NO. 66 Ameriška Domovina iTcEira AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNLNG, APRIL 4, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LIX — VOL. LIX. V Pentagonu študirajo nov načrt nar. obrambe Medcelinske rakete bodo nameščene na ladje, kjer bodo manj izpostavljene sovražnemu napadu. WASHINGTON, D. C.—Končno so se strategi naše vojne mornarice in našega vojnega letalstva le znašli za skupno mizo, da izdelajo nov načrt na našo narodno obrambo v zraku. Glavne postavke novega načrta naj bi bile: Kar imamo oporišč za rakete na suhem, naj se vsa skrijejo pod zemljo, da jih sovražnikove rakete ne bodo mogle uničiti. Sicer naj ta oporišča izgubijo svojo vrednost, ker so nepremakljiva. Prvo mesto naj prevzamejo premakljiva oporišča in to na atomskih podmornicah in na obrežnih ladjah. Podmornice naj bi bile oborožene z raketami “Polaris,’ ki bodo v svoji končni izdelavi tabo, da bodo lahko letele do 2,500 milj (sedanje letijo samo okoli 900 milj). Obrežne ladje naj bi bile posebno prirejene ravno v la namen in naj bi bile v neprestanem premikanju, tako bi jih sovražnikove rakete ne mogle nikoli zadeti. V nekem oziru bi bile celo boljše od podmornic, premikale bi namreč blizu naše obale in ne bi bilo nobene težave s preskrbo vsega, kar potrebujejo, tudi raket. Podmornice bodo po svoji prirodi daleč od naega o-brežja in se lahko zgodi, da se ne bodo mogle hitro vrniti domov, odnosno, da jih naše lad-jeve ne bi moglo dosti hitro zalagati z vsem potrebnim. Načrt tudi predvideva veliko Važnost rakete na trdo gorivo, znano pod imenom Minuteman; spodrinila bo počasi vse rakete s tekočim gorivom. Načrt se končno ne zanaša Preveč na mo’fnost uničevanja Sovražnikovih raket z našimi raketnimi lovci, da se tako izrazimo. Se, nagiba na misel, da je boljše imeti toliko umetnih satelitov, ki naj stalno krožijo nkoli zemlje, kolikor jih bo potrebno za komunikacijsko in obveščevalno službo. Ali naj pri tem še uničujejo nasprotnikove rakete, tega ne vedo, ker še ni dokončno dan odgovor na vprašanje; ali je mogoče računati s tem, da raketni lovec lahko si-Surno poišče sovražnikovo rake-to in jo uniči? Novi grobovi Amelia (Molly) Mihelkh V četrtek zjutraj med operacijo ščitne žleze je 51 let stari Ameliji (Molly) Mihelich, roj. Germ, z 830 Babbitt Rd., Ohio, nenadno zastalo srce. Zdravniki so ji odprli prsi in srce z masažo zopet pripravili do delovanja. Po dveh dneh je to opešalo znova, kljub temu da so v Euclid Glenville bolnišnici storili vse, da bi bolnico ohranili pri Mvljenju. Pokojna je zapustila moža Antona, hčer Dolores, vnukinjo Denise Marie, brata Antona Germ, sestro Margaret Pernus in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu in bila članica društva Clairwood No. 40 SDZ in Krožka št. 4 Progres. Slovenk. Družina je vodila trgovino z groce-rijo I.G. A. Super Market na 830 Babbitt Rd. Pogreb pokojne bo jutri zjutraj ob osmih iz J. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na pokopališče Vernih duš v Char-donu. Mississippi narašča in grozi s poplavami Mogočni Mississippi je začel konec tedna naglo naraščati in je danes zjutraj dosegel ž'e tako višino, da obstoja nevarnost, da bo skoro prestopil nasipe. MEYER, 111. — Narodna garda in skupine prostovoljcev se že nad 24 ur trudijo, da bi okrepili nasipe ob reki Mississippi, ki je narasla kot že dolgo ne in grozi udariti preko njih ter zaliti rodovitno zemljo vzdolž svojih bregov. Trdijo, da je v nevarnosti okoli 60,000 akrov bogate far-marske zemlje samo v Illinoisu. Nevarnost poplav obstoja vse od Keokuka na severu pa preko St. Louisa, Mo. na jugu. Blizu 30,000 oseb se je umaknilo iz svojih po povodnji ogroženih domov. DE GAULLE IN HRUŠČEV PODPRLA RAZOROŽITEV! Predsednik Francoske republike De Gaulle in predsednik sovjetske vlade Hruščev sta se sporazumela, da je razorožitev najvažnejše vprašanje mednarodne politike in tudi najbolj pereče. V zaključni izjavi ob koncu razgovorov sta povedala, da naj bo to vprašanje prvo in glavno pri bodočem sestanku na vrhu. PARIZ, Fr. — Predsednik sovjetske vlade Nikita —^— Hruščev je včeraj končal svoj 12 dni trajajoči obisk v Fran- že nad 150 let razpravljajo o ciji z govorom preko televizije in tiskovno konferenco. O gradnji predora pod Kana-j obisku in razgovorih obeh vodnikov je bila izdana tudi polom, ki naj bi povezal An-'sebna zaključna izjava. Iz nje je razvidno, da obstoje med Župan A. Celebrezze se vrnil iz bolnišnice CLEVELAND, O. — Mestni župan Anthony Celebrezze je po treh in pol tedna včeraj zapustil St. Vincent Charity bolnišnico, kjer se je podvrgel dvema ope- | racijama. V sredo bo odpotoval za deset dni v Tampo v Florido na kratke počitnice, da se mu zdravje utrdi. -----o----- Mosl preko Kanala Frances Straus V Allen bolnišnici v Oberlinu, Ohio, je umrla 74 let stara, Frances Straus, ki je preje živela na 1071 E. 61 St. Zapustila je enega sina v Detroit, Mich. Ta bo prišel v Cleveland in poskrbel Evropski parlamenl želi čim hilrejšo carinsko zvezo “skupnega trga” STRASSBOURG, Fr. — Evropski parlament, ki ga tvorijo parlamentarne delegacije Frr.n-cije, Nemčije, Italije in Benelux dežel, se je izrekel skoraj soglasno (142 glasov za, 1 proti za pogreb, ki ga ima v oskrbi jn 2 neodločena) za čim hitrejšo Grdinov pogreb, zavod na E. 62 j carinsko zvezo, znano pod ime-St. Podrobnost bodo objavljene nom “Skupni evropski trg.” Za-kasneje. 1 nimivo je, da v tem parlamente,hard Gomez tu delegacije na glasujejo po Nenadno je preteklo soboto narodni pripadnosti, ampak po umrl 20 let stari Richard Go- političnih blokih: s krščansko-mez s 1796 E. 24 St. Zapustil je demokratskem, socijalisticnem ženo Patricijo, hčer Angelo Ma- ^ 'n liberalnem, rie, starše Johna in Daisy, dva ! Skoraj soglasno odobrena re-brata in tri sestre. Pogreb bo v solucija želi znižanje medseboj-četrtek iz Grdinovega pogreb, nih carinskih tarif za 20\ že 1. zavoda na E. 62 St. Podrobnosti julija in za daljnjih 20'7 naj-bodo javljene kasneje. kasneje do konca 1961; želi da- Mary Cesnovar lje) da bi zveza ustvarila do 1. julija tudi prvo carinsko tarifo 7 V - * glijo in Francijo, sedaj so sprožili misel — mostu. LONDON, Vel Brit. ^ Sku- ^ ^ ^ jr2av, smatrata fina Imenikov in inženirjev ,vpra§anje današnjega časa.” je predložila, njpj bi se preko i Hruščev je v razgovoru s čas-Rokavskega preliva ali Kanala1 nikarji nagiasil znova, da bo obema državama velike razlike v pogledu na posamezna vprašanja mednarodne politike, čeprav je polna ljubeznivih besedi in ne omenja nobenih nasprotij, pa razvidno tu- razorožifev za “najvažnejše beno spremembo sedanjega položaja Zah. Berlina, v kolikor bi zgradilo most, ki bi bil veliko Sovjetija podpisala z Vzhodno bijaJz nj0 0gr0žena svoboda dva prakticnejsi od predora, o kate- Nemčij0 posebno ločeno mirov- in četrt mjiijona Berlinčanov. no pogodbo, če zahodne sile ne rem se v Angliji in Franciji menijo že od časov Napoleona. Angleško gradbeno Dorman Dogovor o sodelovanju v atomski raziskavi PARIZ, Fr. — Tekom obiska „ . . . -______________bil podpisan govih besedah izgubile zahodne cjogavor o kulturnem in znan-sile vse svoje sedanje pravice v stvenem sodelovanju med Fran-Berlinu in pravico do zvez med cij0 in Sovjetsko zvezo. Ta do-: Zah. Berlinom in Zah. Nemčijo, j govor obsega posebni sporazum hi Dodal je, da bo počakal z vpra- j 0 sodelovanju pri raziskavi bodo pristale ne sovjetske pred- podjetje ^ loge rešitve nemškega vpraša- ............ Long Rd., ki ima v |nja. y tem slučaju bodo po nje-'Njkjte Hruščeva je gradnji dolgih mostov veliko " ’ ’ ’ - - skušnjo, trdi, da tehnični problemi niso nerešljivi. Most bi stal na 150 stebrih in bi imel dve veliki odprtini, skozi katere bi uuai JC; -r-- 0 soueiuva.iju pn «- . Ui ako mogle brez vsakih težav voziti §anjem ureditve Nemčije, če bo tomske sile za uporabo v splošne ^ f11 ° ^ , . . • , tudi naj večje ladje. Most bi bil |na sestanku vodnikov v Parizu |potrebe in koristi. |bl amenske dl'ZaVe Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj po cerkveni pobožnosti sejo v šoli sv. Vida. Asesment bo tajnica pobirala od 6. dalje. Seja— Klub društev Slov. društ. doma na Recher Ave. ima nocoj ob 7:30 sejo v Domu. Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri zv. ob sedmih v" SDD na Recher Ave. sejo. Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša Za pok. Johna Crček ob 7-dnevnici smrti. -----o----- Dominikanski Trujillo naj postane indirektni podpornik Fidela Castra? CARACAS, Venez. — V politiki je vse mogoče, zakaj naj ne bi torej desničarski domik; nski diktator Trujillo podpiral — seveda proti svoji volji — levičarskega diktatorja Castra na Kubi. Do tega utegne priti, ako v celoti dolg 21 milj. Posamezni oporniki bi bili oddaljeni drug od drugega 740 čevljev. Gradnja bi stala 560 milijonov dolarjev in bi bila na dolgo roko cenejša od predora in njegovega vzdrževanja. Preko mosta bi vodila široka avtomobilska cesta, posebni stezi za kolesarje in motocikliste in seveda — železnica. ------o------ Kavalirji še niso izumrli, vsaj ne v — Aziji v maju dosežen kak sporazum o vprašanju razorožitve. Skupna izjava zatrjuje, da je potrebno vsa mednarodna-vprašanja reševati mirnim potom brez uporabe sile. Hruščev je svoj obisk v Fran- NEW DELHI, Ind. — Kot se spodobi je Nehru pošteno kadil _ venezuelskega predsednika Obe državi bosta priredil, te-1 ki je smrtni po. kom prihodnjega leta tudi veh- otnlk dominikan- Francija v Moskvi Trujilla< naj namreč A-, ki razstavi Sovjetija v Parizu. sa. V petek je umrla po dolgi bo- _ s; ".v:;! sts “o “ s; u n« 7 * ne mirovne oe mcu s Cesnovar^ s 402^ E. 52 St., doma ^ja od sedanjega povprečja šestih »Uo ‘n Vzhodno Nemčijo iz Gor. Brezovice, od koder je;carinskih tarif (francoske, nem- ___ P .......—i’* ' " Z.VCZ.U. let Jf ciji skušal zaključiti cim lepše njs^a pa se Omenila še glede ča-in ljubeznivejše, da bi zapustil v deželi čim ugodnejši vtis o sebi in komunistični deželi, ki ji vlada. Združene države zavrnile sovjetsko stališče WASHINGTON, D. C. — Zastopnik državnega tajništva je izjavil, da Združene države stoje na stališču, da sklenitev ločene mirovne pogodbe med Sov- ne , [merika pretrga diplomatske sti- Hruščev je povabil De'Ganila lke g Trujilldm. za odškodnino na uradni obisk v Sovjetsko bi pa republike Latinske Ame-zvezo. la je povabilo sprejel, r.ke pritisnile na Castra, naj + rx orv /-1/A *V» rt 1 I O O /-\ rf 1 rt H rt r»o_ Ljudstvo štetje in Bela hiša WASHINGTON, D. C. — Zakon je zakon, to je moral ponovno ugotovititi tudi Eisenhower, ko je moral odgovarjati javil, čim preje uvede res pravo demokracijo na Kubi in razpiše svobodne volitve. V Caracasu trdijo, da je za to idejo že vnetih precej južnoameriških republik. Menda so jezne na Castra posebno radi tega, ker je kubanski diktator izda njegovega revirna ne prišla pred 60 leti. Zapustila je ške, sina Franka, pri katerem je zadnje čase živela (v Chardo-nu), hčeri Frances Smith in Vi- - - , bo prav nič spremenila sedanj e- nem govoru mu rekel da je ob- Zah Berlina in zvez predlaga posebno carinsko ko- cudoval ‘kavalirski odpor pro- ? n.im Ta ie bil določen s po_ laške in Benelux dežel); stih držav začne carinska poga- do Martin, vnuke in pravnuke, janja z zunanjim svetom. Bila je članica Bratovščine sv. j Evropski parlament nima nobene pravice sklepati zakone, i-ma samo Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu. Pogreb pokojne bo danes ma samo posvetovalni značaj, zjutraj ob 8:30 iz L. Ferfolia po- vendar glasovanje vemo odraža greb. zavoda v cerkev sv. Lov- javno mnenje v zapadni Evropi , , i .1 _ _ X__* - . . , m ST« ?ZrZik°mJ; :eTp^bmS Z likimi silami, še predno je bila vojna končana in Nemčija zasedena. Nemci pri sklepanju te pogodbe niso bili zastopani in niti dobrin 1U ur m nimaj0 z njQ nobene neposredne razsulom egiptovske ^ zdrufene države smat. rajo to pogodbo za veljavno in Brez skrbi, pridete gotovo na vrsto! CLEVELAND, O. — Če se pri vas slučajno še ni oglasil nihče 0<1 popisovalcev ljudskega štetja- ne mislite, da so vas izpusti-ll- Popisovanje bo trajalo nekako dva tedna in ni mogoče, da hi bili vsi na vrsti ž'e kar prve dni. I renca ob devetih, nato na Kal-| varijo. ------O' — Voda odnaša plodno prst Tekoče vode uničijo v Zdru-I Ženih državah vsako leto okoli pol milijona akrov obdelovalne zemlje. po potrebi carinske zveze. To je bil glavni razlog, zakaj se je angleški ministrski predsednik tako razjezil nad “skupnim trgom,” ko je bil v Ameriki; evropski kontinent pač ne mara več angleškega varuštva, tudi ne na gospodarskem polju. 1956, ki lahko služi za “vzor’ vsem narodnom. ako pridejo v težave. Da odpor proti izraelski armadi ni trajal niti dobrih 10 ur in se končal z armade, to je moral Nehru kar prezreti, da je bilo zadoščeno predpisom azijske olike. kot hišni gospodar Bele hiše na vežejo več obveze pogodb, ki vprašanja, ki jih obsega vpra- jih je sklenil prejšnji kubanski šalna pola statističnega urada, diktator Batista. Nr povedati je moral, da ima | Castro je s tem priznal Ru-hiša 132 sob, da ima dobro ure- som pravico, da se vtikajo v a-jeno kuhinjo, toda samo za hiš- meriške zadeve, vsaj na Kubi, ne potrebe, da v hiši ni svobod- kar je v očitnem nasprotju pro-nih sob ali stanovanj za najem ti Monroevi doktrini v sed?.-itd. Na vsa sprašanje je bil od- njem tolmačenju, ki ga prizna-govor še lahek, samo pri enem vajo vse ameriške republike rase je spraševanje zataknilo: “Ko- zen Kube. liko bi bila nepremičnina vred-*na, ako bi jo postavili na trg?” j Kako naj bi to vedel predsed- Dolina dimov sanje dokončno rešeno z združitvijo Nemčije in podpisom mi-Dolina 10,000 dimov (Valley rovne pogodbe z njo. of Smokes) v Aljaski je nastala V izjavi državnega tajništva okoli 1. 1912 ob izbruhih ognje- je dalje rečeno, da Združene dr-nika Mt. Katmai. zave ne morejo pristati na ne- obvezno za vse štiri zasedbene jnik, ko si o cenitvi vrednosti sile, dokler ne bo nemško vpra-'Bele hiše niso na jasnem niti Značilni volivni uspehi nemških sociialistov na Bavarskem strokovnjaki v proračunskem BONN, Nem. — Na Bavar-uradu? {skem so bile volitve v okrajne -----o----- » jn občinske odbore. Glavna tek- Rak ali ne rak,_ kadimo — “ pa vendarle vec in vec J WASHINGTON, D. C. — Fe- Forandov zakon o bolniškem zavarovanju propadel v odboru , „ 1_ 1 _ i. J i 1 ,4 „ - Va/aI vaaXD; rrvioooll x r rt V T rt t »v rv \7rtrt K r Vremensk prerok WASHINGTON, D. C—Zna- , Ravno to glasovanje je še bolj primer lahko trdil, da je za bol ni Forandov zakonski načrt o'podčrtalo dejstvo, da je zakon-,niško zavarovanje iz prepriča- , , .y, . . „ ski načrt postal ne samo poli- nja. Pri tem pa ni vazno, ali bolmškem zavarovanju je pro- ^ ^ tud. vo]ivna za. misli zares ali ne: važn0 je dej- padel pri glasovanju v pristoj- , deva prvega razreda. Demokra-! sivo, da ne more pridobili re- ---- odboru Predstavniškega! ^ go lahko hvaležni republi- j publikancev za svoje stališče. doma. Za zakon je glasovalo sa-| kancemj da So jim končno ven-1 Ako torej republikanci ne pod-mo osem severnih demokratov, I darle preskrbeli politično vpra- pirajo Nixonove politike. P°če- , . . •iv i______ ___ j_ vAo-; K; inntrtrv» nnlitirni pravi: Najmanj zadovoljen je z gla- proti zakonu so bili. vsi repub- šanje, ki je privlačno ža vso de-likanci (10 po številu) in 8 juž-Inih demokratov. Forand je takoj napovedal, da bo vložil pri predsedniku Rayburnu petici-[ jo, naj plenum vendarle obrav- mu naj bi jo potem politični nevtralci in nezadovoljni demo- iNcj-crj ________ ~ , krat j e? Take demokratske pri- sovanjem gotovo podpredsednik pombe bodo za Nixona zelo hud Nixon. Eisenhower mu je sicer poper. dal dovoljenje, da za volitve sestavi svoj političen program in Debata v odboru predstavniškega doma ni prinesla na dan ka in krščansko-socijalna unija. Obe stranki sta sicer povečali deralno tajništvo za poljedel- gtevdo giaSov, - toda na račun stvo je objavilo podatke o lan- malih strank, pri čemer je pa _________ ski proizvodnji tobaka in tobač- g^evjj0 gias0v, oddanih za soci- stroški znašali verjetno več kot n’h izdelkov. Poročilo piavi da jajno demokratske kandidate bilijon dolarjev, da bi bila po cigaret Pokadlh 490 narastlo veliko bolj kot število sedanjem besedilu zavarovana nov- tore-i 4 odstotke vec ot glasov za knšfčansko-socijalno cela vrsta ljudi, ki bolniške stro- j predlanskem. Letos jih bomo unijo ške lahko sami nosijo, da pa na nad 500 bilijonov. , Volivna borba se je sicer vr- drugi strani nekaj milijonov! Kajenje nas je stalo 6.1 bilijo- tela le 0k0li lokalnih zadev, kot Amerikancev ne bi bilo zavaro-'nov, javna uprava pa je imela so davki, šole itd., vendar ni iz-vanih, ako ravno so v potrebi: od tega skoraj 2.7 bilijona do- ključeno, da je nekaj vpliva to so tisti, ki ne uživajo dobro- hodkov. Na vsakega Amenkan- jm€d tudj novi socijalno-demo- te federalnega starostnega zava-'ca, starega 15 let in več, je pri- kratski politični program iz lan-rovanja. To so običajne polovi-' šlo 190 paketov cigaret na leto. skega leta. Zato politični opazo-čarske resnice |Kot se vidi. strah pred rakom valci z zanimanjem čakajo na Eisenhower se je na zadnji ni kadilcev odvrnil od kajenja. jesenske občmske volitve v in- ------o——— dustrijskih centrih zapadne Pospešeno zorenje Nemčije. WASHINGTON, D.C. — Po- Mislijo, da jim bo izid volitev tiskovni konferenci ponovno izrazil proti “socijalizirani medi- ^ečinoma oblačno, hladneje, Možnost dežja. Najvišja tempe-ratura 50, najnižja 38. nava zakonski načrt. Treba mu'da se mu ni treba ozirati, kaj kakih novih momentov. Doka- cini» pripomnii pa je, da je pre-'ijedeTskTra^vo ^kuša po- naZv^rkoUkoTrna"Adenauer bo pa dobiti na peticijo 219 pod- sedaj dela republikanska admi- zi za m pro i s01, . j ostarelih potrebnih podpore' sebno razpršino, ki naj bi po- upanja, da bo zmagal prihodnje pisov, kar je nemogoče, ako so nistracija, toda to ni za Nixona dokazi proti ^ | J služaj bolezni. spešila zorenje jabolk. ’ ^ državnih volitvah, vsi republikanci proti. I posebna tolažba. Nixon bo na vdarjah posebno strah, da bi i .1 J j SMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 4, 1960 P- Ameriška Domovina a; It Tj 1 a t Ja M * li r « ~" 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 >— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i £a Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav; $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES j United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. N. 66 Mon., April 4, 1960 Senca na ameriškem blagostanju Z nobeno stvarjo se v Ameriki tako zeloradi ne bahamo kot z našim blagostanjem. Ko smo na primer dosegli narodni letni dohodek skoraj 400 bilijonov dolarjev, je bilo o tem napisanih in govorjenih milijone besedi. Hitro smo izračunali, za koliko je pri nas osebni dohodek vsakega Ame-rikanca višji od dohodka kateregakoli drugega človeka na svetu. So pa to same povprečne številke, ki še daleč ne dajejo pravilne slike o našem ameriškem življenju, ki tudi še daleč ni tako rožnata, kot je naslikana v številkah. V naši deželi je še zmeraj 32 milijonov ljudi, ki morajo živeti v družinah s povprečnimi tedenskimi dohodki pod $50, pri čemur so računani štirje družinski člani. V to število je vklučenih nad oseih milijonov ostarelih in petina ameriških otrok. Vpokojencev, ki dobivajo federalno starostno ali podobno rento, je sedaj okoli 16 milijonov; 60% od njih ima letno manj dohodkov kot $1,000.00, 40% pa nima prihrankov, ki bi presegali svoto $200.00. To se pravi več kot polovica vpokojencev je navezana samo na pokojnino, ki ne krije ničesar razven najnujnejših izdatkov za golo življenje, in nima nobenega drugega premoženja kot zadnjo rezervo. Takih vpokojencev, navezanih samo na pokojnino, je torej nad 8 milijonov. Zakaj jih je toliko? Ali so res sami zanikrneži, ki tekom svojega življenja niso nikoli mislili na stara leta? Ali niso morda tudi sami krivi, da so zašli v tako stisko? Velike večine ne bi mogli kriviti, da je sama zakrivila svoje revno stanje na stara leta. Ljudje. Iji so v naših dnevih dosegli 65. leto starosti, so šli skozi tako težke čase kot noben drug rod v zadnjih par sto letih. Najprvo je mnogim prekrižala vse račune prva svetovna vojna. Mnogi so si od nje pozneje tudi gospodarsko opomogli, toda prišla je velika gospodarska kriza koncem 20-tih let in jim uničila vse, kar so prihranili. Bili so tam, kjer so začeli l. 1910 ali še preje. Komaj so si malo opomogli od velike krize, je prišla druga.svetovna vojna. Dala jim je sicer dober zaslužek, toda med tem so se postarali. Koncem vojne niso več mogli radi starosti najti takratni konjunkturi, primernega zaslužka, dokler niso bili popolnoma vrženi iz gospodarskega ustroja in prisiljeni, da gredo v pokoj. To je en razlog, zakaj se jim ni posrečilo, da bi nabrali prihranke za stara leta. Je pa še drugi, ki je hujši. Tekom tega stoletja stalno pada kupna moč našega dolarja. Po prvi svetovni vojni je bil dolar vreden komaj 50 centov iz 1. 1914, po drugi svetovni vojni pa komaj 25 centov. Vsi prihranki so zgubili na vrednosti od 25 do 50% . Le kdor je imel hišo, ni pri tem utrpel škode. Padanje kupne moči našega dolarja je imelo še drugo hudo posledico. Kupna moč pokojnin je stalno padala. Kar si pred zadnjo vojno lahko kupil za 50 ali ICO pokojninskih dolarjev, kupiš sedaj le za 100-200 sedanjih dolarjev. Draginja je torej narastla za 100 procentov, pokojnine se pa niso temu primerno dvigale. Da ho nesreča za vpokojence še večja, jim je še sedaj zabranje-no, da zaslužijo mesečno več kot $100. Smejo torej zaslužiti komaj toliko, kolikor znaša zmanjšanje kupne moči našega dolarja. Ali se bo položaj starih ljudi zboljšal v bodočih desetletjih? Vkljub temu, da vsi trdijo, da lahko s tem računa-n:o, temu ne verjamemo. Imamo za to dva razloga: Najprvo ne vidimo, kdaj in kako bomo zavrli propadanje kupne moči našega dolarja. Kupna moč ne propada hitro in rudi ne stalno, večkrat se zaustavi, posebno takrat, ko nimamo konjunkture. Ko pa pride konjunktura, se propadanje kupne moči nadaljuje. Skratka: dolar je vsakih deset let nekaj manj vreden! To čuti vsak, ako tudi gospodarskega pojava samega ne razume. Ali naj pri taki bodočnosti še kdo misli na varčevanje? Kdo mu pa more jamčiti, koliko bo vreden po 30-40 letih vsak dolar, ki ga danes naloži v banko ah hranilnico ali hond? Prazno je priporočanje varčevanja, ako ni za varčevanje ustvarjen temelj, to je Sialna kupna moč našega dolarja. Varčnost je lepa in priporočljiva lastnost, toda ima svojo podlago. Ako podlage zmanjka, varčnost ne dosega svojega namena in kdo bi jo upal brez vsega priporočati. Drugi razlog je pa tale: Živimo v debi kupovanja na kredit. Mladina kupuje vse na kredit, so sicer izjeme, toda te samo potrjujejo, pravilo. Kdor kupi na primer hišo, avtomobil na kredit in opremi stanovanje na kredit, bo moral odplačevali obroke najmanj tako dolgo, da mu odrastejo otroci. S čim jih bo pa takrat šolal? Kaj naj si pri tem še kaj privarčuje? Ali ni jasno, da bo moral iti v pokoj morda s plačano hišo, drugače pa brez vsake gotovinske rezerve? Moramo torej računati s takim razvojem, da bodo ljudje v delovni dobi hoteli imeti čim več od življenja in da bodo v obrokih plačevali ne samo vrednosd nakupljenega blaga, ampak tudi ogromne obresti, ki ima 0 njihovi višini le red-kokdo pravi pojem. Kdo na primer misli na to, da je v obrokih včasih vključena obrestna mera po 12-20% in še več? Tako bomo imeli stalno prikazen, da odhajajo ljudje v pokoj brez pravih prihrankov in da bodo za zadnja leta svojega življenja navezani le na pokojnine in podpore po sorodnikih, prijateljih in družinskih članih. Take podpore so pa navadno zelo grenek kruh, vsak se ga brani, ako le more. Ako torej naša gospodarska politika pospešuje prodajanje na obroke mora potem računati tudi s tem, da je treba nositi posledice take politike. Ne sme se čuditi, da odhajajo ljudje v pokoj brez prihrankov in da jim mora biti zagotovljena taka pokojnina, da bodo mogli pred smrtjo dostojno živeti. To se pa ne da doseči brez primernega starostnega in bolniškega zavarovanja. Kolikor torej sedaj naši podjetniški krogi profitirajo na veliki obrestni meri, vkalkulirani v cene na obroke, toliko bodo preje ali sleje morali plačati več na stroških za socijalno zavarovanje. Tak bo razvoj naše socijalne politike v bodočih desetletjih, kar pa ne opomeni jamstva, da takrat ne bo nobene revščine več. Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrej ček Duluth, Minn. — Slovenci smo skromni ljudje. Velikokrat kar preskromni! So temu naj hrže vzrok vplivi “tujih mečev.’’ Boste razumeli kaj mislim pod to označbo. Saj imate oči in razum in vem, da se tudi okrog vseh nas vrste včasih pojavi raznih dogodkov in slučajev, ki to potrjujejo. Lastnosti vsakega človeka imajo svoja gotova ozadja in iz teh mu neki nagibi diktirajo, da postopa in ravna in se obnaša, kakor se. Ta tako — ta zopet tako. Slovenci (ne trdim, da je vsak tak) smo večinoma mehke narave. Drugim skoro preveč uslužni. Sebi in svojim pa premalo (zopet ne trdim, da je vsak tak), le neka povprečnost je taka. Ta lastnost je kriva, da sami sebe premalo čislamo in upoštevamo. Pred drugimi krivimo hrbte. Druge občudujemo in povzdigujemo, sebe in svojih ne. Drugi ne delajo tako. Le svoje brade gladijo, le sebe oglašajo — za nas pa imajo le redko-kedaj kje kako dobro besedo. Mi nekateri pa, kakor zgleda včasih se pa nam še kar ne zdi prav, da je nas Bog kot Slovence ustvaril. če .stojimo poleg tujca, je nas večkrat kar malo sram našo slovensko besedo spregovorit z lastnim slovenskim človekom. To so vsekakor težke obtožbe. Tičejo se tebe in mene. Pravijo in trdijo, da taki smo Slovenci. Ali smo res? Morda včasih res. In morda se tega sami niti ne zavedamo? ,čie je le nekoliko res, smo dolžni, da se vržemo v premišljevanje in si izprašamo vest. Potem pa popravimo, kar se popraviti da. Slovenci smo števibčno majhni v tej obsežni deželi, nismo pa najzadnji! Pri oblikovanju ameriške civilizacije, pri pospeševanju gospodarstva, kulture in raznega drugega razvoja te dežele imajo slovenski pijonirji velik delež v sodelovanju, prispevanju, žrtvah in drugih ozirih. Naša emigracija je dala tekom zadnjih šestdeset let tej deželi celo vrsto odličnih profesionistov vseh vrst. Tudi odlične politične voditelje. Amerikanci sami so jim dajali priznanje. Mi Slovenci sami — seveda res premalo in to je naš greh! Kdor ne jonirji delali in žrvovali za boljšo Ameriko. Imena kot: Baraga, Buhi, Blatniki, Brožiči, Debevci, Grdinati, Homarji, Jagri, Klepci, Kerni, Kržeti, LaušeP, Muhiči, Mraki, Nemaniči, Novaki, Ogulini, Omani, Ponikvarji, Predoviči, Prislandi, Skalati, Starihati, štukeli, Sukleti, Turki, Vertini, Pirci, Zakrajški. Zalarji, Zupani (pod temi imeni imam v mislih naše slovenske može in žene). Še dolge litani- ČE VEHJAMErTE AL'PA NE 1 za 1. Kako bi mogel zapustiti vselej domačo vas, pa da se ne bi posebej poslovil od studencev, ki vsaki vasi pojo življenja! Če bom govoril o na- prispevki teh naših pijonirjev A-meriiki so vidni v mozaičnem napredku tega novega sveta. In na nas Slovencih je, da storimo vse kar moč, da vse to naše zgodovinsko premoženje ne zapade pozabi. Tudi v sedanjih časih je več naših odličnih rojakov na zelo važnih položajih te dežele. Državo Ohio zastopa kot zvezni senator v zveznem senatu v Washingtonu sin našega naroda Frank Lausche, bivši sodnik, župan, governer, zdaj senator. Minnesotsko kongresno okrožje zastopa v zveznem kongresu, ših studencih, bom govoril tudi, je imen naših zaslužnih pijonir- jo vaših, ki izvirajo dan za dnem, i J3? jev bi lahko navedel. Dela in leto za letom tam za vašo vasjo, C v O dveh naših studencih bom |Zf. ,Z1Vm°’,in,voda vanj povedal, vsak ima v mojem srcu svoj poseben oltarček, kjer vsak dan prižigam njunemu spominu sladko misel o nekdanji sreči. Brejnice . . . tako smo rekli studencu, ki je izviral in najbr-%‘ Kar tam je bila, vedno dovolj že bo izviral do konca sveta, v globoki kotlini pod Vinj im vrhom. Prvič sem se napil iz njega vode, ko sem šel z očetom v gozd. Ko sta vola prihropela s težkim vozom iz gozdai na plan, sta obstala, ne da bi jima to u-kazal. Vedela sta, da bosta pila. Poželjivo sta gledala v dolino . v .pod potjo ter čakala, da so ju r7,ihine,!”.u,,sm r!?;.?8™- umerjenih Pre- ra John Blatnik. V nekaterih mišljenih korakov sta odšla v državah » našli rojaki tudi dr-|doli midva , o{etom zavm poslanci v zakonodajah, ^ Kilo _ nekaj je županov in več jih je na drugih važnih javnih političnih položajih. V Chicagu, v drugem največjem mestu Z. D., je že dalj časa £en ponos, samo če ga znate iz-kot prvi pomožni okrajni državni rabiti! Baš y tem ,koreninijo za pravdnik rojak Frank Ferlič, sin njima. Ni bila dolga pot preko senožeti do studenca. Kmalu sta bila pri njem. Ko sta vola zavonjala vodo, sta dvignila glavi ter se glasno odsopla. Potem sta sklonila glavi h koritu in počasi pila v dolgih požirkih. Vsa voda v koritu je vzvalovila. Ko sta spet dvignila glavi, se jima je odcejala od mokrih gobcev bela voda, (kakor da bi imela svetle, žive brke. esem ^>0tem sva P^a tudi midva z , očetom. Glavo sem vtaknil v ozko odprtino, ki je bila v skali korita. Korito, ki ga je nekdo izklesal iz ž|ive skale, je je prihajala iz skale zraven, kjer so pili ljudje. Voda se mi je zdela neke posebne slasti. Kot bi pil živo srebro, mi je bilo. Ni bilo videti nobenega posebnega izvirka. v koritu. Nič se ni poznalo, ko sta jo odpila močnai vola precejšnjo mero. In skoro nič je ni pljuskalo čez rob, kadar je bilo korito polno. Zdelo se mi je, kot bi pili iz velikega jezera. Oče so mi povedali, da studenec nikoli ne zamrzne in voda je poleti in pozimi enako mrzla. | Pa še neko posebno lastnost je imela voda v Brejnicah. Kadar si se je napil, si postal na-mah stahovito lačen. Zato so gozdarji do sem hranili svoje I borno kosilce. Kadar so se napili iz Brejnic, so odvezali culico in prigriznili, kar so dobili 'doma. Premalo je bilo. | Studenec je bil pravi blago- vas in vaše potomce neizbrisne sl°v za gozdarje in živino, ker Rock pravice do upravečinega pri- druge vode ni bilo daleč nao-G°re‘j znanja, da v tem velikem moža- krog- Kadar se je v vročem po-va ovitem svetu jčnem vsestransikem napredku lot ju posušila voda v vaškem upošteva se sam — kako naj pri-1 žavni pravdnik Ben Adamowski, čakuje, da ga bodo -------'x“~1 upoštevali drugi? pok. Franka Ferlič v Springs, Wyo., rodom iz -nje Dobrove v pri Škofji Loki in Cecilije Fer-Ibji§cij0 in svetijo tudi, vodnjaku v Dobcu, ki je bila -!!• 101d0^n iz P°^arl | žrtve in častni prispevki k temu najbližja vas tukaj, so hodili va- napredku vaših prednikov slo- ščani po vodo k Brejnicam. venskih pijonirjev v,Ameriki! j Voda v Brejnicah, se je zde-Premišljujte o tem in ne po-jlo, ni prihajala od nikjer in se zabite na to! inj odtekala nikamor. -----o pri Škofji Loki ob Sori. Skozi ^ njegove roke gredo vse preiskave in pravde zlasti v sedanjih policijskih in drugih raznih škandalih. Uradu sicer načeluje dr- pravično 'a tehnični upravnik vsega je Ferlič, ki izborno izvršuje svojo nalogo. Zapisal sem že enkrat na Poljak in Siovenec pometal0 in celini ne„av'ad„,; Yes, taki smo tu in tam in to ti- še več je naš narod v tem novem sti, ki ,se nismo rodili v tej deže- svetu Ameriki dal! Ali ni to veli, ampak tam za morjem v sta- lik nesmrten časten prispevek ri domovini. Naj zopet ponovim, 'ameriških Slovencev Ameriki in ne trdim, da je vsak tak, a veli- njenemu sijajnemu napredku? N. pr.: Na televizjskih pred- Narod, ki je dal deželi zvezne- _ „ _ ______ ga senatorja, governerja, kon- drugem mestu, da Slovana grešnike, na verskem polju škofe in celo vrsto odličnih duhovnikov, po raznih državah državne poslance, župane in druge odlične javne uradnike vsekakor J sece ves ameriški tisk poln alar-zasluži priznanje. In vse to in j mantnih vesti o škandaih y takih področjih, katera bi morala Poskočna nadloga čistita babilonsko Chicago, kateri je dal nelepo ime pokojni Capone in o kateri je bil zadnje me- sama uveljavljati poštenost in moralno zavest v javnosti. Naši slovenski priseljenci so dali Ameriki veliko. Iz male skromne slovenske zemlje, na ko pa je takih. Ne smatrajte to za kake levite! Saj vem, da takih le vito v življenje pijonirjev po ameri- naši slovenski ljudje prinesli nihče rad ne čita še manj poslu- škem “divjem zapadu.” Zanimi- Ameriki poleg pridnih rok tudi .kenguruji stavah kažejo teden za tednom kateri naš rod trpi že stoletja, so Prihajala l je naravnost izza skal in odteka-jia se je, kar je je šlo čez rob korita, par korakov daleč med Vsakdo ve, da živijo klokani drobnim kamenjem in se kar iz-ali kenguruji v Avstraliji, manj gubila v tleh. Kdo ve, kam je znano pa je, da jih imajo na tej gja p0tem njena pot? mnogo. Po po- j Res, kac}ar so presahnili vsi datkih, ki jih je objavil stati-1 ^ vodnjaki; so Brejnicg da_ sticm urad v Canberri, znaša jale vod0) kot bi nekdo stal v gori in dajal ljudem in živini pit. Če bi nekoč premolknil, če . bi gora prenehala točiti kristal-[no kri, tedaj bi skoro prenehalo To dejstvo pove marsikaj, življenje v tem koncu sveta, med drugim tudi to, da požro (Gozdar, ki bi se privlekel do klokani mnogo trave, razmerje med klokani in ovcami — Avstralija je znana kot debela volne — ena proti osem v korist prvih. mnogo trave, zaradi studenca, da bi se napil vode, bi česar potem grozi nevarnost padel z mrtvimi ustnicami in avstralski ovčjereji. Živinorejci ^ blodnimi očmi in bi nikdar več zatrjujejo, da jim napravijo ne vstal. Kje bi dobile življenj-nad ša. Ne omenjam to iz kakega've iso “Wagon Train’’ in druge slabega namena. Ampak, da bi predstave. Pa so imeli naši slo-vsaj nekaj zaleglo in popravilo venski pijonirji prav tako živ-naše ravnanje in zadrževanje,'ijenje. Slovenci v “Rajski doli-kolikor to mogoče. ini” so imeli še bolj trdo življenje. Blizu 40 let poslušam večkrat Pokojni Rev. Jeram, jih je vodil upravičene, včasih tudi neupra- tja, organiziral, se trudil, da bi vičene tožbe od ljudi vseh sta- dal svojim ljudem nekaj neke nov in poklicev: !skupnosti. Poslušali ga niso in “Naši ljudje oo narodno pre- težave so vse načrte ugonobile, malo zavedni. Ne podpirajo ne “Rajska dolina’’ je priča, da so svojih obrtnikov in trgovcev in'naši pijonirji bili na delu v pijo-ne znajo spoštovati niti svojih nirskem življenju Amerike, raznih profesionalnih odličnja-1 Vse tam od plavega Pacifika kov, niti ne svojih lastnih sinov preko skalnatih gora ameriškega in hčera, na raznih važnih polo- zapada, gori ob Kanadi in nekaj žajih. Drugi jih priznavajo — tudi po Kanadi 'n vse tja do naši jih ne.” Itd. itd. nadalju- glavnega Gvetovnega vhoda v ta jejo tožbe. novi svet New Yorka, so naši pi- poštena srca. Ameriki so bili hvaležni naši pijonirji in hvaležni smo ji vsi še živeči, da je nam odprla svoja vrata. Služili smo ji pošteno, nesebično vsak po svojem načinu. In to je 'naša najprijetnejša zavest. Tu rojeni naši rodovi so tvoji Amerika! Častno se udejstvujejo in delujejo za tvoj in njihov napredek. Ponosna si na nje. Njim (našim rodovom) bi pa zapisal: Ne pozabite vaših zaslužnih pijonirjev! V njih in v njihovih prizadevanjih za boljšo Ameriko imate zase dragoceno zgodovinsko premoženje, katero je lahko vam v korist in v upravi- funtov škode letno. Klokani so znani šest milijonov ski sok gozdne živali, ki jih je požeruhi, saj pospravi vsak izmed njih po šestkrat več trave kot ovca. Razen tega imajo poseben instinkt za dež. Stalno se selijo v pokrajine, kjer bo deževalo in |v naših gozdovih vse polno in kot veliki katere vse napajajo Brejnice? Žalostno bi poginile, ali pa bi morale preseliti svoja bivališča v druge kraje. ( Toda naše gore imajo vodo v izobilju. Oblaki, ki so na krilih Povečan glavni urad St. Glair Savings & Loan CLEVELAND, O. — Preteklo urada slovenskega denarnega za- njost razširjenega poslopja bo torej pognala, buj- vetrov priromali od morja, se na trava. Ko pridejo ovčarji s počasi spuščajo na vrhove in da-svojimi čredami na določeno jejo novo zalogo vode. Voda se področje, trave že ni več. j zbira v razpokah in prihaja kap-Spričo občutne gospodarske ija za kapljo vedno po isti po-škode zahtevajo živinorejci od ti k izviru, da jo dobi tam člo-vlade, naj zatre klokane na po-[vek in žival. Tako je hotel in doben način, kot so to storili v tako je uredil modri Stvarnik, nekaterih pokrajinah z zajci. Kajti Bog ima ljudi rad in jim Zdaj proučuje ta problem sku- 'je podaril, kar je njegova dlan pina strokovnjakov. Poklicni imela najlepšega — studence, lovci, ki jim nikakor ne gre od- J Zvečer, ko so odšli že vsi goz-rekati določene spretnosti in dar ji, so prišle gozdne živali. V zanesljive roke, lahko položijo živem prizoru sem jih videl, kale po kakih petdeset klokanov ko prihajajo srne, vse plašne in dnevno. Na ta način torej teh skrbne. Široko so se razkora-živali ne bo mogoče zatreti. čile ter sklonile lepo glavo k vo-Hkrati pa spet nastopajo tudi di. Pijejo tiho in mirno. Lisice tovarne konserv, ki so lani iz- hlastno lokajo mrzlo studenčni-vozile v Ameriko velike množi- co. Tudi jazbec se počasi pribli-ne konserviranih kengurujskih ža, si najprej popravi s tačko repov. V desetih tednih leta brke, potem se pa napije sladke 1957 je skupina mesarjev izvo- vode. žila 1100 klokanovih repov kot Gozdne živali pijejo in se o-“klckansko meso avstr alske giedujejo na vodni gladini, ki je proizvodnje brez koristi” in pri posejana z zvezdami. Tedaj še tem zaslužila 20,000 funtov. To- srnjaki začudeno vprašujejo, varne skušajo zdaj konservirati kdo jim je prižgal lučke v ro- sobeto so bili prostori preurejenega in razširjenega glavnega nele kengurujske repe, temveč tudi druge dele teh avstralskih vrečarjev, ki imajo okus po govejem mesu ter gredo baje dobro v denar na emeriškem in voda na E. 185. »t- odprti na ozadju je precej obširen prostor zadnje čase tudi na evropskem kakor življenje nas. ogled javnosti. Suka kaze vna-[za parkanje. ^rgU govju. In drugo jutro se spet prva svetloba zalesketa na studencu, ki izvira mirno in enakomerno, vedno enako, iz dneva v dan, Nov dan prihaja in novo upanje z njim. SMERISKS DOMOVINA, Stan »gorski: ZORISLAV A POVEST IZ DAVNIH DNI “Ti še vprašaš? . . . Kako p?/1 ponavljal s pridušenim glasom, naj sprejme taka moža, kakor dočim se je Zoran splazil v ve- sta Ciril in Metod. Dal jima je Piti in jesti; kolikor sta hotela, ln Povem ti, samo ne smeš mi 2ameriti) knez Kocelj ima boljše vin°, kakor pa sam vojvoda Vo-leslav in starosta Stražimir.” Zorislava se je nasmejala. Ne zamerim ti!” Godec pa je nadaljeval. Nato je knez sedel k njima) f razgovarjal prav po doma- 2 dolgo ostaneta pri kne- Ne vem tega. Ostaneta pa 8ot°vo nekaj dni, zakaj Ciril je Napravil za Slovene pismenke, s aterimi se lahko piše, da razu-1116 Potem vsak človek, ki jih P°2r>a kaj je pisano. In sedaj se le teh pismen naučil sam knez lri(pišejo knjige cele dneve.” ^li ne prideta k nam,” je vPrašala Zorislava. 'Tiideta!” ‘‘Ali sta rekla?” “Ne.” ‘‘Jako pa veš to?” Povedal mi je nekdo.” 'Kdo?” 2°i'an se je nasmejal, nato pa 0(,el dobrovoljno. Dragomil.” Začudiia se je Zorislava. ^ragomil?” Ga. Pridružil se je apostolo-a In z njim še kakih petdeset adcev, da gredo v Rim in da nik S^m PaPe- Posveti v duhov- no: “In °n ti je povedal, da pride- jo sem.” Pri bogovth, 'Zorislava, nvomiš?” Zorislav “N, šerp a Pn ga je pogledala. e dvomin, ne, le razveselila ^ se tako. Ali očka, ti govoriš 0 bogovih, ko si govoril z a- Postoloma?” i^Godec je sklonil glavo in de- ^tara glava, novi nauki . . l)e-°riS^aVa Pa j0 sPraševala da- Kai sta govorila apostola? jai ^a^°’ kakor ti, ki priha-!° ystal s klopi in vzkliknil: jen, starosta Straži- Pozd -;?a hčerka:!” eerje