Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
►Slo <30, IX. 1931
krat, pHiog*
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
59.
KOS.
LJUBLJANA, dne 30. septembra 1931.
Letnik
II.
VSEBINA
387.
388.
889.
890.
391.
392.
393. 391.
Kraljeva odločba o razpisu volitev v narodno skupščino. Zakon o pošti, telegrafu in telefonu.
Uredba o določitvi vrednosti stanovanj civ. drž. uslužbencev.
Odločba o znižanju draginjskih doklad.
Odločba o pridelitvi srezov banovinam in okrožnim inšpektoratom.
Dopolnitev uredbe o cenah kruha.
Tolmačenja po zakonu o volitvah narodnih poslancev. Objava o oprostitvi od taks v volitvenem poslovanju.
395. Popravek v objavi zakona o volitvah narodnih poslancev, 39G. Popravek v objavi odločbe o znižanju osebnih drag. doklad.
397. Popravek v uredbi o določitvi vrednosti stanovanj civ. drž. uslužbencem.
398. Popravek v uredbi o odseku za evidenco važnih odločb in o načelnih odločbah kasacijskega sodišča.
399. in 490. Notifikaciji glede avtorske pravice.
401. Objava glede pobiranja obč. trošarin v 1. 1931. v občini Sevnici.
402. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
387.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije.
Na predlog predsednika Našega ministrskega sveta Našega ministra za notranje posle in po zaslišanju Našega ministrskega sveta na podstavi člena 32. ustave in g 1. zakona o volitvah narodnih poslancev smo rešili in
rešujemo:*
Molitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo (člen 54. ustave) se vrše v vsej kraljevini v nedeljo, dne 8. novembra 1931., ipo predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev.
Narodna skupščina, izvoljena na dan 8. novembra
1931.,	se sklicuje na izredno zasedanje na dan 7. decembra 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. septembra 193L2 št. 221,
Predsednik Našega ministrskega sveta, Naš minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Niški banji, dne 23. septembra 1931.; III. št. 53.795.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovič s. r.
Minister za šume in rudnike: dr. Stanko Šibenik s. r. Minister brez portielja: dr. S. Švorljuga s. r. Minister za promet:
Laz. Radivojevič s. r. Minister brez portfelja: Nikola Preka s. r. Minister za poljedelstvo: M. Neudorfer s. r. Minister za vojsko in mornarico armijski general: Drag. Ž. Stojanovič s. r. Minister za finance: dr. Dj. Djurič s. r. Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. Marko Kostrenfič s. r. Minister brez portfelja: Pavao Matica s. r. Minister brez portfelja: dr. Avdo Ilasaubcgovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovič s. r. Minister brez portfelja: Nik. T. Uzunovič.s. r. Minister brez portfelja: K. L. Timotijevič s. r. Minister brez portfelja: And. M. Stanič s. r. Namestnik ministra za zunanje posle, minister za trgovino in industrijo: dr. K. Kumanudi s. r.
Minister za gradl>e: dr. Albert Kramer s. r. Minister brez portfelja: dr. Ivan Paleček s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. K. Kumanudi s. r. Minister brez portfelja: Ivan Pucelj s. r. Minister pri predsedniŠtvu ministrskega sveta: dr. M. Srškič s. r. Minister pravde: dr. Drag. S. Kojič s. r. Minister za prosveto: Bož. ž. Maksimovič s. r.
388.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za promet in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o pošti, telegrafu in telefonu.*
PRVI DEL.
Obče odredbe.
§ 1.
S tem zakonom se ureja poštni, poštno-potniški in tetiegral eko-teleionski žični in brezžični promet.
Poštno-hranilni, čekovni in virmanski promet je urejen s posebnim zakonom.
Za mednarodne odnošaje veljajo posebne konvencije in sporazumi.
§ 2.
Pošte, telegrafi in telefoni so državne ustanove (§61.).
Službo v njih vrše državni uslužbenci, odnosno v krajih manjšega pomena pogodbeni poštarji, ki jim poverja minister za promet to službo ob pogojih, predpisanih s pravilnikom o pogodbenih državnih poštah. Glede izvrševanja te službe se smatrajo te osebe za javne uslužbence.
Odločbo o otvarjanju in zatvarjanju pošt, telegrafov in telefonov izdaja minister za promet sporazumno s predsednikom ministrskega sveta.
§ 3.
Vse pravilnike za opravljanje poštne, telegrafske in telefonske službe, vrste službe in delovni čas predpisuje minister za promet, pristojbinske tarife pa sporazumno z ministrom za finance.
Predpisi in pravilniki, ki se nanašajo na občinstvo, kakor tudi uvedba, izprememba ali ukinitev vrste služb in vse tarife se morajo objaviti v »Službenih novinatK.
V javnem interesu sme minister za promet ob predhodni objavi brez navedbe razlogov in odškodninske obveznosti ukiniti poedine vrste postne, telegrafske in telefonske službe ali ustaviti sprejemanje poedinih vrst pošiljk in brzojavk in opravljanje telefonskih pogovorov ali odrediti, da se sprejemajo neke vrste pošiljk v odpravo samo ob lastni odgovornosti pošiljateljev bodisi za vse, bodisi za poedine kraje v državi, bodisi za poedine tuje države.
§ 4.
Razmerje poštne, telegrafske in telefonske službe proti železnici in proti drugim prometnim ustanovam urejuje minister za promet, razmerja proti vsem drugim oblastvom pa ee urejajo s posebnimi uredbami ali sporazumi med pristojnimi ministri v mejah tega zakona.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. julija min & j
§ 5.
Obča upravna, samoupravna in vojaška oblastva so dolžna, dajati poštno-telegrafsko-telefonskim oblastvom in organom zaprošeno pomoč ob nezgodah, nevarnosti ali drugi upravičeni potrebi pri izvrševanju službe.
§ 6.
Vsakdo sme uporabljati pošto, telegraf in telefon na predpisani način. Poštni, telegrafski in telefonski uslužbenci morajo postopati ob tem proti občinstvu vljudno, toda po zakonu, pravilnikih in naredbah, izdanih po pristojnih oblastvih.
§ 7.
Oprostitev od poštnih pristojbin se uredi s posebno uredbo z zakonsko močjo, ki jo izda minister za promet v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in ministrom za finance, in sioer najkesneje v šestih mesecih, ko stopi ta zakon v veljavo.
Dokler ta uredba ne stopi v moč, ostanejo v moči oprostitve, dane na podstavi dosedanjih zakonskih predpisov.
Nove oprostitve se smejo dovoliti samo z zakonom.
§ 8.
Na poštni, telegrafski, telefonski in poštno-potniški promet se ne smejo ustanavljati nikakršni davki niti doklade niti druge takse in davščine, razen poštnih, telegrafskih in telefonskih pristojbin, predpisanih s pri-stojbinsko tarifo po § 3. tega zakona.
Predmeti, ki se rabijo neposredno za izvrševanje poštne, telegrafske in telefonske službe, so izvzeti od izvršbe.
, § 9.
Poštno-telegrafsko-telefonski znak je pismo ln poštni rog na vrvici iz državne trobojnice s prekrižanimi strelkami.
DRUGI DEL.
Pošta.
I.	poglavje.
Področje.
§ 10.
Pošta opravlja fe-le vrste službe:
1. odpravlja pisemske pošiljke brez označene vrednosti! pisma, dopisnice, tiskovine, časopise, novine, blagovne vzorce, poslovne papirje in knjižne oglase;
2. odpravlja vrednostna pisma in vrednostne škatle;
3. odpravlja poštne zavoje (pakete);
4. sprejema in izplačuje denarne zneske po poštnih nakaznicah;
5. izterjuje denarne zneske za odkupne pošiljke in poštno naloge;
6. prevaža potnike in prtljago na lastnih progah;
7. vrši vplačila in izplačila vlog poštne hranilnice in vplačila in izplačila v čekovnem prometu;
8. posreduje pri ocarlnjanju in žigovanju (puncira-nju) blaga v poštnih pošiljkah;
9. izdaja poštne izkaznice (legitimacije).
Mimo teh vrst službe sme uvesti minister za promet tudi še nove
II.	poglavje.
Izključne pravice pošte.
Obseg.
§ 11.
Pošti pripada izključna pravica do rednega prenosa odiprtih in zaprtih pisem, dopisnic in drugega dopisovanja iz kraja v kraj ali iz inozemstva v državo in obratno in ne sme nihče drug ustanoviti niti imeti pošte ali kaj drugega, kar bi moglo služiti za prenašanje omenjenih pošiljk.
§ 12.
Prepovedano je, združevati zaradi prenosa s pošto v eni pošiljki več predmetov iz § 11., če se glase na razne osebe.
Ce se dodaja novinam ali časopisom priloga, ki je zavezana pristojbini, mora odpravništvo o tem pošto obvestiti ob predaji.
§ 13.
Potniki, vozniki, brodarji itd., ki prihajajo lz tuje države, morajo predajati pisma, do<pisnice in drugo dopisovanje, kolikor niso izvzeta v § 14., domači pošti ali carinarnici, da se s pošto naprej odpravijo.
§ 14.
Izključna pravica pošte se ne razteza:
1. na pisma, ki rabijo nosilcu kot priporočilo, za osebni izkaz ali za dostop do koga;
2. na prenos in vročitev pisem, če to izvršuje lastnik sam ali oseba, ki jo je on za to določil, ki ji pa to ni poklic, ali če se opravlja prenos in vročitev samo iz uslužnosti in ne za nagrado; toda to je prepovedano osebam, ki so v službi pošte, železnice ali drugih prenosnih podjetij;
3. na prenos in vrc-itev pisem po lastnem osebju med ustanovami ali organi železniških, ladjeplovnih in drugih prenosnih podjetij, ki prenašajo pošto; to pa sam6, če se tičejo pisma teh prenosnih podjetij ali ustanov.
§ 15.
V krajevnem prometu je prenos pisem, dopisnic in drugega dopisovanja omejen samo toliko, da ne sme nihče imeti podjetja za to, če je v dotičnem kraju pošta.
III.	poglavje.
Pogoji za odpravo pošiljk.
1.	Poštna tajnost.
§ 16.
Poštna tajnost obseza prepoved poštnim uslužbencem in drugim osebam v službi pošte:
1. doznavati po nezakoniti poti vsebino zaprtih pošiljk;
2. priobčevati neupravičenim osebam vsebino pošiljke ali dela pošiljke, ki so jo doznall, čas, ko je pošiljka bila predana ali ko je prispela, kdo jo je predal ali prejel ali na koga je naslovljena, kakor tudi obseg ia težo ali druge podatke^ ki ae tičejo pošiljke, in
3.	dajati neupravičenim osebam priložnost ali jim pomagati, da store to, kar je njim tukaj prepovedano.
Prepoved po t. 2. velja tudi še po prestanku službe.
Kršitev poštne tajnosti se kaznuje disciplinsko in kazensko.
§ 17.
Policijskim, sodnim in vojaškim oblastvom daje poštno-telegrafsko-telefonska uprava, če preiskujejo zločinstva in prestopke, na njih pismeno zahtevo podatke, ki se nanašajo na poštne pošiljke oseb, zoper katere je uvedeno kazensko postopanje.
Po zahtevi drugih oblastev, naj se jim priobčijo podatki o poštnih pošiljkah, kakor tudi po zahtevi sodnih oblastev, naj se jim pošiljke izroče, postopa poštno-telegrafsko-telefonska uprava samo v primerih, ki so določeni v zakonu.
2.	Predmeti, izključeni od odprave s pošto, in pogojne pošiljke.
§ 18. • .
Pošti se ne smejo predajati niti s pošto odpravljati:
1. razpočili predmeti in predmeti, ki se radi vnamejo, kakor tudi predmeti, ki je njih prenos spojen z nevarnostjo za druge pošiljke ali za zdravje ali življenje ljudi, razen primerov, ki so določeni s pravilnikom;
2. predmeti, ki je njih prenos prepovedan z zakonom ali se v javnem interesu ne sme dopustiti in je to občinstvu objavljeno po »Službenih uovinah«.
§ 19.
Izključene so od odprave s pošto vse pošiljke z* nedopustnimi nadpisi, kakor tudi one pošiljke, katerih vsebina je, kolikor je to moči videti, nedvomno žaljiva ali nemoralna.
§ 20.
S pravilnikom se predpišejo pogoji za sprejemanje pošiljk, v katerih so tekočine, žive živali, krhki predmeti in taki, ki se radi pokvarijo, potem predmeti, ki prepuščajo mast, vlago ali barvo, kakor tudi druge podobne stvari.
3.	Odgovornost pošiljatelja.
§ 21.
S pošiljkami, predanimi pošti v odpravo, razpolaga pošiljatelj, dokler se ne vroče pravilno prejemniku, odnosno upravičeni osebi, in dotlej razpolaga' pošiljatelj * pošiljkami svobodno in je odgovoren za vsako škodo, ki bi nastala zaradi posebnega značaja predane pošiljke.
§ 22.
Kdor preda pošti predmete, zabranjene v § 18., in jih označi neresnično ali zamolči vsebino pošiljke, se kaznuje po tem zakonu, kolikor s tem ni započeto dejanje, ki spada pod odredbe kazenskega zakona.
4.	Nevročljive pošiljke.
§ 23.
Poštne pošiljke, ki se iz kateregakoli razloga ne morejo vročiti prejemniku uiti vrniti pošiljatelju, se morajo komisijsko pregledati in po potrebi tudi odpreti,
da se ugotovi prejemnik ali pošiljatelj. Komisijski člani smejo prečitati pismene priobčitve samo, kolikor to ustreza namenu, ki ga ima odprtje pošiljke.
Pošiljke, ki se niti tako ne morejo vročiti niti prejemniku niti pošiljatelju, se hranijo, dokler ne poteče rok, ki je določen s pravilnikom. Ta rok ne sme biti krajši od roka za poizvedovanje po pošiljki (§ 39.).
§ 24.
Ko mine rok za hranitev iz § 23., uniči poštno-telegrafsko-telefonska uprava stvari brez vrednosti komisijsko, stvari, ki imajo vrednost, pa vnovči. Denar in važne listine se hranijo za pošiljatelja še dve leti. Po preteku tega roka preide denar v državno last, listine se pa komisijsko uničijo.
Način prodaje se predpiše s pravilnikom.
§ 25.
Nihče ni dolžan sprejeti pošiljke, ki je nanj naslovljena.
5.	Poškodovane pošiljke.
§ 26.
Če se more po vnanjosti vrednostne pošiljke ali zavoja (paketa) sklepati, da je njih vsebina poškodovana ali da je manjka, odpre pošta pošiljko komisijsko in jo pregleda, da se z zapisnikom ugotovi stanje.
6. Pošiljke, ki se rade pokvarijo.
§ 27.
Če pošiljki, katere vsebina se rada pokvari, preti nevarnost, da se vsebina pokvari pred vročitvijo, jo proda pošta za račun pošiljateljev; če je ni moči prodati, se pošiljka komisijsko uniči.
Za to, če se prodaja ne izvrši ob pravem času, in za višino cene, ki se doseže pri prodaji, pošta ne odgovarja.
7.	Popis in rubež pošiljk.
§ 28.
Na pošiljke, predane pošti, kakor tudi na denar, ki se pošilja po pošti in telegrafu, se ne more voditi izvršba prej nego se predajo onemu, ki je upravičen za sprejem.
8. Vročitev pošiljk.
§ 29.
Vročitev pošiljk iz § 10., točke 1., se vrši na sedežu pošte brezplačno v prejemnikovem stanovanju, vročitev drugih vrst pošiljk pa samo, kolikor to odredi poštno-telegrafsko-telefonska uprava in proti plačilu posebnih pristojbin.
V krajih zunaj sedeža pošte se vrši vročitev pošiljk v prejemnikovem stanovanju samo, kjer to poštno-tele-grafsko-telefonska uprava odredi.
Za vročitev pošiljk prejemnikom zunaj sedeža pošte, kjer pošta vročitve ne izvršuje, skrbe občine v smislu pravilnika. Vsak prejemnik ima pravioo zahtevati, naj se mu njegove pošiljke hranijo na pošti, če plača za to določeno pristojbino,
IV. poglavje.
Prevoz pošte in potnikov.
§ 30.
Prevoz poštnih pošiljk se opravlja z vsemi prevoznimi sredstvi po suhem, po vodi in po zraku. Poštna prevozna sredstva niso zavezana plačevanju mostnine, brodnine, cestnine, tlakovine (kaldrmine) in drugih pristojbin za prehod (prevoz).
§ 31.
Kolikor si država sama ne pridrži opravljanje rednega prevoza pošte, se sme ta prevoz odstopiti v zakup po pogojih, ki jih predpisuje minister za promet.
§ 32.
Na katerih cestah in ob katerih pogojih naj pošta prevaža tudi potnike, odreja minister za promet.
Glede odgovornosti pošte za nezgode potnikov in za izgubo ali poškodbo predpisno predane prtljage veljajo predpiši veljavnih zakonov.
§ 33.
Vozniku ali šoferju vozila, s katerim se pošta prevaža, mora na dano znamenje vsakdo omogočiti svoboden prehod.
Če so ceste in mostovi zbog nepričakovanih dogodkov neprehodni, smejo iti poštna prevozna sredstva, med katere spadajo tudi pešci, tudi čez privatna zemljišča, da dospejo na cilj. Pri teni je treba paziti na to, da se napravi lastnikom zemljišč, čez katera je treba iti, čim manj škode.
Kdor ovira redno prenašanje pošte, se kaznuje po tem zakonu.
§ 34.
Državna in privatna sredstva, namenjena za prevoz pošte (vozovi, konji, avtomobili itd.), se ne smejo jemati za druge držayne ali samoupravne potrebe brez odobritve poštno-tetegrafsko-telefonske uprave.
V. poglavje.
Odgovornost za pošiljke.
§ 35.
Ža pošiljke v notranjem prometu daje poštno-tele-grafsko-telefonska uprava odškodnino, in sicer:
1. za izgubljene priporočene pošiiljike. Višina te odškodnine se določi s pravilnikom. Odškodnina obseza hkratu tudi znesek plačanih pristojbin in ostale stroške za poizvedovanje po pošiljki;
2. za izgubo, manjek ali poškodbo vsebine vrednostnih pisem in zavojev (paketov) z označeno vrednostjo ali brez nje se plačuje kot odškodnina vrednost, navadna v kraju in ob času predaje. Za pošiljke z označeno vrednostjo ne sme biti odškodnina večja od označene vrednosti; pri zavojih (paketih) brez označene vrednosti se določi najvLšja odškodnina s pravilnikom. Pristojbina se povrne, če se da odškodnina za vso pošiljko. Pristojbina, plačana za označeno vrednost, se ne vrača;
3. za nakaznico se govnača sanm vplačani znnaeh*
§ 36.
Poštno-telegrafsko-telefonska uprava ne odgovarja za izgubljeni dobiček in za posledice zakesnele odprave niti ne daje kakršnekoli odškodnine za navadne pisemske pošiljke. Prav tako ne daje odškodnine za pošiljke, oproščene poštnih pristojbin, razen za tiste pošiljke z označeno vrednostjo, pri katerih je označanje vrednosti po pravilniku dopustno.
Poštno-telegrafsko-telefonska uprava ne odgovarja za škodo, ki je nastala po samem značaju vsebine ali ki jo je povzročil pošiljatelj sam, bodisi da se ni držal predpisov za predajo, prevoz ali vročitev, bodisi kako drugače.
§ 37.
Poštno-telegrafsko-telefonska uprava ne odgovarja, če je nastala izguba, manjek ali poškodba vsebine pošiljk po višji sili.
Prav tako uprava ne daje odškodnine za predmete, izključene od prevoza ali prepovedane, kakor tudi ne za poškodbo pogojno sprejetih pošiljk
§ 38.
Če prevzame upravičena oseba kako pošiljko brez prigovora, nima pravice do odškodnine s kesnejšim izgovorom, da se je vsebina pošiljke zmanjšala ali da je prešla ali da so vrednostna pisma ali zavoji (paketi) poškodovani
Če se podajo prigovori, se mora stanje pošiljke ugotoviti z zapisnikom.
§ 39.
Po pošiljki se sme poizvedovati pri vsaki pošti leto dni od dne predaje.
Odškodninski zahtevek iz § 35. sme odpošiljatelj predložiti v 30 dneh po priobčitvi negativne rešitve po-izvednice, prejemnik pa po prvem odstavku § 41. v treh dneh od dne prejema pošiljke.
Po preteku teh rokov se izgubi pravica do odškodnine. Dan, ko se preda zahtevek s pismom, se smatra zn dan predaje pristojni pošti ali pristojni direkciji pošte in telegrafa.
§ 40
Spori o odškodnini za poštne pošiljke se ne morejo pokreniti pred rednim sodiščem, dokler se ne konča razpravljanje upravnim potem na način, določen v tem zakonu.
§ 41.
Zahtevati odškodnino je upravičen prej\.„ank, če je prevzel vrednostno pismo ali zavoj (paket) poškodovan ali z zmanjšano vsebino (§§ ‘26. in 38.).
V vseh drugih primerih pripada pravica do odškodnine samo pošiljatelju.
§ 42.
Odškodnina se izplačuje upravičencu, čim se ugotovi odškodninska odgovornost in višina odškodnine, neglede na to, ali se je našel krivec, ki bi utegnil biti odgovoren pošti.
Pošiljatelj sme prenesti svojo pravico do odškodnine s pismeno izjavo na prejemnika.
§ 43.
Rešitev o odškodnini izda pristojna direkcija pošte In telegrafa.
Pritožba zoper odločbo direkcije se sme vložiti po direkciji pri ministrstvu za promet v 15 dneh od dne priobčitve. Dan priobčitve se ne šteje.
Zoper ministrovo odločbo ni moči vložiti tožbe pri državnem svetu. Stranki ostane pravica, uvesti v troh mesecih od dneva priobčitve ministrove rešitve civilno-pravdni spor.
§ 44.
Če se izgubljena pošiljka ali izgubljeni del pošiljko najde, za katerega je pošta že plačala odškodnino, je osebi, ki se ji je izplačala odškodnina, na izvolji, da prevzame pošiljko in vrne odškodnino. Če se ta oseba v 15 dneh od dne priobčitve o tem ne izjavi, se smatra, da se je odpovedala pošiljki, in poštno-telegrafsko-telefonska uprava sme z njo svobodno razpolagati.
To ne velja, če se je označila večja vrednost neresnično; v teni primeru mora oseba, ki ji je bila odškodnina izplačana, odškodnino vrniti in pošiljko prevzeti.
§ 45.
Odškodnine, označene v § 35. tega zakona, se izplačujejo iz posebne za to določene partije državnega proračuna in jih je izterjati od onega uslužbenca, čigar odgovornost se s preiskavo ugotovi.
Odločbo o tej odgovornosti izda pristojna direkcija pošte in telegrafa. Zoper odločbo se sme uslužbenec v 15 dneh po dnevu priobčitve priložiti po isti direkciji pri ministru za promet; zoper rešitev poslednjega je dopustna tožba na državni svet
VI.	poglavje.
Poštne pristojbine in vrednotnice.
§ 46.
Poštne pristojbine se plačujejo z uporabljanjem vrednostnih obrazcev, z leplenjem znamk, uporabo stroja za frankiranje ali pa v -gotovini.
Minister za promet predpiše, na kateri izmed navedenih načinov se plačujejo pristojbine za poediue vrste pošiljk.
§ 47.
Poštne pristojbine plača pošiljatelj ob predaji pošiljke. Minister za promet predpiše s pravilnikom, za katere pošiljke in katere pristojbine se smejo pobirati od prejemnika. Za neporavnane pristojbine in stroške odgovarja poštni pošiljatelj.
Če se pošiljka po poštnih predpisih proda ali drugače vnovči, si odbije poštna uprava od dobljene vsote najprej neporavnani znesek pristojbin in stroškov.
Neporavnane poštne pristojbine izterjujejo na pismeno zahtevo poštnih oblastev davčna oblastva.
§ 48.
Minister za promet izdaja znamke in ostale poštne vrednotnice in jim predpiše obliko, barvo in vrsto papirja.
Dajanje poštnih znamk in vrednotnic v obtek in njih jemanje iz obteka mora biti pravočasno objavljeno v »Službenih novinahc.
§ 49.
Nihče ne sme prodajati znamk in ostalih vrednotnic go višji ceni od one, ki je na njih označena. Kdor ravna
zoper ta predpis, se kaznuje po § 53. tega zakona; vrhu tega mu sme poštno-telegrafsko-telefonska uprava odvzeti pravico prodaje za neko dobo ali za vedno. .
§ 50.
Privatni prodajalci poštnih znamk in vrednotnic dobivajo provizijo, ki jim jo določi minister za promet in ki ne sme biti višja od 2%. Ta provizija se izplačuje v poštnih vrednotnicah.
§ 51.
Kdor uporablja znamke ali druge poštne vrednotnice, ki so že rabljene, se kaznuje po § 52. tega zakona, če ga ni preganjati po kazenskem zakoniku.
§ 52.
Z denarno kaznijo v višini 20kratnega zneska poštne pristojbine, za katero je ali bi mogla biti država oškodovana, se kaznuje v korist državne blagajne, kdor krši predpise tega zakona s tem, da:
1. nedopustno prenaša pisma, dopisnice in drugo dopisovanje (§§ 11., 12-, 13. in 14.);
2. dodaja pismena obvestila radi dopisovanja pošiljkam, ki imajo znižano tarifo;
3. združuje v eni pošiljki več pisem in drugih priobčil, namenjenih različnim osebam (§ 12.);
4. neistinito označa pošiljke kot oproščene pristojbin ali zavezane znižanim pristojbinam;
5. uporablja že rabljene znamke in druge poštne vrednotnice (§ 51.).
V vseh teh primerih se pobira tudi pristojbina za nadaljnjo odpravo zadržanih pošiljk.
§ 53.
Z denarno kaznijo od 50 do 1000 dinarjev se kaznuje ▼ korist državne blagajne, kdor krši predpise tega zakona s tem, da:
1. ne prijavi časopisnih prilog (§ 12.);
2. preda predmete, ki jih je prepovedano odpravljati po pošti (§§ 18. in 22.);
3. se odteguje plačilu poštno-potniških pristojbin; v tein primeru kazen ne sine biti manjša od dvakratne pristojbine za vso progo;
4. se poštnemu prevoznemu sredstvu na dano zna-1 menje ne umakne s poti ali ovira v službenem delu
poštne uslužbence in osebe, ki so v službi pošte, če to ravnanje ni dejanje, ki se kaznuje po kazenskem zakoniku;
5. prodaja poštne znamke in vrednotnice po višji ceni kakor je na njih naznačena, če je prodajalec upravičena oseba (§ 49.);
6. uporabi neupravičeno poštno-telegrafsko-telefonski znak (§ 9.).
§ 54.
Ob povratku, in sicer v treh letih od poslednjega storjenega dejanja, se denarna kazen podvoji.
§ 55.
Če se denarna kazen v določenem roku ne plača, se zamenja z zaporom in se računi 60 dinarjev za en dan zapora.
§ 56.
Rešitve po teh kaznivih dejanjih, razen za dejanja iz točk 4., 5. in 6. § 53., izdajajo direkcije pošte in telegrafa, za dejanja iz točk 4., 5. in 6. § 53. pa obča upravna oblastva prve stopnje, odnosno krajevna policijska oblastva.
§ 57.
Zoper rešitve direkcije pošte in telegrafa se sme pritožiti obsojeni pri ministru za promet v 8 dneh od priobčitve rešitve. Pritožbo je predati direkciji, ki je izdala rešitev.
§ 58.
Kolikor ne morejo poštno - telegrafsko - telefonska oblastva po svoji pristojnosti tega sama napraviti, morajo na njih zahtevo skrbeti obča upravna oblastva za to, da se pribavijo dokazi, poiščejo obdolženci in priče in izvrše rešitve o kazni.
§ 59.
Pregon za kršitve predpisov tega zakona zastareva čez leto dni od dne, ko so se storile.
Izvršitev kazni po tem zakonu zastara v dveh letih od dne, ko so postale izvršne.
TRETJI DEL.
Telegraf in telefon.
I.	poglavje.
Izključne pravice telegrafa in telefona.
§ 60.
Državi pristoji izključna pravica, graditi in ukori-ščati telegraf in telefon za javni promet.
S telegrafom in telefonom se umevajo ne samo telegrafske in telefonske ustanove, temveč tudi vse električne naprave, žične in brezžične, ki služijo prena-* šanju vesti in pogovorov s črkami ali z drugimi znamenji, zvoki in svetlobo.
Odredbe o izdelovanju, prodaji in uporabljanju privatnih radio-aparatov ima poseben zakon.
§ 61.
i
Brez dovolitve telegrafsko - telefonske uprave se smejo graditi in uporabljati žične telegrafske in telefonske naprave, ki so:
1. določene za čisto vojaške, policijsko-orožniške in finančno-obmejne namene, kakor tudi one, ki jih uporabljajo državne železniške in ladjeplovne ustanove izključno za svojo službo, če nimajo nobene dotike z občim državnim telegrafsko-telefonskim omrežjem;
2. določene izključno za privatne namene lastnikom in so:
a)	v mejah zemljišča enega ali več posestnikov ali med več zemljišči enega posestnika, odnosno med zemljišči, ki so spojena z enim podjetjem, od katerih pa nobeno ni oddaljeno od drugega nad 20 km v zračni črti, in če njih proge ne vodijo nad drugimi telegrafsko-telefonskimi progami, javnimi potmi, plovnimi rekami ali državno mejo;
b) v vlaku, na ladji ali zgradbi;
3.	namenjene za signaliziranje požarov ali povodnji.
Vse zgoraj omenjene naprave morajo ustrezati zakonu in biti tako postavljene, da nikakor ne motijo dela telegrafa in telefona za javni promet.
Minister za promet sme dovoliti, da se vse spredaj imenovane naprave ob pogojih, ki jih predpiše, vključijo v telegrafsko in telefonsko omrežje za javni promet.
Naprave pod 2. a) in 3. se morajo prijaviti in registrirati pri ministrstvu za promet.
§ 62.
Brez dovolitve poštno-telegrafsko-telefonske uprave se ne smejo postavljati niti uporabljati:
1. brezžične telegrafsko-telefonske naprave:
a), na kopnem, ne stalne ne premične, razen onih, ki so določene za vojaške namene;
b) na domačih privatnih ladjah, železniških vlakih in domačih privatnih zrakoplovih, kolikor ne služijo njih varnosti ali varnosti potnikov na njih;
2. telegrafsko-telefonske proge in priprave privatnih ladjeplovnih podjetij in ustanov in privatnih železnic.
Za tuje ladje, vlake in zrakoplove veljajo v tem pogledu mednarodne konvencije in sporazumi,
§ 63. T
Da se predpisi §§ 60, 61. in 62. pravilno uporabijo, sme vršiti poštno-telegrafska in telefonska uprava nadzorstvo vsak čas in povsodi, razen nad telegrafi in telefoni, namenjenimi izključno za uporabo državnih oblastev in ustanov.
II.	poglavje.
Pogoji za prenos telegrafskih in telefonskih priobčil.
1. Obče odredbe.
§ 64.
Poštno-telegrafsko-telefonska uprava skrbi, da se zagotovi točen in pravilen promet telegrafa in telefona, ne daje pa odškodnine za škode, ki bi utegnile nastati iz službe prenašanja telegrafskih vesti in telefonskih pogovorov.
Kdor govori na telefonu, se mora 'sam prepričati o istovetnosti onega, s komer govori.
Nihče ni zavezan telegrama prevzeti niti odgovarjati na poziv za telefonski pogovor.
2.	Telegrafska in telefonska tajnost.
§ 65.
Telegrafskim in telefonskim uslužbencem in drugim osebam v službi telegrafa in telefona je prepovedano:
1. doznavati po nezakoniti poti vsebino zaprtih telegramov, odnosno telefonskih pogovorov;
2. priobčevati neupravičenim osebam vsebino prejetih ali odpravljenih telegramov ali telefonskih pogovorov, ki so jo doznali, kakor tudi od koga je in kdaj je bilo prejeto, odnosno komu je bilo vročeno telegrafsko ali telefonsko priobčilo, in ali je kdo in s kom je po telefonu govorit;
3.	dajati neupravičenim osebam priliko ali jim pomagati, da store to, kar je njim samim tukaj prepovedano.
Prepoved pod 2. traja tudi še po prestanku službe.
Kršitev telegrafske in telefonske tajnosti se kaznuje disciplinsko in kazensko.
§ 66.
Prepisi telegramov in fonogramov ali podatki o telefonskih pogovorih se smejo izdati samo na pismeno zahtevo pošiljatelja ali prejemnika telegrama ali fonograma, odnosno osebam, ki so po telefonu govorile med seboj, ali njih pooblaščencem.
Sodnim oblastvom se izdajo na pismeno zahtevo prepisi ali izvirniki telegramov ali fonogramov, odnosno podatki o opravljenem telefonskem pogovoru, če se to tiče oseb, zoper katere so uvedene sodne poizvedbe ali sodna preiskava po predpisih zakona.
3.	Telegrafski in telefonski promet.
§ 67.
Telegrafski promet se vrši s pisanimi priobčili — telegrami, ki se odpravljajo po telegrafu z znaki ali • črkami.
Telefonski promet se vrši z živo besedo — govorom ali po pisanih priobčilih — fonogramih, ki se prenašajo ustno po telefonu.
Kako je treba telegrame pisati, naslavljati, predajati, odpravljati in vročati, kakor tudi vsi ostali pogoji za telegrafski, telefonski in radio-promet se predpišejo s pravilnikom.
§ 68.
Prepovedano je, uporabljati telegraf ali telefon za priobčila, naperjena zoper državne zakone, priznana vero-izpovedanja ali javno moralo, javno varnost in osebno ter imovinsko varnost, vojaške, gospodarske in finančne interese države, ali ki bi žalila poedine osebe.
4.	Na r o č n i k t.
§ 69.
Telegrafski in telefonski naročniki so fizične in pravne osebe, ki so z dovolitvijo poštno-telegrafsko-telefen-ske uprave vključene v javno telegrafsko ali telefonsko omrežje z napravami, katere jim je postavila poštno-te'e-grafsko- telefonska uprava ali ki so jih z njeno dovolitvijo sami postaviili.
§ 70.
Telegrafi in telefoni za potrebe občin, železnic, domačih družb in podjetij, kakor tudi poedinih naših državljanov smejo opravljati tudi javno telegrafsko in telefonsko službo, toda samo z odobritvijo ali po r.aredbi ministra za promet in ob pogojih, ki jih predpiše in ki se določijo po § 4. tega zakona. Lastniki, odnosno naročniki takih telegrafov in telefonov smejo pobirati za pokritje svojih stroškov od vsakega telegrafskega ali telefonskega priobčila in pogovora, razen od onih, ki so prosti pristojbin po tem zakonu, v svojo korist dopolnilno pristojbino, kakor jo določi minister za promet ali kakor se ustanovi po § 4. tega zakona.
§ 71.
Pooblaščeni organi poštno - telegrafsko - telefonske uprave imajo pravico, nadzirati vse privatne telegrafske in telefonske naprave. V ta namen jim je dovoljen podnevi pristop v prostore, v katerih so te naprave.
III. poglavje.
Pristojbine v javnem telegrafskem in telefonskem prometu.
§ 72.
Vsako telegrafsko in telefonsko priobčilo, ki se daje po telegrafu ali telefonu za javni promet, je zavezano plačilu predpisanih pristojbin.
Plačila teh pristojbin so oproščena:
1. uradna priobčila poštnih, telegrafskih in telefonskih ustanov;
2. nujna poročila državnih in občinskih organov za vojne ali ob mobilizaciji vojske, požaru, poplavi, potresu, večjih neredih, epidemiji v širšem obsegu in drugih podobnih nezgodah;
3. meteorološka in seizmološka telegrafska priobčila državnih in privatnih zavodov in njih dopisnikov, odnosno poverjenikov; in
4. nujna priobčila društva Rdečega križa državnim oblastvom in njegovim pododborom, kakor tudi teh pododborov društvu Rdečega križa v primerih, označenih pod točko 2. tega paragrafa.
Vse dosedanje oprostitve od telegrafsko-telefonskih pristojbin, ki niso določene s tem zakonom, prestanejo veljati, ko stopi ta zakon v moč.
Pristojbine za pisana telegrafska in telefonska priobčila se pobirajo po številu besed, pristojbine za telefonske pogovore pa po trajanju pogovora in razdalji v medkrajevnem prometu, če minister za promet ne odredi drugače.
Pošiljatelj telegrama ali fonograma, odnosno telefonski naročnik ali tisti, ki govori, mora plačati državi vso premalo plačano pristojbino, ima pa prav tako pravico do povračila preveč plačane pristojbine.
IV. poglavje.
Telegrafske in telefonsko naprave in proge.
§ 73.
Za gradnjo telegrafskih in telefonskih naprav, prog in kablov za javni promet ima država pravico, uporabljati brezplačno oeste, železniške proge, trge in ulice, kanale, plovne reke, jezera in morje, kakor tudi njih obale, nadalje mostove, steze in ostalo javno dobro, pazeč pri tem na potrebo neoviranega javnega prometa.
§ 74.	1
Telegrafske in telefonske proge, kable, radio-antene in konstrukcije za javni promet sme graditi država na državnih, samoupravnih in privatnih zgradbah, zidovih, strehah, podstrešjih, pročeljih, terasah, drevju in ostalem posestvu, ne da bi dajala odškodnino.
Poškodbe, povzročene s temi deli, mora država popraviti, škodo pa povrniti.
Odškodninski zahtevek se sme uveljavljati v letu dni od dne prizadete škode.
§§ 40. in 43. tega zakona je uporabljati tudi tukaj.
§ 75.
Lastniki, čez katerih posestvo ali ob katerih posestvu vodijo telegrafsko-telefonske proge ali na čijih posestvu so druge telegrafsko-telefonske konstrukcije, morajo, če bi hoteli v njih bližini opraviti dela ali postaviti zgradbe, ki bi utegnile tem prizadeti poškodbe, obvestiti o tem mesec dni pred pričetkom dela najbližjo poštno telegraf-sko-telefonsko ustanovo.
To se ne nanaša na primere silne potrebe.
Če se zaradi prijavljenih del naprava premesti ali predrugači, pa lastnik v šestih mesecih ne podjame teh del, mora povrniti državi vse stroške, nastale z izpre-membo ali premestitvijo telegrafsko-telefonskih naprav.
§ 76.
Vse električne naprave za razsvetljavo ali za pogonsko silo, kakor tudi za druge potrebe občin, družb, podjetij in privatnih oseb morajo biti izvedene tako, da ni nobene nevarnosti za telegrafsko-telefonsko osebje, za osebe, ki uporabljajo telefon, in za telegrafsko-teiefon-ske naprave, in da ne ovirajo pravilnega obrata telegrafa in telefona, žičnega ali brezžičnega.
Drugače odredi poštno-telegrafsko-telefonska uprava tako, kakor je predpisano v pravilniku, da se take naprave ali njih deli v določenem roku odstranijo ali pre-meste.
Kdor ne izvrši pravomočne naredbe poštno-telegraf-sko-telefonske uprave, se kaznuje po tem zakonu, potrebna dela pa izvede uprava ob njegovih stroških.
Če ovirajo obstoječi električni vodi postavitev potrebnih telegrafsko-telefonskih naprav, se smejo ob stroških poštno-telegrafsko-telefonske uprave predrugačiti.
§ 77.
Namerno storjene škode na telegrafskih in telefonskih progah za javni promet mora povrniti v denarju ona občina, na katere področju se je škoda prizadela; občini pa se prepušča pravica, izslediti krivca, izterjati od njega škodo in ga prijaviti državnemu tožilcu zaradi pregona po kazenskem zakoniku.
Rešitev o povračilu škode izda pristojna direkcija pošte in telegrafa; pritožba zoper to rešitev se sme vložiti po isti direkciji pri ministru za promet v 15 dneh po dnevu priobčitve.	^
V.	poglavje.
Tclegrafsko-telcfonski kazenski predpisi in kazensko postopanje.
§ 78.
Kdor krši predpise tega zakona, se kaznuje v korist državne blagajne:
I.	z denarno kaznijo od 20 do 1000 dinarjev:
1.	če ovira telegrafske in telefonske uslužbence pri delu ob gradnji, odstranjevanju ali popravljanju telegrafsko-telefonskih naprav in nadzorstvene organe pri pregledovanju telegrafsko.telefonskiih naprav;,
2.	če ovira obrat privatnih telegrafov in telefonov;
II.	z denarno kaznijo od 300 do 5000 dinarjev:
1. če krši izključne telegrafsko-telefonske pravice. Prav tako se kaznuje po velikosti krivde tudi vse tehnično, manipulativno in pomožno osebje, ki je pri taki napravi delalo; razen te kazni se pa odvzamejo vsi aparati in vse stvari, ki so predmet brezpravne žične ali brezžične telegrafske ali telefonske naprave;
2. kdor krši predpise iz poslednjega odstavka § 61. in predpisa tretjega odstavka § 76. tega zakona;
3. naročnik, ki pobira kakršnekoli pristojbine brez dovolitve ministra za promet (§ 70.); ob ponovitvi se sme takemu naročniku odvzeti zveza.
§ 79.
Rešitve po teh kaznivih dejanjih, razen za dejanja iz točk 1. in<2. pod I., § 78. izdajejo direkcije pošte in telegrafa, za dejanja iz točk 1. in 2. pod I., § 78. pa obča upravna oblastva prve stopnje, odnosno krajevna policijska oblastva.
§ 80.
Zoper rešitev direkcije pošte in telegrafa se sme obsojeni pritožiti ministru za promet v 8 dneh od dne priobčitve. Pritožba se preda direkciji, ki je izdala rešitev.
Tudi pri teh kaznivih dejanjih je uporabiti predpise §§ 54., 55., 58. in 59.
ČETRTI DEL.
Končne odredbe.
§ 81.
Kljub § 60. tega zakona velja pogodba o inštalaciji in eksploataciji radio-telegrafske postaje v Rakovici, sklenjena med poštso-telegrafsko-telefonsko upravo kraljevine Jugoslavije in glavno družbo za brezžično telegrafijo v Parizu z dne 27. avgusta 1922. tudi še nadalje, dokler ne preneha veljati po odredbah, ki jih ima.
§ 82.
Z dnem, ko stopi ta zakon v moč, se razveljavljajo vsi dosedanji zakoni in vsi ostali pravni predpisi o predmetih, na katere se ta zakon nanaša, izvzemši kazenski zakonik, mednarodne pogodbe iu predpise za njih uporabo.
§ 83.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi tri mesece po razglasitvi v »Službenih novinah«.
Našemu ministru za promet priporočamo, da razglasi ta zakon in da skrbi za njegovo izvrševanje; obla-stvom zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 16. julija 1931.; P- T. št. 68.485.
Aleksander s. r.
Minister za promet	Predsednik	ministrskega
Laz. Radivojevič s. r.	sveta	in	minister	za
Videl	notranje posle,
in pritisnil državni pečat	častni adjutant
čuvar državnega pečata,	Nj.	Vel.	kralja,
minister pravde:	annijski	general
Dimitrije V. Ljotič s. l.	P. Živkovič s .r.
Uredbe osrednje vlade.
389.
Uredba
o določitvi vrednosti stanovanj civilnih državnih uslužbencev, predpisana na podstavi § 29. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.*
Člen 1.
Civilnim državnim uslužbencem, ki stanujejo v državnih ali za državo v najem vzetih privatnih zgradbah, kakor tudi onim, ki imajo stanovanje v naravi od samoupravnih teles, se odteguje vrednost stanovanja od osebne draginjske doklade, onim pa, ki po zakonu o uradnikih te doklade nimajo (pripravniki, dnevničarji, honorarni uradniki itd.), se odteguje vrednost stanovanja od celotnih prejemkov (pavšala).
Če pa je samoupravno telo po posebnih zakonih dolžno plačevati državnemu uslužbencu stanarino v denarju, se odteguje ta vsota uslužbencu v polnem znesku od osebne draginjske doklade, odnosno od njegovih celotnih prejemkov (pavšala).
Člen 2.
Vrednost stanovanja (najemnina) se določa po krajevnem draginjskem razredu po tej-le lestvici:
Mesečna najemnina v dinarjih					
Po kraj. drag. razredu 8 26. Z. 0 u.	Za sobo	Za prednjo sobo, kuhinjo, po-selsko sobo, kopalnico	Za jedilno shrambo, klet, kolnico	Skupaj	Pripomba
po					
I.	250'—	80'—	100'—		
II.	180'-	60'—	75'-		
III.	80'-	40'—	50'—		
Člen 3.
Predpisi te uredbe se prično uporabljati od prvega prihodnjega meseca po razglasitvi uredbe v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 12. septembra 1931.
Minister za finance:	Predsednik
dr. D. Durič s. r.	ministrskega	sveta,
minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. živkovič s. r.
* »Službene novi«© kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1931, št. 218/LXIX/44S.
890.
Znižanje
osebnih dravinjskih doklad.*
Na podstavi člena 79. zakona o žandarmeriji (orožni-štvu) z dne 27. septembra 1930.
odločam:
1. Osebne draginjske doklade, ki se izplačujejo po moji rešitvi z dne 13. maja 1930., pov. II. št. 16.440, se znižujejo za toliko, kolikor znaša 5% skupnih mesečnih denarnih prejemkov, izvzeuiši rodbinsko draginjsko doklado.
2. Ta odločba velja od dne 1. oktobra 1931.
V Beogradu, dne 19. septembra 1931.; pov. II. št. 34.012.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovič s. r.
•m t ^
391.
Odločba.
Na podstavi § 20. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.**
rešujem.***
Srezi vukovarski, vinkovški in županjski v Savski banovini se pridelijo območju okrožnega inšpektorata v Osijeku. Sreza virovitiški in grubišnopoljski v Savski banovini se pridelita območju okrožnega inšpektorata v Varaždinu. Srez čabarski v Savski banovini se prideli okrožnemu inšpektoratu v Ogulinu.
Srez stolski v Primorski banovini se prideli območju okrožnega inšpektorata v Mostarju.
Srez moraviški v Drinski banovini se prideli območju okrožnega inšpektorata v Užicu. Srez žepški v Drinski banovini se prideli območju okrožnega inšpektorata v Tuzli. Sreza podgorski in valjevski v Drinski banovini se pridelita območju okrožnega inšpektorata v Šabcu.
Srezi djakoviški, podrimski in dreniški v Zetski banovini se pridele območju okrožnega inšpektorata v Kosovski Mitroviči.
Srezi črnomeljski in metliški v Dravski banovini, da-ruvarski, pakraški in novski v Savski banovini, korčulski in bugojinski v Primorski banovini, travniški v Drinski banovini, sremsko-mitroviški in šidski v Dunaveki banovini se pridele pod neposredno nadzorstvo banov po od-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. septembra 1931., št. 221/LXX/462.
** »Službeni list« št. 339/53 iz 1. 1931.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	septembra 1931., št. 218/LXIX/452.
delku VI. rešitve ministra za notranje posle z dne 23. oktobra 1929., III., št. 46.666.
V Beogradu, dne 16. septembra 1931.; III. št. 52.558.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovič s. r.
392.
Na podstavi pooblastitve iz § 10. zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu z dne 4. septembra t. 1. predpisujem naslednjo
dopolnitev
uredbe o cenah kruha v državi z dne 11. septembra 1931.*
Za členom 1. uredbe o cenah kruhu v državi z dne w
11.	septembra 1931.** se dodaja nov člen l.a, ki se glasi:
(1) Cene iz člena 1. omenjene uredbe služijo tudi naprej kot osnova za določanje cene kruhu.
(a) Bani se pooblaščajo, da smejo odrediti ob potrebi izpremembo teh osnovnih cen po poedinih krajevnih razmerah, toda cene kruhu ne smejo v poedinih krajih v nobenem primeru biti višje od vagonske cene moke, iz katere se kruh izdeluje.
Na področju uprave mesta Beograda predpisuje to izpremembo cen kruhu minister za trgovino in industrijo.
('1) Tako določene cene kruhu veljajo za kruh, ki se izdeluje iz čiste pšenične moke. Mešanje poedinih vrst pšenične moke nižje cene, kakor tudi mešanje z drugo moko manjše vrednosti (ržene, ajdove, krompirjeve, koruzne itd.) je dovoljeno samo, če se cene takemu kruhu ustrezno znižajo, kar nadzirajo bani, odnosno minister za trgovino in industrijo.
Vsaka prekoračitev cen, določenih po odstavku (2) tega člena, se kaznuje po § 1. zakona o dopolnitvah v zakonu o prodaji pšenice v tuzemstvu z dne 11. septembra t. 1. Istotako se kaznuje po navedenem zakonu tudi vsak prekršek zoper odstavek (») tega člena.
Člen 2.
Ta dopolnitev uredbe o cenah kruha v državi z dne
11.	septembra 1931., stopi v moč na dan razglasitve.
V Beogradu, dne 23. septembra 1931.; II. št. 31.700/C
Minister za trgovino in industrijo: dr. K. Kumanudi s. r.
— •
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. septembra 1931., št. 221/LXX/459.
** »Službeni list« št. 368/57 iz 1. 1931.
893.
Tolmačenja
po zakonu o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino.*
i.
Po § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931.** se izdajo naslednje
tolmačenje :
Za potrditev kandidatnih list v srezih, kjer je več sreskih sodišč, je pristojno ono sresko sodišče, ki je na sedežu upravnega sreza, ali če tega ni, ono sresko sodišče, ki je po legi temu sedežu najbližje.
V Beogradu, dne 22. septembra 1931.; št. 113331.
Minister pravde: dr. Drag. Kojič s. r.
II.
Po § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. se izdaja naslednje
tolmačenje:
Državni odbor je pristojen glede na svojo pristojnost po §§ 5. in 6. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, da ugotovi po § 4. istega zakona, kateri banovinski sedeži volijo in koliko volijo narodnih poslancev.
V Beogradu, dne 22. septembra 1931.; št. 113332.
Minister pravde: dr. Drag. Kojič s. r.
III.
Po § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. se izdaja naslednje
tolmačenje:
Z izrazom »prvostopna« sodišča v smislu zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino je razumeti tudi »okrožna sodišča«.
V Beogradu, dne 22. septembra 1931.; št. 113333.
Minister pravde: dr. Drag. Kojič s. r*
IV.
Po § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. se izdaja naslednjo
tolmačenje:
Glede na odredbo § 23. zgoraj omenjenega zakona je mesto Subotica volilna enota s področjem upravnega sreza baško-topolskega Dunavske banovine.
V Beogradu, dne 22. septembra 1931.; št. 113334.
Minister pravde: dr. Drag. Kojič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. septembra 1931., it. 221/LXX/461.
** »Službeni list« št. 352/55 iz L 1931.
V.
Na podstavi § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. se izdaja naslednje
tolmačenje:
Glede na odredbe §§ 20. in 21. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino mora sresko, odnosno prvostopno sodišče potrditi kandidatno listo sreskih kandidatov, če dokažejo predlagalci z ozemlja drugega sodišča, toda istega upravnega sreza s potrdilom njih pristojnega sreskega, odnosno prvostopnega sodišča, da so redno vpisani v stalne volilne imenike.
V Beogradu, dne 22. septembra 1931.; št. 111802.
Minister pravde: dr. Drag. Kojič s. r.
394.
Obiava
o oprostitvi od taks v voflitvenem poslovanju.*
Oddelek za davke pojasnjuje naslednje:
Ker se je pokrenilo vprašanje, ali so prošnje, izpričevala, potrdila in ostali posli ob izvrševanju zakona o volitvah zavezani taksi, daje oddelek za davke na podstavi člena 43. zakona o taksah to-le pojasnilo:
Prošnje, potrdila in izpričevala, ki jih oblastva sprejemajo, odnosno izdajajo zargdi izvrševanja zakona o volitvah, niso zavezane taksi, ker je to poslovanje v občem interesu.
Oblastva, ki take prošnje sprejemajo ali izpričevala in potrdila izdajajo, morajo po členu 7. zakona o*taksah na vsaki listini označiti, v kateri namen so izdane in da se za druge namene ne smejo uporabljati.
Iz oddelka za davke, dne 19. septembra 1931.; štev. 66.815.
■ ■!■■■	— —
395.
Popravek.**
v zakonu o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931., ki je objavljen v »Službenih novinah« z dne 12. septembra 1931., št. 210,*** je v petem odstavku § 61. pogrešeno natisnjeno, da pripada ob porazdelitvi mandatov Savski banovini 39, Vr-baski banovini pa 14 mandatov. Stati mora namesto tega: Savski 40, Vrbaski 13.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
23.	septembra 1931., št. 220.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	septembra 1931., št. 219. in z dne 24. septembra 1931., št. 221/LXX/463.
*** »Službeni list« št. 352/55 iz 1. 193L
V devetem odstavku istega paragrafa je pogreseno	398.
natisnjeno, da pripada pri porazdelitvi mandatov Savski banovini 19, Vrbaški pa 8. Namesto tega mora stati: Savski 20, Vrbaski 7.
Iz pisarne ministrstva za notranje posle; v Beogradu, dne 19. septembra 1931., III. št. 53.535,
396.
Popravek.*
V odločbi o znižanju osebnih draginjskih doklad častnikom, vojaškim uradnikom itd. z dne 19: septeipbra
1931.,	št. 66.400/1., objavljeni v št. 218-LXIX z dne 21. septembra t. 1.,** je izpuščena na strani 1354,f v drugem stolpcu, peti vrsti od zgoraj, beseda »denarnih« tako, da se mora ta vrsta glasiti: >5%> skupnih mesečnih denarnih prejemkov« itd., kar se s tem popravlja.
397.
Poravek
v uredbi o določitvi vrednosti stanovanj civilnih državnih uslužbencev, predpisani na podstavi § 29. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.ft
V uredbi o določitvi vrednosti stanovanj civilnih državnih uslužbencev, predpisani na podstavi § 29. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., natisnjeni v prilogi »Službenih novin« št. 218/LXIX z dne 21. septembra t. 1., je izpuščen v členu 1. poslednji odstavek, člen 2. pa je pogrešeno natisnjen, kar se s tem popravlja.
Poslednji odstavek člena 1. te uredbe, ki je izpuščen, se mora glasiti:
Kolikor preseza določena vrednost stanovanja, odnosno stanarina v denarju iz drugega odstavka tega člena draginjsko doklado, se razlika ne pobira.
Clen 2. iste uredbe se mora glasiti:
Clen 2.
Vrednost stanovanja (najemnina) se določa po krajevnem draginjskem razredu po naslednji lestvici:
Mesečna najemnina v dinarjih
Po kraj. drag. razredu § 26. z. o u.	Za sobo	Za prednjo sobo, kuhinjo, poselsko sobo, kopalnico po:	Za jedilno shrambo, klet, kol-nico skupaj	Pripomba
L	250—	80—	100—	
11.	180"—	60—	75—	
III.	80*—	40—	50—	
Iz pisarne ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva; v Beogradu, dne 22. septembra 1931.; št. 29.217/V.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. septembra 1931., št. 221/LXX/465.
** »Službeni list« št. 379/58 iz 1. 1931. f Mišljene so »Službene novine«. (Op. ur.) ff »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. septembra 1931., št. 221/LXX/464.
Popravek*
v »uredbi o odseku za evidenco važnih odločb in o načelnih odločbah kasacijskega sodišča« z dne 27. decembra 1930., štev. 123.991.**
V uredbi o odseku za evidenco važnih odločb in o načelnih odločbah kasacijskega sodišča z dne 27. decembra 1930, štev. 123.991, natisnjeni v »Službenih novinah« z dne 31. decembra 1930, štev. 301-CVI se morajo popraviti sledeče pogreške:
1. v prvi vrsti člena 6. namesto besede »razpredelek« naj bo »razpredelke«,f
2. odstavek 2., člena 12. mora biti odstavek 2., člena 16. in se mora glasiti: »Hkratu izpolni evidenčni odsek tudi razpredelka 6. in 7. dotičnega lista v kartoteki zabeleženih odločb pravne veljave«;
3. v odstavku 2. člena 24. pride namesto »§ 633« >§ 63«;
4. v rubriko 7 vložnega zapisnika »Ps« (obrazec št. 4) in vložnega zapisnika »Ros« (obrazec štev. 5) za besedami »posamezni oddelki« morajo priti besede »in ministrstvo pravde«, in v rubrike 10 istih vložnih zapisnikov za besedo »oddelkom« morajo priti še besede »in ministrstvu pravde«.
Iz ministrstva pravde v Beogradu, dne 9. januarja
1931.,	štev. 123.991/30.
399.
Notifikacija
o uporabi konvencije o avtorski pravici na vse angleške kolonije, protektorate in mandate.ff
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo s svojim dopisom z dne 10. septembra 1931., št. 31-L-l, kraljevsko ministrstvo za zunanje posle, da je poslaništvo kraljevine Britanije v Bernu javilo Zveznemu svetu, da se po členu 26., prvem odstavku, bernske konvencije o zaščiti literarne in umetniške svojine, revidirane dne 2. junija 1928. v Rimu, ta konvencija uporabi tudi na britanske kolonije in protektorate, kakor tudi na ozemlje pod britanskim mandatom, in sicer:	Bahama, Barbados,
Bermudes, Guyane britannique, Honduras britannique, Ceylon, Chypre, Iles Falkland et dčpendances, Iles Fidji, Gambie (colonie et protectorat), Gibraltar, C6te d’or (colonie, Achanti, territoires septentrionaux, Togo sous mandat britannique), Hong Kong, Jamaique (y oompris
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
16.	januarja 1931., štev. 11/111/14.
** Glej »Službeni list- 274/44 ex 1931. t 2e popravljeno v prevodu uredbe. (Op. ur.) tt »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 21. septembra 1931., št. 218/LXIX/457,
les Iles Turks; les Iles Caiques et les Iles Caimanes), Kčnya (colonie et protectorat), Iles sous le Vent (Anti-gua, Dominica, Montoerrat, St. Christoph et Nieves, Iles Vierges), Malta, Ile Maurice, Nigeria (colonie, protectorat), Gamerom sous mandat brit., Rhodčsie du Nord, Nyasa>land, prot. Palestine (y compris la Transjordanie), Sie. Helčne et Ascension, Seychelles, Sierra Leone (colonie et protectorat), Somalie (protectorat), Haut Com-misariat de 1’ Afrique du sud, Territoires de Basoutoland, Bechouanaland (protectorat), Iles du Vent (Grenade, St. Lucie, St. Vincent), Souaziland, Straits Settlements, Ter-ritoire de Tanganyika, Trinite et Tobago, Onganda (protectorat), Iles du Pacifique Occidental, Iles Salomon bri-tanniques (protectorat), Iles Gilbert et Ellice (colonie).
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle; v Beogradu, dne 14. septembra 1931., pov. št. 18.401.
400.
Notifikacija
o uporabi konvencije o avtorski pravici na kraljevino Nizozemsko, kakor tudi na Nizozemsko Indijo, Surinam in Cura^ao.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo s svojim dopisom z dne 10. septembra 1931., št. 31-L-l, kra- j Ijevsko ministrstvo za zunanje posle, da je poslaništvo kraljevine Nizozemske v Bernu javilo Zveznemu svetu, da se po členu 26., prvem odstavku, bernske konvencije o zaščiti literarne in umetniške svojine, revidirane dne 2. junija 1928. v Rimu, ta konvencija uporabi tako v kraljevini v Evropi kakor tudi v Nizozemsl^ Indiji, Surinamu, in Curapao-u.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle; v Beogradu, dne 14. septembra 1931., pov. št. 18.402.
Banove uredbe.
401.
Objava glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Sevnica, srez brežiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 21.784/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine od sodavičarskih izdelkov:
1. od steklenic 3 del vsebine Din 0‘50,
2. od steklenic 1 1 in več vsebine Din 1'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. septembra 1931.
II.	No. 21.784/1.
Za bana- pomočnik: Dr. Pirkmajer.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne 21, septembra 1931., 31, 218/LXIX/456.
402.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 183 z dne 13. avgusta 1931.:
Minister za promet je postavil z odlokom z dne 14. julija 1931., P. T. štev. 65.048, za p. t. uradnike 8. položajne skupine:	Hrovat	Elizabeto	in Uratarič
Gabrijelo pri p. t. uradu v Ljubljani 1; Olifčič Franjico pri p. t. uradu na Bledu 1; Peternel Marijo pri p. t. uradu na Jesenicah in Zemljak Terezijo pri pošti in telegrafu v Ormožu, dosedanje p. t. uradnike 9. položajne skupine istega p. t. urada; za arhivske uradnike 8. položajne skupine: Dovjak Lovra, Ferlugo Josipa, Šterk Antonijo inTonij-Rom Alojzijo pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani; Kavčiča Antona pri mestni t. t. sekciji v Ljubljani; Kocelj a Antona pri X. terenski t. t. sekciji v Mariboru; Šulca Josipa pri III. terenski t. t. sekciji v Ljubljani, in Po v še ta Viktorja pri p. t. uradu v Domžalah, dosedanje praktične tehnike 9. položajne skupine; za praktične tehnike 9. položajne skupine: Ma-nestra Ivana pri XVIII. terenski t. t. sekciji v Ljubljani, dosedanjega praktičnega tehnika 10. položajne skupine; za p. t. manipulante 9. položajne skupine: Flisek ; Karlo pri p. t. uradu v Zagorju ob Savi, Kincl Marijo pri p. t. uradu pri Sv. Juriju ob južni železnici, Kofiček Josipino pri p. t. uradu v Hrastniku, K riše Alojzijo pri p. t. uradu v Gornji Radgoni in Vipotnika Josipa pri p. t. uradu v Žalcu, dosedanje p. t. manipulante 10. položajne skupine in istih p. L uradov.
Številka 186 z dne 17. avgusta 1931.:
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 7. julija 1931., O. štev. 11.527, je bila postavljena dr. Petrovič Milica, dosedanji uradniški pripravnik higienskega zavoda v Ljubljani, za pristava istega zavoda v 8. položajni skupini s plačo 730 Din mesečno, s položajno doklado Din 400— mesečno in z osebno draginjsko doklado Din 1100— mesečno tako, da se ji računa čin v tej skupini od dneva podpisa tega odloka s pravico do novih službenih prejemkov od 1. avgusta 1931. dalje.
Številka 188 z dne 19. avgusta 1931.:
Njegovo Veličanstvo kralj je postavil z ukazom z dne 13. avgusta 1931.: po potrebi službe pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v 6. položajni skupini za poverjenika in šefa prometne službe v Ljubljani gl. kol. S m r d u Franca, dosedanjega poverjenika iste položajne skupine in šefa prometne službe v Mariboru, iste direkcije; v prometno komercialnem oddelku za poverjenika Tanciga Edvarda, dosedanjega poverjenika dosedanje položajne skupine in šefa prometne službe v Ljubljani gl. kol., iste direkcije, in za višjega kontrolorja in šefa prometne službe v Mariboru Kovačiča Alojzija, dosedanjega višjega kontrolorja iste položajne skupine in šefa postaje v Sarajevu, direkcije državnih železnic v Sarajevu, oba na prošnjo.
Njegovo Veličanstvo kralj je postavil z ukazom z dne
12.	avgusta 1931.: po potrebi službe pri direkciji državnih železnic v Zagrebu v 7. položajni skupini v prometno-
komercialni oddelek za kontrolorja Novaka V i 1 j e -m a, dosedanjega kontrolorja in šefa postaje v Čakovcu, direkcije državnih železnic v Ljubljani; po prošnji pa za kontrolorja in šefa postaje v Čakovcu Pirkmajerja Gabrijela, dosedanjega kontrolorja iste položajne skupine in šefa prometne službe v Vršcu} direkcije državnih železnic v Subotici.
Številka 189 z dne 20. avgusta 1931.:
.Njegovo Veličanstvo kralj je postavil z ukazom z dne 20. julija 1931. pri Narodnem gledališču v Ljubljani za člana s pravicami uradnika 6. skupine Rakar Angelo, člana istega gledališča in uradnika 7. skupine
2.	periodske povišice, ter za člana s pravicami uradnika
7. skupine Pluta Josipa, člana istega gledališča in uradnika 7. skupine 2. periodske povišice.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 24. julija 1931., I. štev. 24.718/0, je bil postavljen na državni trgovski akademiji v Ljubljani za profesorja
8. položajne skupine Prezelj Joško, uradniški pri-pravnik-suplent iste akademije.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 24. julija 1931., I. štev. 24.717/0, je bil postavljen na državni trgovski akademiji v Ljubljani za profesorja
8.	položajne skupine dr. Slodnjak Anton, uradniški pripravnik-suplent iste akademije.
Minister za promet je z odlokom z dne 7. avgusta
1931.,	P. M. s. štev. 28.085/31, po potrebi službe premestil: Cundriča Jožefa, prometnega uradnika 8. položajne skupine in šefa postaje v Striživojnu-Vrpolje, direkcije državnih železnic v Subotici, v postajo Jesenice direkcije državnih železnic v Ljubljani, in Kolničarja Lovrenca, pomožnega prometnika 10. položajne skupine postaje v Višnji gori, za šefa postaje v Rožnem dolu-Pribišju, direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Številka 190 z dne 21. avgusta 1931.:
Z odlokom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle z dne 13. avgusta 1931., III. štev. 46.784, je bil postavljen za pisarja 9. skupine pri komisariatu železniške in obmejne policije na Jesenicah Montani V. Miroslav, pisar-pripravnik istega komisariata.
Prepovedano uvažanje in razširjanje. Z odlokom ministrstva za	notranje posle	z dne 14.	avgusta 1931.,	L
štev. 26.272,	je prepovedano	uvažati in	razširjati v naši
državi list »Gioventh Fascista«, ki izhaja v Rimu.
Številka 192 z dne 24. avgusta 1931.:
Z odlokom pomočnika ministra	za	finance z	dne
6.	avgusta 1931., štev. 27.544/1 V., je	bil	premeščen po
potrebi službe za carinika 8. položajne skupine v glavno carinarnico v Osijeku Nikolič Dimitrije, carinik Iste položajne skupine carinarnice v Mariboru.
Z odlokom pomočnika ministra	za	finance z	dne
6.	avgusta 1931., štev. 27.545/IV., je	bil	upokojen	Pi-
p u š Boris, carinik 8. položajne skupine carinarnice v Mariboru.
Prepovedano uvažanje in razširjanje. Z odlokom ministrstva za	notranje posle	z dne 18.	avgusta 1931.,	I.
štev. 27.287,	je prepovedano	uvažati v	našo državo in	v
njej razširjati časopise: »Lachendes Lebenc, >Das Echo«, >Ehegliick< in »Licht-Landc, ki izhajajo v nemškem jeziku v Berlinu in kojih lastnik je Robert Laurer.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 14. avgusta 1931., I. štev. 26.771, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Deutsche Arbeiter-Zeitung«, ki izhaja v Vinipegu-Kauada,
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 14. avgusta 1931., I. štev. 26.770, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Geschichte der russischen Revolution« v izdaji S. Fischer - Verlag — Berlin od Leva Trockega.
Z odlokom načelnika oddelka za carine z dne 15. avgusta 1931., štev. 24.911/IV., je sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podal Bonač David, carinski posrednik carinarnice v Kotoribi.
Ukaz z dne 23. novembra 1929., M. s. štev. 24.126, glede odlikovanja Budana Lamberta, šefa železniške postaje na Jesenicah, Žužek a Ferda, šefa železniške postaje v Lescah-Bled in Majerja Fran-c a, šefa železniške postaje na Bledu-Jezero se razveljavlja, ker so le-ti bili že prej odlikovani z istimi redi.
Številka 193 z dne 25. avgusta 1931.:
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 11. avgusta 1931., št. 28.095/IV., so bile sprejete ostavke na državno službo, ki so jih podali S r i m š e k Janko in Vidic Franc, carinika 8. položajne skupine carinarnice v Kotoribi in Urbič Alojz, pomožni carinik 9. položajne skupine carinarnice v Mariboru.
Številka 195 z dne 27. avgusta 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. avgusta 1931., štev. 28.906/IV., je bil upokojen Braun Viljem, višji carinski kontrolor 6. položajne skupine carinarnice v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. marca 1931., III. št. 17.610, je bil upokojen dr. Linin-g e r Ivan, sreski poglavar pri sreskem poglavarstvu v Ljubljani, 6. skupine I. kategorije z osnovno plačo 8. stopnje s pravico do pokojnine od 1. aprila 1924., ki mu pripada po letih državne službe.
S tem ukazom se nadomešča ukaz z dne 31. marca
1924., Sl. Pov. štev; 115, kolikor se nanaša na upokojitev dr. Liningerja Ivana, sreskega poglavarja VII. činovnega razreda pri sreskem poglavarstvu v Ljubljani, ustrezno razsodbi državnega sveta z dne 24. decembra 1929-štev. 29.286.
Številka 197 z dne 31. avgusta 1931.:
Njegovo Veličanstvo kralj je postavil z ukazom z dne 18. avgusta 1931.: za tehničnega višjega svetnika 4. položajne skupine 1. stopnje ing. E m ra Franca, tehničnega svetnika tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Kranju in ing. Vaneka Jana, tehničnega svetnika tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu sreza Maribor levi breg, oba dosedaj v 4. položajni skupini
2.	stopnje; za tehničnega svetnika 5. položajne skupine ing. Štolfo Josipa, tehničnega višjega pristava, tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, v 6. položajni skupini; za tehničnega višjega pristava
6.	položajne skupine ing. Černivca Josipa, tehničnega višjega pristava tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani v 7. položajni skupini.
številka 198 z dne 1. septembra 1931.:
Z odlokom ministra za prosveto z dne 1. avgusta
1931., O. n. štev. 60.145 je bila upokojena na podstavi §§ 104., tč. 3., in 105., odstavek 2., zakona o uradnikih Bezlaj Angela, učiteljica v Cerkljah.
Številka 199 z dne 2. septembra 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. avgusta 1931. je bila upokojena Tavčar Albina, p. t. uradnica 6. skupine pri p. t. uradu v Novem mestu in
Endliher Evgenija, p. t. uradnica 6. skupine pri p. t. uradu v Ribnici na Dolenjskem.
Minister za prosveto in minister za vojsko in mornarico sta imenovala z odlokom z dne 22. avgusta 1931. v upravo zveze Sokola kraljevine Jugoslavije za tretjega namestnika načelnika Ambrožiča Miroslava, ravnatelja Delniške tiskarne v Ljubljani in za tretjo namestnico načelnico Terdina Jožo, učiteljico I. ženske meščanske šole v Ljubljani.
Minister za promet je premestil z odlokom z dne
7.	avgusta 1931. po potrebi službe: Puha Abina, prometnega uradnika IX. položajne skupine postaje Sevnica v postajo Zidani most in Majhna Martina, prometnega uradnika IX. položajne skupine postaje Pragersko v postajo Zidani most, oba iz področja direkcije državnih železnic Ljubljana.
Številka 199 A z dne 2. septembra 1931.:
Njegovo Veličanstvo kralj je z ukazom z dne 2. septembra 1931. sprejel ostavko ministra inž. Serneca Dušana, ministra za gradbe, in Ljotiča V. Dimitrija, ministra pravde, ter ju razrešil službe in postavil na razpoloženje.	^
Njegovo Veličanstvo kralj je z ukazom z dne 2. septembra 1931. postavil za ministra brez portfelja Ti moti jeviča L. K os to, ministra v pokoju; za ministra brez portfelja Staniča Andro, ministra v pokoju; za ministra za gradbe dr. Kramerja Alberta, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Pragi; za ministra brez portfelja dr. Palačka Ivana, bivšega ministra; za ministra brez portfelja Puclja Ivana, ministra v pokoju; za ministra pravde dr. Kojiča S. Dragotina, ministra v pokoju; za ministra brez portfelja Matico Pavla, župnika iz Bednje in za ministra brez portfelja dr. Hasanbegoviča Avdo, državnega svetnika.
Številka 201 z dne 4. septembra 1931.:
Njegovo Veličanstvo kralj je sprejel z ukazom z dne
3.	septembra 1931. ostavke, ki so jih podali: predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general Zivkovič Peter; minister brez portfelja Uzunovič T. Nikola; minister brez portfelja Timotijevič L. Kosta; minister brez portfelja Stanič Andro; minister za zunanje posle dr. Marinkovič Vojislav; minister za gradbe dr. Albert Kramer; minister brez portfelja dr. Palaček Ivan; minister za trgovino in industrijo dr. Kumanudi Kosta; minister brez portfelja Pucelj Ivau; minister pri predsedništvu ministrskega sveta dr. Srškič Milan; minister pravde dr. Kojič S. Dragotin; minister za prosveto Maksimovič Božidar; minister za šume in rudnike dr. Šibenik Stanko; minister brez portfelja dr. Šverljuga Stanko; minister za promet Radivojevič Lazar; minister brez portfelja Preka Nikola; minister za poljedelstvo Neudorfer Mirko; minister za vojsko in mornarico, armijski general Stojanovič Z. Dragomir; minister za finance dr. Djurič Djordje; minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčič Marko; minister brez portfelja Matica Pavel in minister brez portfelja dr. Hasanbegovič Avda ter jih razrešil dolžnosti in postavil na razpoloženje, odnosno postavil:
Za predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle, častnega adjutanta Njegovega Veličanstva kralja, urmijskega generala Zivkoviča Petra, za mi-nniU* Jur«: porUalja Usuuuirid# T, Nilu4o, za mini-
stra brez portfelja Timotijeviča L. Kost o, za ministra brez portfelja Staniča Andro, za ministra za zunanjo posle dr. Marinkoviča Vojislava, za ministra za gradbe dr. Kramerja Alberta, za ministra brez portfelja dr. Palačka Ivana, za ministra za trgovino in industrijo dr. Kumanudi ja K os to, za ministra brez portfelja Puclja Ivana, za ministra pri predsedništvu ministrskega sveta dr. Srškiča Milan a,/za ministra pravde dr. Kojiča S. Dragotina, za ministra za prosveto Maksimoviča Božidarja, za ministra za šume in rudnike dr. Šibenika Stankota, za ministra brez portfelja dr. Šverljugo Stanka, za ministra za promet Radivojeviča Lazarja, za ministra brez portfelja Preko Nikolo, za ministra za poljedelstvo Neudorferja Mirka, za ministra za vojsko in mornarico, armijskega generala Stojanoviča Z. Dragomira, za iftin jtra za finance dr. Djuriča Djordja, za ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčiča Marka, za ministra brez portfelja Matico Pavla, in za ministra brez portfelja dr. Hasanbegoviča Avdo.
Oprostitev takse.
Minister za finance je oprostil z odlokom z dne
1.	maja 1931., štev.	30155, Zvezo selekcijskih	društev za
pinegavsko govedo	iz Ormoža	plačila	takse	po tarifni
postavki Ir taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih predloži državnim	oblastvom	razen	onih	v civilnih
pravdah.
Minister za	finance je	oprostil z odlokom	z dne
18.	julija 1931.,	štev. 50.903,	Tujskoprometno in	olepše-
valno društvo v Višnji gori plačila takse iz tarifne postavke 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih predloži državnim	oblastvom	razen	onih	v civilnih
pravdah.
Minister za	finance je	oprostil z odlokom	z dne
24.	julija 1931.,	Štev. 51.877,	Društvo za tujski	promet
v Kostanjevici na Krki plačila takse iz tarifne postavke
1.	taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih predloži državnim oblastvom razen onih v civilnih pravdah.
To se priobčuje vsem državnim oblastvom radi znanja.
številka 202 z dne 5- septembra 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. avgusta 1931. so premeščeni po potrebi službe: Inž. Va-nek Jan, tehnični svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Pakracu k tehničnemu razdelku pri sreskem načelstvu sreza Maribor levi breg* in inž. Juran Oskar, tehnični svetnik
IV.	položajne skupine 2. stopnje tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu sreza Maribor levi breg, k tehničnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Številka 208 z dne 5. septembra 1931.:
Minister zn promet je postavil z odlokom z dne
17.	avgusta 1981.^ pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljuni za pisarja v VIII. položajni skupini Konjarja Antona, uradniškega pripravnika iste podružnice s plačo Din 1800-— mesečno; za računovodjo v IX položajni skupini: zilič Amalijo, Komar Marijo, Oman Vero, Vidmar Modesto, Pipan Albino, Vrančič Avgusto, Magajno Albino, Arhar Terezijo in Miholič Marico, računovodje iste podružnice v X. položajni skupini.
Številka 204 z dne 7. septembra 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. av-gU*U l&U, jo bil po*tavijou go potrobi službe za ban-
skega svetnika IV. skupine 1. stopnje pri kraljevski banski upravi Dunavske banovine v Novem Sadu dr. Mlekuž J. Josip, policijski svetnik iste skupine in stopnje uprave policije v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. avgusta 1931., III. štev. 48.765, je bil postavljen po potrebi službe za policijskega komisarja VII. skupine pri upravi policije v Ljubljani Vodenelič I. Ante, pristav VIII. skupine ministrstva za notranje posle, v službi pri sres-kem načelstvu sreza pocerskega.
Minister za promet je premestil po potrebi službe z odlokom z dne 24. avgusta 1931.: Kacijana Ivana, tehničnega uradnika IX. položajne skupine kurilnice v Gračacu v področje direkcije državnih železnic Zagreb v izpostavo kurilnice Rogatec v področju direkcije državnih železnic Ljubljana in Skuaa Josipa, strojevodjo IX. položajne skupine izpostave kurilnice v Novem mestu v izpostavo kurilnice v Murski Soboti v območju direkcije državnih železnic Ljubljana.
Prepovedano uvažanje in razširjanje. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 1. septembra 1931., I. štev. 29.315, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati nkjigo »Die Vorbedingungen des inter-nationalen Friedens« od W. Scharera v izdaji Amalthea Verlag Ziirich—Leipzig—Wien.
Številka 206 z dne 8. septembra 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. julija 1931., R. štev. 13.100, so bili postavljeni: pri direkciji državnega rudnika v Velenju za glavnega skladiščnika v
VII. položajni skupini Reben Josip, dosedanji pomožni skladiščnik VIII. položajne skupine v službi pri isti direkciji; pri direkciji državnega rudnika v Zabukovcih za višjega tehničnega manipulanta v VII. položajni skupini De Costa Anton, dosedanji tehnični manipulant
VIII. položajne skupine v službi pri isti direkciji; pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za višja tehnična manipulanta v VII. položajni skupini Cererja Josipa in Jurčiča Josipa, dosedanja arhivarja VIII. položajne skupine; pri rudarski šali v Celju za rudarskega višjega svetnika v IV. položajni skupini 1. stopnje Lovrenčiča Rudolfa, dosedanjega profesorja IV. položajne skupine
2.	stopnje v službi pri isti šoli.
Številka 207 z dne 9. septembra 1931.:
Minister za promet je z odlokom z dne 27. avgusta 1931. premestil po potrebi službe: Svošljaka Venčeslava, prometnega uradnika IX. položajne skupine postaje Lesce-Bled v postajo Kotoriba v območju direkcije državnih železnic Ljubljana; Kaiser Franca, oficiala VIII. položajne skupine postaje Maribor glavni kolodvor v oddelek za kontrolo dohodkov generalne direkcije državnih železnic; na prošnjo pa Kiihlerja Franca, oficiala VIII. položajne skupine oddelka za kontrolo dohodkov generalne direkcije državnih železnic v postajo Ljubljana glavni kolodvor in Skendra Emila, prometnega uradnika VIII. položajne skupine postaje Subotica v postajo Trbovlje.
Prepovedano uvažanje in razširjanje. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 3. septembra 1931., I.
štev. 29.546, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo: »Zločin od 20. lipnja i medjunarod-na štampa«, ki je izdana v našem jeziku v Parizu od Vladimira Radiča.
Številka 208 z dne 10. septembra 1931.:
Predsednik ministrskega sveta je postavil z odlokom z dne 31. avgusta 1931., Ad. štev. 2041, za računo-izpitača IX. položajne skupine v krajevni kontroli pri centralni carinski blagajni v Ljubljani Jovanoviča Živojina, računoizpitača pripravnika iste krajevne kontrole.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne
2.	septembra 1931., štev. 30.510/IV., so premeščeni: v glavno carinarnico v Beogradu za carinika VIII. položajne skupine Stojanovič Dimitrije, carinik iste položajne skupine carinarnice na Jesenicah po potrebi službe; v glavno carinarnico v Ljubljani: za carinike VIII. položajne skupine: Kervin Fran, carinik iste položajne skupine carinarnice v Novem Sadu, po potrebi službe; Tadijevič Zvonko, carinik iste položajne skupine, carinarnice v Beogradu, iu*Stipanovič Dragotin, carinik iste položajne skupine carinarnice na Sušaku, oba po potrebi službe; za pomožnega carinika IX. položajne skupine: Nikolič Momčilo, pomožni carinik iste položajne skupine carinarnice v Zemuniku, po potrebi službe; v glavno carinarnico v Mariboru: za carinika VIII. položajne skupine: Kovačevič Dujo, carinik iste položajne skupine carinarnice v Dravogradu-Meži, po potrebi službe, in Povalej Josip, carinik iste položajne skupine carinarnice v Šibeniku, po potrebi službe; v glavno carinarnico v Sarajevu: za pomožnega carinskega skladiščnika IX. položajne skupine: Bajič Štefan, pomožni carinski skladiščnik iste položajne skupine carinarnice v Ljubljani, po potrebi službe; v glavno carinarnico na Sušaku: za carinika VIII. položajne skupine: Ljubič Dinko, carinik iste položajne skupine carinarnice v Mariboru, na prošnjo; v carinarnico I. reda v Bitolju: za carinika VIII. položajne skupine: Zorec Stane, carinik iste položajne skupine carinarnice na Jesenicah, po potrebi službe; v carinarnico I. reda na Jesenicah: za carinika VIII. položajne skupine: Radič Mate, carinik iste položajne skupine carinarnice v Sarajevu, po potrebi službe; za pomožne carinike IX. položajne skupine: Starovič Mitar, pomožni carinik iste položajne skupine carinarnice v Baru, po potrebi službe in Jankovič Milutin, pomožni carinik isto položajne skupine carinarnice v Veliki Kikindi, po potrebi službe; v carinarnico I. reda v Kotoribi: za carinika VIII. položajne skupine: Minič Sreten, carinik iste položajne skupine carinarnice v Beogradu, po potrebi službe; v carinarnico I. reda v Preki: za carinika VIII. položajne skupine: Srem s Edmund, carinik iste položajne skupine carinarnice na Jesenicah, po potrebi službe; v carinarnico I. reda v Gornji Radgoni: za carinike VIII. položajne skupine: Vapa Judija, carinik iste položajne skupin? carinarnice v Skoplju, Protič Svetislav, carinik iste položajne skupine carinarnice v Metkoviču in Bibič Vinko, pomožni carinik IX. položajne skupine carinarnice v Beogradu, za pomožnega carinika IX. položajne skupine, vsi po potrebi službe.
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni orednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska la talaga; Xf*h,rn* tM<>rlillK I UukU&aii njen predstavnik; filmar Mih&lek s Ljubljani.