m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Bto 2. štev. 316 - Cena 4 - lire Poštnina plačana v gotovini
Spedizione in abbon. postale
TRST, četrtek, 13. junija 1946
Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni št. 1 - L Tel. št. 93806 93807, 93808. Kokopisl ge ne vračajo
Tisti, ki daje Trst Italiji, nudi Italijan' skemu imperializma priliko za obnovitev njegovih napadalnih teženj. Odtod Izvira želja, da M se Trst internacionaliziral, kar bi dalo enako možnost svetovnemu imperializma.
Atessandro Destradf
na konferenci Sindikalne zveze v Parizu,
Razgovor s članom delegacije JR v Parizn
VES SVET SPOZNAVA
NASO PRAVIČNO STVAR
^ioiMaki dnevnik* je v tedn‘h dosti porc-o delovanju delegacije Pomorskega ljudstva - Slo-kakor demokratičnih -‘janov v Parizu. Poročila, smo jih črpali po raznih poročevalskih agencijah, so JPrnUn-a vzbudila v nas j veliko zanimanje in za-ov°ljstvo ob ugpeuh del<J_ »ooije.
zadovoljstvo z delom, eSacije je primorsko ljud-0 izrazilo v sto in sto br-“lovkah naslovljenih na j... .Ovnike delegacije, v odi^11 ^ pozivalo, naj stv0^no zastopajo pravično
Jugoslaviji. S temi j, lovkami je primorsko la stvo potrdilo svojo voljo sv	Ponovno zaupnico
^°jii« Predstavnikom, da ga nadalje zastopajo doma in svetom.
„ dni se je vrnil iz Pari-cii PraSe’ član delega-niw ‘i3ke krajine, predsed-•Pokrajinskega odbora
do priključitve Julijsko
»ik
sUu
oblast
sa Istro ter predsednik
tosga odbora za Istro. ^‘Mili smo se pri njem in 1, Prosili za odgovor na ne-1 vprašanj, ki nas tako žilnima jo. in T’ ®estan ie 1-41(1 privolil “ živahnega razgovora
Posne,
^aao
!01soo naslednje:
PflspTj." narn je, da ste 11. maja •te ae 1 v Pariz. Kdaj in kako •ki „ . P°tem predstavili franco-% „,r?ma Preko tujih novina-^ ® otovni ja vnosu?
*k°1>na tl. maja smo najavili ti-"(ielejj; nf°renco, katere se je 0 Voleg francoskih noxn-v *>recei$no Število predstav-etovne9a tiska. Na ti-,°nferenci oziroma ves •top,,,, fe9a delovanja smo na-%
'■Uli
.'"O , 'ot Predstavniki prebivaU |ovijjU 'teke krajine ter se pred-^ ti j funkcijami, ki jih ima-\ p borih, izvoljenih po Ijud-"•tej našega tajništva pmo jt' st‘ke s predstavniki raz-tki, pav> ki so se mudili v Pa-re^stavniki raznih držav,
“onifci
svetovnega tiska,
r<1^ tako preko našega taj-skali stikov e nami.
*Č634 0rej je bila javnost obve-0 vaši navzočnosti v Pa-
o tem so nas uverili šte-žito ’ v francoskem tisku k<imT*imanle za nas, ki so številni obiski v našem
*> »m Por°o'l. ki smo jih pre. všnj6 o. obveščeni, da vaše delo-*t°vn * l>"0 c,'nejeno zgolj na ”-5?, konferenco 13. maja. AH 1111 konf S* kakšno drugo tiskov-f ‘erenco?
J|>tyireJ^r* dni kasneje po prvi "" smo zopet povab'li
(n	...
e5a ti franc<,skega in svt-JN uo / a. Z zadovoljstvom <>vtU. da jih je prišlo ve-o kot na prvo konfe-l'N	smo	jih	s stali-
,i p0. la ljudstva in jim dali ^»i *n',a na vprašanja, ki zastavljali. Hotel pa » da — o čemer ste Se frtre 0l>veS6eni — tiskovne j? najJl°e niso predstavljale vse-•	delovanja v Parizu.
S'>
•P1 š konferencah so pridna nnm po rame informa-i,,\i n°vlnarji, in sami smo °sti P*ecei raznih visokih o-
^^ali smo in preko na-■Vii o obvestlli primorsko javiš v K obisku pri kardi-j, oeiethE'rizu- Ali 3e bila navzo-0 vt,vde’egaciia in kakšna 0,n k na razgovora z go-})'' 2« dlna'°m?
pr* pariškem kar-j v imenu delegacije za-' i. ')"nika<l ®ana delegacije — l.jj rQ*n>,j • Kardinalu sta na jj ka ‘ xakaj ielita kot du-3n!>adla k 6i Julijska krajina lilijo ^Vfioslaviji nkjer pre-
tkjj Primi ev», obrazlolila sta-b( 'Mh rs,ceSa ljudstva, pri-ti.‘io f antkov takole: Četudi °on{ e».
fi
S,
a da v Jugoslaviji in v Vprlle9anjajo cerkev, mo-fodno,,. an)u rešitve drtavne
^nosu'in,u reii,ve drSavne V/*1 kot' J'l^fske krajine ob-lfh,°dlotoi!'0vno tiatelo, da se V ko >o za stoletja, med-eomt> 'run^e,i'rni menjajo. Ven-<tJ »iihp ^vij{, kakor tudi v
- ^0lVw*.
b<
‘r»k.n_
“»a
•'.(,1,'^ki i ne Preganja cerkve, 'l,t'»S'ne n ve.rn*ki ulivajo vse *" izraianje svojega
\ I«1*
imet
vovanja. Navedla
<)
(jS .ko»kretnlh prime-
‘<hS kZT’da ie v eoni B
S. «r - ,V viMni treh m{-.gradnjo novega
K' 9a asr”,u- Izkustva na-«ll(4c!enio;rrS*”0 <n zatiranja ®° PeKi. no* 'h fašistično h o ‘"Siu n opomin vsemu pri-
S>dn/‘*,tUU- ki °d P”+
Z*> svZ*’ nai ^ tega \i- ddr Vex mega nazora, no-\j,'Ha tu* f°d ltalii0. Pod-N,. Sp , “i jasno stališče du-
|tS ntZTik0V • he»*d*-
t 'VOh°de ^
Sve?°Spod kardinal
uPa, da veruje >•»' prinort bo vprašanje
sq> poTS nai^a °*e”"
Ont, *olji ljudstva.
ste napravili precej obiskov pri razaih osebnostih. Ali nam o tem lahko poveš kaj podrobneje?
— Poleg obiskov pri predstavnikih demokrščanske francoske stranke ter pri predstavnikih tiska iste stranke smo obiskali tudi predsednika svetovne sindikalne federacije tov. Saillant-a. Leta je pokazal veliko zanimanje za naše vprašanje in se zanimal zlasti za delo sindikatov. Prav za prav je to vprašanje ie precej poznal. Zanimali so ga predvsem odnosi o sindikatih med Italijani in Slovani. Tovariš Destradi, ki mu je odgovoril na to vprašanje, mu je pojasnil, da je italijansko-slovansko bratstvo vzklilo med borbo proti fašizmu. Govoril je tudi o vlogi Julijskih sindikatov, ki predstavljajo nevarnost za razbijanje skupnosti delovnega ljudstva. G. Saillant je dejal, da verjame, da Julijski sindikati niso preveč borbeni, saj wso poslali protestnega telegrama proti Francovemu režimu svetovni federaciji, kakor so to storili E-notni sindikati. Svojega mnenja o našem vprašanju pa ni hotel izraziti za širšo javnost.
— Ali ste bili sprejeti tudi po predstavnikih tujih držav?
— Sprejel ras je g. Mcsseley, šef ameriške delegacije v Med-zaveznilki komisiji, ki se je mudila pri nas. — Sprejel nas je v imenu zunanjega ministra Byr-nessa in dejal, da je bila Wiiso-nova linija, velika krivica za slovanske narode, ki jo bo treba sedaj popraviti. Dejal je — da upa, da bo vprašanje Julijske krajine rešeno po željah prebivalstva. Ob koncu je osebni tajnik gospoda Bgrnessa, ki je bil prav tako pri sprejemu navzoč, sprejel našo spomenico in obljubil, da bo seznanil z vsebino te spomenice gospoda Bgrnessa.
— Sklepamo, da ste zaprosili za obisk tudi pri drugih državnikih oz. pri njih pooblaščenih zastopnikih.
— Da, bili smo na obisku pri gdu. Bogomolovu, ki nas je sprejel namesto zunanjega ministra Molotova, ki je prejšnji dan odpotoval. Zahvalili smo se mu v imenu primorskega ljudstva za pomoč v naši stvari s strani Sovjetske zvare in mu izročili spomenico... Zaprosili smo tudi za obisk pri francoskem zunanjem ministru Bidault-a, oz. pri njegovem namestniku Schumann-u. Morda so bili že tovariši iz delegacije sprejeti. Jaz tega namreč ne vem, ker sem 8. junija odpotoval v Prago, kjer sem, kakor ste že poročali, imel tiskovno konferenco s češkoslovaškimi in drugimi tujimi novinarji.
— Gotovo ste bili v tesnejših odnosih s predstavniki francoskega tiska.
— Med najpomembnejše obiske prištevam obisk pri predsedniku sindikata pariškega tiska. Zanimalo ga je predvsem, zakaj je večina Italijanov pri nas tako navezana na Jugoslavijo. — Odgovorili so člani delegacije italijanske narodnosti, opirajoč se na ekonomske razloge. Tovariš Dino Faragona je opozoril na svoboščine, ki jih nudi jugoslovanska u-stava in kajčare bi užival Trst kot sedma republika. Te svoje izjave je podprl z dokazi iz življenja v coni B, kjer je italijanski manjšini omogočem najširši razvoj na vseh področjih javnega udejstvovanja, kjer imajo več srednjih šol kot v času fašizma, kjer
netiti
»i
naih malo prej, da
so vsi odbori bodisi zakonodajni kakor izvršni sestavljeni sorazmerno iz števila ene in drugei narodnosti.
— Zdi se torej da o našem ita-lijansko-slovanskem bratstvu v inozemstvu ne vedo mnogo.
— Niso vedeli. Po naših obiskih in po člankih, ki jih prinaša francoski tisk sedaj po končani volivni kampaniji, v veliko večjem številu kot prej, pa se javno mnenje o tem sejmanja vedno bolj. Lahko rečem, da je prav ta argument eden izmed o-nih, ki napravljajo mogočen vtis v inozemstvu.
— Kaj pa o plebiscitu, ali kaj govorijo ali pišejo v Parizu?
— Ne. Vendar pa smo se dotaknili v naših razgovorih tudi tega vprašanja. Dejali smo, da smo v osno id proti vsakemu plebiscitu bodisi plebiscitu za vso Julijsko krajino, ali samo kakšen njen del. Pretekla vojna je• ustvarila naše bratstvo in zahtevala 1)2.000 življenj, katere smo dali mi ne pa oni. ki zastopajo nam nasprotno stališče. Po letu 1918. je moralo oditi nad 80.000 ljudi in čeprav je prišlo okrog 100.000 priseljencev iz Italije, med katerim so bili krivci umorov, požigov in preganjanj, so slovanski prebivalci takoj v začetku smelo zahtevali plebiscit, kar pa takrat svet ni slišal. Kljub vsem tem dejstvom, ki bi danes lahko sicer govorila v korist nasprotnika, nimamo nobenega strahu pred plebiscitom, ker imamo poleg Slovanov, večino Italijanov. Smatramo pa vsak plebiscit kot žalitev našega brat-stxxi in ga zato odklanjamo.
— Slišali smo da se je mudila v Parizu tudi neka druga delegacija iz naše pokrajine. Ali bi nam lahko kaj o tej povedal?
— Za prisotnost te delegacije smo izvedeli prav slučajno. Francoska javnost ni bila obveščena
preko tiska in delegacija tudi ni javno nastopala do 30. maja, ko je sklicala tiskovno konferenco, katere se je udeležilo neznatno številce novinarjev. V francoskem tisku nismo zasledili do mojega odhoda niti enega poročila o tej konferenci. Na tej konferenci je Don Marzari poudaril, da se ne bo spuščal v vprašanje, ali je več Slovanov ali Italijanov v Julijski krajini. Podčrtal pa je višjo kulturo in civilizacijo Italijanov, ter označil Slovane na enak način kakor reakcionarni tisk in De Gaspcri — kot pastirje poL barbarje itd. — Posluževal se je torej «dokazov» fašizma. Potem je navedel še nelcatere targumen-te» Dejal je na primer, da Italija potrebuje rudnike v Raši in rudnike bauksita za svoje tovarne ter da je vložila v našo pokrajino ogromne kapitale, katere ima danes pravico uživati.
— Kakšno je vaše mnenje o vseh vaših obiskih in delu one delegacije Julijske krajine, ki nima legitimacije našega ljudstva?
— Možnost priključitve Trsta k Italiji je sedaj po mnenju francoskih in drugih političnih krogov v Parizu izključena. Da je stvar danes na tej stopnji, se moramo zahvaliti tudi Številnim brzojavkam, katere nam je omenil g. Thorez, s katerimi naše ljudstvo izpoveduje vsemu svetu, kaj hoče in kaj zahteva. Na ta način obvešča vso svetovno javnost o svoji pravični stvari, in sadovi tega nedvomno ne bodo izostali.
Izvršni odbor 81AD delegaciji Julijske krajine in Trsta
VZTRAJAJTE!
DELEGACIJI JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA,
PARIZ
NA SVOJI SEJI DNE 32. JUNIJA T. L. JE IZVRŠNI ODBOR SIAU ZA JULIJSKO KRAJINO IN TRST, NA PODLAGI POROČILA TOV. ŠESTANA JOSIPA, ČLANA DELEGACIJE JULIJSKE KRAJINE, V CELOTI ODOBRIL DELO DELEGACIJE V PARIZU, KI JE V TEM ODLOČILNEM TRENUTKU ZA NARODE JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA MNOGO DOPRINESLA ZA PRAVILNO REŠITEV NAŠEGA VPRAŠANJA.
KER BO VAŠE DELO TUDI V BODOČE RAVNO TAKO POTREBNO, VAS V IMENU PREBIVALSTVA JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA POZIVAMO, DA ŠE NADALJE OSTANETE NA SVOJEM MESTU TER ŠE V NAPREJ TAKO ODLOČNO VZTRAJATE V NAPORIH ZA DOSEGO NAŠEGA CILJA, ZA PRIKLJUČITEV CELOTNE JULIJSKE KRAJINE S TRSTOM K FEDERATIVNI LJUDSKI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI.
IZVRŠNI ODBOR SIAU ZA JULIJSKO KRAJINO IN TRST
lugoslovsnska mladina v Franciji
se izjavlja za gradnjo mladinske proge
Pariz, 12. Tanjug. — Po poročilu dopisnika «Tanjuga» iz Pariza so mladi jugoslovanski izseljenci v Franciji pričeli navdušeno kampanjo za sodelovanje pri izgradnji mladinske železniške proge v Jugoslaviji. Dasiravno še niso pričeli z uradno kampanjo, se je prijavilo toliko mladincev in mladičk, da so se pojavile težkoče pri prevozu.
Gouin podal ostavko vlado
Pariz, 11. AFP — Socialistični predsednik vlade Felix Gouin je v torek podal skupno s svojo vlado demisijo na ustavni način, ki ima namen pospešiti sestavo nove vlade, ko se bo nova ustavodajna skupščina prvič sestala.
«Odstopajoča vlada bo zagotovila' običajno redno vršitev tekočih poslev*, je vlada izjavila v svojem pismu, naslovljenem komunističnemu poslancu 76 let staremu Marcelu Cachinu, ki bo kot najstarejsi poslanec nove skupščine predsedoval njenemu prvemu zasedanju.
Izdajalsko delo Mikajloi/iča
V četrti ofenzivi je Mihajlovic sodeloval z okupatorjem v Dalmaciji
Beograd, 12 Tanjug — Davi ob 7.30 se je nadaljevalo zaslišanje obtoženega Draže Mihajloviča.
Predsednik je takoj pričel z iz. praševanjem. Njegova vprašanja so obravnavala razdobje izdajalskega delovanja četniške organizacije Draže Hihajloviča, ki je obsegalo takozvano četrto ofenzivo, to je razdobje zime 1942 in po.mladi 1943. V tej ofenzivi so četniki skupaj z Nemci in Italijani poskušali na vse načine, da bi razbili odpor narodno osvobodilne armade in jo uničili.
Na današnjem zasedanju prav tako kot prej ni skučal Mihajlovič braniti nobenega svojih pajdašev, pač pa je mislil samo na sebe.
Na predsednikovo vprašanje, kaj ve o četrti ofenzivi, je Mihajlovič
odgovoril: «Moje sodelovanje v tej ofenzivi je bilo predvsem v Dalmaciji. Ze pozimi 1942-43 sem bil informiran o izkrcanju, ki se bo izvršilo na nači obali. Ocenjujoč možnost izkrcanja kot vojak sem
ter nemške, italijanske in ustaške edinice so se pomešale med seboj in poleg tega je bil četniški poveljnik Lukačevič tedaj skupaj z Italijani. Tudi v Foči v Bosni so bili Italijani in četniki skupaj. Od Ita-
Tudi Istrani odklanjajo msgr. Santina
še mesto za iskrcanje ravno Da macija v smeri na Split, kjer je mnogo otokov. Hihajlovič je priznal, da se je podal s svojimi silami proti Dalmaciji.
Ob tej priliki je Mihajlovičev poveljnik Bačevič uporabil italijanske okupacijske ladje za prevoz svojih čet v Split, medtem ko so edinice proslulega Dražinega poveljnika Stanšiča prepeljali po železnici pod italijansko kontrolo.
Mihajlovičeve edinice četnikov
De Gasperi bo vršil
funkcije poglavarja države
Umberto bo danes zapustil Rim
Rim, 12 AFP — Italijanski mini-1 Ugotovili so štiri mrtve in kakih strski svet, ki se je sestal opoldan, j 30 ranjenih.
Število mrtvih pri včerajšnjih izgredih je narastlo na sedem in število ranjenih na 50.
Vprašanje Libije
London, 12. VZN — Sovjetska vlada je odklonila britanski predlog, naj bi poslali z letalom v Libijo komisijo, ki bi imela nalogo, ugotoviti zemlje prebivalstva bivših italijanskih kolonij v severni Afriki glede njihove bodoče usode. So. vjetski zastopnik v odboru namestnikov zunanjih ministrov v Parizu Feodor Gus-ev je izjavil, da bi imela ta komisija na razpolago le toliko časa, da bi mogla zbrati mišljenje uradnih predstavnikov, ki bi izjavili, da želijo Arabci živeti pod kolonialnim režimom. •
Bloudane, 11. AFP — Azzem Paša, generalni tajnik arabske lige, je izjavil dopisniku «AFP», «da se je Libija odločila poslati zunanjim ministrom velesil poslanico glede Arabcev v Libiji, sklicujoč se na obljube in ugotavljajoč, da je neodvisnost Libije v prilog vseh arah. skih držav. Poslanica bo tudi ter jala naj se arabska liga udeleži vsake ankete v tej deželi*.
Palestinsko vprašanje
Bloudane, 11. AFP. — Palestinsko vprašanje bodo predložili mednarodnemu sodišču, ker Velika Britanija ni izpolnila svojih obljub in obveznosti, ki jih je sprejela. Svet Ligo bo proglasil gospodarski bojkot Veliki Britaniji in ZDA ter bo zahteval od arabskih dežel, naj ne dovolijo tema alfama nlknklh petrolejskih ali drugih koncesij, če bosta nadaljevali prosloniitlčno politiko. Končno bo Svet Lige progla-
sil odločitev arabskih drZav, da st bodo protivile vsakemu židovskemu priseljevanju v Palestino z vsemi sredstvi, ini če bo potreba tudi s silo.
Verodostojni opazovalci konfe-renze v Bloudane pravijo, da šo bili na konferenci kljub popolni molčečnosti sprejeti izredno važni sklepi.
Izjave britanskega
veleposlanika v ZDA o sodelovanju z ZSSR
London, 12. VZN'— Novi britanski veleposlanik v Združenih državah, lord Inverchapel je v Washing-tonu izjavil, da ni sporazum in popolno razumevanje obojestranskih stališč med zahodnimi velesilami in Sovjetsko zvezo samo mogoče, ampak da bo gotovo do sporazuma tudi prišlo.
Bivši moskovski veleposlanik Je izjavil: «Sovjetsko zvezo sem zapustil v prepričanju, da Sovjetska zveza resno želi, da pride do sporazuma in da postane organizacija Združenih narodov učinkovita združba. Britanci, Američani in Sovjeti se morajo bolje razumeti*.
Pogajanja z Azerbeid2anom
Teheran, 12. VZU — Ministrski predsednik Azerbejdžana Jafar Pis-hevarl in predsednik parlamenta sta danes obiskala delegacijo perzijske osrednjo vlade v Tabrizu. Uradna pogajanja se ne bodo pričela pred jutrišnjim dnem.
se je razšel po kratki seji. De Ga. speri je moral sprejeti grofa Fal-conea Lucifera, ministra dvora, s katerim je imel 50 minutni razgovor. Smatrajo, da je grof Lucifero sporočil predsedniku vlade odločitev kralja.
Seja ministrskega sveta je končala ob 0.15. Podtajnik ministrskega predsedništva Arpesani je pre-čital novinarjem izjavo ministrskega sveta, v kateri se poudarja da razglasitev rezultatov referen duma, ki jih je objavilo kasacijsko sodišče 10. t. m. ima za posledico avtomatično vzpostavitev tranzi-tornega režima. V tem času, in sicer dokler ustavodajna skupščina ne imenuje začasnega poglavarja države, izvršuje po zakonu funkcijo poglavarja države sedanji ministrski predsednik.
Ministrski predsednik je novinarjem izjavil, da vlada ni izdala posebnega dekreta za prenos oblasti in da so se omejili na registracijo tranzitornega režima.
Podtajnik Arpesani je novinarjem izjavil, da bo Umberto zapustil jutri Rim v pričakovanju objave vrhovnega sodišča, ki bo verjetno sledilo 18. t. m.
Monarhistične provokacije v Neaplju
Neapelj, 12. AFP — Včeraj popoldne se je v Neapelju vršila pravcata bitka med monarhisti, komunisti in policijo. Jutro je minulo v miru, tako da je bilo pričakovati, da bo dan pretekel brez incidentov. Ob 16. uri pa se je več tisoč mo. narhističnih manifestantov napotilo proti sedežu komunistične partije, kjer je visela rdeča zastava ter republikanska trobojnica.
Množica je zahtevala, naj se zastave snamejo. Ko so jim komunisti to odklonili, so vrgli tri bakle na sedež partije, kar je povzročilo požar. Poklicali ao policijo, ki je naglo prišla na lice mesta s tre. mi oklepnimi avtomobili in štirimi tanki. Policija je zaman poskušala razpršiti momarhistične manife-stante, ki so napadali sedež komunistične partije.	,
Manifestacija se je nato preokrc-nila v pravcato bitko in karabi-nerji so streljali v množico in v zrak. Razkačeni monarhisti so nato napadli policijo in zažgali en
prišel do zaključka, da je najbolj- j lijanov so četniki dobivali hrano in
un m oafn 70 ialrroonlo roimn Ho' ,	..	,	-	,	,	,,
strelivo ter vse, kar so potrebovali.
Polkovnik Bailey, načelnik angleške vojaške misije, je po Mihailovičev! odkriti izjavi bil obveščen o vsem četniškem dolu. Njemu je bil tudi znan načrt napada, toda ni svetoval Mihajloviču, naj se tega napada vzdrži.
Po kratkem prestanku se je zasedanje nadaljevalo. Javni tožilec polkovnik Minič je stavil vprašanja Mihajloviču.
Na vprašanje o sodelovanju četnikov v četrti ofenzivi, ki so jo sprožili v Dalmaciji in Bosni Italijani, Nemci in njihovi sateliti v začetku leta 1943., je Mihajlovič priznal, da je bilo tedaj na tem področju 12-15.000 njegovih mož, da bi zasedli to področje v pričakovanju zavezniškega izkrcanja, ki je bilo objavljeno v letu 1943. Priznal je tudi, da so nekateri njegovi častniki sodelovali s sovražnikom, v teh operacijah ter je obrazložil to sodelovanje s potrebo po preganjanju .partizanov, četudi s podporo sovraž,nika,
Nemiri v Rimu
Mim, 12. AFP — V hudih pretepih, ki so nastali med republikanci in monarhisti, je bilo 28 oseb ranjenih, izmed katerih 10 težko. Ma. nifestantjs so metali bombe in streljali z obeh strani. Aretirali so 15 ljudi.
Protest “EAM-a„
proti reakcionarnim ukrepom
Atene, 11. AFP — «Eamov» odbor, ki ga tvorijo komunisti in so. cialisti, je izročil ministrskemu predsedniku Tsaldarisu protestno noto, v kateri protestira proti reakcionarnim ukrepom, ki jih namerava izvesti vlada, da bi ohranila red.
Poleg tega je «EAM» izročil angleškemu, ameriškemu in francoskemu poslaniku spomenico, v kateri opozarja na «fašističnl značaj ukrepov za ohranitev reda, ki jih namerava izvesti vlada in ki bi u-tegnile ograiati svetovni mir.*
Bevlnov govor,
na konferenci laburistične stranke
Bournemouth, 12. VZN. — V odgovor na kritike proti laburistični zunanji politiki je britanski zunanji minister Ernest Bevin na današnji razpravi na konferenci laburistične stranke, imel govor, bi je trajal 80 minut.
Češkoslovaški zananjl
minister v Londonu
London, 12. AFP. — Češkoslovaško poslaništvo v Londonu objavlja prihod češkoslovaškega zuna-njega ministra Jana Masaryka. Jutri zjutraj bodo verjetno dali tisku poročilo o namenu ministrovega obiska.
Byrnesove izjave
o Nemčiji in Avstriji
■VVashlngton, 12. AFP. — Kakor je izjavil davi ameriški zunanji minister Byrnes, bodo ZDA predloži
tank. Pričeli so padati streli med i! ,n® P“riSki konferenci skupno z manifestanti in javno silo.	VeIlk° Bntanij°	°	nemški fe-
Ta bitka je trajala štiri ure. Ob 21. uri je nastal spet mir. Zavezniška policija, ki ja v teku vseh ne. mirov patruljirala v bližini, ni intervenirala.
deraciji 11 držav. Byrnes Je nadalje poudaril, da ni prejel odgovora robene države glede ameriškega načrta o Avstriji. Byrnes je odklonil nato vsak nadaljnji komentar o tem vprašanju.
Draža je poudaril, da so Jugoslovanska emigrantska vjada in angleški oficirji bili obveščeni o pripravi ofenzive proti partizanom ter da so vedeli, da je v nekaterih primerih obstajalo sodelovanje s so-vraž.niki, nikoli pa se niso temu protlvlli. in angleški oficir Hudson je celo želel videti tri četniške oficirje, kot to sledi iz pisma, ki ga je pisal Mihajloviču.
V trenutku, ko se je govorilo o zaveznikih, je Draža Mihajlovič predlagal, naj bi se to obravnavalo za zaprtimi vrati, kar pa je predsednik odklonil.
Tudi danes objavljamo vsaj v kratkih izvlečkih poročila o protestnih zborovanjih, ki so se zvrstila te dni po vsaj deželi, in ugovorih, ki jih ljudstvo še nadalje pošilja v Trst in Gorico proti škofoma Margottiju in Santinu, da bi ne. razpoloženje ljudstva proti obema cerkvenima oblastnikoma tako vsaj delno prišlo do svojega upravičenega izraza. Primorsko ljudstvo je trdno prepričano, da bo doseglo svoj namen, kakor mu to zagotavlja celo cerkveno pravo, ki določa, da se mora škof udati volji ljudska celo v primeru, ko bi bila ljudska sodba o njem neutemeljena. Kaj bi morala oba cerkvena oblastnika potemtakem že davno storiti, ko so podani proti njima že dolga leta neovržni dokazi, ki v prepolni meri opravičujejo sodbo, ki jo ljudstvo prav ta čas izreka o njih.
Tako je pred dnevi v Ročinju 93 žena poslalo Izvršnemu narodno osvobodilnemu odboru za Goriško protestno pismo, kakor smo jih že več takih čitali. Odločno so v njem odklonile nadškofa Margottija in zahtevale drugega škofa. Prav tako so nadškofa Margottija odkloni, le matere iz Starega sela na Kobariškem. V Divači je bil pred dnevi množični sestanek Divačanov in o-količanov, ki so se v ostrem protestnem pismu izrazili proti škofu Santinu.
Tudi po italijanskih vaseh v I-stri se je dvignil val protestov. Okrožnemu odboru SIAU-ja v Aj. dovščini so poslali dve odločni protestni pismi prebivalci Sičol in St. Jerneja. Sentjsrnejci so poudarili v svojem pismu, da ne bodo dopustili, da bi se škof Santin ciz kakršnega koli političnega ali cerkvenega razloga vmešaval v njihove zadeve. Smo katoličani, imamo cerkve, imamo duhovnike, ki se brigajo izključno za vfiro, ne pa za politiko, kakor škofa San^n in Mar-gotti. Znamo upravljati svoje stvari brez navodil, kakršne lahko dajejo cerkveni oblastniki fašističnega kova, kakor sta omenjena dva*. Pa tudi prebivalstvo Dekanov se Je oglasilo s protestnim pismom, ki ga je poslalo na tržaški ordinartat. V njem navaja celo vrsto že znanih razlogov, spričo katerih noče dopustiti, da bi njegove otroke birmal msgr. Santin.
Nevreden pastir
Prejeli smo in objavljamo:
Ze od prvega dne svojega prihoda v Gorico je nadškof Mar-gotti gazil vse božje in prirodno pravo. Vse je hotel eunificare» — poenotiti pod pretvezo krščanskih gesel ljubezni, zlasti Se Iju-
Vipavi, Ajdovščini, Kobaridu ?n drugod. Pod varstvom fašistov in nadškofa so rovarili proti Slovencem in njihovim duhovnikom. Morda jo še živ stari župnik Kosovel iz Stdndreža pri Gorici, Srečal sem ga v onih težkih dneh, ko sem prišel v Gorico. Mož je bil že blizu osemdesetih, pa še vedno živahen, Cesa vsega nisem slišal o njegovem ita'ijansker,i kaplanu, ki mu ga je poslal nadškof Margotti, Na njegove pri-tožbe pa mu je nadškof lepo svetoval, naj gre v pokoj, ker je Sc itak star.
Takole je nadškof Margotti postopal: Na ljubo Italijanom, ki so videli cerkev le od zunaj, je zapostavljal slovenske vernike, omalovaževal slovenske duhovnike. Po najbolj oddaljenih slovenskih vaseh je ob birmi pridigal italijansko, pa Se je bil zraven kakšen Italijan ali ne.
Margotti ni poznal slovenskih pravic do Sole, društev, knjižnic, poznal je le uradno fašistovsko Italijo. Njegov lastni uradni škofijski list ves čas niti besede ne omenja o slovenski kulturi in njegovi usodi. Škofijski Ust je poitalijančil, poitalijančil je škofijsko pisarno, centralno semenišče, v katerem M imel niti odHočilnf besede, a se pri tem zdaleka ni oziral na to, kaj bi utegnila misliti takratna škofa v Trstu in Poreču. Poitalijančil je goriški stolni kapitel). B pomočjo faši-stovske vlade in njenim denarjem je ustanavljal nove kanoni-kate in nameščal nove italijanske, kanonike. Enako je postopal s profesorji in predstojniki v Centralnem in Malem semenišču, nadškofijski gimnaziji. Pa ne samo, da je imenoval Italijane. Morali so biti predvsem iz stare kraljevine, ker domačim Furlanom ni zaupal. Hud trn v očeh so mu bile različne slovenske verske šege in navade. Koliko je bilo njegovo pohujšanje, če ob obiskih v cerkvah rti imel baldahina nad svojim prestolom in če ta ni stal na pravem mestu! Sila ga je vznemirjalo, ko je videl slovenske duhovnike oblečene na svoj način. Ze prav kmalu je slovensko duhovščino silil, da se je začela oblačiti na rimski način. Ko so mu slovenski duhovniki izpodbijali njegovo «romanizacijo» ali bo'j e «italijanizacijo» z dokazi iz pri-rodnega in cerkvenega prava, se je norčeval iz vsega in se v svo-jem sBollettinu» skliceval na svoje ... škofovske pravice.
Ljudstvo morda vseh teh stvari ni tako živo občutilo. Tembolj so trpeli slovenski duhovniki. In kaj je počel zaradi Katoliške akcije! Neprenehoma je nadlegoval slovenske 'duhovnike, a nikoli ni
bežni do papeža. Borba se je vne-1 P^tal na to, da bi bila Kotali-
la, ko je zahteval, da morajo slovenski duhovniki v italijansko-fašističnih šolah učiti krščanski nauk v italijanščini. Nadaljevala se je, ko je zahteval, da morajo po slovenskih krajih uvesti italijanske pridige. Fašisti pa so izrabili škofov ukaz in prisilili slovensko mladino k itaVjanski pridigi, jo zadrževali od slovenske. Nadškof je namestil italijanske kaplane po vseh .večjih slovenskih duhovntjah, v Idriji, v Cerknem,
ška akcija res katoHška, da bi delovala v materinem jeziku svojih članov, da bi tiskala svoj list v slovenščini. Deloval je zanjo predvsem zato, ker se je in** navala: zAzione Gattolica Itadana*.
Fašizem je bil uničen. Celo njegovi intimni pomagači v goriški nadškofiji Buttč, Agostini in drugi so izginili, le nadškof Margotti, ki je fašizmu v cerkvi služil najbolj neposredno, je ostal.
Duhovnik iz Goriške.
V raf taiii|Pred novo stavko v ZDA
Pariz, 12. — Jugoslovanska teni-I ška reprezentanca je v polfinalnem
srečanju s Francijo zmagala s 3:2 in s tem izločila Francijo iz nadaljnjega tekmovanja. Po prvih dveh neuspelih igrah v nedeljo je jugoslovanska dvojica zmagala nad francosko v ponedeljek. Včeraj pa sta bili zadnji dve igri posameznikov, v katerih je Mitič premagal Bernarda s 6:3, 4:6, 3:6, 6:0 in 6:3; Punčec pa je zmagal nad Petro s 6:3, 3:6, 6:4, 7:9 in 6:0. S to zmago je Jugoslavija prišla v finalno tekmovanje, ki ga bo odigrala s Švedsko. -
Nove brigade na mladinski grogi
Beograd, 0. Tanjug. — 22.000 mladincev in mladink iz vseh delov Jugoslavije bo prišlo v začetku prihodnjega meseca v novo skupino mladih graditeljev železniške proge Brčko-Banoviči.
Srbija bo dala 8.000, Hrvatska 5.600, Bosna in Herzegovina 4600, Macedonija 1800, Slovenija 1500 in Crna gora 500.
MONTREAUX. Avtor načrta Eiffelovega stolpa v Parizu Mauri-ce Koechlin je umrl v starosti 90 let. Koechlin ki je bil alzaškega po. rekla, je bil inženir politihnične šole ter predsednik Eifflove družbe v Parizu.
DAMASK. Notranji minister odločno demantira vesti, da se veliki Muftl iz Palestine nrhaja v Hošim-bnnu ali v kakem drugem delu sirijskega področja.
Washington, 12. AFP. — Vlada je sklenila na lastno pest pričeti pogajanja s pomorskimi sindikati, ki grozijo s stavko, ki 1)1 se imela začeti 15. junija.
Bridge predsednik odbora, ki zastopa 7 pomorskih sindikatov, je izjavil, da bi bili sindikati pripravljeni na pogajanja z vlado brez stavke.
Senator Pepper je danes objavil, da ima namen interpelirati senat o pogajanjih spričo pomorske stavke in o korakih, ki jih je podvzela vlada, «da bi se šlo na roko zahtevam sindikatov*.
Senator Pepper je na koncu dejal: »Sprašujemo se ali bodo morali mornarji delati 56 ur na teden namesto 46 ur, kolikor delajo industrijski delavci in ali bodo morali radiotelegrafisti zdržati na svojih mestih 24 ur dnevno na potovanju.
Prihod madžarskih ministrov
v New-York
New York, 12. VZN. — V New York je prispel madžarski ministrski predsednik Ferencz Nagy, ki ga je spremljal zunanji minister Janos Gyoengyessy, pravosodni minister Istvan Ris in minister brez listnice Matyas Rakosi.
Resolucija argentinske
komunistične partije
Buenos Aires, 12. AFP — Po Izrednem zasedanji osrednjega odbora komunistične partije je bila ob-lav’Jn;	'ji	jz	raža	zado-
ščenje, da so bile obnovljene diplo. matične zveze med Argentino In Sovjetsko zvezo. Resolucija pravi med drugim:
«Komunistična partija podpira politiko vlade, ki jača narodno suverenost in ki se upira n*čA6m anglosaksonske nadvlade v Argentini. Komunistična partija bo dala vso svojo pomoč vsakeipu koraku vlade, ki bi se protivilo načrtom kontinentalnih blokov ali vsaki drugi imperilistični zamisli.
Razdiralno delo rumunske opozicije
London, 10. Tass — Laburistični poslanec John Mac, ki se je vrnil s potovanja po Rumuniji, je poslal uredništvu »Timesa* pismo, v katerem poudarja, da v Rumuniji upoštevajo opozicijo, da pa nekateri -člani opozicije stalno pošiljajo v svet neosnovar.e in bedaste izjave, ki imajo dva namena: prvič, ustvariti nerede v deželi in drugič, sejati nezaupanje v tujini.
KRATKE VESTI
NEW YORK. Generalno tajni, štvo organizacije Združenih narodov Je objavilo, da se bo Varnostni svet sestal v Četrtek ob 14-30 uri
po Greenwichu.
PRAGA. — V Pragi so objavili, da bo se sovjetske čete v redu pomikale skozi Češkoslovaško na Sovjetsko zasedbeno področje v Nem* čl ji.
PRIMORSKI DNEVNIK
13. junija
194
Žalitev
ne
JA osvoboditeljice
dopustimo!
Kljub pozivom MOS-a in Meslnega SIAU za Trst je ZVU dopustila »množično zborovanje pristašev CLN-a“
Včeraj bi se moralo na poziv Tr-1 polkovnik, kakor tudi javno mne-
žaikega CLN, ki ga je objavim »Voce Libera» vršiti množično zborovanje pristašev CLN-a v proslavo »začetka osvoboditve Julijske krajine*, ki ae je po njihovem pričela ■ prevzemom oblasti po ZVU v coni A. Drugi razlog zborovanja pa Je bila proslava republike v Italiji, čeprav so jo proslavili po vsej Italiji 11. in ne 12. junija. Proti tej nesramni žalitvi zavezniške sile Jugoslavije sta protestirala Mestni osvobodilni svet za Trst in Mestni odbor SIAU-ja v Trstu. Slednji je izdal naslednji proglas:
Mestni odbor SIAU ugotavlja, da je vsebina razglasa CLN-a za Julijsko krajino, ki poziva meščane, naj se 11. junija zberejo na trgu VnitA, da * proslavi jot odhod iet jugoslovanske armade, osvoboditeljice Trsta, izzivalna in žaljiva za enega od Združenih narodov.
Taki pisani in drugi ustni pozivi samo večajo že itak občutno napetost in povzročajo nemire<• Tako zadržanje CLN-a je značilno za vse vojne hujskače in zagovornike fašizma.
Ne moremo si torej kaj, da sc ne bi čudili, da ZVU dovoljuje objavo podobnih pozivov in daje 'dovoljenje za take manifestacije ter da ne podrzame potrebnih, u-krepov proti razširjevalcem letakov, ki pozivajo na uničevanje prostorov SIAU-ja.
Ali misli ZVU, ki je zaupna u-praviteljica tega spornega ozemlja, da s takim zadržanjem prispeva k pomirjevanju duhovi V Trstu, 12. junija 1946.
Mestni odbor SIAU Osvobodilni svet za Trst pa je poslal g. polk. Bowmann naslednje protestno pismo:
Gosp. polk.
Alfredu C. Bowmanu, J.A.G.D., viš. Častniku za civilne zadeve v Trstu
nje vsega mesta.
Smrt fašizmu - svobodo narodu/ V Trstu, 12. junija 19//6.
Mestni osvobodilni svet za Trst
Torej zopet hujskaška »proslava*, ki jo je uprizoril CLN, ki pa je klavrno prepadla. La majhno sievilo najreakcionarnejših Tržačanov je nasedlo hujskanju tega lažnega demokratskega političnega organa. Tržačani niso hoteli proslaviti odhoda jugoslovanske armade, odhoda, po katerem je v Trstu sle. dilo toliko gorja.
Le pičlih nekaj sto oseb se je zaman trudilo, da bi vzbujalo vtis množice na velikem trgu Unita, in le malo čez sto jih je ostalo, ko so odšli na svoj že tradicionalni pohod preti sadežu PNOOja v ulici Car-ducci.
V nasprotju s to klavrno propadlo parado izzivanja proti zavezniškemu narodu se je nabrala pri Sv. Jakobu množica (okrog dvaj-settisoč), da zaščiti to delavsko četri pred morebitnim (že običajnim) napadem skvadristov. Okrog
Gospod polkovnik, pred letom dni so se na podlagi dogovora med zavezniki čete zmagovite jugoslovanske vojske umaknile iz Trsta in okolice, dokler ne bo usoda mesta in Julijske krajine sporazumno odločena med Zavezniki, ki so se borili (n zmagali v vojni, ki jo je povzročil nacifaiizem.
Zavezniškim sovrainikom, ki so v bistvu Se danes ostali njihovi' sovražniki, je zrasel greben in v izidu referenduma o državni obliki Italije iščejo pretvezo, da v njeno proslavo vtihotapijo sovražno demonstracijo proti jugoslovanskemu zavezniku ta demokratičnemu prebivalstvu mesta z namenom, da nadaljujejo s svojimi napadi in z nasiljem.
Reakcionarni elementi so bili preveč krat vzrok provokacij, ki so ogralale imetje in varnost mirnih meSčanov. Zaradi tega je trpela javna varnost in zaupanje prebivalstva v nepristranost tn sposobnost Zavezniške vojaSke uprave, ohraniti javni red in mir, je bilo omajeno. Ko je Zavezniška vojaSka uprava dovolila proslavo izida referenduma na da-naSnji dan, ki je bil izbran hote iz gori navedenih vzrokov, se je dala zavesti od reakcionarnih plasti prebitmlstva na teren provokacij, in predvsem je s tem kruto žalila čustva ljudskih mno-Ito teh krajev in rutSega mesta, ki so se borile ramo ob rami z jugoslovansko vojsko in premagale skupnega naci fašistične ga sovražnika.
Ko Osvobodilni Svet za Trst to ugotavlja, energično protestira proti takim manevrom antidemo-kratičnih krogov in opozarja na to dejstvo Vas, cenjeni gospod
voratore», in dajala dokaza svoja «fratellanz£» s prav tako že običajnimi psovkami in z lučanjem kamenja. Pri tem si (nemotemo kljub navzočim policistom!) razbili eno šipo uredništva «11 Lavoratore*. Dal množice pri Sv. Jakobu, ki je izvedel za ta vandalizem, je hotel pohiteti v obrambo svojih časopisov. Pri tem pa jih je na trgu Impero ustavila civilna policija. Iz hiš, iz katerih so lani zadnjega aprila s strojnicami streljali proti partizanskim osvoboditeljem Trsta, je priletelo nekaj kamenja na množico. Polsg tega pa jih je pričela razganjati civilna policija na motociklih. Ogorčsna množica se je morala sama braniti in se je nato u-maknila v stranske ulice proti Sv. Jakobu. V istem trenutku pa je bilo slišati nekaj strelov v zrak. Z oken hiš ulice Giorgio Vasari 2 in 1 pa so vrgli ob 2120 uri poleg kamenja, tudi steklenico. Pet minut po sthe-lih pa je po izpraznjenem trgu Im-psro privozil tudi prvi tank.
12. junij, dan ki so ga hoteli vojni hujskači izpremeniti v nov žaljiv izpad proti Jugoslovanski armadi, osvoboditeljici te pokrajine, je zno-
21. ure sje skupinica reakcionarnih va pokazal klavrnost takih hujsktj-izzivačev pldala pred uredništvi j ikih podvigov in odločnost najšir-«Primorskega dnevnika* in «11 La-1 ših demokratičnih množic.
Smrt pobudnika
sindikalnega gibanja
Zadnje dni maja je v glavni tržaški bolnišnici umrl tov. Skok Ladislav, pobudnik sindikalnega gibanja. Rojen je bil v Trstu pred 76. leti. Zastavil je vse svoje sile, da bi združil pekovske delavce, ki bi edino tako lahko dosegli izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Za časa tega gibanja so bile mezde zelo nizke, delovni čas pa je silil pekovske pomočnike, da so spali pri delodajalcih, ki so jih le izkoriščali. V pekovsko organizacijo, ki jo je ustanovil, se je hitro vpisalo veliko število, pekovskih pomočnikov. Da bi dosegli izboljšanje svojega položaja in povečanje mezde so 1897. leta objavili prvo stavko. Tov. Skok se je na vso moč trudil, da bi spoštovali pravice delavstva. Organizacija se je pozneje preimenovala v «Zvezo za obrambo pekovskih interesov*. Bil je med prvimi borilci delovnega ljudstva v mestu. Po prvi svetovni vojni se je zveza preimenovala v »Pokrajinsko federacijo pekovske stroke*. Tedaj so se ji pridružile še druge sindikalne skupine kakor slaščiča-
rji, mlinarji, testenlnarji in delavci pri čiščenju riža. Fašistični režim je to organizacijo razpustili. Tov. Skok je bil kakor večina vztrajnih in odločnih borcov za interese delavstva zelo skromen. Umrl je, pre den je v bolnico prispela pošiljka denarja, ki mu jo je nakazal direk-tivni odbor pekov.
Slovensko narodno gledališče za Trst In Primorje
bo pred zaključkom gledališke sezone v Slov. Primorju gostovalo s Surekovo glasbeno komedijo »Pesem s ceste* v sledečih krajih:
13. K	m.	ob	20.	uri	v Divači, 14.
in 15.	t.	m.	ob	20.	uri v Ilirski
Bistrici, 16. t. m. ob 16. in 20. uri v St. Petru na Krasu, 17. t. m. ob 20. uri v Postojni, 18. t. m. ob 20 uri v Planini, 20. t. m. ob 16. in 20. uri v Idriji, 21. t. m. ob 20. uri v Cerknem, 22. t. m. ob 20- uri v Sv. Luciji ob S°vi, 23. t. m. ob 16. in 20. uri v Tolminu, 24. t.	m.	ob	21.	uri	v Sežani, 29.
t. m.	ob 21.	uri	v Opatjem selu,
30. t. m. ob 16. in 20. uri na Opčinah.
Na Nanosu.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Sežana
ZA POMOČ POLITIČNIM KAZNJENCEM, BOLNIKOM, INVALIDOM IN VOJNIM SIROTAM Prebivalci, zlasti pa žene sežanskega okraja, so pokrenile že več nabiralnih akcij za pomoč političnim kaznjencem, bolnikom, invalidom in vsem vojnim sirotam. V teh akcijah so se zlasti izkazale žene iz Dan pri Sežani. Spomnile so se invalidov in bolnikov, ki so v postojnski bolnici. Obiskale so J>h in jim darovale 36 jajc in 38 tvg češenj. Ravno tako so prebivalci Krajne vasi darovali 380 lir za vojne sirote. Predsednik KNOO-ja iz Dan pri Sožani je daroval 500 lir, p-ebiva1«! vasi Dobravlje pa »o v mesecu aprilu darovali 415 lir, v mesecu maju pa 350 lir za pomoč prlitičnim kaznjencem. Dobro se je izkazala tudi vrhoveljska mladina, ki je za pomoč vojnim sirotam darovala 1.000 lir. Podružnica Zver.e primorskih partizanov za Vogije-Vrhovlje je darovala za pomoč voj-r im sirotam izkupiček plesne pri roditve, ki je znašal 5.765 lir. Sekcija Zveze primorskih partizanov za Sežano pa je obdarovala 23 vojnih sirot. Tov. Kariš Ivana iz Križa, vdova padlega partizana, mati osmih otrok, je darovala za pomoč vojnim sirotam 50 lir od svoje podpore. To je najlepši dokaz, kako naše ljudstvo skrbi za one, ki so v boju za svobodo največ žrtvovali.
V. S.
Sela ra Krasu
SVEČANOST OB OBLETNICI POŽIGA VASI
Dne 31. maja t. 1. so se prebivalci Sela na Krasu zbrali na svečanost spriča druge obletnice požiga vasi po nacifaštstih. Tedaj so fašisti zažgali več stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter odpeljali s se-
boj devet vaščanov, ki se niso nikoli več vrr.ili. Pogovarjali so se o mukah in težavah, ki so jih morali prestati za časa osvobodilnega boja. Zbranim so spregovorili tovariši in tovarišice, ki so se vrnili iz koncentracijskih taborišč in gozdov. Obujali so spomine na dni, ko so se v okolici vasice borili gari-baldlnci, ki so s tem pripomogli k ustvaritvi trajnega medsebojnega bratstva. Toda vaščani ne ostajajo samo pri besedah. Dasiravno nimajo niti najnujnejših materialnih sredstev, so z udarniškim delom zasilno popiavili svoja stanovanja. Aktivno delujejo tudi na kulturno prosvetnem polju. Med drugim, so si zgradili društveno dvorano, ki obenem služi tudi za šolo. Ustanovili so prosvetno društvo in priredili že vAč uspešnih kulturnih mitingov. Prebivalci te vasice hočejo s svojim delom pokazati, da si žele miru in svobode, da hočejo živeti skupno z jugoslovanskimi narodi.
Iiirska Bistrica
UDARNIŠKO DELO
V okraju Ilirska Bistrica se dobro razvija prostovoljno obnovitveno delo. Tako je obnovitvena zadruga iz Kuceževcga skupno z mladino zgradila apnenico in pripravila 900 stotov apna. Apno bo pri. čela zadruga po primernih cenah prodajati drugim obnovitvenim zadrugam, izkupiček pa dala v fond zadruge. Jasno je, da se tako delo lahko napravi samo tam, kjer ima oblast ljudstvo, kjer ljudstvo ustanavlja zadruge, kjer mladina lahko prostovoljno pomaga pri delu za obnovo porušene dežele. Ravno tako so odč.i na prostovoljno delo tudi iz Podgore. Napotili so se v hribe ter po več urah hoda nabrali in nakapali večjo količino k«ju'nika v zdravilne namene. Da bi koristili skupnosti, so košutnik oddali v pokrajinsko podjetje za distiiacijo in predelavo sadja.
Prebrana
ZA BOLNIKE. Od danes bodo
bolnikom, ki imajo pravico do dodatka, delili olje, sladkor- in riž. (olje dobe tudi namesto masla, in sicer 1 dl olja za 100 g masla).
Rok poteče 30. t. m. Cene: olje po 380 lir za 1, sladkor po 50 lir za kg, navadni riž po 33 lir, polfini riž po 36 lir, fini riž po 43 lir.
Zahvala
Prebivalci iz vesi Rateževo Brdo in Kilovč se najlepse zahvaljujejo okrajnemu odboru NOO in SIAU za Ilirsko Bistrico, vojski, govornikom, g župniku, pevskemu zboru iz Trnovega in vsem, ki so položili vence, pomagali kakor koli in se udeležili odkritja spominske plošče osemindvajsetim žrtvam.
V
Hočemo živeli Tilovi Jugoslaviji
Med gortško in kraško mladino ob zaključku mladinskega _
Zadnja naloga, ki si jo je zadala mladina v svojem tednu, so bile kulturne prireditve.. Mladinske prireditve so se vršile z zelo pestrim sporedom v Pevrni in Vrtojbi. V Gorici sami pa je imela kulturna prireditev v programu kot glavno točko Vodopivčevo opereto »Kovačev študent*. Izvajali so je mladinci iz Solkana, ki jih je številno občinstvo nagradilo z velikimi a-plavzi- Opereto je spremljal orkester iz Šempetra pri Gorici. Na isti prireditvi je italijanska mladina iz Gorica nastopila z rusko enodejanko «Zadnje srečanje*, ki je tudi žela dober uspeh.
Dvorano v Ljudskem domu so krasile slike, ki predstavljajo delo mladine. Ob vhodu je bil izpostavljen stenčas mladinskega tedna. Tako je imel vsakdo priliko spoznati se z delom, ki so ga goriška mladina in pionirji izvršili v svojem tednu. »Priključitev k Jugoslaviji* je bilo geslo, ki je spremljalo vse delo mladine. Toda svojega dela geriška mladina še ni zaključila zato ker še niso doseženi sveti cilji vsega primersktga ljudstva. S poletom mladinskega tedna bo mladi, na še nadalje vestno izvajala velike naloge, ki jih je začrtal III. kongres vse mladine Jugoslavije.
Sesti dan mladinskega tedna .e bil posvečen našim najmlajšim. Skupno s pionirji iz okolice so pionirji iz Gorice ta dan gostovali v Vrtojbi. Mnogi od njih še niso bili nikoli v tej vasi in so želeli spoznati se s pionirji iz Vrtojbe, ki so izšli iz tekmovanja najboljši. Na zelo pestri kulturni prireditvi, so podali poleg onih iz Vrtojbe nekaj tečk tudi pionirji iz Gorice, Šem-
petra in Bukovice.
Po končani prireditvi so se razigrani sprostili. Slovenski in italijanski o-troci so skupaj zaplesali pionirsko kolo, skupaj so se i-g-.-ali, peli, veselili, kot da bi se vsi že mnogo časa poznali. Zene in mladina iz Vrtojbe so jih obdarili s češnjami.
Iz tega izleta so odposlali pozdravno pisemce ljubljanskim pionirjem.
To pismo ae glasi:
«Pionirji iz Gorice, Šempetra in Bukovice, zbrani na tem pionirskem dnevu v Vrtojbi, vam pošiljamo naše prisrčne pozdrave. Imeli smo prireditev skupno z italijanskimi pionirji. Igrali smo kolo, peli partizanske pesmi ob spremlja, nju harmonik in vriskali od veselja. Z nami so prišle tudi učiteljice. Lepo je bilo in nikoli ne bomo pozabili tega dne.
Dragi pionirji iz Ljubljane, povejte vsem da tudi mi pionirji iz Gorice, Slovenci in Italijani, želimo živeti v Jugoslaviji, ki jo vodi maršal Tite*.
Mladina iz St. Petra čisti ruševine.
Zaključek mladinskega tedna na Krasu
Tolminke na počitku med udarniškim delom.
V Solu si je mladina izdelala načrt za očiščenje in popravilo napajališča. V kraških Brjah so mladinci napravili 106 delovnih ur pri popravi ceste, v Pliskovici so počistili vas in med drugim sklenili, da se bodo odslej
 ..........  •'	naprej	udeležili u-
darniškega dela v drugih vaseh, v prvi vrsti v porušenem Komnu. Udarni delovni bataljon iz Gabrovice je očistil in popravil vaško cesto, mladina iz Dolenje Branice je popravila 250 m ceste in očistila ruševine v eni požgani hiši. Pri teh delih je 25 mladincev napravilo 925 delovnih ur. V Ri-hemberku je mla-
dina pomagala najbolj P01" j
-ravik
pri delu na polju in napi delavnih ur. Tudi v Zagrajen čistili vaške poti. • -j Tudi pionirji so sodelovali -dinskem tednu. Na peti dan s ^ nirji iz Vojsčice, Kostanje'’1'« in Korit nast'6pili z lepo u3^
reditvijo. Ob tej priliki 80 a p 621 lir prostovoljnih pri9Pvj
Pionirji iz Lipe, Škrbine in ^ ga so priredili izlet na Trs«
tudi pionirji iz Preserjev in berka. Po drugih vaseh pa s° -niško delali in imeli kultur®! | reditve.
Mladina v Topolovcu
pomaga pri delu na p*'j
Preteklo nedeljo so odšli torj mladinci in mladinke na P voljno delo- Pomagali so P11, na polju družinam, ki nima)
volj delovnih moči. Prav
take
mladinci in mladinke iz ^ magajo obdelovati polje oni
žinam, katerih sinovi in
h*rt,
odšli gradit mladinsko Pr0^(i) čko-Banoviči. Naša mladina dokazuje, da noče zaostap mladino Jugoslavije, da hoče ^ mi svojimi mladimi t1’0*1? jjj Ž zati vsem sovražnikom lju^s„,,/ mokracije zahtevo po Prl k Jugoslaviji.
<e
t>n 81, Ut Pr je i Pr ra ali
ni
le
t«
h
Po
sli
tu
ie
U
V soboto dne 8. t. m. poročila tovariš
Comar Angelo,
sta
- ctA«*
član okrožnega odbora
za tržaško okrožje in tov®'
Iaconcich Antonija»Ner^,
predsednica AFZ za okraj Novoporočencema ieltmo sreče.
RADIO
Pogrebi	L	Ramo
PRENOS 28 TRUPEL PADLIH DELITEV TOBAKA V GORICI. BORCEV S POKOPALI SC A S. V. I Glavna tokačna zaloga v Gorici P. B. «FRANJA». V nedeljo 16. t., javlja: včeraj so pričeli deliti toni. bodo prenesli 28 trupel padlih, bak za prvo polovico meseca ju-fcorcev s pokopališča SVPB »Fra- nija in sicer po 60 gr na odrezka
ČETRTEK 13. JUNIJA 17 prenos iz Vidma; 18 ženska ura v ital.; 18.30 komorna glasba; 19 pevski koncert sopranistke Karle Slehan; 19.15 Jože Pahor: Slovenščina za SlGvence; 19.30 slovenske narodne pesmi, izvaja vaški kvintet; 20 napoved časa - poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20-30 uganke po radiu; 20.50 predavanje v italijanščini; 21 radijska igra v ital.; nato lahko glasba; 23 zadnje vesti v italijanščini; 23.15 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče.
n ja* na pokopališče v Cerkno.
Prireditve, predavanja in seste nkl
KULTURNI KROŽEK »RAU-BER* V GRETI javlja, da bo drevi ob 20.30 važno predavanje. Vabljeni vsi!
DRAMSKI TEČAJ V RENČAH Dne 12. t. m. se jc v Renčah pričel dramski tečaj. Sprejeti so vsi pri-glašenci. Ce kdo iz kakršnega koli vzroka ni dobil posebnega obvestila, naj ss kljub temu javi takoj pri vodstvu tečaja v Renčah. Sicer pa naj se ravnajo po navodilih ki so jih dobile okrajne prosvetne komisije.
Izleti
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 16. t. m. izlet k izviru Rižane. Povratek na Milje in s parnikom v Trst. Zbirališče ob 6. uri zjutraj na koncu tramvajske proge št. 1-Krenili bomo preko Mačkoveij, Ospa, Gabrovice, Črnega Kala k izviru Rižane. Vabljeni vsi!
It. 21 in 22 sedanje tobačne nakaznice. Delijo: Trinciato Dalmazia 20 gr, cigarete Nazionali 40 g, ter 2 zavojčka papirčkov,
Enotni sindikati
SINDIKAT KOVINARSKE STROKE. Odbor za malo industrijo išče dva kolarja, dva tapetmka, dva pleskarja vozil in enega meha-ničarja. Zglasijo naj se nemudoma v ulici Imbriani 5/1.
Danes ob 18. uri bo v ulici Mon-fort 3 zborovanje zaupnikov in delavcev sledečih delavnic: Del Poz. zo, Feriani, Spengher, Allesch, Fn-goriferi generali, Coluatti, Fabia. ni, Lippi, Augusto Mori, Framalico, Navc.lmaceanica, Linea, Blašček, Omis, Lantschener, COM, France-sco Vizzi, Conti. Motonavale, Can-tiere S. Giusto, Godina.
SINDIKAT GRADBENE STROKE javlja, da bo drevi ob 18. uri sestanek vseh zaupnikov.
SINDIKAT PEKOV Javlja, da bo danes ob 17. url izredni sestanek direktivnega sveta.
KINOPREDSTAVE!
NAZIONALE. 16. »Charlot v modernih časih*.
FENICE, 16: »Macao* (pekel igre), E. Stroheim, S. Hayakava.
SUPERCENEMA, 16: »Vrni se v Sorrento* - G. Bechi, A. Bennettl.
FILODRAMMATICO, 16: »Dama iz Malake* - E. Feuillere, P. Richard.
ITALIA, 16: »Halo, kdo govori?*, A. Bach, G. Bechi.
ALABARDA, 16: «Butterflyeve sanje*, M. Cebotari, F. Giachetti.
IMPERO, 16: »Nevidljiv človek*.
VIALE, 16: «Gospej je postreženo* A. Gandusio.
MARE, 16: »Male predrznosti*; Jutri: »Pohujšljiva igra*.
MASSIMO, 16: »Sladka prevara* -K. Hepburn, F. Torne.
GARIBALDI, 16: »Pričenjamo živeti* A. Valli, F. Giachetti.
NOVO CINE, 16: »Morski angeli* • R. Scott, F. Dee. R. Bellamy.
ARMONIA, 15.30: »Nevihta v zalivu* - A. Falconi, A. Benetti.
ODEONODEON, 15.30: mežikajo*.
SAVONA, 16: «Z'tnske norosti* -G. Rogers. F. Astaire.
MARCONI, 16: »Večna omama* -M. Auer, J. Arthur.
AZZURRO, 16: »Požarna noč*.
RADIO, 16: »Skrivnostne melodije*.
CENTRALE, 15.30: »Iščem svojo ljut.ezen* - G. Rogers. F. Astaire
VITTORIA, 16: »Poslednji plamen*.
ADUA, 15.30: »Privlačnost zapadi*.
VENEZIA, 15.30: »Tujka*.
CARDUCCI, 15.30: »Prazen hotel*.
BELVEDERE, 16: »Ne oženim se več*;
ARGENTINA, 16:	»Ljubezen ns
pohodu*.
LJUDSKI VRT, 21: »Najlepši sen* G. Morlay, C. Boyer.
V ponedeljek 10. junija je prišlo iz Trsta v Gorico tamošnje izredno porotno sodišče, da bo sodilo vrsti vojnih zločincev, ki so strahovali in divjali na Goriškem tudi po 8. septembru 1943.
Prvi je prišel na vrsto 24 letni veliki vojni zločinec Kočevar Emil, rojen v Kanalu pri Soči in pozneje bivajoč v Sv. Križu na Vipavskem.
Po zlomu Italije je ta razvpiti fašist kot republikin z zloglasno tolpo sejal smrt v Dcrnbergu in daleč naokoli. V obtožnici 1e podrobno opisano njegovo početje v tej »četi smrti*, ki se je imenovala »Spolero* in ki ima na vesti nešteto civilnih in partizanskih žrtev, rope, deportac'je itd. Zastj pa je znan zločin nad Višnjevcem Justom iz Dorr.berga, ki ga je zločinec Kočevar ubil s pištolo in se še nad njegovim mrtvim truplom znesel z novimi streli ter ga popolnoma izmaličil.
Izpred sodišča
(lan ^mrine tolpe" - 30N
Kot je v navadi na vseh takih razpravah, se- je začel tudi ta prekanjeni zločinec izgovarjati, da ni zakrivil prav nič tega, kar ga dolžijo. Kar pa se tiče njegove udelež-»Zvezde j be pri »tolpi smrti*, pravi, da ji sploh ni pripadal, ker da je bil pr! republikp.nih le za kuharja in stra. žarja... Te besede so tako smešno zvenele, da je navzoče občinstvo začelo mrmrati, in sam predsednik sodišča Je dejal: »Torej ste bili vi vsi sami kuharji in podobno. Bili ste pač vojaka kunarjev*. — Dostavil je, da odkar se vrše razprave, ni videl niti enega fašista, ki bi pred sodiščem priznal svojo krivdo. »Zakaj pa naj bi vas potemtakem vso to ljudstvo obtoževalo?* Obtoženec je odvrnil še bolj sme. šno: »Maščujejo se pač nad menoj, ker sem slovenske narodnosti!* Predsednik mu je dejal, da to ne
M. GOR KI T
Pred prvim majem
(Odlomek iz socialnega romana «Mati»)
Pomlad se je bližala; tajajoči se sneg je odgrinjal blato in saje tovarniških dimnikov, ki so bile skrite u njegovi globini. Vsak dan je blato vsiljiveje udarjalo v oči in vse predmestje je bilo videti oblečeno v oape in neumito. Podnevi je kapljalo od streh, sive stene hiš so se trudno in potno kadile, ponoči pa so se povsod nerazločno belili ledeni curki. Čedalje bolj pogosto se je na nebu prikazovalo sonce. In odločno, tiho so žuboreli potočki ter ubirali pot proti močvirju. Opoldne je nad predmestjem prijazno trepetala drhteča pesem pomladnih upov.
Pripravljali so se na praznovanje prvega maja.
Po tovarni in po predmestju so frfotali letaki, ki so razlagali pomen tega praznika, in oelo mladina, ki jo propaganda le ni zajela, jih je brala in pritrjevala;
*To je treba napraviti1»
Vjrsovlčikov se je mračno smehljal in vzklikat;
»Ca* jel Dovolj smo slepomišim*
Tudi Fedja Mazin je bil vesel, da nikoli tega. Močno je bil shujšal; njegovi živčni, drhteči gibi in besede so ga delali podobnega škrjancu v kletki. Povsod ga je
spremljal molčeči in za svoja leta čudno resnobni Jakov Somov, ki je delal zdai v mestu. Samoj-lov, ki so mu bili v ječi lasje le bolj pordeli, Vasilij Gusjev, Bu-kin, Drapunov tn ie nekateri so dokazovali, da je treba nastopiti z orožjem, a Pavel, Malorus, Somov in drugi so jim oporekali.
Prihajal je tudi Jegor, zmerom truden, poten in zasopel in ialjiv: tDelo za ispremembo sedanjega reda je veliko delo. tovariši, a za to da bo hitreje napredovalo, sl moram kupiti nove čevlje !* je govoril, kažoč na svoje raztrgane in mokre čevlje. »Vrbnje čevlje imam takisto neozdravljivo raztrgane, in vsak dan si zmočim noge. Ker ne maram leči pod rušo. dokler javno in vpričo vseh ne zatajimo starega sveta, zato odklanjam predlog tovariša Samoj-lova o oboroženi demonstraciji in predlagam, da me oborožite s močnimi čevlji, zakaj globoko sem prepričan, da je to za zmago socializma koristnejše od le tako velikega pretepa!...*
V takisto izprelepotičenem jeziku je pripovedoval delavcem zgodbe o tem, kako si je ljudstvo v raznih deželah izkušalo olajšati življenje. Mati ga je rada poslu-
šala tn odnašala iz njegovih govorov čuden dojem — namreč, da so bili najbolj pretkanjeni sovražniki ljudstva tisti, ki so najhujše in največkrat prevarill, majhni, trebušasti, rdečelični človečki, brezvestni in lakomni, zvijačni in okrutni. Kadar jim je bilo pod oblastjo vladarjev težko živeti, so nahujskali preprosto ljudstvo zoper vladarsko oblast, In kadar ss je ljudstvo vzdignilo in iztrgalo kraljem to oblast iz rok, so človečki s prevaro dobili oblast V svoje roke in zapodili ljudstvo v njegove kolibe, če se jim je upiralo, so ga pa poklali kar na stotine in na tisoče.
Nekoč se je ohrabrila in mu o-plsala to sliko življenja, ki so jo bile ustvarile njegove besede; nato se je v zadregi nasmejala in vprašala:
sAli je tako, Jegor Ivanič f»
Grohotal se je, zavijal oči, lovil sapo in se z rokami drgnil po prsih.
sResnično je tako, mamica/ Zgrabiti ste poglavitnega bika zgodovine za roge... Na tem rumenkastem ozadju je nekaj okraskov, to je, našivov, ki pa nikakor ne izprtminjajo bistva/ Prav ti debelušasti človečki so najve-ČH grešniki in najstrupenejši mrčes, ki žre ljudstvo. Francozi Jih kaj primerno imenujejo bur-žu)e\ Zapomnite si, ljuba mamica: buržuje.-Ti nas žro — žro nas /in nas izsesavajo...*
cTorej bogatimit* ja vprašala mat I.
sTako jel In v tem je njihova
nesreča. Vidite, če dan za dnem primešavate otrokovi jedi baker, se s tem zadrži rast njegovih kosti in otrok ostane pritlikavec; če pa človeku že od mladega zatv-dajajo z zlatom, postane njegova duša majhna, slabotna in sita prav kakor gumasta žoga za pet kopejk...*
Nekoč, ko so govorili o Jego-rju, je Pavel rekel:
»Vel, Andrej, najrajši se šalijo tisti ljudje, ki jih zmerom srce boli...*
Malorus je pomolčal, priprl oči in odvrnil:
*To ne bo držalo/ Ce bi bilo po tvojem, bi vsa Rusija od smeha umirala...*
Nataša sc je zdaj spet pokazala. Tudi ona je sedela v ječi, v nekem drugem mestu, a to je m bilo izpremenilo. Mati je opazila, da je postajal Malorus v njeni navzočnosti veselejši, sipal šale i» rokava, dražil tovariše s svojo mehko hudomušnostjo in pripravljal s tem Natašo v vesel smeh. Kadar je odšla, je pa spet otožno žvižgal svoje neskončne pesmi, dolgo hodil po sobi sem ter tja in potrto drsal z nogami.
Pogosto je prihitela Saša, zmerom vihrava in kdo ve zakaj Čedalje bolj oglata in rezka.
Ko jo je Pavol nekoC spremil v vežo, ne da bi zaprl vrata za seboj, je mati po naključju za-Cula hlasten pomenek.
»Ali boste vi nosili zastavo t* je tiho vprašalo delfle. e Jaz.*
sNeprekllcnot*
»Da. To je moja pravica.*
*ln spet v jcCot*
Pavel je mo col. zMar ne bi mogli...* je zaCela in obmolknila. sKajf» je vprašal Pavel. ePrepustiti komu drugemu...* »Ne/* je glasno odvrnil. sPomis’ite... tako vplivni ste... radi vas imajo... vidva z Nahod-ko sta tukaj prva... Koliko lahko koristita na svobodi... pomislite/ Za to vas bodo pa izgnali... daleC..: za dolgo časa!*
Materi se je zazdelo, da zven!-ta v dekletovem glasu dve Čustvi, ki ju je dobro poznača — bridkost in strah. In Sašine besede so ji padale na srce kakor debele kaplje ledene vode.
zNe, slenil sem!* je rekel Pavel. sTega se za nič ne odrečem.* »Niti Cs vas jaz prosim... in Ce...*
Pavel je zdajci nekam čudno strogo zahitel: zTako ne smete govoriti... kaj mlslitet Ne smete/* eClovek sem!* je tiho dejala. »Dober Človek!* je odvrnil Pavel s takisto tihim, a nekam čudnim glasom, kakor da bi sapo lovil. eClovek, ki mi je drag... da! In zato... zato ne smete tako govoriti ...»
e Zdrav ostani!» je reklo dekle. Po klopotanju njenih peta je mati uganila, da je hitro odšla, ma'one stek’a Iz hiše. Pavel je ston<l za njo na dvorišče.
Težak, dušeč strah je zajel ma-
terine prsi. O čem sta govorila, ni razumela, a čutila je, da jo čaka novo, veliko in mračno gorje. In njena misei se je ustavila ob vprašanju:
*Kaj misti storiti t*
Obstala Je, se zadrla v možgane in obtičala kakor žebelj.
Pavel se je z Andrejem vrnil z dvorišča; Malorus je govoril in majal z glavo.
*Eh, Isajka, Isajka... kaj naj storimo z njlmf* eTreba mu je svetovati, naj o-pusti svoje nakane/* Je mrko rekel Pavel.
tPaša, kaj misliš storiti t* je vprašala mati in povesila glavo. sZdajt Zdajle t*
<Prvtga... prvega maja...* «Aha.'» je zamolklo vzkliknil Pavel. «Nal prapor bom nosilna čelu sprevoda bom korakal z njim. Za to me bodo najbrže spet vrgli v ječo*.
Mater je zaskelelo v očeh in; v ustih je začutila zoprno suhoto. Pavel jo je prijel za roko In jo pogladil.
stMoram, daj si dopovedati! V tem je sreča!*
»Saj nič ne pravim!* je dejala in počasi vzdignila glavo. In ko si se- njene oči srečale s trme*-stim bleskom njegovih oči, Je vnovič upognila vrat.
Izpustil je njeno roko, vzdihnil in očitajoče dejal: sVeneliti bi se morala, ne pa da žaluješ... Kdaj bodo na svetu matere, ki bodo z radostjo pošiljale svoje otroke tudi v smrt t...»
drži; saj so njegovi obtožitelji vsi slovenske narodnosti.
Najzanimivejše je bilo pričevanje tov. Marije Više.jevec, vdove Viš-njevca, ki je do podrobnosti opisala tragični dogodek, ki se je odigral v njeni hiši 11. januarja 1945. O-sebno pozna razbojnika Kočevarja. Prišel je v njeno hišo delat preiskave, ker je imela hčerko pri par-tizarih. Njen mož Just je stalno zaviačal zahteve republik.ncv, ki so hoteli, da bi jim dajal informacije. Prišlo je tako daleč, da so prišli Kočevar in njegovi pajdaši preoblečeni v partizane (on sam je imel na glavi kučmo*. Potclkli so po vratih stanovanja in vdrli. Ponovno sa je mož odrekel vsaki njihovi zahtevi po informacijah, nakar ga Je Kočevar ustrelil v glavo. Ko je žrtev ležala že v krvi, ,1e Kočevar še nadalje streljal nanj. Nazadnje ga je udaril še s puško, ko je bil- že mrtev.
Na podlagi vseh neoporečnih pričanj, med katerimi je obtožba U-mora najtežja. Je javni tožilec zahteval za Kočevarja naslednjo kazen: 15 let za kolaboraclonizem, dosmrtno Ječo za umor yišnjevca in eno leto samotne celice.
Zagovornik dr. Mantovani se je omejil na prošnjo, naj bi bilo sodišče napram obtožencu milostno. Po dvajsetminutnem posvetovanju je porotc.o sodišče obsodilo Kočevarja Emila na 30 let ječe, prepoved pravice do javnih žlužb in dve leti policijskega nadzora.
Predsed. Thermes, sodnik1: Wte-ser, Robba, Prinzi; tožilec Piccoll.
pri
vstopil v PFR. Številne P1.^, njemu so hotele vse govori ^ veneči ni, toda leto dni P° ^ vojne proti fašizmu naI°.0voliil> skim Slovencem še ni “ - f pričevati na sodišču v sV0^jii terinskem jeziku. Tako 90 ,-iijji, ?
ičevati v italijanSV
siljeni pričevati . jo obvladajo pomanjkljiv ' / so dokazale številna °b .. r
nasilja, prikazale kako	1
Samo deset let za »briškega krvnika"
11. 6. Je bila v Gorici razprava proti »briškemu krvniku* dr. D’Ot-tone Armandu iz Livorna, fašističnemu političnemu tajniku in zdravniku Dobrove v Brdih, skvadristu, antemarcia, marcia su Roma in sciarpa Uttorio. Po zlomu Italije je
tepal, dajal zapirati in t° * # I letu 1943., ko Jih je dal Nemcih. V njegovo obra^^j pisala pismo njegova P** ,u ‘ je za časa nemške
stopila kot priča proti Radetu Simčiču, ki je M1 „ tJ,
utiu duiicicu, iki jc * »j i’j
smrt in ustreljen. KLjlj  ___________—m Dtr«
so ona, njena sestra in
j uua, ujcua ov-oii«	•	t
zet Nini Sfiligoj, ki sta P^ nastopila takrat kot priči P j t tizanu Simčiču, še vedno bodi. Na svobodi je tudi ^
SOd rtft
s je V
D’Ottone, ki so mu nostl. Priča Scolaris je ^ kako ga Je dal »briški »• tirati po Nemcih, češ da J* (Scolarijev) sin odpeljal o avtomobil po zlomu Italijc-Ivan, Gradnik Josip,
Sfiligoj Venceslav so izP°' /. ko Jih je obtoženec žalil in . trikrat nanje iz puške, "f-fi
kega večera leta 1943. pe'1^ VI
njegovega doma slovens^j jč Proti njemu je izpovedal tudi 82 letni Gradnik iz Milki je kljub svoji visok! s'a 0yFj še! na sodišče. Sodišče je ^ F obtoženca le na deset 'e mesecev zapora, na PteP^v* vice do javnih služb polic, nadzora.
 ^
Odg. urednik DUŠAN
 — ^
REDKA PR LIKA Z* *
TOPILNl;
znamke „R] f,
TRST - Via A. Caccia
tAM
Prosvetno društvo »France Prešeren" pri MaRJ -oft-Spod. priredi 16. t. m. ob 17 url v goatilnl
»pi PEVSKI
Sodelovali bodo vsi trije domači pevski zbori, VAB
tf<M0^
Specialiteta za omel
te
v°
koše po britju, za draženja, ki ga P°vzr°
rezilo za britje
il:
Zastopnik za Jugoslavijo JtILY MAYER - TRST, Piooa