Poštnina plalana v gotovini
LJUBLJANA, D}IE 25. SEPTEMBRA 1935.
LETO 48. - STE V. 39.
i>OMO£jun
Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. Prostor ene drobne vrstice v inseratuem delu stane 10 IJin. - Naročnino Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. innerate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29-92.
Kmeiiški dolgovi in gospodarska politika prejšnjih let
To je eno najvažnejših vpraSanj našega kmeta, zato smo tudi v našem listu že ponovno opozarjali nanj, ne da bi pri tem podrobneje obravnavali, kako si mislimo njegovo rešitev. Rešitev ravno tega vprašanja je namreč bolj nego mnogih drugih odvisna od okoliščin, v katerih se rešuje, a okoliščine, ki so jih ustvarjali dosedanji protiljudski režimi 80 bile tako neugodne, da bi se reklo klatiti zvezde, če bi bili predlagali način, ki bi bil količkaj primeren in za našega kmeta res koristen. To zadnje moramo še prav posebno poudariti, kajti vsi režimi, v katerih so sedeli Puclji, Marušiči in Kramerji so pač vsaj vsake kvatre enkrat »reševali« kmeta, a tako da je prišel ali z dežja pod kap ali pa da Je bil v korist samo kmetu ene pokrajine, drugim (pri teh je bil seveda prav vselej tudi naš slovenski kmet) pa v prav zelo veliko škodo. To znači, da ti gospodje ali niso imeli yolj« ali pa ne sposobnosti, da bi vršili napram našemu gospodarsko tako prizadetemu kmetiškemu ljudstvu svojo dolžnost.
Razen tega je bilo o tem vprašanju jako težko razpravljati zato, ker so nam režimi gg. Puclja, Marušiča in Kramerja samo mašili usta, da ravno o najbolj perečih vprašanjih sploh ni bilo mogoče govoriti. Ravno pisec teh vrstic je v zadnjih dveh letih napisal za naš list celo vrsto zgolj gospodarskih člankov, v katerih je brez vsake politike raziskoval naše gospodarske rane, toda pod prejšnjimi režimi so bili ali v celoti prepovedani ali pa tako zelo odkleščeni, da so ostali brez vsakega smisla. Gospodje so se pač bali resnice in se hoteli zgolj obdržati na svojih stolčkih ne glede na to, da je kmetsko ljudstvo drvelo vsak dan z večjo naglico v gospodarski propad. Svetovna gospodarska kriza, na katero so se ved-00 sklicevali, ker so bili nesposobni za kako ustvarjajočo gospodarsko politiko, je dosegla svoj višek leta 1932, od tedaj se je pa začelo prav povsod na svetu obračati prav vidno na boljše, le pri nas smo šli od meseca do meseca le na — slabše.
Ponovno smo že povedali na tem mestu, da so osnovna gospodarska vprašanja našega kmeta danes:
1.	Vprašanje zadolžitve.
2.	Vprašanje cen kmetiškili pridelkov.
3.	Davčno vprašanje,
Niso ta vprašanja od danes, temveč so se začela pojavljati že leta 1930 in nato izredno naglo potisnila vsa druga v ozadje, leta 1931 in 1932 so pa že tirjala korenito rešitev. Toda kaj smo doživeli. Vprašanje cen kmetiš-kih pridelkov se je rešilo za časa vlade gg. Puclja in Kramerja — z — znamenitim »žit-i nim režimom«. »Pomagati« so hoteli kmetu tako, da je prevzela nakup žita »Privilegirana izvozna družba« in ga plačevala precej j dražje nego ga je mogla potem prodajati v j inozemstvo. Izgubo, ki je pri tem nastala, je | pokrivala država, z drugimi besedami — mi ] ž davki. Toda slovenski kmet je imel pri tem | znamenitem »reševanju« kmetiškega vprašanja celo dvojni »dobiček«. Kakor vsi vemo, pridela v Sloveniji le redko kateri kmet žita dovolj za lastno uporabo, temveč ga mora še dokupovati. Vsa Slovenija uvozi lptno 6 do 8000 vagonov krušnega žita. Posledica tega in takega »reševanja« kmetiškega vprašanja je bila torej ta, da je bil slovenski kmet z njim kar dvakrat in prav hudo' udarjen :
1.	Moral je z davki prispevati k zgoraj omenjeni izgubi »žitnega režima«.
2.	Kupovati zase potrebno žito precej dražje nego bi ga bil dobil brez te Pucelj-Kramerjeve »rešitve«. Okroglo 100 milijonov dinarjev je stalo Slovenijo to in tako »reševanje«.
Nekaj sličnega je bilo tudi z reševanjem vprašanja prezadolžitve kmeta. S tem, da so cene pridelkov po letu 1929 tako strašno padle, kmet naenkrat ni mogel plačevati niti obresti, kaj šele da bi dolg amortiziral. Neobhodno bi bilo zato potrebno, da se znižajo obresti na višino, ki bi odgovarjala ceni kme-tiških pridelkov in da se spremene dolgovi v dolgoročne. Toda kaj smo doživeli s Kramer-Pucljevim »unitarizmom« ? Obresti se za naše slovenske razmere dejansko niso prav nič znižale ali pa vsaj tako malo, da to skoro v poštev ni prihajalo, a dolgovi so bili prav za prav spremenjeni v kratkoročne, kajti doba 12 let, ki je bila predvidena za plačanje dolgov je zlasti pri večjih dolgovih v resnici tako kratka, da bi je noben močnejše zadolženi kmet pri sedanji gospodarski krizi ne zmogel. Povrhu vsega tega je pa to Pucelj-Kramer-jevo »reševanje« vprašanja kmetiških dolgov ubilo kmetu še ves nadaljnji kredit in le na-
šemu ljudskemu zadružništvu se imamo zahvaliti, da ni imelo takoj še hujših posledic, ki bi pa vsekakor že v kratkem nastopile, če bi ne prišla sedanja vlada, ki je takoj v začetku svojega nastopa izjavila, da bo s takim »reševanjem« pomedla.
In končno davčno vprašanje? Že leta 1929, ko smo stali gospodarsko na najugodnejši višini, so dosegli davki tako mero, da se naprej nikakor ni moglo in ni smelo iti. Po letu 1929 so pa dohodki našega kmeta padli za polovico, kar smo v mnogih člankih ravno v našem listu tudi s številkami dokazali. Jasno je, da bi se morali glede na to prav bistveno znižati tudi davki, kajti če jih je kmet že leta 1929 le komaj še zmagal, jih leta 1932 pod nobenim pogojem ni mogel več plačati brez najobčutnejše škode za svoje gospodarstvo. Toda kaj smo doživeli? Država je res neznatno znižala zemljarino, zato je pa naložila kmetu celo vrsto drugih, novih bremen, med katerimi omenjamo n. pr. le tiste, ki izvirajo iz novega občinskega in šolskega zakona. Posledica te »gospodarske politike« Pucelj-Kramerjevih režimov je bila ta, da se davki niso znižali, temveč zelo povečali.
Tako so morali prejšnji režimi povzročiti pravo razdejanje v našem kmetiškem gospodarstvu, katerega posledice dovolj trdo občuti danes n.a svoji koži prav vsak slovenski kmet, naj bo mali, srednji ali tudi večji. Že pred par tedni smo na tem mestu nazorno orisali težavnost in zapletenost reševanja gospodarskih vprašanj in če upoštevamo še to, kar smo povedali danes, lahko vsak otrok iz-previdi, da sedanja vlada ni mogla v dveh mesecih popraviti tega, kar se je zagrešilo v šestih letih. Niti v dveh letih ne bo mogoče zaceliti vseh gospodarskih ran Pucelj-Kramerjevih režimov.
Vsekakor smo pa lahko trdno prepričani, da smo stopili s sedanjo vlado na novo, boljšo pot. Vlada ima namreč trden namen lotiti se reševanja vseh treh, zgoraj navedenih naših osnovnih gospodarskih vprašanj in sicer v taki smeri in obliki, ki bodo res zalegle in ne bodo preračunane zgolj za oči nepoučenih. Da je io res, nam dovolj jasno dokazuje dejstvo, da je sedanja vlada obvezno izjavila, da bo še to jesen končno rešila vprašanje kmetiških dolgov, ki je nedvomno najnujnejše in se da razmeroma tudi še hitreje rešiti.
Ker je potrebno o tej stvari slišati čim več'glasov, bomo prihodnjič objavili več mnenj naših naročnikov o razdolžitvi, nato pa skušali ugotoviti najpravičnejši način rešitve tega vprašanja. „
Znanstveno^^jjjjjjPiM^KAL0 D D NT
--------—---—----PROTI ZOBNEMU KAMNU
Stran 502
.^DOMOLJUB., dne 25. septembru l»3-\
RAZGLED PO SVETU
Tudi za nas vetja
Na Ogrskem pripravljajo zakone, ki naj ga ščitijo družine z otroci. Na lanskem katoliškem shodu že je postavil zahtevo po družinski zaščiti kardinal dr. Seredi. l-etos se mu
je pridružil tudi državni upiavitelj Ogrske, Horthv, protestant, ki je na neki slavnosti, prirejeni v čast materam, povedal tudi tole: Žalostno je, da divja po mnogih naših pokrajinah uravna bolezen, ki kot kuga redči narodne vi ste. So ljudje, ki menijo, da zadostuje, če imajo enega otroka. Ti pozabljajo, da je človeška usoda v božjih rokah. Edini otrok umrje, .starši ostanejo na stara lota sami brez pomoči otrok in vnukov. Za njimi
ostane samo še križ na pokopališču, njihovo posestvo in njihov dom pa preide v tuje roke. Vsak mora vršiti svojo dolžnost napram narodu, če noče. da bodo tujci posedli njegovo zemljo.
Podlaga družbe je družina iu njen sad: otrok. Družina je celica, s katero so narod vzdržuje in razvija. Če je ta celica bolna, narod urnim. Kdor pade v boju, je junak. Kdor pa sebe obsodi na smrt in prostovoljno ziipusti očetov dom drugim rokam, nima pravice na spoštovanje in 110 na usmiljenje.:'. — Takšne besede veljajo ža naš vse. Tičejo se posameznikov, pa tudi upraviteljev držav.
Nova ured*tev šo^sk^h oblasti v Korotana
Dne 14. septembra 1985 je koroški deželni zbor med drugim izglasoval zakon o sestavi in vre. i bi novih š d-kih oblasti v »leteli. Na osnovi tozjidev ne zvezne postave '"ii-eja zakon kol vrhovno deželno šnlskn ob!;>st za vs« srednje in nižje šole deželni šob-k i svet, za wlitične okiajo okrajne šolske -vete. za olnioe krajevne šolske svete. Nadzorstvo -i deliio v splošnem država, cetkev. učiteli-tvo in starši. Člani so imenovani. Deželni artavar je predsednik deželnega, okr. ulavarji ikrnj-ni 11 in žnnsni krajevnih šolskih -vetov
Deželni šolski svet stoje članov in ga , tvorijo polp<T deželnega glavarja zastopnika ol.f!' veioizpovedi, 5 zastopnikov učiteljeva, H v '-topniki staršev, 5 zastopnikov de/-le. por, čevalec za upravne šolske zadeve, »tro- I kov.ii "svetovalec z« slovenski pouk in stro- j kovni svetovalec za nadaljevalno šolstvo. 7j\- I
stopnike sta;in dežele imenuje deželni 1 glavar, istotnko strokovnega svetovalca za slovenski pouk in sicer na predlog domovinske fioiste. V okr. S »b-kih svetih so poleg okraj-, nega glavarja -e zastopnik cerkve, 2 zastopnika učiteljeva, -1 zastopniki občin, okrajni snl-'ki nadzorniki, okrajni zdravnik, nadzornik nadaljevalnih šol ter dva do trije zastopniki ■dni še v. tretji v okrajih, kjer se je javilo pri zadnjem štetju vsaj 1000 Slovencev, i/, vrst slovenskih slatJpv. V krajevnih šolskih sve-tili je poleg župana zastopnik cerkve, učiteljeva in staršev. Kjer je dvojezična šola, sta eden zastopnik -taršev in njegov namestnik zastopnika slov-.t\skih staršev. Zakon mora l ili izveden vsaj v roku ?> mesecev. — .Tilgo-slovanskim Nemcem je glede šolstva še vedno neprimerno boljše postlano kot našim koroškim bratom.
ALBANIJA
- Tuji poslaniki so posredovali pri albanski vladi zaradi krutih kazni nad uporniki. Iri jih izreka izredno sodišče v Fieriju. Doeedaj je to sodišče obsodilo na Hinrt 53 ljudi, ua dosmrtno ječo p» 3?, Se vedno pa niso v <f. razprave končane. Skoraj vse uredništvo in vse oficirje je albanska vlada premestila. ker sumi, da soglašajo z uporniki.
AVSTRIJA
s To in one iz Korotana. V Hilčov-si so izbn-li v.a župana Krušiča Francu pd. Rupe-ja iz Velinje vasi. — V občinskem odboru inesla Borovi je je dala vlada Slovencem tri odbf rnike. — Za novega župana v Šmihelu nad Pliberkom so izvolili Janeza Grila pd. Hribernifca iz Bistrice. — Gospodinjska šola šolskih sester v-št. R upe rtu pri Velikovcu se otvori l novembrom in traja do ,Velike noči. — Po uradnih podatkih so stražniki na av-strijsko-jugoslovanski in avlrijsko-švicarski meji zaplenili v zadnjih tednih 1900 kokoši, 10(i kg tobtdsa, 13000 jajc in še drugo blago. Letno po cenitvah utihotapijo v državo do 8000 glav goveje živine. — Zvezni prezident Miklas je zapustil Vrbo, kjer je letoval s svojo družino. Priredili so mu prisrčno slovo.
2
— Pri Spodnjem Dravogradu so našli truplo 25 letnega Javornika iz Velikovc«. — Pri Li-beiičah so.se na planini stepli nabirati brusnic. Franc Jergač, posestnikov sin, je na dobljenih poškodbah umrl. — Pred celovškim sodiščem so bili štirje komunisti z zgornje Žile obsojeni zaradi veleizdaje na 5 let težke ječe. — V Srednjih TruŠnjah so si nabavili motorno brizgalko.
ŠVICA _
s Odbor petih držav je končal svoje delo na tajni seji Sve'a društva uari.dov in predležil predloge. Abesinija naj bi prišla pod kontrolo Društva narodov. Italiji naj bi Abesinija odstopila pokrajini Ogaden in Ha-rar ali Danakil, Abesinija pa bi prejela pri-
BANKA BARUCH
II, Bhc Auber, Parls
Odpremtfa denar v |u0os<avi!o
najhitreje m po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem. bnrgu sprejemajo plačila na nage JSakivne
"»■«« ** we,n. umsanti-g«: Si^ ui«^ Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice
_______jlev. 3»,
tanišči Džibuti in Zelia Za red bi »1,,.^? mednarodna policija, ki pa ne bi smela J
sestavljena h^ nUiŠtva, M bi pripadalo eni
iliji.
ija Italijo doaedaj Abesinija že dw ' "
*.... .....i
Abesiniji sosednji državi, torej tudi ne Italiji Musoliui je predlog odklonil, češ, <ig ve'
--------. . . -----milijardi
lir in da velesile ponujajo Italiji salno 1|jf_ vredno pu-."avsko ozemlje. Listi pišejo, Ja bosta proti Italiji sporazumno nastrrpilj' glija in Francija. Anglija bo .- svojim larljev-jem zaprla Gibraltar. Dardanele jn Suefiij prekop. da prepreči Italiji dobavo petroitj« Poročajo tudi, da lio Laval, ki je več ali manj naklonjen italijanskim zahtevam pu Abesiniji odstopil k >t predsednik francoske vlade, kakor hilro Iii -e začel vojni p hod Italije proti A bo-i ni ji.
NEMČIJA
s Uva tcmeljria stebra nove Nemčije «ta narodna .-ociala-Lična stranka iti voj.-Jia xa. ko je dejal l/itler na velikem zborovanju svoje sUunkg v Nurubergu Hitler je liuii ^ v dani, da lin ra imeti stranka v edno svojega vc .iitdja, iiL temu se mora p: koriti s -t. Po zalo, dvomljivem mnenju liitltrja -'i poleg (iiouprljije . tudi kršč. \er jzjm vt Ji ^ffjjl« .svoje pwilansl\« v Nemčiji. Vsi Nemci morajo postati uaiodni socialisti.
s Koliko ljudi je zbežalo ii Ni ntrijt. -Neki angfeski časopis navaja -levilo beguncev i/. Nemčije. Piše. da je. zbežalo it Nemčije <jO.<XJO do 65.0000 Židov. 5uoo do WM socialnih demokratov, tjtMtO do so(Ki k' rounislo«, 1(AX) katolikov, 2000 demokratov in 2000 drugih oseb. V leni ŠP-viltt niso v-teti posaarski begunci — do 40.t»)t'. Begunci so se naselili v Palestini, Zedinjeuib dižavah. Jnžm Ameriki. Južni Alriki in ostanek drugod. Na Češkoslovaškem je 1500 nem-kih beeunees'..-Tuni izdajajo socialni demokrati svoj list »Vonvartsi, avstrijski liegunci pa v Brnu časopis »Arbeiter Zeitunct. Oba lista ?ta ted nika.
AMERIKA
s Drabii. V Clevelaudu je umrl 34 letni .Martin Ltiznar iz Domžal. - lstotam je preminula 43 letna Marija ZurKa roj. Mak iz Višjevka pri Ložu. — V ameriških listih fi-tsm«, da je prišlo v Jugoslaviji v zadnjih tednih že okrog 2000 vojaških beguncev ii Italije. — V Chikagu je otvoril svoj Urad mlad slovenski zdravnik dr. F. Jane, — V Deover Colo je zapel mrtvaški zvon 68 letni Ani Finz iz Drašče vasi pri Žužemberku. -
DROBNE NOVICE
Vodnjake v Abesiniji je ekušal lastrapiti
neki italijanski agent. So ga dobili.
Katoliške delavske organizacije v Vest-'aliji je razpustila nemška policija.
Socialistično večino ima češkoslovasio mesto Brno.
Za pol let« s« podaljšali obsedno v Homuniji.
SfiOO samomorov radi brezposelnosti je bilo preteklo leto v Nemčiji.
Abesinski cesar je iijavil, da na teise'!11 zadnjih poročil iz Rima, ne veruje več' v mirno rešitev spora.
1200 inonarliističnili poslancev je P^P1" salo proglas, v katerem pozivajo k odslor grškega predsednika republike.

KpENTH
GAZEL7
čisto.
Štev. 39.
Litvo si hočeta razdeliti Poljska in Nemčija. Nemčija bi dobila Klajpedo, ostali del Litve pi Poljsika.
Umrl je Jules Cambon, eden največjih francoskih diplomatov.
100 milijonov čeških kroa so pustili letos češkoslovaški izletniki v Avstriji.
Državnih zastav ne bodo smeli več raz obešati Židje v Nemčiji.
Več sto žen in otrok angleških uradnikov na Malti je zapustilo Malto in odpotovalo v Anglijo.
1:400 milijonov rabljev bo stal kanal, ki ga grade sovjeti od Volge do Moskve.
Redni potniški letalski promet čez Atlantski ocean je »tvorila ameriSka zrakoplov-na družba.
»DOMOLJUB«, dne 25. septembra 193«.	stran 503
Slajenje vin
Kraljevska bansika uprava je izdala na-»rtednji razglas:
Kraljevska banska uprava letos ne bo izdala občega dovoljenja za slajenje mošta, ker je stanje vinogradov v večini vinorodnih sr-ozov normalno. Da pa ugodi želji onih vinogradnikov, ki so občutno trpeli od majske pozebe in drugih vremenskih nezgod, daje sledeča pojasnila glede slajenja letošnjih manjvrednih modtov:
1.	Prizadeti vinogradniki naj vložijo takoj po trgatvi prošnje za dovoljenje slajenja mošta v dvojniku po obrazcu C, ki je dodan pravilniku k zakonu o vinu, in sioer vinogradniki bivše ljubljanske oblasti na kletar-»kega nadzornika v Ljubljani, vinogradniki iz bivše mariborske oblasti pa na pomočnika feletarsikega nadzornika v Mariboru, ki bosta reševala predmetne prošnje od 1. oktobra dalje.
2.	Zaradi enostavnosti poslovanja naj prizadete občine zberejo prošnje ter jih skup-
fkega mošta
no pošljejo pristojnemu kletarskemu nadzorniku s svojo izjavo o resničnosti v prošnjah navedenih podatkov. Obenem naj priložijo tudi skupen seznam prosilcev.
8. KletarsJd nadzornik bo upošteval v prošnjah navedene razloge in odločil, ali m prošinjam ugodi, ali ne, in o tem nemudoma izvestil prosilca preko občine.
4. Da se omogoči pravočasna nabava sladkorja za slajenje mošta po znižani ceni, je kraljevska banska uprava zaprosila finančno ministrstvo, da pooblasti finančno direkcijo v Ljubljani za dodelitev trošarine prostega sladkorja vinogradnikom, ki se bodo izkazala s tozadevnim dovoljenjem kletarskega nadzornika. Finančno ministrstvo do sedaj še talke rešitve ni izdalo, vendar se priporoča občinam, da zberejo dovoljenja vseh prosilcev im v skupni prošnji (ta prošnja naj bo v treh izvodih, od teh dva izvoda s podpisi prosilcev), zaprosijo finančno direkcijo v Ljubljani za dodelitev potrebne količine trošarine | prostega sladkorja. Prošnji vsakega prosilca . mora biti priložen kolek za 25 Dim. Te proš- 1 nje naj pošljejo do 10. oktobra kmetijski dru- i
žbi v LJubljani, ki jih bo skupno predložila finančni direkciji iai na podlagi rešitve te direkcije naročila potrebne količine trošarine prostega sladkorja ter jih razposlala na posamezne postaje v vinorodnih srezih. Dobava tega sladkorja je seveda odvisna od končnega pristanka finančnega ministrstva. V prisotnosti organa finančne kontrole se bo t« sladkor razdelil posamemim občinam, ooči-ne, ga bodo pa dalje razdelile posameznim prosilcem. En odobren izvod seznama prosilcev prejme pristojni oddelek finančne kontrole, ki bo po svojem organu prisostvoval pri posameznih vinogradnikih dodajanja sladkorja k vinskemu moštu. Istočasno bo napravil zapisnik o izvršenem sdajenju.
Sladkor dodeljen v to svrho, se bo moral uporabiti samo izključno za slajenje letošnjih vinskih moštov. Vsaka naprava pe-tiota je strogo prepovedana. Prav tako je pre-vedano slajenje mošta od samoroclnic. Kmetijska družba bo morala naročeni sladkor takoj plačati; zato naj tudi občinske uprave takoj pri razdelitvi sladkorja zberejo znesek za vso dobavljeno količino sladkorja in t;a nemudoma pošljejo Kmetijski družbi v Ljubljani.
Spomenik vojnim žrtvam postavljajo te dni v Juden-burgu, kjer je bil med vojsko kader našega 17. peš-polka. Tam je umrlo tudi mnogo Slovencev, katerih imena bodo v spomin na prestano trpljenje tudi Ovckovečena med žrtvami svetovne vojne na tem Sfx>meniku.
Italijanski prevozni parnik »Cente Bianeaiuano« je, do zadnjega kotička napolnjen a vojaki, odplul te dni 1» Napolja v Afriko-
Stran 504
»DOMOLJUBi, dne 25. septembra l_93oj_
Stev. 3».
KAJ JE NOVEGA
Novi okrajni načelniki
i/.šel je ukan o premestitvah okrajnih načelnikov in podnačeinikov. Nekateri v Sloveniji so premeščeni v južne kraje, drugi se vt-iiejo iz južnih krajev v Slovenijo.
Za lanskega svetnika v ar Jarek e banovine i<a Kosovem polju je postavljen Podtnij Fran, <io sedaj okrajni načelnik v Litiji: za (lanskega svetnika drir>«ke banovine v Sarajevu Ziil-daišio Josip, do sedaj okrajni načelnik za ljubljansko okolico; /a Iranskega svetnika pri k', banski upravi v Ljubljani ie imenovan dr. \ '.h: ar Ivan. do sedaj okr. načelnik v Celju. Za okr. podnačolnika d»il revniškeca sreta Vovšok Fran. do sedaš okr. n»*elitik v Oris miju. in za političnost p;>vnes* sekretarja k ml j. hanski upravi v rudarske I snovi ne v Skcplju dr. Bratina Zvonko. dn seiaj okr. tifi-r^uik v Ptuju. Za okrnim tra načelnika črno-roe'jskega ok>ai» jo nazr.ačen *ir. Kartin Her-i rt. do sedaj ok*r. načelnik v Polnji Lendavi: za okr. na.Vin ika Ijulmškega okraja i .eviroik Frane, do sedaj «>kr. načelnik v 1 osratcu; /a < kr. Iiačpinika jtrijedorsketn* okraj« v Prije-
0	rti dr. Cnš Tine. «k»t:j. načpleik v Krškem: zr. okr. načelnika krškemu oktaja v Krškem j K si Sok Anton, do sednj «k>\ načelnik v No-
\ 'r\ mestu: za okr. na V! niha r.a nov<naeški
1	■ ;aj v Novem mestu Marši* F ran jo. do sodsj osr podeačelnik v Dubrovniku, /a okr. na-r* mika lit. okr. v Litiji dr. Hm-in l/ovm. do»e-o-. i politično upravni sekretar pri kralj. brniški upravi v Ljubljani: za okr. načelnika loti -koga okra j« v I .--"»trn Pavdek ivan. dn-- hi okrajni načehiik v Ljtihi<ikem: za okr. mo-elnifca reliskoca okraja v Olju dr. ZoImv
Ivan. do sedaj okr. podnauelnik v Ljubljani; za okr. načelnika za dolenjekMidavski okraj v Dol. Lendavi dr. Piatina Frane do sedaj okr. podBBčeluik v istem okraju v Dol. Lendavi: za okr. načelnika ptujskega okraja v Ptuju dr. N idiv Janko, do sedaj politično upravni saktetar pri kialj. Hnn.ski upravi v Zagrebu: za okr. podnačelnika pri ljubljanskem okraj, j glavaistvu v Ljubljani Počkaj Jakob. do sedaj i polil, upravni sekretar pri moravski banovini v Niši:: za (volit, upravnega sekrelai.ia pri kralj. Umski upravi v Banjaiuki iJjurui ti^u-rica, do sedaj p .lit. upravni sekretar pri l:r. lanski upravi v Ljubljani; za polil, upravue-! t>a sekretarja pri kralj, ban-ki uprav. » Za ' grobu laia- Rudolf, do sedaj polit, upravni sekretar pri k t al j. Lanski upravi v Ljubljani: za okr. načelnika za ljubljanski okraj v Ljubljani dr. Hulmi Josip .do sedaj okr. iuuehiik v pok. Za okrajnega načelnika za giačanski okraj je postavljen dr. Seneknvič Ivan. do sedaj okr. načelnik \ Mariboru — levi l ice: za okr. načelnika za rogatički 'kraj Maka: Milan. do >edaj okr. načelnik v M anioni — »lesni breg: za okr. načelnika v Mariboru — iev i btetr se poslavlja Popovič Peter, do s«ia; okr. načelnik v Novi Gradiški: za okr. načelnika v Marihoui — desni hrea dr. Šiška Janko, do sodai svetnik pri ministrstvu za notrrnie zadeve v Beteradu: okr. načelniku voiničkega nkiaia dr. Suhač Matej, do sedaj okr. načelnik v Slov Konjicah: za okr načelnika konji s kepa okraja v- Slov. Konjicah Nfnfe-ič Matija, do -e<iaj polit. upravni tajnik prt kraij. ban -ki upravi v Kaniaiuki
Zahteve našega delavstva
Jugoslovanska strokovna zveza jo predložila merodajnim krogom sledeče zahteve: 1. 1' lanttt' oblasti naj skrbe z vso strogostjo, da se delavstvu v nobenem primeru ue krati i snovna pravica, katero uživajo vsi državljani — pravica združevanja. 2. Da se socialno politični zakoni v pogledu varstva delavcev in nameščencev l«*oo iu dosledno izvajajo. 3. Inšpekcijam dela jo trelra dati sredstva in n /Jiast. da morejo zares postati delavske javno zaščitne ustanove, Ijar sedaj niso. — -t. I stota ko naj državne oblasti dosledno skrbe za izvedbo osemurnega delavnika, da morejo ! i cpMsebii vsaj delno dobiti zaposlitev. 5. Iz vesti je treba temeljit pregled dovoljenj za zaposlitev inozemeev. 6. Kolikor bi gornje m.-ie ne omilile brezposelnosti. je za njeno lomljenje izvesti temeljito brezposelno zava-■ o vanje, po vzorcu modernih držav. 7. Ker so delavske plače padle daleko pod višino, poti el ao za življenje iu jih delavstvo pod silo v.'1 spodarskih razmer ne ioore primemo varovati. je v najkrajšem časn kidati zakon o najnižje dopustnih plačah, upoštevajoč namere V |'.«iročju p^>samezaik Delavskih zbornic. — 8. Ogromna razbremenitev delovnega irga bi lila izvršena a izvedbo starostne,^ zavarovanja To zavarovanje je čiaapreje ožnotvoriti, za kar je v rakonu o zavarovanju delavpecv iz leta 1922 že dana osnova. 9. Izvede naj so sla-n-slno. invalidno in nezgodno zavarovanje 4
poljedelskega in viničaiskega delavstva. — j 10. Zavarovanje rudarskega iu piavžaiskega delavstva je na robu propada. Zato je se ]io-sebno potrebna takojšnja izvedla sanacije [>•>-kojninskega zavarovanja bratovskih skladnic. Uzakoni naj se načrt, katerega so predlagali zastopniki delavstva. 11. Zavarovanje zasebnih nameščencev Slovenijo in Dalmacije je razširiti na celo državo. 12. Za hišno-gospodinjske P<»le je izdati poselski zakon. 13. Da se obvarujejo delavske družine pred vsestranskim propadom, naj .se uvedejo izravnalne blagajne za družinske člane po zgledu Francije in drugih modernih držav. 14. Izvesti je pri vseli sorialno-političnih zavodih popoino depofitiza-rjio s svobodnimi volitvami, da bodo v resnici lahko služili delav. zaščiti in izboljšanju položaja širokih plasti delovnega ljudstva — 15. Konvencije Meditartniiie^a urada delu. katere je naša država že ratificirala naj se strogo izvajajo, predloženo a še ne ratificirane naj vlada v najkrajšem času sprejme in uzakoni- 16. V zaščito, naših iaselieneer-delavcev
naj vlada sklene potrebno vzajemne pogodbe kakršno je n. pr. sklenila z Nemčijo, in to z vsemt državami, v katerih se nalmjajo naši iMeijenct. 17. VlBda naj izda čimprej pravil-nike m uredbe k obrtnemu zakonu in to v sporazumu z Delavskimi zbornicami in strokovnimi organizacijami.
OSEBNE VESTI
d Za kanonike ljubljanskega "hiioeg, u pillja s« imenovani: dr. Alojzij Zupau. pro[e' gor-veroučitelj na L drž. gimn. \ Ljubijo dr. Uregorij Žerjav, profeaor-veroučilelj „,' drž. učit. šoli v ljubljeni, iu Josip sjnitDJ urš »piritual v Škofji lx>ki. CestiUaio!
d Duhovniške spremenite. Umeščen ie bil dne 25. juniju 1U35 na podeljeno mu žuf nijo Št. OzAsalt Pavel Podbregar. ekspozii oa Muljav i. Prezontiran je bil za župnika župnije ispitalič Ignacij Zust, župnik v Ajdovcu. [•,> deljene so bile župnije: Trata Andreju Sav. liju, kaplanu v Komendi (umeščen a, avgusta ltOSj; Sostro Francu \eaetu. župniku 115 Jančom (umeščen dne !(;. avgusta lKgj. Ktjintfa Kranru Hia/.ini, kaplanu v TrviHi»m (umeščen dne 22. avgusta 19H6); Krka .lank> »11 MovžJju, župniku pri Sv. Let:,- rtu nad Si, Loko (umeščen dne 10. septembra 19115); Bb. kov st-ica Jotijm IVavliarju, župniku \ Ijo-k^m potoku, ki je |<a 1111 žuimijo nmiguirai; Cej. njico Francu Vidinsijit, kaplanu na Krki; |jesi(o\ica Mateju Kosu. iuptiouiu upraiitetji istotmii. Imeuovimi bo bili: Anton i'• »gačoii, kaplan v Pr>'dosljiii, za rektorja uršuliiiske cerkve iu katehi ta na ur-uiiurskih soiah 1 m. Loki: da i j«- za župne upravitelje i au bre šar, žup iiprauiolj na M. Planini, /a ja«; Franc Hi«'m igmati. kaplan v Crmošiijaak. ia Bnkovščiro: A Umu Jan-, r.up. upravitelj v po. Ijauali pri rupiicab, za Sv. Planino: Stauisav Miikovei' kaplan v žmihelu pri No'., mestu, za Sv. Ler.atl u. 6kofj<> i>»ko; Iv,m Spcudii, kaplan v Naklem, za (irčarice: (in-irorij Mali, kaplan na V, rriniki, za Ajdovec; za .k-iureu-Uo upravitelja pa: Atib.u .VirKuii. župnik1 Dobrepo!jah, za i^truge; Franc V.'mi, župnik v Toplicah, za Poljano pri Topiuah
d Preme*reni »o kot kaplani: Franr Js-glič s Trate v Predosije, Kac ! Caj/e-ž z Rake v Komendo. Janez Ufrumti iz Sta.ej.'a trga pri I^ižu na Rako, Ignacij Strancar iz Zirov na Breznico, \ alentin Benedik « Bled? v Zagorje ob Savi. Ivan Fink z Minte rta Ried. Franc Studen iz Kočevja na Vrhniko. Ivan HrovM it Radovljice v Kočevje. Leopold Cstnps 12 Uiškega {Kdoka aa Jeronice. Nameščeni hi kot kaplani, sem. duhovniki ozir. novotns" uiki: Karel Babnik na Mirni, Ludovik Cepon v Bok. Srednji vasi. Rafael Fabiani v Sodrn-žiei. Jožef (ieoheli v Toplicah. Alojzij jeako ita Trebelnent. Milan Kopnsar v Trebnjem, .ktž*f Lušin v Starem trg« pri Ložu, Jsi** Oražem v Smihelu pri Kovom roes^u. Anten Stopar v Tržišču, Filip Zakelj v Sostrem in Avguštin Za v i, i v Zirei.
DOMAČE NOVICE
d PrasiHaim drg^rat! Ker niso
prosvetna društva bila kljub znani dotoibi notranjega ministra g, dr. Korošca takoj vzpostavljena, odnosno so krajevne obl*'11 stavile nameravani ohmjii delovanja teiave, se js* predsednik Proevetne zveze dr. i. H°l;' njec s posebno v iogo obrnil na notranje ministrstvo. Od tam je dobil nied drugim naslednje obvestilo: Ako na vašem področju ni'n še vzpostavljena vsa društva, pošljite vi fkup-no za njih ali ona sama vsako za sebe ministrstvu notranjih zadev predstavko (pritožbe), ki iwxio takoj rešene. Vszjio je, da navedel« odloke, s katerimi je bilo društvo ratpuščeno, in sicer banove in ministrove (če je bila Prl; tožba), ali pa samo banove (če pritožbe n| bilo).i Ce še katero prosvetno društvo ne W
Stev. 391
oilo izpostavljeno, mu svetujemo, da se samo s predstavko takoj obrne na notranje mi-uistrstvo.
d Misijonski dan t vseh škofijah Jugoslavije bo v nedeljo dne '20. oktobra 1935. Danes deluje nad 50 Slovencev iu Slovenk v misijonskem poklicu med neverniki.
d (>00,000.000 litrov alkoholnih pijač p(W-žijemo letno v Jugoslaviji. 7,a alkohol izdamo torej najmanj 8 iu pol milijarde dinarjev.
d Zdravniki-volonterji ne štrajkajo več. Slavka zdravuikov-volooterjev v ljubljanski bolnišnici, ki je trajala od 15. avgusta, je končana. V ponedeljek, 23. t. m. so nastopili vsi '.diavniki-volonterji svojo službo. Minister g. dr. Mihu Krek iu ban dr. Marko Natlačen sta pred dnevi sprejela odposlanstvo stavkujočih z.diavnikov-volonterjev. Vpo&tevajnč, da so razmere res nevzdržne, sta obljubila, da se bosta za njihove koristi /. vsemi močmi t a1, o zavzela, da se bodo v nc/vi proračun za leto 19:15-36 vstavila za ljubljansko bolnišnico nova zdravniška mesta in da se bo olajšalo njihovo Hinotno stanje. Ker zaradi stavke zdravnikrv-volonterjev trpe samo bolniki, je g. ban prigovarjal, da nastopijo službe. Na rednem se-slanku so zdraviiiki-voloiiterji sklenili, da se odzovejo puzrvu g. bana in da gredo na svojo službo v bolnišnico.
d I redbo o enotnih odvetniških cenah izdelujejo v pravosod nem mini&tivitvu.
d ",0 milijonov Oni rabimo za celotno elektrifikacijo Slovenije.
il Ob prilike velike razstave v Franciji so spustili v zrak več balončkov na katerih je bila pritrjena dopisnica z naslovom francoskega pošiljatelja. Kd< r je balonček dobil, je napisal na drugo stran dopisnice svoj tečen naslov iu oddal dopisnico na pošto. Za najditelje balončkov so razpisane v Franciji ua-nratie. Francoske balonike so za enkrat našli Marija Pavlič nad Vranskem, Leopold Jesih v Zbiljah pri Medvodah in .liže Rozman r. Je-
»DOMUUUBc, dne 25. septembra 1835.
iStran 505
Križ in Kostanjevica. Zupan Pfeifer je omenili, da bi bilo v splošno korist, če »e počaka z od-kupotn realčnega poslopja v Ljubljani, denar 6.500.0(X) Din pa, kolikor je to poslopje stalo, bi bil veliko bolj potreben za elektrifikacijo Dolenjske. G. dekan Ivan Tomažič iz Trebnjega je še posebej naglašal težke gopodarske prilike ua Dolenjskem. Omenil je tudi, da so Dolenjci preskromni in da so že dovolj dolgo čakali. Danes pa z vso vnemo žele in delajo na to, da se elektrifikacija resnično izvede. Ban dr. Natlačen je z zanimanjem poslušal želje in misli odposlancev ter je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se to važno gospodarsko vprašanje reši čimprej v smislu predlogov ki so jih stavilo in obrazložile dolenjske občine.
d 200.000 Din v gotovini je padlo iz avtomobilskega voza na potu Podgorice-KolaSin-Bevane. Sijajne poštne razmere I
d Madjarsko odposlanstvo za sklenitev nove trgovinske pogodbe je prispelo v Bel-grad.
d Dve novi popolni gimnaziji so ustanovili in sicer v Peči in Proikuplju.
d Jugoslovanska širokogrudnost. V našem Vršen je bila v smislu sklenjenega dogovora olvorjena romunska manjšinska šola, na kateri bodo poučevali učitelji iz Romunije.
d Stavkajo naprej. Upravni svet celjske cinkarne je odklonil delavske zahteve, ker da so delavci v cinkarni s povprečnim zaslužkom 42/70 Din na šibto itak naiholBe plačani d»-
V
d Na zasedanju vojnih invalidov dne 21.
septembra v Belgradu, so razpravljali tudi o brezposelnih invalidih. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva, naj vsaka država izda čimprej poseben zakon, ki bo zagotovil zaščito vojnim sirotam v obrambi njihovih pravic do dela.
d Radi zveze Slovenije z morjem z novo cegto Ljubljana —Sušak, je minister dr. Miha Krek posredoval pri ministru za javna dela Milošu Bobiču, da naj odobri komisija za pregled in odobritev že predložene trase za cesto Ljubljana—Sušak. Minister za javna dela je sedaj izdal tozadevno naročilo in odobrenje.
d Za poljedelske delavce. Poljedelsko ministrstvo, razglaša, da je vsem poljedelskim sezonskim delavcem, loi so pri svojih delodajalcih namesto denarja zaslužili žito ali koruzo, dovoljen popust, tako da plačajo tretjino voznine za prevoz tega blaga. Na tovornem listu morajo dodati potrdilo delodajalca, da so žito zaslužili namesto denarja, in koliko kilogramov so na ta način dobili. To potrdilo potrdi občina, da so navedbe delodajalca resnične. Popust velja v časti od 10. septembra do 81. decembra t. I. od vseh postaj na področju vzhodno od Striživojne, Vrhpolje, Osijek, Beli Mnnasti-r, Baranjsko, Petrovo 'selo in severno od Save in Dunava do vseh postaj.
d Da se prepreči dviganje cen. Kakor znano, radi velike suše, ki vlada v naši državi, primanjkuje povsod sena in krme za živino. Da bi se preprečilo dviganje cen za te predmete, ki so našemu kmetu neobhodno po-

ADI0N
iSe^cht
RADION

Schichtov
pere sam
Irebni in jih bo letos moral kupovati, je ministrski svet izdal uredbo z zakonsko močjo, da se začasno prepove vsak izvoz sena, detelje iu druge krme iz naše države.
d 7*2 vojakov, ki so bili nepismeni, se je naučilo brati in pisati v mariborskih vojašnicah. Tečaj je trajal od 31. tnaja. Poučevali so mariborski učitelji pod vodstvom okrajnega ši l.-kega nadzorstva.
d Nad 90.000 ljudi je obiskalo letošnji ljubljanski velesejm.
d 150 jugoslovanskih delavcev je odšlo v Perzijo, kjer bodo zaposleni pri gradnji železnic.
d Vedno večji izvoz v Italijo opazujemo zadnji čas. Zlasti se izvažajo fižol, oves in seno. Prevozne družbe so povečale prevozni-no ki znaša iz naših pristanišč n. pr. v Neapol sedaj 22 lir za kubični meter. Tuji lastniki ladij zaključujejo kuipčije najraje v tujem denarju, zlasti v funtih, frankih in dinarjih, dočim se lir branijo.
d Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, ki dovoljuje vpis v prvi razred zasebnih učiteljskih šol samo tistim učenkam, ki se pismeno zavežejo, da po dovršeni učiteljski šoli ne l>o-do prosile za učiteljsko službo na javnih šolah. Zasebne šole nam dajejo priznano najboljše učiteljice.
d Za elektrifikacijo Dolenjske. Dne 20. t. m. je ban dr. Natlačen sprejel zastopnike občin Trebnje, Mirna, St. Rupert, Mokronog, Bo-štanj, Sevnica, Krško, Videm, Leskovec, Sv.

" '' - )'■ i • •• I i*' . ;	. i>.
Mi*	J1--4.1 -<fi.»
* i-.B	"	rd .-Ji : .-» a* ; j,H.
•	- a	ii- . . 'S.I. I <f a «*.
"t- ■ ti-	s; "-'h-, g w -r v - -c'1"-
te* --.i i
: i 11 n i«* [rs u »» fnm* £ja.t»
— . . ■ ..
:	«r»M» »» ft"yac 1» :»•-
<t\»r i ce,«*	. •<«: "a^fiii. i
l"" ' :>: ' ■'■ ' --;•. . i : > .c-ii: ii ,» t*--*? Fr>Hi " • ia. j* a« •■■£*. nu* •- : ... ja •».: .-imj* i.-tj j.	: • -
-.--. "ia	- ..i	:s-i a
: ^ »i u Lfli l')iu "O $<i >.'*. i i
j!-— -4 <•<- ~ .	-,»-"1* * ! i i,-
: ;«:■ ^sj i.i	ja t
V ,: h • :
:« -_£-.- i:-»*ra	ja «,i •■
'i:	I'" -nia ia«. r -" i —.-
Kij. .	iitE.i . g<iSl -
: >«*» VsiJi-U-'* 4« »»»»r!!! 5j !.» _.i un^j] »M4jtr»;j
* : ua.:.. pr-s:; —a ; tF~i ii	a ,7J	« i. - a
, —si 'i»	r«. Ga.-- . Z -if .
• - -1 " " • ■.;*■->« - j« «- : ':r-v i : .-i--:.«	-_•>■■:	< - » : —4
• < — -	is"—; -i -'.*' i:
• ) - - < -"a-, ia, s-. :
mm . m »-m..«-">-- ■
J-.	H rt- i	i*	j -
— - ■ ;.i — -t - - . ..... u'l .1 -- _ -.-<}:»: --1 p ;, .j
! - ;! MT«Mti7«	3 a
'•	1	.« -s . ' : • •
-	... • . - u • . - j.
- - 1 *	Ju*	* 2
Pri iaprtiu9 motnjah v prebavi
" ""- 'i s'4-zt" zs-or-ec <oz.i.-ec
FRANZ JOSEF 0r«»a<«.
Mifavn«
' t !-!-( . U>AJ -
- ----- i -» 'i

H>Uiw>u»u rte, dne 25. septembra 1995.
Stran 5OT
prometu. Leta t'j:t4 pa je ljubljanski letalski
promet znašal skoraj ."i0 % vsega jugosfovan-akega letaikega prometa. Letos je bil promet skrajšan tudi za eti mesec. Odpadla je direktna proga Ljubljana—Zagreb in ni bila uvedena progu Ljubljana-Celovec, vendar »e je ljubljanski letalski promet letos povečal za l.V potnikov. Povprečno se je vozilo na dan I« potnikov, I'iti kg prtljage in 2 in pol kilograma pošte. Upamo, da bodo te tako ugodne številke podprle prizadevanje Ljubljane, da se letalski promet v Ljubljani pravičnejše uredi.
d Zadruga ^-Rudarska najeriiiira« je kupila rudnik v Lešah za znesek 130.000 Din. S tem so postali rudarji sami lastniki rudnika in si pridobili pravico iskanja novih premogovnih ležišč, obenem pa so rešiti svoje ogrožene mezde. Naj jim bo sreča mila!
d V jugoslovanskih rudnikih je bilo po poročilih ministrstva lani 179 smrtnih nezgod; 320 radarjev je bilo hudo, tfXX) pa lažje poškodovanih. Vzrok nesreč je večinoma neurejenost rudnikov.
iz domaČe politike
d Upokojen je podban uaše banovine g. dr. Otmar Pirkmajer. Za novega podbana v Ljubljani je imenovan dr. .Stanko Majcen, ki je bil doslej višji uradnik v notranjem mini-sterstvu. Novi g. podban je znan kot zelo zutoSen uradnik, izvrsten jurist in resen, stro$» mož, ki bo gotow dobro vršil važno delo, ki ga čaka.
d Sedeš občiiu* Trcbelne je z uiinisrtsko odredbo prestavljen iz Velike Stange na Pre-žganje.
d f>ya *elo lepo uspela ljudska tabora sta
bila preteklo nedeljo v Konjicah iu v Ptuju. Minister dr. Krek je med drugim povdaril, da je sedanja vlada trdna in stalna.
d Velik shod je imel ono nedeljo voditelj narodne stranke dr. Hodžera. Ostro ae je izjavil proti federalizmu, češ, da bi ta oslabil državo na zunaj.
d Bivši minister Miša Trifanovic, član.Ra-dikalske zajednice je imel te dni v Prijepo-Iju v Sandžaku politk-iii sestanek, na katerem je povedal tudi tole zanimivost: Dejal je, da se vsakdo, ki misli, da je dr. Maček proti tej državi, moti.>l)r. Maček hoče to državo kakor mi; le njegovi pogledi na notranjo ureditev su drugačni kakor naši.-'. Trifunoviceva izjava je vzbudila splošno pozornost v političnih krogih radi svoje jasnosti. Kakor znano, se je Stojadinovičeva vlada v svoji deklaraciji postavila na stališče širokih samouprav, ki naj bi se izvedle v glavnem v okviru banovin, kakor jih določa ustava. Trifunovič je povedal, da Maček to notranjo ureditev odklanja.
<1 Vedno kakšna nova e »umnem ros po ilarstvu«. Glasilo Dimitr. Ljotiča »Oiadžbina« trdi, da je »Sttvez srpskih zemljoradničkih zadruga« pričel nazadovati, ko ,je prevzel upravo Vojin Gjorgjevič. Ta je po zatrdilu lista najprej uprcpastil »Požarevaflki oknmti sa-vez«. Izvršil je manipulacije, ki niso v skladu s kazenskim zakonom. Zveza srbskih kmetskih zadrug je i/nela leta 1927 20 milj premoženja, a leta 1934 je že imela 5 milj izgube, liesnična izguba je mnogo večja. Ce !>i bil dr. Jankovič ostal kmetijski minister,- bi bil zvezo rešil. Iz državne blagajne ji je dal v nekaj mesecih 4,300.000 Din podpore, drugim zadrugam v državi pa samo 600.000 Din.
d Precej razburjenja in hudoranja na krive in nekrive je napravilo v preteklem
—	Danes brijets bolj«.
—	Da , imamo več svetlobe. —MočnejSe iarnioe?
—	Ne Tungsram fcarnio« a nitko v dvojni
v i j a č n i c i .
—	Mar je to tako velika raz 1 i ka?
—	Da, te iarnice dajo ved svetlobe, in ief pravi, da pri tem raCun za električni tok ni
večj i .
—	Res?
—	lares !■
tednu znižanje draginjskih doklad državnih uslužbencev zlasti zato, ker so prizadete v viso-ki meri družine in to sedaj pred šolo in zimo, ko so družinski izdatki najvišji. Gotovo je, da je imela vlada za znižanje plaič, ki res ni prijetno, ampak za vsakega boleče, tehtne in kaj nujne razloge, ki jih pa ni želela obo-šati na veliki zvon. Po nemali krivdi brvših režimov, ki jim je večina nameščencev navdušeno sledila in se strastno borila zanje, državne blagajne niso preveč polne in je bila ia nujnih državnih ozirov nujno potrebna operacija, ki pa ji nihče ne bo podlegel, saj imamo v sedanji vladi izvrstne in vestne operaterje, ki ne znajo samo rezati, auipal. rane tudi lepo celiti.
d »Delavska politika« piše: »Osem novih cerkva v Zagrebu bo vel jalo okoli 45 milijonov dinarjev. Če bi se ta znesek porabil za kruh, bi vsak Ljubljančan dobil 13 mesecev na dan nekaj nad pol kilograma kruha — Naša pripomba: Za milijone, ki so jih delavci že znosili v žepe raznih svojih voditeljev, ne da bi imeli delavci zato kakšno resnično korist, !»i bili vsi sedanji Ljubljančani s kruhom preskrbljeni do — smrti.
nesreče
d Štiri posestnike je hudo prizadel požar v Grahovem, to so: Josip Kranjc pod. Urbas, Kovač Anton pod. Adam, Logar Ivanka in Andrej Kraje pod. Lovrič. Ogenj jim je uničil razna gospodarska poslopja.
d Do tal je pogorel det državne tvornice svilo v Novem Sadu. To je že tretji veliki požar v tej tvornici v zadnjih desetih letih.
d Zopet je gorele v Kazvanju pri Mariboru in sicer gospodarsko poslopje posestnika Jožefa I-ašiča.
d Streh* je igorcla na Cvetkovi hiši na Ilovici na Barju.
d V vrelcu s kislo vedo je iitoull hlapec Jožef Kovačič v okolišu Ivancev v dolini Ščav-nice v Slov. goricah.
d Ker je imel cigareto t ustih. 30 letni posetnikov sin Završnik iz Marije Reke, je šel spat v kaščo, kjer je imel svojo postelj, s ci- . lareto v ustih. Kant je gotovo kmalu zaspal.

cigareta mu je padla na tla in dim ga je v
spanju zadušil. Ko so zjurtraj odprli kaščo, je bilo polno dima, postelja je čez polovico zgorela. Završnik je poleg postelje ležal mrtenr.
NOVI GROBOVI
d Spominjaj se smrti! V Prevatjah je umrl 44 letni rudarski invalid Jakob Bister-nik. — V Ratečah na Gorenjskem so pokopali Marijo Kajžar. — V Smihelu pti Žužemberku je odšel po večno plačilo organih !>;>-minšk Lavrič. V Mengšu so položili v grob soprogo industrijalca Ivanko Kančevo roj. Kuralt. — V Belgradu je umrl bivši predsednik vlade dr. Voja Marinktmč. — V Št. Jlja v Slov. »oricah je zapustila solzno dolino Sa.r-doč Josipina, soproga šolskega upravitelja. — V Erjavici pri Rogaški Slatini je z^purfil ta svet posestnik Jakob Krumpak. — Na Bučah pri Kozjem je zaspala v Gospodu žena župana in veleposestnika Antonija Bovha. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali posestnico in trgovko Marijo Inkret. — V Velikem Gabru na Dolenjskem so pokopati Driajevo Franei-ško. — Na Polici so djali v grob Heleno Drobtiičevo roj. Skubic. — V Ljubljani so umrli mesarski mojster Anf. Slovša, Marija Cermelj, tajnik avstrijskega poslaništva v Varšavi Jožef Stradner, Tereaija Bazarič roj. Kutin, vlakovodja drž. žel. Risdrlf Arhar, letni Martin Zagradnik, inšpektor monop. uprave v p. Kari Schlehan, zaselvnica Jtrtija-na Skočir in zasebnica Neža Klančar. — Naj paoivajo v miru!
k Težke avtomobilske nesreče Je večkrat kriva neprevidnost šoferjev, ie v večji ineri pa teorc tirno in praktično nepoznanje vozita ali pa neza dostno poznanje policijsko-varnostnih ukrepov (predpisov) cestnega reda in avtoprometa sploh.
V veliki meri skušajo odpraviti te ne<io9tstke v strokovnih šoferskih šolah in praktičnih tefajih. IzpraSevalni komisiji za Šoferske izpite pa pripada naloga, da izbere sposobne, praktične in trezne vozače. K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pisana knjiga našega strokovnjaka inž. Štolfe: ».noter in samovoiai«. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsega 28'J strani, ima okoli i!00 slik, ki ponazorujejo posamezne dete motorja in drugih delov vozila. Knjiga slane vezana 140 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem Sofer-iem, naraščali! in siimovozačem.
»ran 508
>DOMOUUB<, dne 25. septembra 1935.
6tev. 39.
VdičisrBo politično zborov aa je st je vrš:io v nedelj, vahno odobravaio besede govornikov. ki so razlagali politični položaj iti dajali smernice za bodoče politično življenje.
j Nepremagljiva trdnjava
Gibraltar je ena najmočnejših trdnjav sveta. Leži na južni točki Španije in obvlada vhod v Sredozemsko morje. tako. da brez volje Anglije nobena ladja ne more po ozkem prelivu med Evropo in Afriko. V slučaju kakega resnega spora med Italijo in Anglijo radi Abesinije bo Gibrai ar ,gral važn vlogo.
ifj ;0„P",k'?Di '?dj<V V Pi»e?. ™ 8e P°iavile majne kuhinje na kolesih, v katerih lahko kar med potjo skuhajo kosdo za 60 ljudi. - Posebnošoferjem, ki morajo čakati na cestah, pridejo te
kuhinje zelo prav.
f organist Minče Lavrič
(Smihel pri Žužemberku.)
Tukajšnjo župnijo je te dni zadela velika izguba. Umrl nam je nas sposobni in priljubljeni organift in javni delavec g. Lavrič Dominik. — Postal je žrtev žalostnih zdravstvenih razmer zajo-stavljene Dolenjske — Suhe Krajine. Po le-tošnji hudi suši po-vzročerio pomanjkanje pitne vode. je povzročilo grižo. za katero je v naši župniji »bolelo okoli 40 ljudi, umrlo pa sedaj 6. Med njimi tudi organist g. Lavrič v starosti 35 let. Pade! je kot rcniovitno drevo, ko mu skriti črv izpije moč življenja. Z njim smo izgubili nenadomestljivo oporo vsemu dogajanju \ župniji, posebno pa v farni vasi Smihel. Ni imel mnogo spričeval, a imel je nenavadne naravne sjiosobnosti in neprekosljivo delavnost. Kot domačin, sin organista in zasilnega učitelja, je že s 15. leti prevzel službo organi.-ta. Bil je skoraj samouk, a iz sebe je jvosta! pravi mojster na 150 let starih orglah. Dvajset let je s svojim cerkvenim zborom prepeval slavo Njemu in vabil z lepim petjem vernike k redni službi božji. Njegov, čeprav majhen zbor, je preser,e'al na koncertih pevskega okrožja. Z njim je tukajšnja gasilska četa izgubila os in vajeti. Bil je med prvimi, ki je deloval za ustanovitev gasilske čete. Da ima četa daleč znano najboljšo motorko in gasilni dom. je pretežno njegova zasluga. Pod rje-govim vodstvom »o šmihelski gasilci zasloveli 73 prvovrstno gasilsko četo v Sloveniji. Prvi je bil, ki je gasil ogenj na fvožarih. a bil je tudi prvi, ko je netil ogenj gasilske požrtvovalnosti. Bi! je tudi vnet sadjar. — Mati je z njim izgubila svm. jega ljubljenega sina. žena in peteri otroci pa skrbnega moža in očeta. Bil je vzoren sin in oče. Po uvidevnosti »reškega zdravnika je bil prepeljan iz bolnišnice v Kandiji domov v Smihel. Svečanost in velika udeležba pri pogrebu, kljub dežju, je dovolj jasno izpričala, kako priljubljen in upoštevan je bil med svojimi rojaki. Poleg domačih gasilcev so ga spremili v prerani grob tudi gasilci iz Žužemberka. Ko mu je na odprtem grobu zapel zbor organistov. ni bilo suho nobeno oko. Naj mu bo Bog stoterni plačnik na onem svetu; njegove nepreskrbljene otroke-sirote. ženo in ljubljeno sivolaso mamico, pa naj vzame pod svoje vsemogočno varstvo!
Spominek vzorni ženi
(Iz Izlak pri Zagorju ob Savi.)
Dne 6. septembra je umrla v Ljubljani ga. Marija Lužar. soproga banovin, šolskega nadzornika v pok. Velika udeležba občinstva iz Izlak in drugih krajev pri pogrebu je pokazala, kako v blagem spominu je bila pokojna. V Izlakah je bivala nad 20 let in preživela tu tudi težke čase med svetovno vojsko. Poleg družinskih skrbi, ko sta bila mož in sin v vojni službi, je posebno pazila, da ni propadlo, prej, s tolikim trudom ustanovljeno zadružništvo. Z njeno pomočjo je bilo ohranjeno lejx) posestvo in dom mlekarske zadruge, da se sedaj vsem dozdeva, kakor bi ga »za Miklavža« prejeli. Srečen je kraj, ki ga osrečuje tako razumna ženska. Vse bridkosti raznega dela je jx>kojna mirno prenašala, nikjer ni klonila ter vzvišeno stala nad vsem malodušjem. Plačila ni nikoli zahtevala, pač pa je rada jx>inagala siromakom. Naj jj bo Bog obi'en plačnik!
n Zavod Marijanišče v Kranju sprejema na svoj ti mesečni kmet. gospodinjski tečaj od 15. oktobra do 15. aprila zdrava in duševno primerno razvita dekleta, ki se žele priučiti vseh v gosjxxlinJ-stvo spadajočih del. Pojasnila daje zavod sam.
PO DOMOVINI
Strokovna zveza poljedelskega delavstva
Vsak je sam svoje sreče kovač! Na podlagi tega narodnega pregovora se združujejo razni poklici m skupine ljudi v društvih ter organizacijah, s katerimi hočejo zaščititi svojo interese, svoje pravic© in si medsebojno pomagali. Slovensko poljedelsko delavstvo (razen vimičarjev na Štajerskem) je bilo doslej brez vsake poklicne organizacije, ki bi ga splošno iu strokovno izobraževala ter ščitila njegove pravice.
Hvala Bogu! Tudi za poljedelsko delavstvo se bližajo boljši časi. Sestavil se je namreč pripravljalni odbor za ustanovitev Strokovne zveze poljedelskega delavstva v Ljubljani, pristojnemu oblastvu pa so tudi že predložena pravila v potrditev. Upamo, do bodo pravila kmalu potrjena in bo moglo biti društvo kmalu ustanovljeno. Nova strokovna
Svečanosti v
Ce je še kdo v dvomu, da je slovenski narod res veren in Mariji vdan, naj bi bil prišel 8. sept. k lurš.ki baziliki v Rajhenburg. Nad 10.000 slovenskih mož in žena, mladeničev in mladenk, starčkov in otrok je ta dan zopet slovesno izpovedalo svojo globoko vero v evharističnega Kralja in Njegovo Mater Marijo.
Zahvalna pobožnost za veličastno uspeli evha-ristični kongres v Ljubljani, se je torej končala z velikim uspehom.
Že 7. septembra popoklne zavlada v Rajhenbur-gu svečano razpoloženje. Trg sc ovije v neštete zastave. Iz visokih lin mogočnih zvonikov odmeva ubrana pesem lurških zvonov. Top za streljanje ob cerkvenih slovesnostih grmi, da se irese bazilika in hrib. Romarji posebnega vlaka, že prej slovesno
Gustav Strniša:
Med tihotapca alkohola
(Nadaljevanje.)
Sonce je počasi lezlo izza hribov, ko sem potoval proti Ljubljani. Rdeča zora je oblik vso prirodo s krvavim žarom in ko sem se ozrl po rosni travi, po cvetkah, drevju in žitu, mi je bilo, da vse joka, da se vse otožno od mene poslovlja. Počasi sem šel, magnfit ljubavi me je šiloma vlekel nazaj in komaj sem se premagal.
Pot mi je bila vedno bolj togobna,. saj me je vodila proč od mojih dragih, dalje v tujino.
Pozdravljali so me znani kraji in spet zginjali pred menoj. Trgal sem se od vsakega posebej, kakor iz nevidnega a krepkega objema. Čutil sem, da m ezadržuje in priklepa vsako drevo, da vsaka bilka. Jaz pa sem moral potovati! šel sem v dan, a bilo mi je, da korakam v noč, v strahotno temno noč brez zvezd in življenja.
Vsa mrka me je pozdravila bela Ljubljana. Mar me ne mara več? Ali me je res že pozabila? Ne! Tudi ona je razžaloščena ovita v kopreno otožja, da me ne vidi, da skriva svojo bol!
Ko sem sedel v vlaku, mi še vedno ni odleglo. Bolečina se je stopnjevala v mrko razbolelo spoznanje osamelosti, ki me je obkrožala in silila vame.
Še in še so mi oči koprnele nazaj, lovile znane postaje, stikale in iskale. A vse znano se je oddaljevalo in izmikalo. Bil sem kakor v živem začaranem krogu, ki se vrti vedno hitreje, poraja znane slike in jih spet odnaša v divjem vrtinčenju.
Bolela me je glava. Trenutno sem zaprl oči. Vlak pa je brzel urno, urno v objem mačehe tujine, ki mi je že dolgo rezala svoj kruh, ki sicer ni bil slab, a je zato zatevala zanj vso mojo silo in voljo. Ka-
organizacija bo po pravilih popodnoma samostojna in no vezana na kako centralo, tako, da bo mogla priti v njem do popolnega izraza le volja članstva.
Pa pravilih bo mogla biti član organizacije vsaka oseba, ki se bavi v pretežni meri z najemnim delom v katerikoli stroki poljedelstva. V novo organizacijo torej spadajo torej kmečki hlapci ter dekle, majerji, uslužbenci veleposestev, bajtarji ter dninarji itd. Vsak, kdor misli, da spada med poljedesko delavstvo, spada tudi v organizacijo.
Novo organizacijo toplo vsem priporočamo. V-se, ki bi radi postali njeni člani, vabimo ,da se javijo na naslov: Pripravljalni odbor Strokovne zveze poljedelskega delavstva, Ljubljana, Tyrševa cesta, Gospodarska zveza (poleg knjigovodstva Gospodarske zveze).
Raihenburgu
sprejeti, in verniki domače župnije so zbrani ob okusnem slavoloku pred Marijinim domom. Pre-vzvišeni knezoškof mariborski prihaja. Iskri belci prihite ž njim nad množico. Pozdrav. Iskren in prisrčen, še bolj vladikov odzdrav. Srca drhte, teko solze. Ganljiv prizor. Ob 7 zvečer v nabito polni baziliki pridiga, globoko zasnovan govor g. P. Jožefa Sečnika D. J. Nato rimska procesija. Vodi jo Prevzvišeni sam. Veličastna slika. Temna noč. Bazilika, čarobno razsvetljena, sredi morja brlečih lu-čic. Daleč tja v tajinstveno noč po odmeva pesem Marijina in bobni topi glas. Vse Brezmadežni v slavo in čast.
Marijin dan. Naznani ga brona rahli glas. Ob 4 že vse živo v baziliki in krog nje. Tiha sv. maša, mogočno ljudsko petje 4000 pobožnih grl. Sv. obhajil
kor se je tedaj ko sem prihajal, vlaik prepočasi vlekel proti domu, tako je zdaj vse prehitro dirjal čez plan. Najrajši bi ga bil zadržal pri znanih postajah.
Naposled me je zmogla utrujenost, da sem nekoliko zadremal, saj vso noč nisein zatisnil očesa. Ko sem se predramil, sem skočil kvišku spočetka nevedoč, kje sem. Vse, kar sem doživel, si zdaj nisem mogel več misliti, da je bilo res, tako daljno se mi je videlo iti vendar je poteklo od slovesa šele nekaj ur.
*
In tako sem se vrnil v Ameriko. Preden sem prestopil prag svojega novega doma, se je moj zvesti pes Ris odtrgal od verige, mi skočil v objem in se vzpenjal po meni, da se niti z domačimi nisem mogel pozdraviti, dočim je Zmaj vlekel za za verigo, obračal glavo in bolščal z očmi, da bi se bil skoro zadušil. Veriga je oila premočna, ni je mogel pretrgati. Skočil sem k zvesti živalci in jo pozdravil.
Spet se je pričelo staro življenje. Spet sem vozil brezalkoholno pivo, ga ljudem prodajal iu štedil denar. Sicer nisem skoparil, a prevečkrat mi je ušel spomin na rodno kočo in mršavo kravico Lisko. In kadar sem se nato spomnil, sem vedel, da sem napram očetu že pravi bogataš, saj sem imel avtomobil, garažo in skladišče kar je bilo vsaj desetkrat več vredno kakor moja rodna bajta, čeprav bi je nikomur ne prepustil saj sem se v nji rodil.
Kmalu potem, ko sem se vrnil nazaj v Ameriko, sem se seznanil s tihotapci alkohola.
Moj prijatelj Mežan mi je večkrat pripovedoval o njih, poudarjal, da se s točenjem žganih pijač in vina mnogo zasluži, da pa je sicer vse združeno z mnogimi nevarnostmi, ker ne preganja človeka samo policija temveč vedno tudi nadzoruje tihotapska organizacija in gorje tistemu, ki prestopi okraj, ki mu ga določijo za prodajanje. Vsakega
nešteto. Nove množice romarjev prihajajo.
Ob pol 6 slovešni vhod m govor vladike: »Le marijansko in evharistično življenje ljudi bo zopet pomirilo in osrečilo svet.« Množice so vidno ganjene a zveličavno razpoložene. S prižnice blagoslavlja Prevzvišeni spominke, izpred oltarja deli papežev blagoslov. Prevzvišeni pontificira. Strumno mu streže četa sinov sv. Bernarda iz trapistovskega samostana. Pontifeks deli sv. obhajilo že eno uro, a pred obhajilno mizo še vedno velika gneča tja doli globoko v baziliko.
Jutranje sv. obhajilo je končano. Prevzvišeni koraka okoli Marijinega oltarja in moli svojo »Zdrava Marija« v zahvalo za milosti evharističnega kongresa v Ljubljani. Množice mu sledijo ginjene. Marijin obraz dobiva poteze veselja in zadovoljnosti, množice čutijo njen blagoslov...
Deseta ura se bliža. Nova krdela romarjev valove od vseh strani. Bazilika je polna, poln je ža tudi prostor okoli nje, a po trgu je še ljudi, da s« komaj prerineš skozi.
Na ftoziv izprazneio verniki baziliko. Dvajset rediteljev jih razvrsti okoli bazilike v špalir. V baziliki ostanejo samo duhovščina, fievci, šolska mladina z učileljstvom in Marijina družba dekiet. Samo ti bodo šli v pravi procesiji. — Oglasi se pevcev mogočni zbor. Zvonovi zapojo in sproži se top v bobneči grom. Iz bazilike se vlije mladina noseč v svojih vrstah na umetno okrašenih nosilih prelejx) podobo Lurške Gospe. Brezmadežna med belo nedolžnostjo. Prizor, ki sega v srce in gane dušo. Množice v špalirju okoli bazilike se pobožno sklonijo, padejo jx>nižno na kolena in molijo. Po dolgi vrsti sinov sv. Frančiška, sv. Bernarda, sv. Don Boska in svetnih duhovnikov prihaja aamreč med nje v rokah prevzvišenega nadpastirja Kralj nebes in zemlje v presv. zakramentu in siplje naokrog svoj božji blagoslov. Podoba procesij v Lur-du na Francoskem. Na pridižnici v baziliki se pojavi vitka postava bradatega meniha g. P. Kamila Požarja. Njegov navdušen govor je prežet socijal-nega jx>mena presv. Evharistije. Po slovesni sv. maši konzistorijalnega svetnika in dekana g. I. Med-veška sledi zahvalna pesem, ki jo svečano intonira Prevzvišeni.
Tako je končala velika zahvalna pobožnost * Rajhenburgu na Malo Gospojnico.
Vsem dragim nam romarjem, posebno p». pre-vzvišenemu knezoškofu smo iz srca hvaležni, da so nam za ta Marijin praznik tako veličastno vpeljali božjo pot, ki se bo doslej vsako leto slovesno vršila v slovenskem Lurdu.
opozore najpreje pismeno, a če ne jx>maga, konča večkrat zahrbtni strel iz revolverja njegovo življenje. Človek si pač ne misli, da so bili tihotapci tako brezobzirni, a kdor je imel z njimi posla, je bil v vedni nevarnosti, saj jim je bilo za človeka toliko kot smet na cesti.
Ogledal sem si jx>bliže prodajalce brezalkoholnega piva in kmalu ugotovil, da so vsi točili tudi alkohol. Videl sem, kako so bili vedno oprezni, kako so večkrat dajali steklenice z drugimi etike-tami, ki so bile pač napolnjene z vinom ali žganjem. Opazil sem tudi, da jim kupčija uspeva, saj so imeli več odjemalcev kakor jaz, ki sem si včasih zaman belil glavo, kako, da moji odjemalci niso tako mnogoštevilni kakor njihovi, čeprav sem jim vedno dobro postregel.
Vendarle sem se dolgo upiral skušnjavi, kajti, kar je bilo protipostavno, se mi je videlo nep.avilno in nekako grešno. Toda alkohol me je vabil vedno bolj, saj sem opažal, kako si je marsikdo lepo opomogel, a jaz sem bil napram vsem tem ljudem še vedno pravi siromak. Vedel sem, da bi si tem jX)tom lahko kmalu postavil lastno hišo, saj sem si tako zelo želel svoj dom.
In tako se mi je vedno bolj usiljevala misel, da moram pričeti s trgovanjem in točenjem alkoholnih pijač, da mi bo točenje whiskyja prineslo blagor, da si bom j>a brez tega težko kdaj pošteno opomogel in se vrnil domov v brezskrbno bodočnost, saj nisem mislil samo na sebe temveč tudi na svoje drage, katerim bi vedno rad pomagal kadar bi bil kateri v stiski.
Naposled sem podlegel skušnjavi. Še sem vozil . nedolžno brezalkoholno pivo, toda pod zaboji so ličale trebušaste stekienicc vina in žganja, ki ga je marsikdo rad kupil in je bil vesel, da ga je dobil. Med menoj in tihotapci je posredoval moj prijatelj Mcžan. Kmalu sem imel dovolj zaloge in sem dokaj
Stran 510
»DOMOLJllKf, dne 25. septembra 1983.
stev.
Kostna moka cenejše domače
fosfatno gnojilo za jeseask« meter ozimine, za travnike in drugo. Podrobneje o njeni uporabi rsebuje članek »Kostna moka — domače fosfatno gnojilo« v 37. številki »Gospodarja ia gospodinj««. Tovarna za klej v LJubljani.
Lep« prireditev.
(Jezica pri Ljubljani.)
Naj krajevni odbor Rdečega križa je ono nedeljo priredil v okviru ledna Rdečega križa lepo javno manifestacijo. Izpred ježenskega gasilskega doma se je dopoklne ob devetih razvil skozi vas na Črnuče dolg sprevod. Na čelu je jezdilo 20 fantov v naičdnih nošah, prvi z veliko državno zastavo. Sledili so domači samaritani in saiuarilanke, mladinski zbor RK, pestra skupina 150 narodnih noš, med njimi 50. naših najmanjših, 70 gasilcev v krojili ter lepo število ostalega ljudstva. V sprevodu se šli tudi zastopniki vojaštva, zastopnik okr. glavarja, zastopnik banovinskega odbora RK iz Ljubljane. Na Črnučah je bila v iarni cerkvi služba božja, nato pa. pred cerkvijo molitve za padle vojake. Prof. dr. Turk iz Ljubljane je imel lep gwvoi o nalogah Rdečega križa. Pri oeli prireditvi je sodelovala godba iz Svetij pri Medvodah, pri maši in preti spomenikom padlih vojakov [sred cerkvijo pa sta lepo prepevala združena moška pevska zbora z Jezice in Črnuč. — Cela prireditev je tako očitno m poudarno dokazala moč. pomembnost ter utrje-no»t našega društva meti vsemi sloji prebivalstva, da so ob Sem onemeli vsi oni, ki so se zadnja leta po nepotrebnem in zgolj iz političnih nagibov zaletavali vanj. Ob vsej cesti, koder se je pomikal •prevod, so raz hiš vihrale zastave, vsa <* na pa so bila okrašena z adesijem, pri cerkvi aa Črnučah pa 'e bik) ob govoru in molitvah prisotnih nad 2000 judi.
tiari je mci...
(Potok pri Krki.)
Ravno na Mali šmaren je umrl luk, posestnik Jože Meglič. BU je zvest pristaš katoliških načel, veren kristjan ter več kot 25 let naročnik »Domoljuba«. 24 let j« sveiif ob procesijah, o VeiiVi noči in m sv. fteš. Telesa dan. Udejstvoval se je tudi v politiki" in bil večkrat izvoljen v občinski odbor na Krki. Slava mu!
Dve smrtni nesreči.
(Zaliiog pri Železnikih).
V enem mesecu st« se dogodili tu dve smrtni nesreči. Dne 28. avgusta je šel Jože Markelj podirat bukve. Ker pa je dofičrii gozd pod Blego-šam v precejšnji strmim, je revež padel čez rob; drugi dan so našli mrtvega. Fant je bil star 46 let, blaga duša. — V četrtek W. sept. pa se je pe'jfcl miza4 ski mojster Alojzij Veber z Jesenovca na bi-ciklu proti domu. Cesta pa je dokaj strms in z novim šodrom postita. Okoli 10. ure zvečer, je zavo-žil z gladke cestne strani na posoto. Vozača je vrglo i metre naprej sa glavo. Ko ste ga ob eni .ponoči našla dva itemii vračajoča se fanta vsega v krvi in nezavestnega, sta brž poklicala na piv moč druge ljudi in duhovnika, ki mu je podelil sv. poslednje olje. Zdravnik je ugotovil, da zanj ni več pomoči. Mladenič jc v petek popoldne umrl. To je zgodba žalostne nesreče in so cisto prazne besede, češ, da so ga Zali ložam' pobili. Kdo bi pobijal tako blage, poštene in pridne fante, kol je rsil pokojni Lojze Veber. Bog mu daj večno luč, žalostni materi, bratom hi sestram pa tolažbo?
Pclitičae renti
(Iz Oselice.)
Tudi pri iiaa atiio z največjim veseljem prejeli vest, da je naš voditelj dr. Korošec vstopil v vlado, ko se imni je vedno zatrjevalo, da ne bo prišel nikdar več do besede, AH, dandanes je vse mogoče! — Naša občina je hribovita in obširna, tako da imajo občani iz vasi Davča, Leskove«, Stuilor, Dekani in Kopačniea nad dve in pot ure daleč do občinske pisarne, katera se sedaj nahaja v Siv vodnju, čeprav Je uradni »edei občine Trebija, ki je v sredini občine. Seveda bi imela biti pisarna ie sedaj na Troblji in tudi Župan. Aii to je zasluga bivšega župana in njegovih ožjih prijateljev, katere bodo iineli občani Se dolgo časa v spominu. — Se nekaj, nakar smo lahko ponosni. NaS novi
minister dr. Miha Krek je naš rojak. Hodil „ js v vaai Stador, fnpnija Leskovo«. Upamo, <1» H bo spominjal na avoj rojstni kraj, kadar |)0lll# prosili pomoči. — Tudi brez >Pof-a; menda nlumo bili r n»9i občini...
Prosvetni tabor.
(Cerklje ob Krki.)
V	nedeljo, dne 2<>. sept. se bo vršil v Grkljni, ob Ki-ki prosvetni tabor za naslednje župnije les-kovške dekanije: Cerklje, Sv. Križ, Leskovec, Krik« Sv. Duh, Studenec, Bosta n j, Čatež in Velika Doli»», Ob 10 bo cerkveni govor o važnosti katoliške pro. svete iu nato sv. maša za procvit katoliških prosv. društev. Ob U zborovanje na prostem. Govoril bo g. dr. Basaj iz Ljubljane. Na sporedu hso tudi petje, deklantacija »n pozdravi zastopnikov posameznih društev. Pokažimo vsi veselje nad tem, da je nasi katoliški prosveti zopet zasijalo soluce svobode in se zato v obilnem številu udeležimo tega našega tabora. Tabor je sicer namenjen vsem slojem, vendar v prvi vrsti pričakujemo velikega števila mož in fantov. Vrši se ob vsakem vremenu.
Prosveta deluje.
(Čemšenik.)
V	nedeljo, 8.sept. smo tudi v uašem gorska kotičku začeti novo dobo resnega prosvetnega dela. Po dolgih, neljubih počitnicah se je vršil občni zbor, katerega se jc udeležila vsa fara. ToliLi udeležba fantov lin deklet ter mož in Jena, nam dovolj jasno ptiča, kolik je pomen dela, ki ga vodi katoliška prosveta. V novem odboru, ki je bil izvoljen, vidimo dovolj trdne in resne volje, ki je potrebna, da se vse potrebno uredi in da čim prej nadomestimo, kar smo v dveh letih zamudili. Igralski krožek se že pripravlja, da nas kaj kmahi razveseli z lepo igro »Zagorski zvonovi«. Vse fante U> dekleta vabimo, da pristopijo k našemu društvu, da Ik> naš« moč še večja za delo, ki bo v korist narodu.
Pa je le resnic« pevedat.
(Potoke pri Semiču.)
Pretekli teden je bil viaok drža pi uradnik v naši vasi na dopustu. 2e štiri leta ni bil v Sloveniji. Bil je zelo prijazen in nam je rad odgovarjal na naša vprašanja. Zanimivo je, kako sodi in gleda on današnji |>olitieni položaj. Rekel nam je med drugim dobesedno takole: >Kakor ie vesle sem jaz i>o prepričanju liberalec, a spoštujem
zaslužit. Mežan me ni zapustil in je vedno priskočil s kakim dobrini uasvetom.^Podjetje je bik» vendarle tvegano. Navidezno sem vozil po domačem mestu prav brezskrbno svoje pivo, pod nedolžno smehljajočo se masko pa je bilo vse kaj drugega in hlače so se mi včasih tresle bolj kot kakemu šolarju, ki jih dobi po gibi če ni priden. Kadar sem vozil mimo redarja, sem vedno gledal po strani, kdaj mi bo ukazal ustaviti in bo začel brskati med ste-klenkami.
Kupčija z alkoholom je cvetela. Potni parniki so prihajali tudi v suše maki pristanišče in dovažali špirit in vino. Večkrat je šlo po sreči, a itmogič tudi po zlu. Koliko pijače je požrlo nenasitno morje tega nihče neinore vedeti. Tihotapci pa so drzno kljubovali, goljufali in nas odirali če so le mogli. Marsikoga so poslali že za malenkost na drugi svet. Koliko je bilo amorov, orgij in raznih zločinov, ki jih je povzročila prohibicija. Res sem vsled 'uje nekaj zaslužil, toda marsikaj bi bil žrtvoval če bi bilo drugače. Bi! sem pač že skoraj na konju, ko sem jel točili alkoholne pijače, kdor si pa že preje ni opomogel, sploh ni mogel pričeti s takim trgovanjem, ker je moral vedno razpolagati z denarjem.
Naposled sem si sezidal prijazno hišico. Sosedje so mi čestitali. Radi so „» imeli- in veselih" so se mojega nspeha.Bili so sami dobri in mirni ljudje boreči se za obstanek.
Naposled me je nekdo izdal.
Menil sem, da bi bik) umestno, če bi si nabavil večjo zalogo alkohola ker bi bi! vsekakor cenejši. Skopal sem si v zemljo, globoko jamo, jo obokal lil navozif vanjo več sodov vina in žganja. Jamo Sem dobro zasul itr pokril prostor z ruševino, da te ni moglo zlepa opaziti kje rmam skrito pijačo. Točil sem tudi na drobno doma.
Pa so me hoteli presenetiti varrtoslnr organi,
Nekega dne so se pojavili v moji hiši, na srečo niso ničesar našli, ker sem bil zek> previden in sem vedno oprezal.
*
Včasih sva s prijateljem Francetom odšla daleč v prirodo obiskat Indijance. Navadno sva naletela na nje v gozdu kjer so sedeli pod svojimi šotori, njihovi lasi so viseli okoli po drevju. Moški so običajno lovili v okolici ribe ali pa dolbli lesene koše in čolne, ki so nam jih prodajali.
Naletel sem na indijansko družino, ko je bil v šotoru praznik. Oglasila se je namreč štorklja, pa kar vpričo vseh ljudi. Pomagal je o&ta, ki je brižno uičal malega nebogljenca, metal na ogenj d račji in hitel kuhat čaj, ki ga vestno dobi olročnica po porodu.
Indijanci ljubijo žganje. Združene države najstrožje prepovedujejo dajati tem, nekdaj*tako krepkim ljudem, vsako alkoliolno pijačo sploh in je zalo predpisana še posebno stroga kazen, Ce se Indijanec preveč opije, postane popolnoma divji.
Ko sem pričel točiti ojsojne pijače, so me večkrat obiskali (udi Indijanci. Mladini nisem hote! dajati žganih pijač. Le kadar se je oglasil pri meni star Indijanec s smešnim inlahavim nosom, ki je imel vzdevek »Dolgi nos«, sem mit rad postregel z žganjico. Bil je že zelo star in vedel mnogo zanimivega. Nikoli ni mogel pozabiti in je vedno tarnal, da so jih Evropci goljufali, saj so jim plačali zemljo i>o 4 cente kvadratni kilometer.
Indijanci so imeli svoja šotorišča kakih 70 km od nas in smo z njimi dobro izhajali. Dolgi nos je ! sedel večkrat tudi kesno v noč pri meni, kimal s | svojo temno glavo in strmel žalostno pred se. I Žganje ga je včasih razvnelo, da je posjai glasen, . žuga! je iu se pestil, a naposled je jel jadikovati, . da Indijanci ne bodo nikoli več srečni.
Blizu svoje hiše sem imel star gaber, ki bi ga trije ne obsejrli. K temu gabru so prihajali Indijanci. Bil jim je nekako sveto drevo. Trdili so, da so ob njem že molili njih stari predniki. Ko sem ga nekdaj nameraval posekali, so prihiteli vsi preplašeni in me prosili, naj ne storim tega bogo-skrunstva, a Dolgi nos mi je kar za pretil, da ms bo zadelo prekletstvo, če drevo posekam.
S'uša! sem jih, ker sem se ha! maščevanja.
Sicer pa so bili miroljubni in blagi ljudje. Dolgi nos je imel mlado ženo, ki je prihajala z njim tudi k nam. Nikoli se ni dotaknila pijače, sovražila je alkohol kakor živega vraga. F.nkraf sc je močno ranila z nožem. Ko se ji je naredila na koži trdina, ni marala kraste in jo jc spraskala, češ, da to ni zdravo. Naredila si je obliž iz neke rastline in že drugi dan je bila rana zaccljena. Ti ljudje so pač s prirodo bolj spojeni kakor mi. škoda, da izumirajo.
Kadar je bil Dolgi nos posebno žalosten, ji pripovedoval o temnih sencah, ki 9e vsako noč pla-; zijo okeli indijanskih šotorov, češ, da so to duše ranjkih glavarjev, ki se vračajo in svare mladi rod, naj se ne upropasti. Nekaj otroškega je v teli izumirajočih ljudeh, drug drugemu prepovedujejo žganje in vendar bi se ga vsak rad napi! do nezavesti.
Nekateri moji tovariši so trdili, da je srečna točilnica, kamor zahajajo Indijanci. Ne vem, kako so si mogli ustvariti to vražo, najbrž pa vsled tega, ; ker so Indijanci večkrat predčasno kaj izvohali. ! Pred temi tihimi ljudmi marsikdo ni pazil in j« j kako izbleknil. Indijanci so potem posvarili dotič-! »tka ,ki je bi! v nevarnosti.
j Tihotapci so me hoteli popolnoma zasužnjiti, j Nekega dne sem dobi! pismo, da se bom moral udeleževati tudi tihotapskih pohodov in pomagati 1 skrivali vtihofapljeni alkohol. Zahtevali so, da jim
Plev.
ilKiMOUljn,, dne 25. septembra 1935.
«ran 011
vsako in seveda Indi Vaše prepričanje. Pripadal celil vedno k naprednjakom in k pravim Jugoslo-viiiiom. Spoštoval in ljubil nem nad vse , svobodo _ osebno in politično.'Od svojih slovenskih liberalnih voditeljev sem bil že večkrat pre.varan in jim sedaj ne verjamem več. Ponovno sem se prepričal, da je res pravi 111 zanesljiv voditelj le dr. Korošec. Edino njega tudi spoštujem, ker je \ resnici velik Jugoslovan. Njemu ne brezpogojno Inhko zaupate. Že z dosedanjimi preizkušnjami' 111 ileloni je dokazal, ris je kos svoji nalogi, tri mu je poverjena. <1 .levtiču je dejal, da ga ie ob nastop« svoje vlade veselo pozdravljal. Toda tudi on ga je f revaral, ker je jugoslovansko ide jo popolnoma jiokvaril.
Tako je prav!
(Kožni dol v Beli krajini.
Zelo so se nekaterim zavihali nosovi, ko hi j 1 išli :protidržavni elementi.' na vlado. Nič kaj jih ludi ni razveselila vest. da je prevzel vodstvo i.ase banovine mož. ki uživa splošen ugled in spo-riovanje; mož. ki j' z narodom trpel in upal: mož. ki se ga ljudstvo resnično \eseli in mu zaupa. Kal' vživeti s h ne morejo ti državotvorni ele-luehli v novo nastalo politično situacijo. Kaj radi 1. t spotikali o kakih novih ukrepih nove \!ade. pa jih nilnc i; 1 * posluša ver. /Jasi: -u zagodrniali nekateri < 1 rž. uslužbenci radi znižani;; svojih plut. Si-Ik• vidijo, 'ie vidijo pa kmeta, kako ie gospodarsko pojiolnouia propadel po zaslugi prejšnjih :.ž:mov. Davčni vijak ''■ bil navit do skrajnosti.
;tj še pritisne? Res. da gospodarska kriza nikomur ni prizanesla aii vendar sorazmerno s kmeti ■ 'i.ivni u>l iižlj'* ne i se dokaj dobro shajajo. Naj ^e ■'...-.i- ne p: itožujejo radi tega. Sicer pa je prav i. govoril oni, ki je de.ir.i: Če si jiu, ie zgodila n viea. iifii se obrne io na svoje poslance. s;-,i ie v>:č 'zmagal«!!!!
!/ dolenji, kili Benetk.
(Koslanjevica.)
■ nipir kopljemo in olavo sušimo, zato se 11^ • ■ oglasili. Da krompir. Pa kako lepega! č'e-i , , so \ 'oni godmiavci rekli rla ga ne bo nič. - \" nedeljo smo bili v Zagrebu. 72 nas je bilo. Najbolj smo Mli pa veseli poštenih slovenskih o!.; ,/ov. ki so nas s tolikim veseljem -prejeli pri S', (toku. kjer so naši zapeli pri deseti maši. Hva-]e\r..lno bi bilo. če lii tudi iz drugih krajev organizirali sjične oliiske v Zagreb. Za ene in za druge je lo dan prijelneg: veselja. — Zvedeli snio.
da so g. glavarja f*uša prestavili doli nekam na jug. Ljudstvo 11111 iz, srca Želi: Srečno poti —■ Pretekli leden so tudi našo stran obiskali učenjaki etarlnoslovci in se pozanimal! za našo farno cerkev, ki je ena najstarejših v škofiji ln samostan, ki ima marsikaj znamenitega za zgodovino.
Občni »bor Prosv. društva.
(Hrušica pri Ljubljani.)
Prosvetno društvo v Hrušici vabi svoje člane na redni občni zbor, kl bo v nedeljo, 20. se.pt. ob il popoldne v Našem domu. Na sporedu je tudi kratko predavanje o društvenih smernicah in o sezonskem načrtu ter izročitev diplome častnega članstva g. župniku. Naj se udeleže občnega zbora tudi vsi, ki so kdaj bili člani, oni ki se. mislijo vpisati iu vsi prijatelji društva.
Prosvetno del« se prične.
(Preska.)
V nedeljo. 29. septembra otvori ob B popoldne naše prosvetno društvo svoje poživljeno delovanje ?. Finžgarjevo zgodbo Verigo«'. Pred Igro nastopi eerkv. pevski zl or s par pesmimi, sodeluje tudi godbeni kvartet. V igri boste našli vsi dovoli razvedrila in lepih naukov za mirno sožitje med so-sedi. Igra je resničen dogodek v naši okolici, ki ga le pisatelj Finžgar zapisal, ko je služboval v soscilnii lan. Zato vabimo vse, dasi ste igro že morda videli. — Preteklo nedeljo je naša fara vrnila obisk Mariji Pomagaj na Brezjah. Dasi imamo sani kapelico Marije Pomagaj, kjer imamo pravi posnetek slike Marije Pomagaj z Brezij. smo »Ii iz vsake hiše se Marij! zahvalit za njen obisk. Bilo je prav l»po. — Prvo nedeljo v oktobru se prične pri nas sv. misijon kot spomin na 150-let-nicofare. Vodili ga bodo misijonarji sv. Vino. Pavi. Zanj se vsa fara pridno pripravlja. Daj Bog mnogo uspeha!
Društveno življenje 'Boh. Bistrica.)
Dm 28. in 20. sept. obhaja Prosv. društvo v Boh. Bistrici 30 letnico obstoja. V resnici smo že dve leti čez: zakaj praznujemo šele sedaj, pa Je vsakomur znano. Fantje in dekleta so pridno na delu: "enri. napisi, igra: "Saša krl<, vse to jim
»71 TM Tk lz Centralne rtnariie w
V g J^j Mubifani bodo zadovoljila .......m.....I - ,11,111...... Vaše pivce najbolj!
dela. V soboto zvečer oh ti je slavnostni občni zbor. Kakor čujeino nam ho govoril naS rojak g. minister Miha Krek. Bog ga živi med rojaki! — Dne 29. sept. v nedeljo je sv. maš« e skupnim sv, obhajilom vseh članov. Daroval jo bo bivši bistri-ški kaplan Franc Verce. sedaj župnik v Sostrem. Njegovo delo je zlasti naš Prosvetni dom. — Popoldne je na Gorici Finžgarjeva sNaša kri«, nastopa okoli 60 iglavcev, društveni govor pa bo imel g. .laka Rozman. Zelo žal nam Je, da a« prireditve ne more udeležili bivši naš prosvetni delavec, nadučitelj g. Franc Silvester. Bohinj«! ln Bohinjke v naše vrste pridite!
Drobiii
(Mor a viski kot) tivharističnega kongresa smo »e udeležili v velikem številu. IJpamo, da tudi sadovi kongresa niso izostali. — Drugo nedeljo v Juliju smo imeli birmo. — Istočasno smo tudi na najbolj skromen način proslavili srebrni tnašniški jubilej našega priljubljenega gospoda dekana. — Na dan birme so prevzv, g. škof blagoslovili prapor fantovske kal. akcije. Izdelale so ga šolske sestre po načrtu g. arh. Vmnika. — Prav je, da se na tem mestu spomnimo tudi našega rojaka, g. Andreja Orehka, župnika v Strugah, ki je odšel k Bogu po plačilo. — Tudi politično se gibljemo. 4. septembra smo izvolili odbor JRZ. Načeluje mu g. Igu. Lavrlč. — Režim nasilja se tudi pri nas poslavlja, čeprav nekaterim lo noče v glavo... — Bog daj srečnejšo bodočnost našemu ljudstvu.
Razno.
(Dole pri Litiji.) Zvečer B. septembra je v vasi Vel. Qoba kar trikrat udarila strela. V zvonik, v veliko drevo, In v cerkvenikovo gospodarsko poslopje, kjer je nastal jjožar, ki Je uničil omenjeno poslopje, sraven pa še tik stoječe gospodarsko poslopje posestnika Grčarja. Streia je tudi ubila eerkveniku eno ts-lico. Drugo živino in gospodarske stroje so rešili ( zgorelo pa je Grčarju okrog 15.000 kg krme. Poslopja so bila zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici, ki je škodo že poravnala in priznala polno vsoto brez odbitka. Škoda seveda ne bo krita. — Vašfani se prav lepo zahvalijo vsem, kt so pomagali, da se ogenj nt razširil po vasi. V letošnjem poletju Je že tretji primer Ikode po streli v bližnji okolici. Nedolgo ko Je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Hrvatu v Pečicah. Tam Je
moram prepustiti svoj prostor. da bi pri meni kuhali žganje, a nisem se vdal. čeprav sem vedel, da Min vedno v smrtni nevarnosti.
• eko noč sla me rešila moja zvesta psa. *i -i. Irai raztrgala človeka, ki je lazi, okoli hiše i ; •, \ roki. Čuden slučaj ie hotel, da se bombe nista dotaknila. Vrgel sem jo v morje, kjer je na trdi obrežni 'Vali eksplodirala. Napadalca so prepeljali v bolnišnico. A št preden k okreval, je z-ginil in nikoli več nisem čul o njem.
Ker -t m imel prostorno garažo, sem se enkrat spomnil, da !>i kar sam doma kuhal žganje. Videlo st mi ie zelo ugodno, da bi pod garažo napravil kuhinjo.
A še predno sem svoj namen uresničil, me j« prehitel moj prijatelj Peter Lobadar, ki me je pregovoril, da sem garažo opredelil. S seboj je pri vedel dva tujca, ki ju nisem poznal. Pod opredeljenim delom garaže so napravili kuhinjo, a za odškodnino sc mi obljubili dajati žganje za polovično ceno. Posiavili so si velik kotel in so pričeli.
Nikoli nisem bil pijanec in še danes nisem, a v dnu duše sem prepričan, da bi se nikoli ne po-točilo v Ameriki toliko alkohola in bi alkohol tudi nikoli ne povzročil tako ogromne škode, če bi ne bilo prohibicije, sni marsikdo hoče samo tisto, kar je prepovedano in sc ne /na zatajevali. Ko sem neko noč slonel na oknu in opazoval zvezdnato nebo, sanjaril o vlomu in svojih dragih ter premišljeval, koliko dela me še čaka, da bom lahko odjadral zopet nazaj v svoj stari dom, jc hipoma švignil iz moje garaže ognjeni zubelj ter osvetlil okolico. Zaslepljen sem si pokril oči, a že naslednji trenutek M ml je strašno spoznanje zavrtelo v glavi. Skočil «em kvišku In hitel gledal, če se da še kaj rešili.
Tedaj sem si že pošteno opomogel. Imel sem b Jukusznt tn tovoru! avtomobil tn dokaj dobro fi>! je llo, KO j« Izbruhnil požar, stala oba avto-
mobila > garaži. Ogenj mi je pogoltnil vse. Vsa moja zaloga opojnih pijač je šla po zlu. Garaža je zgorela do tal. Koliko sem imel' v nji spravljenega . judi brezalkoholnega piva, s katerim sem še vedno pridno barantal. Tudi to je zgorelo.
Ostala mi je še samo hiša, a drugo je vse žgo-j relo. Ljudje, katerim sem zaupal garažo, so pač i premalo pazili.
j Tisto uro sem bil prepričan, da visi nad menoj prekletstvo, ker se pečam z razpečavatijem omamnih pijač, ki človeka ugonabljajo in uničujejo. Obupan in razdvojen sem letal okoli, si ruval lase in trpel strahotne muke. NI ga bilo, ki bi me potolažil. Čutil sem mrzli porog- tujine, kl me je zasmehovala v moji bolečini.
Ce bi mi ne ostala hiša. bi bil prav lak siromak, kakor tedaj, ko sem pred skoraj dvajsetimi leti prvič prestopii ameriška tla.
3.
Spet sem sezidal novo skladišče ir: garažo. Z divjo vztrajnostjo sem sc vrgel na kupčijo m podvojil svojo delavnost. Mrzlično sem hitel, ustrašil se nisem nobenega truda, le da bi se čimprej dvignil, saj sem se bal revščine bolj kakor smrti.
Prijatelj Peter, ki mi je privedel tujca, katerima sem dal del garaže za žganjekuho, je prišel k meni ves razdvojen in obupan. Ker sem jima prepustil prostor le vs!ed njegovega posredovanja, se je smatral sam za krivca. Zato ml je prepustil svoje odjemalce, a sam je šel drugam. To je storil le zato, da bi si čimprej opomogel, saj se ml drugače ni mogel oddolžili, ker nI bil premožen človek.
Ko sem nekega dne doma nadziral delavce, ki so mi zidali garažo, me je nekdo krepko poirep-Ijal po rami.
Ozrl sem se in zagledal vitkega cowboya, a poleg njega je sla! Dolg! nos tn naju prijazno mo-
tril. Covvbova nisem poznal in začuden »em 2tl vanj. Že m! je prožil roko v pozdrav In ml voščil ftošteni slovenski dober dan.
fn povedal ml je, da je Sloveneo, kl se piše Jernej Mahne In je že od svojih otroških let v Ameriki
Vesel sem ju povabil v hišo, kjer eem Jti pogostil. Jernej ni bi! kaj beseden, 1« malo je govoril in nekam mrk je bM ter sem se čudil, da Je bil sploh še tako prijazen pri prihodu. Pri pijači se ie razmahnil, postal je živahnejši, oči 60 mu zasijale s posebnim bleskom Iti pripovedoval je svoje doživljaje.
Z Dolgim nosom ga je vezalo tesno prijateljstvo. Indijanci so ga sploh ljubili, ker Je bil konjskim tatovom trn v peti. Znal jih je preganjati, kakor lovski pes divjačino. 2e nekajkrat jih je skupil, a vedno se je zlizal, saj je bil trden kakor suha drenovlna. Žal mi ga je bilo, ko sem kesneje izvedel, da se ie vedno bolj vdajal pijači In kartam. Vse je zapravil, čeprav prt igri nikoli ni ime! »reče, vendar nI mogel Btrpeti brez le strasti, ki je jaz sploh ne razumem in se mi vidi smešno vse žrtvovali za tiste mrive podobice
Pri meni je listi prvi dan ostal le malo časa. Kmalu sta r Dolgim nosom oddirjala na svojih iskrih konjičih. Preden je odšel, mi je obljubil, da še pride, saj ima rad domačega človefta in kadar hiti za svojimi čredami, se vedno spominja na dom in na rojake, ki so raztreseni po vseh krajih nove zemlje, a za njimi prihajajo spet drugi, kot bi se tod cedila le mleko in med.
Mahne je bil še otrok, ko je odšel iz tvoj® stare domovine. Prepričan je bil, da se nikoli več ne vrne in si tudi ni prizadeval za kaj takega. Za priseljence se ie vedno bal in bolelo ga je, Ito je izvedel, da prihajajo v trumah. Bal se je, da bi domovina nc izkrvavela, ker je dajala tujini toliko svežin delovnih moči in to ga ie bolelo.
Stran 512
etreia utula tudi t ti*»e iiriae, ie maic prej p, posestniku >Lod« v Zagorju S	og«3j m> pa
radnšitL — L*tini bo »e precej do^ra. nuno sj»-■M je slsns pr«*; H.od« oaredit« itnaruo tudi rinoprsde Ssjv<# jih je v krifti župniji, pa tudi r eertraf—rtski Kaplji« so dobra, hut.-o criato je bo; p« to je o v nevarnosti: poleti pred ko pa »r »pravi r klet;, p« pred vlomilci. V Morarški jori •»■ se zadnt« leta kaj redi oglašali taki	Na poletje, kc so tnle zidanice «ufc».
»o se >pr»riti pa nad kaire Enega »o i- spravili pod ključ — Tudi vlomilcu se r*eiej :;e posreči. P'' Kotariu » č>p!iab je gospodar prods! par volov io telico rudarju. IVr.ar je imel	ker namerava kupiti drugo i.vioo. To je privabilo nekoga. da tr je »plai'1 skozi režo v podstrešje, da bi fikal prilike, da pobere denar. Nad stransko sobo v nečrin kotu |>a p* trn strop ie slab. Kavno taiii se je bolel skriti. Ki* pa je stopil o* nevarno n"slo. »e je udrio pod njiii in je teletmil v sobo, za njim pa dei starega stropa. Kopo! j usiijela gospodarjeva s- »tra. ki je spala Buo je zgodaj rjuiraj. in ustali douutčt -o »e ravno »pravili k n. j,"vi. N- .iiai,' se jc začudila, ko je <i.d**ia. kako v m,- j j. ki,t>a.al neznan miad človek in -ohu Ko -e t s;«mnila. -ia je naibri tat. je tr\\a kfiea; g-»sp,>Jarja. .Med teui pa te k : rs prosiv in u-t-i. Mutii f.-. da Oo >uu-et jurrke . pa je bil ob klobuk. ki *o .4 ::::;ii 1 *••-•: odrine \ p»J>treši~ Mimteem je naprav ti uv^t zaitsve: tioft:*čiui tn »1 pa - rabu.
-.p siblje'
tiirosuulje.
\ - - 11 , •	Si, K, u,*.a.,t»v I,.	r ,.,-i. -<\>
S • ■ j . .TiRars- t-gy društv . h. - . -p-o *■• .nt *ii. j-a ni prišla do žiVij ; a z.iradi ce>ar m- - obia«; razi'0-tiU i'a -o --i-ii iiovi. mladi I, i	zav ha,; rokave in )u ponovno u>tanovii:.
1"., je j»>iru£jiica pii na*, ludi potrebna. ker je r. nu ». : .rs;vo zelo zanemarjeno. Odbor jr t j;:.,, ii rokah. sai so v njem sami delavni 111 po-žnv valh. ijinije Dne '• '•. ok'obra prir-ii (»odruž-riscs v šol sintri ogled. Takrat st- lx: j*'kazalo, t.akšii" s;,,i,e ,,r< nas gojimo in strokovnjak ban-sfce f lave i:.)> bo o marsičem poučil, tdavii" je - da v j r\ i polovici oktobra sadje lepo oberemo in ga pripravimo za razstavo. Kdor ima zimsko -.vije. naj razstav'! Podružnica pa ustanovi j U I tvi io drevesnico. Brez vsake najemnine je | o>.-tb(.!! v ta name.; potrebni svet 7.1 vdobro j vneii |«i-,'itnik iz. Velike Stare vasi g. Drotnif
*uuMUUL'B<, dne 25. septembra 1933.
Frauc. V učetku bodo res tuiave, ua u|iaino, da bomo tudi le premagali. Saj je naSe geslo, le t
deiu je naSa reiitev. To »o vesele vesti Za danes p« ie eno žalostno. Na»e prosvetno dru 5tva spi spanje pravičnega. Zgantmo se vendar, pa jv ;Vii?imo občni zbro. potem pa ris delo!
Ramo
(Sv. Trojica nad Moravčami.)
Na .Mali šmaren se je vršil tukaj velik tabor za može in tante. Prihitelo Je veliko ljudstva iz vse okoiice zlasti jih je prišlo mnogo iz Zasavja sem gnri. Bilo jo vse mirno in navdušeno. Ljudi* se veselijo tega. da »e sme povedati in govoriti zda; pwto. Pod prejšnjimi oblastniki se ni sni-do ic »e ;e bilo bali občutne kazni. — Celodnevno če šcer.ie je bilo letos prestavljeno mesto zadnjo nedeljo junija na Mihaelovo nedeljo v septembru. Verniki iz okolice se radi udeležijo le evhari-l '■-ne >!avnosti Tako tudi letos pridite sem gori, od koder se •> di bela cerkev postavljena v čast j.t -v. Trojici italeč' na okoli.
Sadiar-ka i« ifisar-ka rai-ta i a,
(Rovte)
Na Mibelovo nedeljo !>o priredila naša po-•iruitri« SVn razstavo. Sadna letina je pri nas letos izredno bogat* Sa,lje je prvovrstno. /is*,ti il.de permerie. iiopolt.oma zdrave, je na vagi.ne .ia razjoUgj. Vabimo zla-ii trgovce s sadjem. — Sa to nelelio 131^ im tudi žegnanje. Pro-vetno društvo tn dai. otvorik« svoje delovanje z lepo ikro •Našs kri . -- fribodnji dan, v ponedeljek. tK, pa pri i as sejem. Včasih -o bili naši sejmi znani daleč okrnt». Kuivi in prodajalci, pridite!
Matrfiiira (Dobrova pri Ljubljani) Pobožtiosi šmarnih maš smo zaključili na nedeljo po .Malem šmarnu. Cerkvene slovesnosti je vodil dr. Franc Kimovec, stolni 'teka' kot zhs'o;>-nik stolnega ka|utlja. ki je jiatron dobrovske žuji-nije. Popoi lanskim zaključnim slovesnostim je prisostvovalo razuu domačih ;;o^poilov še H drugih duhovnikov. Vsi. domačini 111 romarji »o pruv zadovoljni . Za |)rilio<injii nedeljo '-'9. »ept. jia nas valii na obi-k sv. Jurij v podružni cerkvi na Hru-še vem. Tam tiodo obhajali 100 letnico posvečenja cerkve. Na silno prijaznem, 41» m visokem gričku je iK>7iilaiia. iu gleita tj« v pollicvgrajsko župnijo pa ikvli |>o drrftrovski. KhirIu ko se iz Llub-
Slev. Jt)
ljane pripelje« »kozi vas Kožarje, jo zagledal , velikim trudom so jo posta vili Hniševc ^^ .' leti, potem, ko je prejhija cerkev, ki je vait začela razpadati. Kdorkoli se vozi po z Dobrove prott Polhorem gradm, ga v>l)i na vzvišenem prostoru lefpfa cerkvica v 29. sept. bo v cerkvi ob 10 sv maša. prj i^^j? se Itotuo »poruinjsli prednikov, ki so z velikim! žrtvami postavili to zanimivo cerkev. Soii-W,nj™ trudijo, is bi cerkev za lo slovost tudi ,„ lu . olepšali. Prav l«po vabijo vse, da pridejo )K)ej' rat prijazno bivališč' sv. .turija.
Pvtitičas im.
(ftt flotbard.l
V nedeljo 11. sepl. se je vršil i -. t.utar.iu iiflanovni olieni zbor kraj. odtx,ra .IH/. u ol.fnn) Trojane. OU'n.-ga zbora m- je udeležilo j>rav ve. liko nioi in (antov iz v»e občine. Z veliko po«o,-. nosijo siv poslušali izvajanja predsednika priprav. Ijalnega odbora o sedanjem političie-m j^,|oiaju in o organizaciji nove stranke. Nato je govoril« ■ložef (iro^-lj iz Moravč, ki je pojasnil : owii in cilje nnve »Iranke ir, jeni;: vud''"Ijev. r,. sin,t j Aloj?. j je govoril o jo-iro'i <-rg;: nzariji .Iranke ' v oblini, katero je s&r: j>reb»,iil in i.aš.-l čskovano dober rdziv za vstop v novo stranko. V občini, ki ji- sorazmerno mala -e je že u|..«toai nmž in fantov v novo stranko. .N« koncu jejo ^oglasi o izvoljen sledeči fetho- rjt jiredsedniki dr. Janez Ahčin, glavni urednik Slovenca- t Ljubljani, podpredsednik t rane Plajtar, župnik, tajnik Alojz Skok. blagajnik Drago Cu>.tjati: odborniki za posamezne vasi. Ferme Anton. Brv«r Franc. Kralj Franc. (Joniek irsne. Tom I,ttki, Ben\jo Gašper. I.azar tjugcij. (iuna Ja- -j
Jubilej naiffi jes-pftda
(Podhrezje) Naša iujH.ija je ono nedeljo doživel. v:>e) praznik: ,-lavila je dvojni jubilej g iupmka V-,n. • Iraška -- Ttl letnico njegovega življenja u '.'i,e|. nico njegovega pastirovanja med nam: P.upljani » se lepo pripravljali za proslavo, da pokažejo kvo-jeinu dušnemu jisstirju \ tsnost in ljubezen. V soboto zvečer so um zapel■ (irvci podokniro in nu izročiti lep dar. Drugi dan se Je zbrai.i |«lna cerkev tsranov k slovesni zahvalni daritvi. Prvi ?.upnikov krifenec v Podbrezjah. gosji, kajilan .leg. Itf je v lepih besedah lupljsnom razložil, kaj jim je župnik, kako je treh , razumeti njegov i delo »
o jc t'ejxe žt- dolgo ni.-oin omenil, čeprav je ie n:tj tem. kc sem to doživljal. oJkar sem se >rni!, r i a v mc> življenje. Kadar mi je bito posebno huao. sem se rt vino spomnil na njo. če je bila moja r sel vesela, je j>rav tako pohitela k nji in jo po-zd avila.
i.ma u ' jten, ko sem se vrnil nazaj v Ameriko, sc-n pi^ai don.ačim, naj skušajo pri njenem očetu v j- vau. ua bi ji dcvoliL da bi »e prepclja'a za m-;,iOj in se tukaj poročila. Tudi njej sem večkrat in iJt.a! ljubezen in zvestobo ler jo rabil v •- b;em t.- .'ne. zagctaviiaioč ji. da ji poslane Atne-r,ka drugi domovina, ker bcin skrbel za njo. da ji bo doorj. a enkrai se skupaj vrneva mevl svoje drage.
-početka mi je nekajkrat pisaia. Potem so po-siala p.sins redkejša in vedno boij hladna, dokler niso nehala.
Na svoje zadnje pismo sem doigo čakal odgovora. ni ga bilo. Postal sem r.esirjjen in sem spet pi»ai domov, prepričan. d» nekaj ni v redu.
1 *dp;sal mi je moj oce. Kar vidim ga. kako je seviel za mizo in črkoval zlog za ziogoni, kimal, si brisa! obraz, čeprav ni bik) na njem niti kapljice zrtoa ler šepeta je pcna-ijai besede Moj oče ni nikoli pisal. Ce je komu pisal, /e bik> pač že nekaj posebnega. Ker mi je pisai on sam. sem takoj slutil, da je kaj slabega in ne zaupa drugemu, kakor samemu sebi, <U mi poroča. In res mi je obzirno skušal sporočil i, da naj nt bom preveč razburjen, ne žalosltn. ker me Pepta pač ni dovolj ljubila, saj se je odločila za drugega.
Seie kesneje sem izvedel, da jo je njena mali vedno silila, naj se ie poroči z drugim, ki je vendar dokaj premožen in ooiruč človek ter bo lahko podpira! tudi ostalo družino.
Očetovo pismo me je silno presunilo. Nemogoče se mi je zdelo, da bi se ona odločila za drugega. saj sem sj |>il svps;. da ostane moja. Njena
slika jc bila lako zakoreninjena v mojem srcu, da sem zrl mladenko v duhu vedno pred seboj km svojo ženo in si sploh nisem mogel misliti, da bi
to ne bilo zredilo. Zdaj pa tako razočaranje! .Molče sem stisnil pestj in trpel. Čutil sem. da me vse boli. a r.isem klonil. Prve noči so bile dolge iit mnčne. kajti utrujen sem lega! sf>at. a vendar nisem počival. Slika moje drage me je povsod nadlegovala in trpinčila. Ce sem le zatisnil oko. sem jo videl, kakor stoj*i z drugim pred oltar z belim venčkom na svojih laseh in se mi smehlja. Vedno bolj truden sem bil. tako rad bi spal, samo spal, pa nisem nx>gel, ker je bi! moj ponos preveč ranjen in moje misli preveč iztirjene. .Moja duša je tavala nekam v meglo, v kaos. ki g« nisem mogel spoznati, ne se znajti!
Vendarie sem zmaga!. Ostal sem močen in sem vztrajal. Se dolgo mi je lebdels slika moje drage v duši. Kesneje sem spoznal, da je nisem nikoli f>ozabil. čeprav mi je nekoliko obiedela v spominu, kakor dragocena slika na soncu. V moji notranjosti je vendar ostala čista in jasna, kakor deviška misel na vse lepo in nedosegljivo.
Ker sem upal. da pride kmalu Pepca in se jvo-roči z menoj, nisem hotel druge ženske v hišo, čeprav setn potreboval gospodinjo, kakor oko v gir.-i. Le najel sem si katero, kadar je bilo posebno veliko dela, s čimer sem ime! !e stroške, a bilo mi je le malo jximagano.
Sosed mi je priporočil, naj vzamem v službo triindvajset letno prijazno mladenko Meri. ki je bila prikupli iva brinetka in res pošteno ter krepostno dekle. In .zei sem io Ker setn vedel, da je s Pepco končano, sem sklenil jvorofiti se z drugo, saj sem gospodinjo preveč popre*?!. Meri je bila postrež-Ijiva in dobra ter pridna, a vedno zamišljena in otožna, kakor da bi ji skrivna bolečina fkH,la v srcu
Brigal sem se le za njeno delo, a u njo ini ni bilo mar, le da je biti poštena in tudi drugič« neoporečni
Nekega dne m je pogled slučajno obstal na nji in mora! sem si priznati, da ni napačna
Pepco je bilo treba pozabiti, če ne zlepa. P« 'grda. saj nj nič pomagalo, ker je posula nevcsU drugega. Zatrdil sem si. da jo bom najbolj izbrisa! iz spomina, če poročim kako drugo, čeprav seni vedel, da jo bom težko popolnoma pozabil, saj sf ljubezen ne da predrugačili in fireoireniu.
In vedno bolj sem se zanimal za Meri. se ji večkrat približal, jo sprašera! o njenih domaČih in druge vsakdanje stvar .
Ostala je prijains in reki hladns.
Ker sem vedel, da skrivaj trpi. sein ji omenil, naj bi se meni razodela. češ. da sem človek, ki zna molčali. Ni mj odgovorila. Niti z besedo se ni nikoli izdala, da mi je poslala naposled živa netka. Zaman sem ji skušal ustreči in si pridobili njeno naklonjenost, ostala je neobčutna.
Včasih me je moja samota bolela. Molče sem jo moral prenašati. Komu naj bi se potožil? Ce bi bil jadikovai prijateljem, bi se mi bili smejali, češ, da sem prava rogovih, ker si ne znam najti družici a življenje.
Tedaj mi j« nepričakovano umrla moja mali-
Strašna togoba me je vsega prevzela. Slik' blage starice je vedno lebdela pred menoj. Povsod sem jo videl umirajočo, koprnečo, da bi se še enkrat poslovila od mene.
Nikoli nisem dvomil, da se ne vrnem za stalno domov. Nikoli se nisem odpovedal misli, da bi »pet ne zrl domačih gričev in planin ter ne zaživel med ljubljenimi svojci
(Dalje prihodnjič.)
fitaui 613
župniji, Itako je včasih težko in neprijetno, a letin; nnjliolj potrebno. Popoldne pa se je dvojnemu' jubileju pridružili! še tretja slovesnost: g. župnik je za spomin na svoji obletnici kupil Marijinemu vrtcu lepo zastavo, Iti naj bi bila tu tlati blagoslovljena. I.ep nagovor, ves pesniški in potu globokih misli Je imel g. Anton Koinljanec. Slovesno blagoslovitev zastave so zaključile pete litanije. Potem so žup-Ijani povabili g. župnika k akademiji v skromno dvorano prosvetnega društva, kjer so bile izrečene prelepe čestitke v petju, deklaiiiacijah, darovih, nagovorih in svežih prizorih. Društva, tole, žup-Ijani, vrtec, otroci, tantje «o se vrstili na odru in v živi besedi poudarjali tlelo župnika. Tako se je lepi družinski praznik zaključil s prijetnim občutjem ljubezni in spoštovanja.
Pismu iz »uirije (Haiulmrn — Marjtlocb) Zopet se po daljšem presledku oglašamo. Na Marijin rojstni dan. 8. septembra, smo Sli zopet na iKt/.jo i>ot v Kevelnr. Letos nismo iti sami zase, ampak smo se pridružili romarjem iz rele dekanije Hamborn. .Na tisoče je bilo ljudstva, ki Je Iskalo pri Mariji pomoči in tolažbe. Bilo je bogatili in revnih, Nemcev pa lutli mnogo Slovencev. Rektor g. ilfitsnuinn se je prav očetovsko potrudi za nas Slovence. Vesel je bil, ko je videl, koliko nas je. V nedeljo je imel za nas posebno mašo. popoldne pa k rižev pot. (!. rektor nas je razveselil tudi z lepim govorom. Pridružilo se nam ie tudi nekaj rojakov iz Hotandije. Vsi smo se veseli in notranje poživljeni vrnili na svoje domove. — Društvo sv. Barbare v Marxlorhu.
Vred novim delom
(fct. Peter pri Novem mestu) V nedeljo, dne la. sept., je bil pri na* iiola-uovni občni zbor krajevne organizacije JliZ. Sestanka se je udeležilo lepo število mož in fantov, saj se je vpisalo takoj ob postanku le organizacije vanjo nad dve tretjini vhoIi volivcev. Najprej jim je govoril kanonik g. Kek. Ljudje, ki m> leta in leta stradali pouka in razjasnil glede političnega življenja, so kar požirali prepričevalne besede lIO-vornikove. Za g. kanonikom sla povzela besedo še dva domačina. Ob njunih izvajanjih so (>o»iu-šalei » studom obsodili maščevalno in krivično
ravnanje biv.šib domačih jHacijonalistov-, prisegajoč neomajno zvestobo svojemu voditelju, g. dr. Ko-rošcu. Za pretlsednika tuk. organizacije JU Z. je bil izvoljen Franc Gotlib, posestnik v čl. Petru. V nedeljo, dne 29, t. m., nam pride poročat g. dr. Krilom.'. Za to priliko pa le vsi člani naše skupine .IHZ. v Katoliški dom iu sicer zjutraj po prvi maši !— Prav tisto nedeljo bomo po popoldanski službi I Nižji nu precej zanimiv način otvorili po dolgem odmoru sezono za novo prosvetno delo. Vabljeni vsi Janini, zlasti še mladina!
NAZNANILA
n Duhovne vaje za dekleta se bodo na Mali loki spet pričele, in sicer se bo vršil prvi tečaj »d 3. do 9. oktobra. V tein času je glavno delo na jtoljti že končano, zalo Ste kmetska dekleta na te duhovne vaje še posebej povabljena. Oskrbnina za ves čas znaša 100 Din. V to vsoto je tudi že' všteta vožnja z avtobusom iz Ljubljane in nazaj. Priglasite se čimprej po dopisnici na naslov: Dom Hreiuiadeiiie. Mala Luka pri Ihanu, p. Domžale.
n 1'etlbreije. Prosvetno društvo ima oližni zlior v nedeljo, 20. sept. ob 15. Vabimo vse, ki bi radi sodelovali pri pravi krščanski prosveli.
ri l'»druiuiea Sadjarskega in vrtnarskega društva na Trati nad Skofjo Loke priredi v nedeljo, (i. oktobra 1935, sadno razstavo. Ker Je dobiti v Poljanski dolini lelos precej lepih jabolk, vabi podružnica sadne trgovce, da si to razstavo ogledajo. Avto-zveza je ta dan z vsemi vlaki.
n Sadjarska razstava v Beričevetn. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Dol pri Ljubljani priredi v nedeljo 20. septembra v Kmetskem demu v Beričevetn razstavo sadja in povrlniue. Otvoritev bo ob pol 8 in bo odprla ves dan do 19 ure. Ker je ta razstava prva ic vrste v tukajšnji okolici, vabimo vse sadjarje, da si jo ogledajo.
n Šmartno pod šmarno goro. V nedeljo dne 29. seiHembra 1035 bo ob 4. pop. shod Jugoslovanske radikalske zajednice, na katerem bo govoril minister dr. Miha Krek. — Vabljeni vsi! Svobodno ljudstvo k svobodni besedi!
V vsako hišo -Domoiluba)
RADIO
»d 2t>. septembra d« 3. oktobra.
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila,
18	('"as, obvestila, 13.15 Plošče ali lahka glasba, 14 Vreme, borza. — Četrtek, 26. septembra: 18 Radijski orkester. 18.44) Slovenščina za Slovence,
19	Cas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.H0 N'«c. ura, 20 Prenos iz Belgiada, 22 Cas, poročila, sporen, 22. 15 Lahka glasbo. — Petelt, 27. septembra: 18 Ženska ura, 18.20 Plošče, 18.40 Delavska ura. 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 Nae. ura, 20 Prenos iz Zagreba, 22.00 Cas, v.-eme, poročila, spored, 22.15 Prenos iz nebotičnika. — Sobota, 'in. septembra: 18 Radijski orkester, 1K40 Zunanji politični pregled, 19.00 Čas, poročila, spored, obvestila, 19.30-Nac. ura, 20 Nekaj 7,a našo vas, '12 Cas, vreme, poročila, spored, 22.15 Radijski orkester. — Nedelja. 29. septembra: 7.30 O svi-njereji, 8 Cas, poročila, spored, 8.15 Revija naših harmonikarjev, 10 Versko predavanje, 10.15 Prenos eerkv. glasile iz cerkve sv. Cirila in Metoda, 11 Pevski tltieli, 12 Cas, obvestila, spored. 16.15 Gosjtodinjska ura, 16.30 Operetni zvoki, 19.30 Nacionalna ura, 20' Cas, vreme ter poročila, spored in obvestila, 20.15 Maribor nastopa, 22 Cas, vreme, poročila, spored, 22.15 Radijski jazz. — Ponedeljek, 30. sept.: 1« Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.40 Načrt naše opere za sezono 1935-3(1, 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 Nac. ura, 20 Radijski orkester, 21.15 Poje gdč. Lovšetova, 22.00 ('as, vreme, poročila, 22.15 Radijski orkester. — Torek, 1. okt.: 11 Šolska ura, 18 Radijski orkester, 18.40 Vzgojna vrednost prirode, 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 Nac. ura, 20 Sprehod po Turopolju, 22 Cas, vreme, poročila, spored, 22.15 Plošče, 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 2. okt.: 18 Otroška ura, 18.40 Kulturna kronika, 19 Cas, vreme, spored, obvestila, 19.30 Nac. ura. 20 Prenos z Dimaja. 22 Cas, poročila, 22.15 Radijski orkester.
Učitelji, ki svoje šolarje po tvinoško stra-hnjejo, so toči podobni, ki mlado setev po-bije; ujih setev dobrega sadu ne obrodi.
Slomšek.
Današnja sovjetska Rusija
(Nadalievanie.)
Kakor smo videli, .so bili v pogledu uoftanje trgovine sovjeti tu in lani prisiljeni k popuščanju od svojega načelnega stališča, tem trdnejše so pa vedno, tudi v časih najhujših stisk vztrajali na brezpogojnem državnem monopolu vse zunanje trgovine (uveden že 23. IV. 1. 1918), ki ho jo upravičeno smatrali za glavni steber svojega socialističnega sistema c K temu jili je navajalo več razlogov. Prvič so vedeli, da bi ne mogli uspešno konkurirati z zasebno trgovino, drugič bi bila ravno zasebna trgovina najuspešnejše sredstvo za rojstvo novega zasebnega kapitalizma, kar pa hočejo sovjeti ravno za vsako ceuo preprečiti. Prevažen razlog je tudi njih večen strah pred vojno, kajti trdno so prepričani, da je nemogoče trajno mirno sožitje socijalisliene države z zasebno kapitalističnimi- Za Ia primer se morajo pa čim prej otresti vsake gospodarske odvisnosti od inozemstva. Tudi lo dosežejo najlažje s smotreniin načrtnim gospodarstvom, ki ima ravno v monopolu zunanje trgovine najuspešnejšega pomočniku. Vsi I i razlogi so povzročili, da niso hoteli sovjeti nikoli niti slišali o kakem popuščanju glede monopola vse zunanje trgovine, tako da se ne izvozi že vsa povojna leta iz sovjetske Rusije niti en kos lesa in niti ena tona žita, ne uvozi pa uiti en stroj in niti eii kilogram kakršnegakoli blaga, razen s posredovanjem državnega urada za zunanjo trgovino, ki ima v posameznih inozemskih državah svoja trgovska zastopstva (»Torgpredstvoc).
To ijna za sovjete velikanske prednosti Prvič se vrši vsa prodaja in ves nakup res na debelo, kar vpliva gotovo jako ugodno na cene. Izprva so se kapitalistične države jako branile stopiti v stike s takim I rgov.sk i m sistemom, polagoma so se pa le udale in že leta 1632 je bilo 52 držav v stalnih trgovskih zvezah z Rusijo. Pa
ne samo lo, ravno najvažnejše, kakor Anglija, Nemčija, Italija itd. so ji svoječasnem črtanju vseh inozemskih dolgov dovolile celo velike in nenavadno ugodne trgovske kredite, ki v polui meri nadomeščajo tako potrebna ji zunanja posojila, saj so znašali že jeseni lela 1931 okroglo 850 milij. llub. Takih kreditov bi ne mogla doseči zasebna zunanja trgovina nikoli. Največja ugodnost monopola je pa ta, da ima država z njim popolen pregled svetovnega trga in da lahko usmeri svoj izvoz, oziroma kupi svoje potrebščine tam, kjer ji najbolj kaže. S tem ima popolnoma v rokah tudi močno orožje za vso svojo zunanji) politiko, ki se je že ponovno izkazalo za jako uspešno.
Na ta način so sovjeti zlasti v zadnjih desetih letih svojo zunanjo trgovino jako poživeli, kar nam najlepše kaže naslednji pregled vrednosti sovjetskega izvoza in uvoza v nekatere najvažnejše države (vrednost v milijonih Rub.):
	1	Z V 0 z	""T™" i _	U V O %		
1" 13	1928	1931	leta	1913	1928	1931
152"	700'5	811 —	ves	1374	953	1105
453.6	188'0	129-3	v Nemčijo iz	6522	237'7	377-8
207.8	1032	266 1	v Anglijo iz	173 —	413	73-4
7V8	.0 2	■197	v Italijo iz	16 8	10-1	29-8
577	77- -	32 5	v Perzijo i/.			
177'4	17 3	29 3	v Holandsko iz.	21-4	46	2 1
100 9	44'2	28-3	v Francijo iz	57 —	35-5	15-
14-2	30'7	i 22-7	v Združene države	79-1	185-4 t 229-9	
—	i		v Češkoslovaško iz	-	20'5	35-7
	i 5'0	i ™	v Poljsko iz	—	93	312
RAZNO
Da bo delavstvo pravično plačano pri javnih delih, so Združen« države vse svoje edinice razdelile na štiri skupine. Država Ohio se nahaja v prvi skupini, kjer b o d o delavci najboljše plačani. Najmanjša plača ho znašala 55 dolarjev na mesec, največja pa 94 dolarjev iia masec. Po strokovni izobrazbi bo dobival pomožni delavec 55 dolarjev mesečno, usposobljen delavec 65 dolarjev, strokovni delavci pa 94 dolarjev mesečno. Delovni čas bo 30 ur tedensko aH 120 ur na mesec.
Bofcrotvorne org»»i?.s-cšje ameriškega mest« Čš-ktsj|a, katere dobival« znatne podpore od države, so prenehale iS poslovanjem. Dobava žive&a brezposelnemu delavstvu je s tem prenehala. S strahom jlledajs čikaški brezposelni v negotovo bodočnost. Odkod bodo sedaj dobivali denar z« h-rano, obleko in obutev. Vsa javnost prosi zaradi lega državo Hlionis, <Sa podpre najbolj potrebne. Kajti ne samo brezpos-elaš potrebujejo pomoči, temveč tudi ljudje, Iti so zaradi družinskih neprilik zašli v pomanjkanje. V Čika)|i i« n. pr. do 6000 žensk," katerim -so možje
Stran 514
»DOMOLJUB«, du*> 25. septembra 1933.
žtev.
Ob dvajsetletnici
svetovne morile
(Nadaljevanje.)
Kmalu r>a so bili tudi drugi člani začasne »lade — vsega IS oseb — pod stražnikom. fvnni-sar Je sestavil zapisnik o našem arestu. Na zapisniku se je podpisal Čudnovski in še cela nintžica vojakov. Odvedli so nas na Milijonsko ulici, kjer smo se znašli sredi razburjenih in precej opitih vojakov in mornarjev. Tolpa se je valila s klici: >LetreIjimo jih! Naši krvopivcil Obesite jih na bajonete.'« itd. Množica je prodrla strežniški kordon in če bi se ne vmešal Antonov, bi bile posledce za nas grozne. Vodili so nas peš po Milijonski ulici v smeri proti Petropavlovski trdnjavi. Korakali smo, okrožem z razjarjeno tolpo, no smo dospeli na Trojicki most, iias je srečal nov oddelek vojakov in mornarjev. Mornarji so kričali: >Kaj z njimi ceremonite, v Nevo jih pomečite!< Tulpa bi i.as res bila zmetala v reko, da se nismo prijeli za roko naših stražnikov in tako po dva vrstoma korakali na drugo stran. Pa glej! CM nasprotne plati so začeli proli nam hudo streljati krasnogvar-dejci, pa tudi vojaki na oboroženih avtomobilih. S stražniki vred smo naglo legli n* tla. Streljanje je dolgo trajalo, šele tedaj, ko smo poslali na na-na-proino stran stražnika, je pokanje prenehalo. Vstali smo in odvedli »o nas v trdnjavo. Cez dva, tri dni so ministre-socialiste na protest njih strank izpustili iz zapora, buržujske člarie vlade pa za enkrat še pridržali v trdnjavski ječi
Zimski dvorec je torej bil v rokah puntarskih rojakov in mornarjev in ga je tolpa začela pleniti. I Z razstrelom Zimskega dvorca, z mučenjem I oficirskih pripravnikov in s posameznimi ne baš I številnimi slučaji nasilja na ulici, so se primeroma | »poceni* končale »vojne operacije v Petrogradu. j Prestoli™ je imela srečo, da se je v državljanski I vojni izognila grozotam, ki jih je bila deležna po- I zneje Moskva. Pa o Moskvi kaj več pozneje
Oboroženi spopadi med boljševiškimi in vlad- j niini četami se niso izvršili v Petrogradu. ampak ' okoli njega v Pulkovu, Gatčini in Carskem Selu. i Poskus Kerenskega, da bi s kozaki ukrotil pe- j trogradske upornike, se ni posrečil. O vzrokih so i mnenja različna. General Krasnov je izjavil, da se
je zoperstavil pošiljanju dovolj močnih vojaških oddelkov v Petrograd tudi poveljnik severne Ironte general Čerernisov. Armada generala Kras-uova. ki je bila naznačerui za pohod na uporni I'«-
boljši'___ _
so morali kozaki odstopiti, so ti sklenili, da ako ne pride pehota in ne pripelje;« * - Ijiva, bs bodo več nadaljevali z bojem. K temu se je pridružilo še nezaupanje kozaVov napram Kerenskemu.
Dne 29. oktobra 1917 se je Kerenski zvezal z glavnim štabom in je dobil od tam jioročila, da so nekateri vojaški oddelki na tronti stopili odkrilo na stran boljševikov in začeli ovirati premikanje vladnih polkov na bojišču. V Vinici. Kijevu in Moskvi so se boljševiki spuntali. a latiški polki so zapustili bojišč« in odkorakali v ozadje V mestih Venden in Jurjev so latiški fmntarji p'eniii in tudi sicer povzročili veliko škodo meščanom Dn? 30. oktobra 1917 so prišli v Gatčino predstavniki železničarjev, zahtevajoč premirje na domači fronti. Javili so Kerenskemu sklep železničarjev, da ne dopuste več nobenega premikanja sovražnih čet po ruski železnici. Ta sklep j? boliševike kaj malo zadel, saj so imeli že vso moč združeno okrog Petrograd« in Moskve. Pač pa je bile s tem sklepom železničarjev budo prizadeta v svojih ukrepih začasna vlada
Dne 81. ruskega oktobra 1917 je priilo do pogajanj med vladnimi kozaki In boljševiki, ki so si stali nasproti zakopani v strelske jarka v okolici Carskega Sela. Na čelu boljševiških odposlancev je bil mornar Dibenko. Obe sovražni stranki sta soglasno sklenili, da od vojakov ne bo nihče kaznovan, čeprav se je boril proti boljševikom, pač [*» je Izročitev Kerenskega boljševiskemu sovjeiu ob-v?zna.
Kerenski seveda ni čakal, da bi mu boijše-viki potegnili kožo s telesa in je izginil. Iskali so ga. a zaman. Njegovi prijatelji so kmalu dobili y»ročilo, da je Kerenaki na varnem. V boju pri Carskem Selu kozaki niso imeli posebnih izgub, ranjenih je bilo samo osem nižjih vojakov in en oficir. Po neuspelem nastopu vladnih vojsk »o imeli boljševiki v glavnem ruskem mestu za enkrat oblast trdno v rokah.
Dne 25. akt. 1917 je bil v Petrogradu sestane* sovjetov, katerega pa so že v začetku zapustile
vse neboljševISke stranke, razen levih sociati revolucionarjev. Ta zbor sovjetov je odob-il S ševlško vstajo in potrdil novo vlado >»vet k sarjev«. 2e prvi dan vstaje je bil petr^S mestni svet s sodelovanjem predstavnikov st°' , in drugih društev organiziral »komite! u domovine in revolucije«. Ta odbor je bil po J °T začasne vlade, oziroma po aretaciji ministrov na zakonita oblast v prestolici.
Kako pa je padla Moskva boljševikom v mi,.)
Dne 25. ruskega oktobra 1917 se je vršilo ® sedanje moskovskega mestnega sveta in nioekov škili svetov delavskih in vojaških odj«jBlan«v v mestnem občinskem svetu je po poročilu Rudnevi o jioložaju v Petrogradu, bila sprejeta resolucij da se podpre začasna vlada in da se smatra mej/ni občinski »vet, izbran s splošnim glasovanjem J edino zakonito oblast v Moskvi. Na koncu zaseda, nja so sklenili, da se osnuje v Moskvi z ozirom na nemirni položaj koniitet za javno varno«! z RU(j. nevi mna čelu. Zasedanje sovjetov se je končalo z izvolitvijo vojno-revolucijonarnega komiteta «ed. mih oseb (štirih boljševikov, dveh menjševikov ia enega >zjedirijenca<). Socialisti _ revolucionarji so sodelovanje v komitetu odločno odklonili a menjševiki »o vstopili z izjavo, da se hočejo le nadalje boriti proli boljševikom, ki so fK>stavilinačelo: »Vso oblast sovjetom.« Med prvimi deli moskovskega vojno-revolucioimrnega komiteta je bil odlok o prepovedi izhajanja takozvariih »buriul. skih< časopisov. Koniitet je poslal v tiskarna svoje zaupnike v spremstvu oboroženih vojakov, ki so na mestu ustavili tiskanje časopisa in (»stavili v dotičnih tiskarnah vojaške straž«. Zadnje dni pritiska je revolucionarni komitet delal nitncwlj Is težave tudi socialističnim neboljševiskim listom.
Dne 26. oktobra 1917 so se pojavili n« tno. skovskih ulicah vojaški oddelki ter se pomikali proti trgu Skobelevskega. kjer je v neki hiši ibo-roval vojno-revoluclonarni komite«. V komitetu h javno varnost so se zbrali ta dan: predsedstvo ks vjeta sold&tskih odposlancev, gubernljski komite! kmetskih odposla ncev, predstavniki postuo-bno-javne zveze in ie nekaterih drugih organizacij. Pfr ložaj v Moskvi je bil napet, vendar te nI pripetile ta dan na zunaj nič posebnega.
Dne 27. oktobra 1917 je bilo skupno zasedanje sovjeta soldatskih deputatov (odposlancev) in rt-gementskih in kompanijskih komiietov. Na !*■
pobegnili in jim prepustili skrb za prehrano otrok. Državna postavodaia se I« ponovno posvetovala glede uvedbe prodajnega davka, da bi ublažila skrb za življenje brezposelnim ir, siromakom. Denar, ki bi bil zbran s tem davkom, bi se porabil izključno samo za podpore brezposelnim, Poslanci so glasovali že štirikrat, toda predlog je bil vselej zavrnjen. — Ameriški časopisi pišejo, da bi se z uvedbo prodajnega davka v veliki meri moglo podpreti brezposelne.
Sloga |ači. Že več tednov traja stavka v pivovarnah ameriškega Cleve-landa. Delastvo se prav za prav ne pritožul« čez podjetja, temveč le strokovne organizacije so «i skočile v lase. Zato slovenski ameiiiki časopisi pozivajo, da je skrajni čas, da se delavci med seboj poravnajo, ker je tudi mnogo Slovencev prizadetih v iem medsebojnem delavskem ore-piru.
Na Francoskem je nastopila prva ženska, ga. Labonne, službo v poštnem ministrstvu, kjer jv načelnica. Doslej takih visokih mest na pošli ni dobila še nobena ženska na Francoskem. — ln tudi drugje — pač malo-kje — pri nas brez 'tvorna še n®
Vendar nam te številke dokazujejo, da se je petletka tudi v tem pogledu jako uštela, kajti predvidevala je, da bo znašal leta 1932—33 ves uvoz 2040 milij. Rub., izvoz pa 2027 milij. Kub. in da bo torej zunanja trgovina tedaj za 587 milij. Rub. aktivna, v resnici je bila pa še I. 1931 za celih 294 milij. Rub. pasivna in se tudi v naslednjih letih ni bistveno izpremenila, pač pa L 1933, ko so s silo ustavili 51% uvoza. Vkljub temu pa moramo priznati, da se je sovjetska zunanja trgovina glede na veliko gospodarsko krizo, ki je zajela prav vse države sveta in tako silno vplivala na njih zunanjo trgovino, dr, žala na priznanja vredni višini. To jim je omogočila "zlasti njih politika cen, ki je bila ravno zaradi prisilnega gospodarstva doma in zaradi trgovinskega monopola lahko vedno in povsod konkurenčna, saj so imeli n. pr za svoj les v političnih pregnancih stotisoče zastonjskih delavcev. Izvažajo (po podatkih za L 1929) predvsem živino in živalske proizvode (15.7% vsega izvoza), ribe (14.6%), nafto (14%), les (13.4%), kožuhovino, bombažno blago, žito, moko, premog, rude itd., u v a ž a j o pa zlasti rude, kovine, stroje, bombaž, živila, volno, električne in znanstvene aparate, kože itd.
Cisto drugače bi pa bilo morda g sovjetsko notranjo in zunanjo trgovino, če bi ne imeli tolikih težav s promet o m , ki so združene z naravo dr žave same. Dočim leže n. pr. v Nemčiji industrijska središča od premogovnikov oddaljena povprečno komaj 450 km, pa leže v Rusiji še nad 1000 km in glavne ruske žitnice (v Zapadni Sibiriji) so oddaljene do 5000 km od morskih luk Razen tega je Rusija glede železnic še sploh ena najbolj zaostalih držav sveta, ne glede na to, da sta vojna in pozneje revolucija še ta skoro uničili in je bilo n pr po revoluciji od nekdanjih 63.750 km v prometu komaj še 29.156 km. Za časa Nepa so potem železnice precej popravili, tako da-je ob pričetku petletke za silo deloval e vozni park je bil jako izrabljen, ne glede na to da' tudi zgradba prog samih precej zaostaja za drugimi ev-
ropskimi in je zato tudi število železniških nesreč 7 d« 18 krat večje nego v Nemčiji, čeprav izrekajo v Rusiji zanje neusmiljene kazni.
Petletka seveda tudi prometnega vprašanja ni prezrta, vendar so boljševiki očividno premalo upoštevali, da je glavni pogoj industrilizacije gospodarskega življenja res dober promet. V načrtu je namreč bilo. da dovršijo 18.000 km novih prog, toda zgradili so jih koinaj 7500 km (dolžino prog so povečali od 1. 1928-1933 od 76.900 km na 83.400 km), investirali so pa v ves promet 13 milijard. To nezadostno razširjenje železniškega omrežja je seveda močno oviralo vse ostalo gospodarsko življenje. Težave je še povečevala vedno večja preobremenjenost. železnic, saj se je promet povečal za celili 21% več nego je predvidevala petletka, dočim je pa na-rastel vozni park za 11% manj nego je bilo v načrtu. Tako stoje danes sovjeti glede železnic na slabšem, nego so stali v začetku petletke in proge ter vozni park so še bolj izrabljene. Za drugo petletko imajo v načrtu nekaj velevažnih prog (n. pr. Bajkal—Amur, Moskva-Doneč, Ufa—Magnituaja, Karagonda—Balkaš itd.) v skupni dolžini 11.000 km (od tega 5000 km elektrificiranib), število lokomotiv naj bi se dvignilo od 19.500 n« 2i.600, blagovni promet na železnicah pa od 160 na 302 milijardi tonskih kilometrov. Koliko tega načrta bodo res izvršili, seveda ni mogoče prerokovati.
Precejšnjo vlogo igra v Rusiji tudi vodni promet, čeprav je še jako zaostal in še nI dosegel niti predvojne množine, ko je znašal celih 61.3% želeini-škega. Velika večina ladij Je zastarela in nerabna, čeprav ima SSSR 90.000 km rek, sposobnih za plovbo i ladjami in 177.000 km za splave. Druga petletka obljublja tudi v tem pogledu velik napredek (tovorni promet hoče dvigniti od 26 na 64 milijard kilometrskih ton). Posebno velikega pomena bodo veliki prekopi, s katerimi hočejo zvezati razne reke in morja. Največji, belo-morsko—baltiški (227 km), je že skoro dovršen, oblju*
sedanju ie prišlo de razkola. Po zborovanju je -so-Tjel soldalskih dcputatov. se" preselil i/, bivšega K e neral -p uhernatorskega doma, kjer so bili nusla-' njeni sovjetl, v gube rnatorski dom, kjer je imel svoje. prostore komitet knietskili odposlancev
Zvečer je predsednik komitcda za javno varnost Rudnev predlagal regeinenlskini in koni|>a-nijsktin komilelom, liaj vrže samo lo, kar bo odredil vladni komitet za javno varnost iu naj ne sledi' odredbam revolucionarnega koniiteta. Istočasno je poveljnik vojnega okrožja polkovnik Rjabcev posla) revolucionarnemu koinitetu ultimahun (zadnji poziv), v katerem je zahteval, naj preneha z delovanjem, odstrani vojake iz Kremlja in vrne orožje, ki so ga na ukaz revolucionarnega koniiteta pobrati iz kremeljske shrambe, orožja -krasno-jivardejri4' in Uj»oriii vojaki. Kot odgoVor na nlti-iiiatum Kjabfeva je prišlo o<l revolucionarnega koniiteta s podpisom Smidoviča pismo, naj se sestavi iz predstavnikov sovjetov, mestnega občinskega sveta in še iz nekaterih drugih organizacij zastopstvo, ki naj ima vso oblast v Moskvi. Predlog revolucionarnega koniiteta ni bil sprejet.
Okoli'11 ponoči dne 27. oktobra 1917 so se culi v Moskvi, v K remiju in na sedeža mestne občine prvi streli. Začel se je boj iib'd upornimi vojaki v Kreiiilju ii, med oficirskimi'''pripravniki, ki so Kremvlj obkrožili, hišo mestViega župaiislva |ia držali v svoji posesti. Sovjetski krogi ko zatrjevali, da' so začeli prvi streljali oficirski "pripravniki, drugi so pravili, da je bilo narobe rits. 'Nt bilo 7.naiio, če so imeli uporni vojaki, ki so se utrdili jv K remiju, listi dan kaj izj»iib. Oficirski pripravniki so psi ravnokar navedenem boju našteli 420 več -uli manj ranjenih. To noč sc streljali tudi na.Cvej-nem izprehftjalisču in na občinstvo, ki ji* šlo iz nekega eirkitza. Kdo je streljal, se ni vedelo
Dne 'iti. oktobra 1917 so je zopet začel boj. Oddelki olkirskili pripravnikov so zasedli Kremelj in liato pošlo, telegraf in telefon, kjer so prej stali vojaki, poslani od revolucionarnega koniiteta. Sovjetska armada pa j<- zase.dla doslope k geiloral-gubeniatorskeui domu in še druge ulice. Stala sla si nasproti dva štabu: vojno-revolucionarni v hiši genoral-gulieriiatorja in vladni v Aleksandrov-ski šoli na■ Ariuitskem Irgu. V vladnem štabu v Aleksnndrovskeiii učiteljišču so se zbrali polen oficirskih pripravnikov tudi nekateri oddelki bel-gvardcjcev, študentov hi druge niliidtne.
Hele-o-o!
Po vsej državi gre glas, da je
TGOVSKI • 00»
r\
taimikL
tovaihia * dtnii a • in • 08LEIC Celje št 19.
zopet znižal na jesen in zimo cene vsemu jesenskemu in zimskemu blagu za moške in ž;enske obleke ter vsemu drugemu manufakturnemu blagu. Prepričajte se in naročite še danes najnovejše in najmodernejše vzorce, kakor tudi veliki ilustriram cenik, kar prejmete brezplačno.
DROBT1NE
Čebele- splaiite celo mesto. Na Aragonski trg v J španskem mestu Šaragosi se je spustil roj čebel, je j po neki cenitvi štel najmanj 2 milijona živali. Vse je i zbežalo v hiše in se zabarikadiralo vanje. Ker ni kazalo, da se bodo čebelice prostovoljno umaknile, so nastopili gasilci s plinskimi maskami in rokavicami. Selc po večurnera boju jim je uspelo, da so roj pregnali
Bencin v trdni obliki. Na vseučilišču v Nju-jorku sc vršijo ta čas poizkusil z bencinom v trdni obliki kot kurivom za motorje. Kakor poročajo, | ima Ia bencin značaj zelo goste sluznate mase, ki le ležko £ori in ni eksplozivna. Pri poizkusih je novo gorivo v poizkusnem motorju razvijalo pri 10S5 obratih na minuto 2.26 k. s., dtfčim je tekoči bencin v istem motorju pri 1125 obratih dal 2.41 k. s., torej malenkost več, Izumitelj novega kuriva pa ludi ne pravi, da bi bila prednost tega kuriva v njegovi večji gospodarnosti, temveč v tem, da
proži neprimerno večjo varnost nego navadni bencin-m sc da neprimerno bolje hranili. Te prednosti pridejo, v poštev posebno za lelalsivo,
Ko sc je I. 1898 Bourgogm-« potapljala in z njo krog 630 ljudi, so (rije katoliški duhovniki, ne zmcnet se za iastno'rešitev, delili ponesrečencem odvezo. Bili so trije očetje domimkani, potujoč k prov. kapitliu (zboru), namreč predstojnik samostana v Rošary-ttill pri' Newyorku s spremljevalcem, P. Merin in S. TIr. Bace ter P. Baumann. - iValerland«, 1893, št. 203.
Ako je komu malo mar za domovino, ako se ne zmeni za kraj, kjer je preživel otroška' iu tnla-deniška leta, ima podlo dušo.. . Kar ogroža v današnjih časih ljubezen do domovine, ogroža tudi ljubezen do družine; kjer ni domovinskega čuta, ludi ni družinskega čuta in nasprotno. Mlad človek, ki se mu ne priljubi družinsko življenje, ki se prav ne vede kot družinski član, ne bo nikoli ali redko poštenjak. — Raphael.
V vsako hišo »Domoljuba«!
Ijajo pa še zvezali Volgo z Moskvo (127 km), Volgo z Donom (100 km) ter regulirati Dnjepr, tako da bodo zvezana Belo, Baltiško, Črno in Kaspiško morje, dolžina za ladje plovnih rek pa bo znašala 101.000 km. Obnoviti nameravajo tudi ves vozni park.
Manjšega pomena, vsaj doslej, je za SSSlt pomorski promet, kajti velik del Baltiške obale so )>a vojni izgubili, Severno ledeno morje je pa velik del leta zamrznjeno. Zato je tudi tonaža njih pomorskih ladij padla od predvojnih 714.000 na 300.000 ton 1. 1928. V drugi petletki nameravajo tudi pomorski blagovni promet dvigniti i«! 18 do 51 milijard kilometrskih ton. Bolj nego tem številkam je verjeti obljubam glede avtomobilskega prometa, v katerega so že v prvi petletki vtaknili 1.9 milijarde Rub., saj so je že proizvodnja domačih avtomobilov dvignila od 1. 1931—1933 od 4050. na 48.743, le kakovost je še vedno jako slaba. Velike ovire razvoju avtomobilskega prometa delajo izredno slabe ceste, ki jih niso mogli spraviti še niti na predvojno višino, Čeprav so bile že tedaj v primeri z ostalimi evropskimi le malo vredne in so bile velik del leta sploh nerabne. Vseh cest imajo kake 3 milijone kni. Precej liitro in dobro se pa razvija letalstvo, ki je bilo zakonito urejeno že !. 1929. L. 1928 so imeli šele 12.000 km zračnih prog, 1. 1930 že 32.000 km, do konca druge petletke jih hočejo pa dvignili na 85.000 km. To prometno panogo jim bo še najlaže razviti. Dolžino brzojavnih in telefonskih prog so med prvo petletko početvorili.
V prehrani ruskega prebivalstva igra precejšnjo vlogo ludi ribarstvo, kajti ruske reke in morja (zlasti Tihi ocean) so jako bogata rib. Že I. 1913 so ujeli ruski ribiči 1,130.000 lou rib, toda po vojni je ta važna pridobitna panoga padla na borili 200.000 ton in se je 1. 1924 opomogla na 600.000 ton. Ker so kupili od leta 1927—1929 več najmodernejših ribiških paruikov m jako pospeševali ribištvo, se je dvignil ribolov vnovič na en Milijon ton, a v prvi petletki so določili,za povzdlgo ri-
bolova celo,, milijardo Kub, 2e do 1, 1931. so zgradili 24 novih konzervnih tovaren, ki izdelajo lahko 250 milijonov škatel konzerv (desetkrat več nego pred vojno).
Jako pretirani so pa glasovi o neizmernem ruskem gozd u o m b o g a s t v u. Res je, da zavzemajo gozdovi v Sovjetski Rusiji 618 milijonov hektarjev površine, toda I i leže skoro vsi v severnih, deloma skoro nedostopnih pokrajina, kjer je tudi letni prirastek jako majhen, dočim so južni, gosto naseljeni predeli Rusije skoro brez gozdov in vlada tam celo veliko pomanjkanje lesa. Leta 1932 je bil ustanovljen poseben ljudski komisarijat za izrabo, gozdov (iNarkomlesc), toda ta skrbi predvsem za dvig lesne industrije na veliko škodo gozdnega gospodarstva. Tako mora dajati 10% sovjetske gozdne površine 45% vse lesne proizvodnje. Na jugu se gozdovi uničujejo, kar vpliva že sedaj jako slabo na podnebje in na letine, na severu pa gnijejo ogromne množine lesa neizrabljene, ker ni prometnih sredstev do njih. Vlada kaže jako malo zrnisla za ohranitev gozdov in svarilne glasove celo zatira. Ker sc vse brani dela v severnih gozdovi Ii, so navezani sovjeti predvsem na pregnance. V zadnjih letih lesna proizvodnja jako pada. Od 1. 1930 do 1932 je padlo število gozdnih delavcev od 1.9 milijona na 1.2 milijona in 1. 1932 je bilo izvršenega komaj 32$ načrta za lesno proizvodnjo. V drugi petletki nameravajo pomakniti dobavo lesa bolj proti vzhodu (v Azijo), kar bo pa združeno s še večjimi težavami. Izraba sovjetskih gozdov je poverjena treni velikim podjetjem, lo so »Se-veroles«,■. »Petroles« in . Domoles«.
(Naročajte in čita jte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis!
Nakup sadja. V nekaterih krajih Ogrske uporabljajo, ker nimajo brzo-java in telefona, v zadnjem času.golobe kot posredovalce pri sadni kupčiji, s prav zadovoljivim uspehom.
Na Ogrskem imajo od 1. 1920 tudi žensk« voliv-no pravico in sicer tiste, ki imajo že 30 let in najmanj 6 razredov osnovne šoie. Šolska zahteva se zniža na 4 razrede, če ima dotična ženska 3 žive otroke, ali če se preživlja z lastnim premoženjem ali lastnini delom. Šolane ženske imajo volivno pravico od 21. leta dalje. Sicer, vo-livna pravica ni prav taka kot za moške, vendar sme Ogrka voliti in izvoljena biti. V 15 letih, odkar imajo ženske na Ogrskem volivno pravico, so taki uspehi: L. 1920 je bila izvoljena ena sama poslanka in sicer katoliška redovnica Marjeta Šlahta. L. 1922 je prišla v parlament gospa Ana Kethly in je bila že 4 krat izvoljena. L. 1931 so bile izvoljene 3 ženske in letos izmed šestih kandidatinj — dve. Ali ni morda naše ženstvo vsaj toliko politično zrelo ko Madjarke ali Tur-kinjc ali Španke? — Pa vendar jugoslov. ženstvo nima volivne pravicel 2>
SSnut 51«
»DO)tQUU&t <U» 25 MptMMfcni 5333.

hlilijlgiijl oofefc ;a
ot>«se u aafearu* na)-bo»« ;« Prciker o. s« Petre c 14.
IBl I PHifl lepem
kra s b ixa c^Htre »i-aso > trn »a. S^me Terou^. Po!'<a, pošta Višnja gora.
ftča Bislniia,
poitea-sa. ve-to-j, u uaraijrug*, fc ^ fe neko : to v«,-.- a „ aa kte ali f* ki bi rt j xoč rL »f^i poafat	po 4og>
vom » Ssfa&i ja*!«lu> »n vt*L	pri
Fran	» 8r»fi
pr-- Borctra*
w same s tem $nakcm
Isefti »fin
L - •• ,i a« Kre-fet* trjt te 10, iM-.n/. met: gt	»f!» tod
■ia b	»t-
i «li »tar « Mag ■ p«
BKd!« IlUit U-4i»fc 0%S* 1* o ?f-£0T'IK> 18 s- •
oi<ir e o dr ug* -Mit* F. iejteei Bu> p.
Iwti« itmtn
®4at 2". -jt
k»f.. . L. -i.,a.uri cfaKan. Pr.t. >
•j«'-** T*
12 a—-, leiit 4 X ffi»l»	25,
Iktetna pn L. .b jani
Prefet b«m hi
■fea? adefcrofe Stfj,
iL 6. Orara;. . ■
• wkt	tmti -sje ^-.^-'.r i* » u
«UW Da i- »areteito	j "
»s* f*storjoa rfc* kep«,*-.*	£
■rtiišmw aš prod««* f*v>» -r- > v* VJkkn mirom* uit poa «čaikot »Ji ti.nen •» K«r»t*
/79J//0 neprmočljiv
Iraiiliiti ii piHiiiiin
rfrgsstr<,varm	i o<-cs*jeeo zavejo
v Kamniku
Čutna 6 »v. 22 (v lastni hiftf)
Hranilne vloge obrestuje po dogovoru
do 5* r
Jamtlt«	vefkr*t». fre4a«w« raeb »log.
»Ali t; oieo|en, stric?-»Siiem.v
»Kdo ti pa pr^ern reče. da ne timi?<
fige, slive in rozine za žganfebuho,
oddaja po najnižji teni tvrdka
rVAM JglAČIN, Ljubljana Emonsfca t„ S
ali ste ze plačah naročnino za »domoljuba«?
Z« Jugoaloransko titkarnoi Karel tet
> Safec mm m smotrn seme
knpa/«aao po najvttji e*ni SEVEB A HOMP., LJUBLJANA.
C« Ml BKin*» vedao	da nimaT^o m
Malctga mtHa. »mpai d« prihodnjega ijfemo tHeor 13, 14j. zaslazi vcodar lemeijiko bivahKt prav poseboo psžnjG, ker je največjega pomen« za nravnost sn s tem tudi z* pravo večno domovino. Blagor mo. kdor more reči: mom hita it moja trdnjava
Zahtevajte br*-*pla6en e e n i k:
TudiTefrc
S e zefee!
• vendar J« rej, d, dobit: 'molki
P-Jlov»rt»rez rokavov za Din 2T-« .. h M i)in i./. ,i0 VJ jj,"1"1' •
ssr.rias.aa-.ibrfSiS
lzdajal^Ui Dt. Grejcr^j Pečjek
Kip«
'CM iyp
— jefov« <w rr^el a»d 30 cai debej: nt do naj* ijih dn^vaih.c^nab pos!*«-I}«« r.a tiio To-vsraa »»o!ot Keuset-Ca., Dupiiea pri Kaa-ciku. PiatiJo ttkoj.
L||| Gorea.k >, pcršle-do. U rta kronika dela spremna facidor Florjaočič Drar-l>e 34. _
SBftmiis.
koetijstiu i na-upiia novovretuih c«in>B):l-nikov. brsopari.n k->%. krtior. znojnifr b so-sa-'k. c!ogo>,ži»tiiniiiov ia etekiromctjrje* Pišite laž Temkin, Ljubljana, kavarna Slon.
flaaajj ž« racl.«n ko-•"»«! pita Ponuditi: M. Mencelj, Studenec-lg štev. S>
Sssifi mistw
ve.:to -lobn r»Jov tas itai.ji Po-nsčb- i rvaveiiej »m, a»UsČEiia po po-swtra pc«uti lo 20 ett' bra sa b - rtso. D®-nsoi.Tiba- foi -Po««-stvcc Hii>4
bita drT*-1 '°mP'r
"■"I* in desk« v u-
m-oo u kubiDfiio O.rjvo £A [> D 1OOO—. Pono.u* upravi [tomo-Ijuba S > s oprava« št 11833
Pnian 3 do krav® mM* jDtr t,-
rico. ki bc. 3 a tekom e-iesja mf:<m tc» leta. H. "B ifcc Vii-mar;e 77.
siitfeis]8
deta s.irejrae® fio-st-lca >Aagelca<. Jezica pri Ljot>i;ani.
S»»W1» •• Je 14. t. b. majhna, teirno aivo-rujava j»i». ka'.ero proaima oddali proti nosradl v vili _Ak". blf1-
Drtife, ntc ta rozlac it l^Ti^
pn tvrdki FRANC POGAČNIK d. i o. Z-, Li«b!jaw. Tjrševa certa 33 JAVNA SKLADIŠČA (Balkan).
Izbirčna. Na noti s« se »rečili dve mletarid iz Šiške. Prva: .Pos!ui.ij, Marijana, je :o križ » tem mlekom. Včeraj me je zopet «u LiubhairfanK« zmerjala, £«4, da prilivani vodo mleku.- drugs: »Glej. glej, gospodo; goiovo iiotejo. ds bi nm prl" livali mineralno vodo «
milimi m mM
aftjcenej^š
nudi mm&mm. ffi"
Uredniki Jož« Kotiček