vilka 50 četrtek, 28. decembra, 1995 130 tolarjev REČNO 96 *** SRE *** < SREČNO 96 *** 3REČN0 96 **? SREČNO 96 '■ '• «■:.-' -.-s' -'iitiiivCC Zaradi prazničnih dni bomo prvo številko v novem letu 1996 izdaji v četrtek 11. januarja. J|vegi, nekaj, kar nam je dano in česar ni mogoče ustaviti; novo leto, novo obdobje, omo živeli, mu dajali smisel in vrednost z našim delom ter iskali nove priložnosti. m ' občanke in občani, pjjjv obdobje izpolnijo zdravje, sreča in osebno zadovoljstvo, naj bo zaznamovano z osebnimi in sfovriitBi uspehi, naj prinese nove priložnosti in izpolni naša pričakovanja! . Mestna občina Velenje J. Župan O}^ 1 .___- fO350-5561 V četrtek bo suho vreme. V petek in soboto pa bo oblačno, v zahodnih krajih možne padavine. noši kraki! Spet smo sklenili leto. Upamo, da Vam je bilo prijazno. Gotovo Vam je izpolnilo vsaj kanček tistega, kar ste si želeli in k čemur ste usmerjali svoje misli in cilje. In kar je ostalo nedorečenega, neuresničenega, naj se Vam, v čim večji meri, udejani v tem letu. Naj bo Vaše novo leto srečno in lepo. In preživite ga z nami. uredništvo Naj Vam bo torej to leto še prijaznejše. Naj Vam da zdravja in sreče. In naj Vam dovoli, da si boste v tem vse bolj neizmernem hitenju skozi življenje vendarle še vedno znali in zmogli utrgati trenutke zase in za svoje najbližje. Veselilo nas bo, če Vam bo nekaj teh prijaznih trenutkov lahko izpolnilo tudi prebiranje Našega časa. Mi se bomo potrudili, da bodo ti še nekoliko mikavnejši in ob Vaši zvestobi nam bo to še toliko laže. 9770350556014 Odstopil svet krajevne skupnosti Šoštanj Osemčlanski svet krajevne skupnosti Šoštanj, ki je v sestavi: Matjaž Natek, Janko Zacirkovnik, Franc Ravnjak, Alojz Mazej, Marija Valič, Olga Rijavec, Miran Mlinar in Dani Drev delal v Šoštanju devet let, je v torek, 19. decembra odstopil. O tem so obvestili župana in predsednika sveta občine Šoštanj. Svet krajevne skupnosti Šoštanj je svoj odstop napovedoval že dvakrat, tokrat pa se je zanj kolektivno odločili. K takšni odločitvi jih je med ostalim, privedel tudi nerešen status krajevne skupnosti Šoštanj. ■ mkp Občinski svet Luče •••••••••••••••• Danes seja^ sveta občine Šoštanj Rebalans proračuna Svet občine Šoštanj, bo imel zadnjo sejo v letošnje letu danes, v četrtek, 28. decembra. Na dnevnem redu so samo najpomembnejše točke, ki bi jih svetniki morali doreči še pred iztekom leta: rebalans proračuna za leto 1995, nekatere kadrovske zadeve in poročilo o delu Bolnišnice Topolšica ter predstavitev njihove dopolnilne dejavnosti. ■ mkp Občinski svet Ljubno • ••••••••••• ■ • • • • • Proračun in zapuščina Zadnja letošnja seja ljubenskega občinskega sveta bo danes, v četrtek. Preden si bodo svetniki zaželeli uspešno in srečno novo leto, bodo obravnavali vsaj dve zahtevni točki. Prva bo rebalans občinskega proračuna, druga pa delitvena bilanca bivše skupne občine Mozirje, saj nekatere zadeve vendrale morajo urediti še v tem letu. Sejo bodo pričeli ob 18. uri. mjp Občinski svet Nazarje •••••••••••••••••i« Odpiralni čas za slovo Nazarski občinski svetniki so se od letošnjega leta z zadnjo sejo poslovili včeraj, v sredo popoldne. Za konec si niso natovorili pretežkega dela, saj so obravnavali le odpiralni čas gostinskih in trgovskih lokalov v občini, sprejeli so pravilnik o plačah funkcionarjev in nadomestilih zanje ter o povračilu stroškov in plač nepoklicnim funkcionaijem, dali pa so tudi soglasje k poslovniku o delu odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada občine Nazarje. Seveda so na koncu nazdravili opravljenemu delu in bodočim nalogam. mjp Občinski svet Gornji Grad •••••••••••••••••••••• Za slovo od leta v novih ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Podjetja, obrtniki, podjetniki! v Gotovo ste že seznanjeni z Navodilom o načinu vnovčevanja čekov tekočih računov občanov, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije štev. 68 z dne 24.11.1995. Ker plačilni promet s čeki od 1.1.1996 ne bo več potekal preko Agencije za plačilni promet, vas vljudno vabimo, da se oglasite v katerikoli poslovni enoti LB SB Velenje d.d., kjer vas bodo podrobneje seznanili z novim načinom dela, informacije pa lahko dobite tudi v Obračunskem centru na Rudarski 3 Velenje, oz. po telefonu štev.: 063 854 251 int. 236. Želimo si še nadaljnega sodelovanja z vami. Proti skupnemu skladu Lučki občinski svetniki so se najprej delovno in zatem z zdravljico od letošnjega leta poslovili že prejšnjo sredo. Z rebalansom proračuna so se ubadali že na prejšnji seji in so tokrat le potrdili letošnji proračun. Predvsem so prerazporedili nekaj sredstev med posameznimi postavkami, sicer pa je rebalans prinesel bistvene spremembe. Prvotno so namreč načrtovali 86 milijonov proračunskih tolarjev, končna številka pa je narasla kar na 177 milijonov. Med letom so namreč pridobili 78 milijonov namenskih sredstev iz republike, gre seveda za sredstva iz razpisa za demografsko ogrožena področja, za soloidarnost in druga sredstva, razliko do 177 milijonov pa so si zagotovili sami iz drugih virov. Brez posebne razprave so končno sprejeli poslovnik občinskega sveta in spremenili 6. člen občinskega statuta. Ta se nanaša na status krajevne skupnosti Solčava, ki v tem letu ni uspela v nameri po lastni občini, zato so ji s spremembo statuta zagotovili status pravne osebe še naprej. Ta bi namreč potekel z zadnjim decembrom, znano pa je, da Solčava zaradi popolnega bojkota volitev nima svojih predstavnikov v svetu občine Luče in njenih organih. Potrdili so tudi načrt zimske službe in pri tem ugotovili, da stanje ni preveč razveseljivo. Ob letošnjih snežnih padavinah namreč ni bilo pravega reda, kar posebej velja za kraj sam, vse ostale ceste v okolici pa so bile vzorno urejene. Že v teh dneh so načrt natančno dopolnili tudi za občinsko središče, plačilo za pluženje in vzdrževanje pa bo odvisno od debeline snežne odeje. Zaradi odpovedi in preklicev odpovedi je bilo precej zagat glede šolskih prevozov v Podolševi. Krajani so takoj protestirali, zadeva pa so uredili že pred sejo, torej so se svetniki le seznanili s težavo in za vnaprej zahtevali strpnost in pošten dogovor. Mejni prehod na Pavličevem sedlu je bila naslednja vroča točka, predvsem z nedavnim posvetom, ki ga je v Mozirju sklical načelnik upravne enote. Župan Mirko Zamernik je poudaril, da je že navezal stike z županom sosednje Železne Kaple, da se lastniki zemljišč ob cesti do sedla resniifno odrekajo odškodnini za zemljišča, da so lokacijsko dokumentacijo za prenovo dela te ceste že dobili, torej nasprotovanje zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine ni na mestu. Še manj je na mestu predlog ali razmišljanje zavoda, da bi se s sosednjo Avstrijo povezali preko panoramske ceste in doline Tople, saj bi prav to bil hud poseg v okolje. Takšnega posega seveda na obstoječi cesti od Logarske doline do Pavličevega sedla seveda ne bi bilo, saj bi jo le posodobili, polega tega pa je to najkrajša možnost in prav zanjo so se svetniki odločno in soglasno odločili. V nadaljevanju so potrdili že znana in opredeljena stališča glede delitvene bilance bivše občine Mozirje, več razprave pa so namenili problemu malega gospodarstva. Svetniki namreč niso potrdili stališča s skupnega posveta županov, Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice in direktorice Sklada za razvoj malega gospodarstva Republike Slovenije Cvetke Tinauer, posvet je bil prav tistega dne v Nazaijah, da bi pet občin ustanovilo skupen sklad in tako združena sredstva nekajkrat oplemenitilo. V Lučah zaradi izkušenj prejšnjih let niso za vnovično združevanja, zato bodo malemu gospodarstvu namenjena sredstva oplemenitili in porabili sami. MJP m Rekli so: ' , A Predsednik sveta Alojz ; Sellšnlk: "Nisem za vnovičen Župan Mirko Zamernik: skupen sklad, so*izkušnje": "Solidarnostnih sredstev, ki preslabe: Sami zagotovimo jih je bivša občina nenarnen- sredstva za malo gospodarst-sko posodila nekaterim pod- vo In jih oplemenitimo, saj mu jetjem, verjetno ne bomo 'v Lučah moramo pomagati pri' nikoli v celoti izterjali, čeprav razvoju. Naša uspešnost se je računsko sodišče že na ne bodo vedno merila samo v-delu. Vzemimo torej kar obnovljenih lokalnih cestah,: trenutno pač je na voljo." kanalizaciji in podobnem.". J Območna organizacija Rdečega^ križa Velenje Veliko bogatih paketov za lepše Gornjegrajski občinski svetniki si za zadnjo letošnjo sejo, niso naložili prevelikega dela. Uredili bodo le še nekaj nujnih zadev glede delitvene bilance, sicer pa bodo na tej seji gotovo zadovoljni. Zadnjo sejo v letu 1995 bodo namreč opravili v novih občinskih prostorih, ki so jih pridobili in uredili v isti stavbi, vanje pa so se preselili prav včeraj. Letošnje delo bodo torej sklenili in si z zadovoljstvom nazdravili danes, sejo pa bodo pričeli ob 14. uri. B j P praznike Humanitarna organizacja, 00 Rdeči križ Velenje, je v predprazničnih dneh razdelila zelo veliko bogatih paketov, polnih življensko potrebnih prehrambenih artiklov, družinam z otroki pa so pridali tudi nekaj sladkarij. Organizaciji je na pomoč spet priskočila dobrotnica Miloška Nott iz Anglije, ki je v Sloveniji kupila za 500 paketov različnih prehrambenih artiklov. V skladišču RK Velenje so jih razdelili begunskim družinam in jim tako polepšali praznične dni. Seveda pa niso pozabili tudi na socialno ogrožene slovenske družine. Prejšnji teden so namreč predstavniki francoskega mesta Vienne, ko so prišli na obeležitev 25 letnice mladinskega turizma, s sabo pripeljali velik tovornjak humanitarne pomoči. To s.o namenili prav slovenskim družinam. Delili so jim jo aktivisti Rdečega križa na terenu, pa tudi v skladišču RK. Ob koncu pa še tale novica. Po nenadni izgubi predsednika 00 RK Velenje Staneta Žula je predsednik te humanitarne organizacije postal dosedanji podpredsednik dr. Bogdan Menih. I bš Ko pride čas obračunov Mnogi pogovori v teh dneh se pričenjajo nekako takole: "Poglejmo, kaj smo to leto naredili." Za nekatere je sicer enoletno obdobje prekratka doba za opravljanje delovne inventure, gotovo pa se tudi v enem letu že pokažejo rezultati. Če so. Ali pomanjkljivosti. To velja za državo, za občine in podjetja, pa tudi za posamezn ike. Žal se uspešnost podjetij povsod ne kaže več v trinajsti plači ali božičnici. Država je tovrstni vijak malo privila, tako da morajo tam, kjer so le prepričani, da zaposlenim nekaj že morajo dati, poiskati resnično zavite poti. V Sloveniji je letošnji konec leta seveda priložnost za obračun enoletnega dela novih občin. Nekatere so se že kar dobro uveljavile, nekatere še pošteno životarijo. Skoraj nikjer pa občine, ki so nastale z delitvijo prejšnje stare, še niso napravile delitvenih bilanc. To je velik zalogaj, ki se zna močno zavleči. Za to niso krive le te občine same, ampak tudi nedorečeni predpisi. Tudi naše ožje območje seveda ni nikakršna izjema. Med Velenjem, Šoštanjem in Šmartnim ob Paki vse stvari še dolgo ne bodo urejene. To se pozna tudi pri (ne)delovan-ju nekaterih skladov, ki so bili prej enotni za vse območje. In medtem, ko se ponekod borijo Z delitvijo nekoč skupnega premoženja, si "drugod še vedno prizadevajo, da bi se razdružili iz enotne občine. V žalski občini se vsi še zdaleč niso sprijaznili, da bi še naprej živeli pod eno streho. Vse leto smo bili priča različnemu rovarjenju, "spopadom", mnogi so bili le zato, da bi pokazali, da tako velika občina ne more živeti. Pa niso vse težave le v odnosih v občinah ali med občinami. Nekateri opozarjajo, da smo se lokalne samouprave lotili otročje. Veliko je nedorečenosti, ki otežujejo delo. Pa ni čudno, če nekateri občani še vedno ne' »ločujejo, kaj je občina, kaj državna uprava. Nekoč je bilo to lepo skupaj, zdaj vsak zase. To še vedno najbolj čutijo v Vinski Gori. že eno leto sodijo pod velenjsko občino, upravno pa še vedno pod Žalčane. Vse kaže, da tudi enoletno prehodno obdobje ne bo dovolj, da bi se Vinskogorčani res v celoti "predstavili". Saj zdaj, ko se leto izteka, nekateri spet menijo, da je vendarle vseeno, kje opravljajo svoje zadeve. Nekateri se bojijo, da smo letošnje prehodno leto v veliki meri zapravili. Škoda ga je, saj verjetno tudi za to velja, da leto zamujeno, ne vrne se nobeno. Pa bo zato na tem področju ob letošnjem obračunu zazijal kar velik minus. Če kdo poreče, da to ne bo edini, ni to nič kaj dobra tolažba. mik) ___ 28. decembra 1995 SREČNO 96 3 dobitnikih priznanj Mestne občine Velenje Dva grba in dve plaketi Letošnji občinski praznik smo v občini Velenje Izjemoma obeležili na dan samostojnosti, 26. decembra. Na slavnostni prireditvi v Domu Kulture Velen-/e, sta župan Srečko Meh In predsednik sveta Mestne občine Velenje Drago Martlnšek, podelila letošnja občinska priznanja. Najvišje priznanje, grb občine Velenje, sta prejela Premogovnik Velenje in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. Plaketo Mestne občine Velenje pa Karltas - Šaleške dekanlje Velenje In Ivan Josip Povh. Tako so se odločili člani sveta Mestne občine Velenje. Pobudo za podelitev najvišjega občinskega priznanja za Premogovnik Velenje je dal Srečko Meh. Premogovnik Velenje v letošnjem letu slavi 120. letnico razvoja premogovništva v Šaleški dolini. V svoji dolgoletni zgodovini je bil vedno pomembno gonilo razvoja v dolini. Ob njem je zrastlo mesto Velenje, nastala so nova naselja in vasi, ustvarjenih je bilo veliko delovnih mest. V Premogovniku so bili vedno zaposleni ljudje, ki so sprejemali izzive in jih zavzeto in odgovorno uresničevali; ti izzivi so bili zlasti napredek podjetja, čim večja humanost in varnost dela v premogovniku, razvoj celotne Šaleške doline in vsaj delno nadomeščanje tistega, kar je dolina zaradi interesov celotne Slovenije izgubljala. Ta prizadevanja so najvidnejša prav v zadnjih letih. Premogovnik je prerasel v enega izmed najsodobneje opremljenih in urejenih tovrstnih podjetij v Evropi, mesti Velenje in Šoštanj pa sta močno presegli podobo mnogih zapuščenih in onesnaženih rudarskih kolonij. Skrb za čisto in urejeno okolje ter sanacija z rudarjenjem poškodovanih površin se odraža v enotni in skupni politiki snovanja in uresničevanja ekoloških projektov Občine in Premogovnika. Pobudo za podelitev Grba mestne občine Velenje Kulturnemu centru Ivana Napotnika je dal Pankrac Semcčnik. To je ena redkih institucij v državi, ki že dve desetletji zelo uspešno združuje in opravlja kulturno poslanstvo na številnih kulturnih področjih, tudi takih, ki velikokrat presegajo ozko pojmovanje kulture. V lanskem letu je KC Ivana Napotnika organiziral dva visoko odmevna simpozija o življenju in delu naših rojakov Karla Destovnika in Karla Vertovška. Dobro skrbijo za našo kulturno dediščino, med drugim so lani dokončno so uredili Kavčnikovo domačijo. Festival Pike Nogavičke, ki ga organizirajo že 6 let, se je nedvomno prijel in prerasel v največji slovenski otroški festival... To pa je le delček njihove pestre in široke dejavnosti. Karitas Šaleške dekanije je letos prejemnik plakete. Čeprav deluje šele peto leto, se je s svojim humanitarnim delom močno vpela v življenje doline. V njej so tisti, ki zaznavajo človeške stiske in jih pomagajo reševati ne glede na njihovo narodno ali versko pripadnost. V tem času so zelo veliko naredili za begunce, pa tudi domače družine in posameznike. Vrednost daril, ki so jih . - j^ii -' ' ■ Iti^**, ' V' ■ ' 'r- ■ * 7 J |Sly Hr H HBV, v «sgw .-.K*, M Občinski svet Šmartno ob Paki Ostro o proračunskih zadevah Na zadnji letošnji seji so šmarskl občinski svetniki . največ pozornosti namenili proračunskim zadevam In I Jih kljub dolgi In včasih tudi ostri razprav! uspešno razrešili ter si na koncu zadovoljni zaželeli še boljše delo v prihodnjem letu. Povedati seveda velja, da so se na začetku temeljito seznanili s programom dopolnilne dejavnosti Bolnišnice Topolšica. Vse pretekle in sedanje težave, predvsem pa velike napore za njihovo rešitev, vključno z dopolnilnimi dejavnostmi, je obširno predstavil dr. Janez Poles. Vprašanj svetnikov in njegovih pojasnil se je nabralo veliko, s tem programom se bodo na prihodnjih sejah seznanili še sveti v Šoštanju in Velenju ter v vseh petih zgornjesavinjskih občinah, zato ga bomo obširno predstavili prihodnjič. Dodati seveda velja, da so šmarski občinski svetniki podprli vse napore topolške bolnišnice, prav tako njeno sedanjo specialistično dejavnost in dopolnilni program. V nadaljevanju so se seveda najprej lotili zapisnika prejšnje seje. Še vedno ni rešen problem odvoza smeti in odpadkov. Župan Ivan Rakun je zatrdil, da se Celje na pobudo ne odziva, da se bo za Celje verjetno odločila tudi občina Žalec, torej je občina Šmartno ob Paki vse bliže Velenju, na prvi naslednji seji pa naj bi občinski svet zadevo resnično in dokončno uredil. Pomembno je, da so dogovori z Velenjem dovolj tehtni, da bo šmarska občina do leta 2000 solastnik odlagališča, kar v tem času ne pomeni dodatnih obremenitev. Takoj bodo zagotovili prostor za tajnika občine, prav tako zbirajo ponudbe za ureditev novih občinskih prostorov. Zatrdili so tudi, da bodo sporne garaže ob zdravstvenem domu zanesljivo odstranili, o čemer se bodo takoj po novem letu pogovorili z ustreznimi inšpekcijskimi službami, že v petek pa jc posebna komisija izbrala najboljšega ponudnika za dela na cesti v Podgori in za kanalizacijo do Rečice ob Paki. Bolj vroče je bilo v nadaljevanju, kar se za proračunske zadeve običajno "spodobi." najprej so se lotili podatkov o proračunski porabi v prvih desetih mesecih. Župan Ivan Rakun je poudaril, je bilo iz različnih razlogov v tem obdobju marsikaj postavljeno na glavo, predsednik sveta Bojan Kladnik pa je dodal, da letošnje leto glede tega ni normalno, saj je bilo veliko in preveč dvojnega in pomanjkljivega prikazovanja, zato je rebalans toliko bolj pomemben. To je bila tudi naslednja točka, pri kateri je bilo tudi največ razprave. Dejstvo je, da občina ni dobila nekaterih sicer predvidenih sredstev. To denimo velja za demografsko ogrožena področja, kjer je občina Šmartno ob Paki zaradi spremenjenih kriterijev v celoti izpadla, tudi ekološke takse zaenkrat še ni dobila, manj je bilo tudi dohodnine, vseeno pa se je znesek proračuna zaradi drugih prihodkov povečal z nekaj manj kot 114 na 117,9 milijona. Pri tem so se svetniki in župan kar nekajkrat sporekli. Razlog je bil v pomanjkljivih in predvsem različnih podatkih, zalasti pa se niso mogli strinjati s predvidevanji, da bodo Uresničili le 60 odstotkov izterjave davčnih obveznosti. Na koncu so sredstva in postavke le ustrezno prerazporedili in rebalans sprejeli. Pri tem je župan posebej poudaril, da je bilo financiranje občine in uresničevanje programov zelo moteno, saj niso imeli svojega računa in zato pogosto nobene kontrole nad sredstvi. S prehodom na samostojno poslovanje se stvari vendarle urejajo, žal pa so zaradi navedenih razlogov pri uresničevanju prenekatere naloge v zamudi. Obema prejšnjima točkama je smiselno sledila še tretja, ko so sprejeli sklep o začasnem financiranju proračuna občine Šmartno ob Paki za leto 1996, pri čemer se vsi nadejajo, da bo državni proračun vendarle sprejet pravočasno, s tem seveda tudi občinski. UJP Proslavili dan samostojnosti in občinski praznik "Tako preprost in razumljiv je bil videti naš svet, ko smo se pred petimi leti veselili in proslavljali stoletne upe Slovencev po samostojnosti. In kako seje spet zapletel, ko smo se kot samostojna država vključevali v mednarodno skupnost. Dokler se bomo spraševali ali zmoremo utemeljiti korak naprej brez starih zamer, toliko časa ne bomo v popolnosti izkoristili zgodovinske priložnosti in se enakopravno vključili v svetovna dogajanja. Samo skupaj lahko dohitimo čas in ga morda prehitimo," je uvodoma dejal na slovesnosti v počastitev dneva samostojnosti in praznika občine Velenje župan Srečko Meh. V nadaljevanju je nanizal mnoge uspehe, ki jih je Velenje doseglo v zadnjem času, med največje uspehe pa je uvrstil ohranjanje sožitja med več nacionalnostmi velenjske občine. Program v počastitev praznika in podelitve občinskih , priznanj je obogatila Rudarska godba ter plesna skupina N s premierno uprizoritvijo Mesto brez hiš v koreografiji Nine Mavec. Rekli so: Predsednik sveta Bojan Kladnik: "Če se bomo odločili, da je 6 milijonov od izterjave v redu, potem se moramo tudi odločiti, da preostalih treh milijonov ne bomo nikoli izterjali in jih ne bomo imeli." Franc Drofelnlk: "Za kmetijstvo namenjamo premalo. Na eni prihodnjih sej moramo sprejeti sklep, da bodo vsi travniki v občini pokošeni in vse njive obdelane." Župan Ivan Rakun: "Moja sredstva za pokroviteljstva smo pomotoma knjižili "na račun" predsednika sveta, torej je moja realizacija nič. Bo pa zato predsednik sveta pri ljudeh bolj priljubljen, ker jim je več dal." Novinarska konferenca župana^Srečka Meha Mnogo problemov pa tudi uspehov "Izvedba projekta lokalne samouprave je v celoti zgrešena," je uvodoma poudaril župan Srečko Meh, "saj manjkajo številni predpisi, zaradi katerih zadev na terenu ne moremo izpeljati oziroma povzroča to mnogo nepotrebnih problemov." Predvsem opozaija na ner-azmejene pristojnosti in odgovornosti med državno in občinsko upravo, na neopredeljeno delovanje skladov, podvajanje dela državnih in občinskih služb, nerazmejene pristojnosti med svetom občine in županom... Veliki problemi nastajajo pri izvedbi delitvene bilance med novonastalimi občinami in to povzroča tudi mnogo nedogovanja. Mnogih nalog po besedah Srečka Meha ni mogoče izpeljati, saj ni potrebnih izvednih predpisov. Veliko težav je povzročil prenos vseh kmetijskih zemljišč (tudi tistih v središču mesta) na republiški kmetijski sklad. "Čeprav so pristojnosti med državno in občinsko upravo nedorečene, pa vse- eno ocenjujem, da smo zgledno sodelovali in sami iskali ustrezne rešitve. Sprejeli smo tudi mnoge prostorske dokumente, ki omogočajo hadaljn-ja vlaganja, začeli z gradnjo v središču mesta, prihodnje leto pa bomo naročili tudi že izvedbene akte za ureditev Sončnega parka, začeli pa bomo tudi z urejanjem otroškega igrišča." Med pomembne uspehe letošnjega leta prišteva velenjski župan izgradnjo toplifikacije v Topolšici in plinifikacije Škal. To sta dve veliki ekološki naložbi. Občina se je uspešno vključevala tudi v razreševanje osnovnih komunalnih vprašanj, med drugim so pomagali pri izgradnji vodovoda v Cirkovcah, Plešivcu in Graški gori ter sanaciji plazov v Vinski Gori. Veliko so naredili tudi na področju stanovanjske izgradnje, kjer so uspeli pridobiti republiški kredit. Župan ocenjuje, da so bili na tem področju med najuspešnejšimi v Sloveniji. S podobno politiko stanovanjske izgradnje bodo nadaljevali. Ponosni so tudi na to, daje vendarle stekla izgradnja prizidka h Glasbeni šoli, za katero upajo, da bo republika prispevala 240 milijonov tolarjev. Uspešna so bila tudi prizadevanja, da postane Velenje eno izmed središč višješolskega izobraževanja. Vse kaže, da bo že v naslednjem letu steklo na področju elektrotehnike in računalništva, upajo pa da kmalu tudi rudarstva in strojništva. Njihova lanskoletna odločitev, da subvencionirajo obrestno mero za razširitev telefonskega omrežja, se je pokazala kot dobra, letos je občina že pridobila tisoč novih telefonskih naročnikov, prihodnje leto pajih bo še štiri tisoč. "Gospodarstvo občine je trdno, pa tudi število brezposelnih je med najnižjimi v Sloveniji. Ob tem je razveseljivo tudi to, da nam je uspelo ohranjati sožitje v tem naci-olano pisenam okolju. Upam, da bo tudi v prihodnje tako," je sklenil novinarsko konferenco župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. ■ (mz, vos) 4____ h ' ' I SREČNO 96 28. decembra —-r Kozolec ■ sjpoznavno znamenj eJS lo vejnije V Velenju nastaja muzej kozolcev na prostem Prejšnji ponedeljek popoldne so v predverju male dvorane Državnega zbora RS otvorill razstavo z naslovom SLOVENSKI KOZOLEC, ki sodi v sklop projekta Poti kulturne dediščine. Razstava je za Velenjčane zanimiva zato, ker Jo Je postavil Velenjčan Marko Vučina in še bolj zato, ker se Je mesto Velenje vključilo v projekt (poleg Krajnske Gore in Sevnice), ki ga je na razstavi tudi prikazalo. Ob Škalskem jezeru namreč nastaja muzej kozolcev na prostem, kar strokovnjaki imenujejo skansen. "To, da je kozolec ena najbolj prepričljivih prepoznavnosti slovenskega ljudskega stavbarstva, je bilo že velikokrat povedano, zapisano in fotografirano. V večini slovenskih pokrajin kozolec s svojimi različnimi tipi, pogostnostjo in pestrim zunanjim videzom bogati kulturo krajine. Kamorkoli prideš, povsod te prijazno pozdravlja kozolec, pa naj bo enojni stegnjeni, tak s plaščem ali lopo, dvojni stegnjeni, tisti "na psa" ali na "kozla", prislonjeni ali znameniti toplar," je povedal idejni vodja projekta Slavko Mežek. Razstava je po njegovi ideji nastala lansko leto v zelo skromni obliki, z 19 maketami, ki jih je izdelal arhitekt Boran Hrelja, in skicami slovenskih kozolcev. Iz njih je naredil zgodbo, zapisano v knjigi in prikazano na razstavi. Mesta Sevnica, Velenje in Krajnska Gora so se projektu priključila kasneje. Vse tri občine so na otvoritvi, ki so se je poleg poslancev v Državnem zboru udeležili še številni gostje, predstavili župani. Zajeten kos razstave, ki je prikazal potop dela Šaleške doline in z njim izginjanje celotnih vasi, v njih pa tudi kozolcev, je pripadal Velenju. V drugem delu pričujoče trazstave pa je bil prikazan projekt kozolcev na prostem. Poslancem in drugim gostom je razstavljeno z besedami približal Srečko Meh. Kako pa je sploh prišlo do ideje, da ob Škalskem jezeru zraste skansen kozolcev, nam je povedal arhitekt Marko Vučina: "Strokovnjaki Premogovnika Velenje in Zavoda za urbanizem, predvsem sva sodelovala jaz in krajinarka Saša Piano, smo v zadnjih letih zastavili projekt, kako ohraniti kozolce v Dolini, ki so iz osrednjega dela že izginili, vseeno pa jih je na ogroženih področjih še veliko. Do ideje smo prišli, ko smo prebirali in pregledovali arhivo Premogovnika in ugotovili, da jih je izginilo 30,40, mogoče tudi 50. To se je dogajalo v sedemdesetih letih, ko se je rušilo Družmirje in južni deli vasi Gaberke in Ravne, skoraj celotno staro Pesje, seveda skupaj z vso staro stavbno dediščino, ki je nastala v preteklem stoletju. Stavbe so sicer nadomestili na drugih lokacijah, kozolci pa so izginili. Enostavno so šli za drva. Res pa je tudi, da današnji mojstri takih kozolcev ne morejo in ne znajo Utirnek Iz otvoritve razstave v Državnem zboru narediti. Tako se je rodila ideja, da bi še obstoječe, a ogrožene kozolce, enostavno prestavili. Kozolec se namreč da, zaradi konstrukcije in lesenega materiala, enostavno razstaviti in prestaviti na novo lokacijo. Razmišljali smo, kam jih postaviti. Takrat se je porodila ideja, da to ne bi bil samo muzej kozolcev na prostem, da bi jim dali tudi neke vrste novo uporabno vrednost. Skupaj s Premogovnikom smo se spomnili, da bi bila dobra lokacija na rekultiviranih območjih, v okolici Škalskega jezera. Na Zavodu za urbanizem smo naredili projekt, ki je razstavljen na tej razstavi, kako bi prestavili te kozolce, ki še stojijo na ogroženih območjih. Poleg tega, da bi jih ohranili kot stavbno dediščino, bi imeli svojo muzejsko vrednost. Dodali pa bi jim še novo funkcijo. Služili bi za razne živinske Premogovnik), pa bodo prestavili v novem letu. V Šaleški dolini, ki je še danes bogata s kozolci, vsaj še 150 jih je, je veliko starejših od 200 let, vsi pa so ene "sorte", toplar imenovane. So izredno bogato zasnovani, ornamentno obdelani in z lepimi detajli, ki so bili prikazani tudi na razstavi. Seveda smo ustavili tudi glavnega "krivca" za projekt in razstavo Slavka Mežeka, ki nam je predstavil svojo zgodbo o slovenskem kozolcu: "Sem prepričan Sloven'c, zelo rad gledam z odprtimi očmi, ko se vozim po Sloveniji. Saj ni samo kozolec tisti, ki ga rad vidim, na Slovenskem je veliko zan- Poslancl so si z zanimanjem ogledovali velenjski del razstave sejme, sejme kmetijskih strojev, služili bi kot dopolnilna ponudba pri kulturnih prireditvah, predvsem pa za konjeniški šport." Prvi kozolec, prelep primerek, ki je bil last Silovškov, so leta 93 že prestavili, vsaj pet že odkupljenih (odkupil jih je imivih reči. Več slučajev je pripeljalo do tega, da sem se zgodbe o kozolcu lotil bolj poglobljeno. Odločilno je bilo srečanje z dr. Janezom Bogatajem, ki mi je povedal, da ima znan planinski fotograf Jaka Čop bogato fotografsko zbirko na temo Slovenski kozolec. Jaz sem takrat že začel z izdajo knjižne zbirke Poti kulturne dediščine; zgodba o kozolcu se mi je zdela res imenitna in z dr. Tonetom Cevcom in Jakom Čopom sem "dal na svitlo" knjigo Slovenski kozolc, ki je naletela na lep odmev. Ko smo izdali knjigo smo srečali Borana Hreljo, ki je kot arhitekt predstavil zgodbo o kozolcih skozi makete. Potem je po napotnih dr. Cevca izdelal 20 maket, 19 jih je v stalni potujoči razstavi. Nisem si predstavljal, da bi v različnih kocih Slovenije našel toliko somišljenikov in sodelavcev. Na parih koncih se je naša pobuda že prijela, tako v Sevnici, Velenju in Krajnski Gori, lahko pa bi naštel še 6 novih lokacij. Tu ohranjajo kozolce, ki imajo svojo primarno funkcijo, zadobili pa bi naj tudi sekundarno, eduka-tivno, turistično-vzgojno." Državnemu zboru pa je podal tudi pobudo za dopolnilo Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine, v katerem naj bi imel kozolec poseben status, in pobudo za uvrstitev kozolca kot svojstvenega fenomena slovenskega ljudskega stavbarstva pod začito UNESCa. Če bo šlo vse po načrtih, bomo razstavo že kmalu lahko videli tudi v Velenju in takrat boste tudi vi lahko spoznali zgodbo o slovenskem kozolcu bolj podrobno. ■ Bojana Špegei .-,..- *foto:Lešl Vz^ojno-varstveni^zavod Mozirje Obstoj z "odcepitvami" ni ogrožen Lokalna samouprava ubira svoja pota, včasih tudi bolj ali manj (ne)razumljiva. Med petimi zgornjesavinjskimi občinami jo najbolj po svoje ubira gornjegrajska, ki se je osamosvojila tudi na področju otroškega varstva. Na podlagi sklepa občinskega sveta bodo oddelke vrtcev v Gornjem Gradu in v Bočni s prvim januarjem izločili iz Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje in jih priključili k tamkajšnji osnovni šoli, podobne želje imajo tudi ostale občine, tudi nazarska, ki pa za takšno izločitev (še) nima pogojev, ker pač nima popolne osemletke. Kaj se torej dogaja z doselj enotnim vzgojno-varstvenim zavodom? "Do letošnjega julija je zavod dobival sredstva s skupnega zbirnega računa na novi občini Mozirje, z avgustom pa so se obveznosti že prenesle na vsako novo občino posebej. Že septembra je bilo jasno, da so občine za otroško varstvo planirale daleč premalo sredstev. Hrano so starši že takrat plačevali v celoti, razlika med dejanskimi oskrbnimi stroški in sredstvi občin pa je bila prevelika, saj naše cene niti slučajno niso dosegale predpisanih republiških normativov," pravi ravnateljica VVZ Mozirje Ana Kladnik. Zadnje čase se je torej moral zavod vsak mesec dogovarjati z vsako občino in vsakim županom posebej. "Občine so načrtovale bistveno premalo sredstev, poleg tega pa so pov- Ana Kladnik: "Jasno je, da bodo čisto na koncu posledice političnih odločitev čutili prav otroci" sod dvomili, da nakazana sredstva niso bila porabljena v njihovi občini. Vendar imamo na zavodu čiste račune, vsak mesec sproti smo vsaki občini posredovali podatke v vseh podrobnostih, nič ni prikritega, vse je točno in pošteno," trdi ravnateljica. Pri vsem tem je zanimivo, da so štiri občine svoje obveznosti sproti poravnavale, velik dolžnik pa je prav občina Gornji Grad, ki je svoje oddelke tudi prva "odcepila." "Dolg še vedno ni poravnan, čeprav smo se dogovorili, da zaostanek plačajo postopno, od septembra dalje pa naj bi redno nakazovali povečane dvanajs-tine. Ne zdi se mi pošteno, da bi katerakoli občina živela na račun drugih," meni Ana Kladnik. Občina Gornji Grad bo torej svoje oddelke na osnovi sklepa občinskega sveta z začetkom novega leta priključila k osnovni šoli. "Zakonsko za tak sklep ni nobenih ovir, tudi vzgojiteljice se niso pretirano razburjale, vendar v prepričanju, da bo pedagoško vodstvo še vedno v okviru zavoda. To seveda ni res. Sicer pa bi bile tako ali tako brez moči pred občinsko politiko, še ogrožene bi se' počutile. Pri vsem tem pa niso problem oskrbni stroški, ki tudi z odcepitvijo ne bodo manjši, problem je pedagoška plat. Nikogar ne podcenjujem, vendar je med osnovno šolo in otroškim vrtcem velika razlika, takšna ločitev strokovno vsekakor pomeni korak nazaj, pa naj šola ali šole poskrbijo za kakršnekoli nadomestne oblike usposabljanja. Na svetu zavoda so se vsi njegovi člani vključno s predstavniki staršev iz vseh krajev, bolje rečeno novih občin, strinjali, da mora pedagoško delo ostati enotno, da bodo odcepitve slabe za otroke in da so s sedanjo organiziranostjo in delom zadovoljni. Ta stališča sem posredovala že junija vsem županom, ki pa na skupnem sestanku glede tega niso ničesar odločili. Pošteno rečeno, gornjegrajska in morebiti še katera druga odcepitev, delovanja zavoda ne bo ogrozila, kvečjemu to pomeni manj obremenitev. Predlog novega zakona namreč predvideva, da je za zavod dovolj deset oddelkov, toliko pa jih je v občini Mozirje že sedaj. Žalostno pri vsem tem je le, da bodo vzgojiteljice strokovno nazadovale," pravi ravnateljica VVZ Mozirje Ana Kladnik. Ujp Mislite ob koncu leta tudi na dohodnino? •••••••••••••••••••••••••••••a Pobrskajte po računih! izteka se še eno dohodninsko leto. O tem kako bomo davčni zavezanci napovedovali dohodnino za to leto, bomo še poročali. Prav pa je, da vas tik ob koncu leta še enkrat spomnimo na tiste olajšave, ki Jih Zakon o dohodnini ponuja v svojem 9. členu In, ki v končni fazi prinesejo 3-odstotno olajšavo, ki se uvah Javlja z računi. Vodjo velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke Darinko Mravljak smo tik pred koncem leta spraševali o tem, katere račune naj spravimo. Malo pa smo imeli v mislih, če teh računov še nimate dovolj, da boste "zanje" namenili kakšen zadnji tolar tik ob izteku leta, morda za kakšno darilo, ki vam obenem prinese olajšavo. Zakon še vedno omogoča samo 3-odstotno olajšavo, mnogi pravijo, da je to malo, vseeno pa tudi ti trije odstotki nekaj prinesejo in se splača pobrskati za računi. "Po 9. členu nam osnovno za dohodnino znižujejo naslednji izdatki: nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev Republike Slovenije in delnic Sklada za razvoj znanosti in tehnologije; nakup, gradnja in vzdrževanje stanovanja; vzdrževanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti; nakup likovnih del, leposlovnih knjig, LP in CD plošč umetniške vrednosti, prispevki in premije za povečano socialno varnost; nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov; nakup strokovne literature; plačani zneski šolnine; izdatki za človekoljubne namene, plačane članarine političnim strankam in sindikatom; izdatki za izgradnjo in obnovo objektov komunalne infrastrukture; denarna vplačila delnic in vložkov v gospodarske družbe; nakup proizvodov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije in pa plačane zneske samoprispevka," je naštela Darinka Mravljak. Splača se nam torej še enkrat preveriti vse račune in pregledati, ali imamo olajšav dovolj. Če še imamo namen komur kolikaj kupiti ali pa nagraditi sebe, potem kupimo to, da bomo od tega imeli korist tudi sami. Zakaj ne? Računi seveda morajo imeti ime in priimek občana, naslov zavezanca, vrsto blaga, ceno, količino in bid morajo seveda opremljeni z letnico 1995. ■ Milena Krstič - Planine zraka prostora v Mestni občini Velenje (3) Srečanja za starejše občane V mnogih krajevnih skupnostih so se ob iztekajočem letu spomnili svojih najstarejših krajanov. Tako je bilo tudi v krajevni skupnosti Desni breg Velenje, kjer so jim nepozabno družabno srečanje pripravili v Delavskem klubu. Od tam je tudi posnetek, ki ga je napravil Stane Vovk. Uspešna in vesela so bila tudi srečanja na območju Rdečega križa Velenje v Šmartnem ob Paki, v Ravnah in v Šmartnem v Velenju, kot poroča naš dopisnik Vinko Šmajs, ki k temu dodaja še skromno željo: prav bi bilo, če bi jih povezali večkrat letno, saj čas tako hitro mine... decembra 1995 ----—------------ imeli v letu '96 po dolgem obdobju prvič realne možnosti, da poslujemo pozitivno," pravi direktor. Novo leto bodo začeli z novimi močmi Bodo pa že prihodnji mesec stopili z novimi močni naprej. Načrtujejo oživitev zaposlovanja, predvsem svojih štipendistov, tistih, ki so končali šolanje in na delo čakajo v vrsti. Januar in februar bosta posvečena njim. V jan-uaijuijih bo prišlo na vrsto prvih 40! Čeprav je tudi Premogovnik Velenje podjetje, ki ugotavlja, da ima "preveč" zaposlenih, stalež nižajo na mehak način, predvsem z upokojevanjem, oživljajo in mladijo pa ga na drugi strani z zaposlovanjem novih. Konec prihodnjega leta bo v Premogovniku zaposlenih 3950 ljudi, ki bodo proizvedli 3 milijone 920000 ton premoga. "Ob izteku leta 1995 bi želel, da bi se tudi v naprej uspeli pogovarjati in dogovarjati o reševanju problemov na nivoju ki pritiče ljudem. Ne na nivoju izsiljevanj, obtoževanj in na način, ki otežuje življenje. Vsem zaposlenim in vsem prebivalcem Šaleške doline želim veliko zdravja, uspehov, osebnega zadovoljsta ter miru," je zadnji letošnji pogovor za Naš čas zaključil dr. Franc Žerdin. ■ Milena Krstič - Planine Problem parkiranja bo mesto reševalo z garažnimi hišami enjskj p r e m o f|a r j iuspešno zaključili leto tolikor nakopali, toliko prodali loslenl v Premogovniku enje, blizu 4000 Jih Je, počivajo. Razen tistih 'eda, ki Jih Je doletela is t", da bodo dežurall II čez praznike. Tako kot odgovorni napovedali že Iko prej, so zadnji delovni n v tem letu opravili 23. cembra. Sindikalne vlce Premogovnika Vele-9 pa so Jasno In Javno pisale, da Jih Je ob tem igodku "častila" Plvovar-i Laško. Menda zato, ker » knapl znani po sposob-lstlh zaužltja precejšnjih jllčln te žlahtne pijače, mpak to samo mimogrede. Letošnje leto je bilo za emogovnik jubilejno. Aprila minilo 120 let, odkar je Franc lages v Šaleški dolini naletel \ glavni sloj premoga. Najdbo :ga sloja, za katerega so ajprej ugotovili solidno debeli-0 in kakovost, kasneje pa še elike rezerve, imajo za temeljni amen sedanjega velenjskega Temogovnika. Veliko velikih korakov Korakov, velikih in pomembnih, ki jih je Premogovnik naredil v tem jubilejnem letu, je bilo precej. Nekaj je vrednih, da se jih spomnimo še enkrat. Eden od njih je tisti, ki so ga naredili pri dopadljivosti navzven: spremnili so ime, iz rudnika so postali premogovnik in dobili potrditev, da so pri sanaciji z rudarjenjem poškodovanih površin na dobri poti. Dobili so priznanje kot tretje slovensko podjetje, ki vzorno skrbi za svoje okolje. Uspešno izvedena sanacija četrtega bloka Termoelektrane Šoštanj in realno pričakovanje, da bo tako tudi s petim blokom, jim za naprej zagotavljata bolj trdno osnovo. V decembru so oddali (popravljen) program lastninskega preoblikovanja, po katerem bo postala država skoraj 90- odstotni lastnik. Svoje premoženje bo upravljala preko direktorja in upravnega odbora, ki ju je imenovala konec oktobra, lastniki in solastniki pa bodo postali tudi zaposleni in upokojenci. Premog je šel za med Dr. Franc Žerdin: "Pomemben korak smo naredili pri varstvu pri delu." Ker je bilo letos za odkup velenjskega premoga precej zanimanja, so ga nakopali kanček več, kot so načrtovali. "Dobro je, da smo uspeli prodati vso količino, predvsem pa je to nekaj drugega kot prejšnja leta, ko nam je na koncu vedno ostalo še nekaj neprodane proizvodnje. Dobro pa je tudi to, da smo že za naslednje leto uspeli dogovoriti prodajo celotne proizvodnje," pravi direktor dr. Franc Žerdin. Od tistih nekaj več kot 3,9 milijona ton premoga, ga je samo Termoelekrarna Šoštanj odkupila skoraj 94 odstotkov, dobro pa je šel premog v promet tudi v široki potrošnji in pri drugem pogodbenem odjemalcu Vidmu Papir Krško. "Zadovoljen sem tudi zato, ker smo letos naredili ogromno za varstvo pri delu. Imeli smo 250 nezgod manj kot lani. Tudi to je velik prispevek k poslovanju podjetja. Če bi te trende uspeli nadaljevati, trudimo pa se, da bi jih, bi dobili potrditev, da ne vlagamo v posodobitev delovnih procesov zastonj," razlaga dr. Franc Žerdin. Zamrznjene cene proizvedle izgubo Kljub dobrim proizvodnim rezultatom in dobremu delu ob koncu leta v Premogovniku Velenje vse bolj ugotavljajajo, da brez izgube tudi letos ni šlo. In to predvsem zaradi "zamrznjene" cene premoga. Vlada jim je na začetku leta določila ceno za giga Joul kalorične vrednosti premoga v nemških markah, ampak kaj, ko ta marka zanje ves čas, ne glede na gibanje tečaja, velja enako! Koliko te izgube je, še ni povsem jasno, po prvih ocenah se bo gibala nekje med 700 in 900 milijoni tolarjev. "Če bi nam za prihodnje leto uspelo v pogodbe vkom-ponirati ceno, za katero smo se z ministrstvom dogovorili, in jo potem ažurirati skozi leto, bi centralnimi predeli lesta Velenje se bomo kvarjall še nekaj časa, sma je široka, predvsem a premalo znana. Po tls-em, ko smo prejšnjikrat iakazall, katere novogradnje so predvidene v ožjem centralnem predelu mesta Zelenje, bomo danes omedli možnosti, ki jih ured-tveni načrt še predvideva !n zajemajo predvsem dozidave. Mesto potrebuje sodoben hotel "Ena od stvari, ki Velenjčane najbolj motijo je ta, da takšno mesto kot je Velenje, nima pametnega hotela, če lahko tako rečem. V ureditvenem načrtu centralnih predelov mesta Velenje smo mislili tudi na to in predvideli popolno rekonstrukcijo objekta s prilagoditvijo na sodobne razmere v hoteljerstvu," pravi Marko Vučina, vodja programa urbanizma na Zavodu za urbanizem Velenje in pooblaščenec za varstvo okolja in urejanje i prostora v Mestni občini Velenje, ki nam je tudi tokrat pomagal z ? razlago. Ob hotelu je predvidena večja [ dozidava proti vzhodni strani, na ( mestu, kjer je bilo nekdaj kegljišče. Tako bi povečali zmogljivosti objekta, Velenje pa bi končno dobilo hotel, ki ga nujno potrebuje. Tržnica je premalo funkcionalna Druga bistvena sprememba je popravilo ali revitalizacija obstoječe tržnice v Velenju, ki naj bi dobila drugačno obliko in bolj : funkcionalno zasnovo kot jo ima danes. Poleg tega je z urditvenim načrtom predvidena tudi dograditev posameznih stanovanjskih stolpičev v zahodnem delu centralnih predelov mesta in objekt označen s številko 5, ki bi stal južno od današnjega.centralnega predala ob Cankarjevi cesti in bi bil izključno namenjen poslovni dejavnosti. "Pri vseh zasnovah teh objektov, ki so po etažah že določeni, smo imeli v mislih, da je potrebno zaradi pomanjkanja prostora povsod tam, kjer je to možno, v kletni etaži predvideti garažne bokse, da bi razbremenili parkiranja in s tem ohranili čim več zelenic. Velenje zeleno mesto Velenje je znano in je bilo tudi zasnovano kot mesto v zelenju. "Kot urbanist se bom zavzemal za to, da bomo v njem pozidali čim manj zelenic. Če bomo šli z zidavo predaleč, bomo objekta Ere Tržnice in večje število lokalov. Predviden je tudi večji objekt ob tej trgovini na zahodni strani, namenjen Širitvi poslovno trgovske dejavnosti. Problem parkirnih mest naj bi reševale garažne hiše Sicer pa Marko Vučina ob predstavitvi ureditvenega načrta za centralne predele mesta Velenje pogosto omenja promet in govori o velikem pomanjkanju parkirnih mest. Ureditveni načrt je v zasnovi to rešil rešil tako, da je predvidel večje število novih parkirnih mest. Največja so predvidena v danes najbolj obremenjenem prostoru za parkiranje, to je ob Šlandrovi cesti južno od trgovine Visa a vis. "Na zelenici med temi stanovanjskimi objekti je predvidena dvo ali celo tro- Prostor med petorčkl nad Kidričevo se da še Izrabiti (foto: vos) mestu vzeli naziv zeleno mesto," pravi Marko Vučina. Severni del mesta V severnem delu mesta Velenje je ureditveni načrt predvidel nekaj dozidav oziroma novih objektov, namenjenih zapolnitvi prostora. "Poznamo takoimenovane petorčke nad Kidričevo cesto, kjer ljudje praktično živijo v parku. Želimo, da bi bilo tega vedno več, vendar je prostor možno prav tu bolj izrabiti zaradi velikega pomanjkanja prostora," trdi Vučina. V tem delu so predvideli nekaj dodatnih manjših stanovanjskih objektov s 5 ali 6 stanovanji kot plomb med obstoječimi stanovanjskimi objekti. Poleg tega je na severu mesta predvidena tudi dograditev tržnice ob Kidričevi cesti nasproti etažna garažna hiša. Po izračunih bi lahko s pametno gradnjo tu uredili 200 ali celo 300 parkirnih mest pod nivojem pešca. Na vrhu je predvidena zelenica in otroško igrišče, ki ga na tem področju nujno potrebujejo. Poleg te garažne hiše je predvidenih še nekaj manjših s 40 do 50 garažami," razlaga Marko Vučina. Vendar pri tem ne pozabi povedati, da tu vedno nastane problem investiranja. "Mi bi želeli, da te garažne hiše začnemo graditi že danes, vendar denarja ni," pravi. Prepričan je, da se bodo morali stanovalci sami organizirati in spodbuditi potencialne investitorje, da bi šli v gradno za trg. Najbrž bi stanovalci rade volje namenili nekaj sredstev za to, da bi imeli svoje avtomobile kje varno pustiti. Prihodnjič: Kaj s prometom? B Milena Krstič - Planine OD TU IN TAM SREČNO 96 28. decembra 109 Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANE VARČEVALKE IN VARČEVALCI, CENJENI POSLOVNI PARTNERJI Le še nekaj dni nas loči od prestopa v novo leto, za katerega si skupaj z vami, spoštovane varčevalke in varčevalci, cenjeni poslovni partnerji želimo, da bi bilo enako plodno in uspešno kot leto, ki se izteka. Menimo namreč, da smo lahko z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem letu in ki so plod uspešnega medsebojnega sodelovanja banke in njenih varčevalcev zadovoljni. Cilji, ki smo sijih zastavili na začetku minulega leta, so temeljili predvsem na posodabljanju obstoječih bančnih storitev ob podpori najsodobnejših tehnoloških dosežkov. Širitev mreže bančnih avtomatov, dopolnjevanje informacijskih sistemov, vse večja prisotnost raznih plačilnih kartic in številne druge spremembe skrajšujejo vrste pred bančnimi okenci, s tem pa so zagotovljeni pogoji za postopno razvijanje svtovainih funkcij in individualnega pristopa do varčevalcev, kar je verjetno skupna želja vseh nas, ki smo z banko kakorkoli povezani. Zavedamo se, da nas v letu, ki prihaja, čakajo novi izzivi in še zahtevnejše naloge, vendar bomo v LB Splošni banki Velenje d.d. storili vse, da bomo te zahteve tudi uresničili in da boste tudi v naslednjem letu z našo in predvsem vašo banko zadovoljni. VESELO PRAZNOVANJE IN USPEŠNO LETO 1996 VAM ŽEU LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D. Proslavili 60-letnico Začetki kulturnega delovanja v Letušu v žalski občini segajo v dalno leto 1905, ko je takratni učitelj Karel Maršič ustanovil bralno društvo, vendar je društvo delovalo v okviru Gasilskega društva, zato Letušani štejejo za rojstvo Prosvetnega društva leto 1935, ko je bil ustanovljen pod vodstvom Ivana Marovta prvi pevski zbor. Od tega je 60 let in to visoko obletnico so Letušani obeležili z bogato kulturno prireditvijo "Naša prva predsta- va", ki jo je pripravila Polona Kudcr, na njej pa so nastopile vse generacije kulturno ude-jstvujočih Letušanov. Predstavili so se s petjem, igro, recitacijami, plesom in drugim. V slavnostnem govoru je predsednica PD Jelka Kuder orisala dogajanje v društvu od začetka do danes, njegove vzpone in manj blesteče čase, ki pa jih je vseeno ožarjala ljubezen do domače besede in petja. Stalnica v društvenem živlenju so bile vse skoz| bralništvo, petje in amaterska igranje. V teh letih so prirpaviji| nešteto iger, pevci pa prav tako.] nešteto koncertov in gostovanj. !| V Letušu štejejo za najbolj] zaslužnega za kulturo Ivana: Marovta, ki je vodil pevski zb vse od njegove ustanovitve do A svoje smrti, to pa je več kot pet-i deset let. Na slovesnosti S05 podelili priznanja in zahvale svo^j jim najbolj zaslužnim in pri-""10-™ vnim članom. ■ -er ■ Otroško presenečenje Kako malo je potrebno, da zazarijo V predprazničnem pričakovanju v oddelkih in razredih Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje nas je presenetil še en dogodek, ki bo ostal nepozaben. Obiskala nas je skupina društva Adra s čudovitim programom in bogatimi darili. Otroci so bili zelo presenečni nad darovi, ki so jih bili deležni. Sami so se skromno zah-. valili s svojim nastopom. V imenu njihovih staršev ter kolektiva šole, se še enkrat javno zahvaljujemo Adri za^ izjemno humanitarno akcijo obdaritve otrok z drugačnin potrebami. Center za vzgojo, Izobraževanje In usposabljanje Velenje gRavnatelJla Marija Kovačič j Sem reka Paka Sem teka Paka. Izviram pod Pohoijem, ko pridem na dan kot studenček vem, da je pred mano še dolga pot. Prva reka, ki se združi z menoj je Ponikva. Takrat močno naraslem, v meni je veliko živali, če jih nekaj naštejem: bobki, ribe, raki in tako dalje. Vse se dobro razumemo. Tečem skozi Hudo Luknjo, ko pridem ven, se začne moje prvo onesnaževanje. Tovarna Vegrad me onesnaži, potem tečem v Velenje, kjer sem celo regulirana. Še prej sem vam pozabila povedati katere hribe sera videla, saj ne zamerite. Videla sem: Vodemlo,; Stropnico, Lubelo in Paški Kozjak. Tečem skozi Šoštanj, kjer me onesnaži elektrarna in tovarna usnja. Zelo sem jezna na ljudi! Saj sem zdaj mrtva reka! Pridružijo se mi štirje potočki: Bečovnica, Toplica, Floijančica in Lokoviški potok. Pridem do Savinje, potožim kako dolga je pot, malo veselja in veliko žalosti. Potem se izlijem v Savinjo. Tina Ojsteršek učenka 3/c razreda, OŠ LIVADA Velenje Mercator - Zgornjesavinjska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 CENJENIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE, PRIPOROČAMO PA SE TUDI V PRIHODNJEM LETU! ŽELIMO VAM VELIKO SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV V NOVEM LETU 1996! jfQ ljubljanska banka Prosvetno društvo Lada Marovta Letuš decembra 1995 "»*"»! II »T mitlllH f i U ;<, , - I |f Irti t Irl f I iii EDAKCIJA SKOZI ARIKATURO IN SPOMIN t Je v radijskem mozaiku v karikaturi Boruta Pečarja upodobljena ožja radijska clja, šefi In novinarji. Koliko nas Je karikaturist zadel, boste tisti, ki nas poznate, dlll sami. Ampak v opravičilo Borutu Pečarju: prijazno Je izdelal karikature na gl fotografij, ki smo mu Jih poslali. Ob prvem pogledu nanje smo vsi po vrsti vzk-'lak pa že nisem," ali pa, "Taka pa že nisem." Ampak, kdo bi vedel? a pa ta redakcija kup lih spominov na svoja arska doživetja. Vsake časa se jim nasmejimo. >anes pa jih prvič proda-naprej, da se jim nasme-di vi. > se misija za wr emoženja ioti rednica Radia Velenje Mira šek, tudi še ni bila urednica, ik težka začetnica v nov-oh vrstah, ko jo je glavni in vomi urednik Našega časa, t je bil to Ljuban Naraks, J na sejo Komisije za izvor lOŽenja. Na njej so ji pomo-i dali v roke strogo zaupne >ke o premoženju in njem ru znanih velenjskih mož in in Mira jih je, ("Saj so mi endar dali", se je branila kas-), objavila v Našem času. O, a, kaj je nastalo potem! Še ban Naraks, znan kot mož, ga skoraj nobena stvar ne ravi s tira, je telefonsko šalko tistikrat dvigoval samo z ema prstoma. Bralci pa so bili vdušeni. Kaj ne bi bili? Taka na bi jih veselila še danes! 7otograf na teh, dvo-ana na togah Boris Zakošek iz časov, ko ; ni bil direktor, ampak je tako Dt mi, novinarji, hodil sem in a s fotoaparatom in beležko, rani v spominu dogodek, ki a takrat, ko se je zgodil, ni bil rav nič hecen. V Velenju je ila velika proslava, hudo omembna reč, na katero so v )om kulture prišli visoki unkcionaiji iz republike. Vse e je odvijalo po strogo pred-isanem protokolu, vse je bilo tatančno predvideno, vsaka stvar je stala na svojem mestu in vsak je vedel, kdaj sme kaj reči in kdaj mora biti lepo tiho. Tako je tudi potekalo, dokler se v Kulturnem domu ni pojavil Zakošek, da zadevo ujame v objektiv. Poskušal in poskušal je ujeti govornika, ampak iz enega kota so ga motile rože, iz drugega mikrofon. Nikakor ni šlo, preblizu pa zaradi protokola ni smel. In se domisli, pameten fant, kako bi se pa le dalo. V prvi vrsti so bili nepritrjeni sedeži, osem je bilo povezanih skupaj, česar pa fotograf seveda ni vedel. Mota se naokoli, razmišlja, z eno nogo stopi malo na oder, z drugo se hoče opreti na rob sedežev, ko naenkrat naredi tresk bum, tresk bum ... Vidijo se samo še noge in fotoaparat, ki ga neka roka drži visko v zraku in sluti se prevrnjena prva vrsta sedežev. Govornik obmolkne, dvorana onemi, vsi mrko gledajo, ko se v mučni tišini, Borisu se je zdelo, da traja neskončno dolgo, zasliši gromek smeh Jožeta Vebra, danes je namestnik direktorja Celjske banke. Za njim se najprej zasliši tu in tam še kakšen sramežljiv, a ne preglasen smeh, ko naenkrat pade v krohot cela dvorana, le Zakošek je edini, ki je še dolgo po tem dogodku ostal resen. Če se črke zmešajo Janez Plesnik, naš Savinjski novinar, je imel tudi začetke, da dol padeš. Za poklic se je usposabljal pri Delu in kot začetnik je moral početi marsikaj. Ena od najbolj poučnih oblik so bila dežurstva v centralni redakciji, v, "desku". Vsak je bil zadožen za svojo stran. Ko so jo odtisnili, je prišla nazaj, da so jo pregledali, popravili in se zavoljo odgovornosti spodaj tudi podpisali. Tako je bilo tudi nekega lepega večera, ko so si po delu oddahnili in odšli v bife sosednjega kina Komuna, kjer so se kroho- tali ob vicih neponovljive Iče Velkavrh, danes Putrih. Pa je ves bel v obraz pridivjal v bife dežurni v desku in jih povabil na "sestanek" k razjarjenemu glavnemu. "To je bil Mitja Gorjup, čudovit človek, ki pa je bil tudi čudovito strog. Neusmiljeno nas je najprej nadrl, potem pa povedal razlog. Takrat so bili (tudi) časi Edvarda Kardelja, ki je imel prejšnji dan enega svojih govorov in na tretji strani Dela, šlo je za ljubljansko večerno izdajo, ki je bila že v prodaji, je čez dve koloni izstopal naslov: Edvard KRAdelj .. in citat," se spominja Janez danes, ko je med novinarji že dolgo. Takrat so vsi vsak svojo stran še enkrat pregledali in jo podpisali, "nedolžni" .so se vrnili v Komuno, dveh ali treh pa v desk ni bilo več. Kadar je zamujala, dvigalo ni delalo Tatjano Podgoršek največkrat spomnimo, kako je pešačila v 15. nadstopje stolpnice na Šaleški 19, ko so bili tam še radijski prostori. Da je bilo treba peš, se je res največkrat naredilo njej. Dvigalo pač ni delalo in ... pot pod noge. V redakciji smo vedno, kadar je bila predvidena za dežurstvo, pa se je prostorih Našega Časa dolgo, največkrat pa predlogo zadrževala, ker je morala narediti prej še to in ono rekli: "Zdajle najbrž dvigalo spet ne dela." "Kako veš," je enkrat nekdo vprašal in dobil odgovor: "Še nikoli ni delalo, kadar je Tatjana zamujala." Potem v eter seveda ni rekla: Ehe, ehe, komaj sem prišla. Kako ste kaj?" Ampak se trudila, da se posledic pešačenja ni preveč poznalo. Narobe številka Milena Krstič - Planine se največkrat nasmeji, ko se spomni, kako je nekega petka, hudo se je mudilo, klicala šoštanjski zdravstveni dom. Bil je to čas volitev in dela je bilo ogromno, uredniki pa kot uredniki, najraje bi imeli, da bi bila kakšna stvar oddana in narejena že prej, pred-no se je zgodila. Z dr. Borutom Korunom je želela narediti pogovor in zmenjena sta bila, da ga pokliče malo pred 13. uro, predno začne z delom v zoboz-dravniški ordinaciji. Milena je začela vrteti številko "šoštan-jskega zdravstvenega doma" tisti petek točno 5 minut pred 13. Telefon odzvoni, slušalke ne dvigne nihče. Še enkrat, še enakrat in še enakrat. Po 22 minutah takega klicanja in zvonenja v prazno, nekdo le dvigne slušalko in Milena kot iz topa: "Gospa, vam ni šlo nič na živce, da vam telefon zvoni celih 22 minut neprekinjeno, vi pa nič?" Ženski glas na drugi strani pa: "Ne, me ni bilo tukaj." In Milena naprej: "Ampak, kaj če bi vas zdajle kdo nujno potreboval?", in ženska odgovaija: "Ja, veste, ne morem ves čas samo čakati ob telefonu, da bo kdo poklical. Koga pa želite?" Milena pove, gospa na drugi strani pa: "Ja, njega pa, kolikor vem, ni." "Kako se vam zdi, da ga ni, kje pa je?", sprašuje že v paniki, ker na tako možnost ni računala. "Najbrž je v Ameriki, ga nisem niti včeraj, niti danes nič videla," ji odgovaija ženski glas. Po takem odgovoru je bilo tudi novinarki dovolj: "Gospa, najprej 22 minut ne dvignete slušalke, zdaj pravite, da je dr. Korun najbrž v Ameriki, da pa niti za zaposlene ne veste, kje so, to je pa že preveč. Zvežite me prosim z ordinacijo, gospod je v službi," pravi Milena, gospa na drugi strani pa: "To pa žal ne bo šlo, ste dobili privat stanovanje." Potem sta se seveda zmenili kdo sta in kako je gospe prišlo na misel, da zobozdravnika ni. Pogosto je bila v tistih dneh v Zdravstvenem domu in ker ga niti enkrat ni srečala, je bila prepričana, da je na potovanju. Milena se je takrat "zapletla" s krasno, danes žal že pokojno, gospo Lojzko Zaleznik, dobro znano ljudem v Šaleški dolini. Obe sta se po rešenem nesporazumu še dolgo smejali. Ko Bojani zmanjka besed Bojana Špegei, znana v radijski redakciji in pri poslušalcih kot novinarka, ki ji nikoli ne zmanjka besed (včasih pove še kakšno več, kot bi bilo treba), in ki se znajde v še tako kočljivem položaju, je nekega sredinega popoldneva, ko je v programu "delala" kontaktno oddajo, doživela hladen tuš. Zaenkrat smo ugotovili, da je bilo to prvič in edinkrat, da je ostala brez besed. Tehnik ji je, kot je to v navadi, v studio in v živo "spustil" poslušalca. Le da to ni bil poslušalec, ki bi klical moder-atorko, ampak je bila to čisto preprosta hči Pina čisto preproste mame Bojane. In se zasliši po širni Sloveniji, vse do tja, do koder signal nese: "Mama, rekla si, da mi boš danes kupila leko-fluor, pa si spet pozabila. Zakaj ga nisi kupila?" Ko Bojana zasliši svojo hči, ostane brez besed in Pina, najbrž ne vajena takega predha, nadaljuje: "Kaj si zdaj tiho? Povej, zakaj si pozabila na lekoflor, pa si rekla, da ne boš." Potem se Bojana zbere in Našega časa Staneta Vovka, ki k temu ne pozabi dodati, da mora biti novinar vedno pravočasno na kraju dogodka, pa naj se prej zgodikar koli. Zgodba, novejšega datuma in tipična zanj, se je zgodila noč pred odhodom na tekmo Intertotro pokala Rudarja z Luzernom v Švico. Na večer pred odhodom je odkril, da je založil potni list. To ni nič nenavadnega, na občini Velenje recimo vedo, da na leto v poprečju trikrat menja dokumete, ker jih kje založi. Ampak takrat je bila stvar hudo resna, ponoči namreč tudi občinski uradniki ne delajo. Delajo pa na letališču, kjer so mu povedali, da, če hoče v Švico, mora biti tam najkasneje ob pol devetih naslednjega jutra, pol ure pred odhodom letala. Stane je prebedel celo noč, malo v razmišljanju, kje bi potni list lahko bil, malo pa v bujenju pravi: "Pina, v etru sva, se bova dogovorili, ko pridem domov." Ampak Pina se še ne da: "Kakšen eter, za lekofluor te sprašujem." Ni bilo druge, kot da je tehnik zadevo rešil tako, da je mamo in hči preprosto "odrezal". Ena noč Staneta Vovka Kesanje, spoznanje in gasilski avto pridejo vedno prepozno, je znana krilatica urednika tistih, ki bi mu lahko pomagali. Med drugim je sredi noči klical Rudija Meha v Pesje, ta ga je ves zaspan napotil k gospe Mlačnikovi. Smola, telefon je ni priklical, saj je bila, kot je kasneje zvedel, na počitnicah. Spomnil se je tudi gospoda tajnika Franca Ojsterška. Ta je rekel: "Ja, pravi naslov je Milena Pečovnik." Tudi te ni uspel preboditi; ker je klical napačno številka Potem se je spomnil Vlada Vicjemška v Gaberkah in to je bilo odločilno za razplet. Ta je bil prijazen, oblekel se je in šel iskat sosedo, ki dela pri izdaji potnih listov, doma pa še nima telefona. Da skrajšamo: tisto noč še marskido ni imel miru. Končalo se je tako, da ob 7.30 še ni imel potnega lista, pred občino je nanj že čakal taksist, na Brniku pa letalo in nogometaši, ampak 7 minut pred 9. je bil Stane v letalu. Urednika Našega časa so si tako zapomnili tudi tam. Kot bi v Sportskih novostih vedeli, kaj se bo Stanetu zgodilo, so imeli tisto jutro na prvi strani v naslovu "Volk prihaja", s čimer seveda niso mislili na Staneta Vovka ampak na novega Rudarjevega vratarja Volka. Zapletov pa, da ne boste mislili, s tem še ni bilo konec. Pred tekmo je v Luzemu izpolnil dva stavna lističa na 1:1, tak je bil tudi končni rezultat tekme, ampak Stane ne bi bil Stane: navdušen ob osvojitvi točke, je na to pozabil. Potem je moral spet uporabiti znance, tokrat v Švici, ki so uredili, da je denar od stave prišel čez nekaj tednov v Velenje. Najbrž pa je tudi te, preden jih je porabil, založil vsaj trikrat. V redakciji v to nihče ne dvomi! 8 MS ČAS ______SREČNO 96 28. decembra 199 Od kolede do treh kraljev Praznovanje novega sonca o božičnem času, ko se sončna luč taki rekoč znova poraja, je bilo med starimi narodi v navadi. Ponekod ni slovenskem imenujejo božične praznike tudi koledniške. čeprav se ji krščanstvo trudilo prvotni smisel koled, ki je bil združen z izkazovanji časti bogu živine, izbrisati iz spomina ljudi, so se razne navade veni ohranile. Seveda se večina opravil v tem času prepleta s krščansl obredji. Tudi naši predniki so še ohranjali pravi splet magičnih opravil L seveda krščanskih verovanj. Za mnoge ne vemo več pravega pome; Polpretekli čas obredju sploh ni bil naklonjen in tako je marsikaj, bilo še pred drugo svetovno vojno živo, zamrlo. Ne le Slovenci, tudi drugi narodi so verovali, da v božičnem času si polno zlih duhov in urokov. Naši predniki so nekoč odganjali zle duhcnji od svojih domov s sežiganjem brinja. Nekaj obredov, ki spominjajo na preganjanje zlih duhov, se je še ohranilo, seveda le na vasi. Denimo, da na Sveti večer, na večer pred novim letom in pred tremi kralji gospodarji pokade in poškropijo z blagolovljeno vodo, živino in poslopja. Pri sodeluje vsa družina. Za kajenje uporabljajo les iz butar, al tudi ta lei obred zamira. No, v navadi so bila tudi več ali manj obredna jedila, božični kruh in podobno. Več o tem v nadaljevanju. Sprehodimo se po naši domovini. V okolici Novega mesta so mi kajenjem in blagoslavljanjem molili toliko rožnih vencev, da so obšli vi posplopja domačije. V Sodražici je šel s kadilom na čelu gospodi gospodinja pa mu je sledila z blagoslovljeno vodo in oljčno vejico,j katero je kropila. Matije vedno molila, ostala družina v sprevodu pa je tem sodelovala. Zanimivo, tu je veljala navada, da so ob božiču zmolili dele rožnega venca, ob novem letu dva in za Tri kralje le enega. Pri Ptuji so hodili z gorečo svečo, ker tedaj naj ne bi gorela električna luč, Bohinju so izrecno molili, naj Bog ohrani živino pri zdravju. Večer pi tremi kralji pa so napisala na vsa vrata "G+M+B" (Gašper + Miha Baltežar) in letnico. Obred blagoslova domačije in žiine so opraylji vedno po zvonenju ave marije. V tem ni bilo bistvenih razlik med predel oziroma kraji pri nas. Na Silvestrovo so seveda prav tako opravljali razna obredna opravi Ponekod so živino le na ta večer kadili in blagoslavljali. Zanimivo, v nel krajih na Primorskem so kadili le na večer pred Tremi kralji. Povsod pa. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ opaziti, da so za dii ^^^^^^^^^^^^ ^ ^S^d^naj na^olm vs^ mmmM&u, mmnumi EFSSl -r- m s k Etmo novo leto* vodo). pra; zanimive 7^" ">7i£" f K f-gi^-i Htflff Ji TRGOVSKO PODJETJE ŠOŠTANJ VELENJE ŠMARTNO OB PAKI Vsem našim zvestim kupcem in poslovnim partnerjem želimo vedre praznične dni in zadovoljno leto 1996, ter se jim zahvaljujemo za dosedanje zaupanje. Za vse se potrudi trgovina DOLINA 0000 jti ii»mi< i im © rfi 11 iti 11 m 11 m i vi 063 lAIllli! 856 384 rtmfti Odvrtelo se je leto, prihaja novo. Vsak konec pač pomeni nov začetek. Naj vam bo novo leto prijazno, naj izpolni vaša pričakovanja. Sestavljajte ga iz drobnih zadovoljstev, lažje vam bo. In naj bomo del tega mozaika tudi mi. Lepše vam bo. ^« « . «• • «, .•,**« *. ' . ^ , . URARSTVO,- ZLATARSTVO,- L i . ta imcp- emu . ^ , I mm ^ ,TAI$ŠEERIH 'Ki{Jrlčeva 7> Velenje **" *! amse * j" * . tel,; 856 952, ^BENJENIM STRANKAM SE • k, . ** u § M A - B « M ^ a« » * » »r * i . • 'i « i . « »i . ■ i . .** * "i . ZAHVALJUJEM© ZA ZAUPANJE,. « i «> ^ ««« v « «* *, PRIPOROČAMO PA^Č TUDI V' ** * K ****** ® » * V * * • * PRIHODNJEM LETU! i «• ■e • d" *• «. * . .» « » j. • • *w « * • . mlmlmmmm 1 , - '"■■.- "■' >.;-," vl '}i ■: }.,f tiZ ■ "^'^(if £ vv. Rudar z Olimpijo V mesecu februarju in marcu prihodnje leto se bodo nogometaši Rudarja in CST OHmpye gotovo nasitili drug drugega. Najprej se bodo srečali v prvem pomladanskem prvenstvenem krogu zadnjo nedelo v februarju, nato pa v marcu kar dvakrat v polflnalu pokalnega tekmovanja. prejšnji petek v Ljubljani, drugi polfinalni par pa je Primorje-Biostart Publikum. Prvi tekmi bosta na sporedu 6., povratni pa 20. marca. Če bodo rudarji igrali tudi v pomladanskem delu proti Olimpiji tako kot jeseni, potem lahko ljubitelji nogometa v Velenju pričakujejo njihovo uvrstitev v finale. Spomnimo se, v Ljubljani so igrali neodločeno, doma pa so zmagali. Poleg tega bodo Velenjčani v nadaljevanju prvenstva močnejši. Njihova nova igralca sta že albanski reprezentant Dema in dosedanji igralec SCT Olimpije Pevnik, vse pa kaže, da bodo močnejši še za vratarja Dabanoviča in še eno zveneče ime. NOVO - NOVO - NOVO - NAJNOVEJŠI IGRALNI AVTOMATI - NAJBOLJŠI PROGRAMI Z 90 % IZPLAČILOM - PRIJETEN AMBIENT PRVI IGRALEC, KI ZADENE FIVE OF KING NAČIPU 100 ALI VEČ PREJME POLEG PREMIJE ŠE DODATNIH 1.000 DEM! • i • > VLJUDNO VABLJENI! Tenis - Orange Bowle atarina najboljša na svetu Vsi ljubitelji tenisa v Slovenci, predvsem pa v Velenju, so se v nedeljo zelo razveselili telefonskega sporočila s Floride, da je Velenjčanka Katarina Srebotnik osvojila največji turnir na svetu v svoji starostni kategoriji. To je sloviti Orange Bovvl v Miamiju na Floridi, ki velja za neuradno svetovno prvenstvo in na katerem so z zmagami svojo blestečo pot pričele vse na-j bolj še svetovne teniške igralke. S tem, ko si je priigrala "skledo pomaranč" je potrdila svojo veliko nadarjenost in znanje ter hkrati dokazala, daje trenutno najboljša na svetu v svoji starostni kategoriji. Potrdila je hidi, da resnično stopa po poti svoje velike vzornice Monike Seleš. Zelo si jo je želela srečati na Floridi, a je na njeno žalost ni bilo, po veliki finalni zmagi pa ji je čestitala Mary Joe Fernandez in se z njo fotografirala. Med telefonskim pogovorom je Katarina povedala tudi tole: "Nadvse vesela sem, da se mi je uresničila največja želja zaigrati na tem največjem turnirju za mlade na svetu. Še zlasti sem srečna, da sem zmagala in se s tem na najlepši način oddolžila vsem, ki me spodbujajo in ki so mi omogočili pot na Florido. Se enkrat vsem iskrena hvala in veselo, srečno, zadovoljno leto 1996." Lepšega leta, kot je bilo 1995 za Katarino, si ne bi mogla želeti nobena mlada igralka na svetu. S slovensko reprezentanco deklic do 14 let je v Angliji osvojila naslov evropskih prvakinj, na Japonskem še svetovnih, na evropskem prvenstvu posameznic je bila bronasta, skupaj z Mariborčanko Tino Pisnik pa v paru zlata. Bravo Katarina! "Vse svoje nasprotnice je na Orange Botvlu suvereno prcmngnla, kar je krona vseh letošnjih izjemnih rezultatov. Katarina je izjemno nadarjena igralka in pričakujemo lahko, da bo v bodočnosti postala ena najboljših igralk na svetu. V Sloveniji smo lahko srečni, da imamo igralki svetovnega slovesa, saj je bosta s Tino Pisnik z vsestransko podporo in trdim delom gotovo povzpeli v sam svetovni vrh," pravi selektorica, slovita Mima Jaušovec. Kako premočna je bila Katarina Srebotnik priča podatek, da ni izgubila uiti enega samega seta, daje prav vse dobila gladko in brez vseh težav. Po vrsti so bile to Italijanka Carsughi (6:2, 6:3), Kanadčanka Matchko (6:0, 6:0), Slovenka Čulum (6:1, 6:0), Vuletičeva iz ZRJ (6:0, 6:2), Angležinja Collins (6:3, 6:0), Kanadčanka Coultard (6:2,6:1) in v finalu prva nosilka (Katarina je bila druga nosilka) Madžarka Gubacsi (6:2,6:1) in se ji tako na najlepši način oddolžila za edini poraz na ekipnem svetovnem prvenstvu na Japonskem. Katarina se bo domov vrnila šele okoli 15. januarja, saj bo 30. decembra odpotovala še v Portoriko in Venezuelo, kjer bo odigrala še dva turnija v kategoriji do 18 let. Marca prihodnje leto bo Katarina dopolnila 15 let, torej bo igrala v višji starostni kategoriji. Dejala nam jo: "Prihodnje leto lx>m Igrala večino turnirjev v kategoriji do 18 let. To je možnost, da dobim dovolj točk na svetovni računalniški lestvici in si morebiti zagotovim nastop na Roland Garosu v Parizu in na mladinskem Wim-bledonu." Po tako dolgem bivanju daleč od doma ima sicer malo domotožja, vendar ji velika "zaposlenost" blaži ta občutek. Katarini v imenu uredništva še enkrat iskrene čestitke z teljo, tla bi tudi v letu 1996 tako uspešno udarjala po teniški žogici in da bi seji izpolnile tudi ostale mladostne želje. B vos Veliko število prometnih nezgod Policisti velenjske PP so v preteklem tednu obravnavali, po njihovih besedah, "skorajda rekordno število prometnih nezgod". Kar 43 se jih je zgodilo. V njih sta dve osebi utrpeli telesne, poškodbe, v treh primerih pa se povzročiteljem ni zdelo, da bi počakali na prihod policije. V ostalih primerih je k sreči nastala le materialna škoda. Rekordno število prometnih nezgod minuli teden (kar 21), so policisti obravnavali v petek in soboto. Ugotovili so, daje bil v 16 primerih razlog povzročitve nezgode alkohol. V noči iz petka na soboto so policisti v štiriurnem poostrenem nadzoru prometa 20-krat odredili preizkus alkoholiziranosti pri voznikih, v kar 16 primerih pa so ugotovili prisotnost alkohola nad dovoljeno mero. S pestjo nad Policijsko postajo Velenjski policisti so imeli največ dela pri vzdrževanju javnega reda in miru iz petka na soboto. V celem tednu pa so obravnavali 26 kršitev, od tega 21 na j avnem kraju in 5 v zasebnem prostoru. Tako je v petek okoli 15. ure prišel pred policijsko postajo močno vinjeni Herman N. Želel si je v sprejemno pisarno, kamor pa ga dežurni policist, ki je moral požreti kar nekaj žaljivk, ni spustil. Pa je Herman ugotovil, da bi mogoče lahko vstopil drugače, manj gostoljubno. S pestjo je udaril po vhodnih vratih policijske postaje in razbil šipo. Po tem so policisti ukrepali; pristopila sta dva in ga odpeljala, ampak ne v sprejemno pisarno, kamor je želel Herman, temveč v prostor za pridržanje. Kaj kmalu pa se bo srečal še s sodnikom za prekrške. Zlomil ji je nos V nedeljo, 24. decembra, okoli 17.53 ure, je prišlo v Kavčah pri Velenju do prepira med zakoncema Danijelom in Damjano B. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi Danijel, kije napadel svojo ženo, pri tem Damjani zlomil nosu. Dobrota je (še vedno) sirota Daje dobrota sirota lahko pove tudi Ivan D., ki gaje "prijatelj" Robert N., s katerim je popival iz ponedeljka na torek, v zgodnjih jutranjih urah, potem, ko mu je cel večer plačeval pijačo, na koncu še oropal. Ivana seje Robert najprej lotil s solzilcem, ga pretepel, nato pa mu vzel okoli 20 tisoč tolarjev, ki jih te noči nista uspela zapraviti. Policisti so zoper Roberta N. že odstopili kazensko ovadbo na pristojno sodišče. Sicer pa so velenjski policisti na področju kriminalitete v minulem tednu obravnavali 25 kaznivih dejanj, od tega 4 tatvine, 7 vlomov v vozila, 3 poškodovanja tuje stvari, 1 krivolov... Zasačcn pri vlomu Včeraj, v zgodnjih jutranjih urah, so policisti prijeli vlomilca Bojana S., ko je ta ravno vlamljal v kiosk na Kajuhovi cesti v Velenju. Pri njem so zasegli tudi več ukradenih stvari. Ve se, kaj sledi. Kdo je "obiskal" Ročk Box? To zaenkrat ostaja še vprašanje, s katerim se ukvaijajo velenjski policisti, ki zbirajo obvestila o včerajšnjem vlomu in ropu v butik Ročk Box v podhodu na Šaleški cesti. Neznanec ga je "obiskal" včeraj ponoči, po prvih podatkih pa je lastnico oškodoval za okoli 130 tisočakov. Roparji izginili v noč V ponedeljek, pet minut pred prvo uro zjutraj, je Boris T. doživel neprijetno srečanje z neznanci, ki niso bili čisto nič prijazni. V temnejšem delu pri Domu za varstvo odraslih ga je namreč ustavila skupina neznancev. Najprej so ga pretepli, mu odvzeli jakno in ročno uro, nato pa izginili v noč. Policisti za njimi še poizvedujejo. Najprej izzival, potem bil izzvan V soboto zvečer, okoli 22. ure, je v lokalu Zoom v Šoštanju popival in veseljačil Bojan B. Pri tem ni želel biti sam, zato je izzival goste. Med njimi je bil tudi Franc K, kije Bojana povabil iz lokala, kjer je fizično obračunal z njim. Pri tem gaje telesno poškodoval, kako močno, še nijasno. Bojana so namreč odpeljali v Zdravstveni dom, od tam pav Bolnico Celje. Zoper Franca bodo ukrepali, ko bodo policistom znane Bojanove poškodbe. POLICIJSKA PO 'iSStimm.mmftiSk Požar uničil avto V torek, okoli 5 ure zjutraj, je izbruhnil požar na osebnem avtomobilu, znamke Cimos XM V&, ki je bil parkiran pod nadstreškom pri avtoličarski delavnici Branimiija M. v Levcu. Vozilo je v celoti zgorelo, poškodovane pa so bile tudi lesonit plošče na nadstrešku. Skupna škoda znaša okoli 2,5 milijona tolarjev. Vzrok požara še ugotavljajo. Zeblo ga že ne bo V noči na petek je neznani storilec vlomil v Blagovnico, last Zgornje Savinjske kmetijske zadruge v Ljubnem. Notranjost blagovnice je v celoti preiskal in odtujil kamin na petrolej, videore-corder, prenosni telefon, video-player, več moških bund, več ženskih trenirk, potovalni kovček, športne copate ter večjo količino cigaret. Skupna vrednost odnešenih predmetov znaša 943 tisoč tolarjev. Delovna nezgoda v Glinu V petek, nekaj minut po 7. uri, seje pri delu v DO Glin Zagar-stvo v Nazarjah zgodila delovna nezgoda. 31-letna Kate H. iz Moziija je delala na liniji za krpanje lepljenih plošč. Pri delu je uporabljala ročni rezkalec,skaterimjeizdelovalasmolnice na elementu za krila oken. Vse kaže, daje bila premalo previdna inji je rezilo rezkalca prerezalo nart leve roke, s katero je držala element. V Zdravstveni postaji Nazarje ji je bila nudena zdravniška pomoč, nakar je bila odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, daje utpela hude telesne poškodbe. 2o. decembra 16 mš ČAS SREČNO 96 mmm Že proti koncu januarja boste uvideli, da se lahko nadejate čudovitemu letu, ki bo imelo uspešen predznak. Uran, ki je vaš vladar, boste gostili vse leto v znamenju, za nameček vam bo prvo tromesečje lepšala življenje še plejada pomembnih planetov. Čimbolj izrabite ugodno konstelacijo, ker vas bo spomladi čustveno tako premetavalo, da boste komaj Utegnili postoriti kaj resnega in donosnega! Predvsem maja se vam bo zdelo, da se poslovno ne premaknete z mesta. V poletnih mesecih se bodo tisti, ki vas imajo radi, pritoževali, da jim posvečate premalo pozornosti. Res bo nekaj na tem; malo zaradi delovanja zvezd, bolj zaradi neustavljive želje, da bi svet (in lastno življenje) zavrteli za pol kroga in si vzeli popolno osebno svobodo. Med počitnicami si dajte duška, da se boste pripravili na delovno naporno jesen! September vam obljublja sijajne poslovne priložnosti (predvsem z drugače govorečimi in zunaj naših meja), v prvi polovici oktobra bo delovna sreča naklonjena najbolj tistim, ki se poklicno ukvarjate z lepoto (kozmetika, moda, vse zvrsti umetnosti...). Novembra boste uspešno opravljali izpite, nabirali nova znajja in si širili obzorja. December bo nekako do sredine erotično vročičen, da se vas bo začela polaščati nekakšna predpraznična lenoba prej kot letos. Privoščite si jo, ker bo končni letni obračun več kot zadovoljiv! H mm ym Ne sodite leta 1996 po prvih dveh mesecih! Neučakani boste, na vrat na nos boste hoteli udejanjati načrte, pa se vam bo zdelo, da vam neka nevidna zavora ne pusti naprej. Za nameček boste gostili v znamenju Venero od 10. februarja do 7. marca. Ta vam bo prižigala podnevi hrepeneče strasti, ponoči vas bo vlekla v družbo, srčnim pustolovščinam naproti, da boste premalo spali, dogajanja pa vam bodo začela načenjati živce. V marcu, ko bo vstopilo v vaše znamenje Sonce, ko vam bo pognal trgovsko kri po žilah Merkur (in boste v pravem trenutku in na pravem mestu zinili prav tisto, kar bo najbolj prav), ko vas bo začel z vztrajnostjo polniti še vaš vladar Mars, bo krenilo bliskovito navzgor. Ves april boste deležni toliko zvezdnega žegna, uspešni časi pa se bodo raztegnili še daleč v maj. Za počitnice bo najbolj primeren junij. V drugi polovici avgusta se boste umirili, ubrani trenutki v krogu najdražjih vam bodo pomenili največ. Prisegali boste na zvestobo do goba partnerju, prijateljem, sodelavcem - predvsem pa sami sebi. Septembrski popoln Lunin mrk v vašem znamenju bo prinesel nekaj ljubosumja in nezaupljivosti, tudi trenj in glasnih izmenjav mnenj. V oktobru in novembru zavihajte rokave, če ste se namenili kaj dograditi, preurediti ali vlagati prihranke v nepremičnine. Konec leta bo naporen, utrudljiv - in denarno manj bogat. Končno ne more biti vedno vse v redu... V w V drugi polovici januarja vam bo Venera prizadevno pomagala do dobrih zaslužkov, preudarnih vlaganj, lepšala pa vam bo tudi čustveni del življenja, da ne boste omagovali pod delovnimi bremeni. Ko vam bo obrnila hrbet, bo v vaše znamenje vstopil Mars, ki zagotavlja vztrajnost, upornost, včasih pa je tudi nagnjen k pretiravanju. Da se ne boste precenjevali, posebej pri dogovorih in podpisovanju pomembnih listin! Scer pa vas bo varoval do aprila preudarni Saturn... V marcu vam bo šla najbolje od rok trgovina, tudi tisti, ki se ukvarjate s pisanjem ali kako drugačno obliko komuniciranja, boste blesteli. Spomladanske mesece si boste zapomnili predvsem po sanjarjenju, hrepenenjih in nenavadnih čustvenih dogodkih (ter srečanjih), ki pa se ne bodo razvila v kaj resnejšega in trajnega. Čas, ko je Sonce v vašem znamenju, pa tako vedno obeta prijetne stvari... Poleti boste začutili neustavljivo željo po spreminjanju, dopolnjevanju, nadgrajevanju. Udejanite lahko tudi najbolj drzne zamisli, ki bodo zajemale prenove bivalnih in delovnih prostorov, za družinski prirastek (če ga imate v načrtu) bo to sila ugoden čas. Vso jesen se boste borili s časovnimi zaostanki. Nobeni priložnosti in delovni ponudbi ne boste mogli odreči, ker bodo vse obetale dobre zaslužke, zato boste vse do decembra zasuti z delom. Se bo pa splačalo, okrog 1 7. decembra boste že vedeli, kakšna bo letna bilanca. Preteklo leto je bilo za mnoge, rojene v znamenju Dvojčkov, pravo usodno čustveno razpotje. Včasih je pač potrebno: ljubezen, ki se ohlaja ali rjavi, postaviti ped (samo)kritičen drobnogled... Do konca februarja vam še ne bo čisto jasno, če ste se pravilno odločali, zadnji Lunin krajec (28. februar? ja), ki se bo zgodil v vašem znamenju, vam bo namignil, da zavihajte rokave in se poženite - v lepo in obetavno prihodnost. Proti koncu marca se vam bo odprlo pri vsem, kar je povezano s trgovino in stiki s tujino. Tudi za potovanja ba; pomlad zelo ugoden čas. Od 4. aprila naprej boste gostili v znamenju Venero. Čustveno se boste umirili, ustaljene naveze bodo postale uglašene. Maja boste, spet malo negotovi, ker bodo tekmeci pozorno spremljali vaše uspehe in čakali na priložnost, da bi vam nametali kamenja pod noge. Poletni meseci bodo pravljični/Nekako do polovice septembra vam bodo zvezde tako dobrohotno mežikale. Ne bo slabo, če se boste za dopust odločili v začetku jeseni, k^r! , vam bodo poletna dogajanja vzela precej moči. Oktobra Jjf vam utegnilo ponagajati zdrgvje, pazite, da do takrat ne boste povečali dovoljene telesne teže, ker bi vam to zadevo še otežilo! November in december bosta spet v "znamenju potovanj; zasebnih in poslovnih. Po lepem si boste zapomnili 'I 25. november. Zadnji mesec v letu 1996 ne začenjajte kakih pravnih sporov! / , • • , mš , «e " || O M I Težki trenutki iz preteklega leta bodo hitro pozabljeni, ko boste takoj po novem letu opazili, kako se je vse obrnilo (vam v prid). Natanko boste vedeli, na koga stavite p'o srčni plati, koga boste arhivirali in kaj pričakujete od ljudi, s katerimi delite čustveno in delovno plat življenja. Pozabljivi dolžniki se bodo spomnili na neporavnane obveznosti in že kar januarja utegnete prejeti denar, ki ste ga že odpisali. Do konca marca boste uspešni predvsem tisti, ki se ukvarjate z dejavnostmi, ki zahtevajo potrpežljivost, preudarnost in so vedno na dolge proge. 7. marca bo vstopila v vaše znamenje boginja ljubezni, ki vam bo nakazovala tudi prave poslovne poti. April in maj bosta "vaša" meseca. Pozorno spremljajte dogajanja, na vsakem koraku boste naleteli na sijajno priložnost. V drugi polovici maja utegne priti do komunikacijskih zastojev, potrudite se sami, da vam retrogradni Merkur ne bo prizadejal kake škode! Poletni meseci bodo delovni, naporni - in donosni. Konec oktobra si boste zapomnili po ljubezenskih sitnostih, ko vam nič, kar je nežnega, ne bo šlo tako, kot boste želeli. Tudi november spada med vaše slabše mesece, ko vam delo ne bo šlo od rok, ko naletite na nesoglasje v službi in bi se najraje umaknili kam daleč v samoto. Druga polovica decembra bo natanko po vašem okusu: ščip, ki se bo zgodil 5. januarja v vašem znamenju, vam bo rahlo zavrtel glavo, da boste ena sama čustvena zmedenost in nežna misel. Kar uživajte, vendar ne bodite razočarani, ko bodo milni mehurčki popokali in boste, opeharjeni za lepo upanje, preživljali krizico, ki bo močno dišal po skrajnem malodušju! Prestop Marsa (sredi februarja) v znamenje Rib vam bo še dodatno ponagajal. Proti koncu marca bo krenilo navzgor. Najprej se boste prebudli na delovnem področju. Pomadanskih norosti sploh ne boste opazili, ker bo vsakdan tako poln spodbudnih poslovnih dogovorov in obilnih prejemkov. Tudi pri igrah na srečo lahko poskusite. V drugi polovici maja, ko bo večina glavnih planetov ubirala zaden-jsko pot, se vam bo spet malo zataknilo. Domače vzdušje bo pogosto napeto. Dnevov do začetka septembra se boste potem spominjali samo po lepem in uspešnem. Utegne se zgoditi, da boste čisto spremenili delovno področje, zamenjali službo, predvsem pa boste slišali veliko pohval in priznanj na račun lastnega dela. Mnoga med njimi bodo imela čisto konkretno tolarsko (ali še kako tršo) obliko. V oktobru in novembru se bo na vseh področjih stanje kspreminjalo tako hitro kot vaše razpoložeje. Dnevom, ko boste z lahkoto uresničili tudi neverjetno, bodo sledili malodušni trenutki. Prva polovica decembra bo nosil poseben erotičen predznak, konec leta 1 996 pa bo bogat po prihodkih. ID a N Priznajte, ni lahko. Izbrati primerno darilo, namreč. Najprej moramo vedeti, komu ga želimo podariti. Potem uganiti okus in rahlo tudi potrebe. Potem imeti srečo, pri brskanju po trgovinah, da res najdemo tisto, kar smo si zabili v glavo. Predvsem pa je trba v vsej naglici prednovoletnih opravkov najti še čas, da se odpravimo po nakupih. Zato smo vam danes pripravili tudi izbor najprimernejših daril zanj in zanjo.. Za vse tiste, ki,do danes še niste utegnili izbrati in kupiti. Upamo, da vam bo barvah, žepni televizor, srebrna čutarica, ličen nožič za pomagalo. moške opravke... Zanj - poslovni kovček iz imitacije krokodilje kože, naramnice z duhovitimi motivi, zapestni gumbi nenavadnih oblik,- globus s skritim predalom za mini bar, lonček za kavo z umetniško sliko, prašiček za srečo, zanimiv vžigalnik, ura s kompletom pasov v različnih barvah, najboljši šampanjec, figurica sove za spremstvo pri ponočevanju, drobni okrasni predmeti z ženskimi oblinami, komplet toplih šalov v njegovih najljubših Zanjo - usnjen rokovnik v barvi torbice, moderno oblikovan čajnik živih barv, komplet šminke in usnjenega toka za šminko, majhna steklenička parfuma za njeno zbirko, nalivno pero, okrasni predmeti za mizo, ročno poslikana ruta, broška, , košarica sladkornega cvetja, nenavadni dodatki za lase, etnični nakit, vrečice ali lesene figure, ki nadišavijo perilo... 28, decembra 1995 _SREČNO 96______MS 17 Aam prijetne praznične bnt, t> letu, ki prihaja pa t>eltko čreče m osebnega gaboDoljčtoa. TRGOVSKO PODJETJE GENERALNI ZASTOPNIK ZA „INTRADE"doc EXPORT- IMPORT V SLOVENIJI INTRADE d.o.o. Maribor, Mlinska 22, 62000 Maribor tel.: 062/22-66-00, 062/22-42-80, fax: 062/22-66-13 »•'■sv % Zahvaljujemo se za zaupanje in lili Vam želimo lepe praznike ter srečno in uspehov polno novo 1996. leto! SP? smMS^ mISIP mmmm d^erme Najpogostejša novoletna želja je zdravje. V Termah Topolšica vam bomo pomagali z našimi strokovnimi izkušnjami in terapijami, da boste vaše zdravje ne le ohranili, ampak tudi okrepili. Želimo vam lepo in srečno leto 1996 in vas vabimo, da še naprej ostanete z namil VELENJSKA Strbenkova 1 PLASTIKA d.o.o. 63320 Velenje Telefon: 063/856 611 M Zdi* novo leto 1996! ANDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE_ Vsem občanom občine Velenje, se posebej pa vsem sedanjim in bivšim udeležencem naših izobraževalnih oblik, želimo v letu 1996 veliko sreče, zdravja in zadovoljstva, obilo ustvarjalne moči ter kar največ delovnih in drugih uspehov. —■ ■v- m. " ----SRECiW»t> L995 1 IHH inmm NAGRADNA KRIŽANKA PODJETJA CIGRAD d.o.o. - GRADBENIŠTVO CIGLER, RAVNE 103 C, TEL.: 063/893-013, MOB.: 0609/614-217 - KREVZEL INSTALACIJE, TRG SVOBODE 5, ŠOŠTANJ, TEL.: 063/881-038, MOB.: 0609/614-216 - ETŠ JEZERNIK, ČRNOVA 57, VELENJE, TEL.: 063/853-468, MOB.: 0609/624-912 Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke CIGRAD d.o.o.. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 15. januarja 1996 na naslov; Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom " CIGRAD d.o.o." Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: zaboj kakovostnega buteljčnega vina 2. nagrada: fluo svetilka 3. nagrada: kopalniška baterija ■H SSB SSB UMU s CIGRAD d.o.o. GRADNJE Ravne 103/c, 63325 Šoštanj Tel. :0 63-893-074 Fax:063-893-01 3 Mobitel: 0609-61 4-217 MINERAL Z AVAL£ neia ehžišnik FLMJAP. REŽISERJA JCUOOSAVE 27 nada gab0r0v1č atenski himalajska koza tkanina iz jlm. vlaken reka v mongoliji inkovsk! vladar stoti del Sp.pesčte vladimir nabokov denarna IMAM. 18 .zlatko mmčit robert tavlor 16 gr boginja jlttr zarje vinorodna rastuna otok krajz garnizuo st.franco-ki politik krmna mejiš hrvaško barva ko- staflojud. krai.i moč, ki naj b določala človekovo žmj.pot, mzmet CENA avguštin (t. igralka magnani AVJU-(i afriki uubu. restavracija 12 sršenar PTICA Uffl vrsta razcvetja pesnik župančič vstaja, punt izolsic veslač (ehk) Štefan seme _ podstrešna izbica. podstrešje ant. mesto na kreti elektr. mer-skaenota(w) drago 13 slavn. raz-sve1utev ladja za prevozna-ložnih tovornjakov časovno roman dostojevskega ribic, ki lovi jegulje d& batne-GA STFOJA dolgorepa pou.kura vrsta SL 25 sedežno pohištvo igralka rina 19 odstranjevanje kocin na bradi gr. pesnica zlesbosa država na blvzhodu 25 PHISCDMK brez glasov mm Sve. pisateu (claude) avsto. smučar (hansl tovarna v celju stanko lorger državav sev. afriki pustoLOVŠČINA fr reka v lyonu reka na nizozemskem visoka vzpetina marko elsner srbska re-ka.pri-tok drine slov. pou-tikhvan) aristotel fr terorist. organizacija 17 rekav pomurju nofw. glasb, skupina tipka, npr klavirska poda za pri-dobiv. soli i? mor. vode homerjev ep perje .EBLBSL pokraj.v mauazui departma vvzhooni mm adonovsak ZAŠČfTNA TVORBAMA RIBJI KOŽI mravlja slov. mlad. pisateljica vera za zlato in drago kamenje franc. dramatik ifernando) thjček zaščitni ovoj, omot prirojena nadarjenost vojska, voja oto reisinger slpisate-ljicaipavui otoček obrabu 26 obrgžjg slov tisk. agencija otok v aleutih tesnoben občutek punčka iz cunj mesec judovskega koledarja pokrivalo ravnina, ravnica prižnica (množina) EDWAffi TE1LER SVEDSKI DRŽAVNIK prvi hm. založnik fr, pisateu iwn REKA NA KAVKAZU etiopski knežji nazw transportni« ANDREJ RAZINGEK 15 KRAVICA FR. FILOZOF IN ZGODOVINAR REUGUE ,ERNEST) ocet FT~ F "T W ?T~r iS TiT 17 18 19 ;£o J5T 11 25 2fc 17 Ž8 Mmmim SREČNO 96 28. decembra 19 i f s 1 Podjetje za urejanje prostora p.o. 63320 Velenje, Koroška 37/b Tel: 063/ 856 900 Fax: 063/853 645 J\'f m M m «^ © ravnanje s komunalnimi odpadki vzdrževanje mestnih površin vrtnarstvo in cvetličarne pogrebna služba komunalne gradnje storitve z gradbeno mehanizacijo v Želimo vam srečno in uspešno novo leto 1996! D i d.o.o. proizvodnja lesnih polproizvodov Partizanska 78, Velenje Telefon: 063/851-959, 853-312 int. 1393 fax: 063/854-986 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO OB NOVEM LETU IN SE PRIPOROČAMO! Nudimo vam veliko izbiro žaganega lesa, opravljamo žaganje po naročilu, prodajo decimiranih elementov in parketnih Iriz, lesnih sekancev, drv in žagovine ter brušenje žaginih listov in drugih rezil. CJL_*.....'.....: _L__: d.o.o. FORI d.o.o. I Hrastovec 24 I 63320 Velenje I Telefon: (063) 893 884, fax: (063) 893 715 FORI - Proizvodni center Slovenj Gradec Celjska cesta, Slovenj Gradec Tel./fax: (0602) 42 986 2 B ZAUPANJE, PRIPOROČAMO PA Sit TUDI V PRIHODNJEM llfeTtH ŽELIMO mM i HONDA K1A) | KIA MOTORS I NOVO LETO 199(5! Mercedes - Benz iko d.o.o. Šoštanj Kajuhova 17 63325Šoštanj tel.: 063 / 881-026 fax: 063 / 882-267 : S&jggfcjl rgj Vsem poslovnim partnerjem želimo uspešno; zdravo ^ zadovoljno nov o leto 199 M..j. .. . kleparstvo, izolacije, krovstvo Modna konfekcija In spet je naokoli leto. Za vsakega od vas drogam \l oje m smo se t rud iII, da ste blll z našo pomočjo ^ drugačni - opazni, elegantni In j lepi. lako bo todi v novem leto. Želimo vam veliko lepega v lepem. Spevno 199B! i. i 4i \ •• \ v • ^ < i ' - i .... „ i j I : . i ... NA KRIŽANKA NAMA, najkasneje do ponedeljka, 15. januarja, 1. nagrada - darilo KOZMETIKA KRKA (kozmetika) ELEBLAGOVNICA VELENJE d.o.o. lovsko podjetje, šatežka 21, 63320 \telen|e, Tel.: 063 / 854-181, Fax: 854-133 sloven. filmska igralka rina notran. telesni organ pri ženski v katerega sevgnezdi oplojeno jajčece. uterus lopa za vozila, npr za tramvaje pisana tropska papiga stanke po nasičenju raztopine gorski hrbet delavec v martinarni jetnik, zapornik it. mesto v piemontu mit. narod vfiikanov maribor- ska tovarna vel amer. jezero hrv. pesnica (vesnai naelektren snov. daec država na bl vzhodu ŠTEFAN planinc franc. pisatelj france šifrer marinka reka na tajskem VRSTA POKHVALA premaz z lakom afriške intilope : dolgimi jsabua-to zakrivljenimi bogovi slsukar /matija! govornik tropsko drevo grško: zrak (v sestavu.) okrasna zelikaz raznobarv. cvetjem antični verski odpadnik prečnikna pravosl PQWBL ivan bratko mačka (uubkovj anton. novačan hokejist zupančič lesena stena pri podu ali senici pripadnik anamitov mesto v kazahstanu kolesarske dirke pevec ofarim mesto v indiji grm ali drevo z rdečimi plodovi w. reka v arlovcu, pritok kolpe okrajšano amefuško mos. ime otoček pri lošinju jubkov. obuka imena ristotel letalski ali ladijski vuak morski deževnik tekmec prekla, ' fižolovka emil smasek telovadno orodje jap. luka na otoku honšuju besede brez poudarka sl arhitekt (edvardi kdor vedno sitnari, tarna, negoduje gl mesto albanije luka v IZRAaU stanko arnold televizijski zaslon gora v srbui tezejeva rešiteljica e labirinta stoletje sod franc. pisatelj (jean) ugo tognazzi podoknica obzirno VEDENJE niko jamnik nande NQWEK kraj pri velenju dauše prozno literarno delo okrogla iz !slame pletena košara za kruh jap. pisec mm. mehko vita preja zloglasni hunsk1 poglavar rekav srbui, pritok ibra prvina, nekcmna (znak Sej slsukar-kainastal svetlo rde- kanadski popevkar uros istenič lo/na 'uprava delslavo-nkle med savo in donavo naša naj-dauša reka ekočina narkozo vrsta rl-bevdolenj. reki krki premog nekdanji vladarji izrastek na glavi vinorodna rastlina istan na matos VfllilAM SHAKESPEARE roman t. svetina sinov sin romanc. aneta opera l deubesa alb.držav-nik hoxha zmrznje-navoda nac. park vkenui tone varl igralka ekberg najlažji element sl pediater (marij) germanski orel teža embalaže blagajna odplačila _P2Sgj|LL zora snoj prevara, 'slepilo gorovje v sahari otmar erjavšek naplačilo kopna nikolaj omersa mm alojz gradnik spremljevalec boga dioniza v grški mit. uudje.ki ne verujejo etiopska nagovorna beseda za' gospod vrsta metuija zočesci nakriuh SREČNO 96 . - - .. _ . . ... . _ .. 28. decembra 199§ . NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA VELEBLAGOVNICE NAMA VELENJE ■ m Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, 2. nagrada - darilo VINAG MARIBOR (vino) boste dobili geslo. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite na 3. nagrada - darilo MESNA INDUSTRIJA PRIMORSKA (mesni izdelek) Naš čas, d.o.o., Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom NAGRAD- 28. decembra 1995 [ Vlado Parežnik iz Mozirja Tri desetletja ustvarjanja in dobrodelnosti V mozirski galeriji je Zavod za kulturo Mozirje pred nedavnim odprl razstavo del likovnega sa-morastnika Vlada Parežnika. Posvečena je bila trem desetletjem njegovega ustvarjanja, v vsem tem času pa sta njegovi stalnici risanje cvetličnih vinjet in - dobrodelnost. Tudi tokrat je tako. Za jubilej je avtor pripravil svojevrstno predstavitev črno-belih cvetličnih kompozicij, odtisnjenih na bele majice. Tisoč različnih vinjet je natisnjenih na sto majic, vse pa bo umetnik znova podaril v dobrodelne namene, tokrat zgornjesavinjskim gasilcem. Vlado Parežnik? Nekvalificiran zidarski strežnik, kvalificiran zidar, policist, policist specialist, vodja policijske postaje, kriminalist, tržni in prometni inšpektor, pravnik s strokovnim izpitom za področje gospodarstva. Vse to so stopnice na njegovi učni, delovni in življenski poti. Nova je upokojenska stopnica, nov je čudovit "poklic" dedka, ki ga obožujejo Jana, Gregor, Jernej in Anja. Stalnica Vlada Parežnika je nenehna ustvarjalnost. -im Študent naj bo i "Ko malce globlje razmišljam o življenju, si najprej rečem -življenje je eno samo delo. Drugič rečem - življenje je razpeto med preteklostjo in prihodnostjo, živim pa v turobni sedanjosti. In tretjič si rečem - hudo je, če je moč spoznanja močnejša kot moč prenašanja težkih spoznanj. Pa je življenje pravzaprav kot nekakšna senca - ta trenutek živiš, naslednji trenutek te ni več in to za vekomaj," razmišlja njegova nemirna in vedno iskajoča duša v zrelih letih. Nemiren je bil vseskozi, delovno, ustvarjalno, tudi športno, izživljal se je v kar precej izzivalnih športih, bil jadralni padalec s enim trdim pristankom, borilni športnik s četrtim pasom v jiu-jitsu in poškodovano hrbtenico, zavzet smučar z zvinjeno nogo in še marsikaj prijetnega in neprijetnega se mu je pripetilo. O teh svojih zgodah in nezgodah je sestavil lepo zbirko anekdot, a je zanje na vso nesrečo premalo prostora. Za eno pa se je vendarle našel. "Moji likovni začetki segajo v klopi vajeniške poklicne šole za gradbince v Ljubljani. Risal sem karikature učiteljev in vzgojiteljev in seveda povzročil nejevoljo vseh. "Popačeni" so bili užaljeni in ravnatelj mi je vcepil strah v kosti z besedami naj to delo prepustim učenim ljudem, sicer bom čutil posledice. Od takrat dalje obrazov nisem več risal, nekaj kasneje je prišel k meni učitelj tehničnega risanja in mi dejal "mladenič, kar korajžno naprej, le skozi okno poglej, poglej kaj ti ponuja narava." Nekaj dni kasneje je na tablo narisal cvet, ovenel in popačen in vprašal učence: "Ali mi more kdo oporekati, če je cvet z listi ovenel in sem takšnega narisal?" Od tu naprej je moja ljubiteljska likovna pot neločljivo povezana s cvetjem," pravi Vlado Parežnik. To pričajo tudi naslovi posameznih ciklov - Belo cvetje na maminem grobu, Otožna tihožitja, Temne rože, Grozljivi prividi, Črne rože za lačne, Moje cvetje, Vinjete miniaturke in še bi lahko naštevali. V nekaj več kot treh desedetjih se je nabralo blizu 40 razstav blizu in daleč, nenehno je prisoten v javnosti, deležen je bil veliko priznanj, stalnica njegove ustvarjalnosti pa so vinjete, najpogosteje v tušu in pastelu. Nepristranski ocenjevalec je dejal, da so na njegovih risbah barve ciganske, kalorično nabite in kot takšne všečne, pri črno-belih pa so črte tanke in sproščene, elegantne in deluje prijetno, nežno. Vlado Parežnik piše tudi pesmi, torej v eni osebi združuje mnoge izrazne in življenske različnosti, vse pa izvirajo iz dobrote - to spozna vsak opazovalec, saj vse cvetne vitice na njegovih risbah rastejo iz stiliziranega srca. Svojo veliko ustvarjalnost je vedno namenjal v dobrodelne namene, znane so njegove akcije za lačne otroke po svetu in za človekoljubne dejavnosti. Vse to plemeniti njegovo in duševnost vseh ljubiteljev takšne umetnosti, zato naj tudi v prihodnje sledi sveoje-mu plemenitemu notranjemu in umetniškemu hotenju. JP Zakaj se sneg tali tako hitro? V mali tivolski dvorani je bil koncert Dorda Balaševiča, panonskega mornarja, jugoslovanskega kantavtorja, Doleta, kakorkoli že hočete. Polna dvorana, triurni koncert, sveče in vžigalniki, solze in smeh, Srbi, Hrvati, Slovenci so vsi ven glas peli o petelinu, ki ni naskakoval le kure. Takole je bilo, po koncertu seje iz hale vsula množica ljudi. Pršilo je, a ljubljanski sneg se je začuda še kar uspešno upiral. Ura je bila nekaj do polnoči. Zadnja trola mi je odpeljala pred nosom, tako nisem imel druge izbire, kotda krenem peš proti centru mesta. Zjutraj sem na faksu obljubil Jaki, študentskemu soborcu, da bom prišel v K4, a po tako dolgem koncertu je telo odločno zahtevalo spanec, glava pa, polna lepih spominov, niti najmanj ni hotela zamenjati Doletov "...•laku noč, Slovenija. Ipak se još uvjek volimo..." s kakšnim vsiljivim kričanjem lokalnega deejeja. Zato sem K4 pustil pri miru in odšel naravnost proti domu. Še sam ne vem zakaj, ampak kar naenkrat so se mi prebudili zatrti štoparski nagoni in stegnil sem palec pred belim spačkom ptujske registracije - če greš proti morju, moraš voziti.po Tržaški ulici, jaz pa imam stanovanje ravno tam. Spaček je ustavil in ven se je zaslišalo "upadaj". Voznik je bil za odtenek starejši kot jaz, mršavih las in zaspanega pogleda. Nosil je usnjeni suknjič, na zadnjem sedežu je imel Balaševičev plakat. Seveda je šel v mojo smer in seveda je bil na koncertu. Da seje vozil sam, je bila kriva "cura, kojajesvezajebala". Do Tržaške ni bilo daleč in mislil sem, da bom kmalu ležal do popoldanskih kav. Pa nisem... Ime mu je bilo Mario in veselje bil, da se pogovarja "sa nekim Slovencem". Nenazadnje ura še ni bila tako zgodnja in tudi v kavarni kina Vič nimajo vsiljivih deejajev. Zato sva šla tja. In rekla marsikaj. Zanimalo ga je vse: kako živimo, kakšne so naše plače, kakšne naše šole, če še imamo Lačne France, kam hodimo na morje... Pila sva pivo (jaz sem zveseljem izkoristil študentski popust-bil je dobesedno frapiran, ko je videl "kakve ugodnosti imajo študenti ovdje"). Vprašanj mu ni hotelo zmanjkati, zato sem ga vprašal, zakaj ga vse zanima, zakaj ga zanimajo vse te male podrobnosti. "Jel nisi čuo Doleta, pa i ti bih pitao kako živi tvoj drug'. "A, drug," sem se malo osramočen spomnil. Pogovor je tekel in kar naenkrat se mi je zdelo, da sem ga že nekje videl. Da poznam poteze njegove obraza in da se zaspane oči svetijo domače. Mogoče sem ga videl nekega poletja, ko sva s Petrom po Puli strašila trafikarje, mogoče je to bilo že prej, ko sem kot že skoraj ilegalni pubertetni uhajal nadzoru strogih starševvTribunju blizu Vodic. Mogoče je bil kriv-Doleali pivo, kar naenkrat sem se spomnil, da sva oba imela enko iz matematike in bila zaljubljena v isto dekle iz četrtega ce razreda. Potem mi je prijatelj Mario povedal vse o "curi, koja je sve zajebala" in objokovala sva skupaj v puljsko-velen-jskem narečju usodo nas, moških in preklinjala ženske na obeh straneh meje. Iz lokala sva morala oditi in on je kljub prigovarjanju, da bi ostal pri meni, sedel v spaček. Popil je res le dve mali pivi in iztočil veliko spominov, a meni seje vseeno zdelo, da ne sme voziti. "Nišam previše popio..." Preden je zaloputnil vrata, mi je podaril balaševičev roman Tri posleratna druga. Rekel je še, kako lepo je v Sloveniji, ker imamo vsaj nekaj belega snega in se ob pol dveh zjutraj odpeljal proti Puli, proti jugu... Ko sem previdno odpiral vrata stanovanja, da ne bi zbudil brata, mi je v glavo kar naenkrat padla neumna šala, ki kroži zadnjih nekaj dni po Velenju: Veš, zakaj se velenjski sneg tako hitro stopi? Ne vem. Zato, ker je v Velenju vse južno. Besno sem se vrgel na posteljo in jokal celo noč. Deževalo je do jutra. M Jure Trampuš / V imenu sove .. sr Tako Alterlestvice je konec. Vendar to ne pomeni, da nam ne smete več pisati. Žal vam še ne morem objaviti zmagovalca, kajti zaradi praznikov morajo iti vsi članki v tisk že teden pred izidom Našega časa. To pa je žal en dan pred našo oddajo. Sicer pa bomo v soboto žrebali nagrade in sploh bo vzdušje bolj praznično. Mogoče bote prav vi tisti srečnež, ki bo zadel knjigo, potiskano majico, gajbo ali CD. Sovina pesem tedna bo praznikom primerna. Bjoerg vam bo vsak dan zapela lt's Oh So Quiet. Da boste vedeli, ves čas je bila na Alterlestvici, pa zanjo niste kaj prida glasovali. Pa lep božič in srečno novo leto. ■ Peter Lojen ČETRTEK, 28.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 | Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 29. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmesob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila^ 19.00 Na svidenje. .. SOBOTA, 30.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30~ Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 31.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, l.JANUARA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Praznični utrinek; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 2. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila;' 19.00 Na svidenje. SREDA, 3.JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; ZGODILO SE JE ... 28. GRUDNA Leta 1939 "Vsak mesec žetev" so naslovili članek v časopisu Slovenski narod: "Noben mesec v letu ne mine, da bi ne imeli kje na svetu žetve. V januarju, ko je pri nas navadno polje pod snegom in ledom in ko narava spi, imajo žetev v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v enem delu republike Chi-le in v nekaterih krajinah Argentine. V februarju se prične žetev v Indiji in Gornjem Egiptu. V marcu dozori žito v Perziji, Mali Aziji, Mehiki ter na otokih Cipru in Kubi. Maj prinese žetev v srednji Aziji, Kitajski, Japonski, Maroku ter severnoameriških državah Texasu in Floridi. V juniju je žetev v podunavskih državah, v Grčiji, v južnem delu Rusije, v Italiji, Španiji, Portugalski, južnih krajih Francije in v južnih državah Severne Amerike. V juliju žanjejo v južni Nemčiji, v severni Franciji, Švici, Rusiji, Angliji in ameriških severnih državah. V avgustu dozori žito v Belgiji, na Holan-dskem, v severni Angliji in pri nas. V septembru žanjejo žito na Škotskem, Švedskem, Norveškem in severnih krajih Rusije. V oktobru se konča žetev na Škotskem. November in december sta meseca žetev v Severni Avstraliji, Peruju, Južni Afriki in Zadnji Indiji." Kje žanjejo aprila, je pisec članka očitno pozabil navesti, a kljub temu je prispevek, s svojo poučno noto seveda, še danes zelo zanimiv. V isti številki Slovenskega naroda je bila objavljena tudi naslednja kratka šala z naslovom "Žrtev": "Zdravnik je prepovedal moji ženi kuhati. Kaj je bolna? Ona ne, pač pa jaz." Vsak odvečen komentar šale, bi lahko jezo prizadetih samo še podžgal, kar pa sploh ne bi bilo prijetno. Leta 1962 "Požarevski rudarji na praksi v Velenju" je naslov članka, ki je na današnji dan leta 1962, izšel v mariborskem Večeru: "Rudarji iz Kostolca pri Požarevcu so prišli že v štirih skupinah na prakso v velenjski rudnik, da bi se seznanili z odkopno metodo, ki jo tu uporabljajo. Požarevski rudarji so bili z bivanjem v Velenju zelo zadovoljni. Ob odhodu so jim Velenjčani priredili prisrčen poslovilni večer." No, tudi požarevskih rudarjev skoraj zagotovo ne bo več na prakso v velenjski premogovnik, ali pa vsaj zelo kmalu še ne! Današnja številka Našega časa je hkrati tudi zadnja številka v letu 1995, zato vsem bralcem našega časopisa in še zlasti stalnim bralcem rubrike "Zgodilo se je..." želim veliko lepega v prihajajočem letu 1996! ■ Damijan Kljajlč H DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da Je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko Je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo žMJenJe In Je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 28. decembra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Pir-tovšek in dr. Ramšak Petek, 29. decembra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Lazar in dr. Kočevar Soboto, 30. decembra - dežurni dr. Urbane in dr. Slavič Nedeljo, 31. decembra - dnevni dežurni dr. Urbane in dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Ponedeljek, 1. januarja - dežurni dr. Kozorog in dr. Kočevar Torek, 2. januarja - dežurni dr. Kozorog in dr. Kočevar Zobozdravstvo: 25. in 26. decembra dr. Uršič Aleksander v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. 30., 31. december ter 1. in 2. januar dr. Zvonka Petek v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 29. decembra do 5. januarja -Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel: 0609-633-677. ■ GIBANJE ■ PREBIVALSTVA PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK Sobota, 30. decembra, ob 19.00 cerkev sv. Martina Velenje BOŽIČNI KONCERT Slomškove in božične pesmi Tercet ansambla Slovenija in družina Galič Na tradicionalnem božičnem koncertu se bo letos predstavil Tercet ansambla Slovenija, ki je doslej izdal eno najuspešnejših božičnih plošč, pred kratkim pa še posebno kaseto s Slomškovimi pesmimi. Pridružila se jim bosta Galičeva otroka Katarina in Marko. Vstopnice lahko dobite eno uro pred koncertom v cerkvi 800 SIT. Petek, 5. januarja 1996, ob 19.00 dom kulture Velenje predavanje z diapozitivi in glasbo - Marjan Marinšek: PO POTI IZVOLJENEGA LJUDSTVA I. del: Iz Egipta v Obljubljeno deželo Po ogledu Kaira in njegovih znamenitosti bomo Sli po Mojzesovi poti, ki je pred dobrimi tremi tisočletji izpeljal Izraelce iz egiptovske sužnosti. Preko Rdečega morja bomo zapeljali v nepregledne puščave Sinaja in se po kamelji poti povzpeli na goro Sinaj, kjer je Bog sklenil zavezo z Izraelskim ljudstvom in kjer je Mojzes prejel deset božjih zapovedi. Pot bomo nadaljevali v Akabski zaliv, prestopili egiptovsko-izraelsko mejo in si ob obalah Mrtvega morja ogledali okamenelo Lotovo ženo iz Sodome, simbol židovskega herojstva Masado, Kumran in pri Jerihi, najstarejšemu mestu na svetu, prišli v Obljubljeno deželo, kjer se cedita mleko in med. Vstopnice 300 SIT. Sobota, 6. Januarja, ob 19.00 dom kulture Velenje predavanje z diapozitivi in gasbo- Marjan Marinšek: PO POTI IZVOLJENEGA LJUDSTVA II. del: Sveta dežela Spoznali bomo vse pomembne svetopisemske in zgodovinske kraje v Izraelu: Betlehem, Nazaret, Ain-Karem (obiskovanje Elizabete), Kano Galilejsko (prvi čudež), Jordan, Galilejsko jezero, Karmel, Tabgo (Jezus nasiti pettisoč glavo množico), Goro blagrov, Goro Tabor (Kristusovo spremenjenje), Kafamaum (sv. Peter), Samarijo (usmiljeni Samarijan), Betanijo (Marta, Marija in Lazar), Jeruzalem, Oljsko goro in potovanje zaključili na Kalvariji, zadnji postaji Križevega pota. Vstopnice 300 SIT. Sreda, 10. Januarja, ob 19.30 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Giuseppe Verdi: REKVIEM Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in zbor Consortium Musicum. Dirigent: Marko Letonja Solisti: Ana Pusar - Jerič, sopran; Andrea Bonig, mezzosopran; Francisko Araiza, tenor, Ivan Urbas, bas Cena arnžmana 3.500 SIT. Za abonente Zlatega abonmaja 3.000 SIT. Informacije na tel. 853 574. Upravna enota Žalec Poroke: Matjaž Hedžet, Dobrteša vas in Tatjana Risar, Dobrteša vas; Darko Zabukovnik, Andraž nad Polzelo in Klara Notersberg, Žalec. Smrti: Maksimiljan Jurhar, star 61 let, kmetovalec, Ločica pri Vranskem 19. | IKIINC ENOSOBNO STANOVANJE ODDAM ZA DOBO 1 LETA. Prodam tudi rabljeno omaro. Telefon 854-915. SINTESIZER CASIO IN KITARO MELODIJA, prodam. Telefon 882-844. GOLF DIZEL, JXD, letnik 87, regist. 96/10 prodam za 9000 DEM. Telefon 857-163. OPRAVLJAMO STROJNO ČIŠČENJE STANOVANJ, hitro in poceni. Telefon 0602-444-50 v večernih urah. MALI OGLASI NOVO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO z atestom 160 x 110 prodam za 60.000 sit. Telefon 721-356. CENITEV NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN po najsodobnejših metodah in standardih za vse namene opravljamo. Telefon 721-679 po 16. uri. v CENTRU MOZIRJA PRODAM STANOVANJE, 80 m2 KTV. Telefon 832-476. RISALNO DESKO AO FORMAT, prodam. Telefon 850-703. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo dne 7.1.1996 prodajala mlade kokoši nesnice, stare 6. mes od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. PUJSKE TEŽKE 20 do 25 kg prodam. Telefon 882-802. V CENTRU MOZIRJA PRODAM 4 sobno stanovanje, 90 m2, cena po dogovoru. Telefon 885-394 po 19. uri. PRAŠIČA ZA ZAKOL PRODAM. Cena 250 sit/kg. Telefon 850-868. DOM KULTURE VELENJE VESELI DECEMBER V KINU Četrtek, 28.12. ob 10. in 17. uri CASPER - dolžinska komedija Petek, 29.12. ob 17. url POCAHONTAS - risanka Na vsaki predstavi bo eden izmed obiskovalcev dobil praktično filmsko nagrado. FIlmi v naslednjem letu: Zlato oko, Devet mesecev (predpremiera), Nebeška bitja, Ko si spal, Sprehod v oblakih, Profesionalec (predpremiera), Duhovnik... Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. SPOMIN Nema in skrita bolečina v naših srcih spremlja spomin na usodni 31. december 1994 in ostaja le težko spoznanje, da smo te za vselej zgubili naš dragi ata, mož in deda IVANROGELŠEK mizarski mojster 21.8.1912-31.12.1994 Zelo te pogrešamo, saj si nam bil opora in luč v našem življenju. Ostaja nam le lep spomin na tebe in na vse, kar si nam dal. Tvoji najdražji. POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660 gorenjet 63320 Velenje, Partizanska 12, Slovenija Telefax: +386 63 856-850 odkupuje hlodovino belega javorja, jelše in hrasta kvalitete Fll in I. - odkup in prevzem na skladišču Šoštanj - večje količine prevzem pri dobavitelju - plačilo takoj po dostavi hlodovine po ceniku Gorenje Notranja oprema Za dodatne informacije kličite tel. 881-061. ELEKTRONIKA objavlja prosto delovno mesto VIŠJI KONSTRUKTOR za nedoločen čas za programiranje na nivoju mikrokrmilnikov na področju barvne televizije z naslednjimi pogoji: - dipl. ing. računalništva ali dipl. ing. elektrotehnike - elektronike - poznavanje mikroprocesorske tehnike - poznavanje programskih jezikov C in assembler - aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje nemškega jezika oz. obratno - vsaj eno leto ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo vlogo za zaposlitev z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh na naslov: Elektronika, d.o.o., Partizanska 12,63320 Velenje, Služba kadrovskih in splošnih zadev. Kandidate bomo obvestili o izbiri v petnajstih dneh po poteku roka za prijavo. Svet občine Šoštanj v skladu s statutom ' v • <> .'■ ' • : - fV v ■ ■•'■■ - - ■.: razpisuje delovno mesto SEKRETARJA SVETA ' ' ' ;■:' ' ..' ' ■ ^ Po 27. členu statuta občine Šoštanj mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo upravne ali pravne smeri, - 3 leta delovnih izkušenj, - da je državljan Republike Slovenije. V prijavi na razpis mora kandidat predložiti: - kratek življenjepis, - potrdila o izobrazbi, - pregled dosedanjih zaposlitev in opis del, ki jih je opravljal. Z izbranim kandidatom bo delovno razmerje sklenjeno v Upravi občine Šoštanj za nedoločen čas. Prijavo je potrebno poslati v zaprti kuverti na naslov: Svet občine Šoštanj, Trg svobode 12,63325 Šoštanj v 10 dneh po objavi razpisa v časopisu. Na hrbtni strani kuverte mora biti napisano "Prijava za mesto sekretarja sveta". 0 izboru bodo prijavljeni kandidati prejeli obvestilo v roku 15 dni po prejemu prijav. Komisija za mandatna vprašanja, volitve In imenovanja GIP VEGRAD, p.o. Velenje, Prešernova 9a V poslovnem objektu VB STARO VELENJE prodajamo poslovne prostore zgrajene do IV. gradbene faze s Analiziranimi skupnimi prostori. Prosti poslovni prostori so v izmerah od 35,00 m2 naprej. Nudimo finančni LEASING s pogoji: 36 MESECEV { JO MESEC trnom POLOG mesečni obrok preplačilo mesečni obrok preplačilo' ; 40% 2,26% 21,36% 1,61% 36,60% Informacije: telefon 063/853-743 ga. Brigita Fece, ing. gr. "Naš čaS" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.0.0. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za Informiranje št. 2126-92 je "Naš čas* uvrščen med proizvode Informativne^ značaja Iz 13.106«. tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni dawfc. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Taflana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, telefax 851990 Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega iz\*>da je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. I ( ■ ■ latlit (>1 fm ■■■■■■■■>■■■■• Rač. prelom in oblikovanje: MilllllUHlIlIf/VI Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenanočenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Več ne vemo, kaj bi z majem, ctelo včasih je častil, zdaj povsem so drugi časi 'ma^SkdfaBB} je zgubil. PjiiftFP imeli, "da kopali bodo spod, saj 7a d»c:to kar milijonov Komu pa v Velenju dati, priznanje za minule dni, svetniki so se res dajali, saj vsakdo svoje žvrgoli". Je Mehu končno prekipelo, ka Sever je preveč pregrel, avtu huda je razprava, Jrje razjezil In odšel. m ********** "Kozarce napolnite, Izpijte do dna čestitko pošteno Izreči velja! *********** Razpravo končno smo sklenili, obredli leto smo počez, ničesar nismo ml dodali, kar piše, to bilo je res. Še drugo se je tu zgodilo, ni mesta za dogodke vse, vse slabc^ajejjamolčimo, čimp&^jypG&tx? gre. je "pridelek" njen bogat! Kapelici Marije v Stari vasi dali nov so svež obraz, pomoči bomo še kako potrebni, na šoštanjskem je trd dokaz. ************ Pok bombe nikoli nič ne rešuje, čudno barbarstvo le dokazuje. *********** September glasen je v Velenju, odmeva močno bombe pok, v šole naša pa različne, JL množica spet gre Klopi svetniki so zasediirZ^*^ čeprav ne šolske, š/co&a^rpSTJi ne bi jim škodilQ:p'odd^f/£S\% in lekcije olike vme^P^CjHEf/ Grmijo stroji sredi in motijo maršalu nifim^^^^ "Sem dolga leta tu potlufcf^^ kaj je krava I zdaj ta, hudirryw^ V Šoštanju nazaj bolj zrejo, ko izberejo si praznik svoj, | v Sipaku za plače redne, lastovko napovejo boj. TV$$elje je v znaku Pike, 7-kopjka sploh ni slabi znak, "iffdor čimveč pikic si nariše, '^a pravi te dni je junak! Je fp. *********** Ko kaj pomembnega zgradimo, .vsi pripisati zasluge si želimo. *********** Minister Pavle je zasukal ventil v Topolšici v znak, da končana je naložba za vročo vodo, čisti zrak. Velenje v hladno se ozira, v Sibiriji da trg je zlat, Gorenje pa izbojuje kakovosti si certifikat. V "paškem" Šmartnem bi slavili z Martinom svetim praznik s^oL« v Šoštanju pa so sprožili kar ustavni k^T^t^^ Kako pa treba je kopptifji metoda iz mdnikagri so knapi trdo J^figJmijrCVSE^ v jami svoji vrsto teljL Zatika se, kar smo zaHt^^^^ za geodete sobic ni. Če res se kmalu kaj ne najd&W lahko ta služba odleti. ********** Najlepše v državi je mesto Velenje, čeprav pleh potlačil je mnogo zelenje. ********* Ni le žalosten november, vesel naznani rezultat: bVplenje mesto je najlepše rin takšno mora tudi ostat/ Prizidek h glasbeni smo šoli pričeli zidati te dni. Da le denarja bo zadosti, 'm mnoge še ob tem skrbi. Praznika Velenje nima, M preveč različnih je ljudi, vsak svoje goni, ko predlaga, za kaj naj občina slavi. V Tešu pa je pravo slavje, je dim uradno končno ujet, takoj pa filtre tudi petki bo treba hitro še nadet. Za neodvisnost razne sorte ne borimo le se tu pn nas, svetniki pa šo ne dapjppiisijam glaf*^^. Marsikdo si nagrapd-obcln$ko a kaj ko napačnl;sxfenifari£k jc» December me0cjjewrff^ samo za.zabaveJo.laff-( ffi" Da malo bi bilo podjetij, f ^V kjer mislijo, da tudi gre, . - ' da delavci trdo garajp, g pa plače s ploh nič nefdofe/^bv; Postali smo razredna dngba^i^*3 kjer enim res odlično drugi srčno si želijo, da vsaj drobtinico dobe. v Ni čudno, če še kdo povpraša, če to je tisti lepi čas, ki smo tako si ga želeli, in zanj odločno dali glas. In beseda je pravo meso postala, posebno, če na licu se je poznala. V novo leto smo stopili z doto še iz prejšnjih dni. stolčke radi bi delili, s vet še vedno rojen ni. Župan si jeze je nakopal, ******* stari \ osnovi Podjetje bom kupil in posel začel, ko bajagi bom delal, le dnarce bom štel. Dober blznis delat to me veseli, druge okoli prenašat svoje žive dni. Svoje žive dni, brez prav vseh skrbi, to me srčno veseli. Policisti so rekli, da dobro to ni. So me zapisali-mi sodišče grozi. Jaz se ne sekiram, ker prav dobro vem, da sodnik ne more ugoditi vsem pa čeprav delal bi vse svoje žive dni, vse svoje žive dni, zato sem brez skrbi, to me srčno veseli. Kronika leta, ki počasi jemlje slovo; z upanjem, tla novo bi boljše bilo. Več skupnega tlela, uspehov, veselja,