Iz deželnega zbora kranjskega. VI. Poročevalec pravi, da bi bili visokošolci „ ... , . , , ... , <onn po dovrsenib študiiah zadovolini s 360 2'ld. Porocilo noi-maliio-šolskcfra zaklada za 1. 1892. ^ J j ft podpore na leto, a mnogi morajo več časa brezplačno prakti(;irati, sicer se pa začasnim učiteljera štejejo leta v pokojnino. Dalje prosi odbor, naj se ucitelji razvrste (Dalje.) oslanec Klun ob jednem poroča o prošnji stalnega odbora deželne uči- teljske konferencije v Ljubljani za uredbotako, da jih bode 8°/o v prvem, 12°/o v učiteljskih plač. Ta prosi v prvi vrsti, najdrugeni, 4O°/o v tretjem in 4O°/o v četrteni bi se začasnim uoiteljem takoj po drugiplačilnem razredu. Ker je sedaj 580 učipreskušnji dovolila višja plača 450 gld.teljev, ponmožili bi se po tej razdelitvi troški takoj za 7300 gld. Pomisliti ,je tudi troba, da se bode v teku let zgradilo še d(i 80 šol in nainostilo 120 novih učiteljskih niočij, kar bode povišalo troške še /a okroglib 70.000 gld. Vsi troski za ljudsko šolo s pokojninaiui itd. bi se morali pomnožiti skoraj do pol milijona. Razlogi v prošnji sieer niso brez podlage, ali dežela bi ne zmogla vee takih troskov, zato jinatični odsek nasvetujc, da se prošnja odkloni. Poslanec Hribar pravi, da so že zadnjič vse stranke brez ugovora pritrdile tuedbi lu-iteljskih plac, zato obžaluje, da so se zopet tako bitro oglasili, kajti tudi tu velja rek: Oninc niniiuin nocet. Sicer učiteljske plače niso Se stalno urejune, vender morali bi učitelji priznati, da jc deželni zbor brcz razlikc strank kulantno ustrezal opravičonim žcljani. Pa(v: pa muni govornik, naj bi se bolj ozinilo na ljubljansko učiteljstvo, ker v drugih dežclah iniajo učitelji v glavnih niestih prednost. V II. razredu bi nioralo naniesto 9 biti vsaj 15 ljubljanskih ueiteljev. Zsto predlaga resolucijo: Ueželni odbor se pozivljo, naj izposluje pri c. kr. deželnem ŠoLskein svetu revizijo razvrstitve učiteljskib plac v tein zniislu, da se bode pri prenarejeni uredbi bolj oziralo na ljubljansko učiteljstvo. Deželni predsednik baron W i n k 1 e r zagovarja deželni šolski ^vet. X Ljubljani iinajo uritelji mnogo drugib prednostij, Tako n. pr. niorcjo svoje otroke laglje poSiljati v sole. (Poslanec Kavčič: Tako je!) Dtsželni šolski svet je stvar uredil soglasno z deželnim odborom in s<> nm ne inorc oritati, da je postopal pri.stransko. Poslanec K1 u n 5e poroča o prošnji gg. nadučiteljev Fr. Raktelja in A. Žunira za zvišanje opravilnine in o prošnji županstev v Kanini Gorici in Lancovem, da se stanarina za učitelja prevzame v normalnošolski zaklad. Prvi prošnji se v toliko ugodi, da se prosilcema dovoli dopulnilna doklada j>o 50 gld., ki pa se ne všteje v pokojnino, druga prošnja se odkloni. Poslanec S t e g n a r toplo priporoča resolucijo, da bi se voditeljema dovolilo \)o 200 gld. opravilnine, ker vodita lOrazredno, oziroma 9razredno šolo in imata mnogo posla; dalje naj bi se v Ljubljani ustanovila služba namestnega ucitelja, ki bi v potrebi namestoval obolele ali drugače zadržane učitelje. Ta resolucija pa ni obvcljala. K prorac-uini nonnalno-šolskega zaklada se prvi oglasi poslanec Kersnik ter pravi, da ga veselje navdaja pri pogledu na ]>rilnerno ugodni šolski budget. A stvar tudi ni broz grenkobe, kajti le slučaj je nanesel, da je pričakovati visokih doneskov od bogatih zapuščin, na katere pa druga lota ne moremo tako gotovo računati. Zato nas prehaja še vedno orna skrb, ko vidimo kako grozno narašoa ]>otrebščina tcga zaklada. Kdaj bode konec? Kje je nieja tenni narašcanju? Ce se zgradi še 80 šol, zvišali se bodo troski za najnianj 45—5O.(KK) gld. In ee pomislinio še na naraščaj pri večrazrednih šolah, je ta skrb popolnonia upravičena. Zato jo jako umesten nasvet, uaj se ravna ])osebno štedljivo in pozorno ]>ri razširjenju šol. Dve stvari sta, ki segata globoko v življenje našega kmotijskega Ijudstva. To so nagrade za pouk o kmetijstvu in ženskih ročnili delih. Nagrada za ta pouk je gola ironija. Ce pa pogledamo ta z a k1ad i n t e ž r t v o, j e vprašanje povseni upravičeno, ali je pa tudi sad, katerega rodi naša šola, vredcn teh žrtev? Ne morem si kaj, d a j c od g o v o r 1 a h e k, a 1 i ž a 1, d a j e n e g a t i v e n. Tega ne bode tajil nihče! Kateri so ti razlogi? Dva tehtna razloga sta, ki vplivata, da šolstvo in učiteljstvo ni tako, kakor bi moralo biti po pravici. Prvič je pomanjkljivost šolskega nadzorstva. Solski nadzorniki so v prvi vrsti učitelji in nadzorniki, ki morajo uciti svoje določene ure in kadar so prosti, na leto jedenkrat ali k večjemu dvakrat nad- 11* zorujejo šole. Poleg tega pa še ona grozna odvisnost od predsednika okrajnega šolskega sveta, od okrajnega glavarja! Tako sc je na Kočevsketn okrajni solski nadzornik na zahtevo okrajnega glavarja odstavil brez vsake disciplinarne preiskave. Treba bi bilo torej stalnih šolskih nadzornikov, ki bi bili bolj samostojni. Druga rana pri šolstvu pa je čudno postopanje pri oddajanji učiteljskih služeb. Tu je v prvi vrsti merodajna brezpogojna služnost prošnjikova. Govornik naved«.* dva slučaja. Ta služnost učitelje dovaja do tega, da iie gledajo več na svojo veljavo. U č iteljstvo je važen faktor tudi za n a s v b o j n z a naš n a r o d n i o b- stanek in to tembolj, ker s« bojini, da bo pri drugem važneni fak- t o r j u n a r o d n a i d e j a s to p i 1 a n a drugo mesto. Glejino torej, da obdržimo vsaj jodnega. (Odobravanji! pri somišljenikih.) (Konec prili.j ^