Ljubljani, torek, 13. junija 1922.
Leto H.
Jtev. 133.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
88 celo leto Din 90*—
<# pol leta Din 45’—
V upravi stane mesečno Din T- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Uredništvo in uprevnlštvo * Ko» oitarjevi ulici štev. 6 — Teleta* uredBištva štev. 50 — T*Wor o> apravništva štev. 328 mm
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7*50
Cilj bodočnosti.
Ali si moremo misliti na svetu kaj bolj teakeionamega nego so današnja Jugoslavija, Romunija in Grčija? Pri nas neomejeno vlada multimilionar Pašič, v Romuniji kralj vseh špekulantov, Bratianu, ki je po-*ial domov opozicionalni parlament, da lahko nemoteno vihti bič nad romunskim Ijud-*tvom, v Grčiji pa komandira hohencoler-®ec Konstantin, kateri žene izmučene grške kmetske sinove na osvajalno vojsko v mali Aziji, iz katere bi rad napravil kolonijo v bizantinske imperialistične svrhe. Kakor vidimo iz zadnjih poročil iz Belgrada, so se b trije režimi našli med seboj v tesnem ob-jofflu. Nad to duševno zvezo pa plava duh Modeme bankokratske Francije, ki hoče Napraviti iz teh držav predstražo svojih kapitalističnih interesov na Balkanu, t In vendar ti režimi ne predstavljajo ljudstva. Na celem Balkanu so kmetske in klavske mase v ogromni večini, pri nas, v komuniji in v Grčiji so v najostrejši opozi-Jtji proti vladi, v Bolgariji pa je kmetsko pdstvo celo gospodar političnega položaja. Zadnji kongres kmetske stranke je pokadi, da stoji za kmetsko stranko gotovo 70 ^dstotkov bolgarskega naroda. V Srbiji se
ki bo — kakor hitro se bo likvidiral Plemenski spor v Jugoslaviji — od katere-I® žive radikali in demokrati — stranka bodočnosti. Na Hrvatskem je gotovo celokupno kmetsko ljudstvo odločno sovražno *odanjemu protisocialnemu režimu. V Slo* geniji neomajano stoji kmetsko-delavska iudska stranka SLS in se tembolj okreplja,
Draginjske doklade Železničarjem.
h bolj pritiska na socialno ljudsko zavest *ežim demokratskih in radikalnih reakcionarnih špekulantov.
Eno dejstvo pa je treba zabeležiti: Da J® vse te ljudske sile drobijo in tečejo vsa-v svoji smeri, dočim se najrazličnejše franke kapitalistične buržuazije med seboj *oa]£rajo. Imamo meščanske bloke v Jugoslaviji, v Bolgariji, v Grčiji, v Romuniji. Le {®ko je razumljivo, da mala klika ljudskih krvosesov povsod vlada proti večini ljudstva, ki se cepi na najrazličnejše kmetske franke in delavske internacionale, dočim bi njega resnični interes zahteval, da z Združenimi močmi zruši reakcijo na politič-''•m, kulturnem in socialnem polju.
, Med malim in srednjim kmetom in deškim proletariatom v balkanskih držajih ni nobenega v stvari utemeljenega inte-^snega nasprotja. SLS, HPS, seljačka *lranka, zemljoradniki, bolgarska kmetska franka, romunski kmetje, grški kmetski rj delavski proletariat, vsi nimajo le ena-interesov, ampak tudi njihovi programi
v	mnogih bistvenih točkah krijejo. Bilo * delo, vredno pokojnega velikega Kreka, streti pot skupni strugi, v katero naj bi se ^lila vsa ta ljudska gibanja, ki nosijo v *®bi kal nove socialno usmerjene človeške družbe. Na kongresu v Sofiji so se povdar-jff® načela, kakor jih vsebuje SLS: samota kmetsko delavskega ljudstva, neizprosen boj držabnim trotom, federacija Pjdskih držav namestu tajne diplomacije, 5fr vsem narodom. Ko bi se od Drave do f?®jskega morja na tem programu stvorila ,°®licija vseh socialnih strank, bi to bila katera bi reakcijo pomedla kakor yi-bbr gnile liste.
Na to bi morala biti obrnjena prizadela vseh ljudskih strank, to njih politični za bodočnost.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Finančni odbor je na včerajšnji seji razpravljal o povišanju draginjskih doklad železniškim delavcem. To povišanje naj bi veljalo od 1. aprila naprej. Poslanec Gostinčar je zahteval, da naj dobi zakon o povišanju retroaktivno moč, da bi veljalo povišanje od 1. januarja 1922 naprej. Dalje da naj bi se draginjske doklade izenačile za vse nastav-Ijence. O stvari se bo sklepalo še na jutrišnji seji in se morata sporazumeti finančni in prometni minister.
Predsednik fin, odbora dr. Veljkovič je izjavil, da vlada za draginjske doklade od 1. jan. 1922 nima denarja. Stara pesem! Za pomp poročnih svečanosti in druge nepotrebnosti ga pa ima? To ne drži. Vlada denar za svoje uslužbence mora imeti!
Če ga ne spravi skupaj in če ne zna gospodariti, naj gre in naj prepusti krmilo državne barke sposobnejšim ljudem!
Prometni minister je izjavil, da je zoper to, da bi poviški veljali od 1. jan. 1922 dalje, ker bi prišel iz ravnovesja proračun. No, če je železniški minister sam zoper predlog poslanca Gostinčarja, potem je jasno, da železničarji ne bodo dobili tega, kar jim gre. Nekateri poslanci so nastopili zato, da bi se izdatki krili iz dva-najstinskih ostankov. Odbor ni mogel skleniti ničesar; prometni minister je dobil nalog, da se v predmetnem vprašanju sporazume s finančnim ministrom, nakar pride zakonski načrt o povišanju draginjskih doklad železničarjem ponovno pred finančni odbor.
GespocSzrstDD z nujnim plenom.
Kam so Sle milijarde vrednosti.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Anketni odbor za preiskavo poslovanja »direkcije plena« je imel včeraj svojo sejo. Prečitan je bil odgovor ministra pravde, ki ni odgovoril, koliko je »direkcija plena« prejela gotovega denarja, temveč pravi, da naj se odbor tozadevno obrne na ministra za zunanje zadeve. To izbegavanje ministra je popolnoma razumljivo, če se pomisli, da je vlada od tega denarja zapravila brez odob-renja narodne skupščine najmanj 1 miljar-do. Debata se je nato vršila o zaplenjenih avtomobilih na Topčideru. Odbor preiskuje, ali so ti avtomobili last države ali pa »direkcije plena«. Na Topčideru se je naš-
lo tudi 41 vagončv raznega blaga, za katerega se je dognalo, da je iz Nemčije. To blago so hoteli prikriti, misleč, da odbor ne bo zasledil, od kod da je. Vsled tega so narastli stroški za ležarino na 360.000 dinarjev. Tudi sicer je odbor dognal velike nerednosti. Dočim se je nakazalo v spisih samo za 85 milijonov blaga, ga splošno cenijo na več miljard današnje vrednosti. Tako na primer manjkajo v spisih celi vagoni in ladje sladkorja, za katerega se ne ve, kje da se nahaja. Preiskava obeta postati zelo zanimiva, če je ne bodo ovirali. Goto-
vi	ljudje se že sedaj na vse načine trudijo, da bi jo sploh ustavili.
Izjemno stanje o Zagrebu.
Zagreb, 13. junija. (Izv.) Spopadi med demokrati in blokaši so se v nedeljo zvečer odigravali po vseh delih Zagreba. Najhujše je bilo na vrtu Kola, kjer je imel demokratski Sokol svoj zabavni večer. Nekdo je prerezal električno žico, mahoma je nastala tema In padali so streli iz samokresov. Zavladala je splošna panika in zmeda, ki so jo še povečavali klici ranjenih. Nastopila je policija, ki je končno napravila mir, komerz pa se ni nato več nadaljeval. Spopadi pa so se v posameznih delih mesta nadaljevali celo noč. V bolnice je bilo prepeljanih več težko in lahko ranjenih oseb. Med njimi tudi nekaj stražnikov in detektivov.
Zagreb, 18. junija. (Izv.) Nad mestom je zavladalo izjemno stanje. Policijsko ravnateljstvo je izdalo razglas, glasom katerega je prepovedano vsako zbiranje v gru-
čah, javni lokali morajo biti po devetih zaprti, policija je ojačena, vojaštvo pripravljeno za vsak slučaj. V Zagreb je došlo večje število orožništva, ki je nastanjeno v vojašnicah na stroške občine Zagreb. Kakor zatrjujejo demokratski krogi, bo vlada segla po najhujših sredstvih. Gotovo pa je, da hočejo Pribičevci tirati hrvatski narod do skrajnosti, želeč meščansko vojno.
Zagreb, 13. junija. (Izv.) Policijsko ravnateljstvo je izdalo proglas, da naj se vse osebe varujejo kakih izgredov, ker imajo policijski organi najstrožjo naredbo, da proti vsem izgrednikom odločno in tudi z orožjem nastopijo. Danes je izšel drugi proglas, ki odreja, da se morajo do nadalj-nega vsi lokali, kjer se točijo alkoholne pijače, vse gostilne in kavarne ter bari zapirati ob 9. uri.
Razdor o muslimanski organizaciji.
Sarajevo, 13. junija. (Izv.) V četrtek se vrši kongres Jugoslovanske muslimanske organizacije. Na kongresu se bo odločilo, če bo organizacija nadalje vodila politiko v kmislu dr. Spahinega ali v smislu Maglajičevega programa. Maglajič je zadnje čase razvil živahno agitacijo, dočim se je dr. Spaho omejil na agitacijo potom zaupnikov, da pridejo kot zastopniki posameznih okrožij zanesljivi ljudje na kongres. Tako se zna dogoditi, da bo iz enega
sreza prišlo več delegatov, o katerih bo potem šele kongres določil, kateri so pravi. Radi te agitacije dr. Spaho zelo napadajo in izjavljajo, da ne bodo pripoznali sklepov, če propadejo. Istotako tudi dr. Spaho ne misij v slučaju poraza priznati sklepov. Zato se bo ogorčena borba med obema skupinama razvila šele po kongresu. Iz Belgrada so odpotovali v Sarajevo že vsi muslimanski poslanci in ni v Belgradu nobenega več.
Pogajanja z Italijo.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Včeraj sef |t vršila konferenca ministrov Pašiča, NinČk ca, Krstelja in drugih, na kateri so razprav* ljali o naših pogajanjih z Italijo. Z ozirons na to se v političnih krogih govori, da ji na njej prevladalo mišljenje, da naj se po» godba z Italijo čim preje ratificira, da pri* demo v normalne razmere z Italijo in ds se zasedeni kraji hitro izpraznijo.
Hemirl o Šlezip.
Bytom, 12. jun. (Izv.) Tukaj so izbruhnili nemiri. Snoči in davi je bilo ponovno slišati močno streljanje, ki je prihajalo a Hohenlinde. Kakor poročajo listi, je danes medzavezniška komisija proglasila obsedno stanje nad Ratiborom — okrožjem, mostom in deželo.
Bytom, 12. jun. (Izv.) Kolikor se jjei dalo dosedaj dognati, se je na obeh straneh pri Hohenlinde udeležilo okrog 8001 mož boja. Sedem ranjencev so prepeljali D? Konigshiitte in Bytom.
Sija elatše.
Beograd, 13. junija. (Izv.) Na sinočnji seji minstrskega sveta so govorili o dogodkih v Zagrebu. Poročal je minister Marinkovič. Sklenjeno je bilo, da se izvoli posebna komisija, ki bo zadevo preiskala. Sklenjeno je bilo, da prideta zunanji minister in minister jza trgovino v komisijo za izenačenje pokojnine srednješolskih in ni-žješolskih upokojenih nastavljenoev. Vlada je konečno razpravljala o nekaterih spremembah v zakonu za vojaške dopustei, ki se nahaja že v narodni skupščini. Vojni minister bi rod nekaj spremenil. Vojnemu ministru je dovoljeno poklicati 1000 učiteljev na rekrutevanje.
  <
PREISKAVA RADI NESREČNIH REKRUTOV.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Anketna komisija za preiskavo glede propasti rekrutov v decembru dela pospešeno. Ena sekcija odpotuje v Zagreb, Ljubljano in Maribor, druga pa v Osjek, Subotico in Novi Sad.
BELA VRANA.
Tokio, 12. jun. (Izv.) Admiral Kato je pripravljen sestaviti novo vlado pod pogojem, da se zniža proračun za armado. Tudi hoče v popolnem obsegu izvesti vvashing-tonske dogovore.	%■.
Današnja prsdborsa-
Zagreb, 13. junija. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Berlin'93—94, Italija 15.75, London 1290—1300, New-York 282 —2S3, Pariz 25.75—26, Praga 560, Dunaj 1.32, Zurich 53.75—55, lire 14.03—14.50,
Ziirich, 13. junija. (Izv.) Pešta 0,53, Berlin 1.63, Italija 26.42, London 28.49, New-York 5*23.25, Pariz 46.45, Praga 10,02, Dunaj 0.02375, Sofija 3.70, Zagreb 1.84, Varšava 0.13, Holandsko 204.55, avstr, krone 0.02875,	•	,
Apitirajte za »Novi čase od moža do moža!
Tunel.
69
Roman. Spisal Bernhard KeUermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Toda vpričo »Macovih pohabljencev« so se Etheli dvignile obrvi.
»Oče!« je rekla s premenjenim glasom. »Ali jih vidiš?«
»Vidim jih, otrok.«
(Naslednjega dne je dala Ethel razdeliti deset tisoč dolarjev med »Macove pohabljence«.)
Njeno veselje kot da je usahnilo. Grenkoba napram življenju, ki je razložiti ni mogoče, se je nenadoma dvignila v njenem srcu.
Odprla je vratca do šoferja in ga je nahrulila: ‘Go on!!«
»Ne morem!« je odgovoril šofer.
Toda Etheli se je Židana volja kmalu zopet vrnila.
Bataljonom Japoncev, ki so hlastnih korakov liki žolte opice drobili mimo, se je morala zopet nasmejati.
»Oče, ali vidiš Japonce?«
»Vidim, Ethel,« je odgovoril L!oYd nepomično.
Lloyd je dobro vedel, da sta v neposredni življen-ski nevarnosti, a se ni izdal z nobeno besedo- Ni se bal.
da bi ga ubili, ne, a vedel je, če bi zdajci kdo zaklical: »To je Lloydov voz!« da bi se moralo zgoditi naslednje: radovedneži bi njegov voz obkolili in bi ga stisnili. Njiju oba bi (brez vsakršne zlobe!) potegnili iz voza in bi ju stisnili: V najboljšem slučaju bi Ethelo in njega doletel užitek, da bi na dveh parih zamorskih ramen morala s sprevodom skozi New Vork — in to ni bilo po njegovem okusu.
Divil se je Etheli, ki se ji je divil zmerom. Ona ni niti mislila na nevarnost! V tem oziru je naličila svoji materi.
Domislil sc je majhnega prizora, ki se je pripetil v Avstraliji, ko so bili še mali ljudje. Ljuta doga je plagila na Ethelino mater. Kaj pa je storila ona? Prožila je dogi zaušnice in je rekla nadvse nevoljna: »You go on, youl« In pes se je iz neznanega razloga resnično umaknil. Tega se je domislil in koža se mu je nagubila, zakaj smehljati se je moral.
Iznenada pa je zasviščal motor in voz se je premaknil.
Lloyd je iztegnil svojo vsušeno mumijsko glavo in se je smejal, potiskajoč jezik sunkoma skozi zobe. Pojasnil ji je nevarnost, ki jima ie pretila eno celo uro.
»Ne bojim se,« je izjavila Ethel in je dostavila smehljaje: »Počemu na jse sploh bojim ljudi?«
»Tako je prav, otrok. Človek, ki se boji, živi le na pol.«
Ethel je imela šestindvajset let. Bila je docela samostojna, tiranka svojega očeta, a Lloyd je še vedno ravnal z njo kot z majhnim dekletom. In dovoljevala mu je, zakaj naposled je storil vendar, kar je hotela.
Ko je gozd bander dospel pred sindikatsko po* slopje, so predorci našli težka vrata poslopja zaprta in prvi dve nadstropji z železnimi oboknicami opaženi. Nobenega obraza ni bilo na štiristo oknih. Na granitnih stopnicah, pred težkimi hrastovimi vrati, je stal en sam stražnik. Orjašk tolst Irec v kroju iz sivega sukna, z usnjatim čeladnim povozom iz sivega sukna pod rožnatim podbradkom. Imel je obraz, okrogel ko mesec, z rdečkasto zlatimi ščetinami, opazoval je z modrimi in veselimi očmi navalujočo vojsko delavcev in je pomirljivo in z dobrodušnim usmevom dviga! roko — ogromno roko v beli volneni rokavici, podobno lopatk polni snega — ter je neprenehoma ponavljal med zamaščenim rožljaočim smehom: »Keep your shirt on, boysl Keep your shirt on, boys!«
M»|
Mi*.
3*olltičnl dogodki
'-f »Republikanci«. Mariborska »Straža« poroča: »Živela republika, ki bo odpravila vse zlo v naši državi!« so agitirali in kričali socialdemokratke pred volitvami med mestnim in podeželskim proletariatom. Ko je šlo v narodni skupščini za povišanje civilne liste, vladne stranke niso imele kvoruma 140 mož. Vse štiri vladne grupe so imele v zbornici samo 131 poslancev. Ako bi celotna opozicija zapustila zbornico, bi bila civilna lista padla. Svota 240 milijonov kron bi se bila pozneje gotovo znižala. A kaj se je zgodilo? Jugoslovanski klub je dal iniciativo vsem drugim opozicionalnim grupam, naj se cela opozicija absentira. Saj je vendar dolžnost vladne večne, da spravi vladne predloge skozi. A socialdemokraški poslanci niso hoteli preprečiti — kvoruma! Odklonili so predlog, da bi opozicija zapustila zbornico. E, tu je jasni dokaz, da je sedanja socialdemokraška delegacija v Belgradu res rezerva demokratsko-radikalne vlade.«
+ Socialistični poslanci in železničarji.
Mariborska »Straža« piše: »Ko so poslanci Jugoslovanskega kluba zahtevali, naj se v zakonodavnem odboru razpravlja o opravičenih zahtevah železničarjev, se je dvignil poslanec Etbin Kristan in je izjavil, da je ©n proti taki razpravi, ker »upa, da bo minister saobračaja itak učinil sve, što je tretja... Minister saobračaja je res učinil pogrebno, — namreč: nič!«
-f »Kdo meče pod noge čast, biti Član načelstva JDS?« Tako vprašuje današnje »Jutro«. Mi smo že poročali — gospodje pri »Jutru« so to lahko brali —, da je g. dr. Ravnihar odložil čast, biti podpredsednik JDS. Kakor se govori, je ta gospod odklonil tudi čast, ki mu je bila ponujana iz Bel-grada, biti član preiskovalne komisije v JDS, ki naj bi preiskovala svinčeno afero. Govori pa se tudi, da je vlada v Belgradu tega mnenja, naj g. dr. Žerjav odstopi. Toliko v vednost gg. pri »Jutru«, če niso o tem informirani.
SDnevni dogodki
f P. AVGUŠTIN ČAMPA, provincijal oo. Frančiškanov v Ljubljani. Danes 13. jun. 1922 ob % 10. uro je umrl V deželni bolnišnici v Ljubljani preč. g. p. Avguštin Čampa frančiškanski provinci-jal. Po težki in dolgotrajni želodčni bolezni — raku, se je prav danes na praznik tv. Aptona, ki ga je vse življenje iskreno častil in posnemal, preselil v večnost. Bolehati je začel pred dobrim letom in se lansko leto meseca maja že precej slaboten vdeležil generalnega kapiteljna v Asi-zu. Podvreči se je moral trikrat težki operaciji, katera mu je bolečine sicer olajšala ali rešiti ga ni mogla. Z občudovanja vratino potrpežljivostjo je prenašal svojo hudo bolezen in večkrat previden s svetimi zakramenti je ves vdan v sv. voljo božjo zapustil ta svet. Rojen je bil 28. dec. 1869 v Slatniku župnije Ribnica. V frančiškanski red je stopil po dovršenem V L gimn. razr. in bil 7. sept. 1891 v novicijatu na Trsatu preoblečen ter dobil ime Fr. Avguštin. Gimnazijalne študije in del bogoslovnih je dovršil v Gorici ostale v Ljubljani. Slovesne sv. obljube je napravil 26. sept. 1895. iV mašnika posvečen je bil 30. okt. 1895. Po študijah je bil nastavljen najprej v Klanjcu na Hrvaškem, kjer je zelo pridno deloval kot voditelj III. reda in misijonar. Od 1. 1901—1902 je živel na Brezjah. Od 1. 1902 do 1905 je bil gvardijan v Btežicah in od 1905 do 1907 ravnotam magister novincev. Ko se je zgradila nova cerkev sv. Antona na Viču in tam ustanovila nova župnija, je bil postavljen za prvega župnika te župnije in predstojnika frančiškanske rezidence, od 1. 1908 do 1919. S koliko pridnostjo, vnemo in modrostjo je vodil to župnijo, priča Viška župnija in ljubezen župljanov, katero so mu skazovali vsi ves čas iri tako lepo razodevali zlasti med njegovo boleznijo. 22. julija 1919 je bil pri prov. kapiteljnu izvoljen za provincijala slovenske frančiškanske provineije, katero je vladal z veliko očetovsko ljubeznijo do smrti. Vfes je gorel za čast božjo in zveličanje duš. Neumoren je bil v spovednici in goreč misijonar. Še po drugi operaciji, ko mu je nekoliko odleglo in so se moči nekoliko vrnile, se ni mogel vzdržati, da bi ne šel na sv. misijon v št. Lovrenc. Ta je bil njegov zadnji sv. misijon od njegovih več kot 150. Priporočamo ga prijateljem in znancem v pobožno molitev. Ker je svoje Vičane tako ljubil v življenju, je želel, da se ga tudi pokoplje na Viškem pokopališču. Zato bo pogreb iz frančiškanske cerkve v Ljubljani na pokopališče na Viču dne 15. junija ( v četrtek pop. ob 3. uri). - R. I. IM
— Katoliški shod v Nazarjfh. Na sijajnem katoliškem shodu v Nazarjih je o katolištvu v javnosti govoril glavni urednik »Slovenca« g. Smodej. V včerajšnjem poročilu je njegovo ime pomotoma izostalo. G. p. Mariofil Holeček je govoril o katolištvu v javnosti y odsekovih poesetovaniikn
Govor g. Smodeja je bil predmet velikega aplavza.
— Orli nabili »Orjunce«. V nedeljo se je vršil v Brodu na Hrvatskem sestanek članov orlovske organizacije. Shod so hoteli onemogočiti ‘jugofašisti, a so morali iz dvorane bežati. Ko so Orli spremljali svoje tovariše na postajo, so jih člani »Orjune psovali in kamejali. Ker se je policija zadržala pasivno, so bili segli po samoobrambi, enega fašista pošteno premlatili, druge pa pognali čez vrte in plotove. To bo za fašiste menda najboljši recept.
— Vrača se. Kakor čitamo v graški »Tagesposti«, se vrne dr. Šušteršič v Ljubljano še ta mesec, prav gotovo pa začetkom prihodnjega meseča.
— V pojasnilo. Pred dnevi smo objavili notico v obliki vprašanja, ali je g. dr. Fornazarič, tajnik »Jugpsl. Matice«, identičen z dr. Fornazaričem, voditeljem jugofaši-stov v Ljubljani. O celi zadevi smo dobili avtentične informacije, iz katerih sledi, da g. dr. Fornazarič ni že več kot eno leto funkcionar Jugoslovanske Matice in da s fašisti nima najmanjšega stika. To ugotavljamo lojalno in resnici na ljubo.
— Značilna pomota se je pripetila »Slovenskemu Narodu«, ki poroča o »blo-kofašistovskih demonstracijah v Belgradu«. So namreč pri nas ljudje, katerim plava neprestano pred očmi Belgrad, samo Bel-grad. Zjutraj Belgrad, opoldne Belgrad, zvečer Belgrad, ponoči v sanjah pa redovi sv. Save in drugi »ordeni« brez lente in z lento.
£jubtjanskt dogodki
lj Promocija. Na tukajšnji univerzi je promovirala doktorjem filozofije gdč. Marijana Zalaznik, članica »Danice«. Mladi doktorici naše iskrene čestitke!
lj Učiteljski zbor Državne dvorazredne ne trgovske šole v Ljubljani, zbran na izredni konferenci dne 12. junija 1922, je sklenil, da zopet prične s celotnim poukom po urniku, in sicer le vsled tega, da reši dijaštvu celo šolsko leto, prizadete starše pa obvaruje občutne gmotne škode. — Ravnateljstvo.
lj Vpisovanje na Državni dvorazred-ni trgovski šoli v Ljubljani za šolsko leto 1922/23 se vrši 1., 3. in 4. julija t. 1. vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne. V I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali nastavni razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali III. razred meščanske šole. Za te ni sprejemnega izpita. Na podlagi sprejemnega izpita se pa sprejemajo v I. letnik učenci in učenke, ki so dovršili VIII. razred ljudske šole. — V II. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili I. letnik dvorazredne trgovske šole, ki je ali državna ali pa ima pravico javnosti. — Učenci in učenke naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter naj pri-neso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. — Ravnateljstvo.
lj Mestna hranilnica ljubljanska je zvišala s 1. julijem 1922 obrestno mero za vse vloge od 3 % na 4%.
Linbilaaslui porota.
Tatinsko poset pri Sv. Duhu na sveti večer.
Na božični večer leta 1921 je družina posestnika Gorenca na Andrem pri Sv. Duhu čakala na polnočnico ; gospodinja Angela Gorenc je šla okrog 22. ure po vina Ko je slišala iz male posebne sobe ropot, je šla z lučjo pogledat in videla, da je ravno skozi druga vrata odšel nekdo v gostilniško sobo in od tam na prosto. Gospodinja je takoj mislila, da je bil v hiši tat in je o tem obvestila moža. Ker pri površnem pogledu ni bilo opaziti, da bi bil
tat kaj odnesel, so se Gorenčevi pomirili in odšli k polnočnici. Na veliko presenečenje pa so prihodnji dan opazili, da je tat odnesel bogat plen.Izginil je namreč kovček,-v katerem je bilo 6.70 kg srebrnega denarja, 23 cekinov po 20 K in 5 cekinov po 10 K v skupni vrednosti 28,710 K; odnesel je tudi raznega blaga, perila in par uhanov ter pol kg smodnika v vrednosti 9300 K; 1 vložno knjižico ljubljanske kreditne banke, 10 vložnih knjižic občinske hranilnice v Krškem v skupni vrednosti 7043 K 36 vin.; skupna vrednost ukradenih predmetov znaša torej 45.153 K 33 vin. Dva dni pozneje pa so našli razbit kovček v hlevu Jožeta Cerovška v Dol, Aplenku in vseh 11 vložnih knjižic, medtem ko je tat vse drugo odnesel seboj. Orožniška postaja v Št. Jerneju je ovadila in aretirala obtoženca Petra Zupančiča, ker je dva dni po tatvini pri Gorencu prodal mlinarju Josipu Matjašiču v Kostanjevici večjo množino srebrnega denarja. Obtoženec je rojen 28. junija 1897 na Dol. Preboju, pristojen v št. Jernej, delavec, stanujoč v Prekopi št. 39. Svoje dejanje je sprva ogorčen zanikal in trdil, da je srebrni denar prinesel s Koroškega. Neumorno orožniško poizvedovanje pa je 17. januarja t. 1. odkrilo več sumljivih okoliščin, obdolženec je potem vsaj deloma priznal svoje dejanje. Trdil je, da ni vzel vseh stvari, katere jer Gorjanc navedeL Tudi pri zadnjem zaslišanju je ostalo obdolženčevo priznanje nepopolno. Obdolženčev zagovr ni resničen, ker je pri številnih zaslišanjih priznal vedno le, česar ni mogel več tajiti. Zagovarjati se mora radi hudodelstva tatvine.
Razsodba: Pet. Zupančič je dobil 1 leto težke ječe.	>
Krvava Velika noč na Kozarjah.
Andrej Divjak, rojen 22. nov. 1881 v Dolenjem Logatcu in pristojen na Dobrovo, samski, kamnosek, je prišel na velikonočno soboto na velikonočne praznike ‘ iz Celja domov v Podsmreko. Na velikonočno nedeljo dne 16. aprila letos je ob 10. zajtrkoval in na to odšel na svoje zabave. V gostilni Marije Kanc v Šmartnem je izpil 1 brizganec in steklenico piva, v Suhadolčevi gostilni na Dobrovi se je mudil od 11. do 13. ure in popil liter vina in kosil juho z mesom in prikuho in pojedel tudi klobaso. Ob 14. uri je prišel v Dolinarjevo gostilno v Razorah, kjer je ostal 1 in pol ure in izpil liter vina. Divjak je odšel nato v Kozarje, domov je prišel čez pol ure. Pri Kocjanu je pil steklenico sifona in 1 kozarec vina. V družbi Ivana Pirnata, Ivana Zdešarja in Ivana Ovena se je odpeljal Divjak sedeč spredaj na podolžnem drogu Pirnatovega kolesa v Puhovo gostilno, v kateri je izpil morebiti čašo vina. Preden je Divjak odšel od Puha, je izlil čez svojo ramo kozarec vina tako nerodno, da je polil Angelo Zdešar, toda se precej opravičil in ko se je poslovil, je stisnil Angeli in Janezu Zdešar roko. Vsi, s katerimi je Divjak do takrat občeval, so v preiskavi izpovedali, da Divjak ni bil posebno pijan. Sam je tudi povedal, da se spominja, kako je odšel v mraku od Puha in šel v gostilno Fr. Kušarja v Kozarjih, kamor je prišel ob pol 20. uri. V sobi je Divjak večerjal pečenko s solato, naročil je tudi četrt litra vina, katerega pa ni pil. Iz sobe je odšel nato v kuhinjo, v kateri je zbijal šale: brenče je pel in France Grum je drgnil s palico po njegovem obrazu, kakor da bi igral na gosli. Medtem je prišel Anton Kucler iz sobe v kuhinjo in je prosil za svoj bicikelj, da bi sc bil odpeljal z njim. Medtem, ko je Kucler čakal na kolo, je pristopil k njemu Divjak in ga je pobožal z rokama po obrazu; tudi Kucler je Divjaka pobožal po licu, a nato je Kucler zahteval od domače hčere Ivanke Kušar vode, da si bo z njo opral roki, češ da je bil Divjak umazan. Kucler-
jev« zbadljivka je Divjaka razžalite: z***’ kama in nogama je suval mimo Kuclerje'* glave in nog kakor da bi se bil šalil. Divjali se je nato zaletel proti Kuclerju, kateri g1 je zagrabil za suknjič in za nogo in ga vlekel v vežo, kjer sta padla na stopnice; Divjak je ležal pod Kuclerjem, kateri je Divjaka udaril z roko po glavi. Ko sta Viktorija in Ivanka Kušar videli, da gre za r&S s!-- -klicali svojega očeta Franceta Kož«*', j;; aienom, da bi pomiril Divjaka 13 Ku vi t ju, katera sta se medtem že prev# la iz veže na dvorišče. Ko je prišel Frffl® Kušar ven, je Divjak že oklal Kuclerja^1 nožem na križu in ga tudi na pljučih ra®'-Gostilničar Franc Kušar je položil Divjak]1 roko na prsa rekoč: »Divjak, kaj pa ®1-sliš?« Divjak je pe v tistem trenotku zabodel z nožem Fr. Kušarja v srce. Žalosti® tragedija se je doigrala v par trenutkih Nesrečni France Kušar se je vrnil precej v kuhinjo in še vzkliknil: »Poglejte, kaj®1 je Divjak naredil!« in se je v naslednje31 trenotku zgrudil mrtev na tla. Franc Košar je bil zaklan pri vežnih vratih. Divja* se je po izvedenem zločinu pomaknil 3? vrat na dvorišče. Zunaj je zapazil France*1 Zalarja, kateremu je rekel: »Počakaj, j** ti bom že pokazal!« Zalar .se je Divjak® skril. Divjak je odšel s Kušarjevega dv? rišča brez klobuka na glavi. Na cesti 1* srečal Viktorja Trčka, kateri je Divjak* pozdravil in ga vprašal, kje ima klobuk-Divjak mu je odgovoril: »Pri Kušarju se® pustil klobuk in palico; mene so ven vrgl'> mene ne bo nihče po glavi tolkel, a se® jim tudi jaz dal; naj hudič crkne, saj z™ niso ničesar poskusili, zdaj pa bodo!« Takrat Divjak očividno še ni znal, da je Fra® ceta Kušarja do smrti zaklal. Orožnika D-Gabrič in Ferdinand Majcen sta nanu^ čez nekaj časa našla Divjaka v uti K\obf sarjeve gostilne, Ko sta mu povedala, ® ga bosta odpeljala v zapor, ker je Kušafr zaklal, jima je odgovoril: »To je nemogoče’ če je tako daleč, pa grem z Vami.« Nato & je spustil v jok. Jeza ga je bila minila, prj' šel je kes, toda prepozno. Državno prav® ništvo obdolžuje Divjaka hudodelstva oboja po § 140 k. z. in hudodelstva težke telesne poškodbe po §§ 152, 155 k. z. in z# teva, naj se kaznuje opirajoč se na § c k. z. po § 142 k. z.	5j
Razpravo proti Divjaku je vodil vi*J sodni svetnik dr. Kaiser, votanta sta bil' svetnik dr. Mohorič in sodnik F. Meral® obtožbo je zastopal državni pravdnik Ogoreutz, Divjaka je zagovarjal dr. Cep® der.
Vdova in hčerki rajnega Kušarja gl«** plakati.
Ko je predsednik dr. Kaiser priče v porotno dvorano, da jih opomni u* svetost prisege, so pričele, ko so zagleda/ nesrečnega morilca, Kušarjeva vdova ® njeni hčerki Ivanka in Viktorija gl*8® plakati. Predsednik jih je tolažil, toda *e' na, ki je tako nepričakovano izgubila m°z5 in hčerki se niso mogle pomiriti.	•
Predsednik dr. Kaiser obtožencu: >0 toženi ste 1. da ste težko poškodovali KUC' lerja, 2. da ste zaklali Kušarja.« Obtožen^ »Čutim se krivega, a ne vsega. Vem(j*! sem imel nož v rokah, toda ne spomin]1^ se tega, kar se je zgodilo, ker sem bil P® polnoma pijan.«	„	*
_______________________________________
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik tn odgovorni urednik Franc Kreo#S**‘ Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Par
izurjenih kovačev
in
železostrugarjev
sprejme tovarna »Zavora« Laško pri Celju. Hrana in stanovanje v tovarni.
Plača po dogovoru.	,
8
ti
:
8
■
Is
jjsl
m
S
8
■
S
s
■ • ■ ■
3
*o
mgl muS
PPPPPpPPPPPPPPPPPPfi
hV-F-
‘-■j#
Jadranska banka - Beograd.
Delntika glavnica: Din 30.ooo.ooo*—. Rezerva: Din is.ooo.ooo4—.
- .-im 4'.«v
Podružnice:
Celje. Cavtat, Dubrovnik. Ercegnovl, Jelša, Korčula, Kolar, Krami, Ljubljana, Klarfeor, Metkovič, Sarajevo. Split, Šibenik, Zagreb.
Naslon za brzolaoc: Jadranska.
fltfliranl zavod:
FRHHK SHKSEK STHTE BRHK
sz corfland Street
lle« York Clto
■4 i*	■	A	v*
Ha