NO. 73 AM€R!CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV€NIAN HORNING NCWSPAPCR CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, APRIL 14, 1953 LETO Lm — VOL. un Državni lajnik Duties o "Glasu Amerike" in drugih ustanovah Lillies je mnenja, da je tre ha vso propagando in poro Čevalsko službo za inozemstvo preurediti. WASHINGTON. — Državni tejnik Dulles je priporočil razne spremembe v programu za informacije inozemstvu, vkjučno Zlrianjšanje in novo ime “Glasu Amerike”. Državni tajnik je de-lol, da administracija ne zahte-Va sedaj nikakih denarnih sred-sfov za ameriško obveščevalno službo in za Glas Amerike, ker ’o “bodočnost teh ustanov ob-'skurna (meglena) ... Jaz se zavzemam za 'informacijski pro-Sram, toda ne za takega, kakr-®eu zdaj obstoja”, je rekel dr-2avni tajnik. v bodoči program utegne vklju-cevati radio-oddaje v glavnem v dežele za železno zaveso, ka-^l0r bi se oddajale novice. Dalje se morda dajalo “tekoče infor-^acije tudi našim ambasadam” 111 morda bi se “odločilo' sobo v Poslopju poslaništva, kamor bi ahko prihajali ljudje po revije, ^ojige in časopise, ki obravnava-1° ameriško življenje”. Governer Lausche pojde Eisenhoverjevo sejo COLUMBUS. — Governor F. 1; Lausche se ho udeležil sej, ^ jih je sklical predsednik Ei-Serihower za governerje dne 4. 11 maja v Washingtonu. — Ob 6j priliki se želi predsednik raz-jDvoriti z governerji o potre-in drugih zadevah njihovih 'mžav. ^ Bo mojem mnenju je to iz-. rua predsednikova ideja, da , ^menjamo medsebojne misli,” ^ rekei governer Lausche. — 0 ko vsekakor dobro' za zvezno aiao kakor tudi za vlade vseh ameriških držav.” NOVI GROBOVI NYC železnica dobi >64 dodatnih Diesel ■okomotiv CLEVELAND. — New York eutral železniški sistem je na-^anil; lCja je nar05ii nadaljnih j. Liesel-električnih lokomotiv, 1 kodo stale $27,500,000. iz^0 ^0<^0 naročene lokomotive gotovi j ene, bo ves obrat vzhod-ich Clevelanda in ves prometni z VzLodno od Detroita vršen j, v iesel lokomotivami. — Z na-^cenimi lokomotivami bo imela p. železnica vsega skupaj 2,113 iih-el lokomotiv, kar je več kot mm katera koli železnica. Nesreča na križišču; šest mrtvih k New CAMBRIA, Kans. —Tunu'' ^.e ubitih šest oseb, med Marian Kodek Po kratki in mučni bolezni je preminula Marian Kodek, 4148 E. 77 St., v cvetoči mladosti 14 let. Poleg žalujočih staršev John in Gladys Kodek, zapušča sestri Patricia in Donna. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 2:30 iz Louis Ferfoba zavoda in potem na Hillcre&t pokopališče. Marija Bolf V pondeljek zutraj je preminula na svojem domu Marija Bolf, stanujoča na 3803 E. 78 St. v starosti 73 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Michaela ter sina Johna, hčer Anno in vnukinje. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz ouis Ferfolia zavoda ob 8 :30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, potem na Kalvarija pokopališče. Louis Marmolya Kakor smo že včeraj poročali, je po daljši hudi bolezni umrl včeraj zjutraj ob 5. uri v Lake-v/ood bolnišnici splošno poznani Louis Marmolya, stanujoč na 371 E. 152 St. Star je bil 67 Ite ter je bil doma iz vasi Selo pri Črničah na Goriškem, kjer zapušča več sorodnikov. V A-meriki se je nahajal od leta 1912 ter je bil član društva Lo-yalites št. 590 SNPJ in delničar Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pokojni Marmolya je bil svo-ječasno zelo aktiven na društvenem in narodnem polju. Bil je več let marljv tajnik društva Mr št. 142 SNPJ, aktiven v kampanjah za novo članstvo, tekom katerih je enkrat prejel prvo nagrado, ki je bilo potovanje v staro domovino. Še pred prvo svetovno vojno je ustanovil pevski zbor Soča, ki je bil pod pokroviteljstvom društva Mir in je zboroval v Slov. domu na Holmes Ave. Pred svojim prihodom v to deželo, je bil član pevskega žbora “Delavska O-brana” v Trstu in se je že tamkaj udejstvoval na kulturnem polju. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Louiso, rojena Durn, doma iz Gradišča, Vipavja, sinia zdravnika Borisa, ki je pri zdravniškem štabu v Lakewood bolnišnici, dva vnuka in več sorodnikov. Hč Stephanie je umrla leta 1944 Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v Knoll-wood mavzolej. Mary Lesiak Včeraj zvečer je umrla Mary Lesiak, roj. Vuk, (po domače Micka), stanujoča na 1041 E. 72 St. Doma je bila iz Kamne Gorice n^ Gorenjskem, odkoder je prišla sem pred 50 leti. Zapušča otroke Johna, Stephena, Louisa, Christine Stromsky in Mary ter brata Johna Vuka, kakor tudi vnuke in pravnuke. Bila je članica društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Oak Camp No. 76 WOW in pod. 25 SŽZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda sv. Vida in od tam na pokopališče. Ura pogreba bo naznanjena jutri. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Anthony Skrabec Danes zjutraj je umrl na svojem domu, 6325 Carl Ave., Anthony Skrabec, star 66 let. Pogreb bo oskrbel Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti pozneje. -----o------ Madžarska namiguje na amnestijo, da bi dobila glasove Vlada namiguje, da bo “odpuščeno” onim, ki so zagrešili “napake” proti režimu. BUDIMPEŠTA. — Madžarska po komunistih vodena Ljudska fronta je dala pretekli teden razumeti, da utegne biti proglašena amnestija za one, ki so zagrešili “pomote” proti režimu. Obetajoč “spravo” in “odpuščanje” pa obenem grozi uradnikom, ki zlorabljajo svojo oblast. Slična amnestija za oprostitev mnogih kaznjencev je bila proglašena v Sovjetiji 27. marca, — po nastopu Malenkova. Sovjetiji je sledila 4. aprila Romunija. Madžarske obljube so v obliki svečanega apela na madžarsko ljudstvo!, objavljenega ha prvih straneh madžarskega časopisja, naj ljudje glasujejo icib volitvah Porast Clevelanda; izgradnja 300 novih domov v N. Oimstedu Hiše bodo stale od $17,950 do $19,500. — Naplačila $4,500 mesečna odplačila $88.00. CLEVELAND. — Včeraj so pričeli v North Oimstedu z izvajanjem enega naj večjih gradbenih projektov v Cuyahoga okraju, kjer bodo zgradili 300 hiš, tako imenovanih “ranch style” domov, ki bodo stale v skupni vsoti $5,500,000. Sedež tega ogromnega projekta se nahaja na ozemlju med Clague Rd., in Grace Ave., severno od Mastick Rd. Lastnik projekta je družba Olmsted Estates, Inc.—Cene teh hiš bodo od $17,950 do $19,500. Naplačila na hiše bodo znašala približno $4,500, mesečna odplačila pa približno $88 in davke. -------------o------ Bivša del. lajni« Frances Perkins je postala profesorica Pravi, da je ona “zadnji jesenski list, ki je odpadel od debla ‘New Deala’ ” WASHINGTON. — Frances Perkins, ki je bila prva ženska v kabinetu kakega ameriškega predsednika, je !- mcala svoje javno delovanje kot “zadhji jesenski list Novega Deala”, kakor je svoj .odstop iz vladne službe sama označila. Zdaj je podala ostavko na svoj položaj komisarja oz. komisarke Social Sendee ustanove. Ob tej priliki je dejala: “Delovala sem v velikem času, za kar sem Bogu hvaležna. Mislim, da je bil to moj POVELJSTVO Z. NARODOV RAZMOTRIVA SITUACIJO Kitajski radio trdi, da bodo komunisti vrnili večje proporčno število ranjenih in bolnih ujetnikov kakor zavezniki. — O predlogih za obnovo pogajanj za splošno premirje ni podal glavni stan čet Združenih narodov nikakega komentarja. 17. aprila za listo kandidatov največji privilegij. Ljudske fronte, češ, da bi bila “Ko ,odhajam iz javne službe, potem na dan 1. maja, ki je dr- ne občutim nikake žžalosti. Ved-žavni praznik v Madžarski, pri- no je namreč okoli vogala nekaj merna prilika za proglasitev am- boljšega. Kot profesorica vsto-nestije. pam zdaj v popolnoma novo živ- -------o------ Ijenje in mislim samo na jutriš- Minister Eden operiran nji dan.” I Mrs. Perkins, ki je bila delav-LONDON. — Zunanji minis- ska tajnica pod predsednikom ter Anthony Eden, ki j.e 55 let.Rooseveltom in ki je zdaj stara star, se je 12. aprila podvrgel 0—71 ie^ b0 poučevala v Cham-peraciji na žolčnih kamnih. Po-|paign) m Na kakšnem učnem, ročilo naznanja, da je njegovo zavodu in kakšen predmet ho zdravstveno stanje ugodno. Komunisti ne marajo Adenauerja BERLIN. — Vzhodnonemška vladajoča socialistična stranka (komunisti) zmerja Konrada A-denauerja, nemškega kanclerja vlade v Bonnu, z “napihnjeno žabo.”' poučevala, poročilo ne pove. Za zaseg zemlje v Boliviji LA PAZ, Bolivija. Bolivijski delavski glavni stan, ki izva.-ja silen vpliv na novo bolivijsko revolucionarno vlado, je slednjo pozval, naj “zaseže vso veleposest in jo izroči kmetom.” MUNSAN, Koreja. — Komanda čet Zdr. narodov je včeraj dolgo in natančno proučevala komunistični predlog za takojšnjo obnovo! splošnih mirovnih pogajanj na osnovi komunističnih “koncesij”, ki so odprle pot prostovoljni izmenjavi komunističnih in zavezniških bolnih ter ranjenih vojnnih ujetnikov, katera zamenjava se prične 20. aprila. V zavezniškem taboru vlada rahlo upanje, da je morda vendarle na vidiku ta ali ona rešitev mrtvila teh pogajanj, ki so se končala lani 8. oktobra Možno je, da se bodo pogajanja za premirje obnovila že v času, ko bo izmenjava ranjenih in bolnih ujetnikov še v teku. Komunisti so povedali, da so v skupini neidentificiranih ujet-nikot, katere so obljubili vrnit: vojaki iz Kolumbije, Kanade, Turčije, Grčije, Nizozemske, Filipinov, Južne Afrike in Avstralije. V nedeljo so komunisti obljubili, da bodo izročili zaveznikom prvo skupino .qd 600 ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov, prihodnji ponedeljek. Med temi 600 ujetniki je 120 Amerikancev. — Komunisti niti povedali, katerih narodnosti vojaki bodo vključeni v prvi skupini, ki bo štela 100 mož. Gen. Clark, vrhovni poveljnik čet Zdr. narodov na Daljnem vzhodu, ni podal nikakega komentarja o nestrpni komunistični zahtevi po obnovi splošnih pogajanj za premirje. Komunisti so ga opozorili, da so pogajanja zdaj podpisana in zapečatena. Radioi v Peipingu je naznanil, da se bo prvi konvoj ranjenih in bolnih zavezniških vojnih ujetnikov podal na pot v torek zjutraj (danes) iz taborišč Severne Koreje in bo dospel v Kaesong v četrtek. Konvoj bo sestojal iz 23 motornih vozil. Nato bo nastopila štiridnevna perioda dejanskega izmenjavanja v Panmunjomu. Konvoji, ki bodo vozili bolnike in ranjence, bodo varni pred zračnimi napadi kakor tudi pred napadi čet. Komun, vozila bodo opremljena z belimi zastavami in velikimi rdečimi križi. Dalje je komunistični radio v Pekingu izjavil, da bodo Kitajci repatriirali proporčno večje šte- vilo ranjenih in bolnih ujetnikov kakor zavezniki. Od 12,000 zavezniških vojnih ujetnikov jih bodo komunisti repatriirali 5 odstotkov. Zavezniki, ki imajo v svoji oblasti 132,000 komunističnih ujetnikov, pa jih bodo vrnili samo 4.3 odst., pravi njihov radio, ki ponavlja trditev, da ni pri zaveznikih nobenih ujetnikov, kateri bi se ne hoteli vrniti domov. Mrs. Ovela Culp Hobby načelnica novega vladnega oddelka Ona je druga ženska v zgodovini. ki zavzema tajniški položaj v predsednikovem kabinetu. WASHINGTON. — Dne 11. a-prila je bila Mrs. O veta Gulp Hobby zaprisežena kot tajnica novega departmenta za zdravstvo, vzgojo in dobrodelnost. Predsednik Eisenhower, ki jo je imenoval na ta položaj, je bil prvi, ki ji je po zaprisegi čestital. Zaprisega se je izvršila v Beli hiši. Med pričami in ostalimi navzočimi, ki so prisostvovali zaprsegi, so bili tudi njen mož William P. Hobby, bivši governer Texasa in izdajatelj časopisa Houston Post, teksaški kongresniki in mnogi prijatelji. Mrs. Hobby je druga ženska, ki zavzema tajniški položaj v kabinetu predsednika. Prva je bila Mrs. Frances Perkins, katero je pokojni predsednik Roosevelt i-meoval za delavsko tajnico. niimi rodbina štirih članov, ko g Wfhov uvtomobil kolidiral na ezniškem križišču z vlakom arda Fe železnice. ?Q^*n,° Pr* vsaki vožnji pre-*dn» in levi zmanjšujmo število žr- Kremeljska propaganda za “rešitev” zakoncev Rosenberg bočF63 •'asn° W Bolj toplo, po-Jasno in np premrzlo. PRETEKLI TEDEN smo poročali, da sta na smrt obsojena zakonca Rosenberg vložila svoj zadnji priziv za revizijo njune obravnave in obsodbe. Prav tako smo- tudi poročali, da j,e ju-stično tajništvo izjavilo, da sta zakonca ta priziv vložila prepozno neglede na dejstvo, da so bili vsi njuni prizivi že na vseh instancah odklonjeni, tako tudi na naj višji instanci — po predsedniku Eisenhowerju. Za njuno “rešitev” so zagnali komunisti po navodilih iz Moskve velik krik in vik ter odprli vse zatvornice svoje bučeče propagande. Toda vse to je bila gola utvara, ki je imela izrecen namen: smrt Rosenbergov! Sov- jeti so njuno zadevo temeljito pretehtali ter jo verjetno tudi pravilno razumevali. Najprej se je pokazala nujna, potreba ohrabriti ostale sovjetske vohune po zapadnem svetu, kajti samo vrhunsko smetano premešča -sovjetska tajna služba ob času nevarnosti pod varno zavetje železne zavese, medtem ko cistah množični drobiž prepušča svoji usodi. V primeru Rosenbergovih se je pravočasna premestitev na drugo stran zavese ponesrečila, zato tudi tak hrup in vrišč za pomilostitev. Kremelj ima navado da z enim udarcem po možnosti ubije kar dve muhi in se--dan j a propagandna gonja je na- perjena prav na ta dva zadetka, čne dialektike le oprijelo. Kre-Komunisti priznvajo, da ob-1 melj ima ves interes, da Rosen-stoja še ‘žarek” upanja, in prav bergova ne uideta električnemu zaradi tega “žarka” j e treba z stolu. “Mrtvi ne govorijo!” je vsemi prepagandnimi topovi na plan. “žarek upanja” je namreč v tem, da bi Rosenbergova v zadnjem trenutku izdala še Inar-sikatero zanimivost, ki bi sovjetsko tajno službo spravila v strahotno zadrego, obema obsojencema pa rešila življenje. Kremelj meri čevlje po lastnih kepiitin. Prepričan je, da bo A-merika odločila prav nasprotno od tistega, kar bo zagovarjal Kremelj. Tega načela so se Sovjeti vedno držali — in Amerikancev se je verjetno v teku tolikih izkušenj nekaj komunisti- Bingo igra je nezakonita, pravi governer COLUMBUS. — Governer F. J. Lausche je izjavil, da je po njegovem mnenju igra Bingo nezakonita, neglede kako je igrana Governer je to izjavil v svojem komentarju glede odloka lo-rainskega župana John Jawor-skega, ki je dovolil to igro, če je igrana v dobrodelne namene. Governer Lausche je rekel: — “Po zakonih države Ohio je igra bingo, pri kateri se igra za denar, nezakonita. Drugega komentarja nimam v sedanjem času.” Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Trideseti dan— V četrtek 16. aprila ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Leopold Kališek na 30. dan njegove smrti. Prva obletnica— V četrtek ob osmih zjutraj bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd., sv. maša za John Zadnika v spomin 1. obletnice njegove smrti. Seja preložena— Waterloo Grove 110 W. C. je preložilo sejo s 15. na 26. aprila. Na tej seji bodo vse članice, ki so pri društvu nad 25 let, dobile posebno broško. Dvanajsta obletnica— V sredo ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Terezo Zalokar v spomin 12. obletnice njene smrti. 2. obletnica— V četrtek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Lovrenca darovana sv. maša v spomin druge obletncie smrti pok. Franka Žagar. ------o----- Iz raznih naselbin CANON CITY, Colo. — V četrtek 16. aprila bo v cerkvi sv. Mihaela sv. maša za pok. Ladislava Šuštaršič v spomin 22. obletnice njegove smrti. SAN GABRIEL, Cal. — Anton Udovich, ki se že del j časa mudi tu, se zelo, dobro počuti, pa se namerava vseeno sredi maja vrniti v Milwaukee, Wis. Pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem Ford predvideva velike odslovitve delavstva DETROIT. — Ford Motor Co. predvideva začasen odpust 45,000 delavcev — to je tretjine, vsega Fordovega delavstva — ker je zastavkala v Michiganu neka majhna tovarna, kjer izdelujejo avtomobilske dele. V Detroitu in okolici je že brezposelnih 19,500 delavcev zaradi stavke 2,500 ljudi v neki tovarni. Volitve v Argentini BUENOS AIRES. — Dne 12. a-prila so bile volitve v dveh novih argentinskih provincah — v provinci Presidente Peron in Eva Peron. V obeh provincah je zagotovljena zmaga peronistične stranke, pravijo. zatrjeval Stalin, ko je predlagal Churchillu v Moskvi pokolj 50 tisoč nemških častnikov, če pa hoče Kremelj tudi doseči usmrtitev Rosenbergovih, je po komunistični dialektiki potrebno | čim bolj zahtevati njuno pomilo- 1 stitev. Le s takim hrupom bo — tako sodi Kremelj — Amerika zaslutila, da Kremelj nekaj skriva in je treba storiti prav nasprotno — postaviti priljubljeni kremeljski veto. Igra je spretna in vredna njenih izumiteljev, ali pa bo tudi uspela, je drugo vprašanje. Odhajanje Japoncev iz Kitajske TOKIO. — Na potu domov je druga skupina od 5,000 Japoncev, ki so ostali v Kitajski še iz druge svetovne vojne. Vihar v Afriki EAST LONDON, Južna Afrika. — Tukaj je divjal 12. aprila silen vihar, ki je poškodoval in ranil stotine ljudi ter povzročil ogromno materialno škodo. -------------o----- Na klavir je igral 132 ur CAMBRIDGE, Anglija. — S. Strickland, 40 let stari pianist, je posekal vse svetovne rekorde v igranju na klavir. Neprestano je igral 132 ur. NAJNOVEJŠE VESTI MUNSAN, Koreja. — Danes je odletela velika jata ameriških letal naproti' komunističnemu konvoju vojnih ujetnikov, ki ga bo ščitila iz zraka, da ga na poti pomotoma ne napadejo letalci te ali one strani. HANOI, Indokina. — Francoske čete so se včeraj umaknile iz strateške Laos trdnjave v Sam Neua, ne da bi izstrelile en sam strel, ko se je pričela valiti od severa misteriozna komunistična ofenziva. CLEVELAND. — Danes se prične v Clevelandu baseball sezona Ameriške lige, ki jo bodo tukaj otvorili “Indians” iz Clevelanda in “White Sox” iz Chicaga. BONN, Zap. Nemčija. — Tukajšnja vlada je pričela z registracijo 56,000 prostovoljcev, ki so se priglasili za vstop v novo nemško armado. /lMERi$kA Domovi Iva vari refl et’eta 8 +taitsuB'~. Clair Ave. llEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zpd. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, zti 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES Umted States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 73 Tues., April 14, 1953 Pot k rešitvi Slovenska Koroika i Ob priliki neke slovesnosti na College sv. Petra v Jersey City na čast sedanjemu delavskemu tajniku Durkinu je ta govoril o pomenu socialne okrožnice papeža Leona XIII. “Rerum novarum.” V svojem govoru je Mr. Durkin povdar-jal, da današnje prodiranje komunizma ni utemeljeno v njegovi notranji moči, marveč v slabosti naše vere v temelje, ki jih je položil Leon XIII. v svoji znameniti socialni okrožnici “Rerum novarum.” Med drugim je delavski tajnik izrekel tudi sledeče misli: “Jaz vam ne morem podati kakih izkustev filozofov in duhovnikov, ki so učenjaki po poklicu, toda jaz vam morem govoriti kot delavec, ki je ce,lo svoje življenje prebil v praktičnem življenju. Kot dognanje svoje lastne skušnje v tem delavnem svetu dobro vem, da ni moč komunizma tisto, česar se nam je treba bati, marveč slabost naše lastne vere v krščanska načela.” Nato je v svojem govoru razvijal misel, da je zmaga nad komunizmom najlažja s pozitivnim delom, da se čim bolj približamo ciljem, ki jih je določil veliki socialni papež Leon XIII v svojem krščanskem manifestu “Rerum novarum.” Mr. Durkin je dejal: “To ni lahka naloga, toda plačilo je veliko. To je nalo ga, ki jo daje človeštvu “Rerum novarum” kot pot k njegovi gospodarski in duhovni rešitvi. Drugačna pot neizbežno vodi k socialni borbi, k nezaupanju in revščini, vodi nujno k zmešnjavi, ki jo danes svet doživlja pod imenom komunizma.” Predsednik Združenih držav ameriških Eisenhower ima pred seboj dve ogromni nalogi: V zunanjem svetu poskrbeti za mir med narodi in za svobodo zasužnjenim narodom, v domači državi pa za socialni mir. Tudi naša velika država, ki je danes na svetu najmočnejša in vodilna v svobodnem svetu, kaj lahko postane žrtev svetovne zmešnjave, nesreče in revščine, ki jo ustvarja komunizem, če se v njej ne doseže socialni mir med stanovi in razredi. En sam splošni štrajk železničarjev, premogarjev ali jeklarjev kaj lahko ohromi vse naše gospodarsko življenje ter more med delavskimi množicami povzročiti bolestno razpoloženje za komunizem. Danes je ogromna večina delavstva v Združenih državah zdravega mišljenja in odločno odklanja komunizem. Razredna borba, posebno pa občutek, da se mu dela krivica, bi lahko med delavski sloj zanesel to moderno družabno bolezen, da bi iskal rešitve tam kjer je ni, v komunizmu. Kot smo videli v Evropi, rode razredne borbe med podjetniki in delavstvom med delavci neko strast, v kateri drve brez razsodnosti tako daleč, da sami sebe pahnejo v brezno gorja, ki ga rodi komunizem. Velika je ta naloga, da se v državi ustvarijo vsi tisti po goji, ki bi preprečili težke in strupene razredne boje med 60 milijoni zaposlenih in med delodajalci. V Evropi se je že sto let vtepalo delavskim množicam Marksovo načelo, da je “razredna borba” rešitev za delavstvo. Delavski tajnik v Združenih državah pa, ki je sam izšel iz delavskih vrst, jasno m odločno povdarja, da je rešitev družabnega miru in blagostanja le v sporazumu med delodajalci in delavci, ki se more doseči le na načelih papeških socialnih okrožnic. Predsednik Eisenhower se je izkazal za odličnega diplomata pomirjevalca, ko je med drugo svetovno vojno znal spretno izravnati na vojaškem polju razna težka nasprotja med zavezniki. S svojo izbiro delavskega tajnika pa je pokazal tudi svoje sposobnosti pri delu za dosego socialnega miru v naši domovini. Sicer je ob imenovanju Mr. Durkina marsikje našel nerazumevanje in celo nasprotovanje v svo lih lastnih strankinih vrstah, toda vsi ti pomisleki so danes utihnili. Res je bil izreden slučaj, da je novi predsednik države izbral za svojega delavskega tajnika osebo, ki ni niti član njegove stranke in ki je ob volitvah oddal svoj glas nasprotnemu kandidatu. Pa ravno s tem je Eisenhower pokazal svojo veličino in sposobnost. Z izbiro sedanjega delavskega tajnika je napravil na vse delavstvo v Združenih dr-žavah velik utis, ugoden odmev, ker je ustvaril med njimi prepričanje, da se njegova administracija ne bo ustavljala pravičnim delavskim zahtevam. Vse kaže, da je ravno ime-novanje Mr. Durkina za delavskega tajnika ustvarilo naj-ooljše pogoje za dosego socialnega miru. Delo za ta cilj more voditi le mož jasnih načel, bogatih skušenj v delavskih organizacijah in ki ima pred seboj lf en smoter: Na temelju krščanskih socialnih načel doseči socialno pravičnost. Kakor vse kaže, je predsednik Eisenhower našel v osebi Mr. Durkina tako osebnost. Naša država ne more in ne sme več nazaj v čase, ki si jih morda žele kaki posamezniki, ko je stalo pred tovarnami na stotine brezposelnih, ki so prosjačili za delo pod vsakimi pogoji. Delaveč mora biti v človeški družbi in gospodarskem življenju v državi enakovreden član. Delavstvo in podjetništvo skupaj ustvarjata bogastvo Amerike, tako naj bi tudi oba razreda v skupnem delu na podlagi krščanskih socialnih načel ustvarila vse pogoje za socialni mir v državi To je pot k rešitvi. m h. “Kristusovo vstajenje in mi” Pod zgornjim naslovom je prinesel celovški Naš tednik u-vodnik, poln globokih misli za današnje čase. Za velikonočno razmišljanje se je uvodničar po-služil besed sv. Pavla, kakor jih je zapisal v svojem 1. listu Ko-rinčanom: “Če Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi naša vera. Če Kristus ni vstal, čemu se mi te daj v nevarnost spravljamo vsako uro? Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vs eh ljudi najnesrečnej-ši. Če Kristus ni vstal, potem jejmo in pijmo, ker jutri bomo u-mrli . . . Toda Kristus je vstal od mrtvih.” Zgornje besede je apostol Pavel naslovil na krščan. občino, ki je živela med številnim poganskim in nadutim judovskim prebivalstvom kot mala manjšina svoje posebno 'življenje in gojila svoje boguslužne obrede in običaje. Po krivdi nerazsod nih ljudi pa je nastal v njej nered: strankarstvo, pohujšanje, pravde pred poganskimi sodni ki. In v mnogih važnih rečeh si niso bili na jasnem. Zato so Pavlove besede odločne, nedvoumne. Vera v Kristusovo vstajenje naj jim daje pogum, da vztrajajo sredi poganskega po smehovanja in judovskega nasprotovanja. Vera v Kristusovo vstajenje naj jim ohrani zdravo, jasno pamet, da se ne dajo premotiti trenutnim dozdevnim koristim in užitkom. V veri v vstalega Kristusa naj ohranijo enotnost med seboj in naj ne nasedajo vabam in grožnjam lažnivih bratov. Po takšni razlagi apostolovih besed pa postane uvodničar še konkretnejši, ko med drugim piše: “Te apostolove besede so povedane tudi narodni manjšini, ki navzlic posmehovanju e-nih in nasprotovanju drugih skrbno čuva svoje svetinje in — že ponovno obsojena na smrt— umreti noče. Vrnil pa se je vanjo nered: strankarstvo, skuš-njavec mamon, pohujšanje, izdajstvo. Vse to je tako silno, da narod pod njim skoro klone. A v odločilnem trenutku se zave, da sta zgolj materialno usmerjena špekulacija in na njej gradeča kalkulacija prešibek temelj narodnega življenja, tako kulturnega in gospodarskega kot političnega. Važnejši in zanesljivejši od njih je ozir na Boga in njegovo postavo, za krščansko narodno družino pa še vera v Kristusa od mrtvih vstalega. V tej veri ima naše hotenje in nehanje končno svoj vzvišeni pomen in svojo absolutno zanesljivo podporo.” “Denar ne smrdi” “Če Kristus ni vstal, tedaj smo zares pomilovanja vredni in “od vseh ljudi najnesrečnej-ši.” Čemu se tedaj “v nevarnost spravljati vsako uro”? Tedaj rajši ‘“jejmo in pijmo, ker jutri smo mrtvi,” jutri nas ni več, požrla nas je usoda na smrt obsojenih! Če Kristus ni vstal, tedaj smo abotni, ako se strogo dosledno držimo božjih zapovedi in naukov Cerkve celo pri prosvetnem, gospodarskem in političnem delu, ako ne sprejemamo laskavih prilik za dosego trenutnih uspehov. “Denar ne smrdi.” Čemu se ga braniti, če Kristus ni vstal, pa najsi ga iponuja sam peklenski zilatar? Če Kristus ni vstal, volimo, kar je, danes one, ki nas love s starostno podporo, jutri druge, ki imajo še bolj privlačne limanice, tretjič pa komuniste, ki obljubljajo raj na zemlji! Če Kristus ni vstal, čemu tedaj ves trud za rešitev in ohranitev narodnih in verskih vzorov, čemu tolikanj opljuvana in z najgr-šim -blatom ometana posebna slovenska stranka s poudarkom na krščanskem imenu in programu, čemu Mohorjeva družba tiskarna, čemu vse delo, ki ga nam sovražnik sproti podira, čemu vse skrbi, ob katerih ne more nihče obogateti?” “Toda Kristus je vstal od mrtvih!” Zato nas ne more omajati ne škodoželjni, zlobni posmeh, ne natolcevanje in blatenja, ne krivo sumničenje in podtikova-nje. Naš “trud čez mero,” naše “rane v izobilju,” zadane nam od ‘“lažnivih bratov,” nam niso v nečast. Na očitek, da smo reakcionarni, da je naše stališče in delo nesodobno in nesmiselno, je že pred 1900 leti odgovori sv. Pavel: “Kar je nespametnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil modre, in kar je slabotnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega; kar je na svetu preprostega in zaničevanega, si je Bog izvolil, da se noben človek ne bč hvalil pred rijim . . . Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.” Da, prepričani smo, da pride vsak resnični uspeh od Go spoda. Zato se hvalimo v Gospodu tudi za volilni uspeh, ki je sicer skromen, pa vendar razveseljiv spričo brezprimernega besnenja beelzebubtove tovariš sije.” “Za nobeno ceno umreti!” “Diktatorji in tirani drug za drugim legajo v grob. In ne bodo vstali tretji dan zmagovito iz njega. Zemlja jih bo krila do sodnega dne, kot slehernega zemljana. Ne bodo več strašili med živimi, ne bodo več strahovali ljudstev, ne bodo več ob soj ali na ječo in smrt skrivnostnega telesa Kristusovega, Cerkve. Njim ne bo nihče odgovora dajal za svoja dejanja, ne tpoedinci, ne narodi, ki so pod njimi in pred njimi trepetali leta in desetletja. Pa tudi potuhnjenci in koristolovci, ki so jim trosili cvetje in žgali kadilo zavoljo minljivih in varljivih srebrnikov, ne bodo njim odgovor dajali, temveč nekomu drugemu: Kristusu, ki je tretji dan od mrtvih vstal in sedi na desnici Očetovi in sodi. Zdaj, vsak dan, vsak trenutek sodi kot pravični sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Zdaj in vsak čas uresničuje besedo preroka Jeremije: “Gospod, osramočeni bodo, kateri tebe zapustijo, v zemljo bodo zapisani, kateri od tebe odstopijo.” Vsakogar sodi in obsoja one, ki so Barabi dajali prednost pred njim. Zaničevanim zaradi njega, ponižanim in razžaljenim in proti silni premoči se branečim pa kliče: “Ne boj se, mala čreda . . .!” Naša krščanska in narodna vest nam pravita, da je naše gledanje pravilno in naša pot prava. Pritrjuje nam pretežna večina naroda. To dokazujejo kljub stoterim oviram in prepovedim prenapolnjene cerkve ter oblegane spovednice in obhajilne mize v Sloveniji. “Kristus je vstal od mrtvih. Verujemo, da bo On kdaj naklonil lepše življenje narodu, ki njega se držeč, za nobeno ceno noče umreti.” Kmetijska gradbena zadruga v Celovcu Tiste naše kmečke rojake, ki imajo namen, da se nekoč vrnejo, in morda še koga drugega, utegne zanimati, kaj nudi takšna zadruga, kakor je omenjena v Celovec, posebno ker te vrste zadrug nekdaj v Sloveniji nismo še imeli odn. je njene naloge opravljala banska uprava s svojim kmetij, oddelkom odn. v manjši meri tudi Kmetijska družba. Kmetijska gradbena zadruga v Cel. je bila ustanovljena 1949 v okviru deželne koroške Kmetij. zbornice. Pri njej morejo dobiti kmetje vedno najboljše in naj cenej še nasvete in načrte za napravo gnojišč, gnojiščnih jam, silosov in dr. kmetijskih zgradb. Po načrtu, ki ga izdela odn. da na razpolago omenjena zadruga, so gnojnične jame, si- losi itd postavljeni v razmeroma kratkem času, ker se pri izvedbi teh načrtov uporabljajo posebni jekleni obodi. Zadruga poskrbi tudi ves potrebni material, kakor cement, železje, barvo za pleskanje itd, in to po zelo ugodnih cenah. V uvaževanja vrednih primerih daje še posebne ugodnosti. Kmetijska gradbena zadruga v Celovcu je v poslovnem 1. 1951-52. zgradila 378 gnojničnih jam z vsebino 16,125 kubik. m ali za nad 1,600 vagonov gnojnice, in pa 257 silosov za okisanje krme z vsebino okrog 8,000 kub. m. UNESCO-Dr. Koerner-VdU Na Dunaju imajo te dni razstavo, ki jo je priredila Mednarodna organizacija za kulturno zbliža rij e narodpv (UNESCO)'. Odkril jo je 27. pr. m. avstrij. zvezni predsednik dr Koerner, ki spada v socialistične vrste. Kot državni predsednik pa si je v svojem govoru nekaj dovolil, kar sicer možje na takih mestih navadno ne delajo.. Med drugim se je v svojem govoru dotaknil nacistične Zvezfe nef-odvisnih (VdU), s katerimi se je zvezala avstr. Ljud. stranka, da bi tako oslabila socialistični vpliv v vladi. Dejal je namreč, da “se mu ne zdi potrebno, da bi vlado razširili še na stranko VdU, o kateri skupini še ni mogoče trditi, da je državotvorna.” Sicer dr. K. ni povedal s tem nobene neresnice, toda za VdU je to huda klofuta, čeprav so njeni pristaši popolnoma prepričani, da se bodo nekoč še z njo ponašali. Indirektno pa je to tudi udarec po Ljudski stranki, ki se je z njo zvezala. Mi kot mejači tudi take stvari spremljamo. "Država" zločincev sredi pragozda Nekaj pogumnih reporterjev je nedavno lobiskalo najbolj čudno “državo” na svetu, na meji med Venezuelo in Kolumbijo. Imena nima in omanjeni južno-ameriški državi j©! pripoznava-ta samo de facto. “Republika o-bupancev”, kakor jo imenujejo, je oddaljena nekaj milj od kraja San Fernando in leži sredi pragozda. Ni čudno, da se .sfcriva pred zunanjim svetom, saj živi v njaj kakih 10,000 morilcev, tatov, ponarejalcev, zločincev in vlačug. Njen predsednik je letos Marcus Stern iz Chicaga, ki ima na vesti več roparskih umorov in ki je bil .obsojen na smrt na električnem stolu, pa je iz kaznilnice pobegnil. Zgodovina te “države” je zelo zanimiva. Kolumbijska policija in vojaštvo sta večkrat poskusila pregnati zločince, ki so se v množicah zbirali na meji, ropali in ubijali, potem pa se zopet umaknili v džunglo:. Brazilija, Venezuela in Kolumbija so konično poslale proti njim celo' močna vojaške čete, toda brez uspeha. Proti koncu druge svetovne vojne so poslali zločinci županu obmejndga mesta San Rafael de Murille poslanico, njihovi predstavniki pa so se napotili v glavno mesto Kolumbije Bogoto, da bi od vlade izposlovali dovoljenja za ustanovitev svobodne “republike”. Kolumbijska vlada je v to privolila s pogojem, da zločinci ne bodo več ropali in pobijali ljudi. Kolumbija je o tem obvestila Venezuelo in Brazilijo, ki sta bili z njeno odločitvijo zadovoljni. Tako imajo zločinci že deset let svojo državo. Na področju Rio Magdalena je mnogo zlata, ki ga zločinci izkoriščajo. Vse zlato pride v roke predsednika, ki ga proda Narodni banki Kolumbije ali Venezuele ali pa ga pošlje v Trinidad. Izkupiček si zločinci razdele. Med njimi so Amerikanci, Španci, Nemci, Avstralci, Italijani in pripadniki še drugih narodnosti. Davkov ne plačujejo, policije nimajo, pa tu- K sodobnim svetovnim problemom i Sovjetska zveza brenka še dalje na mirovne strune. Komunisti in Združeni narodi na Koreji so se dogovorili, da bodo zamenjali bolne in ranjene vojne ujetnike. Sovjeti so obljubili, da bodo pasredovali pri Severnih Koirejcih za izpustitev ameriških civilistov, ki so jih komunisti zajeli v Sev. Koreji ob začetku spopada na Koreji. Sprememba sovjetske zunanje politike je povzročila na Zahodu precej skrbi in vzbudila tudi dosti nad. Državniki tostran in onstran morja so v ipresoji novega političnega položaja zelo previdni. V splošnem smatrajo novo-sovjetsko taktiko za enega najpomembnejših dogodkov po drugi svetovni vojni. Kitajci in Severni Korejci so predlagali, naj se obnove pogajanja za premirje. Ker je Molotov že pred časom izjavil, da se Sovjeti strinjajo s predlogom kitajskih komunistov glede povratka vojnih ujetnikov, bi bila s tem odstranjena zadnja ovira ustaviti sovražnosti na razdejani Koreji. Dober del odgovornih državnih voditeljev na Zahodu priznava, da morda Sovjeti v resnici nameravajo vsaj začasno vzpostaviti boljše odnose z nekomunističnim svetom, pri tem pa nikakor ne pozabljajo poudariti, da je gotovo, da so končni cilji komunizma ostali nespremenjeni. Oni in z njimi tudi vsi poznavalci komunizma sodijo, da je stal ni in končni cilj Moskve vzpostavitev komunizma na vsem svetu; Moskva naj bi bila njegovo središče in vaditelj. Če bo Moskva šla dalje po nakazani poti in pride na Koreji v resnici do premirja, bo moral reševati Zahod celo vrsto novih sedanjem obsegu. Vse to j,e le za slučaj, če pride na kak način do pomirjenja med Zahodom in komunističnim Vzhodom, toda za enkrat vojne na Koreji še ni konec, prav tako ne v Indokini in Malaji, nasprotno pojavila se je novo bojišče v Afriki, kjer v Keniji komunisti podr pirajo in vodijo borbo domači-nciv proti belim in njih “sodelavcem.” Sklenitev premirja na Koreji bo šele prvi'korak, samo priprava k razgovorom. * * * Ena najpomembnejših spornih točk med Zahodom in Vzhodom je gotovo Nemčija. Nemški kancler dr. Konrad Adenauer se jo pretekli teden razgovarjal v Washingtoinu z odgovornimi ameriški državnimi voditelji o tem vprašanju. Razpravljali so o bodočnosti Posarja, o oborožitvi Nemčije in o ameriški podpori v ta namen, na katero Nemci računajo, pa gotovo tudi o novonastalem mednarodnem političnem položaju. Sovjeti tipljejo razpoiloženjie Zahoda o morebitnih novih razgovorih za sklenitev miru z Nemčijo. Pretekli teden so se pa dveh letih prvič sestali predstavniki štirih sil in se raz' govarjali o tem, kako preprečiti v bodoče letalske spopade, kot so bili oni v preteklem mesecu, ko je bil sestreljen en angleški bombnik in en ameriški lovec. Na Zahodu pričakujejo', da bodo Sovjeti predlagali v bližnji bodočnosti razgovore o vseh spornih vprašanjih med obema svetovnima taborama. Poleg Nemčije, je tu še Avstrija, Trst, umaknitev sovjetskih in ameriških čet, ureditev poljsko-nem-ške meje. Vsako izmed teh vprašanj je težko in zapleteno', vsako bi zahtevalo izredne potrpežlji' težav. Atlantska zveza je nastala vosti in spretnosti, če naj bo za-zaradi nevarnosti sovjetskega!dovoljivo rešeno. Če Moskva v vdora proti Zahodu, čie bo ta nevarnost minila, pa čeprav samo trenutno, bo obrambno skupnost težko vzdržati, kaj šele dopolniti in izgraditi do one mere, ki jo naši državni in vojaški voditelji smatrajo za potrebno. Narodi Zahodne Evrope si žele v prvi vrsti miru, zato jih bo sovjetska mirovna propaganda kaj lahko uverila, da je vsako nadaljne oboroževanje nesmiselno. Med tem, ko bo Zahod popustil in se predal mirnemu življenju, bo Moskva lahko s pomočjo pete kolone, ki jo ima v vseh državah Zahoda, ruvala in spodkopavala temelje sedanjega družabnega in državnega reda. že zadnjič smo omenili, da bodo tudi v Ameriki nastopile težave. Ljudje so se naveličali plačevati visoke davke, čeprav jim ni treba tožiti o kakem pomanjkanju. Kongres bo pod vtisom javnega mnenja skušal zmanjšati izdatke za obrambo in spraviti proračun v ravnotežje. To je samo po sebi gotovo prav in na mestu, toda nikakor ne smemo dovoliti, da bi se spet razorožili do stopnje, kot takoj poi vojni. Če hočemo ohraniti svojo svobodo, moramo biti v vsakem trenutku pripravljeni braniti jo tudi s silo. Oboroževanje bo torej še dolgo dobo let nekaj stalnega, upajmo pa, da ne bo potrebno v di tatvin ne poznajo. Predsednika izvolijo vsako leto. Bodoči predsedniki se šolaj,o, zdaj v Panami, Kolumbiji in Venezueli. Kolumbijska vlada je spoznala, da je to še najboljši način, da zavaruje svoje ljudi v obmejnih krajih pred tolovaji. Nedavno jim je poslala celo večje količine živil. , Na razstavi vseh teh vprašanjih popusti k1 tako omogoči njih rešitev, na svetu še vedno ne bo miru, ker bo ostal strah pred nenadno spremembo sovjetskega razpoloženja. Oba tabora se bosta še dalje oiboroiževala in se pripravljala za vsak slučaj. Dokler se komunizem ne odreče svoj emO cilju po nadvladi nad vsem svetom ali pa dokler ni toliko oslabljen, da ne bo več nevaren, tako dolgo pravega miru na svetu biti ne more. Da bo komunizem končno pre' magan, o tem ni dvoma, vprašanje je le kdaj. Ne pozabimo, da je islam ogrožal zahodni krščanski svet nad tisoč let, pa se je končno zrušil sam sebi in izgubh vsako napadalno silo. * * * Francoski komunisti so po dolgem času le dočakali, da se je vrnil njihov voditelj Maurice Tho-rez z zdravljenja v Moskvi. MoZ je gotovo prinesel s seboj najno-vejša navodila. Francoska komunistična partija je preživlja^3 v zadnjem letu hude notranjo pretrese, Tharez se bo potrudil da vzpostavi stari red in bojeri' tost. * * * Iran j.e začel po malem prodajati svoj petrolej. Prvi so prišb Italijani, sedaj pa še Japonrij Verjetno se bo pojavilo še vec kupcev, ker je iranski petrolej naprodaj precej pod povprečno svetovno ceno. Angleži se trudijo to trgovino preprečiti, toda vse kaže, da pravna sredstva sa' ma ne bodo pripeljala do uspeha- Ministrski predsednik Mohamed Mossadegh se je spustil v borbo s šahom (kraljem), od katerega zahteva, naj samo kraljU' je, vlado pa naj prepusti njernU- Argentinski Peron ima tudi — Dva vojna dobičkarja ogle-,hude težave. Izključiti je dal 'z dujeta kip Ludvika XIV. Po- svoje stranke nekaj svojih nek' gled jifria ostane na letnicah j danjih najboljših sodelavcev. 1638 — 1715. — Kaj neki pomeni to? — vpraša prvi. — To bo najbrž številka njegovega telefona, mu pojasni drugi. O Titu pa ugibljejo, da se b° sedaj, ko ima angleško jamstv0 za slučaj sovjetskega napad3’ lažje in verjetno bolj uspešno V°' govarjal s Kremljem kot dosleI /^AND r-'/utitce Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER iCm Novice iz Britske Kolumbije Vancouver. — Dopis- “Kako je v Bratski Kolumbiji” je vz-^u ga končno le dobi. Tu se-s ^ 2elo odhajajo na delo na everni del B. C. ali celo v ^°vinco Yukon in na Alasko. Se čez poletje dobim za-j, a za čez zimo se mo-J° vrniti na jug. k klnoge bo bolj zanimalo, ka-° Napredujemo z našim ver-življenjem tu na obali . 'Nega oceana. — Hvala Bo-’ Naenkrat kar dobro zače-laino. v zadnjem dopisu sem razil željo, da bi potrebo-^ organista in glejte, sedaj ^ ze imamo. Bil je mož že aaj mesecev med nami — a lstm° vedeli drug za drugega, g 1 dan, ko je naš sedanji or-JPdst, k} je tudi naročnik A. 'Nal moj dopis, je tukajšnji evNik prinesel članek s sli- hitel v Alberto, kjer se je naj-dalje ustavil v Lethbridge-u, odkoder ste že brali dopis o velikem uspehu g. misijonarja. Nato se je za kratek čas ustavil v Caulgary, Edmontonu in Edsonu, in tako dal našim ljudem priliko, da so se lepo pripravili za Veliko noč. Tako je poln apostolske gorečnosti in že bogat na izkušnjah delovati med staro in novo naseljenci prihitel v Vancouver — da še tu s svojimi gorečnimi pridigami užge zopet ogenj božje ljubezni v srcih številnih naših rojakov — katerim, ga je tujina ugasnila. Težka naloga in zelo riskirana zadeva je bila priprava tega misijona. Zaradi prevelikega števila družin in omanjkanja časa za pripravo ni bilo mogočei vse družine osebno povabiti, temveč le pismeno v kolikor je bilo mogoče dobiti naslove. Pa je že na začetek misijona prišlo kar zadovoljivo število naših rojakov, med katerimi imajo staro naseljenci večino. Začeli smo misijon v nedeljo 15. marca s sv. mašo. Isti dan zvečer nas je pri misijonski pobožnosti počastil s svojo navzočnostjo tukajšnji nadškof prevzvišeni Viljem Duke; spregovoril je našim rojakom nekaj spodbudnih besed. Nato so se skozi teden vsak večer v lepem številu zbirali naši rojaki k misijonskim govorom in pri pobožnostih navdušeno prepevali. Slovenci so se v lepem številu bro ohranjen velik harmonij, katerega smo kupili od neke protestantske cerkve. In tako nam sedaj g. organist Lojze prav lepo igra pri pobožnostih. Za Cvetno nedeljo bodo pevci peli hrvaški pasijon. Za Veliko nedeljo bomo imeli blagoslov velikonočnih jedil in nato peto sv. mašo. Tako je sedaj začetek storjen; treba bo samo vztrajnosti od strani vernikov in pa velikodušne podpore pri graditvi nove cerkve in potem lahko upamo, da bomo tudi Jugoslovani imeli svojo faro, kakor jo imajo že skoro vse druge narodnosti v mestu. In s tem bomo dejansko pokazali, da le niso naši ljudje sami komunisti, kakor marsikateri o nas tu misli. Ko sedaj razmere tu že precej dobro poznam, sem prepričan, da ko bi naši izseljenci imeli od svojega prihoda sem svojega duhovnika, ne bi komunistična propaganda med njimi imela nobenega uspeha, in bila bi njihova ffara med najboljšimi. Večina naših ljudi je v srcu ostalo dobrih, le v verskem oziru so se zaradi razmej1 čisto zanemarili. — Zato pa se sedaj vsi dobro misleči rojaki sedanjega organiziranega dela vesele in je vsak pripravljen po svojih močeh pomagati. Ker je med našimi bodočimi verniki največ ribičev, je treba samo Boga prositi, da jim da letos veliko sre- ti vsakemu pričakovanju okrog izbrali v petek večer, ko je bi-1G0 naših rojakov. Petje, pri-|la vsa pobožnost v njihovem diga in molitev v rodnem jezi-1 jeziku. Lepo število starih in ku je marsikateremu starona- novih naseljencev je tekom mi- D. Hile seljeneu privabila solze v oči Hitro se je širil glas okoli in tako sedaj udeležba vsako nedeljo narašča. — Da se to novo prebujajoče versko življenje postavi na trdnejše temelje, smo sredi marca imeli cel-tedensiki pravi ljudski misijon. Vodil ga je naš goreči misijonar g. Karel Wolbang, C.M. Od daleč je sicer moral priti g. misijonar med nas, a je to z veseljem storil, da je tako imel priliko obiskati tudi druge kraje širom Kanade, kjer so raztreseni naši ljudje. Najprej se je ustavil za par dni v Win-nipeg-u in lepo število naših rojakov pripravil na prejem zakramentov. Od tam je od- Umrl je ottawski nadškof Ottawa. — Sredi preteklega tedna so v Ottawi pokopali nadškofa Aleksandra Vachona. Nje-giCiV pogreb je bil izraz preproščine in ponižnosti. Pri pogrebu je bilo navzočih osem nadškofov, štirideset škofov in trije kardinali. V baziliki, ki je znana tudi pod imenom Katedrala naše Ljube Gospe v Ottawi, je bilo pri pogrebnih svečanostih prisotnih več tisoč vernikov. Več stotin vernikov ni moglo v Cerkev. Pogreb nadškofa Vachona je bil izza Marijinega kongresa L 1947 največja manifestacija katoliških vernik, in dostojanstvenikov v Kanadi. Na pogreb nadškofa Vachona je prispel tudi ameriški kardinal Spellman iz New Yorka. Nadškof Vachcm je umrl v mestu Dallas, Texas, ko je bil na potu v Avstralijo, kjer se je nameraval kot predsednik stalnega komiteja za evharistične kongrese udeležiti mednarodnega evharističnega kongresa tamkaj. Na njegovo izrecno prošnjo pri njegovem pogrebu ni bilo nikakih hvalospevov in podobnega. Namesto vsega tega je papežev osebni zastopnik v Kanadi msgr. Ildebrando Antoniutti pel rekvi-jem, ottawski škofijski vikar Tessier pa je bral vernikom škofovo zadnje sporočilo. Ob moji smrti,” je želel nadškof Vachon, ni treba nikakih pogrebnih slovesnosti. Ponižno obračam na škofe, duhovnike ta Mrs. Luckock je pripomnila k temu: “To je strašno. Pravice sploh ni. To je skrajno smešno.” Na svetovnem žitnem kongresu, ki so se ga udeležili zastopniki 46 držav na svetu, so z močno večino izglasovali, naj bo cena enemu merniku pšenice na med gdč. Francka Zupančičeva pa o osebnosti v demokraciji. Občin- stva bi bilo lahko več. “Radikalna kura” v Beamsville Toronto, Qnt. — Slovenski prosvetni zbor iz Toronta bo v nedelja 19 aprila ob 4. popoldne ponovil priljubljeno veseloigro narodnem trgu $2.05. Kanada jei “Radikalna kura” v Beamsville, na to ceno pristala, Velika Britanija pa ne. Kongres se je vršil pretekli teden v ameriški prestolnici Washington, D. C. Ko so v zadnjem času navidez ugodno sprožili staro vprašanje izmenjavi vojnih ujetnikov s korejskega bojišča, je kanadsko armadno! poveljstvo objavilo po-polen seznam svojih ujetnikov in pogrešanih. Dejansko vedo, da ima Kanada na oni strani dva svoja vojna ujetnika. Seznam pa vsebuje nadaljnjih 27 imen; teh 27 fantov je pogrešanih. Ont. Igra se odlikuje ne samo po zabavni vsebini, temveč tudi po prijetnih melodijah, s katerimi je posejana. Nikomur ne bo žal, če se bo prireditve udeležil. Vsi rojaki iskreno vabljeni! Kil ii'' Odbor- -------o------ Nek preprost a po svoje prebrisan možakar iz mesta Wini-peg, Man., je začel prodajati zeliščni čaj, katerega je oglaševal v časnikih kot zanesljivo pomagalo proti telesni obilnosti, kar pa ni bilo v skladu s kanadskim zakonom o živilih in drogah; moža so zaprli in kaznovali za $50. Tisti patrictični Kanadčani, ki bodo hoteli videti na televiziji prenos kronanja kraljce Elizabete II iz Londona, kar bo 2. junija letos, bodo morali vstati zgodaj: natanko o peti uri zjutraj. Prenos se bo začel tako zgodaj zaradi časovne razlike med Anglijo in vzhodno Kanada / in vernike, ki bodo šli za mojim če pri lovu, potem pa se bodo bomj naj molijo za mir tudi oni velikodušno zahvalili •. , siijona prejelo sv. zakramente. Zaključili smo naš misijon zopet s sv. mašo v nedeljo 22. t. m. Zaključka se je udeležilo nad 200 Hrvatov in Slovencev. Kdor pozna razmere, ki so vladale med našimi rojaki tu pred par leti, mora priznati, da je to število velik uspeh. — Kot praktični zaključek misijona smo po končani pobožnosti izvolili cerkveni odbor, katerega naloga bo, da začne pripravljati potrebno za gradnjo naše lastne cerkve in s tem Omogoči čim preje ustanovitev naše hrva-ško-slovenske fare. To je namreč izrecna želja tukajšnjega nadškofa.—Ravno med sv. misijonom smo dobili še zelo do- z velikim darom za novo cerkev. — Kako velika tolažba je naše bogoslužje za razne žene, ki sedaj prihajajo iz starega kraja k svojim možem, si lahko vsakdo misli; treba je le, da gre v spominu nazaj v čas, ko se je sam prvič znašel sredi tujine. Ako bo še Bog z nami s svojo vsemogočno milostjo, potem lahko upamo na uspeh. Naj se ob tej priliki zahva-| lim vsem našim ljudem po Alberti, ki so na katerikoli način pomagali pri organiziranju za prihod g. misijonarja in mu tako omogočili njegovo misijonsko delo. Martin Turk, dušni pastir, •o----— moje uboge duše. Rad bi povedal svojim dragim vernikom ot-tawske nadškofije, kako zelo sem jih ljubil in kaka zelo jih še zmerom ljubim.” Kardinal Frank Spellman iz New Yorka je dejal, da je bilo zadnje sporočilo nadškofa Vachona najlepše pismo svoje vrste, ki ga je bil kdajkoli slišal. Pogreba sta se udeležila v svojih škrlatnih oblačilih tudi torontski kardinal McGuigan in novi kanadski kardinal iz Mom treala Paul Emile Leger. Ljubiti Boga in pomagati tanu, ne gre skupaj. Glasbeni nastop estonske begunke Toronto, Ont. — Preteklo nedeljo je imela v torontski Umetniški galeriji svoj samostojni nastop estonska solistka ' Irene Loosberg. Pela je tri Schuma-nove pesmi, arijo Amour, Viens Aider iz Saint Saensove opere Samson in Dalila, štiri Bramsove pesmi in nekaj pesmi starejših angleških komponistov. Plače kanadskih vladnih geologov so tako mizerne, da se je večje število teh težko pogrešlji-vih znanstvenikov (vsaj za našo neraziskana deželo) odločilo da bo piciiskalo delo drugod. Nekaj jih je že odšlo proč, celo v druge države. Kulturovanje v Torontu »Toronto, Ont. — Zadnjo nedeljo v marcu je bila priredila podružnica “Slovenske narodne zveze” v Torontu zopet en kulturni popoldan, na katerem sta govorila g. dr. Avguštin Kuk o vrstah (tipih) sodcbnih ustav, SLOVENSKO STAVBENO PODJETJE V TORONTU rabi zidarskega delovodjo, prav tako sprejema tudi izučene zidarje Pišite ali telefonirajte: FRANK STOJC, CONSTRUCTION 257 Concord Ave. Toronto, Ont. Tel. OLiver 5801 Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. vozne karte za ladjo ali avion ★ denarna nakazila, paketi -fc prevodi, emigracija itd. pišite ali nas obiščite, govorimo Pasaje nas slovensko CARACAS—Venezuela, Capitolio 16 TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 MONTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. TeL FI 5306 ITALIJA - NEMČIJA - FRANCIJA Ameriške vselitvene oblasti so pretekli teden odločile, da ne bodo izdale vizuma kanadski zastopnici “Mednarodne ženske demokratične zveze,” ki bi morala Za hitro odpremo skrbi naš urad v Ljubljani! V cenah je uračunana prevoznina in carina! ..$12.50 Kanadska BELA MOKA, 100 Ibs............. Kanadska BELA MOKA, 50 Ibs.................$ 7.00 KORUZNA MOKA, 100 Ibs.............$12.00 KORUZNA MOKA, 50 Ibs.............$ 7.00 Zahtevajte naše cenike za številne pakete s hrano! Pošiljamo razna zdravila, radio sprejemnike, blago za obleke, platno! EXPRESS TRADINfi G0RP. 27-18_40th Avenue Telefon ST 6-9083 Long Island City 1, N. Y. Udve Potokar: Prah časa (Konec) ""Kje? — j0 je spraševal. železniško postajo, — zašepetala v uho. T , g0v04a zdaj je začel kaplan spet k Materam je dejal, ka- 2 Povito bi bilo, če bi dale Vr.KSat svoje otroke v Marijin ko C' Potem se je obrnil k otro-'kg in rekel, naj vzdignejo roli l!' Ksti, ki bi se radi zapisa-ke ■C:6^etaie so vsi dvignili ro-itti ^ ^aP^an ie zapisal njihova Končno so razdelili prvo- itn l,a^ne slike s posamičnimi 6ni. Nn je bp Jezus Kri h Na stus v na slikah krogu mladih otrok. morali prvo-2ann'ariCd nazaj K svojim mi-1 Estere so vstlale in vsi so peli papeško himno. okbV.na koncu so r; ?K0Mne je rekel svoji mate-1hu f k' nad po rože. Brž ko clivbe dovolila, je stekel ko po-ir. ail! Pod nizko smrečnato me-° 0nstr; le čakal Istran železniške postaje ga L j c č Kojzka. Pokazala mu la ^ni°> ki je ravno dozoreva-spiez_ ^ je stražila, on pa je bij .a na drevo in ko je napol-sv°jih kratkih hlač, sta a a- Držala sta se za roke in tekla navzgor po drobni poljski stezi, čedalje bolj navkreber med njive na Farovškem hribu. Potem sta krenila s steze, tekla skozi goščavo visoke trave in se grm in poslušala. Nikogar nista čutila, le veter je pel in tisoč glasov kobilic murnov in cikad je mrgolelo po zraku. On je razgrnil na tla svoj robec, zložil nanj vse češnje in sta jih pozobala. Nenadoma sta zaslišala da nekdo v daljavi vpije in sta se potuhnila. Dihala sta tako pritajeno, da je lahko slišal, kako Lojzki tolče srce. Molče sta se spogledala; Lojzkine oči so bile zelo velike. Potem sta vstala in se odpravila dalje; trava jima je segala do kolen, toda on jo je vodil čedalje globij-e v zlata, zoreča pšenična polja. Prav na koncu, kjer je zmanjkalo steze, sta legla za nek drug grm. Poletni veter je bil poln škrjančkovega petja in vanj a po cvetočem kovačniku. Na planincah sončece sije, na planincah luštno je .. . Toda veter, sam ves prešeren, je melodijo v presledkih odnašal in spet prinašal. Potopljena sta bila v vitko, dišeče travno bilje in videla sta samo v nebo. Vsake toliko časa je prebežala valujoča žitna polja senca dalj-njega samotnega oblaka. Ležala sta vznak in poslušala zamirajočo glasbo orglic. On je nemo segel po njeni drobni roki, in jo stisnil in ona je stisnila njegovo; potem je segel po njeni glavici in jo poljubil na ustnice, ki so bile sladke in rdeče od češenj, katere sta bila jedla. Potem sta v objemu zaspala. Sonce je bilo že daleč na zahodu, ko sta se prebudila in sence za grmovjem so se povlekle. Njegova roka je počivala na njenih belih prsih; čutil je, kako ji utripa srce. Potem sta vstala. Majhna kakor sta bila, sta morala stopiti na prste, da sta iz visoke trave lahko videla dolino pod seboj. Polja so se bleščala vsa zlata v večernem soncu in .oblaki na nebu so ciklamno zardeli. Sredi A preden sta utegnila nabrati jima je ukazal, naj gresta pri Vse krog njiju so kimali rdeči hriba je prihajal nekdo navkre- maki in daleč spodaj v dolini je •nekdo igral na orglice. Pesem jima je bila znana:. ber opazovala sta ga in spoznala, da je, kaplan. ____ Narediva se, ko da nabirava make, — je predlagal on. kaj makov, jima je kaplan s steze zažvižgal. S svojo dolgoj roko je zamahnil, naj prideta k njemu. Pozdravila sta ga, kakor so ju bili naučili v šoli. — Hvaljen Jezus, — sta rekla oba hkrati. Toda kaplan je ostal tiho. Še nikoli se jima ni zdel tako velik. V rokah je držal s prstom priprt brevir. — Kje sta bila? — ju je vprašal s strogim glasom. — Make sva nabirala, — sta odgovorila. — Vsa rdeča sta po licih! Kaj sta počela? — je kaplan skoraj kričal. A on ni mogel izdaviti besede. Gledal je v tla in se spominjal, kako je kaplan učil na pripravah za sveto obhajilo: ‘Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme!” češnje sva jedla, — je rekla Lojzka. Kakšne češnje? — je poizvedoval kaplan. Lojzka je sprožila roko in pokazala proti drevesu daleč spodaj. Kaplan se je ozrl. — Farovška češnja! — je vzdihnil kaplan z obžalovanja polnim glasom. — In davi sta bila pri prvem svetem obhajilu! Otroka sta molčala. Kaplan kaj priči domov in povesta, je bilo zgodilo. A on dama ni ničesar povedal. •Naslednjo nedeljo po jutranji maši pa ga je oče natepel. Njegova palica je bila mnogo večja kakor krojačev meter. Ker le ni hotel povedati, kaj se je bilo v resnici zgodilo, je velel oče starejšemu bratu, naj stopi po pest ajdovega zrnja. Zrnje je posul po tleh in mu velel poklekniti. Ajda se je zažrla v njegova kolena, da je začel krvaveti. Spominjal se je, kako je takrat v kamri jokala mati. Toda tega je bilo že dolgo. Prižgal si je cigareto in si spodvil blazino pod glavo. Skozi beneški zaslon na oknu njegove podstrešne sebe se je kradel večerni mrak in prinašal glasove; to so bili glasovi ameriškega velemesta. Njegovi domači v starem kraju niso vedeli o tem mestu nič drugega kakor njega indijansko ime in videli sliko postajnega stolpa katero je bil iz-strigel iz časopisa in jim jo poslal. Nikoli pa se ni zgodilo, da bi jim, bil pisal, da ne živi v eni tistih imenitnih stanovanj skah hiš na Heights ali na West Side ali morda kod na sredi mesta. Nikoli jim ni bil omenjal, da sta nuje v izmaličeni, sesedeni hiši, ki niti siva ni več. Nikoli jim ni bil pisal, da izgleda ta hiša ponoči, kadar se vrne z dela v tovarni, iz zamorske mestne četrti, kakor čudna, kvadratna lobanja. Iz pristanišča je zatulila sirena ladje, zategnjeno in neznansko puščobno, in jeknila v njegovi duši. Vstal je, pomislil za tre-netek, potem pa je stopil k prašnim, pajčevinastim policam in izpulil knjigo. Vrnil se je in popil žganje, ki ga je bila pustila Lojzka. Žganje je bilo dišeče; preden je legel nazaj na posteljo, si ga je natočil še enkrat. Toda knjige ni mogel citati. Zatisnil je oči; šel je domov. Vrhovi Karavank so bili pobeljeni s prvim jesenskim snegom in čez globoko sinje nebo nad hribi na jugu je jadralo sonce in sejalo svoje krotko jesensko zlato vse po dolini njegove mladosti. On je stal na Farovškem hribu in gledal navzdol, kjer so se med živozelenimi detelj išči in drugimi obdelanimi njivami po pobočjih razprostirale bele, rožno zardele ajdove njive. Daleč spodaj v dolini je videl hišo, ki s,e je bil v njej rodil. Zdela se mu je zelo majhna in na kamenitih stopnicah pred hišo, (tako se mu je dozdevalo), je stal oče, srebrn v lase; z dlanjo si je senčil cel in gledal proti planinam. Na drugi strani je bil potok in stare škrbaste vrbe ob njem; zamotili, dalj nji oblaki so se ogledovali v njegovi hladni, svetli gladini. Na mostu, po katerem je šla cesta, ki je bila že zmerom prav tako bela, sta bila dva otroka; plezala sta bila na debelo cementno ograjo in metala kamenje v tolmun pod mestom Na hrbtih sta imela platnene šolske torbe. Na žicah med telegrafnica-mi dol ob železniški progi se je trla lastovk. Nenadoma se je začelo mrači-ti; v lazih in v gozdovih so se začele zbujati drobne, srebrne meglice počasi in kradoma so potovale ob njivah in med grmovjem, ki je samotno in skrivnostno bdelo po poljih. Mesečina se je pasla po meglicah. Gledal je, kje stoji farovška češnja. Smre-čnata meja je bila še tamkaj, češnje pa ni bilo več. Med vojno jo je moral kdo požagati. Poslušal je: od daleč, z gora, je prihajala tiho melodija: zlato meseca se je osipalo na srebrne megle. V sanjah se je preganil, da mu je knjiga, ki jo je stiskal na prsih, padla na tla. (Njen naslov se je glasil11 You Can’t Go Home Again.”) IVAN ZOREC: m Domačija ob Temenici Včasih pa, ko ga je spet podiralo, je tiho molil in prosil Boga, da bi učakal samo še Janeza in rešene Trlepovine — potlej pa naj ga le vzame k sebi, če že mora biti. “Na Primskovo pojdem,5' je Goršela govorila. “Gospod ti bo hitro pomagal.” “Če zna, sebi naj pomaga, saj je star in nadležen!” “Če je star, je star. Ampak on več ve, kakor bi si kdo mislil.” “Vse svetosti in jagode prim-skovškega gospoda mi ne staknejo kit in kosti, da bi me nosile, kakor bi rad.” “Ali pa pokličem zdravnika ?” “Kar pusti, čisto sam se bom izlizal bolje, kakor bi se mogel z mazili in zdravili, kar jih premoreta konjederka in zdravnik in še primskovški zraven.” Močna volja se je branila bolezni in jo zmagovala. Goršela pa je bila vendarle šla na Primskovo in Trlepu skrivaj v jed dajala zdravilnih jagod, ki jih je tam gori dobila. “Saj sem rekla,” se je potlej Ob smrti dragega . . . se misli nehote obrnejo na pogrebnika in dostojno od-premo preminulega na njegov zadnji počitek. Slovenska pogreb niča MARY A. SVETEK vam je v dneh žalosti na uslugo s svojo dolgoletno izkušnjo; vaše želje izpolni v vseh po-; a nkostih; z a upanje, ki ga ji poverite, ji je sveto. Dostojanstven pogreb z vso osebno po-z o most jo, ceno, je del ne glede na posluge. MARY L SVETEK SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD 478 E. 152 St. KE 1-3177 Cleveland, Ohio_ V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN skrbnega očeta Martin Brinovec ki je za vedno zatisnil svoje trudne oči 14. aprila'1952 Eno leto Tebe hladni grob že krije in spomin narfl žalosti srce. Večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Dragi soprog in ljubljeni oče! Danes spomini k Tebi hite, počivaj v miru, blaga duša in večna luč Ti sveti naj! Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 14. aprila 1953. veselila. “Primskovški gospod več ve in več bolezni pozna, kakor vsi padarji in rezarji, kar jih po svetu slepari.” Mož ji je res kmalu dodobra okreval. Prva pot mu je bila na polje. Pa ko je prišel do rodne zemlje, se mu je noga ustavila. Danes ni hotel stopiti na nekdanje svoje njive, ki so včasih slišale vse njegove molitve in kletve, vse njegove vzdihe in joke; za malo se mu je zdelo, da bi kakor tujec hodil, koder .mezgajo zakupniki in se smejejo ponižani Trlepovini; lie od daleč je milo gledal in srce mu je bilo polno žalosti. Obrisal si je solzo in se obr-I ^ nil v hosto. Hoja navkreber ga je upehala. Sedel je na kosmato grivo ob hosti, gledal po dolini in se v otožnih mislih motal med križi in nadlogami svojega nemirnega življenja. Vsa dolina je bila polna poletnega solnca; od njega se je zlatilo zoreče polje in valovilo v topli sapi, ki ga je mehko božala. Po sredi je med pokošenimi travniki polzela Temenica, soln-čni bleskot se je kopal v njej. Obakraj doline so se bočile leh-ko napeti rebri in odzad so se smehljala primskovške gorice z belimi zidanicami. Oči se mu dolgo niso mogle odtrgati z njiv in travnikov in s solnonih goric; vesel je bil te zoreče, solnčne lepote, misli so se mu po dolini nosile gor in dol. Za hrbtom mu je šepetala bosta, prijeten hlad je vel iz nje in ga vabil na tiha, mehka pota, ki jih je zmerom imel tako rad. Vstal je in zaječal od slabosti. “Oh, še nismo čisto pravi; pa samo, da je tako,” je skomljal* sam vase. “Ni čudno: duša mi je bila že vsa oprtana in opasana za pot v večnost,” je spoznaval in se veselil, da jo je srečno še unesel. “Ha, dosti bi jih moralo priti, da bi Trlapa spravili ob tla . . . Ampak če bi se mi še kdaj priteknilo kaj takega, vedi ga Bog, ali bi jo spet izvozil.” Zamišljen in resen kakor ponočni čuvaj o polnoči je počasi hodil po hosti. Blažen mir mu je polnil srce, duša se mu je [vdajala staremu samozaupanju, voljne misli so ljubile lepi božji svet. “Poglavitno je, da sem spet zdrav; vse drugo bo že Bog dal tako ali tako.” Pomisel na bolezen in Boga ga je čisto omehčala. “O moj Oče nebeški, saj vem, da nisem vreden, rad me pa le imaš, rad . . ,” je truden postal ob stari bukvi Premišljevanje o življenju, polnem trpljenja in bridkosti, grehov in zmot, ga je hudo ge-nilo. Obujal je spokoren kes, čisto zatopil se je v najbolj skrite misli in spomine. Okoli njega je bilo tiho in mračno1 kakor v samotni cerkvi. In tam, kjer je bil obstal ob nenadni misli, da ni bil zmerom vreden velike božje ljubezni, je pobožno pokleknil, sklenil roke in kakor otrok v šoli skreno molil molitev zahval-nicio' za ljubo zdravje. * — Naša ljuba Gospa presvetega srca, prosi zame Boga! — je sklenil molitev, kakor ga je bila naučila rajnka mati. Stara prijateljica hosta in vdani pogovor z Bogom sta mu dala Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200. Na domu: HE 2-1982 J čisto drugo srce. Lehak in očiščen se je vračal domov in z njim je šel sladak mir. “O, saj se svet svežuje iz dobrega v slabo, iz slabega v dobro,” se je tolažil, ko so mu spo- Mošbi dobijo delo Assemblers Ml POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE TUDI IZKUŠENI ^Sefal Finishers Oas Welders Paini Sprayers Torch Solderers Trimmers Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift SPREJEMAMO PROŠNJE za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station^ wagon in panel truck bodies”. Začetn: plača od ure je okrog $1.74 vstevši dodatka za življenske potrebščine. DELAVSKE PODPORE Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki. Oglasite se v siašem Employment uradu 8 z|. de 7 zv. dnevno izvzemi! nedelje fwm BODY (Eisdid Plant) DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION 20001 Euclid &ve. Euclid, Ohio (76) MALI OGUSI Stanovanje iščeta Mlad par išče 3- ali 4-sobno stanovanje. Kličite EN 1-5384. (75) Hiša naprodaj Lastnik proda hišo v slovenski naselbini blizu sv. Vida, 5 velikih sob, kopalnica, plinski furnez, klet pod celo hišo, 2 garaži, cementni dovoz, zimska okna, mreže in vse kar spada k hiši. ^ličite UT 1-6894. -—(75) Selimo se v Michigan Prodamo pohištvo za kuhinjo, stanovanjsko sobo in spalnico in tudi Estate plinski grelec samo 1 leto star. Kličite HE 1-3593. Na 1407 E, 41 St. ' (75) V najem Pet neopremljenih sob z garažo se odda. Kličite EX 1-8134. —(74) torna misli začele obletavati Tr-lepovino. “Vse se lehko še predene in predrugači . . . Samo Janez, Janez naj bi že prišel . . .!” * * * TačaSj ko se je Trlep v hosti mehčal pred Očetom nebeškim, so na vrh klanca, ki se pč drugi strani položno spušča v temeni-ško dolino, prišli popotni, mož z Moil dobijo delo POZOR! Iščemo mladega moškega, ki zasluži trenutno najmanj $75 na teden pa nima zgledov za napredovanja. Mora govoriti angleško in slovensko ter biti podjeten in imeti svoj avto. Kličite EN 1-7770. (74) Machine Operators AND Assemblers Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno oa Brookpark. FORD MOTOR 00. 17601 Brookpark Rd. (76) MACHINE OPERATORS ASSEMBLERS INSPECTORS Izučeni ali pa ne izučeni. Dobra plača od ure in mnogo drugih prednosti. Obrnite se na employment Office (odprt tudi v soboto do poldne). The EHarpeRe letal Products Qo. 1145 Galewood Drive prva cesta zahodno od E. 145 SL, južno od St. Clair Ave. (76) DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu. MURRAY OHIO MFC. 00. 1115 E. 152 St. _______________________(77) Ženske dobijo delo DEKLETA in ŽENSKE 17 let ali več stare za delo v perilnici za zavijat in sortirat Vzamemo začetnice Stalno delo MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (73) ženo in tremi otroki. “Vidite, otroci, tistole belo hišo sredi vasi?” je mladi mož pokazal proti vasi. Roka pa mu je omahnila, rame so, se mu zatresle in po licu so se mu udrle solze. ». iiiitKi MALI OGLASI NAPRODAJ ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE v poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste. Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila. Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno. Idealna priložnost za dobro kupčijo! Zelo dober nakup V Nottingham okolici je naprodaj hiša s 5 sobami, avtomatična plinska kurjava. Zelo lep lot Jl&xlOO. Se lahko vselite takoj. Samo $11,500. KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030 _______________________(76) Iščejo stanovanje Tesar in žena, 1 odrasli otrok, 1 mlajši, iščejo 5 ali 6 sob. Kdor ima kaj naj pokliče EN-1-6032. —(76) Iščeta stanovanje Mož in žena brez otrok iščeta stanovanje dveh ali treh opremljenih sob s kuhinjo v Sit. Clairski naselbini od 60. do 79. ceste do Superior Ave. Kdor ima kaj primernega haj kliče za dogovor po 6. uri zvečer HE 1-7535. —(76) Iščejo sobe Zaposlen par išče 4 ali 5 sob. Dve hčeri 13 in 10 let stare. Priporočila. Kličite po 4. uri UT 1-1868. —(76) Hiša naprodaj Hiša 6 sob za 1 družino, do-gotovljeno 3. nadstropje, 2 garaži, plinska kurjava, blizu E. 124 in St. Clair. Broker—MU 1-6945 _______________________(74) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio I ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD < -• »-» » « » n Naročite se na dnevnik ’’Ameriška Domovina Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEŠŠK6TA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. ' K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 1€. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD , 351.353 No. Chicago St. Joliet, Ul. / KAPELA NA BOJIŠČU — Dva člana marinskega letalstva gresta v cerkvico, ki jo je zgradila njihova enota v Koreji. Na velikonočno nedeljo je bila gotovo do zadnjega kota polna vernih vojakov. EIFFLOV STOLP PLESKAJO — Pariški pleska? vithi svoj čopič visoko v zraku, ko se trudi, da bi 64 let staremu Etfjelovem stolpu v Parizu novo lice.