Poštnina plačana V gotovini.
Leto XX.
Posamezna Ste«,
U prava ištvo „Doraovlne" v Ljubljani, Knaflova ullea A Uredništvo .Domovine«, KnaHova ulica 5/11, talofon 3122 d« 3120
Izhaja vsak četrtek
NtroCmbi n mtaitn; Cttrttetn IDU,
temtTt MIM »merltti fetrtlrtM U
burita IrtM I dolif. — Račaa poŠta«
II Ob, eefeieta* S« Dlat ta faa»< 14 IHa, calolata* <S —'
Z izvozom našega sadja
do težave
Težave z izvozom sadja so navadno zmerom, kadar je dobra letina, ker je pač dobra sadna letina tudi drugod, ne samo pri nas. Te dni je sestanek sadnih izvoznikov in zastopnikov trgovskih združenj v Mariboru obravnaval vsa ta vprašanja, ki se tičejo kupčije s sadjem.
Zbor je vodil predsednik Združenja sadnih izvoznikov za dravsko banovino Srečko Kranj c in podal izčrpno poročilo o vprašanjih, ki se nanašajo na izvoz sadja. Letos povsod pričakujejo dobro letino, tudi v Avstriji, Nemčiji, Nizozemski in Švici, torej v državah, kamor smo prejšnja leta izvozili največ sadja. Zaradi tega so naši izvozniki v hudih skrbeh, kam bodo letos s sadjem, ki se ga precej obeta. Poudaril je, da ovirata izvoz našega sadja zlasti kontingentiranje in klirinški promet. Kar pa se tiče izvoza v Italijo, je položaj še nejasen in je vprašanje, kako se bosta obe državi o izvozu naših jabolk v Italijo posebej pogodili. Tudi izvoz jabolk v Nemčijo bo odvisen od posebnega dogovora med obema državama. Pogajanja za ureditev teh vprašanj bodo šele v začetku julija.
Govornik je nadalje poročal, da je ministrstvo za trgovino in industrijo preosnovalo zavod za pospeševanje trgovine s tujino in da bo izdajal odslej kontingentne listine odsek za izvoz sadja in povrtnine pri tem zavodu. Kontingentne listine bodo veljale le osem dni. V tem roku se bo moralo sadje izvoziti. Hudo ogražajo koristi slovenskih izvoznikov sa-
lil I
| dja tudi izvozniki v Beogradu, odnosno njihova zveza, ki si je lani pridobila monopol za izvoz presnih sliv. Zdaj bi ga rada razširila tudi na izvoz drugega sadja. To pa bi pomenilo ugonobi j en je vseh slovenskih izvoznikov sadja.
Tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. dr. Pless je izčrpno poročal o prizadevanju zbornice, da bi se izvoz našega sadja pospešil in promet razvijal nemoteno. Zagotovil je, da bo zbornica upoštevala vse predloge v tej smeri in da si bo prizadevala doseči čim boljše cene. Tudi letos bo izdajala potrdila o izvoru blaga, ki jih zahtevajo zlasti na Češkoslovaškem. Ob koncu je izrazil nado, da bodo pristojni čini-telji v Beogradu zadovoljivo rešili vsa vprašanja, ki povzročajo težave izvoznikom našega sadja.
Pri razpravi je govorilo več zborovalcev. Obravnavali so zlasti vprašanje nakupoval-cev sadja in je bilo sklenjeno, da se jim bodo v bodoče izstavljale legitimacije in da bodo vsa trgovska združenja obveščena, na katerih področjih bodo posamezni nakupovalci nakupovali in nabirali sadje.
Kakor kaže, bodo z izvozom sadja težave. Ker pa to vprašanje seveda ne zanima samo izvoznikov, temveč še bolj pridelovalce sadja, pozivamo pristojne činitelje, da ne odlašajo s potrebnimi ukrepi. Za Slovenijo je v teh časih hude stiske sadje še zlasti pomemben vir dohodkov.
Bedno življenje naših
rudarjev v Podrinju
L o zn i c a, junija
Od Kostajnika in Zajače blizu mesteca Loz-nice proti bosanski meji v Srbiji so ogromna ležišča antimonove, svinčene in tudi srebrne rude. Glavno skrb posvečajo antimonu, ki je danes mnogo bolj iskana ruda, kakor sta svinec in srebro. Svetovna tržišča prav v tem času, ko se države z mrzlično naglico oboro-žujejo, iščejo antimon, katerega glavna dobaviteljica je še vedno Kitajska. Cena antimonu je zaradi vsesplošnega povpraševanja silno narasla. Antimon se rabi pretežno kot vojni material v zmesi s svincem, ki postane zlit z antimonom štirikrat trši.
Najbolj znani rudniki antimona v naši državi so podrinski rudniki v okolici Krupnja, lisanski blizu Ivanjice in rudnik Kostajnik-Zajača blizu Loznice. Po vseh teh rudnikih se je v zadnjih letih podvojilo in celo potro-jilo število rudarjev, med katerimi je ponekod 30 do 50 odstotkov Slovencev.
Preizkušeni rudarji, ki so kopali v West-faliji, Franciji, Belgiji in Trbovljah, so tu lahko našli zaposlitev. Lastniki rudnikov vedo, da morejo izkopavati rudne zaklade samo z delavci, ki svoj posel razumejo. Zato radi najemajo naše ljudi in jih zaposle kot kopače, minerje ali tesače, torej v višje rudarske kategorije.
Življenje naših ljudi v teh rudnikih pa ni rožnato. Njihova mezda znaša komaj 20 do 30 dinarjev dnevno. Vžigalci min, katerih delo je zelo nevarno, imajo komaj nekaj čez
30 dinarjev dnevno. Toda še do teh zaslužko« težko pridejo. Tu skoro noben rudnik ne i» plačuje redno in morajo delavci čakati po več mesecev, da pridejo do svojega denarja. Ta čas se seveda zadolžujejo v kantinah, ki so v rokah podjetnika samega ali njegovega miljenca. V teh kantinah je vse silno drago.
Od vseh rudnikov je, kar se tiče izplačila zaslužka, še najboljši rudnik Kostajnik-Zaja-ča. Tu je med približno 150 rudarji okoli 50 Slovencev. Poleg teh so Slovenci tudi ravnatelj rudnika, en inženjer, en kemik in dva nadzornika.
Največje težave, s katerimi se morajo naši rudarji boriti, pa so stanovanja in vodna preskrba. Navajeni na lične hišice, v katerih so stanovali prej, morajo bivati tu v zamazanih skupnih lesenih barakah. Industrijski podjetniki, ki bi po zakonskih predpisih morali zgraditi svojim delavcem zdrava stanovanja, se pred oblastvi izgovarjajo, da se vršijo po teh rudnikih šele raziskovalna in pripravljalna dela. Zato kljub vsem pritožbam ostane vedno pri starem.
Silne težave so tudi z vodo. Skoro vsi rudniki so brez vodovodov. Rudarji so prisiljeni hoditi po eno uro daleč, da pridejo do uporabne vode. Ce hočeš utešiti svojo žejo, si prisiljen seči po vinu, a tudi vino ti ne ri ši. Vse Podrinje zalagajo vinski trgovci s ponarejenim vinom.
Življenje slovenskih rudarjev po teh rudnikih poteka enolično in žalostno. Brez vsakega stika so s svojo ožjo domovino, ki se zanje tudi nič ne zmeni. Njih naraščaj je brez vsakega šolskega pouka, saj so šole ponekod dve uri daleč. Naši ljudje so tu vezani na košček črnega, s krvavimi žulji zasluženega kruha in vkopani v ozke doline in soteske pogasi hirajo. Zato ni čudno, da ne slišiš po teh krajih naše pesmi. Naši rudarji se zatekajo v kantine in tam prečepe svoj prosti čas ob ča-ši pokvarjenega vina in ob plehkem preoe-čencu. Zraven pa obujajo spomine na tiste lepe dneve, ki so jih preživeli v ožji domovini ali pa v tujini. Bil bi čas, da bi oblastva s krepko roko posegla vmes in razčistila razmere v teh rudnikih, ker so pač tudi rudarji ljudje, ki jim je treba dati vsaj malo prostora na solncu.	» » p
Živahno gibanje nacionalistov
v Prekmurju
B e 11 i n c i, junija.
V nedeljo je bila v Beltincih skupščina Jugoslovenske nacionalne stranke za lendavski srez. Istočasno se je ustanovila tudi mladinska sreska organizacija. Zborovanja so se udeležili odposlanci iz skoro vseh občin. Prišli so tudi tisti, ki stoje na straži domovine prav ob madžarski meji. Vseh je bilo okoli 120. Izraza svojemu razpoloženju so dali zborovalci ob izvajanjih govornikov, ki so prikazali politični in gospodarski položaj v naši državi.
Zbor je vodil neumorni nacionalni delavec, bivši narodni poslanec g. Anton Hajdinjak. Njegova jedrnata poročila o delovanju dosedanjega sreskega odbora JNS in njegovo sodbo o splošnem političnem stanju v državi so sprejeli z velikim odobravanjem na znanje.
I Obširno poročilo o delu v narodnem predstav" ništvu, o političnem položaju in o gospodarskih vprašanjih je podal narodni poslanec g< Avgust Lukačič. Tudi on je bil deležen eno-dušnega zahvalnega odobravanja. V imen« banovinskega odbora JNS in v imenu akcijskega banovinskega odbora mladinske JNS je pozdravil zborovalce g. Andrej Uršič i* Ljubljane. Njegove besede so bile namenjene predvsem zbrani mladini, ki je v večjem številu prihitela iz vseh krajev. Utemeljil je potrebo posega mladine v politično življenje in prikazal osnovna programska načela Jugoslovenske nacionalne stranke.
Novemu sreskemu odboru stoji po soglasni, volji vseh navzočnih na čelu spet delavni g,. Hajdinjak Anton. Za njegove sodelavce Stf bili izvoljeni preizkušeni javni delavci iz vsetf
DOMOVINA št. 25 sBtmmBBaammBBUMammBBMmm
"krajev sreza. Mladinski odbor pa sestavljajo: predsednik Režonja Martin, posestnikov sin k Ižakovcev; podpredsednik Kolar Kolman lz Črensovcev, tajnik Hajdinjak Jože iz Odrancev; odbornika Erjavec Otokar iz Bel-tincev in Noršič Karel iz Radmožancev. Mladi somišljeniki JNS so sklenili, da bodo v svrho pospešenega dela v lendavskem srezu sklicali še poseben sestanek, na katerem bodo zdajšnji odbor dopolnili še z drugimi omla-'dinci
Uspeli zbor je zaključil g. Hajdinjak s pozivom na zbrane, da naj tudi v teh hudih ča-eih vztrajajo požrtvovalno in odločno na svojih mestih.
Politični pregled
Iz Rusije prihajajo vesti, da diktator Stalin brezobzirno trebi nasprotnike sedanje [vladavine. Ob koncu preteklega tedna so bili
obsojeni na smrt maršal Tuhačevski in še sedem drugih odličnih ruskih generalov,
Ii so še nedavno imeli velike vloge v ruski vojski. Obsojenci so bili tudi takoj ustreljeni. Tajna razprava proti njim, ki še je vršila pred izrednim sodiščem v Moskvi, jim je dokazala veleizdajstvo. Kakor javljajo iz Moskve, so maršal Tuhačevski in njegovi tovariši imeli stike z državami, sovražnimi nasproti Rusiji. Gre za Japonsko in Nemčijo. Tuhačevski je po tej vesti pripravljal v Rusiji obnovo vladavine veleposestnikov in kapitalistov ter obljubljal Nemčiji za pomoč Ukrajino in prav tako Japonski neko ozemlje v Sibiriji.
Po zadnjih vpsteh pa v Rusiji še ni koneč aretacij. Kakor poročajo
je bila po vsej Rusiji in celo v Sibiriji aretirana vrst« ljudi.
Tako so prijeli spet več znanih generalov, med njimi poveljnika oboroženih sil v Leningradu generala Levandovskega in šefa ljud^ skoga komisariata za .državno obrambo generala Kuzmičeva. V zaporih so dalje ljudska komisarja Agronov in Prokofijev, ko^ misar za železnice Kaganovič in šef ruskega baltiškega brodovja admiral Orlov. Samo v Habarovsku je bilo v zadnjih tednih obsoje+ nih 95 komunističnih prvakov. V Sibiriji ie
MIRKO BRODNIK:
r Že davno je pripravil tiste malenkosti, ki jih je mislil vzeti s seboj Čakale so ga že v v majhnem, lesenem kovčegu, ki je imel spredaj z velikimi črkami napisani njegovi začetnici: A. P.
Zdaj se mora samo še posloviti od vseh anancev in od — Marije
Sklenil je, da bo današnji dan porabil zanjo. K njej pojde, saj se mora še z njo pomeniti, kaj naj vse ona stori, ko njega ne bo doma. Od drugih ljudi se bo poslovil jutri pri c^kvi. Ne pojde sam k vojakom. Se več jih bo, ki jim je namenjena ista usoda. Le da med njimi najbrž ni nikogar, ki bi bil v vtako težavnem položaju, kakor je on. . Z očetom se je Andrej postrani gledal. Očeta je jmel za krivca vseh svojih težav. Če ne bi bil takrat nastopil oče in bi mu bil prepustil gospodarstvo, bi bilo prav kmalu vse urejeno, tako pa bo ostal na Mariji žig nezakonske matere.
Ko je odbila zjutraj sedma ura, je Andrej odšel od doma. Materi je rekel, da pojde malo naokoli, in da naj ne bo nič v skrbeh, če ga ne bo tako hitro nazaj.
»Vsaj zadnja dneva bi se lahko malo držal 'doma,« mu je očitaje rekla Podbregarica, toda on se za to ni dosti zmenil. Preden je dokončala, je že stopil čez prag.
Spet je odšel po znani poti, kjer je pred ne-
bilo v poslednjih treh mesecih ustreljenih vseh skupaj 151 ljudi. Vsi so bili po ruskih vesteh zapleteni v vohunske zadeve in so bili v službi Nemčije in Japonske.
Iz Salamance poročajo, da so
frankovci naposled vdrli v prestolnico Baskov Bilbao.
Baski so branili tako rekoč vsako hišo, zaradi česar so žrtve frankovcev velike. Borbe bodo trajale najbrž še nekaj dni, preden bo vse mesto v rokah frankovcev. Civilno prebivalstvo neprestano beži iz mesta. V bilbajskem zalivu so številne tuje ladje, ki prevažajo begunce pod zaščito angleških in francoskih vojnih ladij. Baskovska vlada je pobegnila v Santander. Pred Madridom pa so imele vladne čete uspehe in so zavzele važne postojanke. Prav tako so pri letalski bitki v Aragoniji zmagala vladna letala, ki so zbila na tla sedem sovražnih letal. Od vladnih so padla na tla štiri letala.
V	smislu dogovora med Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo je
angleška vlada izročila španskima vladama v Valenciji in Burgosu noto,
v kateri zahtevajo velesile od obeh vlad obvezne izjave, da bosta spoštovali nevtralne pase v španskih lukah, določene za pristanek vojnih ladij, ki sodelujejo pri pomorskem nadzorstvu.	__
V	torek je
obiskal Bukarešto češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža
v spremstvu več gospodarskih strokovnjakov. Bil je sprejet izredno svečano. Dr. Ho-dža se je razgovarjal z rumunskim ministrskim predsednikom dr. Tatarescom in zunanjim ministrom Antonescom. Pri razgovorih se je zlasti poudarjala vzajemnost Male an-tante.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na zadnjem mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 4 do 5.40, poldebeli voli po 3.60 do 5, plemenski po 3.25 do 4.50, biki za klanje po 3.20 do 4.80. klavne krave po 3.50 do 4.80. plemenske
8
kaj dnevi vodil svojo ljubljenko. To pot je hodil hitreje, ker je bil sam in mu ni bilo treba nositi nerodne košare. Kar sam ni vedel, kdaj so mimo njega izginili vsi tisti klanci in gozdovi, po katerih je pred dnevi tako dolgo hodil, in še deveta ura ni odbila, ko se je že bližal domu svoje botre.
Botre ni bilo doma. ker je šla nekaj v vas. Tako je bil Andrej lahko sam s svojo Marijo. Ko ga je zagledala, je pohitela k njemu in se mu vrgla okoli vratu.
»Pa si le prišel. Andrej!« je veselo vzkliknila. »Mislila sem, da boš pozabil name, in da si mi zadnjič obljubil ta obisk samo zaradi tega, da bi te lažje pustila od sebe.
»Tega ti pa res ne bi bilo treba misliti,« je tiho dejal Andrej. »Saj veš, da te imam rad in da bom držal besedo.«
»Kako pa je kaj pri nas?« je plašno vprašala Marija.
Andrej ji je povedal, kako se je izgovoril in kako je napravil, da je nekaj časa ne bodo iskali.
»Toda kai bo potem?« je rekla Marija. » Če me odkrijejo?«
»Tudi na to sem že mislil,« ji je rekel Andrej. »Nekaj čisto pametnega sem si domislil-V Zagrebu imam prijatelja Z njim bom ure^ dil tako, da bo vse prav Naredili bomo. kakor da si ti v Zagrebu. Se danes boš napisala
krave po 3 do 4, krave za klobasarje po 2 do 3, molzne krave po 3.10 do 3.60, breje krave po 3 do 3.50, mlada živina po 4 do 5.60, teleta po 5 do 6.75 Din.
SVINJE. Na zadnjem mariborskem sejmu so se trgovali prasci, 5 do 6 tednov stari po 80 do 100, 7 do 9 tednov po 115 do 125, 3 do 4 mesece po 155 do 190. 5 do 7 mesecev po 240 do 330, 8 do 10 mesecev po 375 do 480, eno leto po 680 do 820 Din. Kilogram žive teže je stal po 5 do 7, kilogram mrtve teže pa 9 do 11 Din.
Sejmi
21.	junija: Moravče, Šmarje pri Jelšah, Velika Loka, Velike Lašče, Bučka, Sv. Tomaž pri Ormožu;
22.	junija: trg Sv. Jurij ob južni žel., Šoštanj; Sevnica ob Savi;
24. junija: Bohinjska Bistrica, Črmošnjice, Drnovo, Guštanj, Konjice, Laško, Ljubno ob Savinji, Mirna, Podsreda, Ribnica na Dolenjskem, Rovte, Sv. Lenart v Slov. goricah, Višnja gora; 27. junija: Kotoriba, Radeče (krški srez). Sv. Lovrenc na Dravskem poliu
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 23.53 do 24 07 Din;
1 nemško marko za 17.43 do 17 57 Din;
1 angleški funt za 214.51 do 216 57 Din;
1 ameriški dolar za 43.19 do 43.55 Din;
100 francoskih frankov za 193 46 do 194.90 Din;
100 češkoslovaških kron za 151.83 do 152.94 Din;
100 italijanskih lir za 228.44 do 231.53 Din. Din. >
Vojna škoda se je trgovala 16. t. m po 407 do 408 Din. Avstrijski šilingi so bil: v zasebnem kliringu v Ljubljani po 8.25 Din. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.87 Din.
Drobne vesti
= Obrtniki zahtevajo zaščito in razdolži-tev. Na red. .m občnem zboru Združenja kovinarjev v Ribnici na Dolenjskem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se uredba o kmečki razdolžitvi razširi tudi na podeželskega obrtnika, ki je prav tak siromak. Obrt-c:lr>n trii	+ ; -:orvrp'«;tqnO Se VrŠe
svojim staršem pismo da si v Zagrebu in da imaš tam službo Vzela boš naslov mojega prijatelja Pisala boš, da se ti dobro godi. da . si zadovoljna, in vse, kar bo potrebno. Pismo bom vzel jaz s seboj in ga odposlal iz Zagreba. Če ti bodo starši odgovorili v Zagreb, bo moj prijatelj poslal pismo tebi Tako bodo tvoji starši prepričani, da si daleč stran, v resnici boš pa komaj dobri dve uri od njih. Seveda pa boš morala paziti, da se kje ne izdaš. Jaz bom gledal, da se bom čim prej oprostil vojaščine. Morda se mi bo že v nekaj mesecih posrečilo. Potem se bova vzela Marija, ali ne?«
»Da,« je vsa srečna vzdihnila Marija in ga poljubila. »To zaradi pisanja si si dobro izmislil. Andrej. Naši niti slutili ne bodo, da sem tako blizu.«
»Kako pa botra, ali si zadovoljna z njo?« je izpraševal Andrej «
»Zelo dobra je,« je povedala Marija. »Tako rada me ima, veš, bolj kakor mati. Zlato srce ima, in lahko si vesel, da jo imaš. Večkrat sva že govorili o tebi, in kar prehvaliti te ne more. In mene tudi hvali, da boš vedel. Pravi, da bom gospodinja, kakor jih je malo. Sicer ti bo pa najbrž vse sama povedala. Glej, že prihaj^.«
In res je Andrej zagledal botro, ki je počasi stopala v breg. Bila je črno oblečena, čeprav je minilo že toliko let, kar ji je mož umrl. Sploh je imela navado, da se je vselej črno oblekla, kadar je šla med ljudi. Ko je opazila na pragu Andreja, mu je pomahala z roko, in z Marijo ji je prihitel naproti.
»Ali je že dolgo, kar si prišel?« je dejala in ga šegavo pomerila.
JUBEZEN NE UMRE
rubežni in prodaje pri obrtnikih. Prodajajo se jim domovi in delavnice na javnih dražbah po nizkih cenah, njihove družine pa so vržene iz rodne hiše in primorane prijeti za beraško palico. Obrtniki zato predlagajo naj se kmečka uredba preuredi tako, da bo njenih ugodnosti deležen tudi vsak mali podeželski obrtnik.
= Banovinska kmetijska šola pri Sv. Juriju ob južni železnici začne 15. septembra novo šolsko leto, ki bo trajalo 11 in pol mesecev. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je do 1. avgusta poslati na upravo šole. Prošnji, opremljeni z banovinskim kolkom za 10 dinarjev, je priložiti: krstni list, domovnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo, obvezo staršev z banovinskim kolkom za 4 Din, da bodo krili stroške šolanja, kolikor nanje odpadejo, in izjavo, da bo njih sin ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prilože uradno potrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. V prošnji je tudi navesti natančen naslov in zadnjo pošto. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16, največ 25 let stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. V svoji prošnji se morajo zavezati, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžnosti in se podrediti zavodovim predpisom. Vsi gojenci bodo stanovali v zavodu, kjer bodo imeli vso oskrbo Oskrboval-nina znaša 50—300 Din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini 300 Din prispeva ban. uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi sreski kme-tiiski odbori dovoljujejo sircmašnejšim prosilcem podpore. Sorejeti bodo v prvi vrsti kmečki sinovi, za katere je verjetno, da bodo ostali na kmetiiah kot bodoči gospodarji.
= Poldnevni praktični čebelarski tečaj priredi podružnica Čebelarskega društva za Maribor in okolico 20. t. m. s predavanjem o napravi umetnih rojev, in sicer pri čebelnjaku g. Otona Črepinka, ki je na pomladni paši na veleposestvu g. Josipa Kuhna v Razva-nju pri Mariboru. Začetek ob 9 dopoldne. Vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva, pridite pol-noštevilno. Po tečaju sestanek čebelarjev (prevaževalcev) zaradi včlanjenja v Čebelarsko družino, zadrugo z o. z v Ljubljani, pododbor v Mariboru. Prevaževalci, odzovite se polnoštevilno temu sestanku
»Ne, botra. Še pet minut ni tega.«
»Ne vem, ali bi ti verjela,« je hudobno odvrnila botra.
»Pa ni treba,« se je odrezal Andrej. »Sicer pa, — kar je je, popraviti se ne da več.«
Marija ga je užaljeno pogledala, ko pa je videla njegov hudomušni nasmeh in botrine-ga, ki je bil prav tak. se je morala še ona nasmejati.
»Prišli so do hiše. V izbi je teta postregla Andreju. Ko je vse nanosila na mizo, je še sama sedla k njemu, Marija pa na drugo stran.
»Kdaj odideš?« ga je vprašala.
»Pojutrišnjem, botra,« je povedal Andrej. »Saj imam že vse pripravljeno. Zadnji dnevi mi tako hitro tečejo, da ne vem, kam se izgubljajo. Kar zdi se mi, da bo zdaj zdaj trenutek, ko bom moral pobrati svoj kovčeg in odhiteti na vlak. Če bodo meseci pri vojakih prav tako hitro minili kakor ti dnevi, vojaščina ne bo dolga.«
Botra se je obrnila k Mariji.
»Ali si mu že kaj šopka napravila?« jo je vprašala.
• »Še nič,« je rekla Marija. »Saj se ne mudi tako. Ali misliš spet takoj uiti, Andrej?« je rekla in se obrnila k svojemu izvoljencu.
»Ne, danes bom pa malo dalje ostal tu. Domačih obrazov sem že sit. In na tisto pismo ne smeš pozabiti, Marija,« je še dejal.
»Napisala ga bom. Saj imam papir s seboj.«
Vstala je in šla v svojo sobico. Andrej je izrabil ta čas, da se je pomenil še s svojo botro.
»Botra, saj ste zadovoljni z njo, ali ne?«
»Zelo,« je priznala botra, in besede so ji
= Poravnanje prvega obroka kmečkih dolgov. Davčne uprave razglašajo: Kmečki dolžniki se opozarjajo, da se bo prvi obrok kmečkih dolgov, ki je zapadel v plačilo že 1. novembra lani, v najkrajšem času začel izter-jevati. Poleg obroka se bodo izterjale tudi še štiriinpolodstotne zamudne obresti za čas od 1. novembra 1. 1936 pa do dneva plačila. Vsak dolžnik bo prejel od davčne uprave poziv s položnico, da plača prvi obrok v roku lO dni od dneva prejema poziva. Proti dolžnikom, ki v stavljenem roku ne bodo poravnali prvega obroka ali ne v celoti, se bo v smislu uredbe o kmečki razdolžitvi uvedla premičninska eksekucija. Ako bi ta ekseku-cija ne dala potrebnega uspeha, bo davčna uprava v smislu uredbe zaprosila pristojno sodišče, da izterja dolg ali razliko na dolgu, ki se ni mogla izterjati po eksekuciji, z ekse-kucijo na nepremičnine Če torej dolžnik ne plača svojega dospelega obroka po uredbi, izgubi enkrat za vselej pravico, da bi se okoriščal z olajšavami plačanja dolga, ki jih določa uredba o kmečki razdolžitvi. Zanimanci se opozarjaio, da si pravočasno preskrbijo denarnih sredstev za poravnanje prvega obroka dolga.
= Pregled drevesnic in vrtnarij. V smislu banove naredbe o zatiranju kapar]a San Jose od 25. aprila 1. 1936. se bo tudi letos izvršil pregled vseh drevesnic in vrtnarij v dravski banovini, ki se bavqo z vzgajanjem in raz-pečavanjem sadnih sadik in okrasnih rastlin. Zato se pozivajo vsi lastniki in zakupniki drevesnic in vrtnarij, da prijavijo ?a pregled do 25. t. m. svoje drevesnice in vrtnarije kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani in tjakaj pošljejo do 25. t. m. znesek za stroške pregleda. Prošnja za pregled mora biti kolkovana z 10 Din, priložiti pa je še državni kolek (20 Din) za potrdilo pregleda. Znesek za stroške pregleda znaša do 1 ha površine 80 Din, za vsak nadaljnji načet ha pa prav tako 80 Din Opozarja se, da je gornji znesek preračunan za pravočasno prijavljene drevesnice in vrtnarije, ki se bodo pregledale v skupinah, da bodo stroški čim manjši. Prepozno prijavljene drevesnice in vrtnarije bodo morale nositi same vse stroške pregleda, ki bodo mnogo višji od gornje pristojbine. Drevesničarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva lahko vloži skupno prijavo za vse svoje člane, stroške pregleda pa plača vsak član za svojo drevesnico posebej. Pregled šolskih drevesnic bo v smislu
prišle res iz srca. Zdelo se ji je, kakor bi ji bila .Marija prinesla kos mladosti v hišo, kakor bi bila razsvetlila ves njen prazni dom. Saj sta vsak večer sedeli v izbi ob peči in se pogovarjali pozno v noč, zdaj o Andreju, zdaj o domači vasi, zdaj o časih, ki bodo še prišli, toda največkrat o Andreju Botra je imela Andreja res rada. V mislih mu je že namenila svojo domačijo, toda o tem ni hotela ničesar reči. In kako dobro je, da je zdaj pri-vedel k njej svojo bodočo ženo, da jo bo še ona spoznala in vzljubila. Izprva je bila nekako v dvomu, ali je dobro izbiral. Marija se ji je zdela prelepa, preveč nežna, da bi bila dobra gospodinja. Toda kmalu, že drugi dan, je spoznala, da znajo Marijine lepe roke dobro prijeti za delo, da se ničesar ne ustrašijo. In vse je že skoraj znala Marija. Da, to bo gospodinja, to bo žena, kakršno potrebuje Andrej.
Marija pa ji je razodela vse svoje težave, odkrila ji je, kako se je spoznala z Andrejem, kako je potem usoda posegla med njega in njo in ju hotela ločiti. Vse ji je povedala, tako, da je bilo Marijino življenje razprto pred botro kakor prt na mizi.
Botra je vse to še enkrat dobro premislila, potem pa se je obrnila k Andreju in mu rekla:
»Andrej, glej, da boš z Marijo dober. Zlato srce ima in pridna je. Ne pozabi je, ko poj-deš k vojakom. Saj veš, pol drugo leto je malo ali pa veliko, kakor se pač vzame. Redno ji piši, da ne bo zaradi tebe v skrbeh. Seveda na moje ime, ker ni potrebno, da bi ljudje zvedeli, čigava je, in nesli potem njenim domačim na nos. Nočem, da bi nastali
odloka ministra za kmetijstvo na državne stroške.	i
= Vinogradniki so zborovali. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru je imelo občni zbor odposlancev vseh podružnic V, soboto v hotelu »Beogradu« v Slovenski Bistrici. Zborovanje je vodil zaslužni društveni predsednik g. Lovro Petovar, ki je orisal V. kratkih potezah položaj vinogradništva v naši banovini in v državi sploh. Tajniško in blagajniško poročilo je podal višji kletarski nadzornik g. Zabavnik. Poročilo dokazuje vneto delovanje društva v preteklem letu. Društveno premoženje je naraslo na preko 22.000 Din V društvu je včlanjenih 14 podružnic s 501 članom Pri volitvah je bilo iz-« voljeno novo vodstvo s predsednikom Šerbin-kom iz Vriš pri Svečini. Iz odbora so izpadli zaslužni dolgoletni dosedanji delavci Petovar* Zabavnik in drugi, ki so skozi leta vzorno: vodili to važno stanovsko združenje naših vinogradnikov. Občnemu zboru je sledil v nedeljo deveti vinarski kongres v dvorani' Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici. Na' kongresu je bila sprejeta resolucija, v kateri se vinogradniki zavzemajo za svoj odsek V kmetijski zbornici, za izpostavo kmetijske zbornice v Mariboru, za ukinjenje trošarine na vino, za čim ugodnejši izvoz naših vin, za izpopolnitev strokovnega pouka vinogradnikov in drugo. Po zaključku je bila otvorjena vinska razstava slovenj bistriške podružnico Vinarskega društva.
DOPISI
LJUTOMER. Komisija za zaščito ljutomer-čana je sestavljena in bo začela poslovati 23* t. m. Ogledala bo prijavljene vinograde na licu mesta, ugotovila posamezne parcele, lege, nasade in druge. Izvršila bo tudi letošnjo omejitev zaščitenega okoliša. Vinogradniki, ki se hočejo že letos poslužiti zaščite, pa še niso prijavljeni ali niso izvršili svojih obveznosti do zadruge, naj to takoj storijo.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Če pogledamo: nekoliko po naši občini, vidimo, da so naj« ubožnejši med občani mali posestniki, bajtarji, viničarji in kmetijski delavci. Zaslužek je neznaten in lani je bila slaba letina. Občina in posebno Kmečka zveza bi bili dolžni nekaj storiti za te uboge ljudi. Pri nas se vse preveč
kakšni prepiri. Za Marijo že vem, da se b<f pazila in skrivala. Sama se menda ne bo izdala, da bi jo po nerodnosti ti izdajal, pa tudi ni potrebno.«	i
»Vse bom uredil tako, da bo prav,« je re>» kel Andrej. »Mislim, da mi bodo dali za veliko noč že nekaj dopusta. Takrat bom prišel sem. Domov najbrž ne pojdem, ker bi me po« tem skušali kar tam obdržati in bi preveč pa« žili name, da ne bom mogel priti neopažertf sem. Takrat bomo videli, kaj se bo dalo na-» praviti.«
»Kdaj jo pa misliš prav za prav vzeti?« je vprašala botra.	1
»Najrajši bi jo takoj,« je odvrnil Andrej® »toda zdaj ne morem. Prehitro gre čas in vojaščina me čaka. O, da je prav zdaj morala priti še ta nadloga. Nerodno mi je samo zap radi oklicev, drugače bi za veliko noč vse prfc pravil, in bi se takrat vzela. Toda, če bo hotela dobiti listine za poroko in če jo bo<fc oklicali, bodo tudi ljudje zvedeli, kje je, p« bo ogenj v strehi. Veš, botra, to moram še vsB premisliti. Nisem še utegnil, ker sem imel druge skrbi. Prepričana pa bodi, da bom našel pravo pot. Saj si znam pomagati!«
»Vem,« je odvrnila botra, ki se je igrala z drobtinami na mizi. »Bodi brez skrbi. Tu se ji bo dobro godilo. Jesti bo imela dovolj, z delom je pa tudi ne bom preveč obremenila. Nekaj časa se bo morala paziti. Otroku bi utegnilo škodovati, če bi ona morala preve« trpeti. Kar bo mogoče, ji bom poskušala olajf šati življenje. Samo da ji boš pogosto pfeaHr ga je še enkrat opozorila.
V tem se je Marija vrnila iz hiše. Imela fH rdeče oči. Videlo se ji je, da je morala jokat*.
politizira, zaradi česar je premalo časa za reševanje težav. Nič ne pomaga, če imaš krščansko ljubezen do bližnjega samo na jeziku, v dejanju pa je ni. Če beremo nasprotne liste, čitamo dan za dnem, kako vzorno je organizirana skrb za siromake, pri nas pa
*	vsega tega ne vidimo in ne občutimo. Opozarjamo odločevalne činitelje, da se resno po-primejo reševanja tega vprašanja in pomore-jo siromakom do dela, da si ne bomo mislili, <la velja tudi pri nas le tisti znani pregovor: Bog je najprej sebi ustvaril brado. S. B.
SV. ANDRAŽ PRI VELENJU. Tukajšnja Kola proslavi 20. t. m. 50 letnico. Ta izredni jubilej bo proslavila šolska mladina s primerno slovesnostjo, na katero se vabijo posebno "iVsi bivši učenci. Proslave se udeležita tudi prva in zaslužna šolska upravitelja gg. Levstik in Brence. K proslavi vabljeni tudi iz-■■ letniki!
< SREDIŠČE OB DRAVI. Sokol priredi v ne-
*	'deljo 20. t. m. redni javni telovadni nastop, j,Takoj po nastopu bo velika sokolska tombola. Dobitki: pet koles, dve vreči moke, bor, seženj drv, sladkor, sod s 30 litri najboljšega ;vina in še več sto drugih dobitkov. Karta
' »tane le 2 Din. Pridite!
ŠMARJE PRI JELŠAH. Okrajni odbor Jadranske straže, ki je pod neumornim vodstvom predsednika živinozdravnika g. Rihta-Tiča, je imel lepo uspelo prireditev. Na sporedu je bilo tudi predavanje profesorja Bizjaka o Slovanih in morju. Uvodne besede je jzpregovoril predsednik, ki se je v toplih besedah zahvalil vsem onim, ki so. sodelovali pri prireditvi.
VOJNIK. Celjsko sokolsko okrožje priredi 20. t. m. ob 15. javni telovadni nastop vseh 'pddelkov na letnem telovadišču vojniškega iSokola. Dopoldne ob 8. bodo okrožne tekme moške in ženske dece iz vseh društev celjske-pga okrožja. Po telovadnem nastopu bo prosta zabava na vrtu br. Špesa. Čisti dobiček je namenjen izključno zgradbi sokolskega doma v iVojniku, katerega začne graditi društvo že naslednji mesec. Bratje in sestre, iskreno [vabljeni!
ZGORNJE PIRNIČE. Nedavno nas je obiskala strahovita nevihta s hudim viharjem ^-Jn točo. K sreči je toča padala med dežjem, "Itako da ni napravila preveč občutne škode. jObČutao so pa poškodovana vaška pota. Želeti bi bilo, da prizadete osebe v bodoče' posvečajo več pozornosti popravi potov kakor ''doslej. Pri tej nevihti se je pojavila med va-
i- •■ ■ ' ■• »Kaj ti je, Marija?« se je začudil Andrej in Jjc prijel za roko. ■ PoDesila je glavo in šepnila:
»Saj moraš vedeti, Andrej, da mi je hudo, Jso Rojdeš. Tako dolgo te ne bom videla...« , »Potolaži se, Marija,« ji je rekel. »Saj ne bo Jako dolgo, pa se bova spet videla.« t »Pojdimo malo ven, Andrej,« se je tedaj , oglasila botra. »Tako lep dan je danes, pa se . bomo malo sprehodili in se med potjo pogovarjali. A Ji ne?«
»Da, res ne bi bilo slabo,« je odvrnil A,n- i ,'drej, čeprav se mu je zdelo, da bi bilo bolje, j Če bi botra ostala v hiši.
Dan je bil lep, tako lep, kakor bi se bilo hotelo nebo nasmejati mladima človekoma in jima privoščiti vsaj eno veselje ob slovesu. ■Lahna sapa je vela od gozda sem, prvo listje ije padalo z drevja. Njive so bile že vse prazne. Tu in tam se je videlo v dolini, kako orjejo kmetje, da bodo za zimo nasejali novega žita. Beli oblački so se podili po nebu, prihajali izza obzorja in spet izginjali za njim ka-kor bele jadrnice na jezeru. Vse je bilo tako praznično, tako lepo, pa vendar nekam otožno zasanjano, poslednji žalosten nasmešek prirode, preden pojde k počitku. In ta otož-nost je prevzela tudi Andreja in Marijo. Vsak na eni strani botre sta stopala in skoraj nista izpregovorila besede. Tudi botra je molčala. N^kaj ji je zatezalo grlo, da se ni mogla oglasiti, čeprav bi bila rada rekla kaj veselega, da bi priklicala nasmešek na lica cfreh mladih zaljubljencev, da bi razvedrila Se samo sebe.
Pot se je vila po gozdu. Stare smreke, ki t>o jim veje segale skoraj do tal, so bile po-
ščani precejšnja nejevolja zaradi tega, ker se kljub temu, da imamo blagoslovljen zvon, proti hudi uri ni zvonilo. Želeti bi bilo, da bi se v bodoče pri naši cerkve spoštovali stari običaji.
Domače novosti
Naročnik za »Domovino«, »Domovina« za naročnika
je naše staro geslo, zato smo prepričani, da v zadnji številki niste prezrli priloženih položnic. Prejel jo je vsakdo, ki nima za letos še poravnane naročnine. Najboljše je, da opravi vsak naročnik svojo dolžnost takoj, da ima potem mir pred nami in da se mu ne bo treba bati, da mu uprava list nenadno ustavi. Zato plačajte naročnino brez odlašanja! Ker je tudi cena za vse leto malenkostna, jo pogreši lahko vsakdo. Kjer je več družinskih članov, ki vsi bero, potrebno vsoto lahko med seboj zberete in odpošljete. Treba je le nekaj dobre volje in čuta dolžnosti. Naročniki naj tudi ne pozabijo, da je pri vseh listih običaj, da se mora naročnina plačati vnaprej. Zato prosimo še enkrat: Plačujte naročnino redno!
Naročniki, ki so poslali naročnino zadnje dni, naj ne smatrajo teh položnic, ki so jih dobili z zadnjo številko, za opomin, ker v tem primeru so se njihova vplačila z našimi položnicami sredi pota križala.
Uprava »Domovine«.
*	Sokoli pri predsedniku vlade. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je v torek sprejel v svojem kabinetu v predsedstvu ministrskega sveta arh. Smiljaniča, generala Stajica, To-doroviča in dr. Radojeviča, ki so mu kot zastopniki Sokolskega saveza pojasnili nekatere dogodke, ki so se zadnje dni odigrali na področju sokolskih žup v Mariboru, Celju in Ljubljani. Predsednik je pozorno poslušal njihova pojasnila in obljubil, da bo Sokolstvu dano polno zakonsko varstvo.
*	Vojvoda VVindsorski bo prišel na Bled. Najbrž prispe 3. julija. Takrat bodo na Bledu odprl; novo igrišče za golf, ki bo namenje- j no v prvi vrsti angleškim letoviškim gostom.
mešane z bukvami, ki so izgubljale listje. Vsa tla so bila na drobno postlana ž njim.
Nekje v meji se je spjašil zajec. Bog ve odkod je pritekel, obstal nekaj korakov pred otožno trojico, potem pa planil v drugo smer, čez pot, v goščavo. ^
Samo Andrej ga je opazil. Ppklical je( Marijo in ji ga hotel pokazati, toda zajec je 'bil , že daleč.	. j ,
Naposled pa je začela botra priganjati, da« Di se vrnili na njen dom.
»Jesti bo kaj treba,« je rekl^. »Ali nista nič lačna?. Od same ljubezni ni nihče sit.«
Andrej ni odgovoril. Brez besede je obstal in se obrnil, Marija in botra pa sta mu sledili.
Koliko lepega je hotel reči Mariji, koliko tolažilnih besed, pa mu niso prišle na usta. Snoči, ko je šel spat in dolgo ni mogel zatis-niti oči, je premišljal, kaj vse ji bo rekel, zdaj pa ni mogel povedati ničesar. In kakor je hrepenel po tem snidenju z njo, zdaj pa ga je vsak trenutek bolel, vsak njen pogled j ga je zadel, kakor bi se bil dotaknil hude, boleče rane. Ali ne bi bilo bolje, če se ne bi bil pokazal, če bi bil lepo šel, ali pa če bi bil prišel šele pozno popoldne, ko bi se bil moral kmalu posloviti?
Marija je menda čutila, kaj'premišlja. Stopila je k njemu, ga prijela pod roko in mu tiho rekla:
»Andrej, saj vem, kako ti je pri srcu. Vem, kaj te teži. Verjemi mi, tudi meni ni nič bolje, tudi jaz trpim kakor ti. Še bolj! Tebi se ne more nič primeriti, mene pa čaka še bog ve kaj. Poglej, v svet pojdeš, marsikaj boš videl, čeprav vojaško življenje morda ne bo
*	Sreska skupščina JNS na Jesenicah je
bila nedavno v Novakovi kavarni ob lepi udeležbi. Predsednik dr. Janko Vovk je pozdravil odposlance, podpredsednika banovin-ske organijacije podbana dr. Pirkmarjerja, poslanca Iv. Mohoriča in zastopnika političnega oblastva komisarja Brezana. Tajniško poročilo je podal sreski tajnik Lovro Humer, ki je med drugim omenil, da šteje sreska organizacija 14 edinic in več poverjeništev. Podpredsednik banovinske organizacije dr. Otmar Pirkmajer je podrobno orisal prilike v dravski banovini. Njegov govor, ki so mu zborovalci sledili ž veliko pozornostjo, je izzvenel v krepko izpoved, da se jugoslovenski nacionalisti zbirajo v krepke vrste. Poslanec Ivan Mohorič se je bavil zlasti z gospodarskimi razmerami in omenjal težkoče, ki se delajo industriji v obmejnem radovljiškem srezu. Trditve o izboljšanju gospodarskega položaja so zelo pretirane. Omenil je tudi zapostavljanje Slovenije pri javnih delih. Izvajanja govornikov so zborovalci spremljali z živahnim pritrjevanjem. O poročilih se je razvila razprava, v katero so med drugim posegli Jurij Jeram, Jože Ambrožič, Lovro Humer, Ivan Stana, Fran Babič in drugi. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik dr. Janko Vovk, podpredsedniki Jože Ambrožič, Valentin Zupan, Valentin Tonejc, tajnik Lovro Humer, njegov namestnik Ivan Trojer, blagajnik Ivan Avsenek, odborniki dr. Maks Obersnel, dr. Ernest Rekar, Fran Babič, Pavel Olip, predsednik mladinske organizacije inž. Fran Baltič. Razeh tega pripadajo sre-skemu odboru odborniki občinskih organizacij-
*	Dom Jadranske straže v Bakru bo odprt tudi letos članstvu in podmladku, in to v mesecih juniju, juliju in avgustu. Cene so zelo zmerne. Za članstvo znaša penzija po 32 Din na dan, kolonisti plačajo za tritedensko bivanje 420 Din, ekskurzisti pa dnevno po 15 Din. V domu sta vodovod in elektrika, takoj pod domom je kopališče z raznimi zabavnimi atrakcijami. Hrana je domača, priznano dobra in obilna. Javiti se je čimprej, da bo mogoče ustreči vsem in vsakomur rezervirati prostor. Prijave sprejema oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
posebno prijetno. Jaz pa bom morala vsak dan drhteti, da me ne odkrijejo, vsak dan bom morala čakati trenutka, ko bodo prišli pome, ko bom zagledala starše, ki bodo surovi z menoj. Vem, očitali mi ,bodo, vse mi .bodo rekli, česar se £qdo spomnili, pa bom morala molčati. Takšna je pač useda. Kdo se je more ubrajniti? Tojla boriti jse je treba z njo. Nič ne pomaga, vsak človek ima težave in žjvljenje .brez njih, je dolgočasno, pusto. Samo upati je treba ip imeti zaupanje vase. (Vidiš, dostikrat se zgodi, da me v trenutku prevzame strašna bolečina, ko premislim, kaj vse je na meni. In nato mi je .bolje. Vero vase imam. Tudi ti moraš tako storiti, Andrej. Morda ti prvič ne bo pomagalo, morda se ti bo zdelo vse samo jalova tolažba, pa nI tako. In name moraš misliti, zmerom; Andrej. Vse si mi. Morda celo preveč. Nikoli ne pozabi tega. In kadar ti bd'h'udo, se vselej spomni name. Reci si:,,Zaradi nje moram biti močan! Tudi njej hi nič bolje .kakor meni.' Videl boš, kako to pomaga. Kar srce ti bo olajšalo!«	l>
Andrej jo je hvaležno' pogledal in ji stisnil roko. Mislil je, da bo moral on njo tolažiti, da ji bo moral on dati moči za čase, ki ;jo i čakajo, toda zgodilo se je prav narobe. In hvaležen'ji je bil, da se je zgodilo tako.
»Marija,« ji je skoraj šepnil, »ne bom te pozabil.' Prva misel mi boš	jutro; po-
slednja vsak večer. Koprnel 'bom po ^tebl, v Sanjah te bom gledal. Vem, mnogo bom moral potrpeti. Doslej sem bil zmerom prost in delal sem, kar sem hotel, zdaj pa ne bo več takp. Vidiš, to me najbolj skrbi...«
*	Pri izgredih pri Prihovi je bil ubit viso-košolec Dolinar. O tem je izdala banska uprava poročilo, ki so ga objavili ljubljanski dnevniki. Poročilo pravi med drugim, da so v zvezi z demonstracijami ob priliki prihoda predsednika JNS Petra Zivkoviča v Maribor, Konjice in Celje 8. t. m. zvečer na državni cesti blizu Prihove pristaši JNS, okrog 15 po številu, iz zasede napadli dva avtobusa, ki sta proti Celju vozila pristaše JRZ, po večini visokošolce. Pod odbitem napadu so napadeni nadaljevali vožnjo v Celje, pogrešali pa so vi-sokošolca Rudolfa Dolinar j a iz Lučin v občini Trati. Naslednjega dne so orožniki našli Dolinar j a mrtvega 50 korakov od mesta napada. Dolinar je imel rane po glavi in životu. Nekaj napadalcev je bilo aretiranih. K temu bi pripomnili samo, da bomo več poročali, ko se bo zadeva obravnavala pred sodiščem.
*	Požig sokolskega paviljona v Ljubljani.
V noči na nedeljo je zločinska roka zažgala veliki godbeni paviljon na letnem telovadi-šču Ljubljanskega Sokola. Paviljon je zgorel. Banska uprava je izdala o tem poročilo, ki pravi, da je na podlagi policijske preiskave upravičeno prepričanje, da so paviljon zažgali nasprotniki sedanje vladavine z namenom, da bi odvrnili pozornost javnosti od uboja vi-
sokošolca Dolinarja na drugo stran. Policija še vodi preiskavo. »Slovenec« in »Slovenski dom« sta kar naravnost trdila, da so paviljon zažgali ljudje iz nacionalnega tabora. K temu je »Slovenec« še zapisal, da je prišlo v soboto ponoči po požaru in v nedeljo do izgredov po ljubljanskih ulicah. Pravi, da so Zivkovičevi plačanci razgrajali po mestu in napadali iz-prehajalce, ki so nosili slovenske trakove v gumbnicah. Naposled je policija, tako piše »Slovenec«, napravila red in aretirala sedem največjih razgrajačev, proti katerim se bo postopalo z vso strogostjo zakona. Naša javnost zdaj nestrpno pričakuje sodne obravnave tako glede žalostnega dogodka pri Prihovi, kjer je bil ubit visokošolec Dolinar, kakor glede požiga sokolskega paviljona.
* »Slovenec« je proti strahovanju. Sredi nekega svojega članka je »Slovenec« zapisal tele za sedanji čas zanimive besede: »Terorju (strahovanju) pa mora oblast napraviti konec, če treba, z najbrezobzirnejšo energijo (odločnostjo), ker se morajo demokracija in demokratične metode vladanja zaščititi za vsako ceno in se morajo bodisi desni, bodisi levi ekstremi v kali zadušiti.« Seveda, ko je »Slo-venčev« člankar zapisal te besede, se je menda malo popraskal za ušesom in se gotovo
I tudi nasmehnil. Naj nam člankar kar jasno! pove, kaj je teror in kdo ga izvaja ali ga j«* izvajal.	' -jt
*	Uprava bolnišnice za duševne bolezni a* Studencu pri Ljubljani sporoča, da je zaradi občutno zmanjšanih kreditov prisiljena odpustiti znatno število bolnikov v domačo, odnosno občinsko oskrbo. Zaradi istega vzrok«'-bo bolnišnica v tem proračunskem letu sprejemala le tiste bolnike, ki so zaradi nevarnosti bodisi sebi ali svoji okolici nujno potrebni za-vodne oskrbe. Za vsak sprejem je treba prej predložiti zdravniško spričevalo, nato pa b« uprava bolnišnice prosilca pismeno obvestil«, ali je sprejem v zavod mogoč.
*	Zadnje ostanke velikanske partije čevljem prodaja še Stermecki po 23, 33, 39, 49 Din, prej pa čez 200 Din.
*	Mladeniči rekruti, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve, skrajšanega roka službe, čimprejšnjega vstopa V. kader, odložitve službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako J« rok zamujen, se ne da več pomagatil Pojasnila daje za malenkostno plačilo Per Franc, kapetan v pok., koncesionirana pisarna, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 dinarjev.
Otto Witt:
CKRIVHOST ZLATEGA RUDNIKA
Kriminalni roman
Baltimore je videl pred seboj odgovor tako razločen in oster, kakor bi bil zapisan z ognjenimi črkami: Samo iz amalgamskega rudnika!
To mu je bilo čisto jasno. Amley dela tam vsak dan. Amalgamski rudnik pridobi dnevno deset kilogramov zlata v vrednosti kakšnih tridesetih tisočakov frankov. Na neki način mora Amley ali pa Spero dnevno iztiho-tapiti iz rudnika en kilogram dragocene kovine in ga spraviti v nemodski rudnik, ki na ta način pridobi dnevno en kilogram zlata več, kakor bi ga bilo pričakovati iz nemod-ske rude.
Toda kako je mogoče iztihotapljati en kilogram zlata iz amalgamskega rudnika?
To bo poizkušal Baltimore dognati jutri, ko se odpelje k amalgamskemu rudniku.
Ko se je drugega dne z rudniškim avtom peljal po peščeni, prašni in od solnca žareči cesti, ob kateri ni bilo ne drevesa, ne grmiča kjer bi se bilo mogoče malo ohladiti, je temeljito razmišljal o zadevi.
Amley in Spero se lahko poslužujeta različnih sredstev. Neposredna tatvina skoro ni verjetna. Ubrala sta gotovo posredno pot.
Toda katero?
Ravnatelj Walker pač ne pride v poštev. Zanesljivo ni zapleten v sleparstvo. Nasprot-
no, zadeva mu je zelo neprijetna. Toda, kaj je s kemikom, ki je preiskal amalgamsko rudo? Ta bi se bil lahko zlagal, da daje zlatonosni kremenec Amalgamske družbe le deset gramov zlata na tono, v resnici pa ga morda daje dvanajst. Tega zlata bi torej v amalgamskem rudniku ne pogrešali.
Toda saj zlata ne more nihče ukrasti prej, dokler ga ne dobiš iz delavnice že v čisti obliki. A tedaj je spet močno zastražen.
Ostri razum inženjerja Baltimoreja ni prišel naprej.
Pred ravnateljevo vilo je Baltimore ustavil avto. Tam je dobil oba ravnatelja in Wal-kerjevo ženo pri mali južini.
»Halo!« je vzkliknil gospod Wilosn. »Ali ste že končali? To pa je bilo hitro opravljeno.«
Med tem ko je Baltimore pojasnil, da se zadeva ne da tako lahko in hitro razvozlati, je gospa Walkerjeva pripravila prigrizek tudi za gosta.
»Sicer sem že nekaj odkril,« je nadaljeval inženjer, »a hkratu se je vozel tako zategnil da je videti še težavneje rešljiv kakor prej.«
»Pripovedujte!«
»Ne, ne morem, ne smem ničesar povedati. Samo toliko vam lahko izdam: zlato, ki ga v Nemodu pridobijo preveč, izvira iz amalgam-
skega rudnika. Z največjo zanesljivostjo tiv dim to.«	0 ;
Učinek teh besed ni izostal. Oba ravnatelja sta planila pokoncu. 1 < »Ali ste ob pamet? To je čisto nemogoče!« je vzkliknil Walker.
»Ni govora o tem,« je pritrdil Wi'lson. >. »Tako je, kakor sem rekel,« je vztrajaf Baltimore. »Ali bi lahko malo pregledal rudniške obračune? Toda ker veljam za slikar-' ja, ne morem tega storiti tako, da bi uslužbenci to videli. Prosil bi vas zaradi tega, da bi mi dali poslovne knjige prinesti v svojof knjižnico, gospod Walker.«
»Prosim, prosim! Sam vam jih prinesem « »Glavna knjiga zadostuje,« je izjavil Baltimore. »Potrebujem samo pregleden kratek izvleček o obratovanju v zadnjih osmih me- < secih.«	'i1
Ravnatelj Wilker se je takoj odpeljal Vi rudniško delavnico po knjigo, med tem ko st«1 se Wilson in Baltimore po mali južini odpravila v knjižnico in pri likerju in cigarah čakala na povratek Walkerja.
Knjiga je pokazala, da je rudnik v osmihč mesecih delal dve sto dni. Da je bilo predelanih 200.000 ton zlatonosnega kvarca in daje tona vsebovala dvanajst gramov zlata. Ptf izločitvi zlata je ostanek kremenca obdržal še dva grama na tono. Torej se je moralo pridobiti v tem času 2000 kilogramov zlata. Knjiga je pokazala, da znaša produkcija 1998 kilogramov. Torej le dva kilograma v vrednosti 6000 frankov sta izginila.
»Kakor vidite,« je rekel WiIson, »vaša domneva ni pravilna. Nedostajata samo dva kilograma v vrednosti 6000 frankov, kar je p«*-

Kar koli Je treba očistili — Vim 8tli vse i boljše ln navadnejše I Vim vsebuje drobno zmlete sub-stanze, ki posebno delujejo ln raz-krajajo. Te omehčajo nečistočo, tako Ja se jo zlahka popolnoma odstrani, ne da bi so predi-met poškodoval. Vim j« zelo varčen v uporabi tn zaros vreden svoje cene.
*	Ali gospodinja lahko zbira bogastvo. To
Be lahko z mirno vestjo potrdi, ako se pomir sli na vsoto, ki tiči v dobro ohranjenem zakladu perila. Ako bi se moralo gospodinjstvo .vedno znova oskrbovati z novim perilom, bi bila domača blagajna kaj hitro izčrpana. Gospodinja stori zaradi tega vse, kar je mogoče, da ohrani svoje perilo čim dalje časa snežno belo in lepo. Ona dela tako, kakor se je naučila od svoje matere in stare matere, za pranje in nego svojega perila uporablja samo dobro Schichtovo milo znamke »Jelen«.
*	Strela jo je ubila. Nedavno je privihrala 6ilna nevihta nad okolico Vavte vasi. Med dežjem je padlo tudi nekoliko toče. Huje pa je klestila po hosti južno od Vavte vasi in po Prapročah, kjer je na polju naredila veliko škode. Večja nesreča pa je zadela v Gornjem Gradišču pri Toplicah Bartusovo hišo. Mlada gospodinja je sedela pri oknu in šivala. Za-bliskalo se je in žena je bila mrtva. Zapušča dva otroka in žalujočega soproga.
*	Toča, debela kakor kokošja jajca. V Pol-bovgrajskih Dolomitih, posebno okrog Sv. Katarine, Mačkovega grabna in tamošnjih naseljih so imeli predzadnji ponedeljek strašilo neurje. Sredi popoldneva je začelo liti ka-
\Tqfo pa je pričela padati gosta |oČa. Robata in kakor kokošja jajca debela 'toča je poljske pridelke dobesedno zmlela v nič. Neko kokoš je ubilo sredi dvorišča, ker Jo je kos ledu zadel naravnost v glavo. Pobilo Je nešteto šip in strešnih opek in drevje je čisto oklestilo. Na več mestih je silni naliv, ki Je sledil toči, izpodjedel betonske škarpe in napolnil kleti in nižje ležeče zgradbe z vodo. Oblak, ki se je utrgal nad Polhovgrajski-mi Dolomiti, je izpremenil potočke v besneče Fudournike. Voda je z vseh strani izpodkopa-Vala zemljo, drla z neverjetno naglico v dolino in odnašala s seboj vse, kar je dosegla, Bilo je to neurje, ki ga ljudje že leta in leta »e pomnijo. Pomoč je nujno potrebna.
^ * Strela je ubila dve kravi. Te dni je v Ponikvah pri Dobrepoljah udarila strela v hišo posestnika Zakrajška Franca. Razbila je vse po hiši in nato preskočila v hlev, kjer je ubila dve kravi. Udarec je čutila vsa vas. Istočasno je prišla strela skozi pod v hišo cerkve-nfta in krojača in je razbila na drobne kose fino ogledalo. Užgala ni.
* Žrtev streljanja z možnarjem. Na Prim-sSovem nimajo slovesne procesije na Telovo, temveč naslednjo nedeljo. Pri tej priliki so fantje kakor vsako leto streljali z možnarjem.
sledica manjših napak v delavnici. V Nemo-du pa so v istem času producirali višek 200 kilogramov v vrednosti 600.000 frankov. Vaša domneva je torej brez vsake podlage.«
»2e, že. Kaj pa, ali ni morda kemik slabo preiskal rudo?«
»Kaj pa, ce sta bila kontrolni in rudniški kemik dogovorjena?«
»Čisto izključeno. Zlatonosni kremenec je bil poslan v preiskavo desetim do dvanajstim kemikom, ne da bi rudniški kemik to vedel.«
Baltimore je zmajal z glavo. Zadeva mu je postajala čedalje zagonetnejša.
»Kaj pa Amley?« je vprašal. »Kakšno opravilo pa ima v rudniku?« t »Reparaturo.« P »Ali stroje popravlja?« r »Ne. Skrbeti mora, da so vse lesene naprave v redu. To so žlebovi, cevi, banje in nekatere druge lesene reči.« ( »Ali lahko pri tem delu kaj odnese?«
»Iz naših analiz in knjig je razvidno, da nedostajata le dva kilograma. Torej ni kradel,« je pojasnil Walker, a Wilson je pristavil:
»Kaže, da ste na čisto napačni sledi, dra-jgi gospod Baltimore.«
»Sicer je tu zlato nemogoče krasti,« je nadaljeval Walker, »recimo pa, da ga le kradejo. A kako ga morejo potem vtihotapi jati X nemodski rudnik. Ne, ne, to je nemogoče, gospod Baltimore. Na napačno sled se zašli.«
»Samo počakajte,« je menil Baltimore. »Ali bi mogel videti Amleyja?«
»To bi gotovo zbujalo pozornost, ker vas imajo tukaj za umetnika, gospod Baltimore,« je dejal Wilson.
Nesreča pa je hotela, da je naboj smodnika b\xhnil v fante in tri tako poškodoval, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Najbolj poškodovan je bil Milan Rozman, star 20 let, tiskarski učenec Katoliškega tiskovnega društva v Kranju. Rozmanu tudi v bolnišnici niso mogli pomagati, zato so ga prepeljali domov, kjer je umrl. Oblastvo naj bi strogo nastopilo proti tej razvadi, ki terja vsako leto toliko žrtev.
*	Sama se je operirala. Pred dnevi je umrla v bolnišnici v Karlovcu 26-letna Bara Hor-vatin iz Jurkovega sela, ki si je pred tedni napravila cesarski rez. Za njeno usodo so se zanimali zlasti zdravniki, ker je bil to menda edini primer pri nas, da si je s tako težavno operacijo pomagala ženska pri porodu sama. Pred operacijo je izpila dva litra vina, potem je pa odšla v bližnji gozd, kjer se je operirala. Srečno je porodila in skrila otroka v gozdu. V bolnišnico so jo prepeljali šele čez 20 dni.
*	Toča je v soboto napravila silno škodo po vzhodnem delu velenjske občine. Najbolj sta prizadeti vasi Bevče in Šalek. Žalosten je pogled na hmelj, vinograde in sadno drevje. Oblastva bodo morala zmanjšati davke.
*	Vihar je podiral zgradbe in drevje. V soboto je divjala po hrastniški dolini huda nevihta. Vmes je padala toča. Vse je spremljal silen vihar, ki je razkrival hiše in podiral drevje. Posebno veliko škodo je napravil na polju in v gozdu na Brinici. Podrl je med drugim posestniku Majcnu kozolec. Posebno grozen je pogled na razdejani gozd pri Igrič-nikovi skali. Pri kemični tvornici je silni piš razkril več streh ter podrl leseno barako. Razkrite strehe pri kemični tvornici so šli takoj po nevihti pokrivat zidarji in drugi delavci. Med njimi je bil tudi 23-letni zidar Josip Miklavčič, ki mu je na mokrem spodrsnilo, da je padel skoro 10 m globoko na cementna tla. Poklicali so takoj zdravnika dr. Vidmarja, ki je ugotovil, da si je nesrečnež natrl lobanjo in dobil hude notranje poškodbe. Odredil je takojšen prevoz z avtomobilom v celjsko bolnišnico, kamor ga je tudi sam spremljal. Zal mu ni bilo več mogoče pomagati in je umrl.
*	Strašno neurje je opustošilo konjiško okolico. V soboto se je nad južnovzhodnimi obronki Pohorja utrgal oblak. Silen naliv je na mah preplavil Skomarje, Resnik, Kuni-gundo, Padeški vrh in Planino. Med ploho se je vsula tudi toča, ki je napravila veliko škodo. Velike množine vode so kar sproti od-
»Ali bi me ne hoteli spremljati, gospod Walker, če se zdaj popeljem naprej? Peljala bi se mimo rudniških zgradb in če nama bo naključje naklonjeno, ga bova morda srečala.«
»Prav, prav.«
Walker in Baltimore sta se odpeljala k rudniški delavnici in tam obstala.
Imela sta srečo. V trenutku, ko je Walker stopil iz avtomobila in se poslovil od inženjer-ja, je stopil mimo delavec, noseč nekaj desk na ramah.
»Tale je,« je zašepetal Walker.
Baltimore si je ogledal moža. Videti je bil kot navaden delavec. Imel je visoko postavo in temno polno brado.
Tedaj pa je opazil Amleyjevo levico, s katero je držal deske na ramah, in se zdrznil, kajti Amley je imel na levici le štiri prste.
Klopotača
Inženjer ni rekel Walkerju ničesar o svojem odkritju. Poslovil se je kratko, ga zaprosil, nai pride v Nemod, da si bo ogledal njegovo sliko, in hitro je izginil njegov umetniški klobuk v megli gostega prahu.
Toda pod umetniškim klobukom so napeto delovali Baltimorejevi možgani.
Niti za trenutek ni dvomil, da ni Amley-jev prst tisti, ki ga je pred dvajsetimi leti našel v comistonskem rudniku. No. potem pa je Amley vendarle tudi lopov Bilo mu je žal zanj zaradi njegove lepe in ljubeznive hčerke.
Torej proti Speru in Amleyu se bo treba boriti. Naj se varujeta, kakor se hočeta, po-
našale zemljo s posevki vred v dolino. Hudourniki so razdirali ceste, podirali žage, brvi, mostove in jezove. Voda je odnesla več vozov, naloženih z deskami. Od žag je odneslo več sto kubičnih metrov lesa. V pol ure je bila banovinska cesta, ki drži od Vidmarja mimo Preskarja, vsa pod vodo. Tudi v Zrečah in Radanji vasi je škoda velika. Voda je odnesla še prav posebno veliko množino sena. Pomoč je nujno potrebna.
*	Smrten padec v nezavarovan požiralnik. Lani je banska uprava očistila požiralnik Ja-čko v Logatcu. Vsa dela je vodil poseben režijski odbor, ki je okoli 20 m globokega požiralnika posekal vse drevje in grmovje, zaradi česar so že takoj takrat protestirali mnogi proti temu, odnosno predlagali, naj se požiralnik zavaruje, ker se lahko pripeti nesreča. Toda omenjeni odbor se na proteste ni oziral. V soboto so se igrale tri deklice na travniku poleg požiralnika. Ker rasejo tam jagode, jih je šla 8-letna Sokoličica, Bernar-ka Zustova nabirat. Pri tem ji je spodrsnilo in padla je preko skal v požiralnik Jačko in utonila. Tragična smrt je globoko pretresla vse Logatčane, ki iskreno sočustvujejo z bridko prizadetimi starši, ki so izgubili edinko. Sokol je namesto venca svoji pripadnici izročil večjo vsoto, ki so jo darovali vsi pripadniki društva. Krsto so Sokoličice naravnost zasule s cvetjem, ki ga je mala pokojni-ca tako ljubila. Na zadnji poti jo je spremila vsa sokolska deca. Prizadetim staršem izrekamo iskreno sožalje, odločilne činitelje pa prosimo, naj požiralnik zavarujejo, da bo ta žrtev požiralnika zadnja!
*	Življenja se je naveličal. V Dolgem brdu pri Kolovratu se je posestnik Maček, gospodar krasno urejene kmetije, ustrelil s samokresom v glavo in takoj izdihnil. Kaj je gnalo v smrt premožnega posestnika v najlepši moški dobi, ni znano. V oporoki je zapisal samo to, da ne more več živeti. Ob njegovem grobu žaluje žena in devet nedoraslih otrok, katerim je bil pokojnik dober oče.
*	Otrok je utonil v potoku. Te dni se je utrgal oblak nad Lopato pri Celju. Ko se je zve-drilo, je šel posestnik Koštomaj z ženo gledat na polje, kako škodo mu je naredilo neurje. Za njima so šli njuni otroci, štirje fantki in 20 mesecev stara Anica. Pot je držala ob potoku Sušnici, ki je narasel ob neurju za okrog dva metra. Mali Anici pa je naenkrat spodrsnilo in je padla v narasli potok, kjer je utonila, Deklica je tako hitro izginila v vodi, da ii niso mogli pomagati.
magalo ne bo nič. Njunemu poizkusu slepar-stva bo prišel do živega.
Baltimore je tudi spoznal, da ne sme časa zamuditi. Naslednjega jutra je dal po nekem zamorskem dečku zanesti svoje slikarske potrebščine — stojalo, velik solnčnik, skrinjico z barvami in drugo — na prostor, ki mu ga je pokazala Ana in kjer je palica še stala zapičena.
Začel je slikati pokrajino na platno. Delal je najprej črtež. Solnce je čedalje huje žgalo. Baltimore se je oziral okrog, da bi videl, če Ana že prihaja. Saj mora kmalu priti, ker silni vročini okrog poldneva se vendar ne bo izpostavljala.
Bilo je okoli polenajste ure, ko je zaslišal peketanje konja in je v dalji še nerazločno opazil jezdeca. To bo Ana. Ni se motil. V nekaj minutah je razločno videl lepo jahalko. Pomignila mu je v pozdrav z jahalnim bičem in zavila na dvorišče, kjer ji ie hlapčič pomagal s sedla in poskrbel za konja.
Baltimore ji je stopil naproti in ona se mu je približala po rdečerumenem žarečem pesku z gibkimi, majhnimi koraki.
»Gospod slikar,« je rekla, »kako napredujete?«
»Hvala. Ali je kaj novega?«
»Ne, prav za prav nič. Ko sem predvčeraiš-niim prišla domov, majorja ni bilo doma Mislim, da je bil na svoji običajni ježi. Ko se je vrnil, sem mu dala očrtano šipo. Tedaj pa se je razjezil, češ da ni dobro zarezana, in jo je vrgel skozi okno.«
»Seveda je besnel, ker se je njegov načrt izjalovil.«
*	Huda prometna nesreča. Na cesti med Rogatcem in Stoprcami sta v nedeljo na strmem klancu treščila skupaj avto nekega trgovca iz Ptuja in neki kolesar. Smrtno ponesrečenega kolesarja so spravili k bližnemu kmetu. Nato je lastnik avtomobila, čeprav je bil laže ra- ' njen, vozil dalje ter obvestil o nesreči orož-ništvo v Majšperku in tam mudečega se zdravnika dr. Pečeta, ki je nudil ponesrečenemu prvo pomoč. Kolesarja, pri katerem so našli vojaško legitimacijo z imenom Golob Ivan, so odpravili v Rogatec in dalje v celjsko bolnišnico, kjer je umrl.
*	Smrt pod vozom. Nedavno je peljal po cesti med Jaršami in Domžalami posestnik Franc Juteršek iz Loke pri Šmartnem v Tuhinju butare v Domžale. Ker je baš privozil vlak, sta se mu konja splašila. Juteršek je skočil z voza, pri tem pa sta ga konja zbila pod voz, da mu je šlo kolo čez prsni koš in je mož kmalu izdihnil.
*	Truplo neznanega moškega so našli pri brodu v Črncih nad Apačami v murskem rokavu. Istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti. Gre za moškega, starega okrog 35 let. Na sebi je imel obleko sivkaste barve.
*	Otrok je v mlaki utonil. Posestnik Raku-ša Ivan v Kunovi pri Negovi v Slovenskih goricah ima nedaleč od hiše izkopano jamo za nabiranje deževnice, ki je navadno pokrita z lesenim pokrovom. Te dni pa je nekdo pokrov odnesel vstran, kar je imelo za posledico, da je v mlako padel 2-letni viničar-ski sin Franc Flajsinger iz Kunove in utonil.
*	Že drugič mu je strela ugonobila viniča-rijo. V Poljčanah so imeli te dni nevihto. Zlasti je razsajala v okolici Makol. Hudourniki so odnašali zemljo z vinogradov in napravili mnogo škode. Med nevihto je udarila strela v viničarijo posestnika Kolarja Antona v Mota-nji vasi pri Makolah. Vaščanom se je posrečilo obvarovati pred požarom edinole klet. Viničarija je bila skoraj nova. Prejšnjo je pred štirimi leti prav tako pokončala strela.
*	Kača s tremi glavami. Te dni je našel neki kmet v gozdu pri Šemovcu, občina Barto-lovec, kačo nenavadne oblike in s tremi glavami. Praznoverni ljudje so v strahu, da ne bi ta nestvor prinesel nesreče v deželo, kačo ubili in sežgali.
*	Strela je zažgala. Med nevihto te dni je udarila strela v lipo tik hiše pri Kukuriču, po domače Sesečanu na Vrhu blizu Sv. Jerneja pri Ločah. Z lipe je preskočila na hišo in jo zažgala. Iz sob so rešili večino pohištva. Istočasno je udarilo pri Škrablovih. Domači nisn
»Da, da, tako bo.«
Ana se je približala slikarskemu stojalu in se zagledala v črtež.
»Vi rišete kakor resničen umetnik!« je vzkliknila.
Z velikim zanimanjem je opazovala njegovo delo.
Zdajci se je zdrznila.
»Čujte ...« je rekla in prisluhnila.
Tudi Baltimore je prisluhnil. Slišalo se je kot šumenje suhega listja. Pogledala sta na vse strani, a nista videla ničesar. Sum je dozdevno prihajal izpod ploščatega kamna, ki je ležal tik slikarskega stojala.
»Ali ste vi položili ta kamen semkaj?« je vprašala.
»Kakšen kamen?«
»Tale,« je pokazala na kamenito ploščo, ki je kakor miza počivala na treh kosih kre-nenca.
»Ne.«
»Tega kamna včeraj še ni bilo tu!« je poudarila Ana.
Nenadno je postal šum močneiši in kačja glava z opletajočim jezikom in bliskajočimi se očmi se je pokazala.
»Bežite!« je zakričala Ana. »Bežite, kolikor morete. To je klopotača.«
Oba sta zbežala proti hiši in sta si oddahnila šele pri vratih. Vstopila sta. Od strahu in groze trepetajoča je Ana dejala:
»To je Sperovo delo.«
Baltimore se je kljub vsemu smehljal.
»Mislim, da morda tele zadeve le ni pripisati Speru,« je deial.
O, prav gotovo. Kdo pa naj bi položil kamen tjakaj? Nihče drug nima interesa na
niti opazili, da jim streha gori, ker so gledali ogenj pri Kukuriču. Sreča je bila, da je streha iz opeke, ker so potem ogenj kmalu zadušili.
*	Smrtna žrtev eksplozije. Služkinja tvor-ničarja Strosa v Ptuju 50 letna Ivana Pfeifer-jeva je po nesreči v ponedeljek zvečer z gorečo svečo zažgala velik sod bencina, ki je bil na hodniku pod stopniščem v klet. Nastala je silna eksplozija. Pfeiferjevo so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Ranjenih je bilo še več ljudi, ki so stali na Tyrševem trgu, kjer je Strosova hiša. Štiri izmed njih so morali prav tako prepeljati v bolnišnico.
*	Smrt zaradi zastrupljanja krvi. V bolnišnici v Murski Soboti je umrl za zastruplje-njem krvi brivski pomočnik .Pučko Rupert, sin železničarja v Gornji Radgoni. Pred dnevi je padel s kolesa in dobil majhne poškodbe, katerim pa ni posvečal dovolj pažnje, dokler se niso pokazale posledice, da je moral iskati zdravniško pomoč, ki je ugotovila zastrupi j e-nje krvi. Bil je odpeljan v bolnišnico v Murski Soboti, toda bilo je prepozno.
*	Dva požara. Na Klopcah pri Slov. Bistrici je zgorel posestniku Janezu Lipoglavu hlev z vsem gospodarskim orodjem, vozovi in stroji. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Istega dne je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Maksu Strmčniku v Sv. Vidu. Tudi tu je najbrž podtaknila ogenj zločinska roka.
*	Huda toča je prihrumela s strahovitim viharjem v soboto popoldne od Griž proti Še-ščam in je popolnoma opustošila za kilometer širOk pas preko Sv. Lovrenca med Latkovo in Dolenjo vasjo tja do Kaple vasi. Od lepih hmeljnikov štrle le gole hmeljevke, žito je zbito v zemljo, vsa tako lepo obetajoča sadna letina leži na tleh.
*	Tragična smrt mladeniča v vodi. Te dni so opazili ljudje v Selščici pri tako zvani Soteski truplo neznanega moškega. Utopljenca so potegnili iz vode. Po papirjih, ki jih je imel pri sebi, so dognali, da gre za posestni-kovega sina Franceta Gartnerja iz Stirpnika, občina Selca. Mladenič je štel 33 let. Domnevajo, da je napravil samomor zaradi nekih zapletenih ljubezenskih zadev. Ni pa tudi izključeno, da je postal žrtev nesreče.
*	Strela je užgala. Predzadnji torek je treščilo v gospodarsko poslopje posestnice Što-kovnikove Elizabete v Polžu pri Novi cerkvi. Poslopje je bilo leseno in je zato hitro zgorelo. Zaradi močnega ognja se je vnela tudi stanovanjska hiša, ki je bila oddaljena od gospodarskega poslopja kake štiri metre. Po-
leg obeh poslopij je zgorelo tudi več gospodarskih strojev, vozov in drugih premičnin. V tej hiši ni stanovala lastnica sama, ampak najemnik Kresnik Jožef in njegova družina.
*	Strela je ubila cerkovnika med zvonje-njem. Pri podružnični cerkvi sv. Janeza v teharski župniji je cerkovnik Ivan Zohar med nevihto zvonil. Nenadno pa je udarila strela in zvonjenje je utihnilo. Domači so šli gledat pod zvonik in so našli Zoharja mrtvega. Rajnki je štel 36 let in zapušča ženo in dva manjša otroka.
*	Smrtna nesreča mladega orožnika. Z dolenjskim vlakom se je v petek pripeljal iz Ljubljane v Novo mesto 28-letni orožniški' kaplar Anton Banič, uslužben pri somborski orožniški četi. Orožnik, ki je bil doma iz Vrh-polja, je iskal v mestu vozilo, s katerim bi nadaljeval pot v domačo vas, kamor je šel na dopust. Naključje je hotelo, da je med potjo naletel v Kandiji na svojega starega znanca, 24-letnega Petra Slabeta, uslužbenega kot šoferja pri pleterskem samostanu. Šofer Slabe je baš pripeljal po cesti s samostanskim traktorjem, kateremu je bila priklopljena velika prikolica s kabino. Ko se je proti večeru vračal v Pleterje, je povabil orožnika Baniča, naj prisede v prikolico, v kateri so bili tudi že štirje delavci. Banič je bil vesel te ponudbe in je stopil v kabino prikolice. Na ostrem zavoju pri Gor. Gradišču pa je šofer izgubil oblast nad volanom. Težki traktor se je prevrnil v nekaj metrov nižji potok in potegnil za seboj tudi prikolico. Delavce, ki so bili v zadnjem odprtem delu prikolice, je pri padcu vrglo več metrov daleč Dreko potoka, orožnika Baniča pa, ki je bil v zaprti kabini, je pritisnil težki traktor s tako silo. da mu je zdrobilo prsni koš in zmečkalo glavo. Bil je na mestu mrtev. Delavci in šofer so dobili le lažje poškodbe. Dognalo se je, da Slabe sploK ni imel šoferskega izpita.
* Mater je zabodel. Ko sta prišla nedavno zvečer posestnikova sina, brata 36-letni Van-ček Ivan in 30-letni Alojz domov v Zabljek, se je vnel med njima hud prepir. V vinjenem stanju je mlajši brat očital starejšemu, da nič ne dela. Beseda je dala besedo, dokler se brata nista dejansko spoprijela. Naenkrat se je zabliskal v rokah mlajšega oster nož. 70-letna mati je pristopila, da ju pomiri. V tem trenutku pa je zamahnil Alojz in zadel mater z nožem v prsa. Prizadejal ji je močno rano. Dokler si ne opomore, je ne morejo prepeljati v bolnišnico.
tem. In kako naj bi sicer prišla klopotača sem?« Še nikoli niso videli teh kač v tej pokrajini.«
»Ali ne žive te živali tukaj?«
»Ne. Le Spero ima eno. Zakaj jo potrebuje, ne vem. Danes se bo izgovarjal, da mu je ušla. Ali stavite z menoj, da bo tako rekel?«
»Kača bi vendar lahko zapustila svoj prostor pod kamnom že pred mojim prihodom. Bil sem tam že od osmih zjutraj.«
»Ne. Te živali ležijo mirno v svojih skrivališčih, dokler se ležišča močno ne ogrejejo. Klopotača se pokaže šele, ko ji solnce zadosti ogreje skrivališče.«
Baltimore se je zgrozil.
»Spero je torej cel vrag,« je rekel.
»Da, nevaren človek je. Toda dokler ne ve, da sem tudi jaz poučena o njegovem lo-povstvu, se meni osebno ni treba bati ničesar. Ona reč s citronastim diamantom ie bila naperjena le proti vam, čeprav bi mu seveda ne bilo prav nič žal, če bi poleg vas še kakšna druga oseba izgubila življenje.«
»Vi ste pogumna mlada dama. gospodična Amleyjeva,« je menil Baltimore.
»Hočem pomagati, da pride resnica na dan in da bo z mojega očeta padla senca suma. Zavoljo tega vas bom podpirala, kolikor je v moji moči.«
Inženjer se je zagonetno smehljal. Močno je dvomil, da bi bilo mogoče zbrisati vsak | sum proti Amleyju. Gledal pa je mlado deklico z veselim občudovanjem.
»Pa še nekaj drugega sem odkrila,« je nadaljevala Ana. »Tega vam še nisem povedala
samo zato, k^r me je zgodba s kačo tako razburila.«
Pismo
Začudeno jo je Baltimore pogledal.
»Nov napad morda?« je vprašal.
»Ne. Je to stara zgodba. Padlo mi je na um, da bi vam morda ta reč koristila pri vaših preiskavah.«	.
»Respično sem radoveden. Prosim, povejte mi, za kaj gre.«
»A ne smete pozabiti, da sem o nedolžnosti svojega očeta neomajno prepričana ... Kakor sem vam že povedala, je Spero že pred enim letom prišel k nam. Svoj prihod je najavil s pismom. Sicer nimam pojma o vsebini pisma, a opazila sem tedaj, da je bil moj oče silno vznemirjen, ko ga je prebral. Slišala sem ga godrnjati: .Pride le naj, a jaz tega ne storim ne storim ...' Nato je pismo zažgal. Nakliučje pa ie hotelo, da je košček pisma zletel skozi okno v verando naravnost v m-iip naročje Pobrala sem ga in shranila. 7?ks>i sem to storila, si sama ne vem razložiti Spoznala sem t»koi Sperovo pisavo.«
»Ali imate še ti=ti košček pisma?« je vprašal Baltimore z gladom, ki se mu je poznala v°lita radovednost.«
»Da. Včeraj sem se domislila, da bi se vi morda zanimali zanj. Poiskala sem listič in ga prinesla semkaj.«
Inženier je veselo vzkliknil.
»Imenitno!« je rekel.
Ana ie odprla ročno torbico in poiskala v niej dolg, ozek Vo.šrek ofn^ne-ra papirja.
»Prosim,« je rekla. »Če si boste s tem kal pomagali.«
Pod morjem hočejo
kopali zaklade
' * Grozna družinska žaloigra na Jesenicah.
Na Jesenicah se je pripetila strašna žaloigra. Tovarniški delovodja Fran Kerstein star 3» let, je na Spodnjih Jesenicah ustrelil 51 let staro Mileno Stegujevo, ranil njeno 30 letno hčerko Branko in nato še sebi pognal kroglo v glavo, da je bil takoj mrtev. Go. Stegujevo so prenesli nazaj v hišo, hčerko pa prepeljali v bolnišnico bratovske skladnice. Tako Kersteinova kakor Stegujeva družina sta na Jesenicah priljubljeni in spoštovani, zato je strašna žaloigra napravila tem globlji vtis. Že pred 10 leti se je Kerstein vnel za go. Stegujevo. Njen mož, poštni in brzojavni mojster Stegu, se je ločil od žene in živi zdaj v Žirovnici. Ga. Stegujeva je spočetka podlegala vplivom Franceta Kersteina, zadnje čase pa se ga je zavoljo njegovega silno vznemirljivega značaja izogibala. Otožen in sam vase. zaprt je hodil okrog, dokler ni izvršil strašnega dejanja. Ga. Stegujeva je kmalu potem izdihnila, med tem ko rana njene hčerke ni smrtno nevarna.
*	Ljudi je pomlajeval in knjige kradel. Zagrebčane je kar mesec dni zdravil lažni zdravnik Šalih Džaferovič. Mož je imel zdravila za vse bolezni in se je bavil celo s pomlajevanjem. Pa se je zgodilo, da je Džafe-rovičeva gospodinja Marija Tomuradova opazila, da ji je zmanjkalo kar 40 knjig. Zasu-mila je, da jih je ukradel njen podnajemnik. Izvršila je na lastno pest preiskavo in našla tudi pričo, "ki je podjetnega možaka videla, kako je nosil iz hiše zavitke. Pozanimala se je še za življenje tega podnajemnika in ugotovila, da so v velikem številu zahajale k njemu mlade žene in dekleta, ki jim je dajal neke korenine in druge stvari. Gospodinja je stopila na policijo, kjer je vse povedala. Sa-liha Džaferoviča so aretirali. Pa so obzirni v Zagrebu, kajti sodniki so možaka obsodili samo na pet mesecev zapora pogojno na leto dni.
*	Sina in njegovega tovariša pobil s sekiro. Predzadnjo nedeljo popoldne se je vršilo na kegljišču gostilne Jožeta Remica na Zg. Brniku kegljanje gasilske čete za dobitke. Po kegljanju je na dvorišču gostilne ostalo še več pivcev, med njimi 441etni posestnikov sin Vidmar Janez, ki je prej pri kegljanju opravljal blagajniške posle. Pozneje so šli gostje v gostilno in tam so Vidmar Janez, Dobnikar Jože in Bostič Jakob začeli kvartati. Zatopljeni v karte so igrali vso noč do jutra. Zjutraj pa je prišel v gostilno Janezov oče Vidmar Jože ter prosil sina, naj gre domov delat. Sin pa očeta ni ubogal, marveč je dalje kar-tal. Očetu je kupil še za 2 Din žganja, nakar je oče odšel domov. Čez nekaj časa je spet prišel sina iskat. Ob tej priliki je popil 7 de-setink vina. Vse prigovarjanje sinu, naj gre iz gostilne, pa je bilo zaman. Tretjič je razdraženi oče prišel po sina ob 11. dopoldne in pod suknjičem je imel sekirico. Tedaj je Dobnikar spal za mizo v gostilni, sin Janez pa v kuhinj L Ko je oče Vidmar pridivjal v gostilno, je tam udaril s sekiro najprej . Dob-nikarja enkrat po glavi, nato pa v kuhinji dremajočega sina dvakrat, tudi po glavi. Sin Janez je dobil smrtno nevarne poškodbe. Vidmar Janez se je še zavlekel v 30 m oddaljeno hišo svoje ljubice Zormanove Ivanke, nato pa so poklicali iz Cerkelj zdravnika dr. Bohinjca, ki je ranjenca za silo obvezal in poslal v bolnišnico. Napadalca so cerkljanski orožniki aretirali. Ko je pa Vidmar svoj zločin spoznal, se je pričel kesati. Za povod je navajal razdrapane družinske razmere.
*	Cerkvena tatvina. V cerkev pri Sv. Petru, občina Košaki, je bilo te dni vlomljeno. Tatovi so ukradli iz oltarja dva keliha, ciborij, 'dva relikviarija in tri posodice za sv. olje.
? Listnica uredništva
Onim, ki bi radi v Francijo. Nedavno smo (prinesli vest, da se v Franciji spet laže dobi ^lelo in da bi se morda spet več tisoč naših de-.^ftvcev tam zaposlilo. Toda ukrenilb se ni je nič. Kdor ima v Franciji kakšnega znanca, yaj se obrne nanj, da si bo na jasnem, kako \Je zdaj z delom v Franciji.
Dopisov z grdimi osebnimi napadi ne obutvi jamo.
Prvič v zgodovini človeštva bodo zdaj poizkusili poiskati zemske zaklade pod morskim dnom. Blizu ameriške obale že vrtajo pod morjem, da bi morda tam našli petrolej. Angleški strokovnjaki pa se ukvarjajo z načrtom, da bi na zahodni obali Anglije poiskali pod morskim dnom sklade premoga.
Vse to se čuje skoro kakor pravljica. Mislite si, da kar naenkrat nad morsko gladino zrase gozd vrtalnih stolpov, skozi katere se ogromni svedri zajedajo pod morjem v osrčje zemlje skozi plasti, katere so doslej morda že na milijone let mirno počivale. Skozi te vrtalne stolpe pa bo pritakal na beli dan petrolej in se stekal v odvodne naprave, katere ga bodo vodile naprej v čistilnice ob obali. Tudi premog bodo morda na ta način spravljali na vrh zemlje. Spodaj globoko pod morjem bodo vrtali živi ljudje v zemljo in iz nje vlačili črne zaklade.
Sloveči poznavalec globokega morja kapitan Lake je že napovedal, da bo prišel čas, ko bodo ljudje dobivali svoje sirovine izpod morskega dna. Mož, ki je dolga desetletja dvigal potopljene zaklade izpod morja, s čimer si je zaslužil milijonsko premoženje, je trdno prepričan, da pravi morski zakladi niso skriti v potopljenih starih ladjah, marveč globoko pod blatom in eskom. Prav gotovo je res,
Zadnja leta so razne razbojniške tolpe s svojimi ladjami prihajale k samotnim otokom Aleutom in pobijale tjulne, s čimer so delale nepopravljivo škodo. V borbi proti tem škodljivcem je postavila ameriška vlada na nekaterih otokih straže. Na otoke pošilja stare, žilave, samote vajene može z Aljaske. Njihova naloga je, paziti, da se spoštujejo mednarodne pogodbe in da jih spoštujejo tudi roparji s Tihega morja. Te straže ostanejo navadno vse poletje na svojih mestih, jeseni pa jih odpeljejo. Lanske jeseni pa parnik »Champlain« zaradi viharja in pozneje tudi zaradi ledu ni mogel do skalnatega otoka, kjer je bila straža treh mož. V tem ni bilo nič hudega, kajti straža je imela zalogo živil za pol leta. S parnika so straži sporočili, da pridejo ponjo pomladi, ko bo ugodnejše vreme.
Pa so prišle na otok podgane z nekega parnika in se silno razmnožile. S to nadlego so se kmalu seznanili stražarji. Vsake štiri ure so se morali izmenjati, da so ubranili živila in celo sebe pred požrešnimi podganami. Srečno bi bili prestali tudi to preizkušnjo, da jih ni zadela nesreča. Nekega jutra sta se dva odpeljala s čolnom na morje lovit ribe.
X Predsednik turške republike Kemal je daroval državi vse svoje imetje. Predsednik turške narodne skupščine v Ankari je poslal predsedniku republike Kemalu Atatiirku brzojavko, v kateri mu sporoča, da je narodna skupščina z velikanskim navdušenjem sprejela njegovo naznanilo, da daruje vse svoje nepremičnine državi. Kemal Atatiirk se jo zahvalil s kratko brzojavko, v kateri pravi, da je izvršil samo svojo dolžnost do svojega ljudstva in nič drugega. Kemal, ki je točasno gotovo med največjimi državniki na svetu, je bil takoj po vojni ustvaril iz stare, nazadnjaške Turčije moderno prosvetljeno državo.
X Dobrote 40 urnega delovnika v Franciji. Francoski minister za delo Lebas je v nekem svojem govoru naglasil, da je rodila uvedba 40 urnega dela na teden v industriji in v trgovini zelo ugodne posledice. V teku šestih mesecev je bilo na ta način nanovo nameščenih
da se zakladi zlata in drugih rud in rudnin ne raztezajo le pod suho zemljo, marveč tudi pod morjem. Ker pa morje pokriva veliko večino zemeljske površine, je jasno, da je pod morjem skritih mnogo več zakladov kakor pod suho zemljo.
Sicer pa je njegovo prepričanje zlasti glede zlata tole: Ne bo treba iti niti posebno globoko, da bodo ljudje pod morjem našli zlato in ga začeli pridobivati. Tisočletja dolgo »o reke oplakovale zemljo in tiste njene plasti,, ki so bile polne zlata. Tako so reke vsa ta tisočletja znosile s seboj v neizmerno morje tudi množine zlata. Pod morskim dnom so skrite starodavne struge rek, kjer še nikdar nobena človeška roka ni iskala zlatega prahu in zlatih zrnc. Tudi petrolej in premog sta najbrže prav blizu obale in niti ne pregloboko. Priprave bodo seveda težavne in nevarne, toda tja dol se bo upala mladina, kakor si je tudi mladina osvojila z letali zračne višave.
Lake torej pravi, da bodo priprave za to delo silno težavne. Glavna reč je seveda, kar ko naj človek dobi tak stroj, ki bo namestu njega in zanj pregledal morsko dno. Tak stroj pa je že znašel učenjak Charles Piggot. Seveda še davno nismo tako daleč, da bi že lahko govorili, da se bodo Lakejeve napovedi kar jutri uresničile. Vsekakor pa so ljudje začeli vrtati in bodo morda uspeli.
Mac Olsen je ostal na otoku sam. Kar je prihrumela nevihta in razburkano morje je treščilo čoln ob skalo, da sta oba Olsenova tovariša utonila.
Podgane so kmalu zavohale, da imajo proti sebi samo enega sovražnika, ki ne bo mogel noč in dan stati na straži. V svoji požreS-nosti so začele v celih krdelih napadati stra-žarjevo bivališče. Ubogi mož ni mogel več kljubovati njihovim napadom. Iz kosov razbitega čolna je postavil ogrodje in obesil nanj mrežo, kamor se je umaknil podganam. S seboj je vzel tudi nekaj živeža. Okrog kolov na tleh je napravil iz nepremočljive plahte koritca in jih napolnil s petrolejem, da bt podgane ne mogle do njega.
Tako je nesrečnež preživel več tednov v neprestanem strahu, da bi se utegnile vrvi pretrgati in bi padel med podgane, ki bi ga požrle. Živila so mu pohajala in že je izgubljal zadnje upanje, da bo rešen. Tedaj je prispel parnik »Champlain« do otoka in posadka je našla vsega izčrpanega in izmučenega stražarja. Mož je prestal toliko strahu, da je osivel. Za naporno stražarsko službo na Aleu-tih ne bo več sposoben.	i >
77.000 brezposelnih samo v nekaterih industrijskih panogah, med tem ko je brezposelnost v drugih panogah, zlasti v trgovini, skoraj popolnoma izginila. Francoska vlada je z uvedbo 40 urnega delovnika tudi za druge države pokazala pot za uspešno borbo prott' brezposelnosti.
X Visoka šola za zločine. V Šangaju je bil na smrt obsojen neki mož, ki je pred smrtjo priznal, da je postal zločinec samo zaradi tega, ker je obiskoval visoko šolo za zločine.-Na podlagi tega priznanja so pričeli iskati in so res kmalu odkrili zločinsko visoko šolo. Posrečilo se je policiji, da je polovila ne le vse profesorje, ki so učili na tej visoki šoli in ki jih je bilo 20, ampak tudi skoro vse učence. Ko so pregledali vse zbrano gradivo, so dognali, da je ta visoka šola od začetka pa do svojega konca izšolala najmanj 1200 učencev v vseh strokah zločinov.
Strašne borbe
s sestradanimi podganami
IX; Umetno nadomestilo za črevesje. V Olo-
tnucu v Češkoslovaški živi zdravnik, ki je po Dvojih drzinh operacijah zaslovel daleč po »vetu. To je zdravnik dr. Podlaha, primarij olomuške bolnišnice. Tja so pred dnevi pripeljali nekega pekovskega pomočnika, ki je v samomorilnem namenu izpil kislino, katera mu je na več mestih razjedla črevesje. Zdravnik dr. Podlaha ga je operiral na ta način, da mu je del tankega črevesja nadomestil z umetnim. To je že njegova četrta tovrstna operacija, ki se mu je posrečila.
X Abesinski cesar toži italijansko državo. Kakor poroča pariški »Pariš Soir«, bo nekdanji abesinski cesar Haile Selasie pri francoskem sodišču vložil tožbo zoper italijansko državo, naj mu povrne njegovo premoženje ln mu da možnost, da bo s svojimi delnicami pri francosko abesinski železnici lahko prosto razpolagal. Neguš je namreč hotel svoje delnjce pri tej železnici prodati, pa je izvedel, da je italijanska vlada pri Francosko-abesin-ski družbi, ki ima svoj sedež v Parizu, temu ugovarjala in preprečila, da bi neguš mogel te delnice prodati ali sploh odstopiti komu drugejnu. Italija je v ugovoru naglasila, da je postala na vsem abesinskem ozemlju gospodarica in je tako prevzela vse pravice in dolžnosti svojega prednika. Zato je zdaj Italija zakonita lastnica tistih delnic.
X' Bivša španska kraljica prodaja dragocenosti. Bivša španska kraljica Viktorija Evgenija je naročila nekemu newyorškemu trgovcu z dragulji, naj ji proda del njenih draguljev. Med temi dragulji, ki jih kraljica namerava prodati, je tudi dragoceni križ, ves posut z dragimi kamni, ki ga je nekdaj nosila angleška.kraljica Viktorija. Samo ta križ je cenjen na 75.000 dolarjev.
X Pivo je zdravilno, če ga piješ zmerno. Da je pivo zdrava pijača, so vedeli že stari narodi. Ne smemo pa seveda piti piva preveč. V zmerni količini lahko pivo koristi tudi tam, kjer bi človek tega ne pričakoval. Tako je pivo zdravilo za pljučne bolezni, posebno če eo šele v začetku. Mnogi zdravniki priporočajo pivo ljudem, pri katerih se jetika še ni preveč razvila. Zadnje čase so prišli tudi na to, da je pivo redilno sredstvo in da celo utrjuje srce'. Zdravniki pa vedno znova priporočajo zmernost. Angleški zdravnik za bolezni srca dr. Smith pravi, da pivo blagodejno vpliva na človeško telo, če ga pijemo v zmernih kbličinah. Človeku s slabim srcem se ni treba bati vrčka piva, ker pivo pospešuje krvai obtok in je po vrhu tega važno hra-nivo.'
Popotnikovo torbo
15 letnica Sokola
v Stražišču
Stražišče, junija.
V nedeljo 20. t. m. proslavi Sokol v Stražišču , 151etnico obstoja. Hkratu bo slovesno razvil narasčajski prapor. £>elbvanje društva je bilo zelo plodno. V tem času si je postavil Sokol svoj dom, kjer se zbira sokolska družina, da si krepi mišice, bistri um in se vzgaja v ljubezni do ljubljenega kralja in drage nam Jugoslavije: Ob lOletnici je razvilo svoj društveni prapor. Za Petrovo petletko je društvo sklenilo poleg drugega povečati svoj dom, kar se je delno že izvršilo.
Delavni naraščaj je hotel tjidi sam kaj prispevati k Petrovi petletki. Odločil se je, da zbere sredstva za nabavo naraščajskega pra-jpora. Z vsem navdušenjem in veliko požrtvovalnostjo so tekmovali naraščajniki in nara-(ščajnice, kdo bo nabral več prispevkov. Tako iso zbrali lepo vsoto in jo povečali še z dohodki igre »Jurček«, ki so jo uprizorili v aprilu. Društvena uprava je rade volje ustregla želji haraščaja, ,da se izvrši slovesno razvitje njihovega prapora ob društveni 151et-nici._ .
Spored slavnosti: ob 13. skušnje, 'ob 15. slovesno razvitje prapora, nato sprevod skozi va^ in nazaj na telovadišče ob SokolskemMo-kjer bo nasfop. Po javni telovadbi bo za-
bava na letnem telovadišču in v domu. Pri vsej prireditvi bo sodelovala vojaška godba iz Škofje Loke. Ker je čisti dohodek namenjen za dograditev doma in odplačilo dolga, vabi društvo vse sokolsko misleče ljudi, da se prireditve udeleže.
Slepar In lahkovernost
Ljubljana, junija.
Slovenci imamo mnogo lahkovernih ljudi, ki tujcem vse prehitro zaupajo. Slovensko lahkovernost sta spretno izrabila pred meseci sremski Nemec Jožef Teibel in pa njegova priležnica Trboveljčanka Vincencija Blatni-kova. Oba sta ločena od svojih zakonskih drugov in sta oba služila pri isti družini za hlapca in deklo. Lani pa sta si izmislila načrt, kako bi osleparila lahkoverne ljubljanske trgovce. Na prebrisan način sta si Blatnikova in Teibel znala pridobiti zveze z raznimi trgovci, katerim sta se predstavila kot lastnika večjih količin sladkorja in jim ponujala po 10.000 Din provizije od vagona. Ponaredila sta nato spremne liste in na ta način v naprej dobila po 20.000 Din za vsak vagon.
Na podoben način sta prodajala moko in kokain. Ta sleparstva so prišla šele pozno na dan, ko ni bilo ne sladkorja, ne moke, kokain pa se je izkazal za navadno sodo.
Teibel je imel razmerje še z neko drugo žensko v okolici Ljubljane, ki ji je obljubljal zakon. Dekle pa je izvedelo, da je že ločen in da živi z drugo žensko. Teibel ji je obetal, da bo dosegel razporoko in ji je res prinesel neko italijanski pisano nismo, češ da bo kmalu razporoka dosežena. Šele neki župnik je dekletu povedal čisto resnico, da je Teibel navaden slepar.
Teibel, ki je že šest let preživel v ječi, je pobegnil v Berlin, odkoder se je spet vrnil v Jugoslavijo in ga je pred tedni ujela ljubljanska policija v Železnikih. Policija je prijela tudi Blatnikovo, pri kateri je našla med drugim tudi 4 kg neke snovi, ki sta jo Teibel in Blatnikova očitno skušala prodati za kokain.
Iz Mnurlo
Odkrit zločin. Blizu Spodnje Bistrice v Prekmurju so potegnili iz Mure truplo neznanega moža. Pri raztelesenju so ugotovili, da je postal neznanec žrtev zločina. Imel je namreč presekano lobanjo in še druge nevarne poškodbe.. Uvedena je preiskava, ki naj ugotovi umorjenčevo ime in privede morilca v roke pravice.
Mrtvec na meji. Pri Dolini v Prekmurju je hotel neki; moški preko meje. Navzlic gra-ničarjevemu-.pozivu naj stoji, je pričel bežati. Graničar je po službeni dolžnosti sprožil puško in ustrelil. Pri mrtvecu so našli 180 pengov. Gre očitno za tihotapca. Listine, ki so jih našli pri njem, se glasijo na ime Franca Raczeja iz Madžarske.
Koši no tuiem
Iz kolonij ameriških rojakov
' Cleveland, maja.
V	Newyorku živeči Slovenci so priredili v maju lep praznih narodnih noš, na katerem se je zbralo okrog 15.000 gledalcev. Slovenske narodne noše so tudi Američanom zelo ugajale. V Clevelandu so umrli Franc Moran, star 40 let, doma iz Višnje gore; Anton Nagel, star 49 let, in Marija Batovska, stara 57 let.
V	Herminieju je umrl Josip Drap, star 59 let, doma od Novega mesta. V Mihvaukeeju je umrl Anton Gros, star . 64 let, doma iz Na-zarfj v Savinjski dolinii Zadela ga je srčna
kap. V New Duluthu je umrl Anton Anžič, star 75 let, doma iz okolice Ljubljane. V Cort-landu je umrla Marija Klobovsova, rojena Dolesova, stara 38 let. Doma je bila z Bldfc pri Cerknici. V Chicagu je umrla Frančiška Šolarjeva, stara 83 let, doma iz Zg. Besnice. V Diamondvilleju je umrla Antonija Kosova, stara 50 let, doma iz Košenic na Štajerskem.
BANKA BARUCH
U, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxel-les; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija štev. 1458-66. Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967. Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno na$e čekovne nakaznice.	56
Ženski vestnik
Obleka in barve na videz spreminjajo postavo *
Ženska nizke postave bi nikoli ne smela nositi tega, kar občuduje na visoki vitki postavi. Če je ženska majhna, toda lepo rasla, to še ni tako hudo. Hujše je pa, če ima kratke noge, kratek trup ali kratek vrat. Ženska nizke postave naj ne nosi bluze drugačne barve, kakor je barva krila. Nosi naj dolge plašče, čijih kroj jo dela vitko. Tričetrtinske jopice morajo biti daljše.
Majhna ženska naj se izogiblje zelo resastih kepov in oblek, močno okrašenih s krznom. Oboje razširja postavo. Ovratnik pri kratkem vratu se mora tesno prilegati. Vezenine in podobno ne smejo biti nikoli nameščene vodoravno, temveč poševno. Treba je paziti tudi na to, da nosi majhna ženska čim manj raznih okraskov in dopolnil, sicer postane smešna. Majhne ženske ne smejo nositi pasov, ki preveč opozarjajo nase in silijo v ospredje boke. Nekatere manjše ženske so lepše v daljših, druge spet v krajših krilih. To je odvisno od širine bokov in ramen. Če ima ženska kratek trup, naj ne nosi kričečih okraskov na oblekah.
Če je ženska drobne in vitke postave, lahko nosi tudi svetle,. blesteče barve. Če pa ni preveč vitka, je boljše, če nosi obleke temnejših barv. Bela in rdeča barva delata žensko debelo, črna, morsko sinja in olivno zelena pa vitko. Zelo važni so čevlji. Z visokimi petami se lahko poveča višina. Klobuk naj nima širokih krajcev. Bolje je, če je manjši. Seveda majhna ženska ne sme pozabiti pri tem svojega obraz^. V glavnem velja za majhno žensko, da se mora oblačiti tako, da se zdi večja.
Ženska visoke postave mora pa z obleko manjšati stjbjo visokost.. Nosi naj počez progasto'blago. Tudi pasovi kričečih barv in oblik so zelo priporočljivi. Ženska visoke postave naj vedno pazi na to, da so vsi okraski na njenih oblekah nameščeni vddoravno. Zelo lepo se pfilegajo'veliki ženski kostumi ali obleke iz dveh delov iz različnega blaga. Taka obleka napravi visoko postavo nižjo. Enako priporočljivi so zdaj zelo moderni žepi. Obleke princesnega kroja ne pristopajo ženskam visoke postave, ker po svoji obliki še povečajo višino.
Če je ženska visoka in slofca, je najbolje, Če nosi. obleke morsko sinje'ali temne barve in pester pas. Nosi lahko tudi obleke svetlejših barv, ki razširjajo postavo. Visokih pet se mora izogibati tudi pri večerni obleki. Zelo dobro ji služijo sandali". Ženske visoke postave lahko nosijo velike kepe, ki jim vedno dobro pristojajo. Na klobuku naj imajo vedno dol obrnjene okraske, nikoli pa ne navzgor štrleči h peres.
37
CK1 PUH
&V(IU( Hvuo*
CCM
»Počakajte, psi!« jim zakliče Turn. »Za Vsako kapljo plemenite Lasserjeve krvi bo padla po ena pasja kmečka glava!«
Tiho jim polzijo solze po licih, tiho teče Sava in nosi s seboj stotine mrtvih Hrvatov, nosi jih nazaj v domovino. Mar k materam, ženam, mar k otrokom?
Gospod Turn je pred cerkvijo zbral svojo Vojsko.
»Voditelja- teh kmečkih mrh,« ukaže Matjažu, »pošljite jutri z močno stražo v Ljubljano. Vi boste ostali s strelci tu, jaz pa bom z ostalo vojsko ob prvi zori krenil na Hrvaško na pomoč gospe banici. »Počakajte še,« reče Turn. »Zaznamovati je treba vse, ki so vzdignili glave proti nam. Vsakemu odrežite nos in levo uho, naj nosijo to znamenje v strah za druge.
Skozi meglo sijejo grmade, ob njih pa čepijo hrvaški in kranjski pešci in pijejo, pojejo, plešejo kolo. Mislil bi. da je ob Šent-janževem. Skozi gosti mrak čuješ obupne krike ubogih jetnikov, ki jih krvavo zaznamuje uskoški nož. Nad rdečim plamenom in snežno planjavo pa plavajo črni vrani in kra-kajo. Oj, stara pravda, kje si? Pod tujim gospodarjem je za tujega gospodarja ubil Hrvat Hrvata, Slovenec Slovenca, brat brata.
Veselite se, črni vrani!
*
Ko je dne 7. februarja 1573. leta na stolpu Sv. Kralja odbilo poldne, so prihajale silne množine konjenikov v Zagreb, kjer je že tako vse mrgolelo banskih pešcev. Pred konjeniki je na belcu jahal gospod Gašpar Alapič, banski namestnik, odet v težek oklep in pokrit z železno čelado, nad katero je vihrala bela in modra perjanica Gašpar je bil bled. utrujen, konji in orožje blatno, pa tudi konjeniki trudni, konji izmučeni. Zadnja četa je gonila pred seboj tolpo bledih in raztrganih kmetov, zvezanih z vrvjo. Konjeniki so po Petrinjski cesti prišli do trga in se postavili v vrsto, zvezane kmete pa je sprejela škofijska straža in jih povedla v škofijski dvorec.
V	palači škofijskega dvorca je na koncu dolge mize sedel mrk in zamišljen škof Dra-škovič ter listal po pismih, poleg njega pa so se podban in drugi veljaki živahno razgovar-jali. Okoli so stali poveljniki pešcev, oficirji banskih huzarjev in brkati stotnik Uskokov. Ko-so na pragu zažvenketale ostroge malega Gašperja, so se vsi zgenili. Skof pa je vstal, stopil proti vratom in dal Alapiču obe roki. »Hvala vam, junak! Da nam prinašate srečo, sem že čul Sedite. Utrujeni ste.«
»Pri Bogu, utrujen.« se pokloni Alapič, sname čelado in si obriše znojno čelo. »Tudi ni čudo, presvetli,« nadaljuje in prisede k banu. »Dasi ni včerajšnji dan v nobeni pra-tiki vpisan kot praznik, hudo rdeč pa je le bil, pri moji veri.«
»Pripovedujte!« reče škof. »No. pa rajši ne. Pridite v mojo sobo! Vi, gospodje, pa tukaj čakajte nadaljnjih poročil.«
V	banovi sobi je Alapič odložil oklep in orožje in sedel k peči. Draškovič je po svoji navadi hodil gor in dol, mali Gašpar pa je prekrižal noge in nadaljeval:
»Tu ni nobene šale, presvetli,, po vsej pokrajini je ljudstvo vzkipelo ko vrela voda. Nad nas gre. Naj vam na kratko povem: Okič, Samobor. Jastrebarsko, Kerestinec in drugi so napadli mojo sestro v on^m trenutku, ko so tudi Brdovčani planili preko Sotle. Ta novica nas je zadela kakor strela Sestra je kmete mirila. Zaman. Prosila je Turn?., naj ji pošlje uskokov iz Zumberka, toda Turn je odgovoril, da jih potrebuie sam in da se tudi sami nekoliko puntajo. Ti kmečki psi so ji potem zažgali Kerestinec. Dva tisoč se jih je zbralo, da bi šli v uskoške gore in dalie na Kranjsko. Tedaj sem jaz zavihal rokave. Zbral sem Turopoljce in sestrine svobodnjake, si izposodil od Zrinjskega konjenikov in krenil na pot. Šlo je laže, kakor sem mislil. Seseda ti falotje niso imeli dovolj pušk. Potem tui je pomagala tudi prevara. Neki Metličan,
Matija Doročič, je prišel k meni iz Kranjske in mi sporočil, kaj se pripravlja. V kmečki vojski je imel poglavarja Nikolo. Tega je pridobil moj denar, kmetje pa so mislili, da je njihov Bog. Nikolaj je nagovoril kmete, naj ne gredo v gore, ampak preko Samobora po ravnini proti Kranjski. Jaz sem raztrobil, da grem proti Jastrebarskemu, pa sem skril vojsko v gozdu pri Kerestincu. Zgodaj zjutraj so tam mimo šli kmetje v tolpah in brez skrbi kakor goved. Tedaj, presvetli, so planili moji konjeniki nanje kakor vragi od spredaj in zadaj in so začeli po tej živini mlatiti, da je obležala polna vsa ravnina. Tri ure smo jih mlatili, šest sto smo jih posekali, toda tudi naših je nekaj padlo, ker se kmetje popadljivi kakor psi. Potem sem bil v Mokricah: tam sem našel Turna in njegovo četo, ki je predvčerajšnjim razbila puntaije pri Krškem. Hotel nam je priti na pomoč, pa mu ni bilo treba.«
»In Gregorijanec?« je vprašal škof.
»Sedi v kaši, ki si jo je sam skuhal in se ob nji opekel. Prej je bil besen pes, zdaj mah-lja z repom kakor kužek.«
»Zločinec! On je poslal kri nad našo kraljevino. In uskoki?«
»Zdaj so mirni. Bili so že na tem, da bi se pridružili kmetom. V pravem času je posegel vmes Turn. Vrgel jim je nekaj denarja v žrelo in ugrabil voditelja upora Možino, ki se je z Ilijo pobratil. Tri je dal pobesiti in enega popa ustreliti Zdaj so mu uskoki zvesti. Toda ni še konec. Bati se je za Novo mesto, Metliko, Ozalj. Vse tja do Celja je pokrajina v puntu. Štajerske in kranjske barone trese mrzlica. Kras in Gorenjska vreta. Kuga pa sega tudi že na Koroško. Goriški, tržaški in koroški gospodje zbirajo vojsko, na Kranjskem in Štajerskem pa se je vzdignila deželna bramba.«
»Vem,« reče škof razjarjen, »pisali so mi o tem Štajerci, pa tudi cesar in nadvojvoda Karel. Kregajo me, da se za nič ne brigam. Pri Bogu, tega banstva sem že sit. Kolikokrat sem pisal, naj sodišče odstavi Tahija. to pošast naše kraljevine, ki je vse te krvi kriv. Mar nismo poslali h kralju Kegljeviča in Brzaja s prošnjo za pomoč proti kmetom? Pa ni nič zaleglo. Rotil sem krajiške generale Vida Hal!eVq. in Auersperga, naj nam pomagajo s kraiiško vojsko. Ne moremo, so odgovorili, dokler ne pride zapoved od cesarja. Te zapovedi pa ni, in skoro se mi zdi, da je Nemcem ljubo, če nas kmetje koljejo. Ali sem jaz kriv? In zdaj čujte! Zdaj, ko je teklo toliko nedolžne krvi, ko gori vse v krvi, ko se upor širi do Varaždina in Križevcev, zdaj sem dobil cesarjevo pismo, naj uvedem H3-ningovko v polovico Susjeda in skušam Tahija pridobiti za to. da za denar odstopi tudi drugo polovico. Ali je za to bilo treba devet let časa?«
»To je politična modrost,« se je Alapič nasmehnil. »Pri moji veri, jaz mlatim kmete brez milosti. Mi iih moramo popolnoma potolči, ker se obračajo proti plemstvu. Pri tem me pa vendar srce boli ob pogledu na to, kako je obupano ljudstvo popolnoma izgubilo glavo. Če bi bilo več pravice ko milosti, bi nam vsega tega ne bilo treba.«
»Da. gosood Gašpar, niti jaz nisem iz kamna. toda strupeni plevel je treba s korenom izdreti, ker gre za obstoj plemstva, ko je sa-tT^ki duh ob^del k^ete. Ko sem videl, da od Nemcev ne bom dobil pomoči, sem sklical deželno brambo kralievine Slavonije v Zagreb. Zato sem pokliosl tudi vas. Vi boste vojski poveljevali. V Zagrebu sem zbral pet t;soo izbrane vojske, pešcev, uskokov, banskih huzarjev. Tudi vi ste privedli lepo četo. Krmite torej na pot in sicer takoj jutri!«
»Ze jutri?«
»Da,« odgovori škof odločno. »Pri Stubici in Zlatarju se je zbralo šest tisoč kmetov, vodi pa jih Matija Gubec iz Stubice. Vse ljudstvo tja do Medmuria čaka in če se še Ilija Gregorič pridruži Gubcu, bo slaba za nas! To je treba preprečiti. Zato ne izgub-
ljajte časa. Pokažimo, da lahko punt premagamo sami, da smo tu gospodarji in da ne potrebujemo pomoči Nemcev.«
»Dobro, presvetli, bodi po vaši zapovedi, jutri krenem proti Stubici. Toda šele opoldne. Naj se vojska počije, pa tudi moje grešne kosti potrebujejo počitka.«
Čez eno uro so zadonele trobente in zadr-drali bobni po zagrebških ulicah. Iz škofijskega dvorca so pohiteli oficirji k svojim oddelkom javljat jim, naj se vsak pripravi za
drugi dan, ko bo vojska krenila proti severu. *
V kotlini med bregovi leži stubiška dolina. Ob desni in levi gora, na levi strma, na desni pa polagoma prehajajoča v nizke gričke. Dolina je pri stubiških toplicah širša, dalje pa se zožuje in za Gornjo Stubico, nad katero se dviga Tahijev grad, se dolina neha, ker se gori strneta. Sneg je pokril vso pokrajino. Valovite višine vseh bregov so ga polne, po kočah leži in po drevju. V tej dolini, po teh hribčkih je ob cerkvi sv. Petra Gubčeva vojska, šest tisoč mož, in čaka Iliio Gregori-ča z niegovo četo.
Oblaki hite po nebu, veter zavije po dolini, črn mrak je legel na svet. Skozi mrak svetijo kakor iskrice luči iz kmečkih hiš, po dolini gorijo ognji kmetov, ki se stiskaio ob niih in s sklonjenimi glavami spijo. Zdaj pa zdaj pohiti mimo ognia jezdec, ki ore^e^uie speče čete in izgine spet v mrak; zdai pa 7daj se čuj"e skozi noč zategli krik straže ,Oi!' in odmeva po dolini. Na višini nasproti toplicam stoii klet. Tu je prva straža, pred vrati je zataknien dolg kol, ki nosi na vrhu šop slame v kleti 'arai pa si greje poveljnik Andrej Pasanec ob ogniu roke. PoJec leže kmetje, ob odprtih vratih pa prisluškuje kmet s puško v rokah v mračno noč. Na položnem bregu ob desni gori, kjer je dolina najožja, stoji starinska cerkev, okoli nje pa štrlijo izpod snega leseni križi. To je pokopališče, s katerega si lahko razgledaš vso dolino. Sredi pokopališča plapola velika bela zastava s črnim križem, okoli pokopališča pa je nasip iz prsti, za katerim stojijo trije zeleni topovi. Vrata so odprta, v cerkvici gori luč. Po tleh je nasuta slama, na njej leži kožuh, na njem spi dekle. Suhe roke je sklenila za tilnikom, bledo lice je obrnila proti luči. To je Jana. Ob njej sedita dva moža, eden star, nekoliko osivel, toda z mlado dušo in živim očesom, sedi na kamnu. Za črno kapo ima zataknjeno visoko pero, žari se srebrni križ, na oprsniku se mu svetijo srebrne zapone, lep kožuh mu pokriva pleča, lakte pa opira ob široko s srebrom okovano sablo. To je Gubec. Pred njim sedi na zemlji mlad, bled človek, Mogaič; roke je ovil okoli kolen in upira oči v vojvodo.
»Nobenega poročila ni od Ilije,« reče Gubec. »Obljubil pa je, da mi bo sporočil vse. Ali ve, da so naši ljudje pri Kerestincu pobiti? Izdaja! Da, da! Kdo te bo prvi izdal? Tvoj lastni pristaš. Toda naj!« Kmet povzdigne glavo: »Še stojita Ilija in Matija in gospoda drhti. Mrzlica jo trese in jo bo še tresla, ko jim bomo zaklicali, da smo ljudje.«
Mladenič je s sklonjeno glavo poslušal po-veljnikove besede. Tedajci je v daljavi zamolklo odjeknila puška. Gubec je vzdignil glavo, Mogaič pa je pohitel proti vratom.
»Ujec!« je zaklical. »Pred Pasančevo gori šop slame: znamenje nevarnosti. Ali naj zbudim vojsko?
»Počakaj,« je rekel Gubec, »da čujemo poročilo.«
Kmalu je prihitel k cerkvi možati Pasanec, za njim pa majhen pohabljenec v kožuhu in s kapo, potegnjeno na ušesa.
»Poveljnik!« je zaklical Pasanec ves raz-vnet in prijel Gub^a za roko. »Ta mož je prišel preko gore iz Zagreba in prinaša novice.«
»Kaj prinašaš?« je vprašal Gubec in vstaL
»Zagreb je poln vojske.« je rekel pohabljenec in si z brk brisal led. »Alapič je včeraj prišel iz Jastrebarskega in gre sedaj nad tebe. Nocoj je kremi iz Zagreba.«
»No, pa ga počakajmo v imenu božjem,« je rekel poveljnik. »Koliko vojske vodi?«
»Nad pet tisoč jih bo.«
»Dobro,« je prikimal Gubec, »Juro zbudi vojsko!«	(Dalje)
Jagode so zelo zdrava jed
Jagode zelo dobro vplivajo na kri. So za prebavo zelo dobre, ker pospešujejo v želodcu razkroj zaužite hrane in s tem v vročini ublažijo žejo. S svojo hladilno učinkovitostjo pomirijo želodčne žleze in tako pospešijo tek. Jagode vsebujejo zelo mnogo sladkorja, zato so tudi redilne, posebno za slabotne in slabokrvne ljudi.
Zlasti otroci naj bi uživali mnogo jagod. Šestmesečnemu otroku že lahko daješ jagode. Jagode pretlači skozi sito, primešaj malo sladkorja in jih daj otroku vsaj trikrat na dan po eno veliko žlico.
Niso pa samo rdeče jagode tako priporočljive. Isto velja za ribez, borovnice, maline, ostrožnice in podobno sadje. Zato jejte mnogo teh sadov.
Za kuhinjo
Goveji zrezki na ruski način. Goveje meso (steeno ali od križa) zreži na zrezke, jih potolči in osoli. V kozi razbeli mast, prepraži eno drobno zrezano čebulo, opeci hitro zrezke na čebuli po obeh plateh. Nato prilij tri žlice goveje juhe ali vode. Dodaj dve tenko narezani kumari, 10 dek poparjenih sesekljanih jurčkov, dve žlici paradižnikove mezge (v čspu svežih paradižnikov daš štiri zrezane paradižnike), malo sladke paprike, popra in osminko litra kisle smetane. Vse skupaj duši dve uri. Med dušenjem večkrat premešaj in po potrebi prilij malo vode. Daš z valjanci, cmoki ali žiičniki na mizo. — iidrobovi štruklji. Mešaj, da se speni, osem dek sirovega masla, nato primešaj tri stepena jajca, en in pol decilitra kisle smetane, ščep soli in 16 dek pšeničnega zdroba. Zmes naj nato pokrita stoji dve uri, da se zdrob napije. Med tem pa umesi navadno vlečeno testo. Testo tenko raztegni na prtu, pomaži z drob-tinami (drobtine prepraži v masti ali sirovem maslu), nato še z nadevom, zvij, položi na prtič, zavij in malo z nitjo poveži. Zvitek položi v slan krop in naj vre pol ure. Kuhani zvitek dvigni na desko, razvij in zreži, ter deni v skledo. Zabeli s sirovim maslom, v katerem si zarumenila malo drobtin. Kdor ljubi sladko, si lahko štruklje posuie s sladkor-jrm.
Spmacne omlete. Skuhaj poi kile špinače.
Kuhano ocedi, polij z mrzlo vodo, otisni in dr6bnO sesekljaj. Mešaj, da se speni, šest dek sirovega masla. Nato primešaj dva rumenjaka, šest dek moke, malo popra, soli, eno deko zdrobljenega kvasca (kvaseč razmoči v žlici mlačnega mleka), sesekljano špinačo in sneg dveh beljakov. Iz te zmesi speci za prst debele omlete. Pečene omlete potresi z nariba-niri ^ii-ojr) ir dpi s solato na mizo.
I.imonova krema. V lonec vlij osminko litra belega vina, dodaj štiri rumenjake, sok ene in pol iimone, naribano lupinico in osem dek sladkorja. Vse skupaj dobro zmešaj, nato postavi lonec v krop in mešaje skuhaj v yv>sto kremo. Tri liste želatine umij, zreži in raztopi v dveh žlicah mlačnega vina. Raztopljeno želatinp zamešaj v mlačno kremo in p' stavi kremo. Ha w shladi. Med tem r>p stol-ci trd sneg štirih beljakov, primešaj k snegu žest dek sladkorja v prahu in zamešaj sneg v kremo. Vse skupaj dobro stepi, nato napolni v skledo ali v steklene posodice in po-sitavi v mrzlo vodo, da se krema strdi, kar traia približno dve do <r-" ure. Kfmo lahko pripraviš zvečer, da se čez noč strdi, če jo hočeš dati pri kosilu namesto močnate jedi.
Praktični nasveti
V krompirju nastaja pomladi strup. Kadar krompir začne v kleti kaliti, postane nevaren za človeško zdravje. Kaleči krompir ima namreč v sebi poseben strup, ki se imenuje so-lanin. Zbirati se začne v krompirju marca in ga je v njem zlasti mnogo junija. Strup je v olupu in pa v plssleh tik pod olupom. Da je človek varen, mora pri klijočem krompirju skrbno odstraniti vsa očesea in tudi krompir dobro olupiti. Če krompir kuhaš, je prav, ako vodo odcediš, ker je znano, da pri kuhanju "ves strup pride v vodo.
Ne damo se več mučiti!
Oh, moji ubogi trokovil
Proč z našimi umazanimi robovij
Zahtevamo nazaj svojo ,,belolo"l
enostavno se raztrgam ob takem ravnanju t
Zahtevamo, da se z nami dobro rdvnal
Prav imatel SCHICHTovol : MILO JELEN
w hočete imeti!
Potem ostanete J	tudi prj
pogostem pranju kot novi I	/j
Madeže od rje spraviš iz perila tako, da naliješ v lonec kropa, čez lonec pa položiš tisti kos, kjer je madež od rje, ga dobro nategneš in na madež vlivaš krop. Tako se madež pari od sopare v loncu in hkratu tudi zgoraj, ko nanj vlivaš krop. Če je tak madež zelo trdovraten, kani nanj še malo limontvega soka ali pa natresi malo soli in kapaj nanj krop Ko je madež izginil, izperi v čisti vodi.
LICITACIJA
Bankir: »Eno izmed mojih hčera hočete torej vzeti v zakon? Prav. Najmlajša bo imelai 100.000, srednja 200.000, najstarejša pa 300 tisoč dinarjev dote.«
Snubec: »Ali imate še kakšno starejšo hčer?«
Radio Ljubljana
od 20. do 27. junija.
Nedelja, 20. junija: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 8.45: Verski govor (Jože Jagodic). 9.00: Cas, poročila, spored. 9.15: Dobre volje biti vsakdo si želi (plošče). 10.00 Produkcija glasbene šole »Sloge«. 11.30: Otroški nastop (vodila bo Slavica Vencajzo-va). 12.00: Klavirska lahka glasba Raie da Costa (plošče). 12.15: Mozartova ura (sodelovali bodo člana ljubljanske opere Svetozar Banovec in Vekoslav Janko, Jelka Igličeva in radijski orkester). 13.00: Čas, spored, obvestila. 14.00: Vreme. 17.00: Kmetijska ura: Sadjarsko predavanje (inšpektor Humek). 17.30: Kmečki trio (vmesne speve bo pela Štefka Korenčanova s spremljevanjem Kmečkega tria). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. Organizacija kmetijskega kredita (Djordje Jovanovič). 19.50: Slovenska ura: a) Koroške narodne na ploščah; b) Pregled ustaličenj in poklonitev na Koroškem (Leon Pettauer). 20.30: Koncert pevskega zbora »Krakovo-Trnovo«. 21.15: Plošče. 21.20: Operetna glasba (radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Za ples (plošče).
Ponedeljek, 21. junija. 12.00: Uvertire (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Narodno gospodarstvo Jugoslavije in njeni strukturni problemi (dr. Jožo Tomaševič). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Slovenska narodna pesem (Fran Marolt). 20.30: Koncert treh flavt (Slavko Korošec. Silvester Drapal in Filip Bernard). 21.20: Plošče. 21.45: Čas, vreme, poročila, spored. 22.00 Esperantska ura: Poti in ture na Triglav (dialog Mizerit in Ko-zlevčar); Pravljica o Zlatorogu (recitirala bo Ela Cukaletova); Trebušnikova pot na Triglav (predaval bo Krambergar Jože); med posameznimi točkami bo pel moški zbor »Sloge« in Janova Zora bo zaigrala na harmoniko r.ka" ~1ovenskih narodnih.
Torek, 22. junija: 12.00: Balalajke, mandoline in tamburice (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas. spored, obvestila. 13.15: ' s« moToče. kar kdo hoče Plošče po željah). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila. spored. "hvps+ila 10.3(1- Nacionalna ura: En dan v Topolšici (dr. Stevan Zagorčič). 19.50: Uvod v prenos. 12.10: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča (v I. odmoru glasbeno predavanie — Ukmar, v II. odmoru čas. vreme, poročila, spored).
Sreda, 23. iunija: 12.00: Plesi narodov (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vsakemu nekaj (radijski orkester). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.50: Šah. 20.00: Chabrier: Espana, rapsodija za orkester (plošča). 20.10: Naša mladina in alkohol (Vojko Jagodič). 20 30: Prenos z Dunaia (glasbena tekma). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester).
Četrtek. 24. junija: 12.00: Sinfonične pesnitve (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Po domače (Magistrov trio). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Dve leti vlade dr. Stojadinovi-'ča (D j it o Jankovič). 19.50: 10 minut zabave. 20.00: Šaljapin poje (plošče). 20.10: Ob 10-let-nici popolne borze v Ljubljani (Jo*e Kovačič). 20.30: Večer bolgarske glasbe, sodelovali bodo Slavko Osterc — uvodna beseda, profesor Lipovšek — klavir, in Vekoslav Janko — bariton). 22 00: Čas vreme, poročila, spored. 22.15: Radijski orkester.
Petek, 25. juniia: 11.00: Šolska ura: Po našem Pohorju (Lj. Zorzut) 12.0": Slovenska umetna pesem in glasba (plošče). 12.45: Vreme
poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Za dobro voljo (radijski ork.). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Epski moment v Meštrovičevih delih (Stanko Vina-ver). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Iz zvočnih filmov (plošče). 20.10: Materinska skrb za otroke (Štefanija Grudnova). 20.30: Za zabavo in oddih (sodelovali bodo Vekoslav Janko, Svetozar Banovec, Avgust Stanko in radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 26. junija: 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes. 14.00: Vreme. 18.00: Za de-lopust (igral bo radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Strossmayer — apostol jugoslovenske misli. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: »Praprotno seme v mikrofonu« ali »Sen kresne noči v sodobni izdaji« (besedilo Jožek in Ježek, sodelovali bodo člani radijske igralske družine, Jožek in Ježek in drugi). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Vesel konec (radijski orkester).
Za smeh In kratek čas
UŽITEK.
Zena: »Kaj si že spet pijan. Res bi rada vedela, kak užitek je, vsak večer se opijaniti.«
Mož: »Tega ne povem, sicer boš še ti zmerom pila.«
DARILO ŽENI
A: »Letos podarim svoji ženi za god krasno biserno ogrlico.«
B: »Ali bi ne hotela rajši avtomobila?«
A: »Hotela bi ga že, toda ponarejenih avtomobilov žal nimamo.«
POZNO
A: »Kako se počutiš, prijatelj?«
B: »Odkar sem se oženil šele vem, kaj je prava sreča.«
A: »Čestitam, čestitam.« •
B: »Prava sreča je namreč ostati samec.«
POZOR NA JEZIK
Jožek: »Striček, kdaj si boš umil značaj?«
Stric: »Kako praviš.«
Jožek: »Očka pravi, da imaš umazan značaj.«
V BRIVNICI
Brivec: »Kako pa se vam danes zdi moja britev?«
Gospod: »Kakor se vzame! Če me brijete, ni kaj prida, če me pa režete, je izvrstna!«
ŠKODA
»Gospod,« je dejal ženitveni posredovalec, »vaša bodoča je v sosedni sobi. Oglejte si jo neopazno, a mislite na to, da ima milijon.«
Možak je stopil v sosedno sobo.
Trenutek pozneje se je vrnil. »Škoda za lepi milijon,« je dejal in odšel.
SMOLA
»Torej priznavate, da ste našli listnico s sto dinarji? Zakaj je niste oddali na policiji?«
»Bilo je že pozno zvečer, gospod sodnik.«
»Pa naslednje jutro?«
»Takrat ni bilo že nič več v njej!«
PREVIDNOST
Mati se jezi na sinčka, ker je pokazal svojemu tovarišu jezik.
»Ne jezi se, mamica, saj sem moral storiti to. Janezek je hotel vedeti, kako dolg jezik imam, če bi mi mogel dati oblizati sladoled enkrat ali dvakrat.«
SPOMIN
Oče: »Čas je že, da gremo spat. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se tudi Mickin ženin poslovil.«
Mati: »Pusti ju, naj še malo pokramljata. Spomni se, kaj sva delala midva, ko sva bila mlada.«
Oče: »Gromska strela! Na to sem pa čisto pozabil! Takoj ga zapodim.«
Hali ofilosl
HIŠA
z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje je naprodaj eventualno tudi na hranilne knjižice v Lancovem pri Radovljici. Vprašati je pri Gospodarski zvezi v Ljubljani.
POVERJENIKE
v vsakem kraju sprejmemo. Pripravno za upokojence. Možnost lepega zaslužka. Provizija in fiksum. Ponudbe na upravo pod »Dohodek«.
SUHI RIPS, SOLNČNICE IN BUČNICE
zamenjajte za prvovrstno olje v Senčarjevih trgovinah Mala Nedelja, Ljutomer in Štri-gova.
VAJENCA
za pekovsko obrt na tri leta z vso oskrbo sprejmem. Starši ali sorodniki morajo biti posestniki. Ivan Zurman, pekarna, Slov. Bistrica.
HRANILNE VLOGE
vseh denarnih zavodov, terjatve in vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini A. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telefon 35-10.
HRANILNO KNJIŽICO
Mestne hranilnice v Kamniku kupim. Lahko je tudi delni prepis. Ponuditi je na naslov: Pirnat Ludvik, Kamnik — Podgora štev. 11 (»Pri Šafarju«).
PRODAM POSESTVO
v zelo dobrem stanju. Redi se lahko na njem 8 glav živine. Vinograda je do 50 hI vina. Brez užitka. Cena 65.000 Din. Kobal Ivan, Trnove 57, občina in pošta Zabukovje pri Sevnici.
Mnogo ceneje in boljše si nabavite vse vrste oblek in perila rH
PRESKER-ju,
SV. PETRA CESTA 14.
NOVOST! Samo Din 98.—
St. 63.719. Cenena, a dobra ShoocK Ctol zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja. — Številčnica ln kazalo osvetljena (Kadium)
Din 98.—.
Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj ln podtnlne prosto. Velike tzbera ur, zlatnine in srebmine.
Lastna protokoltrana tovarna ur v flvlcl
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
Oglašujte v »Domovini«