Hitler je poslal svoje čete, ga napravil za guvernerja Nizozemske, čeprav to ni odgovarjalo njegovim željam.
Seyss Inguart je nadalje trdil v svojem obrambnem govoru, da je v svojstvu nemškega guvernerja za Nizozemsko rešil deželo pooolnega uničenja s lem, da se Je uprl in ni hotel izvršiti povelja za popolno poplavitev dežele. Glede preganjanja nizozemskih Zidov je obtoženec izjavil, da je zagovarjal način, da bi Jih zaprli v koncentracijska taborišča do konca vojne. Priznal je tudi tatvino nizozemskih umetnin.
Mednarodno sodišče za vojne zločince je včeraj izdalo nov ukrep zi pospešitev razprave proti nacističnim voditeljem, ki traja že se,-dem 'mesecev. Objavilo je, da bo za obrambne govore vseh nemških zagovornikov na razpolago . čas 14 dni. Predsednik sodišča lord Law-rence je izjavil, da so sprejeli ta sklep, da bi se tako izognili zavlačevanju. razprave «preko vsakega razumnega roka». Zaključni govori tožilcev bodo po obrambnih govorih, ki so predvideni za tekoči mesec.
SOC. POLITIKA
GOSPODARSTVO
NALOGE BRITANSKIH SIN DIHALNIH REFERENTOV
Odločitev Ernesta Bevina, ki jo je povedal v svojem zadnjem govoru, da bo zvišal število sindikalnih referentov v diplomatski službi, razlagajo londonski opazovalci kot odgovor na kritike, ki so jih . na kongresu v Bournemouthu iznesli, voditelji in člani laburistične stranke proti zunanjemu ministrstvu.
Sindikalni referenti so običajno, čeprav ne nujno, redni civilni nameščenci in funkcionarji ministrstva dela. Njihova glavna naloga je poročanje o sindikalni in socialni zakonodaji in o metodah ministrstev za delo v državah, kjer so akreditirani, kakor tudi stik s krajevnimi sindikalnimi gibanji. S pomočjo strokovnjakov more sindikalni referent poročati o socialnem stanju, o katerem Je v preteklosti zunanje ministrstvo dobivalo preskromne vesti.
Mislijo, da bo Bevinova odločitev znatno zvišala vrednost poročil o pogojih v tujini iz tistih prestolnic, ki do zdaj niso imele sindikalnih referentov. Londonski opazovalci mislijo, dsf predstavlja to značilen dokaz znanega zanimanja Bevina za učinke gospodarstva na zunanjo politiko.
Poljska delegacija je odpotovala v Združene države, da bo sodelovala na izrednem zasedanju mednarodne delavske konfederacije, ki bo v Seattleju.
V mirnodobno življenje
PREMOG V ANGLIJI
II.
Eden je bil znižanje dohodninskega davka. Toda kakor kažejo številke sedanjega državnega preračuna, Je to nemogoče v sedanjih razmerah, če hoče Velika Britanija zadržati svoje mesto med narodi. Drugi predlog je šel za tem, da bi dali na domači trg v Angliji večjo količino blaga, tako da bi delavci raašli v trgovinah blago, ki bi ga mogli kupiti za presežek svojega zaslužka. To bi jih vzpodbujalo, da bi.,delali poln delovni teden in zasluzili več denarja. Toda tudi tu so naleteli na povojne težave, ko je Anglija prisiljena proizvajati več za izvoz v tujino.
Vlada deluje v drugi smeri, da bi zvišala proizvodnjo. Zelo se trudi, da bi izboljšala proizvajalne postopke z uvedbo modernejših strojev. To ne pomeni samo večje gospodarnosti pri uporabi delovne sile, temveč dviga rudarja od navadnega ročnega delavca na stopnjo izvežbanega mehanika. To Je
priprava za čase, ko bodotmlade-
Nem&ki načrt za predajo Velike Britanije
Zanimive so bile listine, ki jih Je predložil namestnik britanskega tožilca C. D. Roberts, in sicer o nemškem načrtu, ki naj bi prisilil Veliko Britanijo k predaji. Nemški načrt je v glavnem sestojal iz treh gbdobij: 1) obleganje, da bi prerezali oskrbovalne poti; 2) teroristični napadi proti mestom, da bi zrahljali moralo prebivalstva in vojaštva; 3) zaključno obdobje z izkrcanjem čet na britanskem otoku. Tožilec Roberts Je dejal, da je načrte izdelal 30. junija 1940 general Alfred Jodl.	v
General Jodl je predložil pismeno Izjavo, iz katere Je bilo razvidno, da se Je Hitler na nekem zasedanju glavnega stana, ki Je bilo dva meseca pred kapitulacijo, sporekel z generali, ker niso izvršili ukaza za likvidacijo zavezniških letalcev, ki so bili primorani pristati v Nemčiji.
Listina, ki jo je izdal general Karl Koller, bivši načelnik glavnega stana nemških letalskih sil, pravi, da je bil Hitler zelo razburjen, ker so dali dovoljenje «Wer-machtu*, da zaščiti zavezniške letalce pred možnim nasiljem s strani nemškega prebivalstva. Ob t'ej priliki Je Hitler vzkliknil: «Možje «Luftwaffe» so podleži in polni strahu, da bi se jim moglo kaj zgoditi. To ni nič drugega kakor podel sporazum med »Luftwaffe» in britanskimi ih ameriškimi. letalci. Posadke vseh bombnikov, ki so jih sestrelili, Je treba izročiti varnostni policiji in jih likvidirati*.
Predsednik Lawre»ce Je Izjavil, da sodišče ne bo upoštevalo tajnega zapiska, ki Je bil priložen sovjetsko nemški pogodbi iz leta 1939. Sodišče Je že pred tem dvakrat cd-klonilo priznati veljavnost te listine, za katero so trdili, da Je prepis zapisnika, ni pa bila dokazana verodostojnost. Vsi člani sovjetskega tožilstva so na vsaki razpravi ugovarjali proti sprejemu te listine.
Zasliševanje Seyss Inquarta
V ponedeljek Je pričel s svojo obrambo bivši avstrijski kancler in zivšl guverner Nizozemske Seyss Inquart, ki Je izjavil, da je bila njegova naloga spremeniti čustva nizozemskega prebivalstva do Angležev. Priznal Je, da so v dobi njegovega vladanja ustrelili 1500 Nizozemcev.
Ko Je govoril o dobi, v kateri je bil notranji minister v Schusch-niggovl vladi, je Seyss Inquart izjavil, da Je bil pred priključitvijo
niči, katere veselijo stroji, hodili na delo v rove, da bi se tam seznanili z zanimivim 'strojnim delom. V tej zvezi so povečali tudi izglede na napredovanja. Pripravili so načrte, da »e bo mladi rod lahko učil vsega rudarstva, praktično in teoretično, ter se dvignil k najboljše plačanemu s^rokovr.ie-mu delu. Rudarstvo je postalo v Angliji dober poklic.
Uspešne kariere so seveda samo za redke izjeme. Končno je odvisna količina- izkopanega premora vendar le samo od tistega ru-iarja, ki gre v rov. Mnogo so naredili, da bi olajšal; ta poklic, kolikor je v danih prilikah mogoče. V zdravniškem skrbstvu stoji rudarstvo na najvišjem mestu. Mnogi rudarji trpijo zaradi pljučnih bolezni, ki Jih povzroča vdihavanje premogovega prahu. Vendar takšni ukrepi zahtevajo dolgega časa, tako da moremo ugotoviti izboljšanje šele po preteku desetih ali petnajstih let. Mnogo manj rudarjev se danes pritožuje zaradi takšnih težav kot pred petnajstimi leti, ker zdaj lahko ugotavljamo
ol
tu
pljučne bolezni že v prvem dobju razvoja. Tedaj jih lahko z uspehom zdravimo.
Zaščita pred nesrečami v rudnikih se je zelo izboljšala. Rudarstvo bo vedno nevar4n poklic, toda leta 1944 je prišla ena nesreča na macj kot tisoč rudarjev. Zaradi vedno novih gradb in ureditev zračenja, se bo to razmerje v bodočnosti še izboljšalo.
Tudi stanovanjske prilike se stalno boljšajo. Predstave, da mora rudar in njegova družina živeti v u. mazani majhni kolibi z maloštevilnimi udobnostmi, so umrle že pAd leti.- Načrtna graditev mest, nove stavbe, poslopja za družabno in prosvetno življenje, vse to igra veliko vlogo v življenju nove* Anglije, ki ss dviga v sedanji povojni dobi k novemu poletu.
Toda vse stvari že niso ostvarje-ne. Dandanes, ko so potrebe obeh, Velike Britanije in Evrope, po premogu najnujnejše, Je se vedno mnogo neprijaznih strani, ki so v zvezi s kopanjem -premoga!. Toda kljub tamu ss moramo zavedati, da bodo vsi načrti o boljšem življenju v novem svetu ostali samo sanje, dokler ne bodo izkopali zadostne količine tega dragocenega zemeljskega zaklada. Angleška vla. da Je prepričana, da vsi rudarji to razumejo. V tej veri jo potrjujejo Številke o proizvodnji, ki vsak mesec naraščajo, četudi še ne zadosti hitro. Zeli si, da bi mogla ugotoviti tudi na tem polju enak polet, kot ga je pokazala Velika Britanija med vojno. To so velike zahteve toda mnogi mislijo, da lahko upajo da to ni preveč.
Brez zadostnega premoga bi mo rala evropska industrija pogin'ti Nemški premogovniki so samo sen ca tega, kar so bili pred vojno Poljskega premoga ni mogoče do biti, kot Je bilo pred vojno. Evropa si obeta od angleškega premoga rešitev usode svojo gospodarske blaginje. Oči Britanije pa so obrnjene na svoje rudarje, ki naj ga izkop, ljejo. Evropa, vi in Jaz, vsi smo odvisni od odgovora, ki ga to dal angleški rudar.
Slikarska umetnost
KARDINAL DON FERNANDO NINO DE GUEVARA
Portret slavnega krečanskega slikarja Domenica Theotokopoulosa, znanega pod imemom «El Greco» (rojen okoli 1545 v Kandiji na Kreti. ki je takrat priznavala bene-fansko gospodstvo, umrl leta 1614 v Toledu v Španiji, ki je postala poTtCliji njegov,a tretja domovina). Lastnik kardinalovega portreta je , danes H. O. Iiavesmeyer iz Nem Yorka
Donald GhlshoEm zapušča Trst
Danes bo odSel is Trsta g. Donald Chisholm, Sef dopisnikov VZN ; vrača se na svoje predvojno sluibeno mesto pri *Daly Mirror-jus v London. Deloval je v Angliji kot novinar preko 20 let in je bil med tem časom podravnatelj listov *Daily Maila*, *Daily Sketcha» in *Daily Mirrorja*. G. Chisholm je pisal v Trstu posebno porobila'o demonstracijah in tiskovnih konferencah pri polkovniku Botomanu.
Donald Chisholm je vstopil v vojsko kot prostovoljec, čeprav mu zaradi let ni bilo treba slutiti; postal je navadni vojak zbora kraljevih pionirjev. Od takrat je zavzemal vatna mesta pri tisku in obvestilih, vse od Kaira do Trsta.
Vsi, ki ga poznajo, mu Želijo na njegovi nadaljni poti najbpljSih uspehov.

Aretacija ustrahovalca
Včeraj ponoči so poklicali policijo k Sv. Soboti, kjer sta bila na cesti dva mladeniča, ki sta strahovala mimoidoče. Ko Je prišla policija na mesto, Je aretirala nekega Pederica Cocianija, medtem ko je drugemu uspelo pobegniti. Pri telesni preiskavi so našli pri aretirancu boksar. Drugi neznanec, za katerega so kesneje ugotovili, da gre za 35 letnčga Antoni Gregorija, je na begu odvrgel ročno bombo, ki Je eksplodirala.
VARJENE LADIJSKE PREKATNE STENE
V Angliji čaka na tisoče odpuščenih mol, da jih bodo sprejeli v obrtne tečaje ministrstva za delo, kjer se bodo usposobili za obrtnike. Večina bi se rada naučila elektrotehnične obrti. Slika prikazuje F. C. Rus-sella iz IVillesden Greena, ki je slutil v vojski osem let in pol, po pet in jrolmesečnem posečanju tečaja pa že preizkusa valtalno napetost električne naprave.
IZ JUGOSLAVIJE
Na predlog maršala Tita je predse dnlštvo jugoslovanske narodne skupščino odlikovalo izvestno število maršalov, admiralov in generalov sovjetske zveze za njihove posebne zasluge v boju proti skupnemu sovražniku narodov Jugoslavije in Sovjetske zveze — nacl-faš!stičnemu napadalcu. Nadalje so odlikovali visoke sovjetske častnike ». redom partizanske zvezde, narodnega osvobojfnja, za narodne zasluge in z redom bratstva in ed.nstva.
Včeraj so podpisali na Quai d’Or-say trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo. Stopila bo v veljavo. 15. junija. Na podlagi tega sporazuma se Jugoslavija’ obvezuje, da bo dobavljala Frfliciji hmelj, les, živo srebro, svinec in druge rudnine; Francija pa bo dobavljala stroje, ekektrlčni material, optične, kemične in tekstilne instrumente.
Na pobudo krajevnage ljudskega odbora v vasi Ivanovo ob Donavi, so nedavno odkrili spomenik v čast sovjetskih vojakov, ki so padli med ostrimi boji za osvobodit^ Jugoslavije.
ŠPORT
NOVO EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU NA 100 M Marseille, 14. junija Francoski plavač Alex Jany iz Toulousa je izboljšal evropski rekord v prostem plavanju na 100 m, in sicer s časom 56 sekund 7/10. Do zdaj je držal prvenstvo od leta 1936 dalje Nemec Helmut Fischer, in sicer s časom 56 sekund in 8/10.
TENIS ZA DAVISOV POKAL BELGIJA-5VEDSKA	1:1
Stockholm, 14. junija V sredo sta odigrali Belgija in Syedska prvi dve tekmi v evropskem polfinalu za Davisov pokal. Belgiječ Phillip Washer je zmagal nad Švedom Torstenom Johanso-nem s 6:2, 6:1, 6:4; Šved Leonart Bergedin pa je zmagal nad Belgijcem Jackom. Petenom s 3:6, 6:3, 6:1, 6:1.
Zmagovalna država iz tega srečanja bo igrala z Jugoslavijo v evropskem finalu.
KONGRES MOTOGIKLISTOV Ženeva, 14. junija Včeraj je bil v Ženevi prvi evropski motociklistični kongres.
Doslej so gradili ladje samo v ladjedelnicah, v bodočnosti jih bodo dedoma izdelovali v tovarnah. Znana ladjedelnUka drutba Vickers-Armstrong Je v svojih ladjedelnicah v Barrow-in Furness uvedla nov način v izdelovanju ladijskih prekatnih sten za «Orcades», ki bo nova ladja za proge v Orient. Prekatne stene in bencinske tanke bodo izdelali v tovarni in nato pričvrstili na ladjo. Postopek bo isti kakor pri 'sestavljivih hllah, kjer zgotovljene dele sestavijo na kraju, kjer bo hiša stala.
Novi način ima velike prednosti za ladjedelnice in tudi za drutbo eOrient Line», ia katero gradijo ladjo sOrcadesn. Predvsem bodo prihranili eno četrtino ha času za izdelavo, nosilnost bo zvišana za 2.000 ton. Prihranili bodo 900 ton jekla in kakor predvidevajo, bodo zmajiall ropot. vOrcadesn bodo splovili Se pred koncem leta in bo prevozil v 28 dneh pot od Londona do Malbourna, na mesto v 36 dneh, kakor so vozile ladje pred vojno.
ARGENTINSKO NAROČILO 100 PREKOATLANTSKIII LETAL
Potniška letala •tipa Avro 19, ki jih izdeluje angleška drulba A. V. Roe, so vzbudila zanimanje tudi v tujini. Dobili so novo veliko naročilo — tokrat za argentinsko letalsko sluibo 100 letal tega tipa. Stalno prihajajo, naročila tudi iz drugih drlav za letala tipa Tudor II.
ANGLEŠKA KOLESA ZA AVSTRALIJO
Letos 31. januarja je bila ot-vorjena v Melbournu razstava angleških koles. Razstavljena kolesa so najnovejSih tipov in so vzbudila
med obiskov razstave tolikšno občudovanje, da so naročila že prvi dan presegala 50 tisoč funtov.
Danes bo popoln lunin mrk, ki bo <t#Ino m de n tudi v Jul. Krajini. Začel se bo ob 19.53 ter bo trajal do 21.25.
Avstrijska in sovjetska vladd . ačeli z razgovori za uredil
____ sta
začeli z razgovori za ureditev vpraianja sovjetskih zahtev, ki se tičejo industrijskih naprav v Avstriji. Kakor poročajo, je Sovjetska zveza predlagala, naj bi o tovarnah, ki so bile ustanovljene na avstrijskem ozemlju po priključitvi k Nemčiji, to je po marcu 1938, sklepali od primera do primera. Tovarne, ki so bile avstrijska last pred tem časom, bodo ostale Avstriji.
« • •
Nizozemske sile so rešile 2500 Kitajcev — med temi stotine tena in otrok — iz zahodnega področja Tapgeranga, nedaleč od p citacije, kjer so nedavno umorili številne Kitajce. Mnoge rešene osebe je zaprla indonezijska vojaška policija, ki je z njimi slabo ravnala. Tisoč moi je bilo zaprtih v zaporih Mcoeka, kjer so ostali brez , hrane 4 dni.
Letalska organizacija Slovenije Je ustanovila na obširni Dobrepoljski planoti, ki se razteva cd Vidma proti Suhi Krajini in ima silno ugodne terene, svoj jadralni center. Začela je že z množičnim šolanjem jadralnih letalcev. V teh krajih so tudi dobri podnebni pogoji za jadralno letalstvo. Pogosto piha vzhodmk in tudi termika je primerna. Važno vlogo igrajo številne revlhte- Jadralci namreč z izke-r šcanjem valovanja toplega zraka, ki ga povzročajo oblaki in nevihte, dosežejo višino 1000 do 3000 m. Letalo dobi »ugodno brzino in leti 10 do 15 km daleč. Poglavitna stavba jadralnega središča je velika lopa za jadralna, letala, ki rao-
Trgovtnski minister LRS Tone Fajfar je dal ljubljanskemu tisku obrazložitev današnjih problemov slovenske .trgovine in vztrajnega odpravljanja pomanjkljivosti trgovskega poslovanja. Izjavil je, da nje-
govo min'strstvp nljna
V, bliitni Salerna je padlo v morje ameriško letalo, ki je imele na krovu 30 potnikov in 6 moi posadke. Kakor poročajo ameriški uradni krogi se je osem oseb rešilo s tem. da so odskočile s padali.
Severnoameriški zunanji minister je objavil uradne listine, iz katerih je razvidno, da je Portugalska pristala, da bi vstopila v vojno na strani zaveznikov na Pacifiku, če bi bilo to potrebno za izgon Japoncev s Timorja.
pregleda nad potrebami slovens ljudskih množic in nad posameznimi sektorji narodnega gospodarstva. Treba bo izvesti popolno organizacijo trgovcev na drobno, ki bedo lahko zaznamovali vse potrebe vseh vrst potrošnikov in jih preko organov ministrstva za trgovino in preskrbo (trgovinski odseki ljudskih odborov) ter po tehnični poti preko državnih veletrgovsklh podjetij prenašali na industrijo, s čimer bodo lahko pravilno usmerjal' produkcijo. Večkrat kako podjetje izdeluje predmete, ki jih pošljejo #v tiste kraje, kjer jih ne potrebujejo. Te dni so poslali po-sljko kos na Kras, dasl je šlo za kose, kt jih lahko uporabljajo le v Prekmurju. Večkrat se tudi zgodi, da v nepravem času izdelujejo blago ki je izrazito sezonskega značaja. Je tudi dosti primerov, ko blago zastaja po skladiščih. Tako Je bilo v jeseniških sklad'6čih 500 ton žice, pocinkane pločevine in cevi, ki jih nujno’ potrebujejo. Poleg tega je v skladiščih velika ko. lič na sezonskega blaga, ki v današnjem času ne gre v promet. Prodajo tega blaga bodo morali olajšati s sprostitvijo ali s pocenitvijo. Ukrep, naj se potrošniki oskrbe s premogom za zimo do 15, julija, ker bodo kesneje železniški vagon! služili v druge namene, ni dosegel svojega namena. Doslej se Je s kurivom oskrbelo za prihodnjo zimo komaj 5 odstotkov prebivalstva. V skladiščih leži tudj veliko blaga, ki čaka na izvoz in katerega v Jugoslaviji ni moči prodati (cement, del železnine, želatina, l?s). Posebna uredba je določila,
da smieta biti na poti od proizvodnje do potrošnje največ dva posrednika, in sicer en grosist in en detailist. Vendar se trgovci tudi teh predpisov niso držali. Večkrat so grešila tudi državna grosistična trgovska podjetja, ki so zahtevala, da mora iti skozi njihove roke tudi tisto blago, ki bi ga bilo lažje in cenejše dobaviti neposredno iz to-varne do potrošnika. Opaziti je bilo tudi izrazite monopolistične tendence, in sicer tako pri državnem, kakor tudi pri zadružnem sektorju. Skoraj vsa državna pedjetja so hotela dobiti zaščito s posebnimi uredbami, ki bi jim zagotovite prednostni položaj.
Preteklo nedeljo je bil v dvorani Ljudske prosvete v Žalcu velik koncert, ki so ga priredili mladinski pevski zbori iz Savinjske doline. Koncert j« pod vodstvom pevovodje Tavzlja zelo lepo uspel. Peli so slovenske, ruske in bolgarske pesmi....
Na Svetinjem hribu in ,v Jeruzalemu v ljutomerskih goricah so ustanovili veliko vinogradniško zadrugo, ki ima samo vinogradov preko 105 ha. V zadrugo sc vključili posestva razlaščenih Fischer-auerjev, Benir.gerjev, genklov, Avernasov ter docnovske in negovske graščine. Poročajo, da so viničarji navdušeno pozdravili razlastitev in ustanovitev zadruge. Ce 11 razdelili vinograde med posameznike na manjše parcele, bi jih novi lastniki zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev večinoma ne mogli obdelati. Š skupnimi močmi pa lahko store vse, da bo donos vinogradov čiinvečji. Del pridelka, ki obeta da bo zelo bogat, bodo razdelili članom za-čfruge.
Razprava proti skvadristom
Danes govor državnega tožilca
Včeraj so nadaljevali pred Izred-nim porotnim sodiščem - razpravo ki so Jo začeli v torek 11. tega me seča, proti bivšemu tajniku SpaD-garu ter drugim 22 skvadristom, ki so obtoženi ropanj in opustošenj v Trstu 19. maja 1940 v številnih H' dovskih trgovinah.
Zjutraj so nadaljevali s zasliše- ^ Vanjem prič. Bile so na vr3tj os’k0- ^ dovane stranke, ki so pojasnile n® kakšen način so bile napadene i» kako so opustošiu njihove trgovina Posebno važno je bilo pričanje lastnika neke trgovine na ulici Carducci, ki Je označil obtoženega Romito, kot enega izmed glavni!1 krivcev ropanja v njegovi trgovini.
Na popoldanski razpravi so začeli z razbremenilnimi dokazi ter s° zaslišali osebe, ki so pričale za Sa-bidussija, Prottija, Melanija tet druge obtožence. Zasliševanje 80 preložili na danes dopoldne.
F
Ikii
ne
Ro:
aru
se
ne
vas
je
-----	str
Odločitve kasacijskega
sodišča	!?,
Po pregledu prizivov proti 0*v krc sodbam,..........'
proti
ki Jih Je izreklo Izrečno porotno sodišče proti kolaboracionistom, Je tržaško sodišče kot kasači jško sodišče, izreklo sledeč« odločitve:
v primeru priziva Giordana Cof' foua, ki je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev zapora, jo sodišče razveljavilo sodbo ter jo vrnilo v ponovno razpravljanje drugemu oddelku Izrednega porotnega sodišča! prizivu Enza Ferneglia, ops-o-
č In »ed fcle sv c rio bo;
ščenega zaradi pomanjkanja dokazov, je sodišče razveljavilo obsodbo, ne da bi jo vrnilo, ker dejstvo ni kaznivo dejanje; v primeru Borsija, obtoženega kolabota-cionlzma in ponovnih umorov, ki ga je že Izredno porotno sodišč« obsodilo na 26 let in £ mesecev zapora, je kasačijsko sodišče potrdilo odgovornost za zločin sodelovanja in je razen možne sprememb« kazni za omenjeni zločin razveljavilo prizivno obsodbo in jo vrnilo istemu sodišču v ponoven pretre*
PREHRANA
l
ne
ča:
zv
sk
ko
Af
Sk
*l<
ffo
sk
Or
je
ga
h
Dodatni obroki živil za bolnika Seprn.1 sporoča, da morejo Imetnik* dodatnih nakaznic za bolnike dvi- e gniti naslednja živila: olje (tudi v ,cc M^smestilo za maslo), sladkor 1°	?
m. Gene so: olje 380 lir liter, slad' kor 50 lir kg, riž od 33 do 43 liri ! konec razdeljevanja 30. t. m.
Nove dodatne živilske nakaznice za delavce. Danes so začeli P° domovih razdeljevati nove dodatne živilske nakaznice za delavce ž»
Mlrimesečje julij - oktober 46. Na- v
kaznlce bodo dobili samo tisti delavci, čljlh delodajalci so Prehranjevalnemu uradu prijavili spremembe v osebju. Upravičenci v Trstu, ki ne bi prejeli dodatnih nakaznic, se naj zglasijo na Prehranjevalnem uradu v ulici Procurcrla 1, potrošniki stanujoči v Rojanu
ali vna Opčinah pa na pristojnih
Prehranjevalnih uradih.
Za predbeležbo dodatnih nakaz" nic veljajo isti predpisi kakor za navadne nakaznice.
ča
al
ki
te
Ol
dj
c<
; I4
o
*
d
ir
n
Avtobus Barkovlje-Grlian
V soboto 15. t. m. bo začel obratovati na progi Barkovlje - Grlj®0 avtobus, ki bo vozil ob delavniki** vsako uro in ob nedeljah vsak6 P0 ure. Cena vožnji 12 lir.
Razdeljevanje sadik cvetače
Okrožno kmetijsko nadzomištvo v ulici d'A(^ta 55 bo v kratkem začelo razdeljevati sadike zgodnje toskanske cvetače (Cacolflore preco-ce dl Toscana) po cen* 30 i*1 24 100 sadik.
Ocenjeno nadzomištvo ima na zalogi še nekaj sadik zelene; cena I je 40 Ur za 100 sodik.
Kdor želi nabaviti sadike, naj pride med uradnimi urami na urad nadsomižtva.
P. G. WODEHOUSE
53.
VlllliUli PSilUTH
Ni človeka na svetu, ki bi mogel vzdržati takšen udarec. Človek Je omamljen, nato mu postrežete še * •upper-cuttom’ z desne strani ln koneo ga Je. Skoraj bi stavil, prijatelj Ph'lpotts, da vi niste vedeli tega. Napravite poizkus z vašimi sosedi!*
»'Lagodni trenotki’*, Je jezno dejal gospod Wilberfloss, «se ne ponižujejo s tem, da izkoriščajo takšne prostaške ljudi!*
»Prostaške! Prijatelj Wilberfloss. slabo so vas obvestili! Kid je pošten fant kot veliko drugih. Zdi se mi, .da ne razumete filantrop-skih vzrokov, ki so r.enr svetovali, da poduremo ubogega Kida. Pomislite vendar, prijatelj Wilber-floss! Našli smo tega ubogega fanta, H* J« imel na svetu samo dvoje dragih stvari: ljubil je svojo staro mater ln obglavljal s svojimi pestmi mladeniče, ki so Imeli njemu enako težo; 'toda ubogi fant ni imel sreče, da sl privošči kaj takšnega, dokler ga nismo pod-
prli mi. Naše ravnateljsko srce se g* Je usmililo in posinovili smo prijatelja Bradyja. Poglejte zdaj! Napovedali so mu 'match’ z Eddi-jem Woodcm! Zdi se mi, da bo tudi prijatelj Waterman mojega mišljenja, če mu bOm povedal, da pomeni Kidova zmaga nad Eddi-Jem Woodom uspeh, ki mu bo dovolil, da se bori z Jimmyjem Gar-viuom za svetovno prvenstvo.* «Sramota!» je zakričal gospod Wilberfloss. »Studi se m;! Se nikoli nisem slišal kaj takšnega! Ust ste mi ugonobili.*
«Ponavijate vedno iste izreke, prijatelj Wilberfloss. Potem takem ni mogoče, da vas prepričam drugače? Dotok denarja je zelo zadovoljiv, sonce blaginje žari na našem nebu, lastnik lista je zadovoljen. Kaj hočete še?»
. «Lastnik!» je zablebetal gospod Wilbcrfloss. «li vč, kaj ste naredil: z listom?*
»Ia vam jfe dal svojo odobritev »
zarezge-
»Vse mu Je znano.*
■V*
»Se več*.
Gospod Wilberfloss je tal, kot da bi bil konj.
»Ne verujem vam*, je odgovoril Psmlthu.
Skupina bivših urednikov je podprla izjavo gospoda Wilb^rflos-sa s tem, da je zamrmrala. B. Henderson Je ironično pokašljal.
»Ne verujejo!* je vzdihnil Psmith*»Vsekakor je resnica.*
»NI res!* Je zagrmel gospod Wi!berfloss in se spodtaknil, da ne bi poteptal mačke, ki mu je zbežala pod nogami. »Nihče ln. nič me ne bo prepričalo o tem! Gospod Benjamin White ni neumen!*
»Prav gotovo ne, mislim*, Je dejal Pemith; »odkritosrčno mislim, da ne. Nasprotno, rekel bi, da je zelo razumen mož. Zakaj torej mislite na možnost, da bi bil...* «Noben drugi človek, razen če bi bil neumen, ne bi mogel odobriti dela, ki pomeni propad lista» «3pet isto!* je dejal Psmith. «Bojim se, da vas bo ta-le misel naravnost zmučila, prijatelj Wil-berjfloss. Se enkrat vam povem, da so 'Lagodni trenotki' zelo aktivni.* «0e mislite, da ml Je dovolj, da mi rečete to vi, se motite*, je
živahno odgovoril gospod TVilber-
floss. »Se danes bom brzojavil gospodu Whitu ln ga vprašal, če Je odobril takšno ravnanje z Ustom,*
»Ce bi bil na vašem mestu, ne bi ukrenil kaj takšnega, prijatelj Wilberfloss. Brzojavke so drage in v današnjih časih vsaka stotinka, ki jo prihranite, pomeni zaslužen denar. In na vse zadnje, zakaj naj bi motili mir gospoda Whitea? Tako daleč je od New Yorka in od njegovega književnega življenja! Mislim, da sploh nima pojma o spo-emembah lista.*
Gospod Wilberfloss je zmagoslavno zakričal.
«Vedel sem!* Je vzkliknil. »Vedel sem, da se boste izdali, ko vas bom prisilil. Zdaj boste morda tudi priznali, da vam ni dal gospod Whlte odobritve za spremembe*.
Psmith ga je začudeno pogledal.
»Prijatelj Wllberfloss», je odgovoril, »zdi se ml, da se Igrava z besedami. Vi govorite o prijatelju Whlteu, kot da bi bil lastnik lista...*
Gospod Wilberfloss je začuderyo brftjil v Psmitha. Tudi gospod B. Henderson Asher Je Ul videti presenečen. Vsi so bili prav za prav presenečeni, razen Jarvisa, ki se
js o*> zaključku čitanja Kidovlh spominskih doživljajev poglobil v svoje misli; igral »e Je z mačkama, ki sta s šapicami bili žogico, navezano na nit.
»Kot' da bi bil lastnik lista...?* Je ponovil gospod WllberfloSs. »Ne razumen vas. Kdo je potem takem lastnik?*
Psmith Je vzel monokel iz očnice, ga molče očistil, cato pa ga spet nataknil v očnico."
»Jaz*, Je končno odgovoril.
Jarvisa,
XXIX.
GOSPOD WARINO K. O.
«V1!» Je vzkliknil gospod Wil-berfloss.
»Prav jaz*, je ponovil Psmith.
»VI!» so vzkliknili gospodje Wa-terman, Asher ln Philpotte.
»Kot vidite*, je dejal Psmith.
Gospod Wilberfloss je poiskal stol in se vsedel.
«Ali norim?* je tiho vprašal.
»Oh, ne, prijatelj Wilberfloss.>, ga Je opogumil Psmith. »Nasprotno, prav dobro vam gre. Po vsem New Yorku slišimo glas:	'Prija-
telj Wilberflosa je zdrav! Ne blodi!*
»Ali sem res pravtlno slišal, ko ste ml rekli, da ste vi lastnift
Usta?*
«Seveda.»
»Od kdaj?*.
»Recimo, mesec dni!*
Prisotni, seveda razeo ki Je božal mački in tiho prepeci neko pesmico, so Ml videti, kot da bi postali nenadoma mutasti. Napadli so namreč človeka, o katerem so mislili, da Je zadnji, ki je prišel k listu, a so nenadoma izvedeli, da je lastnik lista, pri katerem bi radi sodelovali; zgodilo se je, kot da bi brcnili klobuk, ki so mislili, da je prazen, a prazen ni bil, ker Je prikrival glavo strica, od katerega so pričakovali dediščino, f*os^bno gospod Wilberfloss je bil videti vznemirjen. Pri n obede m ncwyorškem listu ni bilo lahko dobiti takšne ravnateljske službe, kot je bila njegova; če bi 'mu odpovedali službo p:l 'Lagodhlh tre-notkih’, ne bi vedel, kam naj se obme, da dobi drugo. Ravnatelji so podobni rokopisom: jih odklanjajo, ker nimajo prostora zanje.
«Takoj potem, ko sem dobil službo pri tem listu*, je razložil Psmith «sem spoznal, da bi se lahko ukreerilo nekaj dobrega. Vedno sem bil prepričan, da J« najpopolnejša zaposlitev lastništvo kakšnega dobrega lista.
(nadaljevanje prihodnjič),'
PRISTOJBINE ZA MLATEV
Okrožno kmetijsko nadzomištvo javlja, da so določili sledeče pristojbine za mlatev, ki jih je odobril tudi kmetijski odsek ZVU: &) za skupine,* ki mlatijo z motorjem na petrolej: do 100 stotov 180 Ur za stot; nad 100 stotov 180 lir za stot;
b) skupine, ki mlatijo z električnim motorjem': do 100 stotov 180 Ur za stot; nad 100 stotov 170 Ur za stot. Lastnik mlatilnice mora pri teh pristojbinah oskrbeti tudi železno žico za stiskanje flame.
nesreča ni bila velika in ni nihče ranjen; osebni avtomobil utrpel precejšno škodo, ki *naSa okrog 20 tisoč lir.
NEPRIJETNO SREČANJE
v bližini Gorice so v sredo zjutraj trije neznanci ustavili Bru r*a Danlelija, ki se je vozil s kole* som. Z grožnjami so zahtevali njega kolo, katerega J.m Je Dan'e 1 tudi izročil skupaj s torbo, v a" terl je imel orodje za delo.
ji
■ 0t
Marijo
18.700
DVOJE TATVIN
Na pokritem trgu so v sredo tatovi okradli gospodinjo Medveščkovo; odnesli so Ur.
Gospa Palmirar Gurtnerjeva so ml, da so ji tatovi iz Upe ukradli 5 živilskih nakaznic, vendar ni iz-da je nakaznice izgubila.
ključeno,
C
RADIO

PREGLED PLEMENSKIH BIKOV
Kmetijsko nadzomištvo sporeda bodo 14. junija začeli spomladansko pregledovanje bikov. Vs lastniki bikov in junčkov, ki so vložili prošnjo za pregled, so vabljeni, da jih priženejo pred pregledovalno komisijo, ki bo po-slovala v različnih krajih. Podrobnejša navodila dobe prizadeti na pristojnih kmetijskih uradih.
avtomobilska nesreča
Cestna nesreča, ki je povzročila več strahu kot škode, se Je pripetila včeraj v ulici Leonardi. Dr. Amella Cappella, ki se* Je učila šodranja, se Je z avtomobilom zaletela v vojaški kamion. Ker sla oba avtomobila. vozila z omejeno brzino,
Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.15 % Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23, °r''
Petek, 14. junija 17 prenos iz Vidma; 18 obvesti'8
?y°'LC€m’	predavanje v
poje B. GigU;m-orpI
18.20 pesmi
predavanje o Danteju; 19 »»>»•-zbor; 19.30 obvestila svoješfU 19.40 pesnik Dragotin Kette; 2a0. ritmi v treh dimenzijah; 20.4° gleška lekcija; 21 Jony Lov^ju: CHve Richa^dson pri ki® j3.25 21.15 simfonični koncert; nočno zabavišče.
Glavni urednik:
PRI MO 7. B. BRD Ni* Izdaja t- I. S.

PLOSta - harmonike Ul. Genova, 21 - Tel. 35-4»
• •