▼ Zedinjenili državah > lil M Velja z* v»e leto ... $3.50 M GLAS NARODA P "j - ||r The largest Slovenian Daily -: in the United States :- List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and Legal Ho Jidays. j -s 50,000 Readers qj TELEFON r 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 287S CORTLANDT. NO. 232 — dTEV. 232. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 3, 1917. — SREDA, 3. OKTOBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Jugoslovanski Odbor. IZ POROČILA, KI GA JE SPREJEL NEWYORSKI LIST 4'NEW YORK TRIBUNE", JE RAZVIDNO, DA AMERIŠKA VLADA NE PRIPOZNAVA JUGOSLO VANSKEGA ODBORA. — SRBSKE VLASTI SO OB i VEŠČENE O TEM. -ooo- Eden najuglednejših newyorskili listov 44New York Tribune**, je priobčil sledečo vent: Washington, Oct. 2. — The Serbian government has decided to send a war mission to the United States, which will have diplomatic status, it was learned to day. This government, however, will not officialy receive a Jugoslav committee from Serbia and the Serbian authorities have been so informed. V slovanskem prevodu se glasi: Washington, 2. oktobra. — Danes se je dozna-lo, da je sklenila srbska vlada poslati v Združene driave komisijo vojaškega značaja. Vlada Združenih držav pa ne bo oficielno sprejela nekega Jugoslovanskega Odbora iz Srbije. Srbske oblasti so bile že o tem obveščene. To je »ieer kratko, zelo kratko poroeilo, ki pa zelo I mnogo pove. Skoraj vst- zavezniške države — ki potrebujejo »M j Amerike pomoei, .so poslale sem svoje komisije, katerih] namen j«* stopiti v tesnejši stik z vlado Združenih držav, »vi namerava neposredno skupno delovati v vseli vprašanjih glede unieenja Xeineije in medsebojne pomoei. Najprej so prišli Franeozi. zatem Angleži, Italjani. Delgijei in slednjie Jajionei. Kot zavezniki Združenih držav so bili komisarji povsod najboljše sprejeti. Vlada Združeuili držav je obljubila vsem vsestran-> 'iivo pomoč. Slednji«" prihaja j»oroeiio, da so tudi »Srbi namenjeni v Združene države. A ko je razen Belgije katera druga država na svetu neobhodno potrebna pomoei. je to — Srbija, država naSe-tva bratskega uaroda, katero so Nemci. Avstrijci in Bolgari popolnoma uničili. Srl>i in Belgijei sta dva naroda, ki bosta v najkrajšem eatsu po]Kihioi!!a izkrvavela, ee lie dobita pravočasne pomoei od najveeje zašeitnice vsega poštenega in elove-eanskega, od — Amerike. V tem smislu tudi pozdravljamo srbske komisarje in jim želimo najveejega uspeha. iiovorili I »odo zase. za svojo izmučeno in omagano deželo, prosili bodo pomoei onega, ki jim jo edini za more dati. — V gornem poročilu je pa tudi omenjeno, da bo prišel v Ameriko tudi nek Jugoslovanski odbor, ki si lasti stike in zveze s kraljevino Srbijo. Tega odbora pa vlada Združenih držav ne priznava iti ga ne bo oficielno sprejela. (V bo to res zgodilo, in mi prav dobro vemo, da se I »o, kajti listi kot je newvorska "Tribuna", nimajo navade lagati, j.- zadan zadnji, najhujši udarec političnim; tantastom in jugoslovanskim preiiapetecin, ki so hoteli j '►rez vprašanja slovenskega in hrvaškega naroda zgradi-j •i državo, v kateri bi Slovenci in Hrvatje najbrže ne bili j enakopravni s svojimi krvnimi in rodnimi brati. Jugoslovanski Odbor je zasledoval svoje posebne ei-Tje. in v glavo si je ubil, da jih mora doseči. Njegovi člani niso vpotevali nobenega nasveta in soj vsak dober nasvet zavrnili z besedami, ki so prej las+ucI afršikemu divjaku kot pa našemu jugoslovanskemu 'nt-! tu. —- \ sedanji vojni se je zgodila marsikatera zagonetna! >tvai\ toda tako zagonetna kot je bilo delovanje Jugoslovanskega Odbora najbrže nima para v zgodovini sedanje vojne. Po vstopu Amerike v vojno so se začeli boriti vsi veziiiki za demokracijo vsega sveta, za osvobojen je ma!']*! narodov in za boljšo bodočnost vsega človeštva. Ysak pameten človek razume te cilje, samo člani Ju- | slovanskega Odbora jih ne razumejo. Oni vedo vse, znajo vse. edino besede o pravi demo-1 kraciji so jim — španska vas. A' svoji vodeni modrosti so spoznali in izprevideli. dal bi dva kulturna in prosvetljena uaroda kot so Slovenci in j Hrvati, ne mogla drugače izhajati kot edinole i>od vlado j milja. v zvezi držav kot so naprimer nemške države ix»d| enim absolutnim gospodarjem. i«ovorili SO in govorili, dokler jim ni dala Amerika i h »št ene klofute, dokler jim ni ameriška demokratična * !ada zaprla ust in jim s tem jasno pokazala, kaj je cilj !■ edanje vojne in kaj je vilj vesoljnega človeštva. Predsednik Wilson je jasno povedal, da iina vsak narod sam praieo izbirati pod katero vlado hoče živeti. Ker je srednji vek že zdavnaj za nami in ker vemo. da sta naroda stoletja in stoletja v sužnjosti zasluzila svobodo, gre ves naš boj za federativno republikov Slov en- Z raznih bojišč. London, Anglija, 2. oktobra, j Iz zatlujej« pt>rooila so razvidi. gneux in Itozonvaus. — Neniei so dvakrat poskusili zavzeti našo postojanke pri Beaumont. Z našim artilerijskim ognjem so bili vodno odbiti iii so hneli veliko izg-ubo. V Belgiji in na r&zlienib krajih ob Aho Nomei navalili na hrib ast„ ^44 in Samofrnenx. .Sovražniku so jo sreeilo vdreti v naše postojanko samo severno «h1 hriba aL 344. l'o 1 ju tih bojih pa «mo zopet zavzeli postojanke. Hhro^i" sovražna letala bom-bain lij-ala mesto Toul in je bilo vee oseb ubitih. Berlin, Nemeija, 2. oktobra. — Proti jutru so na«e napadajooe oo-te Iifitrgale Ang-ložem nekaj posto-jailk pri polisranskem jroza stavke leta 1913. Zaprli so L anarhist,ko in organizatoreo I. j, Eitiadieto Gulev Fl\im, ki je j bila že večkrat v ječi in slednjič j; pesnika iu izdajatelja anarhistič- . rnga maffazina "P. Fuoeo", Ar-j: turrja Giovannitti-ja. < Po aretaciji je dejal Trvsea: » Ako nam vlada Združenih drža V da priliko, potem bomo z vose- i Ijetn pomagali obeliti Icajzerja. ako je "to vse, od nas zahteva, h 1'oda do zdaj v tem oziru šo nismo ; imeli skušenj." G k/vannitti pa je rekel iu;keinu « «isaiikarskeinu poročevaleu sledeče : "Se moremo misliti, da bi brili!' namenoma krnili zakon v katerem- ; koli oziru. Za-to tudi ne moremo ; vrj**ti, da bi bile obdoliitve pivti 1 nam resne. To je gotovo kak drug namen < in upajmo, da je to namera velikih hrtereukiv uničiti iiašo or^ttni-zaeijo, katere edini namen je iz-boljštmje aazmer delavskega na- i roda. J 4 ProsMu. da dementirate brzojar- 1 no vest. d« srno pričeli boj proti < pol kiji. Predeč reaik> smo med seboj t Unbmni, da bi se zavzemali i —^ ... t - f, i* imoenm Kajzer obljtikuje ljudsko vialo. _ London, Anglija, 2. oktobra. — V zadnjih 14 dneh »e jasno, vidi velika izprememba v javnem mne nju v Nemoiji. \*latia ji1 zavzela m«>"nejši kurz in deluje z veliko! večjim upanjom. Poved 'Toiuu je! tlal dr. MiehaolU. ki je peprsal ru-^ki ekonomični r»oložiij; t|r. Kuehl-j maiin pa je še natančnejše poj as- i nil j »red gavnim tsedami: nemška vlada je dobila dovoljotijo, da sou-igrati in varati dalje iu sicer s; tem. da je obljubila, da bo Rusija-v ki'atkem izliwVjia i/, vojne ter j drugič s tem. da j«* prvsiepilaj zmei-nejše stranke, uHljnbivši jim | ustavno rofome. Nezadovoljni sol samo soejalisti, ki pa Jibnajo nika- \ ke moči. dokler so osami jeni. Viljemov odgovor na papoževo; poslanico tvori izvrstno podlago, ua kateri bo mogoče zidati sedanjo kampaaijo. Prepričal je narod, da je on (eesar) edini pravi zagovorniki miru in da so zavezniki odgovorni za nadaljevanje vojne. Ko je pretočeni tedei« Axpnh' v Leedsu razložil angleške vojne namene, .j? govoril zdo zinemo in noben angleški ilržavirik iu rund take podporo od strauii ča^upl^ja. kakor Asquith; odobravali so njc^ gov govor konservatimi in liberalni listi. Kar reoe Asquith kot načekiik odbora angleških vojnih ciljev, jf zelo veliko važnosti v tem času. Odbor za vojne eilje je poluradjii diploma ti*-ni urad, fcn ^-porablja svoje lastne in sovražne časopise, namesto, da bi se posluževal urad- i nih dipiomatičnih virov. Namesto, da bi razpravljal o frontah, je Asquith stavil vprašanje: ali sila orožja daje večje jaan-stvo za mir. ali pa pogodbe med narodi ? Evropa hlepi po hitrem m stalnem miru. Asquith je sledil nazorom predsednika Wilsona. V zadnjih letih ni nikdar opustil priložnosti, da ne bi z navdušenjem odo braval Wilson o vo politiko. Med tem ko so prej nemški Ib-ti; ostro kritizirali iu napadali pred-j sednita Wilsona, napadajo sedaj! Asquith a. Frankfurter Zeliunp:** piše: "Pogoji, katere stavi A^uith,j ne tvorijo podlage za mirovna po-1 gajanja. Taik mir more Nemčija j skleniti le. ako je popolnoma pre-| inagau«. Vendar pa jo več j:; d. 1! njegovega govora navadni bluff; A-»iuithovi nazori t-aJii. kake i"! d-< jili smatra za epilog vojne, ka-i toro ž,y smatra za končano.11 "Neue Preie Presse" osebno na-j pada. Asquitha in ga dolži. 0 eentov. trdi premog in druge vi>te premoga pa za !•>— et-nt»>v. Piemogovi upravnik Gaifiel I j«-sklical ilanes diod. na kat* veni jo j imel z«do značilen >r*,v,vr* Mi d tiru-1 ghn je tudi rekel, da bodo prekupčevalci najhtže tudi za naprej poskušali prcHlajati premog po sedanji ceni. česar se jim pa nikakor ne sme dovoliti. -Na tem zborovanju se jo tu Ji obširno razpravljalo 0 položaju, ki vlada v pr em-c ga rsk i h j.kra-jrh severozapada. Garfield je izjavil, da je položa j kritičen, da se bo pa v kratkem zboljšal. ker je prepovedala vlada izvažati ju-emog v Kanado. Premogarji b<»do dobili večjo plače in so tt^zadevna p«jgajanja baje že končana. Raznoterosti. Za posojilo svobode. V«~eraj je bilo podpisano v Now Yorku za $15,000,000 drugega vojnega posojila. Iz Wa^hiaigtoim roeajo. da vlada ni popolnoma za dovoljna z veerajšnim in pre lvče-rajšnim podpisovanjem. Vlada se nima vseh poročil, vendar sodi. da se j.- prvi dan podpi-Sillo po Združenih državah za 1"»0 milj on o v dolarjev drugega vojnega posojila. Villa v Rosavio. £1 Paso, Texas, 1. oktobra. — Po poročilih nekega uslužbenca neko ameriške družbe je pretočeni tedein Villa s svojimi ]>rrstaši zapustil gorovje L»urango in je za- sedel Kosario. \rilla se je proglasil za diktatorja okraja Roisario. Postavil jt ceno za živila, naložil davke iu ko v jK-tek pobivalei P« nsiieole i-kali zavetja prod nevihto. sta William in Robert Black well, ki sta zaradi umora nekega starega zakonskega para obsojena ua smrt na vešalih. pr» ža-erala mrežo svoj*- celico in pobegnila. Šerifi bližnje cko-lieo iščejo zločince hi i-ažpi-saoia je za nju velika najrrada. Stavka v Lawrence. Lawrence, Mass.. 2. oktobra. — 300 članov tukajšnje bartender-ske unijo jo danes odložio delo iz simpatije do stavkajočih pivovar-niskih delaveev, ki se potegujejo za višjo plačo. Več hotelov je zaprtih, po drugih pa strežejo gostom gosjKjdai ji. Viljem in KaroL Berlin, Nemčija. 1. okftobra. — Daaies se je uradno objavilo, da s<* je cesar Viljem na povmlcu iz Rumu ni je s>e^al z avs-trijskim cesarjem Karo lom v Dzieditz. Vladarja sta izrazila im j večje zadovoljstvo, kar/pomeni popolno soglasje v političnih in vojaških zadevah. Indija proci za avtonomijo. Washington, D. C.. 1. oktobra. Fenry Hotehner je prinesel iz Indije pismo S. Subramaiviema, k! prosi predsednika Wilson*, da Me naj zavzame za avtonomijo Indije. Pismo jiravi, da je Indija pripravljena dati 10 miljonov kov, da se isvojuje smaya. ako do* Ibi lmfiia avtonomio. Nemci se umikajo. -ooo nemci se pripravljajo, da se umaknejo ZA drugo obrambno črto v flandriji. — zavkazali so civilnemu prebivalstvu, da izprazni nekatere kraje, ki leže do deset milj za bojno črto. — ostende in druga mesta praznijo. — nemška moč se bliža koncu. -ooo- London, '2. oktobra. — Da so Nenu-i nameravajo u-makiuti v Fla udri j i do črte Thorout-Roulei-s-^Ieniii. po-■ rooa nek časnikarski p<»ročevalee iz angleškega glavnega ' stana listu " Petit Journal**. Kakor piši* ta poročevalec, je nemško vrhovno poveljstvo zavkazalo, i*slril»* in Dadizeele. Ti kraji se nahajajte šest do deset milj za sedanjo nemško hojno črto. Se jired Haigovimi zadnjimi uspehi je prišlo i/, d veli krajev poroeilo. da se Neniei pripravljajo, da izpraznijo J00 kvadratnih milj ozemlja od Dixmude južno do reko Lys. Z zavzetjem gorskega hrbta pri Zonnebkee so ski t«»]H»vi izpremenili to ozemlje v taki» imenovano "mrtvo zono". i>oro«'alo se je že «» velikem izseljevanju prebivalstva iz Ostende. Thortnit. Rouler in bližnjih mest. 1'redno zavzamejo Nemci postojanke v svoji novi <"r-iti, imajo Angleži priliko, da potisnejo nemško desno kri« jlo iz obrežnih mest, ako napredujejo ob železnici Ypres* jitoulers in ob cesti Vpres-Menin. Vse kaže, da je namen feldmaršala Haiga, da izolira iiemške bazi podmnrkih r-olnov ob belgijski obali. "Petit Jounial" pravi, da so Nemci od 20. do U7. septembra umaknili deset divizij. VJ<> tisoe mož iz okrnjn Y-presa. kjer so imeli velikanske izgube. V zadnjih dnevih so Nemci neprestano napadali angleške postojanke, pa brez uspeha. Med tem kn se llaii^ pripravlja ua novo ofenzivo, pritiska-nemški prestolonaslednik ua francoske postojanko ob Aisni. v Champagne in v okolici Verduna. Washington, I). ( '.. 2. oktobra. — Nemška velika baza podmorskih čolnov v Zeehruggc i r v nevarnosti, izolirana. Angleški topovi obvladujejo železnico Ostein! -til le. Ako "se Angležem j>osreči odrezati to železniško progo od morja, potem Nemci ne morejo vee držati Flandri-j*? Nemci st* bore z vso trdovratnostjo. toda vidno pešajo. To je položaj velikanske bitke, ki se sedaj bije v Flandriji. Danes se je nadaljeval Haigov načit za obkolje-nje nemške armade v flandriji. To se razvidi iz tedenskega poročilo, katerega je danes objavil vojni tajnik Baker. .Tu se popisujejo: Vpreška črta, kot središče vročih bojev. V teku je na jvečja bitka svetovne vojne. Nemci se zavedajo velikega pomena angleške sile. Nemško zvezo z belgijsko obalo ogrožajo sedaj angleški topovi. Angleška premoč v bojih zadnjega tedna. Zadnja poročila iz Flandrije naznanjajo, da Iiaigove obkolilne operacije bodo pridobile Flandrijo za zavozni-|ke, ako se Nenicein ne posreči jjreprečiti obkoljenja. | Strategist i amei i. Larmade so mnenja, da hod. j Nemci morali izprazniti flamsko obrežje, ako Angleži zavzamejo Lille: na ta način bi bili mesti Žeebrugge in Osten-!de izolirani in ta uspeh bi bil celo večjega pomena k.-t — } izpraznjenje Belgije. Miha jlo vice va izjava. | >Uhaji«.v;, pravi .la Bolgarija Washington, I), r.. •_>. oktobra. :ii Ala \ 1. -j. .la ./.p^ini uaiodai« Srbski poslanik Mihajlmič j- r.*- temv*č. tla tulili Srbij.. kel. da jt- prisotnost i,, pnprtvi. to^"j I izjavo, tia je Kolgarija pripravlja. vstavi izvoz v Skandina- ;na okleniti mir. jv rekel Mihajio- vije. ("i'.*z»-te ' jdiiiaša odre-1 bo. > ka-i Nadn prilizovauja sovražnih t-to ]»»-epov<»diije izvažati v j zastopnikov v nevtralnih in /.^ve/-(Xorv-ij.,. Svetlijo in Danvko U>r j nizkih deželah, v katerih - tiaha-;Xizozem>k.> v>-- .svari, razuu ti-jjajo, j<* m-varen in mislim. .Ja naj skovjn v.-aki- vi-sie in privaum I zavvzniki to nevarnost j)fcmi>ii- la«tnixM). ka»er«» v-^tk \*zame boj. i ________________• Pošiljateljem denarja. o ■ w Kakor že znano, ne sprejemamo Teč denarja za if« plačila ▼ Avstriji, Ogrski in Nemčiji. T»ahko pa redno ie izposlujemo izplačila vojnim ujel Bikom in drugim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tud| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajik, ki jiMedoni po laiki armadi , Kadar pofijete denar, priloftite tudi dopisnic* aH p!« «mo vojnega ujetnika, ker nam ■ tem pomagate sestavtM pnvOni naalov. fypw mix iaxuv ---- . . ..... " ■ ii^iiirriiinnm iiinn irniiftir __ ___ ' ' t OKY. 1S17. "OLAS NARODA- (Slovenian DaLyJ Ovm< and published by thr ILOVIVIC PUBLISHING O O M P AHT __«• too.) ffiw mm ftMMi__Louia be^epik. twmbw. Ftaw of Bnilow tfa* corporation and »ddresoea of above atOaat _Wt Oortlaadt SU t«, Borough of Manhattan. New To«* City. K. I._ ■a emU> toto vslja list as i—Its Za celo leto m mesto New* York *U» In Canado.....................fS.OO Za pol leta a mesto New York.. 8.00 Ba pol Ista...................100 Za ftatrt Ista ss mesto Nsw York U0 ■a flstrt »sta................— L00 Za Inoaemstro »a celo leto .... t. C00 "GLAS NAJtODA- lshajs rw*k dan lrraemB nedelj In prasnifco*. MLI8 NARODA" ("Voice of the People") Issnsd mwt dsjr except Sunday* and HoMdaya. __Bttbulpdoc yearly *3J0. DopUt bres podpisa la osebnosti se ne prioočujejo. Oenar naj ss blasoroU poMUatl po t—< Money Order. Prt nil—■■hI kraja naročnikov prosimo, da as nam tudi prejlajs MullBi —isnl. da hitreje najdemo nnal omika. Doplačan In poiUJatram naredite ta na*kr».: "O L A 8 N A B O D A" m Oortlandt ___flew Yort Otty. Tsteolku so bili premeščeni še 3 drugi vojaki iz 21. Cavalry in 7 iz 53. Infantry in vsi smo vložili prošnjo za premestitev, toda smo bili zavrnjeni. Tu v taboru bo 62*^% belih i« črncev. Poslopja veljajo $2^528,0(X>. Barake :>o j»o dva nad-stropja in se nahajajo v gozdu ter. ko morah večina dreves posekati, predno so začeli postavijaJti barake. išedaj delajo asfaltirano cesto,1 ki vodi Iz mesta Columbia v tabor in okoli celega tabora Sloveaiea nisem še nobenega tu videl. Pridejo pa vsake ljudje. Nekateri so si prste odsektili, po enega ali dva, samo da jim ne bo treba služiti. Drugih je zHc mnogo, ki imajo vse vrste spolne bolezni. Ker jih ue vzamejo v regularno armado s spolnimi bole>sni so i,i jih prostovoljno nakopali, kesr so mislili, da bodo zvrženi, toda so se zelo zmotili in iporajo v vojaško suknjo vseeno. V taboru imamo sedaj 3 Youug Men's Christian Association barake in najbližja je :V4 milje od našega polka. Tam se dobi papir ra pisma zastonj; imajo tudi gramofon in glasov ir. Tttdi službe božje imajo baptisti, metodLst i in pres-biterijaaicL V katoliško cerkev se moramo peljati na poulični železnici 6 milj v mesto Columbia, toda vitezi Kolu«) bus reda so nam obljubili, da bodo napravili cerkev tu v taboru. Drugega nimam kaj . poročati, kakor da vreme imamo bolj hladno; zame ravno prav, toda taa oue{ iz Floride premnzlo. i Hrat.ski pozdrav vsem rojakom! širom Združenih držav, posebno pa onim v Oleveiandu, Ohio, in okolici. Anton Petris, Company C, 306 Engineers. Camp Jackson. Columbia. S. C. Valley, Wash. ]>ei*vske razmere so tukaj v Valley letos jako dobre. Dabno dHa Magnesia Company. Sedaj delajo tudi želeonico do karaeno-Jomov. ki se nahajajo 12 in 15 milj od Valleya. Draginja se tudi tukaj pozli-a. Vse je za polovico dražje kot pred dvema leti. Letina je letos slaba, tako slaba, da še nikdar tako. TiMi, ki so kaj namlatili pšenice, bodo že vež dobili zwnjo kot pa včasih ko so jo pridelali še enkrat toliko. Sedaj jo prodajajo ipo funt, pa pravijo, da bo še dražja. Pa je že to dosti drago za onega, ki jo mora kupovati. Naročnik. (Naslednje smo morali opustiti. — Op. uredn.) -- Truplo ponesrečenega letalca naj- ; dno. AnfWBri glavni stan t Vlraadji, ; 2. oktobra. — Poleg aogte&ih za- i kopov so naili traplo snki««a oem 1 Acega letalca poroMkn, Vmm-)*. i ■ . «-iiiilA: Nova dejstva glede afriških in indij, slonov. » Kot znano, je treba razločevati dve vrsti slonov — indijskega in afriškega slona. Afriški je glede telesa večji ter se popohioma raz-j lik nje od indijskega, ker ima le I štii-i vidne prste na zadnji nogi, "Idoi-im jih ima indijski pet. Afri-J|ški slon se lahko i^>ostav]ja naj-| hujšemu sohicu, dočim se drži indijski v največji senci in im rnij-| bolj hladnih mestih. '»lede »tarosti slonov se veliko 1 razpravlja vendar pa nimajo niti *| najboljši naravoslovci in lovci j pravega pojma glede te stvar L j Sir Samuel liaker, ia\-toriteta na "|iem polju, izjavlja, da znaša po-"i vprečma življenska doba slona do . 130 let. Pozitivno se ve, da so ži-1 veli sloni v jetništvu 130 let. Na-ravoslovei pa domnevajo, da je življenje slona v prostosti dva-| krat tako dolgo kot pa v jetništvu. S tem vprašanjem se peča > knjiga, katero so .pred kratkim "1 izdali v Loaidonu. j Ulede slona se izjavlja, da ima '.med vsemi živalmi najbolj razvit J sluh. Tudi vonj j« izvanredno ' razvit. Mladi in neizkušeni sloni " saslede l^ikc sled človeka, če je ^ stav** jk> vefc ur. Glede domačega življenja je ; slon pravi Orijentalec. Samci ne I gredo ponavadi v družbi s samicami in posebno stari sloni nočejo imeti s samicami nobenega stika, raizven v času, ko se družijo. Slon ima 20 do 23 zob na vsaki ' strani čeljusti. Ko so zobje en-' krat zrastli, izgledajo kot nepretrgana vrsta, kot en sam zob. Narava neprestano obnavlja te zo-bove. Kakorhitro so obrabljeni r stopijo drugi na njih mesta. Slon je izkljiK-no vegetarijanec; ter obstaja njegova hraaia iz korenin, mehkega lisij-a dreves ter tropičnih sadežev, katere stresa z drevja. Ponavadi se pase od devetih zvečer pa do polnoči, torej v času, ko je v džungli najbolj hladno. Tudi je edini dnevni čas za pitje, in sicer ko zahaja soln-ce. Vodnik povede eelo čredo po stezah, ki so znana kot "pota ido-nov", k primernemu mestu v reki. To navado pa slon opusti v deževni dobi, ko je najti povsod Idotsti vode. j Narava je opremila slona z rilcem, ki predstavlja tako orožje za obrambo proti napadom kot orodje, s katerim si išče hrano. Sloni se kopljejo v blatu, da se zavarujejo s tem proti solnčaiim J žarkom ter tudi ubranijo nadležnega ma-eesa, ki jih muči. Kot po-magačo pa je dala narava slonom tudi majhne ptice, ki stalno čepe na njih hrbtih ter se hranijo 3 hrošči in drugo golaznijo, katero je stalno najti na telesu slonov. Glede telesne moči se more primerjati slon edinole -z rinocero-som, vendar pa ni tako bojevit kot je slednji. Edim resnični ter smrtni sovražnik slooia je človek, lovec, ki zasleduje slona radi njegovih fcob. 1 Interpelacija glede rabe italjan-skega jezika. "Hrvatski Dnevnik" poroča: : *4V segi poslanske zbornice je sta- 1 vil poslanec Spinčič mt^rpelacijo , glede rabe italjanščine v Istri pri vojaških in mestnih oblastih. O- ■ pozorii je na to, da -se v vojnih < šolah in pri vseh javnih uradih : poslužujejo italjanščine, da morajo eelo pri vojni mornarici polo- f žiti rekruti prisego v ittdjanškem * jwilcn, dasi je jezik prebivalstva a in sploh občeralni jezik v deželi . hrvatski Druga interpelacija se ] Me^ako tifte jezikovnega vtpraia-«5» ▼ utoni arftiuh Mah v Istri in 1 H IUm Idlnia " Strašni položaj. , Kako težko se prehranjuje prebivalstvo v habsburški monarhiji, je danes že znano celemu svetu. Kljub temu pa so zelo značilne izjave posameznih beguncev, katerim se je posrečilo prebežati k Ru-. som in ki slikajo -materrjalne razmere v najernejših barvali. Mest no prebivalstvo, zlasti nižji s*ioji. 1 je stradalo že prej. ali sedaj je začela stradati tudi armada, tako da so celo mnogi neslovauiski vo-> jak? prebežali k Rusom vsled gladu. Kako bedno mora biti življenje vojnih ujetnikov v Arsrtro-Ogrski, ni t*eba niti omenjati. l V naslednjem hočemo na krat-L ko omeniti, kaj so pripovedovali [ trije srbski častniki, ki so prišli . letos spomladi v Rusijo in stopili takoj v zbor jugoslovanskih pro-stovoljcev. V celi avstro-ogrski monarhiji [ vlada strašno pomanjkanje živ-ljeiiskih potrebščin, vsled česar je nastala v nekaterih krajili velika umrljivost ljudi vsled lakote, kakor na primer v lio-ni in llei-' cc go vini, v nekaterih čeških kra-1 jih, zkisti pa v zavzetih krajih Sr-: bije 11 Kumunije. ^l*blasti so vse' rekvarirale in izvršujejo preiska--*jve. da ne bi kdo skrival živeža ri ' t«> delajo celo že tudi pri neože-- ujenili častnikih. Pri rekvizkriji ■ so pustili prebividstvu količino, od katere se tne more ne živeti, m* umreti, v kraje pa, kjer se prebivalstvo že v mirnem času ni jno- I glo prehranjevati, pošiljajo in da-1 jejo nevrjetni minimuui hrane. V 1 Bosni, Jlercegovini in Liki dajejo ■ mesečno na osebo po osem kilo-L gramov koiaize. Krompirja je po- * vsod zmanjkalo že v februarju. * Po žetvi lanskega leta si je smei nabavni v Sremu vsakdo, ki si je mogel, po 120 kilogramov ! žita na osebo za leto, plaval pa je iza kliogram 42 vinarjev. Kdor si ni mogel ničesar nabaviti, dobiva žito teli moko <*d aprovizaeije na iizkaanice, toda zelo težko. Meso je bilo drago ter se sploh * lie more dobiti. Odrejene dni brez mesa in masti se ne smo ra- ' bita niti domača mast in moso, na kar strogo pazijo in vsak prestopek kaznujejo. Mleka ni, tako da so tudi za bolnišnice reducirali 1 potrebo mleka na polovico. Perot-; nine je zelo malo, ker je piča zelo draga in je sploh ni. Petrolej se prodaja gotov,, dni, ki so bili določeni, po raznih ce-urah; tako je veljal na primer v Sremu liter pertroleja 5 kron, v Rumi 2 kroni, v zasedenem Kru-ševeu v Srbiji pa istočasno 17 K. Olja se ue dobi nikjer rv celi državi Sladkorja dobi vsaka osn^ba na izkaznico mesečno ti-i četit kilo-giajua. in sicer po 2 K 20 vin. do 2 K 40 vin. Fižola je malo. dosti je bilo edi-mjle kislega zelja in graha, ki pa je navadno erviv; mesto kave pa pražijo ječmen. \'se, kar se kupuje, se daje na na izkaznice. Radi pomanjkanja in draginje je prebivalstvo v velikih skrbeh in obupano. Na Dunaju se dogajajo zelo pogosto demonstracije žensk in otrok vsled gladu. Iz Avstro-Ogrske. Za Jugoslavijo. Mariborski "Slovenski Goapo dar"' piše: 4"V parlamentu so prišli narodi do svobodne besede, katera jim prej ni bila dovoljena. In tu se j-* ^ pokazalo, da so vse nenemške na- ( rodnosti site nemškega pokrovi- ! teljstva in varilstva v Avstriji. Vsaka stvar hna sr.oj konec iii tako je prišel naposled konec tudi J nemškemu varuštvu. Neuški in nemškutarski iisti besne ter nas zopet po svoji stari navadi n;vd- | \-ajo veleizdti,jal**e in srbofile. To-da mi se ne bojimo njihovih klevet Take kleverte odločno odbija- * 1110. Mi si hočemo urediti prijetno * bivanje, hočemo, da se združijo vsi Jugoslovani, ki spadajo ska-paj. Ma nočemo ostati nikjer in ^ inikoli pod nemško hegemonijo. To e je vendar dovolj jasno povedano! A Pozivamo ves slovenski narod, I da se v teh časih z vso odločnostjo ogreva za te ideje. Jugoslovanski narod se mora združiti. To je ve-einomfa kmetski narod In mi se •moramo v bodoče bolj kot dose daj brigati za na£e "kmete. Nočemo biti nasprotniki niti industrije, kateri ostaja dovolj dela za Balkan in za izvoz po Jadranu. Vse drugače bo, ako se Jugo-*lo*M od M^gjPye do Ja- ko samoupravno državo. V tej drža.l bi prevladoval kmet. Jugoslavija ibo prava kmetska di--žava. Na Slovenskem, Hrvatskem, \ Dalmaciji. Bosni in Hercegovini je nad osemdeset odstotkov kmet-skega prebivalstva. Upajmo, d:i ni več daleč dan uresničenja naše prisrčne želje. Živela naša kmetska bodočnost na našem slovanskem jugu!" * * * Fraiikovci o jugoslovanstvu. "Hrvatska*' je priobčila članek vseučiliškega profesorja dr. Milobara. v katerem se med drugim glasi: "Kar se nas tiče, me rim, da se naša stranka more in mora pri-dmžiti delovanju za združenje hrvatskih dežel na podlagi hrvatskega državnega prava, kakor to tudi zahteva Jugoslovanski klub. V eni točki pa se ne strinjamo z Jugoslovanskim klubom. On namreč opušča hrvatsko državno idejo in zagovarja namesto njt- jugoslovansko idejo. Ali kljub te-tnu. da ostanemo neomahljivi za hrvatsko državno idejo, ne samo da ne bomo otežkočevali delovanj«« »za zt-diiijenje in uresničetijt-zgodovinskih državnih pravic, temveč ga bomo složno kot svojega pospeševali z vsemi strankami Avstrije, Bosne in lle vegovi ne Mi smo pripravijt-ui kot pošteni tovariši složno delovati z;i -kupno obliko, ua koiieu »posla pn pošteno in pravično razdeliti, to j je , zahtevati tedaj v združeni do-j mo villi in narodu pravični in pošt c-ni del za hrvatsko državno idejo. V moiuirliiji se razvijajo dogodki z bliskovito brzino, toda tu m1 časa prepirati se o večji ali manj-j ši vrednosti kompromisnega stališča. katero je zavzel Jugoslovan-] ski klub na Dunaju. Vsled tega! je treba sprejeti ono, v "-emur je dosogvl vsestranski sporazum. l*o£>led je treba obrnili v bodoč j nost. ne pa se dati odvračati z gledanjem v nedavno pretek-! lost." * * * * O reformi ustave. V Pragi sr je vršilo 2t>. julija skupno zborovanje zastopnikov čeških, jugoslovanskih, ukrajinskih (maloruskihitalijanskih in rumiuiskiii klubov, katei\lga namen je bilo, postaviti glavne pravoe za novo ureditev države in vprašanj, ki prestopajo meje dr-! žave, oziroma ki «e tičejo ruskih in balkanskih teritorijev. Prepovedan shod v Ljubljani < iraška '" Tagespost' * prinaša1 sledečo novico: "Predsednik parlamentarnega Jugosiov. kluba dr. A. Korošec bi imel govoriti na političnem shodu v Ljubljani c polit ičnem polo/j«ju v Avstriji.1 Ta tliod, na katerem bi imeli govoriti tudi poslanci dr. Rybar in Spinčič ter še drugi, pa so oblasti prepovedale.'' Ribe kot mogoči vir mrzle loči. Biološki department Princeton vseučilišča si že dolgo prizadeva -s poskusi, da bi se dobilo luč brez gorkote. Ce se bo razkritje posrečilo v polni meri. se bo brez dvoma zrevdlucijoniral eeli način modernega razsvetljevanja. Profesorji Dal d green. Crsnklin in Harvey proučavajo živali, ki svetijo v temi in proizvajajo odstotkov tozadevne svetlobe. Modenxi električna luč pa proizvaja le 2 do 3 odstotke svetlobe, dočim se izgublja ostalo v gor koti. Profesor Harvey je dobil veliko zalogo majhnih lib, katero"je najti na Japonskem. Deloma je analiziral snov v teh ribah ter našel, da se to snov lahko obdrži skozi' 'leta. če se jo i>osuši ter spravi v I 'b rez z rač nt. zapečatene cevi. Kadar se te cevi odi«re. namoči snov ter jo izpostavi vplivu kisika, je takoj zapaziti plavkast plamen. 1 Snov je zelo mogočna, kiyti j vidna je še vedno, če se raztopi en del te snovi v 1.700,000 delih ' vode. Iščem svojega brata JOHNA KOROŠCA, ki je bil prej v Humbert, Pa., Box 86. Nahajam se v ruskem" ujetništvu. Prosim > brata, da mi takoj pošlje po po- 1 s redo vanju tvrdke Frank Saks«- 150 rub^jev, ker sem v po- < trebi Naslov: VojennopJjcnnyj 1 avstrijskotj arm i i Matija Korošec, gorod Ostrogorskij, Vofro- \ neakaja gubernija, Sloboda Po-trienkov, Gnilovskoj volorti, MmU, , .(34S-101 ^•a-u.-i-L: . .....j,.'... 1 On zdaj zasluži veliko več denarja in je zmožen ' stalno delati. t Mi smo ravnokar prijeli pismo t iz Iržave Arizona, kjer naš rojak [hvali KEMO do nebes. On piše j takole: j "Jaz sem svoj čas zaslužil lep "Idenar, dokler me niso mokri pro- ■ flori v jamah spravili skoro v grob. Vjel sem revmatizem. Imel sem grozne bolečine v ramah, nogah in bokih. Kasneje so se bolečino " tako pomnožile, da nisem več mogel nadaljevati svojega dela iu ■ zaslužiti vsakdanjega kruha. En-krat sem pa slučajno opazil oglas R E M O PROTIPROTINSKO : ŽLIČNO ZDRAVILO. Žrtvoval sem svojih zadnjih p»t dolarjev ,ter naročil popolno zdravljenje in i vse porabil." Pozneje je pa pisal, da zopet dela v jamah toda brez ! rfvuiatizma. To čin: »vito slavilo R E M O PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO j, otlstmni-jlo revmatizem in dam* zasluži • mnogo v v. kot kdaj prej. Hna st«-klenie« REMO j.- >1.00, (tri steklenice $2>0. šer»t steklenic {popolno zdravljenj«- ^5.00 s pošt-Inino vred. Pošljite svoje naročilo j na sledeči naslov: CROWN PHARMACY, ' 2812 E. 79th St.. E. Cleveland, O. Seveda, smete nam zaupati ka-1 j koršnokoli težavo. PIŠITE i Pismo iz Rusije. Odesa, 2.". ma ja i;ii7. IDniir! Janez' j Kakor m*iu Ti že pisni. »iisoiu j več v ujetništvu, ampak sem j prost. Lanskega leta so začeli nas Slovence. Hrvate in Srbe /krati in napravili iz nas jugoslovansko vojsko t.*r nas oblekli v srbske ; uniforme. Ni nam tu slabo, dobro nam je i?1 čakamo samo mini, da >e vrnemo domov v svobodno novo državo Jugoslavijo. Tukaj na.s jako dosti i/. n«5e doline. J;iz sem v olic-irski šoli; skušnjo /Jti oficirja sem n. pravil z mlliko in y.a nekoliko časa bom oficir. Dragi brat. llog j na naši strani in on nam jnunagr, da se vrne-n»o v luišn staro d"iimvin.i svobodno od Nemcev. V Jugoslaviji pa ho tako dobro, kakor v Ameriki. Naše glave so vse tukaj in oni delajo za nas. Prosim Te. piši mi takoj. k;> to ^pismo dolus. Denarja ne potrebujem. ker bom kmalu oficir. Za mene se nič ne boj. jaz si h /nam I »omagat i talco. da mi n- ravno preslabo tukaj. Naznanjam Ti veselo novico, da sem izvedel z;i Franci ta, kje je. On je ujet v Podoljski guberniji in tam dela na okopih. Od doma sem dobil štiri karte; pišejo, da je tam jako sh.bo Ignacij Tanko. Gori navedeno pisiu; je dobil Tankov brat, ki stanuje v Cleve-landu, O. Posojilo za svobodo. *"t*as je prišel, da zmagamo, ali se j>odamo. Za nas je samo ena izbira. In izbrali smo." — Wood-row Wilson, predsednik Združenih držav. , "Ali bomo bolj vauvevali z našimi dolarji kot pa z življenji naših sinov?" — William G. Mc-Adoo, državni zakladničar. PATRIOTIZEM, LOJALNOST, VARČNOST zahtevajo od vas. da podpišete —r BOND :— i drugega posojila sa svobodo ZDRUŽENIH DRŽAV za leto 1917. Dondi so izdani po >j0 $100 in naprej. Obresti so pa 4 odstotke; tplačajo se vsakih š-?st mesecev. Hon d se lahko plača takoj ali pa po sledečih pogojih: 2rc takoj. - * 18% 1">. novembra. 1917, 40rc 15. decembra, 1(J17, 40% 15. januarja, 1918. Vprašajte na pošti, na banki, svojega gospodarja, ali pa krajev- • Ti i odbor za posojilo za svobodo. Ti vam bodo svetovali in pomagali. Dali vam bodo urr.dno izkaznico. Ni večje varnosti na svetu, kot je BOND POSOJILA ZA SVOBODO. Kopit« ga »daj; ops NAHODA. 3. OKT 1917. Kako so nemški sorijalisti izdali »• v« _^ SUvljfl II žiCiil m -OOO- Dr. Josip Gori čar, bivši avstroogrski konxul v Združenih državah. -—ooo-- n. DEL RUSKI MIK. Splošno zdravilo za socijalna in politična zla. Oglejmo si sedaj, kaj j«; narava lega slovanskega so-eiialnega reda kot prevladuje v Husiji in sieer z ekonom stališča v **Mini" in "ArtehT", s ]političnega stališča pa v kmečkih občinah in Zemstvili. Beseda "Mir** pomeni v staroslovanskem cerkvenem jeziku 4 * skupnost "mir" in "svet" (kot v slovenski besedi "vsemii^e"). Ta beseda je tudi primemo ime za rusko obeanstvo kmetov. Ta institucija je zelo starodavna ter se je smatra s strani največjih avtoritet glede ruskega narodnega življenja za preostanek iz primitivnih časov. Šjieeifieno je rtiska ali slovanska, kajti nje sledove najdemo tudi med južnimi Slovani, kjer živi se naprej j*mI imenom "Zadruga". -UOOO '■— ----- —......— ("e razmišljamo o tem, najdemo, da ima v zadrugi ivitierka družina vse skupno in da mora vsak elan družine, i Ki služi za svoje življenje, dajati svoje prihranke v skup-i.o družinsko blagajno. Vsaka deklica in vsak deček, ki se priženi ali primoži v družino postane stem član zadruge ■ cr se vdeležuje vseh tozadevnih pravic in ima iste obvez-nosti. Zadruga obstaja,včasih iz sto ali več članov. Najstarejši moški član, j>ogosto častitljiv patriarh, imenovan "starosta", je načelnik zadnige. Neenako ru-k k emu "Miru" pa ni razrasla zadruga južnili Slovanov v . adružništvo eele občine. Zadruga, kot že kaže samo ime, je strogo alt mistična naprava, koje geslo je: — Vsi za enega in vsak za vse. Ta ekonomski sistem, ki je pri Južnih Slovanih od nedavnih časov preprečeval pavperizem ali ubostvo ter narustek brezj»osestnega razreda, obstaja še vedno v gotovih delih Srbije, a se ga je v zadnjih letih vsled prizadevala avstrijske vlade odpravilo med južnimi Slovani Av-s1 ro-Ogrske. USTROJ "MIRA". Ta bratovski slovanski duh (široka ja na t ura) pa naj-• ' v ruskem "Miru" Še večjega izraza kot pa v jugoslovanski zadrugi. V "Miru" je "Kozain" — kot se imenuje načelnika družine, — neoporečeni gospodar kmečke družine in vsi ♦'lani imajo vse stvari v skupnem. Hiša in cela njena o-, trav a sta skupna lastnina. < Mani "Mira" pa imajo tudi skupne odgovornosti. — a ko so naprimer dolgovi oni vseh članov družine. Ra-v en tega ]>a imajo vse družine ene vasi v lasti vso zem-iju, katero je mogoče orati in nadalje skupno se pašnike iti gozdove. Vse to tvori ustroj "Mira". Vaški načelnik "Mira" se imenuje starosta, kateri i/.raz pa ne razlikuje glede ]>011 lena od istega izraza, ki je \ rabi pri zapadnih Slovanih, kjer se rabi besedo, da se označi načelnika družine ali onega kake civilne naprave kot je napriiuer društvo Sokolov. "Mir" ima tudi skupne obveznosti. Odgovoren je vladi za vse davke ter druge civilne obligacije. Na drugi strani in v soglasju z skupnimi dolžnimi. )ki uživa vsak član "Mira" tudi gotove ncopore-« »te pravice. Družine se ne more oropati njenega stana ali potrebnega jwdjedelskega ordja in upniki ne morejo za« pleniti skupne občinske zemlje. Selški starosta je eksekutivni načelnik vasi, a naj-\ečja avtoriteta je podeljena zboru vseh "kozainov" ali načelnikov |posameznih družin. V ]>ouk zapadnemu svetu naj se še omeni, da ima ru-ka kmetica, pravico vdeležiti se debat vaškega zborovanja v slučaju odsotnosti ali smrti moža. Kot načelnica svo-je družine ima i to pravico kot moški pri volitvah in drugih javnih zadevah. Ta sla vni ruski vaški parlament ima sicer takozva-i;<'ga "speakt*r-ja", a nobenega predsednika, in zborovanja se vrše v nedeljah in praznikih, da imajo vsi člani občane priliko vdeležiti se teh posvetovanj. \ sled zmešnjave, katero je prinesla ta vojna v vrste ruskih kmečkih vojakov, si je lahko misliti, kako važno !dogo bo igrala |h> tej vojni kmečka žena, ker bo postala .v daj načelnica Številnih družin. Na takih zborovanjih se ne govori dosti. Resolucije, katere naj bi se sprejelo, se predloži na glasovanje pri zborovanjih. Večina glasov odločuje. Ponavadi prevladu-zdrava domača pamet in od časa naprej, ko se je odpravilo prodajo žganih pijač, je zelo malo izgredov. Noben razred na svetu ni bolj dobre narave in miroljuben kot je ruski kmečki razred, — pravi Sir Wallace, angleški pisatelj ter eden najbolj odličnih zunanjih opazovalcev te ruske naprave. Skupna zemlja, katero ima v vlasti "Mir",* je štiri-vrstna: Zemlja, na kateri je zgrajena vas. nadalje cela zem-"ja, sposobna za oranje, nadalje travniki, pašniki in razni gozdovi. — "Homestead", ki stoji v vasi, je izključna lastnina družine ter se ga ne sme razdeliti kot se zg.uli to v slučaju zemlje, ki je sposobna za oranje ter v slučaju travnikov in pašnikov. Ena izmed polnomooi vaškega parlamenta je ta, da h razdeliti občinsko zemljo med posamezne člane Mira, Ta proces se vrši v nedoločenih presledkih, pogosto vsaka tri leta in siec^r glede zemlje, ki* je sposobna za oranje. Tranvike pa se razdeli vsako posamezng leto. Zemljo se razdeli soglasno s tevilom možkih članov "Mira". Ker se jemlje davke na centralno vlado soglasno s številom lotov, katere ima v rokah dotična družina, se !ali-ko reče, da je pravična razzdelitev zemlje mogoča le v slučaju, če se razdeli zemljo, ki je sposobna za oranje soglasno z delavsko zmožnostjo posamezne družine. To pa se zgodi, da se omogoči posameznim družinam! plačevanje davkov. Kakorhitro se je določilo število par-j cel in deležev, prične vaški parlament s pravo delitvijo j parcel. Delitev in podilelitev se vrši potom kmetov samih in ,sieer z veliko pravičnostjo in natančnostjo, kar je tem l>olj upoštevanja vredno, ker se poslužujejo pri tem kmetje najbolj priprostih meril. Kot že omenjeno se razdeli travnike vsako leto in ta procedura se vrši ob času košnje, vsled cesar je omogočeno vsaki družini, da takoj spravi pod streho svoje seno. — Zelo pogosto pa pokosi vse travnike cela občina v skup-j nem, nakar se razdeli seno med posamezne družine. Vaški parlament ima nadalje tudi pravico določiti, kedaj je primeren čas za oranje, košnjo, za izvolitev starešin in tako dalje. A si člani ene družine obdelujejo svojo zemljo v skupnem. Odsotni, ki delajo v mestih ali drugod, morajo pošiljati svoje prihranke družini, kar se vrši tudi pri južnili Slovanih, kjer še vedno obstajajo zadruge. Družinam,-ki predstavljajo "Mir", ni treba skupno obdelovati zemlje, vendar pa morajo plačevati te družine določeno svoto v skupno blagajno. Vsaka družina pa se mora strogo držati pravil glede setve in žetve 111 vsled tega se lahko reče, da se obdeluje zemljo kot eno farnih. Vse domačije in vse člane slednjih druži skupna vez skupnih interesov. Posledica tega je, da ne more biti v ruski vasi nikake izolacije posamezne družine, kar tvori odločilen kontrast proti razmeram, ki obstajajo med vaščani drugih delili Evrope, kjer ni nkake skupne • ezi in kjer dela vsak neodvisno od drugega. To pa seveda goji instink. le sebičnosti iii sovraštva med ljudmi Družabnost in dobra narava ruskega mužika sta prešla v pregovor in te lastnosti je pripisovati v glavnem_ "Miru", ki uglaja razlike ter ohranjuje družine v neprestanem stiku med seboj. "Mir" vzgaja te kmete ne le za skupno delo, temveč tudi kultivira med njihi duha solidarnosti ter voljnosti. da da vsak posamezni koneesije I drugemu v interesu blagostanja cele občine. —--000- i Benjamin Franklin. (Nadaljevanje.) j Franklin sam poroča kako mu ' je čital oč« ibkujige "Preeirovo-jri". Tam je glasilo: "Če vidiš ! j možu, ki je delaven pri svojem ' I po^lu. bo stal ta človek pred kralji. N*e bo pa stal pred slabimi i ljudmi." Dostavlja pa: "Jaz ni- 1 sem misij!, da bi stal dobesedno ! i pred kralji. Od istega časa naprej i pa se je t<> z »rodilo, kajti stal sem 1 pred petimi kralji ter imel čast ! sedeti z enim pri miži. namreč z'1 danskim kraljem." » V starosti 24 let se je poročil Benjamin Franklin z JDeboru Rood, ki mu je pripomogla do 1 njegovega velikega uspeh a. "Ml ' I imamo angleški pregovor", pravi ( trn. "Qui, ki hoče uspevati, mora 1 i vprašati za svet svojo ženo. Sreča < ►je bila zame. da sem imel ženo,'-ki je bila v isti meri Kot jaz sam'; iiagnjtjia k zmernosti in pripro-j' i stusuL Pomasrala mi je pri mojem i1 'delu. vezala pamflete ter nabirala!1 ;platnene cunje za izdelovalca pa-!-Ipiija." ' i "Zaposlenih nismo imeli nika- ] kili lenih služabnikov in naša mi-j •za je bila priprosta. naše pohi- ' ■sivo najcenejše vrste. Moj zaju-j trek je obstajal skozi doLgo časa 1 iz mleka hi kruha. Zajutrek pa J sem snedel i/ skodelice, ki je ista- 1 la dva centa. Pa le poglejte, ka- j ko sc splazi luksiis celo v druži- ; ik\ ki se drže gotovih prineipijev. « Nekega jiitra so me pokiiietiU k za jut reku in našel *>em skodelico 1'. kitajskega porcelana ter poleg nje srebrno iJieo. To je kupila , zaiue brez moje vednosti moja žena in za vse to ni imela drugega i«*ovoTa kot to, da njen mož zasluži srebrno žlico, kot jo je najti v vseli drugih hišah."5 Nedolgo časa za tem Je razširil j Franklin svoje podjetje ter odprl'' prodajalno v bližini glavnega tr- i ga. Prodajal je papir in ovčjo ko-j žo, blankete za urade, impurtira-ne knjige- črnilo, Rhode Island ris, dišeče "milo, kavo in drugo. j Ker je bil podjeten, varčen ter! sc- podložil vsake prilike, ki se ura' je nudila, je postal kmalu prvi tiskar v Pennsvlvaaiiji. Varčevanje pa um je prineslo. Ko je uinri, se je cenilo njegovo posest vo na V $250.000. f< Leta 1732 je natiskal F rac klin knjigo "Poor Richard's Alma-' mehV onem trnu so bili kolo- nisti preveč revni, da bi kupovali knjige. Kramarji so jih izmenjavali za rokavice in nogavice, katere so spletle žene farmerjev tekom dolgih zimskih večerov. Ker so imeli ljudje ta1 ' malo ■čtiva, je napolnil Fran* a ves svoj almanah z reki, ki so imeli namen učiti .trdo delo, varčnost, poštenost in zaupanje v samega sebe kot sredstva s katerimi je mogoče priti do uspeha. Vse te izreke pa je položil Franklin v usta človeka, katerega je imenoval "Poor Biehard" Najboljše take izreke je zbral in natisnil v svojem almanahu iz leta 1737. Ti izreki so napisani v obliki nagovori a starega moža na narod ob priliki neke dražbe. Ta govor je imel naslov "Father Abraham s Speech" (Govor očeta Abrahama). V onem času so prišli ljudje iz daleka. da se vdeležc takih javnih dražb. Avkeijonar je dajal ljudem piti ruma, kolikor so ga mogli prenesti, in vsled tega se je prodajalo predmete za naravnost nezaslišano ceno. Iz tega vzroka je bila javna dražba dober prostor, kjer naj se propo-vedujo o zmernosti in poštenem delu. J .Slava te knjige se je razširila po vseli tedanjih kolonijah. Časopisi so prinašali ta govor zopet in zopet. Spis je romal v Anglijo in od tam v Francijo ter konečno se ga je prevedlo v vse mogoče jezike. Se danes ga čitajo narodi Francije, sohiuoe Italije, Neinei-j?, ŠpansLe in Portugalske. Knjiga je danes na prodaj v knjigarnah liusige in Češke. Kupite jo lahko na Holandskem ter prevedlo se jo je celo v l^eltski je-[zik. da so jo mogli razumeti Irci. I Kopija "Poor Richarda" je padla tudi v roke Jolui Paul Jo-nes-a, slavnega pomorskega juna jka ameriške revolucije, dokler je čakal na svojo ladjo v velikem francoskem pristanišču Brestu. I Potekel je mesec za mesecem in on je pisal pismo za pismom v Pa-'riz ter prosil za svojo ladjo. Nekega dne je v nekem restav-rantu slučajno vzel v roko almanah ter čital: <:Če hočeš imeti svoj posel opravljen, pojdi- če pa I ne, pošlji." Skočil je na irosre ter vvkJiknil: "'To je bfio pisano naravnost zMmeV Takoj se ee je napoti t VenssUea, kjer ae je ta- V"' < • - C(M7HAL HIVI PHOTO M«VI«L N|W V«««, Grški princ Juri, bivši grški prestolonaslednik, kij pa zdaj služi v nemški armadi. | -----------, krat mudi! francoski kralj Ludo- vil; XVI. j \ s;i zavlačevanja so bila končana. Takoj je dobil svojo ladjo m prva stvar, ki jo je storil, je bilo naslikati njeno ime. Iz hvaležnosti do Franklina ji je dal ime "i>on Homme Richard"' ^do-' bi i človek R i hard). j Franklin in njegovi prijatelji so že oživotvorili klub za debate, takozvain Junto. Pozneje je pred-' lagal, naj bi imeli člani svoje knjige skupno v enem prostoru. Ker pa ni mogel prodreti s svojim načrtom, je pričel z javnim podpisovanjem za knjižnico. To je bil pričetek ne le javne knjižnice v Philadelphiji, temveč cele-j ga velikanskega sistema javnih knjižnic v Ameriki^ J Ud tega časa naprej se je začel Franklin globlje in globlje zanimati za javne zadeve Kadar je bilo treba kake j/elorme, je naj-prvo sp .-al članek o dotičnem 'predmetu ter ga p reč it al v svojem klubu. Cc so bili člani zadovoljni s člankom, ga je natisnil v svo-f jem časopisu, ki je postal v onem času že zelo popularen. Taki član-, ki članki so dovedii do drugih! člankov in pisem, naslovljenih, na časopis. Tudi ta pisma se je pri-oV-ilo in v par tednih je postalo tako razvito vprašanje taka javna zahteva, da jo je morrla vzeti v roko vlada mesta aii kolonije. I Ko je na ta način vzbudil zanimanje za javne zadeve pri svojih soi. eščanih. je najel Franklin za Philadetphijo redne nočne stražnike ter na ta način ugladil pol za sedanji policijski sistem v ameriških mestih. Na isti na^in se j j tudi tlakovalo ceste v Pluladci-phiji. jih boljše razsvetlilo in či-{ stilo. Obenem pa se je organiziralo prvo milico. i Na ta način /ie je tudi ustanovilo prvo požarno brambo v tej provinci. Pred tem časom so begali ljudje koi brezumni po cestah. kad;jr »e je razširil glas o požaru. Nobenega sistema ni bilo, kako I »i se pt^asilo požar ter napravilo red v okolici pogorišča. Franklin j** tudi izumil odprto ognjišče. katero je imenoval "Pennsylvania Fireplace". To ognjišče je dajalo *eč gorkote in je porabilo manj drv, kakor pa ognjišča, ki so bila dotedaj v uporabi. To je bil velik blagoslov iza koloniste ter pričetek dauašnjv ameriške industrije za ogujišča. Dastravno mu je dal (governor države patent za njegovo iznajdbo, vsled katerega patenta bi imel on izključno pravico izdelovati >11 prodajali taka ognjišča, je vendar Franklin ta patent odklonil] ter izjavil, da ima vsakdo ijiravieo okoristiti se z njegovo iznajdbo, ki naj bi bila v blagor vsem ljudem. Neki londonski izdelovalec ]>eči. ki ni bil tako duhovit kot Frank j ■ lin, je vprizoril pri peči nekaj iz-j prememu, dobil zanje v Ai»gliji patent in prišel s t can do velikega ■ bogastva. Franklin je izumil stroj za tiskanje bakrorezov ter je tiskal : prvi denar, katerega se je uporabljalo v New Jersey. Izumil je še veliko nadaljnih originatbiih in l koristnih stvari. Prvi si je izdelal sam zase očala dvojnimi lečami, ki so bile urejene tako, da se je • očibla lahki) uporabljalo za eitauje in gledanje v daljavo. i Yprizori! je v^č eksperimentov, t da spozna postave vročine, luči • hi glasu. S tem, da je položil ko-- de različno pobarvanega blaga >tna »i eg. je npoznal, katere fearve so na^oljit voditelji gorkote. i Bohn ljudje. I Predno obiščete katerega I ' »dravnika pišite danes po I * mojo prosto okrožnico, po- I 1 jasnilo bolnim. Ta bo za vas I velike vrednosti. I 1 Dr. B. F. KULLIN, 424 - 4th I ' Ave^itUbnrg^P^^^^I - ] " ' i Vedno pa je bil zaposlen s kakim znanstvenim ali mehaničnim j problemom. Zanimal se je za iz-', boljšauja na zračnih sesalkah. pu- . škaii in voznih kolesili. ] I.cta 1750 je ustanovil akade ■ urijo, ki j;* pozneje vArastla v Phi- ] ladelphia College in ki je postala , s časom največje vseučilišče v . Pennsylvaniji. JL'asiravno so bili dnevi Franklina poku dela. se je vendar v prostem času toliko učil, in .tiskarno za 16,000 funtov, 'tli vet1, [kot $90,000 današnjega denarja.' . V starosti 40 let je bil torej i Jen - j jamin Franklin v posesti dohoil-ka. ki mu jc zadostoval za cel*> 1 življenje. j Tedaj pa je pričel s svojimi ne-■ številnimi eksperimenti na polju ! elektrike, o kateri niso ljudje v onem času skoi-o ničesar vedeli. (V juniju leta 1752 pa se mu j-posrečilo razkritje, vsled katerega je prišel do ■sfvetovne slave. Tekom nekega viharja v 'Phrladel-phiji je spustil Franklin v zrak svojega /nanega zmaja, na katerega je bil privezan ključ, j Na ta način je Franklin prvi dokazal, da bi se lahko ujelo stre-1I0 ter da je strela in elektrik:1 ena in ista stvar. S tem pa je omogočil važna razkritja hi iznajdbe drugih mož. Kadi njega imamo' danes telegraf in telefon. Kad: njega pa je postala danes elektrika pokoren služabnik človeka. — Franklin pa je tudi srtoril prvi korak. da zavaruje človeka pred ne-' varnostjo elektrike, kajti prvi je izumil strel ved. Kraljevska družba v Londonu, ki se um je najprvo smejala, ga je pričela častiti. Kraljevske aka-' 1 demije v Parizu in Madridu so g;; . izvolile svojim članom in narod ga je v občudovanju pričel nazi- I1 vati doktor Franklin. V onem času pa se je vrgel na politično polje. Leta 17.32 je bil izvoljen v skupščino Pemisvhani je in imenovali so ga glavnim poštnim mojstrom za vse kolonije. <>n je popolnoma i/ipremenil celi sistem poštnih uradov, vskii I JM I , ggPMI I I I Ml I ■ česar je bila po4ta boljše upravljana kot kdaj poprej. Ob istenu času so pričeli Francozi, stari sovražniki Anglije, pritiskati ~u Cauade ter po dolini reke Mississippi 11a meje tcdajijih kolunij. Ker so jim pomagali Indijanci. so ti Fran«-« /a zaseilli reko Ohio ter zgradili več fortov na zemlji, o kateri s«, t idili angleški kolonisti, da je njih last. Angleška vlada pa je nat« naprosila kolonije, da skupno branijo deželo pred francosko invazijo. Ko je nastiskat v svojeru časopisu prvo poročilo o vojni, in sicer spomladi leta 17o4. je razobesil Franklin zastavo, ki ^i jo je bil zamislil sam. Kazala je k.ičo, razrezano na kose. in vsak posamezni kos je nosil ime ene kolonije. Na zastavi p:i so bile se naslednje besede " F n it e or die!" (Združite se .ali poginite!) Izvršil pa je še neki drugi na-čit. katerega so pozneje zvali i**Albaaiy Plan of L'iuou" za zdru-tženje vseh kolonij, kar tvori prvi ; predlog zveze, o katerem se je resno razpravljalo. Za tako z»ezo ■ pa časi še niso dozoreli. Kolonije , bi tudi Anglija so zavrnile načrt, lin kralj jc rekel: "Amerikanci i skušajo ustvariti svojo lastno ,vlado." Vojna s Francijo pa se I je \i^ Ja naprej pod vodstvom I angleškega generala. '! Leia 1757 so poslali Franklina v London, da izposluje od angleškega parlamenta dovoljenje, da [ se vlada Pennsylvania potom svojih lastnih zakonov kot kraljeva kolonija, ne pa soglasno 12 željami Penn družine, ki je bila 1 lastnica tc kolonije, a je živela v " Angliji. Ta družina ni ničesar ve-" dela o narastku in potrebah kolo- ■ nije ter ni hotela plačevati deleža ■ davkov. Franklin j'• Od o. ega časa naprej je morala Penn dmziya plačevati svoj delež -J pri davkih, a je še vedno ostala -. last niča k olon rje. Tekom teh let je živel Franklin v najožjem stiku z največjimi '-* /in tnstveniki in lrterarnimi možmi I \nglije. Življenje v Angliji se mu 1. je tako priljubilo, da bi ostal v ;t tej deželi do konca svojih dni ter -J kot delaven prijatelj kolonij, če ■d bi mogel prepričati svojo ženo, 1 da mu sledi. Ona pa se je bala - vožnje po morju ter ostala v Ameriki. t (Pridu še.) 1mmmmmmmmmmmmm ROJAKI NABOC4JTE SB NA - -GLAS NABOOA", NAJVEČJI SLO. I VENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽ i 1 isaznaimilo Naznanjalu rojakom po Clevelaudu in okoUci. tla sem odprl na novem prostoru Pool Room Na raz|x>]a^o imam tudi fine eigare iu vsakovrstne eigarete, tobak in soft Drink's. Rojakom m_ toplo priporočam za obilen otii^k, dobri poznani rojak PRANK SESEK 6311 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, OHIO. % & SPODAJ OMENJENI ROJAKI TK ROJASUfJE. kateri imajo t rokah naša potrdila za denarne poiiljatve. m iterilka mi, Kakor so označene pod imenom, saj blagovolijo naznaniti prej-komogoče „oi natanJen naslov r.di v^ne »dev«. Pisnu k»te» m jim poslali, so se nem povrnila. Tvrdkft Fnutk 8akw Bachnik Frank I No. 329639 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 jBesens May Mi j No. 330062 .Bobi* Vajo No. 260583 Božičkovič D juro No. 260581 Braun Mazy No. 260643 Burja Mary No. 330817 Dolar Valentin No. 330086 |Grgnrii Blai No. 260678 Jankorie Mikae' 830395 Kastelie John { No. 44706 Kovač Frank No. 260641 Kulovic Josip No. 330772 Lenaršič Josip No. 44555 Malavašič Andrej No. 330218. Meden John No. 331014 Merkun Anton Na 331355 MikoliČ Josip No. 331062 Oswald Luise No. 260632 Oswald Joe No. 260621 Ozbolt Eva No. 330841 Pekol John No. 44749 Pintar No. 330843 Rak Ferko No. JW0001 daneh Math. No. 360682 ■ -»-v %r~ ••-*-• Besman Frank No. 44296 Bohs Anna No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math. No. 331010 Sodeč Anton No. 329694 Spaniček Bosi No. 328894 Sparmblek Jo« No. 330661 Starčevič Johar' No. 331070 Tehler Anna. No. 328896 Tork Cfc^rls* No. 33^51 Turk Iran No. 260647 Turk Jernej No. 329741 j*"- ■■ »««*« «J5 čravjlala Lucija se^stro; —j "st'rfkrat ^o že odigrali.*" *" Filipu *e dvakrat ni ljubilo iti \ je dejala Majda tiho, "iu meni t tuli ne." 4'Ti bi tudi le za p«i-jo »eilela'.' j zafpodnjala Lueija. z očmi vi- j been Toma*« k sebi. Priftri je, a prvo je prosil m j ples Majdo. IiUeije to ni osupnilo; Tomaž je grotuvo zato tako ot-uril, ker je- bilo Majda vrart jša in domača inker *• jt take hfn«1 obilo. Od vrat aem se je Lueiji Filip l»o»mejal in ji j>omi«ral; v kmg-Ui Wk'vili iu ragretih obrazov je bil j tako vel in polaren. "Moj l»og. .la bi um le ne prišlo | ua miwt, «ia bi htrtel z mettyj plesati! jt» pomislila Lueija straho-nta, vedoča. da j«i ima svak v ei- Nikdar ga •»«' ni videla plesati. Toela pred % vmi bi se je zdelo »sme-lin«. <"•»» bi inrt«-l iti z njo. z Lucijo v kolo.... "Le / liueijo pojil it a preje!" je Majda zahvalila Tomaža. "V te« ni jaz maio gledani." Mlada dva -.ta ubogala iu se iz-j gubila v vrtincu. Pred mlado ieuo pa je stal domači hla|>ec in jo pno- V^talu j«* dobre vodje in pomo-->ta se med pleeoee. j1 I rfz rauw> malega, a zastavne- ' ga hlapca j" videla brata z Me-ji darjevo Zofko ia lepo Mesarjevo ' Anko z županovim Jožetom. j1 Ta i*- imela glantko ixx-fsam' la-. iu v njih um* ten »opek roiairftc-|J ga akata, tla je bila kakor pTOk-i-f* ka v izluzbewm oknu trgovca v j1 Velrkovu. Blizu nje *♦» jc sukal j Tomaž, pritwkaje ob zlikanej J Lih-ijiue rokavee, Ln preziral &e-' J ntra, o*it«> preziral. _ j< Majdi jc šinila kri v glavo in v * očeh »ta ji vzpta in tela čudna o- j tožiio*t in hrepenenje. Zakvalrla se je hlajn-u in odhi-j' tt la na »v®j prodor. Ali tu ji Je " /astopii pot mladi, komaj trenje-j t m gu»tilniear iu jo uljuduo prosil za plr.. 11 "Pa le za malo čana' „ je ušlo'] mladi i asnariei v prisiljeni uljiutl-® »osti x ustnic; "preje se mi je že' v glavi zrn vrtelo." I5 u ni razumela in ** le po sili riasuicliiiiltt, ne d.% bi odgovo- I rila fl Filip ji j« dobrovoljiw.* pokimal.v od vrat seta, ona i>a je tudi to vr-(1 uda le t iu-odk ritosjrčunn smeh-1s 1 N K<«iečno jo je krCmar izpulil na njen P—tor J J Obrnila *r j< kakor žejna t»rm- t ca. sluteča -.tudt-iiec — Ln ni se va-! | Toma/ je žc M«de! na nje mestu M — čaka ji'.... Majda je v /juntij* obrnila u*rob*> za|»ouo na j*voJiii j j rdečih k<*r»Mah »ter z obema m-j t kama i K>gladila drobne gnbiee s v o- -je obleke. "Ali greš plesal!" jo j«- vpraaalK Tomaž potihouia m nenavadno j 1 ni akt> »klonil »v o j tilnik. ! V odgovor uiu je Majda polo j ti /:iia svojo th"htts*o levico na ramo. Tomttfi jt» je objel okoli pastu in jo J s kar UMMfl iznova v vrtince plwu. Tu je bilo toliko parov, da sko-ji: ro nisi mogel dobiti profctorti; je- h dva so vrt Hi.... [ti Majdo je nekdo butnil ob roko.U: Tomai je to videl in privil sva- t km jo v obrambo tako tesno k se- z bi, tla je čutila, kako burno mul bije Sirce. J j "Tu je vroče!*' je zacepetala|« Majda, ki je hkraiti s temi vsakda- J i njimi beseVlami dušila nemirno ra U doni v prstih, 1ci ae je pojavljala z|c \ so pravico njenih dvaindvajsetih j let. * l V vv ojdi prsih je skrivala ne-»l kaj »mk-nega, kar tudi xsla-j ni i »onelp uiti iz svoje ječe; zato jb je Is zbolel eelo \-sak vesel gla&. l\ada j ».last plesu s Tomažem ji je v temb že prevladala ves razum, " Škoda J" je mialila Majda, ko *o kcmčaH godei; "človek bi raid umrl v takeui plesu!'' Plešoči pari ao «e razMi po vseh1 kotih; le uke^iLeri ao «e izpreha|ali roko v roki ali posamič. ( Pri godaih je čepel i potujdei| ti o! in V odmorih igral na citre ali ji harmomko, kakor jetodo ukazal * denar. Z m* je v ajogovi bližini i v«*tao postajala kopica mtedtee,)! II ' * 1 ifllBMNl Js? tioioifl) wtof je bf vi-] »b'l v Ljubljani, po gosposki šegi - ( Majdi'io roko v svojo in jo priti- skal k s«"bif ne da bi za to vedel on > ali Majda; i njeno levico je držal i v svoji rv^ki in jel ji je nekaj pri-ipovedovati. " [ Govorila sta o nekih na pol po- - ^ zabl jenih otroških spominih in : smeje se opravljala smrekove i {vence, s katerimi so bile danes o-j krašeue stene, češ, da vise preveč ■' krivo. Majo je rado^tila, da se Tomai ne zmeni za nobeno dekle niti s j »o g let lom. Mesarjevo Ančiko sta srečala že i neštotokrat, ne da bi se bil ozrl na | njo. Samo to jo je malo jezilo, ker |sta si ti trgovčevo Miciko nekaj po-j šepetali, potem pa uprli obe oči ua Tomaža.... In tista ženska zmagoslovna zavest, katera je še včeraj navdajata kovačevo hčer, da se bo ljudem ua jezo in zavist razkazovala s svojim lepim in ponosnim svakom v vsi tisti posebni moči, S katero • je na rasna rjevem o vladala vse, i Tomaža — se je Majdi zopet vsilila v spoanin in veselila se je je. V tem blaženem iaprehaj-aatju j jo je ustavil Filip vprašaje, če bi Majda ue hotela piti. Odkimala je samo — kakor v sanjah in brez odgovora je čula tudi njegov namen, da se odpelje domov, ker ga zopet napada .slabost v glavi in želodeu. Dokler je | pa njegovim ljudem tu všeč, naj le oetanejo; hlapec se lahko vrne po-j nje. | "Sa j lahko peš pridemo domov: noč je tako topla kakor sjKHiila-!di '. je pravil Tomai. "Zakaj bi noki mučil konja sem in tja?"' "Jaz itak raje hodim peš'\ se je oglasila Majda z neodločnim glasom. Sedaj pa je Filip sam tu-ihi priznal, da je pametno, konj ne dvakrat mučiti. Na plesišču sta bila i dva njih hlapca ter Majda iu Tomaž; brez-dvomno se i Lucija vrne z njinii. — torej jim ne bo dolgčas ua poti proti domu. Filip si je že želel na sveži zrak, ni pa hotel priznati, da komaj stoji na nogah. Naglo jim je še v o- i ščil lahko noč in dobro zabavo... "Lahko noč!" je vrnil Tomai in peljal Majdo plesat, ko je godita zopet zaigrala. V prvih hipih sta imela toliko ] prostora, da sta lahko plesala, ka- i kor bi jima kdo razvezal krila; v vsem k ret an ju jima je kipelo bujno življenje. Majda je zopet ple. 1 sala divje kakor zadnjič na planini. — * Kesnoba njenega stanu, doe pred ljudmi — vse ji je minilo iz : glave in vynjo je silila burna, vro- 1 ča kri, šepeta je ji pravljico o svo-bnfcjH, o ko ji se ji je sanjalo sedaj »ikoro vsako noč, in zaradi česar se j je čudila, zakaj sc ji nikoli ne sa- J nja, da je že davno — celo leto — oiuoželia? Tomaž Majde jii Upu^til ves ; čas hi potem sta se zopet izpre-hajala po sobi kakor osamljena 1 1 'rez b+ setlij. Pozabila vta na svojo ' okt>ln-o________1 Tret jo iu četrto točko sta zopet * k upaj pre]>lesala in prožila. Šele v dolgem odmoru, ko je mladina jela prepevati neskončne popevke, se je začela Majda zavedati realnosti. Višnjevo svoje 'krilce si je nekje zatrgala, a sama se ni ntoarla spomniti, kako se je to zgodilo.... In v kotu za dunni se ji je zo-|H't pokazala Lucija, da jo je prestraši! h — prav tako kakor , njič na planini. Tomai je neprestano plesal z njo, z Majdo, — za dru«re se ni brigal____ Rem. to bi ne smelo biti: spodobilo bi se, da se zabava z Lucijo. Majdo je obšk), kakor ra ni zapazila. Videla je le, kako 5 ji j<* Lueija obrnila hrbet in šla s tovei išieo in bratom bolj na sre » do sobe. t "Srečno!" jo je pozditavil le še . brat pri odhodu, in mlada gospo-. din j a je osauicla. i Fantje so izuova začeli ponavljati p« -mieo o plauiuiei. "Kaj imajo kar naprej s to pesmijo?" je mislila Majda, ki je bila že utrujena. Kar je zaslišala ; besede: , "Pridi na planinico, Pridi tja na tratieo! Najbliž nebo se tu blišči. Iu zvezdici sva jaz in ti —v Spominjala se je še, kam je bila spravila zvečer svojo jopico, ruto in klobuček. Tu ji je šinilo v glavo, kakor bi jo kdo opominjal, — rtam daleč: "Kaj, ko bi Obtala tu, da bi vsi s&upaj šli domov — i naša Idapea?"____ Toda Tomai, napravljen za odhod, je prihitel k nji in ji pomagal oblačiti jopico. I Nič vee ni dejala, oba sta odhajala tako hitro, ne oziraje se po nikomur, kakor bi se bala, da bi ju kdo ne zadržal ali se jima ne pridružil. Zunaj se je razpenjalo nad njima brezzvezdno, z belo-sivo odejo 1 pokrito nebo. I. Dokaj časa sta šla molče drug poleg drugega; v vznožju ]>ogor-ja, kjer so nad koračnico rasti i ; topoli, je bila Miajda za Itorai^ preti Tomažem. Ta je izpregovoiril: "Kam tako hitiš? Se polnoči ni 1 menda, a doma naju ne bodo sedaj : pričakovali____" "Kar tako po navadi", je zavrnila Majda o oziraje se po svaku (kajti zdelo se ji je, da je obstal, ko je iz pregovoril) se je iz- i podtaknila ob korenino in skoro j padla. "Vidiš", je skočil Tomaž k nji . hi jo trdno prijel za roko, "še pa- . deš mi!" I Seda j je začela stopati bolj po- I časi, kakor je hotel on. Tako ljub- I ka. udana zaupljivost ji je navda- i la oelo dušo; bilo je, kakor da gre- I sta nečemu krasnemu in prečiste- I mu naproti. 1 "Danes je lepa noč!" je vzdih- I nila nehote iu se popolnoma udii- I la nje vplivu; "prav, da se nisva peljala." " Lejna noč!" je za njo otožno J ponavljal Tomaž. 4,Toda" — odgovarjal si je sam na neko misel — ".zame ne bode trajno lepa. Ko J prideva domov, porečeš mi "Lah- I ko noč!" — in lepe noči bo ko- I nee!" j (Dalj« prihodnji«). Starost kitajskega časopisja. P redno so Evropejci sploh kaj vi*d^li o umetnosti tiska in izdajanja časopisja, je izumil neki Kitajec, po imenu Gong Čun, črke, ulite iz svinca in srebra. Leta 40G po Kriatu pa se je pričelo izdajati prvi časopis z imenom "King Bao". ki je bil tiskan na pole iz rumene svile. Skozi 1500 n*wMjniii let je nato prinašal ta list novice iz Kitajske ter drugih dežel in izhajal - | Lf^H slaliell m se pote |mmioci radi pijuueevauja ali pre-B^N/fl obilo jedi iti boljšega ztlra-■r f*m vila nasvetu kot JUVITO TABLETE. PoSljite fl.00 za eno škatljo. ali če j«a hočete prt'je kaj več \edeti ^ltde njih čudovite moči, potem jKifiljife jio pnwti vzorec iu knji-jH«t> z navodili. Naslovite: JI"VIT4» LABORATORY. South Hill Branch 3. PITTSBI'RGH, PA. umetnost razširila v Kvi-opi šele v srednjem veku vsled iznajdbe Guttemberga. Prve knjige, katere so tiskali v Evropi, so bile nabožne. Tiskarska u netnott -e je liato hitro i'azši rila po Evropi ter ostalem sretu. - — Avstrija se ne bori za Nemčijo, j Amsterdam, Niaozemsko, 2. okt. Intimni prijatelj avstrijskega ministrskega preilstHlnika dr. 8ey-» dla, Meini. je reke!, kakor pi5e "DieZeit": "Borimo se za Avstrijo iu Avstrijce in ne za Nemčijo, katere interesi ui.so naši interesi. Ne lx>-jujenio se, da bi obdržali lSelgijo in Kurlaudijo." Hindenburg je star 70 let. I1 Amsterdam, Nizozemsko, 2. okt. J 70. rojstni dan fcldmaršaila Hin- : denburga se je obhajal po celi j Nemčiji kot velik narodni praznik. Cesar- in vsa cesarska rodovi-na mu je poslala čestitke, v kate- ] lih so izaažali upanje, da bo skorajšnji mir ovenčal njegovo delo. * Razna mesta so mu v čestitkah , priporočala mir; posebne siavno-sti so se obhajale po šolah, kjer so ob tej priliki nabirali za vojno posojilo. Boji v Mezopotamiji. London, Anglija, 2. oktobra. — Angleško vojno poročilo: "Za sedaj je nemogoče natančno dognati, kak je naš plen, ker je ozemlje, na katerem so se vr- * šili boji okoli RamanMe, zelo obširno. V grabili- smo 13 topov in 12 1 strojnih pušk. Pokopali smo okoli 200 ubitih Turkov. V jel i smo koli 600 ranje- < nih in 3200 neranjenih, med njimi 200 častnikov. j' Rusko bojišče. j ] Petrograd, Rusija, 2. oktobra.'. Pri Rigi. južno od železnice Kro-! nenberg-Sj »ita 1-GrunduIi so naše I prednje straže napredovale za eno | miljo. j Včeraj smo izstrelili dr1* letali in en balon. Dva naša aeroplana sta goreča pa t II a ua zemljo. Letalca sta zgorela. j KOLEDAR za leto 1918. Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš Sloven-I sko-Amerikanski Koledar za Dri 'hodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegal* vse dosedanje. ] Cena je samo 35 centov. Da ga boste pravočasno dobili ga naročite že sedaj. Najboljši dokaz, kako veliko je po vprašan je po našem Koeldarju, je to. da smo morali že dve leti izdati po dve iz-daji. Ker bomo letos izdali le o-mejeno število Koledarja, se na poznejše naročbe ne bomo mogb' veliko ozirati. i Naročajte ira uri: Slovenic Publishing Co., 83 Cortland St.. Hew Yoik City. ] naAi zastopniki, j kateri so pooblaščeni pobirati naročnino a dnevnik "Glas Naroda". NaroS- 1 |nlna ca "Glaa Naroda" je: aa celo leto sa pol leta $2.00 in aa četrt leti. -pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za trota, katero Je prejel ln jih rojakom priporočano, ta Fraoeisco, CaL: Jakob Loviln Denver, Gel«.: Louis AndolSek in Frank 8krabec. Poebku, Celo.: Peter Cnlig, Jotai Germ, FVank Janesh in A Kochevar I Sailda, Cele. la ekelice: Lou.. Costella taMnet, Colo.: Math. Kernel^. Clinton. Ind.: Lambert Bolakar IndianspeH«, Ind.: Alois Rndnian. Aurora. HL: Jernej B. Verti£ Chieace, IL. joa 0o.tl£. Joe. Bliab in Frank Jorjovec. Joliet, HL: Frank Bambleh, Frank Laurich in John Zaletel. Ln SnOe, DL: Matija Komp. UrinptM, DL: MIh. Glrar. Maseentnh, DL: Fr. Augustln. Nekomis. DL In ekollen: Math. UalAek. North Chieace. HL ta okeDcn: Antoa K obal In Math. Ogrin. Se. Cbieage, DL: Frank Oerne. Springfield. DL: Matija Barborl«. Wnokegan, DL In okeliea: Math Ogrin ln Frank PetkovSek. Cherokee. Knns.: Frank Refienlk. Colombns. Knns.: Joe Knafelc. Franklin, Knns.: Frana Leskorea, Fronten«, Kana. in ek»Jcn: Buk Firm ln Frank Kernc. Kansns City, Kaos.: Gea Bajnk tz 8 Peter SchneUer. E Mineral, Kans.: Frank AngnflttaL " Bingo, Bans.: Mike Pencil KitzmiUer, Md. In ekeUen: Frank Vodopivec. j 4 if BallS^ MkL: M. D. Llkorlch. Collin«. Mich, hi okolica: M. 9 Kobe. Martin Rade ln Pavel Shalta 1 ChiwholM, Minn.: Frank Goris, j«| . Petrlcn In EL Zgonc. By, Minn. In okolica: Ivan Goafe Ion J. Feshel, Anton Foljanee in Luub M. PeruSek. ^Ereleth. Minn.: Loots Gorfa In Jnrl Gilbert. Mlini te okolica: L. YooOt Hibbing, Minn.: Ivan PooSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcfc Knnnzs City. Kans.: Peter !3chnel ler. r St. Leafs, »j.: Mike Grabrlan. Klein, Mont: Gregor Zobec. Grent FnU% Mont.: Math. Urlch. Roondnp, Mont.: TomaS PanUn. I Gewsnda, N. ¥.: Karl Stendfla. i Uttte Fafl«, N. Y.: Frank Gregork* Barhertoo. O. ta okoUca: Math Kramar. Bridgeport, U.: Frank HoCevsr. CcUinweod, O.: Math. • John Malorrh. Cleveland. O.: Frank SakKjr. Jakot ! Oeheee, Cha» Korllnger, Frank Meh , in Jakob Resnik. Lorain, O. in okolica: Louis Balant in J. Kumše. Nilcs, G.: Frank KogovSek. it lonngstoMm, O.: Anton Kikelj. Oregon City,Oreg.: M. Justin la 3 Misley. AUegnenj, ra.: M. Klarlch. Ambridge. Pa.: Frank JatSe. Beseroer, Pa.: Louis Hribar. Broughton. Pa In okolica: Anton Ipavec. Bordlne, Pa. In okoDcn: Joha Demflar. Caoensbnrg, Pn.: John Koklieb. C«aemaogh, Pa.: Ivan Pajk. Vld BovanSek in Joa. Turk. CSarfdge, Pa.: Anton Jerlna ln Anton Kosoglot. Export, Pa.: Louis SupanBS In F». Crebew. Fired CUy, Pa.: Mat Kamin. Frsafi Leben. Fareid. Pa.: Anton Vaientlnaft. Gnm+vz. Fl. in sfcnliea: Tn»t Novak. ftftfwtetter, Pk In okoUca: rrtn) I Jordan. Imperial. Pa.: Val. PeterneL Box 172. Johnstown. Pa.: ^rank Gobrenja ia John Polanc. Lnzerne, Pn. In okoUca: Anton Ooohiik. Manor, Pa. In okiJIen: Fr. DemAar. Moon Bun, Pa.: Frank Mafiek In Fr PodmilSek. Pittsharch, Pn. h oko tira: u. Ik Jakobleh, Z. Jakshe, Klarlch MaL, L Magister. Beading. Pa. in okoHca: Fr. 5pehar. South Bethlehem, Pccma.: JenuJ KoprivSek. Steeltoo, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frana Sehlfrer. Tyre, Pn. In okolica: Alois Tolar. West Newton. Pa.: Josip Joran. Wlllock, Pa.: J. Peternel Murray. Utah in okolica: J Kiit*1( Tooele, Utah: Anton PalfiC. Black Diamond, Wash.: J« Porenta. ^^HT^Bglli Davis, W. Va. In okeilmt J oh i rooich ln John TavželJ. Thomas. W. Va In okulicn: A Koreneban. Milwaukee, Wis.: Aug. Coilander 4 Josip Tratnik. Sheboygan. Wis.: Ant..n lie, Joha Stanipfel ln Herinin Svetlin. West Aliis, Wis.: Anton Deminr 13 Frank Skok. Boek Springs, Wye.: Frank Fortun* A. Justin, iu Valentin Marelna. Kadar je kako druStvo namenjeno kupiti bandoro, ustavo, regalj4 god bene Inštrumente, kape ltd., ail pa kadar potrebujete ure, verliice, prlroo^4 prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za ceno vprsfiste. C p rajanje y. stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike reč vrst pošiljamo brezplačno. Plfiite ponj IVAN PAJK & CO., 466 Chestnut St. CONEMATTGH, PA Važno za vsakega. KADAB »elite izvediti sa naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodin]-prijateljev ali mancev, Btvu itd. KADAB želite prodati posestvo, farmo, lote, hino, po- KADAB želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hiitvo, trgovino itd. tel j a ali znanca, KADAR selite objaviti krst, ienitve, salostinko itd. KADAB želite objaviti društvena naimani!^ RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenejsi in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA*' je rasposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) istisih in je torej najboljše sredstvo sa oglaševanje. CENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratno iskanje dela stane................$0.30 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd. stane ...................................$1.00 ali kaj enakega stane...................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane________... $1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.........$0JO Slovenskim trgovcem najdimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo sa dvomljive in s tem va- naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu ru*uop«dr^nlM.taparji,ta*rth je vsepovsod dovolj. ročilih po pošti ft LAS NAHODA. 3 OKT. 1917. Jugoslovanska Kalol> Je,,nota Uituer{jm leta 1898 - - (nkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251, Conemaurfi, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISIILER, Elv, Minn. Blagajnik - GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blapajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTIIONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODXIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio tTRANK iSKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver" coio. _ mmUBflm PRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. V«i dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarno poifljatre, naj se poiljeje na glavnega tajnika Jednote, vrne pri -oibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bodo odiralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA'*. DIM. Ruski spisal Ivan Turgenev. (Nadaljevanje.) i J "i. ta pogleda bistro na njega, mu poda roko, nakar zgrabi za konte vejice, ki ji je krasila glavo, ter pravi: j "llueea? Reci K eno besedo in snela bom vse to ter ostala doma. Hoče*?" Litvinevu počne srce silno biti. , Irlnina roka je že začela znad glave trgati venee... Ne, ii€ I" se on lutro oglasi s čvrstim, hvaležnim in velik od uš-«»» glasom. "Jaz nočem biti ego-i i«t (»ebičnež), čemu kratiti svo-' bodo... kedar vem, da je tvoje ure?... " "No, tak pa ue hodite blizu, da^ mi ne ixgubate haljineT' hitro i »pri4(»wori Irina. Litvuiov »e nasmehne. "Pa iapek bodete vendar vzeli?" vpraša on. "Gotovo, jako mil mi je in prav ljubim ta dull- Merei (hvala)! lLmnlti .»i tra hočem -za. opomin." "Prvega vaMijja dosta- vi Litviuov, "pr\ega va>oga slavja.:' Irina, se pogleda pix'k rum v o- "Sem-li zares tako lepa? NSft^ v i j »ri»tt*anskl f* *' lutvinov m mogel neiiati raasi-pavaiti nsvdušone polivale. Irisis! ga ni več }H*lu^ala; ]>ovsdigiiilfa j je »opek k licu in zopet gledala v daljavo s m v ojiiui čudrumti kakor pote m nil iini očmi; konei temnih tiakov lahkim v/duhom nemirno vzdignjeni so se videli teaa njenih plev kakor ki tla. Zdaj pride knee v belem o r*t-uiku, v črnem, pa že v oriyave lem fraku v gumbnkn plemeuiifta-iko utedaljo na vladimimkem traku. Za njiiu pride kneginja v svilnasti obleki starega kroja; s strogo briiljivo«tjo, s krntaro sku-Mujo matere »krivati svojo vane-(uirjeiuMt, poiudh.ru od zadaj ter ji uredi gube po haljini. Pred hišo potegneta dve dolgodlaeni mr-hi ^etverosedeien star voz, ki je glasno zalknpal po go mil ali ne-raz'mitAJtiega »nega. Bolrhen stre-žaj v čudni obleki stopi v sobo ki naznani, da je vos že pripravijen. Htegortovivrn otroke, ki so še doma ONtali, m za vi vis m v kožuhmai pUM§, »topita knez m kneginja v predsobe; Irina «tq» molče za rrjkuut v tankem in kratkem m- & I'tala ta iitViwutSk ' ^jfy razbit JI* 1 t* * iimiM- | iiii^j aadnji pogled. Pa Irina je stopila v kočijo in se ni več ozrla za njim. Okoli polnoči so ustavi Litvi-nov pod oknom "dvorjamskega sobranja '. Brezštevilne luči velikih lustrov so svetile skozi krasne Kast ore po eeli ulici, ki je bila objavljena (£ ekvipaiami. Svečano na ples pozi vaj oči so se razlegali okoli glasovi Strauasovega valčka... Prihodnji dau ob eni popoldne st' odpravi Litvinov zopet k Osi-ninkn, Našel je doma samo kneza, ki anu je brž povedail, da Irino glava boli. da varuje poestelj ter ne vstane do \ ečerta itn da se sicer ta.kej bolezni ni čuditi po prvem plesu. 'Čast t res naturel, vous savez, danes les jeunes ti lies" (to je, veste, pri mladili dekletih povsem naravno), pristavi francoski. To je osupnilo Lit vin ova, ki je š«le ta trenutek zapazil, da ni imel knez sna sebi hišne suknje, kakor nav&dno, ampak gornjo suknjo. "In pii tem dosti'vi knez, kako aic bi onemogla vsled včerajšnjih dogodb!'* "Dogodb?"' zanmnra Litviuov. "Da, da, dogodb. dogodb, de vrais evčneiucnts. Vi si ne morete misliti, Gregorij M?hajlovič, quel sneers elle a en (kak usperii je imela) ! Ves dvor je obračal svojo pozornost nanjo. Knez Aleksander Teodoro v ič je itikel. da tukaj ni mesto zanjo, in da ga ona spominja na grofinjo Dcvon-širsko... saj veste, ono... znano. .. in stari grof Blasenkrampf je glasno rekel, da je ona la reine du ba! (kraliida plesa', in želel biti njej predstavljen. On se je tudi mem predat avid, to je, rekel ud je, da se me spominja od tedaj, ko sem bil se huzar, ter me vprašal, kje sedaj služim. Zelo prijetem je ta grof in velik ad<*ra-teur du beau scxe (oboževatelj ženskega spola). In baj jaz! Kneginja moja in drugi mi trmo dali miru. Natalija Nikitiana je aama je sama i njo govorib^ kaj ee hočete več! Irma je pAesaLa % vsemi najvišjimi kavalirji, vsi so se mi predstavljali... Se sešteti jih nisem mogel. Verjemite mi, vse je hodil« v okoli nas. V ™s* smiswmr s^jsnst ko je ŠANDOR WEKERLE, ogrski ministrski predsednik. rekel eaiju: "Sir. dčcidčment c 'est Moscou qui est le centre de votre empire!" (Gospodar, m ves je Moskva središee va:še države.) Drug diplomat je pa pristavil: "Cest «ue vraie revolution. Sir" (to je prava revolucija). Rčvela-tion ali revolution... nekaj takega. Da, da, to vam rečem, to je bilo nekaj nenavadnega!" "Xo, in Irina Pavlovna?" vpraša Litvinov, kateremu so se medtem, ko je kne« gosroril, tresle noge in roke. "Ali je bila vesela ali žalostna?" 4 Kaj pa da vesela: da bi še zadovoljna ne bila! Sicer pa že vi tako veste, da je človek ne more vselej lahko razumeti. Vse mi je včeraj govorilo: * To je čudno! Jamais oti .ne dirait que ma-demoiselle votre tille est a son premier •bal' (noben človek bi ne mislil, da je gospiea, vaša hčerka, daaies na ipn em plesu L Grof Reisen-bach je med diaigim — saj ga poznate. .." "Ne, jaz ga ne poznam in ga nikdar nisem poznal." "On je bratranec moje žene.'? "Ne poznam ga." "To vam je bogataš, kaanernik, ta grof Reisenbaeh! Živi v Petro-gradu in iana veliko veljavinosst; v Livoniji on s-tori, kar hoče. Do zdaj se ni brigal za nas... saj pa tudi veste, da se jaz nikomur ne vsiljujem. J'ai rhumeur facile, eomme vous savez (jaz sem človek {poipustiljive čudi, kakor že veste). Ali poglej ga ga zdaj! Vse-del se je poleg Irine, razgovarjal se z njo cez četrt ure in rekel potem moji kneginji: 4Ma cousine. votre fille est une perle; e'est line perfection* (sestrična, vaši lici je prav biser; to je popolnost). Vse mi je čestitalo zavoljo takega o-troka. In potean se ju ga videl, da je šel k neki visoki osebi ter govoril ž njo, pa sam je neprestano gledal na lrino in tudi ona oseba je gledala nanjo... " "Tako se morda Irina ne misli celi nlan prikazati?" vpraša zopet Litvinov. "Da, hudo jo boli glava. Rekla je, naj bi vas pozdravi! in se vam i/ahvalil za šopek, ki je jako do-padal. Irini je treba počitka... moja kneginja je šla v posete... in jaz sem ostal sam. .. " Knez ai odklanja in lopne z nogama, trudeč se, da bi še kaj povedal. Litvinov reče, da ga noče motili ter da pride pozneje vprašat jm> lrininem zdravju. Nato odide. Nekoliko korakov proč od Osi-ninove hiše je videl etati pred policijsko hišo kočijo z dvema sedi-ečima. Sluga v lepi iivreji se nagne iznad kozla ter vpraša policijskega stražnika, nekega Ču-hcaiea (Finca), kje da stanuje knez Pavel Vasiljevič OsininL Litvinov pogleda v kočijo in vidi v njej sedeti človeka srednje starosti, hemorojdalne kompleksije, z nagrbanim in napihnjenim licem, grškim nosom pakostnimd ustnami, zamotanega v soboljev kodah, po celem izgledu kakega veljavnega dostojanstvenika. U*s Mt si je, da je bolje odložiti poset do prihodnjega dne. Stopivši okoli dvanajste uie v že znano dvorano, najde omli mlajši dve kneginji Viktorinko in Kleopatrinko. Pozdravi se ž njima ter jit vpa*a-ša, je-li preleglo Iiiid Pavlovni in ali jo zamore že videti. "Irinka je odšla z mamico", odgovori mu Viktorkika. ' Kaj... odšla je?" -čudi se Litvinov in tiha groza ga spreleti po celem životu. "Ali... ali... ali se ne zabava ob tem času z vama, ali vaju ne poučuje več ob tej uri?" "Od danes naprej naju bo Iri-nička težko več poučevala", odgovori Viktorinka. "Od zdaj naju več ne bo", ponavlja za njo Kleopatrinko. "Tudi njega ni doma", nadaljuje Viktorinka. "lrinička ni zdrava, celo moč je plakaia." "Piakala?" "Da, piakala, mem je pravila Egoravna, in oči so ji tako rdeče in tako otekle..." Litvinov je šel dvakrat po sobi gor in dol. tresel se kot da bi ga zeblo m potem se vrnil v svoje stanovanje. Tako nru je bilo, kakor človeku, ki gJeda z visokega stolpa navzdol. Vse življenje je umrlo v njeni in sukalo se mu je v glavi. Nema dvoniba, raztresene begajoče misli, nejasen strah in negotovo upanje, čudna, skoraj zlo-radna radovednost, v stisnjenem grlu gorkota neprelitih solz, na ustnicah prisiljenje pustega smehljaja in brezniiselna, na nikogar obrnjena prošnja... o, kako je vse bilo grozno in strašno! "Irina me noče videti!" se nui jo vrtelo neprestano po glavi; "to je jasno; pa zakaj ■ Kaj se je moralo dogoditi na tem nesrečnem plesu" Tako nenadno..." (Ljudje vedno vidijo, da pride smrt iz-nenada, pa se ne morejo navaditi na to nepričakovanost in si mislijo: "ta je tpa neslana.") "Nič mi ni sporočila, nobonega razjasnila mi ni zapustila !... " 1" Gregorij Mibajlovič!" zaeuje se baš glas za njegovimi ušesi. Lit vino va oblije groza; ogleda se rn v ki i pred seboj strežajaj s pismom v roki. Hitro je spoziiai Irinin i-okoi>is. Se ni razpeeatil pisma, že je $lutil svojo nesrečo, sklonil glavo na prea in povzdignil pleča, kot da bi so hotel skriti pred udar- CtiKUL Naposled zbere svoje duševne moči ter na en mali raztrga za-lepko. Na nrailem lističu so stale sledeče besede: ' * Odpustite mi, Giregorij -Mihajlovič! Vse je končano med nama. Jaz odidem v Pe-trograd. Meni je strašno težko, pa reč je že izvršena. Zdi se mi, da je to moja usoda... pa nočem se opravičevati Moje slutnje so se uresničile. Odpustite mi, pozabite me: jaz nisem m vas. Irina. Bodite velikodušni, ne iščite, da bi ane videdL" Ko iMv—y vntiu te Zastonj čaj za poskušajo. >s CUDOOCLNlH RASTUN nnu m- SSf^SWfefS1"« iwwjdl* - FATHE* uvnie, oečiMokri. nnredni ž«!odec. glavobol, n*-■Wi v Mle^h «M u dopiMici mo* ime in prejeli boot« brezplačni zavitek. Naslov: MOLUNGER MEDICINE CO. SI Mili.r Mfiat. 14 East Park Way (N. S.) Pittafcwrch, Pa. On spusti pismo iz rok, ga zopet pobea-e, ga prečita nanovo in po-šepeta "Petrograd" ter ga znova spusti na tla. Zdaj nastane tišina; on vtzdigne roke. da si popravi spodglavnik. "Kakor prišlo, tako iprešlo... to je vse naravno, jaz sem vsik-dar to pričakoval.. (Litvinov je lagal samemu sebi, kajti nikdar ni kaj takega mislil.) Piakala ! Ona piakala?... Nad čem neki bi' ona piakala .»... iše ljubila me mi i Sieer je vse to umevno in soglasno z njenim značajem. Ona, ona' ni za mene... zdaj vidiš! Litvi-1 nov se gorko posmeje. "Ona saona ni vedela, kaka sila je v njej! j skrita in ko se je tega na plesu! prepričala, kako bi mogla ostati z neznamim študončkom... vse to je jasno." Zdaj se spomni njenih nežnih besedi, njenih posmehljajev in oči, teh uepozabljhih oči, katerih nikdaa* več ne bo videl, katere so se svetile in tajale, kedar so se srečale z njegovimi; spomni se brzega, bojazljivega in vročega poljublgaja, — in po misli vša na' vse to, zajoče, zajoče krčevito, besno, jadoa*ito, jame se zvijati, guseč se z besnim uživanjem. Kakor da bi hotel raztrgati samega sebe, je tiščal nazplamteno lice v spodgiavje svojega divana m grize l vanj. Jojnie! Ravno isti gospod, ki ga je videl sinoči v kočiji, je bil. i brat od strica ktieginje Osmini,! j bogataš in kamomik, grof Kei-i seuibaeh. Vidivši vtis, ki ga je uči-| nila Irina na visoke osebe, si je grof hitro mislil, kake koristi t mit' etwas Ae(nrratesse) bi znal vleč: iz tega, in kot energičen človek, ki raimme vse za svoje korist: u-potrebiti, je brzo sestavil svoj načrt. On se odloči delati brzo — po napoleonski. "Vzemimo to originalno devojko k sebi na dom", tako si jc on mislil, "v Petrograd ; postavim jo za naslednico j svojega, naj ga vrag vzame, pa ne: Vcelega premoženja; saj tako mi-' jmam otrok in ona je moja sinov-1 j ka, grofinji je pa tudi dolgočasno' samej— pa tudi to je prijetno, če imam v dvorani tako krasno licV1... da, dal, tako je; es ist tine Idee, es ist eine Idee (to je misel, to je misel) ! Treba je samo roditelje oslepiti, omamita, izuenaditi. Saj že tako nimajo nič", nadaljuje grof v svojem razšiljevanju, sedeč v kočija na poti k Osininini, "protivil se.menda vendar ne bo' Oni aiiso tako občutljivi. Zna se ' jim dati tudi nekaj denarja. In ona? Tudi oraa bo s tem zadovoljna. Med je, sladek... včeraj ga je obliznila. To je moj trden namen. Morda si mislijo ž njo koristiti — bedaki! Jaz jim porečemi: tako ali tako; odločite se! Če ne, vzamem drugo, sirotico; to je še bolje. Da ali ne! Štiriindvajset ur še imate Časa premisliti se, und ! damit ipunctum!'' S temi besedami na ustnah je stal (grof pred knezom, kateremu je že sinoči 5>ri plesa rekel, da ga bo obiskal. O nasledkih tega obiska ni vredno mnogo govoriti, i Grof se ni zmotil v svojem raču-|nu; knez in kneginja (zares te-■| um nista protivila, prejemsa neke ' J svoto denarja, iti tudi Irina se ^e odločila za to, predno je iztekel iiutznaaajeui obrok. Ni jeej bilo ! lahko raiztrgatd zve0e z Litvirio-' vorn, kajti ljubila ga je resnično ' in poslavši mu pisnoo skoifej da aii padi« na postelj ; neprenehoma : Kje je Nemec? Sovensko samostojno bolniško podporno drnst?o «* Greater New York in okolico_ edino postavno prignano slovensko druitvo ▼ Greater New Torku, sbomje vsako četrto soboto zvečer v mesecu t "BEETHOVEN HALL", 210 istočna 5. ujira blizu 3. Ave. y New Torka in se prižni točno ob 8. uri svečer. ODBOK: Predsednik: ALOJZU SKBABAB, 424 EL 9tb St., New York CSty, N. X« Podpredsednik: ALFRED JUDEŽ. 63 Ten Eyck St, Brooklyn, N. X, Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 56 Ten Eyck St, Brooklyn, N. Z. Zapisnikar: JOHN GERJOVICH, 328 Bond 8t, Brooklyn, N. T. Blsasjnlk: ANTON KOSIBNIK, 340 E. Bth St, New York, N. Y, NADZORNI ODBOB: LUDWIG BENEDIK, 2302 Catalp« At«., Brooklyn, N. T. VINKO ZEVN1K, 193 Knickerbocker Are^ Brooklyn. N. Y. JOSIP fiVAL, 210 Ten Eyck St, Brooklyn, N. Z. DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. HENRY U. ROBINSON, 301 E. lOtb St, SMd Are. A ta B, New York. N. Y. je jokala, zelo shudela in u^oitiia I , Ko pri vsem tem preteče liie^/ dni, jo odpelje kneginja v Petro-j , grad in jo nastani pri grofu, jo j izroči skrbnosti grofinje, jako do-.bre ženske; kar se pa tiče razuma j in zunanje iti. bila je prava kokoška. | lntvinov je pust il vseučilišče in j odšel domov k očetu na posestvo. Malo po malo mu je zacelila rana. i Izprva ni nič izvedel o Irini; po-! govorov o Petrogradu in petro grajskih društvih se je raje izogibal. Ne dolgo pozneje so se začeli 0 njej raznašati glasovi, ne slabi, pa euitLui; govorilo se je o njej I mnogo. Ime knegmje Osininske obtlano z bleskom, zaznamovano s krasnimi črkaani, se je začelo imenovati vedno češče in češče celo v gubemijskili krogih. O njem se je govorilo z radovednostjo, j s spoštovanjem, z zavestjo, ka-; kor se je nekdaj govorilo o grofinji Vurotinski. Nakonec se je celo raznesla vest, da ne bo omo-žila. Litvinov ni skoraj več maral -za to novico: on je bil že ženin — j Tatjane. Zdaj bo čitatelj začelo razumel, j na kaj je Litvinov mislil, ko je jvsklikaiil: "Zamore-li to biti!" J In zdaj se zopet vrnemo nezaj v Baden, da nadaljujemo povest od tam, kjer smo jo .pretrgali. (Dalje prihodnjič.) Slovenski vojaki Iz New Yorka so bili poklieaaii , k vojakom sledeči rojaki. 1 Martin Šterk, Peter Maurin, -Toe Male, Ivan Murn, Fr. Jauči-.gaj in Frank Pire. j Posebno so prizadeta pevska društ va; Murn, Male in Janeigaj so člani ''Danice'*, Pire "Domo-j vine", Maurin pa " Brooklynskega Zvona". Iz conemaugliške naselbine so bili v araiado poklicani sledeči rojaki: Frank Zalar, Mihael Rok, oba večletna pevca pri Slov. pev. in izobr. dr. 4"Bled", ter izvrstna so-1 travnika pri tamburaškem zboru j "Triglav"; nadalje Avgust Orel, Frank Pristavee, Štefan Pribič, ; Anton Gabrenja, Airton Turšič in Fraaik GaL V bližnji bodotmosti jih pričakuje še več vpoklica. A. V. Obsodba generala Gurka. j Petrograd, Rusija, 1. oktobra. General Gurko, prejšnji poveljnik na južno-zapadni fronti je bil poslan v izgnanstvo ter nahaja na poti preko Arhangelska v An-glijo. V Arhangclsku se bo vkrcal v neko angleško ladje. Iz dežele so ! ga pregnali, ker je v nekem pismu na prejšnjega earja zagotavljal slednjemu svojo lojalnost. Rusko glavno mesto se dejansko pripravlja da odbije eventuebie j zračne napade. Vstaaiovili so eelo ; vrsto opazovalnih postojank v o-| krožju 200(J milj. Patrulje aero-planov so že sedaj zaposljene z | raziskovanjem ozračja v bližini ; glavnega mesta ter bodo pravo-j Časno javile vsako bližanje sovraž-I nili letalcev, i Zapiranje gostiln. Albany, X. Y., 1. oktobra. — V ! državi New York je bilo danes število prostorov, v katerih so se pro-id ajale opojne pijače, zmanjšano I za več kot 2000. To znižanje je bilo poslediea Br Avnovejra amendmenta, ki do-jloča v krajih po 55 rjsoč prebival-•cev eno gostilno na 500 ljudi j. i Nemiri v Essenu. London, Anglija, 1. oktobra. — j "Exchange Telegraph" poroča, j da so bili v Essenu, kjer se nahajajo Kruppove tovarne za topove, veliki nemiri, katere so v prizori le žene zaradi tega ker nemška vlada noče objaviti svojih mirovnih pogojev. Ženske so razbile šipe na mestni hiši ter so zahtevale več hrane in mir ter da se njihovi možje povrnejo. Poklicana je bila polieija in vojaštvo. Ranjeni sta bEi dve žen-ski in mnogo jih je bilo aretiranih. . Ves Esse n je zelo vznemirjen. i POZOR! 1 Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nove G S kotle in popravljam stare za vsako uporabo. - Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska g j dela. p I Rojakom se priporočam za obilna naročila. I ^^ ^ t^i ] 18423 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. | mtrtmam 11 «■ ■■ n ■■ —— ■■ ■■ ■■ mm ■■■■■ »punpfl Posebno naznanilo. Doktor Gow0rtek. naivečjl tiMdallct Je prlaeeel ■ Mboj t ClovelanS m mM SadodalM stroj« mm, aOnriJuiJ« bolnih mat Ib In. Tukaj bo sada^ml lati iibj ■—I ! nm&rn admvUoiJs, kakor so Jo upombljml v naJboIJSUi klin tka h t Erropt. Polmm i «000 no rmCano nlS m otmu In prelSCe mko bolno ooobo a X-tarkl bresplafiao, ■ko oo posti pni— pri nj«m odrovltl Vmdo K kdo In kako Vaa J« adrarll aJB > kako dolso ota So bolni; prldlta k tem* velikem« Bpe&aBets la »okallt auu kaj moro ao Vaa atari ti- ; Ali imate «vV< J¥*Z AA\ jos^m priložnost. l bolečino v toloSoui Jii V H SoOej imata »n- all loioto katar? i uho, d« vpraiato u •o ledine ns led vi- Hg^ZZ^ J *v«t veilkeaa ipepl eah, ali v mehurju. ■^^^^B^^^Ai^flfl oltaU, id Vaa pre- mm b^m^m ^^h ^f^HSPO^S^B^ fk^-i i^l^BI^i natanko c X* na jotron y WW- H pH tarkl. fte nI kdo al s»«»0fc«l, BO- H Mt^PTb I nudil tako lopo prt- SrtJeT NocloSe krt. U ■ I tik« bolnim moStdm bolečine In taisvok fl "w. I In Hntktm v tem TnJl^i^rt I ^Wb PI I poalvljamo, do noo •"•■w*« a fr'im jjf I I tekoj vpraSata aa kaMJ. slabs nljues« M -- -zHxIkV .1 \ ovet. No ftakajtai wlwaOiie >iHHaSfc "^ odlašanje Ja navar- ZA $1«N.W X-2AKK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE A KO STE BOLNI. VUMto takoj trn poitlk oo natanko pretakati po tem Bpeeta&ata; potem Mm TOMI na VaSo pravo bol »■■i ta ako u»orete oadraveti. NJesor aap«fc Id dober «lu Jo port i aioe eootno prolokaTe In aCenlh metod, katerih ee portntnje v vaakem rta-SkSMl mrtllkil otroH. katero Jo nabral a VMh Mm aveta. tvorijo najpopol-■Ofll te noJboUH urad v tem maotn. Tukaj morete najti mnogo Čudodelnih otrojev, »raj namen, ko Tae druso nI ve« pomagalo. Jo Toeeno. kaka Jo VaJa y-l JM« «s Jo oodrarUira. oa Dodata proprfftaH. kakor Utre DOCTOR COWDRICK* Spedala* A, L OKT. 1917; SLOVENSKO _ J0_ poiip. društvo svete Barbare - ^Ijj^ --- SA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY, PA. bMfftHiBM dne 5L januarja 1*02 t driavi PeMMjrlrsala GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. 8. TArCHAR, 874 Ahsay Ave.. Rock Sprto*«, Wyfc Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton, Pn. Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, box G47 Foreat City, Pa. Pomodnl tajnik: AVGUST OOSTlftA, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP kiARINČlC. 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. Pomotnl blagajnik to zaupnik: ANT. HOCHEVAB, RFD. No. 2. box 11%, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik naris, odbora: JOSIP PETERNEL, box 95. Wlliock, Pa. L nadaoralk: JERNEJ HAFNER, box 65, Bordine, Pa. 2. nad^Mfnlk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Obla. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kana L porotnik: FRANC TEROPClC, R F. D. Na 3, box 146. Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, HL VKHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St„ Pittsburgh Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. X. Cenjena drufttva, oziroma njih uradniki »o naprošenl pošiljati me do-plae direktno na glavnega tajnika in nikogar dragega. Denar naj ae pn potil j* edino potom pofitnih, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pu iu* potom privatnih »Vltor, ua naslov: Frauk Pavlovčič. Farmers A Mineta National Bank, Forest City, Pa. V >lu£ato, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnlkn kake pumsi.jkljlvosti. naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, da ae umore napako popraviti. UMETNI JAHAČ -: ROMAN:- •X. 'i^ 'Nadaljevanje). - Takoj! lh>;vjK'vii v vas je zaj>»*Ijn! vo/ntk k iLni "pri zvezdi'*. Krt-mar .)<■ bil v »-»H svojega novega frusta in mu je obljuLLl, da 'hi iiuel najboljšo postrežbo. .M«*«I*eiu .)» bil j>riš«'-l iz j»rat* j«- zarezal hlapec. — Xa eesto t»im> sra postavili. — Kako* — Na et>to ste jra jK^slavili 1 Ne vem. ee j«* padel ravno na cesto, ker nisem gledal kaan teti. ko *m na pahnil .skozi vrata. — A t.tko, tako — j«- rekel župan, ki je bil slučajno navzoe. Ali ua> je morda lozil, ,«rospod župan? — je vpražal hlapec. — Ne, tožil Vi ni. — Ali Ktc mu morala še kaj drupejra prizadeli? Ne. iii«'e-»:ir. \iti lasu niu ihmuo skrivili na j;lavi. — Kri-«•-«! je >icer hi upi', toda kaj hočemo .s pijancem. - K;i j j«* nabavil, ko ste pojavili prfnl vrata ? ( Kaj l i napi-.tvU / — Krval je na žive in mrtve, toda zmenil >e lii nihee zanj. ' Ali m* tudi baron ni zmenil zanj? Itaton * m * i - S« vrti a. b?uv:i. — liaje ni prav posebno izbiral izrazov, ko je 1 govoril o njem — Kaj pu mislite di. m* Ik> baron prebiral .s pijancem? — Kaj »a«e;jra mu niti % glavo ne pade. # Mlapev j«1 tc»laj račel malo natančneje ogledovati družbo. — V i < d ]irv« fr - Ho Zadnjega *o se nekako eutko muzali. — Zdelo se mu . c, kot »la bi nehaj .»krivuii |>red njhu. , — Kaj pa j< ? — Zakttj se režite ? ^ Zakaj bi *e režali — je odvrnil Tobijev zet. — Jaz ne vem uičcaar drugemu kot da se stare«, ni več vrnil. — l)a ni prrsel nazaj? — Ne. — Ali ga tudi v gosftilni ni bilo? — Ne, uiti sem ni prišel. — Potem j«* pa gotovo padci na poti in zaspal — je odvrnil hla-I"-,'. — Toda, če je zaspai, bi ;»h moral mraz prelrudita. — Ce le ni zn rznil ponoči — je rekel župaai. — Zakaj pa ste ga spodili z dvora i —- Ne vem, — .i- odvrnil Peter. — Najbrž je bil nesramen proti i milostljivemu pospodr.. — IJil je »ori pri gospodu ter nesramno govoril, ko nas je poklit-al baron navzgor. Slednji pa je bil popolnoma miren, ter nam ukazal, naj postavimo pijanca pred vrata in da jra nc tunetno vee p«**titi noter. * — No, mlmar — je rekel župan. — ee se mu je rus pripetilo nekaj človeškega. lahko potolažil*. — Kaj veselega bi pri Tobiji ne doživeli več. — To je pač — je rekel mlinar — m ra-ditega bi si gotovo :*e trgal las iz prime. — Kljub temu pa še vedno ostane oče moje :;eue in ljudje bi pozneje gotovo oeitali meni, da sem ga pustil ua eearti poginilTo si lahko mislile. — Potem se sklicujte na nas tukaj v vasi, — je rekel župan j om i rje val no. — linm lenuhu hte storili toliko dobrega, kot bi loril noben drug i-lovek ter vam prav nič ni treba, da bi si radJ njega fctj očitali. fSetlaj pa hočemo skHe^ti običino, da izv«no, kaj je zgotlilo z njim. Prav daleč včeraj gotovo ni mogel iti in če sc on je kaj pripetilo, se mora nahajati tu v bližini. Sklicalo M- je občino in zbira lice je bilo v .gostilni, ki je bila * tualu napolnjena k krneti. Kakorhitro so bili ljudje zbrani, so hoteli "oditi na ».-»kanje. Ker pa število še iii brio popolno, so vsi čakali ter pri tem pili m kadili. Pogovor se je pri tem i/kljueno sukal krog " lenega Tobije", njegovega urejšnjef/a in sedanjega življenja, fflabih in dobrih strain nje_< «re«a značaja in vse je želelo, da bi se mu ne pripetila ne-*reea. isa tifeem s »a -i je vendar vsakdo zdel. da bi ne prišel zopet na površje, kajti v zadnjem času je po*»ta! vsem breme. Tako je jKrtekla «*ela ur«, a še vedno jih je bilo nekaj, ki ulso prtfli. Župan je izjtfvil, da ne morejo sedaj še nadalje čakati ter skh ai ljudi v sobo, kjer je vsakemu pojasnil, v kateri smnri mora iskati. V trenotku |>a je stopil v sobo ofikrboik. v-- —' Hlnsfljtc ljudje, —■ je nicd kmetom. — Peter je ravnokar — Da, gospod oskrbnik, — je rekel župan —. upravno smo ga hoteli poiskarti. — Potem pojdite predvsem ob potoku navzgor, — je rekel o-skrbnik. — Saj poznate mesto, kjer dela potok oster "ovinek in kjer stojita oba kamena, ki sta*nekoč nosila leseno klop! — Ali je tamf — so vpraševali kmetje. — Te ga ne vem, — je rekel oskrbnik. — Ko pa sem šel včeraj zvečer ob potoku, sem videl klobuk, ki je t>il prav laltko last sta- j rega To bij«'. — Njega sicer nisem videl ter nisem sploh ničet»ar mi-siil na to. kajti vedel nisem o nesreči. — Poleg tega je' bilo tudi vreme slabo. — Mislm pa, da se mu je pripetila nesreča ravno na do-tičuem mestu. — Ce vam je prav, grem z vami in če ne najdemo tam : ničesar, še vedno lahko raziščete vso okolico. Temu predlogu ni nihče ugovarjal. Gruča je -Kisla na znani proertor, kamor so kmalo- dospeli. Ko pa so p ril i ljudje iz gostilne, so zagledali nekega tujega go-s^KKla, ki je sam korakal proti gradu. — Kdor to, gospod oskrbnik? — je vprašal župan. — >»e vem — je odvrnil. — Na vsak način tujec, ki Želi govoriti z baronom. — Prišel pa je prepozno, kajti baron je danes odpotoval. — Morda je kak znanec ? Morda. — Prišel je pred nekako ure iz dežele — so rekli nekateri kme-tje, a mor a imeti v tem kraju gotovo kak opravek, kajti njegov voznik pravi, da bo ostal tukaj ves dan. — Potem je moral srečati našega gospoda. — Morda je trgovec z žitom. — Ti ljudje potujejo zdaj po celi deželi, da nakupijo blaga za nizko ceno, nakar delajo .svoje ogromne dobičke. Ljudem pa >o rojile po glavi druge misli. — Nikdo se ni brigal /a tujca. Sli so proti doloeeninnu mestu ter nosili seboj dolge droge I da bi preiskali vodo. Klobuka ni bilo več na mestu, kajti sveže padli sneg je pokrival zemljo ni oskrbni!: se ni mogel natančno spomniti, kje je ležali klobuk. Končno je vefldar našel nekdo sled in nek kmet ga je takoj pognal za lasst starega Tobije. Možje, ki so medtem brskali z drogovi po vodi. so zadeli na ti-u-plo tCT ga počasi izvlekli iz vode. Vzrok smrti je bil jasen. V pijanosti je najbrže zgrešil pot ter padei v vodo. — Prav go-j ■ovo pa bi si znsi pomagati zopet na suho, če bi se ne bil zapit«el v vejo. Tako je žalostno utonil. Možje so dvignili truplo, položili ga na dva droga ter odnesli .starega Tobijo v mMn. (Dalje prihodnjič.) Rada bi izvedela za naslov moj^ ga biata FRANKA JANEŽIC, po domače Starečv iz Gorenjega. Jezera pri Cirkniei. Rival je v M on tan i, sedaj pa sem izvodila, da se nahaja v Johoistownu, Pa. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani meaii ali njegovi teti. — Rosa TrbiČ, M ar v Mflme, 6124 Glass Ave., Cleveland, O. —10 j _ Iščem svojega brata JOHNA BRATOVIČ. ki ee jo nahajal pred. tremi leti v Tacorni, Wash. Kdor kaj ve o njem, naj mi naznani. ali naj se pa sanu javi svojemu bratu: Peter Bratovič, iiox 5208 Contmereial St., Rus-teat. Tacoma, Wash, (•t-o—10}_ ŽENTTNA PONUDBA. Zel un se seizauiJiiti k slovenskimi dekletom v starosti od 18. do 2-5. leta. Jaz seni fant, star 27 l«t. Jaz ima ni neka j denarja in dobro delo. Katero veseli, prosim, da se mi oglasi in pošlje svojo sliko. Za tajnost jamčim. Frank Rudolf. R. F. D. 3, Ijox Hendersonville, ■ Canonsburg, Pa. NAZNANILO. Dr. Jos. A*. Graliuk, 843 E. Ohio St..^ N. 8. Pittsburgh, Pa., se bo vrnil in bo od .'i. oktobra 1917 naprej v svoji pisarni. (Ad.^ (2-4—10; Rad bi izvedel za naslov svojih bratov ali znancev v ruskem ali italijanskem ujetništ\-u. Pi-o-sim, da mi kdo kaj poroča o njih. ali pa če sama berejo, dal se mi oglasijo. — Anton Okoru, P>ox 658, Elv. Minn. (2-4—10) _ Dr. Koler IlOVLNIKI TMAVNOE iMPiAft, pitiitifc.fr t Dr. Koler Je naj- Ftarejši slovenski xdruroik. špelača. v gozdu $3.25 za lOumo d^Io. Prosim cenjene rojake, da mi javijo njegovo bivališče m še ljnbže bi mi bilo, ako se mi sam oglasi. — 1*ony Nele, Bor 41, Cheat Ilaven. Pa. (2-4—10) j Rad -bi rzvedei, - kje se nahajat« moj brat in sestra l^OJZE in JOŽEFA GABREXJE. Prowm cenjene rojake, če kdo ve za njun naslov, da mi ga blagovoli I poslati 2jh kaa- mu botm aelo hv'aJcieo, ako pu samu citata oglas, ju bratsko protnm, da se nu oglasita, imam njima nekaj važnega sporočiti. — Toaiy Ga-breuje. R. R. St. Box Gir-ard, Ohio. (29-9—^2-10) HARMONHE 1 9f*r!jtm 90 —jjss ssrr^f, b tilgii ti ■■IJIiii T popov« j irty SfftSiprta Jlifci 1 POZOR! ePUuKjaki m nevarni pri vaški trgovini »H Bdrsvilih Ne rakirajto avofesa fdimvja * wirrfh—i. Čudovit uapeh s«mt> Krreesa Caj* > dobil zx>am**jmk*. Odatrani-ti» jih in azhtevmjte na-MJ »»i ^cnar. Pravi Ven Srfclick Bolgzr^i K rmi Caj ima podni* H. H. VON SCHLJCK NA VSAKI aKAnjL Utfrel Froduti Cospasj • Pet mesccr trajajočo šksiljo ae vam poiljs *» $1.00 ci»h, zruunk ah money order. Ce želite zavaurovanc. 10c. več. Kje Je moj sin J AKO H OKORN' ali JOŽE 1IAVDEK, doma iz Spodnje Sli\-nice pri < i tosup-ljem? Prosim rojake v ruskem ali italjanskem ujetništvii, da nu naznanijo kaj o njih. ali naj se saana oglasita na naslov: Anton Oko m, Box 65ii. Elv. Miniu (2-4—10) —-------—:- PRIPOROČILO. Rojakom v Milwaukee, Wis. in v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda'' in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na j roko. f S spoštovanjem Upravništvo 44Glas Naroda", t--- I Dr.LORENZ. i I Jas sem edini slovensko goro- j V red Specialist mofikih bolezni v i g Ptttsbnrgh^^^^ ] 1 Uradne ure: dnevno od 9. do- I | poldne do 8. nre zvečer. V pet- j D kih od 9. dopoldne do 2. popoL ! B V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL j | DR. LORENZ, | | jpwMIrt SMfikih luliwl | K €44 Pen Ave. IL nadsL m alieo, I I PUfaborck, Pa. gBiazizwigiziaiaiaiaiaieiziaigiM POZOR ROJAKI Najuspešneje mazilo za ženske lase, Kakor tudi za možke brke in brado. Od tega mazila zrastejo v 6 ti h tednih krasni KOSU in dolgi lasje kakor tudi možkitn krasni brki in brada ln ne bodo odpadali in osiveli. Itevmatizem, kostibol ali trganje v rokah, nogufc in v krtin, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, tule, ture, kraste In grinte, potne noge, kurja odesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila i brez uspeha, rabil mu Jamčim za $5.00. j PiSite takoj po cenik, ki ga takoj poftljem I zastonj. Krasni žepni KOLEDAR z« leto 1917 zastonj. JAKOB WAHČIČ, j 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom t sapadnflb državah, Wyoming, Utah, v Coo-radi, naznanjamo, da jih bo t kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Pležko, tki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo Oi rojaki v vseh ozi- tik na roko, posebno ^ ker ima __ _«___. _ _ Mnsn|sa sOVO MIBK " * '^^mjJ&t&Q * tLi_ ^^^^ • Z — p-"*** - Wt** iftwt MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda S3K VSAKOVRSTNE TISKOVINE ^^S IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. # • m DELO OKUSNO, • o * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. m m a UNUSKO ORGANIZIRANA. m m s roSBBNOST BO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. ▼SA NAROČILA POŠLJITE NA; Slovenic Publishing Co., _82 Cortlandt St, New York, H. T. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVBOPE $3.00. . VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STBANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DBUGI PA CJELI SVET CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO — CENA JE 16 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company ta Cortlandt Strwt, Hew York, H. T. CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing: Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. POUČNE KNJIGI: Unof Mmflko-ft&cle&l tolmal, Oerkrena «odortaa «l7( Domači zdravnik v hrvatskem 1 jeziku — 1 Hitri računar nemSko-anjcl. Tea. —.44 Poljedelatro f-JH Popolni nauk o čebelarstvu, ?easa |L0C 4tdjere}t ▼ pocororUi —.2* SchimpCfov nemsko-slov. slovar fl.tfC I aior.-snflsili ln angl^aloTi •lorsr n.« Splsje ali kako se pijejo pisma —.30 . Vrtna ni la titorsjs ^-M Umna iiTlnoEeJa <—M Omni kletar f—se Umni liMimiiii Tsllkl rtorsMkoaasWkl Wml 92.0G Zskoni in nkszi za Vojvodlnjo - Kranjsko t- 30 IAIATMI IN RAZNE DIMI KNJIGE: Bodi iroje sreCe koral vJO DoU m otnasmm Psblola t-.50 Mikiora Zala r*M0 Na krivih potih —.50 Pegam la Lambergar e—.30 Pod Robom SI. Večernict; —..*iO Trojka Vojna na Balkana 18 sv ml fi.gg SO Zgodovina c. ln k. pečpolka AL 17 70 s sliksml t— HI Življenje na avstr. dvoru aH 5) Smrt cesarjevlča KodoUs U) (Tragedija v Mejerlingn) BO JO RAZGLEDNICE: 9 »j NowyoriSka s cvetlicami, hums rlstične, botičns, novoistns la jq velikonočne komad pa i—.OS tO docat po of 10 Album mesta New Torka s krsa- » Dimi slikami, mali w[ »< ZEMLJEVIDU Avstro-Itslljsssks vojna nil Avstro-ogrski velik vcxan — ftO Celi svet mali —10 Celi svet veliki —. Si Evropa, veaaa >-~M Vojna stenska mapa f84W Vojni atlas maJ3§ o Zemljevidi: New York, Colorado ® * Illinois, Montana, 0 Ohio, Pennsylvania. Minnesota. 0 Wisconsin, Wyoming in West 0 Virginia tat vseh drugih drtav 0 PO mJ| u Združenih držav mali —.10 0 Združenih držav veliki —.25 B Združenih držav stenski na drugi 0 strani pa celi svet S3.0Q Opsnhn: MaroOlou Ja^ princa denarno vrednost, bodisi v gotovini, askssnlrl ali poitnlb atsbfc F «tnina je pH vseh eonah la vra#ona»« ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'*. MJUVWtal ELOVENKP DNEVNIK V ZDRUŽENTR DRŽAVAH. ^•■j. ir^^^ji^.' T ....." *" . p* "* . v, ■