PRIMORSKI DNEVNIK je začd izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. ntaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izila zadnja Številka. EUI je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tl v Attr*''-’'' . -i S* p • 73 > ; O C 2 > w n rn j- ? 3 OP ^ c Š £ -a o Tudi po včerajšnjem sestanku v Rimu o Izredno zapleten položaj na Tržaškem: župan bo predvidoma odstopil septembra Mar Lista za Trst ponovno zahteva župansko mesto? RIM, TRST — Tržaški župan, so-cialist Arduino Agnelli, bo uradno odstopil na prvi seji občinskega sveta, M bo predvidoma 10. septembra. Že v tem tednu pa bo naslovil strankam hladne večine, Slovenski skupnosti, Risti za Trst in generalnemu tajniku tržaške občine pismo, v katerem bo (^povedal svoj odstop in ga uteme-.iil s potrebo po izvolitvi trdne ve-cin.ske občinske uprave. Na več kot štiriumem sestanku v Rimu med pokrajinskimi in deželnimi tajniki strank petstrankarske koalicije, katerega so se udeležili tudi odgovorni za krajevne uprave pri vsedržavnih direkcijah strank vladne večine je namreč prišlo do sicer težavnega sporazuma, v okviru katerega so se stranke tudi obvezale, da bodo v tem roka skušale ustvariti politične pogoje za izvolitev občinskega odbora. Po vče- rajšnjem rimskem sestanku se torej pogajanja med strankami začenjajo znova, vsekakor pa je jasno, da je mimo političnih formul te ali one stranke, kamen spotike še vedno predvsem župansko mesto. In prav o tem županskem mestu je bilo sinoči veliko govora na skupščini članov Liste za Trst; včerajšnja skupščina Liste je bila ponovno za zaprtimi vrati, kar očitno odraža težave in notranje spore, ki so se gotovo zaostrili z izvolitvijo socialističnega župana Agnellija. Po skupščini je Lista izdala kratko tiskovno poročilo, v katerem pravi, da je po poročilu političnega tajnika in po obširni razpravi z zelo široko večino glasov odobrila resolucijo, s katero postavlja točne pogoje v okviru reševanja politične krize v tržaških krajevnih u-pravah. Z resolucijo skupščina LpT predvsem odobrava delo vodstva in svetovalske skupine na Občini, ki je, s tem da je izvolila socialističnega župana, omogočila iskanje nadaljnjega izhoda iz gotove krize v kritičnem trenutku za usodo mesta. Z resolucijo je skupščina članov obvezala vodstvo, da mora iskati take politične rešitve, ki naj spoštujejo moč stranke relativne večine in naj LpT priznajo pro-porčne pravice, ki jih narekuje ta njena konzistenca. Nahajamo se torej pred dokaj dvoumno izjavo LpT; je mar v teh vrstah mogoče razbrati, da LpT ponovno zahteva župansko mesto, potem ko se mu je odpovedala? Odgovor na to vprašanje bodo vsekakor nudila nadaljnja pogajanja za rešitev tržaške politične krize. jedrski j s Sovjetske zveiv MOSKVA — Sovjetska zveza bo v prihodnjih dneh odločila, ali bo nadaljevala z enostransko začasno zamrznitvijo jedrskih poskusov, ki je zapadla včeraj, prav na dan 41. obletnice atomskega bombardiranja Hi-rošime. Tako je včeraj na tiskovni konferenci v Moskvi izjavil namestnik sovjetskega zunanjega ministra Mi-hail Kapica. Kapica je pristavil, da bo sovjetsko vodstvo določilo svoje bodoče ravnanje glede jedrskih poskusov tudi na osnovi stališč, ki jih do tega vprašanja zavzemajo druge države in še zlasti ZDA. Enostransko začasno zamrznitev svojih jedrskih poskusov je SZ proglasila 6. avgusta lani, potem pa jo je še dvakrat podaljšala, prvič 31. decembra in drugič 31. marca. O včerajšnji zapadlosti sovjetska občila niso veliko pisala. Izjemo predstavlja dnevnik Sovjetskaja Rosija, ki je včeraj dogodku posvetila poseben komentar. V njem med drugim piše, da SZ še vedno upa, da bo a-meriško vodstvo opustilo »neuresničljive sanje o vojaški premoči«. Med opazovalci prevladuje mnenje, da je SZ pripravljena podaljšati zamrznitev, a da za to pričakuje »vabilo« od zunaj. Tak znak bi lahko prišel iz Ixtape v Mehiki, kjer so se zbrali predsedniki oz. premieri Argentine, Grčije, Indije, Mehike, Tanzanije in Švedske. »Skupina šestih«, kot ji pravijo, namerava sprožiti novo pobudo za razorožitev in mir. Ob včerajšnji 41. obletnici bombardiranja Hirošime pa so bile manifestacije povsod po svetu. Poročilo na 2. strani. Italija zaplenila Libiji 7 milijard lir RIM — Sodišči v Milanu in Piacenzi sta do pomladi 1987 dali zamrzniti za 7 milijard lir tekočih računov, vrednotnic in delnic, ki jih imajo libijske banke v denarnih zavodih Credito Italiano in Banca Com-merciale v Milanu in Banca Nazionale del Lavoro, Banco di Roma ter italijansko-arabski UBAE v Rimu. Gre za izjemen ukrep, ki naj Libijo prisili k bolj rednemu plačevanju strojev in opreme, kupljenih pri italijanskih podjetjih. Januarja letos je njen dolg znašali okrog 1.200 milijard lir, zdaj se suče menda blizu 2.000 milijard, lani pa je dosegel okrog 6.500 milijard lir. Sodniki so jamstveno zaplembo odredili po pritožbi tvrdk CO.FA. (Milan) in C.F. (Calandasco pri Pia- cenzi), ki jima Libija ni plačala dobavljenih strojev (C.F. je zaradi tega zašla na rob stečaja). Toda na vrsti je baje še 18 podjetij, ki jim Libijci dolgujejo kakšnih 200 milijard lir, a govori se, da bo seznam še precej daljši. Problem libijske zadolžitve se dolgo vleče in o njem je bil često govor tako v mešani komisiji kot na dvostranskih političnih sestankih, da bi ga skupaj rešili. Domenili so se za kompenzacijski mehanizem, po katerem je Libija v žarnem) za dragoceno valuto na račun izvoza nafte v Italijo bila dolžna poravnati določen del dolgov, vendar je to le malo trajalo, a po raketah proti Lampedusi Gadafi gotovo ne more pričakovati posebnega usmiljenja. Odprta proga Titograd-Skadar TITOGRAD — Včeraj so slovesno 'klprli jugoslovanski del proge Tito-©■ad - Skadar, s katero bosta poslej Povezani Jugoslavija in Albanija. Sporazum o tej progi sta državi Padpisali leta 1979 v Tirani. Jugoslovanski del proge je dolg 24,7 kilometra in verjetno še dolgo ne bo ontabilen. Toda, kot je na slovesni otvoritvi dejal predsednik zveznega urniteja za promet Mustafa Pljakič, /kkivi pri gradnji te prometne po-ezave niso bili zgolj ekonomski. Pro-'r' so narekovala predvsem načela oobrososedskih odnosov ter potreba Povezovanja Balkana in Evrope. ^ Jugoslavija se je investicije lotila . časih največje gospodarske stiske J/.kljub temu, da proga ni bila v Polletnem načrtu razvoja železniške-ia^ po izvolitvi nove stabilne m večinske občinske uprave. To je dejansko sporazum, ki so ga včeraj Popoldne v Rimu dosegli pokrajinski in deželni tajniki petstrankarske koa-ocije na seji, ki so se je udeležih bidi odgovorni za krajevne uprave Pri vsedržavnih direkcijah strank vladne večine. Na seji, ki je trajala več kot štiri ure, so se tudi obvezali, da bo petstrankarska koalicija, raz S|rjena na Slovensko skupnost, do 10 septembra skušala ustvariti politične Pogoje za izvolitev večinskega odbora £ »avtonomističnimi silami«, ki naj bi v zakonskem roku odobril finančni proračun. Po včerajšnjem rimskem sestanku se torej pogajanja med _ V strankami začenjajo skoraj popolnoma znova. Še pred formalnim Agnellijevim odstopom pa je vsekakor jasno, da je mimo pohtičnih formul in obvez te ah one stranke, kamen spotike še vedno predvsem župansko mesto. Rimsko srečanje se je pričelo v precej napetem vzdušju, saj je takoj ob začetku prišlo do ostrega spora med demokristjani in socialisti, ki so z nasprotnih stališč tolmačili in ocenili Agnellijevo presenetljivo izvolitev. Delegacija tržaške KD, ki jo je vodil tajnik Pupo, je očitala Craxije-vj stranki, da je v zadnjem trenutku »izdala« petstrankarsko večino in se s tem izneverila sporazumu, ki je predvideval ponovno izvolitev Richer,-tija. Tržaški socialisti pa so odgovarjali milo za drago ter podčrtali, da je treba izvolitev kandidata PSI oceniti v luči naporov za sestavo trdne večinske uprave in ne v optiki razdora vladnega zavezništva. Deželni tajnik KD Longo in tržaški poslanec Coloni sta tedaj postavila socialistom neke vrste ultimat: ah župan takoj odstopi in s to potezo odpre pot iska- nju skupnih rešitev, ali pa bo De Hitova stranka takoj zapustila pogajanja in tako dejansko odprla pot komisarju in torej predčasnim občinskim volitvam. Krščanska demokracija je zahtevala takojšnji Agnellijev odstop, socialisti pa so vztrajali, da mora župan ostati na svojem mestu, vse dokler ne bodo stranke dosegle sporazuma. Ob teh polemikah so se razbile tudi laične sile. Liberalci, ki sta jih zastopala pokrajinski sekretar Bemi in odbornik Trauner, so se dejansko strinjali s socialističnim stališčem, republikanci pa so zagovarjali demo kristjanske zahteve. Edini, ki se niso jasno opredelili, pa so bili socialdemokrati, ki so ob koncu tudi z velikimi rezervami ocenili doseženi sporazum. Sestanek je bil tedaj na robu popolnega poloma in vse je kazalo, da se bodo tržaški in deželni voditelji petstrankarske večine vrnili domov brez sporazuma. Nesoglasja in razhajanja pa so po nekaterih bilateralnih sestankih ublažili vsedržavni zastop- niki večinskih sil, posebno socialist La Ganga in demokristjan Sabatini, ki sta se po dolgem pogovoru na štiri oči sporazumela za kompromisno rešitev. Agnelli bo ostal na svojem mestu do 10. septembra, do takrat pa bo vladna koalicija skušala najti izhod iz sedanje slepe ulice. Po krajši plenarni seji sta krajevni delegaciji PSI in KD sprejeli to rešitev, a ne z velikim navdušenjem, kot sta po seji dala jasno razumeti tako Pupo kot socialistični tajnik Se-ghene, ki sta ga v Rimu spremljala deželni sekretar Trombetta in deželni odbornik Carbone. Prevladala je razsodnost, je komentiral sporazum deželni tajnik KD Longo, ki pa ni skrival težav, da bodo pogajanja težka in v marsičem še zelo negotova. Ob robu sestanka v poslanski zbor niči, naj še omenimo, da se je včeraj mudil v Rimu tudi tržaški župan A-gnelli, ki je imel vrsto sestankov z rimskimi voditelji PSI in baje tudi s samim ministrskim predsednikom Craxijem. S AN DOR TENCE Turistični val, ki gre mimo naše pokrajine Letos občuten porast prehodov meje s SFRJ Od januarja do julija je mejne prehode na Tržaškem prekoračilo skoraj ^ri milijone oseb več kot v enakem obdobju lani, in sicer: v prvih sedmih peseeih letos 14.793.812 oseb, medtem ho je mejo prekoračilo lani 11.816.136. Najobčutnejši porast prehodov so zabeležili julija, saj so prehodi narash har za 35,61 odstotka. Medtem ko so julija lani prešteli 2.552.176 prehodov se je letos številka povzpela kar na 3-460.865 prehodov. Od teh je s potni-ua listi prekoračilo mejo 2.379.956 o-seb, ah 36,20 odstotka več kot julija lani. Razlika 1.080.909 predstavlja ■potnike, ki so mejo prestopili s prepustnicami. Iz vseh teh podatkov je tudi razvid-da se je podvojilo število tujcev, hi so julija prekoračili mejo, medtem h° se je število prehodov italijanskih državljanov s prepustnicami povečalo za 37,47 odstotka, število jugoslovanskih pa za 27,18 odstotka. Vsakomur je lahko torej na dlani, ha sa preko naše pokrajine pretaka Pravi val tujcev, M so namenjeni v Jugoslovanske letoviščarske kraje. Ob . m se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako bi lahko imela naša pokrajina od teh tranzitnih turistov kako korist in ne samo težave zaradi po-Yecanega pritiska na cestnem omrežju in gneče na mejnih prehodih. Kot kaže, ni do sedaj še nihče sprejel Konkretnih pobud, da bi se ta turistični uk vsaj za nekaj ur ustavil v našem ®estu za ogled znamenitosti, in zakaj tle: za nakupe. Od jutri na Proseku Praznik Unita in Dela Sekcija KPI Prosek-Kontovel priret-9. in 10. avgusta praznik Unita Dela na Proseku zraven Kultume-doma. V petek bo odprtje kioskov ob 18. uri, v soboto ob 16. uri se bo začelo tekmovanje v briškoli. V nedeljo se kioski od|prejo ob 10. uri dopoldan, ob 18.30 bo nastopila domača godba. Vsak dan od 20.30 dalje bo na vrsti ples z ansamblom Lojzeta Furlana. • Tržaška višja šola za socialne delavke obvešča, da bo vpisovanje na triletni tečaj za diplomo socialne delavke od 8. septetmbra do 8. oktobra. Vse informacije so na razpolago v tajništvu šole v UL Carnaro 43, tel. 829444 ali 829445 od 1. septembra dalje, vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure. • Avtonomna letoviščarska ustanova iz Milj obvešča, da bo v četrtek’ 14. avgusta na Trgu Marconi v Miljah svečana podeli tov nagrad XII. natečaja »Poezija na trgu«. Sindikat upokojencev CGIL se zavzema za probleme ostarelega prebivalstva V ponedeljek se je v Trstu sestala komisija za probleme socialnega varstva sindikata upokojencev CGIL, ki je analizirala in prediskutirala probleme tržaškega ostarelega prebivalstva. Probleme ostarelih oseb, ki so večkrat tudi osamljene ah onemogle, so na CGIL predebatirah predvsem z vidika socialne in zdravstvene oskrbe. Da sta obe vrsti oskrbe v našem mestu dokaj pomanjkljivi je neizpodbitno dejstvo, sindikat upokojencev CGIL pa je na ponedeljkovem sestanku še enkrat poudaril svojo negativno oceno delovanja nekaterih javnih ustanov. To javne ustanove večkrat velo delujejo same sebi navzkriž, deloma zaradi organizacijskih problemov in deloma tudi zaradi ne povsem jasno začrtane meje med delom, ki ga mora opraviti javna zdravstvena ustanova KZE, in socialno oskrbo, ki jo mora- Zaradi umora avtonomista Greca bodo sodili 4 policijskim agentom Po dolgi in zelo pikolovski preiskavi je preiskovalni sodnik Patriarchi ocenil, da je obtožba proti štirim policijskim agentom zaradi smrti 38-letnega avtonomista Maria Greca »Pedra« utemeljena in je zato uvedel sodni postopek. Trem agentom, in sicer Mariu Passanisiju, Mauriziu Bensi in agentu tajne službe Sisde Nunziu Romanu bodo sodih zaradi nepremišljenega umora, četrtemu agentu, Giuseppeju Guidiju, ki je vodil skupino, pa bodo sodih le zaradi nenamernega umora, ker se ni držal navodil, ko je ukazal svo-jim podrejenim, naj Greca ujamejo v veži poslopja v Uhci Giulia 39, vendar sam nanj ni streljal. Patriarchi je zelo podrobno analiziral razne okoliščine dogodka, ki je 9. marca lani hudo pretresel ne samo tržaško javnost. Kaže, da je med drugim tudi ugotovil, da je v stanovanju psihologa Renata Davija (ki je bil medtem na potovanju v Braziliji in ki je Greca poznal z drugim imenom, pred meseci pa je bil pogojno obsojen zaradi nudenja pomoči), skupaj z avtonomistom bival tudi Claudio Latino, avtonomist, ki so ga februarja letos aretirali v Bologni, ker je imel pri sebi pištolo. Latino naj bi zbežal po zidarskem odru, potem ko je slišal strele. Kot civilna stranka na procesu sta se predstavila Grecov brat in njegova zaročenka Gabriella D’Affara. Slednjo so pred meseci aretirali v Padovi, ker naj bi sodelovala pri odborih za boj proti represiji, ki so delovali v deželi Veneto. jo nuditi ostale ustanove s Tržaško občino na čelu. V našem mestu so problemi ostarelega prebivalstva čestokrat tesno povezani s socialnimi problemi osamehh in onemoglih oseb. Prav zaradi tega bi si morale javne ustanove čimveč prizadevati, da bi uskladile svoje posege v okviru zdravstvenega servisa in socialne oskrbe. V naši dežeh, posebno pa v tržaški pokrajini zaenkrat še ni prišlo do tega, po mnenju sindikata upokojencev CGIL pa se dogaja celo obratno. Pri tem imajo v mislih predvsem zdravstveni načrt Tržaško KZE, kjer ostajajo načrti za uresničitev zdravstvenih okrajev in >xJay hospitala« še vedno na papirju. Nekaj vidnih pomanjkljivosti so zabeležili tudi v deželnem zdravstvenem načrtu. Kar pa v tem trenutku še najbolj skrbi člane sindikata upokojencev CG IL, je nestabilnost mestne pohtične situacije, ki bi lahko izredno negativno vplivala na realizacijo že sprejetih zdravstveno-socialnih načrtov ter na pripravo novih. Za vse te posege pa ne bi smelo niti primanjkovati finančnih sredstev, saj bi se lahko, po mnenju sindikata upokojencev CGIL, črpalo iz Sklada za Trst ter iz drugih finančnih rezervoarjev, ki jih Dežela nametnja posegom na področju zdravstva in socialne oskrbe. Zato pa so na ponedeljkovem sestanku sklenili, da tako po poletnem premoru sprožijo širšo akcijo, ki bj lahko pripomogla k razpletu celotne zdrav-stveno-socialne probkmatike na Tržaškem in imajo že v načrtu pokrajinsko manifestacijo. Po vsej verjetnosti bo to 15. septembra. • Včeraj je praznovala svoj KM. rojstni dan Francesca Bubnich vdova Vitic, ki je najstarejša Tržačanka. Voščila in čestitke občinske uprave ji je posredoval starejši odbornik Alfieri Seri. Samotna smrt V Varaždinu je bil obsojen na smrtno kazen: po 16 letih so ga prijeli na tržaški postaji ^>vre-ri dnevi so agenti železniške policije aretirali na zaski postaji 42-letnega francoskega državljana Stani-/ava Matečaka, ki je — kot ga izdaja ime — po rodu ugoslovan, doma iz kraja Lužan. Prav njegov priimek v njegovem življenju zelo pomembno vlogo, saj ga . krepko izdal in predal pravici, pred katero se je atečak že šestnajst let skrival. ^J°da pojdimo po vrsti. Matečak je skupno s pajda-kV1 v noči med1 2. in 3. avgustom leta 1970 ubil v oko-v 1 ”araždina Stjepana Djerdjeka, mu ukradel manjšo „ denarja in lovsko puško. Za zločin ga je v nje-, Vl odsotnosti sodišče iz Varaždina obsodilo na smrtno azen. Toda Mateček je bil že daleč: zatekel se je v iJ^ijo, kjer si je z osemletnim služenjem v Tujski iifJi Prislužil čisti kazenski list in francosko držav-v^vo. Kako in kaj z življenjem v Tujski legiji, je se ono skrivjiostnjo in v glavnem rezervirano za bolj ali cn i Ver°dostojne filme. Verjetno pa bo držalo, da fran-np, e °Llasti izkoristijo to vojsko plačancev za svoje •jTr^dno vmešavanje v sabotažne ah vojaške akcije v ah Tretjega sveta. Disciplina je izredno stroga in oJf^ življenja je tudi na vsakdanjem redu. Toda po uženem roku lahko človek nanovo zaživi. lo se je zgodilo tudi Matečaku. Kot ladijski mehanik se je zaposlil v mestu Aubagne, kjer se je tudi poročil. Konec letošnjega julija pa se je njegova prostost začela približevati koncu. Z avtom je zavil proti Italiji in nato proti Trstu, kjer je njegova žena — namenjena v Jugoslavijo na obisk sorodnikov — sama nadaljevala pot. Matečak pa je brez prtljage zavil na železniško postajo. Njegov utrujeni in neobriti obraz ter dejstvo, da ni imel pri sebi prtljage, sta v policijskih agentih, ki so v teh dneh gostega prometa poostrili nadzorstvo, sprožila sum. Ustavih so ga in identificirali. Saj bi mu ne storili nič hudega, če bi si Matečak, v skladu s francoskimi zakoni, ob spreminjanju državljanstva menjal tudi ime. Pa tega ni storil. Njegovo ime je tako še vedno bilo zapisano v mednarodnem zapornem nalogu, ki ga je po smrtni obsodbi izdal Criminalpol. Tako se je torej končala — zaenkrat — njegova zgodba. Kaj pa sedaj? Jugoslavija je zahtevala njegovo izročitev, vendar po vsej verjetnosti je Italija ne bo dovolila, saj ne priznava smrtne kazni. V primeru pa, da bi v Jugoslaviji izrečeno kazen spremenili v dosmrtno ječo (oz. 35 let zapora) pa verjetno ne bi bilo večjih »težav«. Toda te birokratske zadeve tečejo po polževo, zato bo Matečak verjetno še dober čas spoznaval tržaški zapor. ostarelega moškega Samotna smrt ostarelih je v našem mestu nekaj povsem običajnega. V glavnem morajo skoraj vedno poseči gasilci, saj se priletni ljudje skrbno zaklepajo. Tako je bilo včeraj tudi v stanovanju 82-letnega Bruna Ventruc-cija v Ulici San Marco 57. Gasilce je poklicala Ventruccijeva sestra Irene, ki je enkrat dnevno obiskovala brata. Ko se ni nihče odzval na njeno zvonjenje, ji je bilo takoj jasno, da se je nekaj zgodilo. Vzroki Ventruccijeve smrti nišo še znani, po vsej verjetnosti pa je preminil zaradi kapi. Neroden padec na morske čeri Iskanje osvežitve v tej pasji vročini bi lahko bilo usodno za 22-letnega jugoslovanskega državljana Nikorada Nikohča. Včeraj popoldne je pri kon-tovelskem portiču na čereh izgubil ravnotežje in se potolkel po glavi. Prisotni so takoj poklicah rešilca, saj je bil Nikolič ves krvav. Kasneje so v katinarski bolnišnici ugotovili, da stanje ni tako resno in so ga po nudenju prve pomoči odpustih. zavarovancem Zaradi velike zakasnitve pri tiskanju in odpošiljanju položnic za poravnavo dodatnih prispevkov kmečkih zavarovancev, je po zakonu določena zapadlost prvega od dveh obrokov bila posiicipirana od 10. julija na 10. avgust. Ker pa so v tržaški pokrajini kmetje začela dobivati po pošti položnice od preteklega petka dalje in nekaterim jih do danes še niso dostavih, nam je včeraj pokrajinski urad SCAU v Trstu sporočil, da je spričo nastalega položaja bil rok še dodatno po-sticipiran na 10. september. Kmečkim zavarovancem se tako ni treba bati, da bo SCAU apliciral visoke globe zaradi zakasnitve. Patronat Kmečke zveze 1NAC daje svojim varovancem naslednji napotek: kdor je dobil položnice, naj se zglasi in plača prvi obrok do 11. avgusta (podaljša se na ponedeljek, ker 10. avgusta je nedelja). Vsi ostah naj počakajo do konca tega meseca in tedaj naj se javijo v naših uradih, da izpolnimo duplikate, ki nam jih bo v prihodnjih dneh SCAU dal na razpolago. Albanija želi večje sodelovanje s Trstom Albansko gospodarstvo se v zadnjem času postopoma odpira italijanskemu tržišču. Pri tem ne bi smel izostati Trst, saj med drugim že obstaja trajektna veza Trst - Drač. Prav zato je bil v teh dneh v Tirani kot gost tiranske trgovinske zbornice predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi. V pogovoru s predstavniki najpomembnejših albanskih podjetij je prišla do izraza želja, da bi v bodoče še okrepih dosedanje sodelovanje. Tombesi se je predvsem zavzel, da bi dosegel dolgoročni sporazum, ki naj bi omogočil novo tržišče za škedenjsko hvarno Temi. Pogajanja so kot kaže v teku, v kratkem pa bi morah preveriti kakovost škedenjskih izdelkov. Željo po plodnejšem sodelovanju je potrdilo tudi srečanje z namestnikom albanskega ministra za zunanjo trgovino Pajtimom Ajazijem. Albanska stran je torej konkretno zainteresirana za sodelovanje, kot vedno, pa je skrajno previdna, da ne moremo v kratkem pričakovati bistvenih premikov. Zapustila nas je Angela Cobau vd. Sedmak Pogreb bo 9. t. m. ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Križ. Žalostno vest sporočajo: sin Fran-cesco, snaha Luisa, vnukinja Manue-la ter drugo sorodstvo. Posebna zahvala prebivalcem Bajte (Salež). Trst, 7. avgusta 1986 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3 - Trst) Nepričakovano nas je zapu-• stil naš dragi Riccardo Stocca (Štoka) Pogreb bo v petek, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Štefanija, hči Nadja z Remigiom, sin Boris z Rosano, vnukinja Eliza ter drugo sorodstvo. Prosek, 7. avgusta 1986 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ravnatelj, profesorski zbor, neučno osebje in dijaki srednje šole S. Kosovel izrekajo iskreno sožalje prof. Nadji Štoki ob smrti očeta. Mladinski pevski zbor Glasbene matice - Trst izreka občuteno sožalje svoji pevki Nadji Milič in družini ob boleči izgubi dragega očeta. Ob prerani izgubi dragega očeta in moža Ivana Miliča izreka občuteno sožalje družini in svojcem sekcija KPI Just Pegan občine Zgonik. Tako imenovanih »Ciganov« je v naši pokrajini le kakih sto Se premalo razumevanja za probleme in način življenja romske skupnosti Manjša skupina Romov je utaborjena v bližini Naselja sv. Sergija V našem lepem, in zaradi prisotnosti različnih etničnih skupin izredno barvitem mestu, živi tudi manj kot stočlanska skupina, ki pripada rodu Romov - »civilizirana« družba jih je že v srednjem veku zaničevalno preimenovala v Cigane. Etimologija besede Rom je precej preprosta, saj ne pomeni nič drugega kot »človek«. Dokazano je, da so tako imenovani cigani prispeli v Evropo iz Azije, rojstnega kraja človeškega rodu. Vzrokov, ki so to ljudstvo pregnali iz njihovega ozemlja, znanstveniki še vedno niso odkrili. Verjetno je bilo te množične odselitve krivo pomanjkanje hrane, ki je številne v klane organizirane skupine prisililo, da so za vedno zapustili svojo zemljo. Možno pa je, da je bila tega kriva kaka epidemija, ali pa vdori tujih zavojevalcev. Vsekakor gre tu le za domneve brez trdnejše osnove. Dejstvo pa je, da je iz neznanega razloga skupnost Romov pobrala vse svoje borno imetje in se okrog leta tisoč odpravila iskat srečo v Afriko in Evropo. V diaspori so se nadvse številne, prej med seboj povezane skupine, izredno odtujile. Romi so počasi sprejeli v svoj jezikovni zaklad besede uradnega jezika države, v kateri so se v svojem neskončnem potovanju brez cilja zaustavili več časa. Nomadski način življenja je skupine Romov razpršil po vsej Evropi, ki pa je potrebovala več stoletij, da jih je vsaj delno sprejela. Cigani so veljali v zgodovini za »grešnega kozla« — tako imenovana civilizirana družba jih je preganjala, naprtila jim je vse mogoče zločine, večkrat pa tudi ubijala pripadnike Romov in celo tiste ljudi, ki so jim želeli po svojih močeh pomagati. Čeprav se današnja družba bolj ali manj upravičeno ponaša z odprtostjo, pa problem Ciganov danes sploh še ni rešen. Med značilnostmi naše družbe je namreč tudi ta, da ne sprejema tega, česar preprosto ne more razumeti. Da so kultura, civilizacija, družinska ureditev in nomadski način življenja Romov še vedno deležni nerazumevanja, pa dokazujejo že številni, tudi dobronamerni državni in deželni posegi, da bi prisotnim ciganskim klanom zagotoviti dostojanstvo, ki bi ga moral biti, vsaj po ustavi, deležen vsak človek. »Civilizacija in navade Romov so evropskemu človeku še vedno povsem tuje,« pravi socialna delavka Zanin, ki se že več let požrtvovalno zavzema za probleme Ciganov. »Kako naj naš človek, ki ga Romi imenujejo »gadži« (povezan z zemljo), razume, da je nomadski način življenja, brez skrbi, kaj bo jutri, bistveni element ciganske mentalitete? Kako bo lahko doumel, da Romom ni do imetja in do udobnega doma, pač pa da je zanje največja vrednota družina, ne pa ekonomske dobrine? Kako naj si razlaga dejstvo, da je Cigan najbolj bogat takrat, ko mu žena povije desetega, če že ne petnajstega otroka?« V Italiji je Ciganov razmeroma malo - komaj kakih šestdeset ali sedemdeset tisoč, naša dežela pa jih šteje okrog 650. Večinoma so to Romi iz rodu Sintov, ljudstvo, ki je prišlo v naše kraje večinoma v prejšnjem stoletju, ali takoj po prvi svetovni vojni. Med njimi je veliko apolidov ali pa sploh ljudi brez osebnih dokumentov, pa tudi jugoslovanskih državljanov. Slednje imenujejo prebivalci Furlanije za slovenske in hrvaške Cigane. Ti ljudje se razlikujejjo od skupin v drugih deželah in državah po svojem jeziku, ki je poln slovenskih, hrvaških in nemških izposojenk. Temeljnijezik vseh skupin Romov, razpršenih po svetu, pa je še vedno staroindijski sanskrt. Problem Ciganov je prvič predstavil okrog leta sedemdeset mednarodnemu organu OZN igralec Yul Brinner, tudi sam ciganske krvi. Tu je bilo prvič priznano človeško dostojanstvo tudi temu nomadskemu narodu. Vendar se stanje tudi v »naprednem« dvajsetem stoletju ni bistveno izboljšalo. Romi namreč še vedno zahtevajo najosnovnejše posege, ki bi vsaj delno izboljšali nečloveške pogoje, v katerih so prisiljeni živeti. Naj omenimo le, da države omejujejo prostore, kamor naj bi Romi postavili svoje šotore in prikolice. V »romantičnih« ciganskih taboriščih ni elektrike, vode, da o kopalnicah in sanitarijah sploh ne govorimo. Romi svojih otrok ne pošiljajo v šolo — zato ne, ker »gadži« njihovih problemov ne razumejo,in želijo zato otrokom vsiliti svojo kulturo in svoj način življenja. Kljub temu pa je v tržaški pokrajini vpisanih v šolo petnajst ciganskih otrok. Kako naj jih vzgajajo, tega odgovorni organi še niso mogli ugotoviti. Kot rečeno, je Ciganov y naši pokrajini komaj okrog sto. Večinoma so to Rom Sinti, ki so se sem za stalno naselili. Preživljajo se s prodajo starega železja, s potujočim^ cirkuškimi predstavami, z rejo konj. Ženske pa si svoj vsakodnevni zaslužek navadno priborijo s prosjačenjem ali pa tudi z majhnimi krajami, kar je spričo njihovega socialnega položaja povsem razumljivo. Medtem ko so dežele kot Tridentinska-Gornje Poadižje, Lazij in Venelo že izdale odloke, ki vsaj delno ščitijo interese Romov, pa pripadniki tega ljudstva v FJK na takšne zakone šele čakajo. Če bo kdo po naključju šel mimo ciganskega tabora v naselju Sv. Sergija in Valmauri, bo takoj opazil izredno bedo — pogoje, v katerih noben človek ne bi smel živeti. HELENA JOVANOVIČ »Delavski likof« v Prebenegu Čeprav se je šagra v Prebenegu zaključila v ponedeljek, je bilo v torek zvečer na "Bržnici" vse veselo. Zbrali so se namreč skoraj vsi člani KD "Jože Rapotec" in ostali domačini, ki so pomagali in delali pri tridnevni zelo dobro uspeli šagri, da pospravijo, imeli pa so seveda tudi tako imenovani "delavski likoi". Prisotne prostovoljne delavce je pozdravil in se jim zahvalil za požrtvovalnost in trud, ki so ga vložili pri letošnji šagri, predsednik Miran Locatelli, medtem ko je blagajnik Walter Olenik podal obračun, ki je zadovoljiv. Sledila je bogata zakuska, ki so jo pripravili sami domačini; za zabavo in razvedrilo po tolikem trudu, ki je trajala pozno v noč, je poskrbel improvizirani domači godalni trio. (mm) OBVESTILO Uprava Primorskega dnevnika obvešča vse naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik na kraj letnega dopusta, da sporočijo novi naslov najkasneje štiri dni pred odhodom. Spremembe sprejema ekspedit PD vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure na telefonsko številko 764-832. Danes praznuje ZVONKO OSTROUŠKA 60. rojstni dan. Mnogo zdravja in zadovoljstva mu želijo žena, otroci z družinami ter sestra poletne prireditve GLEDALIŠČE ROSSETTI FESTIVAL OPERETE Hiša treh deklet (F. Schubert in H. Berte). Zadnja ponovitev 9. 8. Jutri, 8. t. m., ob 20.30: : Pri belem konjičku (R. Benatzky in R. Stolz). Ponovitve: 10., 12. in 14. 8. MIRAMARSKI PARK LUČI IN ZVOKI Danes ob 21. uri in 22.15 v italijanščini. GRAD SV. JUSTA FESTIVAL OPERNEGA FILMA Drevi ob 21.15: G. Bizet - Carmen, It. 1984, 152'; r. Francesco Rosi; i. Juha Migenes-Johnson, Placido Domingo, Ruggero Raimondi. KOPALIŠČE AUSONIA Jutri, 8. t. m., ob 22. uri bo nastopil tržaški kantavtor Lorenzo PILAT. | včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 7. avgusta GOJKO t Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20:26 — Dolžina dneva 14.31 — Luna vzide ob 7.21 in zatone ob 21.35. Jutri, PETEK, 8. avgusta KAJETAN PLIMOVANJE DANES: Ob 5.15 najnižje -63 cm, ob 11.52 najvišje 44 cm, ob 17.34 najnižje -22 cm, ob 23.10 najvišje 40 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 32 stopinj, zračni tlak 1019,2 mb ustaljen, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alberto Benussi, Teodora Giglio, Simone De Monte. UMRLI SO: 80-letna Vittoria Planinšek, 62-letna Bruna Ozbich, 90-Plinio Ci-abatti, 85-letni Andrea Rigutti, 89-letna Sofia Fischel, 74-letni Riccardo Stocca, 47-letni Claudio Schiberna, 70-letni Ni-colo Decarli, 81-letni Romano Zavadlal, 83-letni Pietro Vattovani, 79-letna Anna Maria Prelz, 72-letni Vincenzo Anzelmo, 76-letna Maria Trampuž, 84-letni Antonio Leban, 73-letna Antonia Del Tin. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. avgusta, do sobote, 9. avgusta 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19. PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere Od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Iskrska ulica 35, Trg ospedale 8. PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Zveza vojnih invalidov NOV obvešča, da bo zaradi dopustov pisarna zaprta do 23. avgusta 1986. Mladinski krožek I. Gruden priredi na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini jutri, 8. t. m., ob 21. uri nastop folklorne skupine Abraševič iz Valjeva. Sledi ples s skupino Cik—Cak. V soboto, 9. t. m., ob 21. uri koncert in ples s pevko Nedo Ukraden. V primeru slabega vremena se bosta prireditvi odvijali v občinski telovadnici. Skavtska organizacija — Tržaško vodstvo veje volčičev in veveric sporoča vsem staršem, da se bodo otroci vrnili s taborjenja jutri, 8. t. m. Starši naj jih pričakajo ob 18.30 v Sežani pred železniško postajo. ZSKD obvešča, da bodo uradi zveze zaprti od 11. do vključno 16. avgusta 1986 zaradi letnega dopusta. razstave V TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič. V umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini — Trg Vittorio Venelo 4 je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki: 11.00 - 13.00. V Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja. V Palači Costanzi (Trg Unita) je do 14. t. m. na ogled zgodovinska razstava SANJE O VALČKU - dunajska opereta v Italiji. Na Gradu sv. Justa so do 31. t. m. razstavljene STARINSKE MUČILNE NAPRAVE. kino ARISTON - 21.00 Ran, dram., Jap. 1985; r. Akira Kurosawa; i. Tutsuya Nakadai, Akira Terao. LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU - 21.15 Fracchia contro Dracula, kom., It. 1985; 91' r. Neri Parend; i. Paolo Vi-laggio, Gigi Reder. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Pruriti bol-lenti di una moglie viziosa, porn., □ □ NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Incubus, il potere del male, srh., ZDA 1985, 100'; r. Mark Boyman; i. John Cassavetes, □ . NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Guerriero americano, dram., ZDA 1985, 100'; r. Sam Firstemberg; i. Michael Dudikoff, Ste ve James. EDEN - Zaprto do 13. avgusta. EKCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta. EKCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 007 L'uo-mo dalla pištola d'oro, krim., VB 1974, 125’, r. Guy Hamilton, i. Roger Moore, Britt Ekland. FENICE - Zaprto do 21. avgusta. MIGNON - 16.30, 22.15 Lenny, kom.; ZDA 1974, 112', r. Bob Fosse; i. Dustin Hoffman, Valerie Perrine. ALCIONE - Zaprto. LUMIERE FIGE - Zaprto do 29. avgusta. VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Le dolci intimita di Annette, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ mali oglasi VIŠJEŠOLKA nudi lekcije do pričetka šolskega leta nižješolcem in osnovnošolcem. Telefonirati na št. 040/417025 vsak dan v jutranjih urah. NA RABU oddajam eno- ali dvoposteljne sobe z odličnim zajtrkom in čistočo. Za informacije telefonirati na št. 040/820630 od 7. do 8. ure zjutraj ali okrog 13. ure. V MESECU AVGUSTU oddam garsonjero v Izoli za počitnice. Tel. 003866/62164 v večernih urah ali na št. 003866/61421. ODDAJAM stanovanje v Izoli za avgust, cena po dogovom. Tel. 003866/62164 — zvečer. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran. PRODAM pletilni stroj defendi brother Kh 840, skoraj nov po zelo ugodni ceni. Informacije po tel. na št. 040/299360. PRODAM motor honda 500 CX, prevoženih 14.000 km , letnik '81. Tel. ob uri kosila na št. 040/281376 ali 304932. MOTORNI ČOLN iščem v najem od 10. do 25. t. m. V zameno nudim zidarska dela in druga hišna opravila po dogovoru. Ponudbe na tel. 0481/882179. PRODAM hišo v Boljuncu z dvoriščem in garažo. Tel. 040/ 228390. PRODAM 2.400 kv. m nezazidljivega zemljišča z vodo na Montebellu. Tel. 040/ 228390. | menjalnica Ameriški dolar............ 1.420. Nemška marka ............. 685.- Francoski frank........... 210.— Holandski florint......... 608.— Belgijski frank............... 32,5 Funt šterling............. 2.100. Irski šterling............ 1.900.-- Danska krona.............. 181.— Grška drahma ................ 10,20 Kanadski dolar ........... 1.010.— izleti Združenje Union Podlonjer, Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefano di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 s Trga Oberdan. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 61011. SPDT prireja enotedenski izlet od 23. do 30. avgusta v Dolomite z vzponi po normalnih in zavarovanih poteh na vrhove v bližini Corvare in Colfosca, kjer bodo udeleženci šotorili. Izlet vodi odbornik Ervin Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZŠŠDI v uradnih urah. Izlet bo z osebnimi avtomobili. SPDT prireja 10. avgusta avtobusni izlet v Cimo Sappado, od koder bo sledil vzpon na Creto Forato (2462 m), ki sodi med vrhove Poti prijateljstva. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno štiri ure. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet je primeren za vse. PD KOLONKOVEC—ŽENJAN prireja dne 10. avgusta enodnevni izlet na Brione. Vpisovanje po tel. na št. 040/812281 ali 040/817380. __________prispevki______________ Ob 40. obletnici smrti Marije Klemenc daruje hči Eda z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Ob 40. obletnici smrti Marije Klemenc darujeta hči Ana in vnukinja Cvetka 25.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Viktorijo Kodrič darujeta Alojz in Gabrijela Sedmak (Križ 306) 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob pok. Emilije Kralj darujeta Alojz in Gabrijela Sedmak (Križ 306) 25.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna. Namesto cvetja na grob dr. Draga Martelanca daruje Nestor Pertot 50.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na dr. Draga Martelanca darujeta Vali in Laura 30.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob g. Emilije Kralj vd. Maganja daruje družina Pa-rovel 50.000 lir za Tržaški mešani zbor. Namesto cvetja na grob dr. Martelanca daruje družina Danila Zupančiča 15.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dr. Draga Martelanca daruje Pini Kocijančič ter Boži in Marta z družinama 30.000 lir za Sklad M. Čuk, 30.000 lir za Skupnost družina Opčine, 20.000 lir za Dijaški dom in 20.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na dr. Martelanca darujejo Just, Sonja in Lili Colja 25.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Marije Skilan vd. Pečar daruje Milka Čok iz Lonjer-ja 20.000 lir za Skupnost družina Opči- V spomin na dr. Martelanca daruje Livija Kocijančič 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici rojstnega dne pok. Ivana Riose daruje Lojzka Riosa 10.000 lir za KD I. Cankar. V spomin na Josipa Šušteršiča daruje Lojzka Riosa 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Ob obletnici smrti Dragice Tence daruje sestra Marta 20.000 lir za ŠD Vesna. Namesto cvetja na grob Etke Ukmar daruje teta Zora iz Celja 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Viktorja Stoparja daruje družina Cijak 20.000 lir za ŠZ Sloga’ Namesto cvetja na grob prijatelja Bernarda Žuljana daruje družina Mi/ rana Kureta 100.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. Karlo in Angela Gec se s hvaležnostjo spominjata dr. Dragiča Martelanca in darujeta 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na tov. Josipa Šušteršiča daruje Grozdana 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob tov. dr. Draga Martelanca daruje Grozdana 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Ivane Vi-sentin daruje Iva Ščuka 10.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Enia Rein-harta daruje Iva Ščuka 20.000 lir za Sklad M. Čuk V spomin na Josipa Šušteršiča darujeta Nadja in Aleš Pertot 30.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem. V spomin na Bernarda Žuljana daruje Edvin z družino 15.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj. V spomin na pok. Sergija Radoviča daruje Stanko Caharija z družin 25.000 lir za SKD I. Gruden in 25.0UU za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob dr. Dra?) Martelanca daruje Mara Štavar 20.00 lir za Društvo slovenskih upakojencev' NAKUPNI TEČAJI 6. 8. 1986 Japonski jen...... Švicarski frank .... Avstrijski šiling_ Norveška krona ... Švedska krona..... Portugalski eskudo Španska peseta____ Avstralski dolar ... Debeli dinar...... Drobni dinar...... __ ■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tet Sedež 61446 - 68881 DblKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 1___________ženska in njena stvarnost_breda pahor Priročniki: koristno in zabavno poletno branje za vsakogar "Čustven: označuje ga zdaj strastno, zdaj zasanjano, zdaj spet melanhonič-no obnašanje." To je naslovček, nanaša pa se na posebno kategorijo moških, oziroma gre za enega izmed številnih "vzorčnih opisov" moških, ki jih je Valentina Crepax z marljivo ironijo uvrstila v svoj priročnik "Moški: navodila za uporabo" (Gli uomini: istruzio-ni per 1' uso). Če iz precej pestrega seznama izberemo manj razburljiv primerek, se lahko odločimo za "Mirnega: oseba, ki se obnaša uglajeno ter mirno in ki ima rad mir in pravila". Naštevanje bi seveda lahko nadaljevali, menjati bi bilo treba le vrstni red. Primerke moške tipologije je namreč Valentina Crepax zelo vestno razporedila po abecednem yrstnem redu, ki se kajpak pri prevajanju spremeni. Sicer pa ostalo in pa mične ilustracije, za katere je poskrbel veliko bolj znani stric ilustrator Guido Crepax, prepustimo bralkam (in seveda tudi bralcem), ki bi si v tej poletni vročini zaželeli nekaj ne preveč obremenjujočega branja. Če naj verjamemo definicijam italijanskih literarnih kritikov, ki so se zadnji čas razpisali po vsedržavnih dnevnikih, sodi ta "priročniška literarna proizvodnja" v kategorijo "nebranja". Nekaj pozitivnih lastnosti tem knjižicam tudi najhujši kritiki le pripisujejo: prvič, ker se določenih tem, ki so deloma še podvržene predsodkom, lotevajo s prepotrebno ironijo; v lahkotnem tonu pa je lažje servirati marsikatero, včasih grenko resnico; in končno takšna neobvezujoča in manj zahtevna oblika pisanja prepriča bralca, da bi pravzaprav lahko tudi sam napisal kakšno knjigo, ki bi s kancem sreče zašla med bestselerje. Ko na to "priročniško literaturno produkcijo" pogledamo z ženskega vidika, upravičeno izpostavimo nekaj značilnosti. Mogoče je še najvažnejši Pristop avtoric do lastnih proizvodov: v izjavah namreč nenehno poudarjajo, da gre za "zmerno resno zadevo". Kot življenje pač, ki mu je treba odvzeti tragično noto, če ga želimo "prijetno Preživeti". "Ženske," pravi Valentina Crepax, ki ji je knjiga prinesla sloves, še pred-no so jo sploh bralci lahko vzeli v roko (zdaj je že v prodaji), "bi se morale v odnosu do moških otresti romantike in tragike. Svoje osebne zgodbe jemljejo preresno: bolje bi bilo, ko bi se navzele malo koristoljubja in se nekoliko bolj razgledale okoli sebe, ne pa, da se venomer osredotočijo na enega moškega, okoli katerega se nato vrti njihovo življenje!" Njena knjiga, ki je iz vrste podobnih, ki so izšle letos, vzbudila največ pozornosti, je, kot izdaja naslov, priročnik, da si vsaka ženska iz seznama naštetih možnostih izbere primernega moškega za določeno priložnost. Velja seveda tudi moškim, ki pa so bili letos deležni veliko bogatejše bere kot ženske. Ob knjigah, ki so jih napisale ženske in ki so z drugačnimi priporočili namenjene predstavnikom obeh spolov — med temi prav gotovo velja omeniti vsaj prispevek milanske novinarke Patricie Caprotti "Uomo come ti vorrei" ( v prostem prevodu "Moški kakršnega si želim" ) - je pred letoš- njim poletjem izšla cela vrsta priročnikov za moškega. Moški, ki živi sam, tako imenovani single, lahko seže po priročniku, ki ga je Sandro Toni napisal izrecno zanj: "Vademecum del single boy". Bolj prekaljenemu play boyu je namenjen "II manuale del playboy" izpod peresa Renza Barbierija. Psihološko—intimis-tični prizvok pa ima prevod ameriškega dela "Aprili, uomo" ("Moški, odkrij se"), ki sta ga napisala specialista za moške težave čustveno—spolne narave Števen Naifeh in Gregpry White. Še kak naslov bi lahko navedli, vendar se omejimo na nekaj najbolj značilnih za letošnjo poletno sezono. Strokovnjaki in seveda tudi avtorji jih priporočajo vsem: branje teh knjig ni preveč obremenjujoče, naporneje je verjetno napotke izvesti v praksi. Nikoli in nikdar, pripominjajo avtorji, zapisanega ne smete jemati kot zakonitosti, temveč kot nasvete. Takšna so namreč mejah zal pravila igre, če naj ibavnosti! ostane v Moški pred štedilnikom Poletni čas prinaša tudi številne nevšečnosti, kot so, na primer neprespane noči v družbi komarjev in ob spremljavi cestnega hrupa ali pa kratkomalo prehrambeni problem. Slednji se zgrne v glavnem na moške, katerih družina preživlja brezskrbne dneve ob morju ali v gorah. Iz nekaterih uradnih statistik je razvidno, da se italijanski moški posvečajo gospodinjstvu le 6 ur tedensko. Taka lenoba pa se jim negativno obrestuje ravno v poletnih mesecih. Prav v ta namen je novinar Sergio Spina sestavil priročnik namenjen osamljenim in lačnim dušam. Za vsako okoliščino je treba pripraviti primeren jedilnik, s pomočjo priročnika, seveda. Najprej si je treba pripraviti primerno posodo, ki ne potrebuje pretirane nege; lahko so to papirnati krožniki, plastične skledice in plastični pribor za enkratno uporabo. Sladokusci, ki se tovrstne ropotije zgražano izogibajo, pa si lahko za vsak obrok pripravijo slovesno pokrito mizico, po možnosti okroglo, za katero bodo jedli v družbi lastne sence. Če je osamljeni moški šele začetnik v kuharskih veščinah si lahko pripravi raznovrstne koktejle, ki jih bo snobovsko srkal medtem ko si bo pogreval konzervirano mineštro, za prikuho pa si bo umetniško okrasil obrok konzerviranega mesa s sezonsko zelenjavo. Edina težava: paziti je treba na odpirač za konzerve, ki tako rad "ščipne" za prst! Obstajajo pa tudi situacije, ko si samski ali single boy pripravi pravo pojedino, recimo takole: solato sadežev, polento z rakci, hladno juho iz koprive, za poslastico pa še sladko cvrto listnato testo. Edina težava: neskončen kup umazane posode in astronomski račun za nakup sestavin. Dejstvo, da se moški, ki sami ostajajo v mestu, najraje odpravijo v bližnjo gostilno z domačo kuhinjo, pa je že tako obrabljeno, da ga ne bi niti omenjali, kajti časi se spreminjajo. Tudi za moške. |_________________filmi na TV zaslonu kinoatelje LA C ADUT A DELLE AQUILE The Blue Max - Žalostni Max, 1966. Režija: John Guillermin. Igrajo: George Peppard, James Mason, Uršula Andress. RAI 1, v četrtek ob 21.30. John Guillermin se je uveljavil v Ameriki v povojnem obdobju. Pomembna sta njegova kolosala na vojno tematiko: The Blue Max in The Bridge of Rena-gen. Guillermin pa je obenem začetnik tako imenovanega katastrofalnega filma (The Towering Inferno, King Kong). V nocojšnjem The Blue Max izstopajo predvsem učinkoviti prizori letalskih bitk. I FRATELLI MAX AL COLLEGE Horse Feathers - Konjska koža, 1932. Režija: Norman Z. McLeod. Igrajo: Groucho, Harpo, Chico, Zeppo. RAI 2, v četrtek ob 0.50. Horse Feathers je izredno dober film bratov Mara, ko so bili še na začetku svoje filmske kariere, Njihova komika je inovatorsko prodrla najprej na gledališke odre in šele nato na filmsko platno. Občutek za nesmisel označuje njihov humor, bogat z učinkovitimi in originalnimi "gagi". Absurdna in anarhoidna satira bratov Mara podira vse družbene konvencije, napada mite, ugledne osebnosti in družbene sisteme. Kulturno ozadje, iz katerega črpajo duhovitost, pa je apokaliptičen hebrejski humor. Tale na sliki je najbrž najmanjša knjiga na svetu. Meri le 6 mm za 6, vsebuje pa molitev, prevedeno v sedem jezikov. Ne glede na vsebino, za sproščujoče poletno branje ni najbolj primerna. Kdor pa bi jo le rad prebral, bo moral v Duisburg v Nemčijo, kjer umetnino hranijo v mestni knjižnici ■t ■il '1 lili lil današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 RAI 2 RAI 3 RTV Ljubljana @ TV Koper 12.10 Šport: pentatlon 13.00 Glasb, odd.: Maratona d’estate 13.30 Dnevnik 13.45 Film: L inafferrabile spettro (ko-mič., ZDA 1941, r. Arthur Lubin, i. Gianni e Pinotto, E. Ankers) 15.05 L'opera selvaggia 15.55 Šport: pentatlon 16.25 Kolesarstvo: Pokal Agostoni 16.55 Iz parlamenta 17.00 Nadaljevanka: Fontamara) 17.55 Risanka: Tom Story 18.40 Nadaljevanka: William Shakespeare - II figlio amato 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Zabavni program: Hamburger serenade - Incontri folli dal "Bandiera gialla" di Rimini (r. Pupi Avati) 21.30 Film: La caduta delle aguile (dram., ZDA 1965, r. J. Guillermin, i. G. Peppard, J. Mason, U. Andress) 22.40 Dnevnik 22.50 La caduta delle aguile (2. del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Musicanotte 13.00 Dnevnik 13.15 Film: Saranno famosi 14.10 Otroška oddaja: L'avventura, vmes risanke 16.55 Film: Piedino il guesturino (ko-mič., It. 1974, r. Franco Lo Ca-scio, i. Franco Franchi, Irina Ma-leeva, Rosita Pisano) 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik - šport 18.40 Nanizanka: Cera una volta un samurai 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik - šport 20.30 TV film: Buongiorno bellezza (r. Harvey Hart, i. Erin Gray, Lori Singer, Ed Molinaro) 22.05 Dnevnik - večerne vesti 22.15 Opera: La santa di Bleecker Street (glasba Giancarlo Menot- ti) 23.50 Dnevnik 24.00 La santa di Bleecker Street (3. del) 0.50 Film: I fratelli Mara al college (kom., ZDA 1932, r. Norman Z. McLeod, i. Groucho, Harpo, Chico, Zeppo Mara, Thelma Todd) 18.00 Šport: pentatlon 19.00 Dnevnik 20.00 Finestra aperta 20.30 Dokumentarec: Geo-Antologia 21.15 Dnevnik 21.40 Film: Anche lei fumava il sigaro (It. 1986, r. Alessandro Di Robi-land, i. Maurizio Donadoni, Har-huiko Vamanochi) 23.15 Tre castelli in Portogallo Film Piedino il guesturino bo na sporedu na RAI 2, ob 16.55 18.20 Poročila 18.25 Spored za otroke: Vijavaja rin-garaja (8. in zadnji del). 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.45 Vreme 19.50 Mozaik kratkega filma: Priobalna jezera v pokrajini Languedoc Ruissillon (Fr.) 20.25 Zabavni spored: Popevke ob Gardskem jezeru 21.15 Propagandna oddaja 21.30 Dnevnik 21.55 Vremenska napoved 21.58 TV nocoj in jutri 22.05 Avstrijska nadaljevanka: Beg brez konca. Kratka nadaljevanka je nastala po romanu Josepha Rotha in prikazuje pustolovsko pot avstrijskega oficirja Franza Tunde v času prve svetovne vojne in po njej. Kritika je delo označila kot malo pustolovsko, malo eksotično in melanholično zgodbo. 17.00 Otroški program 18.00 Nadalj.: Ljubezen in oblast 18.55 TV Novice 19.00 Odprta meja Današnjo oddajo je kot vsak četrtek pripravila koprska redakcija OM. Predstavili nam bodo elektronski butik v Portorožu, izvedeli pa bomo tudi nekaj več o turizmu v Istri. 19.30 TVD stičišče 19.50 Dokumentarec: Velike razstave 20.30 Film: La vendetta (pust.) 22.20 TVD Vsedanes 22.30 Variete: Te lo do io il Brasile 23.45 Nanizanka: Lucy Bette Davis v filmu L'ombra di Jennifer, Euro TV, 21.30 C®; CANALE 5 6-25 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.45 Maude, 9.15 Dalle nove alle cingue, 9.40 Aliče, 10.00 Una famiglia . americana L00 Nadaljevanka: Navy 1,45 Nanizanki: Love Boat, . 12.40 Lou Grant 3-30 Nadaljevanka: Navy 4.30 Film: I due Foscari (dram., It. 1942, r. E. Fulchignoni, i. C. Nin- 1 chi) 6.30 Nanizanke: Hazzard, 17.30 II mio amico Ric-ky, 18.00 Lalbero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci- , baldo, 19.30 Kojak ■30 Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '86, vodita Claudio Cecchetto in 2-} n Susanna Messaggio •00 Nanizanke: Trauma Center, 24.00 Sceriffo a New York, 1.30 Iron-side vX' RETEOUATTRO ^■30 Nanizanki: I giorni di Brian, 9.20 Mary Be- 10 in 0 Film: Peggio per me... naeglio per te (kom., It. 1968, r. B. Corbucci, i. Little Tony, G. Agus) 11.50 Nanizanka: Switch 12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Jo-sie and The Pussycats, Dino Boy, Banana Splits, Alpenrose 14.15 Nanizanke: Bravo Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton 15.50 Film:La feldmarescial-la (kom., It. 1968, r. Steno, i. R. Pavone, F. Blanche) 17.50 Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Arabes-gue, 19.30 Westgate, 20.30 Colombo, 22.00 Matt Houston, 22.50 Shannon, 23.40 Vidni troppo vicfni, 0.101 Ro-pers 0.40 Film: A caccia di spie (krim., ZDA 1966, r. V. Guest, i. D. Niven, F. 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Fantasi-landia 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Thunder-birds, Holly e Benji, Lo specchio magico 17.55 Nanizanke: La famiglia Addams, 18.15 Star Trek,19.15 I viaggia-tori del tempo 20.00 Risanka: Occhi di gat-to 20.30 Film: Signori si nasce (kom., It. 1960, r. M. Mattoli, i. Toto, P. de Filippo) 22.15 Film: La donna scim-mia (kom., It. 1964, r. M. Ferreri, i. U. Tog-nazzi, A. Girardot) 24.00 Nanizanki: Hec Ram-sey, 1.40Kazinsky Dorleac) ^!j> ITALIA 1_____________ 8.30 Nanizanki: Sanford & Son, 8.55 Daniel Bo-one 9.30 Film: I banditi di Poker Fiat (pust., ZDA 1952, r. D. Robertson, i. A. Baxter, M. Hopkins) 11.00 Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30 T. J. Hooker TELEPADOVA 12.00 Nanizanka: Andrea Celeste 13.00 Risanke 14.00 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono in 15.00 Andrea Celeste 15.30 Nanizanka: Missione impossibile 16.30 Nanizanka: Viaggio in fondo al mare 17.30 Risanke: Kimba, 18.001 predatori del tempo, 18.30 Uomo tigre, 19.00 Charlotte 19.30 Nanizanke: Mork e Mindy, 20.00 Ouattro in amore, 20.30 La grande lotteria 21.30 Film: L ombra di Jennifer (krim., r. G. Hes-sler, i. B. Davis, T. Bas-sell) 23.30 Šport: Catch 0.30 Film L t TELEFRIULI 13.00 Film: Inferno (dram., r. R. Baker, i. R. Ryan, R. Fleming 14.30 Risanka: Hanna e Barbera 15.30 Glasbena oddaja 18.30 Nanizanka: Arrivano le spose 19.30 Dnevnik 20.00 Poročila v nemškem jeziku 20.40 Film: Ballata di un pis-tolero (vestern, r. A. Caltabiano, i. A. Ghi-da, A. Infanti) 22.15 Dnevnik 22.45 Nanizanka: L'enigma che viene da lontano | ^ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Povejmo v živo; 9.00—10.00 Glasbeni almanah; 10.10 Koncert v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu: Tržaški oktet, Mladinski zbor Glasbene matice in zbor "Obala"; 11.10 Madžarski plesi Johannesa Brahmsa; 11.30-13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12. uri; 13.20 Glasba; 14.10—17.00 Poletni mozaik: otroški kotiček, beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja: Pričevanja o Tigru; 18.30 Poletni mozaik. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30- 8.00 Jutranji spored; 8.05 Za šolarje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.10—15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Lahke note; 18.30 Komorna glasba; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Na- šim po svetu; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00—13.00 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Zamejska pesem. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Glasba; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano,- 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje Stefano Sani; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.45—18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.45 Poje Stefano Sani; 20.00—6.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.00 Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja. V Tržiču ostre besede na lepakih Še vedno spori na pokrajinski ravni zaradi neizpolnjenih obveznosti Pokrajinskemu sporazumu med strankami, ki sodijo v deželno in pokrajinsko večino, navkljub nista bili rešeni sporni točki v Tržiču in Grade-žu. V obeh krajih sta bila le s točno polovico glasov svetovalcev odobrena »tehnična« proračuna, kar pomeni, da ni zahtev po izrednih posojilih in s tem tudi novih investicij. Le na tak način sta se sedanja odbora v Tržiču in Gradežu ohranila na oblasti in ni prišlo do razpusta občinskega sveta ter komisarske uprave in seveda razpisa novih volitev. V Tržiču je na oblasti ostala tris-trankarska koalicija KD-PRI-PSDI. V Gradežu pa je na oblasti ostala koalicija PRI-KPI-PSDI-Zeleni. V Gradežu je večina zavrnila odstop ene demok-ristjanske svetovalke. Ko bi bil odstop sprejet, bi jo demokristjani lahko zamenjali in sedanji koaliciji v odboru ne bi bilo lahko. Tako KD kot PSI so to seveda ožigosali. V Tržiču pa sedanja koalicija ni hotela ugoditi zahtevam PSI po razširitvi koalicije. Tri stranke menijo, da so socialisti zahtevali preveč. S tem v zvezi je prišlo do ostre polemike, tako v Tržiču kot v pokrajinskem merilu. Vodstvo PSI obtožuje demokristjane, socialdemokrate in republikance, da jih je, po podpisu sporazuma, zanimalo rešiti le sporna vprašanja v KZE in na Pokrajini. Vodstvo KPI pa meni, da je petstrankarska koalicija v splošni krizi, ki se odraža povsod na Goriškem. Ne le v Tržiču in Gradežu, marveč tudi v Gorici, kjer je bil proračun sicer odobren z veliko večino glasov, vendar pa da so se čuli tudi iz vrst koalicije zelo polemični toni, ki so tudi kasneje odjeknili v javnosti. Komunisti pravijo, da je bil v pokrajinskem merilu sklenjeni sporazum le demokristjanska oblastvena operacija, na katero so nasedli drugi partnerji, predvsem pa socialisti, ki so v Tržiču ostali praznih rok. V Tržiču pa se je medtem, kljub poletni vročini, razživela vojna lepakov. Prvi so se po glasovanju proračuna v občinskem svetu na tak način oglasili socialisti, za njimi pa še komunisti. Oboji so v opoziciji. Z zelo ostrim tonom je na ugovore opozicijskih strank odgovorila tristrankarska koalicija na občini. Polemike je torej kar precej. Negodovanja je precej tudi znotraj socialistične in komunistične stranke. Na glasovanju o proračunu je manjkal načelnik svetovalske skupine Maiani, ki je bil na dopustu. Nekateri v stranki ga zaradi tega kličejo na odgovor. Na dopustu sta takrat bila tudi dva komunistična svetovalca, bivši podžupan Marin in bivši odbornik De Marchi. Baje se nista javila na sestanek, ki ga je sklicalo tajništvo KPI v Tržiču, kjer naj bi razpravljali o njuni odsotnosti. Vedeti je namreč treba, da ne bi proračun šel skozi če bi bila prisotna na glasovanju vsa opozicija. Ta namreč skupno razpolaga z dvajsetimi svetovalci. S prav tolikimi tudi večinska koalicija. Interpelacija KPI o odmiranju borov Vprašanje odmiranja kraških borovcev zaradi skrivnostne bolezni, ki jih je napadla v zadnjem času, je predmet interpelacije, ki jo je pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak skupaj z drugimi svetovalci KPI predstavila te dni pokrajinskemu odboru. V njej ugotavlja, da je prisotnost črnega bora in drugih iglavcev, ki jih ogroža bolezen, bistvenega pomena za ekološko ravnovesje na Krasu. Od pokrajinske uprave želi izvedeti, katere pobude izvaja Pokrajina v odnosu do Dežele, da bi kaj ukrenili proti fenomenu in če je stopila v stik z novogoriškimi oblastmi in znanstvenimi inštituti v Sloveniji za koordiniranje posegov in sodelovanje pri reševanju borov na Krasu. Ob 70-letnici vstopa italijanskih čet Minister Spadolini v Gorici na jutrišnji vojaški paradi Jutri, v petek, 8. avgusta, bo v Gorici svečana proslava 70-letnice italijanske zasedbe Gorice. Do vstopa prvih italijanskih čet je prišlo med 8. in 9. avgustom. Tega dne je na glavnem goriškem kolodvoru takratni poročnik italijanske vojske Aurelio Baruzzi dvignil kot prvi italijansko zastavo. Dan prej so italijanski vojaki naskočili in zavzeli železniški nasip pri Podgori, ki so ga bili Avstrijci močno utrdili. Te avstrijske utrdbe kot tiste na Kalvariji in v Brdih ter na Sabotinu so italijanski vojski, kljub številnim naskokom, preprečile več kot eno leto, da bi zasedla Gorico. Nekateri viri navajajo, da so načrte avstrijskih utrdb pri Podgori italijanskemu poveljstvu izdala dva avstrijska podoficirja slovenske ter hrvaške narodnosti, ki sta dezertirala iz avstrijske vojske ter zbežala na italijansko stran. V Palmanovi je bila zbirna baza za take dezerterje slovenske in hrvaške narodnosti. Bitka za Gorico je bila po letu dni prvi italijanski uspeh. Italijanski poveljnik Gadoma se je namreč do takrat izgubljal v nepremišljenih frontalnih napadih na Krasu. V vsaki ofenzivi, ki so jih takrat nazivali »Le battaglie delllson-zo« je bilo brez vsakega pomena in uspeha pobitih nekaj deset tisoč italijanskih vojakov, velike izgube pa so bile tudi na avstrijski strani. Italijanska vojska ni znala v maju 1915 izkoristiti dejstva, da so Avstrijci imeli na meji le nekaj maloštevilnih edinic. Te Turistični tok na mejnih prehodih Val masovnih turističnih premikov je v prejšnjih tednih vsaj deloma zajel tudi mejne prehode na Goriškem. Po podatkih, ki nam jih redno posreduje obmejna policija, so v mesecu juliju našteli skozi vse mejne prehode na goriškem območju skupno 735 tisoč 722 prehodov. Razsežnosti povečanega prometa niso posebno izrazite (junija je bilo potnikov približno 50 tisoč manj), upoštevati pa je treba, da se v poletnem času navadno zmanjša maloobmejni promet, tako da gre porast pripisati izključno turističnemu toku. Prehodov s potnim listom je bilo julija okrog 253 tisoč, od teh 118 tisoč italijanskih in 135 tisoč tujih državljanov. Medtem ko je pri tujcih število prihodov in odhodov iz Italije skoraj izenačeno, je med italijanskimi potniki skoraj 12 tisoč več odhodov kot prihodov: razlika očitno odvisi od prvega vala dopustniških odhodov. S prepustnico je šlo čez mejo 482 tisoč upravičencev, od teh približno 271 tisoč z italijanske in 211 tisoč z jugoslovanske strani meje. Na preturi obsojen nezaželen gost Agenti letečega oddelka goriške kvesture so včeraj, ponoči okrog poldruge ure aretirali 47-letnega jugoslovanskega državljana Kemala Smajiča. Mož se je v vinjenem stanju potikal po Ulici Brigata Re v Ločniku, odkoder so ga agenti pospremili na kvesturo. Tu so ugotovili, da ga je policijska oblast v Comu prejšnji mesec izgnala z italijanskega ozemlja kot nezaželenega. Prijavili so ga sodstvu zaradi nepokornosti policijskemu odloku. Po res izredno hitrem postopku se je proces odvijal že včeraj dopoldne na preturi v Gorici. Javni tožilec je zahteval obsodbo na dva meseca zapora zaradi zadrževanja na italijanskem ozemlju, kljub prepovedi, ter 20 tisoč lir globe zaradi pijanosti. Pretor dr. Finazzer Flori je izrekel obsodbo na poldrugi mesec zapora in 100 tisoč lir globe. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Smajiča so policijski agenti takoj po izpustitvi na prostost pospremili čez državno mejo. Za pešce in tudi za »polentarje« vedno primeren izlet na Šanco V prešnjih dneh je bil že govor o goriških zelenicah, tokrat pa smo se odločili, da obiščemo trim stezo, ki se nahaja na spodnji Šanci. Po neuspelem poizkusu izpred približno desetih let, ko je ZSŠDI s pomočjo športnega društva Naš Prapor iz Pevme opremila trim stezo po bližnjih gričih, je Goriška občina pod pokroviteljstvom Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in Deželne gozdarske ustanove pred dvdma letoma pripravila nekoliko krajšo trim stezo, ki se vije po gozdiču spodnje Šance. Dostop do nje je zelo lahek. Takoj ko se pripeljemo čez pevmski most in zavijemo v smer Podgore moramo slediti posebnim smerokazom, ki vodijo v pevmski gozd. Po nekaj sto metrih pa si bomo že lahko obuli telovadne copate in bomo lahko dali duška lastnim atletskim sposobnostim. Trim stezo sestavlja sedemnajst postaj. Vsaka je opremljena z lesenim telovadnim orodjem. Z enim lahko utrdiš trebušne mišice, z drugim hrbtne ali vratne, skratka, če se ne boš prej naveličal, lahko postaneš pravi "mišič-nik . Pri vsem tem pa lahko uživaš svež zrak, tako da tudi pljuča pridejo na svoj račun. S trim steze nas vodi tudi nekaj res lepo speljanih stezic na zgornjo Šanco. Tu si lahko privoščimo romantični sprehod z našo boljšo polovico, saj med hojo ne primanjkuje vabljivih lesenih klopic. Stezice so lepo urejene, tako da človek res uživa zelenje akacij in kostanjev. Ko dospemo nekoliko višje pa lahko pokukamo tudi proti Gorici in vsej njeni okolici. V ta namen so pripravili nekaj prijetnih razglednih točk. Kdor pa je bolj "polentaste narave" in mu ni do hoje, še manj pa do teka ali telovadbe, se lahko pripelje kar z avtom na visoko Šanco. Po nekoliko razritem in približno kilometer dolgem makadamu boste dospeli do okrepčevalnice, kjer vam bosta brhki dekleti postregli s svežo pijačo. Točilnica je odprta cel dan vse do desetih zvečer, ko postane arak prijetno svež tudi v teh hudih poletnih dneh. Toda pazite, da se ne boste spravili na pot ob torkih, ko ima točilnica dan zapore. Sedaj pa nam ne preostane drugega kot vam zaželeti čimveč prijetnih sprehodov po spodnji in zgornji Sanci. MARKO ČUBEJ V požigu skladišča 300 milijonov škode Škoda požara, ki je predsinočnjim opustošil skladišče podjetja Essegi v središčnem Drevoredu San Marco v Tržiču, znaša po prvi oceni lastnika okrog 250 do 300 milijonov lir. Ogenj je izbruhnil v torek zvečer, okrog 20. ure, v več kot 400 kvadratnih metrov obsežnem skladišču podjetja, ki skrbi za dobavo -raznovrstnega blaga prodajalnam v vojašnicah. Skladišče je bilo zaprto od petka, njegov lastnik, 50-letni Giorgio Zotti iz Tržiča, Ul. Milano 1, pa je bil na letovanju v Jugoslaviji, od koder so ga priklicali včeraj. Na kraj so prihiteli s tremi vozili gasilci iz Tržiča, pridružila pa sta se jima dve protipožarni enoti iz Gorice. Ker z vodo ni šlo, so ogenj skušali pogasiti z uporabo pene, zaradi močnega dima pa so morali uporabljati tudi moto-ventilator. Težavno gašenje, med katerim so zaradi vdihovanja strupenega dima morali pospremiti v bolnišnico 27- letnega gasilca Gianfranca Cantaruttija iz Fare, se je zaključilo v nekaj urah. Kot so takoj ugotovili gasilci, je bil ogenj namerno podtaknjen. Neznanci so v skladišče vdrli skozi zadnja vrata in namestili po strateških točkah štiri molotovke: samo ena od plastičnih steklenic, zažig katerih naj bi povzročile na plastiko pritrjene goreče sveče, se je vnela, to pa je bilo dovolj za uničujoči požar. Zaradi dima je bilo več milijonov škode tudi v bližnji trgovini z uradniško opremo Buffetti, zaradi gasilskega posega povečan pritisk v vodnih ceveh pa je delno poplavil nekaj stanovanj v bližini. Preiskavo o krivcih požara vodijo orožniki v Tržiču. Oče lastnika je izjavil, da sina ni nihče izsiljeval ali mu grozil. Ne postavlja se niti vprašanje morebitne konkuren-saj na tem območju ni- drugih podjetij, ki bi zalagala zato menijo preiskovalci, da je požar pa bi bila italijanska vojska z lahkoto pregazila, samo da bi imela sposobne poveljnike. V nekaj dneh v maju 1915 bi bili Italijani lahko zasedli Gorico in Trst. Poveljniki pa niso bili sposobni, niso radi šli na fronto, raje so ostajali v zaledju in bili zase previdni. Tisoče vojakov so pošiljali v gotovo smrt. O vsem tem so veliko pisali tudi razni italijanski pisci, zadnji med temi v začetku letošnjega leta Gianni Rocca, pomočnik glavnega urednika najbolj uglednega italijanskega dnevnika La Repubblica. Zavzetje Gorice je poleti leta 1916 dalo novega zaleta italijanski vojski in javnemu mnenju nasploh. Pomenilo je prvo italijansko zmago. Cadorni so bila odprta vrata v smeri Ljubljane. Pa se je spet ustavil in se izgubljal v bojih na Krasu in na Banjščicah. 70-letnici tega dogodka bodo jutri dali v Gorici poseben pomen. Svečanost bo dopoldne. V Gorico pride obrambni minister Giovanni Spadolini. Ob 10.30 bo na Trgu Battisti slovesnost na kateri bosta govorila župan Scarano in minister Spadolini. Ob 11. uri bo vojaška parada s Trga Battisti po ulicah Rismondo in Diaz, po Korzu Verdi in Ulici Mameli do Travnika, kjer bo ob 11.50 slovesno dviganje zastave. V času vojaške parade bo v mestnem središču prepovedan promet vozil, tako v ulicah kjer bodo vojaki korakali kot v sosednih. Goriški župan je tudi izdal priložnostni proglas. Vedno jutri, v petek, bodo v prenovljenem Pokrajinskem muzeju na grajskem griču odprli prvi oddelek novega Vojnega muzeja z zbirko dokumentov o zavzetju Gorice. Ob 22. uri bo na Travniku koncert vojaške godbe divizije Folgore, zatem pa bo z grajskega griča ognjemet. razna obvestila Sedež goriškega pokrajinskega odbora Rdečega križa v Ul. Codelli 9 bo zaradi poletnega dopusta zaprt od 7. do 28. avgusta. Ob ostalih delavnikih v mesecu avgustu bo sedež odprt od 9. ure do 12.30. Do 10. avgusta je čas plačati dodatne prispevke za kmetovalce. Prijavo je treba sestaviti na posebnem obrazcu. Prijave sestavljajo v pisarnah Confcol-tivatori v Gorici, Krminu in drugod na podeželju. kino Gorica VERDI 18.00 - 22.00 »La signora della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Zaprto do 9. avgusta. VITTORIA 17.30 - 22.00 »Sweet sexy slip n. 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 19.00 - 21.00 »Morilec iz hrama Šaolin«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Allorso bianco, Korzo Italia 10, tel. 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel.40479. vojaške prodajalne, za povzročil kak piroman POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Antonio Morel-li iz glavne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Redenta Peressin iz kapele sv. Justa v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče, ob 12.30 Renato Bianchi iz glavne bolnišnice na glavno pokopališče. Nova telefonska številka PROMETNE POLICIJE V GORICI 22-333 Marko VValtritsch 6 partizansko gospodarslvo na sovodenjskem območju Očitno je tudi med igral pomembno vlogo v partizanskem gospodarstvu, saj so krajevni odbori poslali gospodarskim komisijam tudi sezname čebelarjev. Iz Sovodenj sta bila Okrajni gospodarski komisiji v Miren poslana dva dopisa s podobno vsebino. Na prvem ni datuma, drugi je datiran in sicer 28. oktobra 1944. Iz obeh poročil izhaja, da so bili na sovodenjskem območju naslednji čebelarji: Franc Pelicon, hišna številak 67, je imel 30 AŽ panjev in 10 ekspertnih panjev; Franc Češčut, h. št. 40, je imel 14 AŽ panjev; Mirko Hmeljak, h. št. 86, je imel 1 AŽ panj; Jožef Petejan, h. št. 168, je imel 30 AŽ panjev; Andrej Pipan, Gabrje, h. št. 39, je imel 7 AŽ panjev; Jožef Grilanc, Rupa h. št. 20, je imel 35 AŽ panjev. Kratica AŽ velja za panje izdelane po sistemu znanega slovenskega čebelarja A. Žnidaršiča. Čebelar dr. Leopold Bobič, doma na Peči št. 46, znan, ker je v času med dvema vojnama vodil tudi slovensko Čebelarsko zadrugo v Gorici in pisal v slovenske liste, vse dokler so izhajali, članke o čebelarstvu, pa ni navedel števila panjev, ki jih je imel, ker so bile takrat čebele na paši. Obvezal se je, da bo to napravil v prihodnje, ko bo pregledal panje in čebele. V množici dokumentov Okrajne gospodarske komisije se je težko znajti, saj obravnavajo nekateri problematiko enega samega kraja, drugi pa so splošnega značaja, oziroma je treba iz njih pazljivo iskati to, kar je v zvezi s tem ali drugim krajem. V Okrajni gospodarski komisiji so npr. ugotavljali, kolikšne vsote morajo kmetom plačati za živino, ki so jo nabavili v časovnem razdobju med 15. julijem in 31. avgustom 1944. Omejimo se seveda na kraje v Sovodenjski občini. V Sovodnjah so 19. julija kupili kravo težko 155 kg. Plačati bi morali 3.410 lir, po 22 lir kilogram. 2. avgusta so nabavili kravo težko 204 kg; 3. avgusta enega junčka težkega 135 kg; 4. avgusta eno juničko težko 106 kg. V Gabrjah so 13. avgusta nabavili enega vola težkega 375 kg. Tudi tu so za vsak kilogram plačali 22 lir. V Rupi so 7. avgusta nabavili enega junčka težkega 130 kg in eno juničko težko 95 kg. V septembru 1944 so v posameznih občinah sestavili tudi podrobni seznam prebivalstva in najrazličnejših živali ter ga dostavili Okrajni gospodarski komisiji. V občini So-vodnje je bil tak seznam sestavljen 12. septembra 1944. Podpisal ga je Novograjski. Prebivalcev je bilo takrat v občini 1.155. Sovodenjci so takrat imeli 83 volov, 187 krav, 69 juncev, 17 junic in 65 telet, skupaj 431 glav goveje živine-Imeli so 5 kobil in 19 konjev, dalje 22 plemenskih svinj, 143 prašičev starejših od šest mesecev in 51 prašičev mlajših od šest mesecev, skupaj 216. Poleg tega še 22 ovac, 7 jagnjet, 65 koz in 2 kozla. V Sovodnjah so takrat našteli 1.033 kokoši, 87 rac, 274 gosi in 160 puranov. Podatek o številu volov in konjev pa se ne sklada z drugim, ki ga je isti Novograjski poslal, ob drugi priliki, Okrajni gospodarski komisiji. ! I ! s Aleksander Peršolja SANJSKO MESTO I Morda otok Neba ni več in s tem ni več navlake. Samo balkonski sij z mrtvimi trenutki in nikakršnjo željo. Takrat čez. Samo potovati kot ljubljenčki oblakov, kot hotena umrljivost, kot brezbrižnost misli. Tam se nekaj svetlika. Morda otok? Morda nič? Nekje. Skozi okno Nekoč, ko boš sedel ob pozabljeni besedi, ki ni beseda, samo želja. Nekoč, ko bo vonj povozil telo, ki ni telo, ampak privid resničnosti, takrat bo samo kocka v velikem nesmislu. Takrat tudi resničnosti ni. Takrat tudi vesolje obrne peruti. In telo osamljeno kot misel pada v resničnost. Zarja Roka čez morje, roka čez kopno, roka čez oči. Roka brez roke. Roka brez besed. Kaplja v globino, pronica v neskončnost, izgublja popoln svet. Roka. Samo en sam Ko obletiš en krog, ko si en obleten krog, ko si marsikaj in zgubljena sinjina. Prekletstvo, ko se ne dobiva. Prekletstvo, kjer je čakanje počasno. Duh v pravljici, v pravljici, v pravljici. Obrni se! Reka Skoraj pod robom se je umirila, kakor dušna dobrota. Mogočnost pevcev ne pomaga. Eno in isto. Eno in isto. Vseeno lomi odmev večer. Utihne. Sam. Skoraj sam. Ta večer, ki ni reka, je reka sama. Spreminja obličje skozi reko, skozi spomin. Skozi nasprotje v kri. Notranje kroženje Izoblikovalec pošastnega tkiva je. Človek gre v drugo smer. Nesmrtnosti mu ni mar, senca pa je le dolžnost čakati. Na skrajnostih je most, ki sam upravlja mostnino. Duha, zmrzal pošilja duh v kroženje. Prekleta je ta sposobnost niča. Prihajajo Niso zvonovi. Niso. Le s samotnega polja, s samotne poti odmeva peket. Iz gluhe spokojnosti vdira rezget. Štirje so. Peti počiva. Vabilo pisateljem Kljub večkratnim pozivom in dokaj stalnemu štirinajstdnevnemu objavljanju literarnih prispevkov v našem časopisu, se zaloga počasi izčr-puje, kar je pravzaprav nerazumljivo. Tako čaka na objavo še par avtorjev, nakar bo zazijala praznina. Upanje je vedno živo, da se bo vendarle še kdo oglasil, vendar skrb za kontinuiteto še vedno obstaja. Ob vsem tem lahko potegnemo nekaj zanimivih zaključkov: da so bili vsi očitki na račun pomanjkanja prostora, kje objaviti literarne izdelke, iz trte izviti, bolj sad avtomatične kontestatorske logike kot prave potrebe: da so besede o pravi plejadi piscev začetnikov neosnovane, saj so predvsem ti zatajili in se, razen dveh izjem, sploh niso oglasili, kaj šele, da bi poslali svoje pisanje v objavo; da je, skratka, rubrika pokazala, kako malo je resnih poskusov vstopanja v svet literature. Upati je, da niso te črnoglede misli točne, vendar zaenkrat vse kaže, da je prav tako. Zato ponavljamo vabilo VSEM, ki bi jih zanimala objava, da se vendarle oglasijo. Vabilo seveda velja primorskim avtorjem, saj drugače literarnega materiala ne bi manjkalo. Prispevke pošljite (naj bo naveden tudi naslov avtorja) v kulturno redakcijo Primorskega dnevnika. Najbrž to ne bo tako težko, predvsem v teh poletnih mesecih, ko ima človek več časa za poglobljen razmislek... Ex tempore za mladino pri Magdaleni Tudi pri Magdaleni so se začeli letošnji ex tempore za mlade, in sicer v okviru Združenja za šport, umetnost in prosti čas iz novega naselja na Kolon-kovcu. Tako so letos že petič priredili to prirediteVj glavni pobudnik le—te pa je bil mladi slikar Piero Conestabo, ki mu je pomagala še Majda Žerjal iz Boljunca. Ona je dala vsebinsko pobudo za 15 metrov dolg in 2 metra visok "murales" zavojevanja kozmosa, kjer so se mladi barvno in fantazijsko odlično sprostili. Oba sta bila tudi v žiriji, v kateri so bili še Giuliana Zanier, Milko Bambič in Ivana Štrajn, ki je pripeljala tekmovat drobiž iz otroškega vrtca. Žal je bilo letos manj srednješolcev, ker so odpovedali tisti iz Pirana in Kopra, ki so predlanskim odnesli najvišje nagrade. Nagrajevanje letošnje prireditve je bilo pretekli petek. Vsak udeleženec je prejel lepo diplomo za sodelovanje, praktična darila pa je prispevala neka trgovina z elektrogospo-dinjskimi stroji in predmeti. Nagrajevanju na velikem igrišču, katerega vrhnjo steno stopničaste tribune je krasil dolgi "murales", je sledila plesna zabava, ki sta jo odprla prvi nagrajenec za osnovne šole Alen Kermac iz Boljunca in prvošolka Noe-ma Štranj z naravnost maratonskim valčkom... Milko Bambič Filmu Poletje v školjki mednarodno priznanje »Pisal sem in pisal in kar sem napi-sa' je čista resnica. Samo na koncu Sem si izmislil barvo hlač«. (Začetek romana Ime mi je Tomaž Vitana Mala, MK Ljubljana 1972.) Slovenski režiser Tudo Štiglic je tako vzljubil tega Tomaža z neznano oarvo hlač, da ga je ovekovečil v svoj Prvi celovečerni igrani film Poletje v školjki. Drobni mladinski film pripoveduje veliko piransko in portoroško jubezen med Tomažem in sošolko .leno. Vse teče v razigranem vzdušju poletnih počitnic, ob mami in oče-/L ki se nimata več rada, s fantalini, ki kradejo školjke, z žalostno vožnjo Ojnov, v megleno Ljubljano. Prav ta Poletno zgrajena zgodba je odprla rce vsem 122 Tomažem in Milenam, c anom svojstvene žirijo mednarodne-9a filmskega festivala za mladino v ‘Poniju Valle Piane, ki so Poletju v rl oljki dodelili prestižno prvo nagra,-tn 9r.ii°ne d argento" (in ob tem še • rnilijonov lir, ki jih je podelila itali-v*1] 3 televizijska mreža RAI 1), festi- ata o katerem je režiser Francois ruffaut napisal »Med tolikimi festiva-^ le ta tisti, ki nam je najbolj potre- S Poletjem v školjki je slovenska mematografija žela še en izredno po-r erriben uspeh in to v žanru od kate-9a je slovenski film imel največ za-iijscenja, če pomislimo na Kekca, Ga-ovega beneškega leva leta 1951 ali (p3 cannesko priznanje Štiglicevi Tnunce‘ovi) Dolini miru, leta 1956. krat je bil na -vrsti Štiglicev sin, ki se je po doglih letih uspešnega dela na kratkih filmih in TV dramah ( pomislimo na Kasača in na To človeka jezi!), prvič srečal z režijo celovečernega filma. Včeraj zjutraj smo telefonirali Giffo-nijevemu nagrajencu, da bi odkrili, kako se slovenski avtor počuti s tako pomembno nagrado v žepu. Ravnokar je odhajal na delo in tudi v Giffoni ni šel po nagrado, ker ga v Ljubljani čakata snemanje televizijske drame in priprava novega kratkega filma... Z velikim veseljem je nato sprejel vrsto dodatnih novic v zvezi z italijanskim priznanjem, na vprašanje kako se počuti z nagrado pa odgovori skromno. »Veseli me, še posebno, ker imava z Vibo v načrtu snemanje drugega dela Poletja v školjki. Nagrade pa nisva dobila samo producent Viba in režiser Štiglic, pač pa vse ekipa, ki je sodelovala pri realizaciji filma.« Torej tudi hčerka Kaja, ki je v filmu nosilka glavne ženske vloge... »Seveda, a ona še ne ve za nagrado. Je v Rovinju, kjer obiskuje poletno baletno šolo in niis-lim, da ni še slišala za nagrado iz Itah-je.« Kljub režiserjevi skomnosti, m težko razumeti, kako je na nagrado pono- sen. , * i Ljubljana je v jutranjih urah telefonsko tako daleč, da komaj slišim njegov glas. Še enkrat mu čestitam za uspeh in ga pozdravim, vem, da ga delovna pot pelje na Vibo k novim fil- Po objavi razsodbe glede nogometnih črnih stav Ostri odmevi se še vrstijo MILAN — člani disciplinske komisije italijanske nogometne zveze D’A-lessio, Lena, Brignano ter Artico, ki so poskrbeli za razglasitev razsodbe v zvezi s črnimi stavami, si po o-pravljenem zahtevnem poslu še ne morejo privoščiti oddiha: za pas leni so namreč s pripravo svežnja utemeljitev k sklepom preiskovalnega u-rada, ki naj bi jih predvidoma objavili jutri dopoldne. Pripombe odnosno prizive bodo prizadeta društva in posamezniki lahko vložili v roku treh dni po uradni objavi utemeljitev. Izvedenci domnevajo, da bo sveženj obsegal od 80 do 100 strani. Medtem pa odmevov na razsodbo ni konca: s tiskovno noto so se o-glasili tudi igralci bivšega videmskega prvoligaša Udineseja, ki so soglasno naglasili, da so po sili razmer prisiljeni nemočno sprejeti posledice ravnanja nekaterih posameznikov, katerim je uspelo izničiti prizadevnost ter predanost igralcev, ki so si z napornim naprezanjem priborili obstanek med najboljšimi. Bojevito zadržanje pa napoveduje odbor Udinese klubov, ki je naglasil ostro nasprotovanje razsodbi ter vsestran- sko podporo društvu. Z metanjem kamenja i solzilcem pa se je končal protest navijačev Lazia. Okrog 700 se jih je namreč zbralo pred sedežem nogomettne zveze v Rimu. Zatem so v sprevodu krenili proti mestnemu središču in ker demonstracija ni bila dovoljena, je posegla policija. Začelo je leteti kamenje z ene in solzilci z druge strani. Na koncu pa so se navijači razbežali. Valu pritožb na račun ravnanja preiskovalnega urada se pridružuje predsednik Bologne Gori oni, ki je baje že imenoval branilce, ki naj bi društvo zagovarjali pred prizivnim sodiščem. Tudi politiki niso ostali križem rok: rimski župan Signorello se odločno poteguje za rehabihtacijo Lazia, medtem ko je minister za turizem Ca-pria izrazil upanje, da razsodba ni zgolj zadela konice ledenika, temveč da je posegla v samo jedro pojava. Senator Evangelisti pa je razborito izjavil: »Nikogar ne nameravam izrecno imenovati, pač pa ostajam mnenja, da je bila razsodba očitno pristranska. Vsakdo je nedvomno že zaslutil, na koga se nanašam...« Bivši trener Cagharija Ulivieri je ponovno podčrtal namero, da bi po objavi svežnja utemeljitev preiskovalnega sodnika De Biaseja vljudno povabil na javno razpravo pred televizijskimi kamerami. »Naravnost zaprepaden sem ob povsem neprepričljivi razsodbi«, je pristavil vročekrvni Ulivieri. Omenimo še, da se bo drugostopenjska obravnava pričela predvidoma okrog 20. avgusta. V Firencah v znamenju Legrenzija FIRENCE — Guido Legrenzi, »veliki tožilec« na procesu proti društvoma in posameznikom C lige, je na včerajšnji obravnavi odločno posegel v prid ekipe Cavese ter sodnikom pre-dočil vrsto nadvse pomembnih podatkov, k; se neposredno tičejo nekaterih moštev kot n.pr. Foggia, Saler-nitana, Messina, Carrarese, Reggia-na, Spal ter Virescit. Poleg že omenjenemu Legrenziju je preiskovalni sodnik prisluhnil tudi nekaterim i-gralcem, ki pa so dosledno zanikah vsakršno odgovornost za prekrške. ŠAH: V 5. PARTIJI V LONDONU Zmaga Karpova LONDON — Po zmagi Kasparova v 4. partiji povratnega dvoboja za svetovni naslov je kazalo, da bo naloga Karpova sila težka, saj bi moral sedaj biti on tisti, ki naj bi več tvegal, da pride do zmage in znova vzpostavi ravnotežje. Zato verjetno ni bilo dosti tistih, ki so pričakovali, da mu bo osvojitev cele točke uspela že v naslednji, sinočnji 5. partiji. Karpov je sinoči imel bele figure, ki jih je očitno odlično izkoristil, nasprotnika pa je verjetno presenetil že pri otvoritvi (igrala sta Griinfeldovo obrambo) in že po površni analizi srečanja je bilo razvidno, da se je Kasparov kmalu znašel v slabši poziciji. Partija se je končala pri 32. potezi. Po petih partijah je sedaj rezultat izenačen 2,5:2,5. Prihodnja bo na vrsti jutri. Odvzela rekord Britanki Buddovi Norvežanka Ingrid Kristiansen je na mitingu v Stockholmu s časom 14’37”9 odvzela Britanki Zoli Budd svetovni rekord v teku na pet tisoč metrov. Njeno veselje po uspehu je bilo zato več kot upravičeno (Telefoto AP) V Argentini smuka za svetovni smučarski pokal Uvod dvomljive tehnične vrednosti Čeprav se čudno sliši, je smučarsko svetovno prvenstvo pred nami. Tako kot že v lanski sezoni, bodo tudi letos prva dva smuka za SP izpeljali že avgusta. Tudi tokrat se bodo ude-lejženci belega cirkusa zbrali v argentinskem smučarskem kraju Las Lenas, M naj bi po želji menežerja, sicer veletrgovca klobas in mesa Ernesta L6-vvensteina, postal novi Garmisch. Prvi od dveh smukov bo na sporedu že v soboto. 9. avgusta, drugi 15. avgusta, udeležili pa se ga bodo vsi najboljši specialisti te smučarske discipline, ki so že dopotovali v Argentino. Tehnični pomen argentinskega uvoda v novo sezono je sicer upravičeno vprašljiv, saj je tekmovanje vse preveč oddaljeno od prave zimske sezone, ki bo svoj vrhunec imela v mesecu februarju, ko bo v Crans Montani (Švici) na sporedu svetovno prvenstvo. Na dlani je, da bo večina boljših tekmovalcev formo planirala tako, da jim bo šlo najbolje prav ob prihki svetovnega prvenstva. Da je poletna inačica svetovnega pokala predvsem operacija turistično-gospo-darskega značaja potrjujeta tudi rezultata iz lanske sezone. Takrat je uvodna smuka osvojil Švicar Karl Alpin- ger, ki je v nadaljevanju sezone popolnoma »izginil« z vrha svetovne rang lestvice smukačev. Lani je bilo med drugim malo snega, letos pa ga je kar za meter preveč in so morali prvi poskusni spust celo odpovedati. V Las Lenasu je polnoštevilno prisotna tudi odprava »azzurrov«, ki ji še naprej načeluje veteran Michael Mair, eden protagonistov lanske izvedbe. Največ zaslug za njegove uspehe ima, po mnenju večine strokovnjakov, njegov novi trener Antonio Sperotti, Kakorkoli že, bo tudi lestošnja smučarska sezona polna tekmovanj in svetovno prvenstvo bo za atlete le še dodatno breme v že tako natrpanem sporedu. Število tekmovanj bodo namreč zmanjšali šole s sezono 1987/1988. Glavna protagonista pokala naj bi bila tudi letos Luksemburžan Girardelli in Švicar Zurhriggen, vendar letos pripisujejo veliko možnosti tudi Ljubljančanu Roku Petroviču. Precej o-kmjena bo italijanska ekipa, saj sta veterana De Chiesa in Giorgi obesila smuči na klin. Vse je tako v rokah Edalinija, Erlacherja, Pramottona in Totscha. Ko smo že pri »azzurrih«, povejmo še, da je do odpovedi prišlo tudi med dekleti. V »pokoj« gresta na- mreč tudi Zinijeva in Cjuariova. Najbolj reprezentativna smučarka bo tako olimpijska prvakinja iz Sarajeva Ma-gonijeva, vendar le v slalomu, medtem ko so veleslalomistke še vse premlade in neizkušene, da bi lahko od njih pričakovali boljše rezultate. Glavno besedo bi morale vsekakor imeti še naprej Švicarke, Jugoslovani pa polagajo veliko upanj na Matejo Svet. VN Madžarske v formuli 1 Že danes na progi BUDIMPEŠTA — že danes bodo v Budimpešti prve neuradne poskusne vožnje pred nedeljsko dirko v for-muli 1 za VN Madžarske. Vožnje bodo izpeljane izjemoma dan prej, ker je dirkališče novo. Proga ni hitra, četudi bi srednja hitrost morala presegati hitrosti iz Montecarla ali Detroita. Vse prebivalstvo nestrpno čaka nedeljski dan, kateremu posvečajo veliko pozornosti tudi državna sredstva množičnega obveščanja. Računajo celo, da bo ta VN zabeležila rekord glede televizijskih gledalcev, saj bodo, poleg običajnih držav, ki redno sledijo formuli 1, povezane tudi socialistične. Jugoslovanski nogomet pred startom Ofenziva predsednika NZJ Sajberja se še ni končala Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ V vedelio se bo začelo 41. povojno jugoslovansko nogometno prvenstvo, L^iuj. teti prea stanom je vse še vedno v znamenju šokantnega razpleta prejšnjega prvenstva. Kot je znano, je predsedstvo nogometne zveze Jugoslavije razveljavilo zadnje kolo, ki so ga ponovili, vendar pa na igrišče niso hoteli igralci prvaka Partizana. Ti so morali tako naslov prepustiti Crveni zvezdi, ki je imela boljšo razliko v golih. Zdaj so deset prvoligašev tudi kaznovali z odvzemom šestih točk, s tem odbitkom za novo prvenstvo pa bodo v nedeljo tudi startali. Z minus točkami bodo startali Sutjeska, Budučnost, Sarajevo, Crvena zvezda, Velež, Partizan, Željezničar, Dinamo (Z), Čelik in Rijeka, z ničle pa Hajduk, Dinamo (V), Priština, Vardar, Osijek, Sloboda ter novinca iz druge lige Radnički Niš in Spar-tak. Predsedstvo jugoslovanske zveze je to sklenilo že 20. junija, nato pa to odločitev še dvakrat potrdilo. Kaznovani klubi se s tem seveda ne morejo sprijazniti in še vedno upajo, da kazeri ne bo obveljala. Najbolj prizadet je seveda beograjski Partizan, ki se je obrnil na sodišče združenega dela, ki naj bi ovrglo kazen in sploh izredne ukrepe predsedstva NZJ. Poleg tega Partizan preko rednega sodišča zahteva 13 milijard starih dinarjev odškodnine, ker ne bo igral v pokalu prvakov, ampak v pokalu UEFA. Po predpisih jugoslovanske zveze ima predsedstvo pravico do izrednih ukrepov, toda problem je v tem, da vse doslej ni nobenih pravih dokazov, da je šlo v zadnjem kolu za neregularne dogodke. Publika na večini igrišč se je tedaj zares smejala nespretni režiji in izidom kot so bili 5:0, 1:7, 4:0 in podobni. In na to karto je zaigral predsednik nogometne zveze Jugoslavije Slavko Šajber. Po njegovem mnenju, ki ga je sprejelo tudi predsedstvo (pred tem je konzultiral tudi ugledne pravnike) je jugoslovanska športna javnost energične ukrepe zveze dobro sprejela, prizadeti klubi Pa seveda zahtevajo dokaze. Teh seveda ni mogoče dobiti, kajti tovrstna praksa jugoslovanskih nogometnih klubov ima nekaj desetletij dolgo tradicijo, že po pravilu pa ni mogoče dokazati tudi najbolj očitnih malverzacij. V imenu klubov se je oglasilo tudi združenje prvoligašev, ki se hkrati bori tudi za svoj status. Predsedstvo zveze je že opravilo s sodniško organizacijo, sodniki so zdaj pod okriljem zveze in nimajo več možnosti za samostojno prikrojevanje dogodkov: Nekaj podobnega naj bi se zdaj zgodilo tudi z združenjem prvoligašev. Nogometna zveza bi rada temu ligaškemu združenju odvzela oblast, utegnilo bi se cela zgoditi, da bi ga sploh ukinili. Tekmovanje bi nato vodila komisija zveze. V zvezi s tem je treba spremeniti nekatere osnovne dokumente NZJ, zato je potrebno soglasje — konsenz — vseh republiških in pokrajinskih zvez. Toda to ne bo lahko doseči, kajti delegat Vojvodine (in delno tudi črne gore) odločno nasprotuje, da bi glasoval za tako spremembo. Predsednik Slavko Šajber, ki si je pridobil simpatije enih in ogorčene kritike drugih, je v akciji za razčiščevanje razmer v jugoslovanskem nogometu napravil še korak naprej. K temu so ga spodbudili dogodki iz zadnjega prestopnega roka, ko je kar 13 reprezentantov zamenjalo klube, med njimi tudi taki zvezdniki, kot so M. Djurovski, B. Cvetkovič, Katanec, Stojkovič, Gračan, Malbaša, Vokkri in drugi. Novi klubi so jih plačali z milijardami, nekatere menda tudi v devizah, rekorden transfer pa naj bi veljal okrog deset starih milijard. Vse t.o je seveda nezakonito, predsednik šajber pa se je odločil, da bo krenil v akcijo po sledeh časopisnih vesti iz prestopnega roka. Na zadnji seji predsedstva so imenovali posebno komisijo, ki naj bi skušala preiskati najpomembnejše transferje. Predsednik Šajber je o-menil tudi možnost sodelovanja z državnimi organi pri teh preiskavah. Če bi se izkazalo, da so bile časopisne in druge vesti, točne, potem naj bi sledile razveljavitve registracij za te igralce in tudi novi odvzemi točk ter kazni za odgovorne funkcionarje. Komisija naj bi prvi del opravila do 20. avgusta, toda očitno je, da se bo vroče jugoslovansko nogometno poletje zavleklo daleč v jesen. Gre namreč za pravo vojno med predsedstvom NZJ, ki vendarle ni povsem enotno v podpori Šajberju, in klubi, ki so bolj enotni. Težko je napovedati, kakšen bo razplet tega naj-boU ambicioznega razčiščevanja jugoslovanskih nogometnih razmer v povojni zgodovini. Ali bo Zagrebčanu Šajberju (mimogrede: v taboru Dinama ima enega najhujših nasprotnikov) uspel veliki met ali pa ga bodo spodnesli? To je vprašanje, na katero za zdaj še ni mogoče odgovoriti. Ni dvoma, da je Šajberjeva akcija za kompromitirani jugoslovanski nogomet zelo dobrodošla, toda na drugi strani je treba reči, da so nekatere predsednikove poteze vendarle zelo sporne. POPUSTI POPUSTI POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH: obleke, krila, bluze, halje, nočne srajce Obv. občini 16.7.86 Italijanski rekord v krogli VIAREGGIO — Na sinočnjem atletskem mitingu v Viareggiu je Alessan-dro Andrei z znamko 22,06 izboljšal italijanski reJkord v metu krogle. Prejšnja znamka (21,95 m) je prav tako pripadala Andreiu. Izredno pričakovanje je vladalo za povratek svetovnega rekorderja (12”93) v teku na 110 m z ovirami, Američana Renalda Nehemiaha, ki ga ni bilo na stezi kar štiri leta in pol (posvetil se je ameriškemu footballu). Nahemiah ni razočaral in je brez težav tudi sinoči zmagal, ktot je tudi zmagala Ashfordova, ki prav tako dalj časa ni tekmovala zaradi materinstva. NEKAJ REZULTATOV MOŠKI — 100 M: 1. Smith (ZDA) 10”26; 2. Evans (ZDA) 10''45; 3. Tihi (It.) 10”52; PALICA: 1. Ken-worthy (ZDA) 5,30 m; 2. Stecchi (It.) 5,30 m; 3. Grassi (It.) 5,20 m; 110 M OVIRE: 1. Nehemiah (ZDA) 13”48; 2. Telley (ZDA) 13”68; 3. Fontecchio (It.) 13”90; VIŠINA: Davite (It.) 2,21 m; 2. Benvenut; (It.) 2,21 m; 3. Di Giorgio (It.) 2,10 m; 5.000 M: 1. Chemiyot (Ken.) 13'33”55; 2. Kip-koech (Ken.) 13’34”72; 3. Gouda (Sen.) 13’48”14; KROGLA: 1. Andrei (It.) 22,06 m; 2. Trafalis (ZDA) 20,54 m; 3. Sieni (It.) 14,53 m. ŽENSKE — 400 M: 1. Campana (It.) 53”54; 2. Walton Floyd (ZDA) 53”82; 3. Rossi (It.) M”18; 1.500 M: 1. Dorino (It.) 4T0”97; 2. Aouam (Mar.) 4T1”0; 3. Brunet (It.) 4’13”7; VIŠINA: Fossati (It.) 1,86 m; 2. Lapajne (Jug.) 1,83 m; 3. Fiammengo (It.) 1,80 m; 200 M: 1. Ashford (ZDA) 22”17; 2. Williams (ZDA) 22”92; 3. Givens (ZDA) 23”26. kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti Aouita odličen LA CORUNA — Na atletskem mitingu v La Coruni v Španiji je Maročan Said Aouita razdaljo 5000 m pretekel v odličnem času 13’00”86, kar je le 46 stotink sekunde slabše od svetovnega rekorda (13’00”40), ki mu prav tako pripada. Sinočnja znamka je tretja najboljša na svetu. Zad nja dva kilometra je Aouita pretekel povsem sam, saj je drugouvrščeni Portugalec Leitao zaostal za skoraj 16 sekund. Majorca izboljšal rekord CROTONE — Enzo Majorca je postavil nov svetovni rekord v prostem potapljanju s spremenljivo utežjo, saj je dosegel globino 90 metrov in 40 centimetrov. Prejšnji rekord z znamko 87 metrov je prav tako pripadal Majarci, dosegel pa ga je leta 1974 v Sorrentu. Po uspehu je Majorca izjavil, da namerava rekord prihodnje leto še izboljšati. Tenis: McEnroe zlahka STRATTON MOUNTAINS — Po večmesečnem premoru se je ameriški as John McEnroe vrnil na teniško igrišče. V prvem kolu turnirja Grand Prix je premagal Jugoslovana Marka Ostojo s 7:5, 6:3. Danes Coppa Agostoni LISSONE (Milan) — Danes bo že 30. tradicionalna kolesarska dirka za pokal Agostoni, ena zadnjih dirk pred izbiro 14 kolesarjev, ki bodo branili italijanske barve na svetovnem prvenstvu v Coloradu Springsu (6.9.). Proga meri 228 km, šele 54 km pred ciljem je na vrsti vzpon na Ghisallo. Šprinterji bi zato morali biti favoriti, vendar asov, kakršni so Bon-tempi, Argentin in Saronni ne bo na startu, ker so svoj nastop napovedali na »Coors Classic«, etapni dirki v ZDA, ki se bo pričela v soboto- Rallyja po Krasu ne bo TRST — Avtomobilskega rallyja p° Krasu in Vzhodnih Brdih, ki bi moral biti 27. in 28. septembra, ne bodo iz" peljali. Tržaški avtomobilski klub, ki bi dirko maral organizirati, ima namreč finančne težave. Rally po Argentini BUENOS AIRES — Sinoči se je v Argentini začel 6. avtomobilski rally Marlboro Argentina. Dirka je razdeljena na tri etape in je veljavna tudi za svetovno prvenstvo. Favorita sta kot po navadi Lancia in Peugeot- Pri Meblu uspešno zastavljajo bližnjo sezono v B ligi Utrdili organizacijsko strukturo V ekipi A-2 ligaška Nacinovijeva Za nastop v bližnji sezoni 1986/1987 je ženska odbojkarska združena ekipa Meblo izbrala varianto popolne samozadostnosti. Prvenstva B lige se bo na-roreč lotila z izključno domačim tehničnim in organizacijskim kadrom v Potrditev dejstva, da je med vsemi našimi vodilnimi panogami prav ženska odbojka tista, ki si lahko po svoji' strukturi in tradiciji privošči, da ohra-n| svoje ambicije nedotaknjene, ne da ni se v iskanju kakovostnejših dosežkov morala po vsej sili zateči k pomoči zunanjih dejavnikov in ljudi. To izbiro je po sklepu odbojkarske zveze, da s prihodnjo sezono v B ligi odpade možnost najemanja tujih igralk, resnici na ljubo, omogočilo predvsem dejstvo, da bo z letošnjim prvenstvom ponovno nastopila za slovensko društvo Elizabeta Nacinovi, nekdanja Bregova in Borova odbojkarica, ki je v zadnjih dveh sezonah zaradi študijskih obveznosti (študira namreč na ISEF v Padovi) igrala v A-2 ligi s padovskim Č-US, s katerim je dosegla svojo igralsko uveljavitev, saj je bila vedno med Najboljšimi na igrišču, v sezoni 1984/1985 pa je bila tudi v spisku po učinkovitosti najuspešnejših igralk tega prvenstva. Nacinovijeva (letnik ”62 — krilo) bo imela nekje nalogo (hvaležno ali nehvaležno?), da v okviru Meblove igre nadomesti Ljiljano Markovič, zadnjo od tujk naše združe-ue ekipe (za Pesaressijevo in Gadžo-v°l- Dejstvo, da igra praktično v isti vl°gi. ki jo je Markovičeva zavzemala pri Meblu, pa seveda še nekoliko bolj olašja delo potrjenega trenerja Franka Drasiča, ki bo tako lahko brez težav vključil Nacinovijevo v igro svoje ekipe, ki jo bo vodil že tretje leto zapored. Pomembna novost za sezono 1986/1987 je tudi v sami organizacijski strukturi združene ekipe. Skupščina društev članic je namreč poverila nalogo, da vodijo ekipo samo štirim članom in sicer Mariu Šušteršiču, Franku Vitezu, Radu Grudnu in Jožku Širci. Kot je razvidno iz imen gre za četverko preizkušenih odbojkarskih delavcev-operativcev, ki so seveda zadostno jamstvo, da bo imela ekipa v svojih prizadevanjih po dosegu čim-boljših rezultatov dovolj dobro krit hrbet. Hkrati so se tudi izognili sestavi preštevilčnih odborov, za katere je praksa pokazala, da so popolnoma neučinkoviti. V skupini med sabo enakih si je četverka odbornikov tudi razdelila funkcije, pri čemer je Šušteršič tehnični direktor ekipe, Širca pa uradni spremljevalec. Že dejstvo, da je novemu odboru uspelo doseči dogovor z Nacinovijevo, za katero se je baje zanimalo še nekaj drugih klubov, potrjuje, da je odbor uspešno začel svoje delovanje. Skušnjavi, da bi v ekipo vključili eno ali več italijanskih igralk, v skladu z večinskim mnenjem skupščine društev, niso podlegli, čeprav je bila možnost kar vabljiva, saj je bilo na tržišču nekaj »zanimivih« po- sameznic, med katerimi vsekakor izstopa napadalka OMA Armes Silvera, po fizični strukturi prava »odbojkarski Zarotti«, ki bi ekipi prišla še kako prav. Kaže namreč, da se njeno društvo, ki je nepričakovano izpadlo iz B lige, nahaja pred razpustitvjo ali vsaj pred bistvenim zmanjšanjem ambicij. Ni izključeno tako, da bo več igralk OMA Armes, vsaj boljše, branilo prihodnje leto barve drugih deželnih še-sterk (Cervignano, Torriana), ki so si letos priborile pravico do nastopanja v drugi ligi. Novosti zadevajo tudi sestavo ekipe. Pri Meblu bo letos samo devet igralk (Nacinovi, Maver, Žerjal, Kralj, Klem-še, Pertot, Garbini, Mira in Neva Grgič), na željo samih igralk in po sklepu vodstva, pa bodo Forausova, Veni-erova in Ukmarjeva igrale v Borovi C-2 ligi, vendar z možnostjo, da vsak hip, po potrebi, kar med letom prestopijo v Meblo, s katerim bodo med tednom tudi opravile nekaj dopolnitvenih treningov. Ta njihova morebitna »dvojna« uporaba je možna, saj bo Meblo tudi v novi sezoni »uradno«, se pravi za federacijo, pripadal ŠZ Bor. Sedež Meblovih domačih tekem bo vsekakor tudi v novi sezoni nabrežinska občinska telovadnica. V teku je tudi operativno načrtovanje sezone. Zbor igralk bo v ponedeljek, 18. avgusta. Odbor si prizadeva, da bi imela ekipa skupne priprave v Mariboru ali Dobrni v sodelovanju z jugoslovanskim državnim prvakom Branikom, s katerim bi odigrali tudi vrsto trening-tekem. Če priprav ne bo mogoče izvesti (tudi zavoljo službenih obveznosti nekaterih posameznic), bodo dekleta trenirala doma in sicer za začetek dvakratdnevno, med sezono pa štirikrat na. teden, vendar, če bo mogoče, s podaljšanjim trajanjem vadbe. Prvi uradni nastop Mebla bo tudi letos na turnirju ŠZ Sloga »Bazoviške žrtve«, 6. in 7. septembra, pomembno predprvenstveno preizkušnjo pa bo združena ekipa prestala tudi 21. septembra v Novem mestu, kjer se bo letos odvijal tradicionalni Pokal prijateljstva. Pred ligaškim tekmovanjem, letos se bo začelo že 25. oktobra, bodo pri Meblu skušali prirediti pomembnejši turnir z udeležbo kakovostnih šesterk. (ak) Z lanske pokalne tekme med Meblom in Torriano Regata za Pokal svetilnika Zmaga Sireninega jadralca Sternija Tržaški pomorski klub Sirena je tudi v nedeljo zabeležil prestižen us-Peh z zmago Petra Sternija v razredu ®Uropa na regati "Trofeo del Faro" -Pokal svetilnika", ki jo je organizirala ^ocieta velica Barcola-Grignano. Re-gata je bila še v razredih laser 420 in solid. TPK Sirena je bil prisoten v raz-redih europa z Davidom Poljšakom in etrom Sternijem, v razredu laser pa z Maksijem Ferfoljo, JK Čupa pa s Saro Bensi v razredu europa. V razredu eu-topa je bilo 22 jadralcev, pri laser pa j Jadralci so s težavo izpeljali rega-°’ v kolikor je primanjkovalo vetra. V azredu laser so izvedli obe preizkuš-. R> medtem Ho so v razredu europa 12vedli samo eno. Končna lestvica europa: 1. Peter ,‘erni (Sirena); 2. Alessandro Paoli k .G); 3. Pietro Calusa (SNPJ); 17. (Ču^dj Poljšak (Sirena); 22. Sara Bensi Končna lestvica laser: 1. Giorgio tenajni (SVBG); 4 Maksi Ferfolia (Si‘ M . G. Lado Marchi novi predsednik ŠD Juventina Na prvi seji novoizvoljenega odbora, ki ima težko nalogo, da znova vodi delovanje Juventine, so si odborniki orazdelili funkcije. Novi predsednik D Juventina bo Lado Marchi, ki bo prevzel mesto Franka Brajnika. Na podpredsedniško mesto je bil imenovan Rajko Tabai, medtem ko bo tajniške dolžnosti opravljal Dario Nanut. Blagajnik bo Saša Ožbot, gospodarja pa bosta Emil Nanut in Jelko Petejan. Ostale funkcije so si porazdelili takole: odgovorni za prvo ekipo Danilo Nanut - Blažonov, Bruno Gaiotto in Marjan Cingerli; odgovorni za mladinske ekipe Pavel Marušič in Gianfran-co Vecchiatto; odgovorni za družabnost Dario Prinčič; odgovorni za tisk in propagando Danilo Nanut - Blažonov; pomočnik tajnika bo.Franko Brajnik, pomočnik blagajnika pa Ivo Berdon. Člani nadzornega odbora so: Herman Nanut, Ivan Plesničar in Miloš Tabai. obvestila ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziralo v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v Borovem športnem centru telefon 51377. ZSŠDI obvešča, da bodo uradi združenja zaprti od 11. do vključno 14. avgusta 1986. ŠK KRAS obvešča vse zainteresirane, da lahko nabavijo kupone ter rezervirajo teniško igrišče v Zgoniku v tajništvu športno-kulturnega centra ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30. TPK SIRENA vabi v soboto, 9. in v nedeljo, 10. avgusta (pomorski sedež) na kala-marado, poskrbljeno bo za sveže ribe, dobro kapljico in glasbo. Vljudno vabljeni. Za Nepal je značilno, da se prepletata in v skupnosti živita dve različni si veroizpovedi, hinduizem, ki ni samo vera ampak nasploh civilizacija, način življenja, ki izhaja iz Indije in katere začetki segajo štiri tisoč ali morda tudi več let nazaj, in pa budizem, ki izhaja iz istih osnov in se je kasneje razvijal po svoje, od Bude naprej, reformatorja in svečenika, ki je živel okrog leta petsto pred našim štetjem, torej nekako v istem času kot KOnfucij na Kitajskem. Od prvega stoletja dalje se je budizem začel razširjati na Kitajsko, jo zajel in danes so Tibetanci budisti, Nepal pa je zaradi svojega geografskega položaja (nahaja se ravno vmes, med Indijo in Tibetom), prava mešanica. Med ljudstvom sta prisotni obe veri in med njimi ni nikakršnih sporov ali verskih trenj, kot se pogosto dogaja marsikje drug-je. Šerpe Nuru, Zambu in Nima nama pomagajo pri pakiranju opreme, ob tem pa naj še opozorim, da šerpe niso dolinski nosači, kot se pogosto misli. Ta posel, dolinskih nosačev, opravljajo Nepalci, povečini najrevnejše ljudstvo, medtem ko so šerpe ali pa če jih pridevniško imenujemo — šerpe, vedno le višinski nosači, to se pravi pomagajo pri neposrednem delu na gori, nosijo tovore med plezanjem v steni iz enega tabora v drugega in podobne stvari. Poleg tega se jim pozna, da so po rodu Tibetanci, značajsko se bistveno razlikujejo od Nepalcev in so veliko bolj civilizirani, če gledamo zgolj ljudstvo kot populacijo in ne upoštevamo vseh višjih slojev in kast, raznih birokratov in podobnih ljudi v Nepalu. Dela je veliko in sonce toplo pripeka, tako da po nekaj urah tečnega opravila že pošteno boli glava. Za trenutek sedeva z Borutom v senco, ravno tedaj pa priropota Beni, naš Janez, in naju začne nadirati kaj lenariva, naj vendarle delava in narediva že nekaj, saj morajo vsi trdo delati, in nobenemu ni prijetno v tem soncu. Naš Beni je bil namreč vedno junaško razpoložen in aktivnost je kar kipela iz njega, gojil je še pravi kult herojskega alpinizma. Popoldne gremo na kosilo, potem pa se kar utopimo v mestu. Na ulicah menjavajo denar, pa me daje paranoja, bojim se oziroma skoraj prepričan sem, da me bodo ogoljufali. Kot nalašč se mi je prav to zgodilo. Menjati hočem nekoliko večjo vsoto, pa me pobalin, ki je čivkal na ulici, odpeljal v hišo, kjer se z gospodarjem domenim za končno ceno. V Katmanduju je potrebno pri nakupih in podobnih trgovskih stvareh skoraj vedno barantati. To spretnost je izmed nas najbolje obvladal Lucijan, ki pa je v svoji objestnosti prekoračil že vse razumske meje. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri menjavanju denarja. Pogajaš se o vrednosti dolarja, takrat je menda dolar veljal okrog sedemnajst rupij. Pri tistem gospodarju se potem domeniva, zamenjava denar in, jasno, zgodilo se je prav to, kar sem se ves čas bal: ta stari me je opeharil in to kar za sto rupij, jaz naivnež pa sem se mu na koncu še zahvaljeval, saj je bil mož kar prijazen. Birokratske in podobne poslovne zadeve sta opravljala Bogdan in Andrej, zaradi boljšega znanja angleščine. Matevž je bil zadolžen za hrano, kar ga skrbi, saj nirrta izkušenj s temi stvarmi, izračunati, koliko naj vzamemo s sabo za dober mesec dni, pa ni najbolj enostavno. Ostali se ukvarjamo z opremo, z Borutom pravzaprav kar po cele dneve kolovrativa po mestu. Čas ima tu povsem drugačne dimenzije. Nobenega začetka in konca ni, ljudje se iz enega vrveža pre-tapljajo v drugega, toda ob tem se jim nikamor ne mudi, kot bi sploh ne imel načrta, kam priti. Pohajava po uličicah, klepetava s trgovci, na šerpovski ulici, kjer je veliko tibetanskih trgovin, se pogovarja Pašumpatinat, budistično svetišče va s prijazno ženico, ki prodaja alpinistično opremo, rabljeno seveda, saj jo trgovinam prodajo alpinisti sami, po povratku z odprave. Cene so poljubne, danes toliko, naslednji teden drugače. Na cesti pa se srečujeva z lakoto, neposredno, iz oči v oči. Gledam revne starčke, otroke, ki prosjačijo, ponujajo razne kipce, nože, kurije, hašiš, marihuano. Vse, kar hočeš. Nekateri so nadležni in težko jih je odsloviti. Ob številnih revežih in lačnih ustih, ki jih je toliko, da jim ne morem pomagati, mi postane nerodno in neprijetno. Kar stran bi gledal, pa se vedno znova srečaš s temi ljudmi. Usmilim se malega dečka s kozjimi zobmi, že včeraj mi je ponujal ogrlico in danes mu jo odkupim, za pet rupij. Ubogi mali, lušten je, kaže prazne žepe in se smeji, plaho in nežno, ne da bi prosjačil. Borut pravi, da se ga spominja še od lani, ko mu je prav tako ponujal ogrlico. Otroci so nasploh prijazni in srčni, skuštrani, strgani in umazani se podijo okrog, igrajo se v blatu in z zadovoljstvom capljajo po umazani vodi, ali pa si pred hišo drug drugemu obirajo uši. Rad gledam te črne obraze, toda gledam jih le kot zanimivost, kot zanimiv in slikovit film, ki traja vse skupaj le deset minut, morda uro ali dan, potem pa grem naprej, nič več mi ni zanimivo in nič več nimam tu opraviti. Pozabim nanje, saj imam še sto drugih, svojih, pomembnejših stvari. Sobota je, to pa pomeni dan počitka, kot pri nas nedelja. Zjutraj nekoliko dlje poležimo, oblačno je in razveselimo se, tako vsaj ni vročine. V glavnem imamo Že vse urejeno, manjka nam le še hrana, in časa za pohajanje je več kot dovolj. Borut se kar izgubi v mestu in ga običajno do večera ni, Andrej ima polno glavo, razmišlja, da ne bi na kaj pozabili, z Bogdanom in Matevžem se potepamo od trgovine do trgovine in tu pa tam kaj kupimo. Popoldne se s kolesi odpeljemo v Patan, to je eden izmed treh delov Katmanduja. Tretji je kakih 10 kilometrov oddaljeni Baktapur. Onstran reke Bagmati nas pričakajo vstopna vrata, v Patan, ulice so ozke, hiše stare in skupaj nagnetene, ljudje revni. Na glavnem trgu je nekaj pagod, značilnih hindujskih svetišč. Nekaj časa se pletemo tod okrog, nakar izgubim prijatelja in sam zaidem v zelo revno četrt. Vozim se po blatnih, včasih samo meter širokih cestnicdh, gruča otrok se smeji in podi po dvorišču, prav neverjetno je, v kakšni mirnosti in skoraj nekakšnem zadovoljstvu, kljub strašni revščini, živijo ti ljudje. Prijazni so in izgleda, kot bi se sploh ne znali sekirati. Drugega ničesar. Vsekakor povsem drugače od toplega >ziva in pozdrava z dne 12. marca, ob podobni priložnosti. Od kod ponovna ustanovitev dijaškega športnega druš-a'k° pa je eno že nadvse uspešno tekmovalo? Že oni stavek z dnevnega reda: "naloge dijakov v špor-jasno pokaže, kdor je doživel one čase, da se tudi mlado ključno slovensko-dijaško društvo ni moglo izogniti teda-Nh političnim zakonitostim. V stališčih tedanjih političnih Jjakov pač ni bilo sprejemljivo, da bi se dijaki, pa čeprav ^afid športniki, ločevali na Slovence in Italijane. Komu se tedaj zdel obstoj samo slovenskega dijaškega športnega uštva nesprejemljiv, danes ni mogoče natančno ugotoviti. 5ekakor tako je bilo. 7isk o usodi tega novega društva podrobneje ni poročal, " dokaj skromno, v arhivu ZDTV pa sem v organiku z 'tumom 15. junija 1948 našel zapisano pod nazivom CIR-DLO SPORTIVO STUDENTESCO (torej samo v italijan-ihi, da se bo društvo ukvarjalo z nogometom, košarko, odbojko, atletiko, težko atletiko, boksom, plavanjem, šahom, namiznim tenisom, zimskimi športi in izletništvom, da nima še društvenih barv, ker je bilo komaj ustanovljeno, iz priloženega seznama odbornikov pa je izhajalo, da sta v odboru le dva Slovenca in sicer Marjan Dolgan in Aljoša Žerjal. Že iz megalomanskega seznama dejavnosti, s katerimi naj bi se društvo ukvarjalo je razvidno, da nova organizaci- ja ni nastala na stvarnih temeljih in ni mogla živeti iz svojih naravnih tokov. Ne zato, ker so bili v njem športniki dveh narodov, ampak predvsem zato, ker je bila ustanovitev imponirana od zgoraj ter je pri tem trčila na enako organizacijo, ki je nastajala iz svojih lastnih temeljev. Morda je bil to glavni vzrok, da se športno društvo, ki se je porodilo iz samo slovenskih dijaških vrst in je raslo iz lastnih življenjskih tokov, ni več razvijalo. Slovensko dijaško športno društvo v Trstu je leta 1948 upeljalo tudi za tržaške Slovence novost: odbojko. Na naših dveh slikah ie prva zamejska ženska odbojkarska ekipa (levo pred treningom, desno po tekmi), katero so sestavljale Ferjančičeva sestri ice4..i!. Čokova, Slavikova, Jeričeva, Pavletičeva in Rupenova, trener pa je bil B. Pavletič J ' ' Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ^ ZTT član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 7. avgusta 1986 Leta 1995 bo v evropskih tovarnah kar milijon neprodanih avtomobilov RIM — V prihodnjih desetih letih bo proizvodnja avtomobilov v Evropiji naraščala preko možnosti tržišča in v letu 1995 bodo imele evropske tovarne milijon neprodanih avtomobilov. Toliko znaša razlika med ocenami tržišča in načrti posameznih avtomobilskih industrij. Tudi na Japonskem bodo imeli proizvodnjo večjo od sposobnosti tržišča in razlika bo še večja kot v Evropi, saj bo presežek predvidoma znašal pet milijonov vozil. Za evropske in za japonske tovarne pa se bo v tistem času odprlo ameriško tržišče v znatno večji meri kot doslej, saj predvidevajo, da bodo v letu 1995 ZDA uvozile štiri milijone avtomobilov. Sicer pa je ameriško tržišče že sedaj zelo zanimivo za nekatere evropske in japonske tovarne. Tako je bilo v letu 1985 kar 28 odstotkov vseh prodanih avtomobilov v ZDA tuje proizvodnje, od teh je bilo 70 odstotkov japonskih, na ameriškem tržišču pa so se uveljavile tudi nekatere evropske tovarne, predvsem z luksuznimi avtomobili. To so torej predvidevanja, vendar je zaenkrat nemogoče reči, ali in v kolikšni meri se bodo uresničila. Na ameriški uvoz namreč vplivajo številni dejavniki, med katerimi je najbolj banalen kotacija dolarja, med dogodki, ki bodo vplivali na ameriško tržišče, pa je tudi možnost, da Japonci nekatere tovarne enostavno prenesejo na ameriška tla, kar že resno načrtujejo. Po drugi strani pa bi na premike na ameriškem tržišču lahko vplivala tudi šibkost nekaterih valut, kot naprimer južnokorejske in mehiške, kajti iz teh dveh držav bi lahko poceni uvažali avtomobile. Končno pa ni mogoče pozabiti novih tehnoloških prijemov, ki jih skrivnostno načrtujejo v Detroitu in na osnovi katerih menijo, da bodo bistveno vplivali na želje kupcev. h poizvedovanja, ki ga je naročila vlada Francoski turist manj len zato pa čedalje bolj snob PARIZ — »Grandes vacances« počasi tonejo v pozabo, z njimi pa izginjajo tudi nepriljubljene tablice z napisom »vse rezervirano« na vhodnih vratih obmorskih hotelov, s počitniško opremo prenatovorjeni avti in avgustovska samota izpraznjenih mest. To izhaja iz poizvedovanja o razvoju turizma v Franciji, ki ga je naročila pariška vlada. Raziskava je pokazala, da se je tipična podoba francoskega turista krepko spremenila: ta letos naravnost zanemarja tradicionalna središča mno- Kaj nam svetuje dietolog za vroče poletno obdobje RIM — "Sadni sokovi, zelenjava, sladoled: to je najuspešnješi "fast food" za tople poletne dni", tako meni zdravnik Giancarlo Bolzano. "Poletna dieta mora biti bogata z naravnimi solmi in vsebovati malo kalorij." Predvsem je treba za 'zajtrk jesti jogurte in sadje: so lahko prebavljivi in jih telo z lahkoto asimilira. "Obilo sadja morajo jesti predvsem otroci" priporoča Bolzano. Za tiste, ki so na dopustu pri morju je najboljše, da se hranijo s precejšnjimi količinami korenja: je osvežujoče in ne debeli. "Opoldanski menu mora vsebovati malo ogljikovih hidratov in mesa", katere moramo zamenjati z zelenjavo, sadjem, siri in občasno jajci. Obed torej, ki vsebuje precej energij toda malo kalorij; v teh dneh bi pretiravanje z maščobami in začimbami v hrani pomenilo odvečno obremenitev želodca. Večerja mora biti obilnejša, da nadoknadimo vse tiste energije, ki smo jih izgubili čez dan. Ne sme pa vsebovati začimb in maščob, ker bi s tem povečali potenje telesa. "Poleti je treba precej piti", nadaljuje Bolzano, "ker s potenjem telo odstranjuje mineralne soli, katere moramo nadoknaditi". Ne smemo pa piti ledenih tekočin, saj bi s tem škodili želodcu in lahko povzročili prebavne motnje zaradi spremembe temperature v prebavnih organih. O hladnih jedeh pa lahko pozitivno govorimo, ko imamo "opraviti s sladoledom. Lahko ga uživamo kadar hočemo brez omejitev," zaključuje poletni prehrambeni dekalog doktor Bolzano. Leteči kipi v Londonu Ne gre za balone, ampak za leteče kipe, ki jih je v londonskem parku Battersea razstavil avstrijski umetnik Andre Keller, ki bo s to razstavo obiskal dvajset evropskih mest (Telefoto AP) žičnega letovanja in se rajši odloča za sprehode in izlete v naravo, za zdravo rekreacijo in športno dejavnost daleč od lenobnega vzdušja morskih plaž. Toda zanimanje za tradicionalne oblike počitnikovanja ni pojenjalo samo pri Francozih, ampak tudi pri drugih Evropejcih pa tudi Američanih, kakor vedo povedati člani francoskega združenja gostincev iri hotelirjev. Pravijo namreč, da so se Angleži, zahodni Nemci in Američani tokrat kar izneverili francoski ponudbi in tukajšnjim turističnim operaterjem, zlasti lastnikom hotelov in posebno na ažurni obali povzročili veliko finančno škodo, saj jih je v Francijo prišlo za 40 do 60 odstotkov manj kot lani. Ekonomisti v Parizu radovedno raziskujejo vzroke tega in proučujejo sleherno spremembo v turističnih običajih tako domačih kot tujih letoviščarjev. Z razlago, da se turisti bojijo terorističnih napadov po libijski aferi, se ne morejo zadovoljiti, zato pa so prišli do zaključka, da so Francozi naenkrat postali manj leni: medtem ko so si do sedaj jemali pettedenski dopust v enem samem obroku in se pekli ter prerivali na plaži, se sedaj rajši odpravijo za krajši čas v spokojno zelenico, kjer se predajo igranju in celo športni rekreaciji. Počitnice si razdelijo na vse leto, izogibajo se množici in se snobis-tično ponašajo z nekakšno ekskluzivnostjo: dopust naj bi jim, skratka, postal simbol družbene uveljavitve. To velja zlasti za tiste, ki se bavijo s svobodnimi poklici, medtem ko se preprostejši ljudje vse bolj ogrevajo za kmečki turizem. Za zavijanje hrane uporabljajo papir z belili in s svincem RIM — Velika večina papirja, ki ga uporabljajo za zavijanje živil, ne ustreza zdravstvenim določilom o značilnostih ovoja za prehrano. To je ugotovila zveza potrošnikov na osnovi raziskave, v kateri so pregledali 100 vzorcev živil, kupljenih v delikatesnih tr- govinah. Kar v 72 primerih so namreč ugotovili, da so živila v večini primerov gre za salamo, šunko, sir in podobno — je bil ovoj sestavljen iz dveh listov, iz tanke plastične folije, ki ustreza vsem določilom in iz papirja, ki vsebuje veliko količino belila, s ka- terim prekrijejo slabo kvaliteto papirja. Ugotovili so namreč, da gre za papir, ki ga izdelujejo iz starega papirja. Praviloma sicer živila ne bi smela priti v stik s tem papirjem, vendar pa se to ne dogaja. Preglede teh papirjev so izvedli v posebnem strokovnem inštitutu, pri raziskavah pa so ugotovili da je 70 vzorcov papirja škodljivih zdravju, v nekaterih vzorcih pa so našli celo izredno veliko količino svinca. Gre za papir, na katerem sicer ne piše, da ga je^ moč uporabljati za živila; nasprotno, včasih celo piše, da ga ni mogoče uporabljati za zavijanje živil in prav zato temu papirju dodajajo tanko plastično toliko, ki naj bi preprečila dotik. Dejansko pa do dotika pride. Združenje potrošnikov pa še opozarja, da je včasih moč najti napis "za živila", ne da bi bilo tudi zapisano, da lahko obe strani lista prideta v stik z živili. Pogostokrat se namreč dogaja, da je papir izoliran samo na eni strani, kar bi moralo biti na papirju napisano. Po mnenju združenja potrošnikov gre torej za običajno izmikanje zakonskim določilom. To seveda ne pomeni, da združenje nasprotuje uporabljanju papirja, izdelanega iz starega papirja, vendar ga ni moc uporabljati za zavijanje živil. Novice iz domovine Fotograf ni ujel v kamero dvojice ljubkih deklet, ki se sproščeno sončita v miinchenskem parku, ampak Japonca, ki se zanju ne zmeni in mirno bere časnik, ki mu prinaša novice iz domovine (Telefoto AP) Darujte v sklad Mitje Čuka Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam SVEŽI KOTLETI - po 7.200 lir SVEŽA REBRCA - po 4.800 lir vključen davek IVA INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 _ ■ (Dolga krona) J ■■ E Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 grand. marche PR0ST0RN0 PARKIRIšeE TAHI I ) /TAHI! TAHI X KRIVI I STOJ, P JURO I POSLUŠAJ ME. ME 5AM0 TAHI, OM JE LE KAMEN V TEM KRVNIŠKEM STOLPU. PROČ I Z SOSPOCP1 KMET MORA PRIJETI ZA MEČ! JAZ SEM PRIPRAVLJEN MA BOJ. TAHI ME JE PREDAL TURKOM, A SEM POBE&NIL, [A BI, SE MAŠČEVAL. ZDAJ IMAM ?ARAD! JANE ŠE VEČ ^PRIPI V HIŠO. ODPOČIL! Sl ZVEČER SREVA NA POGOVOR S KMETI V STARI MLIN. TISTO NOČ SO V STARI MLIN PRIŠLI VSI KMETJE IZ OKOLIŠKIH NASI.