^y/AND
NO. 159
Ameriška Domovi na
S3
70%* Pav/;
■ ^'c/(>eu60t/} L 7'8' r00kln0°C/ 1 ^	______
VJ1> A/ y	AHČAN IN SPIRIT
•r- li227 i m UM0UAM ONUT


National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 20, 1969
ŠTEV. LXVH — VOL. LXVH
Sovjetski polet proti tuni prihodnji meseci
Zahodni vesoljski strokovnjaki ugibljejo, če ne bo Sovjetska zveza že v nekaj tednih poslala prve kozmonavte proti Luni.
LONDON, Vel. Brit. — Zahod-ni strokovnjaki za vesolje opo-zarjajo na dejstvo, da je sovjetsko vesoljsko vozilo Zond 7 že £retje vesoljsko vozilo te vrste, 1 le obkrožilo Luno in se sreč-n° Vrnilo na Zemljo. Po sovjetskem poročilu je Zond 7 prista-0 Po povratku z obkrožitve Lu-110 v Kazakstanu. Rusi običajno izvedejo vsaj dva uspešna poleno brez kozmonavtov, predno pošljejo v vesolje v kakem vesoljskem vozilu ljudi.
se bodo tudi tokrat držali lo navade, sodijo zahodni stro-ovnjaki, bodo nemara že v ne-aj tednih poslali prve kozmo-Pavte v vesoljskem vozilu vrste -ond proti Luni. Zond 7 je pole-ola do Lune, zakrožila okoli nje P1 se vrnila na Zemljo. Proti ernlji jo je okrenila skupna Privlačna sila Zemlje in Lune, °nd 7 nj 2avria svojo brzino,
.a ^1 krožila okoli Lune, ampak 1° le letela za njo in krenila na-Zaj proti Zemlji. V tem pogledu L ila torej daleč za ameriškimi P°leti vesoljskih ladij Apollo 8 ln Apollo 10.
Rusi grade novo, mogočno ra-
.e^0’ ki bo imela preko 10 mili-jonov funtov potisne silej toda
a še ni bila preskušena. Brez Je ne morejo poslati nobenega °zmonavta na samo Luno in sa od tam vrniti na Zemljo. Nji-j3°Va najrnočnejša raketa v ra-2 e Proton, ki pa nima več kot A	funtov potisne sile.
roeriška raketa Saturn 5, ki je
imSna^a ^P0^0 proL Luni, sile1 milij°na funtov potisne
/S
rn PPoštevamo vse to, more-bod Ve^emu Predvidevati, da Pror T'^Usi Poslali astronavte Pe \ ^UnP na Luno samo pa še svo' °'<^er ne bodo preskusili no o n°Ve rakete z večjo potiski b ri' ^ vesoljskih vozil, 2a ° ° Primerna in sposobna tarn ° et na Luno in povratek od
^e*sal zamenjal puške z raketami I y
kralj A£H’ Savd' — Savdski v0jn lsa^ se j0 °d sedanjih naučil Vo arabskem svetu nekaj svom bp02nal je, da ne more s Puši,Pr0Strane dežeIe braniti Pe> zatiku2-PrVe svetovne v°j-
tami ], Jlh zamenjal z rake-
Proti' U80 zaenkrat usmerjene - Naserju.
krat Ser^a- srnatra Feisal
Novi grobovi
Stanley (Duchnowski) Duche
Po dolgi bolezni je umrl v Domu Sv. Družine 68 let stari Stanley (Duchnowski) Duche s 5907 Bonna, rojen v Lonzi na Poljskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1906, voznik tovornjaka za Keal Drive-a-way Co., dokler ni zbolel, mož Christine, roj. Basca, oče s. Mary St. Christine (Sv. Vid), očim Doris Hribar, stari oče Linde Hribar, brat Josepha, Anne Blachowski, Ale-xa, Stelle Dudek, Thomasa, Mary Kowalski in Johna. Pokojnik je bil član ADZ št. 40. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v petek ob devetih, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče.
Nixon ne misli odlašati s Safeguard sistemom
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz vladnih virov trdijo, da predsednik Nixon nima namena zavreti izpopolnjevanje ABM in priprav za gradnjo obrambnega sistema proti medcelinskim raketam Safeguard, četudi je ta dobil v Senatu tako majhno večino (51:49).
Predsednik in njegov obrambni tajnik M. Laird sta odločena gradnjo obrambe pospešiti in imeti že tudi prve ABM na določenih mestih v Montani in v Severni Dakoti v letu 1974, kot je bilo prvotno predvideno.
Program ne bodo pospešili, pa ga tudi ne zavrli, če ne pride do kake nenadne in izredne spremembe v mednarodni politiki. Zagovorniki gradnje trdijo, da bosta tako Amerika kot Rusija zgradili omejen obrambni sistem, četudi se sami domenita za omejitev oboroževanja, ker bi tak sistem služil prvenstveno za vamost pred Kitajsko. Vsaj Moskva bo gradnjo takega sistema s tako potrebo zagovarjala, če bo gradila obrambni sistem Moskva, ga bo gradil tudi Washington!
Vojna in rak
WASHINGTON, D.C. — V korejski vojni je padlo 33,417 A-nerikancev. V istem času je u-nrlo v ZDA na raku preko 650,-000 ljudi.
Sovjefija krepi svojo floto v Sredozemlju
Sovjetska zveza je poslala v Sredozemsko morje zadnje dni večje število vojnih ladij z malo letalonosilko Moskva in dvema križarkama.
LONDON, Vel. Brit. — V ponedeljek zvečer je plulo skozi Bospor in Dardanele v Sredozemsko morje skupno 18 sovjetskih vojnih ladij, med njimi nova letalonosilka Moskva, dve križarki, sedem rušilcev, med njimi nekateri oboroženi z raketami, pet izkrcevalnih ladij in tri druge manjše vojne ladje. S prihodom teh ladij je število sovjetskih vojnih ladij v Sredozemskem morju narastlo na nekako 40 in je le nekaj manjše od brodovja, ki so ga imeli Rusi zbranega tam v preteklem aprilu.
NATO skrbno zasleduje gibanje ruskih vojnih ladij v Sredozemlju, četudi je očitno, da je njihov prihod v zvezi v rastočo napetostjo na Srednjem vzhodu, kjer je streljanje na mejah Izraela postalo vsakdanjost. O-krepitev ruskih pomorskih sil v Sredozemlju naj bi pomagala a-rabskemu pogumu in služila v svarilo Izraelu, naj v “svojih odgovorih” na napade arabskih gverilcev ne gre predaleč.
Pričakujejo, da bodo Rusi svoje pomorske sile v Sredozemlju še okrepili, če se bo položaj na Srednjem vzhodu daje zaostreval. Ugibljejo, če se ne bo pridružila ruskemu brodovju v Sredozemlju eskadra, ki je bila pretekli mesec na obisku na Kubi.
Izrael se čuti vojaško močnega in ga ni strah pred arabskimi grožnjami, dokler obvladuje nebo nad svojim ozemljem in nad arabskim.
Več
cenzure, manj bralcev
PRAGA, ČSR. — Glavno glasilo Komunistične partije Rude Pravo je imelo preko milijon naročnikov v času “praške pomladi”. Odkar je v veljavi cenzura, se je število naročnikov lista skrčilo na 620,000!
Število zločinov raste 11 -krat hitrejše v naši deželi od števila ljudi
WASHINGTON, D.C. — Število zločinov je v Združenih državah od leta 1960 po do leta 1969 porastlo za 122%, od tega samo lani za 17.5%. V istem času je število prebivalstva dežele porastlo le za 11%. V tej kratki dobi se je nevarnost povprečnega Arne rikanca pred zločini podvojila.
Ti podatki so objavljeni v letnem poročilu o zločinstvu in boju proti njem, ki ga je objavila FBI. Poročilo navaja, da je bilo lani v ZDA izvršenih 4.5 milijone zločinov, od tega 13,650 umorov, 31,060 posilstev in 282,-400 težkih telesnih napadov.
Ukradene, oropane, in ugrabljene je bilo lani za 1.7 bilijona dolarjev imovine, med tem samo 777,800 kraj avtomobilov. Sploh so najbolj narasli ropi bank, ropi na cestah in še posebej ropi ročnih torbic.
Lani je bil največji porast zločinov v velikih mestih — 18%, v predmestjih — 17% in najmanjši na deželi — 11%.
------o------
Biafra pristala na pregled pošiljk pomoči podnevi
ŽENEVA, Šv. — Mednarodni Rdeči križ je objavil, da je Biafra pristala na pregled pošiljk pomači Mednarodnega Rdečega križa, ki bodo z dovoljenjem nigerijske vlade prepeljane v Bi-afro preko Nigerije.
Letala bodo letela preko določenega letalskega hodnika in mednarodni nadzorniki bodo lahko leteli z njimi, da bodo tako osebno nadzirali, da v tovor ne bo vključeno nikako orožje in strelivo.
V PRAGI OB OBLETNICI ZASEDBE PRVI IZGREDI
Včeraj je policija s podporo vojske razgnala demonstrante, ki so se v miru in tihoti hoteli spomniti prve obletnice sovjetsko-satelitske zasedbe Češkoslovaške. Za sedaj je bil danes mir, toda napetost ni popustila. Policija in vojaštvo patruljirata po sredini Prage.
PRAGA, ČSR. — Včeraj popoldne so razni ljudje prinesli cvetje pred spomenik kralja Venceslava sredi mesta. Policija je cvetje pobrala in te, ki so ga prinesli, preganjala. Pri tem je rabila pendreke in plin solzivec. Ko sama policija položpju ni bila kos, je prišlo na pomoč vojaštvo v oklepnih vozilih. Ta so nato pregnala demonstrante z Venceslavovega trga. Več oseb je bilo ranjenih in precej tudi prejetih. Množica je kričala proti policiji in jo zmerjala z “Gestapom”, pa demonstrirala tudi proti Sovjetski zvezi in sedanjemu praškemu režimu. Zvečer okoli osmih je prišlo znova do demonstracij, ki so bile mirne in tihe, dokler ni policija surovo nastopila proti tem, ki so se spominjali v žalosti in jezi obletnice vdora sovjestko-satelitskih Čet v ČSR.
Rusi bi radi v Pragi imeli v vladi A. Indro
DUNAJ, Avctr. — O. Černik skuša podobno kot Husak pluti s tokom, toda v Moskvi vedo, da ni njihov prijatelj. Radi bi ga spravili s predsedstva vlade in postavili na njegovo mesto svojega vdanega pristaša Alojza Indro. V Pragi so prepričani, da bodo Rusi ta cilj prej ali slej dosegli.
Trg kralja Venceslava s spomenikom v sredi je srce Prage. Tam so Cehi lani ob vdoru sov-jetsko-satelitskih čet v CSR pokazali vso svojo onemoglo jezo, ko se niso imeli s čim upreti ruskim tankom, pa so metali vanje kamenje in zmerjali ruske vojake v njih. Tam se je zažgal letošnje leto Jan Palach v znak protesta proti uničevanju svobode in zatiranju. Ko so včeraj prihajali Cehi s cvetjem, da ga polože pred kraljev spomenik ob obletnici sovjetsko-satelitskega vojaškega vdora v CSR, je ta jezno nastopila proti njim in cvetje pobirala. To je napetost povečalo do take mere, da je prišlo do demonstracij proti policiji, nato pa tudi proti Sovjetski zvezi in sedanjemu režimu v CSR. Policijo je množica zmerjala z “Gestapom”, Husaka, glavnega tajnika KP pa z “Ru-sakom”. Po trgu so delili mladi ljudje letake s pozivi za obhajanje “dneva sramote”.
Policija je poskušala množico razgnati in pri tem rabila pendreke in plin solzivec. Ko ji ni uspelo, je prihitelo na pomoč vojaštvo v oklopnih vozovih. Ti so gonili demonstrante s trga in jih končno pregnali v stranske ulice. Zvečer okoli osmih so se demonstracije ponovile, na trgu je bilo poleg kakih tisoč mladih ljudi, ki so demonstri-
Poslanik H. C. Lodge pri predsedniku Nixonu, miru pa nikjer!
l
zaen-ki pa
ima tudSlaVnega S0VraŽnika’ FeiSai 1 rakete- Sicer je Jr_
^vdska^A °^Sem. od Naserja Ijena p • rablJa Je redko nase-Zato ’bi pPt J'e pa Pre°bljuden. vile v?lsalove rakete napra-
serjeve FtafuNaSeriU k0t Na-
»•	pri vožnji,

CLEVELAND, O. — Ravno takrat, ko smo odpraznovali slovesnosti v zvezi z zgodovinskim dogodkom, ko je stopila prva človeška noga na Luno in je politika odšla na počitnice, je prišel naš glavni delegat na pariški konferenci Henry Cabot Lodge domov, da se posvetuje, kaj naj dela v Parizu. Naša delegacija v Parizu se vsaj navidezno nahaja v brezizhodnem položaju. Komunisti odklanjajo vsak resen začetek razgovorov o premirju in ne kažejo nobene volje, da bi kmalu spremenili svoje stališče. Nekaj pojavov v mednarodni politiki govori za resničnost te domneve.
Ko je bil H. H. Humphrey v Moskvi in govoril s Kosy-ginom, ni opazil nobene pripravljenosti na sovjetski strani za posredovanuje v Hanoiu pri Ho Či Minhu. Vendar vse drugo dovoljuje zaključek, da bi Moskva kar rada posredovala, ako bi pričakovala u-speh. V Moskvi se sedaj vrti
vsa politika le okoli Kitajske, vse je zgoščeno v vprašanje, kako ustvariti tak političen položaj v Aziji, da bi kitajskim komunistom prešlo veselje do rožljanja z orožjem. V tej zvezi igrajo naravno svojo vlogo tudi stiki med Ha-noiem in Peipingom. Kakšni so dejansko, se natanko ne da dognati. V Kremlju mislijo, da se v Hanoiu ne bojijo, da bi padli pod kitajski vpliv. Torej se jim ni treba zanašati na rusko pomoč.
Na kaj opira Ho Ci Minh to svoje stališče? Množijo se poročila, da je v Hanoiu začelo prevladovati prepričanje, da je zmaga v Južnem Vietnamu na pol že dobljena. Treba je le še počakati, da se bodo Amerikanci naveličali in odšli domov. To je morda podobno ‘'pijanosti od zmage”, toda to ne menja dejstva, da v Severnem Vietnamu tako razpoloženje obstoja. Dokler pa tako razpoloženje obstoja, ni mogoče misliti, da bi sovjetsko posredovanje kaj pomagalo.
Da bo na tej domnevi nekaj resnice, potrjuje tudi poročilo iz Pariza, da je namreč francoska vlada tudi opustila svoj poskus posredovanja v Hanoiu. V pariških vladnih krogih so o političnem razpoloženju v Hanoiu morda še boljše poučeni kot v krogih naše federalne administracije.
Zato sedanji stvarni položaj nasvetuje le sledeči sklep:
Vietnamski komunisti ne mislijo na mir. Njim gre po glavi želja, da bi čim preje dobili košček Južnega Vietnama pod svojo oblast, da tam ustanovijo sedež svoje “začasne revolucijonarne vlade”. Temu cilju so posvečene vse njihove taktične vojaške akcije na terenu. Doslej še niso uspeli, toda še niso obupali. Seveda jim pride čisto prav, ako pri sedanjih bojih pridno meljejo tudi odpornost saigonskih čet in po aktivistih v Saigonu mešajo politične račune sedanjemu režimu
predsednika Van Thieuja. Van Thieu bi namreč rad razširil politično osnovo za svoj režim, pa mu to delo ne gre od rok. Dokler tega ne doseže, ne more njegova delegacija v Parizu priti do prave veljave. To hoče Ho Ci Minh dosegati na vsak način v Parizu. Zato zmeraj bolj uporno ponavlja zahtevo, da more Južni Vietnam biti zastopan v Parizu le po delegaciji “začasne revolucijonarne vlade”.
Ta slika je pesimistična, ne vsebuje ničesar, kar bi dajalo upanje na skorajšnje premirje, je pa bližje stvarnemu stanju kot druge z optimizmom prepojene razlage.
Seveda se v svojih domnevah lahko motimo. To bomo kmalu videli. H. C. Lodge se bo vrnil v Pariz dobre ali slabe volje. To bo namigovalo, ali se je Nixon odločil za novo diplomatsko politiko, kajti politični tropi so vsi na počitnicah. Jesen je blizu in treba bo javnosti povedati, ali je kaj upanja na mir, če ne letos pa vsaj v prihodnjem letu.
rali, tudi okoli 10,000 drugih, ki so stali ob strani in se oglasili le tu in tam, je očitno kazalo svoje simpatije z mladimi demonstranti. V spopadih s policijo je bilo več oseb ranjenih, precejšnje število pa tudi prijetih.
Glavni partijski vodnik Gustav Husak je v govoru preko radia in televizije včeraj prebivalstvo znova pozval k miru in ga svaril pred vsakimi protisovjetskimi demonstracijami. Izjavil je, da vlada teh ne bo dopustila in da bodo vsi poskusi protikomunistov in desničarjev v tem pogledu preprečeni.
Danes je bil doslej v Pragi mir, po cestah in trgih patruljirajo poleg policije tudi vojski v polni bojni opremi. Na važnih križiščih so v bližini skriti oklepni vozovi z vojaki. Sovjetskih čet ni videti nikjer, očitno so v vojašnicah v pripravljenosti, da posežejo vmes, če bi domače oborožene sile ne bile kos položaju, oziroma mu ne bi hotele biti.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Seja je važna, vsi vabljeni!
Zadušnice—•
V	nedeljo ob 9.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Fertaka ob 3. obletnici smrti.
V	nedeljo ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna in pok. Jennie Rutar ob 3. in 4. obletnici smrti.
Na obisku—
Rojak Paul Bajda iz Gilberta v Minnesoti se je na počitniškem potovanju ustavil tudi v Clevo* landu pri hčeiki in se oglasil v uradu AD. Naročil je pozdrave za vse svoje prijatelje in znance. Piknika ne bo—
Odbor Zelene dolina sporoča članom in prijateljem, da 24. avgusta ns bo imela Zelena dolina piknika na svojih prostorih. Ti so za ta dan oddani Belokranjskemu klubu.
Slov. športni klub—
Slovenski športni klub vabi jutri, v četrtek zvečer ob pol osmih na tekmovanje v putt-putt na E. 222 St. in Euclid.
Francozi branijo vlado v čadu pred uporniki
PARIZ, Fr. — Francozi so se še v času predsednika De Gaulla zapletli v državljansko vojno, ki se je začela iz malega v Čadski republiki v osrednjem delu Sudana. Ko redne čete predsednika republike črnca Francoisa Tombalhaye niso mogle več same krotiti upornih Arabcev, je zaprosil za pomoč De Gaulla, ki je prošnji ugodil in poslal v boj preko 1400 padalcev in članov Tujske legije.
De Gaulle ni rad pustil na cedilu predsednikov in vlad, ki so se naslanjale na Francijo. Ko je dal francoskim kolonijam v Afriki svobodo in neodvisnost, se je z njihovimi vladami dogovoril za pravico nekaterih vojaških postojank, s katerih bi mogla Francija varovati nove neodvisne države pred sovražniki. Ena takih vojaških postojank je v republiki Čad.
V tej republiki je prišlo do notranjih bojev, ker imajo v njej večino črnci in tako tudi oblast. Arabskim nomadskim plemenom, ki so vedno gledala na črnce zviška, to ni prav. Pri takem položaju ni bilo treba veliko, da je prišlo do spopadov in bojev. Uporniki obvladujejo menda kar precejšen del ozemlja posebno na vzhodu in severu, kjer imajo arabski nomadi oporo v svojih rojakih.
Če še niste naročnik
AMERIŠKE DOMOVINE,
postanite še danes!
ženske žive dalj
W A S H IN GTON, D.C. — V ZDA more ženski dojenček pričakovati povprečno 6 let več življenja kot moški. To dokazujejo statistike.
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit.—Po razgovorih med predsednikom britanske vlade H. Wilsouom in predsednikom vlade Severne Irske J. Chichester-Clarkom je bil včeraj dosežen spoiazum, da bo Velika Britanija prevzela vso odgovornost tudi za notranjo varnost v Severni Irski. Poveljnik britanskih čet v Severni Irski je prevzel poveljstvo tudi nad vsemi domačimi policijskimi silami. Wilson je po razgovoru izjavil, da bo Velika Britanija napravila konec zapostavljanju katoliške manjšine in poskrbela za njeno polno enakopravnost na vseh področjih. Protestan-tovski skrajneži v Severni Irski so že začeli protestirati in zahtevati odstop vlade.
GULFPORT, Miss. — Število mrtvih je doslej doseglo že 170 in trdijo, da ni izključeno, da se bo še podvojilo in potrojilo. Uničenje je ogromno in še vedno naj bi bilo okoli 200,000 ljudi brez redne strehe. Na najbolj prizadetih področjih je bilo proglašeno delno obsedno stanje.
SAN FRANCISCO, Calif. — Jutri in pojutrišnjem se bodo tu vršili razgovori med predsednikom ZDA Nixonom in predsednikom Južne Koreje Parkom. Pri njih bo sodeloval tudi državni tajnik W. Rogers.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj in danes je prišlo znova do večjih spopadov, v katerih je preko 30 Amerikancev izgubilo svoje življenje. Posebno hudi boji so bili južno od Da Nanga, kamor je ameriško poveljstvo poslalo okrepitve, ko sta dve četi zadeli na hudo sovražnikovo premoč in utrpeli težke izgube.
Ameriška Domovina
v•%/■ n	i«—iioivii
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
*	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
____SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 159" Weds., Aug. 20, 1969
Razvrednotenje francoskega franka
Sredi globokega poletja je francoska vlada razvrednotila frank za 12.5%. Gorčično zrno zlata, ki je preje veljalo 10 frankov, je dobilo novo ceno 12.5 frankov. Zlato se je u-radno podražilo za osmino. Zato je nove cene lahko izračunati: staro dosedanjo ceno pomnožimo z deset in delimo z osem, pa dobimo novo.
V	računu gre to hitro, v gospodarskem življenju pa ne. Vlada si je namreč postavila cilj, da ne bo pustila, da se cene dvignejo za osmino. Ako bi se to zgodilo, bi tudi plače in mezde sledile temu povišanju, valutna reforma bi prišla z dežja pod kap.
Novica o razvrednotenju ni nikogar presenetila, saj so jo vsi pričakovali že mesece. Že takrat, ko je bil De Gaulle na oblasti, je ves svet pričakoval razvrednotenje, pa je general rekel, da “svojega franka” on ne bo razvrednotil. Svoj cilj je dosegel s svojo trmo, ne pa z gospodarsko utemeljitvijo. Ker je ves svet poznal njegovo trmo, se ni hotel nihče bosti z njim, zato je generalova obveljala. Ko je za njim prišel Pompodiu na oblast, je vprašanje razvrednotenja znova oživelo, toda novi režim ni hotel, da bi se debata o tem razbohotila Zato je stalno poudarjal stabilnost francoskega gospodarstva in zdrav značaj njegovega razvoja. Zamolčal je samo eno stvar: francoski varčevalec ni zaupal papirnatemu franku in ga dosledno zamenjaval naravnost ali po ovinkih v zlato. Zato so francoske zaloge zlata vidno kopnele, kar so pa uradna poročila primerno pričesala. To je sedanji režim sedaj tudi gladko priznal. Odliv zlata je bil od tedna do tedna hujši. Ako ne bi bilo prišlo do razvrednotenja, bi bila francoska Narodna banka najbržie že proti novemu letu brez zlata.
Časa za valutno reformo ni bilo preveč, zato je Pompidou hitel, da izbere pravi trenutek. Odločil se je sredi julija, da izvede reformo v začetku avgusta. To je čas, ko gre ves gospodarski in bančni svet’ na počitnice in ko tudi špekulacija le s težavo posluje od dneva do dneva. Na počitnicah je tudi mednarodna informacijska služba, ki se prebija skozi dneve kislih kumar, kot se ve in zna. Zato je tudi prišlo do tega, da je poročilo o razvrednotenju veljalo kot navadna dnevna novica: v petek zvečer smo jo zvedeli, v soboto zvečer smo pa že na pol nanjo pozabili.
Pompidou se s tem začetnim uspehom ne bo mogel zadovoljiti. Čez nekaj tednov bo oživelo vse gospodarstvo in do takrat ga je treba prilagoditi vsaj načeloma novemu valutnemu položaju. Prava nevarnost grozi namreč novemu franku od domačega gospodarskega stanja in ne od zunanje špekulacije. Zunanjega pritiska se francoski vladi ni treba bati. Vse velike države bodo Parizu priskočile na pomoč, ako bi špekulacija hotela zrušiti sedanji tečaj francoske valute. O tem že obstojajo dogovori iz podobnih prejšnjih kriz.
V	čem tiči francoska “domača” nevarnost? Ima dva izvora. Najprvo bodo izvozniki hiteli, da svoje cene povišajo, da ne bi pri izvozu trpeli škode. Hočejo pač zaslužiti 12.5' , več, da pokrijejo zgubo na vrednosti franka. Vlada se bo temu uprla in upirala. Verjetno bo imela vsaj deloma uspeh. Podjetniki niso namreč politično organizirani v skupni fronti in so odvisni od vsake vlade. Morajo se z njo pogoditi, naj bo, kar hoče. Nevarnješi so delavci, ki so ne smo velika politična, ampak tudi gospodarska moč, kar so jasno dokazali ob lanskih majskih in junijskih nemirih po vsej Franciji. Delavski sindikati so že napovedali: vsakemu zvišanju cen mora slediti povišanje plač, kajti delavski lazred noče biti žrtev gospodarskih težav, ki jih niso zakrivili delavci. Na podobno stališče so se postavili tudi francoski kmetje, odnosno njihove organizacije. Vlada je žje dala nalog gospodarskim ministrom, naj skušajo doseči sporazume z delavskimi in kmetskimi voditelji.
Hujša domača nevarnost prihaja od domačih varčevalcev. Ti so pravzaprav izsilili razvrednotenje, ker so dosledno nakupovali zlato in bojkotirali varčevanje v frankih. Ako naj sedanja reforma pokaže uspeh, morajo varčevalci zopet varčevati v frankih in ne z nakupom zlata. Prepričevati francoskega varčevalca je sila težka stvar. Francoski frank je po prvi svetovni vojni od 1. 1918 doživljal toliko kriz in katastrof, da bo varčevalec res težko verjel, da bo tečaj ostal stabilen ravno na sedanji ravni. To mu bo morala sedanja vlada vbiti v glavo, drugače bo sedanja reforma doba kratkega veka.
Mednarodni gospodarski krogi so razvrednotenje pozdravili. So vedeli, da bi se bilo to moralo zgoditi že lani. Odoravajo sklep in taktiko predsednika Pompidouja, ki pa zato lahko računa na njihovo pomoč. Nemški kancler Kie-singer je že rekel, da nemška marka ne bo spremenila svojega tečaja. Podobne izjave pričakujejo iz Rima, Berna in celo iz Londona. Amerika trdi, da francosko razvrednotenje ne bo vplivalo na njeno gospodarsko politiko.
Ne bo pa vse šlo gladko. Mednarodna špekulacija je sedaj zgubila svoj interes na franku. Ker noče ostati brez dela, si bo izbrala drugo žrtev. Morda si jo je že izbrala v angleškem funtu. Ako se ga bo lotila, bosta Amerika in Zahodna Nemčija morali prispevati največ sredstev za zmago nad špekulacijo. Nemčiji bo to lahko, ker ima visoko aktivno plačilno bilanco. Trše bo šlo Ameriki, ki le s težavo drži plačilno bilanco vsaj v prividnem ravnotežju. Boj proti špekulaciji bo olajšal tudi zadnji sporazum o “papirnatem zlatu”, ki obvezuje vse podpisnice, da ne kopičijo zlata v svojih blagajnah, ampak naj se zadovoljijo z dobropisi pri Mednarodnem denarnem zavodu.
Ako bi hoteli omeniti tudi kako nevarnost za frank od zunaj, bi bila tale: Pod vplivom ameriške pregrete konjunkture vlada tudi v Evropi konjunktura najvišje stopnje. Vlade premišljujejo tako kot naša administracija, kako bi zavrle dviganje cen in mezd in vsega, kar spada zraven ali pa izvira iz tega. Taka pregreta mednarodna konjunktura je sovražna vsaki konsolidaciji gospodarstva, posebno taki, ki izvira iz valutnih zapletljajev.
Tako francoski valutni potres lahko služi za povod za mednarodne gospodarske težave, čeprav jih ne more povzročiti.
j BESEDA IZ NARODA j
~ n i t i ■ -	1 ii i i i	~	■-	—--ti--«-i--iiT■ hm—i
Nova maša č, g. Jožka Kluna v Ribnici
CLEVELAND, O. — Prejeli smo nekaj pisem o poteku novo-mašniških slovesnosti v Ribnici in ker vemo, da bodo te novice zanimale tudi druge številne ribniške rojake, jih nekoliko skrajšane objavljamo.
Na praznik sv. Petra in Pavla ob sedmih zjutraj je bilo v ljubljanski stolnici posvečenih osem novomašnikov. Deveti pa je bil na orožnih vajah. Vsi novomaš-niki z nadškofom Pogačnikom in v spremstvu duhovnikov in bogoslovcev so v slovesnem sprevodu prišli pred oltar. Posvetil jih je nadškof sam. Vseh osem novomašnikov je somaše-valo z nadškofom. Vmes pa je bilo mašniško posvečenje. Ves obred je bi prvič v slovenskem jeziku. Za ta slovesen dan so duhovniki škofije kupili krasen nov kelih in pateno, lepega, velikega, ker so vsi pili iz tega keliha. Neki duhovnik iz Avstrije je daroval ljubljanski stolnici 20 lepih novih mašnih plaščev, v katerih so novomašniki maševali. Novomašnikom se je sreča kar brala z obraza. Po maši je vseh osem novomašnikov stopilo pred ljudi in so vsi hkrati dali svoj prvi novomašni blagoslov. To je bilo doživetje za srečne starše in sorodnike! Po končanem blagoslovu so vsi sorodniki ogledali semenišče in kapelo. V cerkvi je ves čas pel semeniški pevski zbor. Kako lepo je bilo v mirnem tonu slišati: “Ti si Peter skala” in ”Ti si duhovnik vekomaj”. V kapeli pa so vsi peli Marijine pesmi. Nato je sledil obed, kjer so bili poleg novomašnikov povabljeni starši in bližnji sorodniki.
Popoldne so se novomašniki odpeljali na svoje domače župnije. Tako je tudi g. Jože prišel v našo in svojo domačo ribniško cerkev. Zvečer je bil sprejem novomašnika v cerkvi. Bilo je res veliko ljudi. G. Jože je podelil novomašniški blagoslov, bilo je tako ganljivo, da so skoro vsi ljudje jokali. Po cerkvi je vse pelo “Novi mašnik bod’ pozdravljen”. Potem je odšel k Novi Štifti, v Ptuj na novo mašo in drugam. Tu ni mogel brati 6. julija nove maše, ker je ta dan imel nečak našega dekana novo mašo na Vrhniki.
Nova maša dne 13. julija. — Cerkev je bila bogato okrašena slavoloki pred cerkvijo in pred rodno hišo. Arhitekt Jože Požar, Jožkov sošolec, je prostor za goste uredil s pomočjo bogoslovcev in domačih fantov vse v ribniškem stilu. To je bilo res izredno lepo. Ne morete si misliti, kako je zgledalo domače dvorišče. Tako je bila na primer ena stena okrašena z ‘rajtovimi pod-ni’. V sredini vsakega ‘podna’ pa je bila vaza z rdečimi nageljni. Vse mize so bile enake, enaki stoli in prti. Tudi šopki so bdi
vsi enaki, le novomašnik je imel “ribniški pušelc”, dar arhitekta. Ko je prišel čas odhoda v cerkev, je novomašnik prosil očeta in mater za blagoslov. Klečal je na klečalniku, ko sta ga oče ih mati z utrujeno in tresočo roko pokropila z blagoslovljeno vodo in prekrižala. Potem se je začel pomikati sprevod v cerkev, ki je bil dokaj velik. Prostor pred cerkvijo je bil pol,n naroda;, tja do Rusove hiše in druga stran ceste, cerkev pa tudi polna, S kora so orgle zadonele in pesem “Novomašnik bod’ pozdravljen” je pozdravljala iz neštetih grl, vmes pa solze sreče. Pred obhajilno mizo ga je v imenu sorodnikov najprvo pozdravila Petelinova Marija (šuščeva), potem pa mu je odlično deklamirala sorodnica Ida, obe sta mu izročili lepa šopka. Nato mu je sestra Anica izročila novomašni križ. Končno še voščilo “ribniških bogoslovcev”, govoril je č. g. Mate. In ministrantje in male punčke so mu tudi lepo voščili ... Začela se je sveta maša. Z g. Jožkom so somaševali pri oltarju še štirje duhovniki in poleg je bil tudi g. dekan. Ob straneh pa je sedelo še več duhovnikov in bogoslovcev. Pridigal je č. g. Čampa, ki je doma iz Slatnika. Odličen govornik, prikazal je duhovniški poklic tak, kot je v resnici. Seveda je tudi o novomašniku samem spregovoril nekaj besedi, saj jih je tudi zaslužil. Po končani maši, ki jo je Jožko tako lepo odpel, sta dala on in njegov prijatelj novomašni blagoslov. Nato je bilo darovanje za novomašnika. To je bil res dan velikega doživetja tudi za nas vse; za vso staro ribniško župnijo. Potem smo šli h Kramarjevim-Klunovim na tisti krasno pripravljeni prostor na svatovsko pojedino. Kmalu po kosilu smo slišali pozdrave na magnetofonskem traku iz daljne Amerike, pozdrav njegovih sorodnikov. Mislili smo, da govorijo v naši sredi. Kmalu nato je govoril pridigar g. Čampa, nato g. dekan Dobrovoljc in zadnji novomašnik. Zahvalil se je vsem navzočim, duhovnikom, očetu in materi, potem pa še dodal: “Posebno zahvalo pa sem dolžan pokojni Suščevi mami. Ona me je prva vnela in vzgajala za ta poklic ...”
Na slavnosti je bilo res lepo. Vreme je bilo izredno lepo, za zabavo pa so pridno skrbeli bogoslovci, posebno še bogoslovec, ki je bil Jožku za “fanta”. To je g. Stanko iz šušja. Ta je imel vso skrb na “rami”. V cerkvi, kuhinji, zabavi itd. Pa seveda novomašnikova mama, ki pač nikoli ne miruje, pa je imela tudi ta dan skrbi in dela čez glavo. Postrežba 'je bila prvovrstna. Stregli so sami “fain” fantje in dekleta ...
V ponedeljek je imel g. Jože mašo za vse dobrotnike. Potem je povabil na svoj dom ministrante, zvečer pa kuharja in kuharice, strežnike in strežnice in
vse pomočnice. Potem pa še čez teden sami obiski. . .
G. Jožko je nastavljen za stolnega kaplana v Ljubljani. Na praznik sv. Ane je že imel mašo in pridigo pri Sv. Ani! “Lep gospod in zelo dober govornik,” so rekli udeleženci...
G. Jože ima v Clevelandu strica g. Lojzeta Petelina in teto Joži. Prav tako več drugih sorodnikov, tako gospo Mary Prelogar v Clevelandu in druge.
Tudi mi želimo g. Jožkotu na novi odgovorni življenjski poti obilo blagoslova božjega. Naj bo milost božja z njim vselej in povsod. V teh dneh ni lahko biti duhovnik, še manj — dober duhovnik. Mi želimo, da bi bil res dober duhovnik, z Njegovo pomočjo! Duhovnik božji in delavec v narodovem vinogradu. Slovenski narod je imel velike može-duhovnike, od škofov: Slomška, Rožmana, do narodnih vodnikov Janeza E. Kreka in Korošča, do mučencev, ki so si upali javno izpovedati svojo vero in so bili zato pobiti. Lepo je njih število, in če je kdo in če bo kdo prvi slovenski svetnik — tudi javno proglašen, bo kdo izmed njih. Slovenski duhovnik je bil kažipot narodu v dneh naj hujših preizkušenj in prepričani smo, da bo tudi v naprej.
Rojaki in prijatelji želimo g. novomašniku vso srečo v njegovem poklicu. Sin božji je daroval in iz tega darovanja, iz žrtve je zraslo vse, kar je danes velikega v našem krščanskem svetu. In vsaka pot in vse delo duhovnikovo danes je žrtev, mora biti žrtev. In žrtvovati se za druge, to je pri dobrih ljudeh naj večja sreča. Za to srečo bomo tudi mi prosili Njega, brez katerega volje ne pade list z drevesa. Srečnim staršem čestitamo in želimo, da bi se res veselili u-spehov svojega sina duhovnika, mi pa bomo ostali z njim združeni v m ojitvi, .
Nove maše in novomašniškega slavja so se udeležile tudi gospa Petkova in gospa in gospodična Govše iz C 1 e v e 1 a nda. Veseli smo, da so zastopale našo “ribniško” skupnost in naše fojake. Tudi one so mnenja, da je bila nova mašo res nekaj lepega, nekaj, kar se težko opiše, še težje napiše, se mora samo doživeti.
,	«	M. J.
prvotno poslopje s sedanjo stavbo že težko prepoznati, kar je gotovo vse stalo težke desettisočake. Največji razmah v tem pogledu je bil v zadnjih dveh letih, ko se je porabilo za namestitev klimatičnih naprav v vse Domove prostore ter za druge potrebne izboljšave okrog $45,000. Sedaj lahko rečemo, da imamo najmodernejše dvorane za kulturne in druge prireditve. Moderno točilnico v pritličju, na kar smo res vsi lahko ponosni.
Slovenski dom bo praznoval svoj zlati jubilej v soboto, 23. avgusta, z banketom, malim programom in plesom v obeh dvoranah. Na tej prireditvi se bo počastilo tudi naša še preživela ustanovnika Štokla in Barago. Po možnosti bodo predstavljeni tudi vsi d o s e d a nji “Man of the year”. Proslava se bo nadaljevala tudi še v nedeljo popoldne. Na dvorišču bomo imeli pravcati piknik. Ples bo tudi v obeh dvoranah, kjer bo igral Vadnalov orkester, sodelovale bodo pa tudi druge poznane slovenske godbe.
Veselja in zabave bo na koše za vse, zatorej upam, da bodo! vsa pota širšega Clevelanda in okolice držala 23. in 24. avgusta; v Slovenski dom na Holmes Ave. Na svidenje!
Joško Jerkič, direktor
Slovenski dom na Holmes praznuje 50-letnis®
Najsta-
Florijaitu Močilnikarju v hvaležen spomin
CLEVELAND, O. — Dragi Florijan! Zadnje tako pismo sem pisal letošnjo pomlad ob koncertu Glasbene Matice — mrtvemu Šulblju v spomin. Saj si ga tudi Ti poznal in spoštoval. Na stotine prijateljev je imel.
Nikdar bi si ne bil mislil, da bom naslednje javno pismo pisal Tebi, dragi Florijan! Saj ši vendar bil tako poln življenja, tako poln ognja in delavnosti! Saj skoraj nihče ni mogel verjeti, da Te ni več! Veš, tisti u-sodni četrtek ob kakih devetih zvečer me je klical Mr. Strekal Rekel je, da si že na poti domov in da me bosta obiskala v petek ali v soboto, predno odletiš dalje k svoji družinici v Francijo. Vesel sem bil ob misli, da si bomo spet segli v roko.
Toda malo pred polnočjo je spet pozvonil telefon. Mr. Strekal je stisnil iz sebe: “Florijan je bil ubit v avtomobilski nesreči. Govoril sem z njegovo mamo ...” Tudi jaz nekaj časa kar
CLEVELAND, O. rejši Slovenski dom v Cleve-J nisem mogel verjeti. Se spom-landu in okolici, Slovenski dom'niš, kako sva se lansko zimo po
na Holmes Ave. praznuje 50-letnico ali zlati jubilej svojega obstoja.
Pevski zbor “Soča” videč potrebo po lastni “dvorani” za obstoj in širjenje slovenske kulture, naše pesmi, dramatike, za seje in druge društvene aktivnosti, za naša že tedaj številna podporna društva, je sklical še-
mo ji avtomobilski nesreči pogo-vorjala, komu naj se izroči naše gradivo, če bi mene kaj doletelo in bi ne mogel končati začetega dela?
In zdaj si prvi omhanil Ti in Ti jaz pišem tole pismo, da se Ti zahvalim za vse, kar si nam dobrega storil.
Veš, tako živo mi je še v spo-
stanek vseh zavednih rojakov iminu najino prv0 srečanje! Pri-ter zastopnikov društev, na ka- jatelj j0£e Te je pripeljal na terem naj bi se razpravljajo o | Osemdeseto, kjer sem takrat ži-graditvi lastnega Doma. Uspeh vei. Segla sva si v roke, se takoj sestanka je bil popolen. Navdu-1 pobratila in že si hotel videti šenja za to idejo je bilo medinag0 kartoteko in arhive. Kako zborovalci toliko, da so takoj iz-]navdušen si bil nad gradivom o volili pripravljalni odbor, kate- izjemnih slovenskih uspehih po remu je načeloval sedaj že po-]svetu, pa tudi nad tistim o naših kojni John Prusnik, pozneje trdoživih rudarjih, o tisku, o tudi prvi predsednik Slovenske- društvih! Povedal si, da Te nad-
ga doma.
Z gradnjo so pričeli že marca
vse zanima to delo, a da Te je nekdo, ki si mu pisal, precej pre-
istega leta. Stavba je bila skon-j zirjivo odslovil. Pokazal si mi čana v rekordnem času šestih. tudi pismo. Povabil sem Te, da mesecev. Svečana otvoritev Do-(postani član in sodelavec Sloma je bila 24. avgusta 1919. Zal, j venian Research Centra v Ame-sta od ustanovnikov Doma med^iki in navdušeno si vabilo spre-nami samo še dva, sobrata Krist jel.
Stokel — katerega priporočilo je ' Ta Center Ti danes izreka zabilo še za časa zidanja, da bi se hvalo za ogromno delo, ki si ga takoj zgradilo dvonadstropno v letih, ki so sledila, v njem iz-stavbo namesto enonadstropne, j vršil. Že prvi dan si mi kar iz kot je bil prvoten namen, — in]glave dal nekaj naslovov, komu Anton Baraga. Ostale že vse kri- [ naj še pišem. Potem si teden za je ameriška gruda. Blag jim tednom prinašal izrezke iz raz-spomin!	inih slovenskih, ameriških in
Zelo veliko se je v zadnjih 50 francoskih listov. Če je le zvene-letih v tem Domu prezidalo in lo kako ime po slovensko, si že preuredilo, tako, da bi bilo hotel, da stvar raziskujemo. Na-
pravil si naslovnik slovenskih advokatov v Clevelandu. Nad 60 imen in naslovov si zbral in vendar si trdil, da seznam še ni popoln. Potem sva po več tednov prebila vsako prosto uro v clevelandski javni knjižnici in pregledala na stotine katalogov u-niverz. Vsako slovensko zveneče ime sva si izpisala. Nad 300 takih imen je bilo. Medtem ko si Ti zbiral dalje naslove podjetnikov in učiteljev, sem jaz napisal nad 300 pisem univerzitetnim profesorjem. Kmalu smo imeli kompletno gradivo z življenjepisi, slikami in bibliografijami za kakih 120 profesorjev. Drugi niso odgovorili, ali niso bili Slovenci, ali vsaj niso hoteli biti... Še za kakih 50 več sva vedela, a gradivo še ni pri-kapljalo.
Kako srečen si vedno bil, kadar smo odkrili kako važno ime! Več kot desetino vseh takih imen in podatkov si Centim prispeval Ti sam, to je veliko več, kakor kateri koli drugi posameznik. Od treh generalov si e-nega odkril Ti. Med profesorji si nabral nad 60 imen, nad 30 pa jih je že pred leti zbral profesor Velikonja. Ni manjkalo takih, ki bi skušali z rokami v žepih pod to ali ono pretvezo komandirati, manjkalo pa je nam in manjkalo znanstvenikom v Ljubljani delavcev, ki bi bili pripravljeni delati, kakor si s tako Ijubezni-'o delal Ti.
Ko si prišel naokrog ,z dr. Fe-'icijanom, g. Streklom, prof. Vodovnikom iz Ljubljane, dr. Nielsenom ali s č. g. Žakljem, :.i v šali spodbujal Jožeta, naj prevzame komando. In Jože je vedno enako začel: Najprej pokaži generale! Potem kapitane! Potem kongresnike. Pa še nebotičnike! In dr. Šteblajevo pismo prečitaj! In tegale poglejte — nad 200 razprav ima! Tale pa 12 patentov! Pokaži arhitekta skuhaj z abesinskim cesarjem! Tale ;e nastopal v 18 filmih. In Slovence s Kennedyjem in Nixo-nom še pokaži! ... Med takimi obiski si pozabil na vse drugo in govoril le o “Slovencih, ki so prišli naprej.”
Kako si vedno ob vsakem u-spehu Slovencev užival! “V svetovni civilizaciji postajamo u s t v a r j alna manjšina,” si še pred nekaj meseci zapisal v li-stih.\
Pogosto si spraševal, ali imamo tudi kakega admirala. Več kot dvajset najbolj razgledanim Slovencem sem pisal, pa žal ni nihče vedel. Nekateri so sicer povišali kapitana v admirala, a resničnih admiralov nismo iztaknili. Veš, dragi Florijan, odkar smo se zadnjič videli, smo dobili tudi gradivo o admiralu.
Vidim Te, kako bi bil ves srečen, če bi bil tisti petek ali soboto res lahko prišel na obisk-Videl bi končno tudi življenjepis in slike slovenskega admirala v Ameriki in videl pismo o drugem admiralu, ki je trenutno v Sloveniji. Prečital bi lahko krasno pismo bivšega župana Indianapolisa, ki je zapisal, da ni nikdar slutil, da so Slovenci toliko dosegli. Vesel bi bil novice, da Slovenec zalaga vso Mehiko z gobami s svoje farme, veliko pa izvaža tudi v Ameriko. Videl bi poročilo, kako je Slovenec r eš e v a 1 zanzibarske gozdove v Afriki. Videl bi dva izuma Slovenca pri NASA. P°' kazal bi Ti podatke, kako je Slovenec nekoč postal župan mesta Zuericha v Švici. Videl bi vsaj šest novih slovenskih svetovnih prvakov, pa tudi krasna pisma pokojnega arhitekta Plečnika. Vidim Te, s kako simpatijo bi čital slovensko pismo enega najpomembnejših ameriških geologov, ko odloča, kje bo Amerika preizkušala svoje orožje ali iz* streljevala rakete. V Ameriki je bil rojen, svoje angleške in francoske razprave nam je priložil, pismo pa je napisal v preprosti slovenščini. Z njim imaš tudi Ti nekaj skupnega. Vsa Tvoja (Dalje na 3. strani)
'i"! "I' 1^11^11^, |^, |^| 1^! ,^| |^11^1	rji 1^1.j^i.ji 1^!1 ,ji.1^1 iji 1^1 r^i r^i ^	'j"l* 't' 't*	't ‘t1 'i1 'A1 'A1 'A*
ALOJZIJ REMEC:
k«.-fc..
VELIKI PUNT
“Ah, saj res! Ta hudobnež je dal danes poloviti vse tolminske sejmarje. Skoz okno sem videla, kako so jih ustavili in zvezali.
In če me stare oči ne motijo, je kil tudi Grozd med njimi. Ali ti, Štefan nič ne veš?”
Nič .. .” je odgovoril študent in pil vino in rezal potico, ki mu j° je bila ukazala prinesti teta.
Sonce je bilo že nizko in je z zadnjim žarom zlatilo strehe in °kna goriških hiš, ko se je Šte-ian poslavljal.
‘Varno hodi, zlato moje dete!”
Je govorila teta in ga poškropila 2 blagoslovljeno vodo.
Zbogom, teta! Jutri bom že nazaj!” je zaklical študent in °dšel po strmih stopnicah na dvorišče, kjer je hlapec držal nsedlanega konja.
Zajezdil ga je, pozdravil s čepico še enkrat teto, ki je gledala skoz okno, in odpeketal skoz ši-r°ka vrata.
Hladen, mračen večer je bil °bjel zemljo, z gora je pihal mr-2el veter, da se je moral Štefan Holja tesno zaviti v plašč, da ga 111 zeblo.
Konj je letel kakor ptica, ker ie kil spočit, in študent je bil že daleč od Gorice, ko se je nare-diia trda noč.
Čudne, nerešljive so bile misli mladega sla, ki je nesel kmetom P°ziv na boj za staro pravdo. Pa Saj ni čudno, kajti v roki je imel lasno, srečno prihodnost vse de-2ele ali pa še temnejšo in žalost-nejšo od preteklosti...
^ Goljevo pismo je srečno prišlo Gradniku v roke.
Gb mizi pri Gradnikovih so Sedeli Ivan, uporniški poglavar, njegov oče in berač Jeramit, ki Je bil pravkar prinesel pismo.
Ivmn ga je prebral in je zrl 2amišljen predse. Oče in berač sta gledala vanj v nestrpnem Pričakovanju, da jima pove, kaj le v njem.
Kaj je v pismu, Ivan?” je vPraŠal oče.
Žalostne in vesele reči...” je °dvrnil sin. “Bandel je dal vče-ral zapreti vse tolminske sej-^narje s konji in nakupljenim 2lt°m in soljo.”
. rua bi ga vrag pri priči! ...
1° kriknil berač.
“Tr, •
k 10 je v nebo vpijoča krivica, Ju kmetje ne smemo dovo-
litit” •
((‘ Je dejal Ivanov oče.
To pravi tudi Simon Golja, ki Pismo pisal!”
Šimon Golja? Kako je vse to
2vedel?”
Kdo je tebi, Jerom, izročil rismo?” je vprašal mladi Gradnik.
Kil je mlad fant, študent krog vajsetih let. Siv plašč je imel, °d. njim pa žametasto obleko in eč na pasu. Povedal mi je, da nnona Golje ne bo k Ocvirku, °r sva se bila domenila na, ^vute tri kralje v beneškem Vid-‘a- Le tisto pismo mi je izročil ^a e. Ivan, in potem takoj odšel Tak kajti truden je bil videti, m, kdo bi pa ne bil, če prijezdi
12 Gorice do Kanala?”
^ 'radnik se je spomnil na štu-^enta, katerega je bil videl je-
kaT ^ ^rozc*u v Ročinju in o erem mu je pripovedovala ^a’ da je Goljev sin. g, ornara je bil Goljev sin, ki . u Ha v Gorici latinske šole,”
ifnal C
koli
kor^ab “Sicer pa naj bo kdor k ki je prinesel pismo! Eno 0ramo odločiti, ali naj udarimo
tu !osposko ali ne • • • Golia sve-ke^6' ^ 86 Iak°j vzdignemo, p r,.^e bo nikdar več tako lepe
«re!wa»0r ie Zdai' Kai naj
glavCPCe ln kose v roke, pa po st 1 z njimi vsem pijavkam!” u vzkliknila Gradnikov oče in berac obenem.
jp le naslonil glavo v dlani te 116	. Č>asa PrernišljevaT. Pri
11:1 ju čutil vso težo nad seboj,
ki jo je bil prevzel, ko je postal kmečki vojski vrhovni poglavar.
•— Koliko veselja in blaženosti in prostosti in neodvisnosti prinese morda upor! A kdo ve, morda bo žalost in bridkost še večja, morda zmaga krivica; tlačanstvo, rabota in davki bodo nemara še hujši ko prej.
Težka je bila odločitev, hudo odgovorna.
“Kaj bi premišljeval tako dolgo!” je spregovoril oče. “Udarimo — čakali, prosili in trpeli smo dovolj!”
“Naj bo! Začnimo!” je dejal Ivan slovesno.
Mračna senca mu je tisti hip zginila z duše in v očeh se mu je zalesketal pogum in ponos.
“Začnimo v imenu božjem! Ti, Jerom, pojdi po bližnjih vaseh po soški dolini proti Bovcu in povabi za pojutrišnji večer vse, ki so bili v noči svetega Mihela na Mengorah, zopet tja gor, da se domenimo, kdaj začnemo. Jaz pojdem s konjem po idrijski ih kanalski dolini. Puške so že pripravljene pri Munihu pri Sveti Luciji. Pojdi, Jerom, in pazi, da se prezgodaj ne izdaš!”
“Nikar se ne boj, saj vem, kaj je vojska!” je dejal berač in se poslovil.
Tudi Ivan je pripeljal še tisto uro konja iz hleva, ga osedlal in odjahal klicat po vaseh kmete na boj za staro pravdo in zlato prostost, dediščino kralja Matjaža...
Kakor ogenj je šla po deželi novica, da je Bandel napadel mirne sejmarje kakor razbojnike in tatove in jih dal zapreti.
V ljudstvu je zavrelo in glasen klic je šel povsod: “Obračunajmo z Bandlom in z grofi, ki pijejo kmečko kri!”
Povsod so nestrpno čakali, kdaj pride znamenje za punt.
Načelniki kmetov so sklenili na Mengorah, da začnejo v ponedeljek 27. marca. V noči pred tem dnevom, ko zazvoni po vaseh, naj se vsi zbero. Vsakdo naj bo oborožen, kakor more: kdor ima konja, naj prijezdi. V jutranjem mraku naj bodo zbrani pri Sveti Luciji, od koder odrinejo po kanalski cesti v Gorico, da si z orožjem v roki poiščejo pri Bandlu in gosposki pravice.
Fantje so vriskali od veselja, ko so zaslišali ta poziv. Poiskali so cepce in kose in jih pripravili, nabrusili so nože in kdor je imel kako puško v hiši, jo je očistil in nabil.
Za mrzlimi zimskimi dnevi so prišli gorkejši.
Južni veter je potegnil in od' nal oblake, marčno sonce se je po dolgem času nasmehljalo zemlji, ki je bila še vsa mrtva in mrzla, kakor bi bila zatoplje na v težek grobni sen.
A sonce se ni ustrašilo zimskega lica zemlje; ljubeznivo in vztrajno je sijalo nad gorami, ki so bile še vse odete v sneženi plašč.
Počasi počasi je zmagovala pomlad nad zimo. Z belih gora so začeli teči potoki urneje, sneg se je dan na dan gubil, v pri-sončnih krajih po dolinah ga ni bilo več. Tu in tam je že priku-kala iz zemlje kaka cvetka v pozdrav pomladi...
Tudi v kmečkih srcih je vstajala pomladanska slutnja o lepši prihodnosti. Spomin na tlako, raboto in davke je izginil, le ena misel je plamenela v srcih: misel na svobodo.
(Dalje prihodnjič)
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 28 Steele St., Girard, Ohio
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN DOGANIERO 931 E. 248 St, Euclid, Ohio 44123 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr.
Richmond Hts., O. 44121
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 H. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s
Association, John Doganiero, 931 East 248th St., Euclid, Ohio 44123. Telephone 261-2546.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
FLORIJANU MOČILNIKARJU V HVALEŽEN SPOMIN
(Nadaljevanje s 1. strani)
pisma, ki jih imam, so v slovenskem jeziku.
Toda ni Te bilo naokrog tisti petek, niti v soboto. Kruta usoda Te je iztrgala Tvojim čudovito dobrim staršem, Tvoji družini in slovenski skupnosti. “Nič ne jokajte, mama!” bi ji najbrž rekel. “Saj ni niti najmanj važno, koliko časa živimo, ampak kako živimo in kaj delamo, dok-er živimo. Vi sama ste me tako učila, ljuba mama!”
Dragi Florijan, prav Ti si nam v marsičem zapustil prelep vzgled, kako je treba živeti. Čeprav si se rodil v Ameriki, si neizmerno ljubil Slovenijo in slovenstvo. Otroke si poslal v domovino, da so se dobro naučili materinščine, čeprav so znali tudi francosko in angleško. Slovenska narodna čitalnica je bila ena Tvojih velikih ljubezni. Nad 3,000 slovenskih knjig in polno časopisov in revij je v njej, pa se komaj peščica zmeni za ta narodni zaklad! Sam si prevzel predavanje in naprosil si še dva druga predavatelja v želji, da bi poživeli zanimanje za to važno slovensko kultu rno ustanovo med nami, dokler še ni prepozno.
delati, si vendar vse do svoje prerane smrti bil prav Ti naš najbolj neumorni in prizadevni sodelavec. Hvala Ti za Tvoje veliko delo in pomoč! Publikaci je, za katere si s tako vnemo pomagal zbirati gradivo, bodo o-hranile tudi ta sad Tvojega dela in Te navedle na častnem mestu med najvažnejšimi sodelavci. In v srcih nas vseh, ki smo Te poznali, bo vedno blestel hvaležen spomin nate, združen s toplo mislijo na Tvoje domače!
Počivaj v miru, dragi Florijan! Tvoji dobri mamici in očetu, otročkom, sestri in bratu pa naše iskreno sožalje!
Dr. Edi Gobec Department of Sociology Kent State University Kent, Ohio 44240
Strah ima velike oči tudi v Kremlju
MOSKVA, ZSSR. — Ko je državni tajnik ZDA W. Rogers potoval po vzhodni Aziji, so njegovi poti sledili z večjo pozornostjo ruski diplomatje kot a-meriški časopisi. Ubijali so si glavo z vprašanjem, kaj hoče Rogers doseči s svojim potovanjem. Mislili so, da hodi okoli Kitajske kot maček okoli vrele čaše in so temu primemo tudi usmerili sovjetsko kritiko ameriške politike do Kitajske.
Resni kitajski diplomatje doom vedo, da bi Amerika mogla doseči kvečjemu obnovo navadnih diplomatskih stikov in nič več, najmanj pa tudi majhno politično pogodbo z Maom, pa vendar sovjetska politika misli, da je iz previdnosti bolje, da naslika svoji javnosti vse mogoče načine, kako bi od stikov med Wa-shingtonom in Peipingom lahko imela kaj škode Moskva. Da Di lahko imela tudi korist, na to noče misliti vsaj za javnost.
Moški dobiio delo
Sihanouk hoče zopet sodelovati z Ameriko

Dobičkanosen urad
WASHINGTON, D.C.
Tvoje srce ni poznalo sovraštva. Ni bilo človeka in še manj Slovenca, ki bi mu ne segel prijazno v roko. “Nič ni bolj neumnega kakor, kadar se Slovenec izolira od drugega Slovenca samo zato, ker ta pripada drugi organizaciji, stranki ali ideologiji,” si večkrat pribil. “Kaj vse bi lahko dosegli, či bi videli drug v drugem najprej brata. Žal, je med nami še preveč zagrizenosti in spletk.”
Dragi Florijan! Omahnil si, toda v svojem kratkem življenju si veliko dosegel. Bil si iz vrsten lingvist, ki so mu gladko tekli najvažnejši evropski jeziki. Bil si nadvse dober sin svojih dobrih slovenskih staršev. Bil si dober slovenski oče, ki si skrbel, da bi slovensko dediščino v vsem bogastvu izročil tudi svojim otrokom. Z velikim veseljem si prihitel na vsako slovensko prireditev. Povsod si rad pomagal in povsod bo za Tabo zevala huda vrzel.
Čeprav je Slovenian Research Center že lepo vrsto let imel med svojimi sodelavci in zbiratelji gradiva pestro število požrtvovalnih sodelavcev, med njimi več študentov, nekdanjih rudarjev, kronistov in organizacijskih delavcev, tovarnarjev, profesorjev in članov vodilnih
trala za pametno. Sihanoukov o-braz je torej opran: vlada naj se peča z obnovo razgovorov o a-meriški pomoči, on osebno noče imeti opravka s tem. Taki so pač politiki v Aziji!
Dvojna — zidana
Hiša, 14 let stara, 1 spalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj, dvojna garaža, lot 63 x 163, Wickliffe, $26,900. Nič kleti. Za pranje in drugo v pritličju. Davki $450 letno.
KINKOPF REALTY 30825 Euclid Ave.
944-7900	(163)
Loti naprodaj
En aker v Kirtland Hills, Richmond Heights in Euclid za ugodno ceno. Kličite 481-0400.
(159)
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo ptišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj.
(wtfx)
Hiša naprodaj
Endružinska, 8-sobna hiša na dvojnem lotu v okolici St. Clair in Nottingham; blizu trgovin, cerkve in šole. $19,900. Kličite 944-5511 ali 481-4959 po 7. uri zv. ________________________-(162)
Preša naprodaj
Naprodaj je preša za vino na rjuhe, v dobrem stanju, po zmerni ceni. Kličite KE 1-8681.
(13,15,18 avg)
Išče stanovanje
Mlad par išče stanovanje v. okolici sv. Vida. Kdor ima kaj, naj kliče naš urad 431-0628.
_______________________-(161)
Naprodaj
sedem sobna hiša, z tremi spalnicami, polna klet, garaža. Kličite 361-4062 po 2. uri. pop.
-(161)
Moški dobijo delo
HEAT TREATERS
Two experienced men to operate in “atmosphere control” furnaces. Technically minded trainees acceptable.
Two qualified men for quality inspection. Progressive and serious minded trainee acceptable.
GENERAL METAL HEAT TREATING INC.
941 Addison Rd.
391-0886
J. A. Sindelar or A. Jencik
(164)
WASHINGTON, D.C. — Bili so časi, ko je indonezijski diktator Sukamo skrbel za zabavo v mednarodnem diplom atskem življenju. Bil je tako muhast, da je 1. 1960 delal celo Titu sitnosti, ko je bil v Beogradu na znani konferenci neuvrščenih. Ko so indonezijski generali poslali Su karna v pokoj, je njegov pose' prevzel kambodžanski princ Si-hanuk. Tudi njegovo razpoloženje se menja kot vreme v aprilu, le cilj njegove zunanje poli tike se ne spreminja.
Kadarkoli more, vzame Ameriko na piko. Tako je 1. 1963 naj-prvo odklonil ameriško podpiranje, ker se mu je zamerila ameriška politika v Južnem Vietnamu. L. 1965 je pretrgal diplomatske stike in poslal našega poslanika domov v Washington, češ da so ameriške čete vdirale iz Južnega Vietnama v Kambodžo. Pozneje je povabil Kennedy je vo vdovo na obisk in ji pošteno kadil kot zastopniki a-meriškega naroda.
Potem se je sprijaznil z mislijo, da bi bilo najbolj pametno, obnoviti redne diplomatske stike z ZDA. Izbral je pa doglo pot. Ako bi se namreč neutego-ma pokazal ameriški poslanik v kambodžanskem glavnem mestu Pnom Penh, bi Sihanouk “zgubil obraz”, kot pravijo v A-ziji, njegov ugled bi pa od tega trpel. Zato je najprvo pristal v juniju na obnovo diplomatskih stikov, sedaj je pa prišel k njemu že ameriški odpravnik po-
Varilci in obdelovalci industrijske kovinske pločevine
Stalno delo, nadure, urne plače, plačane ugodnosti obsegajo: počitnice, praznike, skupno bolniš-niško zavarovanje. Kličite za razgovor Cleveland 681-7379 ali pošljite podatke na oddelek za osobje:
OHIO BLOW PIPE CO.
1727 Doan Ave.
East Cleveland, Ohio
nasproti CTS postaje
(161)
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag', vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912

196!)
M
Ženske dobijo dele
Ženske dobijo delo
tovarniško delo. Kličite od pon -deljka do petka od 8:30 do 4. ure. 391-1345. Prva in druga menja.
(159)
Delo za Ženske
Iščemo ženske za čiščenje uradov ponoči na vzhodni strani, 5 večerov, unijska plača, prazniki, počitnice in druge ugodnosti. Kličite 361-0290.
(161)
Female Help Wanted
PACKERS & ASSEMBLERS
Apply “Kromex - Div. Atapco” 880 East 72nd St. Fourth Floor General Offices. Apply at Reception Desk between 7:00 and 11:00 in the morning on Monday thru Thursdays.
Bring Social Security card. Should be able to read, write, and talk English.
Apply and fill out application for factory work.
(mohjWed)
tentni urad ZDA ne krije s svojim poslovanjem le vse stroške'znanstvenih akademij v obeh A-vzdrževanja, ainpak prinaša merikah in Evropi, in še vedno zvezni blagajni celo dobiček. vabi v svoje viste vse, ki želijo meriške pomoči, ako bo to sma-
slov Mr. Rives. Kdaj bo prišel poslanik, še ni znano. Zaenkrat še ni niti imenovan. Pač pa je Sihanouk rekel, da bo njegova nova vlada z ministrskim predsednikom Knol Lonom lahko tudi začela razgovore o obnovi a-
MALI OGLASI
Naprodaj
Zidana hiša, 4 spalnice, na Grovewood Ave. Kličite 486-6906.	U60)
Kupimo rabljene predmete
Stare mize, stole, . posodo, vaze, okvire slik, omare za posodo, in razne, druge starinske predmete. Za najboljšo ceno kličite: 946-3072.	—(162)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je 5. avgusta 1969 umrla naša ljuba mati, stara in prastara mati in tašča,
Jennie Bavetz
Rojena je bila 20. maja 1886 v vasi št. Lorene na Pohorju na Štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1907.
Pogreb se je vršil 8. avgusta 1969 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi v cerkev sv. Kristine, kjer je pogrebno sv. mašo daroval Father Celcsnik. — Potem smo njeno truplo prepeljali na pokopališče ALL SOULS in ga položili k večnemu počitku.
Bila je članica društva Maccabees Coll. Hive št. 283 in podružnice št. 41 ŠŽZ..
S tem se toplo zahvalimo Father Celesniku za molitve ob krsti pokojne v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo in za spremstvo na pokopališče.
Srčna hvala vsenv ki so darovali za vence cvetja; vsem ki so dali za sv. maše. — Hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni kisti, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. mase in vsem, ki so jo spremili na pokopališče. Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Toplo se zahvalimo pogrebcem, vnukom in pravnukom pokojne, ki so nosili njeno krsto.
Posebej se zahvalimo zastopnicam in članicam društev, ki jim je pripadala za lepo slovo, od svoje umrle sosestrc.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
žalujoči:
sin: RUDOLPH SCHUMER
hčere: ANNA ROSSMAN, IDA JOHNSON, MARIAN URSIC in MILDRED CORRIGAN
snaha MARY zetje JOSEPH, JOSEPH in THOMAS 25 vnukov in vnukinj — 8 pravnukov in pravnukinj OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O,, 20. avgusta 1969.
F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
jn
PETNAJSTO POGLAVJE
“Iz njegove glave bi se rodila druge Minerva. Sele dva meseca in taki uspehi!”
Tako je modroval sivoglavi Kasander, Iztokov učitelj, ko se je že ob mesečnem svitu vračal preko vrtov mimo Epafroditove vile.
“Kakor bi v kamen zarezal, kar mu povem. Vse se ga prime za večno. Ko bi ne bil rojen v grmu od barbarske volkulje, ampak pri Akropoli kje, bi bil drugi Aristotel ali Aleksander. Pri Bogu, bil bi!”
Iztok je hodil tedaj po tihem vrtiču, kjer je cvel jasmin. Pod mehkimi sandalami je šumel zeleni pesek, ki ga je pripeljal
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
NEWS STAND — Ridgeland — Lake, Oak Park. By retired owner. Longest, steady clientele. See or Call stand.
7 a.m. - 6 p.m. 383-9865 *	(159)
REAL ESTATE FOR SALE
ST. PHILOMENA’S — 2 flat brick. 2-6’s - 44 ft. lot. w/side drive. 2 car garage. 1st fir. vacant.
Owner — 235-0141
:1 )	asi)
BY OWNER — Income Brk. Bldg., NW side, Tavern—steady neighborhood trade, plus (1) 6, (1) 4, (1) 3*6 rm. apts., 2-car gar. xtra lot. Priced for quick sale. $28,500. 685-6078
(161)
CICERO-BLVD. MANOR Open hse., by owner - Sat., Sun., brick, 6 rooms. Corner lot, three bdrm., cab. kit., IVt baths, gar. Full bsmt. Fenced yd., mid $20’s. 3331 S. 56th ct.	863-2290
(159)
BROOKFIELD
OPEN HSE. 1-6, 8-16, 8-17 Brk. ranch, Ige. lot, 3 bdrms., fam. rm, with bar, att. gar. Immed. occupancy. $28,900 - Negotiable.
3100 Vernon Ave.	485-2073
(159)
CHICAGO HTS. — Moving to Fla. 4 bdrm. all brk. cust. bit. hse,; formal din. rm., Ige. liv. rm., cer. kit., 1,% bts., full bsmt., walk to Lutheran & Marion Hi Schls. Choice neighborhood. Low $30’s. Owner.
SK 4-4007	(159)
VILLA PK. (Brandywine sub.) Owner transf. Enjoy all electric liv. 3 bdrm., twnhse, 1% baths. Choice loc. next to East Club Hse. and pool. $24,900. Stove, refrig., crptg., drapes & pan. bsmt, area included. (Washer & dryer optional). Purchaser can assume existing FHA 6 per cent mortgage if desired. Occup. w/in 30 to 45 days.	627-8542
MT. PROSPECT-Immed. sale by owner. 8 rm. bi-lev. 4 bdrms., two baths, slate foyer, Ig. fam. rm., spac. lot, patio, 21,4 c. att. gar. immed. occup. Upper $30’s.	259-5750
(160)
brod iz Lakonije. Drobni kristalčki so se svetili v mesečini in steza se je zdela kakor s kresnicami posuta. Enakomerno so se glasil njegovi koraki, v ritmu je izgovarjal polglasno grške besede, vzklike poveljnikov, ukaze, s katerimi je veleval stotniji. Ko je ponovil drugič, ponovil tretjič, je obstal, potegnil meček in ga vihtel v bliskovitih črtah po zraku. Napadal je, odbijal udarce, umikal se in zopet naskakoval. Ko se je utrudil, je sedel na kamnitno klop pri štropotajo-čem vodometu.
Mesečina. Vse krog njega je dihalo skrivnosten vonj. Vodni curek je trepetal in koprnel kvišku, se znižal in zopet zaprašil proti nebu, omagoval in v tisoč kapljicah utonil v svetlem tolmunu, kjer je trepetalo zlato lice lunine ploskve. 4)d motja je valovila tiha, vlažna gorkota,
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
GENERAL
FACTORY
WORK
Available Immediately for
Stock Selector Punch Press Opers.
APPLY
Monday thru Saturday 8 a.m. to 4 p.m.
TELETYPE
CORPORATION 5555 W. Touhy ave.
Skokie, 111.
An Equal Opportunity Employer
(162)
MALE HELP
MECHANICS
For Electric motor repair shop. Must be top grade. Starting salary $3.75 per hr. Uniforms are furnished plus major medical benefits. Also ...
MACHINISTS (Lite Machine Work) CALUMET ARMATURE 6733 South Chicago Ave.
363-5333	(161)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Live in, Physicians home. NW suburban area. Own rm., TV, bath, & patio. Good salary.	FO 9-6777
(160)
kakor bi ga v vonjavi kopeli gladile mehke roke. Odpel si je zapone na oklepu, naslonil glavo v dlan in se zamislil v tiho in zvezdnato noč.;
Tukaj le je sedel tisti večer, ko se je vrnil z Epafroditom z dvora. Polnoč so prevozile zvezde in njegovo oko ni zaželelo spanca. Pred njim so gorele modre oči Irenine. Kamor se je obrnil, povsod njene oči. Iz morja so zrle vanj, z vsake zvezde so se mu smehljale in s cvetočih vejic nad njim so šepetale v šumenju listja in ce'drovih vrhov njene sladke besede.
“Junak si, Iztoče! Stotnik carske vojske! Naj te spremlja sreča!”
In poslej se je mesec dvakrat pomladil. Iztok je zjahal najbolj ognjevite konje, polomil dokaj sulic, skrhal mnogo mečev, se naučil brati in pisati, pozabil je skoraj očeta Svaruna, spomnil se le mimogrere Ljubinice. Ni utegnil. Toda Ireninih oči in njenih besed ne more pozabiti. Ko koraka sredi ulic na vežbališče ali kadar ponosno jezdi v pozlačenem oklepu najbolj divjega žrebca in ga objemajo z oken in s ceste po ljubezni koprneči pogledi, tedaj zaman išče njenih oči. Zdi se mu, da jč že videl vsake oči, kar jih je v Bizancu, da se je vprašujoče ozrl vanje in žalosten odmaknil pogled. Zakaj tiste luči ni v nobenih, tiste mehke in ljubezni polne, kakor bi v Ireninih očeh ležala vsa lepa njegova domovina, kakor bi iz njenega glasu odmevali vsi spevi slovenskih logov. Kadar koli je jezdil mimo carske palače, vselej so trkale njegove oči na zaslonjena okna in prosile: “Irena, samo en pogled, eno besedo z domačih tal, samo eno.” Tod^ ni se ganilo gluho okno, mrtve stene neizmerne palače so molčale.
In kakor vselej, kadar se je na večer zatapljal v take sanje, tako se jih je tudi nocoj navsezadnje prestrašil.
Vzravnal se je na klopi, potegnil po čelu, otresel nejevoljno z roko in zamrmral.
“Irena? Kaj mi je v glavi? Irena — dvorjanka, to se pravi hotnica. Čemu bi se trapil zanjo? Aha, da ostanem tu, da prelivam kri za tirana in da se za ves trud, za izdajalski trud enkrat ogre-jem v njenem objemu. Ne, na Svetovita, ne izneverim se! Sedaj se mi skrivaš, Irena, skrivaš, ker veš', da me mučiš. In v krogu družic in tistih bledih gospodov, tistih palatinskih častnikov, ki bi bežali v vojski pred tolpo starih žensk, tam se rogaš z drugimi vred barbaru in govoriš s smehom o meni. Na Peruna, govorili boste o Iztoku s solzami v očeh!”
Iztok je planil pokonci in iztegnil roke proti nebu.
“Na bese, kaj preklinjaš in prisegaš dečko?”
Pred Iztokom se je pojavil Radovan.
“Oj, očka! Ne spiš? Polnoč je!”
“Kdaj spim, zakaj ne spim, kako spim: za vse to se ti doslej nisi kdovekaj zmenil. Odgovori, kar te vpraša Radovan!”
“Ej, pa si slabe volje, Radovane!”
“Zopet se izogibaš! Povej, čemu se jeziš in suješ s pestmi proti mesecu kakor otrok, ki maha s šibo proti nebu, da bi zvezde klatil.”
“Misel, neumna misel mi je šinila v glavo!”
“Sinila, samo šinila! Seveda, pa ti sedi v glavi trdno kakor klop na kravjem vratu. Zakaj lažeš?”
Radovan se je razhudil in razkoračil pred Iztokom. Mladi stotnik se je od srca nasmejal starčevi togoti.
“Kako se ti poda, če. se jeziš! Sedi k meni!”
“Ne sedem, če ne poveš!”
“Vse ti povem, samo dober bodi in ne jezi se.”
“Taki ste, mladeniči! Ponoči lezem za teboj in te čuvam, v dolgih nočeh premišljujem in
HELP WANTED
i	BANK PROOF OPERATORS
i	Experienced
Attractive positions with excellent advancement opportunities for qualified persons. Fine working conditions, pleasant associates and extra benefits for those who qualify. Free parking.
Mr. Daley — 693-5555
0’HARE INTERNATIONAL BANK
Higgins Rd. at Cumberland Ave.
I
Exit at the Kennedy Expressway
An Equal Opportunity Employer	(161)
i 1 '
;t;w
lovim tvojo sapo in tvoje sanje. Iztok, kaj misliš, da ne vem? Epafrodit, sam Epafrodit mi je razodel, ker sem ga vprašal. Vidiš, tujec, krščenec je povedal, ti mi ne poveš!”
Iztok se je zavzel.
“Kaj bi ti pravil Epafrodit? Kaj neki?”
“Iztok, sin Svarunov, mar te nisem čul neštetokrat ponoči, ko si jecljal in vzdihoval: ‘Irena, ‘Irena, Irena’? Ne enkrar, stokrat! Misliš, da take sanje kanejo v glavo mlademu človeku kakor piškav oreh z drevesa? In ker si molčal ti, sem se lotil Epa-frodita.”
“Epafrodita?” je ostrmel Iztok.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. John Centa, taj. Frank Bavec, blag. Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj, častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi prvi ponedeljek v mesecu: 3- feb. 7. apr. 2 jun. 4. avg. 6. okt. 1. dec., v American. Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Yerak; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek:S. J. Kasunic predsednik, John Evatz, Ray Bradač, direktorij, John Troha, John Adams, Joe F. Petrič, Jr., Albert Pestotnik. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Pet-trič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu,
povedal, kako te je obgovorila tista z dvora in ti zavdala s pogledom. In mož je pristavil: ‘Posvari ga, očka! Ves Bizanc ve, da ljubi Ireno Azbad.’ Zato te svarim. Bodi vsaj toliko pameten, kot je pametna žival. Ce žival zadene strelica, zbeži, da ne pri-frči druga. Tebe je tudi ranila puščica, zato ne tišči k tietemu, ki strelja, ampak beži. Razumeš?”
Radovan je pretkano zapazil nemir na Iztokovem licu. Skrival ga je, zakril ga ni. Komaj je dobro povesil pest, ko je prisegal na Peruna, da je ne mara, da je Irena ničvrednica, da bi bila ljubezen do nje nejevera do doma, že se mu je rogal v srcu mogočen glas in mu klical: Laž, laž!
začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik John Habat, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikar Daniel Pavšek tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Eugene March, Frank Kocin Jr., nadzorniki: Joseph Jerkič, Frank Zorman, Richard Spilar, pomočniki: Frank Sustersich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Joseph Lipovec. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Andrew Rezin ml., zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Louis Kastelic in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Joseph Stavec in Charles Hočevar.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnici Stella Mahnič, blag. in zapis. Marj Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Josephine Gerlica, Angela Ma-govec. — Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clalr
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Milan Dolinar; I. pod-
predsednik Mate Resman, II. podpredsednik Feliks Breznikar, III. podpredsednik Frank Urankar; tajnik Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033; blagajničarka Berta Lobe. Odborniki: Frank Kastigar, Janez Skubic, Andrej Kozjek, Frank Lovšin, Elmer Kuhar, Louis Petelin, Matt Novak, Lojze Mohar. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edward Ljubi, John Oster. Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Louis Kastelec, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar, Barbara Babnik, Gosp. Odbor:	Mike Vidmar, Andrew
Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed: Joseph Planinc, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. George Panchur, 1258 E 169 St., tel. 531-8536, zapis. Louis Dular, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Kren. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Avn
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Joško Yerkič; II. podpredsed. Wm. J. Kennick, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJ A KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Joseph Okorn; 2. pod-pred. Anton Perušek; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Platner, Frances Žagar, Lucy Ujčič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRD ŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E 66th St. Tel. HE 1-9183: blagal-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z1 klub SND Frank Bavec, za SD m Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema pove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI,— S. A. V. A.
Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley
St. E., Toronto 5, Ont., Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Ane) Stele, tajnica, 929 E. 73th St., Cleveland, O. 44103; Darko Medved, blagajnik. 86 Fern Ave., Toronto 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St. Ridgewood, N.Y. 11227; in Serge* Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU ,
Duhovni vodja Rev. Jože FaleZ, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar.
RALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, I. podpreds. Stanley Grk, II. podpreds. Stanley Vesel, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikarica Mary Božic; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in Viktor Bergoč. Balincai’ski referent: Andy Božic; natakar Louis čebul; Kuharice: Rose čebul, Kristina Jager, Rose Ribar, Johanna Perko. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Vv’aterloo Rd-Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsed. Ivan Novak, podpredsed. Stanko Kodrin, taj. Anica Gjerek, 1264 E. 59 St., 432-2981 blag. Mirko Antloga, odbor. Karl Fais, Martin Valenčak, Slavica Turjanski, Slavko Zagmajster, Lojze Burjes, Janez Goričan; nadzor. Ivan Vinkler, Karl Gumzej in Jože Zelenik; razsod. Pavel Sirnik, Lojzka Feguš; gospodar Avgust Gselman, gosp. pom-Avgust Šepetave, dopis. dr. Jože Felicijan, kuh. Lojzka Feguš in Avgust Gzelman.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljici skupine: ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar. Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Tone Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon UT 1-3118, blagajnik Ivan Zakrajšek, odborniki: Marta Potočnik, Stane Mrva, Lojze Pugelj, Peter Jančar. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Mario Perčič, podpred. Charlie Lončar, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve., Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik Stane Mrvg, odborniki: Jože Košir, Jaro Gogala, Milan Rihtar, Marinka Mrva in France Sever, preglednika: Majda Stanonik, Pavle Košir, duhovni vodja č.g. Jože Falež.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in, organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašeni« škofa Baraga blaženim in svetnikom.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Max Traven, podpredsed. Olga Mauser, taj. Matt Hutar, 21020 Westport Avenue, Euclid, O 44123, tel. 481-3308, blag. Lojzi Jurkovič, Zapisnikar Milan Dovic nadzor.: Matija Hočevar, Stanley Zagorc, Vida Rupnik, gospodal Frank Rupnik, kuharica Mary Ivec.
Seje: Vsaki drugi mesec, na tre-etjo nedeljo.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelia Rudija Kneza, 679 E. 15? St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 54»l-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. J u 1 iu 3 Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Nc*vak Shodi so vsako drugo nedeljo V mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Ferlinc, 915 E. 73 St., tel. 431-8447; blagajnik Rudi Kristavčnikj gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Matija Kavas, R°^ P’ais, Kristina Ferlinc, Ivanka Kri-stavčnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ff
NI GA STRAH — Čeprav dvorogi nosorog v živalskem vrtu v New Yorku ne izgleda posebno ljubezniv, se je vendar beli ptič mirno postavil predenj in se tako gledata iz oči v oči.
“Da, njega samega, ki mi je
Imenik raznih društev