| Posamezne številke:
J Navadne Din —’75,
| ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO ..	v Mm-
t>otm, Vržiensa wliom 31- 4* L nmisto7. UPRAVA m nkojo v juvaiiav« •tfci it. 4,	cU*«©	T«te-
W it. 24. - SHS
11.787.
M«
PoSSrilffa Blatena v gemmiv rewp'd?i*a*,!i^ !Ww -"73
TABOR
Posamezne številke: N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—%
„ 1'ABOR" aba)a vsak cao, rasven o«Jelje nj prašnikov., ob K mri s «Wf* ti D
, dostavljena aa doo>
Dir—f bo	«c	D	W>
»noerali p© rlojovore.
Mara o« se pn nprnvi »TABORA* MARIBOR, hsroooeva alies viev. 4
datumom naol^injc^s doc tar stan« 3 po pošti
> D 18*
Leto Vlil.
Maribor, sobota 26. februarja 1927.
Številka: 46.
Opozicija ©aemogocia rag©-vor Mafciim©wi€a
Maksimovičev zagovor. — Opozicij? ga neprestano prekinja z medklici. — Skupščinska seja bo trajala pozno v noč.
Beograd, 25. februarja.
Včerajšnji dogodek v Narodni skupščini je bil Predmet razprav vseli političnih grup, pa tudi drugega javnega sveta v Beogradu. Zdi se, da bo prišlo tako daleč, da bo opozicija onemogočila vsako delO'vladi- Tudi za današnjo skupščinsko sejo je vladal ogromen interes, ker je bila na dnevnem redu obtožba ra-dičevcev proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču in obtožencev zagovor. Z e pred sejo so se vodili ostri besedni boji na eni strani med radikali, ki so Jim pridno ter zvesto sekundirali klerikalci in opozicijo na drugi strani. Včerajšnji dogodek je uplival deprimujoče na vso skupščin o, in je vladin položaj zelo omajal, najbolj pa seveda položaj notranjega ministra, ki izgublja zaupanje ne samo v političnih krogih, temveč tudi med
uradništvom v in izven Beograda. Razumljivo je, da je mogoč le en izhod — demisija Bože Maksimoviča. Tudi nove volitve, odnosno ostavka celokupne vlade bi zamogla rešiti težaven položaj. — Takoj zjutraj je pričel Maksimovič s svojim zagovorom jn zavračal radičev-ske očitke z motivacijo, da so netočni. Navajal je tudi razno protidokaze. Opozicija jc njegov govor neprenehoma prekinjala s krikom in hruPom, tako, da se Maksimovič ni mogel mirno zagovarjati-Seja se bo nadaljevala z istim dnevnim redom danes popoldne in bo verjetno trajala pozno v noč. U-zunovič se .je izrazil. da ne smatra pretnjo opozicije za tako resno, da bi mogla vlado omajati. Gotovo je, da bo tudi popoldan prišlo do burnih scen in težko je reči, kdo bo zrna gal.
Dnevna Skronilta
■
— Naše posojilo v Švici. Veliki bančni konzorcij se je pod vodstvom švicarskega Bankvereina odločil, da prevzame 3 milijonov jugoslovanskega posojila ki bi moralo biti 1. 1924. spbskri-birano v višini 10 milijonov švicarskih frankov. Posojilo bo te dni prišlo na tržišče- Kakor jc znano, sta bila pred tremi leti vplačana samo dva milijona za subskripcijo, nadajjmih 8 milijonov Pa se bodo zavzeli švicarski finančniki. Garancije nudi državna hipotekarna banka.
— Francosko-sovjefska zveza. Sovjetska komisarja v Parizu in Berlinu, Ra-kovski in Krestira.ski, sta odpotovala v. Moskvo, kjer bosta prisostvovala se.ii centralnega izvršilnega odbora. Kakor poročajo nemški časopisi, ni to edini namen potovanja obeh Poslanikov, temveč gre tudi za to, da se pripravi vse potrebno za prijateljsko _ zvezo med Francijo in sovjetsko Rusijo- »Deutsche Allgemeine Zeitung« zatrjuje, da pripisuje sovjetska vlada tej pogodbi poseben pomem in da stremi Moskva za tern, vzpostaviti -zopet najožje politične zveze. V ta namen jc pripravljena Franciji odpomoči v dolgovnem vprašanju. Tudi sovjetsko časopisje simpatično pozdravlja zvezo im pravi, da bi prijateljska pogodba bila za obe državi velike važnosti in koristi.
— Delna mobilizacija v Albaniji. V Albaniji je bila, kakor doznavamo iz dobro informiranih krogov. izvršena delna _ mobilizacija. Let ruk 1905- je bil vpoklican, pod orožie in zadržan a7 vojašnicah. Pred nekaj dnevi se ic vršil zaupni sestanek najbolj udanih privržencev Ahmed beg Zoga. Na tem sestanku seje razpravljalo o oklicu Ahmeda bega Zoga za kralja.
— Tangerska konferenca. Danes bodo Predali francoski delegatie španskim odposlancem odgovor o tangorskeim vprašanju. Odgovor odklanja zahtevo Španije, da se priključi Tanger in pristanišče k španski coni. Francija odklanja tudi zahtevo, da se uvede v Tange r-iu španska uprav«.
— Faustovski atentat v Pariz«. pred dvorna dnevoma je bil v noči napaden italijanski begunec. komunist Pilnde Momi in s sedmimi streli težko ranjen. Zaman Je ranjenec klical na pomoč in razbijal okna na hišah, da bi s tem poklical prebivalce, ki se p«, ko so slišali strele na ulici, niso upali iz hiš. Monti jo ležal brez vs«ke^Pomoči tri ure na cesti. Zjutraj so ga našli mrtvega. Gotovo gre v tem slučaju za fašist-OA-ski atentat, kajti fašisti so M on ti ja žc. dolgo časa zasledovali, col o že takrat, ko .ic kot izgnanec bival v Švici in Belgiji
Posestniki splavov se opozarjajo, da bo dne 28. t. m. in 1. marca za splavarje prosta vožnja preko ieza v Fali. ker se bag&rska dela za ta dva dneva ustavijo, da se lahko vrši prost prevoz.
REDUTA
ffer ssk.
g& MAPjlBOR
GOTZ
— Dolg italijanske industrije v inozemstvu. Agencija »Roma« objavlja podatke o skupnem znesku dolgov, ki jih je italijanska industrija sklenila pri inozemskih bankah. Ves dolg italijanske industrije v inozemstvu znaša llo milijonov dolarjev, 400 tisoč angleških funtov in tri milijone holandskih goldinarjev, skupno v^ našem denarju okoli 76 milijard 700 tisoč dinarjev.
— Diplomatski zagovor — diplomat« sleparja. Bivši tajnik jugoslovanskega Poslaništva v Rimu, Vujič, ki je bil zasledovan radi poneverbe J>oslaniškega denarja v iznosu 35.000 lir, sc je sam javil našemu poslaništvu v Rimu. Izročen je bil beograjskemu sodišču. Vujič se zagovarja s tem, da je rabil denar za to, da ukrade važne listine neke tu.ie države.
— Prebivalstvo v CSR. Po zadnjih statističnih Podatkih ,ic štol« Češkoslovaška na dan 31. decembra m. 1- vsega •4,356.600 prebivalcev p)?!. jP gfe|a 13,613.172 oreh.j. 04 tega števila pripada na Češko 692?600, pa Mora\’Sko 2,806.500, na Slezijo 721.500, na Slovaško 3.222-600 in na Podkarpatsko Rusijo 683.400 Prebivalcev. Kar se tiče gostote prebivalstva, je Češkoslovaška na sedmem mestu med evropejskimi državami. Na km5 prideta 102.5 duši. Na-boli gosto jo naseljena Češka .7, 1,33 dušami na kvadratni kilometer. Glavno mesto Praga pa šteje 737.000 ljudi.
— Važno za vinarje, viničar'e in šole. Letak »Grozdni sukač« v obliki brošuri-ce, ki ga izda Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru, je gotov. Manjkajo samo še podobe v1 bar-votlsku, ki sc dne-vno pričakujejo iz inozemstva, nakar sc nemudoma prične z razpošiljanjem. Cena letaku bo samo okoli 5 Din s poštnino vred. Priporočajo se skutni a naročila, n. pr. po Kmetij-
skih podružnicah, ki dobe brošurice brez Plačno na ogled. Naročila sprejemata navedeni odsek in direkcija scpdnic vinarske in sadjarske šole v Mariboru. — Ako vreme dopušča, naj se trsna rez le obavi. Se druga dela proti škodljivcu po navodilih v letaku se lahko obavi j o tudi po že izvršeni rezi- — Direktor Andrej Žmavc.
— Stekli psi obgrizli 700 ljudi. V okolici Moskve se je zadnje čase podvojilo oboi jenje na steklini. V guberniji Vjatka je 700 ljudi bolnih n« steklini.
— Rektor petrograiske univerze umrl. Dne 14. t. m. je umrl a7 Petrogradu na pljučnici rektor petrograjske uni /erze profesor V. B- Tomačevski. Pokojnik je bil eden naimln.iših predstavnikov visoke šole. Rodil se je 1- 1891., njegov oče je bi! znameniti Psihi ja tor v Petrogradu. Tomaševski je napisal več naučnih del iz turkologije in istočnih literatur-
ProcSIranSe Italije v Bolgarijo
Ita!uanskosfašistovska propaganda in njeni uspehi.
Ko je bolgarski zunanji minister pred nekaj tedni izjavil, da bolgarska vlada ni iskal« nikakih ve,z z .drugimi državami kakor n. pr. Albanija, je bilo inozemstvo pomirjeno in .ie verjelo njegovim izjavam. Toda kdor pozna razmere v Bolgariji in kdor Pozna Mussolinijeve načrte ve, da so besede zunanjega mini* stra le pesek v oči tujcev. Mussolinijev cilj je ipoleg samovlade na Jadranu tudi izropanje Anatolije in ker pelje most v Malo Azijo le preko Albanije in Jugoslavije, igra Bolgarija pri tem veliko vlogo. Ne more se sedaj reči, komu bo Ponudila Bolgarija roko. Gotovo pa je, d« sc bo ravnala po pregovoru »Kdor pre.i pride, Prej melje« in da bo pomagala 0-nemu, ki .ii bo več nudil. Mussolini se tega prav dobro zaveda im se skuša usidrati v Bolgariji. Intenzivna italijansko-fašistovska propaganda deluje na Bolgarskem v treh smereh: v politični, kulturni in gospodarski. Ta Propaganda pa ima še to dobro, da jo podpirajo vodilne državne osebnosti: Mussolini jc odstavil poslanika Sabina Rinela, ker ni dovolj Podpiral fašistovsko propagando v Bolgariji in- namestil grofa Pracentina.
V Sofiji je bila ustanovljena fašistov-ska centrala, ki ima svoje podružnice v Rusčuku, Plovdivu, Varni in Bur^asu-Italijani izdajajo tudi. mesečnik »Voce d Italja« ter poplavljajo Bolgarijo z letaki in brošurami. Razen tega obstoja italobolgarska liga, ki .ii predseduje fašizmu zelo naklonjeni sedanji finančni minister Alollor. Italijanska Politika si je v Bolgariji ustanovila ugoden teren, ter izpodrinila druge države, tako Anglijo, ki pa je na Balkanu sedaj popolnoma dcsint&resirana ter jc prepustila Italiji proste roke. Francijo, ki se je takoj po svetovni' vojni toliko trudila, ustaliti se v Bolgariji, Italija sistematično izpodriva, kar ic v toliko lažje, ker .ie Francija zelo naklonjena Malj antanti, dočim ji Bolmari ne zaupajo.
Tudi .v kulturnem oziru Italija napreduje in nekoliko celo na račun Francije. Italijani se vsiljujejo v francoske zavode. šole in širijo tamkaj svojo propagando. Razen tega so ustanovili v Sofiji in Plovdivu svoje gimnazijo. Sedai grade velik »Italijanski dom« a7 Sofiji in mogočna fašistovska zveza »F«scio ad
Sijajni uspehi pri včerajšnji premijeri!!
m trojki
Vladimir Gajdarov — Marcella Albani Tei. 121	»2*	KINO	A	POLO
čije, Francije, Avstrije in Jugoslavije u-važajo iz Italije odnosno po njenem posredovanju iz Angljie. »Banca Commer-ciale Italiana e Bulgara«, podružnica »B-C. Italiana« v Milanu zavzema ravnota-ko prvo mesto in pomaga tudi Narodni banki. Njen predsednik je bivši germanofil in sedanji italofob finančni minister Mollov.
Razumljivo ic, da si bo Italija na tak način Priborila simpatije Bolgarov in če bo šlo tako naprej, ni pričakovati, da bi prišlo do bratskega sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Iteribors;!*© wasti
Maribor, 25. februarja.
Matija Pirc i
F sf er
1« v
Rimu
nna v načrtu še mnoge
druge dalckovidmc poteze, kakor italijanske gledališko in operne predstave, knjižnice, razstave, jezikovne tečaje, konference itd- Tudi duhovščine sc Mussolini poslužuje. Njegov zaupnik p. Gal-loni sc Pridno noshržu.!e nrižniic. oltarjev in cerkev, klor oznrnia sveto vero: Gredo in imam veram eccleslam: Fascio.
Tud’ gospodarsko sp Itn'"' uveljavlja. Italija ie za svilo, žito. jaica. kože, orehe itd. dober kupce. Tudi tobak uvaža in si Polagoma pris.v3.ia oblast tudi v tobačnem monopolu- Nasprotno pa Bolgari blaga, ki so iih prej uvažali iz Nem-
Včeraj popoldne, na dan sv. Matije je Preminula znana mariborska osebnost, bivši ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Mariboru g. Matija Pirc-Pokojnik je prišel že pred vojno iz Idrije, kjer je poučeval na realki, .v Maribor na moško učiteljišče. Dne 1. marca 1. 1921. je bilimenovan na mesto umrlega Schreinerja za ravnatelja zavod • Bil je marljiv, da_ ne zlepa kdo tako. Bil je vedno objektiven a obenem velika dobričina ter izboren pedagog. Leta 1915-je bil imenovan za oblastnega šolskega referenta srednjih šol, A7cndar pa tega mesta ni sprejel z veseljem. Na Prošnjo so ga razrešili in zonet imenovali za ravnatelja. Svojo službo jc vršil idealno vzorno. Razen tega je deloval kot blagajnik v humanitarni instituciji, v Dijaški kuhinji.
Mnogo simpatij »j je pridobi) tudi kot Predsednik stanovanjskega sodišča v Mariboru, ki je pod njegovim vodstvom delovalo brezhibno. S priznano objektivnostjo in človekoljubnostjo je delil pravico pravice žclnjim. Udejstvoval se •ie tudi na pisateljskem polju in spisal več "odličnih knjig.
Dasiravno tako vesten uradnik, mož, ki je bil vedno na svojem mestu, je tudi on postal žrtev političnih strasti. Pod prosvetnim ministrom St. Radičem je bil 31. marca 1926 7 23 službenimi leti upokojen. Upoko.ien je bil na podlagi (jcnun-ci.iacij, _ ki so svojca s vzdignile mnogo prahu in vzornega pedagoga globe’" 11-žaljle. Mož-poštenjak, ki se Politi ,\o ai cksponiral, pač ni zaslužil take nehvaležnosti.
Nedolgo po upokojitvi je ravnatelj Matija Pirc težko zbolel in živel v duševni depresiji. Njegovi Prijatelji so u-videli. da ne bo nikdar prebolel težkega udarca, ki ga je duševno strl. Bolezen se je širila in pokojnik je hiral. Včeraj je smrt končala njegove težke muke, pobrala je moža, ki jo vzgojil več generacij učiteljskega naraščaja, ki se ga danes s solzami a7 očeh spominjajo.
Matija Pirc se je rodil 21. maia 1875-v Kropi. Po študijah na Dunaju je šest let služboval na realki -v Idriji, nakar je Prišel v Maribor. Njegovo pisateljsko udejstvovanje .ie bilo zelo bogato in plodno. Žc pred svetovno vojno je spisal zgodovino starega in novega veka. Po vojni kratko zgodovino države SHS in n.ien ‘zemljepis. Pazen tega pa še mnogo drugih knjig in brošur, tako zgodovino starega veka za srednje in ljudske šole. Matija Piirc je uredil in izdal tudi prvi zemljepis Slovenije.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto popoldne ob 15. uri iz Samostanske n'ice št. 12. na mestno pokopališče v Pobrežju.
Slava njegovemu spominu!
\
Stran 2.
V MarUSom, TLio	"'o’7?.
BLAGAJNIK DIJAŠKE KUHINJE.
Ravno na god, na dan, ko si prijatelji častitajo in se sorodniki otdp—^io, je umrl Dijaški kuhinji blagajnik, ravnatelj Matija Pirc. Zastalo je njegovo zlato srce, ki Je tolikrat bilo za druge. Največ svojega prostega časa je Posvečal Dijaški kuhinji- 16 let je oskrboval blagajniške posle in z dr- Rosinam in dr. Medvedom skrbel, da je društvo moglo vršiti svojo nalogo. Sedaj je šel tudi sam za njima. Kdo se zaveda, koliko je dela, večinoma dobrega dela pri to j blagajni, ki jo je ravnatelj Pirc upravljal dolgih 16 let! Sai znašajo letni izdatki Dijaške kuhinic blizu 100,000 Din; vso to svoto je treba nabirati in vknjiževati večinoma v drobnih pardin&rskifa zneskih; in blagajnik Pire je bi' tako neizmerno vesten, da je pošiljal tudi najmanjšemu darovali cs potrdilo in zahvalo! 2e kar je na tem mcs'"u dobrega storil, mu bo očuvalo hvaležnost v rHaSiP srcih, tembolj pa še ono zlato zrnje njegove vzgoje, ki ga je sejal kot učitelj. Ave! — St.
Na pustni torek vsi na veliko masko-rado ISSK Maribora pri Gotzu. Prireditev poseti z novim apairatom najboljši svetovni letalec Pelletier d’ Oisy. Ob II- uri zasužnji princ Karneval ves ženski svet. Možje ki hočete videti svoje žene pol ure krotke in zveste — privedite jih in poglejte si jih. Žene, ki hočete videti, kako slaboten je moški spol, privedite svoje može in videle boste kako bo v _ splošnem rajanju pred polnočjo ■vaš najzvestejši podlegel razkošju ne zvestobe! Dekleta, ki nimate fantov; fantje, ki nimate deklet, pridite; skrivnosten ključ Vam bo pomagal iz zadrege! Tudi ve. žene. ki ste se naveličale svojih tiranov, pridite: skrivnosten ključ Vas bo rešil spon ter Vam vrnil prostost — če tud' samo za pol ure! Kdor Pa hoče uživati sladkost medene ure, naj prinese polne žepe in obišče naš originalni francoski bar!
Vstopnina; nočni davek	1.— Din.
skrivnostni ključ in presenečenje 5.— in vstopnica 12.— Din,
m Poslovilni večer generala gosp. P.
Kosiča. Oficirski dom mariborske garnizije priredi komandantu mesta in komandantu brigade generalu g- Petru K o s i-č u poslovilni večer v ponedeljek dne 28. t. m. ob 20- uri v hotelu Meran. Pozivajo se prijatelji g. generala Kosiča, da se poslovilnega večera udeleže.
m Nadaljnji trije učni tečaji na srednji vinarski in sadjarski goli v Mariboru se vrše zaporedoma pet dni, t. j. od 8-do 12. marca t. 1., in sicer:	I-	dne	8.
marca (torek) o trsni rezi in o grozdnem sukaču; II. dne 9. marca (sreda) o cepljenju in trsničarstvu; III. od 10. do 12-marca (četrtek, petek in sobota) o kletarstvu. Pouk obsega predavanja in raz kazovanja z vajami. Začetek vsak dan ob 9. uri. Vinarji in njih odrasli otroci obo.iega spola se naj tečajev udeleže v obilnem številu- Pismene prijave sprejema direkcija navedene šole- Siromašni udeleženci tridnevnega kletarskega tečaja dobe denarno Podporo, ako pred-lože uradna potrdila svoje občine o siromaštvu. — Direktor Andrej Žmavc.
m Denar se le našel ,v Krekovi ulici. Kdor ga je izgubil, naj si pride ponj v Gosposko ul. 50 T. vrata 3 med1 13. in 15-u ro-
in Din 300 v upravi »Tabora« mesto venca na grob g. ravn. Pirca daroval g. Marko Rosne r v korist dijaške kuhinje.
m Drznost tujcev. Po Prevratu se je naselil v Mariboru cestni mojster g. R. z rodbino. Dobil je kruh in ga uživa še danes, vendar to ne moti njegove soproge in hčerke, da nebi javno blatili naš narodni jezik in se izzivalno vedle, pov-darjajoč svoje znanje nemščine in itali-
janščine. V neki trgovini se je gospa B-spozabila tako daleč, da je priporočala nemščino in italijanščino, češ slovenski jezik je vendar tako grd. Za danes zadostuje.
m Športna reduta malčkov. Na Pustno nedeljo ob 3. uri popoldan se bo vršilo v Narodnem domu veselo rajanje naše dece. Nastopil bo svetovni Prvak, moštvo Uruguaya, ki bo odigralo mednarodno tekmo, kateri bodo prisostvovali ljubitelji športa s celega sveta. Med gledalci bo opaziti orijentalske narode, Japonce. Zamorce in elito evropskega kontinenta. Pripravljenih je tudi več drugih zanimivosti, ki bodo deci nudile obilo razvedrila. Predprodaja vstopnic pri g- Mdferju in Zl- Brišnik po 10.—, 8.— in 5.— dinarjev. Stariši, Privedite svojo deco, ki vam bo hvaležna za prirejeno vesolje in se dolgo, dolgo spominjala pustnih šal in radosti, ki jim jih bo v krogu njihovih sovrstnikov pripravil ISSK Maribor.
m Ponarejevalnica uteži v Marlbonf. Pri večjih mariborskih trgovcih je me-roizkusni urad zaplenil uteži iz medi, ki so imeli ponarejen žig. Uteži je izdelovala tovarna Rasinger na Tezmu. Preiskava, ki se vrši že teden dni, je ugotovila krivdo tvorničarja, ki je bil skupno z izdelovalcem žigov Schleserjem a-retiran- Dognalo se .ie, da je tvrdka razpošiljala ponarejene izdelke po vsej Jugoslaviji in oškodovala državo za več tisoč dinarjev, kajti država pobira za žige pristojbino od 50—1 -50 Din za utež. Mnogo ponarejenih uteži se je zaplenilo tudi v Ljubljani.
m Pevsko društvo »Luna« priredi na pustni torek maškerado in ples v gostilni g- Wombeka (prej Kramberger). Pričetek ob 19. uri, vstopnina 5 Din- 326 m Zarja v Pobrežju Priredi v nedeljo ob 4. uri pustno veselico pri g. Rojko. Ob tej Priliki se otvori tudi ljudska knjižnica za Pobrežje.
m Jutri 26. tm. vsi v Vetrinjski dvor, kjer se vrši koncert s plesom- Maske dobrodošle. V nedeljo 27. tm. ve^ki ples mask s koncertom. Vse po najnižjih cenah- Brez vstopnine. Dan praznika sv. Pusta zaključek — ples v vseh prostorih.	330
m Vagon dalmatinskega vina. Naznanjam slavnemu občinstvu, da je ravno Prispel vagon najboljšega vjma D Dalmacije m kleti g. Batini da iz Šibenika po 10 Din, katerem Vam najtopleje priporočam, da sedaj za svete pustne praznike posežete Po n lem In si oskrbi te pijačo za dom, kajti razpečava! ga bom po najnižji ceni- — »Vetrinski dvor«. Korič.
331
m Pisalni stroji »Continental«, najnovejši model dospeli. Predvajanje brezplačno in brez obveznosti. Sarnoprodaia za Slovenijo Ivan Legat, speciialist za Pisarniške stroje. Maribor, Vetrinjska u. 30. tel mt. 434.	318
m Pevsko društvo »Luna«. Občni zbor se oreloži na nedeljo 6. marca- — Vršil se bo v gostilni VVombek. Pričetek ob 15. uri.	-	326
m Danes in jutri morske ribe v hotelu »črni orel«.	329
narodno $f®da!§ile
REPERTOAR.
Petek, 25. februarja- Zaprto.
Sobota, 26. februarja ob 20. »Tovariši«, ab. B- Kuponi. Zadnjikrat.
Nedelja, 27- februarja ob 15- uri »Cigan baron«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Grofica Marica«. Jubilejna 25 predstava.
Pondeljek, 28- februarja- Zaprto.
Torek, 1. marca ob 16. uri »Vesela vdova«.
Jubilejna predstava »Grofice Marice« v Mariboru. To nedeljo, 27. ob 20. uri se vrši v mariborskem gledališču jubilejna (25-) predstava največjega operetnega »šlagerja«, Kal mano ve »Grofice Marice«- Vsak obiskovalec te predstave, ki si oskrbi vstopnico že pri dnevni blagajni, dobi listek s številko. Oni, ki bo imel isto številko kot jo bo izvlekla ma]a Šarika pred drugim dejanjem, dobi klavirski izvleček te oPerete. v katerem bo vpisan slov. tekst pod vse važnejše muzikalne to-eke.
»Tovariši« zadnjikrat. V soboto, 26. tm. se v-Prizori zadnjikrat izredno zanimiva .tragikomedija A. Strindberga »Tovariši«. Delo, ki je na našem odru lepo uspelo, je vredno, da si je sleherni ogleda vsled česar opozarjamo cenjeno občinstvo na zadnjo predstavo »Tovarišev«.
Nedelja v mariborskem gledališču. To nedeljo, 27. febr. se vršita zopet dve predstavi: popoldne prekrasna opereta »Cigan baron« pri znižanih cenah, zve čer pa jubilejna (25-) predstava »Grofice Marice«-
dovinsko Preteklost- Toda iz njega je nemogoče napraviti moderno mesto.
Zgodovina narn kaže. kako so razni narodi menjali svoje prestolnice in iih še menjavajo. Najbolj pripravna leva za glavno mesto je sredina države in v našem primeru bi Prišla v poštev Brašova z očaruločo okolico, s svojim karpatskim zrako-m in v bližini krasne reke Olt-e.«
»Univerzul« dostavlja ob zaključku članka: Čemu nebi sedaj, ko smo uresničili naše narodne ideale, gradili novo prestolnico tam, kjer zahtevajo to interesi naroda. Nova rezidenca bo trajen dokaz naših pravic na teritorii. ki se je zopet združi! -z materjo Romunijo.
Kantois
minister
ZUnanjB
— Vsem bratom in sestram! Pozivam celokupno sokolsko članstvo, da se udeleži pogreba umrlega brata ravn. Matije Pirca. Udeležba z znakom v civilu obvezna. — Starosta.
/port
: ISSK Maribor* — Ha/ena	y
nedeljo dOPoldan od 9—KI 10. ure se imajo zbrat5 v«e članice prve družine jn rezerve v mali dvorani Narodnega doma. — Načelnica.
: TSK Merkur. V nedeljo, 27. tm. se vrši ob 9. uri predpoldne v gostilni Halb-widl v Jurčičevi idici redni občni zbor TSK Merkurja s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora im odsekov, 2. ■volitve in 3. slučajnosti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. V slučaju, da bo občni zbor ob 9. uri nesklepčen, se vrši uro pozneje ob vsaki udeležbi. Po občnem zboru se takoj vrši sestanek nogometnega odseka. Udeležba članstva strogo obvezna. — Predsednik.
Ena največ jih osebnosti sodobne mednarodne politike je brez dvoma Evgen Čen, (hinister -zunanjih zadev Pri kantonski vladi- Nenadoma, kakor meteor se ie pojavila njegova mogočna o-s-ebnost na kitajskem političnem obzorju. Do nedavnega ga ni nihče poznal, niti na Kitajskem, docj-m govori in piše danes ves svet o njem in njegovi preteklosti.
V »Daily Mailu« je neki Jackson objavil spomine o Čenu. Z nj;m se je seznanil pred 20-timi leti na zap&dno indijskem otoku Trinidadiu, kamor se je Genov ded doselil iz Kantona. Čen, oziroma Evgen Bernard Achan (tako se je pisal) je bil dobro znan v Port of Spainu glavnem mestu Trimidada kot jako priljubljen im spreten advokat. Njemu so ae zaupale najbolj zapletene, pravne -zadeve, ki jih je pred trinidariškim sodiščem zagovarjal z izredno gibčnostjo in v odlični angleščini. Rad je upi e tal citate iz_ Shakespeareja in Kipi in ga. V knjige Je bil zaljubljen in je imel največjo biblioteko v mestu. Poročen ie bil v, lepo Kreolko, ki jC neda-vno umrla. Ena izmed njegovih hčera je slavna plesalka v Londonu, a njegov sin Perey ima, advokaturo v Port of Spainu, kjer je tudi -man kot najboljši nogometaš na otoku-
KiMO	(preša	EHioskop)
predvaja do vključno sobote 26- febr.
»Dvorska kamerila Habsburžanov«.
V glavnih vlogah so znameniti igralci Hans Mierendorf, Ellen I(iirty in Liane Hajid. Film Dvorska kamarila se topot prvič proizvaja v _ Jugoslaviji. Kaže nam dvorsko^ živjenje. njegove dobre in slabe strani *"■ ’	'	*	j«
Brašova — glavno mest®
Rumunile?
Načrti kraljice Marije.
Že večkrat je rumunsko časopisje razpravljalo o romunskem glavnem mestu. Po svetovni -vojni, ko je Romunija razširila svoje meje, so izrazile nekatere romunske osebnosti svoje mnenje, da prestolnica stare Romunije ne odgovar ja zahtevam glavnega mesta Velike Romunije. Zadnje čase se je tudi kraljica Marija začela bavitj s vprašanjem nove prestolnice. V interviewu z glavnim ured nikom lista »Univerzul« .ie kraljica Marija rekla, da bi amerikanski finančniki jako radi pomogli ekonomskemu dvigu Romunije. »Nič drugega ni treba, kakor samo hoteti, da pridejo,« je rekla kraljica. Ne bi nam Pomagali samo na deželi, temveč bi nam zgradili tudi moderna mesta in moderno prestolnico. Govorila sem z njimi o naši prestolnici in opazila som, da bi bili voljni po našem načrtu zgraditi Prestolnico in to v romunskem duhu in slogu. Samo pozvati jih moramo-Vem, da so nekateri naši politiki po svetovni vojni že razmišljali o novem glavnem mestu, toda radi pomanjkanja gmotnih sredstev so se morali odreči ideji. Prepričala sem se, da bi Ameri-kanci bili takoj pripravljeni izvršiti vse, kar mi želimo, ako bi jim za gotovo dobo prepustili zemljo v eksploatacijo,^ za kar narti bi plačali investicijske stroške.
Bukarešta je veliko mesto in ima zgo-loči in živce zagotavlja na j večji užitek.
27.
,9SŠ3&JJ5&I KBM©5‘
predvaja v četrtek 24- do nedelje februarja 1927
»TRETJA ESKADRONA«.
Silno zabavna veseloigra h preteklih dunajskih dni. Najboljši film te vrste.
KBN© „&8»©E.©‘*
Predvaja od četrtka dne 24. do vključno nedelje dne 27. februarja
»BEG NA TROJKI!«
V glavnih vlo-gah najlepši Par iz filmskega sveta Vladimir Gajdarov. Vclefilm, ki presega vse dosedanje ruske filme’ Napeto in pestro dejanje. Čarobna lepota in igra gospe Albani in g. Gajdarova triumfira na celi črti. Velika naslaja za
,H»fl
ta Pirot. K?
primeren zn Jamo li gospoda, na prodaj VpraSati v trgovini Vilko Weixl.	326
1
Sveža
o
F
se dnevno peče v že dobro znani
Prvi dalmatinski kleti
Maribor, Mesarska ulica 5 Povodnik.
181
Ne pozabi naročnino!
POZOR! Čevlji ročno delo!
Moški in žfesski vioki čevlji, boks 220 Din ; moški nizki, bok' 180 Din; ženski nizki, vsake vrste 160 Din. FRANC NEUBAUER, čevljar, Maribor, gornja Gosposka ul. 33.	168
I Uradnik5, finanearji F illtUli 2 železničarji, dijaki in delavci obiščite brivnico ŠTEFANA TOMAN, Aleksandrova cesta 30 poleg krojača Cverlin, kjer se vam nudi prvevrstna postrežba in jako nizka cenn.	169
1
328
Soboto 26. februarja 1927 ob 20. uri, prireditev domače veselice s koncertom in plesom. Maske dobro došle. Za obilen obisk se Priporoča	Gostilničar
Moj gospod
zlati soprog in svojima otrokoma najboljši oče,
Mafifa Pirc
direktor moSka«« u«5f®ijSžža v p.
nas je v četrtek, dne 24. februarja ob V*17. po dolgotrajni, mukepolni bolezni za vedno ostavil.
Pogreb našega prerano umrlega pokojnika se vrši v soboto, dne 26. februarja ob 15. uri iz hiše smrti, Samostanska ulica št. 12, na mestno pokopališče v Pobrežju. Maribor, dne 25. februarja 1927.
TTont p>irc, soproga. Vesjja in MeBSta, otroka. Posebne osmrtnice se ne bodo Izdale.
334
Tioke*;	Ti*kn.ras.i	v	Mori	bom.	predstavnik: Stanko D e t e 1 a. ravnatelj. Urednik Vekoslav
©»odstavnih,: Vstootdev Sp' n d 1 e r, n«, vin a#-. Vsi ▼ Masisiana.
C i z e U n*yiuer. Iodaintelj: Konzorcij »Tabor* •