LETO L, št. 45 PTUJ, 6. november 1997 CENA 120 tolarjev KURILNO OLJE HITRA DOSTAVA PLAČILO NA VEČ ČEKOV, NAROČILA OD 7. DO 20. URE mOO OIL co,, tel.; 062/30-03-2221 SPODNJA HAJDINA / GLASOVANJE BO 9. NOVEMBRA. Obémi EM¡ pewedoS Skladno z razpravo in sklepi izredne se¡e sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 29. oktobra, bodo to nedeljo (9. novembra) na Spodnji Hajdini v prostorih ŠD Spodnja Hajdina med 7. in 13. uro izvedli ločeni glasovanji v okviru postopka ugotavljanja interesov občanov o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj. Ena glasovnica je namenjena občanom dela naselja Spodnja Hajdina od hišne številke 77 a do hišne številke 113 (od Roka do trgovine Sparavček), druga pa občanom od hišne številke 139 do 143 (dve skupini hiš na desni strani železnice v smeri od želez- niške postaje proti Kidričeve- mu). Na prvem območju je volil- nih upravičencev 135, na dru- gem pa 17. Za pripravo in iz- vedbo glasovanja je župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci zaradi strokovnosti in nepristranskosti pooblastil občinsko volilno komisijo. Na ponedeljkovi seji občinske volilne komisije so se tudi dogo- vorili, da bo zaradi specifičnosti postopka vabilo za glasovanje, ki je v bistvu dopis, podpisal župan in občane povabil, da izrazijo svoje želje. Njihova izražena vol- ja bo podlaga delovni skupini, ki jo sestavljajo različni strokovnja- ki (geografi, zgodovinarji, predstavniki geodetske uprave. Upravne enote Ptuj - Oddelka za upravno-notranje zadeve, arheo- log), pri pripravi predloga za združitev dela naselja Spodnja Hajdina k naselju Ptuj. V pomoč pa bo tudi svetu mestne občine Ptuj pri pripravi in sprejemanju odloka o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj. MG Mošt že čaka na Martina. Foto: M. Oxmec - CENTRALNA KURJAVA .VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC 2 aktualno Četrtek, 6. november 1997 - TEDNIR PTUJ / DESET LET PROIZVODNJE ZRAČNIC LETNO PROIZVEDEJO OKROG 2,5 MILIJONA ZRAČNIC IN ŠČIT- NIKOV • NAJVEČJI KUPEC CONTINENTAL HANOVER • INOVA- TIVNI IN VARČEVALNI PROGRAM BOSTA LETOS PRINESLA 30 MILIJONOV TOLARJEV 10. septembra je preteklo natanko deset let od proiz- vodnje prve zračnice v Ptuju. Ptujska proizvodnja zračnic, ki dela v okviru Tovarne avtopnevmatika, je v tem obdobju postala prepoznavna tudi v Savi, razpolaga z lastnim certifikatom ISO 9001, ki je prav sedaj v pos- topku obnavljanja, s proizvodnjo okrog 2,5 milijona zračnic in ščitnikov pa je po fizičnem obsegu druga na- jvečja tovarna v koncernu Sava. Danes zaposluje 180 delavcev, pred desetimi letih jih je bilo 89. Količinsko se je proizvodnja zračnic in predelane zmesi - gume (4000 ton) v tem obdobju povečala za dvakrat, prav tako tudi število zaposlenih. Po besedah vodje proizvodnje zračnic v Ptuju Edija Hojnika pa je njihov največji us- peh kakovost izdelave, ki so jo v prvem letu dosegali s 96 odstotki, danes se ponašajo z 99 odstotki dobrih izdelkov. Na ptujski lokaciji bodo zračnice izdelovali vsaj še do leta 2006, tako vsaj kažejo današnji po- datki. V tem obdobju tudi ne bodo bistveno povečevali fizičnega ob- sega proizvodnje. Celotni koncern Sava se v tem trenutku nahaja v zelo občutljivem obdobju, še vedno namreč poteka izbira stra- teškega partnerja. Glavnina To- varne avtopnevmatika naj bi šla h Goodyearju, drugi deli naj bi v glavnem postali samostojni. "S svojo proizvodnjo smo si pri- dobili oziroma utrdili veliko zau- panje dosedanjega partnerja, Con- tinentala iz Nemčije, za katerega bomo zračnice izdelovali tudi v bodoče. S svojim delom pa smo vzbudili zanimanje tudi pri Goodyearju, tako da računamo, da bomo zračnice proizvajali tudi zanj. Kot kažejo zdajšnje analize oziroma priprave za delo v pri- hodnjih letih, naj bi proizvodnja zračnic v Ptuju potekala še vsaj do leta 2006. Zračnice proizvajamo v glavnem za izvoz, od Aljaske do Somalije, le majhen del za slovensko tržišče. Njegove potrebe pokrijemo z eno- mesečno proizvodnjo. Dnevno iz- delamo največ zračnic za potniška vozila, sledijo zračnice za vsa dru- ga vozila. Osnovni kupec je Conti- nental Hanover, ki odkupi okoli 40 odstotkov proizvodnje, drugo pa na različne tuje trge proda Sava. Vedno bolj se dokazujemo tudi v proizvodnji zračnic za motorje, med drugim delamo tudi zračnice za prestižne Harleyje Davidsone in tudi za motorje za motokros. Delo v proizvodnji zračnic pote- ka v izredno težkih razmerah in v izmenah. Proizvodnja zračnic je ena najtežjih proizvodenj glede na delovne razmere, saj imamo opra- vek s smukcem in visokimi tempe- raturami pri vulkanizaciji. Načrtno in z majhnimi koraki iz- vajamo izboljšave na posameznih delovnih mestih. V letošnjem letu smo končali projekt preizkusa naprave, ki omogoča delavcu lažje delu pri vulkanizaciji. Naročili bomo izdelavo še pet takih naprav, ena stane okrog 14 tisoč mark. Vla- ganja v ekologijo in v izboljševanja delovnih mest niso kratkoročna, trajajo zelo dolgo in so povezana z velikimi vlaganji. Kar pa zadeva vlaganja v posodobitev proiz- vodnje, moram povedati, da proiz- vodnja zračnic ni taka, da bi bila deležna novih strojev, stroji za to proizvodnjo se ne izdelujejo več na novo. Možne so le nekatere spre- membe, izdelava nekaterih naprav za izboljšanje procesa. V letu 1998 bomo za dokončanje proizvodnje zračnic in v energetski sistem vložili približno 2,5 milijona mark. V vulkanizaciji delamo v treh iz- menah, v pripravi dela v dveh, ne- kaj troizmenskega dela pa je tudi v kontroli. Delo v treh izmenah je še posebej naporno za ženske. Kaže pa, da ga kmalu ne bo več. V krat- kem naj bi v Ptuj prenesli tudi zaključni del proizvodnje zračnic, kar bo prineslo med 20 in 25 novih delovnih mest," je ob našem obis- ku med drugim povedal vodja proizvodnje zračnic Edi Hojnik. Za doseženimi uspehi ptujske proizvodnje zračnic, ki je brez dvoma eden največjih ptujskih iz- voznikov, a so na tem območju skorajda neprepoznavni, saj se iz- kazujejo v Kranju, se skriva trdo delo in prizadevanje vseh zaposle- nih, ki imajo veliko podporo tudi v strokovnih in drugih službah kon- cema. Nenehno skrbijo za dodat- no izobraževanje, saj je znanje prednost, ki je ne more nihče pos- nemati. Prav v znanju je velika rezerva vsakega podjetja, je prepričan Edi Hojnik. Vsem za- poslenim je na voljo katalog izobraževanja. Zaposleni v ptujskih zračnicah so tudi pre- poznavni inovatorji. V letošnji Sa- vini akciji Tisoč idej za boljši jutri je sodelovalo 18 njihovih delavcev, ki so imeli 26 inovativnih predlo- gov. Inovativno delo vsakega posa- meznega delavca nagrajujejo skladno s pravilnikom o inova- tivni dejavnosti. Inovativna dejavnost in varčevalni program jim bosta letos prinesla 30 milijonov tolarjev prihranka. Ti rezultati so rezultat načrtnih vlaganj v znanje dela- vcev. Letos se bo vsak zaposleni v povprečju izobraževal vsaj petnajst ur, vsaj takšno dinamiko pa želijo obdržati tudi v bodoče. Trenutno se ukvarjajo s projekti prenosa od- govornosti do neposredno zaposle- nih: osnovne delovne skupine pre- našajo v proizvodnjo z načelom notranjih kupcev, kar naj bi še prispevalo k povečanju produk- tivnosti in izplena proizvodnje. V načrtih do leta 2006 predvidevajo znižanje stroškov še za 10 odstot- kov, povišanje dobička pa za šest oziroma sedem odstotkov. Delavci v ptujskih zračnicah so plačani v okviru sistema, ki velja v okviru koncema, po zagotovilih Edija Hojnika izkoriščajo vse možnosti, ki jih ta sistem daje. Plače v Savi pa, kot je znano, niso bile nikoli visoke. V zadnjih letih so veliko naredili tudi pri zmanjšanju bolniškega staleža. Včasih so krepko presegali deset odstotkov, danes so že pod deset, poprečje v njihovi panogi v drugih državah pa je okrog pet odstotkov. Zato tudi morajo imeti več zaposlenih, če želijo obdržati obseg proizvodnje. Projekt zniževanja bolniškega staleža teče v celi Savi, v vseh delih koncema posebno pozornost posvečajo lju- dem, ki so v bolniški. Če je potrebno, izhod iščejo tudi v okvi- ru zamenjave delovnega mesta. S celovitim obvladovanjem kako- vosti pa želijo reševati tudi takšne probleme. MG Edi Hojnik Iz proizvodnje zračnic za potnišlOTEKA ŠESTNAJST STEČAJIV Na območju delovanja okrožnega sodišča Ptuj trenutno poteka šestnajst stečajev, od tega se jih je šest začelo v tem letu. NA BORZI PO KONCA lETA z Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana so sporočili, da bodo njihove obveznice začele na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev kotirati do konca letošnjega leta. Banka je začela javno ponudbo svojih obveznic 1. junija, prvega novembra je bila prodaja uspešno končana. Nova Ljubl- janska banka je prodala celotno izdajo obveznic, ki jih je vpisalo in plačalo 408 oseb, od tega 45 pravnih in 363 fizičnih. SIOSAD ODKUPUJE JABOtKA Mercator - Slosad, d.d., Bohova je v letošnji sezoni odkupil že več kot sedem tisoč kmečkih in industrijskih jabolk. Gre za največjega pre- delovalca sadja v sadne koncentrate v Sloveniji, ki od začetka kampanje vsaki dan predela dvesto ton jabolk. Kampanja odkupa in predelave ja- bolk bo v Slosadu trajala do konca novembra. Do takrat naj bi odkupili dvanajst tisoč ton industrijskih jabolk, iz katerih proizvajajo visoko kvali- tetni jabolčni koncentrat, ki podobno kot štajerska jabolka slovi po iz- redni aromatičnosti. V Slosadu načrtujejo, da bodo tudi letos podobno kot v prejšnjih letih več kot 80 odstotkov jabolčnega koncentrata izvozili na zahtevna tuja tržišča. Dosedanji odkup kmečkih in industrijskih jabolk je pokazal, da kmetje in sadjarji na Štajerskem, v Pomurju in drugih pre- delih Sloveniji letos nimajo težav pri prodaji. EVROPSKA RAZISKAVA O ALKOHOLU 'etu 1995 so v 26 evropskih državah izvedli evropsko raziskavo o al- koholu in preostalih djogah. V teh dneh so izsledke objavili v posebni publikaciji, ki je izšla na Švedskem. Z njimi so prvič omogočene primer- jalne ocene o uživanju alkohola in drugih drog med dijaki po vsej Evropi. Raziskava je potekala v vseh sodelujočih državah, med njimi je bila tudi Slovenija, sočasno. Inštitut za varovanje zdravja Slovenije jo bo predstavil na današnji tiskovni konferenci. PODELITEV CERTIFIKATA ZA AGIS - ZAVORE *ujsko podjetje Agis - Zavore je že avgusta letos uspešno prestalo av- ditiranje sistema vodenja kakovosti po ISO 9001, ki ga je opravil TUV CERT. Slovesna podelitev certifikata ISO 9001 bo danes ob dvanajstih v romanskem palaciju ptujskega gradu. Podjetju jo bo izročil mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Agis - Za- vore so prvo srednje veliko ptujsko podjetje, ki se ponaša s tem certifika- tom. Zaposluje okrog 215 delavcev. MESTNA OBČINA IMA 807 STANOVANJ o najnovejših podatkih je mestna občina Ptuj lastnik 807 stanovanj, od tega jih je 631 neprofitnih, socialnih stanovanj je 166, pet je službenih, tri so neprofitna, dve pa hišniški. ZBIRANJA PONUDB ZA PRODAJO PREMOŽENJA EME 5г so bile dosedanje dražbe za prodajo premoženja Eme Engineering IZ Dolan neuspešne, je okrožno sodišče v Ptuju 23. oktobra objavilo prodajo z zbiranjem ponudb. Gre za prodajo v dveh variantah: po delih in celotnega premoženja. Rok za oddajo ponudb poteče te dni. Če bodo premoženje po zdajšnji ceni uspeli prodati, bodo z izkupičkom poplačali le terjatve Sklada za razvoj malega gospodarstva in SKB banke, drugi hi- potekami upniki pa več ne pridejo v poštev. Najnižja skupna prodajna cena je 248 milijonov 1 87 tisoč tolarjev. JUTRI NA KTV GORIŠNICA pa kabelske televizije Gorišnica je bila v zadnjem mesecu znova na terenu, saj je pripravila kar 20 zanimivih prispevkov o odmevnih do- godkih v občini. Gorišniška kronika bo na sporedu jutri, v petek, 7. no- vembra, ob 20. uri in še ponovitev v nedeljo, 9. oktobra, ob 15. uri. Samo nekaj tem oktobrske kronike: poročilo s seje občinskega sveta in sestanek vaških odborov, podrobneje o delu v infrastrukturi, o gostinsko- turističnem sejmu Gost-tur v Mariboru, nadaljevanje obnove Dominkove domačije in o 1. prazniku ličkanja in koruznih dobrot pri domačiji, štu- dijski krožki v Halozah, aktivnosti v mesecu požarne varnosti, predstavili bodo sodoben kmetijski obje^kt pri Valenkovih v Tibolcih, obiskali so učence 2. in 4. razreda na OŠ Gorišnica, pripravili so nasvet Policije za boljšo varnost v prometu in za konec veliko zanimivosti iz sveta športa. (T. M.) V SOBOTO iN NEDELJO NA PTUJSKI TV ¥okviru izmenjave med slovenskimi lokalnimi televizijami se bo to so- boto in nedeljo s prispevki in reportažami predstavila TV Velenje, med drugim o vložitvi kandidature Milana Kučana, njegovem obisku v vojašnici Novo mesto in o praznovanju dneva OZN. Priprcnrila: MG MAJŠPERK / SOSVET NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE PTUJ Spre/emit o-inforiif acf/slre pisar- ne namesto kmievnih uradov IVa območju Upravne enote Ptuj oziroma devetih občin na Ptujskem deluje devetnajst lu-ajevnih uradov. V občinah na hribovitem območju Slovenskih goric in Haloz imajo po tri urade, na ravninskem območju glede na velikost po dva, manjše občine, kot na primer Zavrč in Juršinci, pa imajo po en krajevni urad. Novi zakon o upravi, ki velja od prvega ja- nuarja 1995, je krajevne urade formalno ukinil in centralizi- ral vse upravno delovanje na sedeže prejšnjih občin. Ob začetku delovanja upravnih enot pa se je ugotovilo, da bi uki- nitev krajevnih uradov bila neživljenjska, ker bi povzročila odtujenost uprave od občanov, ne pa približevanje, je bila v soglasju z vlado večina krajevnih uradov ohranjena. Našel se je kompromis v tem, da so kra- jevne urade preimenovali v izpostave. Ker tudi ta rešitev ni najbolj v skladu z zakonom, je vlada letos sprejela odločitev, da je možno organizirati sprejem- no-informacijske pisarne, ki bodo imele dosedanje pristo- jnosti krajevnih uradov in še ne- kaj več. Vse pa je odvisno od or- ganizacije, ki jo bo določil načel- nik upravne enote v soglasju z vlado. Pogoj za opravljanje do- datnih dejavnostih v teh pisar- nah je, da je mogoče zahteve strank rešiti brez pošiljanja v Ptuj. Ena takih zadev bi bila lah- ko izdaja osebnih izkaznic in potnih listov. Ker gre za doku- mente, ki se izdajajo na osnovi uradnih evidenc, se bodo spre- jemno-informacijske pisarne morale povezati z registrom stal- nega prebivalstva pri mi- nistrstvu za notranje zadeve. Takšna povezanost zahteva sredstva za zakup telefonskih li- nij, nakup osebnih računalnikov in posebnih tiskalnikov, ki se uporabljajo za tiskanje teh doku- mentov. Ustanovitev sprejemno- informacijskih pisarn vlada Re- publike Slovenije povezuje z dvema pogojema: da se ne zapos- lujejo novi delavci in da občine sofinancirajo nakup ustrezne računalniške opreme ter zagoto- vijo ustrezne prostore. Podatki kažejo, da bi računalniška opre- ma za eno sprejemno-informa- cijsko pisarno v tem trenutku veljala sedem tisoč nemških mark. Najboljše bi bilo, da bi bile pisarne na sedežih občinske uprave, saj morajo biti tudi us- trezno varovane. V Sloveniji trenutno sprejem- no-informacijske pisarne še nik- jer ne delujejo. Prvo bodo predvidoma odprli letos decem- bra v okviru upravne enote Ljubljana za območje občine Medvode. Ponedeljkov sosvet načelnika upravne enote Ptuj v Majšperku zalo ni nič drugega kot seznanitev županov na Ptujskem s pogoji za ustanovitev sprejemno-informacijskih pi- sarn in ugotavljanje pripravlje- nosti posameznih županov za so- financiranje nakupa računal- niške opreme. Dejstvo je, da je približevanje upravnih storitev občanom možno tudi z usta- navljanjem sprejemno-informa- cijskih pisarn. Načelnik upravne enote Ptuj Metod Grah je pove- dal, da bi bila najboljša rešitev, če bi v vsaki občini delovala vsaj ena taka pisarna. Po začetnem nezaupanju je župane občin na Ptujskem zadeva pričela zanima- ti, saj ne bi bilo prav, da take pi- sarne ne bi delovale v vseh občinah. MG SLOVENSKA BISTRICA / AKTIVNOSTI ZA USTANOVITEV SREDNJE SOLE z avtobusne postaje Slovenska Bistrica se dnevno med šesto uro zjutraj ter trinajsto popoldne odpelje v smeri proti Mari- boru veliko število dijakov, ki tam obiskujejo razne srednje šole. Med njimi je samo gimnazijcev od prvega do četrtega letnika, ki v Mariboru obiskujejo prvo, drugo in tretjo ter v tem šolskem letu še na novo ustanovljeno škofijsko gimnazi- jo, več kot 300. Če k tej številki dodamo še tiste, ki obiskujejo gimnazijo v Ptuju (3), Celju (4), Rušah (1) ter klasično gimnazijo v Ljubljani (2), je skupno število gimnazijcev iz občine Slovenska Bistrica 322. Torej dovolj, da bi zadostili zakonskemu pogoju za ustanovitev splošne srednje šole - gimnazije, to pa je zagotovljen vpis vsaj dveh oddelkov dija- kov v prvi in vse naslednje letnike. Največ gimnazijcev - 182 - prihaja iz bistriške osnovne šole, 35 iz Poljčan, 33 iz Spodnje Polskave, 29 iz Oplotnice, 18 iz Makol (od tod trije za gimnazijo Ptuj), 10 iz Črešnjevca, 8 iz Laporja, 5 iz Šmartna na Pohorju in 2 s Tinja. Večinoma tistih, ki se pripeljejo iz zunanjih krajev, morajo v Slovens- ki Bistrici z lokalnih avtobusov prestopiti na medkrajevne in po- dobno je ob vrnitvi iz Maribora. Tako ti mladi ljudje izgubijo veliko časa na vožnji, ki bi ga lahko, če bi bila gimnazija v Slovenski Bistrici, kako drugače koristno uporabili. O nameri ustanovitve srednje šole v mestu Slovenska Bistrica je odde- lek za družbene dejavnosti občine Slovenska Bistrica seznanil predstavnike ministrstva za šolstvo in šport, med njimi državno sekre- tarko mag. Tejo Valenčič in držav- nega sekretarja Matjaža Vrčka. V prvih dneh letošnjega septembra so na pristojnega državnega sekretarja za srednje šole Alojza Pluška naslo- vili pismo, s katerim ga seznanjajo z namero ter aktivnostmi za ustano- vitev srednje šole. Z namenom, da bi se s predstavniki resornega mi- nistrstva o vsem temeljito pogovo- rili, so omenjenega državnega sekretarja povabili na pogovor. Po pridobitvi soglasja pristojne službe ministrstva za šolstvo in šport bodo v Slovenski Bistrici aktivnosti na- daljevali. Že pred tem pa so župani nekate- rih sosednjih in drugih občin, kot so Slovenske Konjice, Zreče, Vitan- je, Majšperk, Rače - Fram, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Kidričevo, podprli slovenjebist- riška prizadevanja o ustanovitvi srednje šole ter v ta namen podpisa- li pismo o nameri, s katerim se vključujejo v projekt ustanovitve gimnazije v Slovenski Bistrici. С/О^шАГ SE... ... DA v predvolilni kam- poivr ^^odobra ogledali predsednice kandidate in si o vsakem ustvarili svoje mnenje. Glasove pa bomo dali: eni po na- vodilu strankarskih šefov, drugi gMe na najlepšo kravato, tretji пц-^lepo govorjenje, četrti pa na molčanje kandidatov. Kdor molči ... DA slovenske vinske kraljice za razliko od predsednika ne iz- volijo, temveč določijo na osnovi pokazanega znanja. Prav znanje o stroki je razlika med kandidat- kami za kraljico in predsedniškimi kandidati. ... DA napakice rastejo v napa- ke: ob otvoritvi hajdinske šole ta ni imela uporabnega dovoljenja zaradi "nepomembnih malenkos- ti". Danes so malenkosti zrasle v velike zadeve, zaradi katerih je ШШЕ^ I pouk. ' . kot poroča tamkajšnji nedij, v občini Videm 3UÙUL ustanavljati skupino ljudskih pevcev. Zaenkrat je to samo duet, ki ga sestavljata dva sosednja župana. Ostali župani, vabljeni. ... DA se v mestni občini dogaja nekaj pomembnega z vidika oh- ranjanja slovenstva. Kar nekaj delavk je pravkar rodilo, kar ne- kaj pa je ta hip vidno in nekaj ne- vidno nosečih. VIDI SE ... ... DA si je mestni gospod oprtal puto in se s polno sladkega grozdja sprehodil po mestnih uli- cah in med podaniki. Zgled je zgovoren: z delom se daleč pride, tudi do županovanja. zanimivosti, keportaie Čemek, 6. november 1997 - TEDNIK KONJENIŠTVO / POGOVOR Z JAHALKO URŠO BERLIČ Jahan¡e ¡e tudi soler za žMlenle^ Urša Berlič je 17-letna ptujska jahalka, članica KK Ptuj - Turnišče in pridna dijakinja 3. letnika ptujske gimnazije. Njen šport in ljubezen hkrati so konji in jahanje. Za konje-, ništvo se je odločila pred šestimi leti. Že kmalu po prvem obisku hleva s konji v Starošincah jo je zagrabilo, in ko te enkrat zagrabi, te več ne izpusti, je začela svojo zgodbo o konjih, konjeništvu in tekmovanjih, kjer dosega že vidne us- pehe. Na zadnjem državnem prvenstvu v preskakovanju ovirj (1,20 m) je bila dvanajsta. Njen domet je med prvimi pet-î najstimi v svoji kategoriji v državi. \ Trenutno še tekmuje v mladins- ki konkurenci, že naslednjo sezo- no pa jo čakajo izziv v članski. Letošnja tekmovalna sezona se počasi izteka, za konjenike traja običajno od maja do polovice no- vembra. Potekajo pa že pogovori, da bi organizirali tudi zimsko tek- movalno ligo. V tekmovalnem obdobju živi Urša izredno napeto, saj ima skoraj vsa konec tedna dvodnevne turnirje, na katerih se mora pokazati, če se želi uveljaviti. Trenira vsak dan po nekaj ur, njen trener je Edi Kuhar, pri treningih pa ji je v veliko pomoč tudi jahalka Nina Zadravec iz Maribora, ki si- cer študira ekonomijo. Trenira v glavnem na Turnišču, občasno tudi v Starošincah in v Mariboru. Glavni sponzorji so starši, brez njih se s tem športom, ki ni poceni in veliko zahteva, ne bi mogla ukvarjati. Šola ima za njeno športno udejstvovanje posluh, ima status športnika. Vse skupaj dobro usklajuje, čeprav je včasih zelo na- porno, zlasti je pod pritiskom ob koncu šolskega leta, ko so tekmo- vanja vsak konec tedna. Licenco za tekmovalko je dobila v šestem razredu osnovne šole. Njen prvi konj je bil Pikador, zdaj ima Marcela in Elviro. Tekmuje z obema, boljše rezultate dosega z Marcelom. Kobilo je dobila komaj pred enim letom, z Marcelom, ki je star osem let tako kot kobila, pa tekmuje tretjo sezono. Kobila je iz Nemčije in se ponaša z visoko vzrejno oceno za razplod. Kobila je po Uršinem pripovedovanju zelo temperamentna; letos jo je že malo utekla, a se je žal poškodova- la. Konj in kobila živita na Tur- niščah. Odnos z Marcelom ocenju- je kot problematičen, nikoli si ni na jasnem, kdaj je napaka njena, kdaj njegova. Je pa zelo pameten. Do konjev imam zelo spoštljiv odnos in jih opazujem le od daleč, zato mi v odnosu med tekmovalko in konjem marsikaj ni jasno, zato se pri Urši pozanimam, ali mora biti kdaj do konja tudi groba. "Konj mora biti pod tabo, pod tvo- jo komando. Pri tekmovalnem športu je že tako, da mora vedeti, da si ti šef, in jih mora včasih tudi dobiti po zadnji plati, če ni upogljiv. Lahko pa rečem, da so konji kot majhni otroci. Z Marce- lom tekmujem na višini 1,20 m, s kobilo do 1,10 m. Boljše rezultate dosegam na 1,20, ker vem, da se moram potruditi. Se mi pa včasih tudi zgodi, da pozabim vrstni red ovir. To se mi je pred kratkim zgo- dilo v Mariboru. Sedaj tekmujem v preskakovanju ovir, želim pa si pridobiti tudi licenco za dresuro, s katero lahko samo pridobim. Kon- jeniški šport zahteva celega člove- ka, predvsem pa veliko koncentra- cije in časa, v katerem se je potrebno ves čas boriti. Marsikdo zaradi tega obupa. Računati pa je potrebno tudi na poškodbe in bo- lezen, kar se mi je dogajalo letošnjo tekmovalno sezono. Am- pak delati je potrebno naprej in čakati na nove priložnosti." V dosedanji tekmovalni karieri se je nabralo kar nekaj pokalov. Najdražji ji je še vedno prvi, ki ga je prejela lani na Igu. Morda zato, ker je neklasičen, ima podobo konjske glave. Kaj ji pomeni konjeništvo? "Nauči te marsikaj koristnega za življenje, nauči te prenašati poraze in zmage, predvsem pa delati." Kaj jo čaka po sezoni? S konje- ma se bodo skupaj naužili spreho- dov po terenu, jahali bodo za uživanje. Tako kot človek ga potrebujejo tudi konji. "Občasno moraš odklopiti, da si ponovno na- bereš moči za nove napore." Kam cilja? Njene sanje so, da bi enkrat samo od tega živela. Ni nu- jno, pravi, da bi se ukvarjala s tek- movanji, samo da ima opravek s konji. Nasploh ima zelo rada živa- li. Doma imajo tudi dve psički, s katerima pa se zaradi pogoste Ursine odsotnosti bolj ukvarja mama. MG Urša Berlič, mlada perspektivna ptujska jahalka. Pos- netek je z državnega prvenstva v preskakovanju ovir, ko je prejela pokal za prvo mesto na zadnji tekmi SL. BISTMCA/ PRIREDITEV "PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ" Slabši ofrisir eci priialiovanega TRIDNEVNA PRIREDITEV PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ JE PRIPEUALA V MESTO NEKAJ PODEŽELSKE DOMAČNOSTI • DRUŠTVO KMETIC SE SPRAŠUJE, ZAKAJ DOMA PRIPRAVUE- NIH DOBROT NE SMEJO PRODAJATI Pričetek tridnevne prireditve so v Petek, 24. oktobra, dopoldan po- pestrili nastopi folklorne skupine iz Makol ter ljudske pevke iz Tinja in Ložnice pri Makolah, zaigrali pa so tudi Štirje revni iz Koritna nad Oplotnico. Tudi v drugih dne- vih so nastopili harmonikarji, cit- rarji ter ljudski pevci in pevke iz Koritnega, z Zgornje Polskave, Keblja, iz Slovenske Bistrice in Oplotnice. Kljub temu da obisko- valcev ni bilo toliko, kot so pričakovali, jih je zanimalo prav vse, kar je bilo postavljeno na og- led. Tako so si v spodnjih prostorih bistriškega gradu lahko ogledali delo lončarja Jožeta Koželja iz Slovenske Bistrice. V drugem prostoru so terilje iz Tinja hitele pri trenju lanu, vmes pa seveda pele. Tu je bila tudi vezilja, ki je rada odgovarjala na številna vprašanja obiskovalcev. V teh prostorih je bilo razstavljenih še nekaj drugih izdelkov domače obrti, kot je opletanje steklenic. V prvem nadstropju gradu - v likov- nih salonih - so bile pripravljene razstave zelišč, domačih dobrot iz kmečkih peči ter sadja in vina. Še posebej vabljiva je bila razstava dobrot iz krušnih peči, ki pa jih žal zaradi nerazumnega ravnanja inšpekcijskih služb kmečke ženske ne morejo prodajati. Na zunanjem grajskem dvorišču pod grajsko lipo, kjer je bil sejems- ki prostor, je bila žganjekuha. Okoli kotla in žganja sta se trudila Jože Rebernak in Ivan Majal s Kočnega. Kovaške priprave so bile potisnjene po grajske oboke, z de- lom in izdelki pa sta se predstavila Ivan Ozu in Milan Rotar s Spodnje Polskave. Organizatorji prireditve - občina Slovenska Bistrica, Turistično in- formativni center. Kmetijska sve- tovalna služba, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Klub podjetni- kov ter Turistična agencija Sajko - želijo, da bi minula tridnevna pri- reditev v Slovenski Bistrici, obo- gatena z novimi vsebinami, posta- la tradicionalna. Wcfa Topolovec Precejšnje pozornosti obiskovalcev so bile deležne terilje lanu s Tinja, kajti laneno ali hodnično platno je svojčas moralo biti ob možitvi v dekletovi bali. Te- rilje so ob delu tudi zapele Jana Jeglič ob odprtju tridnevne prireditve "Po- dobe bistriških domačij" Sadjarstvo ima v krajih med Bočem in Pohorjem dolgo tradicijo. Bistriški sadjarji so z jabolki nare- dili celo bistriški grb. TEDNIK - Četrtek, 6. november 1997 zamêmivostê, reportaže s FRANCIJA / PTUJSKI PLANINCI NA VRHU MONT BLANCA Мке soncu no Sëfo goro Veselo atmosfero ob prija- teljskem sprejemu v koči pa hit- ro zbistri novica, da je koča po- polnoma zasedena, kar pomeni, da nam ostaja le spanje na tleh. V pričakovanju druge neudobne noči si privoščimo nekaj dobrot iz znamenite francoske kuhinje. Za razliko od predhodne koče dosegajo tukaj cene še večje cifre, kar si razlagamo kot premo sorazmerje med nadmorsko višino in višino cen. Toda vonja- ve so močnejše od naših mo- rebitnih gorenjskih genov, kar se obrestuje že čez nekaj ur, ko nas na naše veliko presenečenje povabi oskrbnik v ogromno skupno spalnico, kjer nam pokaže ležišča, namenjena slo- venskim planincem, in ne kot prejšnja leta, ko smo bili pogosto slovaški ali češki planinci. Še bolj kot dejstvo, da bodo naše utrujene kosti tokrat bolj zado- voljne, nas preseneti odločitev oskrbnika, da ostane cena za posteljo enaka tisti na trdih tleh v jedilnici. Ob vsem tem kar po- zabimo, da je ozkih ležišč in ne postelj natanko šest, nas pa dvanajst. Rezultat in način span- ja si lahko predstavljate že vna- prej, saj je tovrstno prenočevanje na višini prek 3800 metrov bolj podobno nestrpnemu pričako- vanju jutra kot prijetnemu span- cu v mehki postelji. Za dobro voljo poskrbi Silvo, ki redno obiskuje "kabino B", namenjeno raznim težavam, kar je najverjet- neje posledica snežnice. Ta vest gre še posebej "na mlin" oskrbni- ku, saj še bolj vneto kupujemo eviane, vodo v plastenkah po "pičlih" 24 francoskih frankov, in pričakujemo drugo uro zjut- raj, ko je predviden odhod proti vrhu Mont Blanca. Nemirnemu premetavanju ob bolečinah v zatilju kot posledici visoke nadmorske višine nika- kor ne bi mogli reči spanje. Še huje pa je bilo dejstvo, da je bilo predvideno vstajanje in odhod proti vrhu gore ravno v času, ko se telo vsaj nekoliko aklimatizira ter se utrujen organizem potopi v kolikor toliko udoben spanec. "Ura je dve - Mont Blanc!" za- doni po veliki skupni spalnici ob prižiganju luči, ki nam vsem, ne glede na raso ali barvo kože, požene adrenalin do zadnjega kotička v telesu. Večina Itali- janov kar poleti iz prvega nadstropja postelj, nič manj ustrašni pa niso niti Spanci pod nami. Ob tem prizoru opazujem naše člane, med katerimi je le nekaj "herojev", ki sledijo vročekrvnim južnim Evrope- jcem. Toda ravno ko se skušam približati robu postelje, zagle- dam pred sabo nadvse nenava- den prizor. Francoski vodniki, o katerih smo že veliko slišali in se tudi do petnajstkrat v poletni sezoni povzpnejo na "streho Ev- rope", udobno ležijo v toplih posteljah in se z očmi sprehajajo po veliki sobani. Za trenutek se naše oči srečajo - toda nič. Iz njih ni razbrati drugega kot le navidezno sugestijo: "Bodite pa- metni in počakajte na našo odločitev!" V tem trenutku pričakovanja opravi svoje leden- omrzel veter, ki je prodrl skozi majhna vrata skupne spalnice in uspešno pognal v tek naše zaspa- ne sive celice. Takoj se nanizajo razna ugibanja in tehtanja. V normalnih okoliščinah zbuja planince, namenjene na vrh Mont Blanca, oskrbnik koče, toda o njem ni bilo nobene sledi. Francoski vodniki in njihovi klienti mirno ležijo v postelji, le prvopristopn iki, na j ver j etne j e brez večjih izkušenj, so že pripravljeni za odhod. Ugibanja, kaj se pravzaprav dogaja, preki- ne vodja francoskih vodnikov, ki jasno in glasno pove, da lahko za vzpon na Mont Blanc mirno počivamo še eno uro. Takšni odločitvi sledimo tudi sami, kar se je bogato obrestovalo nekaj ur kasneje. Rahel spanec, ki se mi zdi dolg le nekaj sekund, prekine močan glas oskrbnika koče: "Mont Blanc - O.K.!" Besede so zadone- le kot gong v kakšnem budis- tičnem templju in ob tem bi mo- rali videti francoske vodnike. Če so bili Italijani in Španci hitri kot podlasica, ki se požene za plenom, so se le-ti pognali kvišku kot "sokoli". Znak je bil popolnoma jasen vsem drema- jočim gornikom v sobi, zato se pričnemo tudi sami urno pripravljati na vzpon. Ob tako zgodnjih urah običajno ni ne časa in prave volje po pripravi tople hrane, zato nam poteši manjše zahteve naših trebuščkov kar mešanica suhega sadja, s ka- tero nas je založil Marjan. Ker me že pošteno zanima, kje so vsi osvajalci Bele gore, ki so vstali že pred debelo uro, se na- potim k izhodu, kjer me najprej presenetijo zgodnji jutranji na- debudneži, zaviti v puhovke, tre- soči se kot šiba na vodi. Še bolj kot pogled na premražene gorni- ke pa me prebudita močan veter in sneg, ki pada, kot da bi bil mesec januar ali februar in ne začetek avgusta, ko vlada le ne- kaj kilometrov vstran po dolinah visoka poletna vročina s tempe- raturami preko 30 stopinj. Bele kepice se kar hitro sprijemajo s podlago in sedaj mi je bil popol- noma jasen namig francoskih vodnikov. Poti po ledenikih so nasplošno zelo nepredvidljive in nevarne, za kar poskrbijo zlasti globoke ledeniške razpoke, toda kadar zapade svež sneg, se lede- na površina v hipu spremeni v pravcati labirint neštetih skritih ledenih špranj. Ob pogledovanju v plešoče bele kosmiče opazim, da se izhodnim vratom počasi približujejo tudi drugi člani odprave, ki jih prav tako predra- mita mrzel veter in zimska pravljica pred vrati. Takoj jih opozorim, da naj si nadenejo prav vso obleko v nahrbtniku, saj je lahko temperaturni šok na tovrstnih višinah zelo neprije- ten. Konec prihodnjič Uroš Vidovii Člani ptujske odprave na najvišjem vrhu Evrope Mont Blancu (4807 m) 6. avgusta 1997 ob 10.54 uri. Foto: Mitja Žuran PTUJ / SREČANJE NEKDANJIH SOŠOLK ADMINISTRATIVNE SOLE Priletni spomini na sredniešolska leta Kozoderčeva je na srečanje po- vabila vseh 29 nekdanjih sošolk, pri iskanju naslovov si je poma- gal tudi s starimi priimki, mno- ge naslove pa je poiskala kar v te- lefonskem imeniku. Petkovo srečanje sicer ni bilo prvo po končani srednji šoli, kajti prvih pet let so se sošolke še dobivale. potem pa je vse skupaj zamrlo in zato je bilo po 25 letih toliko bolj veselo. Povabljenih učiteljev to- krat ni bilo, čeprav so jim oblju- bili, da pridejo, srečanje pa je kljub vsemu minilo v prijetnem vzdušju in v klepetu. Se največ so si imele nekdanje sošolke po- vedati o doživetjih v šoli. Na Fotografija: Foto: Laura Ptuj so prišle tudi iz drugih slo- venskih mest, ob koncu pa so si obljubile, da se čez pet let, ko bodo praznovale tridesetletnico, ponovno srečajo. Spomnile pa so se tudi sošolke Sonje Avsenak, ki je v tistih dneh povila tretjega sinčka, in brez skupne čestitke seveda ni šlo. T. Mohorko Po 25 letih so se na Ptuju srečale nekdanje sošolke admni- nistratitve šole. Srečanje ob malem jubileju jim je minuli petek v gostišču Pri Tonetu organizirala Marija Kozoderc, povabilu pa se jih je odzvalo 20. 6 KULTURA, tlOBRÂÈEVAHêE Čemek, 6. november 1997 - TEDNIK PTUJ / MUZEJ ZA OTROKE OB ARONOVIH VITEŠKIH IGRAH mhaefska "olnške sdkf** Šolski programi so vsako leto bolj povezani z vsebinami, ki jih lahko otrokom ponudimo muzeji. Zato smo tudi ob Aronovih viteških igrah predlagali učiteljem osnovnih šol ogled zbirk na ptujskem gradu. Spoznati kulturo bivanja plemstva ter doživeti utrip se- jemskega dogajanja preprostih ljudi, kmetov in meščanov nekoč, je bila enkratna pri- ložnost, narediti šolski pouk tekšen, kot si ga vsi želijo - učenci, starši in učitelji. Na po- vabilo se je odzvalo 525 otrok iz osnovnih šol Ljudski vrt in Gra- jena, Kidričevo, Mladika in Olga Meglic. Drugi dan Aronovih viteških iger - v soboto - smo za starše in otroke pripravili muzejsko "otroško sobo" kot risalnico in čitalnico. Risbe, nastale ob bur- nem sejemskem dogajanju, smo razstavili na arkadah našega gra- du. Knjigam za otroke iz mu- zejske knjižnice so se pridružile tudi tiste iz mladinskega oddel- ka ptujske knjižnice, ki jih je iz- brala Liljana Klemenčič. Več kot eno leto je minilo od mojih prvih kontaktov z avtorji Aronovih viteških iger. Kot kus- tosa pedagoga "vašega muzeja" me veseli, da se je to, kar se je sprva zdelo nemogoče, ures- ničilo. V muzeju namreč vsako leto v jesenskem času pripravi- mo otrokom poučno in zabavno prireditev: Mišmaš, Turkoman- dijo, Živžav ali Jesensko v etrni- co kot šolo za mlade viteze in grajske gospodične. Vse akcije smo lahko izpeljali zgolj zaradi sodelovanja z drugimi ustanova- mi in posamezniki. Pomem- bnejše od tega, kdo kaj počne, je to, kar nastane kot končni rezul- tat. Hvala! Kustosinja pedagoginja: Mo/cfa fricfl ftoifo ambulanta Ginekološka ambulanta je v ormoškem zdravstvenem domu! dolga leta delovala le ob določenih dnevih, ko je v njej gosto-1 val ginekolog iz Ptuja. Ker ni bilo stalnega ginekologa ini stalne ginekološke ordinacije, so bila tudi vlaganja v to speci- alnost bolj borna. Od letošnjega leta pa deluje ginekološka ambulanta redno vsak dan, v njej je zaposlena dr. Jelka Ko- larič in ob vsakodnevnem delu je potreba po opremi seveda povsem drugačna. Zdravstveni dom Ormož je s pomočjo j sponzorja, Nove kreditne banke Maribor, ki je prispevala po-! lovico sredstev, kupil nujno potreben kolposkop. Dr. Jelka Kolarič je povedala, da je kolposkop obvezen ses- tavni del opreme vsake gineko- loške ordinacije. S tem apara- tom je mogoče prikazati mater- nični vrat ter povečati in približati spremembe, ki se do- gajajo na njem. Uporablja se za odkrivanje obolenj, najpogos- teje pa ga uporabijo za to, da lahko na pravem mestu vzame- jo bris, ki ga potem pošljejo v laboratorij. Pomemben je pri dodatnih preiskavah pri pre- ventivnih pregledih in pri sumu rakastih obolenj, saj s pomočjo kolposkopa lahko vi- dijo, kje morajo odščipniti ma- terial. Kolposkop je pri gineko- loških preiskavah tako po- memben kot očala za tistega, ki ne vidi. Prejšnji aparat je bil že zelo v letih in je počasi razpa- del. Sicer pa iz ginekološke ambu- lante sporočajo, da opravljajo preglede vsak dan, vseeno pa se je dobro za pregled naročiti po telefonu, da se izognete neljube- mu čakanju. Na pregled še pose- bej vabijo tiste ženske, ki s pregledom odlašajo že daljši čas. vkl Dr. Jelka Kolarič opozarja na nujnost rednih preven- tivnih ginekoloških pregledov DORNAVA/ USPEŠNI MLADI VARČEVALCI Ples kot darilo Mnogo navad, ki si jih privzamemo v mladosti, v svojem zrelem obdobju samo še izpopolnjuje- mo. Tako je tudi z odnosom do denarja. Tega se zavedajo tudi v Novi KB M, saj imajo skoraj v vseh osnovnih šolah šolske hranilnice, v katerih varčujejo osnovnošolci. Med najuspešnejšimi šolskimi, hranilnicami je tista na osnovni šoli dr. Franja Žgeča v Domavi, ki jo že 23 let uspešno vodi tamkajšnja učiteljica Marija Doberšak. Na šoli so skoraj vsi učenci varčevalci, kar 365 jih je, med temi tudi nekaj skupinskih varčevalcev. Mlade k varčevanju spodbuja tudi banka s praktičnimi nagradami, obrestmi ter kako dmgače. Vodja ptujske podružnice Nove KBM banke Ma- ribor Marija Ovčar je povedala, da ima njihova banka na vseh osnovnih šolah bivše občine Ptuj organizirane šolske hranilnice. Tako želijo mla- dim privzgojiti del denarnih navad in tako tudi vzgajati svoje bodoče komitente. Spodbujajo jih z nagradami posameznikom aH skupinskimi nagradami. Mladim skrbnim varčevalcem v dornavski osnovni šoli so podarili program ple- salcev plesne šole Pingi iz Maribora. шшшшшшш v knjigah imamo zapisane vse človeške izkušnje. Lahko jih uporabljamo ali zanemarjamo, kakor želimo. Če jih uporabimo, lahko delimo pogum in vztra- jnost s pustolovci, miselni svet modrecev, vizije pesnikov in za- maknjenost ljubimcev in - neka- teri redki med nami - morda celo ekstaze svetnikov. Str Basil Blatkwell Izkušnje in tudi knjige lahko uporabljate ali zanemarjate, kakršne so pač vaše želje. Izbira in količina je zares v bralčevih rokah. Nobena druga kulturna dobrina se ne more tako prila- goditi uporabniku kot knjiga. Branje knjig ni omejeno ne časovno, ne prostorsko, enos- tavno - odvisno je le od bralca samega. Berete lahko kadarko- li, kino in gledališče odpreta vra- ta šele zvečer, razstavišča imajo svoj zapiralni čas ... Obiskovan- je umetnostnih hramov ni po- vezano z udobnimi domačimi oblačili, branje pa, nasprotno, ni obremenjeno z javnostjo. Napačno izbrano branje lahko v trenutku odložite, pri vseh dru- gih kulturnih užitkih ni tako enostavno (recimo zapustiti srednji sedež temačne kinodvo- rane, ko ste se ušteli pri izbiri fil- ma; enako velja za gledališče in podobno). Pravzaprav imajo knjige nešteto prednosti, če je le dobra knjižnica v bližini. Tako imate priložnost raziskovati, ustvarjati, trepetati, hrepeneti, veseljačiti se, ljubimkati, zma- govati, sanjati, potovati, osvaja- ti, razmišljati in počenjati tisočero drugih stvari skupaj z bolj ali manj literarnimi junaki. Zatorej ne odlašajte z obiskom v knjižnici Ivana Potrča, kjer v nje- nem mladinskem oddelku v Ma- lem gradu (Prešernova 35) pričakujemo predšolske otroke in učence osnovnih šol, kajti pri- jateljstvo s knjigo se ustvarja v mladosti. NOVOSTI V MLADINSKEM ODDELKU SIVE CELICE so nova knjižna zbirka na slovenskem knjižnem trgu. Doslej je založba Učila iz Tržiča pripravila dve knjigi, ki sta podnaslovljeni Zanke in uganke za vsakogar. Knjigi sta velikega formata in imata 46 bogato ilust- riranih strani s pregledno razvrščenim ugankarskim bese- dilom, ki bo zaposlilo otroške in tudi odrasle možgane z zanimi- vimi, poučnimi nalogami. Patrick Green je avtor prve knjige - MAR OČI LAŽEJO?, ki jo je prevedel Srečko Mrvar. Ali optični prividi vedno prelisičijo oči? Imaš fotografski spomin? Lahko ustvariš vtis, da ti prst lebdi v zraku? Ali bolehaš za barvno slepoto? Na ta in števil- na druga vprašanja najdete od- govore v tej knjigi, kjer je več kot osemdeset miselnih iger ob sli- koviti razlagi psihologije zazna- vanja. Druga knjiga iz zbirke Sive ce- lice je naslovljena MISELNE IGRE. lan Howarth je izbral mi- selne igre, ki odkrivajo osupljiv pogled v mišljenje. Knjigo je prevedel Jürgen Kovačič, obe- ma pa so pridane tudi rešitve. ŠOLA OBLIKOVANJA je no- vost za najmlajše, ki jo je prav tako pripravila založba Učila. Tudi ta knjiga sodi med poučne knjige in bo dobrodošla na raz- redni stopnji osnovne šole in v vrtcih. Avtor Mick Manning s knjigo vzpodbuja otroke, da umetnost dojemajo kot razisko- vanje svojih čutov in sveta okoli sebe. Knjiga ponuja enostavno izdelavo risalnega pribora, mask in mobilov, otroke pouči o uporabi skicirke in mešanju barv. Prevedla jo je Andreja Blažič in ima 46 strani. ŠTIRI IGRE ZA OTROKE priz- nanega avtorja Milana Jesiha so izšle v zbirki Mali oder, ki dolga leta izhaja pri Mladinski knjigi. Milan Jesih je mojster besede, ki odraslim ali pa otrokom vedno pripravi poslastico, potno humorja in ironije, a tudi izjem- ne, svojstvene poetike. V knjigi so zbrane naslednje igre: Ce- sarjeva nova oblačila. Deseti raček, Kronan norec ter Zvezda in srce. Spremno besedo je na- pisala Mojca Kreft; knjiga ima 141 strani. VABILO NA PRAVLJIČNO URO Mesec je naokoli in danes ob 17. uri vas vabimo na pravljično uro GOGOLIN IN ANA, ki bo v pravljični sobi mladinskega od- delka v Malem gradu, Prešerno- va 35. Vstopnine ni, le copati so zelo zaželeni. иЦапа Klemen ili Tečaj oblikovanja ki je пателуа prgv tebe PuÊiu ftocfo postavttt ire/en spotnenik Razstavišče v Mestni hiši na Ptuju je na predzadnji dan ok- tobra znova zaživelo z razstavo in predstavitvijo dvoletnega projekta o življenju in delu ro- jaka Janeza Puha. Projekt, ka- terega vodja je Kristina Šam- perl - Purg, nosi naslov Janez Puh, človek, izumitelj, tovarnar evropskih širin in je šele sredi priprav. V letu 1999 naj bi pro- jekt končal z monografíjo, Ptuj naj bi do takrat dobil tudi Pu- hovo ulico, v Sakušaku na Pu- hovi domačiji pa naj bi mu pos- tavili doprsni kip. Razstava v Mestni hiši bo na ogled samo še danes, 6. novembra, potem se seli nv Šolski center na Ptu- ju, kjer je bodo odprli 14. no- vembra. Kristina Šamperl Purgova je ob odprtju prve razstave o Puhu dejala, da ta le ohlapno riše človeško podobo industrialca in izumitelja Janeza Puha, rojenega 1862 v Sakušaku, ne postreže pa nam niti z geneologijo Puhove rodbine, ne z natančno učno potjo, še manj pa z njegovimi lastnoročnimi narisanimi skica- mi, patenti in prototipi. Dodala je, da je znal Puh v tistih letih iz Evrope potegniti samo najboljše in imel je toliko ustvarjalne energije, da je s svojimi izumi osvojil svet. Z razstavo o projek- tu so zgodovinarji želeli ugotovi- ti zanimanje zanj ter s tem upra- vičiti izvedbo projekta, v pri- hodnje pa nameravajo k projek- tu pritegniti še poznavalce teh- nike. Kristina Šamperl Purg je povedala, da so že pred nekaj leti govorili o Janezu Puhu, vendar se do danes ni nihče lotil celovi- tega raziskovanja njegovega dela in življenja, kajti vse gradivo se nahaja v Deželnem in Mestnem arhivu v Gradcu. Ptujski Zgodo- vinski arhiv je opravil že veliko dela, uspelo jim je pregledati ve- liko literature in dokumentov, predvsem avstrijskih, veliko os- taja še neodkritega, sosedje Avstrijci pa znajo o Puhu pove- dati še veliko zanimivega. Zgo- dovinarji bodo za izvedbo pro- jekta potrebovali še precej do- datnih sredstev, pomoč pa so že poiskali v občinah na Ptujskem in Prlekiji. V dveh letih so uspeli pripraviti manjši katalog, ki je še v tisku, pripravljajo pa tudi gra- divo za publikacijo, ki bo izšla ob zaključku projekta. Takrat bodo soavtorji pripravili imenit- no razstavo, tako so obljubili, zanjo pa še niso našli primernih prostorov. Zgodovinarji si bodo vsekakor prizadevali, da bi Puh dobil mesto v slovenskem geo- grafskem leksikonu, po Puhu naj bi se imenovala ena od ptujskih ulic, dobili pa naj bi tudi znamko Janeza Puha. Župan občine Juršinci Alojz Kaučič je ob priložnostni razsta- vi dejal, da je Janez Puh eden treh velikanov juršinske občine, zato bi mu radi postavili trajen spomin z doprsnim kipom in prihodnje leto obnovili Puhovo delavnico, ki je še edini ohranje- ni prostor na njegovi domačiji v Sakušaku. Tekst in fotografija: Tatiana Mohorko Ob odprtju razstave o Janezu Puhu je govorila avtorica projekta Kristina Šamperl-Purg TEDNIK - Četrtek, 6. november 1997 zanimêvostê 7 TEDNIKOV KLEPET / OCE FRANCE PRELC IMien¡é v skupÊtosti Sreianìe Oče France Prelc iz Portoroža je bil med prvimi slovens- kimi duhovniki, ki so se začeli ukvarjati z zdravljenjem zasvojencev z drogo. Skupnost Srečanje v Kostanjevici pri Novi Gorici je ustanovil leta 1993. V njej delajo po programu duhovnika Don Pierina. Delo očeta Prelca se je začelo takrat, ko se mu je po pomoč obrnil neki mlad zas- vojenec. Tudi v Sloveniji so vedno večje potrebe po usta- novah, programih in dejavnostih za pomoč in zdravljenje odvisnosti od drog, ki opozarjajo, da mlade generacije vse bolj posegajo po njih. "Gotovo v zadnjem času več go- vorimo o zasvojenosti, ker je z novo dobo - padec brlinskega zidu, novi val pomladi in demokracije v Sloveniji - prišlo k nam tudi podzemlje. Moja priprava na to delo poteka že od otroških let, ker sem se pač odločil za življenje v cerkvi kot vzgojitelj, kot duhov- nik, kot tisti, ki naj bi vedno iskal ranjene, odrinjene, prizadete, grešne, oddaljene in izgubljene, ne samo tistih, ki so vedno dobri, vedno pravični. Tako je moja us- merjenost že v dijaških teoloških letih in v vseh 34 letih duhov- ništva sem bil usmerjen na to področje. Zato se nisem čudil, ko sem imel pred seboj fanta, ki je ho- tel iz prepada, ki je hotel življenje, zdravje, pa ga nikjer ni mogel na- jti. To je bil zame velik izziv in sem ga sprejel," je pojasnil svojo pomoč oče France Prelc. TEDNIK: Kaj sploh je odvis- nost? France Prelc: "Odvisnost ni samo uživanje kemičnih snovi, ampak je vse, kar nam onemogoča, da smo ljudje, je vse, kar nas pušča na neki nižji ravni bivanja. Odvis- nost navadno krepi slaba človeška nagnjenja, nenadzorovana dejanja. Tako različne kemične snovi stopnjujejo sproščanje burnih življenjskih nagonov ali pa, nas- protno, človeka postavijo v fazo vegetiranja, ždenja. Te snovi člo- veku jemljejo svobodo. Če si odvis- nik, si nesvoboden, nimaš možnosti izbiranja. Točno veš, kam moraš iti, da dobiš tisto, kar moraš dobiti, če ne, bo hudo. In svobodo, avtonomnost, prostost ti lahko vzame tudi odvisnost od neke ideje, televizije, spolnosti. To so stvari, od katerih smo lahko od- visni." ■ TEDNIK: Kakšen problem je narkomanija? France Prelc: "Gotovo je v prvi vrsti duhovni problem, ker se člo- vek ne more svobodno odločati, ker ni več bitje, ki bi imelo možnost med eno in drugo stvar- nostjo. Ima samo eno izbiro: ma- mila. Vse, kar se dogaja: druženje, čutenje, razmišljanje ... - vse se do- gaja v okviru droge in za drogo. Velik problem je tudi moralno propadanje. Vse laži, vse špekula- cije, vsa kazniva dejanja, vseje na- rejeno za odmerek mamila. Človek se spusti na živalsko raven, ko mu zunanji dejavniki narekujejo ritem in "smisel življenja". On sam nima smisla, nikoli se ne vpraša, kam gre, čemu živi, kdo je, kakšno je njegovo poslanstvo. Včasih je ime- la narkomanija filozofsko osnovo, iskanje lastne nirvane. Danes ni več niti tega, je zgolj tehnika, avto- matizem. Gre le za uživanje in spet uživanje." TEDNIK: Kdo postne odvis- nik? France Prelc: "Enotne podobe ni. Ne moremo reči: nekdo, ki je tak in tak. Prihajajo iz različnih družin: vernih, manj vernih, pre- možnih, manj premožnih, iz mest in vasi... Narkoman lahko postane vsak, tako kot lahko vsak reče temu ne. Če starši vzgajajo otroka k odpovedovanju, če mu privzgoji- jo, da zna nekaterim stvarem reči ne, se bo znal odpovedati tudi ma- milom. Pojav narkomanije je bolj znan po posledicah kot po vzro- kih. Zadeva je tako pereča, da na- rekuje samo, da iščemo posledice, da se ukvarajmo z žrtvami ... Bolj kot s sistematiziranjem prep- rečavanjem odvisnosti bi se morali ukvarjati z vzgojo za življenje kot celoto. To pa se ne začne šele v srednji šoli z nekimi debatnimi skupinami, to se začenja v družini. Od prvega leta naprej moramo ob- likovati človeka v odgovorno bitje. Otroku moramo privzgojiti trdnost, stabilnost, prepričanje, da je sposoben sam nekaj napraviti. TEDNIK: Kako poteka delo v skupnosti Srečanje? Delate z narkomani v skupnosti na temel- ju krščanskega nauka? France Prelc: "Delamo na te- melju obče veljavnih človeških vrednot, ki imajo svojo moč na vseh celinah sveta: biti dober, ple- menit, odgovoren, zvest besedi, znati se žrtvovati za druge. Ne razločujemo med vernimi in ne- vernimi. Z njimi se ukvarjamo na treh ravneh: telesni (krepitev tele- sa), duševni (krepitev duševnosti, čustvovanja, razvijanje razuma) in duhovni (iskanje smisla, kdo si, zakaj živiš, kam greš). Nekateri pridejo do odgovorov na ta vprašanja s pomočjo temeljev, ki jih imajo iz krščanstva, drugi na osnovi naravnega zakona, ki je v človeku, tretji pa lahko pride prek terapije tudi do krščanstva. Tisti, ki želijo uresničevati svoje krščanstvo, imajo možnost ude- leževati se evharistije, prejemati zakramente, tisti, ki ne, pa imajo tudi obveznost razvijati svojo du- hovnost prek meditacije, pre- mišljevanja ... Skupnost Srečanje ponudi vsakemu odvisniku, ki se želi osvoboditi odvisnosti, postel- jo, obleko in hrano. Za vstop ni omejitev glede na vero, narod ali kaj podobnega. Vsak pa se mora zavezati, da bo spoštoval red v skupnosti. Dobi delo. Dan je na- tančno razdeljen, tako da ni časa za posedanje ali televizor. Vstajajo ob pol sedmih, fizično delajo osem ur, ostali čas je za pogovor in drobne opravke. Pogovori so v življenju zelo pomembni. Skupnost nima veliko zasebnosti, saj se nič ne skriva, a tudi brskanja po predalih ni. Družine lahko obiščejo svoje najbližje vsako drugo nedeljo. Pro- gram traja tri do štiri leta. Nekaj mesecev je priprava, potem je tri leta sam program in nekaj mesecev resocializacija: iz sveta v skupnosti se morajo pripraviti na realni svet, ki pa je povsem drugačen." TEDNIK: Imajo strokovnjaki pri zdravljenju veliko vlogo? France Prelc: "Seveda, stroka ima pomembno vlogo. Je pa za uspešno zdravljenje v prvi vrsti pomembna osebna odločitev in so- dobna statistika je pokazala, da na- jveč zasvojencem pomagajo starši, prijatelji, duhovniki, prostovoljci.. Ne moreš delati kariere na težavah človeka. Najbolj pa lahko odvisni- ka razumejo nekdanji zasvojenci in ti tudi nauspešneje pomagajo." TEDNIK: Je za vas narkoman bolnik? France Prelc: "Seveda je, na- jtežji bolnik, kar sem jih kdaj srečal. Pred kratkim sem moral pripraviti strokovni zapis o svojem delu in med drugim sem povedal, da se srečujem s paraplegiki, inva- lidi, gluhimi, slepimi in nemimi in jih odkrivam kot invalide. Toda vsi omenjeni so daleč manjši inva- lidi, kot so to zasvojenci. Poznam čudovite družine, ki so si jih ustva- rili invalidi, videl sem že desetine razstavljenih del, ki so jih ustvarili ljudje s čopiči v ustih. Zakaj? Ker so bili bolni samo na telesu, ni pa bila ranjena njihova osebnost, duša ... ni bila uničena volja. Pri narkomanu pa bolezen zajame telo in dušo, duha in čustva, predvsem pa voljo do življenja. On hoče, pa ne more. Zato so to težki bolniki, ki jih navadni zdravstveni progra- mi ne morejo ozdraviti. In ravno zato so potrebni dolgoročni programi, ki odigrajo vlogo popol- ne družine." TEDNIK: Kje vidite rešitev problema zasvojenosti? France Prelc: "Rešitev ni v tem, da bi država sprejela strožji zakon ali da bi policija resneje ukrepala. To je znak, da se izogibamo osebne odgovornosti. Rešitev bi bila, da bi se vsak vprašal: 'Kaj moram napra-. viti?' So absurdi, ko vedo o zasvo- jencu učitelji, sosedje, prijatelji, pa ne povedo staršem, ker se bojijo, kako bodo ti sprejeli. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da jim pove- mo. Tu se postavlja tisto vprašuje: 'Sem mar jaz varuh svojega brata?' Da, pa še kako. Če bi država odgo- varjala na problem drog samo z represijo, bi bilo to neučinkovito. Najprej moramo ustvariti temelje: da smo ljudje solidarni, si pomaga- mo med seboj, da lahko nosimo bremena drug drugega, smo odkri- ti ... Absurd je pričakovati od države, da bo preprečila pojav. Problema zasvojenosti, te epide- mije ne bomo preprečili, če bomo s transparenti ali drugimi protestni- mi shodi preprečili v svojem okol- ju ustanovitev raznih terapevtskih skupnosti. Moramo se zavedati, da gre za naše otroke, ne za jedrske odpadke ali druge negativne stva- ri. S takim načinom dokažemo, koliko spoštujemo svoje najbližje, pa tudi če so to ljudje, ki so se znašli v groznem breznu omame. Droga namreč ni osrednji prob- lem, resnični problem je človek, ki se v današnji družbi ne zna in ne zmore pravilno orientirati. Današnji način življenja mlademu človeku ne daje jasnih usmeritev, jasnih norm, vrednot, ampak ga pušča brez osnov za lastno zorenje. Skupnost ti pomaga odkriti same- ga sebe, nove navade, nove vrednote - in končno podal se boš na pot, kjer si glavni pobudnik in vodič ti sam. Resnično ti želijo po- magati in to tudi zmorejo tisti, ki so se rešili bremena drog in se osebno srečali z izkušnjo ljubezni in odrešenja. Zato odgovornost za življenje, terapijo in delo v tera- pevstskih skupnostih nosijo ozdravljeni narkomani." Marila Slodniak Oče France Prelc, človek z neverjetno energijo, izrednimi or- ganizacijskimi sposobnostmi, poln življenjskega optimizma, je s pomočjo skupnosti Srečanje iz krempljev droge rešil že mnogo zasvojencev PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 47 Dominikanski samostan Tako smemo ob upoštevan- ju datacije zavrniti misel, da je teren pogojeval nastanek kripte in s tem misel o njenem gotskem izvoru. Pomisliti mo- ramo na to, da so, ko so zidali gotski prezbiterij, ob zidavi upoštevali že obstoječo kripto. Pri tem spet naletimo na težavo: iz virov namreč vemo, da so novi kor gradili med letoma 1252 in 1255, ko je bil posvečen. Vemo tudi, da je papež Inocenc IV. v prvem letu svojega pontifika- ta (leta 1243) dominikanske cerkve proglasil za konventu- aine ter dovolil, da imajo pri njih svoja lastna pokopališča. Vemo tudi, da so novi kor ptujski dominikanci zgradili s podporo savinjskega arhidia- kona Konrada (1242 - 1252) in z denarno pomočjo du- hovske bratovščine, ker se je že petnajst let po njihovem prihodu ptujskim dominikan- cem njihov stari kor zazdel "prenizek in pretesen". Skrat- ka sklepamo lahko, da je pred pozidavo novega dolgega kora obstajal neki starejši, ki pa je bil precej manjših di- menzij, in že ta kor je po- temtakem po logiki razvoja pod seboj moral Imeti kripto. Lit.: J. JANISCH 1885, p. 460s; F. KOVAČIČ 1914, pp. 5, 8; M. ZADNIKAR 1960, pp. 49ss, 64, 67 - 70; R. WAGNER - RIEGER 1967, p. 330s; I. In J. CURK 1970, p. 72; J. CURK 1974, pp. 234s, 236, 243s; M. ZADNIKAR 1982, pp. 134ss, 145, 528ss; J. CURK 1989, pp. 238, 241; J. MLINARIC 1989, p. 56; J. CURK 1993, p. 134; B. VNUK 1996, pp. 73-78 Prvotni ''prenizki in pretesna romanslíi ìcor Ugotovili smo, da je zelo ver- jeten obstoj kripte, ki ni nastala zaradi terenskih razlogov, nas- lednje vprašanje pa se zastavlja glede zasnove prvotnega "pre- nizkega in pretesnega" kora, ki ga omenja samostanska kroni- ka (/.../ quia Fratres antea ha- buerunt Chorum satis humilem et despectum). J. Curk predpostavlja, daje bil to približno sedem metrov širok, kvadratast ali skoraj kvadratast italijanski banjasto obokani kor. Če upoštevamo mestne utrd- bene načrte T. Kreiztallerja (1644) in M. Stiera (1657) in upoštevamo, da je predstavlja- la prvotno vzhodno stranico ro- manske cerkvene ladje slavo- ločna stena t.i. drugega slavo- loka, kar smo že obravnavali, ter stopnice, ki so premeščale nivojsko diferenco med prezbi- terijem in ladjo, in pa kot ne- kakšen letner učinkujoče šilas- toločno opečnobanjasto obo- kano obočno polo, vpeto med oba t.i. slavoloka ter pogleda- mo tloris cerkve, lahko sklepa- mo, da ta prva obočna pola predstavlja prvotni oltarni pros- tor, ki se je ohranil vsaj v delni tlorisni zasnovi zaradi že omen- jene kripte pod njim in da se je dolgi kor prislonil k tej osnovi oz. da je stari kor, vsaj tlorisno, zaradi kripte bit inkorporiran v novi dolgi gotski kor. M. Zadnikar je v poglavju o ti- pološke neopredeljenih spo- menikih v knjigi Romanika v Sloveniji zapisal, da se "/.../ pri mnogih cerkvenih stavbah, ka- terih ladje je mogoče z goto- vostjo opredeliti za romanske, prvotni oltarni prostori niso oh- ranili, ker so jih že v gotiki, zlasti pa v baroku zamenjali z novimi. Tako manjka tem v jedru še ro- manskim objektom prav tista arhitekturna sestavina, ki je ob tlorisno manj povedni pravokot- ni ladji z obliko talne ploskve ti- pološke najbolj opredeljiva, pa naj gre za cerkve s polkrožne apsido, s kvadratnim prezbiteri- jem ali celo s kornim zvonikom. Čeprav bi bilo mogoče za mar- sikatero od njih z umetnostno- geografskimi pomagali celo z veliko verjetnostjo predvideti obliko prvotnega prezbiterija in jo celo uvrstiti v ustrezno skupi- no, je znanstveno bolj spre- jemljivo, opustiti ugibanja in raje ostati na trdnih tleh nespor- nih spomeniških ugotovitev." Kljub vsemu tvegajmo in si oglejmo najbližjo okolico naše cerkve, to je spomenike, ki jih je M. Zadnikar v omenjeni knjigi ti- pološke opredelil. Najprej je to prva soseda naše cerkve, ptujska proštijska cer- kev. Pustimo ob strani vprašanje, ali je bila proštijska cerkev že od vsega začetka tri- ladijska bazilika ali pa se je pos- topoma razvila v triladijsko cer- kev. S tem vprašanjem se je ukvarjal M. Zadnikar sam in svoje prvotno mnenje ob novih momentih, ki so se pojavili, tudi korigiral. Vsem trem avtorjem (Zadnikar, Cevc, Curk) je skup- no, da je glavna ladja imela v romanski dobi na vzhodni stra- ni polkrožen apsidalni zakl- juček, kar pa bodo lahko potr- dile šele arheološke raziskave. V svoji najnovejši razpravi o ptujski proštijski cerkvi pa J. Curk problem cerkvenega vzhodnega zaključka in zvonika predstavi na drug način. Ker po Curkovem mnenju zahodnega zvonika po vzidavi nadško- fijskega oratorija v povišano predladjo cerkev ni mogla dobi- ti, ga je morala imeti drugje. In res zvemo, da je imela cerkev do požara leta 1684 zvonik nad prezbiterijem in da je sedanji strešni stolpič iz teta 1712 spo- min nanj. Iz tega sklepa J. Curk, da je cerkev imela zvonik pred nastankom prezbiterija zagoto- vo tam, kjer ga je imela tudi pozneje, torej na vzhodnem koncu cerkve. To še dodatno utemeljuje s tem, da ker vemo, da se je v času njenega gradi- telja nadškofa Konrada I. (1106 - 1147) v vzhodnoalpskem prostoru uveljavila visoka ro- manika in da so se pojavile prve kornozvonične cerkve, smemo tako pričakovati tudi na Ptuju, posebno še, ker je šlo za pražupno cerkev v nadškofijski lasti, ki ji je prav zvonik dajat tis- to pomensko veljavo, ki ji je pri- padala kot "božjemu bivališču" - gradu. Naslednji objekt s polkrožno apsido, prav tako enoladijski, se nahaja v Dravinjskem Vrhu. To je podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika (župnija sv. Vida, Videm pri Ruju). Osnovni tip te srednjeveške cerkve določa zdaj kvadratni prezbi- terij, vendar so biti v njem ugo- tovljeni slabo ohranjeni temelji vanj vrisane in s tem starejše polkrožne apside iz zgodnjega 12. stoletja. V celoti se je ohra- nila tudi njena ladja. Ker zdajšnji pravokotni prez- biterij z ladjo ni organsko spo- jen in se tudi njegova zidava bistveno razlikuje od ladijske, je moral biti torej k vzhodni ste- ni ladje kasneje prizidan na- mesto nekega starejšega oltar- nega prostora, je zapisat M. Zadnikar. To je zanimiv poda- tek (glede organskega spoja), ki bi se posredno lahko dat tudi prenesti na naše že večkrat poudarjeno vprašanje prvotne- ga vzhodnega zaključka ro- manske ladje nekdanje ptujske dominikanske cerkve. V času zgodnje gotike pa cerkev v Dravinjskem Vrhu dobi nov prezbiterij, ki nadaljuje tradicijo romanskih kvadratnih prezbi- terijev. Naslednji objekt s kvadratnim prezbiterijem v bližini Ruja je nekdanja p. c. sv. Katarine ob Beli v Cirkulanah (ž. Cirkulane). Cerkev se v srednjeveških lis- tinah prvič omenja leta 1475, zanjo pa je M. Slekovec v kroni- ki župnije sv. Barbare iz teta 1888 zapisal, da je bila prva far- na cerkev v spodnjih Halozah. M. Zadnikar je zapisal, da je to leta 1926(?) podrto stavbo sta- vbinsko opredelil F. Stele, meneč, da v tlorisu cerkvica predstavlja enega prvotnih ti- pov naših srednjeveških cer- kvenih stavb, sestavljata pa jo pravokotna ladja in kvadratni (tu samo približno) prezbiterij in da utegne biti še iz 13. stolet- ja. Ohranjeni sta tudi prvotni okni, eno v južni ladjini steni, drugo v vzhodni steni prezbi- terija. 8 ZAMIMIVOSTh REPORTAŽE četrtek, 6. november 1997- TEDNIK i PTUJ / 106 NOVIH PARKIRNIH MEST Mwo parkirišie ob pokooidBfy v dneh, ko se v spomin na naše pokojnike pogosteje kot sicer podajamo na pokopa- lišča, je dobrodošla novica, da so delavci Komunalnega podjetja Ptuj v septembru in oktobru, 14 dni pred pogodbe- nim rokom, uredili parkirišče pri mestnem pokopališču na Rogoznici. Do sedaj neurejeno gramozirano parkirišče je tako končno dobilo nov, predvsem lepši videz. Na več kot 3.000 kvadratnih metrih je urejenih 106 parkirnih mest, na katera so položene travne plošče, dve mesti pa sta namenjeni tudi invalidom. Ob tem so uredili in asfaltirali dovozne poti, vse komunikacijske poti, odvod meteornih voda in zelene površine. Okolica parkirišča je bogato zasejana z nizkimi grmovnicami in drevesi, dodatno pa so uredili še javno razsvetljavo parkirišča in staro dotrajano ograjo zamen- jali z novo. Celotna investicija je vredna 18,3 milijona. V sklepni fazi pa so tudi gradbena dela na pokopališkem objektu, kjer de- lavci Gradbenega podjetja Ptuj dokončujejo nove predprostore mrliških vežic. -OM Delavci ptujskega Komunalnega podjetja med ure- janjem novega parkirišča ob mestnem pokopališču tik pred asfaltiranjem poti. Foto: M. Ozmec TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE Ali prepoznale hraina fotografa? Iz ptičje perspektive je videti vse nekoliko dru- gače. V prejšnji, 43. številki Tednika smo objavili baročni dvorec Domava. Današnje vprašanje je nekoliko težje. Upamo, da boste najboljši pozna- valci Haloz kljub temu ugotovili, za kateri haloški zaselek gre. Med Vašimi pisnimi odgovori, ki jih boste poslali do četrtka, 13. novembra, na naslov Uredništvo Tednika, Raičeva 6, Ptuj, bomo po- novno izžrebali nagrajenca. Tokratna nagrada je čestitka poslušalcem na Radiu Ptuj. Potrdilo o po- darjeni čestitki bo nagrajenec lahko dvignil v pi- sarni uredništva. Po podarjeno čestitko pa lahko pride Uroš Ekart iz Majšperka 51, ki je pravilno odgovoril na vprašanje v 43. številki Tednika. Takrat smo fotografirali Tovarno volnenih izdelkov na Bregu pri Majšperku. MZ Ali prepoznate zaselek na fotografiji? Foto Milena Zupanič Nagradno turistUno vprašanje Ptujski gostinski in turistični dela- vci se skupaj z mestno občino že nekaj časa pripravljajo na okroglo mizo o stanju in nadaljnjih usme- ritvah razvoja turizma v Ptuju, na katero vabijo tudi občane. Okrogla miza naj bi dala odgovor na osnovno vprašanje, kako se v praksi uresničuje pred petimi leti ambiciozno zastavljena strategija razvoja turizma v Ptuju. Hkrati pa v oddelku za gospo- darske dejavnosti mestne občine po- tekajo priprave na delavnico o dopol- nilnih dejavnostih na kmetijah, ki bodo prav tako sredi novembra. Pri- jave za udeležbo spreje- majo pri Kmetijski sveto- valni službi Ptuj na Ormoški cesti 28. Cepljenka mariborske žlahtne žametnice modre kavčine - raste na ptujskem gradu. Nagra- do Vinarstva Slovenske gorice - Halo- ze prejme Marija Toplak iz Svržnja- kove 11 v Ptuju. Čestitamo! Pred kratkim je izšla nova turistična publikacija o turistični in gostinski ponudbi na Ptujskem. Gre za prvo publikacijo te vrste, predstavili pa jo bodo tudi v okviru letošnjih ptujskih Martinovih prireditev. Nagrada za pra- vilen odgovor je ob publikaciji tudi ptujski spominek. Odgovore pričakuje- mo v uredništvu Tednika, Raičeva uli- ca 6, do 14. novembra. LONDON / IZTEKEL SE JE SALON INTERNATIONAL TonyAGuy fucff v Ptu¡u v Londonu je bil od 18. do 20. oktobra letošnji sejem frizerstv^ Salon International '97, na katerem so že po tradiciji predstavili tendence v frizerstvu za naslednje leto. Udeležila so se ga znana svetovna frizerska imena oziroma predstavniki svetovnih frizerskih šol: Tony&Guy, Vidal Sassoon, Guy Kremer, Charels Worthington, Patrick Cameron itd. Kot je povedal ptujski frizer Aleksander Fenos, ki je bil tudi letos v Londonu, frizerski mo- dni trendi za novo sezono nare- kujejo razgibane, tudi v ekstre- me skuštrane frizure. Pri barvah gre za več smeri: ena je svetla, ki se od lanskih živih pramenov spreminja v umirjene pepelnate tone z bolj naravnim videzom. Veliko bo tudi črne v kombina- ciji z živo rdečo. Pri svečanih pričeskah je v čislih preprostost spenjanja, večji učinki pa se dosežejo z lasnimi vložki in tudi z veliko bižuterije. 9. novembra se obeta velik frizerski dogodek tudi v Ptuju, v Narodnem domu, kjer bo pote- kal strokovni seminar Step by Step s predstavniki svetovno znane in uveljavljene Tony&Guy Academy iz Stutt- garta. Na njem bodo udeležen- cem, frizerjem iz različnih kra- jev Slovenije, predstavili različne tehnike striženja in ob- likovanja ter koristne napotke pri barvanju las. Modeli bodo simpatična ptujska dekleta. To bo prva velika frizerska priredi- tev v Sloveniji po Londonu. MG Londonski frizerski utri- nek. Foto: Fenos NOVA VAS PRI PTUJU 90 let Matije Scimeit/air Pred 90 leti, 29. oktobra 1907, se je v kočarski družini Irgo- ličevih v vasici Jesenci pri Racah rodila Marija Šumenjak. Šolo je obiskovala v Racah in skupaj s sestro pomagala pri vseh delih na majhni kmetiji. Na šolo jo vežejo lepi spomini, zato zelo rada recitira pesmi, ki se jih je naučila v šoli. Leta 1931 seje poročila z Maksom Šumenjakom in leta 1951 sta se preselila v Novo vas pri Ptuju. Vse svoje življenje je marljivo obdelovala zemljo v Kačah in na Rogoznici ter skupaj z možem z ljubeznijo vzgajala hčerko Da- nielo. Po smrti moža pred 25 leti živi s hčerkino družino, v kateri se zares zelo dobro počuti. Razveseljujejo jo dva vnuka in sedem pravnukov. Vsi jo imajo radi in ji pomagajo. Zelo rada - in še brez očal - prebira Večer in ptujski Tednik, pa tudi vsakodnevna poročila jo zelo zanimajo. Ob njenem visokem življenj- skem jubileju jo je na njenem domu ob Prečni poti 7/a v Novi vasi pri Ptuju v imenu 480 čla- nov Društva upokojencev Ro- goznica obiskala tričlanska dele- gacija. S svojimi gosti se je vese- lo pogovarjala o svojem življen- ju, o delu in o vsem, kar je v življenju z delom in ljubeznijo ustvarjala. Čestitkam ob njenem visokem življenjskem jubileju se pridružuje tudi naše uredništvo. Jubilantka Marija Šumenjak z gosti ter hčerko Dani-i co (desno) in možem (levo). Foto: Langerholc! TEDNIK - 6. NOVEMBER 1997 PO NASIH KRAJIH -9 ORMOŽ / PRED ODPRTJEM RAZSTAVE S PTUJSKO-ORMOSKEGA OBMOČJA Drušfvu kmefskih fanfov in dekiei v razstavišču ormoškega gradu bo v petek, 7. novembra, ob 17. uri, otvoritev razstave z naslovom "Društva kmečkih fantov in deklet na ptujsko-ormoškem območju". Pripravil jo je Pokrajinski muzej Ptuj v sodelovanju z občino Ormož. Razstava bo prikazala bogato in pestro delovanje teh društev v ptujskem okraju v tridesetih let 20. stoletja. Organizacije kmečke mladine pod imenom Društva kmetskih fantov in deklet so imele med prvo in drugo svetovno vojno pomembno vlogo v političnem, kulturnem in družbenem živl- jenju slovenske vasi. Pobuda in zamisel za njihovo ustanovitev je vzniknila v vrstah visokošol- ske mladine, ki je prišla iz vasi in ni pretrgala vezi s kmečkim življenjem. Vključena je bila v akademski klub "Njiva", usta- novljen leta 1923. Vpliv za nji- hovo ustanovitev je treba iskati tudi v t.i. agrarnem gibanju, ki je sredi dvajsetih let 20. stoletja zajelo nekatere slovanske dežele. Ideja mladinskega kmetskega gibanja se je hitro in močno za- sidrala tudi po vaseh ptujskega okraja, kjer je bila najmočnejša gospodarska panoga kmetijstvo. To je bilo nerazvito in raz- drobljeno, od njega pa je živela večina prebivalcev. Poverje- ništvo za ustanovitev DKFID na ptujskem območju je prevzel Janža Toplak iz Mostja pri Juršincih, na ormoškem območju pa Jožko Tomažič iz Vitanja. Prvo društvo v ptuj- skem okraju, kot je poročala re- vija za kmetsko mladino Gruda, je bilo ustanovljeno leta 1928 v Sv. Andražu v Halozah (danes Leskovec), toda ni zaživelo. Drugo najstarejše in številčno najmočnejše je bilo društvo v Središču ob Dravi, ustanovljeno leta 1929. Njemu so sledila leta 1931 društvo pri Sv. Bolfenku pri Središču (Kog), leta 1933 pri Sv. Lovrencu v Slovenskih gori- cah (Juršinci), leta 1934 na Haj- dini in na Humu pri Ormožu, leta 1935 pri Sv. Urbanu pri Ptuju (Destrnik) in Št. Janžu na Dravskem polju (Starše). Kot zadnji sta bili leta 1935 usta- novljeni društvi v Narapljah in Novi Cerkvi v Halozah (Podleh- nik), ki pa sta prenehali delati že ob koncu istega leta. Društva so imela povsem kmečki značaj, njihov osrednji cilj je bil vsestranki napredek kmečkega človeka na vasi. Po društvenih pravilih so bila to nepolitična društva, ki so orga- nizirala kmetsko mladino, ji omogočila vsestransko izobraz- bo, jo vzgajala v kmetskem duhu in v državljanski zavesti, dvigovala ugled ter ščitila ime vasi in čast kmetskega dela, go- jila med člani slogo in tova- rištvo, hkrati pa so si prizadeva- la za splošni socialni, gospodar- ski in kulturni napredek sloven- skega podeželja. Delovanje DKFID je bilo mnogostransko. Glede na nara- vo kmetskega dela sta bila poz- nojesenski in zimski čas namen- jena kulturnemu in prosvetne- mu izobraževanju članov društva, pomlad in poletje pa so društva izkoristila za organizi- ranje tekmovanj v kmečkih de- lih. Krasne manifestacije v tem smislu so bile tekme koscev in grabljic ter tekme žanjic s po- vorkami, na katerih so prikazali najrazličnejša kmečka dela. Z njimi so hoteli široki javnosti pokazati, da se ne sramujejo kmečkega dela, ki je kljub teži lepo in častno. Z manifestacijo so dajali težkemu hlapčevske- mu, skozi stoletja zaničevanemu delu priznanje in ljubezen. Po- leg tekem koscev in žanjic so prirejali tudi tekme kolesarjev, škropilcev, vinske trgatve, dramske predstave, tečaje in iz- lete, povezane z ogledi izo- braževalnih ustanov. Njihov društveni znak so bile kovinske ali lesene štiriperesne deteljice, ki so jih izdelovali na Češkem. Zastava posameznih društev in Zveze kmetskih fan- tov in deklet je bila zelena z ze- leno štiriperesno deteljico v be- lem krogu v sredini, na vrhu droga pa je bila pritrjena po- nikljana kosa. Za svojo kmetsko himno so si društva leta 1933 iz- brala besedilo pesmi Griše Ko- ritnika "Zeleni prapor", ki ga je uglasbil skladatelj Zorko Prelo- vec. Zelena barva je simbolizira- la plodnost zemlje. Delo društev je usmerjal Po- dodbor Zveze kmetskih fantov in deklet za ptujsko okrožje, ki je bil ustanovljen na občnem zboru društev 27. maja 1934 v Ormožu. Delo pododbora je vse do prihoda okupatorja vodil vi- nogradnik Jožko Tomažič iz Vi- tana, ki je bil hkrati predsednik DKFID Sv. Bolfenka pri Sre- dišču. Pododbor je organiziral vsakoletne okrožne tekme kos- cev in žanjic ter prosvetno-izo- braževalne tečaje. Ptujski po- dodbor je bil včlanjen v Zvezo kmetskih fantov in deklet, ki je bila v takratni Dravski banovini nepolitično kulturno-prosvetno društvo. Ustanovljeno je bilo 24. decembra 1924. Zvezo je vo- dil do maja 1930 kmet Jože Blaž iz Tomačevega, nato pa je vse do leta 1941 posle predsednika opravljal Ivan Kronovšek, kmetski sin iz Orle vasi v Sa- vinjski dolini. Bogato življenje DKFID na ptujsko-ormoškem območju je prekinil prihod okupatorja. Večina članov društev je sledila pozivu OF za boj proti okupa- torju in se aktivno vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Razstava bo v razstavišču ormoškega gradu odprta do 1. februarja 1998 vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Nevenka Korpii Irena Mavric Tekma koscev Društva kmečkih fantov In deklet Središče ob Dravi na Grabah leta 1931 VIDEM / SREČANJE SESTDESETLETNIKOV üCi svicfeitle sg^0ml€Êdi v soboto, 25. oktobra, so se pred videmsko šolo zbrali Vi- demčani, rojeni leta 1937, povečini nekdanji sošolci. V vi- demski fari se jih je daljnega leta 1937 rodilo skoraj sto, sedaj jih živi 56, srečanja pa se jih je lahko udeležilo le 18. Življenje jih je razteplo po vsem svetu, tudi v Nemčijo so potovala vabila za srečanje, in vsi si pač niso mogli vzeti prostega dne. Potem ko sta jih v sedanji stav- bi učenosti, ki stoji na kraju nji- hove nekdanje učilne zidane, sprejeli ravnateljica Marija Šmi- goc in njena pomočnica Alarija Cernila, jih je pozdravil videm- ski župan Franc Kirbiš in jim predstavil razvoj občine, ki so jo v svojih šestdesetih letih živl- jenja pomagali ustvarjati tudi zbrani jubilanti. Z zanimanjem so si ogledali šolo, v katero sedaj hodijo že njihovi vnuki in ki je tako drugačna od tiste v času njihovega otroštva. Sicer pa se je tudi življenje od časov pred dru- go svetovno vojno, ko so zagle- dali luč sveta, pa do danes, ko uživajo sadove svojega plodnega življenja, korenito spremenilo. Po ogledu šole jih je pot vodila v cerkev, kjer jih je pozdravil vi- demski duhovnik pater Emil Križan ter jim po maši predsta- vil zgodovino cerkve in fare sv. Vida. Za konec pa so se seveda poveselili v domači gostilni in si povedali, kaj počnejo sedaj, ko so v najlepših letih. In ker je bilo zelo prijetno, se spomladi spet dobijo v še večjem številu, so obljubili organizatorji srečanja Franc Ostroško, Franc Lah in Martin Kokol. /i I Jubilanti v avli videmske šole. Foto: Kosii DESTRNIK-TRNOVSKA VAS / CRMLJA Otvoritev mostov V občini Destrnik - Trnovska vas so se letos lotili gradnje štirih mostov. Vsi štirje so do- končani, mostova v Črmlji pa so v soboto, 25. oktobra, slovesno odprli. Slovesnosti so se udeležili župan občine Destrnik - Trnov- ska vas Franc Pukšič, podžupan Alojz Fekonja, predsednik sveta KS Trnovska vas Anton Potrč, član sveta KS Trnovska vas Franc Draksler, nadzornik del Drago Strafela in nekaj občin- skih svetnikov. En most so zgra- dili delavci podjetja Epson, dru- gega pa v veliki meri krajani s prostovoljnim delom, kar je ve- liko prispevalo k pocenitvi in- vesticije. VGP Ptuj pa je uredil tudi del struge, tako da ni ne- varnosti, da bi močan naliv most ponovno poškodoval. Vsi so poudarjali, da sta mosta v Črmlji lokalnega značaja, ven- dar pa pomembna za normalno življenje. Zmago Šalamun FRANKFURT / SIMBOLIČNA SLOVENSKA TRGATEV mom Pod naslovom 'Preljuba vin- ska trtica veselje naš'ga srčeca" je bila konec septembra tudi v slovenskem društvu Sava v Frankfurtu (simbolična) vinska trgatev, ki se je je udeležila tudi delegacija iz Ptuja. Ker so bili iz zanesljivih zaupnih virov obveščeni, da jim ne bo potreb- no nositi brente, so se z veseljem odzvali povabilu podžupan občine Ptuj Ervin Hojker s so- progo in svetnik sveta mestne občine Slavko Brglez. V uradnem delu smo slišali predsednika Save Janka Zemljica, učiteljico slovenskega jezika Miro Turk in predsedni- co folklorne skupine Tončka Obreht, ki se je zahvalila mestni občini Ptuj za podarjene narod- ne noše. In kot se za pravo slo- vensko zabavo spodobi, smo za- plesali ob glasbi ansambla Am- bicija in si nazdravili s pravim slovenskim "vinčkom". Jasmina Preac Leber Tončka Obreht, vodja mladih folkloristov, ob ptujskem podžupanu Ervinu Hojkerju Fokloristi v oblekah - darilu mestne občine Ptuj 10 - PO NAŠIH KRAJIH 6. NOVEMBER 1997 - TEDNIK PTUJ / MARTINOVANJE BO TRAJALO STIRI DNI НШ slabo vreme ne bo oWni Letošnje tradicionalno ptujsko martinovanje ubira nove poti. Iz enoinpoldnevne prerašča v štiridnevno prireditev, ki ji niti slabo vreme, kot kaže, ne bo moglo do živega. Na njej pričakujejo oio-og pet tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Kot je povedal direktor GIZ Poetovio Vivat Ptuj Branko Brumen, ki je letos prevzel ko- ordinacijo prireditev ob marti- novanju, bodo v čast izjemni letošnji vinogradniški letini postavili prireditveni šotor - Martinov hram - na Novem trgu pred tržnico. Drugi soor- ganizatorji so še mestna občina Ptuj, Obdravski zavod za vete- rinarstvo in živinorejo Ptuj s Kmetijsko svetovalno službo. Društvo vingoradnikov Ptuj, Društvo vinogradnikov Os- rednje Slovenske gorice, Tu- ristično društvo Ptuj, Vinarst- vo Slovenske gorice - Haloze, Območna obrtna zbornica Ptuj, Kmetijska šola Ptuj in gostinci. Letošnje ptujske Martinove prireditve se bodo pričele 8. novembra z odprtjem Marti- novega hrama in končale 11. novembra. Potekale bodo na Mestnem trgu, pred tržnico, v Mestni hiši in romanskem pa- laciju gradu, kjer bo 10. no- vembra seminar za gostince in turistične delavce na temo Gostoljubnost in ljudsko izročilo v gostinstvu in turizmu, ki ima za cilj, popestriti ponudbo gos- tom z bogastvom naše ljudske dediščine in vnesti v vsakdanje delo nove vrednote iz starih korenin. Gostoljubnost je te- meljna vrednota gostinstva in turizma. Na Mestnem trgu, kjer bo na sam Martinov dan osrednja prireditev letošnjega martino- vanja z vsem obredjem, ki sodi zraven, in krstom na ptujskem grajskem griču pridelanega mošta v proštijski cerkvi ter ob predstavitvi srednjeveških le- gend o vinu bodo svoje stojni- ce postavile turistične kmetije, ki bodo prodajale svoje doma pridelane dobrote. V Mestni hiši bodo postavili razstavo Bogastvo jeseni, ki jo pripravlja Kmetijska šola Ptuj. Sicer pa se bo zabavni del osrednje Martinove prireditve 11. no- vembra pričel že ob enajstih dopoldne s prodajo mošta in drugih dobrot ter nastopom ansambla Škorci,- ki se jim bodo do večera pridružili še osnovnošolci s svojimi projek- ti, ljudske pevke iz Hajdoš, an- sambel Veseli slavčki, zbor sv. Viktorina, Luka in Pepi s hu- morističnim programom ob krstu mošta, nagovor in zdravljico z novim vinom bo opravil župan mestne občine dr. Miroslav Luci, v Martino- vem hramu pa bo za zabavo in ples do 24. ure skrbel ansambel Ptujskih pet. Turistično društvo je v sklopu letošnjih Martinovih prireditev razpisa- lo tekmovanje med gostinci v mestni občini Ptuj za najboljšo Martinovo jed. Za letošnje program Marti- novih prireditev že lahko rečemo, da bo vreden 750-let- nice tradicije kulture vina in vsega drugega, kar je z njim povezano na Ptujskem, čeprav nam pri trženju tega bogastva še vedno zastaja korak za dru- gimi, ki tega bogastva nimajo. Odzivi in vključevanje v prire- ditev pa kažejo, da je pri vseh ptujskih prireditvah potreben nek čas, da se zasidrajo. Dejst- vo pa je, da je bogata vinska tradicija tega območja, ki so ji dodane nekatere pridobitve novejšega obdobja (sedež Gra- diščansko-panonskega reda vi- tezov vina. Vinska akademija in mestni vinograd), brez dvo- ma ena izmed primerjalnih prednosti turistične ponudbe. Letošnje ptujsko martino- vanje je zabavno-kulturna pri- reditev, v okviru katere bodo predstavili tudi prvi katalog turistične ponudbe ptujskega območja. MG HAJDINA / V SOBOTO DRUGA MARTINOVA PRIREDITEV Vpis mošta in še ka¡ To soboto bo na Hajdini že druga tradicionalna Martinova priredi- tev pod geslom Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Pričeli jo bodo ob štirinajstih s prinašanjem in vpisom mošta vinogradnikov in kletar- jev v krstno knjigo. To skrbno hranijo v župnijskem uradu. Lani je bilo čez 60 vpisov. Ob 14.30 uri se bo pričel kulturni del prireditve v cerkvi sv. Martina. Sodelovali bodo pevski zbori, recitatorji in drugi. V okviru kultiuTiega programa bodo v cerkvi opravili civilni krst mošta v vino, blagoslov vina in imenovanje kletarja letnika '97. Lani je bil za kletarja izbran Vlado Zupanič s Spodnje Hajdine. Dogovor v krajevnem svetu primestne četrti Hajdina je, da se vsako leto ime- nuje kletar letnika iz druge vasi v fari. Po končanem programu v cer- kvi bodo fantje in dekleta iz vseh vasi udeležencem letošnje Martino- ve prireditve postregli s skupnim moštom letnika '97 in kruhom. Mošt in kruh kot dobri gostitelji bodo Hajdinčani ponujali tudi v nedeljo po drugi maši ozironni žegnanju v farni cerkvi. Za vsak pri- mer, če bo vreme slabo, bodo postavili tudi šotor in primerno lu^dili kulturno-prosvetno dvorano. Hajdinčani vabijo vse, ki jih zanima njihova prireditev, da jih v so- boto obiščejo. OD TOD IN TAM HAJDINA • Bo Martin prinesel rešitev? Na sam Martinov praznik bo v primestni četrti Hajdina potekal "spravni" pogovor med vsemi, ki so na kakršenkoli način povezani z gradnjo golf igrišča na hajdinski gmajni. Za skupno mizo bodo sedli predstavniki investitorja Golf investa, agrarne skupnosti, oddelka za okolje in prostor ter gospodarsko infrastruktiuro mestne občine Ptuj, družine Podhostnik, Vogrinec, Vidovič in Rogina, s strani pri- mestne četrti Hajdina pa bosta sodelovala predsednik krajevnega sveta Rado Simonič in Vlado Zupanič, član sveta s Spodnje Hajdi- ne. V pogovoru bodo poskušali najti rešitev, ki bo zadovoljila vse, je prepričan Rado Simonič. Po pogovoru bodo sestavili skupno izjavo za javnost. MG DESTRNIK - TRNOVSKA VAS • V mesecu varstva pred požarom v oktobru, mesecu varstva pred požarom, je poveljstvo Gasilske zveze Destmik - Trnovska vas izpeljalo več aktivnosti na področju operativne usposobljenosti gasilcev in požarne preventive. Organi- zirali so vaje v vseh štirih društvih v občini, opravili preventivne preglede dimnih naprav po gospodinjstvih, učencem vseh treh šol v občini pa prikazali praktično uporabo gasilskega orodja in opreme. Aktivnosti ob so sklenili v ponedeljek, 27. oktobra, z analizo opravljenega dela in pogovorom pri županu občine. Člane poveljst- va in predsedstva gasilske zveze je v gasilskem domu v Bišu sprejel podžupan občine Alojz Fekonja. V razpravi je bilo danih veliko predlogov za zagotavljanje še večje požarne varnosti in požarne pre- ventive, predstavniki šol pa so nanizali nekaj idej, kako še poglobiti sodelovanje med gasilci in šolami, čeravno je to na visokem nivoju. Ob koncu so štirim učencem podelili knjižne in praktične nagrade za najboljše spise na temo varstva pred požarom. Nagrade so prejeli Mirjana Rodošek in Tanja Hauptnian iz OŠ Destmik, Andrej Hor- vat iz OŠ Trnovska vas in Andrej Čuček iz OŠ Vitomarci. Zmago Šalamun Ob koncu meseca požarne varnosti so štirim učencem podelili knjižne in praktične nagrade za najboljše spise na temo varstva pred požarom. Foto: Z. Šalamun PlUJ / PRED 21. RAZSTAVO MALIH ŽIVALI Poleg malih iivttli tudi sobne ptite Društvo gojiteljev malih živali Ptuj pripravlja že 21. društveno raz- stavo, prvič tudi v sodelovanju z Društvom za varstvo in vzgojo ptic, zato bo na razstavi mogoče opazovati tudi sobne ptice. Razstavo bodo odprli jutri, 7. novembra, ob 10. lui v športni dvorani Mladika, male živali pa si bodo lahko ljubitelji ogledali še v soboto od 8. do 19. ure in v nedeljo do 17. ure. Razstava je drugič mednarodna, saj na njej sodelujejo rejci iz sosednje Hrvaške. Gojitelji malih živali bodo razstavili 300 golobov, 150 kimcev, 100 različnih vrst perutnine in okrasne perutnine, 150 raznih sobnih ptic in še veliko drugih malih živali, ki vsako leto popestrijo razstavo. Razsta- va je namenjena vsem ljubiteljem živali, rejci pa še posebej vabijo osnov- nošolce in otroke iz vrtcev, da jih obiščejo. Sodniški zbor, ki ga sestavlja posebna komisija za ocenjevanje pasemskih malih živali, bo tudi letos iz- bral najlepše razstavljene male živali. ГМ ORMOŽ / V ^Л^RTINOVEM TEDNU V okviru Martinovega tedna bo jutri v Ormožu potekal 1. tur- nir mladega vina z območja Štajerske in Prekmurja. Ker gre za novo prireditev, sta jo organizatorja - Društvo vinogradni- kov Ljutomersko-ormošldh goric in Zveza društev vinograd- nikov Štajerske in Prekmurja - podrobneje predstavila na no- vinarski konferenci, na kateri sta bila prisotna predsednika obeh organizacij Stanko Šoster in dr. Jože Bešvir, predsed- nik Turističnega društva Ormož Franci Trstenjak ter vsi trije tajniki društva Jeruzalem: Lidija Ruška, Franček Lah in Jože Rakuša. Turnir nastaja z željo promo- virati mlado vino. Pri nas pije- mo predvsem zrela vina, dru- god, predvsem vFranciji, pa so mlada vina pomemben del vin- ske ponudbe. S prodajo mladega vina se vinogradnikom podaljša sezona prodaje vina in že takoj po trgatvi prodajo precejšen del pridelka. Ker je letošnja letina tako zelo ugodna, je veliko grozdja še na trsju. Seveda bodo ocenjevali le rane in srednje pozne sorte, ki so že tako daleč, da jih je mogoče oceniti. V oce- no pričakujejo čez 100 vzorcev, ki jih bodo sprejemali danes v prostorih hotela Ormož, kjer bodo tudi takoj opravili vse po- trebne analize. Ormoški turnir mladega vina bo prvo tovrstno ocenjevanje pri nas, zato je seve- da prisoten tudi dvom. Vino- gradniki neradi dajejo v oceno vino, ki še ni dozorelo in stabil- no. Tudi sedemčlanska komisija, sestavljena iz prominentnih enologov, se bo morala na ocen- jevanje posebej pripraviti in se navaditi na misel, da ocenjujejo mlado vino, ki vsega svojega razkošja še ni razvilo. Mlado vino je dovzetno za spremembe. ker še ni formirano, v oceno pa bodo sprejemali bistro mlado vino lepega vinskega vonja in okusa. Mlado vino nastane, ko odvre mošt, pod to oznako pa se lahko prodaja od 30 dni po trgatvi pa do 31. januarja pri- hodnjega leta. Mlado vino pa ima pred zrelim nekatere pred- nosti, saj je polno vitaminov. Ker mlado vino nima trajne vrednosti, ne bodo pretiravali s priznanji in nagradami, je pove- dal idejni oče ocenjevanja Franček Lah. Vina bodo ocenje- na z zadovoljivo, dobro, zelo do- bro in odlično mlado vino. Če bo priglašenih vsaj 10 vzorcev neke sorte, bodo razglasili tudi sortne prvake. Letos je bila lepa letina, sladkorne stopnje so bile visoke in pričakujejo dobra in naravna vina. vkl Stanko Šoster, predsednik Zveze društev vino- gradnikov Štajerske in Prekmurja (na levi), in dr. Jože Bešvir, predsednik Društva vinogradnikov Lju- tomersko-ormošklh goric Jeruzalem. Martinov teden se bo pričel jutri s 1. turnirjem mladega vina Štajerske in Prekmurja, ob 17. uri bo v gradu odprtje razstave Društva kmetskih fantov in deklet na ptujsko-ormoškem območju, posebna komisija pa bo ocenila urejenost gos- tinskih in trgovskih lokalov in gostinsko-turistično po- nudbo v Ormožu. V soboto bo ob 10. uri na prireditve- nem prostoru pred hotelom in na Kerenčičevem ti^ kulturni program s prikazom kmečkih opravil, nastop har- monikarjev in pihalnega or- kestra Ormož. Ob 13. uri bo podelitev priznanj in pohval, ob 14. uri pa avtentičen pri- kaz krsta mošta. Ves dan bo na prireditvenem prostora potekala razstava in sejem- ska ponudba ter prodaja kmečkih dobrot Draštva kmečkih žena, ponudba ocenjenega mladega vina in Martinovih jedi ter razstava in prodaja spominkov, V pri- meru slabega vremena bo prireditev v telovadnici na Hardeku. V nedeljo bo ob 11.30 uri najboljše vinograd- nike in vinarie sprejel župan Vili Trofenik. V ponedeljek ob 9. uri bo v domu dmštev predavanje in izobraževalni program na temo vinograd- ništva, vinarstva in turizma, v torek pa bo po vsem mestu Martinov sejem. | BORL / KMRTINOVANJE V HALOZAH IN INTERSPARU Martinova sobota bo vesela Na Martinovo soboto bodo v Halozah znova martinovali. Martinovanje pripravljajo tretjič na gradu Borlu, prvič pa ga bodo lahko občudovali v trgovskem centru Ineterspar v Ljubljani. Na obeh koncih bodo predstavili značilni haloški klopotec, pripravljene imajo družabne vinogradniške igre, kulturni program in mnogo haloških dobrot. Po tradiciji bo Bori letos znova prizorišče martinovanja v občini Gorišnica, ki je poleg Ttu-ističenga društva Cirkulane in Društva vi- nogradnikov in sadjarjev Haloze ena od organizatoric prireditve. Družabna prireditev na Borlu se bo na Martinovo soboto pričela dopoldan ob 11. uri z vinograd- niškimi igrami, popoldan ob 14. uri bo kultiuni program in okrog 15. ure bodo krstili mošt ter sneli klopotec. Ob tej priložnosti bodo gostom iz nekaterih drugih slo- venskih mest predstavili haloško pokrajino, ponudili haloško kapljico in veliko dobrot iz haloške ktihinje. Potem ko so se Haloze uspešno predstavile na letošnjem Gost-turu v Mariboru, se predstavitev teh krajev nadaljuje ob prazniku sv. Martina v Ljubljani. Lokalna raz- vojna agencija Halo iz Pristave pri Cirkulanah ta petek in soboto or- ganizira haloško martinovanje v trgovskem centru Interspar v Ljubljani. Jutri bodo tam postavl- jali haloški klopotec, osrednji del Martinovega praznika pa bo v so- boto, ko bodo praznovali pod haloškim klopotcem, krstili mošt. pripravili družabne igre, vino- gradniško društvo Haloze pod vodstvom Ivana Emeršiča pa bo predstavilo haloška vina, ki so na letošnjih vinskih ocenjevanjih prejela zlata odličja. Turistični urad iz Cirkulan bo Ljubljančanom in obiskovalcem centra Interspar predstavil tudi ce- lovito turistično ponudbo Haloz. V Ljubljani se bodo ob martino- vem predstavili: kulttmio-prosvet- no društvo Franček Kozel Cirku- lane, ljudske pevke iz Male vasi, pevci - prijatelji Haloz (moški sekstet ) iz Bukovcev, vaška skup- nost Mali Okič - Slatina, Tiuis- tično društvo Cirkulane, vino- gradniki iz gorišniške obane, pod- jetje Halo in ansambel Interval. 7. Mohorko TEDNIK - 6. NOVEMBER 1997 PO NASIH KRAJIH -11 PTUJ / KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH Spomini so iivl¡en¡e Dan spomina na mrt\e je vselej praznik, čeprav bistveno dru- gačen od vseh drugih. V mestni občini Ptuj je bila osrednja komemorativna svečanost minulo soboto, 1. novembra, ob desetih v spominskem parku na starem mestnem pokopa- lišču. Spomin na vse mrtve je v občuteno povedanem nagovoru obudil podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker, ki je med drugim dejal: "Navžijte se zadnjih utrinkov tople svetlo- be, kajti pred nami je drugi čas - čas megle, dežja, mraza in snega. Čas, v katerem nam os- tajajo ure za spomine. In danes so nas v spominski park pripel- jali prav spomini. Spomini na rojstvo, na življenje in na smrt so nas združili ob teh obe- ležjih. In če bi zatisnili oči, se zazrli vase, bi spomini oživeli. Oživili bi dneve, ki smo jih preživeli z umrlimi. Začutili bi otroško roko, roko matere, očeta, brata, ali sestre. Slišali bi poke pušk in ječanje, slišali bo- lestni stok, zavijanje siren. Jok bi nas opomnil na trpljenje, spomnili bi se bolečine, obžalovanja in kesanja ob smrti. Predvsem pa bi se spom- nili življenja. Življenje utira pota, življenje sprejema odločitve, življenje je ljubezen, je poezija. Žal pa so življenje tudi zasvojenost in stranpota. Danes se spominjamo svojcev, velikanov naroda, tistih z odločnejšim korakom in onih z močjo vodenja in takih, ki so snovali druge čase, predvsem pa svojih bližnjih, njihovega življenja, njihovega dela, pa žal tudi smrti. A smrt ni zabrisala spomina na njihovo življenje in iz tega življenja je zraslo naše življenje in naše življenje je obogateno z delom, pričako- vanji in sanjami njihovega življenja. In tudi danes, ko na dan spominov iščemo vezi s preteklostjo, ustvarjamo spo- mine jutrišnjega dne, spomine nove generacije. Spomini so življenje, življenje pa teče vsa- ko sekundo, uro, dan, leto, tja do naše smrti. Zato slava in prijazen spomin vsem življen- jem." Jesenski dan spominov so z otožno in borbeno pesmijo obogatili pevci moškega ko- mornega zbora Ptuj, z žalnimi koračnicami so se jim pri- družili godbeniki pihalnega or- kestra Ptuj, z recitacijo pa štu- dent AGRFT Aljoša Koltak. Krščanski obred z molitvijo je opravil pater Slavko Krajne iz župnije sv. Jurija. Ob koncu pa je šestčlanska delegacija, ki so jo sestavljali župan mestne občine Miroslav Luci, predsed- nik sveta Milan Čuček, podžupana Ervin Hojker in Ivan Jurkovič, podpredsednik sveta Mirko Korošec in pred- stavnik borčevske organizacije Srečko Ježovnik, položila ven- ce k spominskim obeležjem: k spomeniku Jožetu Lacku, spo- meniku padlim v 1. svetovni vojni, padlim borcem v 2. sve- tovni vojni, k spominski plošči talcem za obzidjem in h križu na pokopališču. -OM V imenu občinske organizacije Zveze borcev NOV Ptuj je venec poiožil Srečko Ježovnik. Foto: M. Ozmec PTUJ / 50 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV Mri Qsr^Aiki ansima ч gledalištu v okviru praznovanja 50-letnice Društva upokojencev v Ptuju so sinoči v prostorih kluba upokojencev v Aškerčevi ulici svečano odprli razstavo fotografíj Alfreda Bradača iz cikla Motorizacija. V torek, 4. novembra, so v klubu upokojencev odprli razstavo ročnih del upokojencev, v sredo so v dvorani v Aškerčevi odprli filatelistično razstavo dr. Božidarja Koželja. Jutri, v petek, opoldne bodo v razstavišču na magistratu odprli razstavo likovnih del upokojencev, popoldne ob se- demnajstih pa bo v ptujskem gledališču osrednje proslava ob zlatem jubileju ptujskih upokojencev. Prireditve bodo nadaljevali v to- rek, 11. novembra, ko bodo za svoje člane pripravili martinovan- je, do konca leta pa pripravljajo še predavanje o zdravilnosti medu, izlet v Budimpešto ter koncert mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ptuj, ki ga vodi Jože Demikovič. Kot je na tiskovni konferenci konec meseca povedal predsednik Društva upokojencev Andrej Fe- konja, so ob pripravah na 50-let- nico društva naleteli na okrnjeno dokumentacijo, zato so se poleg brskanja po skromnih zapisih za- nesli predvsem na spomin še živečih dolgoletnih članov in pri- jateljev. Sicer pa o vseh pomemb- nejših podatkih in aktivnostih ob jubileju obširneje poročajo v jubi- lejni številki svojega glasila Naš sel, ki je tokrat izšlo na 16 stra- neh. Društvo upokojencev Ptuj je bilo ustanovljeno kot osma po- družnica republiškega društva 24. marca 1947. V takratno ptujsko podružnico je bilo vključenioh 508 upokojencev s celotnega območja Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih go- ric. Za primerjavo naj povemo, da je v današnjo zvezo društev upo- kojencev Ptuj v 32 društvih včlan- jenih več kot 13.000 upokojencev. Že lansko jesen so se v vodstvu društva upokojencev Ptuj odločili, da bodo svojo 50-letnico proslavili predvsem skromno in delavno. Zato so krepko razširili svojo dejavnost predvsem na tri bistvene sklope: socialno in zdravstveno varstvo, kulturno- izobraževalno ter športno-rekrea- cijsko dejavnost. Za večjo social- no in zdravstveno varstvo svojih članov so okrepili sodelovanje s Centrom za socialno delo, z Do- mom upokojencev Ptuj in ptujski- mi termami. Že spomladi so orga- nizirali dve skupini za samopo- moč starejših in osamljenih. Stal- ne stike imajo s člani v domu upo- kojencev v Ptuju, nekaj njihovih članov pa občasno obiskuje sta- rejše in onemogle člane na njiho- vih domovih. V okviru kulturnih aktivnosti se radi pohvalijo s pevskim zborom, ki ga vodi Jože Demikovič, z dramsko in glasbeno skupino, ročnodelskim krožkom, fotograf- sko sekcijo, ribiškim odsekom ter šahovsko in kegljaško sekcijo. Za izboljšanje življenjskega stand- arda organizirajo vsako leto raz- lične krajše in daljše izlete, srečanja, predavanja in drugo. Program praznovanja so z več različnimi prireditvami razpore- dili skozi drugo polovico oktobra in ves november. Tako so 14. ok- tobra izvedli kolesarski izlet na Ptujsko Goro, 23. oktobra so o svojem jubileju snemali prispevek za oddajo Prizma optimizma, 28. oktobra so svečano odprli razsta- vo barvnih fotografij svojega člana Alfreda Bradača iz cikla Motorizacija. Na osrednji proslavi v petek, 7. novembra, ob 17. uri v prostorih ptujskega gledališča bo slavnostni govornik predsednik društva Andrej Fekonja. Aktiv- nosti ob jubileju pa bodo upoko- jenci nadaljevali ves november. M. Ozmec V okviru jubilejnih prireditev so v prostorih kluba pripravili bogato razstavo ročnih del upokojencev. Foto: M. Ozmec Predsednik DU Ptuj Andrej Fekonja sv. TOMAŽ / SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV fucif letos /e bilo veselo v krajevni skupnosti Sv. Tomaž živi 240 krajanov, starejših od 70 let. Vsako leto se jih veliko zbere na srečanju v dvorani pri Tomažu. Srečanje pripravlja krajevna skupnost in tudi letos je bilo spet veselo. Za prijetno vzdušje so poskrbeli odlični pevci domače zasedbe Bel canto, mladinci pa so pripravili še nekaj točk, ki so marsikomu na ustnice privabile nasmeh. Čez 100 krajanov se je udeležilo srečanja, po zadovoljnih obrazih pa je bilo videti, da jim ni bilo žal. Po kulturnem progi-amu so starostnike tudi lepo pogos- tili z jedačo in pijačo. Takšna srečanja so priložnost za klepet z vrstniki, druženje, naj- bolj razpoloženi pa tudi kakšno zapojejo. vid Foto Hozyan. CIRKULANP / BLAGOSLOVILI NOVO MRLIŠKO VEZICO odr leto 1992 Gradnjo mrliške vežice na pokopališču v Cirkulanah je pričela nekdanja KS Cirkulane pred petimi leti, ko so prido- bili vsa potrebna dovoljenja, zataknilo pa se je pri denarju. Kar 15 let pa so se pripravljali na gradnjo in poudarjali po- trebe po novi vežici v tem koncu Haloz. Nove mrliške prosto- re je dokončala občina Gorišnica s proračunskim denarjem, naložba je vredna dobrih 20 milijonov tolarjev, svečano pa so vežico predali namenu 1. novembra. Predsednik odbora za ureditev pokopališča Jožef Kline se spo- minja prvih korakov pri gradnji januarja 1992, ko so farani zbrali prve prostovoljne prispevke in opravili nmogo prostovoljnega dela. Začetek je bil težak, saj v krajevni skupnosti niso imeli na razpolago veliko denarja, potrebe po vežici pa so bile velike, saj je bila stara premajhna in že dotraja- na. V novi vežici so dokončali in uredili dva poslovilna prostora z velikim predprostorom, sobe za svojce in še nekaj spremljajočih prostorov, vežica pa je v celoti mo- deren objekt in bo kmalu popolno opremljena. Posebnost vežice je bakreni zvonik, ki ga je krajanom podarilo Kleparstvo Kokol. Od 1. novembra je vežica že v uporabi. Poleg proračunskih sredstev in prostovoljnih prispevkov faranov so za vežico namenili nekaj sred- stev iz krajevnih samoprispevkov in dodali manjši delež od groba- rin. Ob dnevu spomina na mrtve je na krajši slovesnosti na pokopa- lišču v Cirkulanah novo mrliško vežico blagoslovil p. Emil Dreu, dekan završke dekanije. T. Mohorko ORMOŽ / DAN REFORMACIJE Koncert ob dnevu reformacije v Ormožu so dan reforma- cije proslavili z zelo razgiba- nim in kvalitetnim koncer- tom, prisluhnilo pa mu je bolj skromno število obiskoval- cev. Zdi se, da tako kot po vsej Sloveniji tudi v Ormožu ne vedo ravno prav, kaj naj počno z novim praznikom. Na četrtkovem koncertu je nastopalo veliko število mla- dih talentov, ki so izvajali predvsem različne nabožne pe- smi. V ormoškem domu kultu- re so gostovale odlične zasedbe Acapella Benjamin, Fourgi- ven, Eredi Miler in Ivan Mile- tič ter moški in veliki zbor ad- ventistične teološke fakultete iz Maruševca na Hrvaškem. Med domačimi izvajalci je nas- topila kitaristka Maja Frangez, v novi luči pa so zasvetile so- listke Vlatka Ripak, Zlatka Pu- klavec in Lucija Florjančič ter dekliški zbor Okarina. Letošnja proslava ob dnevu reformacije, ki jo je pripravila ADRA, je minila predvsem v znaku glasbe, ki je bila uglašena na ljubezen. vid TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKE- GA SVETA Občinski praznik 26. junij v ponedeljek, 3. novembra, so se na izredni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Destrnik - Trnovska vas. Sprejeli so odlok o občin- skem prazniku, v katerem so določili datum občinskega praznika. To je 26. junij, dan, ko so svetniki leta 1995 sprejeli statut občine. V odloku so si dopustili možnost, da občinski svet lahko o odloči drugače, in za letos določili, da bo prvi občinski praznik 29. novem- bra, praznoval pa se bo v KS Sv. Andraž. Določili so tudi komisijo za pripravo prvega občinskega praznika v sestavi: Julijana Černezel, Alojz Fe- konja, Boris Toš, Marjan Zele- nik, Miran Arnuga in Albin Druzovič. Sprejeli so še odlok o priznanjih občine Destrnik - Trnovska vas. V nadzorni odbor so po od- stopu Danila Muršca imenova- li Ivana Lovrenčiča. Zhragoslav Šalamun ORMOŽ / OB 1. NOVEMBRU Trenutek tišine in spomina Osrednja komemoracija ob dnevu mrtvih je bila v Ormožu pred spomenikom padlih v NOB, nasilno mobiliziranim v nemško vojsko in drugim žrtvam vojne. V kratkih nago- vorih sta Martin Kramar, pred- sednik ZZB, in Ludvik Golob, predsednik nasilno mobilizira- nih v nemško vojsko, pozvala k ohranjanju spomina na mrtve in posvarila pred grozotami vojne, nato pa so svečano položili ven- ce pred spominske plošče in prižgali sveče. K svečanemu vzdušju je s svojim programom prispeval kvintet trobil iz Ormoža. Komemoracijo je pri- pravil KO ZZB NOV Ormož. vki Marička Polak in Martin Kramar sta položila venec v imenu ZZB, v imenu nasilno mobiliziranih v nemško vojsko pa Ludvik Golob 12 - OD TOD IN TAM 6. NOVEMBER 1997 - TEDNIK VOLITVE '97 KandttÊiÊtl za ptedseénl-^ ke in érìavne svefnìke Zadnjega dela telone za predsedniški položaj se ude- ležuje osem kandidatov, ki so si kandidaturo priborili s pod- poro volilcev ali političnih strank oziroma poslancev v državnem zboru. Do volitev nas loči še 17 dni in ta čas bodo kandidati dodobra izko- ristili za svojo promocijo, v osrednjih medijih pa bomo lahko spremljali tudi njihova soočenja. Kandidati bodo raz- galjali svojo predstavo Slove- nije in obljubljali, kaj bi nare- dili, če bi bili izvoljeni. Seve- da pa funkcija predsednika v slovenski državi ni tako po- membna in "močna", da bi lahko predsedik usodno vpli- val na dogajanje v njej. Toda predsedik je le prvi človek države, čeprav imata vajeti v rokah državni zbor in vlada. V začetku tega tedna je vohl- na komisija potrdila osem kan- didatur, ki bodo postale uradne konec tedna, takrat bodo na re- publiški volilni komisiji izžre- bali tudi vrstni red vpisa kan- didatov na volilne liste. Kandi- dati so: dr. Jože Bernik, mag. Marjan Cerar, dr. Bogomir Kovač, Milan Kučan, Franc Miklavčič, Tone Peršak, Janez Podobnik in Marjan Poljšak. Prvi krog predsedniških voli- tev bo v nedeljo, 23. novembra. V primeru, da bo dobil eden od kandidatov že ta dan več kot 50 odstotkov oddanih glasov, bo izvoljen za predsednika, sicer pa se bosta dva kandidata z naj- več glasovi pomerila še v dru- gem krogu, 14. decembra. Po zadnjih javnomnenjskih razi- skavah je drugi krog predsed- niških volitev verjeten. KANDIDATI ZA ČLANE DRŽAV- NEGA SVETA 26. novembra bodo volitve članov državnega sveta - pred- stavnikov lokalnih interesov, 27. novembra pa predstavnikov funkcionalnih interesov. Kan- didate za slednje je zbirala re- publiška volilna komisija, kan- didate za predstavnike lokalnih interesov pa volilne komisije v volilnih enotah. Slovenija je razdeljena na 22 volilnih enot, med temi je volilna enota 7 območje nekdanje občine Ptuj oziroma območje devetih no- vih občin, 8 volilno enoto pa tvorijo občine Gornja Radgo- na, Lenart, Ljutomer, Ormož, Radenci in Sveti Jurij ob Ščav- nici. Vsaka občina lahko pred- laga po enega kandidata in iz- voli številu prebivalcev ustrez- no število elektorjev. Elektorji so volilno telo, ki izmed pred- laganih članov državnega sveta v vsaki volilni enoti izvolijo po enega. Kandidati za člane državnega sveta iz sedme volil- ne enote so: Peter Pribožič (Mestna občina Ptuj), Alojzij Kaučič (občina Juršinci) in Alojzij Korošec (občina Ki- dričevo), kandidati za državne- ga svetnika iz 8 volilne enote pa: Miroslav Sterza j (Gornja Radgona), Milan Gumzar (Lenart), Darja Odar (Ljuto- mer), Miran Zidarič (Ormož) in |ožef Kocuvan (Sveti Jurij ob Sčavnici). J. Bračič DORNAVA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Na zadnji seji dornavskega občinskega sveta so soglasno iz- volili za elektorja za volitve članov državnega sveta Franca Zagorska. Precej časa so svetniki in rav- nateljica dornavske šole Zdenka Kostanjevec govorili o prostor- skih in drugih aktualnih proble- mih v osnovni šoli. V prihod- nosti bodo morali zgraditi do- datne prostorev ter skrbeti za ka- kovosten kader. Ugotovili so tudi, da je zgradba dornovskega vrtca nujno potrebna nekaterih vzdrževalnih del. Svetniki so na- posled sprejeli tudi odlok o usta- novitvi javnega vzgojno-izo- braževalnega zavoda Domava. Prav tako so potrdili pre- moženjsko bilanco občine Ptuj na dan 31. 12. 1996. Med pobudami in predlogi svetnikov so se strinjali s predlo- gom, da naj bi v prihodnosti tudi v naseljih Domava in Mezgov- cih omrežje za KTV preselili v zemljo. Pogovarjali so se tudi o možnostih priključitve naselja Hlaponci k občini Domava ter sklenili, da naj bi župan občine Juršinci sklical zbor občanov za prebivalce naselja Hlaponcev, na katerem naj bi sodelovali tudi člani dornavskega občinskega sveta ter bi se dogovorili o možnosti za referendum, na ka- terem bi se prebivalci odločili, ali si želijo v občino Domava ali Juršinci. Svetniki so govorili tudi o po- tekti gradnje pločnikov ter o ne- katerih drugih akcijah na po- dročju izgradnje infrastrukture. Kot dodatna točka dnevnega reda je bila razprava o prometni signalizaciji v naseljih Domava in Mezgovec. MS SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kuiani in drugi v slovensko predsedniško bitko se podaja osem kandidatov: dr. Bogomir Kovač, Milan Kučan, Franc Miklavčič, Marjan Poljšak, Marjan Cterar, dr. Jože Bernik in Tone Peršak. Potemtakem je že zdaj jasno, da v Sloveniji ravno ne manjka "samozavestnih" ljudi, ki sebe brez vsakih zadržkov vi- dijo kot možnega predsednika države. Dolgo napovedovane "nezanimive" volitve z vnaprej znanim absolutnim zmagoval- cem se zdaj spreminjajo v zani- mivo predstavo z mnogimi stran- skimi špekulacijami in igrami in (vsaj za zdaj) z razmeroma malo vsebine. RAZBITI POMLADNIM" Posebej presenetljivo in v mar- sičem nepredvidljivo je dogajan- je v tako imenovanem "pomlad- nem bloku", ki v bistvu živi samo še v spominu. Dolgotrajno iskan- je skupnega predsedniškega kandidata je končno prineslo dva in pol kandidata in razločen raz- kol med Janševimi socialdemo- krati (SDS) in Peterletovimi krščanskimi demokrati SKD na eni strani ter Podobnikovo Slo- vensko ljudsko stranko (SLS) na drugi strani. SDS in SKD zdaj ponujata kot skupnega kandidata dr. Jožeta Bernika, SLS pa je ponovno "ak- tualizirala" kandidaturo Janeza Podobnika. Kot "polovičnega" kandidata SDS in SKD nekateri omenjajo tudi Marjana Cerarja, donedavnega znanega člana LDS, ki seje kot "kandidat ljudst- va" (za kakršnega se je oklical sam) uspel uvrstiti med uradne kandidate s podporo SDS in SKD. Pred tem so se pomladniki zapletli v huda medsebojna obtoževanja in podtikanja, ki so povzročila, daje pred nekaj tedni najprej odstopil od kandidature kandidat SLS Janez Podobnik, pozneje pa še dr. Toplak, prav tako iz SLS. Oba sta opozarjala na "nenačelne" igre sestrskih strank, še zlasti SDS, oba sta kot neposreden povod za odstop omenjala nizke udarce in netočnosti v pisanju Demokraci- je, ki je pod neposredno kontrolo Janševe SDS. Nekateri opazo- valci že menijo, da gre ob tokrat- nih volitvah predvsem za merjen- je moči znotraj pomladnega blo- ka, predvsem za to, kdo bo imel v tem bloku in sploh na desni strani slovenske politike odločujočo vlogo. S tega vidika ni čudno in nenavadno, da je po neuspelem "pomladniškem" do- govarjanju, ki je bilo bolj podob- no poskusu ekskomunikacije SLS, le-ta ponovno poslala v igro svojega najmočnejšega aduta - Janeza Podobnika. Zdaj namreč ne gre več samo za to, kdo ima največ možnosti v merjenju s Kučanom, ampak predvsem za to, kdo od desnih bo dobil na vo- litvah največ glasov. Te volitve bodo med drugim tudi prva re- sna priložnost (po lanskih parla- mentarnih volitvah) za merjenje razpoloženja med volivci. Ta preizkus bo še posebej pomem- ben za Podobnikovo SLS, ki ji zlasti iz vrst SDS (pa tudi SKD) očitajo "izdajstvo" zaradi vključitve v koalicijo z Drnovškovo LDS in grozijo s "kaznijo" s strani njenih volivcev, češ da le-ti ne stojijo za takšno politiko vodstva SLS. Tudi zaradi tega je odločitev bratov Podob- nik, da na tak način posežeta v volilno dogajanje, pogumna in za preostale "pomladnike" še pose- bej izzivalna. Sicer pa ni malo tistih, ki menijo, da bo Janez Podobnik (SLS) do- bil med vsemi "spomladanskimi" kandidati največ glasov. Naj- boljši možni kandidat pomladnih strank dr. Jože Bernik - približno tako je zanj dejal Janez Janša - ima (objektivno gledano) na vo- litvah majhne možnosti. Opazo- valci nasploh opozarjajo, da uživajo emigranti in "žrtve komu- nizma" majhno naklonjenost slo- venskih volivcev. Tako je na zadnjih volitvah klavrno propadel predsedniški kandidat LDS dr. Ljubo Sire, ki je prav tako pripa- dal politični emigraciji iz časov komunizma. V zvezi z dr. Berni- kom nekateri še posebej omen- jajo njegovo povezanost z do- mobranstvom. Kot tak zagotovo ne more postati "resnični pove- zovalec vseh Slovencev, kar še posebej kot njegovo prednost poudarja Janša. KDO V DRUGI KROG? Če bo prišlo do drugega kroga predsedniških volitev (in to je glede na veliko število predsed- niških kandidatov zelo verjetno), se lahko zgodi, da se bo v tem krogu ob Kučanu znašel ravno Janez Podobnik. Kaj bodo tedaj iz SDS in SKD svetovali svojim volivcem? Težko je verjeti, da se bodo odločili za podporo Po- dobniku, ki ga zdaj prikazujejo kot nekakšnega dvoličneža, kot človeka, ki je sposoben prelomiti svojo besedo. Zanje bi bilo vse- kakor ugodneje, če bi prišel v drugi krog Marjan Cerar, in zara- di tega tudi že zdaj prihaja do nji- hove "polovične" podpore nje- mu, čeprav je načelno gledano to seveda čudno, če upošteva- mo, da je bil Cerar tako rekoč še včeraj član LDS, in če se spomni- mo, s kakšnim moralnim gnu- som so napadali LDS, ko je v svoje vrste sprejemala njihovega "odpadnika" Pucka. Cerar iz LDS ni odšel zaradi kakšnega načel- nega razloga, zaradi neso- glašanja s politiko stranke, am- pak zaradi osebnih zamer in za- radi občutka, da ga Drnovšek ne mara oziroma da se ga boji. "NEZADO- VOLJNI KANDIDATI Med predsedniški kandidati paje ob (¿erarju še nekaj "nezado- voljnežeV s tistim, kar so dosegli v svoji dosedanji politični karieri ali s tem, kako so jih tretirali v nji- hovih strankah. Marjan Poljšak se je najprej spri z Znnagom Je- linčičem (SNS), nato s svojim ve- likim "zaveznikom" Sašom La- pom, doživel poraz na županskih volitvah in nato ustanovil stranko nacionalne socialdemokracije. Franc Miklavčič se je kot visok funkcionar SKD razšel z vodst- vom stranke v pogledih na na- rodnoosvobodilni boj, ki mu je tudi sam aktivno pripadal. Uprl se je podcenjevanju in napačnemu prikazovanju parti- zanstva. Za kandidata LDS dr. Bogomirja Kovača pravijo, da je izbor Drnovškovega kroga zno- traj LDS. Drnovšek je dejal, da se s Kovačem "večkrat sestaja", si- cer pa naj bi bil nekakšen eko- nomski strateg LDS. Kovač se doslej ni ravno izkazal kot pose- ben borec, saj naj bi bil koncept (za nekatere problematičnega) razvoja Hitovega igralništva ne- posredno povezan z njim, ven- dar se zanj v javnosti ni posebej izpostavljal. Sicer pa Kovač obljublja "nov obraz za novi čas". Letošnje obdobje predsedniških volitev se je začelo z intenzivnim iskanjem "Antikučana" in ob pre- pričanju, da ima Kučan tako rekoč nedosegljivo prednost. Zdaj pa se vse bolj zdi, da je lahko resen protikandidat Kučana ravno tisti, ki ima največ Kučanovih značilnosti. Jak Koprive OBVESTILO NEODVISNIH SINDIKATOV SLOVENIJE O JAMSTVENEM SKUDU Poziv k vložitvi zahtevkov NSS obvešča vse svoje člane, predvsem pa zaposlene in bivše zaposlene v TAM-u, Hidromontaži, Čevljarstvu Kidričevo in v drugih podjetjih, ki so izgubili zaposlitev od 1. januarja 1994 za- radi stečaja ali prisilne poravnave in so si tako pridobili pravico do poplačila dela terjatev po zakonu o jamstevnem skladu RS, da se oglasijo na uradu za delo, kjer dobijo dva obrazca. Enega izo- polnijo sami, drugega pa podjetje oziroma dolžnik (stečajni upra- vitelj). Rok za oddajo obrazcev je 90 dni, teči pa začne s 4. no- vembrom. Zahtevki se lahko vložijo individualno ali kolektivno (preko odvetnika). Poseben poudarek se namenja primeru TAMaa in Hidromon- taže Maribor, saj imajo pravico do poplačila terjatev tudi tisti de- lavci, ki so se ponovno zaposlili v novoustanovljenih družbah. Vse informacije si lahko pridobijo na uradu za delo ali na sedežu NSS Ptuj v TrstenJakovi 9. Pozivamo bivše zaposlene, da vložijo zahtevke čim prej, saj bodo prvi zahtevki rešeni že do konca letošnjega leta, najkasneje pa v šestih mesecih. Predsednik NSS Rastko PLOHL SL. BISTRICA / DRUGA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA O edini točki dnevnega reda druge izredne seje občinskega sveta v Slovenski Bistrici - pobude za ustanovitev novih občin - je potekala burna dveurna razprava, v katero so se poleg občinskih svetnikov vključevali še svetnik DS dr. Peter Glavič ter oba predsednika krajevnih skupnosti Studenice in Kebelj, kjer naj bi potekala poizvedbena referenduma o morebitni priključitvi k novima občinama Poljčane in Oplotnica. Od 29 prisotnih občinskih svetnikov jih je 27 glasovalo o tem, da občinski svet ne naspro- tuje postopkom ustanovitve no- vih občin Poljčane - Studenice in Oplotnica s Kebljem, vendar se morajo o nadaljnjih aktivnos- tih predhodno odločati na refe- rendumu krajani Studenic in Keblja. Mnenje k predlogu za ustanovitev občine Makole pa je soglasno podprlo vseh 29 prisot- nih občinskih svetnikov. Med začetkom seje in samim glasovanjem je bilo v dvorani občinskega sveta na trenutke že pošteno vroče. Za razgretost so poskrbeli nekateri svetniki, še posebej pa predsednika KS Stu- denice Herman Poslek in Janez Grm s Keblja. Predvsem drugi je nekaterim občinskim svetnikom nadrobil nekaj resnic, ki jim niso bile povšeči, in jim pripra- vil (mogoče nekoliko robato) pravo malo učno uro demokraci- je. Odločno je povedal, da brez volje krajanov, izražene na refe- rendumu, ki ga bo kmalu razpi- sal župan, pri njih ne bo šlo. Pa še potem, kdo vedi, ali se ne bodo odločili, da raje ostanejo v okviru bistriške občine, saj so z njo povsem zadovoljni. VT LESKOVEC / PRIPRAVE NA REFERENDUM Nafvei za cfogracfi 1ек sofe V krajevni skupnosti Leskovec (občina Videm) bodo skupaj z volitvami predsednika države, 23. novembra, izvedli refe- rendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. V vodstu kra- jevne skupnosti so spoznali, da je samoprispevek edina ga- rancija nadaljnjega razvoja. Če želijo pridobiti sredstva iz državne in občinske blagajne, morajo najprej sami pokazati voljo in pripravljenost prispevati za lasten razvoj. Potreb in načrtov je v haloški krajevni skupnosti Leskovec se- veda veliko. Pred vsemi je do- graditev osnovne šole, ki bo do- bila sodobno telovadnico in iz- polnjene pogoje za devetletno šolanje. Za začetek del je vse pri- pravljeno in gradnja naj bi stekla prihodnje leto. K okoli 350 mili- jonov vredni investiciji mora krajevna skupnost primakniti sedem odstotkov, kar je fi- nančno prezahteven zalogaj, zato bo njihov prispevek tudi v delu in materialu. S samopris- pevkom bodo zbrali okoli 18 mi- lijonov tolarjev in polovico tega zneska nameravajo porabiti pri gradnji šole. Nadaljnjih 30 od- stotkov bodo namenili za mod- ernizacijo cest, gradnjo vodovo- da, telefona in drugih infra- strukturnih objektov. Vzdrževanje objektov skupne rabe bo zahtevalo 15 odstotkov samoprispevka, sofinanciranje delovanja društev 3 in nepredvi- dene aktivnosti krajevne skup- nosti 2 odstotka. In kako bo samoprispevek v primeru izglasovanja obremenil krajane? Zaposleni, teh je od 1350 prebivalcev okoli 220, bodo prispevali 2 odstotka od neto osebnih prejemkov, kmetje 4 od- stotke katastrskega dohodka, upokojenci s pokojninami brez varstvenega dodatka 1 odstotek, podjetniki pa 2 odstotka zavaro- valne osnove in dva odstotka dobička iz svoje dejavnosti. Ker so lepi haloški kraji vse bolj za- nimivi za lastnike vikendov, bodo ti prispevali po 300 mark letno, prav tako krajani, ki začasno delajo in bivajo v tujini. Predsednik sveta KS Leskovec Janko Kozel je mnenja, da so krajani spoznali, da se tudi na območju njihove krajevne skup- nosti življenjske razmere iz- boljšujejo in da bodo pripravlje- ni v tem procesu sodelovati tudi z lastnimi sredstvi. Krajane pro- si in poziva, da se 23. novembra udeležijo glasovanja in z odločit- vijo ZA podprejo prizadevanja vodstva. J. Bračič Predsednik sveta KS Lesko- vec Janko Kozel TEDNIK - 6. NOVEMBER 1997 PO NAŠIH KRAJIH - 13 BREZICE / POSVET O TURIZMU V MESTIH Pomemben pif^qveveJ^ turìstìinih dtuitev V Brežicah je bil 29. oktobra drugi posvet turističnih društev, Id delujejo v mestih in ki je imel osnovni cilj izmen- javo izkušenj in spodbujanje dela v mestnih turističnih društvih, njihovo spoznavanje in druženje. Turistično društvo Brežice ga je organiziralo v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Občinsko turistično zvezo Brežice kot eno od prireditev ob občinskem prazniku, 28. oktobru, ki ga praznujejo v spomin na ustanovitev brežiške čete. Povabili so predstavnike 43 turističnih društev slovenskih mest, devet županov mestnih občin in predstavnike nekaterih strokovnih institucij. Med udeleženci so bili tudi predstavniki mestne občine Ptuj in Turističnega društva Ptuj. Tako kot že prvi posvet je tudi drugi pokazal, da so razmere v kompleksnih urbanih okoljih specifične v primerjavi S pri- mestnimi območji in podežel- jem. V mestih smo priče večji odtujenosti ljudi, kar se odraža v manjši pripravljenosti za druženje in sodelovanje. Tem razmeram pa se morajo prilago- diti tudi turistične aktivnosti v mestih. Turistična društva v mestih so nosilci zelo zanimivih prireditev, ki odsevajo življenje v mestu in mestno identiteto. Stara mestna jedra so polna različnih iniciativ za razvoj tu- rizma. Pomembno je tudi ureje- no okolje, pristop k ljudem pa mora biti drugačen, motiviran s sodobnimi metodami komuni- kacije in izhajati iz sodobnejših socioloških analiz. Praksa nes- porno potrjuje, da povsod, kjer v mestih turistična duštva dobro delajo, to prispeva k zmanjšanju odtujenosti med ljudmi, ki živijo v mestu in ki vanj prihajajo. S svojo dejavnostjo turistična društva odpirajo teme, ki so ne- posredno povezana z razvojem mesta in turizma v njem, ker mesta ne morejo ostati neki za turizem zaprti otoki. Mesta so specifični ambient za razvoj tu- rizma. Drugi posvet v Brežicah je tudi ovrgel tezo s prvega v Celju, da so turistična društva v mestih preživela. Od lani do letos je več mestnih turističnih društev še bolj poživilo svojo dejavnost, jo obogatilo, zlasti še v povezovan- ju s kulturnim ustvarjanjem. Razmahnila se je informacijska in druga dejavnost. Brežiški pos- vet naj bi še bolj spodbudil de- javnost TD v mestih, prispeval k povečanju njihovih članov in so- delavcev. Prispeval pa naj bi tudi k medletnemu povezovanju tu- rističnih društev slovenskih mest. Ta naj bi načela tudi neka- tera globlja vsebinska vprašanja. Pri tem gre zlasti za vprašanje vizije turističnega razvoja posa- meznega mesta, saj je večina mest brez vizije. V naslednjih le- tih naj bi prišlo bo večjega po- vezovanja športa, kulture in tu- rizma. V Brežicah so predstavniki posameznih turističnih društev opozorili na nenamensko porabo turistične takse, ki se ponavadi izgubi v integralnih proračunih. V Novi Gorici je na primer v enem letu zberejo okrog 35 mili- jonov tolarjev, občinska turis- tična zveza pa jih za dejavnost turističnih društev dobi le enajst milijonov. Z novo zakonodajo na področju turizma naj bi se rešil tudi problem turistične tak- se, ki bo poslej v celoti ostala občinam in se ne bo več delila na prenočitveno, ki gre v državo, in krajevno, ki ostaja občinam. Uveden pa bo tudi nov prispe- vek, ki ga bodo plačevali vsi, ki sodelujejo v turistični ponudbi. Od novega ministra za malo gos- podarstvo in turizem Janka Raz- gorška udeleženci brežiškega posveta pričakujejo, da bo turiz- mu namenil potrebno pozornost in da bo pospešil aktivnosti pri sprejemanju zakona o pos- peševanju turizma, ki tudi turis- tičnim društvom prinaša po- membno vlogo, saj bodo eden od soustanoviteljev lokalnih turis- tičnih organizacij. V Brežicah so se udeleženci posveta turističnih društev slo- venskih mest seznanili tudi s projektom skupnosti turis- tičnoinformacijskih centrov Slo- venije. Za razvoj turizma je in- formacijska mreža temeljna. Kot je povedal predsednik Turis- tične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, mora vsako, tudi na- jmanjše turistično društvo imeti nekoga, ki se bo ukvarjal z infor- macijami, ki bo imel pregled nad dogajanji v kraju in ki bo skrbel za širjenje teh informacij. Tre- nutno je v Sloveniji okrog 50 in- formacijskih centrov, večinoma v okviru turističnih društev, ki bodo žarišča zbiranja informacij in njihovega posredovanja. V Sloveniji imamo še veliko turis- tičnih dogodkov, za katere ljudje še ne vedo in jih zato tudi ne mo- rejo obiskati. Ko bo ta informa- cijska mreža razvita, bo sama po sebi še bolj spodbujala ljudi, da bodo šli na različne prireditve. Letno v Sloveniji organiziramo več kot 15 tisoč prireditev, vsak Slovenec pa naj bi obiskal vsaj eno od aktivnosti turističnih društev, saj je tudi sodelovanje na razstavi ali prireditvi prispe- vek k razvoju turizma. Prihodnje srečanje turističnih društev slovenskih mest bo po vsej verjetnosti v Novi Gorici, ki v letu 1998 praznuje 50-letnico, turistično društvo pa deluje od leta 1954. To bo tudi priložnost za seznanitev z igralniškim tu- rizmom, ki v Novo Gorico vsak dan privabi od 3500 do 8000 tisoč gostov. MG UNZ MARIBOR / PROMETNA VARNOST Polomo manj smrtnih žrtev Na področju kriminalitete so v letošnjem tričetrtletju obravnavali 4.511 primerov ali za 4,7 odstotka več kaznivih dejanj kot lani v tem času, je na tiskovni konferenci minuli torek, 4. novembra, poudaril načelnik UNZ Milan Čuš. Si- cer pa predstavljajo ta kazniva dejanja le dobrih 17 odstot- kov obravnavanih v celotnem slovenskem prostoru. Porast kriminalitete na mari- borskem območju gre predvsem na račun povečanja kaznivih de- janj zoper premoženje, opozarja- jo pa na 157-odstotno rast kazni- vih dejanj v zvezi z mamili, kar je bistveno več kot na območju celotne Slovenije, kjer je na tem področju opazen 52,7-odstotna rast. Kot je povedal Srečko Pušnik, načelnik urada krimina- listične službe pri UNZ Mari- bor, pa so izboljšali uspešnost ra- ziskanja vseh kaznivih dejanj s področja kriminalitete, saj je ta narasla na 60,5 odstotka od obravnavanih. S področja gospodarske krimninalitete so letos obravna- vali 428 kaznivih dejanj ali za 2,5 % manj kot lani, za 25 % je manj poslovnih goljufij, kar 46 % manj pa je tudi odkritih prime- rov ponarejanja in uporabe vrednotnic. Izrazito, kar za 123 %, se je povečalo število deliktov zoper delovno razmerje in soci- alno varnost. Za 8 odstotkov je več tudi mladoletniške krimina- litete, kjer so letos obravnavali 615 primerov, v skupnem številu osumljencev pa predstavljajo mladoletniki 16,5 %. Načelnik inšpektorata policije Mirko Ploj je ugotovil, da je le- tos za 21,9 % več kršitev javnega reda in miru, saj so v devetme- sečju obravnavali 5.242 prime- rov. Največ je kršitev zoper za- kon o prekrških zoper javni red in mir. Daleč ugodnejše pa stan- je na področju prometne varnos- ti, kjer sicer v letošnjih devetih mesecih opažajo rahlo, dvoodstotno rast števila promet- nih nesreč; posledice pa so daleč najmilejše doslej, saj se je kar za 42 odstotkov zmanjšalo število nesreč s smrtnim izzidom. V letošnjem letu so tako na cestah UNZ Maribor obravnavali 5.509 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 10.872 oseb. Za posledicami prometnih nesreč je umrlo 30 ljudi ali skoraj polovi- co manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je umrlo 57. Največ, kar 58 % prometnih nesreč se je zgodilo na lokalnih cestah in uli- cah, zaskrbljujoča pa je ugotovi- tev, da so v porastu prometne nesreče s pobegom povzročitel- jev. Med povzročitelji prometnih nesreč so najpogosteje, v kar 81 %, vozniki osebnih avtomobilov, za njimi pa vozniki tovornih avtomobilov, koles z motorjem ter kolesarji. Najpogostejši vzro- ki prometnih nesreč so letos nepravilni premiki z vozili, na drugem mestu je neprilagojena hitrost, zatem nepravilna stran vožnje itd. Zanimivo je, da je bila vinjenost voznikov kot se- kundarni vzrok prisotna v 658 prometnih nesrečah. V obravnavanih prometnih nesrečah je v devetmesečju na Mariborskem bilo udeleženih 426 otrok in mladostnikov, kar je za 14,5 % več kot lani v tem času. Žal pa so v teh nesrečah umrli 1 otrok in 3 mladostniki, medtem ko je bilo 114 mladolet- nikov huje ali lažje poškodova- nih. M. Ozmec V tajskem arhivu hranijo ariginal statuta iz 1513 Včeraj se je v ptujski kinodvorani pričel mednarodni simpo- zij o ptujskem mestnem pravu v srednjeevropskem prostoru in o statutu iz leta 1513. Tridnevni simpozij, na katerem bodo podali referate domači in tuji strokovnjaki, je pripra- vil Zgodovinski arhiv Ptuj v sodelovanju z mariborsko in graško univerzo. Letošnji simpozij je nadaljevanje lansko- letnega, ko so obravnavali statut iz leta 1376. Slednjega hranijo v tujini, za ptujski statut iz leta 1513 pa skrbi Zgo- dovinski arhiv Ptuj. "Namen simpozija je predvsem srečanje strokovnjakov in iz- menjava strokovnih spoznanj, nato pa publiciranje razprav. Tako smo ob letošnjem simpozi- ju izdali dvojezični zbornik razprav lanskoletnega simpozija o statutu iz leta 1376 s kritičnimi pripombami v knjižni obliki," je povedal Ivan Lovrenčič, vršilec dolžnosti direktorja Zgodo- vinskega arhiva Ptuj. Ptuj je eno redkih mest s tako starimi ohranjenimi dokumenti. Na letošnjem simpoziju bodo o ptujskem mestnem statutu iz leta 1513, mestnem pravu in ev- ropskem okolju razpravljali dr. Andrej Hozjan (Ptuj in deželna oblast), Marija Hemja Masten (Gospodarstvo Ptuja v 16. stolet- ju), dr. Jože Mlinaric (cerkvene razmere v času reformacije in protireformacije na Ptuju), Mar- jeta Ciglenečki (likovna ustvar- jalnost na Ptuju v prvi polovici 16. stoletja), mag. Darja Koter (glasbeni tiski in rokopisi 15. in 16. stoletja, ohranjeni na Ptuju), dr. Janez Krajne (vpliv rimske- ga prava na določbe mestnega prava), dr. Gemot Kocher (ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem pravnem sis- temu), dr. Hugo Schwen- denwein, dr. Stanko Ojnik (ptujski statut 1513 in sodstvo), dr. Vladimir Simič (gospodars- ko pravo v ptujskem statutu 1513), Hans Georg Hermann (mestna uprava), mag. Borut Holcman (mestna uprava), Elke Hammer (položaj žensk v ptujskem statutu), dr. Markus Steppan (ptujski statut v srednjeevropskem prostoru). MZ PTUJ / KMETIJSKE NOVICE 495 vagonov grozdja Kolikšna je količina letošnjega pridelka grozdja, je težko oceniti. Znan je le podatek, ko- liko so ga prevzeli v vinarstvu Slovenske gorice - Haloze Ptuj. Letošnja letina je za dve povprečni, saj so prevzeli okoli 495 vagonov ali 4,9 milijona kilogramov kakovostnega grozdja. Konec ok- tobra je bilo opravljenih že tudi nekaj poznih trgatev, sicer pa še okoli 4 tisoč trsov čaka na iz- borne trgatve, če bo narava omogočila, tudi kakšno ledeno trgatev, s čimer bi najbolje za- okrožili letošnje dogajanje v vinogradih. Na martinovo kronanje nove slovenske vinske kraljice Strokovna komisija pri Slovenski vinski aka- demiji Veritas je pred kratkim v skladu s statu- tom slovenske vinske kraljice in na osnovi stro- kovno zastavljenih vprašanj s področja vino- gradništva, vinarstva in trženja vin izbrala novo slovensko kraljico, ki bo krono nosila v pri- hodnjem letu. Člani strokovne komisije so ob poznavanju vinarske panoge preverjali tudi znanje tujih jezikov, sposobnost javnega nasto- panja šestih kandidatk in seveda izbrali na- jboljšo. Po Lidiji Mavretič iz Bele krajine, slo- venski vinski kraljici za leto 1996, in Selmi Lukač iz slovenskega Primorja, ki je slovenska vinska kraljica za leto 1997, bo tako kmalu znano ime že tretje slovenske vinske kraljice - predstavnice odličnosti slovenskih vin. Novo slovensko vinsko kraljico bodo letos razglasili v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, in sicer na martinovo, torej 11. novembra. Vabilo KZ Ptuj Kmetijska zadruga Ptuj bo konec kmetijske sezone obeležila s pomembno pridobitvijo. V sobo- to, 8. novembra, ob 12, uri bo namreč otvoritev novih prostorov centralnega skladišča s hladilni- co in pakirnico v skupni površini 1.200 kvadrat- nih metrov. Otvoritev bo tudi praznično - Marti- novo obarvana, zato vabijo člane in delavce zad- ruge, da se je udeležijo v čim večjem številu. Nova hladilnica in pakirnica bo za člane zadruge velikega pomena, saj bodo lahko tam skladiščili tržne presežke iz svoje kmetijske in vrtnarske proizvodnje, pakirnica pa bo omogočila pakiran- je in prodajo pridelkov nepjosrednim kupcem. To bo dobrodošlo predvsem v primerih, ko pre- delovalna industrija ne more prevzeti vseh pri- delanih količin posameznega pridelka, kar se je letos dogajalo pri številnih kulturah, predvsem pa pri kumaricah in rdeči pesi. ••• Janževec - vino meseca novembra V konkurenci 21 vrhunsko in kakovostno do- negovanih polnitev slovenskih vin je vino mese- ca novembra 1997 vino iz kleti Radgonske gori- ce, in sicer zvrst janževec, letnik 1996. Janževec je bil po kakovosti v konkurenci izbranih vin za vinski nakupovalni vodnik najbolje ocenjeno vino. Janževec je najznačilnejša zvrst Radgonsko-kapelskih goric, harmonično deluje že po vonju, saj se vinske sortne cvetice zlijejo v prijeten vinski vonj. Odlikuje ga tudi polni okus, v katerem se prijetno zlijejo kisline in sladkor. Sicer pa je za izbiro vina meseca odločilno tudi razmerje med kakovostjo in ceno. Do konca leta je ostalo le še eno ocenjevanje vin za Veritasov vinski nakupovalni vodnik, ki bo dalo tudi odgovor na vprašanje, kdo bo vinar lets 1997. Naziv vinarja leta prejme klet, iz katere je v enem letu prišlo največ vin meseca. J. Bračič HAJDINA / INSPEKTOR NI IZDAL SOGLASJA Dva dni brez pouka zaradi ogrevanja Hajdinski šolarji v ponedeljek in v torek niso imeli pouka, saj obnovljena stara šola in novozgrajeni prizidek še nista bila us- posob^ena za ogrevarye. Energetski inšpektor namreč ni dal dovoljenja za upo- rabo plinskega ogrevanja in tako je ostala šola hladna. Pred prazniki, ko so bile zu- пацје temperature še nekoliko višje, so og- revali šolo s pomočjo toplotnih črpalk, po praznikih pa to ni bilo več mogoče. "Energetski inšpektor je pri prvem ogledu 8. oktobra ugotovil, da so vkopane cisterne nekoli- ko premaknjene glede na lokacijsko dokumenta- cijo. Tako je bilo potrebno lokacijsko dokumen- tacijo popraviti, vendar nato inšpektorja ni bilo deset dni, da bi si vse skupaj ponovno ogledal," je povedal ravnatelj šole Jože Lah. "Danes (v to- rek, op. ur.) je opravil ponovni ogled in izdal soglasje za napolnitev cistern s plinom in za og- revanje. Plinarna Maribor bo tako še danes cis- terne napolnila, celotni sistem ogrevanja pa bodo njeni strokovnjaki preizkusno zagnali jut- ri. Jutri bo pouk v šoli potekal normalno, nor- malno pa bo pričela delovati tudi šolska kuhinja, ki bo uporabljala plin," je napovedal v torek ob zaključku redakcije ravnatelj Jože Lah. Od torka pa ima šola tudi uporabno dovoljenje, ki ga ob odprtju Upravna enota Ptuj ni mogla izdati za- radi manjših napak, je še dejal Jože Lah. MZ Brez gretja tudi v Zavriu Tudi v novi osnovni šoli v Zavrču do torka še niso vklopili kurjave na plin, kajti čakali so na inšpektorja za energetiko, ki naj bi izdal upora- bno dovoljenje. V septembru, ko so odpirali vra- ta nove osemletke, niso imeli dovolj denarja za ureditev plinskega ogrevanja, sedaj pa jih je pre- senetilo hladno vreme, tako da so imeli završki učenci do torka pouk v neogrevanih učilnicah. Pouka do srede niso nameravali prekiniti, am- pak so učilnice greli z električnimi pečmi, pa tudi kuhinja je zaradi tega delala le zasilno. Izva- jalec je pred časom opravil vsa potrebna dela na sistemu, inšpektor za energetiko pa je v torek okrog 14. ure obiskal šolo, si ogledal nov sistem plinskega ogrevanja, vendar ni izdal uporabnega dovoljenja. Tako so imeli včeraj pouk na dose- danji način, kako pa bo naprej, do oddaje časopi- sa v tisk nismo uspeli izvedeti. TM 14 - PO NASIH KRAJIH 6. NOVEMBER 1997 - TEDNIK PTUJ / NA TRATAH NOVA ZASEBNA ZOBOZDRAVNICA. Zasebmsfvo ¡e aiiv Za odprtje zasebne zobozdravstvene ambulante se je po štirih letih dela v javnem zbozdravstvu odločila tudi dr. Liljana Kekec. Zasebništvo sprejema kot izziv tudi glede na težnje v sloven- skem zobozdravstvu, da bi zobozdravstvo za odrasle v bodoče v celoti prenesli v zasebništvo. Dr. Liljana Kekec ima stoodstotno koncesijo za kompletni program enega zobozdravnika. Izdal jo je župan mestne občine Ptuj, tudi po- godbo z Zavodom za zdravstveno za- varovanje Slovenije, ki je plačnik storitev, je že podpisala. Za paciente, ki ji sledijo tudi v zasebno prakso, se ni spremenilo nič razen lokacije. Prostore ima na Tratah 4, kjer že dela zobozdravstvena ambulanta dr. Darinke Ranfl, zobozdravstveni la- boratorij Franca Rojka in kjer je sedež ene od firm za zdravstvene opremo. Tako je hiša na Tratah 4 že prava majhna zdravstvena hiša. Rentgenske in druge storitve bo po potrebi še vedno koristila v zdravst- venem domu. Z dr. Ranflovo sta si delovni čas uskladili tako, da bosta lahko tudi za bolečine svojih pacien- tov v celoti poskrbeli sami in teh sto- ritev ne bodo iskali drugje. Tudi v času dopustov bosta podobno poskrbeli zanje. Ob dr. Liljani Ke- kec bo v novi zasebni zobozdravstve- ni ambulanti delala medicinska se- stra Liljana Voda. Dr. Kekčeva pričakuje, da bo dela- la v zadovoljstvo pacientov in osebno zadovoljstvo. MG Zobozdravnica dr. Liljana Kekec z medicinsko sestro Liljano Voda. Foto: M. Ozmec PTUJ / ZNANA ZDRAVNICA DIABE- TOLOGINJA V POKOJU To jesen smo se sladkorni bolniki morali sprijazniti z odhodom naše dolgoletne diabetologinje dr. Lidije Trop v zasluženi po- koj. Mnogokrat nam je bila več kot zdravnica. Znala nam je sve- tovati, nas potolažiti, nas poučiti, pa tudi odkrito povedati, koje opazila, da smo sami naredili premalo zase, da sladkor ni bil takšen, kot bi moral biti. Takoj nas je opozorila, kaj verjetno sledi, če je sladkor neurejen. Po njeni zaslugi dela Društvo dia- betikov Ptuj že skoraj četrt stoletja aktivno z velikim številom članov, ki bolj ali manj zavzeto delajo v društvu. Na številnih predavanjih v Narodnem domu nam je posredovala veliko koristnih napotkov iz svojega širokega znanja in bogatih izkušenj, nam svetovala, kako si pomagati ob raznih zapletih, kaj narediti ob hipi ... Svoje bogate izkušnje je znala na poslušalce prenesti na preprost način. Svoje paciente in poslušalce je še dodatno motivirala s pesmijo, da so pomirjeni in dobre volje odhajali domov in z veseljem čakali na novo srečanje. Tudi na izletih, ki so del našega programa, je bila velikokrat z nami. Izleti z njo so bili vedno prijet- ni. V roke je vzela harmoniko, igrala in pela ter pogosto poudarjala, da sta dobra volja in pesem zelo koristna terapija. Dr. Lidija Trop je bila članica upravnega odbora Društva diabeti- kov Ptuj ves čas od ustanovitve na- prej, ker se je zavedala svoje strokov- ne odgovornosti, ker je hotela nare- diti za sladkorne bolnike še več, kot je lahko naredila v ambulanti. Zave- dala se je, da lahko samo poučen dia- betik skupaj z diabetologom kroti to zahrbtno bolezen. Zaradi njenih prispevkov je naše društvo v sloven- skem prostoru med najštevilčnejšimi in najaktivnejšimi. Za svoje delo je dobila številne zahvale in priznanja, ki si jih je resnično zaslužila. Zahvaljujemo se ji za njeno nese- bično razdajanje in želimo, da še na- prej sodeluje z nami. Prepričani pa smo, da so njena strokovnost, njena dobra volja, njen odnos in skrb za pacienta in pogoje dela pustili močne korenine, ki bodo zagotavljali varnost sladkornih bolnikov v obeh diabetičnih ambulantah in v društvu. Predsednica Društva diabeti- kov Ptuj: Marija Velikonja Dr. Lidija Trop na izletu s sladkornimi bolniki na Otočcu. bralci sprašujejo... ... tednik išče odgovore KAKŠNE PRAVICE IMAMO ZDRAVSTVENI ZAVAROVANCI Zanima vas, kako je pri nas tirejeno zdravst- veno zavarovanje in kakšne pravice imamo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveno zavarovanje nam zagotavlja ustrezno socialno varnost v času bolezni, saj omogoča, da s plačevanjem določenega pris- pevka v času, ko smo zdravi, zagotovimo sebi in svoji družini potrebne zdravstvene storitve in druge pravice za primer, da bi zboleli, se poškodovali ali imeli kakšne druge nujne zdravstvene potrebe. Osnovna lastnost zdravstvenega zavarovanja je, da so pravice vsakega posameznika in od njega odvisnih družinskih članov vezane na prijavo v zavaro- vanje in na plačilo ustreznega zavarovančeve- ga prispevka. Ta se pri zaposlenih zavarovan- cih deli med delavca in njegovega delodajalca, le poseben prispevek za zavarovanje ža primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni plačuje samo delodajalec. Vključitev v zdravstveno zavarovanje je ob- vezna, plačilo predpisanega prispevka pa je vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost (zaposlitev, pokoj- nina, samostojna dejavnost, invalidnine, last- na sredstva, družbene pomoči). V primeru, da slovenski državljan nima nobene osnove za zavarovanje, nikogar, ki bi ga bil dolžan preživljati, niti nobenih lastnih sredstev, ga mora zavarovati občina, kjer stalno prebiva. Zdravstveno zavarovanje je obvezno in pros- tovoljno. Obvezno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je bil ustanovljen z uveljavitvijo zakona pred petimi leti. Zavod je tedaj prevzel tudi zbiranje in go- spodarjenje s finančnimi sredstvi, ki se zbirajo za ta namen. Zakon je tedaj Zavod določil tudi kot mesto za uvedbo in izvajanje prostovoljne- ga zavarovanja za doplačilo k ceni storitev, omogočil pa je, da prostovoljno zavarovanje lahko izvajajo tudi druge zavarovalnice. Med pravice iz obveznega zdravstvenega za- varovanja sodijo predvsem zdravstvene storit- ve za odkrivanje bolezni in poškodb ter s tem povezana zdravila in tehnični pripomočki, zdravstvene storitve v zvezi z materinstvom ter preventivni pregledi v skladu z določenim programom. Večino teh zdravstvenih storitev opravi naš osebni zdravnik s svojimi sodela\'- ci, po potrebi pa tudi s specialisti v ambulan- tah, bolnišnicah, zdraviliščih, klinikah in inštitutih. Nekatere teh storitev se plačajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti, za druge pa je potrebno doplačati določen del cene iz lastnih sredstev ali iz svojega prosto- voljnega zavarovanja. Zakon je določil, da je zdravstveno zavarovanje otrok in mladine, dokler se redno šolajo, in žensk v zvezi z nosečnostjo in porodom, obvezno. Ta del zdravstvenega varstva vključuje poleg odkri- vanja in zdravljenja bolezni ter poškodb tudi preventivne preglede in aktivnosti v skladu s programom in ustrezno strokovno doktrino. Vse druge zavarovane osebe morajo pri posa- meznih zdravstvenih storitvah določen del cene doplačati iz svojih sredstev ali pa se lahko za ta plačila prostovoljno zavarujejo. Le vojaškim invalidom, vojnim veteranom, žrtvam vojnega nasilja in civilnim invalidom vojne razliko v ceni krije državni proračvm na podlagi posebnih predpisov. Iz sredstev ob- veznega zdravstvenega zavarovanja se drugim zavarovanim osebam v celoti plača zdravljenje določenih hudih bolezni in stanj, ki so v zako- nu posebej naštete, ter poklicnih poškodb in bolezni pri delu. Odstotek doplačil za druge storitve vsako leto določi skupščina Zavoda v soglasju z Vlado Republike Slovenije. Pri tem je potrebno povedati, da je skupščina Zavoda v preteklih petih letih že skoraj v celoti izko- ristila možnosti, ki jih glede možne višine do- plačil dopušča zakon. Ker so skoraj vse zava- rovane osebe tudi prostovoljno zavarovane, obveznosti doplačil skoraj ne občutimo. Soci- alno ogroženim zavarovalnim osebam, med katere poleg prejemnikov družbenih pomoči štejemo tudi najtežje invalide in osebe, ki so starejše od 75 let, zakon zagotavlja pravico do nujnega zdravljenja tudi brez doplačil. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije tudi del potnih stroškov, povezanih z zdravljen- jem, pogrebne stroške, zaposlenim zavarovan- cem pa tudi nadomestilo za čas zadržanosti od dela nad 30 delovnih dni. V primeru nege ožjega družinskega člana in še v nekaterih z zakonom določenih primerih obvezno zdravstveno zavarovanje plača to nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela dalje. Poleg pravice do zdravstvenih storitev ima zavarovana oseba tudi pravico do zdravil in do ortopedskih in drugih tehničnih pripo- močkov. Tu je potrebno povedati, da so zdra- vila razdeljena na pozitivno in vmesno listo, medtem ko druga zdravila, ki po strokovnih merilih niso uvrščena na nobeno od teh dveh (negativna lista), niso plačana iz obveznega zavarovanja. Ta zdravila moramo plačati sami, tudi če smo sicer prostovoljno zavarova- ni za doplačila ali če tako zdravilo potrebuje- mo za otroka, ki je sicer doplačila oproščen. Ob napotitvi na zdravljenje v drug kraj ima zavarovana oseba pravico do spremstva, če za- radi zdravstvenega stanja ali iz drugih razlo- gov ne more poto\'ati sama. Spremstvo odobri osebni ali pooblaščeni zdravnik ali zdravniška komisija. Otroci do petnajst let starosti ter težje in težko poškodovani do osemnajstega leta starosti imajo pravico do spremstva brez posebne odobritve. Spremstvo v času bol- nišničnega in zdraviliškega zdravljenja ni pra- vica iz obveznega zavarovanja. Te vrste pravic in tudi druge, ki presegajo s pravili določen obseg, je mogoče urejati le v okviru dodatnih zavarovanj. Pravica do povračila potnih stroškov za pot na zdravljenje je določena tako, da obvezno zdravstveno zavarovanje povrne stroške, ki presegajo določen mesečni znesek. Del teh stroškov moramo torej v vsakem primeru kriti sami. V obvezno zdravstveno zavarovanje pa ne sodijo tako imenovana alternativna zdravljen- ja, kozmetične operacije, neobvezna cepljenja, pa tudi ne storitve, ki jih potrebujemo zaradi uveljavljanja drugih pravic (zaposlitev in varstvo pri delu, zavarovalnine, storitve na zahtevo sodišča itd.). Veliko primerov nismo popolnoma pojasnili niti navedli konkretnih podatkov, kajti v na- sprotnem primeru je števila Tednika samo za to rubriko premajhna. Tako lahko vse podat- ki, ki vas zanimajo v zvezi z osebnim zdravst- venim zavarovanjem in pravicami pacientov, dobite na Zavodu za zdravstveno varstvo Slo- venije, Ptuj (Mestni trg 2,771- 58) in na Zavo- du za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ptuj (TrstenJakova ul. 9, 771-091). Vsako leto pa tudi izdajo brošuro "Kako do zdravnika". MOTORNA KOLESA V GARAŽO Toplo in lepo vreme se počasi poslavlja do naslednje pomladi, kar pa je tudi znak, da bodo lastniki motornih koles svoje jeklene konjičke pospravili v garaže. Tako nekatere zanima, kaj storiti z zavarovanjem in registra- cijo, ki veljata vse leto, v zimskem času pa bos- ta neuporabni. Preden motorna kolesa odjavL^ iz prometa, vam priporočamo, da ga peljete na servis, naj- bližji je v Zabjaku (Motosiha, Simon Habja- nič). Nato registrsko tablico in prometno dov- oljenje odnesete na Upravno enoto Ptuj, odde- lek za registracijo, kjer vam tablice deponirajo (shranijo za pol leta, strošek 347 SIT). Če ta- blic ne pridete iskat po šestih mesecih, vam deponacija zapade, s tem pa tudi tablice in j tako boste morali kupiti nove (1500 SIT). Na prometno dovoljenje napišejo odjavo motor- nega vozila iz prometa, s tem pa se skupaj z za- varovalno polico odpravite na zavarovalnico, kjer imate motorno kolo zavarovano, in vam do dne natančno izračunajo in izplačajo "ne- porabljeno" zavarovalnino (samo v primeru, da niste sami povzročili kakšne škode in je bila iz vaše zavarovalne police ta škoda porav- nana). Enako velja za vsa motorna vozila, ki jih želite odjaviti iz prometa. Milan Krajne PTUJ / ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVE- NA AMBULANTA V CENTRU DOMINO Da bi bili padenH (im boli zatfovofihf V centru Domino v Trstenjako- vi ulici 5 v Ptuju je dr. Cvetka Potočnik 3. novembra odprla so- dobno urejeno zobozdravstveno amabulanto za odrasle. Za zaseb- ništvo se je odločila po 21 letih dela v javnem zobozdravstvu, ker želi pacientom ponuditi več in ker se jim želi bolj posvetiti. Pa tudi čakalne dobe naj bi bile mi- nimalne. Z Zdravstvenim do- mom za zdaj ohranja sodelovanje v okviru dela programa prote- tičnih storitev in za rentgenske storitve. V ponedeljek in torek bo nova zasebna zobozdravstvena ambu- lanta delala popoldan, v sredo, četrtek in petek pa dopoldan. Ob dr. Potočnikovi v novi ambulanti dela medicinska sestra Marjana Bračič. MG Dr. Cvetka Potočnik z medicinsko sestro Marjano Bračič. Foto: M. Ozmec TRNOVSKA VAS / AMBULANTA Z ZASEBNO PRAKSO №*• Šuta - zasebnik V Trnovski vasi je v ponedeljek, 3. novembra, pričela delovati zasebna ambulanta. Koncesijo si je uredil dr. med. Franc Šuta. Poudaril je, da se za paciente ne spremeni nič, saj lahko njegove usluge še naprej dobijo z zdravstveno izkaznico. Ambulanta je zaenkrat odprta vsak torek in četrtek v dopoldanskem času. Ponedeljkove slovesnosti so se zraven krajanov in predstavnikov KS Trnovska vas udeležili še župan občine Destrnik - Trnov- ska vas Franc Pukšič, župan občine Lenart Slavko Kramber- ger in direktor Zdravstvenega doma Ptuj Henrik Zlebnik, ki je med drugim povedal: "Podeželje potrebuje takšne zdravnike, kot je dr. Šuta, ki ne gledajo na 40- urni delovnik, ampak so pripravl- jeni narediti bistveno več. S taki- mi zdravniki lahko podeželje ve- liko pridobi." Zmago Šalamun TEDNIK - 6. NOVEMBER 1997 PREJEU SMO -15 KOLESARJI OPOZARJAJO / KAKO RESITI PROMETNE ZAGATE V MESTIH Mdiê - simbol trainostnega prometa Pojem trajnostnega razvoja je leta 1987 Svetovna komisija za okolje in razvoj v svojem poročilu Naša skupna prihodnost (Our Common Future) opredelila takole: 'Trajnostni razvoj je takšen razvoj, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim po- trebam/ S podpisom Agende 21 leta 1992 v Riu de Janeiru je tudi Slovenija sprejela načela trajnostnega razvoja in akcijski načrt za njihovo uresničevanje. Toda po petih letih smo prišli komaj do ustanovitve državnega Sveta za trajnostni razvoj. Pet let je minilo, ça se ni spremeni- lo skoraj nič. Se vedno nimamo svoje Agende 21, manjkajo pa nam tudi temeljne razvojne strategije na različnih področjih Prometno področje je le eno od teh. Slovenski avtocestni križ gradimo brez sprejete državne prometne politike, kar je zelo tvegano in predvsem neodgo- vorno početje, katerega posledi- ce bodo plačevale prihodnje ge- neracije. Rast avtomobilskega prometa že nekaj časa velja celo za enega izmed kazalcev razvoja neke države. Za nakup avtomobila dobiš tudi najugodnejši bančni kredit. Če k temu prištejemo se najcenejši bencin, lahko kaj kmalu ugotovimo, da se Slove- nija na področju prometa obnaša netrajnostno. Načrtovalci in graditelji cest so sodobne cestne površine na- menili predvsem nemotenemu odvijanju avtomobilskega pro- meta. Podobno stanje se dogaja tudi znotraj naselij in v sre- diščih mest, kjer "njegovo veličanstvo avto " zaseda že toli- ko površin, da je postalo življen- je tu skoraj nemogoče. Avtomo- bili so povsod: na parkiriščih, ogrožajo pešce in kolesarje na pločnikih in stezah, uničujejo zelenice, otrokom onemogočajo igro na igriščih. Z vsemi svojimi drugimi negativnimi posledica- mi za okolje je postal avto naj- bolj moteč predmet v človeških bivalnih okoljih. V svetovnem merilu odpade na promet kot celoto 23% po- rabljene energije in kar 50 % vseh emisij. Število avtomobi- lov pa še kar naprej raste in na videz se zdi, da ni druge rešitve kot le gradnja novih cest in no- vih parkirišč. Začaran krog?! Kljub velikanskim sredstvom, ki ji država in mesta vlagajo v posodobitev in razvoj cestno- prometne mreže, je danes že povsem jasno, da prometnih problemov ni več mogoče reševati z dodatnim prometom. Naj bo merilo za razvoj prometa boljša dostopnost in ne samo mobilnost. Vsega tega so se mar- sikje v Evropi začeli zavedati že pred desetletjem in več. Spre- menili so strategijo prometne politike in obrnili vrstni red prioritet. Poudarili so vrednosti javnega prevoza in z obnovami, izboljšavami, večjo dostopnost- jo in subvencioniranimi vozov- nicami dosegli njegovo večjo uporabo. Kot drugo prioriteto so postavili kolesarjenje in hojo. Gradijo kolesarske in peš poti in vlagajo velike napore v iz- boljšanje infrastrukture, var- nost in promocijo okolju in člo- veku veliko prijaznejšega načina prevoza. Rezultati so vidni in prihodnost ni več po- dobna "začaranemu krogu". Zakaj je kolo najvarčnejša in okolju najmanj škodljiva vrsta prevoznega sredstva? - Za izdelavo 100 koles potre- bujemo manj surovin in energi- je kot za izdelavo enega osebne- ga avtomobila. - Vozimo se lahko brez za- pravljanja dragocenih, neob- novljivih virov energije. - Vožnja s kolesom ne povzroča hrupa in ne proizvaja strupenih plinov. - Na enem parkirnem prostoru za avtomobil lahko parkiramo 7-9 koles. - V mestnem okolju je najhi- trejše in najbolj prilagodljivo prometno sredstvo. - Je poceni ob nakupu in pri vzdrževanju. - Primerno je za vse ljudi, za revne in premožnejše ter za mla- de in stare. - Krepi zdravje in splošno kondicijo. - Kolesarjenje ponuja možnos- ti za srečevanje in stike med ljudmi. - Omogoča neposreden stik z okolico in za intenzivno doživl- janje le-te! Kje je razlog, da v slovenskih mestih ni boljših pogojev za ko- lesarjenje? Predvsem v misel- nosti odgovornih ljudi, ki so prepričani, da so sedanje pro- metne težave rešljive z iz- boljšanjem prometnih možnosti in ne v zmanjšanju nepotrebne- ga števila voženj z avtomobili. Kaj lahko storimo? Predstav- niki kolesarske mreže smo pre- pričani, da lahko kolesarji, seve- da v sodelovanju z drugimi ude- leženci v prometu, spremenimo zdajšnjo neznosno prometno si- tuacijo v naših mestih. Prvi ko- rak je zagotovo ustanovitev združenja kolesarjev kot ude- ležencev v prometu. Kolesar ni boljši človek, ima pa zagotovo najboljše prevozno sredstvo. Boris Keuc V ponedeljek, 10. novem-l bra, ob 13. uri bo v preda-l valnici za malim odromi Šolskega centra Ptuj okro-; gla miza Kolo - simbol traj-? nostnega prometa, ob 12J uri pa v avli ŠC Ptuj odprt-l je razstave o tej problema- tiki. Razstavo in okroglo mizo pripravlja Ptujska ko- lesarska mreža ob pomoči Zelenih Ptuja, Mariborske kolesarske mreže in društva Zlatovranka. PREJELI SMO REGULACIJA POTOKOV IN REK DA ALI NE? človekova prizadevanja na naši zemlji imajo raznotere kratkoročne in dolgoročne učinke. Kljub prizadevanju člo- veka, da bi z znanostjo dokazal in obvaroval samega sebe vseh zmot in napačnih dejanj, se to do danes ni zgodilo. Iz prete- klosti nam je znano, da se je znaje in poznavanje nekaterih zakonitosti in neugodnih posle- dic do današnjega dne stopnje- valo, vendar pa je še mnogo stvari nejasnih in nerazpoznav- nih. Da je prišlo do masovnega izumiranja živalskih in rastlin- skih vrst, je odgovoren v polni meri človek. Posledice izumi- ranja so seveda trenutne, še bolj pa nas skrbijo dolgoročne. Člo- vekovo hotenje, da zagotovi ustrezno življenje, brezskrb- nost, zadostne količine materi- alnih dobrin in bogato družbo, sproža celo vrsto nepretehtanih ravnanj, postavlja trenutni zas- lužek pred dolgoročnejšimi do- brinami. Uničevanje narave - rastlinst- va in živalstva - poteka v našem okolju vsakodnevno. Zagleda- nost človeka v njegove socialne in eksistenčne probleme je povzročila, da je njegovo rav- nanje postalo neobčutljivo za naravo, za zrak, vodo in kopičenje odpadkov okrog sebe. Temu bi se mogli izogniti samo, če bi ravnali tako skrbno v svo- jem okolju, kot se želimo lepo obleči v čisto srajco, živeti v čis- tem zraku, piti in uporabljati čisto vodo ter uživati polno- vredno hrano, zdravstveno in higijensko neoporečno, brez primesi toksičnih komponent. Da bi človek prikril posledice svojega ravnanja v okolju in na- ravi, uporablja kozmetiko s sa- jenjem različnih rastlin, urejan- jem vrtov, vnašanjem ekso- tičnih vrst rastlin in živali. Koz- metika je lahko pomožno sredstvo za polepšanje življenja, ne pa njegova osnova. S po- trošništvom, množico odpad- kov, masovno uporabo stupnin lahko spremenimo naše okolje do tolikšne mere, da ne bo vprašljiv samo obstoj živalskih in rastlinskih vrst, temveč ob- stoj samega človeka. Odmik in odtujenost današnjega človeka od narave je tako močna, da ne čuti več njenega utripa, da je slep za zakonitosti in čare nara- ve. "Nič, česar ne poznam in ne občutim, me ne zanima," je žal geslo današnjega človeka. Regulacije rek in potokov Dra- ve, Pesnice, Polskave, Grajene, Rogoznice in drugih so imele za posledico korenite spremembe. Da so bile te reke bogastvo s svojim življenjem, vemo, in da so bile te reke tudi grožnja z vi- sokimi vodami, tudi vemo. Pri- lagoditev človekovega ravnanja reki in uporabi njenih danosti je bila v preteklosti nujna in smotrna. Soodvisnost človeka in vodotokov je bila v ravnove- sju. Vprašajmo se, kaj smo s tako imenovanimi regulacijami dosegli: - pridobili smo zemljišča za polja in travnike; - pridobili smo zemljišča za gradnjo hiš, farm, industrijskih objektov in infrastrukture; - osušili in hidromeliorirali smo zemljišča in s tem omejili možnost poplav na manjšo mero. Kakšne so slabe strani regula- cije rek in potokov: - reke in potoki so končno iz- gubili svojo vlogo v pokrajini ali pa je ta močno okrnjena tako za rastlinstvo, živalstvo in človeka; - omejila se je ali popolnoma izginila samočistilna sposob- nost rek in potokov, zato so ti onesnaženi in zamuljeni; - reke in potoki so zaradi rav- nega toka bolj ali manj spre- menjeni v kanale s hitrim odva- janjem vode; - ob obilnem deževju imajo reke in potoki rušilno moč, ki je nekdaj niso imeli; - zaradi regulacij in hidrome- lioracij je prišlo do znatnega padca podtalnice in izrazitejših posledic suše; - zaradi nizke podtalnice je po- trebno izgraditi drage namakal- ne sisteme in zagotoviti čistost vode, zaradi česar je tako pride- lana hrana draga; - takšne reke in potoki so iz- gubljeni za turizem, lovstvo in ribištvo ali pa je njihova upo- rabnost neatraktivna - malo div- jačine, malo rib, videz pokrajine spremenjen v enolična polja z zdravstveno oporečno podtalni- co (nitrati, herbicidi, atrazin, insekticidi, fungicidi); - zaradi vsega tega sledijo pre- povedi kopanja (zdravstvena neoporečnost). Pri vsem tem pa moramo priz- nati, da tudi ni odpravljena ne- varnost poplav. Smo pred odločitvijo ponovne regulacije Rogoznice. Na po- dročju Ptuja je ta že bila reguli- rana z izjemo odseka pri opekar- ni in gornjega toka. Ponovna re- gulacija Rogoznice bi uničila še zadnja mokrišča ob potoku in spremenila krajino v pust svet brez drevja in vode. Potok ima relativno veliko povodje, zato nobena regulacija ne bo mogla preprečiti poplav v spodnjem toku, ampak jih bo še povečala. Polja in novo zgrajene hiše, ki bodo zgrajene na tem prostoru, bodo deležni poplav z večjo silo kot doslej. Regulacija potoka Rogoznica ni rešitev, temveč proč vržen denar v nekaj, kar smo do sedaj počeli. Po- manjkanje znanja in fantazije, da bi ob istem potoku počeli stvari s sonaravnimi dejavnost- mi ter dosegli enake efekte z manjšimi stroški, nas bo pripel- jalo v nepovratne situacije in iz- gubo naravnih danosti, ki se v tem prostoru nahajajo. Pričujoči članek je napisan v premislek vsem, ki tehnokrat- sko iščejo svoj denar v našem okolju, v naravi, ki jo še imamo, a se njene vrednosti premalo za- vedamo. Boris Gerì, Zeleni Ptuja PISE: MIRKO KOSTANJEVEC / O ZAKONU O STAVBNIH ZEMUlŠČIH Novi predpisi o stitvbnili zemiiišiilE v Uradnem listu Republike Slovenije št. 44/97 dne 24/7-1997 je bil objavljen novi Za- kon o stavbnih zemljiščih (v nadaljnjem bese- dilu no\1 ZSZ), ki je začel veljati naslednjega dne po objavi. Z dnem uveljavitve tega zakona so glede na njegov 56. čl. prenehali veljati: 1. Zakon o stavbnih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu stari ZSZ - Ur. 1. SRS št. 18/84, 33/89 ter Ur.l. RS št. 24/92 - odločba Ustavnega sodišča) razen: a) določb prve in tretje alinee 41. čl. kjer je določeno, s čim se zagotavljajo sredst- va za urejanje stavbnega zemljišča na območju naselij in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev b) določb VI. poglavja o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč; 2. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu ne- premičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS št. 5/80,30/87,20/89 ter Ur. 1. RS št. 44/90 - odločba Ustavnega sodišča); 3. Zakon o prometu z nepremičninami (Ur.l. SRS št. 19/76 in 42/86); 4. 5. točka prvega odstavka 3. čl. in tretji odsta- vek 3. čl. Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS št. 8/82) v delu, ki se nanaša na ure- janje ulic, trgov in cest. Ker bodo tudi z novim ZSZ imeli opravek mnogi občani, smatram za koristno, če z nekate- rimi določbami novega ZSZ seznaaim tudi bral- ce Tednika. Ф Kaj Je nezazidano in IcaJ zazidano stavbno zemljišče v 2. čl. novega ZSZ je določeno: a) da je neza- zidano stavbno zemljišče tista zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namen- jeno za graditev objektov b) da je zazidano stavbno zemljišče tista zemljiška parcela na območju pod a), na kateri je zgrajen objekt. V prvem odstavku 55. čl. novega ZSZ pa je po- jasnjeno, da se za "prostorski plan" štejejo pros- torske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990. Vsi tisti, ki želijo biti seznanjeni s ptujskim občinskim dolgoročnim in srednjeročnim pla- nom ter večkrat dopolnjenimi in spremenjeni- mi prostorskimi sestavinami, naj preberejo ustrezne občinske odloke, objavljene v Urad- nem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 11/86, 25/86, 28/86, 12/87, 20/88, 2/90, 28/90, 25/91, 12/93, 16/94 in v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj št. 8/97, in izvedeli bodo, ali in kate- re njihove zemljiške parcele šteje novi ZSZ za stavbne. Tu naj opozorim, da so določbe starega ZSZ o tem, kaj so stavbna zemljišča, kdaj gre za nezazi- dano in kdaj za zazidano stavbno zemljišče (glej 1. in 2. čl.) nekoliko drugačne kot prej prikazane določbe novega ZSZ. Ф Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Po novem ZSZ s stavbnimi zemljišči gospoda- ri občina v javno korist. Dosedanji sklad stavbnih zemljišč bo do konca leta 1997 nado- mestila obvezna gospodarska javna služba, ki jo bo opravljalo javno podjetje. To bo pridobivalo, prodajalo, menjavalo ter oddajalo stavbna zemljišča za gradnjo in gradilo javno infrastruk- turo, s katero se zagotavlja uporabnost zemljišč gieue na njinov namen (^opremljanje siavomn j zemljišč). I Glede na to, da novi ZSZ uporablja nekatere besede (pojme), ki jih v starem ZSZ ni najti, želim tistim, ki jim ni čisto jasno, kaj te besedef pomenijo, le-te pojasniti: | a) V ustavi SRS iz 1. 1974 in v starem ZSZ naj- ^ demo besedi "javni interes", v ustavi RS iz l.| 1991 takih besed ni, temveč besedi "javna ko- rist". Opravljanje neke dejavnosti v javnem in-| teresu ali v javno korist f)omeni, delati nekaj, za| kar so vsi občani zainteresirani, od česar imajo vsi korist, kar je pod enakimi pogoji vsem dos- topno itd. I b) Za opravljanje nekaterih dejavnosti gospo- darskega značaja je potrebno ustanoviti obvezno" gospodarsko javno službo. Tu naj opozorim nal odlok o gospodarskih javnih službah na| območju mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/95), j c) V 3. čl. novega ZSZ je zapisano: "1. javna in- frastruktura so objekti in omrežja, ki so nepos- redno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega go- spodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez ter drugi objekti, če je tako določeno z| zakonom; 2) javna infrastruktura so tudi komu-i nalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, ; igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine in podobno." | Ф Promet s stavbnimi zemljišči v 1. odstavku 10. čl. novega ZSZ je zapisano, da je promet s stavbnimi zemljišči prost pod po- goji, ki jih določa zakon. Zakon ne pove, kaj je razumeti pod besedami "promet s stavbnimi \ zemljišči". Iz določb čl. 11-17 tega zakona, ki se nanašajo na promet s stavbnimi zemljišči in ki govore le o kupoprodajnih pogodbah in zade- vah, ki so v zvezi s temi pogodbami, bi se dalo sklepati, da je prenos lastninske pravice na stavbnih zemljiščih z drugimi pogodbami, npr. i z darilno itd., bolj prost kot pa s kupoprodajno. ; Tu naj omenim, da npr. Zakon o kmetijskihi zemljiščih (Ur. 1. RS št. 59/96) v 17. čl. točno pove, da je z besedami promet s kmetijskimi zemljišči "mišljen prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in tudi s pravnimi posli za primer smrti". | Ф Kakšna stavbna zemljišča po novem ZSZ niso v pravnem prometu Zemljišča in na njih zgrajeni objekti javne in- frastrukture, kar zakon imenuje grajeno javno dobro, ni v pravnem prometu (glej 4. čl. in 2. od- : stavek 10. čl. novega ZSZ). Stari ZSZ ima, kar se tega tiče, drugačne določbe, ki so dopuščale, da je na zemljiščih v J mestih in naseljih mestnega značaja ter na dru- gih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, prišlo do prene- hanje lastninske pravice in nastanek družbene lastnine na podlagi odloka občinske skupščine. Medtem ko je ustava SRS iz 1. 1974 poznala poj- me "družbena lastnina", "lastnina" in dobrine; splošnega pomena", pa ustava RS iz 1. 1991 upo-| rablja izraz "javno dobro", na katerem je možna : le pravica uporabe. Nadaljevanje prihodnjič 16 - NASVETI 6. NOVEMBER 1997 - TEDNIK Kuhmskl ЕШШ¥Ф§1 Tudi danes bomo govorili o juhah, saj vse prepogosto pri- pravljamo le vse mogoče čiste in zelenjavne juhe, na tako imenovane imihove juhe, ki nekatere veljajo za sam vrh v kulinariki, pa le redko pomislimo ali jih pripravljamo. Še danes, če listamo po starih kuharicah, najdemo med kra- jevnimi juhami take, pri katerih kruh ni priloga ali jušna zakuha, temveč glavna sestavina. Te juhe večinoma pripravljamo tako, da lahko uporabimo en dan stari ali starejši kruh, ki ga prevečkrat radi zavržemo. Upo- rabimo pa lahko tudi ne preveč sladko pecivo. Kruh, ki ga uporabimo za pri- pravo juh, najprej namočimo. Za kvalitetne juhe uporabljamo močno ali krepko juho, ki je med čistimi juhami zelo cenje- na. Na ta način pripravljamo znano francosko čebulno in špansko česnovo juho. Manj znane pa so juhe, ko lahko kruh namočimo v klasične čiste juhe ali celo v mleko. Krepko juho imenujemo tudi močna juha ali consomme. Istočasno je to najzahtevnejša juha na mesni osnovi. Najpo- gosteje jo pripravljamo iz gove- dine ali perutnine, lahko pa tudi iz teletine, divjačine ali rib, ven- dar so te bistveno manj pogoste. Kvalitetna consomme juha je prozorna, močna, zapeljivega vonja in izrazitega okusa, ki ni ne plehek, ne šibak, ne slan in ne težak. Pripravljamo jo na dva raz- lična načina. Pri nas pogosto najprej skuhamo kvalitetno čisto govejo juho. Posebej fino zmeljemo goveji vrat, po potrebi dvakrat, dodamo sol, poper, muškatni orešček, beljake ter malo mrzle vode. Meso dobro pregnetemo izoblikujemo ne prevelike mesne cmoke ter jih damo kuhat v mrzlo govejo juho Dodamo še narezano zelenjavo, kot je korenje, peteršilj, zelena in por. Juho nato počasi kuha- mo 1 in pol do 2 uri. Nato jo precedimo tako, da cedilko obložimo še s papirnatimi prtički, poberemo in odstrani- mo maščobo in ji z dodatkom konjaka izboljšamo okus. Naši sosedje pa pogosto zmleto meso kar dodajo skupaj z vsemi do- datki in zelenjavo v mrzlo juho, ne da bi meso oblikovali v cmo- ke. Gotovo močno juha lahko iz- boljšamo tudi tako, da vanjo zmešamo malo suhega kruha, da se razpusti in s tem juho zgosti. Vendar tako pripravljena juha ostaja še vedo zelo lahka. Neka- tere vrste juh tako in tako zgos- timo z suhimi kruhovimi drob- tinami, ki jih primešamo med samim kuhanjem. Francoska čebulna juha je zna- na specialiteta mnogih znanih restavracij. Za dobro čebulno juho je najpomembnejše, da uporabimo okusno rumeno domačo čebulo. Pripravimo jo tako, da v loncu razpustimo 6 dekagramov surovega masla in na njem prepražimo 1 kg na lis- tiče narezane čebule. Čebulo bolj dušimo kot pražimo. Prih- jemo osnovo in kuhamo 10 do 15 minut. Posebej segrejemo pečico na 150 C in v njej rezine kruha. Juho nalijemo v skodeli- ce in v vsako pogreto skodelico položimo 2 do3 rezine opečene- ga kruha ter močno potresemo z nemastnim grojerjem, ki ga lahko zamenjamo tudi s parme- zanom. Nato skodelice postavi- mo v pečico in sir narahlo zapečemo, nato takoj ponudi- mo. Za boljši okus lahko čez ne- zapečeni sir prelijemo malo stal- jenega masla. Značilne kruhove juhe so še juha s kruhom in kumaro, pa- priko in paradižnikom ali s kru- hom, zeljem, fižolom in drugo zelenjavo. Sicer pa vsi recepti dopuščajo veliko domišljije. Na kruhove rezine na primer lahko namažemo kuhano pretlačeno zelenjavo, ki jo natremo s česnom in rezine nato vložimo v juho. V Nemčiji te juhe pri- pravljajo celo z dodatkom ja- bolk, v nekaterih drugih državah pa tudi z grozdnimi ja- godi ter mandlji. •> Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 145. NAD Ћикоп^ družina in daševno zdravje 6. nadaljevanje O zdravem zakonu in družini - 1. nad. Pa poglejmo, kaj naj bi bili temeljni pogoji srečnega zako- na. Obsežne raziskave so po- kazale, da so to ljubezen, oseb- nostna in socialna zrelost ter neodvisnost zakoncev. Poleg tega pa so še skupne značil- nosti takih srečnih zakonov naslednje: - sposobnost zakoncev za medsebojno konstruktivno komuniciranje (da znata part- nerja prisluhniti drug druge- mu in da konstruktivno rešujeta konflikte in proble- me), - medsebojno izpolnjevanje praktičnih in čustvenih po- treb ter medsebojno dopolnje- vanje partnerjev, - ponos in veselje nad zakon- cem, njegovimi uspehi in osebnostno rastjo, - aktivnost in produktivnost zakoncev v družbi (kar je še posebno važna značilnost, saj ne moremo govoriti o srečnem ali zdravem zakonu, kjer gre v bistvu le za "egoizem v dvoje"). Še bolj zapleteno kot ločevati zdrav zakon od bolnega je, ločiti zdravo družino od bol- ne. Zgolj iz praktičnih razlogov lahko označimo kot bolno tis- to družino, ki je izgubila spo- sobnost opravljati svoje osnovne družinske funkcije. Da odrase otrok v avtonomno, imegrirano, polnovredno osebnost, ki je sposobna delo- vati kot član družbe, mora družina (Lidz, 1968) izpolniti zlasti naslednje štiri naloge: vzgojno, dinamično, socializi- rajočo in kulturno. 1. Vzgojna naloga pomeni, da mora družina pravilno skrbeti za otroka v dolgih le- tih zorenja. Sem štejemo vso skrb zanj, od takrat, ko je še dojenček, do pomoči mladost- niku, ko išče svojo samostoj- nost. Pri tem morata vsako- kratna skrb in ravnanje z otro- kom ustrezati njegovi fazi raz- voja. Od te skrbi je odvisen razvoj otrokovega zaupanja do drugih ljudi in do sebe ter raz- voj iniciativnosti, samostoj- nosti in odločnosti. 2. Dinamično nalogo opravl- ja družina s tem, da skrbi za intenzivne in dalj časa traja- joče čustvene odnose med člani družine, pri čemer pa mora ostati ohranjena razmeji- tev članov družine v dve gene- raciji in dva spola. Dinamično vlogo družina najbolje izpoln- juje, če ima otrok oba, očeta in mater. Otrok v tem primeru ni pretirano navezan na enega od staršev, niti ne pride do tega, da bi moral prezgodaj odrasti in se spremenili v tolažilca ali skrbnika svojih staršev. Dina- mična naloga družine pre- prečuje, kot so pokazale razi- skave, da bi prišlo v otroku do določenega razcepa v dušev- nosti ali do posebnih konflik- tov glede spolne vloge. 3. Socializirajoča naloga po- meni, da mora družina otroka seznaniti z osnovnimi social- nimi vlogami (npr. z vlogo otroka, staršev, moških, žensk), z družbenimi vredno- tami, merili, institucijami ipd. Seznanjenost z vlogami in normami ter institucijami omogoča otroku določeno ja- snost in uspešnost v njegovih nadaljnjih socialnih odnosih. 4. Kulturno nalogo družina izpolnjuje s tem, da otroku posreduje najvažnejše orodje kulture - besedni in pojmovni zaklad. Otrok naj v družini pridobi čim večje besedno bo- gastvo in jasnost pojmov. Je- zik in jasnost pojmov omo- gočata otroku logično razume- vanje sveta, pravilno orienta- cijo v njem in ustrezno odzi- vanje. Izkušnje kažejo, da starši ali družine duševno motenih otrok in poznejših duševnih bolnikov navadno odpovedo pri eni ali več od teh nalog. Naslednjič pa še nekaj o družinski patologiji oziroma nezdravi drtižini. PTUJ / ODPRLI OBNOVLJENO TRIMSKO STEZO I rekremlio do vei xdrtpda Slovesnosti ob odprtju pre- novljene trimske steze v Ljud- skem vrtu, ki je opredeljen kot rekreativno območje Ptuja, so se prejšnji teden ob mladih iz osnovne šole Ljudski vrt, ki so pripravili priložnostni "kultur- ni program, udeležili predstav- niki mestne občine Ptuj, četrti, športnega zavoda, športnih organizacij, Učnega centra Ptuj in nekateri drugi. Trimska steza, ki so jo obnovi- li v okviru projekta javnih del v okviru športnega zavoda Ptuj, ima 14 postaj in je dolga 1433 metrov. Od prejšnjega četrtka je na voljo vsem ljubi- teljem rekreacije, od katerih se tudi pričakuje, da jo bodo bolje varovali kot prvo, ki je bila urejena pred več kot dvaj- setimi leti. Pobudo za obnovo je v| letošnjem letu dal Milan j Ostrman, predsednik sveta mestne četrti Ljudski vrt. Dela so se pričela 17. septembra in so | trajala 26 dni. V obnovo je j vključenih precej prostovoljne-! ga dela, les so darovali gasilci z majskim drevesom in Gozdno gospodarstvo. Na slovesnosti so se vsem, ki so pomagali pri ob- novi, zahvalili Ervin Hoj ker, podžupan mestne občine Ptuj, Maja Erjavec, koordinatorica projekta Ptuj - zdravo mesto, in Milan Ostrman, predsednik sveta mestne četrti Ljudski vrt. Simbolično pa so obnovljeno trimsko stezo odprli Ervin Hoj- ker, Milan Ostrman in Mirko Vindiš, ki ima na prvo trim ste- zo izredno lepe spomine: leta 1980 je na njej odtekel svoj prvi tek in se s tretjim mestom uvr- stil v občinsko ekipo za kros Dela v Radovljici. Tudi pozneje je na njej veliko treniral. Vaje na obnovljeni trim stezi so pri- kazali učenci osnovne šole Ljudski vrt, v teku so se jim pri- družili pripadniki slovenske vojske, drugi udeleženci otvo- ritvene slovesnosti pa so si jo le ogledali z obljubo, da jo bodo preizkusili ob prvi priložnosti. MG Stezo so odprli Milan Ostrman, Ervin Hojker in Mirko Vindiš. Foto: Kosi Krvodajalci 21. oktober: Sonja Kiajnšek, Pleter- je 25, Milan Stavinec, Orešje 140, Jože Muhtč, Mata vas 7, Stanko Vršič, Zamušani 38, Marija Mir Er- cegovič, Rimska pl. 21, Ruj, An- drejka Capuder, Borovci 60, Cvetka Dolinar. Vičava 21, Marija Krušič, Spuhlja 132, Izudin Kanlič, Arbajter- jeva 9, Ruj, Miran Zemljarič, Spuhlja 140, Kristina Cartl, Zg. Haj- dina 54, Vlasta Mršek, Ul, Jožefe Lacko 34, Ruj, Andrej Peršuh, Kun- gota pri Ruju 142, Jerica Babulč, Sestrže34. 23. oktobra: Bojan Fras, Potrčeva 22, Ruj, Ciril Predikaka, Majšperk 51, Vincenc Cvetko, Hlaponci 53, Peter Markež, Racar 5, Konrad Visočnik, Placar 54, Zvonko Grešnik, Borovci 23, Robert Krajne, Hlaponci 52, Janez Šeruga, Nova vas 105, Gizela Brumec, Reševa 6, Ruj, Silvo Čeh, Spuhlja 143, Marjan Turnšek, Kicar 7/b, Kamilo Kronvo- gel, Črmlja 7, Franc Rižnar, Po- lenšak 41, Marjan Ozvatič^ Loc. Vrh 1, Leopold Vodušek, Župečja vas 6/a, Stanko Marinič, Racerovci 29, DanijeJ Letič, Popovci 21, Franc Čagran, Žamenci 6, Franc Hrga, Juršinci 75, Dragica Ketc, Stojnci 56/b, Dušan CizerI, Destmik, 26, Terezi[a Feguš, Mejna c. 4, Ruj, Ivan Seguía, Juršinci 48, Andrej Vindiš, Zg. Leskovec 12/b, Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Jože Cvetko, Hlaponci 53/b, Franc Vilčnik, Mure- tinci 20/a, Jože Belšak, Popovci 5. ^ Leopold Rodošek, Sela 31/a. Edi , Drevenšek, Sedlašek 20, Marjan | Voda, Straža na Gori 27, Danilo Bo- Î rovčak, Mejna c. 30, Ruj, Danijel : Visenjak. Dravska pot 6, Mitóavz na Dr. polju. Jožef Plaveč, Ivanjkovci 4, Franc Murko, Slovenja vas 54, Slavko Jerebic, Zagorci 21, Branko Majer. Pri vrtnariji 57, Maribor, Da- niel Petrovič, Podvinci 124/a, Jože Rojko, Sp. Korena 70, Boris Kur- bus. Prepelje 42, Bomt Seguía, Juršinci 48, Simon Gomzi, Novinci 33. ^ PISE: ING. MIRAN GLUŠIČ / * V VRTU џ V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTI Vrt v listopadu Po nekaj močnejših slanah zadnje dni oktobra je pričelo odpadati listje s sadnih In okrasnih drevnin. Vrtno rast- linje je tako po živopisanih jesenskih barvah spremenilo svojo podobo In bo naslednjega pol leta samevalo brez listja ter v času mirovanja ponovno pričakalo vigred. Uredimo In pospravimo v vrtu vse, kar je s koncem vege- tacije odslužilo In tjakaj ne sodi več, da bo njegova po- doba tudi pozimi ostala urejena In privlačna. v SADNEM VRTU se tudi v lis- topadu lahko dogodi, da listje zlasti s peškarjev (jablan in hrušk) ne odpade. Med številnimi vzroki za ta pojav je najčešći neuravno- vešeno gnojenje in prehrana sad- nih rastlin, še posebno z dušičnimi gnojili. Morda smo teh uporabili preveč ali pa z njimi gno- jili prepozno v času vegetacije ko- nec pomladi ali celo poleti, s čimer se je vegetacija časovno podaljšala, lesni poganjki pa zara- di tega še niso povsem dozoreli. Pomoči takšnemu drevesu v tem obodbju ni, je pa izkušnja več, kako ravnati pri prehrani sadnih rastlin v naslednjem letu. Zimsko rez dreves, pri katerih se je vege- tacija zavlekla, odložimo na poz- nejši pomladanski čas, ko je lažje ločiti prezimili in pozebli les. Na drevesa, ki niso odvrgla listja, smo pozorni ob prvem snegu, da ga ob izdatnejših snežnih padavi- nah stresamo z dreves in pre- prečimo lomljenje vej. Polomljene in poškodovane veje med letom ali ob obiranju, ne glede na sadno vrsto, obrežemo takoj po končanem obiranju sadja oziroma pred zimsko zmrzaljo in snegom. Rana na zlomljenem mestu veje je lahko izredno veli- ka, skoznjo se izceja rastlinski sok, hkrati pa je takšna rana iz- postavljena glivičnim okužbam in trohnenju. Poškodovano vejo odrežemo pri njeni osnovi ob zdravi veji ali deblu, rezno ploskev zgladimo z ostrim sadjarskim nožem in zamažemo s cepilno smolo, V listopadu, ko odpade večina listov s koščičarjev, je primeren čas za škropljenje in varstvo pred okužbo z breskovo kodravostjo. Škropimo z bakrovimi pripravki v lepem, mirnem in suhem vreme- nu, ko ne zmrzuje. Škropljenje mora bitt opravljeno temeljito, V OKRASNEM VRTU je bilo letošnje oktobrsko vreme ugodno za sajenje tulipanov in drugih čebulnic spomladanskega cvetja. Sadili smo jih med 5, in 25, okto- brom, da se do nastopa mraza v jesenski topli in vlažni zemlji iz čebulic razvijejo koreninice. Če sajenja čebulic v oktobru nismo uspeli izvesti in da čebulice ne bi ostale neuporabljene, sajenje opravimo čim prej, dokler zemlja ni zmrzla. Da jih morebitni padec temperature ne bi presenetil, za- radi česar se ne bi mogle dobro vkoreniniti, jih po površini zavaru- jemo s slamo, senom, listjem ali šoto. To zaščito prekrijemo s smrečjem, da je veter ne odpiha. Takšno pozno sajenje čebulic tuli- panov, ki so potrebni toplotne zaščite z zastirko, pa lahko volu- harju služi kot vaba in izvrstno zimsko zavetišče, zato ga mora- mo pred tem zanesljivo iztrebiti. Potaknjenci pelargonij, fuksij in vodenk, vloženi na vkoreninjenje avgusta in septembra, so se dos- lej že dobro vkoreninili. Enako kot drugo pred zimsko pozebo občutljivo okrasno rastlinje vložimo tudi vkoreninjence v zi- movališče. V času zimskega miro- vanja mlade vkoreninjence negu- jemo s posebno pozornostjo. Za- livamo jih le s postano vodo sob- ne temperature, ki pa je lahko le tolikšno, da se koreninska gruda na zasuši. Mlade korenine so namreč izredno občutljive na obi- lico vlage in okužbe s koreninsko gnilobo. Hranjene naj bodo na svetlem in sorazmerno hladnem mestu z okrog 10 C, Z ZELENJAVNEGA VRTA po- spravimo še zelje, črno redkev, korenje in druge vrtnine, ki bi ut- egnile pomrzniti ob občutnejših poznih jesenskih mrazovih. List- nati ohrovt še nekaj časa pustimo na prostem, saj je uporaben, tudi če ga pobiramo izpod snega, Brstični ohrovt pa lahko pobiramo za sprotno rabo, saj dobro pre- naša zmerno zimsko zmrzal, Brstičnemu ohrovtu ne smemo odtrgavati in odstranjevati listov s stebel in puščati golih glavic, četudi so spodnji listi v tem času že zasušeni, ker brste oziroma glavice varujejo pred zmrzaljo. Endivijo prekrijemo s toplim vrteksom, kjer bo na prostem, če začetek zime ne bo presenetljivo hladen, še najbolje vzdržala do konca decembra. Endiviji, ki je že spravljena v zimsko gredo ali shrambo, kjer ne zmrzuje, sproti odstranjujemo nagnite liste in zu- nanje liste, na katerih so pojavlja- jo znaki okužb črne listne pega- vosti. S sprotnim odstranjevanjem okuženih listov in skrbjo, da listi niso vlažni oziroma orošeni, znat- no podaljšamo trpežnost zdrave hrambe endivije. Poleti sejan in sajen por za zim- sko in zgodnje pomladansko rabo še oplejemo raznih plevelov, ki so se morebiti pojavili v zadnjem obdobju, in rahlo osiplje- mo, Osipavanje je priporočljivo opraviti s kompostno sprstenino, s čimer rastlino zavarujemo pred pozebo ob ostrejšem mrazovju in pobelimo steblo do prvih listov, s čimer povečamo kakovost in upo- rabnost pridelka, Miran Glušič, ing. agr. I TEDNIK -6. NOVEMBER 1997 PO NASIH KRAJIH - 21 ORESJE / SMETIŠČE SREDI NARAVE, Ribnik - farro onesnazevalœv Ko je ribolovna sezona pri koncu, opravijo športni ribiči ponavadi pregled ulova rib, ribolovnih dni, potrošnje ribiškega pribora in še marsikaj, kar sodi v športno ribištvo. Nekateri, žal redki, pa se ob koncu sezone radi spomnijo, kaj so naredili proti onesnaženju narave in za ohranitev okolja, kar je poglavitna naloga vsakega ribiča. Ob začetku sezone je želja k vseh, da bi ohranili naravo v stanju, v kakršnem je. Pa žal to ni tako. Če se peljete iz Ptuja skozi Vičavo, lahko že kmalu po koncu naselja zavijete z asfalta na levo proti strugi Drave. Le nekaj metrov od ceste se v zelen- ju skriva naravni ribnik Orešje. Nekateri mu pravijo kar bazen, saj je bil pred desetletji skupaj z Gunžerjevim otokom priljublje- no kopališče. Ta idilična na- ravna točka pa je bila tudi pril- jubljen kraj športnih ribičev. Nekaj časa je bil tudi učni poli- gon za mlade ribiče, ki so tam organizirali ribiška tekmovanja mladinskih sekcij. V ta namen so kosili travo in alge ter urejali obrežja. Potem so ga iz raznih vzrokov to opustili, čeprav ne popolnoma. To so takoj izkoris- tili onesnaževalci in kmalu so se pojavili prvi kupi odpadkov. Na- jprej so bili kupi razvrščeni po "strokah" in je bilo razvidno kje je odpadke odvrgel radijski teh- nik, kje delikatesna trgovina, zi- dar, mesar itd. Sedaj pa je tam že pravo smetišče, kjer je svoje mes- to našlo tudi odsluženo pohištvo. Že večkrat je bilo do- kazano, da to delajo ponavadi tisti, ki se navzven kažejo kot iz- redno čisti in urejeni ljudje, ki pred sosedi potarnajo, koliko- krat so sesali po stanovanju, ste- pali preproge in urejali okrog hiše. Smetnjak ob bližnjem po- toku pa jih prav nič ne moti. Ribnik v Orešju spada v katas- ter slovenskih voda in bo tudi os- tal, ne glede na to, kdo ga ima v upravljanju. Upajmo, da bo dos- top do njega zaradi smeti še možen. Odlagalci smeti in drugih odpadkov pa so vredni prezira, saj jim bo vseeno, če bomo na Ptuju dobili nov ekološki problem. S. Vičar Fotelj ravno ne sodi k ribiški opremi ... LENART Ocfgovorne/e cfo окаЦа Lenarška občina se je pred leti prva odločila za ločeno sor- tiranje in zbiranje odpadkov. Akcija se je lepo prijela in danes je Lenart lep primer, kako se da tudi na ta način zmanjšati obremenjevanje okolja. Kljub sorazmerno ugodnim ocenam pa se tudi v lenarškem delu Slovenskih goric še vedno srečujejo z divjimi odlagališči smeti in odpadkov. Veliko jih je po suhih rečnih dolinah, največ v gozdovih in celo v opuščenih starih vodnjakih. Z dopolnjenim odlokom o ravnanju s komunal- nimi odpadki naj bi na tem področju naredili red, smeti pa odvažali od vseh gospodinjstev. Poglavje zase so slabe ceste in poti, zato se smetarji večkrat znajdejo po svoje. Še najbolje tako kot na posnetku, ki pri- kazuje zbrane smeti v vrečah ob Pesnici, do katere lahko pripelje tovornjakov Letnik-Sauber- macher. To podjetje v lenarški občini vzorno skrbi za odvoz smeti in odpadkov. M. Toš LJUBLJANA / VELIKA HOKEJSKA HALA TIVOLI NABITO POLNA Poslušali smo Prodigy v PETEK, 31. OKTOBRA, JE BIL V UUBUANI KONCERT ANGLEŠKE SKUPINE PRODIGY - OGLEDALO SI GA JE SKORAJ 10.000 UUDI Ko sem opoldan prišel na' ptujsko železniško postajo, sem srečal kar nekaj razgretih Ptujčanov, ki so se tako kakor jaz odpravljali na koncert. Čeprav ni bil to edini vlak, ki je na dan čarovnic peljal v Ljubljano, je bil precej zaseden, saj je na njem bilo že ogromno oboževalcev iz sosednje Hrvaške. Že sam pogled nanje - živo pobarvani lasje, iro- keze, slogani na majicah itd. - mi je dal vedeti, da so tudi oni namenjeni v Ljubljano. Kljub govoricam, da se bodo Prodigy po uspešni turneji po Evropi in ZDA, kjer so bili predskupina znanim Ircem U2, razšli, je koncert bil. Med oboževalci pa je vse do zadnjega dne vladala velika napetost, ali koncert sploh bo, saj je med dru- gim letos že odpadel koncert Michaela Jacksona, legendarne- ga pop zvezdnika. Michaelov koncert naj bi odpadel zaradi premajhnega zanimanja Sloven- cev zanj, tega pa ne bi mogli reči za Prodigy. Kljub temu da je bil koncert dan pred dnevom mrtvih in tudi karta ni bila ravno poceni, v predprodaji po 3850 tolarjev, na dan koncerta pa bi naj bila po 4200 tolarjev, je bil razprodan že nekaj dni prej. Zato je pred vrati hale Tivoli os- talo kar nekaj navdušencev, ki si niso mogli kupiti karte, saj je bila ponudba preprodajalcev ve- liko manjša od povpraševanja in je cena kar pogosto narasla na 10.000 tolarjev in več. Prodigy izvirajo iz začetka de- setletia in so si nadeli ime po klaviaturi, ki si jo je kupil Liam in se je imenovala 'The Mood Prodigy'. Najprej sta se spoznala Keith Flint, poznan po agre- sivnosti, sedaj tudi po irokeški pričeski, in Liam Howlett, ki je bil DJ na raveu, kjer se je Keith segrel nad njim. Tam si je Keith sposodil kaseto njegovih miksov in jo pokazal svojemu prijatelju Leeroju Thomhillu. Ta je pred- lagal, da bi ustanovili skupino. Vendar so pred prvim nastopom poiskali še en vokal, in to je bil Maxima Reality oz. Keet Palmer (črnec, ki ima vse zobovje obda- no z zlatom). Njihov prvi album je bil 'The Prodigy Experience'. Žel je uspehe na angleških lestvicah, vendar je večina pos- lušalcev dvomila o še kakšnem uspehu te skupine. Leta '93 je izšel že drugi album z naslovom 'Music For The Gilted Genera- tion' in se prodal v milijonski nakladi, pa tudi singli s tega al- buma so šli za med. Marca leta '96 pa so izdali singl Firestarter, ki se je zelo usidral tudi pri slo- venskih MTV-jevcih. Sledil mu je singl Breathe, oba pa sta bila prodana v skoraj milijonski nak- ladi. Julija letos je izšel zadnji al- bum, s katerega sta tudi omenje- na singla, z naslovom 'The Fat of the Land', in po prodaji krepko presegel prejšnja dva. Nekaj čez osmo uro se je na odru pojavil ljubljanski DJ Bra- ne, a namesto da bi ljudi segrel, je storil ravno obratno. Zanj bi z milimi besedami lahko dejal, da je to, kar je pokazal v prve j)ol ure, bil popoln polom. Šele zadnjih nekaj minut, ko so ga z odra že počasi izpodrivali Pro- digy, se je izkazal in pokazal, da si je mogoče res zaslužil biti 'predskupina'. Ob deveti uri so na oder privreščali člani skupine Prodigy s 'Change my Pitch up. Smack my Bitch up!', kar so uvodne vrstice zadnjega, v mili- jonski nakladi prodanega albu- ma The Fat Of The Land. Pravo vzdušje pa se je začelo šele pri tretji pesmi, ker jo je publika zelo dobro poznala, in se skozi ves koncert dvigovalo. Še po- sebno ko se je skupini pridružil kitarist Gizz Butt. Če so do ta- krat na punk korenine spomin- jala le Keithova oblačila in lasje, pa po zvokih iz kitare ni bilo več dvoma, da je punk mrtev, a da so ga Prodigy uspeli na novo izna- jti. Najbrž prav v punkovskih ko- reninah leži vzrok, zakaj Prodigy ne igrajo niti ravea niti techna ali česa podobnega. Po surovi ener- giji, ki jo kaže njihova glasba, in sili, s katero prodirajo in podirajo vse glasbene oklepe, je njihova glasba še najbliže prav punku, le da so njihova glasbila klaviature, miksi, sampli, računalniki, voka- li in kitara. Kljub precejšnji udeleženosti obadovcev - varnostnikov, ki so ob vstopu v dvorano temeljito pregledali in otipali vsakogar in ki jih je kar mrgolelo pred od- rom, je ob njihovi nepazljivosti uspelo enemu od oboževalcev pobegniti na oder. Vendar pa je njegovo skakanje po odru trajalo le nekaj sekund, dokler ga niso varnostniki odstranili, seveda v spremstvu Keitha, ki je vnetemu oboževalcu podaril nekaj modric. Glede koncerta bi dejal, da bi lahko bil malenkost daljši, saj je bilo ura in pol premalo, da bi zaigrali vse uspešnice, kaj šele vse poznane skladbe. Verjetno je na dolžino veliko vplivalo to, da so bolj navajeni igrati kot predskupi- na, ki je časovno pogosto omejena. Nekateri kritiki so se zgražali nad tem, da je koncert zvenel, kot če bi poslušali CD. a dejal bi le to, da sem bil presenečen, kajti le malo je skupin, ki te z nastopom v živo ne razočarajo. V glavnem: bilo je su- per. In končno so tudi pri nas zaživeli koncerti, kajti čez dober teden bodo v Ljubljani že Faith No More. Aljoša Ozmec Zlati nasmeh Keeta Pal- merja. Foto: Aljoša LENART / OKTOBRSKA POŽARNA PREVENTIVA . Uspešni v mesetu varsiva pred požari v Gasilski zvezi Lenart, ki že vrsto let j usklajujejo strokovna opravila med gasils- j kimi društvi v lenarški občini, so nadvse ^ zadovoljni z letošnjimi akcijami v v me-; secu varstva pred požari. Kot nam je pove-^ dal tajnik lenarške gasilske zveze Jo/e Horvat, so organizirali veliko na- jrazličnejših dejavnosti, s katerimi so pos- kušali izboljšati požarno preventivo. Pripravili so pregled opreme, tehnike, vozil in ga- silskih domov, administrativnega in finančnega; poslovanja GD, pripravili odmevno srečanje gasils-1 kih veteranov, na katerem so načeli tudi organizi- ranost gasilstva in tradicijo, ki ima globoke koreni-; ne. Med najstarejšimi društvi v Sloveniji sta GD; Lenart iz leta 1874 in Sveta Trojica iz leta 1875. Poskrbeli so tudi za mlade gasilce in naraščaj na os-| novnih šolah, na katerih delujejo društva Mladi ga- silec. Srečali so se na OŠ Sveta Ana v Slovenskih! goricah, za nameček pa so jim pripravili še strokov-j no ekskurzijo. V okviru letošnjega meseca varstva pred požari so v Gasilski zvezi Lenart pripravili veliko operativno- taktično vajo, s katero so preizkusili taktično znan- je gasilcev, predvsem pa zmogljivost gasilske tehni- ke in opreme. Kljub velikim naporom je tehnika včasih še vedno pomanjkljiva, kar velja zlasti za tehniko in opremo za reševanje v primeru eko- loških in naravnih nesreč. Bogate in zanimive programe so pripravili tudi v gasilskih društvih, ki so letos poskrbela za strokov- na predavanja o požarni preventivi in za dneve odprtih vrat. Razstavili so gasilsko tehniko in opre- mo, ki so si jo ogledovali tudi osnovnošolci in varo- vanci lenarškega vrtca. Imeli so še preventivne preglede dimnikov in dimniških naprav, pregledali so ekološko ogrožena območja v občini Lenart in načeli še nekaj drugih aktualnih problemov, ki so povezani s prizadevanji za učinkovitejšo požarno preventivo na širšem območju osrednjih Slovens- kih goric. M. Toš PTUJ / STUDENCNICO UREJAJO l/bcfofofr urejen še pred zimo Po štirih letih prizadevanj se je letos pričel uresničevati projekt vzdrževalnih del na Studenčnici, ki delno vključuje tudi renaturacijo. Zanj so si prizadevali naravovarstveniki, urbanisti, vodarji, občani in nekateri drugi. Še posebej pa so si za ureditev Studenčnice prizadevali vodarji, da bi mes- to imelo primerno urejen vodotok. V okviru projekta vzdrževal- nih del gre za to, da se mulj, ko- munalne in druge usedline spra- vijo iz korita in da se zagotovi, da bo tudi pri sušnem obdobju korito imelo vodo. Dela bodo veljala 24 milijonov tolarjev; po- lovico je prispevek ministrstva za okolje in prostor, polovico pa mestne občine Ptuj, s katero Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, ki bo še pred zimo končalo ureditvena dela na vodotoku, kar predstavlja dve tretjini pro- jekta, pogodbe še nima podpisa- ne. Po izjavi direktorja Draga Klobučarja jo bodo podpisali te dni. Urejanja okolja pa se bodo lotili prihodnjo pomlad. V tem trenutku je vodotok očiščen v dolžini 2,3 km od spodnjega mli- na do kmetije Zupanič. Pri teh delih gre za sonaravno - parkovno urejanje. Čeprav šte- vilni občani, zlasti še tisti v ne- posredni bližini, povezujajo zdajšnja ureditvena dela na Stu- denčnici z gradnjo golf igrišča. Drago Klobučar poudarja, da ta dela nimajo nobene neposredne povezave s to gradnjo, čeprav se je golf igrišče dotika in jo neka- jkrat tudi prečka. Samo urejanje Studenčnipe so občani sprejeli zelo različno. Največ negodo- vanja je bilo pri tistih, ki so s svojimi zasebnimi interesi že se- daj posegali v vodno zemljišče in na to območje ali pa jih je uredi- tev kako drugače prizadela. Veli- ka večina pa je vzdrževalna dela sprejela z odobravanjem, saj so bili nekateri med njimi pred šti- rimi leti pobudniki za omenjena dela. Nesporno pa je, da imajo nekateri pomisleke glede gradnje golf igrišča in jih zato tudi povezujejo z ureditvenimi deli na Studenčnici, ki so se zgolj po naključju (državni de- nar je bil na razpolago, če je bila delež pripravljena zagotoviti tudi občina) pričela uresničevati letos, čeprav je načrt star že štiri leta. "Mislim, da bodo prihodnjo pomlad, ko bomo projekt vzdrževalnih del na Studenčnici končali, zadovoljni vsi. Potrebno pa bo doreči vzdrževanje. Sama ureditev brez poznejšega vzdrževanja ni dovolj. Tudi pri vzdrževanju naj bi veljal enak odnos kot pri financiranju zdajšnjih vzdrževalnih del. Vodnogospodarski objekti so po zakonu o gospodarskih javnih službah in po zakonu o varstvu okolja v državni lasti. Stališče pa je, da pri manjših vodotokih, takšna je tudi Studenčnica, brez udeležbe lokalne skupnosti pri vzdrževanju ne bo šlo. Zato bo potrebno najti pameten kompro- mis med državo in lokalno skup- nostjo," je povedal Drago Klo- bučar. MG 22 - SPORT 6. NOVEMBER 1997 - TEDNIK ŠPORTNE NOVICE PTUJ« Sejem rabljene smučarske opreme v soboto in nedeljo, 15. in 16. novembra, bo v športni dvorani Mladika na Ptuju sejem rablje- ne zimske športne opreme. Opremo, ki jo želite prodati, bosta organizatorja. Smučarski klub Ptuj in Šport center Beivi, sprejemala že v petek, 14. no- vembra, od 19. do 22. ure. Se- jem bo odprt v soboto od 8. do 19. ure, v nedeljo pa od 8. do 16. ure. Kupiti bo mogoče tudi novo smučarsko opremo. MZ ODBOJKA« Tabor - Marsel 0:3 MARSEL: Terbučeva, Goj- koškova, Prauhartova, Mer- harjeva, Vindiševa, Zenuno- vičeva, Intiharjeva, Lipovčeva in Godčeva. Odbojkarice ptujskega Marse- la so gostovale v Ljubljani pri ekipi Taborja, ki že nekaj let goji prvoligaške ambicije. Za domačinke je bilo to priložnost, da se približajo vodeči ptujski ekipi. Toda dekleta Marsela so zaigralae povsem drugače kot na srečanju preteklega kola, ko jim ni šlo nič kaj od rok. Rezul- tati nizov: 11:15, 13:15, 7:15. Srečanje ni bilo lahko. Podatek, da so za tri nize potrebovale de- vetdeset minut, pove vse. V soboto bodo odbojkarice Marsela ob 18. uri v športni dvorani Center gostile ekipo Preval j. Danilo Klanjšek MALI NOGOMET т Interior Meteorplast - Mila Poetovio 6:5 (3:0) STRELCI: 1:0 Stojko, (2), 2:0 Stojko (18), 3:0 Novak (20), 4:0 Hošpel (32), 5:0 Nemec (44), 5:1 Brečko (50), 5:2 Brečko (48), 5:3 Brečko (50), 6:3 D. Novak (55), 6:4 Klinger (57),6:5Klinger(58). MILA POETOVIO: Komik, Presečnik, Brečko, Arlič, Pre. Maksimovič, Huzjak, Klinger, Jerinič, Pe. Maksimovič, Lončarič. Ptujčani so v Ljutomeru doživeli minimalni poraz proti domači ekipi Interierja Meteor- plasta. O zmagovalcu je odločil prvi polčas, kjer so si Ljuto- merčani priigrali tri zadetke prednosti. Tudi začetek nadal- jevanja je pripadel domačim no- gometašem, ki so dosegli še dva zadetka. Nato pa so Ptujčani zaigrali zelo dobro in v štirih minutah je igralec Mile Poeto- vio dosegel tri zadetke. Potem so prehitro prejeli še šesti zade- tek in dva zadetka Borisa Klin- gerja v zaključku srečanja sta bila premalo za kaj več kot čast- ni poraz. V petek, 22. novembra, bodo nogometaši Mile Poetovio v športni dvorani Center ob 20. uri gostili vodeče moštvo v 1. SLMN Mizarstvo Krošelj. Danilo Kiajnšek KEGUANJE« Pričetek ligaških tekmovanj Tekmovanje so pričeli tudi kegljači ptujske Drave, ki nas- topajo v 1. ligi KD Maribor. V prvem krogu so imeli za na- sprotnika Prepolje in srečanje izgubili s 4953:4931. Izidi kegl- jačev Drave: Šeruga 869, Plajnšek 838^ Vranješ 814, Ha- ladeja 813, Cuš 807 in Arnuš 790 podrtih kegljev. V drugem krogu so se ptujski kegljači po- merili z ekipo Fale in izgubili s 4849:4829. Posamezni izidi: Šeruga 886, Haladeja 813, Arnuš 795, Čuš 79a, Plajnšek 789 in Sušaiij 755 podrtih kegl- jev. Alojz Šeruga je v prvih dveh krogih imel najboljši po- samezni izid v ligi. Danilo Kiajnšek ROKOMET« Turnir v Ormožu Rokometni klub Ormož je iz- koristil premor v prvenstvu in organiziral rokometni turnir, kjer so zraven domače ekipe nastopili še Drava (Ptuj), Var- teks (Varaždin) in Gorenje B (Velenje). Kljub temu da ekipe niso nastopile v kompletnih postavah, so gledalci lahko vi- deli zanimiva srečanja. Rezultati: Ormož - Drava 23:21, Gorenje B - Varteks 27:26; za 3. mesto: Drava - Var- teks 29:27; za 1. mesto: Gorenje B - Ormož 31:29. Vrstni red: 1. Gorenje B, 2. Ormož, 3. Drava, 4. Varteks. Danilo Kiajnšek MALINOGOMET ф Medobânskç prvenstvo OS športni zavod Ptuj razpisuje medobčinsko prvenstvo osnov- nih šol v malem nogometu za učence 7. in 8. razredov. Tek- movanje bo od ponedeljka, 10., do petka, 14. novembra, od 14. do 17. ure v športni dvorani Mladika. Finale bo v soboto, 15. novembra, ob 9. uri v šport- ni dvorani Center. Področno osnovnošolsko prvenstvo v ma- lem nogometu za učence 7. in 8. razredov pa bo v soboto, 13. de- cembra. ROKOMET« Občinsko prvenstvo OS športni zavod Ptuj razpisuje medobčinsko prvenstvo osnov- nih šol v rokometu za učence in učenke 7. in 8. razredov. Tek- movanje bo v soboto, 22. no- vembra, ob 9. uri v športni dvo- rani Center v Ptuju. NOGOMET I SEtfTJUR - ALUMINIJ 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Valek (24), 2:0 Blatnik (49), 2:1 Krašovec (54), 3:1 Šoštar (63), 4:1 Sostar (83). ALUMINIJ: L. Šnugoc, Grbavac, Krajne, Perkovič, Rozman, J. Smigoc, Kolar, Boškovič, Kraševec, Fridl (Habjanič), Emeršič. Nogometaši Aluminija iz Ki- dričevega so v Šentjurju doživeli drugi zaporedni poraz. Domači nogometaši so že v 24. minuti povedli z zadetkom Vale- ka. Po prejetem zadetku so Ki- dričani strnili vrste in zaigrali bolje. Imeli so dve priložnosti za izenačitev. Do konca prvega polčasa pa se rezultat ni spreme- nil. Začetek nadaljevanja srečanja je minil v znamenju domačih, ki so hitro dosegli dru- gi zadetek. V 54. minuti je napa- dalec Aluminija Kraševec znižal rezultat. Toda domači nogome- taši so devet minut kasneje dose- gli še tretji zadetek. V 67. minuti je bil izključen nogometaš Alu- minija Jože Šmigoc in gostje so na igrišču ostali z desetimi igral- ci. To so seveda izkoristili igral- ci Šentjurja, dosegli še zadetek in na koncu visoko zmagali. V soboto bodo nogometaši Aluminija v Kidričevem igrali z ekipo mariborskega Želez- ničarja. Danilo Kiajnšek MNZ PTUJ -1. RAZRED Rezultati 11. kroga: Bistrica - Hajdina 0:0, Videm - Slovenja vas 3:3, Domava - Stojnci 0:1, Gorišnica - Gerečja vas 0:3, Sre- dišče - Eltehšop R. 3:2, Prager- sko - Boč 1:5. 1. GEREČJA VAS 11 8 2 1 23:8 26 2. DORNAVA 11 8 1 2 30;7 25 3. STOJNCI 11 7 1 3 20:19 22 4. HAJDINA 11 6 3 2 29:9 21 5. SLOVENJA VAS 11 5 5 1 23:11 20 6. BOČ 11 4 2 5 18:13 14 /.SREDIŠČE 11 4 2 5 34:34 14 8. VIDEM 11 3 4 4 21:21 13 9. ELTEHŠOP RO. 11 3 3 5 17:26 12 10. BISTRICA 11 2 2 7 8:21 8 11.PRAGERSK0 11 2 O 9 16:47 6 12. GORIŠNICA 11 O 4 7 7:28 4 Pari 12. kroga: Eltehšop R - Gerečja vas, Bistrica - Stojnci, Videm - Boč, Pragersko - Sre- dišče, Gorišnica - Hajdina, Dor- nava - Slov. vas. MHZ PTUJ - II. RAZRED Rezultati 10. kroga: Polskava - Ormož 1:1, Haj dose - Pago Le- skovec 2:4, Podvinci - Grajena 1:4, Tržeč - Markovci 2:3, Apače - Bukovci 3:3. 1. MLADINEC 9 8 0 1 24:6 24 2. PAGO LESKOV 9 6 1 2 24:17 19 3. ORMOŽ 9 5 2 2 26:15 17 4. GRAJENA 8 5 0 3 22:19 15 5. POLSKAVA 9 4 2 3 18:13 14 6. APAČE 10 4 2 4 19:23 14 7.HAJD0ŠE 9 4 14 17:16 13 8. TRŽEČ 9 2 3 4 14:19 9 9. MARKOVCI 9 3 0 6 15:22 9 10. BUKOVCI 8 12 5 16:18 5 11. PODVINCI 9 0 1 8 8:34 1 Pari 11. kroga: Pago Leskovec - Podvinci, Markovci - Mladi- nec, Ormož - Hajdoše, Grajena - Tržeč, Bukovci - Polskava. Sandi Mlakar planinski kotiček Mmiadd izlet v neznano Jesenski dnevi so vsak dan krajši. Plan- inske želje se z visokih skalnih gora pomikajo vedno bliže domu. Jesenski izleti v sredogorje so prava paša za oči, kadar gozdovi zažarijo v svojih barvnih odtenkih, ki se jih radovedno oko nik- oli ne more dovolj nagledati. Pojdite torej tokrat z nami na krajši izlet v neznano. Dovolj bo hoje za malo zahtev- nejše planince, ne preveč pa za sprehod manj utrjenih. Hoje bo okoli 4 ure s krajšimi in daljšimi postanki. Na cilju bo možno tudi okrepčilo. Razgled bo na vse strani, če nam bo vreme naklonjeno. Dobi- mo se v nedeljo, 16. novembra, ob 6.30 na ptujski železniški postaji. Cena prevoza je okoli 1.200 SIT. Karte bomo kupili kar v vlaku. Oprema naj bo topla, zimska. Hrana je iz nahrbtnika. Povratek je 17.30 z vla- kom. Prijave in informacije v društveni pi- sarni ali po telefonu 772-917. Vodi Vika Dabič. Viktorija Dabič IZLETI PD PTUJ V NOVEMBRU: 8.11. pohod od Litije do Čateža; vodi U. Vidovič 15.11. kviz Mladina in gore; organizator- ji: Planinska zveza Slovenije, OS Podleh- nik in PD Ptuj 22.U. Gora Oljka; vodi B. Hedl . 23.11. Cemšeniška planina; vodi U. Vido- vič 28.11. predavanje o Braziliji; predava V. Podgoršek Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj STRELSTVO SD Ptui hrani naslov prvaka Odbor za izvedbo dopisne državne liga je razpisal pogoje za po- tek državne dopisne lige z zračno standardno puško, zračno se- rijsko puško in zračno pištolo. Tekmovanje je ekipno in posa- mezno. Liga poteka v šestih krogih. Najboljši deset se uvrsti v polfinale v kraju gostitelja, prvih pet ekip in posamezniki pa tek- mujejo v finalu. Rekordi dopisne lige se dosegajo samo v polfi- nalu in finalu. Pri veteranih je dopisna liga tudi uradno državno prvenstvo. Moški so razdeljeni v tri skupine (od 50 do 60 let, od 60 do 70 let ter nad 70 let), ženske pa v dve (od 35 do 55 let ter nad 55 let staros- ti). Polfinale bo 21. januarja in finale 14. marca. Tri najboljše ekipe v finalu sprejmejo pokale v trajno last, najboljši posamezniki (tudi v ekipah) pa medalje in praktične nagrade. Z našega območja bosta nastopili Strelska družina Ptuj in SD Ptuj-Petlja. Strelci Ptuja bodo nastopali v mladinski, članski in ve- teranski konkurenci. Lanski ekipni zmagovalec je Strelska drtižina Ptuj in to že petič zapored. SD Ptuj - Petlja je bila četna. Posamez- no je zmagal v streljanju s pištolo mladinec Matija Potočnik, član Franc Bedrač in med veterani Slavko Ivanovič. Ptujski strelci pričakujejo tudi letos ekipne in posamezne zmage. Si JUDO / UDELEŽENEC EP MARKO KRAMBERGER itrropsko prvenstvo - krona rezultatov ШЕшт Evropska in svetovna prvenstva so žal mnogim športnikom le pobožna želja. Veliko truda, energije in prostega časa je potre- bno vložiti na poti k uspehu, ki je prepredena z mnogimi ovi- rami. Volja in vztrajnost sta vodili tudi ptujskega judoista Marka Krambergerja k uresničitvi zadanega cilja: nastop na evropskem prvenstvu. Judo klub Drava ima tako v reprezen- tančni \Tsti kar dva predstavnika, ki bosta zastopala Slovenijo na bližajočem se mladinskem evropskem prvenstvu v Ljubljani. # Z judom si se začel ukvar- jati šele pred štirimi leti, danes pa si že zmagovalec velikih evropskih turnirjev in celo udeleženec evropskega prven- stva ... Marko Kramberger: Prvič sem se z judom seznanil ob prihodu v srednjo policijsko šolo v Ljubljani, kjer sem treniral prvo sezono. Po letu dni sem se odločil za resno delo v judo klubu Drava Ptuj pod vodstvom odličnega trenerja Filipa Leščaka. Pb prvem srečanju mi je dejal: 'Čez tri leta je evropsko prvenstvo v Ljubljani. S skupnimi močmi nama lahko uspe.' Takrat je bila to le utopična želja, danes pa real- nost. Z njegovo pomočjo mi je us- pelo. Ф Priča smo izjemnemu napredku v kratkem času. Po oceni judoističnih strokovn- jakov si med najperspek- tivnejšimi judoisti v mladinski konkurenci. Marko Kramberger: Kot debi- tant na tekmovanjih nasploh sem v sezoni 94/95 na mladinskem državnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Sledilo je nekaj uspešnih nastopov na domačih prvenstvih. Pod vodstvom trenerja Leščaka sem treniral po začrtanem pro- gramu in kvaliteta je le naraščala. Dosegel sem tudi nekaj od- mevnih rezultatov na mednarod- nih prvenstvih. Imel pa sem jasno zastavljen cilj: postati mladinski državni reprezentant, status, ki mi odpira pot v evrop- sko judoistično areno, hkrati pa, kar je razumljivo, kup odrekanj in garanja. Z rezultati letošnje sezone pa sem še posebej zadovoljen: mlad- inski viceprvak Slovenije v abso- lutni kategoriji, 3. mesto na članskem državnem prvenstvu in prvo mesto na državnem prven- stvu ministrstva za notranje zadeve. Z reprezentanco MNZ sem tudi uspešno nastopil na članskem policijskem svetovnem prvenstvu, kjer sem osvojil 5. mesto. Ф Svojo uvrstitev v reprezen- tanco, s katero boš nastopil na EP, si več kot upravičil z osvo- jenima kar dvema evropskima pokaloma. Marko Kramberger: Uradna odločitev JZS za udeležbo na EP je padla pet pred dvanajsto. Spo- drsljaj na državnem prvenstvu je vzrok, da sem se moral vso se- zono boriti za čim višje uvrstitve na mednarodnih ttirnirjih za vstopnico na evropsko prvenstvo. Osvojil sem dva evropska pokala v Tarcentu (Italija) in VoUksbrucku (Avstrija), dosegel pa sem še nekaj vidnih reztiltatov na evropskih pokalih v Paksu in Villachu. Končna odločitev in zagotovitev mesta v reprezen- tanci za nastop na EP pa je klub mednarodnim rezultatom padla šele po zmagi nad državnim )rvakom Cerajem na zadnji kvalifikacijski tekmi v Celju. Ф Evropsko prvenstvo se nezadržno bliža, do tvojega nas- topa je le še sedem dni. Kako ocenjuješ pripravljenost in kakšno uvrstitev pričakuješ? Marko Kramberger: Pripravljalno obdobje, ki je vključevalo tudi vse mednarodne ttirnirje, sem pričel z mednarod- nimi članskimi pripravami v Izoli, sledile so priprave na Pok- ljuki in v Ljubljani. Po tednu priprav doma s Filipom Leščakom sem se udeležil med- narodnih priprav na Madžar- skem z evropsko elito, kjer sem srečal domala vso konkurenco, s katero se bom pomeril na EP. Ta teden pa potekajo zadnje taktične priprave v Slov. Bistrici. Glede na tekmovalne reztiltate v tej sezoni mislim, da sem dobro pripravljen in upam na čim višjo uvrstitev. Konkurenca v absolutni^ kate- goriji bo izjemna, saj npr. Španci in Francozi krojijo sam svetovni vrh. # V preteklih sezonah si se povzpel na sam vrh. Cilji za v prihodnje so najverjetneje zelo visoki? Marko Kramberger: Že z naslednjim letom vstopam v član- sko konkurenco. Že v Sloveniji je izjemna konkurenca, tako da bo za vidnejši rezultat potrebno veliko truda. Cilj prihodnjih se- zon je vsekakor članska državna reprezentanca. Marko Kramberger bo na evropskem prvenstvu v Ljubljani nastopil v četrtek, 13. novembra. Dejan Vogrinec pa v petek, 14. novembra. Boji za medalje bodo potekali v soboto in nedeljo. Judo klub Drava organizira ogled prvenstva in vabi vse, da pod- prejo njihova tekmovalca na poti k čim višji uvrstitvi. Prijave spre- jemajo vsak dan do ponedeljka, 10. novembra, v judo centru Drava Ptuj (ob športni dvorani Mladika) ali na tel. 041 689 226. Simon Starček TEDNIK - 6. NOVEMBER 1997 ŠPORT IN DRUŠTVA - 23 ODBOJKA / ZOK ZAVAROVALNICA MARIBOR UUTOMER СШ: шгеМаа lestvice Pod taktirko trenerja Zorana Kolednika je ljutomerska žen- ska odbojkarska ekipa, ki tekmuje v prvi slovensld odbojkar- ski ligi, doslej dvakrat zmagala in doživela štiri poraze, mo- ralo pa jim je spet dvignila sijajna zadnja zmaga nad SoUièmtaB»^______________ Ekipa varovank Zorana Koled- nika je to sezono okrepljena z dvema tujkama. Jitka Stumpero- va, doma iz Češke, je po lanski sezoni, ko je igrala z Mari- borčankami, dobrodošla okrepi- tev v ljutomerskem taboru. Beo- grajčanka Vesna Stankovič, ki šteje dvaindvajset pomladi, pa je prej igrala za zemunsko Mla- dost. Na mednarodnem turnirju na Madžarskem se je spoznala z Ljutomerčankami, opravila preizkus in se odpravila v Prle- kijo. Pravi, da je navajena na di- namiko milijonskega mesta, tu- kaj v tem malem mestecu pa vsi živijo kot ena sam velika družina. To sezono spet odlično igra Mariborčanka Jasmina Vrečko, ki so jo prej pestile poškodbe. O načrtih in ciljih smo povprašali Sašo Vrbnjak, kapetanko ekipe: »Vzdušje v ekipi je dobro. Treni- ramo večji del same, trener pride le dvakrat na teden. V prihodnje nam bo pomagal še trener moške ekipe Danilo Berlot. Tako bomo poskusile še izboljšati treninge. Naši cilji? Predvsem ne smemo končati na dnu lestvice, kajti zadnji dve ekipi izpadeta. V dru- gem delu prvenstva pa realno pričakujemo uvrstitev nekje na sredi lestvice«. In še zadnja novica: Ljuto- merčanke so v nedeljo doma iz- gubile z ekipo Krima. Bojan Pintarič V ekipi ŽOK Zavarovalnica Maribor Igrajo: Mateja Kosi, Saša Piriier, Miša Šoštarič, Marina Kodila, Valerija Tretinjak, Darja Jureš, Tatjana HazI, Anja Sere, Jitka Štumperova, Vesna Stankovič, Jasmina Vrečko, Saša Vrbnjak. Fotografija: Davorin Topolinjak ŠPORTNI KLEPET / TRIATLONEC RADO ACIMOVIC »Sanje so se mi wesniäle« Svetovnega prvenstva v triatlonu v ZDA seje udeležil tudi ptujski triatlonec Radovan Ačimovič. Ta šport spada med zelo zahtevne, predvsem pa izredno naporne. Da se ude- ležiš svetovnega prvenstva, je velik uspeh, saj nanj enos- tavno ne odpotuješ, ampak postaneš udeleženec preko kvalifikacij, o čemer smo v Tedniku že pisali. Sicer pa nam je več o svetovnem prvenstvu povedal udeleženec Rado Ačimovič. # Kje v ZDA je svetovno prvenstvo pravzaprav poteka- lo? "Svetovno prvenstvo v triat- lonu je potekalo na enem iz- med otokov na Havajih, ki se imenuje Big Island, v kraju Kalua Como na zahodni obali. # Nastopilo je veliko števi- lo tekmovalcev. Kako pa ste zadovoljni s svojo uvrstitvijo? "Na Havajih je nastopilo tisoč petsto tekmovalcev. Lahko rečem, da je ta številka stalnica, vsako leto se lahko udeleži tega prvenstva, ki se imenuje Ironman, toliko tek- movalcev. S svojo uvrstitvijo sem za prvič zelo zadovoljen, kajti razmere so tam popolno- ma drugačne kot pri nas: veli- ka vročina, še največji moteči faktor pa je izredna relativna vlaga. Dosegel sem čas 11 ur 4 minute in 28 sekund. V abso- lutni kategoriji sem zasedel 563. mesto, v svoji kategoriji pa 41. Psihološko sem se za tekmovanje veliko bolje pri- pravil kakor za tisto v Nemčiji. Pri tem so mi veliko pomagali naši izkušeni triatlonci, ko sta Igor Kogoj ter Miro Kregar. Največji moteči faktor na tek- mi je bil veter, ki je bil izredno močan, od 20 do 50 kilometrov na uro. To je bilo najbolj opaz- no na kolesarjenju. Tako smo imeli polovico proge (90 km) veter v prsi, o čemer govori po- datek, da so najboljši triatlonci imeli zaradi tega za trideset minut slabše rezultate." Ф Kakšne pa so bile uvrstit- ve drugih slovenskih pred- stavnikov? "Najbolje se je uvrstil Matjaž Kovač iz Ljubljane, Miro Kre- gar je bil okrog 460. mesta, po- tem sem bil jaz, četrti naše gore Ust pa je bil 66-letni zdravnik France Cokan, ki živi v ZDA, vendar tekmuje pod slovensko zastavo. Vsak tekmovalec, ki je pris- pel v cilj, je dobil lično medal- jo. Kaj mi ta medalja pomeni, je težko povedati z besedami. Ko si enkrat na podobnem prvenstvu, ko prideš čez ciljno črto, imaš občutek, kot da so se ti uresničile tiste najbolj skrite želje iz otroštva in poznejših let. Ф Teden dni pred tem tek- movanjem ste dosegli na teku v Ameriki zelo dobro uvrsti- tev. Za kakšen tek je šlo? "V nedeljo pred tekmovan- jem smo se vsi slovenski tek- movalci udeležili teka na 3 in 5 milj, to je na pet in deset kilo- metrov. V absolutni konku- renci sem dosegel šesto, v svoji kategoriji pa prvo mesto." O Pot v Ameriko torej ni bila zaman? "Ne, nikakor ne! Že to, da prideš tja, je veliko doživetje, s tem je poplačan ves trud, ki sem ga vložil!" Ф V svoji karieri ste dosegli vrhunec. Se boste še naprej ukvarjali s triatlonom? "Seveda! V triatlon sem se zaljubil. Ne vem, kje je konec tega. Treniral bom normalno naprej. Mogoče bom naslednje leto ponovno poizkusil, da bi se uvrstil na svetovno prvenst- vo, ki bo na Havajih." Ф Kaj si želite doseči v tri- atlonu? "Mislim, da lahko svoj rezul- tat za vsaj petnajst minut iz- boljšam." Rado ni skrival navdušenja nad bivanjem v ZDA, kjer sta bila skupaj z ženo Brigito, ki mu je bila, kot zatrjuje, v veli- ko pomoč tako pri pripravah kot pri življenju na Havajih. Po tekmovanju pa sta ostala še pet dni in si ogledala celotni otok. Spoznal je veliko ljudi, kljub temu da se je pripravljal na tekmovanje. Tako se je sez- nanil z našim izseljencem dr. Rudijem Vračkom.: njegov oče je iz Celja, stric pa iz Ptuja. Se- veda je takoj prišlo do naveza- ve stikov in dr. Rudi Vračko je bil vesel obiska Rada in njego- ve žene. Danilo Klajnšek Rado Ačimovič po prihodu v cilj TRZEC / USPEHI GASILCEV IN GASILK NA TEKMOVANJIH Iliff^H se na gasilsko olinmiado v letošnjem letu se Prostovoljno gasilsko društvo Tržeč lahko pohvali z uspehi svojih gasilk in gasilcev na gasilskih tekmovanjih po Sloveniji in tudi v tujini. V 67 letih, odkar društvo v Tržcu deluje, ni imelo tako dobrih tekmovalcev, ki bi se v eni sezoni udeležili kar 30 tekmovanj in dosegli toliko pokalov in priznanj. Med najuspešnejšimi desetinami sta ženska A in moška A, veliko vlogo pri vsem pa imata mentor- ja Branko Tornine in Anton Jus. PGD Tržeč se lahko sicer pohva- li z dobro opremljenostjo in delav- nostjo svojih članov že nekaj let, vendar društvo še pred tremi leti v svojih vrstah ni imelo pravega po- budnika za gasilska tekmovanja. Anton Jus razlaga, da se je vse sku- paj začelo s prihodom Branka To- minca, ki je prevzel mentorstvo nad ekipami in najprej začel delati z moško desetino, letos pa tudi z žensko. Dobro pripravljeni gasilci so na tekmovanjih začeli posegati po najvišjih mestih, z vztrajnostjo in voljo pa se jim je uspelo uvrstiti tudi na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto. Tominc pravi, da je to odsev dobre pripravljenosti tek- movalcev in posluha staršev mlajših tekmovalcev v društvu, kajti ti so jim dajali dovolj podpore in prepričan je, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. "Veliko smo va- dili pred gasilskim domom in na športnem igrišču, težko bi splph povedal, koliko treningov smo le- tos opravili, priprave pa smo pričeli že lani novembra. Lahko bi rekel, da smo bili tako dobri tudi zaradi resnosti in volje do dela vseh tekmovalcev, zato že raz- mišljamo o uvrstitvi na gasilsko olimpiado čez štiri leta na Fin- skem. Morali pa se bomo seveda potruditi za dober rezultat na državnem tekmovanju drugo leto," je dodal Tominc. Letošnja sezona gasilskih te- kmovanj se je že končala in v PGD Tržeč so že naredili letno poročilo uspehov in dosežkov na tekmo- vanjih. Članice A so letos zmagale v Letušu v Savinjski dolini, v Rogaški Slatini, Puconcih, Bukov- cih in Braslovčah, člani A pa so bili prvi v Domavi, Borovcih in na tekmovanju v sosednji Avstriji. Trževske gasilke so bile štirikrat druge na tekmovanjih: v Podvin- cih, Škofji vasi. Jablanah in Veliki Nedelji, člani pa v Puconcih in v Veliki Nedelji. Udeležili so se tudi regijskega tekmovanja v Lovrencu na Dravskem polju, na zadnjem tekmovanju v Kranju pa sta žen- ska in moška ekipa dosegli drugo mesto. Anton Jus poudarja, da kljub dobrim rezultatom na tek- movanjih v Gasilski zvezi Videm nimajo dovolj podpore, zato so si morali pretežni del letošnjih stroškov pokriti kar sami. Pomoč so poiskali pri sponzorjih in radi bi se jim zahvalili. Že prihodnji mesec se bodo člani gasilskih desetin PGD Tržeč dobili na prvih kondicijskih tre- ningih, v zimskem času pa bodo vadili v videmski telovadnici. An- ton Jus je prepričan, da jim bo tudi v novi sezoni uspelo doseči tisto, kar so v društvu dolga leta načrto- vali, z letošnjo gasilsko sezono pa so izredno zadovoljni. Gasilke in gasilci PGD Tržeč pravijo, da bodo vztrajali na gasilskih tekmo- vanjih, dobri rezultati pa že napo-' vedujejo, da se približujejo naj- boljšim slovenskim gasilskim de- setinam. T. Mohorko V letošnji sezoni gasilskih tekmovanj je bila v prostovoljnem gasilskem društvu Tržeč najuspešnejša ženska desetina JUDO Praznik slovenskega juda ČASTITLJIVIH 45 LET JUDA V SLOVENIJI • OB OBLETNICI PODELI ZLATE, SREBRNE IN BRONASTE PLAKETE JUDO ZVEZE SLOVENIJE • VISOKA PRIZ- NANJA TUDI ČUNOM JUDO KLUBA DRAVA Judo, šport etičnih, moralnih in gibalnih vrednot, je v slovenskem prostoru prisoten že štiri desetletja in pol. Že leta ga gojijo kot osnovno obrambno veščino v vojski in policiji, zaradi svojih pozitivnih vrednot pa je prisoten tudi v vadbenih urah športne vzgoje v osnovnih, srednjih in visokih šolah. Pri- hodnost je še obetavnejša, saj prihaja judo v tista okolja, ki ga do danes niso dovolj poznala: šole s prilagojenim programom, vzgojnovarstvene domo- ve, diplomatska predstavništva... Jubileju slovenskega juda je bila posvečena tudi slavnostna skupščina Judo zveze Slovenije, ki je po- tekala 28. oktobra v Ljubljani. Svečanosti so se ude- ležili tekmovalci, funkcionarji klubov, visoki pred- stavniki ministrstva za notranje zadeve in Olimpij- skega komiteja Slovenije. V počastitev preteklega obdobja, ki se letos zrcali v častitljivi 45-letnici, se je predsednik JZS Bogdan Gabrovec z nekaj besedami v svečanem otvoritve- nem nagovoru ozrl na bogato preteklost slovenske- ga juda in na odlične evropske in svetovne dosežke vseh generacij, še posebej na dosežke Žnidariča, Očka, Fabijana, Čuka in najboljšega slovenskega judoista vseh časov Filipa Leščaka, trikratnega olimpijca in zmagovalca številnih evropskih in sve- tovnih pokalov. Po slavnostni otvoritvi so podelili bronaste, srebrne in zlate plakete in mojstrske pasove. Za več kot 15-letno neprekinjeno delo v JZS so bronaste plakete dobili tudi člani judo kluba Drava: Ivan Zagoršek, Robert Polajžer in Simon Starček, srebrno plaketo za več kot 25 let pa Andrej Murko in Filip Leščak. Mladinsko evropsko prvenstvo v Ljubljani je na- jodmevnejše darilo Evropske judo unije Judo zvezi Slovenije ob njeni 45-letnici, obenem pa tudi krona rezultatov 45-letnega dela in nova vzpodbuda za še večjo ustvarjalnost v prihodnjosti. S.S. MALI ŠPORTNI PORTRET Kara§elsfka Ud¡ia €atufa Sezona poletnih športov se počasi končuje in v ospredje pri- hajajo predvsem tisti, ki potekajo v dvoranah, med njimi bo- rilne veščine. Ena najbolj razširjenih je karate. Najuspešna predstavnica Ptujčanov v Sloveniji in svetu je članica ptuj- skega Karate Do kluba Lid\ja CatUta. Njen trener je Andrej Caflita (starejši brat), ki skrbi za njeno fizično in psihično počutje. Pri- pravljalno obdobje se je začelo že v začetku avgusta, ko je bil poudarek na kondiciji (adetika, plavanje), sedaj, v času sezone, pa jo spremlja predvsem poudarek na tehniki in moči (fitnes). Treningi potekajo vsak dan, kar ji vzame veliko časa, saj obiskuje še srednjo šolo v Mari- boru, kamor se vsak dan vozi z av- tobusom. Prostega časa skoraj nima, vendar še tisto malo, kar ji ga ostane, posveti karateju, izko- risti ga za sprostitev, predvsem za masažo. Predvsem sproščenost je tista, ki ji omogoča lahkoto giban- ja in prenašanje vseh stresov in na- porov. Skupaj z bratom se pripravljata na evropsko prvenstvo prihodnje leto (februarja). Upata, da ne bo poškodb, saj je trenutna forma v vzponu, manjka jima samo še ne- kaj finančne podpore. Prav iskanje sponzorjev jima vzame največ časa in energije, saj so tisti, ki so pri- pravljeni ta šport financirati, zelo redki. Tekst in foto: Milan Krajne Lidija Cafuta i TEDNIK - 6. NOVEMBER 1997 ZA KRATEK CAS-25 Info - glasbene novice! Info - kviz ( ìolDM) \cstc. kali'i;i pcvka |c na sliki. 1/ic/itc gla.sianicii. \|)išitc odgovor, if) čc vam ho sicca na- klonjena, vam bodo v proilajalni Tciinika Inionc Merkurja Ptuj podarili /j:osćcnko. Da JL' bil pred šlmnajstimi dnevi na lolograliji .lohn Bon Jovi. jc ugotovila Vlasta Urncc, Sp. Cru.škovje 20. Podlehiiik. (esiitamo! Odgovore na dana.šnjc vprašanje pošljite (ali prinesite) na: IJred- mštvoTednika, p.p. 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 13. novembra. Vaja dela mojstra, je star pregovor. Dobri glasbeniki se učijo ure in ure ter se zmeraj naučijo kaj novega. Glasba je tudi znanost in glasbeni- ki so "znanstveniki" na svojih in- strumentih. Najpopularnejša pevka na svetu CE- LINE DION je pripravila nov al- bum Let's talk about Love, vendar bomo do njegovega izida morali počakati še kakšen teden. BARBA- RA STREISAND & CELINE DION sta združili svoje moči ali bol- je svoje glasove v nepozabni ljube- zenski baladi TELL HIM Ameriška pevka LISA LOEB je leta 1994 sodelovala s skupino 9 Stories in skupaj beležijo No. 1 uspešnico Stay (I miss you). Tri leta je simpa- tična LISA (posebej simpatična je zaradi svojih očal) snemala nov pro- jekt z naslovom I DO (***) in to skladbo boste našli na njeni prihaja- joči zgoščenki Firecracker. škotski band TEXAS sestavljajo Aly McEriane, Richard Hynd, Eddie Campbell in Sharleen Spiteri. Izvrst- ni TEXAS so na novo posneli balado PUT YOUR ARMS AROUND ME (*^^Ж) in jo posodili Chris Evans za oddajo Breakfast Show na radiu Virgin. BILLY JOEL snema glasbo za založbo Columbia, ki je izdala izbra- na dela z naslovom The Complete Hits Collection 1973-1997. Gospod JOEL se vrača na evropski trg s skladbo HEY GIRL (Ж**), ki ji bo kljub pomanjkanju dinamike uspelo zadovoljiti pevčeve oboževalce. Britanskega pevca Garyja Bariowa nekateri vidijo čez deset let kot iko- no, kakršna sta danes recimo Elton John ali George Michael. Mladi pe- vec je kljub uspehom doma nezadov- oljen, saj se s svojim albumom Open Road nikakor ne uspe prebiti na ameriško tržišče. Delavni GARY predstavlja naslovno popevko OPEN ROAD (****), ki po svoji kvali- teti dosega na primer popevko Back for Good in mogoče mu uspe tudi ZDA. Velika zasedba THE CURE bo goto- vo razveselila privržence, saj bodo fantje izdali album Galore, Greatest Hits, ki bo po mojem mnenju vsebo- val tudi tele hite: A Forest, The Walk, Someone else Train, The Lo- vecats. Love Song, Boys don't Cry, Pictures of you. Lullaby, Close to you, Friday I'm in Love The 13th, Mint Car ... THE CURE pa nudijo razpoznavno zdravilo z naslovom skladbe WRONG NUMBER ki jo je dopolnil z razpoz- navnim vokalom Robert Smith. Ameriška skupina BLACKSTRE- ET žanje velike uspehe s komadi No Diggity, Don't Leave me in Fix. Pod okriljem Teddyja Rileyja so BLACKSTREET odpeli soul har- monijo (MONEY) CAN'T BUY ME LOVE (**9|^Ж), ki je delna prired- ba klasike skupine Beatles, saj je ukradenih nekaj verzov, ne pa tudi melodija. BOBBY BROWN je mož Whitney Houston in velja za "pokvarjenega" dečka v svetu glasbe, saj rad prevara svojo ženo, se napije in se tudi drogi- ra. Časopisi širom ZDA zgodbe še posebej napihnejo, tako da je pevec zgubil veliko poslušalcev. Gospod BROWN promovira contemporary R&B komad FEELIN' INSIDE (Ж^Ж), ki je doživel nekaj plesnih remiksov za potrebe diskotek. Oktober je pripravil pravo poplavo izvrstnih albumov in izstopajoči so: Life through a Lens - ROBBIE WILLIAMS, Portishead - PORTIS- HEAD, Marigold Sky - DARYL HALL & JOHN GATES, Butterfly - MARIAH CAREY, The Big Picture - ELTON JOHN, Evolution - BOYZ II MEN, Across From Midnight - JOE COCKER, Nimrod - GREEN DAY, The Velvet Rope - JANET JACKSON, Sci Fi Lullabies - SUE- DE, The Nail File - JIMMY NAIL, Woman in me - LOUISE, Feel - ROACHFORD, Bridges to Babylon - ROLLING STONES, Fresco - M- PEOPLE, The Essential David Bo- wie - DAVID BOWIE, Medazzaland - DURAN DURAN, The Complete Hits Collection 1973 -1997 - BILLY JOEL, Carnival of Souls - KISS, Standing Stone - LONDON SYMP- HONIC ORCHESTRA & LAW- RENCE FOSTER & PAUL McCartney, Phenomenon - LL COOL J., Greatest Hits - TONY TONI TONE, The Jackal - SO- UNDTRACK, Whatever you want "Greatest Hits" - STATUS QUO, Lennon Legend - JOHN LENNON, The Pet Sound Sessions - THE BEACH BOYS, Greatest Hits - ETERNAL, Extreme Honey "The Best of - ELVIS COSTELLO, Post- cards from Heaven - LIGHTHOU- SE FAMILY, Songbook - DUSTY SPRINGFIELD, Storm - VANES- SA MAE, More Best of... - LEO- NARD COHAN, 20000 Watt "Grea- test Hits" - MIDNIGHT OIL, Eros - EROS RAMAZZOTTI ... Medtem ko pa je obi javi jen ta članek, pa se je na policah s ploščami znašla nova zgoščenka skupine SPICE GIRLS z naslovom SPICEWORLD! David Brezniic 1. Candle in the Wind; Something about the Way you Look Tonight - ELTON JOHN 2. Barbie Girl -AQUA 3. Spice up your Life - SPICE GIRLS 4. Anybody Seen my Baby - ROLLING STONES 5. As Long as you Love me - BACKSTREET BOYS 6. Da ya Think I'm Sexy - N-TRANCE & ROD STEWART 7. How could an Angel Break my Heart - TONI BRAXTON 8. Tubthumping - CHUMBAWAMBA 9. Just for you - M-PEOPLE 10. Phenomenon - M-PEOPLE Lestvico POPULARNIH IO lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. c^Mladi dopisniki KAJ BI NAREDILA, ČE BI SE ZAČELA SPREMINJATIV MOŠKEGA? Če bi se začela spreminjati v moškega, bi se od groze zaklenila v omaro. Polona Zakričala bi! Zaprla bi se v sobo in ne bi me bilo več ven. Maja Tekala bi sem ter tja in se spraševa- la, ali je to mogoče. Mojca Takoj, ko bi to opazila, bi se naročila na lepotno operacijo. Suzana Če bi se začela spreminjati v moškega, bi pustila, da se spreme- nim. Če mi ne bi bilo všeč, bi se spre- menila nazaj v žensko. Katja Enostavno bi ponorela. Tanja Zbrala Tina Medved, OŠ Cirkovce HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI Zazvonil je začetek šolske ure in v razred je prišla učiteljica z novico, da gremo v četrtek na izlet. V razredu je završalo od veselja. Zbirali smo de- nar in se pogovarjali o poteku končnega izleta. V sredo smo dobili še zadnja navodila in končno je napočil težko pričnkovani dan. Ob šesti uri zjutraj smo se s polni- mi nahrbtniki zbrali pred šolo, sedli v avtobus in krenili na pot. Pot, ki je bila precej dolga, nas je vodila na Go- renjsko do Bleda, kjer je bil prvi daljši postanek. Sprehodili smo se ob jezeru in pomalicali, nato pa krenili do Vršiča. Petindvajset ostrih in strmih ovinkov nas je pripeljalo do vrha. Tik pod vrhom stoji znamenita kapelica, ki je posvečena ruskim ujetnikom, umrlim v nesreči. Ogle- dali smo si jo in se vpisali v knjigo spominov, nato pa odhiteli do vrha. Uživali smo tudi v planinskih veščinah, saj smo se nekateri povzpe- li vse do Poštarskega doma. Po daljšem postanku na Vršiču smo se odpeljali v Kobarid, kjer smo si ogle- dali muzej prve svetovne vojne. Sprejel nas je prijazen vodič, popeljal nas je po sobah, v kateri so ohranjeni nekateri viri iz vojne. Videli smo ve- liko slik, orožja, orodja, oblek in ve- liko drugih stvari, ki so jih potrebo- vali v času vojne. Naš cilj tega dne pa je bil Ankaran. Tam smo povečerjali in se razdelili v bungalove. Prišel je čas, ko bi morali ugasniti luči in zaspati, vendar mi tega nismo zmogli, zato smo ostali budni do ranih jutranjih ur. Bujenje je bilo zjutraj ob sedmih, mi pa smo takrat postali najbolj zaspani in utru- jeni. Po zajtrku smo odšli k pomolu, kjer nas je čakala ladja, da bi nas po- peljala ob slovenski obali do Pirana. V Piranu smo imeli nekaj časa za na- kup spominkov in ogled Tartinijeve- ga trga. Vnili smo se v Ankaran, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Po kosi- lu smo spakirali stvari in se odšli ko- pat. Kopanje je bilo zelo zanimivo, saj smo uganjali norčije. Še posebej zanimivo pa je bilo, ko smo se z učiteljico Slavo »tunkali«. Napočil je čas, ko smo morali za- pustiti slano morje in odpotovati proti Štajerski, domu, šoli in novim šolskim uspehom naproti. Aleš Belšak, 8.a, OS Gorišnica LUJZEK Dober den vsoki den! Nedela po dnevi mrtvih. Prova jesen. Vse od- mira in se priprovla na zimski počitek. Listje odpoda z drevja, kak da bi vejke snežinke naletovale. Mačka se v kuhinji pri Mici greje, tudi pes se je vkuper zamota in si z repom greje smrček. Jaz razmišlan, kaj vam naj gnes napišem, pa mi nič noro pametnega ne pride na misel Poslušam poročila o predsedniških kandidatih in še nesen odločen, kere- ga naj volim. Saj izbire glih nega prevejke, je pa vsoki vreden svojega spoštovanja in bo vsoki tudi nekaj glasov pokasira. Seveda je že v na- prej jasno, da bota glovna kandida- ta in rivala gospoda Kučan in Po- dobnik. Prvi je že itak nareti po po- dobi našega trpečega ljudstva, drugi pa ma tudi lastnosti poštenega in umirjenega moža. Noja, počokajmo, bomo vidli, so že negda rekli slepi. Skoda pa je, da tudi Prleki in Haložani nemamo svojega kandida- ta. ^Micanadvorm kuro lom za ne- deljsko kosilo. Saj se še spunite tiste- ga pregovora, ki provi: Naj bo puj- cek, picek, ali pesek, samo da je me- sek. Vete, jaz man od vse zelenjave še najrajši dobra pečeno svinjsko re- bro, pa če glih mije dohtar prepove- da svinjsko in vinsko. Papudne pri- dejo prijateli s tretjega brega. Zgučali si smo, da bamo pekli kosta- je in podrli klopotec, ki še zavrti stoji na našem Suhem bregi. Podiraje je glih tak svečano opravilo kak njego- va postavitev. Žejne perutnice ali le- tance, kak tudi provimo vrtečemi deli kopotca z macleki vred, je treba zaliti s storim vinom in mlodim moštom, da se pozimi vse fkuper pre- več ne razsušL Do bližajočih se voli- tev bomo pač zdaj namesto klopotc- ov predsedniške kandidate pos- lušali Pisala mi je Trezika z Dravskega polja. Provi, ke bi zamejala nekaj vreč krompira za nekaj vreč jabolk, in tak piše: "Dober den, Lujs. Letos nam je bogato bobek obroda, na vaših bregih pa ste meli dosti jobolk. Ker sen jaz že preobjeta krompira, te prosim, da naredima en kšeft. Ti meni jabolka, jaz tebi krompir. Kila za kilo, da ne bi bilo kakšnega hand- laja. Pa en lep krampirov pozdrav!" Trezika, jaz sen za kšeft. Pripeli krompir, dobiš jabolka, pa še kakšni špricar poleg. Tekja za gnes in drugič več. Vas pozdrovla LUJS. 26 - POSLOVNA SPOROČILA 6. NOVEMBER 1997- TEDNIK UredHev diakalnk v občini Juršinci imajo tekmovanja v zimskih športih bogato tra- dicijo. V zadnjem času so poznani po prirejanju tekem v smučar- skih skokih in v alpskih disciplinah. V Grlincih je prišlo po ideji Dušana Kostanjevca do gradnje dveh skakalnic. V Grlincih so že imeli skakalnico na Pesjaku, novi dve pa stojita na Gradišču, kjer naj bi po ljudskem izročilu stal grad, ki so ga Turki požgali. Dušan Kostanjevec nam je o tem, kako je prišel na idejo o izgradnji skakalnic, dejal: "Da bi naredili skakalnico v Grlincih, sem razmišljal že predlansko zimo. No, potem pa smo pričeli delo. Najprej smo posta- vili 20-, nato pa še desetmetrsko skakalnico. Ležita na dobri legi, kjer se sneg dolgo zadrži. Letos jo bomo preizkusili s tekmovanji. Vesel sem, da je po številnih prostovoljnih urah le dobila pravo podobo." Njegov brat Milan Kostanjevec je tudi veliko pomagal pri izgradnji: "Pomagal sem bratu, ki je večino dela opravil sam. Ob strani pa nama je stal tudi oče Milan in naju vzpodbujal pri delu. Opravili smo več kot 350 ur dela. Veliko nam je pomagal Roman Drevenšek, s predlogi pa člani ŠD Juršinci. Fizično smo delali sami. Seveda bo pozimi veselo, ko se bomo poizkusili v skokih." Danilo Klajnšek Graditelji novih skakalnic v Grlincih ZAMUŠAMI / NOVE REŠITVE ZA NEZAVAROVANE ŽELEZNIŠKE PREHODE inani nevamosH Z nadvozom Nekoč zavarovani, sedaj nezavarovani trije prehodi čez železniško progo v Zamušanih (edina povezava med Ptu- jem in Mursko Soboto po železnici) niso problem letošnjega leta, kajti tamkajšnji prebivalci so na to ne- varnost opozarjali že pred leti, pa se v naši državi ni nihče zganil. Na tem mestu je v nekaj desetletjih umrlo mnogo domačinov, nekateri pa so jo k sreči odnesli le s prasko na avtomobilu. Sedaj naj bi problem rešila gorišniška občina. Vodstvo občine je že lani predlagalo postavitev dveh zapornic, naložba bi bila vredna skoraj 60 milijonov tolarjev, kot boljša rešitev pa se je pokazala gradnja nadvoza. Slavko Bratuša, v gorišniški občini odgovoren za infrastruk- turo, je povedal, da so si želez- niške prehode v Zamušanih og- ledali tudi nekateri vodilni možje naše države, med njimi direktor državne direkcije za ceste in predsednik odbora za infrastrukturo v državnem zbo- ru, a bodo morali problem ob železniški progi predstaviti tudi ministru za promet in zveze. Po- tem ko so še lani govorili o dragi naložbi s postavitvijo dvojnih zapornic, naj bi letos našli mno- go boljšo rešitev, čeprav nič dražjo od prve: vse tri dosedanje ceste ob progi bi združili v eno in jih prek železnice speljali po nadvozu ter s tem izboljšali var- nost voznikov. Člani občinskeg£ sveta so o problemu govorili пг oktobrski seji, v prihodnje jih čakajo še pogovori na mi- nistrstvu za promet in zveze in na Slovenskih železnicah, ki naj bi k naložbi prispevale 5C odstotkov sredstev. "Najhuje je pozimi, ko se na tem območju pojavi gosta megla, takrat je vidljivost zelo slaba in ljudje vozijo kar na pamet. V ne- varnost so tudi otroci, ki vsak dan prečkajo prehod z avtobus- om, in še posebej nevarno je ta- krat, ko se na teh mestih pojavi poledica, zato se avtobus pona- vadi ustavi s sprednjim delom že na progi. Dovolj je bilo smrtnih žrtev in dovolj nesreč, problem pa se že vleče predolgo, zato ga bomo morali v občini prihodnje leto rešiti. Zamušančani so na naš naslov poslali veliko pritožb, promet pa se bo na tem območju prihodnje leto, ko bo modern- izirana cesta med Zamušani in Tibolci, še povečal. Potrebno je tudi vedeti, da se bodo z elektri- fikacijo povečale hitrosti vlakov, kar bo predstavljalo dodatno ne- varnost; morda bi lahko z za- konom dosegli zmanjšanje hit- rosti na tem območju, ki je nekoč že bilo zavarovano. Am- pak rešitev smo našli, potrebno je proučiti, ali je resnično na- jboljša, in zbrati sredstva za naložbo, ki ne bo tako poceni," je še poudaril Bratuša. Tekst in fotografija: Tatjana Mohorko Vsak dan skozi Zamušane pelje precej potniških in tovornih vlakov, prehodi čez progo pa ostajajo nezavarovani ,^ Kalen datum /e рптетеШ? DVANAJSTEGA MARCA 1998 PRVI OBČINSKI PRAZNIK? Določitev splošno veljavnega datuma praznovanja občinskega praznika za vse generacije in vse čase je menda izredno težko delo. Do leta 1990, do prvih večstrankarskih povojnih voli- tev, so veljali datumi, ki jih je določila povojna oblast in so bili v glavnem vezani za dogodke iz naše polpretekle zgodovine. Tako tudi v Slovenski Bistrici:; občinski praznik je bil vezan na 8. januar 1943, ko je pri Treh! žebljih v bližini Osankarice na Pohorju v neenakem boju z1 Nemci v celoti padel prvi Po- horski bataljon. Kar desetletja dolgo so ga v mestu pod Pohor- jem praznovali bolj ali manj slo- vesno, odvisno od tega, kdo je bil na občinskem krmilu, in seveda tudi od tega, koliko denarja so Umma,gfa{icni skdio vìi90\nìk29sit kope *^'"^sor;7^^5^y offset tisk Ja^'^'ozličnit, tis<< koledarlev zsvojosll«)^^ . igasüsAikoledorl . ЗОО žepnih koledarčhov samo S500 sit Roman EKART s.p. Sp. Jablane 19, CIRKOVCE Tel. 062/792-132, mtel:0609/647-580 a namenili praznovanju. V novih časih pa je drugače. "Ni časa za praznovanje," so bile med drugim besede prvega predsednika večstrankarsko izvoljene občinske skupščine v Slovenski Bistrici, ki je videl rešitev številnih proble- mov občine v delu in mogoče manj v raznih praznovanjih, še posebej pa ne v prazniku kot ostanku soci- alističnih časov. Pa vendar je 8. ja- nuar, četudi ostanek časov, ki bi jih nekateri želeli kar pozabiti, v ljudeh slovenjebistriške občine tako močno zakoreninjen, da brez njega skorajda ne bi mogli. Zato se se takratni občinski poslanci na pobudo drugega predsednika občinske skupščine Ivana Pučnika dogovorili, da bo 8. januar spo- minski dan, obeležen s proslavo in spominskim pohodom k Trem žebljem, in nič več. O novem, ne- vtralnem datumu občinskega praznika pa se bodo odločali kas- neje. Čas pač hitro beži in komisija je ob pomoči zgodovinarjev, ki so so- delovali pri določitvi ustreznega datuma občinskega praznika, občinskemu svetu 30. septembra letos predlagala kar štirinajst bolj ali шапј primernih predlogov iz bogate bistriške zgodovine. Pose- bej S(i izstopali trije: prva omemba kraja Bistrica - Fisiritz, kar se je zgodilo 11. novembra 1227, 2. julij 1991 - osvojitev skladišča municije na Zgornji Ložnici, kar je presegloj občinske meje, in 12. marec 1311, ko se mesto že ponaša z "universi- las civium" - skupnostjol meičaaov s temeljnimi meščanski-.: mi pravicami. Da je bila točka seje občinskega sveta, kjer so govorili tudi o tem problemu, živahna, ni potrebno posebej omenjati. Kar nekaj ostrih besed med svetniki je bilo izrečenih ob tem ali onem predlo- gu, v igri je bil tudi 8. januar. Po mnenju komisije pa sta izstopala zlasti dva datuma: 12. marec 1311, ko mesto Slovenska Bistrica dobi temeljne mestne pravice, in 2. julij 1991 - zavzetje vojaškega skladišča na Zgornji Ložnici, ki velja za po- membni dogodek pri osamosva- janju Slovenije. 0 11. novembru 1227 pa niso kaj dosti govorili, kljub temu da je ta dan mesto Bist- rica prvič omenjeno. Menda so ne- kateri menili, da je Martinovo tako ali drugače slovenski nacionalni praznik in ga v Slovenski Bistrici ne bi kazalo posebej izpostavljati. Več podpore je dobil prvi predlog: za njega se je odločilo sedemnajst svetnikov, štirje pa so bili proti. Občina Slovenska Bistrica sedaj ima datum občinskega praznika, vendar aktivnosti okoli njegove določitve s tem še niso končane, saj bo potrebno spremeniti oziro- ma dopolniti občinski statut in sprejeli občinski odlok, ki bo opre- deljeval tudi podeljevanje občins- kih priznanj; to je bilo doslej še vedno vezano na 8. januar. Računamo lahko, da bodo tako občani Slovenske Bistrice 12. mar-| ca prihodnjega leta praznovali svoji prvi občinski praznik. I Vida Topolovec| PTUJ • Še danes in jutri pote- ka v kinodvorani mednarodni simpozij na temo Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru in mestni statut iz leta 1513. PTUJ • Danes bo ob 17. uri v pravljični sobi Malega gradu pravljična ura z naslovom Go- gotin in Ana pri zdravniku. Pravljico bo poslušal tudi pravi zdravnik, s katerim se bodo lah- ko otroci in njihovi starši pogo- varjali. PTUJ • V petek, 7. novembra, bo v ptujskem Narodnem domu celodnevni razvojni forum. PTUJ • V petek, 7. novembra, bo ob 18. uri v galeriji Drava odprtje razstave akademskega slikarja Leona Koporca. PTUJ • V nedeljo, 9. novem- bra, bo ob 11. uri v ptujskem gledališču predstava za otroke Oj, čudežni zaboj. PTUJ • Oj, čudežni zaboj si bodo v ponedeljek, 10. novem- bra, ogledali učenci iz Podleh- nika, v torek, 11. novembra, os- novnošolci iz Turnišča, v sredo, 12. novembra, pa osnovnošolci iz Ljutomera. PTUJ • V ptujski Mestni hiši je na ogled priložnostna razstava o izumitelju Janezu Puhu. PTUJ • V Miheličevi galeriji so na ogled likovna dela udeležen- cev_ letošnje slikarske kolonije na Štatenbergu. PTUJ • V palaciju ptujskega gradu je na ogled razstava o prometu v Ruju v 19. stoletju z naslovom Prve podobe. KINO PTUJ • Ta teden bodo ob 18. uri vrteli Twister, ob 20. uri pa film Teorija zarote. Od 11. do 16. novembra bo na spore- du film Bean. Posumili so, da je umrla zaradi vbodne rane v ledvenem delu tele- sa. To je potrdila obdukcija, ki so jo opravili v mariborski bolnišnici, kjer so ugotovili, da naj bi bilo prišlo do umora okoli 1. ure. Preiskava še poteka. BRUTALEN OBRAČUN V GOSTILNI v gostinskem lokalu Kobra v Vi- tomarcih je v petek, 31. oktobra, okoli 20. ure prišlo do prepira, v ka- terem je 26-letni Andrej H. iz Mari- bora močno odrinil 39-letnega Fra- nca S. in ga zbil na tla. Ležečemu je dal še nekaj brc v glavo in odšel. Poškodovanega Franca S. so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugo- tovili, da ima hude poškodbe. Nas- lednje jutro okoli 9. ure so policisti izsledili Andreja H. in ga privedli k preiskovalnem sodniku. IZSLEDILI DRŽAVLJANE BANGLADEŠA Policisti iz Ormoža so v četrtek, 30. oktobra, proti večeru v naselju Bresnica pri Podgorcih izsledili 5 državljanov Bangladeša, čez nekaj ur, okoli 23. ure, pa še nadaljnje tri. Vseh osem so privedli k sodniku za prekrške. VLOM V CERKEV IN ŽUPNIŠČE v soboto, 1. novembra, med 18. in 22. uro so neznanci vlomili v cer- kev in župnijski urad na Vurberku. Z njimi je izginilo nekaj kipcev nep- recenljive vrednosti, monstranca, kelihi in več drugih predmetov, na- menjenih verskim obredom v cer- kvi. Skupna škoda še ni ocenjena. FF HUDA NESREČA IZ NEPREVIDNOSTI v Dobrini pri Žetalah je bila v so- boto, 25. oktobra, pri sorodnikih s starši na obisku tudi 14-mesečna deklica Živa P. s Polzele. Njen oče je prijatelju pomagal pri vstavljanju podbojev, za tesnenje pa so up- rabljali purpen. Bilo je precej hladno, zato so dozo s purpenom segrevali kar na štedilniku. Zaradi pregretosti je doza eksplodirala in delčki ohišja so deklico, ki je bila v bližini, zadeli v glavo. Otroka so brž prepeljali v mariborsko bolnišnico, žal pa ji zdravniki niso mogli rešiti življenja in v Polzelo so prepeljali le njeno mrtvo trupelce. Z AVTOM V BETONSKI DROG v ponedeljek, 27. oktobra, nekaj pred polnočjo je skozi naselje Žab- jek vozil osebni avto 21-letni Dejan B. iz Slovenske Bistrice. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal na bankino, po njej vozil še nekaj de- set metrov in treščil v betonski drog. Hudo ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Prometni policisti so tudi ugotovili, da je bil ponesrečenec brez vozniškega izpita in je vozil neregistriran avto, povrh pa še ni bil pripet z var- nostnim pasom. PRIJELI SO JU PRI VLOMU V AVTO Na parkirnem prostoru v Ulici Šercerjeve brigade v Mariboru so v torek, 28. oktobra, kako uro po pol- noči policisti presenetili pri vlomu v osebni avtomobil 36-letnega R I. in 35-letno B. I., oba iz Slovenske Bistrice. Z obema so se pogovorili, potem pa so ju kazensko ovadili. DRVARNICA POGORELA DOTAL v Vuzmetincih, Kog, občina Ormož, je v ponedeljek, 27. ok- tobra, ob 19.30 nastal požar v lese- ni drvarnici, last Štefke P. Drvarnica je skupaj z nekaj nad 6 prostor- ninskih metrov drv pogorela do tal. Škodo so ocenili na 300.000 tolar- jev, vzroka požara pa še niso ugo- tovili. UMRL NA KRAJU NESREČE v četrtek, 30. oktobra, okoli 10.30 je po magistralni cesti od Celja proti Trojanam vozil osebni avto 26-letni Anton Treskač iz Podlehnika, občina Videm pri Ru- ju. V naselju Zide je zapeljal desno na makadamsko bankino, od tam pa na travnik, kjer je trčil v drevo, potem pa še v zid gospodarskega poslopja. V trčenju se je voznik tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče, njegov sopotnik, 42-letni Miklavž G. iz Ruja, pa je bil hudo ranjen. Po ugotovitvah policistov noben od ponesrečencev ni bil pri- pet z varnostnim pasom. TRČENJE AVTOMOBILOV V HAJDOŠAH V petek, 31. oktobra, ob 19.30 je po magistralni cesti od Maribora proti Ruju vozil osebni avto 52-let- ni Anton. T. iz Trčove pri Mariboru. Pri Hajdošah se je zaletel v zadnji del avtomobila, ki ga je vozil 38-let- ni Marjan G. iz Njiverc pri Kidričevem. Slednjega je odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v osebni avto, ki ga je vozil državljan Hrvaške, 32-letni Almo V., vanj pa je z osebnim avtomobilom trčila še 39-letna Zorica Z., prav tako državljanka Hrvaške. V trčenju je nastala precejšnja materialna škoda, huje ranjen je bil voznik An- ton T., lažje pa Marjan G. UMRLA ZARADI VBODNE RANE V stanovanjski hiši v Stanetincih, KS Cerkvenjak, občina Lenart, so v nedeljo, 2. novembra, zgodaj zjut- raj našli mrtvo 42-letno Elizabeto K. Okoli 2. ure jo je našla hči in takoj obvestila policiste, ki so prišli na kraj dogodka skupaj z zdravnikom. f,!J-i.M(l'M,4l|ij' RODILE SO - ČESTITA- MO: Natalija Cafuta, Kraig- herjeva 20, Ptuj - Jana; Irena Kos, Strma ul. 10, G. Radgo- na - Tino; Brigita Dolenc, Pleterje 70/a, Cirkovce - Lau- ro; Marija Kukovec, Mestni Vrh 84, Ptuj - Rebeko; Marje- ta Vičar, Podlože 7, Ptujska Gora - Primoža; Terezija Kosar, Krčevina pri Vurber- gu 4, Ptuj - deklico; Mirjam Tomanič Petek, Mariborska 10, Ptuj - Klaro; Sabina Le- ber, Mejna c. 14, Ptuj - Anjo; Dragica Slokan, Žerovinci 56, Ivanjkovci - Tinko; Sonja Malek, Grajenščak 79, Ptuj - Aleša; Brigita Tušek, Pušenci 6/a, Ormož - Uroša; Domini- ka Murko, Štuki 6/a, Ptuj - Davida; Mateja Podgoršek, Krpanova 10, Rog. Slatina - Vita; Evelina Male, Sp. Jabla- ne 45 - Tadeja; Ana Paj, Pon- grce 4, Cirkovce - Martina; Zlatka Dobnik^ Zlatoličje 22/a, Starše - Živo; Anica Podgoršek, Strajna 43, Podlehnik - Kevina. UMRLI SO: Marija Eberl, roj. Papež, Slape 21,:;: 1922, t 23. oktobra 1997, Jožef Emer- šič, Medribnik 31, 1935, t 24. oktobra 1997, Elizabeta Kmetec, roj. Habjanič, Repi- šče 14, * 1907, t 24. oktobra 1997, Jožef Črešnik, Bukovci 170, :|- 1926, t 25. oktobra 1997, Josip Vnuk, Trgovišče 16, * 1930, t 26. oktobra 1997, Matej Vodošek, Langu- sova ul 6/a, Ptuj,:}: 1934, t 26. oktobra 1997, Franc Kozar, Polenšak 36, 1930, umd 26. oktobra 1997, Rozalija Für- bas, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, 1914, t 27. oktobra 1997, Marija Ogrizek, Draženci 33, :ic 1919, t 28. oktobra 1997, Otilija Horvat, roj. Ozmec, Cvetkovci 42, ;|: 1922, t 26. oktobra 1997, Frančiška Kra- jne, roj. Kolarič, Hlaponci 52, 1953, t 28. oktobra 1997, Aleksa Močilnik, Goriška ul. 4, Celje, 1932, t 28. oktobra 1997.