iO>
Ptuj, petek, 14. maja 2010
letnik LXIII • št. 37 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • V
idealnem primeru v dodatnih kvalifikacijah Labod Drava in Aluminij O Stran 15
POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE.
«itdeM
Vaši podatki:
-	rojstni datum
-	telefon:
-	e-mail naslov
Več informacij boste našli na strani 30.
Po mestni občini Ptuj • Junija začetek del na Sloven-skogoriški cesti
O Stran 5
V
Kmetijstvo Slovenija • Kmete se (spet) obdavčuje kar povprek
O Stran 6
Po naših občinah Videm • Kako zapletena je lahko pot do asfalta
O Stran 8
Štajerski
Spodnje Podravje • Posodabljajo železniško progo
Da bodo vlaki hitrejši in varnejši
Na železniški progi od Ptuja proti Moškanjcem in Osluševcem v teh dneh potekajo gradbena dela pri modernizaciji odseka železniške proge Pragersko-Ormož, zaradi česar prihaja do občasnih zapor in omejitev vožnje z vlaki.
■ v- ■
Omenjena gradbena dela izvaja večja skupina delavcev iz Slovenskih železnic - Železniškega gradbenega podjetja v Ljubljani. Kot je pojasnil Dejan Jurkovič, gre za obsežna dela, saj je potrebno opraviti zamenjavo celotnega zgornjega ustroja železniške proge - od zamenjave samih jeklenih tirnic in lesenih pragov do zamenjave gramozne grede. To bo v bodoče omogočalo vlakom varnejšo in tudi hitrejšo vožnjo na tej relaciji.
Investitor rekonstrukcije železniške proge je v celoti Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Pripravljalna dela so pričeli že konec lanskega leta, gradbena pa nadaljevali letos spomladi in bodo delali vse poletje. Celotna rekonstrukcija naj bi bila končana do konca letošnjega leta.
V času zapor železniške proge potnike, ki potujejo z vlaki, prevažajo z nadomestnimi avtobusi.
-OM
-V.;;:!.
mmmšm
»«V "K-V
fà&'i-' v:yïjM/ "r >	***
Ji; S ■ ^•■ '■h s ■	*	\ ■
mi
>
i ■ -j*
Foto: Martin Ozmec
Ormož • Izredna seja?
Haloze • Rezultati razpisa za Južno mejo
Sok zavrača očitke Veliko razočaranja in pritožbe
i
Glede na zahtevo opozicijskih svetnikov po sklicu izredne seje, ki sta jo minuli teden predstavila Slavko Kosi in Stanislav Podgorelec, smo za mnenje k tem izjavam in delno tudi obtožbam zaprosili župana Alojza Soka. O sklicu izredne seje je pojasnil, da če bodo podpisniki iz svojih zahtev umaknili točko, kjer želijo posegati v delo sodnih organov in za nekatere točke pripravili ustrezno gradivo, bo izredno sejo sklical, sicer pa ne.
O Stran 5
Tretji javni razpis Južna meja, namenjen obmejnim občinam, z uradnim naslovom Razvoj obmejnih območij s Hrvaško, ni razočaral le občine Podlehnik, ampak še marsikatero drugo na območju Haloz.
Vabljeni
na predizbor ansamblov za
41;
Ptuj 2010
^Larodno
i MB^ abavne ÖI
lasbe
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 30. maja ob 13. uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6.
Pošljite kupon, med prijavljenimi bomo izžrebali 35 potnikov.
DOBRODOŠLI NA
ST
Perutnina Ptuj
22. maja 2010, ob 5.0« uri
Spoštovani naročniki.
seznam izžrebanih potnikov boste našli na strani 23.
Hvala vam za zaupanjel
Dejstvo je, da se v obmejno območje štejejo vse občine v kar 10-kilometrskem pasu od same meje s Hrvaško, kar je omogočalo prijavo na razpis tudi tistim občinam, ki s samo evropsko mejo nimajo nič skupnega. Jasno je, da se takšna opredelitev resnično mejnim občinam, zlasti v Halozah, ki se že itak otepajo s prislovično nerazvitostjo in cestno podhranjenostjo in dejanskimi težavami ureditev dostopnosti slovenskih gospodinjstev po slovenskem ozemlju, ne zdi ravno pravična, čeprav se župani praviloma ne bodo javno izpostavljali s tem razmišljanjem. Navsezadnje gre za črpanje evropskega denarja in je prav, da se ga tudi maksimalno izkoristi, vseeno pa je v ozadju razočaranja zaradi številnih zavrnjenih projektov obmejnih občin razumeti, da bi slednje
vendarle morale imeti nekaj »prednosti« pred drugimi. Dodatne težave so tudi v tem, da je bilo na letošnjem, tretjem razpisu za Južno mejo na voljo le 10 milijonov evrov, ki bi jih brez dvoma lahko zgolj za ureditev svojih cest in dostopov v
celoti porabile le haloške občine, kaj šele, ko je treba tako majhen znesek razdeliti med vse občine ob južni slovenski meji v že omenjenem desetki-lometrskem pasu.
O Stran 4
Sp. Podravje • Stališča in pogledi spodnjepodravskih poslancev o referendumu
Zakaj ZA in zakaj PROTI
Kampanja pred referendumom o arbitražnem sporazumu je že v polnem teku; stranke oz. njihovi politični predstavniki se vsakodnevno dajejo okoli tega, ali je prav arbitražni sporazum potrditi ali ga zavrniti. Argumenti koalicije, ki pritrjuje sporazumu, in opozicije, ki mu nasprotuje, so znani in ostajajo enaki - odločili pa bodo volivci.
Vprašanje, kdo bo bolj prepričljiv v svojih stališčih, bo jasno šele po referendumskih rezultatih. Kdo ima bolj prav, pa verjetno še kar nekaj časa ne ...
Tokrat smo za mnenja in stališča o vsebini arbitražnega sporazum ter o (nepravilnosti potrditve ali zavrnitve slednjega na referendumu povprašali poslance Spodnjega Podravja.
Marinič: Sporazum je slab
Branko Marinič (SDS):
»Vsak referendum spoštujem, saj gre za neposredno odločanje državljank in državljanov. Zaradi tega podpiram tudi tega, na katerem bomo
6. junija letos odločali o arbitražnem sporazumu. Osebno sem proti vsebini sporazuma, ker Sloveniji ne omogoča neposrednega izhoda na odprto morje. Hrvaška je ob ratifikaciji sprejela posebno izjavo, v kateri piše: 'Nič v sporazumu o arbitraži med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije se ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem! Za Slovenijo je arbitražni sporazum slab iz več vidikov; ker ogroža pomorski status slovenske države, saj ji jemlje pravico do uporabe že razglašenih suverenih pasov v Jadranu, ker ogroža teritorialno povezavo RS z mednarodnimi vodami Sredozemlja, ker ogroža gospodarske interese luke Koper in Slovenije,
ker ogroža slovensko suverenost in jo izpostavlja nesorazmerno tveganju v času, ko ima Slovenija objektivno najmočnejši mednarodni položaj v zgodovini. Sporazum naroča sodnikom, naj najprej po mednarodnem pravu potegnejo mejno črto med Slovenijo in Hrvaško, šele nato pa naj določijo 'stik' (in ne teritorialnega izhoda) Slovenije z odprtim morjem. Sporazum tudi ne upošteva načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji. To načelo bi omogočilo, da sodniki prvenstveno upoštevajo zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je po drugi svetovni vojni več kot 120.000 Slovencev ostalo v Italiji, tam sta ostala tudi Trst in Gorica, medtem ko je Hrvaška dobila nazaj celotno narodnostno ozemlje in večji del Istre, ki nikoli v zgodovini ni bila njena. Slovenska vlada, ki je sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije, nato pa ga je - ob omejitvi razprave na samo eno (!) minuto na poslanca -še potrdila z navadno večino glasov, nas je razdvojila in sprla. Namesto da bi se Slovenci enotno soočili z nasprotnimi stališči sosednje države, se prepiramo med seboj in smo hkrati prisiljeni izbirati zgolj med bolj in manj slabimi odločitvami.«
Marinič tudi pravi, da morebitna zavrnitev sporazuma na referendumu ne bo poslabšala slovenskega pogajalskega položaja, ampak ga bo okrepila: »EU je v preteklosti preživela že več zanjo bistveno pomembnejših odklonilnih referendumov. Po njih se je vedno poiskalo nove, sprejemljivejše rešitve. Nikakor ne drži, da sporazum nima alternative. Alternativa
je novi sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti, ali v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami, sodišče pa naj določi le njegov natančen potek. Alternativa je lahko tudi ratifikacija sporazuma Drnovšek - Račan, ki predstavlja za Slovenijo še sprejemljiv kompromis določitve južne meje.« Prav tako pa še meni, da gre za referendum, ki je veliko pomembnejši od 'običajnih' političnih odločitev: »Na referendumu bomo odločali o vprašanju naše južne morske meje, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Potrditev sporazuma na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju. Pozivam Slovenske volivke in volivce, da se referenduma udeležijo in glasujejo proti!«
Pukšič: Glasujte proti
Franc Pukšič (SLS): »Verjamem v slovenski narod, da bo 6. junija šel plebiscitarno na referendum in glasoval proti sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ker nočemo, da se ponovi leto 1920, ko smo za večno izgubili Koroško, in leto 1954, ko smo za večno izgubili Trst in Gorico. Glasovati proti arbitražnemu sporazumu pomeni najpomembnejšo zgodovinsko odločitev za nas in naše generacije, ki prihajajo, saj bomo le s tem zavarovali celoten Piranski zaliv, povezavo Slovenije z
odprtim morjem (kar danes še imamo), nadaljnji gospodarski razvoj slovenskega turizma in Luke Koper in zavarovali nesporno slovensko ozemlje ob Muri, Dragonji, Trdinovem Vrhu ... V slovenski strokovni pravni javnosti več kot 90 % slovenskih neodvisnih pravnikov, kot so France Bučar - predsednik prvega slovenskega parlamenta, Miro Cerar - ustavni pravnik in svetovalec državnega zbora, Janez Čebulj - bivši predsednik Ustavnega sodišča RS, Marko Pavliha - mednarodni pomorski pravnik in še mnogi drugi popolnoma jasno nasprotujejo in kritizirajo predlagani arbitražni sporazum. Res pa je, da sporazum podpirata Mirijam Škrk in Vasilka Sancin, ki sicer nista predstavili svojega mnenja, ampak podpirata vladno stališče, za kar sta bili plačani od Ministrstva za zunanje zadeve.«
Pukšič trdi, da tisti, ki govorijo, da na referendumu ne bomo odločali o meji, posredno lažejo: »Že ustavno sodišče je v svoji odločbi zapisalo, da bo Slovenija morala spremeniti Ustavo RS v 4. členu, ki govori o celovitosti in nedeljivosti države, če bodo sodniki morali odločiti na osnovi sprejetega arbitražnega sporazuma. Če bomo glasovali proti sporazumu, se ne bo zgodilo nič posebnega. Razen, da bomo 'Janezki' državljanom in oblasti Republike Hrvaške dali jasno vedeti, da je njen vstop v EU pogojen z umikom iz slovenskih teritorialnih voda in slovenskega okupiranega ozemlja. Irska je ena najmanjših evropskih držav, ki je na referendumu zavrnila evropsko ustavo, s tem pa povedala, da je potrebno upoštevati tudi njene nacionalne interese. Slovenija pa bo s tem sporočila Evropi, da je duh slovenskega generala Rudolfa Maistra iz leta 1918
še vedno živ in ne bomo dovolili, da bo nekdo drug (arbitri), ponovno v našo škodo, odločal o izgubi slovenskega ozemlja in morja, tako kot se je to dogajalo v preteklosti. Pozivam vse državljanke in državljane, da se junija udeležijo referenduma in glasujejo proti takšnemu arbitražnemu sporazumu, saj je dostop do odprtega morja slovenska pravica, ki izhaja iz mednarodnega prava in nihče od nas nima pravice se pogajati o ozemljih, ki so nesporno slovenska!«
Levanič: Sporazum je v interesu obeh držav
Dejan Levanič (SD):
»Referendum podpiram, ker se mi zdi pomembno, da o tako pomembnem vprašanju odločajo državljanke in državljani. Na koncu koncev je bil referendum vedno zahteva opozicije, kljub temu da je politika odločitev sprejela in v državnem zboru ratificirala arbitražni sporazum. Če pa že imamo referendum, je pomembno, da je naknadni zakonodajni, kjer je volja ljudstva zavezujoča za politiko. Sam bom na referendumu glasoval za arbitražni sporazum, ker je dober, ker je v njem vse, kar je politika zahtevala v preteklosti, in ker imamo priložnost, da končno rešimo vprašanje meje. Nekateri pravijo, da tega ne smemo storiti za vsako ceno. In tukaj pridejo na vrsto argumenti, kaj nam sporazum prinaša. Arbitražno sodišče ima nalogo določiti potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Uporabljeno pravo, ki ga bo arbitražno sodišče upoštevalo pri odločanju o sporu, so pravila in
Uvodnik
Odločanje na pamet?
Mogoče bi si morali šteti v čast, da smemo na referendumu odločati o tem, kako bo urejena slovensko-hrvaška meja. Najvišji predstavniki ljudstva, poslanci, so nam zaupali tako usodno odločitev, mi pa se sedaj obnašamo, kot da nam ne bi bilo prav. Ko pa vendar vsi vemo, kje poteka meja v Savudrijski vali, kje po Gorjancih okrog Svete Gere, kje po Ormoškem jezeru, okoli Štrigove in Razkrižja...
A da ne veste, pravite? Kako pa boste potem odločali?
Res, po zelo vroč kostanj so nas poslali naši parlamentarci. In to samo zato, da bi zaščitili svoj stolček (da ne rečem svojo rit) še kak mandat več. Kajti odločitev ljudi na referendumu bodo ob vsakih volitvah potegnili iz rokava kot adut: "Vi, volivci, ste tako odločili, mi smo samo izpolnjevali vašo demokratično izraženo voljo."
Kakšne cincarje pa smo izvolili v parlament? In zakaj smo jih izvolili? A se bo sedaj vesoljna Slovenija začela ukvarjati z mednarodnim pravom? Bomo začeli preučevati, na kak način so svoje morske probleme reševali v Mehiškem zalivu (ali kje že so bili spori)?Bomo v naslednjih treh tednih morali postati strokovnjaki za določanje meje? Parlamentarni cincarjipa bodo ohranili svojo lepo samopodobo?
Kako se boste torej odločali med ZA in PROTI? Boste pomislili na vse sorodnike, prijatelje, znance, ki jih imate na oni strani meje in s katerimi želite še naprej živeti v kar najboljših odnosih? Se boste spomnili na vse prijetne trenutke, ki ste jih preživeli na Hrvaškem? Ali pa boste obudili spomine na vse neprijetnosti, o katerih ste slišali, da so doletele daljnega sorodnika prijatelja vašega sodelavca, ko je letoval na hrvaški obali in so mu razgreti mladci porisali avto? Boste glasovali tako, kot vam bodo svetovali v vaši najljubši stranki? Boste zaupali mnenju uglednih Slovencev?
Kakorkoli že - tudi po 6. juniju bomo še mejaši s Hrvati. In ostali bomo na istem koščku Evrope. Le sprti bomo manj. Ali pa bolj. Kakor se bomo pač odločili.
Jože Šmigoc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
načela mednarodnega prava, za določitev stika Slovenije z odprtim morjem pa tudi pravičnost in načelo dobro-sosedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve. Tu je jasno, da je načelo pravičnosti v sporazumu posebej večkrat omenjeno, relevantne okoliščine pa pomenijo zgodovinska dejstva, ki govorijo v prid Sloveniji. Nadalje je tudi v zvezi s kritičnim datumom bil dosežen dogovor, da noben enostranski dokument ali dejanje katere koli strani po 25. juniju 1991 nima pravnega pomena in ne more prejudicirati razsodbe. V javnosti večkrat najdemo očitek, da arbitražni sporazum ne vsebuje načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono). Vendar je treba najprej povedati, kaj to pomeni. Načelo ex aequo et bono ali zunanja pravičnost daje poudarek pravični rešitvi. Kljub temu da pravo že samo po sebi teži k pravičnim rešitvam, v nekaterih primerih lahko odločitev pripelje tudi do rešitve, ki ni najbolj pravična. Prakse pri razmejitvah z ex aequo et bono ni, saj Haaško sodišče od leta 1945 naprej še nikoli ni odločalo po tem načelu, kar pomeni, da bi sodniki najprej morali sploh določiti vsebino tega načela. To pa pomeni, da ni nikakršnega jamstva, da bi Slovenija dosegla vse, kar želi, tudi če bi se dogovorili za uporabo te klavzule. Na drugi strani je za to potrebno soglasje obeh strani. In druge strani ni možno prisiliti v ta način. Takšna zahteva, ob pogojevanju vstopa Hrvaške v EU, v mednarodni skupnosti ne bi bila sprejeta kot legitimna. Toda sporazum pravičnost omenja na več mestih, kar pomeni, da bodo morali
sodniki upoštevati še kaj več od geografije, sredinske črte in podobno. Samo pred arbitražnim sodiščem bo Sloveniji omogočeno utemeljevati tudi zgodovinske okoliščine, medtem ko bi bili takšni argumenti pred meddržavnim sodiščem v Haagu že v naprej obsojeni na neuspeh. In še na koncu: tisti, ki danes zagovarjajo ex aequo et bono, so se mu bili pripravljeni tudi odreči, oziroma še več, noben osnutek ali predlog arbitražnega sporazuma tega načela ni vseboval. Dejstvo, da je v arbitražnem sporazumu izrecno omenjen stik Slovenije z odprtim morjem, je dodatna potrditev, da ta stik dejansko obstaja. Če to v sporazumu ne bi bilo izrecno zapisano, bi verjetno prihajalo do še večjih dvomov, zato je slovenska vlada v pogajanjih izrecno vztrajala, da se ta stik tudi zapiše, da ne bi prihajalo do nikakršnih dvomov o njegovem obstoju.«
Levanič še meni, da je čimprejšnji zaključek mejnega spora v interesu obeh držav, gospodarstva, širitve slovenskih tržišč, stabilnosti v regiji, miru in sodelovanja, kakovosti življenja ljudi ob meji in v interesu kredibilnosti in ugleda Slovenije v Evropi ter v odnosu do celotnega Zahodnega Balkana: »Arbitražni sporazum prinaša dokončno rešitev mejnega spora na pravičen način in s tem prekinja škodljivo obstoječe stanje. Če se ohrani obstoječe stanje, bo Slovenija nedvomno v slabšem pogajalskem položaju, saj bo v tem času Hrvaška najverjetneje že vstopila v EU in se kot polnopravna članica nikakor ne bo pripravljena pogovarjati s Slovenijo o kakršnemkoli stiku z odprtim morjem. Vedeti je treba, da
socialni
demokrati
Foto: C. Goznik
Dejan Levanič
Hrvaška obstoječega arbitražnega sporazuma ne bi nikoli podpisala, če ne bi gorela rdeča luč pred vstopom v EU. Ob tem sedanje obstoječe stanje med drugim tudi pomeni, da piranski ribiči danes ne vedo, kje lahko ribarijo, da bo mejni prehod v Sečovljah ostal tam, kjer je, tri občine na levi strani Dragonje bo upravljala hrvaška lokalna in državna oblast, na Hotizi bo ostalo stanje nespremenjeno. Zato je toliko pomembneje, da se referenduma udeležimo in glasujemo za. Udeležba bo po mojem mnenju velika, stranke pa bodo v kampanjo vložile minimalna sredstva. Vsaj za SD vem, da bo tako.«
Trofenik: Hrvatje povsem enotni, Slovenci niti malo
Vili Trofenik (Zares):
»Osebno sem bil zagovornik referenduma o rešitvi mejne problematike s sosednjo Hrvaško že pred leti, ko je še večina kolegov in kolegic poslancev temu nasprotovala. Moja naklonjenost referendumu izhaja pač iz spoznanja, da je na eni strani omenjena problematika za Slovenijo tako pomembna zlasti z vidika izhoda oz. dostopa do odprtega morja, na drugi strani pa je potrebno računati z objektivnimi dejstvi, pa če nam to ustreza ali ne; gre za enotno mnenje hrvaške politike, medijev in javnosti, ki so ves čas nastopali sila poenoteni in nošeni z veliko mero populizma in nacionalizma in ki niso pripravljeni niti malo odstopiti od dveh temeljnih izhodišč, in sicer ohranitvi teritorialnega stika z Italijo in reševanju spora z uporabo mednarodnega prava. V takih razmerah z dvostranskimi pogajanji ni bilo možno doseči za Slovenijo sprejemljive rešitve, kar potrjuje tudi negativna izkušnja s sporazumom Drnovšek - Ra-čan. Pri tem se je treba jasno zavedati dejstva, da svojega članstva v EU ne moremo več izkoriščati v ta namen, in še, da smo pri tem načinu reševanja ostali dokaj osamljeni, kar nam je bilo s strani EU jasno povedano, enako sporočilo so nam poslale tudi ZDA. Svoje članstvo v EU smo maksimalno izkoristili za to, da smo Hrvaško 'prisilili' k
Vili Trofenik
arbitraži, ki je v bistvu kompromis med našim stališčem o dvostranskem dogovornem reševanju spora in hrvaškim stališčem o reševanju pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ali pred Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu. Drugo dejstvo je že prislovična neenotnost slovenske politike, ki ni sposobna poenotenja niti pri tako pomembnem nacionalnem interesu in je reševanje tega problema prevečkrat izkoriščala za dnevno politične potrebe! Bojim se, da se ta slabost ponovno ponavlja v aktualnem trenutku pred referendumom. In ne nazadnje se je potrebno jasno zavedati, da smo vse od leta 1991 delali napake zlasti s pristajanjem na hrvaško politiko izvršenih dejstev (npr. Plovanija, meja na Muri, policijski nadzor nad Piranskim zalivom).«
Sicer pa tudi Vili Trofenik meni, da tokratnega referenduma ni mogoče uvrstiti v nabor 'klasičnih' referendumov, ki so se zgodili v preteklosti: »Referendumski stroški se pri nas običajno uporabljajo kot argument proti različnim predlogom za referendume. Res niso bili vsi v preteklosti potrebni. Pri samih stroških pa moramo ločiti dve vrsti, in sicer stroške same izvedbe in stroške kampanje. Ker so omenjeni referendum predlagali skoraj vsi poslanci, je logično, da se h kampanji prijavijo poslanske skupine. Osebno sem prepričan, da je napačno predstavljena v javnosti 'velika enotnost' s 86 podpisi za referendum, saj so razlogi za podpise zelo različni. Eni so prispevali podpis, da bi morda z referendumom preprečili sprejem sporazuma, drugi zato, ker ga podpirajo in želijo prvim preprečiti namero. So pa še tretji, ki se zavedajo velike odgovornosti odločitve in jo želijo preveriti pri volivcih.« Nadalje Trofe-nik pravi, da je udeležbo na referendumu zelo težko napovedati, predvsem zaradi nevarnosti zlorabe kampanje: »Vendar pričakujem, da bo bistveno višja kot na podobnih referendumih o različnih zakonskih predlogih. Negativni rezultat pa lahko doživimo na dva načina, in sicer pozitivni rezultat glasovanja ob nizki udeležbi ali klasičen negativni rezultat, ko bi bil izid glasovanja negativen ne glede na udeležbo. Osebno ne želim nikogar prepričevati, dolžni pa smo objektivno pojasnjevati problematiko in v tem razlikovanju se skrivajo vse nevarnosti. Sam negativni re-
zultat v pravno-formalnem smislu pomeni, da sporazum ne more biti ratificiran. V nadaljevanju sta potem dve možnosti, in sicer dogovor o novem načinu reševanja pred tretjim (eno od zgoraj navedenih mednarodnih sodišč) ali pa status quo. Ne ena ne druga rešitev za Slovenijo ni dobra. Reševanje pred enim izmed mednarodnih sodišč je ves čas predlagala Hrvaška, status quo pa pomeni priznanje enostranskih odločitev Hrvaške. Bojim pa se, da bi nekateri radi iz morebitne zavrnitve sporazuma izpeljali povsem druge zaključke za dnevno politične potrebe.«
Gumzar: Glasoval bom za
Milan Gumzar (LDS):
»Podpiram arbitražni sporazum in na referendumu, ki se ga bom udeležil, bom glasoval za. Ta vlada in v prvi vrsti predsednik vlade je vložila ves napor v iskanje rešitve mejnega vprašanja in sklenitev arbitražnega sporazuma, pri čemer je dosledno upoštevala interese in temeljna izhodišča RS ter jih tudi uveljavila. Zato kot poslanec nisem imel nobenih težav pri glasovanju za arbitražni sporazum. Naše mnenje je sicer bilo in še vedno je, da bi morala vlada in parlament sprejeti odgovornost za arbitražni sporazum, a žal je bila edino koalicija tista, ki se je držala dogovora o razpisu referenduma. Ta vlada in ta koalicija s tem ne želi preložiti odgovornosti na državljanke in državljane, nasprotno, s tem prevzema še večjo odgovornost. In tega se zelo dobro zavedamo. Se nam pa kljub temu ne zdi napačno, da o tem sporazumu vprašamo tudi državljanke in državljane in s tem zaključimo 18 let prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da rešita mejni spor. Menim, da imamo dobre argumente, s katerimi bomo državljanke in državljane prepričali, za-
kaj je arbitražni sporazum dober za Slovenijo in zakaj naj ga na referendumu podprejo. Najslabše za obe državi je podaljševanje statusa quo. Od vseh tistih, ki imajo toliko povedati čez sporazum, od tega, da je škodljiv in slab za Slovenijo, do tega, da se odpovedujemo suverenosti, še nismo slišali, kako bi rešili mejni spor oziroma, kako bi dosegli stik z odprtim morjem - eno so besede, drugo pa dejanja, odločitve in prevzemanje odgovornosti. Najslabše za obe državi - tako z vidika gospodarskih kot tudi dobrososedskih odnosov - je podaljševanje statusa quo, ki pomeni vse manj možnosti vrnitve stanja na dan 25. 6. 1991.«
Glede stroškov kampanje Gumzar pravi, da ne bodo visoki, saj bodo v LDS kampanjo vodili z argumentiranjem odločitve v javnosti, promocijske kampanje v smislu zakupa oglaševalskega prostora pa zaenkrat ne načrtujejo: »Nemogoče pa je napovedati udeležbo. Menim, da bodo državljanke in državljani po temeljiti razpravi o rešitvi mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, ki poteka že od lani jeseni, v večji meri podprli odločitev vlade za posredovanje tretjega, in razumeli, kaj pomeni arbitražni sporazum za Slovenijo. Po mojem mnenju je arbitražni sporazum optimalna in realna pot za rešitev mejnega spora, saj vsebuje vse, kar je zahtevala Slovenija, in sicer, upošteva se pravičnost (notranja in zunanja), izhodišče je stanje na dan 25. 6. 1991 in predmet spora je meja na morju in na kopnem. Če na referendumu sporazum ne dobi podpore, to pomeni, da ostane status quo in se posledično lahko zmanjša možnost pravične rešitve za Slovenijo. To je eno, drugo pa je vprašanje ugleda Slovenije kot verodostojne in odgovorne članice EU in mednarodne skupnosti, tudi ali predvsem zato, ker je Hrvaška ratificirala sporazum in izpolnila svoj del odgovornosti. V tem primeru, če bo rezultat negativen, bo Slovenija v zelo težkem položaju, situacija je namreč drugačna, kot je bila, ko je Hrvaška odstopila od sporazuma Drnovšek - Račan. V pogajanja o arbitražnem sporazumu sta bila namreč vključena tako Evropska unija kot tudi ZDA.
Če zaključim, odgovornost bo na koncu sprejela ta vlada oziroma koalicija, ne glede na rezultat.«
SM
Milan Gumzar
Foto: V
Haloze • Po rezultatih razpisa za Južno mejo
Veliko razočaranja in pritožbe
Tretji javni razpis Južna meja, namenjen obmejnim občinam, z uradnim naslovom Razvoj obmejnih območij s Hrvaško, ni razočaral le občine Podlehnik, ampak še marsikatero drugo na območju Haloz.
Dejstvo je, da se v obmejno območje štejejo vse občine v kar 10-kilometrskem pasu od same meje s Hrvaško, kar je omogočalo prijavo na razpis tudi tistim občinam, ki s samo evropsko mejo nimajo nič skupnega. Jasno je, da se takšna opredelitev resnično mejnim občinam, zlasti v Halozah, ki se že itak otepajo s prislovično nerazvitostjo in cestno podhranjenostjo in dejanskimi težavami ureditev dostopnosti slovenskih gospodinjstev po slovenskem ozemlju, ne zdi ravno pravična, čeprav se župani praviloma ne bodo javno izpostavljali s tem razmišljanjem. Navsezadnje gre za črpanje evropskega denarja in je prav, da se ga tudi maksimalno izkoristi, vseeno pa je v ozadju razočaranja zaradi številnih zavrnjenih projektov obmejnih občin razumeti, da bi pa slednje vendarle morale imeti nekaj »prednosti« pred ostalimi. Dodatne težave so tudi v tem, da je bilo na letošnjem, tretjem razpisu za Južno mejo na voljo le 10 milijonov evrov, ki bi jih brez dvoma lahko zgolj za ureditev svojih cest in dostopov v celoti porabile le haloške občine, kaj šele, ko je treba tako majhen znesek razdeliti med vse občine ob južni slovenski meji v že omenjenem desetkilometrskem pasu. Druga težava oz. bolje povedano, neugodna okoliščina, pa je bilo dejstvo, da na letošnji razvpiti peti javni poziv Regionalnih razvojnih programov (RRP), ki je bil sicer kasneje preklican, ni bilo več možno prijavljati cestnih projektov, prav tako pa se na RRP ne morejo prijavljati projekti z vrednostjo, ki je nižja od 600.000 evrov. Tak zalogaj pa je za marsikatero haloško občino z bolj kot ne simboličnim in siromašnim proračunom že preveč oz. težko zagotavlja svoj delež sredstev za izvedbo (in če ga že, ji ne ostaja dovolj denarja za druge projekte).
Tako je bil naval prijav na letošnji, tretji razpis Južna meja, kjer je upravičen strošek projekta vse, razen DDV (ki ga mora občina plačati sama), seveda toliko večji; občine so praviloma prijavljale po več projektov, predvsem cestnih, pa tudi za izgradnjo kanalizacije ipd.
Odobrenih projektov pa je bilo, posledično, zelo malo. O razočaranju v Podlehniku, kjer so dobili zavrnjene vse štiri vloge (tri cestne in eno za izgradnjo kilometra kanalizacije), smo že poročali.
Najbolj razočarani v Vidmu in Cirkulanah
Podobno so razočarani tudi v občini Videm, kjer so na omenjeni razpis prijavili kar 12 projektov, odobrena pa sta bila le dva; gre za cesti Soviče-Repišče in Zajšek-Jurca, prva v dolžini dobrega kilometra, druga pa nekaj manj kot pol kilometra. »Vseh ostalih deset projektov smo dobili zavrnjenih, v glavnem je šlo tudi za modernizacije cest ter izgradnjo vodovoda in kanalizacije v Pobrežju. Zavrnjene vloge sploh niso bile točkovane, smo se pa na negativne odločbe že pritožili v skladu z 231. členom o izvrševanju proračuna. Nikakor se ne strinjamo s samim postopkom, saj sploh ne vemo, kako in koliko so bile točkov-ane zavrnjene vloge oz. zakaj so bile sploh zavrnjene,« je povedala direktorica videm-ske občinske uprave Darinka Ratajc.
Zelo podobna je situacija v občini Cirkulane, kjer so za razpis pripravili dokumentacijo za devet cestnih projektov. Direktorica Kri-sta Kelenc je povedala, da so dobili odobreno le eno samo vlogo oz. projekt, vse ostalo je bilo zavrnjeno: »Po kakšnih kriterijih so bili naši projekti zavrnjeni, sploh ne vemo, saj smo izpolnjevali zahtevane pogoje razpisa. Odobren projekt je greben-ska cesta Brezovec-Florjan v dolžini dobrega kilometra, projekt pa je skupno ocenjen na nekaj čez 193.000 evrov z DDV, torej je strošek občine približno 32.000 evrov. Modernizacija se bo začela v kratkem. Vse ostale vloge so bile zavrnjene, brez točkovanja, čeprav sta vmes, recimo, tudi dva cestna projekta, ki sta enakovredna odobrenemu projektu; gre za cesti Jan-škač-Meje in mejno cesto Veliki Vrh, kjer se na prvo veže kar 78 gospodinjstev in 15 poslovnih objektov, na drugo pa 56 gospodinjstev, na projekt ceste Brezovec-Kruhe-kov breg pa se navezuje celo 105 domačij, a je bil projekt tudi zavrnjen! Po kakšnem ključu so zavračali projekte, res ne znamo razložiti; za štiri ceste smo celo dobili 0 točk, kar pomeni, da naj ne bi bilo ob njih nobenega gospodinjstva, kar pa sploh ni res. Seveda smo se na takšen rezultat že pritožili!« Še bolj razočaran in jezen je cirkulanski župan Janez Jurgec: »Tokrat pa res nekaj ni v redu; ne gre le za našo občino, ampak za
Na letošnjem tretjem razpisu Južna meja s skladom 10 milijonov sta bili stoodstotno uspešni (z odobrenimi vsemi prijavljenimi projekti) občini Zavrč in Dornava; večina ostalih občin, sploh haloških, pa je nad rezultati (zelo) razočarana. Ceste bodo očitno še ostajale pomanjkljivost Haloz ...
praktično skoraj vse haloške občine, ki so potegnile zelo kratek konec. Haloze so v celoti problematično mejno območje, samo naša občina ima kar 10 kilometrov meje, pa niti enega samega mejnega prehoda, zdaj nam pa zavračajo še nujne cestne povezave. Paradoksalno je tudi to, da so nam na razpisu zavrnili celo cesto, ki jo je država že deloma sofinancirala zaradi nujnosti dostopa, kar je prednostni cilj oz. namen razpisa Južna meja, na tokratnem razpisu pa so zavrnili projekt dokončanja tega cestnega odseka. Saj je prav in pozdravljam dejstvo, da so bili projekti odobreni tudi občinam, ki nimajo direktnega stika z mejo, ampak menim, da bi morali biti prednostno obravnavani in potrjeni tovrstni projekti!«
Majšperk, Žetale in Zavrč brez pritožb
V	Majšperku so jo »odnesli« nekoliko bolje; na razpis so namreč prijavili tri projekte, odobrena pa so dobili dva, in sicer: ureditev ceste Slape-Ptujska Gora v vrednosti 245.714 evrov (odobrenih je 204.761 evrov) ter cesta Žetale-Vabča vas v vrednosti 471.261 evrov (odobrenih je 392.717 evrov). Zavrnjen pa je bil projekt ureditve ceste Poluce-Kosovo sedlo v vrednosti 607.310 evrov. Kot so sporočili z majšperške občinske uprave, bodo z zavrnjenim projektom ponovno kandidirali na naslednjem razpisu.
V	Žetalah so bili polovično uspešni; na razpis Južna meja so namreč posredovali dve
vlogi za ureditev cest, odobren pa jim je bil en projekt. V skladu s pogoji razpisa so v odobrenem projektu prijavili ureditev več lokalnih cest v naseljih Dobrina in Kočice, ki sta povezani, v skupni dolžini šest kilometrov. Vrednost del je ocenjena na 618.000 evrov, odobreno pa je financiranje v višini 500.000 evrov, dela pa se bodo začela letos. Zavrnjen pa je bil cestni projekt za izvedbo v letu 2011; gre za tri javne poti, ki bi omogočile gospodinjstvom neposredno ob južni meji dostop do lokalne ceste Žetale-Gruškov-je, kjer imajo nekateri dostop do doma le po gozdni cesti. Vrednost projekta je bila 488.510 evrov. Župan Anton Butolen je ob tem še povedal, da bodo omenjene ceste naslednje leto lahko modernizirali z lastnimi sredstvi le delno, pa še to v škodo drugih predvidenih del: »Seveda pa se bomo s tem projektom prijavili na naslednji razpis oz. na vsak primeren razpis. Morda pa uspemo, saj smo tudi letos uspeli s projektom istih odsekov cest, ki nam je bil lani zavrnjen ... « Sicer pa so se v Žetalah kot eni redkih tudi odločili, da se na negativni sklep ne bodo pritožili: »Izkušnje kažejo, da od pritožb ni koristi. Pritožili smo se na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Nekje v jesenskih mesecih lani smo dobili odgovor, da se bo pritožba reševala, drugega odgovora, ne pozitivnega in ne negativnega, do sedaj še nismo prejeli.«
Nazdravijo pa si lahko v občini Zavrč kot edini halo-ški občini, ki je bila 100-od-
stotno uspešna na letošnjem razpisu; prijavili so sicer le dva projekta, oba cestna. Prvi je projekt preplastitve ceste Cirkulane-Turški Vrh v vrednosti 273.700 evrov (strošek občine od tega znaša dobrih 44.000 evrov DDV), cesta pa naj bi se uredila že letos. Drugi odobreni projekt je rekonstrukcija ceste Goričak-meja (odsek Borak-Hrženjak) v skupni vrednosti nekaj manj kot 343.000 evrov (od tega bo občina plačala dobrih 57.000 evrov DDV).
Gorišnica »pogorela«, v Dornavi slavijo
V Gorišnici pa so razočarani vsaj tako kot v Podlehni-ku, Cirkulanah in Vidmu. Na razpis so namreč prijavili le en projekt, prav tako ureditev ceste Gorišnica-Zamušani v dolžini dobrih treh kilometrov in z ocenjeno vrednostjo 620.000 evrov (z DDV). Vloga je bila zavrnjena, župan Jožef Kokot pa je povedal, da so se na negativni sklep v zakonskem roku že pritožili.
Druga »nižinska« občina, Markovci, ki prav tako kot Gorišnica nima meje s Hrvaško, a se je na razpis Južna meja lahko prijavila, je bila uspešna 50 %; prijavili so namreč dva projekta, odobren pa je eden. V obeh primerih gre za rekonstrukcijo cest; finančna sredstva iz naslova razpisa za Južno mejo so zagotovljena za ureditev ceste Sobetinci-Strelci v višini 153.140 evrov (brez DDV). Zavrnjen pa je bil drugi projekt ureditve ceste Novi jork-farme Sobetinci v vrednosti
460.302 evra. Kot je povedala direktorica občinske uprave Marinka Kolenko, se na zavrnjen sklep niso pritožili, prav tako ne bodo sprejemali rebalansa, ampak bodo manjkajoča sredstva za ureditev ceste pridobili oz. nadomestili z denarjem, ki je bil predviden za ureditev dveh lokalnih cest (Bukovci in Stojnci), ki se zaradi težav z lastniki zemljišča ne bosta delali.
Če kje, pa si lahko z veseljem manejo roke v občini Dornava; na razpis Južna meja so namreč prijavili štiri projekte, tri za izvedbo v letošnjem letu in enega za izvedbo v letu 2011. V vseh štirih primerih gre seveda spet za cestne odseke v skupni dolžini šestih kilometrov. Letos se bodo tako s pozitivnim sklepom (in sofinanciranjem) lotili obnove lokalne ceste Žamenci od mostu naprej v dolžini dobrega kilometra in v vrednosti dobrih 81.000 evrov. Druga cesta, ki bo deležna prenove, je cesta Dor-nava-Mezgovci od rondoja naprej, v dolžini skoraj 2,5 kilometra in vrednosti 292.000 evrov, tretja cesta, kjer se bodo dela prav tako začela letos, pa je cesta mimo Zavoda dr. Marijana Borštnarja, cerkve in do ceste Dornava-Mezgovci v dolžini dobrega kilometra in pol ter vrednosti 61.600 evrov. Četrti odobren projekt, gre za rekonstrukcijo ceste Mezgovci- Strejaci, bodo v Dornavi izvajali naslednje leto; skupno bo obnova zajela dober kilometer cestišča skozi celotne Mezgovce do pesniškega mosta, vrednost pa je ocenjena na 128.133 evrov. »Skupno bomo tako v rekonstrukcije cest vložili nekaj čez 563.000 evrov, strošek občine pa bo pri vseh projektih skupaj znašal le 112.602 evra,« je še zadovoljno povedal župan Rajko Janžekovič, ki seveda nima niti najmanjšega razloga za pritožbo ...
SM
Foto: SM
! Bi tudi vi | pokojninsko J varčevali v 3. { pokojninskem j stebru?
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Ormož • Župan Sok zavrača vse očitke
Če podpisniki iz zahtev umaknejo točko o Novaku, bo sejo sklical
Glede na zahtevo opozicijskih svetnikov po sklicu izredne seje, ki sta jo minuli teden predstavila Slavko Kosi in Stanislav Podgorelec, smo za mnenje k tem izjavam in delno tudi obtožbam zaprosili župana Alojza Soka. O sklicu izredne seje je pojasnil, da če bodo podpisniki iz svojih zahtev umaknili točko, kjer želijo posegati v delo sodnih organov in za nekatere točke pripravili ustrezno gradivo, bo izredno sejo sklical, sicer pa ne. V nekaterih medijih je celo najavil, da bo nanjo povabil tudi Viljema Trofenika.
Povedal je, da glede Borisa Novaka ne bo dajal nobenih izjav, ker je v predkazenskem postopku in ker v Sloveniji velja domena nedolžnosti vse do pravnomočne obsodbe: »Pa tudi ne more se v ničemer braniti in se mi zahteva po izredni seji in razpravi o njem zdi skrajno zavrženo dejanje. V zvezi z njim sem javno rekel le, da je delal dobro, kar pa je počel v prostem času, pa ne vem. Ko sem na novinarsko vprašanje odgovoril, da se mi zdi nenavadno, da me niso obvestili o priprtju in ste mediji to objavili, ter je izjavo komentiral celo nek kriminalist na tiskovni konferenci, sem prejel uradno obvestilo od sodišča, da je priprt. Boris Novak je delal na projektih, ki so vezani na roke in en teden uradno nisem vedel, kje je. Sedaj to mojo izjavo tolmačijo kot podporo in strinjanje z njegovim početjem, če je to, kar slišim po hodnikih, res.
Kar se tiče njegovega imenovanja in drugih nezakonitosti, ki mi jih očitajo, pa imajo na voljo številne
inštitucije in je bolje, da podajo prijave tja, kot pa da jih pripovedujejo novinarjem, če jim res gre za zakonitost. Bojim se, da je stvar v prihajajočih volitvah.«
Napredovanje projektov odvisno od države?
Župan je podal tudi svoje mnenje glede očitkov, da se različni projekti ne uresničujejo, kot bi se morali: »Namakalni sistem, projekt Oreh, odlagališče odpadkov, OPN, cesta Ormož-Gorišnica, ki je ne omenjajo, so pa pred volitvami zbirali podpise za nasprotovanje NATURI 2000, vodovod, so projekti, ki so odvisni od pomoči in volje države. Vse te projekte se nam pomaga minirati s strani najvišje politike, prav tako kot projekt širokopasovnega omrežja. O tem, da moramo imeti gradbeno dovoljenje, je razpravljal celo DZ in sklenil, da ni potrebno. Glede gradnje cest in projektov je treba vedeti, da so pred
Foto: Viki Ivanuša
Tudi Alojz Sok ni bil ravno tenkočuten: Podgorelcu očita klienteli-zem, ker je po politični liniji zaposlil hčer, ki ni nikoli niti ljubiteljsko delala v kulturi, Kosija pa želi spomniti na njegovo vlogo pri gradnji pošt in geotermalni vrtini.
mano plačevali veliko za različne projekte in bolj malo gradili. Sedaj gradimo veliko cest in ne zapravljamo za projekte, ki niso potrebni in jih niti država niti EU od nas ne zahtevata. Vse, kar je potrebno, so DIPI in tehnična poročila. Ceste gradijo različna priznana podjetja pod strokovnim nadzorom in nikakor ne samo ena firma, kot se lažnivo izražajo na svoji
tiskovni konferenci. Morda je včasih res tako bilo.«
Župan je prepričan, da se z referendumom, peticijami in obstrukcijami otežuje delo občinskega sveta v želji, da se ne bi naredilo preveč: »Kako sicer razumeti, da proračunsko sejo med ostalimi obstruira na primer tudi predsednica LDS, čeprav je v proračunu, ki naj bi ga sprejeli, zagotovljen denar za gra-
dnjo telovadnice na Kogu, kjer živi. To je narobe svet, ti ljudje so proti razvoju občine, gre jim le za politično oblast. Gospod Podgorelec govori o korupciji in klien-telizmu, pa je sam s pomočjo stranke Zares zaposlil nekoga, ki ni nikoli delal v kulturi.
Da o Kosiju in gradnji pošt in stavbni pravici za Podgorce niti ne izgubljam besed. Tudi pri Geotermalu, kjer so zapravili 180 milijonov SIT in kjer še vedno plačujemo kredit, je bil zraven. Sedaj pa zahteva, da vrtino, ki ni dala rezultatov in smo veliko plačali za zemljišče, ponovno aktiviramo.
Nekaterih trditev, kot so nezakonitosti za vrtec, za bi-oplinarno, za cene komunalnih storitev in tako naprej, pa sploh ne razumem in ne vem, kaj želijo povedati. Za cene komunalnih storitev so celo soglasno glasovali.«
Uslužbenci
potrebujejo mir?
»Edino, kar jih pa res, kot
že večkrat, javno prosim, pa je, da naj pustijo občinsko upravo na miru. Tu gre za mlade ljudi, ki so pošteni, strokovni in voljni delati v korist občine in občanov. Prosim jih, naj svojo napadalnost sproščajo na meni, naj občinske uslužbence pustijo v miru opravljati svoje delo. Občina Ormož mora letos poleg projektov, kot so grajska pristava, vrtec, namakalni sistem, vodovod, kulturni dom v Podgorcih, kulturni dom pri Veliki Nedelji, kanalizacija Podgorci-Velika Nedelja, Unterhund, širokopasovno omrežje, zgraditi tudi 28 kilometrov cest.
Vsi ti projekti zahtevajo polno angažiranje občinske uprave, ki je to tudi v stanju izpeljati. Samo mir in kakšno spodbudno besedo, namesto stalne kritike, potrebuje. Vsaj ženski del opozicije, kot predstavnice nežnejšega spola, prosim, če ni to preveč, da se distancirajo od napadov na občinske uslužbence,« je zaključil župan Sok.
Viki Ivanuša
Ptuj • O ptujski infrastrukturi
Junija začetek del na Slovenskogoriski cesti
V občini Ptuj zaključujejo dela na nekaterih pomembnih infrastrukturnih projektih. Do konca maja bodo v celoti zaključena dela pri ureditvi Potrčeve ceste; trenutno jo Se hortikulturno urejajo. Svečano bodo obnovljeno cesto odprli prve dni junija.
Kot je povedal mag. Janko Sirec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, pa še vedno niso obnovili dela ceste proti bolnišnici, saj čakajo na odmero geodetov na terenu, ker se ne morejo dogovoriti z lastnikom sosednje parcele, ki trdi, da je polovica pločnika njegova last. Drugo krožišče na Potrčevi v smeri proti OŠ Ljudski vrt pa bo za zdaj ostalo nespremenjeno, četudi ni najbolj posrečeno urejeno in ga mnogi kar prevozijo. Širec pravi, da vanj ne smejo ničesar postaviti, zato razmišljajo o tem, da bi v notranji rob krožišča postavili vsaj odsevnike, da bi bilo krožišče vendarle vidnejše. Da bi postavili večji rondo, ni bilo prostora, kljub temu pa v tej obliki prispeva k umirjanju prometa, ugotavljajo.
Krožišče na Ormoški so podobno kot Potrčevo cesto za promet odprli konec aprila, da ni bil več potreben obvoz;
zastoji pa so sedaj zaradi začasnih semaforjev, ki enosmerno urejajo promet. Za dokončno ureditev pločnika, kolesarske steze in zelenice je bila potrebna še nekajdnevna popolna zapora.
Za dokončno ureditev pločnika na Zagrebški cesti na Ptuju (od Žlahtiča do prodajalne Lina) ponudbe še nimajo. Gre za okrog 500 metrov, ureditev pa bo stala 400 tisoč evrov. Dela naj bi nadaljevali v jeseni.
Kot je te dni povedal Širec, še tudi niso opustili načrta o ureditvi (zdavnaj obljubljenega) montažnega krožišča na Mariborski cesti to, ker dokončne ureditve glede na izbrano varianto še ni tako kmalu pričakovati. O tem se še vedno pogovarjajo z DRSC.
13. maja pa se je zaključil razpis za oddajo ponudb za ureditev ceste skozi Novo vas (Slo-venskogoriška cesta), ki ga vodi DRSC. Če bo šlo vse po načrtih,
Foto: Črtomir Goznik
V začetku junija bodo svečano odprli Potrčevo cesto.
se bodo lahko dela začela že v juniju. Začeli jih bodo na zadnji etapi - gre za 453 metrov dolg odsek iz smeri Nove vasi proti središču mesta. Sočasno s potekom del na zadnji etapi naj bi pridobili še tri preostala zemljišča na začetku trase ureditve te ceste. Potrebnega je bilo precej truda za to, da je glede na vse probleme pri pridobivanju zemljišč končno prišlo do razpisa in da se bodo dela sploh začela, je povedal Širec. Z zemljišči naj bi prišli na čisto do jeseni, ko bi moral biti objavljen razpis za naslednje etape.
Objavljen je tudi razpis za cesto skozi Podvince, kjer se bo prav tako gradilo po etapah, začetek del pa je predviden iz Pacinja proti Ptuju. Kot pravijo v Mestni hiši, bodo sočasno z gradnjo ceste uredili tudi kanalizacijo povsod tam, kjer njena trasa sovpada s traso ceste.
MG
Slovenija • V KGZS ogorčeni nad davčnimi obremenitvami
Kmete se (spet) obdavčuje kar povprek
Davčna uprava je v preteklih dneh tudi kmetom, ki imajo kot lastniki pripisane dohodke iz kmetijske dejavnosti, poslala odločbe o odmeri obveznosti. Toda obračunani zneski za plačila so marsikoga dvignili na noge; oglasilo pa se je tudi vodstvo zbornice, ki tako visokim obdavčitvam ostro nasprotuje.
Zbornica poziva kmete k pritožbam
Davčno osnovo za kmete sicer predstavljajo katastrski dohodek, potencialni tržni dohodki za proizvodnjo vina, pavšalni dohodki od čebeljih panjev ter povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi. Temeljna težava in ogorčenje kmetov zaradi visokih plačil, ki se zdaj zahtevajo od njih, leži v dejstvu, da so obdavčena prav vsa kmetijska zemljišča na osnovi visoke povprečno določene subvencije ne glede na to, ali so subvencijo sploh zahtevali in prejeli ali ne. Na Kmetij sko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pojasnjujejo: »Povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi za leto 2009 je izračunan na podlagi izplačanih obdavčljivih plačil za ukrepe kmetijske politike v koledarskem letu 2008, preračunan na vsa zemljišča v zemljiškem katastru po stanju na dan 30. junija 2009. Zneski so v primerjavi s preteklimi leti izjemno visoki. Na hektar njive znaša 184,04 evra (3,6-kra-tnik lanskoletnega zneska), na hektar travnika pa 185,03 evra (1,7-kratnik lanskoletnega zneska, ki je tako celo bistveno višji od regionalnega plačila za travinje). Povprečni znesek subvencij se pripiše vsem zavezancem, pri katerih je kdorkoli od članov gospodinjstva v letu 2009 uveljavljal obdavčljiva plačila za ukrepe kmetijske po-
litike, in sicer za vsa zemljišča po stanju v zemljiškem katastru, ne glede na to, da mnoga med njimi ne zadoščajo pogojem za uveljavljanje subvencij oziroma zavezanci zanje teh plačil niso uveljavljali in tudi ne prejeli. Zbornica je ogorčena nad tako visokimi davčnimi obremenitvami kmetov za leto 2009. Posledica neupravičeno visoke pripisane davčne osnove iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ne nosi zgolj posledic z naslova plačila dohodnine, pač pa vpliva tudi na upravičenost do socialnih transferjev, ki so za kmečke družine izjemno pomembni, in v primeru davčne osnove nad 7.500 evrov celo na obveznost obveznega vstopa v sistem davka na dodano vrednost!«
Zahtevajo zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka
Sicer pa v KGZS opozarjajo, da bo nujno uveljaviti poseben zakon za obdavčitev kmetov, ne pa da se obdavčevanje spreminja in prilagaja iz leta v leto: »Nerazumljivo je, da so zavezanci obdavčeni za vsa zemljišča po stanju v zemljiškem katastru, čeprav mnoga zemljišča sploh ne zadoščajo pogojem za uveljavljanje subvencij
V KGZS opozarjajo na številne nepravilnosti in nejasnosti pri obdavčevanju kmetov; davki se jim namreč odmerjajo ne glede na dejansko prejete subvencije, pač pa na osnovi pavšalno določenih plačil, ki so povrhu še izjemno visoka.
oz. zavezanci zanje teh plačil niso uveljavljali in torej tudi ne prejeli. Ob sprejetju Zakona o dohodnini je bil tak način obdavčevanja plačil za ukrepe kmetijske politike sprejet kot začasna rešitev, obljuba o hkratni spremembi Zakona o dohodnini in sprejetju novega Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD) pa se do danes ni uresničila. Čeprav je predlog novega ZUKD, pri katerem so sodelovali tudi pred-
stavniki KGZS, že pripravljen, minister za finance o njem še ni podal mnenja in ga še ni poslal v javno obravnavo!«
Po sedanjem sistemu obdavčitve morajo tako v nemalo primerih kmetje celo plačati več davka kot dejansko dosežejo dohodkov na hektar zemljišča. Ob tem se v zbornici zgražajo tudi nad dejstvom, da je povprečna višina subvencij (ki so osnova za obdavčitev) objavljena v uradnem listu brez vsake-
ga obvestila zbornici, zato ne more vplivati na višino izračuna: »Sporno je tudi to, da z nobenim zakonom ali ustreznim podzakonskim aktom ni predpisana podrobna metodologija izračuna in je tako prepuščena vsakokratni presoji zakonodajalca. Tako velika nihanja v zneskih med posameznimi leti in nesorazmerja med zneski za posamezne katastrske kulture enostavno niso sprejemljiva!«
Zato zbornica poziva tako vlado kot finančno ministrstvo, naj že začneta sistemsko reševati problematiko obdavčitve kmetijske dejavnosti in sprejmeta ustrezni paket zakonov. Vendar pa, kot še opozarjajo v zbornici, se subvencije oz. plačila za ukrepe kmetijske politike nikakor ne smejo upoštevati kot dohodek, ampak se jim mora priznati funkcija izravnalnih plačil za nadomestilo dohodka ob padcu cen kmetijskih pridelkov ob naraščajočih stroških kmetijske pridelave
»Zbornica skupaj z ostalimi združenji kmetov poziva vlado in Ministrstvo za finance, naj za leto 2009 povprečnih zneskov subvencij ne vključijo v davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Zavezancem, ki so prejeli sporne odločbe, pa predlagamo, da v zakonsko predpisanem roku nanje podajo pritožbe. Vzorec pritožbe bo od ponedeljka, 10. maja 2010, objavljen na spletni strani Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (http:// www.kgzs.si/) ter na voljo na vseh Kmetijsko-gozdarskih zavodih.«
SM
Murska Sobota • KGZS oporeka pokojninski reformi
Za kmete škodljiv, zato nesprejemljiv predlog
Ob trenutno najbolj pereči problematiki letošnjih zelo visokih obdavčitev kmetov se slednjim ničkaj dobro ne piše niti v novem predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tako kot delavski sindikati se je zoper predstavljene novosti postavila tudi kmetijsko-gozdarska zbornica in kmetijski sindikat. Omenjenima problematikama je bila namenjena tudi včerajšnja novinarska konferenca v Murski Soboti.
Vodstvo zbornice predlaganega načina modernizacije pokojninskega in invalidskega sistema ne podpira, pač pa zahteva, da se predlog zakona pripravi tako, da ob proizvodni funkciji kmeta upošteva tudi njegovo večnamensko oz., kot jo imenuje, večrazse-žnostno. Pri tem opozarjajo,da je kmetijstvo, zlasti v krizah, velikokrat odigralo vlogo bla-žilca socialnih napetosti, saj si je nemalo delavcev zagotovilo svojo socialno varnost s prostovoljnim vstopom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz opravljanja kmetijske dejavnosti.
Dejstvo pa je, kot še opozarjajo, da se je dohodkovni položaj slovenskih kmetov zelo poslabšal, plačilna sposobnost je nizka, zato novih dodatnih finančnih obremenitev za socialno varnost ne bodo zmogli.
»V predlogu zakona nekatere določbe grobo posegajo v sedanji sistem, kmeta se praktično enači s podjetni-
kom. Najbolj skrb zbujajoče pa je dejstvo, da kmečka populacija, ki sodi v kategorijo socialno šibkejše strukture, k spreminjanju zakonodaje s tega področja sploh ni bila pozvana oziroma vključena. Ocenjujemo, da je država dolžna poskrbeti za šibkejše skupine (izhaja iz Ustavne določbe o socialni državi) in da je dolžna breme okoljske funkcije, ki jo vrši kmet na podeželju, prevzeti v svoje breme. To se lahko zagotavlja tudi na način, ki ga pozna sedanja ureditev, da država sama pokriva določene prispevke. Na drugi strani se je treba zavedati, da povzročanje prekomernih finančnih obremenitev iz naslova socialne varnosti pomeni istočasno zmanjševanje števila kmečkih zavarovanj in posledično večje število socialnih upravičencev. Zato popolna ukinitev možnosti zavarovanja za ožji obseg za nas ni sprejemljiva,« pojasnjujejo svoja stališča v zbornici.
Zoperstavljajo pa se tudi
predvideni višji zahtevani starosti ob upokojitvi: »Velik problem že sedaj predstavlja dejstvo, da je marsikatero kmečko opravilo take vrste, da
ga oseba po določeni starosti ni zmožna več varno opravljati in da so v kmetijstvu dela, ki so zdravju škodljiva. Iz tega naslova pa kmetje, ki so bili in
so zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ne morejo uveljavljati zakonskih pravic (prej beneficirana
delovna doba, sedaj poklicna
S predlagano pokojninsko reformo se bo že tako (socialno) šibek položaj kmetov še poslabšal, zato KGZS nikakor ne pristaja na sedanji predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
pokojnina). Nesprejemljive so tudi določbe, ki grobo posegajo oziroma ukinjajo že priznane in pridobljene pravice in s tem povzročajo razlikovanje v družbi. Tak primer so priznavanje določenih statusnih obdobij za pridobitev pravice do pokojnine. Nerazumno pa je tudi višanje pogojev za starostno upokojitev iz razloga dviga življenjske dobe in neupoštevanja občutnega dviga starosti ob prvih zaposlitvah. Na ta način se slabi ravno tisto družbeno skupino, ki ima največji potencial v invencijah in drznostih. Zaradi tega ocenjujemo, da tako pripravljen predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni sprejemljiv način reševanja oziroma modernizacije obstoječega pokojninskega sistema.«
Prav tako v zbornici še zahtevajo, da se kot predstavniki interesov kmečkega prebivalstva vključijo v Ekonomsko-so-cialni svet.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Maribor-Ptuj • Nezadovoljni šoferji Veolie Štajerske
Zaradi neizpolnjenih zahtev bodo stavkali
Na sestanku stavkovnega odbora Veolie transporta Štajerska se v torek, 11. maja, niso uspeli dogovoriti z upravo družbe o dvigu urne postavke, zato je bila upravi izročena pisna napoved 24-urne opozorilne stavke, ki jo bodo izvedli 18. maja med 0.00 in 24.00.
Kot je pojasnil vodja stavkovnega odbora sindikata Veolia KNSS - Neodvisnost Dušan Vidovič, od uprave družbe zahtevajo takojšnje povečanje urne postavke za vozno osebje na 5,20 evra za uro dela ter takojšnjo ukinitev časa razpoložljivosti in plačila zanj v času, ko voznik dela in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Na dan stavke vozniki avtobusov, ki bodo stavkali, ne bodo odpeljali avtobusov iz garaž. Stavko bodo izvedli v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili. Za udeležbo v stavki se delavec, ne glede na članstvo v sindikatu, osebno izreče tako, da na dan stavke svoje ime in priimek vpiše v poseben obrazec ter se tako zaveže spoštovati stavkovna pravila organizatorjev.
Gospod Vidovič, kdaj ste zaposleni v Veolii transportu Štajerska srečali s težavami in v čem je bistvo vašega ne-
zadovoljstva?
„S težavami se soočamo že dolgo in smo nanje opozarjali že v stavki leta 2007. A naše težave so bile po tej stavki še večje, saj so nam bile spet odvzete pridobljene pravice. Delodajalec jih je preprosto zaobšel, tako da je spremenil način obračunavanja delovnega časa. V Chicagu so delavci že v 19. stoletju pridobili pravico do 8-urnega de-lovnika, pri nas pa so vozniki v službi 12 in več ur na dan in 60 do 70 ur na teden, pa teh očitnih kršitev zakonodaje ni mogoče dokazati niti inšpektorjem."
Kdaj ste vodstvu podjetja izrazili nezadovoljstvo in kdaj ste postavili svoje zahteve?
„Vodstvo podjetja vedno opozarjamo na problematiko, predlagamo druge organizacijske rešitve, žal pa za naše probleme oziroma rešitve ni posluha. Tudi med pogajanji za novo kolektiv-

Foto. M. Ozmec
Po zagotovilu predsednika sindikata Antona Stopniška bodo v stavki, ki je napovedana za 18. maj, sodelovali tudi šoferji iz ptujske enote Veolia transporti.
no pogodbo za leto 2010 se nismo uspeli dogovoriti. V tem času smo sindikati ponujali možnost arbitraže, a tudi tukaj ni bilo posluha za nas. Zato smo dali v presojo ustavnosti sporne člene zakona. Ustavno sodišče nam je pritrdilo in dalo v ponovno odločanje državnemu
Ormož • Zaključek projekta Policist Leon svetuje
Nagrajeni vsi sodelujoči
Projekt Policist Leon svetuje se te dni zaključuje z izleti mladih sodelujočih šolarjev in otrok iz vrtcev, ki v spremstvu policije in svojih mentorjev uživajo nagrado za svoje delo.
Projekt Policist Leon svetuje je potekal v sodelovanju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Policijske postaje Ormož, ki sta k sodelovanju pozvala šole in vrtce z območja treh ormoških občin. Že v februarju so pripravili razstavo risb, ki so nastale v okviru projekta. Takrat so se odločili, da bodo otroke, ki so s svojimi izdelki sodelovali, nagradili z izletom na Ptuj in ogledom gradu. Otroci si bodo ogledali zbirko glasbil in pustnih mask. Da je bila nagrada še bolj mikavna, so se odločili, da se bodo na pot odpravili s pravimi policijskimi vozili, ki
jih bodo šofirali policisti. »V projektu je sodelovalo kar 130 otrok in ustvarili so krasne izdelke na dano temo,« je povedala Nevenka Korpič, ki je vodila projekt s strani muzeja. Glavna nagrada pa je panoramski polet s helikopterjem. Srečna nagrajenka je od Sv. Tomaža. Kot so povedali na policiji, se bo že prihodnji teden s helikopterjem zapeljala tudi nad svojim domom.
Aleksander Šterman je v OŠ Ormož pogosto zadolžen za teme s področja varnosti. Povedal je, da otroke takšni projekti gradijo, da radi sodeluje-
zboru, ki mora to odločiti in sprejeti v roku enega leta. Tako menimo, da je to nujno potrebno popraviti v naših kolektivnih pogodbah. V Mariboru smo imeli 11. aprila zbor delavcev, kjer smo vodstvu podjetja postavili svoje zahteve."
Kdaj se je stavkovni odbor sestal z vodstvom družbe Veolia in kaj ste na tem sestanku dosegli?
„Zbora delavcev v Mariboru se je udeležilo veliko voznikov, organizirala pa sta ga delujoča sindikata pri Veolii transportu Štajerska
- sindikat KNSS , katerega predsednik sem Dušan Vi-dovič, in Sindikat delavcev prometa in zvez, katerega predsednik je Anton Stopni-šek. V nedeljo, 9. maja, se je v Kidričevem sestal stavkovni odbor in sprejel modificirane stavkovne zahteve, te pa so: povečanje urne postavke za vozno osebje na 5,20 evra za uro dela ter ukinitev časa razpoložljivosti in plačila zanj, ko voznik dela in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi."
Kaj pomeni napovedana stavka za 18. maj? Kako jo bodo čutili uporabniki v avtobusnem prometu?
„Napovedana stavka pomeni odgovor vodstvu za neuspele dogovore pri kolektivni pogodbi in o plačilu časa, ko je voznik v službi na razpolago delodajalcu. Preprosto povedano: zahtevamo samo 100-odstotno plačilo za čas, ko smo v službi. Stavkovni odbor oziroma njegovi predstavniki se sestajajo z delodajalci večkrat na teden, žal pa rezultatov še ni, ker od delodajalca še vedno nismo dobili zadovoljivega odgovora. Napovedana stavka pomeni nestrinjanje
z delodajalsko stranjo, hkrati pa tudi upamo, da bo čim manj prizadela naše zveste potnike, ki nas v večini podpirajo. Potnike bo žal stavka prizadela, a odgovornosti ni mogoče nalagati delavcem oziroma voznikom, ampak upravi družbe, ki s slabimi poslovnimi odločitvami negospodarno porablja javni denar. Delavci enostavno ne moremo več pokrivati izgub kapitalistov.«
Koliko vas je sicer vseh zaposlenih v Veolii transportu in koliko od tega jih je zaposlenih v Ptuju - gre za sodelavce nekdanjega Certusa?
„V Veolii transportu Štajerska, d. d., nas je trenutno zaposlenih okrog 350, v glavnem voznikov, od tega jih je 82 zaposlenih na Ptuju."
Po besedah Antona Sto-pniška, predsednika SDPZ, bodo v napovedani stavki 18. maja sodelovali tudi zaposleni šoferji v ptujski enoti, če se seveda prej z vodstvom podjetja ne bodo uskladili ali dogovorili drugače; za sedaj pa velja, da bodo tudi oni stavkali do izpolnitve vseh stavkovnih zahtev.
-OM
jo, v njih pa tudi pridobijo znanja za življenje. Tudi komandir policijske postaje Ormož Edvard Cvetko je zadovoljen, da postaja tako lepo sodeluje z okoljem: »To zahteva sicer dodatno preventivno delo, ki pa se dolgoročno obrestuje, če se znajo otroci primerno obnašati v posameznih situacijah in v prometu.«
Otroci, ki so ta ponedeljek prišli na policijsko postajo, so se po sladkem okrepčilu pogumno podali na izlet s policijskim spremstvom.
Viki Ivanuša
Čakovec • Nova naložba v PP - Pipo Čakovec
700.000 evrov za novo linijo
V hrvaški družbi Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec, članici Skupine Perutnina Ptuj, so ta teden uradno predali namenu povsem novo tehnološko linijo za pripravo živil v kontrolirani atmosferi. »Z novo naložbo nadaljujemo aktivno naložbeno politiko in predvsem dinamičen proces izpolnjevanja želja in pričakovanj potrošnikov,« je ob predstavitvi pridobitve povedal direktor podjetja Predrag Šegovič.
Foto: Viki Ivanuša
Prva skupina otrok, ki se je podala na zasluženi izlet, so bili učenci OŠ Ormož. Na sliki skupaj z organizatorji in učiteljicami.
Kot so pojasnili, gre za visoko inovativno tehnologijo pridelave in predelave perutninskega mesa, ki je ni še v nobeni od sosednjih držav, omogoča pa proizvodnjo svežega, mari-niranega in začinjenega perutninskega mesa s podaljšanim rokom uporabe v poenotenem pakiranju. Posamezna živila so pakirana v enako težkih zavitkih, primernih za pripravo okusnega in zdravega obroka na primer štiričlanske družine, kar pomeni izrazito olajšanje pri gospodinjskem načrtovanju.
Zaradi vseh prednosti, ki jih prinaša nova tehnologija priprave živil v kontrolirani atmosferi, bodo nova živila nadomestila dosedanja pakiranja, razen celih piščancev. Po besedah Šegovica nova linija živil prinaša predvsem koristi za potrošnika, kar je bil prvi razlog za realizacijo investicije, zaradi tehnološke naprednosti pa jim nov pristop in nova tehnologija zagotavljata še konkurenčno prednost in utrjevanje
tržne pozicije na Hrvaškem. »Potrošnik je namreč tisti, ki nam narekuje oblikovanje prehrambnih trendov, kot odgovoren gospodarski subjekt pa moramo na zahteve trga odgovoriti na način, ki je potrošniku najprijaznejši,« je še pojasnil direktor Pipo Čakovec Predrag Šegovič.
Naložba, ki je vredna 700.000 evrov, v kakovostnem pogledu nadgrajuje in tehnološko posodablja že uveljavljene in izpopolnjene procese pridelave živil, Perutnini Ptuj - Pipu Čakovec pa naj bi zagotavljala izrazito prednost v segmentu živil iz perutninskega mesa na hrvaškem trgu.
SM (vir: Dialog)
Foto: dialog.si
V hrvaškem podjetju Pipo Čakovec, ki spada pod okrilje Skupine Perutnina Ptuj, so v novo tehnološko linijo, ki omogoča daljši rok uporabnosti svežega perutninskega mesa in poenoteno pakiranje, investirali 700.000 evrov.
Videm • Zakaj je Boris Širec izstopil iz gradbenega odbora
Kako zapletena je lahko pot do asfalta
Haloške ceste so in bodo še dolgo predmet negodovanj, tudi prepirov in še česa. Zgodbo o cesti v Belavšek, haloško naselje v občini Videm nad Zgornjim Leskovcem, kjer tamkajšnji krajani že leta čakajo na asfaltno prevleko, smo pred dobrim letom in pol že predstavili. Tokrat naj bi dogovori okoli asfalta že stekli, težava pa je nastala v samem gradbenem odboru oziroma pogodbi o sofinanciranju občanov.
Boris Širec, sicer podjetnik, ki se je v Belavšek priselil pred dobrima dvema letoma, se namreč nikakor ne strinja z načinom dela in sofinanciranja, opozarja pa tudi ne nedorečenosti in nejasnosti pogodbe o doniranju denarja občanov. »Zaradi vsega tega sem že podal odstopno izjavo in odhajam iz gradbenega odbora za ureditev ceste. O tem sem obvestil vse, razlogov za takšno odločitev pa je več. Vsekakor si želim, da bi bila naša cesta narejena čim prej in ker, kot pravi župan Friderik Bračič, delam le 'zdraho' med ljudmi, se raje iz vsega tega umaknem, kot pa da bi me krivili, da cesta zaradi mene ne bo narejena!«
»Pogodba je nejasna, nedorečena, še videti je ne morem!«
Šircu se zdi sporno marsikaj: »Prvič se mi ne zdi prav, da pogodbe za donacijo sredstev ne morem dobiti v roke, jo v miru pregledati in se odločiti, kako in kaj. Predsednik gradbenega odbora mi je noče dati, rekel je le, da jo lahko vidim na dan podpisa. Sem pa kljub temu uspel slučajno videti to pogodbo, ki za moje pojme to sploh ni! Iz tega dokumenta namreč ni možno razbrati skoraj nič; niti kakšna bo kvaliteta ceste, kakšna bo njena širina, ali bo imela odtoke, ograjo itd. In do kdaj bo zgrajena. Cena asfaltiranja je tudi absolutno precenjena, saj naj bi približno 1100 metrov ceste stalo kar 153.000 evrov. Tretjino te vsote bi morali zbrati krajani. Vendar je vsota 153.000 evrov 100-odsto-tno precenjena, saj sem se tudi sam pozanimal pri podjetjih in izvedel za cene asfalta. Nadalje pogodba zavaja krajane tudi s tem, da je sicer napisana vsota za gospodinjstvo v višini 500 evrov, vendar ni navedeno, kolikokrat po 500 evrov naj bi sofinanciralo posamezno gospodinjstvo, niti ni navedeno število gospodinjstev. Ob tej cesti je okrog 30 hiš, če vsaka donira 500 evrov, to tudi približno ne bo zneslo 30 % od navedenega zneska 153.000 evrov. Prav tako trasa ceste za asfaltiranje ni takšna, kot smo se dogovarjali na več sestankih doslej. Izpuščen je del ceste v drugem delu Belavška, na vrhu, čeprav bodo tudi ti krajani sofinancirali modernizacijo. V pogodbi tudi ni natančno navedenih pogodbenih strank, Občina Videm sploh ni omenjena kot pogodbena stranka! Menim tudi, da če že sofinanciramo ureditev ceste, imamo pravico tudi soodločati pri izbiri izvajalca, čeprav je krivično že samo sofinanciranje, saj v nižinskih delih občine občani dobijo ceste zastonj, brez sofinanciranja! In ker nočem biti soodgovo-
Boris Sirec, zdaj že bivši član gradbenega odbora za modernizacijo ceste Belavšek, je ogorčen nad, po njegovih besedah, nedorečeno in nejasno pogodbo o doniranju prispevka krajanov: »Iz pogodbe, ki sem jo videl le slučajno in mimogrede, ni razvidno nič, ne kvaliteta ceste, ne širina, ne dolžina, pa tudi vrednost del je 100 % previsoka!«
ren za vrsto nepravilnosti pri sklepanju zadevne pogodbe in za posledice, raje odstopam iz gradbenega odbora,« zaključuje svoje argumentiranje Boris Širec in ob tem še dodaja, da je tudi župan na zadnjem sestanku po njunem sporu zahteval, da naj se odstrani. Sicer pa po mnenju Širca takšen način sofinanciranja ceste deluje precej 'kavbojsko': »Podatki so praviloma skriti, nič ni natančno jasno in to so zame samo neke čudne igrice. Mi ne vemo niti, kdaj naj bi se ta cesta, če sploh, začela urejati, denar pa naj bi kar nekam nakazovali, ali kako to gre? Saj gre vendarle za občinsko cesto, zakaj potem Občina ni pogodbena stranka? Kakšen bo konec koncev dejansko naš delež sofinanciranja? Čas bi že bil, da se takšne zadeve urejajo bolj transparentno, manj prikrito, kjer se na koncu ne ve, kdo pije in kdo plača in koliko kdo pije in plača, ceste pa so praviloma slabo narejene, nekvalitetne in še predrage.«
Dvome in jezo Borisa Širca je sicer lahko razumeti, vendar pa je po drugi strani tudi res, da bi z vztrajanjem na 30-odsto-tni finančni udeležbi občanov glede na ceno cest marsikje še danes ostali brez njih. Dejstvo je namreč, da se v marsikateri haloški občini cesta modernizira tudi z nižjim prispevkom občanov, saj je marsikje gospodinjstev premalo, da bi lahko zbrala tretjino potrebnega plačila. Med deklarirano in dejansko vrednostjo sofinanciranja so tako vedno večje ali manjše razlike.
»Natančni podatki bodo jasni šele z izbiro izvajalca!«
Sicer pa so razloge, zakaj akcija teče tako, pojasnili tudi v vodstvu videmske občine. Župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc sta najprej povedala, da na popolnoma enak način in z enakimi pogodbami rešujejo tudi urejanje drugih podobnih
cest (sicer pa je enaka praksa v veljavi tudi v ostalih haloških občinah), zahteve Borisa Širca o natančnejših podatkih v pogodbi in okoli ceste pa zavračata z naslednjimi pojasnili: »Vrednost ceste v dolžini dobrega kilometra je projektantska ocena, ki ji pravimo tudi aproksi-mativni predračun. Dejanska vrednost del bo jasna šele z izbiro najugodnejšega ponudnika, ne moremo je vedeti vnaprej. Po sporazumu pa naj bi za tampon poskrbeli občani s svojim deležem, Občina pa bo financirala asfalt in morda še kakšen del gramoza. To pa je odvisno od količine zbranega denarja občanov. V tej fazi zbiranja prispevkov tamkajšnjih gospodinjstev Občina ne sodeluje kot pogodbeni partner, pač pa občani podpišejo dona-cijske pogodbe, njihov denar pa se zbira na posebnem tran-sakcijskem računu gradbenega odbora. Ko je znano, koliko je podpisnikov in zbranega denarja, gradbeni odbor tudi sam poišče izvajalca za ureditev temeljenja ceste oz. za tampon. Če bodo našli zelo ugodnega izvajalca, lahko za majhen denar pripravijo za asfaltno prevleko tudi 1,5 kilometra ceste, torej je v tej fazi največ odvisno od krajanov in gradbenega odbora. Šele v drugi fazi, ko je trasa pripravljena za asfaltiranje, nastopa kot investitor Občina, ki na javnem portalu objavi razpis za najugodnejšega izvajalca in nato asfaltiranje tudi plača glede na dolžino pripravljene trase ceste.«
Kot pojasnjujeta direktorica in župan, tako zaenkrat ne morejo določiti niti natančne dolžine ceste, niti natančne vsote za izvedbo vseh potrebnih del. Okviren znesek pa je bil podana za dober kilometer, čeprav, kot že rečeno, lahko končna situacija pokaže precej nižjo (ali tudi višjo?) vrednost izvedbe del.
Glede nedoločenosti, kolikokrat po 500 evrov naj bi posamezna domačija plačala, kar po Širčevem mnenju ni razvidno iz pogodbe, pa ta dvom zanikata, saj v pogodbi zapisan člen
Krajani Belavška že več let čakajo na modernizacijo ceste; po pogodbi naj bi vsako gospodinjstvo prispevalo 500 evrov, s čimer naj bi se uredil tampon, Občina pa naj bi nato plačala asfaltiranje. Koliko metrov ceste bo urejenih in za kakšno vsoto, pa bo natančno razvidno šele po temeljenju trase in izbiri najugodnejšega izvajalca za dela.
govori povsem drugače: »S pogodbo je natančno določen pogodbeni znesek, ki znaša 500 evrov po gospodinjstvu. Res pa se lahko vsak odloči, ali bo plačal 500 evrov v enkratnem znesku, ali na več obrokov, pač glede na svoje zmožnosti.«
Cesta se bo po besedah župana začela urejati takrat, ko bo urejeno temeljenje oz. tampon, kar pa je spet odvisno od gradbenega odbora ...
Prav tako ni jasno, zakaj pogodba ne bi bila na vpogled vsem. »To je pa stvar, ki jo mo-
rajo rešiti člani gradbenega odbora, ne pa Občina. Pogodbo je možno videti tudi pri nas, na sedežu Občine, je enaka kot za vse druge takšne primere in ni nobena skrivnost,« še pravi župan Bračič.
SM
NAJ VAM KUHANJE POMENI UŽITEK IN VESELJE!
Če je danes vaš trenutek, se odločite, da vaše sanje postanejo resničnost in izberite kuhinjo, ki si jo resnično želite. Pustite vaši domišljiji pot in izberite Panles kuhinjo.
Panlesov moto je: «Pomagamo vam do kuhinje, ki bo lepa za oko, prijazna za uporabo in prizanesljiva do vašega proračuna.»
Za Slovence ¡e znano, da sežejo globoko v žep pri nakupu kuhinje.
Zato svetujemo vsakemu kupcu, da si za izbiro kuhinje vzame čas in si poišče pomoč strokovnjakov.
SVETOVANJE, IZRISI IN IZMERA -kaj vse nudijo v Panlesu
Panlesovi svetovalci razdelajo vsako kuhinjo do potankosti. Naredijo enega ali celo več izrisov. Pogosto si stranke vzamejo čas za premislek o predlagani postavitvi in jih ponovno obiščejo. Izrisov ni treba plačati, to je vložek vsakega svetovalca, z veseljem se potrudi, saj se njegov trud v večini primerov uspešno zaključi z nakupom in z zadovoljnim kupcem. V Panlesove salone pogosto prihajajo tudi stranke, ki so šele v gradnji in si želijo že v tej fazi pravilno postaviti inštalacije. Z veseljem jim svetujejo in naredijo predlog.
Ugotavljajo, da so številni kupci prav tisti, ki pridejo na osnovi ustnega izročila znancev, prijateljev, skratka tistih, ki že imajo Panlesovo kuhinjo. Za podjetje so taki kupci veliko priznanje in še večji izziv za naprej.
POTREBNI PODATKI OB PRIHODU V SALON
Kupec potrebuje informativne dimenzije kuhinje, lokacijo vode, elektrike, podatke o vrsti ventilacije ... Dobro je vedeti pozicijo oken in vrat.
KAKO JE Z IZMERO NA DOMU?
Svetovalec se odzove in pred dokončnim naročilom sam naredi izmere pri kupcu. S tem_prevzame nase vso odgovornost za točnost izmer. Ce je potrebno, naredi še popravke, ko sam vidi prostor v živo. Tudi ta del je brezplačen.
CENA JE ZAGOTOVO POMEMBNA PRI ODLOČANJU?
Po izkušnjah Panlesa je cena zagotovo pomembna, ni pa edina pri odločanju o nakupu.
Kupec se prepusti vodenju svetovalca. Nakup kuhinje je za kupca enkraten dogodek, za Panles pa je vsaka kuhinja unikatna, saj je narejena po naročilu in prilagojena vsakemu prostoru. Cena je odvisna od vsebine, želje kupca in pripravljenosti plačila. Prepričani so, da s kupcem najdejo pravo rešitev za kuhinjo, ki je prilagojena družinskemu proračunu. Ko svetovalec in kupec definirata vse potrebno, je s tem zaključena faza naročila. Ob naročilu poravna kupec 30 % vrednosti kuhinje, preostanek pa pred odpremo.
KAKO JE Z DOBAVO IN MONTAŽO KUHINJE?
Dobavni rok kuhinje je med 30 in 45 dni. V sedmih dneh po dobavi opravi montažo kuhinje Panlesov pooblaščeni monter. Dobava in montaža kuhinje sta brez doplačila.
IN KAKŠNE UGODNOSTI PONUJA PANLES V MAJU?
V Panlesu vsakič razmišljamo o dodatnih ugodnostih, ki so tudi v maju zelo mikavne. Izbirate lahko različne variante gotovinskih popustov na kuhinje, gospodinjske aparate, nape, kamen Okite ali pa vam podarijo izbrani aparat v vrednosti 30 % kuhinje.
Sicer pa je najbolje, da več o številnih ugodnostih pri kuhinjah in aparatih preverite v salonu kuhinj Panles na Ptuju v Belšakovi 2. Prepričani smo, da boste našli pravo in zanimivo rešitev tudi za vas.
www.panles-kuhinje.si	(PR)
Foto SM
Foto: SM
Ptuj • NSS: Za pokojninsko reformo stoji več pijavk
So načela demokracije ogrožena?
Za pokojninsko reformo sta po mnenju predsednika Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastka Plohla vsaj dva skrita cilja, ki govorita o višini naložb, vrednih od 10 do 15 milijard evrov za elektroenergetsko samooskrbo, za katera premier Borut Pahor zagotovo dobro ve in ju hoče izpolniti za vsako ceno. Prepričani so, da se za tem skriva več pijavk in da je ogrožena tudi demokracija.
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl je prepričan, da za Pahorjevo politiko in strategijo vladanja stojijo Ivan (Janez) Janša, mladi slovenski ekonomisti in tudi tuj kapital.
Kot je ob nedavnem obisku v uredništvu Štajerskega tednika poudaril predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, Rastko Plohl, je prvi skriti cilj predlagane pokojninske reforme, da se uvede obvezni drugi steber plačevanja za pokojnine, tako kot je to v zdravstvu. Po njegovem prepričanju je že nekdanji minister Anton Rop predlagal razbitje javnega enostebrnega pokojninskega sistema, to je sedanje 100 % vplačilo v javno pokojninsko blagajno, in sicer razdelitev na dva dela: na prvi, javni steber, kamor bi se stekalo 70 % dosedanjih plačil od pokojnin, in drugi, zasebni naložbeni steber, kamor naj bi se stekalo 30 % vplačil iz prvega stebra. Kasneje je ta sistem poizkusil vpeljati Ivan (Janez) Janša, vendar je zaradi nasprotnih pritiskov raje odstopil od namere.
»Problem nastane, ker želijo, da bi bil drugi steber v zasebni lasti, to je v rokah zavarovalnic in drugih denarnih hiš. Te bi tako naš zbrani denar naložile v podjetja in druge dobičkonosne posle in pobirale smetano, za zavarovance pa bi ostali le ostanki in sprotna vplačila. Zavarovalnice bi tako kot novi naložbeni lastniki od podjetij zahtevale donos, ki bi se lahko ustvaril le s pritiskom za upočasnjeno rast plač, s tem spet manjše prilive v javno pokojninsko blagajno, in po drugi strani z višanjem prodajnih cen izdelkov teh podjetij, kar bi zmanjševalo kupno moč in povzročalo dodatno inflacijo,« je prepričan Rastko Plohl, ob tem pa še dodaja: »Ko pa bi bil ta zavarovalniški sistem vpeljan, bi se domače zavarovalnice prodale tujcem; konkretno vemo, da se za Adriatic že zanima nemška Alliance. Velike tuje zavarovalnice pa naj bi vstopile na slovenski prostor šele, ko bi imele pripravljen teren, ko bo sprejeta sprememba pokojninske zakonodaje in tako zagotovljeno črpanje denarja še iz pokojnin, vključujoč denarna vplačila iz drugega stebra iz zdravstva, torej dodatno
'obvezno' prostovoljno zavarovanje.«
Vlada dela v korist tujih korporacij
Drugi strateški skriti cilj predlagane pokojninske reforme pa je po mnenju Rastka Plohla, da se pripravi vzdržnost javne pokojninske blagajne za še večjo masovno brezposelnost in s tem še manjši priliv v javno pokojninsko blagajno. Sedanja Vlada Republike Slovenije, in tudi prejšnje, deluje v korist tujih korporacij, saj predvideva investicije v naslednjih 10 do15 letih v elektrarne na Muri in Savi. Vendar po Plo-hlovem mnenju poslov ne bodo dobila domača gradbena podjetja in elektro-ko-vinska industrija, temveč tujci. Predvideva se izgradnja drugega bloka nuklearne elektrarne Krško NUK 2, Termoelektrarne TEŠ 6 v Šoštanju in poleg tega še 18 vodnih elektrarn. Tako samo iz naslova T6, ki je ocenjen na 1,1 milijarde, po znanem podatku dobi Alstom, to je francosko-nemško-angleška korporacija, 600 milijonov evrov, preostalo pa druge tuje združbe, le okoli 100 milijonov evrov pa bo poslov za domača podjetja. Enako naj bi bilo pri vseh drugih navedenih milijardnih investicijah v energetiki.
»Iz teh dejstev lahko razberemo, zakaj poteka gonja proti slovenskemu gradbeništvu in drugi industriji. Očitno zato, da bodo milijardne posle lahko dobili tujci. To bo povzročilo masovno brezposelnost in zmanjšanje priliva v pokojninsko blagajno, zato pa se izvaja pokojninska reforma. Torej se vprašajmo, kdo izvaja kartelna dogovarjanja s tujimi korporacijami,« se vprašuje Rastko Plohl.
Vzporedno vlogo pa ima po Plohlovem mnenju tudi zdravstvena reforma, ko je Vlada Republike Slovenije želela preko sedaj že umaknjenih predlogov Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o transplantaciji človeških organov z domnevno privolitvijo narediti Slovenijo za svetovni center prekupčevanja s človeškimi organi. Prav tako je v parlamentu padla druga inačica zakona o transplantaciji, ki ga je vložil eden od državnih svetnikov. Zanj je glasovalo le 11 poslancev.
Plohl ob koncu poudarja še, da so kljub soglasju socialnih partnerjev edino ptujski Neodvisni sindikati skupaj z delom civilne družbe in nekaj poslanci vladajoče koalicije ter tudi opozicije javno nasprotovali uvedbi prej navedenih zdravstvenih zakonov in dosegli njihov umik iz parlamentarne obravnave.
V Neodvisnih sindikatih Slovenije pa nasprotujejo tudi spremembi 162. člena ustave RS, ki bi državljanom odvzel pravico pravdanja ter ugotavljanja skladnosti zakona z ustavo na ustavnem sodišču. To bi namreč pomenilo popolno negiranje demokracije in njenih načel. Sicer pa so v Neodvisnih sindikatih Slovenije po Plohlovem mnenju vse bolj prepričani, da za Pahorjevo politiko in strategijo vladanja stojijo Ivan (Janez) Janša, mladi slovenski ekonomisti in žal tudi tuj kapital.
P. S.: Plohl operira z imenom Ivan Janša, ker zatrjuje, da je to njegovo pravo ime, Janez pa je le vzdevek sedanjega prvega človeka slovenske opozicije.
-OM
! Prostovoljno, | investicijsko, j ter rentno | pokojninsko | zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Od tod in tam
Ptuj • Biseroporočenca Anton in Terezija Fajferič
Foto: Andreja Panic
V soboto, 8. maja, sta Anton in Terezija Fajferič iz Gajzerjeve ulice 5 na Ptuju skupaj z družino, sorodniki in prijatelji praznovala biserno poroko. Prvič sta se poročila 6. maja leta 1950 na Ptuju. Biseroporočenec je bil po poklicu klepar, Terezija pa je vseskozi skrbela za dom. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, danes ju razveseljuje že sedem vnukov in pet pravnukov. Jesen življenja preživljata v svoji hiški, želita pa si predvsem zdravja in da bi skupaj praznovala še kakšen jubilej.
MG
Ptuj • Teden zdravega načina življenja
Foto: Črtomir Goznik
V	tednu zdravja od 17. do 22. maja bo v okviru JZ Lekarne Ptuj potekala akcija osveščanja ljudi o zdravem načinu življenja, s poudarkom na znižanju prekomerne telesne teže. Kot je povedala direktorica Darja Potočnik Benčič, akcija sovpada z evropsko akcijo Obesty day, katere podporniki so farmacevti. Dejstvo, da je debelost bolezen, je potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija s tem, ko je debelost uvrstila med kronične presnovne bolezni z vsemi značilnostmi epidemij. Osebe sprekomerno telesno težo imajo številne težave, pestijo jih bolečine v hrbtenici in sklepih, hitro se utrudijo, so zadihani, tudi znojenje je povečano. Z debelostjo pa se povečuje tudi tveganje za nastanek številnih bolezni, kot so možganska kap, povečan krvi tlak, sladkorna bolezen in še nekatere druge bolezni. »Pomemben podatek pri debelosti je izmerjen obseg trebuha, ki pomeni oceno zalog maščevja. Obsega pasu je dober napovedni dejavnik za pojav bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni. Obseg pasu naj bi bil vedno manjši od obsega čez boke, naj pa ne bi presegal vrednosti 88 cm pri ženskah in 102 cm pri moških. Večina ljudi, ki ima težave s telesno težo, želi s čudežnim zdravilom shujšati v kratkem času. Žal to ni mogoče. Ko se lotimo hujšanja, je izrednega pomena, da si pripravimo načrt spremenjenega načina življenja. Obvezno je potrebno uživanje čim bolj zdrave in uravnotežene prehrane, gibanje in rekreacija ter vzdrževanje zmanjšane telesne teže. Ko se lotimo hujšanja, imejmo vedno v mislih, da izguba že nekaj kilogramov oziroma pet do deset odstotkov telesne teže prinaša bistveno izboljšanje številnih dejavnikov, zaradi katerih se bistveno tudi zmanjša možnost nastanka kroničnih bolezni. Nasvete, prilagojene vsakemu posamezniku, boste dobili v tednu zdravja v vseh enotah JZ Lekarne Ptuj,« je pred začetkom novega tedna zdravja v lekarnah povedala Darja Potočnik Benčič.
MG
Ljutomer • Urejanje pokopališča
V	skladu s spremembami in dopolnitvami ureditvenega načrta za območje pokopališča, servisne cone in odlagališča v Ljutomeru, so bila minule dni opravljena obsežna investicijsko-vzdrževalna dela, ki sodijo v sklop zunanje ureditve ljutomerskega pokopališča. Odstranili so obstoječa drevesa ter zasadili nova, na preurejenih brežinah so posejali travo in drugo ustrezno zelenje. Do konca letošnjega leta je predvidena ureditev žarnih grobov in zidov ter območje za raztros pepela.
NŠ
Ormož • Predstavljen prvi županski kandidat
Županski kandidat SDS je Bojan Šinko
Minuli petek je bil za kandidata za župana iz vrst SDS predlagan Bojan Šinko. Na predstavitvi v ponedeljek je povedal, da je kandidaturo sprejel predvsem zato, ker mu ni vseeno za Ormož, ki je na obrobju Slovenije in kljub močnim stalnim poudarkom dosedanjih županov in poslancev se v kraju ni kaj dosti bistvenega spremenilo. Veljaki, ki so v zadnjih 18 letih vplivali na dogajanje v občini Ormož, po mnenju Šinka niso ničesar storili, da bi prišlo do bistvenih sprememb v odnosu do občanov in njihovih potreb.
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik ormoške SDS Branko Šumenjak (levo) je predstavil županskega kandidata stranke Bojana Šinka.
Politični veljaki so po njegovem mnenju bolj zamegljevali vse, kar je za ljudi pomembno, in predvsem gradili na poudarjanju svoje vrednosti. Posebej se ni predstavljal, saj meni, da ga javnost pozna po delu psiho-terapevta na Ptuju in Ormožu ter publicistični dejavnosti in pojavljanju v medijih. Povedal je, da je tudi aktiven v lokalni akcijski skupini, ki se ukvarja z bojem proti drogam.
»Zavedam se, kakšna odgovornost je prevzeti župansko funkcijo v Ormožu, saj je recesija naredila svoje. Niti občine v prihodnosti ne bodo imele na voljo toliko denarja, kot ga je bilo doslej. Poiskati je treba vse možnosti, da se v občino pripeljejo ljudje, ki imajo kapital in so pripravljeni vlagati v nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, za kar bodo gotovo na voljo sredstva iz EU in državnih virov. Pomembno je, da se ne bo več zniževala vrednost naših občanov z delovnimi mesti, ki dodane vrednosti nimajo in jih ohranjajo na nivoju, ko ne morejo drugače razmišljati o sebi in svojem življenju. Želim si, da bi občina
Ormož postala pomembna v Sloveniji in s tem tudi v evropskem prostoru.«
Dotaknil se je tudi arbitražnega sporazuma, ki se je po njegovem mnenju sedaj znašel na ramenih ljudi in ne državnega zbora. »Vprašanje meje je potrebno razčistiti tudi zato, ker del na Ormoškem jezeru ni razčiščen. Jasno in odločno bom glasoval proti arbitražnemu sporazumu.«
Lažniva, žaljiva, groba in podla podtikanja
Del tiskovne konference je Branko Šumenjak namenil komentiranju tiskovne konference Slavka Kosija in Stanislava Podgorelca. »Ta tiskovna konferenca je sramota za stranki, ki ju predstavljata. Vse je zgrajeno na lažnih, žaljivih, grobih in podlih podtikanjih. Namerno sem uporabil besede, ki jih uporablja njihov vodja iz ozadja. Gospod Kosi je oseba, ki je sposobna lagati pred kamerami in pred celim občinskim svetom. Tam je namreč
lagal, da je bila to prva seja KVIAZ-a, ki se ni snemala, pa mu je tajnica povedala, da se jih že najmanj deset ni snemalo. Hotel mi je podtakniti, da sem bil jaz tisti, ki je naročil, da se ta seja ne sme snemati. To, kar si je privoščil gospod Kosi, je pod nivojem in to bodo uvideli tudi ljudje, ki bodo na volitvah odločili, da takšni ljudje v občinski svet enostavno ne spadajo.«
Sicer pa je Šumenjak potrdil,
da je glasovanje potekalo tako, kot sta Kosi in Podgorelec povedala, in da je dejansko razglasil rezultat. »Že Tramška sem opozarjal, da smo dolžni spremeniti statut. Ampak dokler imamo poslovnik neusklajen s statutom, se moramo pri delu držati statuta. To pomeni, da se odločitve sprejemajo z večino glasov prisotnih članov,« je pojasnil Šumenjak. Povedal je še, da je predsednik komisije tisti, ki sestanek vodi in tolmači sta-
tut oziroma poslovnik, to pravico pa sta si med sejo menda jemala Podgorelec in Kosi.
Tudi glede zapleta z razpisom za člane volilne komisije je imel drugačno videnje od opozicijskih svetnikov Kosija in Podgorelca. »V prejšnjem mandatu je bil predsednik KVIAZ-a Kosi in takrat poziva ni dal KVIAZ, kot bi moral, ampak tajnica občinske volilne komisije v imenu uprave. Ko so videli, da niso dobili dovolj predlogov, so razpisali ponovno in opozorili stranke, da niso predlagali pravnikov, ki pa jih potrebujejo za predsednika in podpredsednika komisije. Med imenovanimi sta bila dva, ki ju ni nihče predlagal - Vozlič in Šandor. Namreč N.Si je predlagala ženo sedanjega župana Alojza Soka. Šandor in Vozlič sta želela odstopiti, pa nista mogla, ker ju niso razrešili,« je povedal Šumenjak. Največja napaka postopka leta 2006 pa se mu zdi imenovanje svetnika Antona Luskoviča v komisijo. Meni, da je bil predsednik imenovan nezakonito. In tisti, ki so bili za to odgovorni, sedaj najbolj kritizirajo delo KVIAZ-a, je
povedal Šumenjak.
Priložnost smo izkoristili tudi za morebitne novice o Zemljiču. Branko Šumenjak je povedal, da je Zemljič še vedno njihov član in da to tudi želi ostati: »Še vedno trdi, da se sej ne udeležuje, ker nima časa, čeravno v okolju krožijo drugačne govorice. Dokler sam ne pove, ne moremo vedeti, zakaj ga ni,« je skrivnosten predsednik Šumenjak. Predsednika smo povprašali še o Boštjanu Štefančiču, ki je menda tudi še njihov član, vendar v njegovem primeru že potekajo postopki za izključitev, ker njegovo ravnanje ni v skladu s programom SDS. Štefančič sam je v javnosti pred časom potrdil informacije, da je on kandidat SDS za župana. Šumenjak pa trdi: »To je dezinformacija. On je bil naš kandidat na prejšnjih volitvah, tudi za te volitve smo ga pripravljali. Res je, da smo ga že izbrali in zanj dobili tudi predhodno soglasje iz Ljubljane, potem pa smo na eni od sej zaradi njegovega delovanja ta sklep preklicali.«
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • Gradijo bioplinarno
Z malo besed do dejanja
Podjetje DOM=EN Domen Jurša, s. p., je investitor bioplinarne, ki jo že nekaj časa gradijo v Središču ob Dravi ob tamkajšnji farmi. Če bo vse po načrtih, naj bi jo pognali že sredi oktobra.
Podjetje DOM=EN se ukvarja predvsem s prodajo energetsko varčnih oken. Ustanovitelj Domen Jurša pa svoje zanimanje za bioplinarne pojasnjuje takole: »Pred leti sem s kolegi potoval po Ameriki in tam smo naleteli na primere podobnih objektov, ki so mi vzbudili zanimanje. Začel sem raziskovati trg in zbirati informacije. Spoznal sem, da je v tem prihodnost, in se odločil poskusiti. Iskal sem ponudnike, raziskoval teren, iskal agrarno območje, kje bi imel podporo in razumevanje za projekt.«
Tudi pri njem se je potrdilo znano dejstvo, da je najtežje uspeti doma, kajti kot pravi: »V Ljutomeru ni pravega posluha za nove investitorje. Oče me je opozoril na farmo v Središču ob Dravi, ki se je izkazala za idealno lokacijo, saj je sorazmerno oddaljena od vsega, zlasti od hiš, kjer bi zaradi nepoznavanja lahko imeli kaj proti gradnji bioplinarne. Navezal sem stik z županom in potem sem z lastniki zemlje relativno hitro našel skupen jezik.«
S podjetjem Jeruzalem Ormož SAT je podpisal pogodbo o sodelovanju za odkup surovin za naslednjih 15 let. Ra-
čuna tudi na odkup gnojnice in gnoja s farme. Tam naj bi spremenili način nastilja v sistem splakovanja, kar bi olajšalo delo, dobro pa bo tudi za okolje. »Nek vonj iz bioplinarne gotovo je, vendar gotovo ne tako močan kot iz farme. Tudi zato smo kmete in svetnike peljali v Dobrovnik, da so se lahko sami prepričali, kakšna je obremenitev s smradom,« pravi Jurša.
Takoj po začetnih pogovorih na občini so se začeli tudi pogovori z okoliškimi kmeti. Organizirana je bila ekskurzija v bioplinarno Gjerkeš v Dobrov-nik, kjer so se kmetje lahko se-
znanili s sistemom delovanja in iz prve roke izvedeli, kakšna je praksa v bioplinarnah, predvsem pa, kaj bodo lahko prodajali in kupili. »Morda so sedaj še skeptični, ker ne vedo, kako bo s plačili, a ko bo enkrat steklo, bo drugače. Želim namreč delovati v čim večji simbiozi s kmeti,« je povedal Jurša.
Gradnja po načrtih
Gradnja v Središču se je že začela in bioplinarna naj bi začela obratovati sredi oktobra. Gre za bioplinarno moči 1 MW. V njej naj bi kot surovino uporabljali poljščine, kot so sirek,
koruza, travinje in podobno, ter gnojnico in piščančji gnoj iz okoliških farm. Jurša ocenjuje, da takšna biloplinarna za svoje obratovanje potrebuje med 330 in 350 hektarjev površin pod koruzo oziroma ustrezne količine drugih poljščin. »Klav-nični odpadki ne pridejo v poštev, ker bi bila potrebna še dodatna dovoljenja in drugačna tehnologija, pa tudi v bližini ni vira klavničnih odpadkov,«
pojasnjuje Jurša. Razmišlja pa, da bi morda v prihodnje, ko bo več ločevanja bioloških in drugih odpadkov, bili za biopli-narno primerni tudi biološki odpadki.
Investicija je vredna nekaj čez 6 milijonov evrov. V prihodnosti ob njej načrtujejo še sušilnico in tovarno bioetano-la. Ker se kot stranski produkt proizvaja tudi toplotna energija, bi jo Jurša želel izkoristiti za ogrevanje rastlinjakov. Takšna bioplinarna naj bi zadostovala za ogrevanje 1 hektarja rastlinjakov. Vendar Jurša ne razmišlja o eksotičnih rožah, ampak o paradižniku, ki bi ga v rastlinjakih lahko gojili vse leto. Seveda je to vse odvisno tudi od uspešnosti občine, da zagotovi več zemlje za industrijsko
cono.
V bioplinarni bodo zaposleni štirje delavci in še kakšen dodaten v času sezone spravila surovine. Če pa se bodo uresničili vsi načrti, pa Jurša računa na okrog 25 zaposlenih. Po njegovem mnenju okolje lahko zagotavlja zadostne količine biomase. Kot prednost vidi bližino Hrvaške, ki bo prej ali slej članica EU. Že sedaj so menda zadruge iz Čakovca izrazile interes, da bi v bioplinarno prodajale svoj pridelek. Jurša je poudaril, da zaenkrat želijo sodelovati predvsem z domačimi kmeti. Glede varnosti objekta pa je Jurša zatrdil, da ima za objekt narejeno eksplozivno varnostno študijo in je zgrajen v skladu z vsemi standardi.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Domen Jurša - investitor bioplinarne v Središču
Medtem ko se v Ormožu še prepirajo, v Središču ob Dravi že gradijo.
petek • 14. maja 2010
Kultura, izobraževanje
Štajerski	[ 11
Ptuj • V Muzikafeju gostuje Mini teater
V	gosteh Jurij Souček s Cankarjevim Kurentom
V	torek, 18. maja, ob 20. uri si lahko v Domu kulture Muzikafe ogledate monodramo Kurent. V najpomembnejši povesti Ivana Cankarja z domovinsko tematiko v simbolističnem stilu se je v produkciji Mini teatra iz Ljubljane z glavno vlogo »spopadel« Jurij Souček, legenda slovenskega gledališča in dobitnik Borštnikovega prstana.
Kurent je bil v stari slovanski mitologiji bog rasti, Cankar pa ga je spremenil v umetnika, dobrega duha slovenstva. Tematika tega dela je: avtobiografska, nacionalna, socialna, politična in umetniška. Uvidi omejenost in nič-vrednost tedanje slovenske politike. Goslač Kurent je ob pomoči magičnosti razgrnil resnico o slovenskih ljudeh in slovenskem narodu. Postavlja se vprašanje; ali ni pisatelj prav skozi simbolično prikazano nemoč želel vplivati na streznitev, ozaveščenost, premagovanje nemoči in spreminjanje slovenskega narodnega značaja. Produkcija Mini teater Ljubljana.
»Kurentova pot je zanimiva, samosvoja in na nekaterih
delih tudi groteskna. V njem se oglaša nekakšna nevera v njegove sposobnosti (»Ne bo ti uspelo, pa ne glede na ves trud.«), toda Kurent hodi naprej in išče svojo pot in smisel bivanja, kot da se za to ne zmeni. Želi si postati cesar, papež, godec. Namesto tega pa mu svet ponuja mesto duhovnika in pastirja, zato ni čudno, kako zlahka proda svojo dušo, da bi godel vesele pesmi. Za svoj prostor pod soncem mora prodati dušo, čeprav to stori nevede. Njegova sreča pa ne more trajati, saj na poti naleti na vse preveč žalosti, gorja in solza.
V prvem delu je Kurent vesel, hvali zemljo, ki je obrodila sadove in ki preživlja slovenski narod. V srcu čuti ra-
Foto: Miha Fras
Ptuj • Predstavitev Zasebne glasbene šole
Glasbeni dan odprtih vrat
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je odprla vrata prvim učencem septembra 2007. V soboto, 8. maja, pa jih je odprla za vse, ki jih zanima njihov način učenja igranja na glasbila, petja in baleta.
dost, čuti svetlo prihodnost za slovensko domovino, ki se razprostira od Triglava do Tržaškega zaliva, štajerskih poljan ... Se tudi vam zdi, da sta Cankarjeva bolečina in občutje v Kurentu strašno aktualna in grozljivo domača? Dogodki, ki jih Cankar opisuje, so živi za vse večne
čase in stoletja, ki nas loči od nastanka tega dela, skorajda ni čutiti. Priredba, ki vam jo v Mini teatru ponujamo na ogled v interpretaciji legende slovenske Talije, gospoda Jurija Součka, je seveda naše branje tega besedila, prepričani pa smo, da ta miniaturna umetnina omogoča še veliko
interpretacij,« pravi režiser Robert Waltl, Jurij Souček pa o svojem Kurentu med drugim pravi:
»O uprizoritvi Kurenta že dolgo premišljujem. Pravzaprav živi Kurent v meni, že odkar sem za nekdanji Levi oder Drame priredil in tam Uidi uprizoril Veselico v Blatnem Dolu. Odločil sem se, da pošljem predlog za uprizoritev Kurenta režiserju in prijatelju Roberm Waltlu, s katerim naju druži prijetno gledališko ustvarjanje in prijateljevanje v Mini teatru že vse od uprizoritve Rozinega Janka in Metke v lem 2004, s katero smo zaznamovali Uidi mojih 50 let gledališkega ustvarjanja in moj 75. rojstni dan, pa do velikega uspeha najprej Ribičičevega Miško-lina (2005), ki ga bomo februarja 2010 odigrali že dve-stotič, in najinega Pipija in Melkijada (2007), ki je ena največjih uspešnic Mini teatra za otroke. Robi je bil nad mojim predlogom navdušen in tako je pred vami najin Kurent.«
SV
»Obiskovalci so si lahko ogledali, kako pri nas poteka pouk, pri tem so lahko prisostvovali, poskusili kak inštrument, si pridobili dodatne informacije ... Na ta način poskušamo bodočim kandidatom za vpis predstaviti, kako pri nas stvari delujejo, jih malo seznaniti z učitelji, inštrumenti, ponuditi podatke, na primer glede nakupa glasbila in podobno,« je opisala dogajanje na njihovem tretjem dnevu odprtih vrat Veronika Plestenjak, ravnateljica šole, v kateri so programi od glasbenega vrtca (v katerem se otroci šele pripravijo na pouk inštrumenta), baletne in glasbene pripravnice, petja pa do pouka raznih inštrumentov (med njimi so orgle, klavir, ci-
tre, violina, viola, violončelo, flavta, klarinet, saksofon, kitara, rog, trobenta, pozavna, bariton, harfa, harmonika ...).
Njihov najmlajši učenec je star pet let, predvsem pri pevcih pa so med obiskovalci učnih ur tudi odrasli oziroma starejši. »Posebej bi izpostavila skupinsko muziciranje, se pravi orkestre in komorno igro. V ta namen vsako leto na šoli pripravimo dva večja projekta, v katera so vključeni vsi učenci. Letos je bil posebej izstopajoč božični projekt, kjer so sodelovali čisto vsi v zboru, orkestrih ter komornih zasedbah. Prireditev se je res zelo dobro obnesla, zato si želimo na tem graditi tudi v bodoče,« je pojasnila Plestenjakova.
Šola, v kateri sedaj počasi zaključujejo tretje šolsko leto, se je tako v tem času že dodobra umestila v Ptuj in njegovo okolico. »Redno sodelujemo na ra-znoraznih nastopih, učenci so dosegli že precej slovenskih in tudi mednarodnih uspehov . Trudimo se, da glasbo pone-semo izven sten učilnic v širše okolje in da učenci najdejo uporabnost svojega glasbila tudi pri raznoraznih aktivnostih v šoli in prostem času,« je zaključila ravnateljica.
O njihovem delu se boste lahko prepričali tudi 16. maja ob 19.30, ko bo v slavnostni dvorani baročnega dvorca Dornava koncert učenk harfe z gosti.
Polona Ambrožič
Ptuj • Pesmi Mediterana
Vonj po Sredozemlju
Kot za prijeten uvod v poletje so 8. maja v Domu KULTture MuziKafe zazvenele pesmi sredozemskih dežel, ki jih je skupaj s kitaristom Lukom Ropretom izvajala pevka Klarisa Jovanovič. Umetnica, ki je celo rojena na Ptuju, je priredbe ljudskih pesmi s področij od slovenskega zahodnega roba preko Istre, Dalmacije, Črne gore, Grčije ... do Italije, Francije in Španije predstavila v izvirnih jezikih, ki jih sicer tudi vse govori.
Mladi violinisti med poukom
Repertoar Jovanovičeve, ki je na slovenskem glasbenem prizorišču navzoča od začetka devetdesetih let, zajema uglasbeno poezijo in priredbe ljudskih pesmi predvsem iz dežel nekdanje Jugoslavije in Sredozemlja.
Na vprašanje, zakaj jo tako privlači prav Mediteran, pravi, da ni lahko odgovoriti: »To je zelo težko na kratko razložiti, verjetno nekaj vpliva tudi poreklo. S tem svetom se ukvarjam že zelo dolgo, pravzaprav od svojih gimnazijskih let ... Mediteran je zelo širok in globok, zato na teh svojih koncertih ne uspem predstaviti niti stotinko vsega njegovega jezikovnega in glasbenega bogastva, ampak nekaj malega pa.«
Ljudske dediščine se loteva na izrazito avtorski način in tudi celostno proučuje jezikovno in glasbeno kulturo Mediterana in Balkana (podiplomski študij je, recimo, opravljala v Grčiji, kjer se je med drugim posvetila tamkajšnji ljudski pesmi).
Poje v izvirnih jezikih, ki jih
tudi drugače govori. Na ptujskem koncertu se je omejila na petje v šestih, iz katerih tudi prevaja. »To so slovenščina, hrvaščina (tu gre v glavnem za narečja Istre in Dalmacije), španščina, francoščina, grščina in italijanščina,« je še pove-
dala umetnica, ki je nastopila že v mnogih kotičkih sveta.
Na Ptuju je bila sicer kot pevka tokrat prvič, vendar je izpostavila zanimivost, da je v tem starodavnem mestu ob Dravi rojena.
Polona Ambrožič
Sobotni večer v MuziKafeju je bil obarvan glasbeno.
Majšperk • Odprli razstavo zbirke Talum
Kultura je namenjena vsem
V okviru prireditev v sklopu 6. mednarodnega glasbenega sejma v Majšperku so v Tovarni umetnosti (to je v nekdanjih proizvodnih prostorih Tovarne volnenih izdelkov Majšperk) v četrtek, 6. maja, odprli razstavo del iz bogate zbirke kidričevskega Taluma, ki jih je izbral akademski slikar Dušan Fišer.
Da gre za izjemen dogodek, je pričala izredno številna udeležba umetnikov in ljubiteljev umetnosti iz domovine in tujine, to pa je ob predstavitvi zbirke izpostavila tudi dr. Marjeta Ciglenečki. Poudarila je, da velja Talum za pomembnega mecena sodobne likovne produkcije na Slovenskem, Talum pa je tudi lastnik dragocene likovne zbirke umetnin, ki šteje že prek 300 del več kot osemdeset znanih slovenskih in nekaterih tujih avtorjev. Omenjeno zbirko so pričeli ustvarjati leta 1991, ko so se slikarji ob podpori vodstva kidričevske tovarne prvič sešli na Štatenbergu, kjer so na enotedenski likovni koloniji slikali v romantičnem okolju baročnega dvorca in parka. Talumovo zbirko umetnin so ustanovili na pobudo organizatorja slikarskih kolonij Branka Gajšta, danes pa bogato zbirko umetnin ureja akademski slikar Dušan Fišer.
Do leta 1998 so slikarji ustvarjali na Štatenbergu, leto kasneje pa so improviziran atelje uredili na ptujskem gradu. Organizatorji so vabili k sodelovanju najpomembnejše sodobne ustvarjalce na Slovenskem, nekajkrat so se jim pridružili tudi umetniki iz sosednje Hrvaške in iz avstrijskega dela Koroške, z novejšimi odkupi pa so upravljavci zbirke segli celo na Norveško.
Leta 2002 so slikarje zamenjali fotografi, ki so ustvarjali v Kidričevskem Talumu in starem Ptuju, leta 2003 pa so organizatorji opustili običajen
	Mj^k
	
	s
	•p •t •
	
w	
Foto: M. Ozmec
Bogato zbirko Talumovih umetnin je v Tovarni umetnosti predstavila dr. Marjeta Ciglenečki.
način druženja na likovnih kolonijah in prešli na sistem odkupov umetnin, ki jih pozneje predstavljajo na razstavah. Sicer so bogato zbirko Talumovih umetnin leta 2002 predstavili tudi širši slovenski javnosti, saj je bila bogata zbirka predstavljena v Jakopičevi galeriji v Ljubljani, leta 2006 pa je bila predstavljena tudi v Miheličevi galeriji v Ptuju. Poleg vodstva Taluma, ki daje temu vso podporo, sta za zbiranje in odkup umetniških del odgovorna predvsem Darko Ferlinc in Dušan Fišer.
Da se v Talumu poleg osnovne skrbi za proizvodnjo aluminija posvečajo tudi skrbi za razvoj športnih in kulturnih vrednot, je zagotovil
tudi predsednik uprave mag. Danilo Toplek, ki je razstavo tudi svečano odprl. Na svojo bogato zbirko umetniških stvaritev domačih in tujih avtorjev so v Talumu ponosni, saj se zavedajo, da zbirka ni namenjena le tistim, ki so v Talumu zaposleni, ampak tudi širšemu krogu poznavalcev in ljubiteljem umetnosti. Za vso skrb pri urejanju zbirke se je zahvalil sodelavcu in prijatelju Darku Ferlincu, besede zahvale za pripravljenost, da del svoje zbirke predstavijo tudi v majšperški Tovarni umetnosti, pa je namenil tudi lastniku podjetja Albin Promotion Albinu Brenclu, ki je s tem, ko je omogočil razstavo Talu-move zbirke v majšperški To-
varni umetnosti, dokazal, da zna prisluhniti tudi umetnosti in kulturi, čeprav ga v javnosti pogosto prikazujejo kot oporečno osebo. V imenu gostiteljev sta se organizatorjem razstave zahvalila majšperška županja Darinka Fakin in direktor firme Albin Promotion Milan Vinkler, ki sta zaželela vsem umetnikom in ljubiteljem umetnosti obilo užitkov. Naj dodamo, da je v galeriji Tovarna umetnosti v Majšper-ku razstavljen izbor del 25 domačih in tujih umetnikov, v glavnem modernistične in postmodernistične usmeritve, ta izjemna razstava pa je na ogled tudi širši javnosti vse do 5. junija.
M. Ozmec
Stročja vas • Osnovna šola za učence iz celotne regije
Sobotna šola za nadarjene
Nadarjeni in ustvarjalni učenci so se udeležili druge sobotne šole, ki jo pripravlja Osnovna šola Stročja vas v ljutomerski občini.
Povabljeni so bili identificirani nadarjeni učenci vseh sedmih osnovnih šol UE Ljutomer, odzvalo pa se jih je okoli 80. Po besedah koordinatorice dela z nadarjenimi učenci Mateje Leskovar gre za eno od oblik dela s tovrstno skupino učencev. Posameznikom se namreč omogoča spoznavati raznovrstne dejavnosti, ki se prepletajo z njihovimi željami, izkazanim interesom, pa tudi s sposobnostmi in z zmožnostmi. Udeleženci so se lahko odločali o raznovrstnih dejavnostih, da bi pridobili čim več kakovostnega znanja. Tokratno šolo sta ob strokovnih delavcih popestrila še Darko Fijavž s področja namiznega tenisa in nekdanja učenka Osnovne šole Stročja vas Maja Tomažič, študentka kitajščine.
NŠ
Tednikova knjigarnica
Bavbrdav je preprosto - odličen
Christine Nostlinger je svetovno ime literature za otroke in vsako njeno delo je bralska poslastica za male in velike , ki jih avtorica navdušuje z realističnimi, krepko s humorjem oplemenitenimi družinskimi zgodbami, z nenavadnim čutom za upovedovanje vsakdanjih družinskih zadev. Njena priljubljena serialna junaka sta Franc (npr.: Franceve ljubezenske zgodbe, Franceve šolske zgodbe, Vse o Francu, Franceve bolezenske zgodbe ...) in Mini (Mini razreši kriminalni primer, Mini mora na morje .), vsak s svojo razširjeno družino, vsak s svojimi težavami odraščanja, vsak s svojimi zmagami in izgubami. Zgodbe Christine Nostliger imajo optimistično noto, so kritične do odraslih in prikazujejo celo paleto otroških čustvenih stanj, kakor tudi razmerij med odraslimi, brez sprenevedanja in olepševanja - toda s humorjem, ki lahko še tako dramatično družinsko vzdušje ublaži za otroška ušesa in srce (npr. roman za najstnike Tako in tako). »Novo Nostliger-jevo« je pred kratkim izdala založba Mohorjeva iz Celovca v prevodu Ane Grmek, izdajo knjige Bavbrdav pa je podprlo avstrijsko ministrstvo za šolstvo, umetnost in kulturo.
Zgodba Bavbrdav ima fantazijske primesi, pa tudi ilustracije Franziske Biermann nekoliko izstopajo od doslej v slovenski jezik prevedenih del (takšen je tudi format in oprema knjige) Nostlingerjeve. Takole začenja pripoved:
Janžijeva babica je bila fina gospa, in fine gospe ne marajo, če njihovi vnuku govorijo neprimerne besede. Še posebej zgrožena je bila, kadar seje Janži pošteno razjezil in glasno preklinjal. Niti »Kakšno sranje!« mu ni spregledala. (No, čemu moj računalnik »sranje« podčrtava z rdečo vijugo, mi je neznanka! Op. p.)
»Če ne bi zaklel,« je babici pojasnil Janži, »bi me od jeze kar razneslo.«
Takrat je babica razumela in Janžijupredla-gala: »Izmisli si takšno besedo, ki sploh še ne obstaja, in jo potem vedno reci, kadar misliš, da te bo od jeze razneslo.«
»Naredil bom tako,« je babici obljubil Janži.
Janži je premišljeval in premišljeval, dokler ni končno našel besede, s katero je bil zadovoljen.
Glasila sejeprdobavpukbrdav.
Zelo je bil vesel, da je bila všeč tudi babici in da ni opazila, kako je vanjo skril dve besedici, ki sta bili zanjo »neprimerni«.
Od takrat je Janži, kadarkoli je bilo treba, preklinjal samo še s prdobavpukbrdav.
In zaradi tega prdobavpukbrdava se je nato zgodila vsa zgodba...
Zraven jeze, ki bi ga skoraj razpočila, se je Janži »odlikoval« po izredni bojazljivosti. Nikoli ni zaspal, če ni bila prižgana luč na nočni omarici, ob nevihti se je skril pod kuhinjsko mizo, ponoči pa so ga moraste sanje redno vodile v posteljo očeta in matere. Njegova mlajša sestra Mici vsega tega ni razumela, saj je bila, za razliko od Janžija, nenavadno korajžna deklica. Mici so strašljivosti celo navduševale! V resnici je Janžija njegova bojazljivost vedno bolj jezila, a najbolj ga je bolelo sestrino nerazumevanje. Zato...
Knjigo Bavbrdav zelo priporočam osnovnošolcem tja do 12. leta in vsem odraslim, ki tako ali drugače delijo svoje privatno, poklicno življenje z malo in veliko deco.
Liljana Klemenčič
Foto: NS
Ptuj • Ustanovili Združenje mestnih občin
Mestne občine so drugačne
V Ljubljani je bilo 6. maja ustanovljeno Združenje mestnih občin Slovenije. Na ustanovni seji so se sestali župani osmih mestnih občin, ki so za predsednika Združenja izvolili ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, za podpredsednika pa kranjskega župana Damijana Perneta. Ob tej priložnosti so tudi sprejeli statut Združenja.
Na čelu združenja naj bi se župani menjali vsaki dve leti. Združenje mestnih občin Slovenije so ustanovili zato, ker je problematika mestnih občin drugačna, kot je problematika drugih občin. Že doslej je sicer znotraj Skupnosti slovenskih občin, katere članica je tudi MO Ptuj, delovala sekcija mestnih občin, ki pa ni bila aktivna, zato se tudi problemi mestnih občin niso reševali v pričakovani smeri.
Gospod župan, kateri so bili razlogi, da je v Sloveniji prišlo še do tretje skupnosti občin, po SOS in ZOS, je bilo 6. maja v Ljubljani ustanovljeno še Združenje mestnih občin Slovenije?
»V Zakonu o lokalni samoupravi imamo opredeljena dva tipa občin, in sicer mestne občine in občine. Žal zakonodajalec, razen poimenovanja, nikjer več ne opredeljuje številni razlik med obema tipoma občin. Posledica je, da ima občina s 400 prebivalci enake pravice kot mestna občina s 300.000 prebivalci. Nedopustno pa je, da imata obe takšni občini različne obveznosti. V mestnih občinah imamo številne institucije regionalnega pomena, ki jih male občine preprosto ne financirajo. Če bi enak odnos imele še mestne občine, potem bi Slovenija ostala brez gledališč, muzejev, višjih in visokih strokovnih šol, znanstvenoraziskovalnih institucij in še bi lahko naštevali.«
V Združenje mestnih občin se je vključilo osem mestnih, med njimi tudi MO
Foto: Črtomir Goznik
Zupan MO Ptuj Štefan Celan: »V primeru Združenja mestnih občin Slovenije gre predvsem za reševanje številnih strokovnih problemov, s katerimi se srečujemo v mestnih občinah.«
Ptuj, ne pa tudi Maribor, Celje in Murska Sobota. Kaj pričakujete od tega združenja? Ali ne bi bilo morebiti bolje, da bi imele slovenske občine samo eno združenje, ker se v nasprotnem primeru sile lomijo?
»V fazi ustanavljanja je pristopilo osem od enajstih mestnih občin. Prepričan pa sem, da bodo v prihodnje pristopile še preostale tri občine, ker bodo sicer zelo težko prepričale svoje občanke in občane, zakaj se ne borijo za njihove pravice. Ali je možno, da bodo lahko župani mestnih občin, ki niso pristopili k združenju, upravi-čevali izpad prihodkov in ostalih pravic, ki jih bodo deležni občani občin, ki so članice novega interesnega združenja?
Osebno sem vedno zagovornik združevanja, če je to le mogoče. Na področju lokalne samouprave je toliko različnih pravic in obveznosti, da jih preprosto ni mogoče učinkovito reševati. Težnje in interesi so mnogokrat tako različni, da
ni mogoče doseči skupnega dogovora. Če primerjam razloge (bili so zgolj politične narave), ki so posamezne župane vodili v ustanavljanje dveh združenj SOS in ZOS z razlogi za ustanovitev ZMOS, potem je upravičenost Ustanovitve združenja mestnih občin več kot upravičljiva. V primeru Združenja mestnih občin gre predvsem za reševanje številnih strokovnih problemov, s katerimi se srečujemo v mestnih občinah.«
Katere bodo prve aktivnosti Združenja?
»Med najpomembnejše aktivnosti sodi sprememba Zakona o lokalni samoupravi, ki mora jasno opredeliti pravice in obveznosti med mestnimi in preostalimi občinami. Med najpomembnejša področja sodijo obvezne javne gospodarske službe, ki jih po sedanjem načinu preprosto ni mogoče več izvajati. Po sedanji zakonodaji lahko dobimo v Spodnjem Podravju šestnajst različnih koncesionarjev s šestnajstimi
Ormož • Tekmovanje za učence osnovnih šol
Kaj veš o prometu?
Na Hardeku, pred OŠ Ormož, je minuli petek potekalo 4. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Prijavljene so bile tri ekipe s po tremi tekmovalci: OŠ Ormož, OŠ Ivanjkovci in OŠ Miklavž.
Ker gre za medobčinsko tekmovanje, smo pogrešali predvsem šole iz sosednjih občin Sv. Tomaž in Središče. Marjan Munda, predsednik
Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki tekmovanje organizira, je dejal: »Težko bi rekel, kaj je vzrok takšne neudeležbe, saj sem sam ko-
Foto: Viki Ivanuša
Tekmovalci skupaj z mentorji in drugimi sodelavci, ki so pripomogli, da je bilo tekmovanje dobro organizirano.
maj pred nekaj meseci prevzel funkcijo. Ogledal sem si statistiko iz preteklih let, ko so bila ta tekmovanja bolj množična. Moti me, da občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi kljub povabilu ne pošljeta svojih tekmovalcev. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je organ vseh treh občin in upam, da se bodo v prihodnjih letih pridružili tudi učenci iz obeh omenjenih občin.«
Učenci so najprej opravili testiranje, drugi del na spre-tnostnem poligonu, na koncu pa so se podali še na vožnjo v prometu po mestu. V pripravi tekmovanja so sodelovali tudi policisti, ki tudi sicer poma-
različnimi cenami za dobavo vode do občank in občanov. Tovrstnim anomalijam se praktično ni moč izogniti na nobenem področju dela, ki ima regionalni značaj.«
Koliko bo novo Združenje stalo MO Ptuj oziroma kolikšna je članarina?
»Članarina je enaka kot v obeh preostalih združenjih.«
Ali vse te oblike povezovanja slovenskih občin morebiti ne vodijo ponovno v združevanje občin, čeprav se na drugi strani še vedno pojavljajo apetiti po samostojnih občinah, ker so prebivalci, ki si jih želijo, še vedno prepričani, da bodo v lastni občini lahko bolje živeli in lahko uresničili več svojih potreb?
»Moje mnenje je ravno nasprotno. Manjše občine bodo na ta način lažje izvajale tiste naloge, ki so v njihovem interesu. Ali je logično, na primer, da se mora občina Zavrč ukvarjati s težavami daljinskega ogrevanja, ki ga v občini nikoli niso in verjetno ne bodo imeli, ker je solastnica Komunalnega podjetja Ptuj? Kako podeliti enotno koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja, če le-ta v manjših občinah sploh ne obstaja? Na drugi strani pa že imamo številne regionalne in-štitucije, ki opravljajo usluge za vse ostale občine, ki pa jim zakon ne nalaga nobenih obveznosti (splošna bolnišnica, gledališče, kmetijsko-gozdarska zbornica, obrtno-podjetniška zbornica itd). Vse te institucije so obligacijsko povezane zgolj z mestnimi občinami.«
MG
gajo pri pripravi varnostnih načrtov za varno pot v šolo, pri kolesarskih izpitih in podobnih prometnih temah.
Državno tekmovanje Kaj veš o prometu bo konec meseca v Murski Soboti. Z območja treh občin se ga bo udeležil Borut Zorec, učenec OŠ Miklavž pri Ormožu, ki je bil v petek najboljši. Z njim bo šel tudi mentor Franc Fajfar, ki ga je na tekmovanje pripravil. Tudi ekipno je zmago odnesla ekipa OŠ Miklavž pri Ormožu, in to že tretje leto zapored.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Marjan Munda, novi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Svet je majhen
Je pri SŽ šlo za kupčijo?
»Naredite mi to državo zopet nemško!« Tako je izjavil Adolf Hitler, ko je osvojil slovensko ozemlje v drugi svetovni vojni.
Nemški diktator je svet videl razdeljen med prvorazredne nemške narode, drugorazredne latinske ter Žide in Slovane. Zaradi zgodovinske interpretacije smo v nacionalsocialistični viziji spadali med elito, vendar potrebni nekaj »popravkov«.
Danes smo priča izredno zanimivemu trenutku. Naše gospodarstvo je tesno povezano z nemškim prostorom. Vpliv nemškega kapitala in politike pri nas je zelo visok. Nekaj manevrskega prostora za balansiranje nemške teze še imamo, a vsak dan manj.
Patrick Vlačič, minister za promet, in predsednik vlade Borut Pahor sta se odločila, da Berlinu brez kakršnegakoli zadržka podarimo enega največjih državnih »problemov«, ki bi lahko s pametnim in razgledanim gospodarjenjem postal zaklad denarja: Slovenske železnice. Glavni svetovalec predsednika SŽ bo v kratkem bivši predsednik nemških BundesBahn. Človek, kije naredil čudež v svoji deželi in iz nemških železnic naredil eno najbolj dobičkonosnih podjetij v Evropi, bo kmalu v službi slovenskega državnega interesa.
Vsaka vladna odločitev ima za seboj (vsaj tako bi moralo biti) pretehtan razlog. Upam, da nam bo imenovanje gospoda Hartmuta Mehdorna prineslo vsaj naklonjenega nemškega arbitra v reševanju hrvaškega vprašanja, ker upam, da v Ljubljani res ne bodo verjeli, da smo Slovenci tako otročji, da bomo verjeli v zaposlitev enega najbolje plačanih menedžerjev v Evropi na podlagi povprečne slovenske plače domačega svetovalca na takšnem nivoju.
Slovenija ima prekrasno geostrateško lego med morjem, Alpami, Panonijo, Balkanom in Severno Evropo, ampak zastarelo, neučinkovito in z rdeče pobarvanimi številkami železniško strukturo.
Res se je težko lotiti prestrukturiranja infrastrukture, ki potrebuje velike kapitalske vložke, odpuščanja, maksimizacijo izkoristka, novo logistično ureditev, mednarodne povezave, ampak v bližnji preteklosti je uspelo državam, ki so bile v enako nezavidljivi situaciji, kot sta na primer Italija in sama Nemčija. Nam ni potrebno razprodati SŽ. Potrebujemo le vizijo. Nihče pa ne more verjeti, da za imenovanjem g. Hartmuta Mehdorna ne stoji posredna predaja naših železnic v berlinske roke, torej kontrola, ki ji neposredno sledi kontrola nad Luko Koper, ki je življenjsko povezana z delovanjem železniških prog. Torej je Vlačič prodal Nemcem Luko Koper in železnice na en mah?
Osebno vem, da so interes do strateškega sodelovanja s SŽ izrazile še nekatera druga podjetja. Italija, Francija in Španija imajo ves interes do hitrega zaključevanja petega koridorja Lizbona-Kijev, a nobeden od njihovih predstavnikov nikoli ni bil sprejet pri - ne bom rekel vladi - vsaj pri predsedniku Slovenskih železnic.
Peti koridor je verjetno najpomembnejša gospodarsko-pro-metna žila v Evropi, ker povezuje najrazvitejše dele celinske ekonomije. Odpovedati se kontroli pomembnega dela bi pomenilo izgubiti v prihodnosti velike dobičke, in to samo zaradi nesposobnosti pri trenutnem reševanju oziroma zaradi pomanjkanja poguma pri sprejemanju nepopularnih odločitev.
Na žalost se še vedno spominjam neprijetnih besed nekega vladnega svetovalca, ki me je pred letom dni šokiral z izjavo, da mogoče pa ni naš državni interes, da obdržimo peti koridor in da se mogoče lahko rešimo vseh težav, če Nemcem podarimo železnice, Avstrijcem pa traso petega koridorja, ki bi v Vidmu zavil proti Celovcu, nadaljeval v Gradec in se potem spustil v Budimpešto, namesto da bi vlaki peljali iz Trsta v Ljubljano in se tam usmerili na proti Madžarski.
Bojim se, da so se tiste besede, na katere sem raje pozabil in ob katerih sem se takrat dobesedno zgrozil, ker jih je izgovoril človek, ki bi moral delati za slovenski interes, uresničile. Kupčija je bila sklenjena. Zdaj upam, da nam bodo vsaj pošteno povedali, kaj bomo za to dobili od Angele Merkel.
Kot je izjavil g. Pahor, je naše podjetje res »na operacijski mizi. Imamo možnost, da železnice rešimo, a je pri tem potrebna hitrost, odločnost in transparentnost ter razumevanje politične in strokovne javnosti«... Želeli bi si vedeti kaj več o transparentnosti.
Laris Gaiser
íPoítulajíz naí na íuztounzm ípíztu!
RADIOPTUJ
fut ¿fcíetu^
www. ra d i o-p tu ¡. sí

Ormož • 9. srečanje motokluba C'est bon
Prijetno druženje na motorjih
Minuli konec tedna je potekalo tradicionalno, že 9. srečanje motoristov, ki ga organizira ormoški motoklub C'est bon. Že drugič zapored je potekalo na prizorišču pred Avtocentrom Renault Ormož.
Že prvi dan, v petek, se je na panoramsko vožnjo podalo čez sto motorjev, zvečer na zabavi z glasbenimi skupinami in plesalkami ter zaključnim
striptizom pa se jih je zbralo še več. Prišli so iz različnih delov Slovenije in na ta način vrnili obisk domačinom, ki so se udeležili njihovih prireditev. Prišli
Foto: Viki Ivanuša
Tudi imidž je pomemben! Franc Munda iz Mihovcevje združil svojo ljubezen do kurentov in motorjev v prav svojstveni opravi.
Foto: Viki Ivanuša
Miran Topolovec, predsednik motokluba Cest bon Ormož, je bil s potekom vsakoletnega srečanja zadovoljen.
Foto: Viki Ivanuša
Nepregledna kača najrazličnejših motorjev se je vila proti Avtocentru Ormož, ko so se motorji vračali s panoramske vožnje.
so tudi člani splitskega moto-kluba iz sosednje Hrvaške, ki ima sicer le 12 članov. A ker dobro sodelujejo z Ormožani, se jih je na srečanje pripeljalo kar
Slovenija • Čebelarska zveza opozarja
Čebele sodijo med ogrožene živalske vrste
Kot so med drugim zapisali v izjavi za javnost, lahko o ogroženosti čebel govorimo predvsem v dveh letnih obdobjih. Za čebele je nevarno spomladansko obdobje, ko so rastline v cvetju in so možne zastrupitve čebel zaradi nepravilne uporabe fitofar-macevtskih sredstev, izredno nepredvidljivo in nevarno pa je tudi jesensko-zimsko obdobje, ko v naravi ni čebeljih paš, čebele pa so zazimljene v svojih panjih. Običajno se v za-zimitvenem obdobju naravno pripeti do 10-odstotni padec čebeljih družin, kar pa presega ta delež, je posledica različnih drugih dejavnikov.
Marca letos je Nacionalni inštitut za biologijo na Čebelarskem posvetu v Celju v okviru programa CRP ter sodelovanja pri projektu COLOSS (pro-
jekt za popis in ugotavljanje vzrokov za množične propade čebeljih družin) že drugič izvedel anketo o izgubah čebel v obdobju 2009-2010. V anonimni anketi je sodelovalo preko 500 slovenskih čebelarjev.
Ugotovili so, da so bile letos zabeležene večje izgube čebeljih družin, v povprečju okoli 23 %. Najvišje izgube so v Obalno-kraški, 41 %, in v Ljubljanski regiji, 37 % (glej spodnjo tabelo), v neposredni okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom pa so povprečne izgube dosegle skoraj 50 %. Večina čebelarjev je izgubila družine pozimi. Veliko (63 %) jih je opazilo panje brez čebel, kar je eden izmed znakov tako imenovanega propada družin (CCD - Colony Collapse Disorder) in velika večina (93 %) jih je potrdila, da so propadle
Regije	Povprečne izgube (%)
Obalno-kraška	41
Ljubljanska	37
Goriška	29
Podravska	20
Jugovzhodna Slovenija	18
Spodnje posavska	18
Koroška	18
Savinjska	17
Notranjsko-kraška	16
Gorenjska	14
Zasavska	13
Pomurska	9
tretjina. Predsednik splitskega kluba Fibra Ivica Čikeš prihaja zadnjih šest let redno na srečanja. Pravi, da zelo rad pride in mu je v Ormožu prav lepo.
Dogajanje je popestril še kaskader z moto šovom, obiskovalci pa so se lahko preizkusili tudi v jahanju bika. Tudi v soboto so se motoristi podali na krožno vožnjo po slikovitih okoliških gričih, večer pa je bil namenjen glasbi in zabavi. „Takšna srečanja so namenjena predvsem druženju, zabavi in
spoznavanju novih prijateljev," je cilj srečanja v en stavek strnil predsednik ormoškega kluba Miran Topolovec.
V programu so sodelovali tudi policisti, ki so predstavili simulator vožnje motorja in tudi multanovo. Opravljali pa so tudi teste alkoholiziranosti, da so se lahko motoristi sami praktično prepričali, koliko gramov alkohola v krvi pomeni posamezna popita pijača.
Klub C'est bon deluje že okroglih 10 let in ima okrog 40 članov. V njem se srečujejo ljubitelji motorjev, dobre glasbe in druženja. Vozni park članov je zelo različen. „Mlajši raje posegajo po cestnih motorjih, starejši pa morda bolj po klasiki, tisti, ki več potujejo, pa se odločajo za touring motorje. Novi motor ni ravno poceni. Cene se gibljejo od 8.000 pa do več deset tisoč evrov. Rabljeni
motorji so bolj dostopni, od 5000 evrov naprej se da dobiti že zelo dobre rabljene motorje," je povedal Topolovec.
Med udeleženci je bilo opaziti, da veliko dajo na primerno obleko in tudi izgled motorjev. Franca Munda iz Mihovcev, člana motokluba Kurent, ni bilo mogoče spregledati. V njegovi opravi se lepo vidi, da je dolga leta deloval kot kurent. In to svojo ljubezen je združil z mladostno željo po motorju. Nekoč ga je že imel, a ga je zaradi obveznosti moral pustiti, sedaj pa je spet prišel čas za motor in za abrahama si je za svojo dušo kupil motor, je povedal Munda. Do idej za svoj nenavaden izgled je prišel na svojih številnih vožnjah, saj je delal kot šofer, precej pa tudi v revijah in na televiziji. Opremo si je zamislil sam, izdelala pa mu jo je kolegica.
Viki Ivanuša
Že v prejšnjem Štajerskem tedniku smo pisali izgubah čebel zaradi dolge in hladne zime ter tudi zaradi nekaterih drugih vzrokov, na kar nas je opozoril znan slovenski čebelar Janko Pislak iz Apač; zaradi izgub in vse večje ogroženosti čebeljih družin pa so zaskrbljeni tudi v Čebelarski zvezi Slovenije.
Vir: Statistični urad RS
Povprečne izgube čebeljih družin po regijah
družine imele zadovoljive zaloge hrane.
Sicer pa so v zadnjih treh letih podatki o izgubah čebeljih družin sledeči: leta 2007 je bilo izgub okoli 35 %, leta 2008 jih je bilo okoli 15 % in 2009 okoli 25 %. To pa pomeni, da smo v Sloveniji v zadnjih treh letih izgubili preko 100.000 čebeljih družin.
Izgubam čebeljih družin se ni možno popolnoma izogniti, lahko pa vplivamo na zmanjšanje izgub z boljšim poznavanjem vzrokov. Razmere za čebelarjenje so se spremenile, predvsem zaradi prisotnosti varoze v čebeljih družinah v zadnjih 30 letih, zaradi intenzivnega kmetijstva z uporabo nevarnih fitofarmacevtskih sredstev, zaradi klimatskih sprememb, onesnaženost okolja ipd., tako da čebelarstvo postaja vse bolj ogrožena panoga. Sodelovanje med čebelarji in raziskovalci je zaradi prepoznavanja in razumevanje težav nujno. Edino orožje, ki ga lahko čebelarji uporabijo za rešitev problemov, pa je predvsem znanje!
Velike izgube čebel v Sloveniji in drugod po svetu potrjujejo pravilnost skupnega predloga Čebelarske zveze Slovenije in Ministrstva republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so Evropski uniji že predlagali, da čebele uvrsti med ogrožene živalske vrste v evropskem prostoru!
-OM
Ptuj • Priznanja najboljšim vinogradnikom
Letos le dva šampiona
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je sredi aprila pripravilo že tradicionalno ocenjevanje vin, minuli konec tedna pa so v grajski vino-teki najboljšim podelili zlata in srebrna priznanja ter dva naziva šampionov.
Petčlanska ocenjevalna komisija v sestavi Anton Vodov-nik, Andrej Rebernišek, Terezija Meško, Miran Reberc in Zoran Petkoski je letos ocenila 61 vzorcev različnih vin v kategorijah bela suha vina, rdeča vina in bela vina z ostankom nepovretega sladkorja. Zaradi napak so bili izločeni štirje vzorci, komisija pa je po ocenjevanju podelila 36 zlatih in 21 srebrnih priznanj.
Naziv šampiona za najboljša vina sta letos prejela Franc Brenčič iz Vintarovcev za so-vinjon 2009 z oceno 18,43 v kategoriji vin z ostankom nepovretega sladkorja ter Vinogradništvo Rebernišek z
Mestnega Vrha za sivi pinot 2009 z oceno 18,27 v kategoriji suhih vin.
Povprečna ocena letošnjih vzorcev je bila 18,09, kar dokazuje, da se kvaliteta vin slo-venskogoriških vinogradnikov iz leta v leto izboljšuje. »Sicer pa je posebnost oz. razlika našega ocenjevanja glede na ostala ocenjevanja v tem, da dejansko iščemo prvaka med vini z ostankom nepovretega sladkorja, rdečimi vini, suhimi vini in vini posebne kakovosti. V letošnjem letu glede na število vzorcev v kategoriji rdečih vin nismo mogli podeliti naziv prvaka, ker ni bilo dovolj visoke ocene, najmanj 18,10,
kar je pogoj. Pri predikatih pa je bilo v ocenjevanju premalo vzorcev. Sicer pa smo s količino vzorcev in predvsem vedno višjo kvaliteto zelo zadovoljni; v glavnem pa prevladujejo vina z manj nepovretega sladkorja, kar je bil tudi cilj našega društva," je med drugim povedal član komisije Andrej Rebernišek
Ob slovesni razglasitvi in podelitvi priznanj, ki jo je spremljalo petje Moškega pevskega zbora Grajena, pa sta posebni priznanji za dolgoletno delo prejela še zaslužna člana društva Miran Glušič in Anton Re-bernišek.
SM
Prejemnika nazivov šampionov Andrej Rebernišek z ženo Boženo in sinom ter Franc Brenčič v družbi tretje vinske kraljice Tanje Hauptman in kletarja Marjana Širca.
Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let!
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Foto: SM
Rokomet
Vinarji izpolnili še zadnji cilj
Stran 16 Športno plezanje
Mina zmagovalka prve tekme DP
Stran 16
Strelstvo
B. Simonič zadovoljen z nastopom v Plznu
Stran 17
Tenis
Začetek ligaških tekmovanj TK Terme Ptuj
Stran 17
Nogomet
Kek objavil širši seznam kakndidatov za SP
Stran 19
Šolski šport
V krosu ekipno najboljši OŠ Videm in OŠ Juršinci Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Maribor 0:1 (0:0)
Strelci: 0:1 Mezga (83)
Labod Drava: Fink, Balažic, Filipovič, Pečnik, Trojak, Ogu, Kulčar, Ke-lenc, Ekpoki (od 73. Bordon), Zajc (od 46. Zilič), Kurež (od 87. Wagner). Trener: Franc Fridl
Maribor: Pridigar, Džinič, Aljančič, Dodlek, Majer, Flavio (od 65. Tava-res), Andelkovič, Mertelj (od 68. Školnik), Mihelič 8od 66. Mezga), Plut, Bunderla. Trener: Darko Milanič
Rumeni kartoni: Kurež (37), Ogu (78), Zilič (82); Flavio (39), Dodlek (61)
Nogomet • 1. SNL
Možen razplet: Drava in Aluminij znova v kvalifikacijah ...
To je znova ena od možnosti, ki se v boju za obstanek pojavljajo pred zadnjim krogom v 1. in 2. SNL. Spomnimo: v lanski sezoni je do tega dvoboja resnično prišlo, slavili pa so Ptujčani. Seveda so možnosti za takšen razplet minimalne, predvsem zaradi slabega položaja dravašev. Le-ti bi morali v zadnjem krogu v nedeljo v Ljubljani ugnati Olimpijo, istočasno pa bi moral Maribor premagati Interblock.
Možnih je še nekaj drugih zanimivih opcij:
-	Drava izpade, Aluminij in Interblock pa se pomerita v dodatnih kvalifikacijah; v teh slavijo Kidričani in se uvrstijo v 1. SNL;
-	Drava izpade, Aluminij ostane na 3. mestu v 2. ligi; v tem primeru bi naslednje leto spremljali drugoligaške derbije med Ptujčani in Kidričani ...
Ptujčani znova niso znali izkoristiti anemične igre tekmeca (Maribora), ki pravih ambicij po zmagi niti ni kazal. Na koncu je z vstopom Mezge in Školnika vendarle zaigral dovolj dobro, da je minimalno zmagal (in s tem razočaral številne "vsevedne" igralce stav, ki so stavili na zanesljivo zmago domačih). Nikakor se ne moremo znebiti občutka, da Drava na domačem igrišču deluje precej slabše kot v gosteh. Na zadnjih treh gostovanjih, v Gorici (Koper), Ljubljani (Interblock) in Velenju (Rudar), so Ptujčani igrali bistveno boljše kot na zadnjih domačih tekmah, ko ni bilo prave volje, želje, borbenosti, hotenja ... Praktično ničesar. Je pritisk domačega igrišča tisti, ki duši njihovo domačo igro? Morda in prav zaradi tega je gostovanje v zadnjem krogu za njih boljše kot katerakoli domača tekma.
Na drugi strani so igralci Olimpije v tem krogu izgubili 3. mesto in bodo morali igranje v kvalifikacijah za evropsko ligo loviti v zadnjem krogu. To je za Dravo oteževalna okoliščina, a juho je treba pojesti takšno, kot so si jo skuhali. Prav lovljenje 3. mesta bo dalo zadnjemu krogu poseben čar, saj se zanj bori kar polovica moštev lige. Če ga bo osvojila Olimpija, bo Drava zagotovo v 2. ligi ...
Jože Mohorič
1. SNL - rezultati 35. kroga:
HiT Gorica - Nafta 3:1 (1:0); strelci: Osterc 45., Cvijanovič 65., 91./11-m; Horvat 72.
Interblock - Rudar 0:1 (0:0); strelec: Mahmu-tovič 90.
CM Celje - Olimpija 1:0 (0:0); strelec: Duspara 72.
Luka Koper - Domžale 1:3 (0:2); strelci: Vršič 80.; Perme 18., 51., Šturm 44.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. LUKA KOPER	SS	20	10	S	S7:S4	70
2. MARIBOR	SS	17	8	10	S7:44	S9
3. HIT GORICA	SS	1S	7	1S	71:S8	S2
4. CM CELJE	SS	14	8	1S	S1:S4	S0
5. OLIMPIJA -2	SS	1S	7	1S	49:SS	S0
6. NAFTA	SS	14	7	14	S0:S1	49
7. RUDAR VELENJE	SS	1S	4	1B	44:49	49
8. DOMŽALE	SS	12	8	1S	49:S7	44
9. INTERBLOCK	SS	9	B	20	SS:BS	SS
10. LABOD DRAVA	SS	7	9	19	S4:S4	S0
PARI 36. KROGA	- NEDELJA ob 17.00: Olimpija			- Labod Drava, Maribor		
- Interblock, Nafta -	Luka Koper, Domžale		CM Celje, Rudar Velenje			- HIT
Gorica.
Najboljši strelci: 23 zadetkov: Milan Osterc (HIT Gorica); 15 zadetkov:
Dragan Jelič (Maribor); 12 zadetkov: Dalibor Volaš (Nafta); 11 zadetkov: Goran Cvijanovič (HIT Gorica), Miran Pavlin, Mitja Brulc, Dalibor Radujko (vsi Luka Koper); 10 zadetkov: Slaviša Dvorančič (CM Celje), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Dare Vršič (Luka Koper), Sebastjan Cimirotič (Olimpija), Ivan Brečevič (HIT Gorica); 8 zadetkov: Marko Drevenšek (Domžale), Agim Ibraimi (Olimpija), Anej Lovrečič (CM Celje).
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 35. krog
Maribor (razumljivo) brez velike želje po zmagi, Drava (nerazumljivo) prav tako ...
Foto: Črtomir Goznik
Marko Pečnik (Labod Drava, modri dres) je v torek proti Mariboru odigral prvih 90 prvoligaških minut; ob njem Aleš Mertelj (Maribor).
V torek so Ptujčani na domačem Mestnem stadionu lovili zadnji vlak za podaljšanje upanja na obstanek. Tekmec pa ni bil kdorkoli, ampak pokalni prvaki iz Maribora. Slednji so sicer v prvenstvu vse možnosti za ubranitev naslova državnega prvaka izgubili že pred časom, a imajo zagotovljeno končno 2. mesto. Prav zaradi tega in naporne sobotne tekme z Domžalami je gostujoči trener Darko Milanič na klopi pustil nekaj igralcev, ki so sicer redno začenjali v začetni enaj-sterici: Raniloviča, Tavaresa, Je-liča, Mezgo, Bačinoviča in Školnika. Fridl ni mogel računati na Roškarja in Skubica. Tekmo si je ogledalo nekaj manj kot 1000 gledalcev.
Domačini, ki so nujno potrebovali točke, so začeli zelo podjetno in so imeli več žog v svojih nogah. Po deseti minuti so
gostje vzpostavili ravnotežje, igra pa je potekala večinoma na sredini igrišča. Prvo resno priložnost so imeli domačini v 15. minuti, ko je poskušal Ekpoki, minuto kasneje pa je Andelkovič neprevidno vrnil žogo svojemu vratarju, ki je mrežo reševal z glavo. Že v naslednji minuti je na Mestnem stadionu završalo med gledalci. Po podaji s strani je namreč z glavo žogo potisnil v mrežo Džinič, sodnik Matej Jug pa je gol razveljavil. Pravega odgovora, zakaj,
ni vedel nihče na stadionu ... V nadaljevanju je bila igra precej bolj umirjena, igralci obeh ekip pa si niso priigrali pravih priložnosti. Še najbolj nevarno je poskusil Flavio, a je Fink njegov strel zaustavil.
Ob polčasu je Fridl v slačilni-ci pustil Zajca, v igro pa poslal Seada Ziliča. V prvih minutah
nadaljevanja so imeli Ptujča-ni dve odlični priložnosti za vodstvo: najprej je po podaji Kelenca iz ugodnega položaja dobro streljal Kurež, minuto kasneje pa je po podaji Trojaka poskusil še Zilič, obakrat pa je bil uspešnejši vratar Pridigar. Dvoboj istih igralcev je tudi v 64. minuti dobil Mariborčan. V naslednjih minutah je Darko Milanič opravil tri menjave: v igro je poslal Tavaresa, Mezgo in Školnika, Fridl pa nekaj minut kasneje Bordona. Te menjave so se bolj obrestovale gostom, saj sta predvsem Mezga in Školnik poživila igro svoje ekipe. Dokončno je prevlado svoji ekipi z golom zagotovil Hrvat Dejan Mezga. Ta
se je po samostojnem prodoru v 83. minuti odločil za strel s strani, žoga je oplazila Balažica in nekoliko spremenila smer ter končala v mreži - 0:1. Mariborčani bi lahko bili po neuspešnem nastavljanju prepovedanega položaja povišali prednost v 89. minuti, saj se je Ta-vares znašel sam pred Finkom, ki je žogo odbil do Bunderle, ta pa jo je povsem neoviran poslal preko gola ... Edino dobro novico za domače navijače je uradni napovedovalec povedal tik pred koncem tekme: Rudar je povedel proti Interblocku ... In s tem podaljšal upanje Drave do zadnje tekme, ki pa je vendarle minimalno .
JM
1. SNL, 36. krog: Olimpija - Labod Drava, nedelja, 16. 5., ob 17.00 v športnem parku Ljubljana
Franci Fridl, trener Laboda Drave: "Maribor je zasluženo zmagal. Mi smo igrali tako, kot se v borbi za obstanek ne igra: bilo je premalo želje, borbe, hotenja, da se doseže zadetek, premalo odločnosti v dvobojih ..."
Darko Milanič, trener Maribora: "Zadovoljni smo z zmago, saj se je bilo po pokalni zmagi težko zbrati in odigrati tekmo na Ptuju. V prvem polčasu smo igrali prepočasi, v drugem pa smo z menjavami vnesli v igro nekaj več vetra. To smo na koncu izkoristili in zasluženo zmagali, zato odhajamo mirni in zadovoljni v Maribor."
Rokomet • 1. A SRL (m) - Liga za prvaka, 8. krog
Vinarji izpolnili še zadnji cilj
Jeruzalem - Trimo 33:25 (15:13)
JERUZALEM: S. Žuran, Vujovic (2 obrambi), Belec (10 obramb - 2 x 7m); Korpar 3, Krabonja, Melnjak 1, Rajšp, Bogadi 1, Bezjak 3 (2), B. Čudič 2, Ivanuša 1, Sok 4 (3), Hebar, Žuran 9, Hud 9, Jovanovič. Trener: Saša Prapotnik
TRIMO: Ferlin, Imperl (8 obramb); Korelec 2, Erčulj 3 (2), M. Radelj 2 (1), Papež 2, Ratajec, Se. Skube 4 (1), Sušin 4, Paladin, Miklavčič 2, Musa 3, Huč, St. Skube 1, Zarabec 2 (1). Trener: Marko Šibila.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/5; Trimo 9/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Trimo 4 minute. IGRALEC TEKME: Vedran Hud (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so proti Trimu dosegli prvo zmago v Ligi za prvaka in s tem izpolnili popolnoma vse zadane cilje v sezoni 2009/2010. Zdaj lahko rečemo, da je za Ormo-žani ena najboljših sezon sploh v zgodovini kluba. Trimo je po zmagi nad Celjem v 7. krogu in po bledih predstavah Or-možanov pred tekmo veljal za favorita, vendar se je zgodba zasukala v drugo smer, saj so
1. A SRL (m) -od 1. do 6. mesta
REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 33:25 ( 15:13), Slovan - Gorenje 27:39 (13:22), Celje pivovarna Laško - Ci-mos Koper 33:27 ( 17:11).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 28 22 4 2 48
2.	GORENJE 28 21 3 4 45
3.	CIMOS KOPER 28 20 3 5 43
4.	TRIMO TREBNJE 28 12 3 13 27
5.	SLOVAN	28 11 4 13 26
6.	JERUZALEM ORMOŽ28 8 5 15 21
F
!!
M
II
\\
I
fíiiHHiwt
y*"'
"ir
Mmn ■i_
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na sliki Boštjan Belec) so z zmago proti Trimu izpolnili še zadnji cilj v letošnji sezoni: zmagati v Ligi za prvaka.
varovanci trenerja Saše Prapo-tnika zaigrali kot prerojeni.
Obramba Jeruzalema je bila borbena ter čvrsta in je do 10. minute prejela le en zadetek, 4:1. V 24. minuti je Sebastian Skube ekipo Trima še zadnjič na tekmi povedel v vodstvo, 10:9. Ves preostali del tekme so bili boljši gostitelji, ki so odlično začeli 2. polčas in si v 42. minuti priigrali prednost sedmih zadetkov, 24:17. V napadu sta blestela Vedran Hud in Rok Žuran, v golu pa je Belec zaustavil zicerja Musi in Miklavčiču. Niti minuta odmora ni pomagala gostom, saj je to bil dan Ormožanov, ki so v 53. minuti dosegli celo najvišjo
prednost na tekmi, 29:20. Šele v 55. minuti je vratar Trima David Imperl zbral prvo obrambo v 2. polčasu. Po dolgem času je okrog 200 zadovoljnih navijačev po koncu tekme močno zaploskalo ekipi Jeruzalema, ki je dokazala, da ni pozabila igrati rokometa.
Uroš Krstič
V soboto, 15. maja, ob 19. uri na Hardek prihaja Celje, ki za potrditev naslova državnih prvakov potrebuje zmago v Ormožu. Obeta se še zadnji rokometni spektakel v sezoni 2009/2010 v trdnjavi Har-dek.
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Zadovoljen sem z igro in zmago proti močnem Trimu. Končno smo zaigrali, kot znamo. Tudi jaz sem krivec naših slabših predstav v zadnjem času, saj smo se po pokalu in uvrstitvi v Ligo za prvaka malo preveč sprostili pri intenziteti treningov.«
Marko Šibila (trener Trima): »Zmaga Jeruzalema za mene ni presenečenje. Ormožani imajo zelo neugodno ekipo, ki igra zanimiv rokomet. Ob tem so še posebej nevarni na Hardeku. Mi danes nismo bili pravi in smo si zaslužili poraz.«
Nogomet • Aluminij
Kidričani še naprej hit zadnjega dela prvenstva
Aluminij - Garmin Šenčur 4:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Djokič (25), 1:1 Ti-ganj (30), 2:1 Režonja (69), 3:1 Kme-tec (78), 4:1 Režonja (83)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Bingo, Krajcer, Milec, Rotman, Re-žonja, Djokič (od 69. Bajlec), Vračko (od 53. Kmetec), Rešek (od 53. Po-kleka), Medved. Trener: Bojan Flis.
GARMIN ŠENČUR: Curanovič,
Kreft, Lazič (od 80. Golob-Majkič), Mešanovič (od 74. Ovijač), Košnik (od 55. Bobnar), Kerič, Stranjak, Stanko, Tiganj, Ovčina, Brezarič. Trener: Suad Beširevič.
RUMENI KARTONI: Bingo (16), Mešanovič (49), Rotman (54), Brezarič (60), Stranjak (65), Stanko (87)
Nogometaši Aluminija nadaljujejo odlične igre. Tudi proti Šenčurju so dosegli visoko zmago in se na najboljši mo-
žni način poslovili od svojih najzvestejših privržencev. Pred srečanjem so bili optimistični, čeprav je na drugi strani stal tekmec s kar izkušeno ekipo, v kateri so bili Tiganj, Kreft, Lazič ...
Prvi so zapretili gostje v 10. minuti, ko je dober strel Stanka še lepše ubranil domači vratar Lipovac, ki je žogo praktično potegnil iz desne-
Foto: Črtomir Goznik
Branimir Djokič (Aluminij, rdeči dres) je dosegel prvi zadetek na tekmi, nekaj minut kasneje pa je izenačil Senad Tiganj (v sredini). Zmage so se na koncu zasluženo veselili domačini.
ga zgornjega kota. Sledila je ofenziva domačih nogometašev. Najprej je Režonja zadel vratnik (v 15. minuti), Vračko ni znal v 19. minuti potisniti žoge v mrežo, čeprav se je znašel sam pred vratarjem Šenčurja. V 25. minuti so Ki-dričani končno povedli: v gneči pred vrati je bil najbolj spreten Djokič. Veselje domačih ob vodstvu je bilo kratko, saj so gostje pet minut kasneje izenačili: predložek iz leve strani je izkoristil Tiganj in z močnim strelom z glavo žogo poslal za hrbet nemočnega vratarja Aluminija.
Prve minute nadaljevanja so pripadle Garmin Šenčurju, ki so ves čas tekme igrali dokaj visoko na polovici igrišča, ki je pripadla nogometašem Alumi-
Aluminij pred vrati raja
Predzadnji krog v 2. ligi je prinesel zanimiv nogomet. Nogometaši Primorja iz Ajdovščine so z zmago v Črnomlju potrdili 1. mesto in ek-spresno vrnitev v 1. ligo. Nekoliko se je situacija zapletla v boju za 2. mesto, ki so ga do tega kroga trdno držali nogometaši Triglava. Ti so proti Krškemu tokrat izgubili, kar pa je glede na dogajanje v slačilnici Kranjčanov med tednom (zapele so pesti med trenerjem Bevcem in igralcem) povsem razumljivo. Nogometaši Krškega so si pod vodstvom Adnana Zildžoviča s to minimalno zmago že
Športno plezanje
Mina zmagovalka prve tekme DP
S prvo tekmo državnega prvenstva na plezališču na Logu pri Brezovici se je uradno začela letošnja sezona tekmovanj v športnem plezanju. Plezalci so se tokrat merili v balvanskem plezanju. Pri članicah je nastopilo 15 tekmovalk, pri članih pa kar 30. Pod steno na Logu so se na uvodu v sezono zbrali skoraj vsi, manjkal je le Klemen Bečan.
Odlično je uvod v sezono uspel Ptujčanki Mini Marko-vič, ki se je zavihtela na 1. mesto; pri članih je lansko zmago ubranil Jernej Kruder. Mina je bila na uvodu uspešnejša tudi od najboljše slovenske tekmovalke v prejšnji sezoni, od Natalije Gros, ki je lansko sezono v skupnem seštevku svetovnega balvanskega pokala končala najvišje med Slovenci, na 3. mestu.
Prva tekma državnega prvenstva, ki se bo sklenilo novembra in decembra s tekmama v Kranju in Tržiču, je za reprezentante, ki krojijo tudi svetovni vrh, predstavljala generalko pred uvodno tekmo za svetovni pokal v balvanih, ki bo 14. in 15. maja v švicarskem
1. tekma DP v bal-	
vanskem plezanju,	
Log pri Brezovici -	
rezultati	
1. Mina Markovič	PK 6b Ptuj
2. Mateja Hohkraut	PK Laško
3. Maja Vidmar	Škofja Loka
4. Natalija Gros	AO Kranj
5. Katja Vidmar	Škofja Loka
6. Polona Dobrovoljc	A. Kokalja
7. Karin Tomažič	Društva prosti čas
8. Manca Mlakar	Radovljica
Greifenseeju. V Švico so se odpravili Klemen Bečan, Mina Markovič, Katja Vidmar, Jernej Kruder, Jure Bečan ter Natalija Gros.
»Čez zimo sem odlično trenirala, zato sem vedela, da sem v dobri formi. To se je potrdilo tudi na tej prvi tekmi DP, ki sem jo opravila zelo sproščeno. Sedaj gremo na prvo tekmo svetovnega pokala v Švico, a se z uvrstitvijo v balvanih ne obremenjujem preveč - prioriteta je zagotovo uspešno nastopanje v težavnostnem plezanju,« je povedala Mina Markovič.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je zmagala na 1. tekmi DP v balvanskem plezanju.
nija. To ni dolgo trajalo, saj so domačini prevzemali pobudo in pričeli plesti mrežo okoli nasprotnikovih vrat. Sledile so številne priložnosti, ki so jih zamujali domači, prednjačila pa sta Milec in Kmetec. Obramba Šenčurja je bila večkrat izigrana, vendar zaključek ni bil uspešen. Ko je Režonja v 69. minuti z natančnim strelom iz roba kazenskega prostora mojstrsko zadel v vratarjev desni zgornji kot, je bilo odpora gostov konec. Slednji so do
priigrali obstanek v 2. SNL, izpadli sta ekipi Livarja in Šentjurja.
Nogometaši iz gorenjske prestolnice bodo reševali svoje drugo mesto in igranje v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje v 1. ligo v Ajdovščini, kar bomo seveda pozorno spremljali. Po visoki zmagi nogometašev Aluminija proti Garmin Šenčurju so sedaj tudi Kidričani realno v igri za 2. mesto, s samo tremi točkami zaostanka za Triglavom. Če Kidričani slavijo v Krškem, Primorje pa premaga Triglav Gorenjsko, potem se bodo igralci Aluminija uvrstili v dodatne kvalifikacije! V medesebojnih srečanjih so namreč precej boljši od Triglava in bili bi v primeru enakega števila
konca prejeli še dva zadetka in povsem popustili. Tri minute pred koncem sta z glavama trčila Bingo in Brezarič, ki sta nadaljevala srečanje z obvezo na glavi (po srečanju so domačega nogometaša odpeljali na pregled v ptujsko bolnišnico). Omeniti velja, da so srečanje spremljali tudi predstavniki nekaterih klubov, dva celo iz Italije. Zanimivih jim je bilo nekaj mladih nogometašev Aluminija.
Danilo Klajnšek
točk pred Kranjčani ...
REZULTATI 26. KROGA: Aluminij
-	Garmin Šenčur 4:1 (1:1), Triglav Gorenjska - Krško 0:1 (0:0), Dravi-nja Kostroj - Livar 1:1 (0:0), Mura 05
-	MU Šentjur 1:1 (1:0), Bela krajina
-	Primorje 0:1 (0:1).
1.	PRIMORJE	26 15 9	2	50:15	54
2.	TRIGLAV GOR.	26 14 4	8	32:24	46
3.	ALUMINIJ	26 13 4	9	59:31	43
4.	DRAVINJA K.	26 10 6	10	41:32	36
5.	BELA KRAJINA	26 10 6	10	26:35	36
6.	MURA 05	26 9 7	10	36:48	34
7.	GARM. ŠENČUR 26 7 11	8	31:32	32
8.	KRŠKO	26 6 10	10	24:37	28
9.	LIVAR	26 6 6	14	24:43	24
10.	MU ŠENTJUR 26 5 7 4 28:54 22
Dobre uvrstitve Ptujcanov
Namizni tenis • DP za kadet
e
nje
Golf • Od 14. do 16. maja na Ptuju turnir Alps Toura
Ptuj konec tedna v znamenju golfa
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci pred profesionlanim turnirjem na Ptuju so podrobnosti predstavili Andrej Ba-uman (desno, predsednik organizacijskega odbora) in igralca Grega Slabe in matjaž Gojčič.
Minuli vikend je v Komendi potekalo državno kadetsko prvenstvo posameznikov in dvojic, ki sta se ga udeležila Darko Hergan in Žan Napast ter še mlajša kadetinja Anja Bezjak. Vsem trem se je uspelo prebiti skozi kvalifikacijske skupine v finalni del.
Darko in Žan sta v predtek-movalni skupini po trikrat zmagala in tako osvojila prvo mesto v skupini. Anja je bila z dvema zmagama in enim porazom druga. V finalni skupini je Žan v 1. krogu premagal Tadeja Izaka (Muta) 3:1, Darko in Anja pa sta bila v tem krogu prosta in s tem neposredno uvrščena med 32 najboljših. V 2. krogu je Žan v zelo izenačenem dvoboju z najtesnejšim izidom 2:3 izgubil z Mitjo Pečečnikom
2. slovenska liga -clani
Ptujski teniški igralci so pričeli tekmovanje v 2. članski ligi. Ta je razdeljena na dve skupini, Ptujčani pa so uvrščeni v skupino B.
Skupina A: Partizan Medvode, Slovan Ljubljana, Krka Oto-čec, TK Benč Šport, Ljubljana, TK Rival Ljubljana, TK Kik group Kamnik.
Skupina B: TK Marija Gradec Laško, ŠTK Velenje, TK Nes Ptuj, TK Krško, TK Brezina Brežice, TK Hoče, TK Slovenske Konjice.
V 1. krogu so ptujski igralci
Slovenske Konjice -Terme Ptuj 2:5
Rezultati posamičnih dvobojev:
Jakob Gaber - Blaž Bizjak 2:6, 1:6
Matjaž Štoleker - Goran Djurdjevič 1:6, 1:6
Matjaž Maček - Matej Rus 3:6, 2:6
Anže Zorc - Ivor Lovrak 1:6, 0:6
Primož Popovič - Karlo Pin-tarič 6:0, 6:1
Maček/Popovič - Djurde-vič/Adamčič 6:7(8), 6:1, 10:8 Šribar/Širca - Lovrak/ Krajnc 1:6, 1:6.
(Sobota) in tako med posamezniki končal na mestih od 17. do 32. Enak dosežek je uspel Anji, saj je z 0:3 izgubila z Majo Milenovsko (Ar-rigoni). Darko je po zelo dobri igri najprej s 3:1 premagal Jana Pleterskega (Muta), nato pa v osmini finala izgubil s Tilnom Novakom (Krka) in se tako uvrstil od 9. do 16. mesta.
V dvojicah sta Darko in Žan dosegla dve zmagi in en poraz, kar je zadoščalo za uvrstitev od 9. do 16. mesta. Anja je v dvojicah igrala skupaj s Tejo Alegro (Maribor), s katero sta se uvrstili od 17. do 32. mesta. V mešanih dvojicah sta Darko in Anja dvakrat zmagala in izgubila šele v osmini finala.
Danilo Klajnšek
pod vodstvom trenerja Zorana Krajnca gostovali v Slovenskih Konjicah in domačine ugnali z rezultatom 5:2.
V soboto, 15. 5., bodo od 9. ure naprej Ptujčani na domačih igriščih v Termah Ptuj gostili ekipo Krškega, ki je v 1. krogu tesno (3:4) izgubila v Velenju.
Sven na turnirju v Čakovcu
Član TK Terme Ptuj Sven Lah je prejšnji teden nastopil na močnem mednarodnem turnirju U-12 evropske serije v Čakovcu. V žrebu je imel precej smole, saj se je že v 1. krogu pomeril z enim najboljših Avstrijcev, Mathiasom Haimom. Slednjemu se je Sven odlično upiral, končni rezultat pa je bil 5:7, 3:6 v korist Haima, ki se je na koncu prebil med štiri najboljše (skupaj je nastopilo 64 igralcev).
Sven je igral v konkurenci dvojic skupaj s članom AS Litija Gregom Kokaljem (ta se je med posamezniki uvrstil v finale!). Slovenca, ki zasedata 1. in 2. mesto na lestvici TZS U-12, sta bila uspešna, saj sta se z dvema zmagama uvrstila v polfinale; tam sta ju premagala Avstrijca Haim (!) in Gabriel.
JM
Igrišče za golf Ptuj bo od petka do nedelje prizorišče tretjega Slovenija opna, turnirja za poklicne igralce, ki se bodo pod okriljem serije Alps tour merili za 40.000 evrov nagradnega sklada. Med 127 prijavljenimi igralci bo tudi 20 Slovencev, ki bodo skušali izboljšati do zdaj najvišjo slovensko uvrstitev, 9. mesto Gregorja Slabeta.
Andrej Bauman, predsednik organizacijskega odbora, je na tiskovni konferenci pred turnirjem povedal, da je letošnje število prijavljenih igralcev rekordno, več kot 120: »To pomeni, da smo na pravi poti in da se igralci radi vračajo v najstarejše slovensko mesto.« Celoten proračun turnirja znaša 120 tisoč evrov, nagradni sklad za igralce pa 40 tisoč. Razdelili si ga bodo vsi, ki se bodo uvrstili v drugi del tekmovanja, v rez. Zmagovalec bo prejel 5800 evrov.
Glavna slovenska aduta za visoko uvrstitev bosta domačin Matjaž Gojčič in Grega Slabe, lani najvišje uvrščen sloven-
Minuli konec tedna je bila v Plznu na Češkem tradicionalna 41. Velika nagrada Plzna v disciplinah z zračnim in MK-orožjem. Tekmovanje so strelci izkoristili za dobro predpripravo na sezono svetovnih pokalov, med njimi bo en turnir v začetku julija potekal tudi v Beogradu in vrhunec letošnje sezone - jubilejno avgustovsko 50. svetovno prvenstvo v vseh disciplinah - v Munchnu. Zaradi pomembnosti tekmovanj, ki še sledijo, je v Plznu tekmovalo izjemno veliko strelcev, v vsaki kategoriji vsaj po 100-160 strelcev!
Slovenska odprava je štela devet članov, od tega pet strelcev s puško in štiri s pištolo, med njimi pa je bil tudi Ptujčan Boštjan Simonič. Slednji je med slovenskimi strelci vknji-žil dve najboljši uvrstitvi in se z zračno pištolo s 569 krogi uvrstil na 53. mesto, v njemu ljubši disciplini MK-pištole proste izbire pa je s 541 krogi osvojil 49. mesto. "Za GP v Plznu sem bil dobro pripravljen, samozavest za dober nastop sem črpal iz zadnjih dobrih treningih pred odhodom, kjer sem padel v takšen avtomatizem, da skorajda izven devetice nisem imel zadetkov. Dobro sem nastopal tudi na izbirni kontrolki in zaradi tega sem si zastavil cilj, da v Plznu z MK pištolo dosežem 548 krogov. To se mi sicer ni izšlo, ciljni rezultat pa sem zapravil prav z zadnjo slabo serijo 87 krogov. Nastopali smo ob 12. uri in zaradi hladnejše vremenske napovedi za tisti dan smo se strelci dobro pripravili na mraz. Vendar so se temperature do opoldneva le nekoliko bolj dvignile in takoj je bilo lažje nastopati. Začel sem dobro, nadaljevanje je bilo še boljše, nato pa slab zaključek z zadnjo serijo. Škoda, z zadnjimi štirimi streli sem pokvaril zelo dobro osnovo. Čez celotno tekmovanje sem imel dovolj desetic, da
ski igralec na Alps touru. »Za slovenske igralce je takšen turnir izjemnega pomena, saj je to edina priložnost, da pred domačo publiko in na igrišču, ki ga vsi dobro poznamo, na-
bi lahko še bolj potegnil v višino, vendar sem naredil tudi tri večje napake, kar mi je pobralo nekaj plusa. Ker pa gre za disciplino, kjer se strelja na petkrat daljšo razdaljo kot z zračno pištolo, se tudi napake petkrat bolj kaznujejo in tako hitro pade kakšen strel ne samo v osmico, temveč tudi v šestico. Z zračno pištolo nisem imel velikih pričakovanj, saj po DP nisem treniral te discipline, na koncu pa mi je uspelo ustreliti še solidnih 569 krogov. V zadnjem času tako vso pozornost posvečam samo treningom z MK-pištolo, kjer je treba veliko trenirati, in ko dobiš tisti pravi občutek, ko padeš not, je super,« je po vrnitvi iz Plzna svojo izkušnjo z nami delil Boštjan Simonič.
Od ostalih slovenskih strelcev z MK-pištolo je Peter Tkalec s 537 krogi osvojil 57. mesto, Andrej Brunšek je s 529 krogi pristal na 70. mestu, Rok Ivanc je s 521 krogi osvojil 79. mesto, zmagal pa je nam dobro
redimo odmeven rezultat. Pohvala prirediteljem, ki so letos glede na možnosti izjemno dobro pripravili igrišče. Glede pričakovanj lahko rečem, da je osnovni cilj uvrstitev v rez,
znani Damir Mikec iz Srbije s 570 krogi. Z zračno pištolo je Simonič s 569 krogi osvojil 53. mesto, 61. Peter Tkalec 567, 91. Andrej Brunšek 556, 95. Rok Ivanc 553 krogov, zmagal je Nemec Florian Schmidt s 586 krogi, Damir Mikec pa je z zaostankom pičlih dveh de-setink s 584 krogi in finalom 102,0 moral zadovoljiti z drugim mestom.
Od ostalih članov slovenske reprezentance je za največje veselje, z dvema uvrstitvama v finale, poskrbel povratnik po poškodbi kolena Robert Markoja, razcefrani meniskus pa mu je odlično oskrbel priznani ptujski kirurg in prav tako strelec Teodor Pevec. Markoja je najprej v disciplini MK-puške 60 leže dosegel vzpodbudnih 595 krogov in se uvrstil na dobro 20. mesto, 42. Mitja Žižmond 593, 99. Želj-ko Moičevic 587, nato je ekipni evropski prvak iz Osijeka v nadaljevanju z MK-puško 3 x 40 strelov s 1169 krogi dosegel
tam pa je vse možno,« je povedal Matjaž Gojčič, ki je zaradi poškodbe podrebrne mišice izpustil zadnja dva turnirja v Avstriji.
JM
tretji rezultat kvalifikacij(121 strelcev!), zaradi nekoliko slabšega finala s 94,8 krogi pa je na koncu osvojil še vedno izvrstno 6. mesto. Piko na i pa je postavil predzadnji dan tekmovanja, kjer je v svoji najšibkejši disciplini z zračno puško znova odlično nastopil in si s 595 krogi še drugič pristreljal finalni nastop, na koncu pa z dodatnimi 99,6 kroga osvojil 8. mesto, 23. Željko Moičevic 592, 97. Mitja Žižmond 576 krogov. Med članicami z zračno puško je odlično nastopala tudi aktualna državna prvakinja Kaja Repič, ki se je hrabro borila v zahtevni konkurenci in s 396 krogi osvojila 12. mesto, 111. Renata Oražem Vršič 384 krogov. Zmagala je Nemka Beate Gauss s 400 krogi in najboljšim finalom 102,4! Tekmovanju v Plznu se je zaradi službenih obveznosti morala odpovedati Ptujčanka Majda Raušl.
Simeon Gonc
Teniške novičke
Zmagovalen začetek ligaških tekmovanj TK Terme Ptuj
Strelstvo m GP Liberation Plzen
Boštjan Simonič zadovoljen z nastopom
Foto: Simeon Gone
Slovenska reprezentanca na Veliki nagradi v Plznu, skrajno levo Boštjan Simonič
Nogomet • Skupščina MNZ Ptuj
Opravljeno delo ocenili kot uspešno
Predstavniki nogometnih klubov in društev Medobčinske nogometne zveze Ptuj so se zbrali na svoji redni delovni skupščini. Pregledali so delo v preteklem letu in podali enotno oceno, da so bili doseženi pričakovani rezultati. Največ pohval je bilo namenjenih pridobitvam na področju športne infrastrukture, kjer so klubi v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi na državnih ter mednarodnih razpisih pridobili veliko sredstev. Ob posodabljanju igrišč in spremljajočih objektov je bil največji napredek storjen pri pridobivanju igrišč z umetno travo. V zadnjem obdobju so bila v okviru MNZ Ptuj pridobljena tri velika igrišča z umetno travo (Ptuj, Kidričevo, Slovenska Bistrica) in številna mala igrišča z umetno travo (Stojnci,
Videm, Slovenska Bistrica, Polj-čane, Cirkulane, Destrnik), ki so enakomerno porazdeljena po celotnem področju MNZ Ptuj. Na tekmovalnem področju so ekipe zastopane v vseh rangih tekmovanja NZS, tako v moški kot ženski konkurenci. Primerna je zastopanost tudi na področju malega nogometa - futsala.
Delegati so soglasno potrdili realizacijo programa dela za leto 2009 in finančnega plana za leto 2010, ki predvideva več prihodkov in odhodkov, ker vodstvo MNZ Ptuj v tem letu prevzema vodenje 3. SNL - vzhod in Štajerske lige. Nekoliko so tudi dopolnili in spremenili obstoječi pravilnik o priznanjih. Svečani del skupščine pa so predstavljale podelitve priznanj v skladu s pravilnikom o priznanjih
Mali nogomet
DMN Lenart
A-liga
Rezultati 17. kroga (9. 5., organizator: ŠND Old Boys ml.): ŠND
Old Boys ml. - ZGD Slikopleskarstvo Branko Goričan 2:4 (2:0), KMN Sv. Ana ml. - ŠD Cerkv. Lotos ml. 3:0 (b. b.), Orfej - ŠD Zavrh 2:8 (0:3), KMN Sv. Trojica Legija - ŠD Vitomarci 3:5 (1:0), ŠD Trnovska vas - M-trgovina Lormanje 1:2 (1:1).
1. ŠD ZAVRH 17	14	1	2	89:33	43
2. SLIK. GORIČAN 17 13		1	3	104:54	40
3. M-T. LORMANJE 17 12		2	3	95:61	38
4.TRNOVSKA VAS 17	8	2	7	63:58	26
5. SV. ANA ml. 17	8	1	8	67:53	25
6. OLD BOYS ml. 17	7	0	10	75:95	21
7. SV. TROJICA-L. 17	6	2	9	64:60	20
8. VITOMARCI (-1) 17	5	2	10	57:70	16
9. ORFEJ 17	3	2	12	50:97	11
10. CERKVENJAK 0	0	0	0	0:0	0
RLMN Haloze
REZULTATI 4. KROGA (odigrano v Vareji): ŠD Ptujska Gora - Pice-rija Špajza 10:1, ŠD Žetale - ŠD Medvedce 3:3, ŠD Stopno - Picerija Gurman 1:3, Planjsko - ŠD Cirkov-ce 3:1, Stoperce - ŠD As Evroav-to 1:15, ŠD Rim - ŠKD Sestrže 5:1.
1 PLAJNSKO 4 4 0 0 20:1 12
Ekipa ŠD Cerkvenjak Lotos ml. je izključena iz ligaškega tekmovanja.
B-liga
Rezultati 19. kroga (9. 5.; organizator Bavaria-It-Pernica): Bava-ria-It-Pernica - KMN Vitomarci 10:0 (3:0), ŠD Pernica - KMN Slovenske gorice 2:2 (1:1), ŠD Žerjavci - ŠD Kenguru Ilkos 3:2 (3:1), KMN Sv. Trojica II - DMNR Sandb. Faž-Vartom 2:11 (2:3), KMN Cerkvenjak Pri Antonu ml. III - KMN Sv. Trojica 2:10 (2:2), ŠD Selce - KMN Zavrh veterani 3:9 (0:4).
1.	SV. TROJICA 18 16 0 2 201:52 48
2.	IT-PERNICA 18 15 1 2 135:51 46
3.	DMNR SANDB. 18 13 2 3 100:65 41
4.	ŠD PERNICA 17 10 2 5 79:72 32
5.	VITOMARCI 17 9 1 7 75:61 28
2.	AS EVTOAVTO 4
3.	ŠD RIM 4
4.	ŠD MEDVEDCE 4
5.	PIC. GURMAN 4
6.	PTUJSKA GORA 4
7.	ŠD STOPNO 4
8.	ŠD ŽETALE 4
9.	ŠKD SESTRŽE 4
10.	ŠD CIRKOVCE 4 11 PIC. ŠPAJZA 4 12. STOPERCE 4
3 1	0
3 0	1
2 2	0
2 1	1
2 0	2
1 2	1
1 1	2
1 1	2
1 0	3
0 0	4
0 0	4
24:6 13:5 15:8 11:11 17:12 9:8 12:8 10:14 10:18 6:21 4:39
Zaradi slabih vremenskih razmer so srečanja 5. kroga prestavili na kasnejši termin, v petek pa bodo na Bregu odigrana srečanja 6. kroga. Pari so naslednji: 20.00 ŠD Med-vedce - As Evroavto; 20.40 ŠD Stopno - ŠD Cirkovce; 21.20 Plajnsko - ŠD Rim; 22.00 Stoperce - Picerija Gurman; 22.40 ŠD Žetale - Picerija Špajza; 23.20 ŠD Ptujska Gora -ŠKD Sestrže.
Danilo Klajnšek
Prejemniki nagrad s predsednikom MNZ Ptuj mag. Stankom Gla-žarjem
MNZ Ptuj. Letos so jih prejeli: Mirko Bohl (NK Grajena) - priznanje MNZ Ptuj; Bojan Brodnjak (NK Boč Poljčane) in Janez Tašner (NK Graje-
na) - plaketo MNZ Ptuj. Častni član MNZ Ptuj je postal Anton Korošec (NK Boč Poljčane).
Danilo Klajnšek
6. ZAVRH - VET.	17	8	2	7	70:68	26
7. ŠD ŽERJAVCI	18	6	3	9	48:74	21
8. KENGURU-ILK.	17	6	1	10	67:69	19
9. SLOV. GORICE	18	4	4	10	51:85	16
10. CERKV. ml.III	17	5	1 11		57:94	15
11. ŠD SELCE	18	4	2	12	56:124	14
12. SV. TROJICA II	18	2	2	14	57:152	8
13. NK GOČOVA	5	0	1	4	23:39	1
					UR	
Ekipa Plajnsko (na fotografiji) je s štirimi zaporednimi zmagami v vodstvu Rekreacijske lige malega nogometa Haloze.
Bowling • Podjetniška liga
Tames do lepe prednosti
Derbi kroga je pripadel ekipi db Transporta, ki je tesno ugnala VGP Drava in se izenačila z njimi po številu točk v skupnem seštevku. Vsi ostali dvoboji so se končali z visoko zmago ene od ekip; to je uspelo tudi ekipi Tamesa, ki se je zavihtela na 1. mesto. Med posamezniki je bil najboljši Silvo Strauss, ki pa je začel izredno slabo - v prvi igri je podrl le 113 kegljev. Nadaljevanje je bilo več kot odlično ...
Rezultati 10. kroga: VGP Drava - db Transport 3:5, Talum - Saška bar 7:1, Garant zavarovanje - PSS 7:1, Tames - MP Ptuj 8:0, Čisto mesto Ptuj - Ilkos Candles 1:7, DaMoSS - Elektro Maribor 7:1, DaMa-Fin - Radio-Tednik Ptuj 2:6, Bowling center Ptuj - Mestna občina Ptuj 2:6.
1.	TAMES	10 2670 61 168,6
2.	VGP DRAVA 10 2663 56 169,1
3.	DB TRANSPORT 10 2721 56 168,7
4.	DAMOSS	10 2798 55 167,7
5.	MESTNA OBČ. PTUJ 10 2462 50 154,0
6.	TALUM	10 2657 47 159,6
7.	SAŠKA BAR 10 2398 45 160,3
8.	ILKOS CANDLES 10 2471 43 152,8
9.	PSS	10 2431 41 154,3
10.	BOWLING C. PTUJ 10 2257 40 158,0
11.	RADIO -TEDNIK 10 2303 37 154,0
12.	GARANT ZAVAR. 10 2578 34 146,0
13.	MP PTUJ 10 2072 26 142,4
14.	ČISTO MESTO 10 2234 21 139,2
15.	ELEKTRO MB 10 2321 17 135,7
16.	DA-MA-FIN 10 1977 11 124,6
Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Silvester Karl Strauss (DaMoSS) 749 , 2. Milan Berghaus (db Transport) 738, 3. Sebastijan Kotnik (db Transport) 737, 4. Tadej Vreže (MO Ptuj) 730, 5. Branko Ke-lenc (VGP Drava) 722, 6. Robert Šegula (Tames) 713, 7. Branko Šmigoc (Garant zavarovanje) 707, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 701, 9. Robert Merlak (Talum) 696, 10. Jani Kramar (DaMoSS) 690.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (db Transport) povprečje 189,1, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,6, 3. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 181,2, 4. Robert Šegula (Tames) 176,9, 5. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 176,6, 6. Andrej Vajda (DaMoSS) 176,6, 7. Igor Vidovič (Tames) 175,5, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 173,4, 9. Aleš Korošec (db Transport) 172,8, 10. Milan Berghaus (db Transport) 171,0.
Pari 11. kroga: ponedeljek, 17. 5., ob 19.00: DaMoSS - M P Ptuj, Tames - PSS, VGP Drava - Mestna občina Ptuj, Da-Ma-Fin - Talum; torek, 18. 5., ob 19.00: db Transport
-	Garant zavarovanje, Ilkos Candles
-	Bowling center Ptuj, Saška bar -Čisto mesto Ptuj, Radio-Tednik Ptuj
-	Elektro Maribor.
JM
Nogomet • liga U-14
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 26. KROGA: Aluminij - Brežice 0:2, NŠ Poli Drava - Železničar 0:4, CM Celje - Pobrežje Gra-dis 0:2, Mura 05 - Nafta 0:4, AHA EMMI Bistrica - Simer šampion 0:3, Rudar Velenje - Dravograd 3:1, Maribor Branik - Dravinja 4:0, Tehnostroj Veržej - Nissan Ferk Jarenina 4:1.
1. MARIBOR BR.	26	24	1	1	102:9	73
2. BREŽICE	26	18	3	5	58:33	57
3. SIMER ŠAMP.	26	18	3	5	55:27	57
4. TEHNO. VERŽEJ 26		14	3	9	61:51	45
5. CM CELJE	26	13	3	10	57:33	42
6. DRAVINJA	26	12	6	8	59:36	42
7. NŠ POLI DRAVA 26		14	0	12	37:40	42
8. MURA 05	25	13	1	11	42:40	40
9. ŽELEZNIČAR	26	10	2	14	40:69	32
10. DRAVOGRAD	26	10	1	15	43:49	31
11. RUDAR (V)	26	9	3	14	30:47	30
12. NAFTA	26	9	1	16	45:56	28
13. ALUMINIJ	26	9	1	16	38:63	28
14.	POBREZJE GR. 25 8 1 16 27:63 25
15.	F. JARENINA 26 7 3 16 30:57 24
16.	A. E. BISTRICA 26 1 4 21 9:70 7 ALUMINIJ - BREŽICE 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Krajnc (29), 0:2
Jelovšek (52)
ALUMINIJ: Klasinc (Šešo), Finž-gar, Novačan, Kelc, Cafuta, Mesarič (Ornik), Novak, Gerečnik (Buhin), Podbežnik (Klobučar), Koren (De-beljak), Špehonja. Trener: Vladimir Ripak.
NŠ POLI DRAVA - ŽELEZNIČAR 0:4(0:2)
STRELEC: 0:1 Petek (21), 0:2 Petek (30), 0:3 Petek (40), 0:4 Petek (55)
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Šo-štarič (Majcen), Pihler (Zamuda-Ho-vat), Jaušovec, Ž. Krajnc, S. Krajnc (Fleten), Vrbanec, Zupanič, Hamer-šak, Rogina (Pajnkiher), A. Krajnc. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 36. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Olimpija - Labod Drava, Maribor - Interblock, Nafta - Luka Koper, Domžale - CM Celje, Rudar Velenje - HIT Gorica.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 27. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Krško - Aluminij, Primorje -Triglav Gorenjska, Garmin Šenčur - Dravinja Kostroj, Livar - Mura 05, MU Šentjur - Bela krajina.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Koroška Dravograd - Tehnostroj Veržej, Malečnik - Paloma, Zreče - Kovinar Štore, Tehnotim Pesnica - Mons Claudius; NEDELJA ob 17.00: Čarda - Tromejnik G Kalamar, Simer šampion - Stojnci, Šmartno - Odranci.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Boč Poljčane - KIV Vransko, GIC Gradnje Rogaška - Peca, AHA EMMI Bistrica - Šoštanj, Koroške gradnje - Trgovine Jager, LKW Jack Gerečja vas - Podvinci, Partizan Fram - Pohorje; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Carrera Optyl Ormož.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Oplotnica, Pragersko - Skorba, Markovci - Apače; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Rogoznica, Zavrč - Dornava, Središče - Videm.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tržec - Makole, Hajdoše - Lovrenc, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Cirkulane, Slovenja vas - Podlehnik.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
SKUPINA VZHOD: PARI 12. KROGA - PETEK ob 18.00: Dornava -Ormož, Stojnci - Bukovci, Markovci - Gorišnica.
SKUPINA CENTER: PARI 12. KROGA - PETEK ob 18.00: Videm - Podlehnik, Apače - Skorba.
SKUPINA ZAHOD: PARI 12. KROGA - PETEK ob 18.00: Pohorje Oplotnica - Prepolje, Zgornja Polskava - Polskava, Boč - Lovrenc.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
27. KROG: Simer šampion - Aluminij (sobota ob 16.30), Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava (nedelja ob 16.30).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
27. KROG: Simer šampion - Aluminij (sobota ob 14.30), Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava (nedelja ob 14.30).
LIGA U 14-VZHOD
27. KROG: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje (v petek ob 17.00), Simer šampion - Aluminij (nedelja ob 11.00).
Futsal
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
6. KROG: FC Krona bar - Tomi Pres Bronx (v petek ob 20.00 v ŠD Center), Nazarje Glin - Sevnica.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 9. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje - Slovan, Gorenje - Cimos Koper.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 10. KROGA: Krka - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00), Krim Mercator - Olimpija, Zagorje GEN I - Celeia Žalec.
V NEDELJO FINAL FOUR ZA MDB JERUZALEMA
V nedeljo, 16. maja 2010, bo v Škofji Loki v športni dvorani Poden odigran zaključni turnir državnega prvenstva za mlajše dečke B (letniki 1998 in mlajši). Za naslov državnega prvaka se bodo potegovale ekipe: RK Merkur, RK Mokerc Ig, RK Gorenje, RK Jeruzalem.
Ormožani se že v soboto, 15. maja, odpravljajo v Radovljico, kjer bodo v miru pričakali zaključni turnir. V taboru Jeruzalema upajo, da bodo sanirane vse poškodbe in da bodo mladi Ormožani lahko zaigrali v najmočnejši zasedbi. Na pot gre 18 igralcev: Kevin Caf, Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman (vratarji); Nino Ulaga, Tilen Kosi, Gašper Horvat, David Lukner, Timon Grabovac, Filip Luci, Miha Kavčič, Dominik Ozmec, Nejc Zidarič, Martin Hebar, Rene Plavec, Matej Niedorfer, Renato Kozel, Lan Voršič, Luka Voljč, trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič. Zanimivo, da so lani na isti datum (16. maj 2009) naslov državnih prvakov v Ljubljani v kategoriji mlajših dečkov B osvojili ormoški letniki 1997. Se lahko zgodba ponovi? Odgovor bomo dobili v nedeljo okrog 16. ure. Razpored tekem Jeruzalema:
ob 10.30: Merkur - Jeruzalem, ob 12.30: Jeruzalem - Gorenje, ob 14.30: Jeruzalem - Mokerc Ig, ob 16.15: podelitev nagrad in priznanj.
MLAJŠE DEKLICE A ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ NA ZAKLJUČNEM TURNIRJU V KOPRU
Mlajše deklice A ŽRK Mercator Tenzor Ptuj čaka v soboto, 15. maja, zaključni turnir v Kopru. Ptujska dekleta so bila prepričljivo najboljša ekipa na Vzhodu, kar je optimističen podatek pred končnico. Držimo pesti, da bo dekletom uspelo, pri tem pa bodo deležne tudi velike podpore staršev, ki bodo tudi tokrat z njimi na tribuni.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Plavanje • Na Ptuju največji miting v Sloveniji
Plavalni klub Terme Ptuj tradicionalno organizira plavalni miting, ki bo v soboto in nedeljo, 15. in 16. maja, v ptujskih termah. Gre za največji plavalni dogodek v Sloveniji, saj je prijavljenih več kot 770 plavalcev in plavalk.
Predsednik organizacijskega odbora Franjo Rozman je pred tekmovanjem povedal: »Zadovoljni smo z dosedanjim potekom priprav na ta miting, ki je tokrat privabil tekmovalce iz osmih držav in 30 klubov: Nemčije, Hrvaške, Srbije, Rusije, Estonije, Slovaške, Madžarske in seveda Slovenije. Poleg Slovencev so zelo številčno zasedbo prijavili Hrvati, znova pa so se vabilu odzvali iz pobratenega mesta Burghausen, ki tokrat prihajajo na Ptuj s 23-člansko zasedbo. Veseli me, da se številni klubi iz leta v leto vračajo na Ptuj, kar je potrdilo, da se tukaj dobro počutijo.«
Mitinga se bodo udeležili tudi nekateri najboljši svetovni plavalci, ki so se že večkrat mudili na pripravah na Ptuju. Najbolj znani med njimi so:
-	Peter Mankoč (Slovenija) - večkratni Evropski in svetovni rekorder, evropski in svetovni prvak v disciplinah 100 mešano in 100 delfin;
-	Milorad Čavič (Srbija) - svetovni prvak in rekorder na 50 delfin, nosilec srebrnega odličja z olimpijskih iger v Pekingu 2008;
-	Evgeny Korotiškin (Rusija) - svetovni rekorder in evropski prvak v disciplini 100 m delfin in
-	Nadja Higl (Srbija) - aktualna svetovna prvakinja v disciplini 200 prsno, Rim 2009.
Tekmovanje se bo v soboto dopoldan začelo ob 9. uri, popoldanski del predvidoma ob 15. uri, v nedeljo pa znova ob 9. uri.
Atletika • Odprtje atletskega stadiona v Ormožu
V	soboto, 15. maja 2010, s pričetkom ob 9. uri v Športnem parku Mestna graba vas Občina Ormož, Osnovna šola Ormož in Atletski klub Ormož vabijo na odprtje atletskega stadiona v Ormožu.
Program: kulturni program OŠ Ormož, nagovor župana in odprtje stadiona, predstavitev znanih slovenskih atletov, medobčinsko prvenstvo OŠ v atletiki, pohod za starše in učence vrtca in razredne stopnje, podelitev medalj.
Kasaštvo • V nedeljo četrti tekmovalni dan
Kasaški klub Ljutomer bo v nedeljo pripravil četrti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone - že tretjega na ljutomerskem hipodromu. Tokratne dirke - v šestih točkah sporeda bo nastopilo 46 kasačev, ki se bodo pomerili na 2100 metrov dolgi stezi - bodo v znamenju praznovanja 135-letnice ustanovitve Društva za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru (predhodnik današnjega KK Ljutomer). Osrednja dirka bo posvečena pred letom dni preminulem Marku Slaviču st., enemu največjih rejcev pri nas in hkrati odličnem tekmovalcu z osvojenimi številnimi lovorikami na domačih in tujih hipodromih.
Radenci • V soboto maraton Treh src
V	Radencih bo v soboto potekal že 30. maraton Treh src. Prireditev bodo ob 8.00 uri odprli z 20. pohodom Treh src, ob 9.25 bodo štar-tali paraplegiki, pet minut pozneje pa bo pričetek osrednjega teka na 42.195 km in 21.098 km. Ob 9.40 bo štart teka na 10 in 5,5 km, najmlajši udeleženci - Veveričke in Srčki pa bodo svoj tek pričeli ob 15.30.
Šah • 1. A državna liga
Šahisti ptujskega šahovskega društva Tehcenter Ptuj bodo v nedeljo, 16. maja, igrali srečanje 2. kroga v 1. A državni ligi. V prostorih društva v Dravski ulici 18 se bodo od 11. ure naprej merili z ekipo Šahovskega društva Podpeč. Vabljeni!
Nogomet • Turnir NŠ Poli Drava U-6, U-8 in U-10: v soboto na Ptuju kar 40 ekip
Na ptujskem Mestnem stadionu In igrišču za umetno travo bo v soboto, 15. maja, zelo živahno. Domača Nogometna šola Poli Drava namreč organizira velik turnir mlajših selekcij v kategorijah do 6, 8 In 10 let starosti. Turnir se bo pričel ob 10. url, zaključni boji pa bodo na sporedu po 17. url.
V	kategoriji U-G bo tekmovalo 8 ekip, ki bodo razdeljene v dve skupini.
Skupina A: Aluminij, Rudar Velenje, Golgeter Hajdina, Poli Drava 1;
Skupina B: Mura 05, Dravinja, Simer šampion, Poli Drava 2.
V	konkurenci U-8 bo nastopilo 16 ekip, ki so razdeljene v 4 skupine. Širši javnosti se bodo poleg dveh ekip domače nogometne šole predstavile še bližnje ekipe iz Kidričevega, Vidma, Hajdine, Ormoža in Zlatoličja.
Skupina A: Nafta, Aluminij, Jarenina, Poli Drava 1;
Skupina B: Rudar Velenje, Ormož, Fotex, Poli Drava 2:
Skupina C:Zlatoličje, Simer šampion, Železničar, Hajdina Drava;
Skupina D: Maribor, Dravinja, Domžale, Videm Drava.
Tudi v starostni kategoriji U-10 bo tekmovalo 16 ekip.
Skupina A: Zlatoličje, Nafta, Bistrica, Poli Drava;
Skupina B: Golgeter Hajdine, Rudar Velenje, Dravinja, Jarenina;
Skupina C: Simer šampion, Ormož, Domžale, Mura 05;
Skupina D: Železničar, Aluminij, Fotex, Triglav.
Vabljeni k ogledu tekem mladih nadebudnežev, ki vedno postrežejo z atraktivnimi in domiselnimi vložki.
JM, KU, NŠ
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Kekov širši seznam nogometašev za SP
Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je danes objavil širši seznam 30 nogometašev, na katere bo računal na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Med njimi je že znano okostje izbrane vrste, ki je uspešno prestala kvalifikacije za SP 20l0, in pa tudi nekaj novincev, med njimi pričakovano tudi Tim Matavž.
Ob napadalcu Groningena si je poziv prvič prislužil tudi
vratar Gallipolija Jan Koprivec, enako velja tudi za bodočega branilca Maribora Aleksandra Rajčeviča, v izbrano vrsto pa se med drugim vračajo vezi-sti Mirnes Šišic, Darjan Matic in Dare Vršič ter napadalec Stockholma Miran Burgič.
Sicer pa je Kek na seznam uvrstil štiri vratarje, po deset branilcev in vezistov ter šest napadalcev. Ti bodo v Mariboru opravili zdravniške preglede in testiranja. Ta seznam bo
Foto: Črtomir Goznik
Selektor Matjaž Kek je objavil seznam 30 nogometašev, ki še lahko računajo na nastop na SP v JAR. Tja jih bo odpotovalo 23.
Foto: Črtomir Goznik
Eden izmed štirih nogometašev na seznamu, ki igrajo v 1. SNL, je Aleksander Rajčevič (Koper, levo).
selektor 21. maja skrčil na šest-indvajseterico, ki bo odšla na priprave v Brunico. Končni seznam 23 nogometašev, ki bodo v slovenskem dresu igrali na SP proti Angliji, Alžiriji in ZDA, bo Kek objavil v začetku junija.
»Na seznamu so vsi, ki so dosegli ta velik uspeh in se uvrstili na SP. Ogrodja ekipe nikakor ne mislim menjati, to ni moj stil. Razumljivo je, da sem dodal nekaj posameznikov, ki so si to zaslužili z dobrimi pred-
stavami, jasno pa je, da nimamo neskončnega izbora kvalitetnih igralcev. Veseli me, da je zdravstveno poročilo zaenkrat prazno, tako da lahko računamo na vse kandidate. Pred nami so individualna testiranja, podrobni zdravniški pregledi ter individualni treningi, na podlagi teh rezultatov pa bom kasneje skrčil seznam,« je povedal Kek.
sta, JM
Širši seznam selektorja Keka:
-	vratarji:
Samir Handanovic (14. 7. 1984, Udinese), Jasmin Handanovic (28. 1. 1978; Mantova), A. Šeliga (1. 2. 1980, Sparta Rotterdam), Jan Koprivec (17. 7. 1988, Gallipoli);
-	branilci:
Bojan Jokic (17. 5. 1986, Chievo), Marko Šuler (9. 3. 1983, Gent), Boštjan Cesar (9. 7. 1982, Grenoble), Branko Ilic (6. 2. 1983, Lokomotiva Moskva),
Matej Mavrič-Rožič (29. 1. 1979, Koblenz), Dejan Kelhar (5. 4. 1984, Cercle Brugge), Elvedin Džinic (25. 8. 1985, Maribor), Mišo Brečko (1. 5. 1984, Köln), Aleksandar Rajčevič (17. 11. 1986, Koper), Suad Filekovic (16. 9. 1978, Maribor); - zvezni igralci:
Andraž Kirm (6. 9. 1984, Wisla Krakov), Andrej Komac (4. 12. 1979, Maccabi Tel-Aviv), Rene Krhin (21. 5. 1990, Inter), Mirnes Šišic (8. 8. 1981, Giannina), Darjan Matic (28. 5. 1983; Rapid Bucharest),
Dare Vršič (26. 9. 1984, Koper), Dalibor Stevanovic (27. 9. 1984, Vitesse), Robert Koren (20. 9. 1980, WBA), Aleksander Radosavljevic (25. 4. 1979, Larisa), Valter Birsa (7. 8. 1986, Auxerre), - napadalci:
Milivoje Novakovic (18. 5. 1979, Köln), Zlatko Dedic (5. 10. 1984, Bochum), Zlatan Ljubijankic (15. 12. 1983, Gent), Nejc Pečnik (3. 1. 1986, Nacional Funchal), Miran Burgič (25. 9. 1984, AIK Solna), Tim Matavž (13. 1. 1989, Groningen).
Šolski šport • Spomladanski medobčinski kros
Ekipno najboljši na OŠ Videm in OŠ Juršinci
Osnovna šola Cirkulane-Zavrč in Zavod za šport Ptuj sta v torek, 20. 4., v Zavrču izvedla šolsko prvenstvo v krosu. Udeležba je bila letos skromnejša kot prejšnja leta, posebej je bilo to opazno v srednješolski konkurenci. Tek je potekal po razgibanem terenu v osrčju haloških goric, kar je od tekmovalcev zahtevalo dobro telesno pripravljenost. V seštevku ekip so Imeli največ uspeha učenke iz Jur-šlncevin učenci Iz Vidma pri Ptuju. Rezultati:
Učenke 1.1999: 1. Maja Bedrač (Breg), 2. Janin Gomllšak (Juršinci), 3. Julija Topolovec (Videm). Učenci
1.	1999: 1. Rok Koderman (Breg),
2.	Tilen Petrovič (Mladika), 3. Uroš Krajnc (Videm).
Učenke 1.1998:1 Špela Nahber-
ger (Videm), 2. Sara Lorenčič (Juršinci), 3. Živa Bombek (Ljudski vrt). Učenci l. 1998: 1. Boštjan Nahber-ger (Breg), 2. Grega Pavlovič (Mladika), 3. Blaž Lovenjak (Videm).
Učenke l. 1997: 1. Maja Rajh (Juršinci), 2. Tjaša Žgavc (Ljudski vrt), 3. Mirjana Gabrovec (Juršinci). Učenci l. 1997: 1. Sergej Polanec (Destrnik-Tr. vas), 2. Sebastjan Pajnkiher (Videm), 3. Jan Čeh (Ljudski vrt).
Učenke l. 1996: 1. Doroteja Domjan (Cirkulane-Zavrč), 2. Neja Krajnc Domiter (Ljudski vrt), 3. Petra Lozinšek (Ljudski vrt). Učenci l. 1996: 1. Luka Medic (Mladika), 2. Alen Plajnšek (Videm), 3. Tilen Ivano-vič (Videm).
Učenke l. 1995: 1. Špela Bedrač (Destrnik-Tr. vas), 2. Ines Selinšek
(Destrnik-Tr. vas), 3. Valentina Kme-tec (Ljudski vrt). Učenci l. 1995:
1.	Gregor Cafuta (Videm), 2. Rok Svenšek (Juršinci), 3. Marcel Koren (Videm).
Ekipno učenke: 1. OŠ JURŠINCI,
2.	OŠ LJUDSKI VRT, 3. OŠ VIDEM. Ekipno učenci: 1. OŠ VIDEM, 2.
OŠ JURŠINCI, 3. OŠ DESTRNIK-TR-NOVSKA VAS.
Dijaki l. 1993: 1. Grega Grego-rinčič (SEŠ), 2. Alen Šešo (SEŠ), 3. Aleksander Belšak (Biotehnična šola Ptuj).
Dijakinje l. 1993: 1. Saška Ko-lar (SEŠ), 2. Anisa Znidarič (SEŠ), 3. Nina Kosec (SEŠ).
Dijaki l. 1990: 1. Tomi Gomilšak (SEŠ), 2. Milan Muršič (SEŠ), 3. Leo Čoh (SEŠ).
Dijakinje l. 1990: 1. Simona Pajnkiher (SEŠ), 2. Vanja Cizerl (SEŠ), 3. Nina Kodrič (SEŠ).
UR
Skupinski posnetek učenk in učencev OŠ Juršinci, ki so nastopali na medobčinskem krosu
Rokomet
MDA (1997) Jeruzalema peti v državi
Mlajši dečki A Jeruzalema so v Trbovljah sodelovali na zaključnem turnirju, ki je odločal o mestih 5. do 8. v državi. Na turnirju so sodelovale ekipe Rudarja (lani 4.), Krima iz Ljubljane (lani 3.), Sviša iz Ivančne Gorice ter Jeruzalema iz Ormoža (lani državni prvaki). rmožani so ponovno dokazali napredek v igri glede na druge ekipe in praktično s pol moči in brez poškodovanega Matica To-polovca ugnali svojo konkurenco ter zasedli 5. mesto v državi.
Rezultati: Jeruzalem - Rudar 21:17 (8:7), Jeruzalem - Sviš 25:19 (15:9), Jeruzalem - Krim 23:15 (12:8).
Za Jeruzalem so igrali: Korpič Lesjak, Caf; Kolmančič 23, Kosi 1, Horvat 1, Kavčič 1, Štumberger 17, Lukman 3, Kralj 1, Ozmec 5, Plavec, Ulaga, Petek, Kociper 17. Trener: Mladen Grabovac
Končni vrstni red: 1. Krško, 2. Celje PL, 3. Cimos Koper, 4. Trimo Trebnje, 5. Jeruzalem Ormož, 6. Rudar Trbovlje, 7. Krim Ljubljana, 8. Sviš Ivančna Gorica.
uk
Miklavž pri Ormožu • Šolski glasbeni spektakel
Korak do slave
Učenci in delavci OŠ Miklavž pri Ormožu so v preteklih tednih trdo delali in vadili, da je minuli petek vse potekalo kot po maslu. Finale pevskega tekmovanja Korak do slave je pred polno dvorano uspel v velikem stilu.
Na predtekmovanju se je pomerilo 23 parov, ki so bili sestavljeni iz učenca in starejše osebe, ki več ne drgne osnovnošolskih klopi. Glavni usmerjevalec dogajanja je bil, kot je ob takšnih priložnostih že običaj, Leon Lah. Povedal je, da so bili pevski pari v predtekmovanju zelo dobri, enako je menila tudi strokovna žirija, ki je bila sestavljena iz glasbenih pedagogov. V finale se jih je prebilo 14, ki so se pomerili za naslov najboljšega. Športna dvorana
Ptujska Gora • 6. festival Marijafest
Mladi iz različnih župnij so v popoldanskem delu v organizaciji škofijskega odbora za mlade sodelovali v že tradicionalnem Kvizu mladih ter tako tekmovali v poznavanju življenja svetega arškega župnika Janeza Marije Vianneja po knjigi Wil-helma Hinermanna Svetnik in njegov demon. Opoldne so se zbrali pri skupni maši, ki jo je v ptujskogorski baziliki daroval mariborski nadškof metropolit dr. Franc Karamberger, dogajanje pa so sklenili s popoldanskim Marijafestom - mednarodnim festivalom pesmi v čast Mariji, ki že šesto leto poteka na Ptujski Gori. Festival je povezoval televizijski voditelj Pavle Ravnohrib, poseben gost Marijafesta pa je bil letos popularni slovenski pevec Oto Pestner, ki je občinstvo posebej navdušil, pred pričetkom festivala pa so nastopili tudi zmagovalci prejšnjih festivalov Marijafest in vokalna skupina Žarek.
Sicer pa je nekaj sto obisko-
valcev festivala Marijafest, ki je potekal v baziliki na Ptujski Gori, skupaj s številnimi poslušalci radia Ognjišče, ki je festival neposredno prenašal, za najlepšo pesem Marijafesta 2010 izbralo pesem K Mariji na Goro, ki jo je izvajala skupina Dominik. Boštjan Čuvan iz skupine Dominik je ob tem dejal: »Ta skladba je zelo zanimiva, saj je pri njej sodelovala vsa skupina, in to se je zgodilo prvič, zato nam je zelo pri srcu - ker je sad in plod našega dela.« Posebna strokovna komisija v sestavi pevec Oto Pestner, ki je bil tudi poseben gost festivala, pater Janez Ferlež in profesorica Barbara Rodošek pa je za najlepše besedilo izbrala pesem za skladbo Zaogrni me plaštem ljubavi, ki sta ga prejela avtorja Agneza Levanic in Antonio Tkalec iz sosednje Hrvaške, ki je pesem tudi zapel. Šesti festival Marijafest 2010 sta spremljala tudi stari in novi provincialni minister slovenskih minoritov pater Milan Kos in generalni
Foto: Viki Ivanuša
Nives Miško in Lidija Mlinarič pa sta osvojili srca prisotnih in sta odnesli prvo mesto po izboru publike.
Foto: Viki Ivanuša
Katja Šalamija in Jasmina Dovnik sta osvojili prvo nagrado po oceni žirije.
Najboljša skupina Dominik
Več kot 200 mladih katoličanov iz vseh treh škofij mariborske metropolije se je v soboto, 8. maja, zbralo na Ptujski Gori, kjer so pripravili celodnevno dogajanje pod geslom Vsismofejst; zaključili pa so ga s 6. festivalom Marijinih pesmi Marijafest 2010.
Foto: Viki Ivanuša
Rutiniran voditeljski par: Simona Klasinc in Bojan Cunk
minister bratov minoritov pater Marko Tasca. Za uspešno organizacijo festivala pa so tudi letos poskrbeli frančiškovi bratje minoriti na Ptujski Gori, zato je bil rektor bazilike pater Janez Šamperl še posebej zadovoljen: »Res smo veseli, zadovoljni in duhovno okrepljeni! Danes smo doživeli veliko lepega na Ptujski Gori, z vsemi srečanji zaključujemo Marijafest. Pesem odmeva, kakor da se ta plavajoči strop v baziliki nekako raz-pne in se mi zdi, kot da pesem sega iz srca do neba.«
V dogajanje na Ptujski Gori so bili vključeni tudi frančiško-vi otroci, frančiškova mladina in Frančiškov svetni red, ki so imeli svoja srečanja. Sicer pa je bilo celotno sobotno dogajanje posvečeno praznovanju 600-le-tnice cerkve Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori in njeno povišanje v baziliko, ki ga bo konec prihodnjega tedna svečano razglasil apostolski nuncij v Sloveniji.
-OM
je bila okrašena, kot se za takšen glasbeni dogodek spodobi. Prireditev sta rutinira-no vodila Simona Klasinc in Bojan Cunk. Nastopajoče je spremljal orkester pod vodstvom Leona Laha. Na odru so se zvrstile najrazličnejše zasedbe: očetje in sinovi, matere in hčere, očetje in hčere, strici in nečakinje, prijatelji. Bilo je zares pestro, kot tudi izbor glasbe. Slišali smo od umirjenih, razmišljujočih in
zaljubljeni pesmi, do nostal-gičnih dalmatinskih pa vse do divjih rokerskih ritmov, rock and rolla in twista. Vsem nastopom je bila skupna zelo dobra izvedba. Nekateri nastopajoči so poskušali publiko osvojiti tudi s stilizirano obleko in izdelanim plesnim nastopom.
Da bi se čim bolj približali resničnemu poteku takšnih tekmovanj, so si miklavževski šolniki omislili tudi javljanja
iz zakulisja. Prve vtise po nastopih je v »zeleni sobi« zbirala Vojka Havlas, kar smo lahko spremljali na velikem zaslonu med posameznimi nastopi. Publika je po nastopih lahko oddala svoj glas za tistega izmed nastopajočih, ki jim je bil najbolj všeč. In verjemite, to ob toliko odličnih nastopajočih zares ni bil lahek posel. Takrat so si malo odpočili tudi navijači, ki so ves čas prireditve glasno in z lično izdelanimi plakati vzpodbujali vse nastopajoče. V kratkem predahu so predstavili tudi vse sodelujoče v predtekmo-vanju in jih obdarili.
Na koncu temperamentnega večera sta po oceni žirije slavili Katja Šalamija in Jasmina Dovnik, po izboru publike pa Nives Miško in Lidija Mli-narič. Drugi mesti sta osvojili Betka in Romana Perc, po izboru publike pa Aleš Luk-man in Patrik Žganec. Tretja nagrada strokovne žirije je pripadala Maruši Bukovec in Tadeju Juranoviču, publika pa je tretje mesto namenila Aljažu in Nuši Šimunič.
Tudi z nagradami, ki so jih zagotovili za nastopajoče, organizator ni skoparil. Nagrade pa so bile mikavne - najem apartmaja za štiri osebe na morju, vikend paket na Pohorju, najemi avtomobilov, kopanja, savne, pizze.
Priprava in izvedba takšnega projekta zahteva veliko vaje in truda vseh sodelujočih. Pomembno pa je tudi to, da s šolo živi ves kraj in je njihova športna dvorana ob podobnih priložnostih vedno polna.
Viki Ivanuša
Ljubljana • Tekmovanje Mladi podjetniki 2010
«
Zmagovalni ptujski »vrtiček
Na ljubljanski Visoki šoli za podjetništvo GEA College so 23. aprila organizirali že 14. državno tekmovanje Mladi podjetniki, na katerem se je s svojimi poslovnimi načrti za zmago borilo 15 ekip srednješolcev iz vse Slovenije, najboljše pa so bile s projektom Vrtiček dijakinje Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Domačemu občinstvu se je predstavil tudi otroški in mladinski pevski zbor s Ptujske Gore.
Letošnje tekmovanje je bilo za ptujsko biotehniško šolo tako najuspešneje doslej, saj so njene mlade »podjetnice« Albina Ropič, Aleksandra Plo-hl in Mirjana Čuček s pomočjo mentorjev Marjana Horvata, Jerice Korpar in Darje Han-želič izdelale zmagovalni poslovni načrt za svoje podjetje Vrtiček, d. n. o., v katerem so ponudile urejanje kmečkih vrtov, balkonskih vrtičkov ter vrtičkov za stanovanja in poslovne stavbe.
V predstavitev poslovnega načrta so vključile tudi majhen »Pikin kmečki vrtiček«, zasajen z zelenjavo, namenjen spoznavanju takšnih vrtov malčkom v otroških vrtcih. Prav tako so posnele radijski oglas za svojo dejavnost in tako prepričale strokovno komisijo, ki je ocenjevala predstavitev poslovnega načrta, poslovno idejo, sis-tematiko v poslovnem načrtu, raziskavo trga, ekonomiko in finance ter aplikativnost načrta.
»Ob 13.30 se je pričela predstavitev štirih finalnih skupin. Na vrsti smo bile zadnje in ponovno smo naš poslovni načrt predstavile sproščeno in brez treme. Nestrpno smo čakale na razglasitev rezultatov, in ko so razglasili četrto, tretje in drugo mesto, smo se že pričele veseliti, saj smo vedele, da smo zmagale,« se spominja Albina Ropič, dijakinja 2. d-razreda
Biotehniške šole Ptuj, v kateri je navada, da dijaki v modulu podjetništvo in trženje izdelajo poslovni načrt, s katerim opišejo poslovno idejo za podjetje, ki ga nameravajo ustanoviti. Projekte predstavijo pred komisijo v šoli in se nato z najboljšim, ki je bil torej letos zmagovalen, udeležijo državnega tekmovanja mladih podjetnikov.
Polona Ambrožič
Delček domiselnega zmagovalnega projekta
Foto: Marjan Horvat
Nagradno turistično vprašanje .
Prihajajo dobrote, krepi se rimski duh
V teh dneh potekajo sklepne priprave na 21. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 21. do 24. maja v minoritskem samostanu na Ptuju. Na njej se bodo z najboljšimi izdelki iz trinajstih skupin izdelkov predstavile slovenske kmetije in kmetije iz avstrijske Koroške.
V strokovnem delu letošnje razstave bo poudarek na ekoloških izdelkih, pred Mestno hišo bo 21. maja potekala tudi ekološka tržnica. Sobota bo v znamenju praznika sira. Na srečanju predstavnic društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj Slovenije, ki bo prvi dan razstave, bodo predstavili projekt Koruza od setve do jedi in
izdelke iz ličkanja Društva kmečkih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici, na sobotnem posvetu bo osrednja tema Zaščita geografskega porekla slovenskih vin, zadnji dan razstave pa bo strokovna tema Dodajmo vrednost ekološkim pridelkom.
Tudi letošnjo razstavo spremlja bogat kulturni program: v petek bodo
ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana nastopili pevski zbori OŠ Mladika pod vodstvom prof. Jasne Drobne, v soboto bo Folklorna skupina bolnišnice Ptuj DPD Svoboda gostila folklorni festival z mednarodno udeležbo, v nedeljo pa bo osrednji kulturni dogodek javna oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci. Nastopile pa bodo tudi nekatere druge kulturne skupine in učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla.
Ptuj je najbolj cvetel v rimskem času in v srednjem veku. Ptujčani, ki jih zanima zgodovina Ptuja v rimskem času, bodo zagotovo z velikim zanimanjem prisluhnili nocojšnjemu predavanju o tem, kaj je Ptuj pomenil v rimskem obdobju, ki se bo pričelo ob 18. uri v hotelu Primus na Ptuju. Rimsko Poetoviono bosta predstavila dr. Svetlana in dr. Božidar Slapšak. Predavanje organizira Turistično društvo Ptuj v okviru svojega izobraževalnega in osveščevalnega programa.
V organizaciji ČS Jezero pa bo dre-vi ob 19. uri v Domu krajanov Budina - Brstje zanimivo strokovno predava-
nje, ki so ga organizirali z namenom, da bi krajani tega območja bolje spoznali svoj kraj bivanja. Peter Šimnički, univ. dipl. zgodovinar, je med pripravništvom v Zgodovinskem arhivu Ptuj pregledal arhivski fond o dvorcu Ristovec, ki je uvrščen med spomenike ptujske kulturne dediščine, zbrane podatke pa predstavil zainteresirani javnosti. Edinstven vodni dvorec v Sloveniji žalostno propada, in ker je tudi za ta objekt bil vložen denacio-
nalizacijski zahtevek, so bila vsa dosedanja vlaganja bolj ali manj intervencijska. Predavanje bo zaključila dr. Ljubica Šuligoj, ki bo predstavila nekaj podatkov o izvajanju agrarne reforme na območju ČS Jezero po prvi svetovni vojni.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Majda Trstenjak, Mejna ulica 9, Maribor, ki je pravilno zapisala, da se zametek muzejskega arheološkega lapidarija na prostem nahaja na dvorišču pri nekdanjih zaporih v Prešernovi ulici, kjer ima sedež Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Danes sprašujejo, kateri po vrsti bo letošnji Praznik sira pred Mestno hišo na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 22. maja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri po vrsti bo letošnji praznik sira na Ptuju?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki (14.)
Prvi sneg
Kot sem že omenil, na nadmorski višini preko 2.000 metrov ni bilo ne duha ne sluha o mrazu ali zimi. Le ko smo vstopili v drugo polovico septembra, se je ponoči zares ohladilo.
Foto: Daniel Zorko
Kljub napovedanemu mrazu si nisem mogel kaj, da ne bi še enkrat šel kampirat. Seveda s preverjeno staro sabljo, Američanom Taylorjem. Ker sva zdaj že precej poznala drug drugega, sva vedela, da k obvezni opremi spada tudi nekaj za po grlu in sva si nesla vsak svojega šnopčeka, da sva se malce pogrela. Ker je bilo najino jezero, kjer sva običajno kampirala, že zasedeno, sva se odločila postaviti šotor pri enem prelepem slapu. Vse je bilo odlično, dokler ni pričelo deževati in iz tega dežja se je rodila nevihta. Ker sem si v tistih krajih nakupil kar nekaj oblačil za izredne vremenske razmere, sem kar jaz opravil vlogo gasilca in še bolj utrdil šotor, skopal odvodne kanale in odstranjeval polomljene veje. Ni bilo niti misliti na to, da bi zakurila kakšen ogenj ampak sva samo čakala v šotoru, da vse skupaj mine in upala, da naju popolnoma ne zalije. Ko sem spet moral na dež v akcijo, pa sem zagledal, da se tam iz gošče nekaj maje. Pa menda ja ni medved? Pri sebi sem sicer vedno imel velik lovski nož,
i
a verjetno ne bi nič pomagal. Hitro sem opozoril kompanjona in v istem trenutku je prišla mimo skupinica bizonov, ki naju je čisto ignorirala ter se napotila nekam med drevesa. Huh, za las je šlo ... Čez kakšno uro pa sva spet zaslišala neke sumljive zvoke. Zbrala sva pogum in v nizkem štartu pogledala naokrog. Tokrat je bila na pohodu navadna srnjad, nič nevarnega. Kaj v tem gozdu nihče ne spi? Nadaljnja noč je minila brez zapletov, le zjutraj sva morala temeljito očistiti sposojen šotor ter ga posušiti .
Čez nekaj dni pa ga je končno nekaj zapadlo. Snega namreč. Vsi Američani so zganjali paniko, saj so planirali pred snegom že pobegniti na jug. Nekateri še ga sploh niso videli, vedeli so le, da to ni dobro za njihove avtodome. Meni je pa bil ta sneg kar všeč, saj sem naredil nekaj prekrasnih fotografij, v veselje mi je bilo tudi kidanje okrog bajte. Na svoj račun so končno prišli naši Azijci, ki so se kepali do onemoglosti, valjali po snegu, ga okušali ter počeli traparije. Nekateri so tudi na
Foto: Daniel Zorko
Bizon v snegu
hitro zboleli, saj njihovi organizmi niso bili navajeni na te temperature, še manj pa na sneg. Med obolelimi je bila tudi naša prastara kuharica Betka, ki je obležala v postelji. Vsak je iz svoje države privlekel en kup tablet in zdravil, tako da smo imeli celo lekarno pri naši bajti. Moram omeniti tudi to, da so kolegi iz Kitajske imeli res čudežna mazila, ki jih še res nisem videl in je bil njihov efekt neprimerno hitrejši od naših krem. Ko me je nekoč opeklo sonce, so mi prinesli neko zelenkasto brozgo, ki me je v eni noči porjavela. Neverjetno.
No, ko pa je vrglo našo Betko, pa zanjo nobeno zdravilo ni bilo dobro, zato sem ji obljubil presenečenje. Na svoja potovanja namreč vedno vzamem liter domače slivovke, kar se mi je do zdaj še vedno obrestovalo. Kak šilček zvečer pred spanjem in je bilo vedno vse OK, sploh zdaj, v tem mrazu. Ker pri nas to prakticirajo predvsem starejši, potem bi bilo to prav gotovo primerno za našo Betko, zato sem ji natočil tako ene pol deci in jo poučil, da se to samo vlije, ne pa matra po ustih. Ženska je dva obrnila, malo obrnila oči, rekla pa ni nič. Drugo jutro pridemo na zajtrk, in glej ga zlomka, je že pekla jagodno pito. Ko se je to razvedelo, so tudi drugi hoteli poskusiti čarobni napoj, a kakšne gri-mase so delali ... Moral bi jih poslikati za kakšno reklamo .
Sneg je najhitreje pobralo prav pri
Sneg ob reki
nas, in sicer zaradi od gejzirov tople zemlje, kar je privabilo ogromno divjih živali. Zares edinstven pogled . V tej naselbini ponavadi pade do 6 metrov snega, zato me ni presenetila zimska fotografija enega izmed zim-
skih vzdrževalcev, ki je ujel bizona ob dimniku naše stavbe. A k sreči pravega meteža kljub vsemu nismo doživeli, ker res ne vem, kdo bi v tej divjimi porival avtodome iz jarkov ...
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
TME*R*E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Predavanle na temo: Kal Je Ptul pomenil v rimskem obdoblu
14.5., ob 18. uri v seminarski dvorani Tacit. Predavatelja dr. Svetlana in Božidar Slapšak
6. Mednarodni plavalni mlilng »Pokal formo Ptul 2010«
15. in 16.5., od 10. ure dalje. Navijači, vabljeni! Vstop prost!
Plesni večer z živo glasbo v Klubu Gemina XIII
15.5., ob 21. uri - duo Night Life. Vabljeni na ples!
Celodnevna vstopnica za odrasle za kopanlo, savna fltnos In malico
Od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku tudi v zunanjih bazenih: 13 € Posebna ponudba za upokojence do 30.5.2010: 50% popust na celodnevno vstopnico za kopanje v Termalnem Parku.
Sezonska vstopnica za kopanlo v Termalnem Parku
Otroške vstopnice v predprodaji že od 99 €! Več informacij na www.terme-ptuj.si
Niste zadovoljni s svojo postavo?
Grand Hotel Primus ****
â>
:> Hotel Pi
/ i V
Termalni Parle @
GEMINA
/1 \
Termalni Park
s
v	oC
Termalni Irk i
TfcwePbç ja Ê *
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@termeftuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus ~
Kuharski nasveti
Pripravite articoke
Artičoke so cenjena, vendar na policah v trgovinah le redko najdena zelenjava. Najobilnejše so od julija do septembra. Artičoke so od nekdaj znana zelenjavna specialiteta za sladokusce. Uživamo le zrele, še ne dovolj razvite cvetne glavice, in sicer najpogosteje le dno cvetne košarice. Okus je rahlo trpek, ki ob ugrizu nežno greni in spominja na mešanico zelene in lešnikov.
Artičoka je užitno cvetišče vrste osata, ki ga goje že dolga stoletja, in vendar je še vedno prava redkost domačega vrta. Zunanji del je običajno ole-seneli in bodičasti, za tem pa mesnati ovojni listi skrivajo užitno cvetno dno. Najpogosteje kuhamo cele artičokine glavice do mehkega v slani vodi od 30 do 45 minut. Ne kuhamo je v aluminijasti in slabi kovinski posodi, ker spremeni barvo na sivo črno. Liste trgamo drugega za drugim iz glavice. Ko pridemo do cvetnega dna, odstranimo seno oziroma cvet. Očiščeno dno, podobno skodelici, jemo kot delikateso, hkrati pa dobimo košarico, v katero lahko napolnimo številne cenjene jedi.
Če artičoke uživamo tople, jih običajno ponudimo z raz-puščenim zeliščnim maslom ali masleno omako. K hladnim artičokam pa ponudimo omako vinegrette ali različne izpeljanke majoneznih omak. Tudi surovim artičokam lahko odstranimo liste in seno, dna lahko nadevamo in jih kot plemenito prilogo ponudimo k mesnim jedem.
Italijani, ki danes slovijo kot
največji pridelovalci artičok, jedo najrajši majhne nežne ar-tičoke, katerih listi in seno so še tako majhni in mehki, da so užitni surovi. Narežejo jih na rezine in jih pokapljajo z mešanico oljčnega olja in soli in ponudijo. Mlade artičoke dobimo kot artičokine srčke v pločevinkah, oziroma vložene.
Da dobimo okusne jedi iz artičok, jih moramo že surove pravilno očistiti. Neposredno pod cvetno glavo odlomimo steblo, tako da z njim potegnemo iz glave vsa vlakna. Dno z nožem poravnamo in zarezano površino takoj pokapljamo z limoninim sokom, da ne oksidira oziroma porjavi. Bodeče konice listov odrežemo s škarjami. Nato z večjim nožem odrežemo zgornjo tretjino cvetne glave vzporedno z osnovo. Posebej v velikem loncu zavremo vodo, ki jo solimo in vanjo damo tako pripravljene artičo-ke. Na artičoke damo manjšo pokrovko, s čimer prisilimo artičoke, da so v celoti v sani vodi in jih tako kuhamo 30 do 45 minut. Artičoke so kuhane takrat, ko od sredine z lahkoto odstranimo lističe. Po kuhanju jih odcedimo, tako da jih
Za pretirano luščenje kože ali prhljaj je lahko kar veliko vzrokov. Eden od najpogostejših vzrokov pretiranega luščenja kože je prepogosto kopanje z nepravilnim šam-ponom, tu mislim predvsem na uporabo šamponov za lju-
Foto: M. Ozmec
obrnemo z glavami navzdol. Delno ohlajene damo v roko in jih z eno roko primemo listno čašo in jo s hitrim zasukom potegnemo iz artičoke in shranimo. Z žličko previdno izpraskamo seno. Listno čašo postavimo nazaj na artičokino dno in napolnimo s poljubnimi omakami.
Ravno sredi avgusta in prve dni v septembru so artičoke po okusu najboljše, zato si jih vsaj enkrat pripravite. Pri nakupu iščite čvrste zelene cvetne glavice, brez rjavih madežev in zasušenih mest. Če so ovenele, jih dajte za eno uro v slano hladno vodo.
Zraven kuhanja jih lahko tudi dušimo na olju z zelenjavo, gra-tiniramo, pečemo in tudi cvremo. Vendar so najokusnejše kuhane ali dušene. Ker vzbujajo apetit, jih pogosto ponudimo kot uvodne jedi. Drugod v svetu iz artičok pripravljajo in poznajo številne jedi, tako jih v Franciji nadevajo s šampi-njoni in sirom ali jih prelijejo z vinegrettsko omako, pogosto jih nadevajo tudi s pirejem iz sirov in prelijejo s smetano ter gratinirajo. V Italiji jih kuhajo
z meto in česnom ter nadevajo z mortadelo, sirom in drobti-nami. V Španiji pa kuhajo enolončnico iz artičok in pinjol in velja za njihovo kulinarično posebnost.
Artičoke so cenjene tudi kot dietno živilo. Od začimb se posebej ujemajo s peteršiljem, česnom, drobnjakom, čebulo in limono. Posebej okusno in cenjeno jed dobimo, če artičoki-na dna nadevamo z repki škam-pov. Pripravimo jih tako, da artičoke očistimo in skuhamo po prej omenjenem postopku in jih ohladimo. Posebej v slani vodi z lovorom skuhamo škam-pove repke. Kuhane odcedi-mo, ohladimo in jim dodamo na male kocke narezano rdečo papriko, okisamo z malo limoninega soka in dodamo žličko majoneze. Pazimo, da nadev ostane gost. Z njim napolnimo kuhane in ohlajene artičoke in ponudimo kot predjed ali v večji količini kot samostojno jed. Nadevamo jih lahko tudi z grško, francosko in rusko solato, z gobovim nadevom ali gosjimi jetri.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Koder in prhljaj
Gospa Jana s Ptuja je lastnica psičke, stare 5 let, pasme veliki koder. V zadnjem času opaža po dlaki precej prhljaja, vsaj misli, da je prhljaj, saj je videti kot drobni siv posip po dlaki. Psička se normalno obnaša, vesela, iskriva, koža je ne srbi, se ne praska. Lastnica tudi opaža, da njeni psički odpada dlaka bolj kot po navadi. Psičko pogosto kopa z nežnim otroškim šamponom, vendar se ji zdi, da je drugi oziroma tretji dan po kopanju dlaka psičke še bolj polna prhljaja.
di. Najpogosteje lastniki uporabljajo otroške šampone v dobri veri, če je primeren za otroke, bo tudi za žival. Vendar je resnica prav nasprotna. Zdrava koža psa mora biti rahlo kiselkasta in mastna in le taka opravlja svojo zaščitno
Foto: Emil Senear
funkcijo. Šamponi za ljudi pa kožo psa preveč razmasti-jo, kar velja tudi za tiste naj-nežnejše, primerne za nego otroške kože. Hkrati koži odvzamejo potrebno kislost in jo naredijo bazično in posledica je luščenje kože v obliki prhljaja. Tudi pri uporabi komercialnih šamponov za pse se lahko zgodi, da se po kopanju pojavi prhljaj, zato moramo poskusiti več različnih šamponov in ugotoviti, kateri ustreza našemu psu. Najbolj neugodno je, če se zraven prhljaja pojavi tudi srbenje kože in posledično praskanje psa. Pri občutljivih psih svetujem uporabo posebnih medicinskih šamponov, ki se dobijo samo v specializiranih prodajalnah za živali ali pri veterinarjih. Med temi obstajajo tudi šamponi, ki so primerni za vsakodnevno kopanje živali, brez nezaželenih posledic. Prav tako so na voljo šamponi proti prhljaju pri živalih in jih uporabljamo po navodilu veterinarja.
Prhljaj pa se lahko pojavi tudi zaradi nepravilne prehrane, predvsem zaradi po-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
manjkanja maščob v hrani. To najlepše uredimo z dodatkom žlice ali dveh olivnega olja na dan v prehrano. Z olivnim oljem ne moremo pogrešiti v nobenem primeru, saj je izredno zdravo, le pri psih s povečano telesno težo moramo biti previdni, saj z uporabo olivnega olja povečamo kaloričen vnos in se nam ku-žek lahko še bolj redi.
Intenzivno luščenje kože v obliki prhljaja pa lahko kaže tudi na kako organsko obolenje, predvsem na težave s se-čili, pogosto ledvicami.
Če se zraven prhljaja pri živali pojavi tudi srbež kože s praskanjem, moramo nemudoma obiskati veterinarja, da ugotovi vzrok in začne ustrezno terapijo. Če pa praskanje ni prisotno, lahko sami z zgoraj omenjenimi metodami poskušamo odpraviti težavo, in če nam v določenem času to ne uspe, se prav tako oglasimo pri svojem veterinarju, ki nam bo pomagal pri rešitvi.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Siliranje trave
Letošnje vreme ni naklonjeno spravilu trave. Kljub temu da je vegetacija zaradi mrzle pomladi teden dni kasnejša glede na lansko leto, je optimalni čas košnje že mimo. Le najboljši pridelovalci silaže so krmo silirali pred prvomajskimi prazniki. Takrat je bil tudi optimalni čas košnje. Od vseh dejavnikov, ki vpliva-
Kmetijeko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
jo na kvaliteto travne silaže, je prav čas košnje najpomembnejši. Dobra kvaliteta silaže z visoko hranilno vrednostjo je v teh slabših gospodarskih pogojih za prirejo mleka in mesa še toliko pomembnejša. Dobra kakovost ni porok samo visoke proizvodnje, ampak tudi boljšega zdravja živali. To pa vpliva tudi na plodnost in življenjsko prirejo. Namreč številne bolezni pri prežvekovalcih, zlasti pri kravah molznicah, so posledica prav nizke kakovosti vlakninaste krme, ki jo hočejo številni rejci izboljšati z dodajanjem močne krme. Prav velike količine močne krme povzročajo prebavne motnje pri prežvekovalcih, obolenja parkljev in slabšo kvaliteto mleka. Zato moramo pridelati krmo z optimalno hranilno vrednostjo. Strokovnjaki so ugotovili, da na kakovost krme vpliva več dejavnikov: čas košnje, višina rezi,
primerna ovenelost, čas sušenja, hitrost polnjenja in tlačenje silosov, ustrezno pokrivanje silosov. Kako določiti optimalni čas košnje?
Da pridelamo krmo optimalne energetske in beljakovinske vrednosti, moramo kositi v času, ko je trava visoka cca. 25 cm ali velikosti pivske steklenice, zlasti to velja za sejane trave. Za naravne travnike pa velja takrat, ko je manj kot 10 % trav v začetku latenja ali takrat, ko do 10 % regratov semeni. V letošnjem letu je na večini travnikov, razen v višinskih predelih, regrat že semenil. Trave že latijo. Prepozna košnja nima samo nizko hranilno vrednost, ampak nudi tudi slabše pogoje siliranja. Praviloma je v taki travi več maslene kisline, kljub višji sušini pri siliranju. Z optimalni časom siliranja lahko dosežemo hranilno vrednost preko 6,2 NEL/kg suhe snovi. Vsak zamujeni dan pomeni izgubo 0,1 NEL/kg suhe snovi. To pomeni, da bo imela trava, košena v tem tednu, hranilno vrednost od 5,2 do 5,5 NEL. To pa je vrednost za manj zahtevne kategorije živali (presušene krave, visoko breje telice). Zato ne priporočam, da še čakate (na boljše vreme), ampak takoj travo pokosite. Morda v letošnjem letu posilirate manj uvelo krmo (npr. pri 35 % suhe snovi, to je takrat, ko pri ožemanju trave voda ne priteče več). Siliranje trave z nižjo sušino pod 35 % pa je priporočljivo le ob uporabi silirnih dodatkov, npr. mravljične kisline - je zelo učinkovita - ali mlečnokislinskih bakterij.
Siliranje naslednjih odkosov določimo glede na čas od prve košnje. Optimalni čas je 25 do 28 dni od prve košnje. Torej ne zamudite časa druge košnje, če ste že zamudili čas prve. Kako visoko kosimo?
Kosilnico za košnjo nastavimo na višino rezi 7 do 8 cm. Če imamo lucerno ali detelje v sestavi, na 10 cm. S prenizko rezjo vnašamo v krmo zemljo, ki zelo škodljivo vpliva na sam proces kisanja krme, hkrati pa znižuje energetsko vrednost krme. Visoko košena trava se tudi hitreje obrašča, tako da je naslednji odkos prej. Tlačenje silosov
Pri pripravi silaže je tlačenje najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na kakovost pripravljene silaže. Pravilo tlačenja je, da tlačimo plast za plastjo. Višina posamezne plasti ne sme biti višja od 25 cm, kajti le do te globine prodre pritisk traktorske gume. Posamezen sloj prevozimo s hitrostjo 4 km/h, 3- do 4-krat. Dokler tega ne postorimo, ne smemo dovažati novega sloja. Napake neustreznega tlačenja so po odprtju silosov zelo pogosto opazne. Kakovost takšne krme je neprimerna za krmljenje živali.
Nikoli ne tlačimo krme z dvojnimi kolesi. Uporabljate za ta namen najtežje stroje.
Letošnja trava je že ostarela, zato jo zrežite na kratko, vendar ne krajše od 5 cm.
Pokrivanje in obteževanje silosov
Dobro potlačeno krmo moramo primerno pokriti. Za pokrivanje silosov uporabljajmo več slojev folij. Plastične folije morajo biti odporne na ultravijolične žarke. Najprej uporabimo stensko folijo, s katero pokrijemo del silosa ob steni. Preko te prevlečemo podfolijo, ki je lahko zelo tanka 40-50 pm. Ta folija se zelo prilega kupu krme in ne ostane med njo in kupom zrak. Na podfolijo damo folijo večje debeline 200 pm. To prevlečemo preko sten silosov, da preprečimo zatekanje padavinske vode ob stenah silosov. Na to folijo damo še trajno folijo, ki je debeline 500 pm, ta naj bo zaščitena proti poškodbam, ki jih lahko napravijo ptiči ali glodavci. Tako pokrit silos tudi dobro obtežimo. Za obtežitev so najprimernejše vreče, napolnjene s peskom. Odpadne pnevmatike niso najprimernejši način obtežitve. Dobro pripravljen kup krme za kisanje pustimo zaprt vsaj 6 tednov. Siliranje v bale
Pri siliranju v bale je pomemben dober pritisk stiskanja in število ovojev folije. Priporočljivo je najmanj 6 ovojev. Pri zelo ostareli krmi in krmi, ki jo mislimo daljši čas skladiščiti, še dodatna dva ovoja. Bale ustrezno skladiščimo in zložimo tako, da bala stoji pokonci. Tudi krma za bale mora biti ustrezno uvela.
Naj končam še z nasvetom: nikoli ne krmite plesnive ali pregrete krme! Anton Hohler, univ. dipl. ing., specialist živinorejske tehnologije
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem!um¿/W jj
Mercotor center, Špindlerjeva na Ptuju nudi * * * * « jj
za vas in vaše hišne ljubljenčke: j
POMLADNO-POLETNO KOLEKCIJO!
Lastniki ribnikov - POZORI Ponujamo vam super PREMIUM hrano, pripravke za pripravo vode, nasvete ter vse potrebno za vale ribnike ter ribice v njihl
AKCIJA:
s tem kuponom vam nudimo 10% popust pri nakupu v naši prodajalnil
Grozeči bankrot Kalifornije bi ZDA škodoval bolj kot grški Evropi! (I.)
Neprijetni ukrepi. Guvernerji zveznih držav so nedavno poudarili, da bodo proračunski deficiti težava še nadaljnjih nekaj let. Zaradi navedenega so lokalne oblasti napovedale krčenje proračunskih izdatkov. Alabama, Georgia in Mississippi bodo zmanjšale izdatke za srednješolsko izobraževanje, v Idahu in Novi Mehiki pa bodo manj trošili za univerzitetno izobraževanje.
V	Koloradu in Indiani so odločni znižati subvencije za zdravljenje najrevnejših slojev prebivalstva.
V	Georgiji, na Havajih, Iowi, Ma-rylandu, Missouriju, Novi Mehiki in Virginiji pa bodo proračunske luknje zapolnjene s pošiljanjem zaposlenih na neplačani dopust in z odpuščanjem.
Sedem problematičnih. Problematične države z vidika števila prebivalstva, stopnje brezposelnosti, visoke zadolženosti zaradi pomoči brezposelnim in energetske odvisnosti so: Kalifornija, Florida, Ilinois, Michigan, Severna Karolina, Ohio in New Jersey. Vsem državam je skupno, da imajo preko osem milijonov prebivalcev, vsaka je namenila več kot milijardo dolarjev za pomoč brezposelnim, v vseh brezposelnost znaša preko 15 % in vse so velike uvoznice energije. Razlogi za težave teh držav so različni. Kalifornijo je ogrozil pok nepremičninskega balona, Ohio in Michigan je ogrozil propad avtomobilske industrije, New Jersey in Severno Karolino pa krčenje finančnega sektorja. S tem so te države izgubile glavne generatorje razvoja, hkrati pa se veča brezposelnost. Prebivalstvo še dodatno prizadevajo visoke cene energije in višji stroški hrane. Ker je težko verjeti, da bi v teh državah plače rasle, to pomeni še nadaljnji upad standarda.
Moody's opozoril na težavo zDa. Bonitetna agencija Moody's je sredi marca letos objavila, da ZDA uživa najvišjo možno boniteto AAA. Ob tem so dodali, da so se ZDA zaradi vse večje zadolženosti precej približale scenariju izgube najvišje bonitete. V Moody's tako ocenjujejo, da so ZDA kljub jav-nofinančnim težavam še vedno v »dobrem položaju«, da ohranijo svojo boniteto. Vseeno pa so v tej vodilni svetovni bonitetni agenciji obenem zapisali, da se ZDA soočajo s »ključnimi izzivi« in jih opozorili, da je pred njimi zelo občutljivo obdobje, ko bo kakovost njihovega državnega dolga odvisna predvsem od tega, če jim bo uspelo najti pravi trenutek za umik protikriznih ukrepov denarne in javnofinančne politike in začetek javnofinančne konsolidacije.
Vse odvisno od gospodarske rasti. Znano je, da imajo ZDA, ki trenutno beležijo največji javnofinančni primanjkljaj, sicer zgodovinsko gledano precejšnjo sposobnost hitrega zmanjševanja dolga, a obenem dodajamo, da so se precej približali izgubi bonitete aAa. Veliko bo odvisno od gospodarske rasti v naslednjih letih. ZDA namreč po izkušnjah sodeč ob izboljšanju konjunktur-nih pogojev zaradi strukturnih lastnosti gospodarstva beležijo hitrejšo rast, s čimer hitreje upada tudi primanjkljaj.
(Koliko pa mislite da bi Evropi škodoval bankrot Slovenije?)
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Spoštovani potniki 6. vlaka zvestobe!
Šifra: Strah
Vprašanje: Spoštovani gospod astrolog, globoko v sebi čutim nek strah (nezadovoljstvo). Od kod izvira in kako naj ga odpravim?
Odgovor: Iz astrološke karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da ste oseba, ki želi biti polna in si to željo prenašate iz dneva v dan. Največkrat ste sami tisti, ki si preprosto znate zakomplicirati življenje in ne vidite določenih ugodnosti, ki jih le-to ponuja. Drug problem pri vas je, da se bojite starosti in se pred njo dobesedno skrivate. Toda leta prinašajo vse slabo in dobro in samo od vas je odvisno, iz katerega zornega kota boste gledali na svoje težave in kako boste najlažje našli določene rešitve. Nezadovoljstvo je posledica tega, da ne vidite smisla in si preprosto želite preveč. Včasih vam je bilo dovolj, da ste lahko opazovali dehteče cvete pomladi in uživali v misli na prijetnosti. Danes se bojite in si posledično ustvarjate strahove. Resnica je, da živite v prelomnem času in tako kot mnogi drugi ne veste, kaj bi lahko spremenili, da bi bilo bolje. Toda dejstvo je, da je upanje tisto, ki umre zadnje in morate se znati soočiti s težavami in strahovi. Popolnosti ni in ne obstaja. Moje mnenje je, da imate kljub mnogim navideznim obveznostim veliko časa in ga ne znate pravilno izkoristiti. Ozavestiti je pomembno, da so strahovi samo navidezni in da se ne smete obremenjevati s tistim, česar nimate. Kajti globoko v sebi morate najti notranjo moč in dodatno energijo. Zapisujte si svoje občutke. Pomembno je, da razmišljate pozitivno in da znate na vsako situacijo pogledati iz svetle točke. Tako boste našli svoj notranji mir in osebno zadovoljstvo. Razmislite o tem, kaj vas veseli in osreči -ter ko si boste znali odgovoriti na ta vprašanja, se vam bodo stvari v harmonični smeri obrnile v vašo korist. Prepričan sem, da boste globoko v sebi našli tudi moč in energijo in zadeve reševali sproti. Kajti sidrom pometanja pod preprogo se ne izplača, nekoč pride dan, ko je treba stvari razčisti. Vaše življenje je konec koncev tudi dar, ki ga morate ceniti za vedno. Imejte se radi in naj vas vodi misel o tem, da ste unikatni!
Šifra: Žalost
Vprašanje: Kdaj bo minilo obdobje moje depresije in žalosti, ki traja že eno leto v mojem ljubezenskem razmerju? Ali me v prihodnosti v ljubezni čaka sreča?
Dobrodošli na [VMS. ZVE®*
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Odgovor: Vaš največji problem je v tem, da se vrtite v začaranem krogu. Zdi se, da ste se na svoj način vdali v usodo in ne vidite nobene svetle točke. Nujno je, da začnete razmišljati drugače in da se v razmerju nekoliko potrudite. Le s težavo bi si upal trditi, da vlagate kakšno energijo in motivacijo. Z srčnim izvoljencem sta v letih, ko bi se morala imeti najlepše, toda sta vsak na svojem bregu reke življenja. In nujno bo, da se zbližata.
Depresija v ljubezni je zgolj navidezna in neko umetno stanje. Vaš problem je tudi ta, da imate potlačeno ljubezen in da se bojite biti ljubljeni. Posledično ste si izbrali moškega, ki je ljubosumen in tudi sami ga preverjate. Toda zadeve se vrtijo in prišli bodo tudi boljši dnevi. Do poletja se boste morali odločiti, kaj je za vas pomembno in kaj je tisto, kar bi postavili v ospredje. Odločitev morda ne bo lahka, toda našla se bo paleta harmonije in romantike. O vsem, kar se dogaja, se pogovorite in ne iščite sreče drugje. Kajti predpogoj je, da razrešite s svojo preteklostjo in da rečete bobu bob. Kocke odločitve se bodo postopoma zasukale tako, da najdete tisto, kar iščete. Zvezde vas pri tem opozarjajo, da idealov ni. Preizkušnje, ki jih piše življenje, so za duhovno in osebno rast. Sreča v ljubezni je pogojena z vašimi odločitvami in dejstvom, da na vse gledate iz svetle plati. Tako bo življenje postalo oaza sreče in harmonije. Prostor bo za tiste reči, ki so same po sebe prijetne in harmonične. Nujno je, da si bolj zaupate in da veste, da je pot do sreče vedno posuta s trni.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
22. maja 2010, ob 5>oo url
Angel Danica, Ptujska gora 92, PTUJSKA GORA; Antolin Petra, Cvetkovci 96, PODGORCI;Anžel Nada, Lackova 1, KIDRIČEV; Arnuš Angela, Podvinci 43 a, PTUJ; Arnuš Marija, Rimska pl. 3, PTUJ; Arnuš Milan, Sestrže 3, MAJSPERK; Arnuš Tatjana, Majšperk 38, MAJSPERK; BabšekTone,Sikole 9, PRA-GERSKO; Bencik Franc, Belšakova 33, PTUJ; Blažek Anton, Zg. Pristava 14/a, PTUJSKA GORA; Bohl Terezija, Mo-škanjci 3/a, GORISNICA; Bombek Janez, Spuhlja 81 a, PTUJ; Bratuša Dušan, Korenjak 3, ZAVRČ: Breznik Boštjan, Trnovci 24, SVETI TOMAŽ; Brumen Ivan, Orešje 208, PTUJ; Cafu-ta Kristina, Kraigherjeva 27, PTUJ; Cmrečnjak Petar, Velika Nedelja 32, VELIKA; NEDELJA; Čačič Milan, Zamu-šani 60, GORISNICA; Čeh Janez, Za-mušani 29 a, GORISNICA; Čeh Simon, Kettejeva ulica 2, PTUJ; Čerpnjak Ivanka, Mezgovci 2 d, DORNAVA; Čokl Marija, Zg. Pristava 34, PTUJSKA GOR; Čuček Ivan, Mestni Vrh 80/a, PTUJ; Čuš Slavica, Bratislavci 45, POLENSAK; Derviša Majda, Kraigherjeva 29, PTUJ; Draškovič Vesna, Ul. 5. prekomorske
16,	PTUJ; Drevenšek Fanika, Zg.Hajdi-na 99 A, HAJDINA; Erhatič Brigita, Ga-jevci 2, GORISNICA; Feguš Marija, Repišče 9/a, ZG. LESKOVEC; Fekonja Danica, Gabrnik 36/a, JURŠINCI; Fekonja Srečko, Ločki Vrh 10, DESTRNIK; Florjanič Jožef, Mezgovci 44, DORNAVA; Fridl Franc, Spodnja Hajdina 72/2, HAJDINA; Fuks Silva, Slovenski trg 11, PTUJ; Gabrovec Avguštin, Brezovec 73/a, CIRKULANE; Gabrovec Rudolf, Bukovci 146 A, MARKOVCI; Gaiser Anton, Hlaponci 28, JURSINCI; Gaiser Silvester, Kicar 128, PTUJ; Galun Meta, Podvinci 71 A, PTUJ; Gašparič Marija, Ormoška cesta 19, PTUJ; Gerlica Marija, Vičanci 40, VELIKA NEDELJA; Gla-žar Anton, Hajdoše 36, HAJDINA; Godec Julijana, Peršonova 26, PTUJ; Gojkošek Franc, Lancova vas 63, VIDEM PRI PTUJU; GRADBENO POD. PTUJ D.O.O., Osojnikova cesta 9, PTUJ; Gregorčič Ana, Preclava 9, PODGORCI; Gregorec Silva, Majski Vrh 19, VIDEM PRI PTUJU; Gvozdarevič Julka, Skorba 33, HAJDINA; Hanželič Stefka, Vodranci 41, KOG; Horvat Anica, Gra-jenščak 40 A, PTUJ; Horvat Jože, Trgo-višče 13, VELIKA NEDELJA; Horvat Marta, Dragovič 29 a, JURSINCI; Horvat Silva, Podgorci 60, PODGORCI; Hrenko Milena, Mestni Vrh 66, PTUJ; Ilec Terezija, Grajenščak 91, PTUJ; Jan-čič Jože, Peršonova 37, PTUJ; Janžeko-vič Jožefa, Strejaci 7, DORNAVA; Jerič Helena, Zg.Hajdina 148, HAJDINA; Jesenek Ivan, Slovenska c. 8, SREDISČE OB DRAVI; Jeza Jožica, Stogovci 26, MAJSPERK; Kacijan Franc, Stražgonjca
17,	PRAGERSKO; Kelenc Franc, Ob Dravi 2, PTUJ; Klajderič Dragica, Dola-ne 27, CIRKULANE; Klep Jože, Zg. Pristava 31A, PTUJSKA GORA; Kmetec Alojz, Cesta na Hajdino 14, KIDRIČEVO; Kociper Stanislav, Strjanci 39, PODGORCI; Kocmut Mirko, Vitomarci 62, VITOMARCI; Kojc Marija, Gregorčičev drevored 5, PTUJ; Kokol Alojz, Grajena 51 a, PTUJ; Kokol Janez, Grajena 51 , PTUJ; Kokol Stanko, Ulica 25. maja 14, PTUJ; Kokot Stanko, Zgornja Hajdina 37, HAJDINA; Kolarič Marjana, Trnovska vas 45/a, TRNOVSKA VAS; Kolednik Anica, Majšperk 37, MAJSPERK; Kolednik Franc, Cirkulane 26, CIRKULANE; Kondrič Mirko, Zg. Hajdina 16/b, HAJDINA; Korez Andrej, Sp.; Jablane 51, CIRKOVCE; Kos Stanko, Senešci 27, VELIKA NEDELJA; Kos Zefka, Ločič 8, TRNOVSKAVAS; Kosta-njevec Marija, Barislovci 4 a, VIDEM PRI PTUJU; Kovačec Dragica, Bodkovci 25/a, JURSINCI; Kovačič Pavla, Lešnica 25 B, ORMOŽ; Krajnc Erna, Mestni Vrh 120/a, PTUJ; Krajnc Ivan, CMD 15, PTUJ; Kralj Terezija, Pobrežje 154/b, VIDEM PRI PTUJU; Kramberger Alojz, Sp. Velovlek 36, PTUJ; Krepek Bogomir, Krčevina pri Vurberku 177, SPODNJI DUPLEK; Križnjak Marjan, Pestike 5,
Iz velikega kupa kuponov iz Štajerskega tednika in med številnimi klicatelji, smo doslej izbrali večino potnikov, ki boste 22. maja potovali v Koper in Izolo. Prosimo vam, da se pravočasno oglasite v tajništvu družbe Ra-dio-Tednik Ptuj in si zagotovite majico. Oblečena majica bo obenem vstopnica za vlak.
Vlak bo odpeljal iz Ptuja natanko ob peti uri, torej vas prosimo, da ste točni. Na vlaku bo poskrbljeno za hrano in osvežitev, prav tako v hotelu Delfin v Izoli, kamor bomo iz Kopra potovali z avtobusi. Pred tem si bomo v Kopru ogledali Luko in klet Vinakoper. V hotelu nas bodo pričakali člani Ansambla bratov Gašperič in nas zabavali vse do odhoda, ki bo okoli 17. ure. Vlak bo iz Kopra odpeljal malo pred 19. uro. S seboj na pot vzemite obilo dobre volje in dobrodošli na 6. vlaku zvestobe.
ZAVRČ; Kuhar Roman, Strelci 14, MARKOVCI; Kumer Otilija, Videm 16/a, VIDEM PRI PTUJU; Kurež Jože, Hajdina 104 A, HAJDINA; Lah Ivan, Mihovci 90, VELIKA NEDELJA; Lah Janez, Nova vas 5, MARKOVCI; Lampret Franc, Ptujska gora 11, PTUJSKA GORA; Lesjak Janko, Skorba 32, HAJDINA; Lju-bec Miran, Borovci 25, MARKOVCI; Lovrec Aleksander, Trubarjeva ; ulica 2, PTUJ; Lovrenčič Ida, Mestni vrh 41, PTUJ; Lovrenčič Slavica, Nova vas 43, PTUJ; Maguša Milan, Sovjak 1, TRNOVSKA VAS; Mahorič Stanko, Svetinci 16, DESTRNIK; Majcen Bojana, Jurovci 21 a, VIDEM PRI PTUJU; Majcen Katarina, Kicar 57, PTUJ; Majcen Marta, Bratislavci 13, POLENSAK; Malek Anton, Hajdoše 14, HAJDINA; Malek Marija, Jiršovci 65, DESTRNIK; Maroh Alojz, Lancova vas 77, VIDEM PRI PTUJU; Maroh Mirko, Tržec 48, VIDEM PRI PTUJU; Maruško Marija, Segovci 31, APAČE; Matjašič Alojz, Slovenja vas 48, HAJDINA; Matjašič Ignac, Peršonova 21, PTUJ; Matjašič Rozalija, Borovci 6, MARKOVCI; Megla Boris, Ul. J. Lackove 12, PTUJ; Menoni Stanko, Nova vas 85, PTUJ; Merc Anton, Stanošina 26, PODLEHNIK; Merc Bernardka, Gradišče 28, ZG. LESKOVEC; Merc Stanislav, Kraigherjeva 20, PTUJ; Mikša Ivan, Nova vas 14 b, MARKOVCI; Mi-slovič Jerica, Grajenščak 76 a, PTUJ; Mišič Jože, Draženci 69/a, HAJDINA; Mlakar Jurij, Belavšek 36, ZG. LESKOVEC; Mlinarič Lizika, Polenci 34, POLENSAK; Modic Kristina, Tržec 30, VIDEM PRI PTUJU; Mohorko Stanko, Ormoška 45, PTUJ; Mohorko Vojko, Sestrže 67, MAJSPERK; Munda Ivan, Grlinci 33, JURSINCI; Munda Ivan, Gr-linci 12, JURSINCI; Munda Terezija, Polenci 25, POLENSAK; Murat Janez, Hum 61, ORMOŽ; Muršek Jožef, Jurovci 5, VIDEM PRI PTUJU; Nedeljko Stanko, Juršinci 84, JURSINCI; Novak Jože, Mestni Vrh 16/a, PTUJ; Novak Jože, Stanovno 6, IVANJKOVCI; Obran Sandi, Zamušani 41, GORISNICA; Ogrinc Ivan, Skorba 35, HAJDINA; Osojnik Amalija, Slatina 41/a, CIRKULANE; Osterc Milan, Gabrnik 42, JURSINCI; Pajcur Jožica, Prežihova 7, PTUJ; Pauko Adolf, Mestni Vrh 114, PTUJ; Perhač Angela, Placar 14, DE-STNIK; Pernat Irena, Janežovski vrh 22 B, DESTNIK; Petek Irena, Dornava 88 D, DORNAVA; Petek Stanko, Hlaponci 48, POLENSAK; Petelinšek Igor, Lancova vas 15/f, VIDEM PRI PTUJU; Pihlar Brigita, Kicar 131, PTUJ; Pihler Elizabeta, Grajenščak 40, PTUJ; Pihler Marija, Pacinje 37, DORNAVA; Pintarič Majda, Bratislavci 38, POLENSAK: Pišek Antonija, Zlatoličje 105, STARSE; Pišek Dušan, Lovrenc 74 A, LOVRENC NA DR. POLJU; Plohl Darko, Borovci 56/a, MARKOVCI; Plohl Stanko, Sakušak52, JURSINCI; Pogačar Gabriel, Ptujska Gora 77, PTUJSKA GORA; Potočnik Vera, Kozminci 6 a, PODLEHNIK; Potrč Lidija, Brezovci 17 B, POLENSAK; Pre-dikaka Jožek, Doklece 16, LOVRENC NA DR.POLJU; Prelog Marija, Mala vas 2, GORISNICA; Pšajd Alojz, Drste-lja 40 a, DESTRNIK; Pšeničnik Vincenc, Zg. Sveča 3, STOPERCE; Pulko Adela, Ptujska Gora 23, PTUJSKA GORA; Ranfl Jožica, Skolibrova 6, ORMOŽ; Reihss Marija, Rucmanci 17/a, SV. TOMAŽ; Repec Jožica, Ul. 25. maja 12, PTUJ; Ribič Elizabeta, Krčevina pri Ptuju 70/a, PTUJ; Rizman Zajc Silva, Salovci 12, SREDISČE OB DRAVI; Rižnar Jože, Bodkovci 38, JURSINCI; Roškar Metka, Mariborska 55, PTUJ; Sagadin Milka, Medvedce 16, ; MAJSPERK; Sagadin Rozalija, Dragonja vas 20, CIRKOVCE; Sakelšek Kristina, Gorca 61 a, VIDEM PRI PTUJU; Satler Daniela, Ul.Avgusta Hlupiča 2, PTUJ; Sever Hedvika, Podgorci 51, PODGORCI; Sič Jederta, Grajena 44 a, PTUJ; Simonič Marija, Podvinci 124, PTUJ; Skaza Angela, Draženci 12 a, HAJDINA; Slavinec Anton, Žerovinci 7, IVANJKOVCI; Slo-dnjak Kristina, Juršinci 39 A, JURSINCI;
Starčič Ivanka, Mezgovci 29/a, DORNAVA; Strelec Božena, Ormoška c. 134, PTUJ; Svržnjak Mira, Mezgovci 46 a, DORNAVA; Saško Valerija ambulanta Saško, Osojnikova cesta 9, PTUJ; Segula Anica, Groharjeva pot 1, PTUJ; Segula Mirko, Slomi 17, POLENSAK; Sešerko Lidija, Prvenci 4 c, MARKOVCI; Skrjanec Marija, Moravci 132, MALA NEDELJA; Skrlj Danica, Stuki 35, PTUJ; Smigoc Anica, Mali Okič 47, CIRKULANE; Smigoc Gerčka, Cankarjeva 3, ŽALEC; Smigoc Konrad, Nova vas 93 c, MARKOVCI; Stabuc Marija, Vičanci 66, VELIKA NEDELJA; Stalcer Metka, Orešje 90, PTUJ; Stegar Vida, Drstelja
42,	DESTNIK; Stumberger Anton, Pa-vlovci 14/a, ORMOŽ; Suen Ana, Prše-tinci 47, SV. TOMAŽ; Terbuc Darinka, Dornava 116 B, DORNAVA; Tominc Ciril, Podlože 72, PTUJSKA GORA; Toplak Alojz, Zasadi 4, DESTRNIK; Toplak Stanko, Stogovci 1A, PTUJSKA GORA; Topolovec Anton, Strnišče 7 a, KIDRIČEVO; Trstenjak Jožef, Salovci 28, SREDISČE OB DRAVI; Valenko Janez, Cunkovci 5, GORISNICA; Vaupotič Jože, Jablovec 21, PODLEHNIK; Vaupotič Stefan, Mestni vrh 56 A, PTUJ; Venta Alojz, Rucmanci 4, SVETI TOMAŽ; Ver-šič Terezija, Krčevina pri Vurbergu 74 a, PTUJ; Veršič Viktor, Zabovci 8/a, MARKOVCI; Vičič Martina, Ptujska gora 94, PTUJSKA GORA; Vidovič Bojan, Barislovci 11/a, LOVRENC NA DR.POLJU; Vidovič Rudolf, Paradiž 35, CIRKULANE; Vindiš Franc, Zg. Senarska 5/e, SV.TROJICA V SL.GOR.; Vinkler Pavlina, Slape ; 12, PTUJSKA GORA; Vo-grinčič Jelena, Dravska ul. 7, PTUJ; Vrabič Janko, Kupčinji vrh 1, STOPERCE; Vrabl Milena, Ormoška cesta 87, PTUJ; Vrabl Tatjana, Zg. Hajdina, HAJDINA; Vrtič Janez, Grlinci 12, JURSINCI; Vučina Janez, Juršinci 40/a, JURSINCI; Vuk Marija, Sp. Jablane 44 A, CIRKOVCE; Vute Srečko, Paradiž 6, CIRKULANE; Zamuda Marija, Gregorčičev drevored 5, PTUJ; Zavarovalno zastopanje Salamun, Nova vas pri Ptuju 101, PTUJ; Zidarič Ivan, Loperšice 11, ORMOŽ; Zidarič Terezija, Žabjak
43,	PTUJ; Zmazek Peter, Gorišnica 129, GORISNICA; Zorec Stefan, Placar 56, DESTRNIK; Zorko Ana, Grlinci 32, JURSINCI; Zupanič Mirko, Trnovski Vrh 23/a, TRNOVSKA ; VAS; Žagar Anton, Hercegova 4, PTUJ; Žnidarič Branko, Cvetkovci 102, PODGORCI; Žunkovič Jože, Grdina 2, STOPERCE; Žuran Anton, Gradišče 143, CIRKULANE; Eberl Marija, Stogovci 6, PTUJSKA GORA; Capuder Jože, Prvenci 1, Markovci; Modec-Marčič Mojca, Trniče 51, Marjeta; Pleteršek Nežka, Cesta na Hajdino 1, Kidričevo; Peteršič Janko, Dornava 76 A, Dornava; Gornik Majda, Vičava 40, Ptuj; Zebec Lovro, Turški vrh 50 A, Zavrč; Marčič Zlatka, ; Starošinci 39, Cirkovce; Slodnjak Kristina,Juršinci 39 A, Juršinci; Čuš Anica,S. p. Velovlak 20, Ptuj; Hergula Kristina, Sodinci 8, Velika Nedelja; Pihler Lizika, Frasova 7, Ptuj; Kuhar-Krajnc Marija, Podvinci 123A, Ptuj; Avgust Iršič, Skolibrova 8, Ormož; Aleksander Kamenšek, Draženci 69, Hajdina; Sonja Skrbinšek, Strelci 6A, Markovci; Vili Angel, Ptujska gora 92, Ptujska gora; Angelca Jeza, Janški vrh 53, Ptujska gora; Elza Tuš, Kraigherjeva 17, Ptuj; Polanec Vinko, Glinškova 4, Maribor; Žajdela Ivan, Juršinci 1, Juršinci; Čuš Janko, Sp. Velovlak 2, Ptujska gora; Gorazd Plajn-šek, Zg. Hajdina 207, Ptuj; Marica Kolarič, Krčevina pri Vurberku 41, Ptuj; Marija Hameršak, Spodnji Velovlek 43, Ptuj; Zdenka Valenko, Cunkovci 5, Gorišnica; Anton Hameršak, Sp. Velovlek 43, Ptuj; Milica Lajh, Zg. Hajdina 88 a, Hajdina; Tomas Florjanič, Mezgovci ob Pesnici 40 a, Dornava; Marija Iličič, Muzejski trg 2 a, Ptuj; Stanko Zorko, Grlinci 32, Juršinci; Boštjan Slana, Polenci 9, Polenšak; Marija Galun, Spuhlja 66 A, Ptuj; Feliks Slaček, Trnovska vas 47 , Trnovska vas; Podbreznik Angelca, Bresnica 79, Podgorci.
Slo POP novice
Marko Vozelj je z nastopom na letošnji Emi v svojem glasbenem ustvarjanju začrtal novo pot. Pod pesem Moj si zrak, ki je prejela lepo število glasov občinstva in predvsem navdušenje strokovne javnosti na samem nastopu, se podpisuje kot avtor besedila, glasbe in tudi aranžmaja. Po dveh letih na samostojni poti in albumu Moj svet se tako odpravlja v studio, kjer bo pod producentsko taktirko Martina Štiberni-ka pripravil novi album. Avtorsko delo je pri koncu, sledi pa še snemanje oziroma delo v studiu, česar se posebej veseli.
Tako še vedno aktualna skladba Moj si zrak na radijskih valovih že najavlja izid novega Markovega albuma. Ta bo izšel kasneje v letošnjem letu.
:k-k-k
Vedno prikupna pevka Alya se te dni veseli sadov preteklega trdega dela, saj je prejela nominacijo za Naj pesem Balkana v sklopu akcije televizije Balkanika. Najprej so izbrali uspešna singla Brazil in Zadnji dan, potem pa je v ožji izbor prišel slednji. Alya se bo izbora, ki bo 16. maja v bolgarskem glavnem mestu Sofija, udeležila tudi sama, tja pa bo odpotovala že nekaj dni prej in opravila še intervjuje za nekatere druge bolgarske medije. Alya si je nominacijo prislužila v kategoriji Najboljše pesmi na Balkanu iz Slovenije 2009, glasovanje pa je potekalo prek spletne strani.
■k-k-k
Aktualna skladba Dejana Lapanje s pravljičnim naslovom Princi in Pepelke na hudomušen način govori o ljubezenskih težavah. Skladba, zgrajena na osnovi razigranih funk linij, upesnjuje kratek stik med ljubimcema, ki jima je pregorela žarnica ljubezni, in napoveduje novo ploščo. Ta bo kot drugi samostojni album tega sicer izvrstnega studijskega in koncertnega glasbenika izšla predvidoma ob koncu leta.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NINA OSENAR - . VEDNO LAHKO POKLIČEŠ ME - KLJUČ SRCA ' ANGEL IN HUDIČ UPAJ SI NEBO
5. ZORAN PREDIN - NAŠA BARBIKA 4. ROCK SHOCK - VRAČAM SPOMINE 3. KATIJA FAŠINK - LUTKA 2. ELA - KAKOR MAGNET 1. GAL GURIN, NINA PUŠLAR, ELDA VILER - NARIŠI NOV DAN
6. MI2 - f
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Puppetz z novo skladbo in videospotom
Rock skupina Puppetz se je z novim singlom Dance, Dance brez dvoma plasirala v igro velikih slovenskih glasbenih igralcev. Pesem je deležna dobre radijske rotacije, na lestvicah je ponekod že dosegla najvišje mesto, postala pa je tudi Popevka tedna na Valu 202.
»Nov singel govori o nas samih in mlajši generaciji nasploh - počutimo se kot vojaki v celofanu, sumoborci v dnevni sobi, hodimo po zraku, skratka smo drugačni, nori, ne spadamo vedno v situacije, kjer se znajdemo, a vendar v njih ne obupujemo, raje plešemo. Jemljemo stvari pozitivno,« so o svojem najnovejšem izdelku povedali Puppetz.
Pesem je za razliko od predhodnih zelo pozitivna, veliko bolj melodična in vsebuje nalezljiv refren, ki takoj zleze najprej v uho, nato pa še pod kožo. Za skladbo so fantje že posneli videospot, v katerem bo mogoče videti talentirane plesalke Jay Dance Studia, ki delujejo pod vodstvom večkratnega evropskega in svetovnega prvaka v hip hopu Jerneja Šerjaka, ki je plesal tudi za divo Mariah Carey.
Filmski kotiček
Rezervni načrt
»Ker smo z glasbo naredili korak v novo smer, smo hoteli narediti enako tudi z videospotom. Želeli smo narediti drugačen koncept, sliko smo želeli še bolj približati glasbi. Pri tem smo se obrnili na ekipo Vizua-lis (Luka in Rok Stopar) iz Novega mesta, kjer smo skupaj z režiserjem Boštjanom Jeršetom oblikovali idejo za spot. Dekleta iz Jay Dance Studia pa so v vizualno podobo naše glasbe prinesla posebno energijo. Slika pove
več kot tisoč besed, zato bomo zanimive detajle pustili za ob izidu spota, lahko pa obljubimo, da bo to zagotovo naš najzanimivejši, najizzivalnejši in najprovokativnejši videospot doslej«, so povedali Puppetz.
Na ogled pa je že making of s snemanja novega spota, ki prikazuje, kaj se je dogajalo na samem snemanju pred kamerami in za njimi.
Puppetz imajo kljub mladosti za sabo uspešno glasbeno
il "S
Foto: Alen Zulic
kariero. Izdali so prvenec Forte balade (Menart rec.), si priigrali fantastično drugo mesto na tekmovanju v Gradcu, bili označeni za najboljšo skupino večera, njihov bobnar pa okronan za najboljšega bobnarja natečaja. Zmagali so na tekmovanju Coca Cola Band startup, odigrali zavidljivo število koncertov, posneli duet in videospot s Tomijem M. (Siddharta), ki si je prislužil nagrado za najboljši videospot leta (Diamanti) in bili pred meseci predskupina popularne nemške skupine Cinema Bizza-re. Tukaj pa se njihova pot šele dodobra začne. Petčlanska skupina se je zaprla v studio RSL, kjer snemajo največje zvezde slovenske estrade (Dan D, Elvis Jackson, Siddharta ...) in se lotila ustvarjanja novega albuma, ki bo luč sveta ugledal naslednje leto.
MZ
Vsebina: Zoeina biološka ura tiktaka vedno glasneje, zato njen materinski nagon preglasi vsa ostala čustva. Niso več važna morebitna prihodnja resna razmerja od katerih bi se morda eden končal s poroko in družino. Vse to traja leta, ob vsakem vmesnem koraku pa se lahko vse skupaj sesuje. Ne, Zoe nima več časa za to, zato se odloči za umetno oploditev. Naključje je hotelo, da ravno ob odhodu s klinike spozna privlačnega Stana, za katerega se izkaže, da je samski in da ima v glavi vse urejeno, za nameček pa ju usoda ves čas meče skupaj. Ko postaneta par, se Zoe zdi, da živi v pravljici, in tu bi filma lahko bilo konec, toda potem ne bi bil
The Back-up Plan
Igrajo: Jennifer Lopez, Danneel Harris, Alex O'Loughlin, Eric Christian Olsen
Scenarij: Kate Angelo Režija: Alan Poul Žanr: romantična komedija Dolžina: 104 minute
Leto: 2010 Država: ZDA
zanimiv. Zato se izkaže, da je že prvi poskus umetne oploditve uspel in to še preveč: noseča je z dvojčicama. Kako to povedati Stanu, ne da bi ob tem kriče zbežal? Je to sploh mogoče?
Že ob pogledu na plakat nam film da vedeti, da ne dopušča niti pičice odstopanja od žanrske formule romantične komedije. Namig: vsi takšni plakati imajo belo ozadje, prikazujejo pa njega in njo. To je vse, kar potrebujete vedeti, saj je za ozko profiliranost poskrbela že hollywood-ska mašinerija. Kljub temu pa to ni dovoljšen izgovor, da bi lahko tolerirali prav vsak tovrsten film. Umeščenost v določen žanr in iskrenost glede izbrane ciljne demografije ni odveza od greha neizvirnosti in nedodelanosti. Neizvirnost sicer še spregledamo, zato pa mora biti film vsaj obrtno na nivoju, če pa ob tem poda še kakšno zanimivo sporočilnost, lahko govorimo že o presežku. Žal v primeru filma Rezervni načrt nobeden od teh kriterijev ni izpolnjen.
Zgodba je namreč tako for-mulaična, da je že v sramoto formuli žanra, a to bi še neka-
ko šlo, če film ne bi bil scena-ristično precej šibek. Resda so romantične komedije bolj ali manj le mladostniške ljubezenske fantazije prikazane na filmu, a v Rezervnem načrtu je vse skupaj prikazano tako neresnično, da je videti že preveč umetno in prisiljeno. Resda vsebuje nekaj dobrih štosov, ki so tempirani na ključnih mestih, saj se film ravno takrat, ko smo priča njegovu razpadu, hitro pobere nazaj na noge. Zato na platnu vidimo uro in tričetrt razpadanja, ki pa se na srečo nikoli do konca ne razpade v en sam dolgčas, čeprav se ves čas nevarno sprehaja po robu.
On je seveda predober, da bi bil resničen. Lep, samski,
pameten in celo normalen, njegovo dvorjenje pa ena pa ena sama živa osladnost, tako da dramska napetost filma izhaja samo iz njene nenadoma neželjene nosečnosti ter njenega slabega razumevanja njegovih besed. Kot je v takšnih filmih običajno, so vsi drugi liki neprimerno bolj zanimivi, od babice glavne junakinje, njene najboljše prijateljice, podporne skupine in celo njenega psa. Zakaj se potem avtorji osredotočijo na tako brezizrazne in dolgočasne glavne junake, ni jasno. Je pa ta film najbrž dobra voda na mlin desničarjev v smislu, zakaj samske ženske ni dobro medicinsko oplojevati.
Matej Frece
hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v
DETEKTOR ZA DUHOVE!
Prestraši svoje prijatelje, ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Prenesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik še danes!
, . v,	rT*L
Pred tabo je neverjetna aplikacija Detektor laži, ki ni nič manj kot tvoj privatni detektor laži! Nikoli več ti ne bo nihče lagal! Oseba za katero meniš, l^da ti laže, naj govori v tvoj mobilnik in aplikacija bo analizirala njen glas, ter ^ ^^ko sporočila, če oselra laže.
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Fingerprint Matchmaker, Ghost Sensor in Detektor laži so zabavne aplikacije in ne podajajo resničnih rezultatov.
Štajerski TEDNIK
GRADIVO, TVARINA, SNOV
PODLOŽEN ODER ZA MODNE REVIJE
KAMNIT SPOMENIK
SLED OD DRSANJA, DRIČA
PERJE PRI REPI
ALENKA ZUPAN
OGLAŠANJE ZVERI, RJOVENJE
MANJŠE NASELJE
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
REČNA STRUGA
MAJHNA DEKLICA
KITAJSKA KOSMULJA
IZHOD
ŠKROBOVA MOKA (STAR.)
ŽUPNIKOV POMOČNIK
ŽELJKA ANTUNOVIC
MRENASTO TKIVO, PEČICA
MAZILO PROTI KOŽNIM VNETJEM
GOBA MAVRAH
JAPONSKA ŽIMNICA
PLETENA KOŠARA
IZPUŠČAJ NA SLUZNICI
OKRASNI KRAŠKI GRM
ŠVICARSKA PEVKA
VAS V OBČINI KOPER
v 17~~~


KLJUKA NA KATERI VISI KOTEL
MOZOLJ
NAŠ SPRINTER LESKOVAR
IGRALEC NA ORGLE
DEL OČESA, ZRKLO, PUPILA
ELEKTRONKA
Z DVEMA ELEKTRODAMA
PLIVINA TABLETA PROTI VROČINI
PODSTREŠNA SOBICA
SEDMA GRŠKA ČRKA
SODOBNA ZABAVNA GLASBA
HERCEGOVEC
IRSKI BRINOVEC
JURE IVANUŠIČ
DOKTOR
MODEL CADILLACA
DESETNIK, KAPLAR, KAPROL
Ugankarski slovarček: ANDOL = Plivina tableta proti vročini; MOČEC = škrobna moka (star.); MRENKA = mrenasto tkivo, pečica; RAKULIK = vas pri Prestranku; STEPANI = vas v občini Koper; TATAMI = japonska žimnica; TROBEL = cvetna čaša (star.).
ppue '|0!im 'eojseA 'epojp 'e^uaiu 'zeAop
'je|gjo 'ue|de>j 'o^q '0J3 'epej 'ojuo>j 'zv 'dod 'seqjeí 'e|eoi 'jeu 'jp 'eu^e 'jndjno 'esjp 'o^ejA 'sj| '>jS!|eqo '^eíeiuzej 'leuejeiu Jajsad 'oeuoq 'eíepo Jegej 'diuejj :ouAejopoA la^uezu)) a) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 15. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
NEDELJA, 16. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PONEDELJEK, 17. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). TOREK, 18. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 19. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). ČETRTEK, 20. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PETEK, 21. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
V ljubezni vas bo spremljala romantika. Lepa beseda bo lepo mesto našla. Na drugi strani boste imeli mnogo priložnosti v komunikaciji in boste več na poti. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Kreativni izzivi bodo priložnost za uspeh na delovnem mestu.
Sn BIK
Občutek čustvene varnosti vas bo pomiril. Pridobili boste zaupanje in se skozi pogovor odprli. Prednost pred obveznostmi bodo imeli prijatelji. Obdobje bo prineslo določeno harmonijo in potrebo po romantiki. Modro bo, da se boste v ljubezni pogovorili in izpostavili svoje želje.
DVOJČKA
Popaziti boste morali na svoje zdravje. Izogibati se bo treba slabih navad in razvad. Pozitivne učinke bo imel počitek in prosti čas. Srčni izvoljenec bo opazil vašo magnetično energijo in tako boste v ljubezni dosegli več. Sreča je na strani pogumnih.
RAK
Kreativna energija vam bo dala krila. Veliko boste razmišljali in se odločali po temeljitem premisleku. Pozitivno bo, da boste svoje občutke zapisovali. Intuitivnost bo vaša prednost in tako boste korak pred ostalimi. Na delovnem mestu bo dinamično. Sprostite se!
LEV
■Tj Odprle se vam bodo nove poti. Dinamična energija vam bo v pomoč pri odkrivanju tistih reči, ki so drugačne in pionirske. Pravilno bo, da boste stopili na delovnem mestu v ospredju. Nihanje energije bo posledica stresa. Sprostile vas bodo športne aktivnosti in narava.
DEVICA
Notranji mir boste iskali in ga poizkušali zadržati zase. Obdobje bo nekoliko stresno in pomembno bo, da boste znali opazovati malenkosti. Kocke usode se bodo v ljubezni zasukale v vašo korist. Obstaja povečana verjetnost, da boste našli na delovnem mestu nov izziv.
TEHTNICA
Čas bo ugoden za izobraževanje in delo, ki bo vezano na tujino. Od sebe boste oddajali magnetično energijo in tako prejeli ogromno pohval. Več časa boste namenili sebi in urejenosti. Vabili vas bodo tudi nakupi. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in žal ne more biti vse po vaše.
ŠKORPIJON
Igra usode se bo obrnila v vašo korist. Končno boste našli pravo ravnovesje in določeno skladnost. Prejeli boste tudi neko ugodno rešitev. Poslovni uspehi se bodo stopnjevali in pozitivno bo, če boste znali opazovati. Ljubezenska sreča vam bo naklonjena.
STRELEC
Razpeti boste med dvema zadevama. Odločitev ne bo lahka, toda bo pravilna. Sprostili vas bodo prijetni pogovori in izmenjava mnenj. Iskanje bližnjic na delovnem mestu bo vaša strast. Omenjeno vam bo pomagalo prebroditi neugodne čeri. V ponos in oporo vam bo srčni izvoljenec.
KOZOROG
Čas prinaša neko posebno energijo. Notranje se boste osvobodili in hrepeneli po novostih. Omenjeno boste pridobili korak za korakom. Privlačile vas bodo skrivnosti in naredili boste tudi prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni bo čas za prijetnosti in zapihal bo svež vetrič.
VODNAR
Svoje mnenje boste znali povedati na pravilen način. Zrno modrosti se bo skrivalo tudi v vaših šaljivih pripombah. Dinamika časa bo v odnosu z ljudmi in spoznavali boste tudi takšne, ki vam bodo polepšali življenje. Vezane predstavnike čaka romantičen in nenavaden vikend.
RIBI
Združili boste notranjo moč in intuicijo. Pridnost, vestnost in marljivost se bodo pričakovale na delovnem mestu. Popazite le, da si ne boste zadali preveč nalog in da jim boste kos. Točke usode se bodo obrnile v vašo korist, na tistih področjih, kjer si boste to želeli. Poučna so pota duhovnosti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Avtoradio. Vsak drugi torek med 9. in 10. uro z Danilom Majcnom.
CVETNI PRAH
ČRN PTIČ
FRČANJE
Ptuj • Dijaka na svetovnem tekmovanju v robotiki
RoboCup 2010 v Singapurju
Gregor Krušič in Aleš Stojak sta dijaka 4. letnika Elektro in računalniške šole Ptuj - smeri elektrotehnik elektronik.
Že kot osnovnošolca sta se v letu 2005 aktivno vključila v projekt v PHARE 2003 - Naravoslovje in tehnika, sedanjost za prihodnost, ki je potekal v Šolskem centru Ptuj. Ta projekt ju je tudi motiviral, da sta
se vpisala na tehniško šolo. Gregor in Aleš bosta v jeseni že študenta Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki je eden izmed njunih sponzorjev.
Foto: B. Lubec
Skica robota, ki ga dijaka izdelujeta za RoboCUP 2010
Foto: B. Lubec
Robotski nogomet na RoboCUP-u 2009
Foto: B. Lubec
Gregor Krušič in Aleš Stojak
V svetovnem tekmovanju Robocup je doslej sodelovalo več kot 3000 raziskovalcev iz več kot 40 držav, ki so že prej uspešno sodelovali v mednarodnih projektih, raziskavah,
Ptuj • Učenci OŠ Olge Meglič v Carigradu
Čarobni čas v Turčiji
Zasebna carigrajska šola ALEV je povabila nekatere evropske šole, da se pridružijo praznovanju dneva otroka, ki ga praznujejo 23. aprila vsako leto.
Naša šola, OŠ Olge Meglič Ptuj, se je povabilu z veseljem odzvala in 20. aprila smo trije učenci, Aleks, Bruno in Filip, skupaj z mentorjema Vojkom Jurgcem in Tatjano Pungračič kljub »vulkanskemu nasprotovanju« le poleteli v Carigrad. Prispeli smo sredi noči in se odpeljali do hotela.
Naslednje jutro po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali do šole, kjer smo spoznali naše gostitelje in goste, ki so prišli iz Madžarske, Ukrajine, Francije in Italije, medtem ko so predstavniki iz Belgije in Velike Britanije morali sodelovanje zaradi zaprtega zračnega prostora žal odpovedati. Gosti-teljski učenci so nam skupaj z učiteljico likovne vzgoje raz-kazali svojo šolo. Po ogledu je sledila likovna delavnica, kjer smo poslikali vsak svojo majico, nato pa smo imeli kosilo. Sledilo je skupno srečanje, kjer smo turškim učencem in drugim gostom predstavili
vsak svojo državo, kraj in šolo v angleškem jeziku. Mi smo se predstavili s kratkim filmom. Sledila je degustacija tradicionalnih jedi iz gostujočih držav. Na naši stojnici smo tako ponudili orehovo, makovo in pehtranovo potico, sadni kruh, medenjake in lectova srca, domači kruh, zaseko, ocvirke in čebulo. Moram priznati, da je šla hrana kot za med. Po pogostitvi smo se odpravili k družinam naših gostiteljev, ki so nas prijazno sprejele in nam razka-zale sodobnejši del Carigrada.
Naslednji dan smo se odpravili na izlet po starejšem delu Carigrada do veličastne Hagije Sofije, ogledali smo si še baziliko Cisterna z Meduzami in Modro mošejo. Sledilo je kosilo v turški restavraciji in vožnja z ladjo po Bosporju, kjer smo lahko z morja občudovali tako evropski kot azijski del Carigrada.
Predzadnji dan je bila v šoli velika proslava s prireditvijo
ob dnevu otroka. Tudi mi smo se predstavili s kratko točko, v katero smo vključili Prešernovo Zdravljico v slovenščini, angleščini in nemščini in tudi Avsenikovo Na Golici. Turški otroški pevski zbor pa je med drugim zapel tudi pesem v slovenščini, in sicer Mi se 'mamo radi. Po prireditvi je sledil zabavni del dneva, kjer so se otroci družili s svojimi vrstniki in starši na dvorišču pred šolo. Ob živi glasbi so potekale športne igre, spuščanje zmajev in nazadnje tudi slovo od drugih gostov.
Naslednje jutro smo se poslovili še od družin, ki so nas odpeljale do letališča, od koder smo poleteli spet domov.
Na tem potovanju nismo spoznali samo drugih kultur, pač pa nas je obogatilo v vseh pogledih in čarobnega časa, ki smo ga tam preživeli, ne bomo pozabili nikoli.
Bruno Marinič, 9. a, OŠ Olge Meglič Ptuj
razvojnih konferencah in izobraževalnih programih. Letošnje tekmovanje bo potekalo od 19. do 25. junija v Singapurju. Eden izmed zanimivih ciljev Robocupa je, da bo do leta 2050 dosežen razvoj hu-manoidnih robotov, ki zmagajo v nogometu proti človeški ekipi - takratnim svetovnim prvakom.
Za udeležence do 19. leta starosti, kjer bosta sodelovala Ptujčana, je uvedena kategorija Robocup junior. Tekmovanje omogoča timsko delo, izmenjavo idej, mednarodno sodelovanje, pri čemer se osredotoča na robote, ki so sposobni reševati izzive, med
drugim orientacijo v prostoru, premagovanje tridimenzionalnih ovir in so sposobni igrati nogomet in plesati.
Gregor in Aleš bosta tekmovala v kategoriji Rescue A, Secondary, kjer gre za simulacijo reševanja ponesrečencev iz ruševin. Postavljena bo proga iz petih sob. V prvih treh mora robot slediti črti, narisani na tleh, in se izogniti oviram, ki so mu pri tem na poti. V 4. sobi mora prevoziti klanec, na katerem najverjetneje ne bo posebne možnosti orientacije. Peti kvadrant je soba, ki tudi nima posebnih dodatkov za orientacijo, v njej pa so razne ovire, ki otežujejo ali onemogočajo gibanje. Nekje v sobi bo postavljena pločevinka, ki ponazarja žrtev. Robot jo mora najti, prijeti, odnesti in odložiti na označeno polico, visoko 6 cm. Njun robot bo seveda zahteven projekt, s komunikacijo več mi-krokrmilnikov, centralno vodenje pa bo izvedeno preko ITX-računalnika, ki bo na robotu.
Sloveniji primanjkuje tehniško izobraženih strokovnjakov.
Že vrsto let se večina najboljših osnovnošolcev vpisuje le na gimnazijske programe, zato nas še posebno veseli, da se izjemno nadarjeni, uspešni in motivirani učenci vpišejo tudi na tehniške šole. Slednjim se učitelji še posebej posvetijo, šole pa jim omogočijo, da svojo nadarjenost tudi ustrezno izrazijo.
Dijaka Gregor Krušič in Aleš Stojak sta sicer osvojila številna prva mesta na državnih tekmovanjih in raziskovalnih nalogah s področja elektrotehnike in robotike, hkrati pa najvišja mesta na tekmovanjih iz matematike in drugih naravoslovnih predmetov. Zavedati se moramo, da bodo razvoj in blaginjo Slovenje v prihodnosti ob vse večji mednarodni konkurenci prevzemali le najsposobnejši posamezniki, ki znajo nekaj resnično razviti in narediti, takšne pa se splača podpreti, zato iščemo njune sponzorje, saj sta bivanje in prevoz v Singapur povezan z velikimi stroški. Nina Jeza in Bruno Lubec
Zupečja vas • 13. žegnanje konj
Parada konj in kočij
V nedeljo, 25. aprila, je potekalo v Župečji vasi že 13. žegnanje konj, ki so ga organizirali vaščani v sodelovanju s Turističnim društvom Občine Kidričevo. Prireditev se je v teh letih lepo prijela in privablja vsako leto veliko obiskovalcev. Tako je bilo tudi letos.
Ptujska »delegacija« s svojimi turškimi gostitelji
Konji in konjeniki so se začeli zbirati ob robu vasi, na ovinku, že ob pol drugi uri popoldan. Konje z vpregami in jezdece je bilo potrebno razvrstiti v parado, da so se pokazali vsem vaščanom in obiskovalcem. Kljub strogim veterinarskim zahtevam se jih je zbralo kar 53, od tega 15 dvovpreg in kar 23 posameznih konjev z jezdeci. Tudi letos je imel vse niti prireditve v svojih rokah Zvonko Babič.
V paradi, na čelu katere so bili člani godbe Pepi Krulet, so se vprege in jezdeci popeljali okrog središča vasi in se zbrali v posebnem prostoru ob cerkvi sv. Antona, ki letos praznuje 100-letnico. Župečja vas je v zadnjem letu ali dveh dobila novo podobo. Po zaslugi Občine Kidričevo in finančni pomoči Evropske skupnosti je osrednje središče vasi preurejeno, zasajena so drevesa, postavljene klopce in številna igrala za otroke. Zunanjost cerkve sv. Antona še ni popolnoma dokončana, notranjost pa je vredna ogleda.
Ko so se konji in konjeniki zbrali v ograjenem prostoru, je bil najprej kratek kulturni program, ki ga je povezoval Marjan Bezjak. Prisotne je nagovoril župan Občine Kidričevo Jože Murko. Sledil je blagoslov konj, ki ga je s kruhom in soljo opravil lovrenški župnik Karel Pavlič. Konjeniki so ob blagoslovu konj dobili tudi spominsko leseno ploščico, ki jih bo spominjala na 13. žegnanje konj. Po blagoslovu so
pridni domačini postregli vse prisotne s kruhom, klobaso in pijačo, marljive župečke gospodinje pa so spekle pecivo. V prijetni družbi in z glasbo se je prireditev nadaljevala do večera. Številni konjeniki in obiskovalci pa so obljubili, da pridejo tudi naslednje leto.
20. junija pa bo v Župečji vasi prireditev, s katero bodo obeležili 100 let vaške cerkvice, hkrati pa bo tudi otvoritev celostne ureditve vasi.
Marija Predikaka
Foto: Saša Peršoh
Utrinek z blagoslova konj
Foto: arhiv
Ptuj • Obisk madžarskih dijakov
Spoznavali tujo državo
Med 3. in 7. majem ste lahko na Ptuju naleteli na madžarske gimnazijce, ki so jim v okviru mednarodne izmenjave evropskega oddelka Gimnazije Ptuj ptujski vrstniki vračali gostoljubje. Ptujčani so namreč marca preživeli teden dni v mestu Pecs, ki ga s Ptujem vežejo skupne teme, o katerih so mladi med obiskom izmenjavali znanje: zgodovina, povezana z Rimljani; pustovanje in naziv Evropske kulturne prestolnice (EKP).
Del madžarskih obiskovalcev na končni prireditvi, na kateri so pregledali fotografske utrinke s potovanja.
»Evropski oddelek na naši šoli ima v predmetniku drugega letnika mednarodno izmenjavo, za katero smo letos izbrali Madžarsko, saj so se ponudile tematske možnosti, preko katerih smo lahko povezali ti dve mesti. Eno so skupne zgodovinske značilnosti (doba Rimljanov), drugo je Kurentovanje (pri njih znamenita maska iz Mohača, imenovana »bušo«), tretje pa projekt EKP (Pecs nosi ta naziv letos, Ptuj pa bo kot partner sodeloval leta 2012). In glede na te skupne točke so dijaki raziskovali povezanost obeh mest v raznih delavnicah,« je razložila Marija Holc, razredničarka 2. e-razreda Gimnazije Ptuj.
V okviru projekta so se tako najprej Ptujčani marca odpravili v Pecs. »Vtisi od tam so čudoviti. Najprej nas je navdušila pokrajina - lepa, ravna in pregledna, drugačna od 'pestrejše' Slovenije. Ogledali smo si njihovo gimnazijo, se v delavnicah preizkušali v debatiranju, ustvarjanju rimske arhitekture, izdelovali rimski nakit in obleko, si ogledali muzej z 'bušoti' ter obiskali županjo, ki nam je predstavila potek priprav na projekt EKP. Prav tako smo si ogledali Budimpešto, spoznali šolske navade te dežele in na splošno njene značilnosti,« je bila navdušena Holčeva.
Potovanje je ostalo v lepem spominu tudi dijakom, ki v času izmenjav bivajo pri družinah svojih vrstnikov. Takole je vtise strnila Nika Rožanc, ki je na Madžarskem stanovala pri družini dijaka Milana, s katerim sta se dobro ujela: »Res je bilo zanimivo. Ne bi si mislila, da je lahko sosednja država
Saša Županek, prekmurski bontonolog, je zbrani publiki nazorno razložil, kaj je moderno od 1. aprila naprej v naši deželici. Nekateri so bili tako urejeni in so se tako obnašali že pred tem magičnim datumom. To so izjemni, pogumni ljudje, ki so s svojo inovativno-stjo pred časom.
Županek je nanizal cel kup modnih smernic. Za vse, ki ste radi modni, naj jih naštejem le nekaj: pri ženskah sta umivanje in depilacija definitivno out, ponovno je modna ženska prvinskost, v modo se vrača nekoč zelo priljubljen narastek na pobarvanih laseh, pri nakitu pa velja načelo: več je manj
tako drugačna. Mogoče je bil tudi malo kulturni šok, saj imajo zelo drugačne navade. Meni osebno je bilo nenavadno, da ne jedo zajtrka; družina ni toliko skupaj, kot so naše; 'moja' ni imela avtomobila, ker ga enostavno ne potrebujejo ... Zanimivo je bilo spoznati takšno drugačno življenje. Milanu pa se je, recimo, zdaj, ko je stanoval pri meni, zdelo nenavadno, kako tiho je življenje na vasi.«
Po besedah Holčeve se na splošno bivanja pri družinah vrstnikov zelo dobro obnesejo: »Dijaki so sprejeti v te družine, postanejo njihovi člani, z njimi delijo veselje ... Na kraju samem so seznanjeni s prehran-skimi navadami in specialite-tami obiskane dežele, skratka spoznavajo jo na veliko in tudi v družinskem okolju.«
- letos bo treba nositi vse, kar smo dobili in dedovali skupaj. Za moškega so modne barve v stilu gorenjske narodne noše,
Foto: Viki Ivanuša
Od kurentov do mitrejev
Prav tako, kot so imeli pester urnik ptujski dijaki na Madžarskem, so sedaj tudi svojim gostom pripravili raznolike dejavnosti. Med drugim so spoznavali sam Ptuj in njegove povezave z mestom Pecs.
»Bili so tudi sprejeti pri županu, ki jim je slikovito predstavil ptujsko zgodovino in projekt EKP. Na izletih so si ogledali Ptujsko Goro, Pohorje, Maribor, Bled ... Imeli so delavnice na ptujskem gradu, kjer so spoznavali Kurentovanje in družino Leslie, si ogledali mitreje ... Prav tako so bili sprejeti na madžarskem veleposlaništvu v Ljubljani ter si za konec organizirali poslovilni večer,« je naštela Marija Holc.
obvezen del garderobe moderno urejenega moškega pa je tudi kravatna igla ali sponka, ki je nazadnje doživljala svoj razcvet pred dobrimi 20 leti. K temu sodi kratko zavezana kravata v stilu slinčka in obleka, ki poudarja ženino razmišljanje: morda pa bo še zrasel ali pa saj jo skoraj še lahko zapne. K temu so obvezne svetle, še najbolje bele čim krajše nogavice, da se lepo vidijo patricijsko blede in bogato poraščene privlačne moške noge.
Vse skupaj je potekalo v zabavni stand-up komediji, ki je do glasnega nasmejala ormoško občinstvo.
Viki Ivanuša
Vse dejavnosti, ki so potekale v dveh delovnih jezikih - angleščini in nemščini - gostov niso pustile ravnodušnih. »Malce nenavadno je, a ko sem se vračala danes s Hajdine na Ptuj, sem se počutila, kot da sem prišla domov. To je res zelo lepo mesto. V spominu mi bodo še posebej ostali lepi in zanimivi mitreji, Bled ter celotno vzdušje skupnega delovanja obojih dijakov, ki je zelo pomembno,« je povedala spremljevalka madžarskih gimnazijcev Katalin Molnar.
Navdušen je bil tudi 16-letni Balint Bandi: »Zelo všeč sta mi Ptuj in Slovenija na splošno, nikoli še nisem bil tukaj. V spominu mi bo posebej ostalo, kako lepa sta Ptuj in Bled. Všeč mi je tudi sončno vreme.« Njegov sošolec Kristof Minarik pa si bo Slovenijo zapolnil po lepoti, vljudnih ljudeh in prijateljski nogometni tekmi med madžarskimi in slovenskimi dijaki.
»Tekma je bila zelo toplo sprejeta. Tako so se lahko dijaki sprostili od precej zahtevnih vsakdanjih obveznosti, saj zna biti govorjenje v tujem jeziku cel teden tudi precej naporno. Madžari so na splošno občudovali naše mesto in bili presenečeni nad tem, kako dobro je naša gimnazija opremljena tehnično in za športne dejavnosti,« je še pojasnila Hol-čeva in dodala, da so takšne izmenjave dobrodošle iz več vidikov. Dijaki lahko urijo znanje tujih jezikov, spoznavajo drugo kulturo, drugačen način življenja, šolsko delo sosednjih držav, širijo svoje vedenje o drugih deželah in tudi o samih sebi. Prav tako je to po njenem mnenju izziv za samostojnost, saj so se mladi zaradi bivanja pri družinah prisiljeni prilagajati se in sporazumevati.
Polona Ambrožič
Ormož • Poučno - šaljivo
Moda pred korakom
Moda pred korakom je naslov poučno-šaljivega večera, ki se je zgodil v Domu kulture v Ormožu v organizaciji Mladinskega centra Ormož.
Od tod in tam
Nova vas • Zlatoporočenca Antolič
Foto Laura
V soboto, 24. aprila, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila Terezija, rojena Janže-kovič, in Janez Antolič iz Nove vasi. Natanko pred 50 leti, 24. aprila 1960, sta ju vMarkovcih poročila Simon Solina in matičar Ignac Petrovič. Po 50 letih skupne življenjske poti je zakonca Antolič za zlatoporočenca razglasil župan Franc Kekec, cerkveno bogoslužje pa je opravil Janez Maučec. Dom in družino sta si Antoličeva ustvarila v Novi vasi. Rodili so se jima trije otroci: Janko, Slavica in Miran. Imata štiri vnuke: Ireno, Tanjo, Borisa in Damjana, petega vnuka, Mateja, pa so žal izgubili. Sicer pa sta Antoličeva tudi ponosna stara starša pravnukinji Eleni.
MZ
Žetale • 4. gasilsko tekmovanje
Foto: SM
V Žetalah je minuli konec tedna potekalo četrto gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Občine Žetale v kategoriji članov in članic. Udeležilo se ga je kar 21 desetin: v moški konkurenci 14, v ženski pa 7. Obe prvi mesti sta pripadli desetčlanskima ekipama PGD Kebelj, drugo mesto med moškimi je pripadlo PGD Stojnic, tretje pa PGD Šmartno na Pohorju I. V ženski konkurenci je drugo mesto dosegla ekipa PGD Majšperk, tretje pa tekmovalke iz PGD Sela. Prve tri ekipe so prejele pokale, zmagovalni ekipi tudi prehodni pokal občine Žetale, sicer pa sta bili podeljeni še posebni praktični nagradi za najboljši čas izvedbe vaj; ti sta prejeli ekipi PGD Šmartno na Pohorju I in PGD Majšperk.
SM
Sveta Ana • Ocenjevali vina
Foto: arhiv društva
Društvo vinogradnikov Sveta Ana je pripravilo ocenjevanje vin letnika 2009. Vinogradniki so nanj prinesli 40 vzorcev različnih sort vin, strokovno komisijo enologov ter strokovnjakov s področja vinogradništva in vinarstva pa so sestavljali: Anton Vodovnik, Mo-livoj Trstenjak, Simona Hauptman, Franc Škrobar in Franc Kupljen. Vinom Svete Ane so namenili povprečno oceno 18,22, prvak ocenjevanja pa je postal trami-nec Marjana Poliča. Predsednik društva Miroslav Šen-veter je ob tem povedal, da so lahko kljub vremenskim nevšečnostim lanskega leta in z njimi povezanimi težavami z ocenjevanjem svoje žlahtne kapljice zelo zadovoljni, saj so spet dokazali, da so delali dobro in da je vredno poseči po tamkajšnjih vinih.
Polona Ambrožič
Prireditvenik
Petek, 14. maj
Maribor, Botanični vrt Univerze, Fakultete za kmetijstvo in biosis-temske vede, vabi na Sprehod po zbirki rododendronov, vodil bo g. Boštjan Kren
Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za izven Sveti Andraž, pred cerkvijo, posaditev cepljenke Stare trte z Lenta Ptuj, predavalnica hotela Primus v Termah, predavanje »Kaj je Ptuj pomenil v rimskem obdobju«, organizirata Turistično društvo Ptuj in Terme Ptuj
Ptuj, CID, literarni večer z Jeroenom Theunissenom, flamskim literatom
Ormož, dvorana kulturnega doma, koncert ob 20-letnici delovanja ormoškega okteta 19.00 do 20.00 Kog, pilates
23.00 Ptuj, Askari Club, modna revija, modne oblikovalke Rike Zadra-vec, oblikovalke nakita Sanje Bakovic ...
17.00 17.00 18.00
19.00
19.30
Sobota, 15. maj
6.00 Videm, pred trgovino Žerak, pohod na Golico
8.30 Ptuj, Mlinska cesta 1 b, enota Zvonček, prireditev Šport špas -
dan druženja vseh generacij, (pohod, kviz, stare igre), organizira vrtec Ptuj
10.00 do 13.00 Maribor, Muzej narodne osvoboditve, Ul. heroja Tomšiča 5, 1. fotografski sejem rabljenih fotoaparatov in opreme Miklavž pri Ormožu, 7. veliko tekmovanje za pokal Frajtonar Prlekije 2010
Vurberk, 3. srednjeveški dan na gradu Vurberk, odprtje srednjeveške tržnice - Robert Levstek
Cirkovce, večnamenska dvorana, 7. srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev
Cirkulane, Kulturno društvo Cirkulane, sekcija ljudske pevke »Sestre Kopinske« imajo prvi samostojni koncert in predstavitev zgoščenke Peli so jih naši starši Ptuj, Mestno gledališče, Drakula, za izven Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert skupine Melodrom
13.00
14.00
18.00
19.00
20.00 21.00
Nedelja, 16. maj
10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke, v goste so
povabili ljudskega godca g. Ivana Kocjana, ki bo prikazal izdelovanje ljudskih glasbil 9.00 Borl, zbiranje pred gostilno Herman, pohod po poti modre kavčine
17.00 Ptuj, Mestno gledališče, To sem jaz, za izven 19.30 Dornava, slavnostna dvorana baročnega dvorca, 6. glasbeni večer, Harfa, harfi, harfe, o harvi, s harvo, koncert učenk harfe Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju z gosti
Ponedeljek, 17. maj
18.00 Ptuj, Narodni dom, javna tribuna s predsednikom Socialnih demokratov in predsednikom vlade Borutom Pahorjem
Torek, 18. maj
8.00 Cirkovce, prostori OŠ, predtekmovanje 5. otroške varnostne olimpijade
12.00 Ptuj, dvorišče stari zapori, odprtje lapidarija, ob mednarodnem dnevu muzejev
13.00 Ptuj, razstavišče Stari zapori, prikaz filma o Kalabriji in Siciliji
(strokovna ekskurzija), ob mednarodnem dnevu muzejev 19.00 Ptuj, Miheličeva galerija, Na muzejski sceni, predavanje dr.
Marjete Ciglenečki, ob mednarodnem dnevu muzejev 20.00 Ptuj, dom kulture, Muzikafe, monodrama Kurent
Kino Ptuj
14., 15. in 16. maj, ob 17.00 Kako izuriti svojega zmaja (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 19.10 Lunapark - komedija. Ob 21.10 Art program: Naj ostane med nami -komična drama.
V soboto, 15. maja je predstava Kako izuriti svojega zmaja, brezplačno, vstopnice dobite v CID-u
t	£BfH4MtO/
www.irizerstvo-brigita.com C/
V salonu vas pričakujejo strokovni in vestni frizerji.
O NEGOVANI LASJE SO LEPI.
Frizerski salon Brigita Brigita Pušnik s.p. Osojnikova cesta 3, Ptuj tel: 02 77645,61 brigrta.pusnnc@lamis.net
v naši ponudbi tudi:
*	ličenje za vse priložnosti,
*	ureditev rok in
*	gel poslikava na nohtih Razvajamo vas z vrhunskimi lasnimi proizvodi.
Popust na TI-GI in LO'real - KERASTASE izdelke 2+1 (dva plačaš 3 dobiš)
Prodaja temnega in svetlega piva tudi na terenu, dostava šankomatov na kraj zabave s sodčki 30 ali 50 litrov. Degustacije in ogledi po predhodnem naročilu.
prtu
d.o.o.
Tel.: 041 595 753, www.gastro-ptuj.si
Gostinstvo in Pivovarna Gastro vabita na "SKOKOV POHOD" ■ 15. maj 2010 Vabljeni na tradicionalni 11. pohod na DONAČKO GORO.
Start izpred lokala v Kočicah ob 9. uri zjutraj. Dobra volja in hrana sta zagotovljena za vse udeležence.
Stoje/tika
budilka
89,8 98,2 104,3 Mb
j^oiiuíajte nai tudi na ipletu.: www.radio-ptu.j.íi
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka	Letnik	Cenf	Oprema	Barva
PEUGEOT 2061,11	2000	1.990,00	SERV0 VOLAN	BEU
PEUGEOT 3071,616V HDI STYLE	2007	8.190,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. MODRA
TOYOTA YARIS1,3 WT-I TERR A+	2007	8.700,00	PRVI UST.	KOV. MODRA
CITROEN SAX01,11	2001	2.300,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,2 RTE	1998	1.460,00	REDNO SERV.	KOV. OPEČNA
OPEL CORSA 1,012V COSMO	2004	4.700,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1,6 ERN	1998	1.790,00	KLIMA	MODRA
PEUGEOT 2071,41 TRENDY	2008	7.870,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZINA	2002	6.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.950,00	SERV0 VOLAN	KOV. VIJOLA
SKODA OCTAVIA 1,9TDI GLX	1998	3.160,00	KLIMA	KOV. B0RD0
RENAULT ESPACE 2,2 DCIAUTHEN.	2003	6.280,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
DAEWOO TACUMA 1,8 SX	2002	3.150,00	PRVI UST.	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN SHARAN1,9TDI	2004	9.150,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 1,6	2003	3.990,00	KLIMA	KOV. ZLATA
SSANGYONG EXECUT. REXTON II 2,7 XDIAVT. 2006		15.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA	2001	3.770,00	PRVA REG.2002	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 WAGON	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEAT CORDOBA 1,6 ISTELLA	1999	2.460,00	PRVA REG. 2000	KOV. VIŠNJA
FORD MONDEO 2,0TDCI KARAV.	2000	3.390,00	KLIMA	MODRA
CHEVROLET KALOS 1,416V SX	2004	3.900,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
BMW 3161LIMUZ.	2000	4.930,00	AVT. KLIMA	MODRA
RENAULT CLIO 1,5 DCI EXPRESSION	2002	3.800,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
SEAT IBIZA 1,4	2003	4.470,00	KLIMA	KOV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUST!
moP
Mestno gledališče Ptuj, Slovenski trg 1 3, Ptuj kot najemodajalec objavlja javni razpis za oddajo ponudbe za podnajem:
MESTNO
GLEDALIŠČE
PTUJ
Gledališke kavarne -
poslovnega prostora v izmeri 109,6 m2 v objektu Mestnega gledališča Ptuj (vhod iz Murkove ulice).
Poslovni prostor se oddaja v podnajem izključno za opravljanje gostinske dejavnosti, ki mora biti prilagojena dejavnosti najemodajalca. Poslovni prostor se oddaja v podnajem z obstoječo opremo za določen čas - največ 5 let z možnostjo podaljšanja pogodbe. Pričetek podnaje-ma je predviden s 1.6.2010.
Izhodiščna višina najemnine je 1055,94 EUR mesečno. V višino najemnine niso všteti obratovalni stroški, ki se plačujejo na podlagi izdanega računa najemodajalca. Zainteresirani ponudniki morajo ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 10 odstotkov ponujene najemnine na TRR 01296 - 6030356948. Uspelemu ponudniku se bo varščina štela v znesek avansa. Neuspelim ponudnikom bo varščina vrnjena v roku 8 dni po dokončni odločitvi o izbiri najemnika. Ponudniki morajo vlogi priložiti dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov ali izpisek iz sodnega registra in dokazilo o poravnanih finančnih obveznostih in dokazilo, da ni blokiran nobeden od računov. Nobeno od potrdil ne sem biti starejše od 30 dni od dneva oddaje ponudbe.
Najugodnejši ponudnik mora ob sklenitvi pogodbe plačati avans najemnine v višini 2111,88 EUR, ki se mu bo mesečno poračunavala. Po izčrpanem avansu najemnine je najemnik dolžan dogovorjeno najemnino plačevati mesečno do 15. v mesecu za tekoči mesec.
Vsi zainteresirani morajo podati ponudbo z trajanjem veljavnosti 30 dni od dneva oddaje oziroma do sklenitve pogodbe.
Najemodajalec ni dolžan skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Direktor Mestnega gledališča Ptuj lahko postopek izbire podnajemnika kadarkoli prekine.
O izbiri najugodnejšega podnajemnika bo odločil direktor Mestnega gledališča Ptuj najkasneje v roku 5 dni od dneva poteka roka za oddajo ponudbe. Zoper odločitev o izbiri ni pritožbe.
Zavezujoče ponudbe zainteresirani ponudniki z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo najkasneje do 21. 5. 2010 do 12. ure na naslov Mestno gledališče Ptuj, Slovenski trg 13, 2250 Ptuj z označbo: »NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA GLEDALIŠKO KAVARNO«. Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo 24 .5.2009 ob 9 . uri v prostorih Mestnega gledališča Ptuj.
Nepravilno označene in prepozne ponudbe bodo vrnjene pošiljatelju. Nepopolne vloge mora ponudnik po poprejšnjem obvestilu najemodajalca dopolniti v roku 3 dni od poziva. V nasprotnem primeru bo najemodajalec takšno ponudbo dokončno zavrgel.
Informacije daje direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, tel.: 749 32 50 ali peter.srpcic@mgp.si preko spletne pošte.
Mestno gledališče Ptuj Direktor Peter Srpčič

» HUM
NUDIMO TUDI ODROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
www.radio-tednik.si
PRVA NAGRADA ZLATA VEZ
Ljubljanski pohištveni sejem 2009 www.alples.si
samba
SPALNICE. RITEM BOLJŠIH NOCI!
Minister i» zdravje opozarja:"
erne pitje a
e zdravju!"
]
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.
'^AST^
IZVAJAMO KROVSKO-KLEPAR-SKA in TESARSKA DELA z vsemi kvalitetnimi kritinami in materiali. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c. Za informacije lahko pokličete na GSM 041 375 838 oz. pošljete povpraševanje na mail: Last.krovstvo@volja. net.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, tel. 051 415 490.
NUDIMO GRADBENE STORITVE: zidanje hiš, omete, polaganje tla-kovcev. Janko Vidovič, s. p., Re-pišče 51 a, Zg. Leskovec, tel. 041 804 721.
KMETIJSTVO
PRODAMO traktor Stajer, 18 KM, letnik 1964, z reduktorjem, v celoti restavriran in obnovljen, cena po dogovoru. Telefon 041 708 817.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 1401.
PRODAM mešano hlodovino trdih listavcev za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Telefon 141 657 796.
PRODAM suho luščeno koruzo. Telefon 031 652 922.
PRODAM svinjo, 250 kg. Telefon 740 82 53.
KUPIMO puhalnik na pero ali udarni. Telefon 051 231 529.
KUPIMO pujske, od 40 do 90 kg. Telefon 070 705 681.
KUPIM prašiče, težke od 30 do 40 kg, in pajka Sip na dve vreteni. Telefon 041 261 676.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva bukova, cepana in tudi v hlodih. Tel. 051 632 814.
PRODAM suhe smrekove deske 130 €/m3, ladijski pod 3,20 €/m2, bruna, late, fosne, žagan les za ostrešje in drva, možna dostava. Tel. 041 833 781.
UGODNO PRODAM ali dam v najem sekalnik drv. Tel. 031 513 503.
PRODAM bikce od 120 kg dalje in pašne krave. Tel. 769 32 61
PRODAMO telico simentalko, staro 8 mesecev. Telefon 796 97 21.
PRODAM transportni plato, mehanični kiper priključek za traktor, mera 120 x 120 cm. Tel. 719 210 07.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja SIP, 3,5 tone, in dvoosno kiper prikolico Mlaz, 5 ton. Tel. 031 324 255.
BREZPLAČNO oddam košnjo sena, 80 arov. Tel. 041 551 188.
PRODAM traktor Deutz, 45 KM, malo rabljen , cisterno za gnojevko, 3200 l, dvojni ventili, pajek za seno, dve vreteni, in dvobrazni plug - visoki klirens. Tel. 031 295 124.
KUPIM BIKCA ali teličko, staro do 15 dni. Tel. 031 222 887 ali 746 14 81.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 25 do 110 kg, prodamo, po dogovoru tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM obračalni tribraznmi plug, Regent Saturn. Tel. 031 696 447.
PRODAM odojke, težke 30 kg, reiser za koruzo in umetno gnojilo. Tel. 755. 23 21.
PRODAM traktor Deutz 45, s kompresorjem, letnik 1988, in enooso-no prikolico Tehnostroj, 4,5 tone. Tel. 031 656 718.
PRODAM mešana drva, možen razrez. Tel. 031 848 466.
TELICO simentalko, tik pred teli-tvijo, pašno prodam. Tel. 031 788 502.
PRODAMO odojke, težke od 20 do 25 kilogramov. Tel. 755 31 21.
PRODAM visoko breje telice. Tel. 031 848 466.
PRODAM 80- do 120-kg prašiče domače reje. Tel. 031 713 160.
OKOPALNIK koruze, dvoredni, in dvoosno kiper prikolico, prodam. Tel. 041 521 863.
NEPREMIČNINE
PRODAM mansardno stanovanje na Ptuju, 67 m2, 1200 €/m2. Tel. 051 412 042.
PRODAM dvodružinsko hišo v okolici Ptuja (4 km, Kicar), asfalt do hiše, lepi razgled nad Ptujem. Vse-ljiva takoj. Tel. 041 906 617.
NOVA VAS, PTUJ, prodamo hišo, 850 m2 zemljišča, vseljiva, lepa lokacija, cena 85000 evrov. Telefon 041 245 054.
PTUJ, center, večjo meščansko hišo (bivša gostilna) z dvoriščem in lepo teraso, lepa lokacija, ugodno prodamo. Možni razni dogovori ali menjava. Telefon 041 245 054.
PRODAMO parcelo na Viru, 500 m2, lepa lokacija (borovci). Telefon 245 054.
DOM-STANOVANJE
APARTMANI VUSKOVIC, Supertar, otrok Brač, inf na www.apartmani-lada.com; e-mail: lada.vuskovic@ inet.hr, tel. ++385 91 760 94 78.
V NAJEM oddam opremljeno sobo s sanitarijami in stanovanje za več delavcev. Tel. 031 219 184.
PTUJ, strogi center, enosobno stanovanje oddam enemu moškemu. Tel. 041 538 416.
V REDNO delovno razmerje sprejmemo natakarico v baru Gams, Dornava, urejen delovni čas. Sandi Petek, s. p. Tel. 041 570 091.
ISČEM kakršno koli delo, lahko čiščenje. Tel. 041 732 390.
BELA TEHNIKA
PRODAM kombiniran hladilnik-za-mzovalnik in pomivalni stroj. Tel. 031 575 627.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ISČEMO prevoznika za selitev iz tujine. Tel. 031 812 674.
PREŽIVITE dopust v Kopru, v apartmaju, primernem za štiri- do petčlansko družino, 150 m od urejenega kopališča. Cena 245 evrov tedensko. Telefon 041 337 744.
ZELO UGODNO prodam nekaj gostinske opreme, plastične sode, razno kuhinjsko opremo, kuhinjske elemente, okna, vrata, mize ter drugo. Telefon 041 245 054.
IZDELAVA IN PRODAJA DIATO-NIČNIH HARMONIK PLOH L že za 1.590 €. www.harmonike. plohl.si GSM: 051/425-128
T M 1 ifllJl ^ i			il
ÄT02/2280 110 Up			
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Verica Sučur, dr.dent. med. Na Potrčevi na Ptuju
Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj Dravska ul. 11, 2250 Tel. 749-24-10
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo
RAZPIS
PROSTIH UČNIH MEST za šolsko leto 2010/2011
PREDMET	STAROST UCENCA	ŠTEVILO PROSTIH MEST
KLAVIR	7-9	16
ORGLE	11-18	1
HARMONIKA	7-9	12
VIOLINA	7-9	7
VIOLONČELO	7-9	1
FLAVTA	10-12	10
OBOA	10-12	1
KLARINET	10-12	3
SAKSOFON	10-12	3
TROBENTA	9-11	3
POZAVNA	11-18	2
BARITON	10-18	1
ROG	9-18	1
TUBA	11-18	1
KITARA	8-10	5
TOLKALA	9-18	4
PETJE	17-24	1
BALETNA PRIPRAVNICA 1	6	15
BALETNA PRIPRAVNICA 2	7	5
BALETNA PRIPRAVNICA 3	8	4
BALET 1. RAZRED	9	0
BALET 2. RAZRED	10	3
BALET 3. RAZRED	11	1
BALET 4. RAZRED	12	0
BALET 5. RAZRED	13	0
BALET 6. RAZRED	14	0
PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA	5	15
GLASBENA PRIPRAVNICA 1	6	30
GLASBENA PRIPRAVNICA 2	7	30
Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v enem od naslednjih terminov:
-	petek, 21. maja 2010, med 15.00 in 17.00,
-	četrtek, 20. maja 2010, med 17.00 in 17.30 na OŠ Gorišnica,
-	ponedeljek, 24. maja 2010, med 15.00 in 17.00 uro,
-	sredo, 26. maja 2010 med 15.00 in 17.00.
Naknadni sprejemni preizkusi za morebitna še prosta mesta:
-	sreda, 25. avgusta 2010, med 15.00 in 17.00.
PREIZKUS ZA PREDMET PETJE BO SAMO V PONEDELJEK, 24. MAJA.
OBRAZEC ZA VPIS NAJDETE NA SPLETNI STRANI www.glasbenasolaptuj.si
Učiteljski zbor na podlagi uspešnosti sprejemnega preizkusa in razpoložljivih mest na konferenci izbere učence - novince.
NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA!
PRODAJNO SERVISNI CENTER (TSEtO AltCI
: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
D Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Multitronic D Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPFTiptronic D Audi Q7 quattro 3.0V6TDI DPFTiptronic D BMW 730d Avtomatik O BMW 525d touring D BMW320i D BMW 320d D Chrysler Voyager 2.5 SE D Daewoo Nexia GL O Fiat Stilo 1.9 JTD Actual D Ford Fiesta Budget 1.31 D Mercedes-Benz A-Razred A 180 CDI Classic O Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI D Mercedes-Benz B-Razred B 180 CDI D Opel Zafira Cosmo 1.9 CDTI D Peugeot 206 SWX-Linel.4 D Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V O Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi D Renault Laguna Break RT 1.8 D Rover serija 800: 825si D VW Touran 2.0 TDI Highline DSG D VW Passat 2.0TDI DPFTYendline
mOB REDNEM SERVISU VOZILA VAM PODARJAMO KUPON BREZPLAČNO KOSILO
2006	13.990 €
2007	47.990 €
2007	39.990 €
2003	14.890 €
2004	14.890 €
1991	790 €
1999	5.290 €
1994	890 €
1995	490 €
2003	4.490 €
1998	790 €
2005	9.700 €
2003	15.990 €
2006	13.990 €
2006	9.790 €
2005	5.290 €
2007	14.990 €
2006	7.490 €
1997	990 €
1996	1.990 €
2006	10.990 €
2005	11.490 €

a V
\ »1\1V	ZA
adaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
PETKOV VEČER
Bodite nocoj i} družbi oddaje
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tedniiui
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 14.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL
18.00 Koncert v cerkvi sv. Lenarta 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 15.5.
8.00 Praznik Občine Markovci 10.00 Koncert v cerkvi sv. Lenarta 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Markovci 20.00 Markovci - Predstavitev zbornika 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 16.5.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Florjanova maša 10.00 ŠKL
11.00 Koncert Osti jarej 13.00 Predavanje o CPP 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Gimnazija Ptuj praznuje 18.30 Koncert v cerkvi sv. Lenarta
PONEDELJEK 17.5.
8.00 Kronika Občine Videm 9.00 ŠKL 18.00 Koncert Osti Jarej 20.00 Markovci - Predstavitev zbornika 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ;
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
A
Restavraciji
xan
VITAL, d.o.o. Kidričevo www.vital-turizem.si Telefon: 02 796 90 41, 02 799 03 96
kje/i B boite, «a pwmvljexL 1miC ptijetHur počutili oh dehti lumii in ¡¡lijitii pdOxeibi
NUDIMO VAM:
♦	Malice, kosila ♦ Ledene osvežitve
♦	Praznična kosila ♦ Catering z idejami
ODPRTO: Pon.- Sob. 09-20 ure. Nedelja in prazniki: 11-20 ure
www.radio-tednik.si
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
ALFA ROME0159 JTD	2007	12.350,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
BMW 316 i	2001	5.540,00	AVT.KUMA	SREBRN
FIAT CROMA 1.9 M JTD DYNAMIC	2007	9.780,00	AVT. DIG. KUMA	KOV. SREBRN
FORD MONDE01.8 TDCI TREND LIMUZ.	2008	13.880,00	AVT. DV. DIG. KLIMA	BELA
HONDA CIVIC 1.41	2003	5.750,00	KUMA	SREBRN
MERCEDES CIK 320 CABRIOAMG	1999	8.350,00	KUMA	KOV. SIVA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI	2004	5.880,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.41	2003	3.680,00	KUMA	KOV. ZLATA
RENAULT MODUS 1.5 DCI	2007	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	8.490,00	AVT.KUMA	KOV. ČRN
SEAT LEON 1.9 TDI	2005	9.280,00	AVT.KUMA	RDEČA
VW BORA 1.9 TDI	2001	5.400,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	1999	3.980,00	KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV. BLUM0T10N	2008	14.850,00	AVT. D. KUMA	KOV. SREBRN
MOTORNA KOLESA				
PIAGGIO MP3 250 RL	2007	3.999,00	KODNO VAROV. VŽIG	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Na podlagi 295. člena ZGD-1 in v skladu z 31 in 32. členom statuta TALUM B družba za upravljanje, d. d., Kidričevo, Tovarniška cesta 10, Kidričevo, sklicujem
13. zasedanje skupščine TALUM B družba za upravljanje, d. d., Kidričevo,
ki bo v petek, 18. 6. 2010, na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10, s pričetkom ob 11. uri in z naslednjim dnevnim redom zasedanja:
1.	Otvoritev skupščine, imenovanje organov skupščine in izvolitev dveh preštevalcev glasov
V	skladu s 34. členom statuta družbe opravlja funkcijo predsednice skupščine Jožica Peršoh, funkcijo namestnika predsednice skupščine pa opravlja Milan Fajt, ki sta bila izvoljena na 1. zasedanju skupščine. Predlog sklepa:
Skupščina izvoli 2 preštevalca glasov.
2.	Seznanitev skupščine z Letnim poročilom družbe za leto 2009 in Poročilom Nadzornega sveta družbe po 282. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Predlog sklepa:
Skupščina se seznani s sprejetim Letnim poročilom družbe za leto 2009 in Poročilom Nadzornega sveta družbe po 282. členu ZGD-1.
3.	Odločitev o uporabi bilančnega dobička poslovnega leta 2009 in podelitev razrešnice po 294. členu Zakona o gospodarskih družbah
Predlog sklepa:
Bilančni dobiček poslovnega leta 2009 v višini 285.226 EUR ostane nerazporejen. Predlog sklepa:
»Skupščina podeli razrešnico direktorici in nadzornemu svetu družbe in s tem potrdi in odobri delo direktorice in nadzornega sveta v poslovnem letu 2009.«
4.	Nadzorni svet družbe
Predlog sklepa:
»Skupščina imenuje Nadzorni svet družbe v sestavi:
-	Teodor Dečman,
-	Avgust Šibila,
-	Zdravko Erlih.«
Mandatna doba imenovanih članov nadzornega sveta traja 4 leta in prične teči z iztekom mandata sedanjih članov, tj. od 10. 12. 2010 dalje. Zapisnik zasedanja skupščine bo potrdil notar Andrej Šoemen iz Ptuja. Skupščine se lahko udeležijo in na skupščini lahko glasujejo le delničarji, ki so najpozneje do konca dne 14. 6. 2010 vpisani kot imetniki delnic v delniški knjigi družbe, ki se vodi pri centralnem registru nematerializira-nih vrednostnih papirjev (KDD, d. d., Ljubljana) in so najpozneje do konca navedenega dne v pisni obliki prijavili svojo udeležbo na skupščini. Delničar/-ji lahko zahteva/-jo dopolnitev predlaganega dnevnega reda v skladu s prvim odstavkom 298. člena ali/in objavo nasprotnega predloga, ki je podan v skladu s prvim odstavkom 300. člena ZGD-1, v roku 7 dni po dnevu objave sklica.
Vsa poročila iz 2. točke dnevnega reda, skupaj s predlogi k ostalim točkam dnevnega reda, so od dneva objave sklica skupščine dalje do vključno dneva zasedanja skupščine dostopna in na razpolago za vpogled delničarjem na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10, vsak delovni dan od 8. do 13. ure.
Predloge sklepov ter pripadajoče obrazložitve bo družba posredovala delničarjem v roku 3 dni od dneva prejema zahteve delničarja za posredovanje.
V	skladu s 305. členom ZGD-1 lahko delničarji na skupščini zahtevajo od Uprave družbe podatke, ki so potrebni za presojo posameznih točk dnevnega reda.
TALUM B, d. d., Kidričevo Direktorica družbe
NAJVEČJA PONUDBA TRAKTORJEV NA STAJERSKEM
avto
ORMOŽ d.o.o.
posc/ucj«
Avtocenter Ormož d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/741 6411,051/302 910,
SERVIS: 02/ 7416 405 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/ 7416 407, 051/ 310
Prodajali bomo osnovna sredstva na način videno - kupljeno, z zbiranjem pisnih ponudb v zaprtih ovojnicah.
Ogledi osnovnih sredstev (tovornih, osebnih avtomobilov, prikolice in odrivne deske) bodo organizirani v torek, 1 8. 5. 2010, in sredo, 1 9. 5. 2010, med 11. in 13. uro, Zagrebška cesta 46 a, na Ptuju in v Ljubljani, na Hladilniški 37, Mesna industrija Zalog, d. o. o. Seznam vozil, namenjenih za prodajo, bo na razpolago na dan ogledov. Pisne ponudbe bomo zbirali do 21. 5. 2010 - te morajo ta dan prispeti na sedež družbe, Perutnina Ptuj, d. d., Potrčeva 10, 2250 Ptuj, s pripisom »NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA NAKUP OSNOVNEGA SREDSTVA«.
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
SPOMIN Zvonka Težaka
10. 5. 2006 - 10. 5. 2010
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu in prižgete svečko.
Njegovi najdražji
So poti, ki jih ne zasuje plaz, so spomini, ki jih ne izbriše čas.
Še vedno živ in boleč je spomin na 14. maj, ko nas je pred tremi leti za vedno zapustila naša draga mama in babica
Slavica Zupanič
IZ MARKOVCEV 28 A
Še vedno živ in lep je spomin, ko smo bili skupaj. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov
So poti, ki jih ne zasuje plaz, so spomini, ki jih ne izbriše čas.
V SPOMIN
Mineva eno leto žalosti in praznine, odkar sta nas zapustila draga
Janez Letič
Angela Letič
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in postojite ob njunem grobu.
Vsi njuni
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽOVLJANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnimi izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, lusklce, cirtconi, teleskopi, etacmeni, mini In konvercionalni
zobni Implantatl - www.d-j.unident.hr; dr. Borde Jalovac, tel. 00385/98 211 937
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
V neskončno praznino, ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dajanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dal si nam mnogo, mnogo več, kot si sam sanjal. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas, za večno.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Janeza Belšaka
IZ PRVENCEV 4 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje.
Posebna zahvala dr. Anemari Malešič, medicinski sestri Maji Šmigoc, osebju internega oddelka SB Ptuj, dr. Perdiju in dr. Mateju Vrbnjaku.
Hvala sodelavkam trgovine Labod, sodelavcem Certus-Veolia Ptuj in ZUDV Dornava, gospe Kitak za molitve, nečakinji Vesni za prelep poslovilni govor ob vežici, gospodu župniku Maučcu za cerkveni obred, govornici za besede slovesa ob grobu, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, zastavonoši, nosilcu prapora DU Markovci in pogrebni službi Komunale Ptuj za opravljene storitve.
Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sin Milan in hčerka Darinka z družinama
Draga žena, mama, tašča, babica prababica, ti zdaj mirno spiš, na grobu tvojem svečka zdaj gori, v naših srcih pa žalost in ne veš, kako pogrešamo te mi.
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, prababice
Slavice lfindiš
MLADINSKA ULICA 4, KIDRIČEVO
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala sosedu za molitev, govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, nosilcem zastave, prapora in križa, pogrebnemu podjetju za opravljen obred ter godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam bili kakorkoli v pomoč in tolažbo.
Še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: vsi njeni
f \
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla trudne sem oči.
ZAHVALA
Poslovili smo se od že babice
Terezije Kosajnč
Z OSOJNIKOVE CESTE 2 V PTUJU
nazadnje prebivala na Humn pri Ormožu
Ob slovesu se želimo zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali in nas vzpodbujali v težkih trenutkih slovesa. Posebna zahvala Mimiki Vrbnjak za nesebično pomoč ob slovesu na Humu. Javna zahvala pogrebnemu podjetju Aura, policistoma PP Ormož ter zdravnici dr. Zlati Vičar za strpnost in potrpežljivost doma na Humu.
Zahvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, pevkam za odpete pesmi, duhovnikoma za opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala tudi Janji za besede slovesa in g. Petru Gojkošku iz Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla za odigrano poslovilno pesem. Hvala tudi zdravnici dr. Mariji Milošič za dolgoletno zdravstveno oskrbo ter vsem, ki ste pokojno v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
Hudo je otroku za starši jokati, še težje brez sina in vnuka ostati, krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna.
V SPOMIN
dragemu vnuku
Sandiju Predikaku
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU
12. maja mineva tri leta žalosti in praznine, odkar je tragično ugasnilo drago srce našega vnuka. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoča ata in mama iz Trebeža
Že tri leta v grobu spiš, v mislih naših še živiš, spomin na tebe še vedno zaboli, ker tebe - naše sreče - več med nami ni. Dokler bomo mi, boš z nami tudi ti.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 12. maj 2007, ko je nehalo biti tvoje mlado srce, naš dragi sin
Sandi Predikaka
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 96
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu namenite tiho misel in podarite cvet ali prižgete svečko.
V mislih s teboj tvoja mami in ati
Ptuj • Izvolili novo vodstvo Območne obrtno-podjetniške zbornice
Obrtniki so za kontinuiteto
Na prvi redni seji se je 11. maja sestala nova skupščina Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, na kateri so volili nove organe skupščine: predsednika, nadzorni odbor, upravni odbor in dva podpredsednika. Skupščine se je udeležilo 37 od 39 poslancev. OOZ Ptuj je daleč največje podjetje na Ptujskem, ima 1524 članov, ki skupaj zaposlujejo 5317 delavcev.
Novega predsednika in nadzorni odbor so volili na tajnih volitvah, podpredsednika in upravni odbor pa na javnih; kandidate je kot mandatar predlagal novi predsednik. Izmed devetih kandidatov za nadzorni odbor OOZ Ptuj so jih izvolili pet: Ivan Kolarič, ki so mu namenili največ glasov, 35 od 37, je postal predsednik NO, v odboru pa so še Ana Če-lan, Jože Gajser, Ivan Lo-zinšek in Peter Petek.
Za predsednika OOZ Ptuj v mandatnem obdobju 2010/2014 sta kandidirala Branko Goričan (dosedanji podpredsednik), predlagala ga je gradbena sekcija OOZ Ptuj, in Vladimir Janžekovič (dosedanji predsednik), ki ga je predlagala sekcija elek-tro strok OOZ Ptuj. Oba kandidata sta se skupščini predstavila s svojim programom, poslanci pa so jima lahko tudi zastavljali vprašanja.
Branko Goričan bi se kot novi predsednik še posebej spopadel s sivo ekonomijo, ki dobesedno uničuje obrtnike; v slikopleskarski dejavnosti je še posebej hudo. V njegovi obratovalnici imajo dela le še za teden dni, potem pa se lahko zgodi, da bo moralo vseh njegovih sedem delavcev na zavod za zaposlovanje, ker jim v kriznih časih delo prevzemajo šušmarji. Zbornica lahko po njegovem uspešno dela le kot tim. Vodenju zbornice bi se lahko v celoti posvetil, glede na to da namerava vodenje obratovalnice predati sinu, v nasprotnem niti ne bi kandidiral za predsednika. Glede na probleme, s katerimi se spopada slovenska obrt, bi obrtniki morali stopiti skupaj in odločneje nastopiti proti vladi; če gredo na ulice delavci, zakaj ne bi šli tudi obrtniki, skoraj 50 tisoč jih je, skupaj z zaposlenimi pa še veliko več. »4500 evrov dajemo za samozaposlitev, pa se nihče ne vpraša, ali ima tisti, ki ta sredstva pridobi, tudi smisel za obrt; v teh primerih gre v večini za zapravljanje davko-plačevalskega denarja.« Zavzel se je za boljše delo Sklada za izobraževanje delavcev pri s. p., za skupen nastop proti sivi ekonomiji, saj kot posamezniki ne bodo mogli ničesar narediti, tudi za izboljšanje dela zbornice je potrebno timsko delo, skupaj lahko naredijo več, ker posameznik ne more ničesar spremeniti. Še naprej pa želi delati na humanitarnem
področju, po katerem so ga prepoznali tudi v širšem slovenskem prostoru. Za dosedanja prizadevanja na tem področju je prejel tudi več priznanj. Največ daje na delo z ljudmi.
Vladimir Janžekovič, dosedanji predsednik zbornice, ki je po novem tudi podpredsednik sekcije elek-tro strok pri OOZ Slovenije, se je zavzel za zbornico po meri članov. Pod njegovim vodstvom je zbornica že doslej korektno in dobro delala, vodil jo je v duhu dobrega gospodarja. Svoj program dela je razdelil na sedem poglavij. Obrt in mala podjetja imata največji pomen za slovensko gospodarstvo. Zavzemal se bo za zmanjšanje sive ekonomije, ker se je odpraviti ne da, obrtniki morajo tudi sami pričeti osveščati ljudi, da skupaj s podjetniki Slovenijo bogatijo, saj plačujejo davke, s tem pa prispevajo k blaginji naše države. Vsi skupaj morajo aktivno sodelovati in delovati za izboljšanje položaja obrtnikov in podjetnikov. V okviru enotnega obrtno-podjetniškega sistema so močni in vplivni, sposobni narediti marsikaj in po potrebi pritisniti na oblast, da bi izboljšali pogoje za delovanje obrti in malega podjetništva. Okrepiti bi bilo potrebno sodelovanje s šolami, da bi prosti del učnega programa zapolnili z znanji iz podjetništva in stroke, ob tem pa dati tudi večji poudarek promociji izobraževanja za obrtne poklice. Povečati bi bilo treba vpliv sekcij, da bi se spremenila zakonodaja glede pogojev za registracijo dejavnosti, za registracijo bi bila potrebna vsaj poklicna šola. Vladimir Janžekovič si bo kot novi predsednik OOZ Ptuj prizadeval tudi za izboljšanje podobe o obrti in podjetništvu v javnosti.
Skladi za izobraževanje ponovno obvezni?
Za Branka Goričana je glasovalo osem poslancev skupščine, za Vladimirja Janžeko-viča pa 29; obrtniki so torej glasovali za kontinuiteto.
Vladimir Janžekovič se je zahvalil za zaupanje, upa, da jih s svojim delom v naslednjih štirih letih ne bo razočaral. Za uspeh pa se bodo morali skupaj truditi. Pričakuje podporo pri konkretnih sklepih, s katerimi
Foto: Črtomir Goznik
Za predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj sta se potegovala Branko Goričan in Vladimir Janžekovič; skupščina se je odločila za slednjega.
bodo poskušali spreminjati razmere na boljše, v korist obrtnikov in podjetnikov.
Novi predsednik je kot mandatar predlagal kandidate za oba podpredsednika in upravni odbor. Poslanci skupščine so njegov predlog soglasno potrdili. Za podpredsednika je predlagal Andreja Čuša (sekcije kovinarjev) in Ivana Slačka (gradbena sekcija), v upravnem odboru pa bodo delovali še Mitja Gjurasek, Marjan Hvalec, Milan Koštomaj, Vili Kramberger, Marija Kuhar, Brigita Pušnik, Marjan Tašner, Branko Štumberger, Vojko Tajhmajster, Branko Veselič, Zoran Žunko, predsednik OOZ Ptuj in Boris Re-pič kot sekretar.
V točki Pobude in vprašanja je sekretar Boris Repič čestital novoizvoljenemu vodstvu, jim zaželel uspešno delo in tvorno sodelovanje v dobrobit vseh obrtnikov. Kot je razumeti rezultate volitev, so ti izraz kontinuitete dela.
Stari upravni odbor se bo v kratkem sestal na zadnji seji in potrdil poročilo o poslovanju v petih mesecih letos.
Glede na številne polemike in razprave, ki so jih v zadnjem času vodili glede dela Sklada za izobraževanje delavcev pri s. p., je skupščina pooblastila upravni odbor, da se nemudoma izvedejo volitve predstavnikov delodajalcev (obrtnikov) v novi upravni odbor Sklada, pri čemer je tako, da v organih sklada lahko delujejo le tisti, ki redno plačujejo prispevek za sklad, enako pa velja tudi za delavce. Sočasno pa se posreduje tudi pisni predlog Sindikatu obrtnih delavcev, da izvedejo volitve predstavnikov delojemalcev. Sklad za izobraževanje je nujno potreben, usposobljeni in izobraženi delavci so največji kapital vsake obratovalnice. Zato si bodo tudi prizadevali za spremembo zakonodaje, da bi bili skladi za izobraževanje ponovno obvezni.
Slavko Šega iz sekcije za promet je predlagal, da se spremeni sestava upravnega odbora, v katerem naj ne bi bilo več sekretarja. Takšno pobudo je dala tudi že republiška sekcija za promet, da zaposlenemu v strokovnih
službah OOZ naj ne bi bilo mesto v upravnem odboru. Po službeni dolžnosti naj bi spremljal delo upravnega odbora, ne bi pa smel imeti pravice glasovanja. Članstvo sekretarja v upravnem odboru OOZ ima v statutu zapisanih 61 od skupaj 62 obrtnih zbornic, kolikor jih trenutno deluje v Sloveniji. Boris Re-pič osebno ne nasprotuje temu predlogu, ker če bi to spremenili, sekretar ne bi bil več odgovorna oseba; če sekretar ne dela, zbornica ne dela. Potemtakem bi vso odgovornost prevalili na predsednika zbornice.
Božidar Kopušar (sekcija kovinarji) pa je predlagal spremembo 26. člena statuta OOZ Ptuj, namreč da se pristojnosti upravnega odbora glede ustanavljanja in ukinitve sekcij, o nakupu in prodaji nepremičnin in katere listine in podatki se štejejo za poslovno tajnost zbornice prenesejo na skupščino. Skupščina je pobude poslancev sprejela, skladno s proceduro jih bodo še preučili.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, 21/9 jfreme poleti prida ni.
Danes bodo predvsem na zahodu občasno še krajevne plohe ali nevihte, drugod pa bo delno jasno in povečini suho. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 15 do 20, v vzhodni Sloveniji do 22 stopinj C.
V soboto bo oblačno in deževno, več padavin bo v vzhodni Sloveniji. Hladneje bo, zapihal bo severni veter. V nedeljo bo še zmerno do pretežno oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji bodo še krajevne padavine.
Črna kronika
Vlomi, tatvine
V noči s 5. na 6. maj je neznan storilec vlomil v gostinski lokal na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil večjo količino cigaret. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
7. maja dopoldne je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Lenartu. Iz notranjosti je odtujil fotoaparat, gotovino in nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 1200 evrov.
9. maja okoli 23.40 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Moškanjcih opazili neznance, ki so iz ograjenega priročnega skladišča na gradbišču preko ograje spravili električne vodnike in jih naložili v osebni avtomobil. Ob 0.45 so v bližini Tibol-cev ustavili 38-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Slovenske Bistrice in 30-letne-ga sopotnika iz okolice Duple-ka. V postopku so ugotovili, da sta v tovornem delu vozila prevažala večjo količino bakrenega električnega vodnika. Policisti so predmete zasegli in moška pridržali. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine bodo zoper njiju podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
11. maja dopoldne je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v bližini Lenarta. Iz notranjosti je odtujil prenosni računalnik in nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 2000 evrov.
Zasegli pištolo
Foto: PP Podlehnik
Policisti PP Podlehnik so pridobili informacijo, da 61-letni moški iz okolice Podlehnika poseduje pištolo brez ustreznega dovoljenja. 7. maja so na njegovem domu opravili hišno preiskavo, v kateri so našli pištolo, 10 nabojev različnih kalibrov in starejši možnar. Policisti so predmete zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Prevažal ukradeno yamaho
8. maja ob 9.35 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Spodnji Se-narski ustavili tovorni avtomobil poljskega registrskega območja, ki ga je vozil 44-letni državljan Poljske. Ob kontroli motornega kolesa Yamaha FJR 1000 italijanskih registrskih številk, ki ga je prevažal na tovornem avtomobilu, so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2004 odtujeno v Španiji. Policisti so vozilo zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Alkohol v prometu
8. maja ob 16.45 so policisti Policijske postaje Ormož v Ormožu ustavili 54-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,31 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
8. maja ob 23.40 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Videžu ustavili 29-letne-ga voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,23 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.