Gospodarske stvari. Gisp ali inavec pospešnje rast poljskih sadežer. Gisp ali mavec je zveza žveplena kisline, apna in vode. Nahaja se, da 8i tudi le bolj poredko kot kamenje po gorah, kjer ga potem kakor drugo mdo izkapajo, meljejo in prodavajo. Mnogo gipsa ali mavca se koplje leto in dan na Gorenjskem na Jesenicab, od koder ga tudi veliko kmetovavcem razvozijo in prodajajo. Mavec je v gospodarstvu mnogovrstne koristi, on ohranuje, pomnožuje in vzboljšava gnoj in redi rastline. 1. Kaj koristi mavec v blevu ? Ce stopiš v kaki slabo razvetren konjski hlev, brž te nekaj zaskeli v očesih, da ti kakor hren ali čebul vodo v oči požene, tudi nos ti pove, da je tu neka posebua stvar, ki ne deluje, kakor vijolica ali roža na tvoje nosne čutnice. Ta stvar ali snov je amonijak t. j. neka zveza z gnjilcem ali dušcem, ki je poglavitna brana raznim rastlinam. Amonijak hleve zasmradi, okuži in je Ijudem in živini na zdravji škodljiv. Ta gnjilec je piav tenka trarina, ki se brž v zrak razbladi. Amonijak je sicer v izločkib živalskih z ogljenčevo kislino trdno zvezan, vendar pa se biž ko more od nje loči in kakor rečeno po zraku plava v našo škodo. Kajti amonijak je rastliuara potreben. Najprej z ogljenčevo kislino prst v zemlji razkroja in potem rasttine redi. Toraj gre na to gledati, da aiuonijak kolikor mogoče najmauj v zrak vbeži. Da se toraj ta diagocena pa tdliko razkadljiva tvarica veže in ohrani, v to služi nekoliko vsaka sorta nastelje, listje, resje, slama, še bolje prst in šota, vendar pa nastelj ne more več amonijaka iz ziaka na se potegniti. To zarnore le gips ali niavec, kajti gips, kakor je bilo gori povedano, obstoji iz žveplene kisline in iz apna ia amonijak ima do žveplene kisline posebno nagnjenost in brž se zveže in postane žvepleuokisli amonijak iz obeb. Apno se zveže z ogljenčevo kisino in tudi ta redi rastline. Iz tega je toraj jasno, da se mora gips v blevu rabiti, da se po njem amouijak veže, naj po tem že v zraku plava ali naj je v živalskib izločkih še zadržan. Z gipsom se mora toraj gnoj v hlevu potrošati ali pa gips na blevni tlak raztrošati. Gips tndi gnoj bolj ohranuje, ker njegovo razkrojitev zabranuje in počasni, ktera razkrojitev se posebno v ovčjib ia tadi v govejib blevib, kjer se guoj delj časa pod živino ležati pušča, hitro godi. Da se to kolikor toliko zabrani in amonijak v gnoji zadrži, se moia vsak dan dvakrat gnoj ali blcvnivtlak z gipsom potrositi in to zjutraj in zvečer. Ce se gnoj vsakdan izpod živino izkidava, se hlevni tlak s gipsom potrosi. S tem si kmetovavec dragocene gnojivne snovi pridrži in ohrani. Kdor ima 10 velikih živinčet v blevu, naj 5 kilogramov gipsa na dan pod nje potrosi, če more ga sme tudi več potrositi. V ovčjib blevih se računi na 10 repov 1 kilogram gipsa. V hlevu gips toraj preganja zdravju škodljivi smrad in množi in vzboljšava gnoj. 2. Gips na gnojišči. Tudi tukaj prina^a gips iste koristi, veže amonijak, ohranuje gnoj in zakasni njegovo razkrojitev. Gnojni kup naj se toraj večkiat, posebno ko se je nov gnoj iz bleva na kup pokidal, z gipsom dobro potrosi. (Konec prib.) Prav zanesljivo sredstvo, s kterim se da les, n. p. kolje zoper gnjilobo zavarovati. Za to se raztopita dva kilogiama modrega plavega vitrijola v 100 litrov vode. Da vitrijol rajši raztopi, je dobro, jeden del vode zgreti in jo med ostalo vodo pomešati. Ta tekočina se potem v primerno posodo, morda v sode, v katerih je bil petroleum, vlije ia skoiaj do vrha nalije, tako, da more kolje za meter globoko v to tekočino vtekniti. Kolje, ki se je 8—10 dni v ti tekočini močilo, se potem vzame iz nje in na zraku posuši. Del kolja, ki je bil v vodi, dobi nekoliko plavkasto barvo. Ko tekočina v sodu pojemati začue, se nove doda. Splob se to, koliko je te raztopline potreba, ravna po množini kolja, ki se boče v nji namakati. Katranovec, kakor so novoj.se skušnje pokazale, ni tako trpežnega učinka, kakor vitrijol. Posoda pa, v kteri se je vitrijol v vodi raztapljal, ni vee za to, da bi se v nji kaka živinska klaja piirejevala ali hranjevala, ker je zastrupljena. Tudi, če kaj te tekočine ostane, se ne sme v kak ribnik ali potok izliti, ker ribe in raki, splob vodne živali, po nji poginejo. Tudi blizu studenca jo izlivati, ni kaj varno. Kako stročjevine kuhati, da mehke postaliejo. Stročjevine, kakor grab, bob, leča, fižol itd., se včasih rade do mehkega ne dajo skubati. Uzrok tcmu je apuo, ktero je v vodi, v kteri se sočivje ktiba. Temu sc pa labko odpomore, ako se v vodo košček sode dene. Ta naredi, da se apno iz vode na dno vsede in v taki rodi se stročjevine rade do mebkega skubajo.