251. itev.
Jslbaja rassffc nesSeSJ in pragHlk©w vsak «8 s n
©fe 10. uri «£©pe!dae.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 nun po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
Pesirtins pisana v gotskim.
V LlublSani, v soboto 5. november
IS S 1
EHF* PS5KSweai?a itev. ss p&f ©kj,
Lsf@ !#.
iusestev. io<U5(ite • e-emokraliine stranke.
Telefonska Š2. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno IC 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravnistvo je v. iljani, Frančiškanska ulica 6/L, Učiteljska tiskarna.
200 milijonov dinarjev.
Ustatvorni odsek je odbril vojni kredit 200 milijonov dinarjev ali 800 milijonov kron. Znesek je velik. Kako je vlada utemeljila ta kredit, poročila ne povedo, vsekakor pa je vojni kredit v zvezi s sedanjo mobilizacijo in eventualno tudi z namenom oboroževanja.
Belgrajska vlada je sicer zagotavljala, da bo zahtevala povrnitev stroškov te mobilizacije od Madžarske, toda Madžarska in ententa pravita, da je vsakršna mobilizacija nepotrebna in ententa je poslala celo svarilno noto, v kateri pravi, v prvi noti, da vojne priprave proti Madžarski niso več potrebne, v drugih pa, da bo višji vojni svet entente napravil red z Albanijo diplomatič-nim potom, če je to resnično, potem ne bi bilo glede teli dveh vprašanj potrebno nikakršno razburjenje, zlasti, ker se bo Madžarska upirala povrnitvi škode, Albanija pa, če bi tudi kaj zehtevala belgrajska vlada od nje, ne bi mogla ustreči zahtevi, ker m bogata dežela.
če upoštevamo te okoliščine, sta mogoči le dve eventualiteti: ali je Vpoklic poizkusna mobilizacija ali pa konflikt s kako drugo državo, ki se pa še odigrava v diplomatičnih krogih.
Zboruje tudi že narodna skupščina. Na dnevnem redu so volitve odsekov, katerih je cela kopa. Ni pa na dnevnem redu enega najvažnejših odsekov za zunanjo politiko.
Zunanja politika ne le pri nas, nego tudi drugod, boleha v prvi vrsti na tem, da je tajna. Tajna diplomacija je nesreča, je izvor mnogega zla, kakor nam je dokazala zadnja krvava svetovna vojna. In dasi zahtevajo povsod odpravo tajne diplomacije, je ta še vedno nekak konjiček vseh meščanskih politikov tudi pri nas, čeprav so nedavno najodločneje protestirali proti tej uredbi. Menimo., da je avstrijska, nemška, francoska in angleška tajna diplomacija dovolj jasno že z zadnjo vojno dokazala, da treba vreči tajnost diplomacije v staro šaro.
Isto, kar se je ponavljalo doslej v vseh državah, se ponavlja sedaj tudi pri nas z neverojetno doslednostjo. Dvesto milijonov dinarjev kredita sprejme ustavotvorni odsek na j predlog vlade najbrže po inicijativi ! diplomatov, ki se skrivajo za tajnost.
Tu je pač treba odločnega koraka v narodni skupščini. Ako je diplomatska politika prava, ako zahtevajo vse te korake res tehtni razlogi, kdo bi jim nastprotoval? Če so pa koraki vlade ožjega interesa, če imajo namen oboroževanja ali so koz-mopolitičnega značaja, potem pa niso taki, da bi jih jugoslovanski narod pozdravljal.
Državljani bi morali poznati razloge, državljani, ki poznajo zlo ustanovo militarizma, ki je prinesel na svet ogromno množino gorja!
III. glavni zbor S. D. I. Z, „Svobode“ dne 30. oktobra 1921.
(Konec.)
1 ki so jih vsi udeleženci na kongresu brez razlike osebnega mišljenja poudarjali. Drugo je potem zadeva politične šole, a eno je gotovo: da si j bomo proletarci tudi politično stali | drugače nasproti, vse urnerjeneje, ! kot možje, če bomo dobro izšolani ' na vseh poljih duševnosti. Vse prej se bodo razlike med nami izenačile , in pridemo do zedinjenja, brez česar ne bomo nikdar predrugačili i sveta s svojo idejo.
To je torej pomen izobraževalne
Preostane nam še to, da objasnimo pomen izobraževalne zveze med organizacijami, ki so vznikle iz potreb delavskega razrednega gibanja, mislimo politične, strokovne in zadružno - gospodarske. Tem se mora na vsak način dodati tudi enakovredna prosvetna organizacija, na socialističnem temelju, vendar pa brez kake strojarske primesi, ki se je, žal, v prvem povojnem času tako zajedla v posamezna polja socialističnega udejstvovanja. Izobrazbe potrebuje delavstvo brez razlik v j organizacije ža naše gibanje in če
taktičnih načelih, ki ga danes še ce pijo. Izobrazba je sploh brez stranke, nerazdeljena in če ločimo socialistično od buržoazne, delamo to, ker izvajamo mi svoje prosvetno delovanje v nastprotju z buržoazijo logično, objektivno, kar je le socialistična lastnost. In ker vzgajamo svoje pristaše z vednim ozirom na razredni boj. Ta načela so tudi tista,
smo to spoznali, bomo delali naravnost na to, da se združi v njej ves proletariat. Izbrisali bomo stari greh, ki smo ga storili, ko se nismo pri agitaciji za naše politične, strokovne in gospodarske ustanove brigali za izobraževalno delo. Lahko trdimo, da bi ne bilo nikdar napetosti med nami, če bi ne bili preje zagrešili tega greha!
Delajmo torej vsi na tem, da pride pod okrilje naše edine izobraževalne zveze vse, kar je po rojstvu in družabnem stališču namenjeno, da se uvrsti v naše vrste.
Predvsem inteligenca. Čudno, da ima ravno ona, ki je vendar socialno morda v najtežjem položaju, najmanj proletarske zavednosti. Temu je deloma kriva vzgoja, ki jo je prejela v buržoazni šoli, ampak ničmanj njena neverjetna duševna lenoba, ki ji ne dopušča, da bi nabrano izobrazbo tudi miselno poglobila. Na tako inteligenco, malenkostno, krulio-borsko, seveda ne računamo, napravimo enkrat za vselej debelo črto čez njo in pričnimo pri sebi.Kar je je zavedne, tiste, ki je spoznala stvari, kakor so, je tako že vsa v naših vrstah in k tej se obračamo, da pomnoži svoje delo, da se še bolj žrtvuje. Sicer pa nam ni treba dosti besed: Vi, socialistični učitelji, vi, dijaki in proletarski kulturni delavci, vi veste, da je v socialistični psihologiji povedano, da je popolno zadoščenje le v onem, ki deluje s potencirano silo za povzdigo tistega proletariata, ki je imel manj prilike, da se izobrazi kot vi!
Delujte za „Svobodo“ vi, ročni delavci! Ker delate s tem zase. Ker spoznate, kaj pomeni socializem v svojem polnem obsegu, le tedaj, ko ga boste mogli razsojati s stališča vsestransko razvitega človeka. — Predvsem naj velja za vas, da vam more nuditi „Svoboda“ s svojimi odseki edina prave izobrazbe. Postavite se na načelno staliče, da ne more biti in ne bo socialist, kdor pripada kateremukoli meščanskemu društvu, telovadnemu, športnemu ali pa drugemu. Ne recite, da vam „Svo-boda“ ne da tistih ugodnosti kakor meščanske organizacije, temveč pomislite, da vam bo dala še več, če jo sami podpirate in pristopite k njej.
Podpirajte jo tudi ostale proletarske organizacije, ker zahteva naša ideja medsebojno pomoč, ker nas je skupna ideja razdelila na razna polja udejstvovanja samo zato, da z deljenim delom delo najprej izvršimo. In potem: Vsak izobražen proletarec, ki izide iz „Svobode“ bo močna opora ravno našim organizacijam.
Delajte za „Svobodo“ vsi tisti, ki ste ji na zadnjem kongresu gradili cesto za novo delo! Nekateri med vami se kot duševni učitelji slovenskega proletariata že osiveli, a navzlic tisočim oviram ne omagali, zatajili pa ste se za sveto nalogo vsi. Vi imate izkušnje, vi imate pogum, glejte, da vam ga ne zmanjka v še težjem delu, ki nas čaka. Bodite si samim sebi vzgled, da dosežemo kmalu tisti čas, ko se bo delavec iz Jesenic in Trbovelj, iz Maribora in
Ljubljane, iz vse Slovenije smel imenovati na isti stopnji kakor proletarec po drugih deželah!
Grenlender:	.	.
Inspekclfa dela.
Pred nami leži letno poročilo Inšpekcije dela v naši državi. Poročilo izkazuje poslovanje za leto 1920. Precej pozno nam je prišlo v roke to poročilo. Pa kakor že v navadi, se za socijalno zakonodajo in izvršitve socialnih zakonov, ki naj ščitijo delavca, nikoli ne mudi. Vendar pa nas ta počasnost ne vznemirja toliko, kakor pa vsebina tega letnega poročila.
V poslovnem letu je bilo v Sloveniji nadzorovanih 525 obratov, obratov pa imamo samo na Kranjskem čez 5000, vsak obrat pa naj bi bil najmanj dvakrat na leto nadzorovan.
Četudi je letno poročilo zakasne-
lo,	in četudi je skromno, vendar moremo na tem prostoru izreči vso pohvalo Inšpekciji dela, t. j. onim ljudem, ki so dali inicijativo temu, da je sploh letno poročilo Inšpekcije dela v obliki knjige izšlo. Kajti to je važen zgodovinski dokument, na polju socijalne zakonodaje, ki se v naši državi smatra — žal — še vedno kot nekaj, kar je odveč.
Ozemlje v naši državi, na katerem so uradi Inšpekcije dela (oziroma bivša obrtna nadzorništva) pred vojno v resnici za silo funkcijonira-la je: Kranjska s sedežem obrtnega nadzorništva v Ljubljani, Štajerska kolikor spada k naši državi s sedežem inšpektorata v Gradcu, Koroška s Mežiško dolino, Prevaljeni in Guštajnem pa s sedežem inšpektorata v Celovcu. Za Dalmacijo je bil sedež inšpektorata v Zadru, za Primorje in Goriško pa v Trstu.
Obrtne inšpekcije so se uvedle v prejšnji Avstriji z zakonom 1. junija leta 1883 z dodatnim dopolnilom iz 1. 1911. Njim so bila podrejena brez izjeme vsa industrijska podjetja in obrti. Njih naloga je bila: očuvanje zdravja in življenja
v	delavnicah kakor tudi v stanovanjih, ter nadzor nad izvrševanjem predpisov o zaposlenosti delavstva in delavnega časa.
Zvezni zakon štev. 402 od 28. julija 1921 sedanje Nemške Avstrije i pa dopolnjuje prejšnji zakon iz leta i 1883 in leta 1911. l'a novi zakon j odpira široko socijalno delavno po- i Ije^ Inšpekciji dela. Tako pravi § 1: { Inšpekcija dela varuje delavske in- ' terese, ki so delavstvu zakonitim potom priznani, kakor tudi interese nastavljencev. Nepretrgoma nadzoruje industrijske obrate in druge
delavnice. Pazi, da izvršujejo pod-* jetniki njim predpisane zakone za' varstvo delavcev, kakor o vporap-ljanju delavca, varstvu za življenje, zdravje, o delavnem času, čezuruem delu, o varstvu morale, nočnem de-lu, delavnih odmorih, nedeljskem delu, o delavskih seznamih, delavnih' redih v delavnicah, izplačevanje; plač, izobrazbi vajencev in pomož-t nega dejavstva itd. Inšpektor ima dovoljenje poklicati izvedence na lice mesta, zasliševati delavce in; vajence brez navzočnosti mojstra’ ali podjetnika. Obrtni nadzornik ima oblastem staviti predloge o pre* uredbi obratov itd.
Tako nalogo ima obrtni nadzor* nik po novem zakonu v Nemški A v stri ji I
Tudi pri nas so se izdale slične; uredbe, v varstvo delavcev In va* jeucev, tudi pri nas se je ovadilo mojstre, ki imajo po 12 vajencev, brez pomočpika. Inšpekcija dela je; predlagala kazen, mojster pa napra*
vi	priziv in kazen odpade. Uveden je 8-urni delavnik. Kdo se zmenf za to! Stavbena družba ima par tisoč delavcev, strokovne organizacije pritiskajo na Inšpekcijo dela, da naf se družba kaznuje, uredba o 8-ur-nem delavniku predvideva kazen od 10—500 dinarjev, Stavbena družba pa napravi priziv na ministra za; soc. politiko in ta priziv bo rešen, če bo dobro šlo, o sv. Nikoli. Stavbena družba pa lahko delavce naprej izkorišča. Uredba predpisuje 50% poviška za čezurno delo. Stavbena družba se pa i.a vse to požvižga, ker dobro ve, da ima v Bel-gradu pri minisustvu za soc. politiko zaščitirka. To je le er sam primer. Osemurno delo se Izvršuje komaj v 30% vseh podjetji.
Na tej skromni uredbi, ki jo je ministrstvo za soc. politiko i/dalo v zaščito delavstva pri nas v Jugoslaviji, je minister za soc. politiko bil prvi, ki je začel robkati na njej, za njim pa vse ostale oblasti. Ob-; stoja in v veljavi je le tam še, kjer; ima strokovno organizirano delavstvo moč! Zakon je tedaj tam, kjer je moč delavstva in delavstvo, če bo hotelo, da bodo letna poročila Inšpekcije dela bolj popolna, da bodo številke v letnem poročilu drugačne, da bodo večje, da se bodo oni kričeči nedostatki v delavnicah odpravili, in da bodo Inšpekcije dela v polni meri funkcijonirale, da bodo imele pravico nedostatke od-; praviti, tedaj se bo delavstvo mora* lo drugače strniti v svojih organi* zaoijah. kakor je dosedaj strnjeno. Tedaj, le tedaj, bo delavstvo ministru za soc. politiko lahko dopovedalo, da je to ministrstvo kreirano za zaščito delavstva, ne pa za za-; ščito kapitalistov!
JESEN,
Prvi sneg je že pobelil hribe in doline let nam pokazal, v kakšni barvi nas poseti letošnjo zimo. Res je skopnel in le po višjih gorenjskih vrhovih ga še vidimo. Ali dal nam je razumeti, da je jesen tu in da za njo pride zima. Poletne sezone je konec, le zadnji letoviščarji smo še tu, pa tudi mi se že pripravljamo, da zapustimo te kraje, ker na zimski šport še nekaj časa ni misliti. Vsled tega nam ne kaže drugače, kakor da zapustimo za nekaj časa našo prelepo Gorenjsko, odkoder ponesemo raznovrstne spomine. Lepo je bilo letošnje leto na letovišču. Vreme izvrstno, da si ga letoviščarji ne moremo želeti boljšega, le vročina je bila časih prehuda. No, nam ta pač ni delala dosti preglavice. Vsaj smo imeli na Bledu in v Bo-hir ju, kamor smo tudi časih polete-
li,	dosti prilike za ohlajenje. Kljub vsej suši, o kateri so pisali časopisi, nam ni zmanjkalo hladne vode ne v bohinjskem in ne v blejskem jezeru hladnih senc po raznih hotelskih vrtovih in parkih. Bog nam daj mnogo takih let!
Ko smo tako sedeli v najhujši letošnji vročini v senci hotelskih kostanjev na Bledu in topili mast svojih filistrskih pleš ter si s čitanjem listov in pogovori, bodisi o politiki, trgovini ali pa o draginji, o kakršni so pisali nekateri listi, kratili čas in so naše boljše polovice kramljale o modi toalete, o pristnosti in nepristnosti hotelskega masla, o kostljivo-sti piščet ter tudi o nas, češ kako neprevidno škilimo za njim podobnimi bitji, ki pa po vnanjosti, posebno pa še po notranjosti nikakor ne zaslužijo tega, smo videli prihajati, in to ponajveč ob nedeljah in praznikih, na Bled ljudi, ki so nam bili precej tuji. Že po vnanjosti smo sodili, da ne spadajo v naše vrste. Precej mršavi so bili, njihova obleka zelo oguljena in tudi prikrojena ni bila po najnovejši modi, kakor se spodobi za poštenega človeka Hoja jim je bila težka, čevlji zaprašeni, kar je dokazovalo, da so prihajali od daleč. Ogledovali so se po jezeru, po nas in naših mizah. Mišice na licih so jim večkrat vidno podrge-tavale, pogled jim je bil teman in zdelo se je. ka or bi se jim pesti sa-meobsebi stiskale, Tupatam je tudi
kateri sedel, seve bolj k oddaljeni mizi, kakor se to spodobi za takega človeka, in naročil vrček piva. Nekoč sem celo opazil, da je tak gost vzel iz žepa kos črnega kruha in košček slanine, pa jedel k pivu, kakor ne bi lahko dobi} v tukajšnjih hotelih in restavracijah vsega v izobilju in vojni časi ne bi bili za nami.
Nekoč sem slučajno sedel blizu dveh oseb te vrste, neopazovan sem prisluškoval njiju pogovor. Radovednost me je gnala, o čem bosta govorila.
Vidiš, Janez, pravi prvi. Tukaj ti ljudje, in koliko jih je, živijo brez skrbi, imajo vsega v izobilju in nič ne delajo, mi pa moramo trdo delati, a si v vsem svojem življenju ne moreš prihraniti toliko, da bi si le en dan privoščil to, kar si teh kateri lahko vsak dan privošči. Ali je to pravično?
Ni pravice in je ni, pravi Janez. Glej, ti veš, da nisem zapravljivec in sem pred vojno še prihranil nekaj kronic. Sedaj pa nimam niti za najpotrebnejše. Žena mi je kakor duh, vsak dan se bojim, da mi obleži in ako —- ne sinem se spomniti, kaj bo
z otroki Danes sem prišel sem, da se v jezeru okopljem; slabo imamo urejeno v tovarni za to. Osem kron sem moral plačati in pivo stane tudi osem kron; šestnajst kron me velja, pa sem še šel peš sem in pojdem peš nazaj. Rajši bi bil kupil moke, bi vsaj otrokom imel kaj dati. Sedaj pa pride jesen, prične se šola — koliko bo zopet to veljalo! Ali naj pošljem otroke raztrgane in bose v šolo? Kako jih opravim, kako kupim šolske potrebščine; Miciko bi dal v meščansko šolo. Ali kako, kdo bo plačeval, v tovarno pa je tudi ne vzamejo; pravijo, da še za nas ne bo dela.
Tako in podobno sta govorila. Iz pogovora sem sklepal, da sta delavca iz tovarne na Jesenicah. To me je zanimalo zaraditega, ker so Jesenice slovenske in jaz pa slovenski rodoljub.
Letne sezone še ni konec, ni še zimskega športa, ker blejsko jezero še ni dobilo svoje ledene skorje in tudi še ni snega, da bi v Bohinju mogli urediti sankališče in smučili-šče, kjer bi mi mogli z resnostjo in nestrpnostjo opazovati, kako si ta ali oni drzni smukač zlomi nogo, ali
nam gospodična sankačica pokaže del svojih idealno občipkanih spod-; njih hlačic, če slučajno ni imela športnih vrhnjih. Torej imamo čas* Zato si hočem ogledati kako pravzaprav žive tisti ljudje, ki smo jih' videli časih na Bledu in kojili dveh pogovor sem prisluškoval po na-, kij učju.
Izstopim na kolodvoru na Jese-. nicah. No, nekaj še čednih hiš je tu* kaj in spotoma proti tovarni vidim tud? nekaj takih, da bi udobno v njih stanoval. Drevje je že porumenelo;; večinoma kaže svoje golo vejevje. Pogled na tovarno me takoj prepri-. ča, da tukaj ni vse v redu, zakaj izmed petih velikih dimnikov, ki stoje sporedno, se kadi samo iz enega. Kako to? Tovarna ne dela? Aha, zato je pravil Janez na Bledu, da še zanje ne bo dela. Kako pa ti delavci žive, če ne delajo, sem vprašal nekoga, ki je bil podoben onima, ki so vznemirjali nas na Bledu, in nas je slučajno dohitel, pa je kazal še precej priljudnosti. Kdo pa živi te ljudi brez dela?
Ja, pravi, vsaj ni, da bi ne delali, ali pravega dela v obratih ni zadosti, zato pa delavci opravljajo druga.
In potem si tudi noben minister	j	Italijanom. Vsi	tržaški pošteni že-	vi ali pa ljudje brez pameti vero-
bo upal več predlagati, da je	lezničarji dobro	vedo, da stavke ni-	j	vati. Če pa mislite, da so v koali-
SOC politiko Spldl	'	to7	fomirop ctrrjlfAvnJ*	nJtcIz-om r\rlKr\»-ii ^7^1 ^'/nlAiiril VI hi go
ne
ministrstvo odveč!
(Dalje prihodnjič.)
Zasebni nameščenci.
Socijalni pokret se vrši potom j strokovnih organizacij, v katerih se delavstvo izobražuje, disciplinira in : pripravlja na boj, da izvojuje svoje pravice ter da se otrese kapitalističnega režima, ki delavne sloje pritiska k tlom. Ročno delavstvo je že davno uvidelo, da je njegova rešitev v organizacijah, stoječih na razrednem stališču, uvidelo je, da je ena masa, ena velika družina z istimi težnjami, željami in cilji.
Vse drugače pa je pri nas^ z zasebnimi nameščenci — duševnim delavstvom. Kapitalizem je vedno pazil na pokret zasebnih nameščencev in skrbno čuval, da se v zasebnem nameščencu ne zbudi želja po svobodi ter da ne izbruhne v njem sila. ki ga navdaja s tihrn sovraštvom do svojega izkoriščevalca. »Ti si gospod, buržoa, in tvoj stan ti ne pripušča, da bi se bratil z umazanim delavcem.« tako šepeta kapitalizem zasebnemu nameščencu, obenem pa ga izkorišča in izmozgava In ne priznava ga kot sebi enakega, temveč kot svojega hlapca.
Zasebni nameščenci so se deloma združili v svojo strokovno, nepolitično organizacijo, ki ne stoji na razrednem stališču, ki ne mara zvez z ročnim delavstvom, ki ne priznava načela: Proletarijat — ročni in duševni — združen v enem taboru, tvori armado, ki bo izvojevala uspešno socijalni boj in napravila konec kapitalističnemu samodržtvu.
Načelo, ki ga zastopa organizacija zasebnih nameščencev, je za današnje čase zastarelo. Vsaka strokovna organizacija mora uvideti, da je «amo del celokupnosti, uvideti mora, da je sama mnogo preslaba, da izvojuje trajne uspehe svojemu članstvu in priklopiti se mora sorodnim, enake smotre zasledujočim organizacijam.
Organizacija zasebnih nameščencev kljubuje toku časa in kot Izolirana nastopa pot razpada. Nikjer ne najde opore — a kako bi Jo tudi našla, ko pa so vse strokovne Organizacije opredeljene. Zasebni nameščenci si v svoji organizaciji torej ne morejo trajno izboljšati svojega gmotnega in socijalnega položaja, ker nimajo za seboj drugih delavnih slojev, ki bi jih v njih gibanjih moralno podpirali. Zasebni nameščenci kakršnegakoli trgovskega ali industrijskega podjetja, kjer se obratuje z delavstvom, ne bodo dosegli nikdar povoljnih uspehov v svojih bojih, dokler ne bodo imeli za seboj delavstva, ki bo z njimi solidarno nastopalo.
Zasebni nameščenci! Pomnite, da je rešitev izpod kapitalističnega jarma le v solidarnem nastopu vsega proletariiata, otresite se predsodkov. ki vas odtujejo od ročnega delavca, vašo organizacijo pa preobrnite tako. da bo stopala roko v roki z ročnim delavstvom ter stala na razrednem stališču.
V pojasnilo železničarjem!
V 42. številki »Jugoslavenskega Železničarja« z dne 21. oktobra je Izšel članek pod naslovom »Krekič, Kopač, Prijatelj na vidiku«. Sodruga Krekič in Kopač bosta menda sama odgovorila. Meni se pa očita, da sem prodal slovenske železničarje
sem uvedel jaz, temveč strokovna komisija; ne tajim pa, da sem bil v odboru z drugimi 24 železničarji. Očita se mi, da sem šel v kavarno, namesto da bi šel intervenirat za j železničarje. Da, gospodje, ali ravno ; v tisto kavarno so tudi zahajali že- j lezničarji. Dopisnika v »Jugoslov. Železničarju« pozivljem, da pride s svojim imenom na dan, in pove, ko- : liko sem dobil, potem se bova že drugače pomenila. Gospodje Zve-zarji, če res ne poznate zgodovine »Jugoslov. Železničarja« v Trstu po preobratu, vam jo povem, ako hočete. ker jo imam še dobro v spornimi. Shod, ki se je vršil 1 febru-aija leta 19i9, je bil sklenjen že 24. januarja, na shodu južnih železni-čaijev. Na tem shodu smo kratko poročali o zadevi, ki se je tikala le južnih železničarjev, ;n sicer brzojavke generalnega ravnateljstva z Dunaja meseca decembra, da se izplača uslužbencem 50% treh mesečnih doklad. Ko smo intervenirali pri ravnatelju Seraniju (strokovna komisija, kateri je načeloval pokojni poslanec Oliva), nam je ravnatelj obliubil izplačilo doklade 1. februarja. Serani je pa 30. januarja obljubo preklical in ukazal, da se do-tična vsota v plačilnih listkih črta.
O tem nas je obvestil postajenačel-nik Rigati, ki se je sam izrazil zaupnikom, da še ni videl tako biro-kratične naredbe. In ako tudi ne bi bil shod že določen 1. februarja, bi bila naša dolžnost, da bi ga bili sklicali in povedali, kako je s stvarjo. Na shod so prišli tudi državni železničarji, ne da bi jih bili vabili, in tam so kategorično zahtevali stavko. Tega, gospodje, ne boste spravili s sveta. Najbolj glasni so pa bili tisti, katere je vaš odbor podpiral fi-nancijelno ob Izselitvi iz Trsta. Cez nekaj dni. ko smo bili že v stavki, smo dobili tudi poročilo, da je okolo 300 železničarjev že prej ha nekem shodu zahtevalo odpust, da se izselijo v Jugoslavijo, imeli smo pa tudi stavkokaze iz vaših vrst, katerih imena si je gospod Eker, urednik »Edinosti«, zabeležil.
Ako je kdo prodal železničarje, so bili tisti, ki so bili najbolj radikalni In so že. bili na varnem, ker so imeli odpustne in vozne listke italijanske železniške uprave že v žep n. Ti so nas prodali, ne pa jaz, ki nisem igral tam druge uloge kot vsak drugi član stavkovnega odbora. Naprtilo se nam je tudi politični štraik, ali o tem molčim, »la ne ŠKodujcm tistim, ki so še danes tam. Tudi jaz bi bil lahko nastopil 1. junija službo, ako bi bil hotel, kakor so jt drugi, ki so ostali. Gospodje, če hočete pogrevati laži o prodaji železničarjev z naše strani, vam je prosto, povem vam pa, gospodje pri /vezi, da ie b;i izdan že meseca decembra tajni ukaz vojnega ministrstva italiaii-skega, da naj se odpusti okolo 1U00 železničarjev, ki se nadomeste s col puro sangue. In ako ste že tako požrtvovalni, zakaj niste ostali tam do zadnjega, kakor sem ostal jaz in drugi Vi ste jo popihali ir« zapustili ste svoje ovce, katere hočete sedaj tukaj pasti.
Kar se pa tiče koalicijskega odbora. so me izvolile predsednikom štiri različne organizacije; nisem se nikoli in se ne bom sam potegoval za korito in ne za čast-ia mesta. 26 let sem v organizaciji in ravno toliko let pristaš stranke Da bi pa predsednik koalicijskega odbora mogel prodati komurkoli želez ličarje, je neumnost, katero morete le
cijskem odboru železničarji, ki ni dali prodajati, se pa že motite,
Josip Prijatelj s. r.
PnHlicne vesti,!
+ Upravna razdelitev Hrvatske J i in Slavonije. Vi a da predlaga, da se ! Hrvatska in Slavonija razdeli na ! pet oblasti in sicer: 1. Varaždinska i županija z Medjimurjem in delom Prekmurja. 2. Zagrebška oblast (zagrebška županija severno od Save in županija Bjelovarsko-Križevač-ka). 3. Osječka oblast (virovitiško-požeška županija in Baranja). 4. Karlovška-sušaška oblast (zagrebška županija južno od Save, županija modruško-reška in ličko-kr-bavska). 5. Novosadska oblast, h kateri.se pripoji sremska županija.
4- Spokorjeni grešnik. Protič je prisegel kot poslanec. Kujal se je in kujal, navsezadnje je pa le sklenil, da priseže. Menil je, da bo z opozicijo prodrl. Ker to ni uspelo, je začel agitirati, naslonil se je na narodni klub, naše klerikalce in celo Radiča bi bil rad pridobil. Sedaj se vrne v skupščino z nado, da njegova pšenica zori. Tako mislijo tudi naši klerikalci.
+ Demokrati so razpravljali tudi o agrarnem vprašanju in socialni politiki na svojem strankarskem kongresu v Belgradu. Milan Pribiče-vič je poudarjal, da mora demokratska stranka agrarno vprašanje smatrati za najglavnejše, ker stranka sestoji večinoma iz kmetskih elementov. (Za agrarno vprašanje se demokrati doslej niso, kar je zelo znano, nič zanimali, ampak so na vsej črti ubijali ravno najvažnejšo točko svojega programa. Agrarno reformo pa so sploh bagatelizirali in jo prodali. Op. ur.) Rekel je, da mora agrarna reforma izbrisati vse fevdalne ostanke v naši državi. (Vezali pa so se s fevdalci! Kar je bilo po zaslugi socialistov storjenega v pogledu agrarne reforme, so popačili ali pa sploh onemogočil.) O socijalni politiki jim je poročal in jih poučeval dr. Kukovec. (Večena demokratov namreč te besede menda še ni slišalo, drugače ne bi bilo mogoče, da se je pred dvema dnema razpravljalo o
ukinjen ju ministrstva za socijalno politiko. Op. ur.) Izjavil pa je, čeprav je to vprašanje eno izmed najvažnejših, da vendar skoro ni upanja, da »se bo definitivno rešilo«č Meščanske stranke pač ne bodo nikdar rešile socijalnega vprašanja, to je dr. Kukovec enkrat prav povedal. Rešile pa tudi ne bodo agrarnega vprašanja!
Sodrugi, potrudite se!
Dobili ste pole za rdeči teden. Veliki pomen te akciie Vam Je znan.
j Predobro Vam je znano, da se mora proletarijat v svojih bojih zanašati edinole v svojo moč in solidarnost. Organizirati se mora. Uspe-j vati mora naša delavska agitacija, ki naj rodi obilne sadove. Povzdigniti moramo izobrazbo med delavstvom, odpreti še tisočim zapeljanih teptancev oči, da izprevidijo, kje je njih edina rešitev. Sodrugi, mnogo je še trde ledine, ki jo je treba preorati.
Odveč bi bilo, da bi Vam tu zo-! pet razlagali velikanski pomen delavskega tiska, Vam, ki ste že toli-
dela; seveda imajo za taka dela manj plače.
Naj si pa poiščejo dela drugod, pravim.
To je sicer lahko reči, gospod, mi pravi, ali ne veste, da v^ industriji manjka dela po vsej državi.
Čital sem pač nekaj, da. Vendar |ne zanima, kako ti ljudje žive?
O, gospod, mi pravi resno, to je pa najboljše, če se sami prepričate; kar z menoj pojdite, pa Vam življenje svojih sotrpinov razkažem.
Naj bo, če ste tako prijazni, pravim. In vede me proti hiši, ki pa že na prvi pogled ni bila simpatična. Nizka hiša, majhna, pred njo je bilo kopico mršavih otrok, bledih, raz-jbganih in bosih, dasi je bilo že hladno. Ko so naju otroci ugledali, so opustili svoje igranje in nekako ne-eaupno zrli v naju. Deček, nekoliko večji, bled, suh, a prijaznih oči, se oglas! in pravi: vsaj očeta ni doma, 69 samo mama.
Je že dobro, pravi moj spremljevalec in me vede skozi dveri v pizko temno sobo, kjer sem čez nekoliko časa uzrl osebo, ki naju je pozdravila, stoječa pri štedilniku.
okolo katerega so visele otroške plenice že precej v slabem stanju.
Dober dan, odzdraviva precej visoki, suhj ženi, nekoliko upogneni, ki je nekaj mešala v kozici na štedilniku. No, kako se imate? Slabo, gospod, poglejte, to je naše stanovanje in sedem nas je; ko bi imeli vsaj še eno sobo. Vse smo že obhodili in povsod vprašali, ali nič ne moremo dobiti; sedaj pa je še mala bolna, tako da še okno ne upam odpreti.
Resnično bi bilo potrebno, da se malo odpre, sem si mislil, kajti nič kaj prijeten zrak ni bil v tem stanovanju. Jesen je tukaj, pravi žena, mrzlo je že, kurjava draga. Kaj bo, sama ne evm, mož komaj toliko prinese, da imamo za moko, na kaj boljšega pa nam še misliti ni; da bi nam kdo vsaj kaj krompirja malo boij poceni prodal; včeraj smo zadnjega pojedli.
Nato priteče deček ln pravi! mama, meni moraš dati denar za zvezek in nogavice mi kupi; tako me zebe v noge. ko imam same copatke. Mati je pogledala proti oknu, pomolčala ter dejala: sedaj nimam,
boš že dobil, ako ata kaj prinese. Deček je odšel. Mati pa se obrne proti nama in pravi, vsi so bosi, ne morem jim kupiti obutve, ker mož tako malo zasluži, da imamo komaj za hrano in še to slabo, ker je taka draginja.
Poslovila sva se in šla. Vprašal sem spremljevalca, ali še katera družina živi v takem stanovanju in tako borno. Ironično se mi je spremljevalec nasmehnil in dejal: gospod, tu še ni najslabše, ali hočete še videti življenje tukajšnjih ljudi? Ne, pravim- ali ne gre, da bi tovarna za svoje delavce postavila zadosti prostornih stanovanj.
Vse smo poskusili, pravi spremljevalec, ali nikake pomoči, postavijo kakšno barako, ali to še daleč ni dovelj.
Poslovil sem se. Zadovoljen sem bil, da niso šli tudi drugi z menoj in so rajši ostali v kolodvorski restavraciji, dokler se povrnem. Spotoma sem se spomnil, zakaj tisti temni pogledi, trepetajoče mišice in neprostovoljno stiskanje pesti. Jesen na obrazih ln v duši.
1VL MarčlS.
Kokrat izkazali zaupanje v moč naše stranke na vse razne načine.
Od I. do 15. novembra je rdeči teden „Napreja“. Nove naročnike in prispevke za tiskovni sklad bodo pobirali sodrugi po vseh krajih naše Slovenije potom nabiralnih pol.
Sodrugi! potrudite se, pomagajte	sami sebi in	delavski stvari,	da
se	naročate vsi	brez izjeme	na	naš
list, da prispevate za njega tiskovni sklad po svojih močeh. Pokažimo, da se zavedamo, zakaj se borimo.
ZAUPNIKOM!
Tiskovine z	nabiralnimi	polami
za	rdeči teden	za „Naprej“	so	raz-
poslane. Ako kdo pomotoma nabiralnih pol ni dobil, naj oprosti in takoj piše na upravo „Napreja“, ki mu jih bo nemudoma poslala. Upoštevajte navodila! Sodrugi! Pridno in vztrajno na delo za vaš Ust „Na-prej“.
Nalsreveišs. Narodna skupščina.
(Protič prisegel.)
LDU. Belgrad, 3. nov. Danes ob 10.30 je otvoril predsednik dr. Ivan Ribar tretjo redno sejo narodne skupščine. Narodni skupščini se je naznanil ukaz vlade, s katerim se imenuje za zastopnika ministrskega predsednika minister Marko Trifko-vič. Parlamentu se je tudi naznanilo, da bo nadomestoval ministra za trgovino dr. Spaha za njegove bolezni minister narodnega zdravja dr. Karamehmedovič. Skupščini se je predložil predlog o podaljšanju pogodbe vzajemnega trgovinskega prometa med našo državo in avstrijsko republiko. Ta predlog bo izročen posebnemu odseku v proučevanje. Ta odsek bo sestavljen na prihodnji seji. Odboru za poslovnik je bil izročen načrt poslovnika za narodno skupščino, katerega je predložil minister za izenačenje zakonov. Zakonodajnemu odboru je bil izročen zakonski predlog o dr-j žavnem svetu, o upravnih sodiščih in načrt zakona o civilni upravi. Zakonski predlog glede razdelitve države na olasti, o srezkih in občinskih upravah se izroči v proučevanje posebnemu odseku, ki se bo
izvolil na posebni seji. finančnemu odseku je bil izročen zakonski načrt, ki se tiče izvanrednega vojnega kredita 200 milijonov dinarjev. (Torej ne 50 milijonov, kakor je bilo po-ročano. Op ur.) Imunitetnemu odseku se je dostavila zahteva sodnije po izročitvi nekaterih poslancev. Skupščini se je naznanila tudi ostavka poslanca Todoroviča za timoško okrožje. Tozadevni akt se je izročil verifikacijskemu odboru. Pred prehodom na dnevni red je javil predsednik, da je poslanec Stojan Protič položil predpisano* prisego v zmislu ustave. Nato se je prešlo na dnevni red:	Volitev administrativnega,
imunitetnega, odseka za prošnje in pritožbe in finančnega odseka. Ti odseki so se volili po razmerju s številom članov posameznih skupin. Vsaka skupina je predložila svojo listQ. V vsak odsek je prišlo toliko članov, kolikor je pripadalo posameznim skupinam po načelu proporca. Skupščina je sprejela tudi na-redbo, da morejo one člane, katerim ni bilo mogoče priti na sejo, nado-mestovati kandidati, ki so bili na njhovi kandidatni listi takoj prvi za izvoljenimi poslanci. Nato so volili tudi kontrolorje, nakar se je prešlo na glasovanje. Ko so bili vsi odseki Izvoljeni je predsednik zaključil sejo ob 12.15. Naslednja seja z dnevnim redom: Volitev odora za proučevanje zakonskega predloga o razdelitvi države na oblasti, o oblastnih in srezkih samoupravah in o obči upravi.
Volitev odseka za proučevanje predloga o razdelitvi države.
LDU Belgrad, 4. nov. Četrti redni sestanek narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 10. uri 30 min. Odobren je bil najprej zapisnik o prejšnji seji. Naznanile so se prošnje in odkazale pristojnim odsekom. Prečitala se je zahteva pravosodnega ministrstva, da se sodišču izročijo narodni poslanci Pavel Matica, Štefan Radič, Večeslav \Vilder in Štefan Barič. Odkazala se je imunitetnemu odseku. —- Pri ustnih vprašanjih je izjavil posl. dr. Momčilo Ivanič, da Je ze začetkom meseca maja t. 1. vložil Interpelacijo radi dogodkov v bjelinskem okraju. Predsednik .dr. Ribar je odgovoril, da se morajo interpelacije obnoviti, ker je sedaj sklicana redna narodna skupščina, in da bo interpelacija potenj, ko bo vjožena, imela prednost.
Nato preide skupščina na dnevni red: Volitev odseka za proučevanja zakonskega predloga o razdelitvi j države na oblasti in o oblastni in srezki samoupravi ter o splošni upravi. Ko so bili izvoljeni trije kontrolorji, se je izvršila volitev. Predsednik je naznanil, da je za kandidatno listo radikalne stranke glasovalo 63 poslancev in da dobi torej ta lista 7 članov v odsek; da je kandidatna lista demokratskega kluba dobila v odsek 6 poslancev; da je lista muslimanskega kluba dobila 2 poslanca v odsek; da je lista Samostojne kmetske stranke dobila 1 poslanca v odsek; da je dobila lista Jugoslovenskega kluba 2 poslanca, lista zernljoradniškega kluba 1 poslanca in lista socijalnih demokratov in republikancev z nosilcem dr. Korunom 13 glasov in 1 poslanca v odsek. Potemtakem je bilo izvoljenih v odsek 20 poslancev. Ta odsek bo imel prvo sejo jutri 5. t. m. —< Nato je predsednik dr. Ribar zaključil sejo in odredil prihodnjo za nedeljo, dne 6 novembra ob 10. z dnevnim redom: Prisega Njega Veličanstva kralja Aleksandra 1. na ustavo.
RADIKALCI PROTI MINISTRSTVU ZA SOCIJALNO POLITIKO
LDU. Zagreb, 4. nov. „Riječ“ poroča iz Belgrada: Snoči je radikalni ldub sprejel predlog, da se ministrstvo za socialno politiko ukine, obdrži pa ministrstvo za narodno zdravstvo.
USTANOVITEV BOLNIŠKE BLAGAJNE ZA SRBIJO.
LDU. Belgrad, 4. nov. Ministrstvo za socialno politiko je izvršilo vse priprave, da se z novim letom ustanovi v Belgradu bolniška blagajna za delavce v Srbiji in Črni gori. Zahtevalo je v to svrho od delavske zbornice seznam kandidatov za prvi upravni odbor tega delavskega zavoda.
POOSTRENO STANJE V SUBOTICI.
LDU. Subotica, 4. nov. V mestu vlada poostreno stanje. Lokali morajo biti zaprti ob 23; pozneje je prebivalcem bivanje na ulici prepovedano. Ta naredba se je razširila
tudi na vse kraje, ki se nahajajo ob
madžarski meji.
BOJI V ALBANIJI.
»Jutro« poroča, da so jugoslovanske čete prekoračile Drino. Vje-tih je bilo nad 700 Arnavtov iti 12 častnikov. Vojaštvo, ki beži, požiga vse za seboj. V Tirani sestavljajo novo nacijonalno koncentracijsko vlado. Danes ima vlada sejo o albanskem vprašanju.
MADŽARSKI KABINET PRED KRIZO.
LDU. Budimpešta, 4. nov. Ker se debata o detronizacijski predlogi danes ni mogla dovršiti, se bo glasovanje o predlogi v prvem in drugem branju vršilo jutri; za tretje branje pa se bo morala določiti nova seja. Kakor se govori v parlamentarnih krogih bo imela narodna skupščina sejo tudi v nedeljo, ker poteče v ponedeljek rok, ki ga je stavila ententa. Ko bo opravljena predloga, bo vlada demisijonirala. Kakor je izjavil minister Bernolaki nekemu časnikarju, ne gre samo za formaliteto, marveč odgovarja za-i htevam ustavnosti, da sproži vlada vprašanje odgovornosti.
Dpfsvne vesti.
Ljubljanska komunalna politika. „S1. Narod“ ironizira včeraj predlog ali morda le dovtip s. Kocmurja, da poderimo vse kasarne, da dobimo gradbeni rnaterijal za stanovanjske hiše. Demokrati menijo, da bodo s tako pisavo osmešili naše občinske odbornike, pa se bodo varali. Prejšnja večina je dvajset let delala most čez Ljubljanico tam ob koncu Opekarske ceste, ki bi veljal takrat samo par sto kron, in po dvajsetih letih so postavili neko pokveko, ki ji pravijo mostiček. Predlog Kocmurjev, pa pove, da so kasarne tako nerodno zidane, da niso za nobeno drugo rabo. Ali bodo socialni demokrati rešili Ljubljano iz bede, je jasno, da ne. Če so jo drugi v boljših časih težko vozili z Ljubljano, kako naj se sedaj vse to na mah izpremeni, ker jo občina v silno slabih razmerah na po naši krivdi, ampak po krivdi tistih, ki so trideset let štedili tiste več[e kapitaliste, ki bi bili morali s svojo davčno močjo poskrbeti za to, da mesto ne bi bilo zabredlo v sedanji gospodarski položaj. — Prosimo vas samo, da nehate z demagogijo! Tudi ml lahkp še kaj povemol
Draginja mast! in olja. Prejeli Bino: ,,Draginja olja in masti stalno narašča. Ali bi ne bilo dobro, da se Uvede kontrola? Kontroliralo naj bi Be n. pr. trgovce, kateri si nabavljajo sedaj olje, ko je lira dražja nego kdaj prej, in kateri imajo olja v zalogi še od časov, ko je lira bila še 5—6 kron? — Koliko more vzeti zabele uradniška in delavčeva žena, če mora plačati mast in olje po 88 kron?! Ali prihajamo zopet v čase, ko smo dobivali 4—5 dekagramov zabele na osebo na teden?! Zabele je, a uradniške in delavske rodbine jo po tej ceni ne morejo kupiti toliko, da bi zadostovalo organizmu. Ali nismo že med vojno dovolj stradali in trpeli? Tudi za to stvar naj bi zanimala mestna aprovizacija ljubljanska in občinsko sodišče.1* Požar na Tržaški cesti. Včeraj fcvečer okrog pol 7. ure se je na nepojasnjen način nastal požar v avto-garaži g. dr. ing. Kasala pri Travnu na Tržaški cesti. Požar se je hitro razširil tudi na sosednjo hišico, kjer sta bila dva stanovanja. Zgorela sta popolnoma dva avtomobila last g. ing. Kasala, zaloga bencina in poslopje. Najprej so prišli na pomoč gasilci tobačne tovarne, nato pa tudi ljubljanski. Pri požaru so zado-bili znatne opekline posestnik Traven, njegova hčerka in en gasilec, katere so prepeljali z avtomobilom in rešilnim vozem v dež. bolnico. Škoda je precejšnja.
Koncert v dvorani hotela »Tivoli44. V nedeljo 6. t. m. igra godba dravske divizije od 15. do 20. ure. Vstopnina prosta. Domače jetrne in mesene klobase. Izborna vina. Se priporoča Vek. Dolničar.	k
Promet čez mejo in pogranična trupa. (Uradno.) — Da bi se državna meja uspešno branila napadov tolp in da se prepreči cvetoče tihotapstvo in prehajanje državi nevarnih elementov čez mejo, je postavljena v celi državi na meji vojaško organizirana obmejna četa. Ta četa vrši službo tako, da ima ob celi me-ii postavljene straže in da patrulira-jo oddelki čete od stražnice do stražnice. Na ta način prepreči četa vsak prestop meje na nedovoljenih mestih. Četa mora vsakega, kogar zaloti na meji, nainestu, kjer prehod ni dovoljen, ustaviti, ali aretirati in Izročiti pristojni policijski ali carinski oblast. Kot javna straža ima pravico, da zahteva od vsakega, kogar zaloti ob meji, da se legitimira. Kot vojaška organizacija se mora ravnati po vojaških predpisih in mora v primeri dejanskega odpora ali v primeri bega sumljive osebe rabiti orožje. Ker povsod občinstvo tega še ne vpošteva, in se s straža-Itni celo prereka in se jim upira, je prišlo do slučajev, v katerih je morala pogranična četa rabiti orožje. Da do česa takega v bodoče več ne pride, se opozarja prebivalstvo obmejnih krajev na nastopno: 1. Prehod meje je dovoljen samo na carinskih potih, to je, tam kjer je, obmejna carinarnica ali njen eksponirani organ in samo po dnevu, to je od šestih zjutraj do šestih zvečer. 2. Prehod meje, seveda samo pod pogoji omenjenimi v prvi točki, je dovoljen samo z rednim potnim listom. iVsak, ki hoče čez mejo, se mora javiti na prehodni točki, carinarnici In obmejnemu policijskemu organu (obmejnemu komisarju ali orožniku), katera pregledata potni list in prtljago. 3. Drugod ni dovoljen prehod čez mejo. Povelju „stoj!“ po-granične čete se je tam brezpogojno pokoriti. 4. Izjema določil pod 1 in 2 se napravi samo za dvovlastnike, to je osebe, katerim meja preseče posestvo. Ti dobijo posebne legitimacije ter smejo prekoračevati mejo na točki, ki je označena v legiti-
? maciji. Te osebe naj se predstavijo poveljniku onega odseka pogranične čete, v čigar oddelku je njih prehod. Ako se bo prebivalstvo ravnalo po teh določilih, je izključen vsak spopad s pogranično četo.
Carinsko - tarifni tečaj. Da se j ustreže nastali nujni potrebi seznaniti se s sedaj veljavnimi, obširnimi predpisi, ki urejujejo naše carin-stvo, kakor tudi s temeljnimi načeli carinskega tarifiranja in deklariranja, se otvori s privoljenjem oddelka ministrstva trgovine in industrije v prostorih Državne dvorazred-ne trgovske šole v Ljubljani posebni carinsko - tarifni tečaj, ki ga bo vodila praktična izvežbana učna J moč. Pouk se bo vršil vsak delavnik od 6. do 7. ure zvečer oziroma po | dogovoru udeležnikov. Tečaj bo trajal približno 6 mesecev. Po potrebi se bo doba podaljšala. Tečaj se priredi, ako se priglasi vsaj 15 udeležnikov, ki morajo kriti stroške tečaja. Pouk se prične 15. novembra 1921 ob 6. uri zvečer. Vpisovanje se vrši vsak delavnik od 11. do 13. ure dopoldne pri ravnateljstvu Državne dvorazredne trgovske šole v Ljuljani in se zaključi dne 12. novembra. K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo. Obenem je treba položiti učnino. Na-daljna pojasnila daje ravnateljstvo.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah „Drž. po-sredov. za delo“ v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 23. do 29. oktobra 1921 dela 303 moških in 89 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 206 moških in 73 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 195. — Promet od 1. januarja do 29. oktobra 1921 izkazuje 28.599 strank in sicer 14.154 delo-j jemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem Času8599. — Dela iščejo: pisarniške moči, rudarji, kovinarji,
! peki, mlinarji, mesarji, natakarji,
! natakarice, sluge, strojniki, kurjači, dninarji, dninarice, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci itd. — V delo se sprejmejo: mizar- j ji, ključavničarji, stolarji, usnjarji, zidarji, tesarji, kleparji, krojači, čevljarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenke, vajenci itd.
Tedenski zdravstveni izkaz. V ; zadnjem tednu od 23. do 29. t. m. se je v Ljubljani narodilo 23 oseb, umr- , lo pa jih 26 ter v zavodih 17. Izmed j nalezljivih bolezni so bile naznanjene škerlantinka, griža in ošpice.
Ponarejevalci denarja. V Zagrebu so izsledili novo družbo, ki se je pečala s ponarejanjem denarja. Na čelu družbe je stal neki elektrotehnik Kralj. Ponarejalce so zaprli.
Regina Taškar išče svojega sina Alojzija, starega 28 let, rojen v Litiji, ki se je nahajal v vjetništvu v' Franciji. Po prevratu se je javil v Litiji na županstvu. Sedaj ni nikake-ga sledu o njem. Kdor bi kaj vedel o njem, prosim, da sporoči na: Regina Taškar, Litija. Dotični dobi nagrado.
Zahvala. Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem vsem tistim, ki so mi darovali znesek 474 K ob moji nezgodi, vsled katere sem še sedaj nesposoben za delo in se naha-«. jam v bednem položaju. — Roner Vekoslav, Fala.
Haribor.
Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Mariboru je določilo doslej sledeče najvišje cene: goveje meso I. vrste, sprednji del 22 K, zadnji 24 K, II. vrste, sprednji del 18 K, zadnji 24 K, III. vrste 16 K. i Priteže sme pridejati mesar samo : 10 odstotkov. Telečje meso I. vrste j 18 K, II. vrste 16 K. — Jajca 4 K komad. — Kruh, ki se sme prodajati
samo na vago: beli 16 K, črni 13 K kilogram. Žemlje v teži 50 gramov 1 K. Krompir 4 K, čebula 10 K za kilogram. — Poleg tega so se dolo- i čile najvišje cene tudi kavarnam, j razven za čas koncertov, in sicer: j črna kava 3 K, kapucinec 3 K, mle- i ko s sladkorjem 4 K, bela kava 4 krone, čaj (kozarec) 6 K, v servisu 8 K, malinovec 5 K, limonada 6 K, čokolada 7 K. — V splošnem se cene zlati z ozirom na stroge kaz-ii redno vzdržujejo in je občinstvo zadovoljno, dasiravno želi energičnej-ših korakov proti draginji.
Dnevnice članom sodišča so bile po občinskem sodišču določene za poldnevno delo 60 K, za seje pa 80 kron za člane in ne kot so poročali listi z 80 K za uro.
Postopek pri občinskih sodiščih. Na razna vprašanja občinskega sodišča je ministrstvo za socijalno politiko odločilo, da velja rok za vlaganje rekurzov proti razsodbam občinskega sodišča tri dni od časa vročitve pismene odločbe oziroma razsodbe obtožencu. — Kot prvostopno sodišče je po tem odloku ministrstva okrožno sodišče.
Ustanovitev občinskih sodišč je naročilo tukajšnje okrajno glavarstvo vsem občinam. Če pa se bo mariborsko okrožno sodišče še dolgo bavilo s samimi formalnostmi, ki so gotovo tudi dika preostalih birokratičnih razmer, je seveda ustanovitev teh sodišč precej iluzo-rična, ker sicer potrebuje vsaka vas dobrega jurista, ki bo kos vsem formalnostim mrtvih predpisov odgovarjati, na katere se pa gospodje višjih instanc dobro razumejo.
Pomanjkanje mleka je postalo občutno v Mariboru. Dočim oddaja mlekarna Bernhard svojim odjemalcem mleko še po 8 K, se zahteva na trgu že po 10—12 K. Nujno bi bilo potrebno, da ustanovi mestna občina lastno mlekarno, ki bi preskrbovala občinstvo. Pripomniti je še, da je velika zadružna mlekarna v Hočah prenehala s svojim obratom in kakor čujemo, bo preuredilo društvo „Sokol“ to mlekarno v telovadnico.
Češko zelje v Mariboru. V Maribor je prispelo te dni 6 vagonov češkega glavnatega zelja, ki se bo prodajalo kg po 8 kron.
Vlom. V pletarno Barta v Orožnovi ulici 6 so neznani zlikovci vlomih in odnesli za ca. 70.000 K blaga.
2300 K je izgubil reevn invalid Andrašič od Delavske pekarne do barak v Danjkovi ulici.
PKb*.
,.Ptujski list“ je končal svoj dopust. Radovedni smo, kako je uredil „neprilike“ v Blankejevi tiskarni, da se v bodoče izogne „urlaubu“. Nekateri pravijo, da je upravništvo mo-} ralo podpisati reverz, ki mu ga je j predložil g. Blanke, kateri zahteva j od „Ptujskega lista”, da se nima v i bodoče brigati koliko metrov dolge zastave razobeša ob raznih prilikah g. Blanke na svojem poslopju. Gosp. Blanke je tudi zahteval, naj se uredništvo P. 1. briga za zastave, ki jih ptujski demokratje ob državnih 1 praznikah in drugih neveselih prilikah — ne razobešajo.
Vestnik Svobode.
Zagorje ob Savi. Dramatični odsek delavskega izobraževalnega društva „Svoboda“ Zagorje vprizo-ri v nedeljo, dne 6. novembra 1921 ob 4. uri popoldne v dvorani g. R. Mihelčiča na Toplicah pri Zagorju, žaloigro v 5. dejanjih „Mlinar in njegova hči“. Vstopnina: I. prostor 12 kron, II. prostor 10 K, III. prostor 8 K; stojišča 6 K. — Sodeluje godbeni odsek „Svobode“. — Blagajna se odpre ob 3. uri popoldne. —
Predprodaja vstopnic pri sodrugu Ule-tu.. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
iluifurai ¥83f!ftšk.
Zbornik za umetnostno zgodovino je pričelo izdajati »Umetnostno zgo-i dovinsko“ društvo v Ljubljani pod i uredništvo dr. Iz. Cankarja. Zbornik ; je bogato ilustriran in ima sledečo | vesbino: dr. Fr. Stele:	Slikar Jo-
; hamees concivis de Laybaco. — V. Steska:	O nekaterih ljubljanskih
spomenikih. — Dr. J. Wal: Doneski K zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem. Izidor Cankar:	Umet-
' nost v krščanskem slovstvu 2. sto-I letja. K. Ozvald: Donesek k estet- ! skemu šolanju oči. Zbornik za uemt-nostno zgodovino izhaja štirikrat na leto in stane za Jugoslavijo 100 K, za inozemstvo 15 fr.
— Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno:	Oo-spod finančni minister je glasom razpisa Generalne direkcije posrednih poreza z dne 25. oktobra 1921, štev. 16.9S0 dovolil, da se do 1. februarja 1922 smejo vporabljati še stari menični blanketi pod pogojem, da se z njimi postopa v smislu točke 9, čl. 13 taksnega in pristojbinskega pravilnika (Uradni list št. 104/1921.) Od tega dne dalje pa bodo izdani v promei menični blanketi nove emirje.
— Večina delnic južne železnice Je v italijanskih rokah. Zadnji občni zbor delničarjev južne železnice je pokazal, da je večina delnic v italijanskih rokah. Od zastopanih 430.000 delnic jih je 90.000 v lasti Italijanov in 260.000 pa jih je deponiranih v Švici, ki so skoraj vse v rokah Italijanov. Od ostalih 80.000 je pripadalo 3000 delnic Madžarom, 77.000 pa Avstrijcem.
= Trgovska pogodba z Avstrijo podaljšana. Minister za trgovino dr. Spaho je dobil od zakonodajnega odbora pooblastilo, da podaljša tr-
J govinsko pogodbo z Avstrijo :i
j dva meseca. Pri glasovanju je bil ,a i predlog sprejet.
— Trvdka O. Bračko, specialna ! trgovina z rokavicami in francoski-,
mi parfumi v Ljubljani, Dunajska cesta 12, je prevzela zastopstvo domače tvornice usnjatih rokavic „Jelen“ za celo Slovenijo. — Glej inserat!
Po
— Maksim Gorki v Berlinu. Sloviti ruski pisatelj Maksim Gorki je
, iz Moskve za dalj časa prišel v Berlin.
— Nesreča. Pri Kirchschlagu na Nižjem Avstrijskem zopet ponesrečil vojaški avtomobil. Tovorni avtomobil, ki je prevažal državne brambovce, ki so odhajali na dopust, se je prekucnil po nasipu. Bilo je tri-, na.st mrtvih. Več vojakov je lahko in težko ranjenih.
Izrabljanje nesrečnih žrtev. V, zadnjih mesecih so vedeli razni meščanski listi poročati o številnih odkritjih spomenikov neznanim padlim vojakom. S to igro so začeli najprej Francozi v Parizu, nato so se spomnili tudi v Belgradu, da to slepilo ni napačno, za njim je prišel Wa-shington, Atene, Zagreb itd. Tako izrablja za svojo agitacijo svetovni kapitalizem nesrečne žrtve, katere je pognal v smrt. Nikogar ni strah pred to gnusno igro in v meščanskih listih berete poročilo o raznih takih odkritjih v gnusnih frazah o junaštvu itd. To je cirkus, komedija, katerega si dovoljuje zločinski kan pitalizem na račun nesrečnih žrtev« katere je pogubili
— V Švedski je divjal silovit vi* har, ki je povzročil ogromno škodo. Po nekaterih krajih trdijo, da take-« ga viharja še niso videli.
— Tropični vihar v Floridi (Amerika) je povzročil ogromno škodo, ki jo cenijo na več milijonov dolar* jev. Mesto Tompa je strahovito tr« pelo. Nad 300 hiš je vihar poškodo« val ali pa popolnoma razdejal.
«RWl
F
€ O	S	U L I C H - L I N	E
(prej AUSTRO-AMERIKANA)
S	prevaža potnike ▼ New-York	redno
■ ■	IKfl	3 krat, v J uzd o-A m eri ko po	lkrat
mesečno.	—	Pojasnila	in prodaja voznih listkov.
^FMOlVf K MFTFf	8,avnl zastopnik za Slovenijo
rViVlL* 1 LL) v Ljn ljanl, Kolodvorska ulica 26.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
:i in rti
i pur n n
Kelccfuersfca ulica št. 6
Zajčje kože
kupuje
tovarna klobukov „Sešir“
d. d. Škofja Loka.
!&sibsh
LlUBBJ&fš£, Pr&š&gii&m ulica it. 5®s v fsstnim
BtzoJavni nesfev:	KREDIT	LJUBLJANA. - Telefon It. 40 in 4X7.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso naenic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-de^osits itd. itd,
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišešl
FELLER-JEV ..ELSAFLUID"
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker )• radi svojega antiseptičnega ln čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče ln
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega	telesa. Je mnogo močnejši in deluiočl nego Fran*
cosko žganje ln najbolje	sre istvo te vrste. Tisoče pilznanja 1 Z zametom ln
poštnino zavsakoga;
3 dvojnate ali 1 ipecijalna steklenica.........K	<18.
Za prodajale««
12 dvojn. ali	4	spec. steklenice...............K	168,
24 dvojn. ali	8	spec. steklenic................K	280,
36 dvojn. ali	12	soec. steklenic................K	394.
Poštnine presto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v nsravt Primot: Elsa obliž za kurja očesa K 5 in 7-50, Elsa mentolnl klinčič K 12, Elsa posipalnf prašek	K	11,	pravo Elsa ribje olje K 85,	Elsa voda za usta K 36, Elsa kolonska voda K 41,
Elsa	šumskimiils K 41, Glycerin K 6 in	30, Lysol, Lysoform K 30, Kitajski čaj K 3, Elsa
mrčesni prašek K 15, Strup za podgane in m UH po K 8 in 12.
EIICEH V. FELLEH. ia. ŠTUHCI MIH, HRVAŠKO, Elsa lig št. 252.
If
in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri
H MM, Liljana, Sodna m i
Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat ■e popravi v lastni deiavnlel, oz tudi na lica mesta, strokovno pod jamstvom ln ceno. Izvršijo se tndl druga v precis. mehaniko spadajoča dela.
Velika izber gramofonskih plošč. Ug*odna zamena.
^fggillHHHHHRsHHHBHHERM
m	m
MF" Naiviila isblra
nafnevslših, najfineišlh In najse3?©fšili
P
SS4
fi
H
m
m
11
li
BI
m.
m
m
m
l in id el
m
m
m
li
GB
v fri©wisii
O. Bernatoviž
Htesini trg ii. 5*6.	a:;
¥ zalese tudi moSki kSsbuk!
In k & I y 81 © v i rs s,
m
m
rita
m
Esa
m
m
m
ib
'
NOVE KNJIGE
Život Isusov od E. Renana (pre-veo E. M. Dominkovič) broširano K 60, vezano K 70.
F, M. Dostojevski od Dr. D. Pro-
haske (studij o sveslavenskom Čovjeku), broširano K 80, u originalnom uvezu K 150. Marxisam Pansl&vizam i Jugo-slavenstvo od Dr. M. Rado-ševica, broširano K 20.
Modri covjek od Stanka Tomašiča, broširano K 20.
Sve narudžbe obavlja:
,Modema knjižnica4
Zagreb, Nikoličeva ulica 8.
Šalje se samo pouzedem. Preprodavaoci imadu znatnn popust.
CKRIEi
LJUBLJANA
'Potret ce-’
priporoča
na debelo in drobno:
galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, Šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, alumininm, toaletno niilo, Ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in cbrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. :::
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
franjo cirar,
»Sluhu, pošta Domžale pri Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi,
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ...................
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanšfef in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehosfovaški in angleški koks m livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19*
| Borzni posredovalec
Dragan Vučkovič
posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut
Zagreb, Sv. Duh 19.
Telefon 6-69.
Brzojavi: Vučkov Zagreb.
Nedič, Rakove & Zanki,
prej Ji. Zank! sictmrf.
Tevar na kemičnih m rutin. ban? far Sakov
Centrala: Lfubljana. d z o. z, Sklatiiile: NovSsad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Emajlni laki. Pravi ffrnei. Barva za p®de.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwei6), slrojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL11, Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. ,MERAKL", Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. Ceniki se zafasno ne razpoSilisJo i
n:
TCSINo
HUMI: liijasa, llntta Kila 2.
Telefon tl. 888.
Podružnice:
Lfu&lfana,	^sr*fo©?3
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470.
Mini, Mre-Mini in gumijevi predmeti neb vrst
na drobno In debeta.
Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino.
Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov.
tel. št. 133.
Knez Mihajlova ulica 3.
W llsniate ROKAVICE
iz cfor^aže tvor rtiče „J®8en“.
Edina zaloga in predala za celo Slovenilo n malo in velo pri tvrdki
ORBIIKFlifi Spedjalna trgovina x rokavicam a	(n franc, patfumi,
Ljubljana, Dunajska seste 12, Pilpoiotam vsakovrstne nMm rokavice s svilo, veles is keMovino.
Specialitete: rokavice iz pristne feienoire kože. Vodene In vsakovrstne druge rokavice.
KAJO DELIČ
zlatar in draguljar
LjubSlana Baa
priporoča svojo
Mi in (lapllaisko delavnica
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po zla to-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Avg. Agnola
Piana, Dunajska cesta 11
priporoča rvoj© salo g®
slekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.
budiEke, n -I t§ ha ke, verižice,
zlat;* irco, srebrni*? o, ©žal t
in poročne prstane
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar in zlatar,
Celje, <3l*vni trg it. 4
Popravila dobra in točna.
Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
It
Ljubljana
Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178.
Poštni čekovni račun št. 10.532. Brzoj. naslov „Kodes Ljubljana*.
Hranilni oddelek
sprejema hranilne vloge in p
obrestuje od dne vloge do dne dviga po
Ha predal le
lepa hiša
z 8 sobami, kletjo in drugimi pritiklinami, z vrtom blizu kolodvora v Slovenski Bistrici. Naslov v upravi „Naprej-a“ pod št. 1550.
večje vloge proti polletni g® 01 0^	odpovedi po	3	P®
Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah centrala v UubSiani ali pa podruinkt:
6 v Ljubljani; dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Radeče, Celje, Štore, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lege, Mežice, Crna I., Crna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
mr nad 3 millone kron.
Clan društva postane lahko vsak. Pristopati se zamore v vseh gori navedenih podružnicah.
Delež K 200-—.	=	Pristopnina	K	10.
gESSDC2DE=aDC=?D □□ O
D Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod — —"■■■ ■	 -	najugodnejšimi pogoji.	—
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, -------- Trst, Wien. .......................
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.
e
0
D
n
1
n
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne v. Ljubljani,
.Odgovorni urednik :. Maks Žsgari