List sa korlotl dUltv-akaga l|ud*tv* DtUv-el m opravl¿«nl 4o VHfa kar produclra|o.
Thla papar la davotod «o iht InterMts of tho working cUm. Work» •ra ar« ontltlod to til what thoy produco.
B*ut*4m mwU bimi mum, Dm. t, liar. »t ta* poat oífio.	nu ' Anna m «« «», tki»»«.
»i OaiMfo 1)1. IM« IM Mt(OM«rNiiiNir«i Bv4. im (WIM: 4001 V. 31. Str., bftwtfl,
"Delavci vseh dežela, združite se!
i"
PAZITE1
na fttovllko v oklapaps. ki m naha|a polog v»* Aoga naslova, prllopl|o* n*g» apoda|ali /MMiiX
na ovitku. Ako (448) |o fttevilka . . tada| vam a prlhodn|o itevllko nafto g« liata po točo naročnina. Pioai-mof ponovita |o takoj.
ŠTEV. (NO.) 447.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 4. APRILA, (APRIL) 1916.
Polagoma - pa vendar!
V Chicagi miinieipalni škandali pod slavno ThompsoiiQvo administracijo tako uinože, da bi bilo res že nerazumljivo, če se ne hi ljudstvu naposled vsaj nekoliko odprle oči. Volilei, ki so luni mislili, da pride /.a Chicago tisočletno kraljestvo, če sede ricdoscžni Hill na županov stolee, so imeli tekom leta sto prilik, oh katerih hi se I »i 11 lahko poučili, da imajo javni interesi v mestni hiši od dne do dne manj vrednosti, medtem ko je Thompsonova največja, če »e edina skrh, kako si zagotovi mogočno politično mašino, s katero hi mogel zatreti vsako opozicijo ter zagotoviti sehi in svoji kliki trajen obstanek. Županstvo svobodnega mesta naj bi se izpremenilo v absolutistično diktaturo, ki bi se opiral« na prijateljstvo velekupitalistov in korporaeij.
/a ta namen ni Thompsonovi kliki nobeno sredstvo preslabo, in celo v Chicagi, .kjer je korupcija že davno znana reč, so bila nekatera odkritja o sedanjem režimu tako kričeča, da je celo nekaterim zaspancem zašumelo v ušesih. Brezvestno odstranjevanje ljudi, ki niso zapriseženi Thompsonovi pristaši in nastavljanje kreatur brez potrebnih sposobnosti, le z županovim političnim znakom; graft v vsakovrstnih oblikah; afera Mrs. Haton, ki je morala od svoje plače oddajati zneske za podpiranje županove svakinje; prodaja avtomatičnega telefona Bellovemu telefonskemu t rust u; protežiranje kapitalističnih korporaeij proti interesom občinstva; škandal v 21. war«li, kjer so političarji in stebri Thompso-novega režima sprejemali podkupnine od bordel-nikov — to so nekatere cvetke z gredic sedanje mestne vlade, iu četudi ima v Chicagi marsikdo tako debelo mreno na očeh, da je ne prereže noben kirurgični nož, so morali vendar vsaj nekateri ljudje spregledati.
Tako se je zgodilo, da je Municipal Voters' League, ki ima navado, da priporoča volileem pri vsakih volitvah tiste kandidate, katere smatra za
najsposobnejše brez obzira na stranko, sestavila topot listo, kakršne ne bi bil nihče pričakoval. Ta družba je popolnoma meščanska iu ne šteje v svojih vrstah nobenega socialista; sploh nima s socialistično stranko nobenih stikov. Ali chica-škim volileem je priporočila nič manj kakor v šestih wardali, da naj glasujejo za socialistične kandidate, katere smatra za neprimerno sposobnejše od vseh drugih.
Zmaga socializma gotovo ni odvisna od tega, kakšno mnenje da ima ta ali ona privatna družba o posameznih kandidatih. Dasi ima Municipal Voters' League svoj pomen, zasledujoča delo mestne administracije in posameznih svetovalcev in funkcionarjev, je vendar vdana temeljni zmoti. Dobra administracija ni v prvi vrsti odvisna od dobrih ljudi, ampak od sistema, čigar smeri pa ne določajo posamezniki, ampak stranke in njih programi. Razume se, da morajo biti psehe, ki zastopajo ta ali oni program, zanesljive in sposobne; ali to je drugo vprašanje, na katero je treba iskati odgovor šele tedaj, kadar je rešeno prvo: Kakšen je program in kakšna je stranka, ki daje kandidate na podlagi tega programa.
Municipal Voters' League polaga važnost v prvi vrsti na osebe, in to jc njena velika zmota. Ali če je ta meščanska organizacija prišla do tega, da priporoča šest socialistov, jc to pač vidna posledica izvrstnega nastopa sodrugov Kennedy-ja in Rodrigueza v mestnem svetu, hote ali nehote je pa to tudi priznanje socialistični stranki, zakaj njena načela sta izražala, njen program sta zastopala, njeno metodo sta uporabljala socialistična aldermana v mestni hiši.
1'speh socializma ni odvisen od mnenja kakšne privatne lige in od njenih volitvenih priporočil, Za to je treba vse drugačnih pogojev. Ali predlogi municipalne volilske lige so znamenje, in v tem zinislu ga je vredno vpoštevati.
LETO (VOL.) XI,
lista.
"Chicago Herald" ni socialističen list. Meščansko gla>ilo je. Ce se včasi v tej ali oni stvari kaj razlikuje od kakšnega drugega lista, vendar to niso načelne razlike; tudi ta list stoji na podlagi sedanjega družabnega reda, ki je socializmu absolutno nasproten. Kadar govore taki listi o rečeh, ki se tičejo socializma, so pa ravno zato lahko zanimivi, ker niso socialistični. Nasprotnikovo mnenje je včasi zelo poučno.
"Chicago Herald" je imel zadnji četrtek članek pod naslovom "Postop socialistov," ki olme-ga pač tolik«» zanimivega, da sc. je vredno ozreti nanj:
"Nič manj kakor šest — pravi omenjeni članek — izmed triintridesetih od lige munieipalnih volileev za izvolitev priporočenih kandidatov je izrecnih socialistov. V štirih slučajih, za aldermana Kodrigueza iz 15. warde, drja. M o sesa Sa-huda iz Hi. warde, Ellen Oates Starr iz lil. in Pieree L. Andersona iz .'12. vvarde je priporočilo brezpogojno., V slučajih Carla P. Pardecka iz 22. in Joscfa Novaka iz 114. wardc se jima daje prednost.
"To sc pravi: V štirih okrajih spoznava organizacija munieipalnih volileev z več kakor v petnajstih letih nabrano izkušnjo, da so socialistični kandidati v vsaki siucri najboljši izmed vseli, kar jih je bilo postavljenih. V drugih dveh okrajih je sodba ta, da Iu bila socialistična kandidata verjetno boljša mestna svetnika, nego sta bila doslej gosjMidu Baulcr in Touuin, četudi je mogoče njiju rekorde v nekaterih smereh priznati.
"To je prvič, da je dobilo toliko socialističnih kandidatov odobritev priznane chieaškc organizacije za uvttževanje sposobnosti, poštenosti reoknly in splošne zaslužnosti kandidatov za mestni svet s popolnoma nepristranskega stališča. Ta dogodek je značilen, kako raste ugled socialistov v javnosti. To kaže, koliko so napre-
dovali razumni ljudje j»d nekdaj pre vladajočega mnenja, da mora biti socialist hodi si ničvredne! ali pa blazen, da ga je treba prezirati ali pa zasmehovali, ker je vdan gotovi teoriji o gospodarskem sistemu.
"Dogodek ima tudi svarilen pomen, ne zaradi 'nevarnosti socializma,' ampak zaradi nevarnosti, ki je za druge stranke v socialistični sposobnosti in inteligenci. Znamke starih strank niso naposled več take, da ne bi šlo brez njih, iti vedno več ljudi vidi to. Socialistični kandidat za ehicaškega župana dolu pri prihodnjih volitvah toliko glasov, da bodo osupli tisti, ki mislijo, da so najmodrejši v miinieipalni politiki."'
Tak o govori meščanski list. Ali Chicago, dasi j«< veliko mesto, je I»» cin> mesto. Posameznosti javnega življenja so v raznih krajih lahko različne, ali kapitalizem vlada po vsej Ameriki, gospodarska podlaga družbe je po vsej deželi enaka, in kar velja v glavnih, veiikih vprašanjih za Chieago, velja od New Vorka do San Prancisca in dalje, kjerkoli je svet kapitalističen.
Meščanski list spoznava napredek socializma in njegov pomen.- Socializem se pa tiče v prvi vrsti delavstva. Ali ne bo ono spoznalo tega, kar spoznava meščanski list! Volilei, ki ne razumejo razrednega boja iu iščejo le boljših ljudi, se zatekajo k socialistom. Ali ne bodo delavci, ki jim življenje dannadaii kaže, da so varani, zatirani, izkoriščani, spoznali,, da leži krivica v sistemu in da more pasti le sistemom?
Časi važnih odločitev se bližajo. Treba je, da sklenejo delavci vrste, da si ustvarijo moč, <la bodo pripravljeni, kadar pride danr da bodo lahko sami pisali svojo usodo.
Zlasti letošnje leto je važno. Volitve niso le po posameznih občinah, ampak bodo v jeseni po vsej deželi. Nanje ne sme delavstvo čakati kakor medved na pomlad, ampak organizirati mora, ko je čas.
V Frankobrodu ob Majni imajo okrajnega glavarja, kateremu vsa humaniteta dvajsetega
stoletja ne zmede glave, kajti gospod von Schwerin ve, kaj je stari pruski duh, in ta duh živi v njem nepopačen, nedotaknjen od vsega, kar je hotela dolga doba človeškega razvoja položiti v ljudske prsi.	^
Preiskovalci neskončne, v davne, sive dni segajoče zgodovine in predzgodovine ljudskega plemena so nied drugim dognali, da je sovraštvo do vsega tujega znak divjaštva, stopnja solidarnosti pa merilo civilizacije in kulture. Najprimi-tivnejša, komaj komaj zverinstvu odrasla plemena smatrajo za sovražnika vsako bitje, ki ne pripada njihovemu najožjemu rodu. Ali potrebe kulturnejšega življenja, čigar prvi pogoj jc delo, so silile ljudi, da so se holjinbolj zbliževali, da so krog skupnosti razširjali in postavljali družbo na vedno širšo podlago.
Tako so iz malih rodov nastala pobratiinstva, večja plemena, celi narodi, in sledeč tej razvojni črti, bi morali priti do zaključka, tla je solidarnost narodov, z drugo besedo internacionalnost, zveza vsega človeštva še višja stopnja kulturnega razvoja.
(iospod von Schwerin se smeje takemu u!»e-njaštvu. Pruski okrajni glavar pozna svojega
kajzerja. pruske zakone in akte v svoji pisarni; to mu zadi>stuie kakor mohamedaneti korar.. Kar je izven njega, je nepotrebno, torej škodljivo. Geslo njegovih očetov iu dedov je bilo, da mora človek biti PruB, iu tega gesla sc drži tudi sam. Dvajseto stoletje ali pa šestnajsto — njemu jc Io vseeno. Novotarij ne mara, fraterniziranja z ljudmi, ki niso Prusi, pa celo ne.
Zato jc izdal te dni imeniten ukaz vsem o-krožnim šolskim nadzornikom, v katerem pravi;
"Zadnji čas se vsiljujejo učiteljem in šolam želje, da bi se iz vzgojnih razlogov s primernim poukom delovalo proti razširjanju in poglabja-nju narodnega sovraštva in da bi se pripravljala tla za bodočo spravo kulturnih narodov.
Temu iz čuvstva splošnega pobratiinstva na-, rodov in iz mednarodnih mirovnih sanjarij izvi-rajočega stremljenja se ne sme dovoliti nič prostora. Zlasti ne more biti naloga šole. da bi se v tem zinislu postavljala na stališče z ozirom na bodoče razmere med narodi, ker ni zaradi temeljnega mirovnega razpoloženja nemškega naroda, ravno v nasprotju z drugimi narodi, nobene nevarnosti, da bi moglo med našo mladino nastati kakšno bodočemu miru nevarno sovraštvo.
"V nasprotju s takim mišljenjem je vzgojna
na(oga prvega reda za šolo, da skrbi za to, da Ostanejo strašni nauki in izkušnje zadnje preteklosti in sedanjosti živečemu rodu neizbrisne. Pred vsem sc mora povsem splošno v našem narodu vkoreniniti prepričanje, da zavaruje mir in varnost Nemčije le njena oborožena sila na suhem in na vodi in da ne sme vse pobratimsko stremljenje z drugimi narodi na kulturnem polju nikdar voditi do tega, da bi se le najim:;.j:> drob-tina odkrušila od naše vojne oprave.. Nadalje morajo šole utrjevati prepričanje, da mora Nemčija ostati edina in da s«» morajo vse stranke iu vsako posebno stremljenje podvreči tej zahtevi. Naposled bo lepa naloga za vse učitelje, ne le da povzdignejo po vojnih izkušnjah utrjeno prepričanje o blagoslovu močnega kraljestva, ampak da vzgoje čim močnejšo ljubezen do našega kralja in cesarja iu do hohenzollernske rodbine. Zato bo treba tudi nadalje gojiti sedaj vpeljano vsakdanjo molitev za našega vladarja kot prisrčen izraz te ljubezni t ti« I i po vojni.
Odločno pa nastopite zopciv vsak poizkus, da bi se sramotna dejanja, ki so jih izvršili naši sovražniki nad Nemci po vsej zemlji, olepševala ali pa opravičevala, kadar bi hotelo kako stremljenje prodreti v šolo iu se ne razprši že ob zdravem zinislu učiteljev."
To je. hvalabogu, razumljiv ukaz. To je pa-triotičen ukaz. Ljubiti svoj narod ni dovolj pa-triotično; sovražiti je treba driige. Stremljenje po zhližanju narodov se mora preprečiti. Bajke in pravljice o zverinstvu vseh drugih narodov se ne sinejo popravljati. Vsemu živečemu rodu mora ostati v živem spomintado konca dni, da se bojuje Nemčija le za svoje pravice in za ideale, vsi drugi so pa roparji, tolovaji, hudobci. Noben Nemec ni storil nobenemu sovražniku najmanjše krivice; ampak sovražniki Nemčije po vsem svetu koljejo, požiga jo, sramote ženske in jedo pečene nemške otroke.
To je treba pripovedovati v šolah; to je pa-triotično. In Viljemu in vsem Hohenzollernom do zadnjega pamža, ki je ravnokar prilezel na svet, je treba lizati pete. In z monarhičnim klečeplazenjem je treba spajati bigoterijo in vsak dan moliti za pol blazno veličanstvo. To je patri-otično — po naukih gospoda von Selnverina.
Kljub temu — nič se ni treba jeziti. Nasmejati se je veliko bolj zdravo. Vsa ta načela kraljevsko pruske vzgoje niso nič druzega vredne. Prišel bo mir s svojimi normalnimi razmerami, s svojim neizogibnim razrednim bojem in vsa ta modrost sc razprši kakor pleve na vetru.
IVI i 1 i c a zoper š t raj R e
Pomnožitcv militarizma v Zedinjcnih državah je takorekoč dovršena reč. Prav nič nismo presenečeni zaradi tega, ker smo bili od vsega začetka prepričani, da pride tako. In prav tako smo prepričani, da je to šele začetek tistega, kar sčasoma še pride.
Bili so iluzionisti, ki so se dali zapeljati od Mrva novih, Fordovih in drugih govoranc in so mislili, da morejo pacifisti dobiti večino v kongresu, če bodo le prav glasno govorili. Toda noben socialist ni mogel misliti tako, kajti socializem ne pričakuje uspehov od lepih besed, ampak od stvarnih razmer in od moči. Ako vemo, komu iu čemu služi danes militarizem, ako nadalje vemo, kako je sestavljen sedanji kongres in kakšnim interesom služi, tedaj smo morali razumeti, da bo sklenil to. kar zahtevajo poglavitni kapitalistični interesi.
Pacifisti so mnogo govorili. Ali te junake že davno poznamo. Dokler gre za teorijo, znajo pridigati kakor noben pop ne; kadar dobe vprašanja praktično obliko, pa zijajo, ne vedo ne kod ne kam, in utihnejo, ker niso zaradi samih lepih idej nikdar pogledali v resničnost in realnost.
Vlada dobi torej vse, kar hoče. In že se kažejo znamenja, da pride kmalu z novimi zahtevami in da dobi tedaj tudi tiste.
Razume se, da ne morejo imeti socialisti z vsem tem militarizmom nič skupnega. Sodrug Meyer London je popolnoma pravilno glasoval proti vsem zahtevam, pravilno že zaradi tega, ker ne more kot socialist dovoljevati kapitalistični vladi orožja, katero bi lahko ona oziroma kapitalistični razred rabil proti delavstvu j ne more ji dovoljevati armade, s katero bi nasprotniki
ljudstva lahko razpolagali brez ljudske kontrole in proti volji ljudstva; ne more ji dovoljevati vojaštva, dokler ima v zunanji politiki predsednik takorekoč sam besedo in lahko požene ta politika ves narod v vojno.
Sodrug Meyer London jc pač izjavil, da bi tudi socialisti branili Zedinjenc države, če bi jih kdorkoli napadel na njihovih tleh. Sodrug Meyer London ni otrok in ni dejal tega zato — kakor pripovedujejo nekateri — ker so ga baje meščanski poslanci s svojimi vprašanji spravili v zagato. (Jovoril je pozneje nekolikokrat na shodih, kjer ga niso nobeni nasprotniki interpelirali in jc sain po svoji Volji izjavil, da ni tolstojanee, ki veruje v "nonresistance" in v prenašanje zlega, ampak socialist. Cc govori sodrug Meyer London, ki je kot edini socialist v kongresu pokazal dovolj poguma, da se vzamejo njegove besedo lahko kot izraz njegovega mišljenja — pravega socialističnega, ne pa iluzionističnega, sanjarske-ga mišljenja — o obrambi Zedinjcnih držav, tedaj je gotovo mislil na tak slučaj, ko bi bila dežela resnično napadena, ne pa ko bi sama izzvala vojno in potem le kakor Bcthmann llollweg de-klamirala, da je bila napadena.
Item — sodrug Meyer London je glasoval proti vsem vojaškim zahtevam, kar je bilo prav in kar se vjetna z zdravo socialistično politiko. Ali ko je izpolnil to svojo dolžnost, se zopet ni ogrnil s plaščem indiferentizma, češ zdaj so vse te vojaške zadeve vaša stvar in meni se ni treba brigati zanje; ampak razumevajoč, da mora biti socialistična politika aktivna in če ne more sezidati vse hiše naenkrat, da vendar ne sme prezirati opeke, iz katere se bo gradila hiša, se je tudi
potem zanimal za vse podrobnosti in gledal, kako bi mogel vendar doseči kaj za delavstvo.
Havev zakon postavlja, kakor je znano, državno milico pod zvezno kontrolo. Kongres je torej dobil priliko, da govori o milici, in sodrug Mever London je porabil priliko.
Dejal je:
"Prvič ste sedaj na tem. da spravljate nacionalno gardo (milico) pod direktno jurisdikeijo kongresa. Vaš zakon se imenuje zakon za pospešitev uspešnosti vojnih naprav. Moje mnenje jc, da razdenetc uspešnost vojne naprave, če dovolite, da se bo nacionalna garda, ki bo poslej stala pod jurisdikeijo zvezne vlade, rabila kot aparat za uničevanje stavk, kakor seje doslej v raznih državah godilo v prid korporacijam. Prepričan sem, da spada moj dodatni predlog popolnoma v okvir tega zakona.
"Nič ue more bolj uničevati ugleda, ki naj bi ga obramba imela v očeh naroda, kakor raba oborožene sile dežele za potlačevanje stavk, za primitivno metodo, ki se rabi za krušenje odpora organiziranega dela. Sila. ki jo rabijo tisti, ki imajo oblast. mora poroditi silo na drugi strani. Sila izziva silo; sovraštvo rodi sovraštvo.
"Raba fizične sile od strani organiziranih čet Zedinjcnih držav nujno izziva rabo fizične sile od strani onih, katere naj bi zastrašila. O se bo nacionalna garda še nadalje rabila za teptanj«» stavk, bost«' uničili ves ugled nacionalne garde. Ljudstvo bo gledalo nanjo kakor na a-parat skele.tva. kakor gleda nanjo v raznih državah sedaj. Odklanjalo bo vstop v nacionalno gar«lo in edine oscl>e, ki jih bo mogla dobivati, bodo prihajale od bančnih klcrkov, od korpora-
eijskih odvetnikov, od ljudi, ki gledajo s prezirom na maso ljiulstva. Pomagali boste, da se utrdi sovraštvo, ki obstaja med razredi in med masami. Pomagali boste, da s»> razširi prepad med bogatimi in siromašnimi, med močnimi iu slabimi."
Sodrug Meyer -London je vložil formalen predlog, <la "se noben član nacionalne garde ne sme klicati na izvrševanje dolžnosti, ki je v zvezi s potlačen jem kakšnega štrajka." Za ta doilatni predlog so rekli, da s«» ne vjeina z dnevnim redom.
Drugi predlog, ki je bil vložen, pa tudi od-klonjcn, j»> izražal, da "sc noben član nacionalne garde ne snu* kli«'ati na izvrševanje dolžnosti, ki bi bila v zvezi s kakršnimkoli nasprotjem, ki nastane me«! kapitalom in delom."
Poslanec bating iz Colorade, govoreč o Lon-donovein predlogu, j«* dejal, "«la ni bil noben a-mendment, kar jih j<» bilo vloženih v tej zbornici, bolje premišljen, «la s«» zviša uspešnost nacionalne garde, kakor predlog, ki ga j«- vložil odlie-ni poslanec iz New Vorka Mr. Meyer London."
Kljub t <K tai 11 j«' bil odklonjen, in mi dobro razumemo, zakaj. Ce ima kofigres pravico, da postavlja milico pod zvezno kontrolo, t«'«laj bi jo tudi lahko rešil štrajkovnih dolžnosti. Toda kongres ni hotel, tli smel t« ga, zakaj kapitalizem hoče biti oborožen.
In oborožen bo, dokler bo imel količkaj moči in količkaj pristašev. Sodrug Meyer London je povedal, odkod bo nacionalna gar«la dobivala ljudi. In še dolgo jih bo dobivala odtam. Nič ne «I«*, če jih ne Ih» miljon. Eden s puško je mo6-(Konec na 2. stisni.)
Turčija, ki je od konca sedemdesetih let, ko to se balkanske dežele osvobodile njenega jarma, igrala zelo majhno vlogo v svetovnem življenju in se skoraj ni drugače imenovala kakor "bolnik od Hoaporu", je postala zopet zanimiva, odkar so mladotnrki napravili revolucionaren poizkus, da jo reformirajo. Od tega časa ima Turčija neprenehoma dogodke, ki ji prinašajo več nesreče kakor sreče. Najprej j«* Avstrija anektirala Rosno in Hercegovino, ki sta bili sicer za Turčijo taktično že davno izgubljeni; ali za ponos dežele je bil to hud udarec. Potem jo je Italija napadla v Tripolitaniji. Nato je ptltflš balkanska vojna. Izguba je jdedila izgubi.
Sedaj je Turčija zopet zapletena v vojno. Kaj ji prinese ta pustolovMina, je še odprto vprašanje; zdi se vsekakor, da tudi na Turškem večina ni posebno navdušena za to krvavo igro, in da ne pričakuje več tiste ogromne povečave, s katerimi so začetkoma vojni hujskači, zlasti nemški, slepili ljudi.
Vsekakor pa se je zanimanje za Turčijo vsied vseh teh dogodkov povečalo. Ali v splošnem so razmer«* na Turškem še precej malo znane.
Prebivalstvo v sultanovi deželi se deli poglavitno v štiri narodnostne skupine: V turško, «trško, armensko in arabsko. Največ sovražnikov ima turška narodnostna skupina, ki j«' tudi štoil-110 najslabša. Mladotnrki se zainan trudijo, da bi povsod uveljavili turški jezik, vzlie vsemu napor i izgubljajo pozicijo za pozicijo. Turštvo se more razvijati samo v tistem malem delu Male Azije, kjer prebivajo pravi Turki kompaktno. Teh pet miljonov duš hi že lahko ustvarilo narodno življenje, če ne bi bili ti pravi Turki v kulturnem in v zdravstvenem ožini skrajno zaostali. V nobeni pokrajini azijske Turčije ni sifilis tako razširjena, kakor tukaj. Med mladeniči, ki pridejo na nabor, sta komaj dva procenta od te bolezni neokužena. Pomlajenje turške krvi in vladanje turške narodnosti v otomanski državi se zdi profesarju Mosilu za trajno nemogoče.
Narodno zavednost grške skupine je zadnja vojna med Orško in'Turčijo silno povzdignila in vsled tega je na maloazijskem obrežju naseljene (Irke smatrati za jako nevaren element turške države.
Manj nevarni so vzlie vsem že uprizorjenim re vrt brci jam Armenci. Vsi bogati in vplivni Armenci so združeni z Mladotnrki in hodijo z njimi, nacionalisti pa so Rusiji ravno tako nasprotni kuka r Turčiji.
Najbolj nevarni Turčiji so Arabi. Šole, ki so jih na Arabskem ustanovili Angleži, Francozi in Amerikanci, so vzbudile v njih močno narodno zavednost, ki ae je še povečala, ko so Mladoturki začeli svojo propagando za otomansko narodnost.
Mladoturška vlada postopa proti arabskemu narodnostnemu gitaliju zelo strogo, zatira časopisje, razpušča društva, jemlje arabske dijake k vojakom, a vse to samo razvnema arabski nacionalizem in poostruje nasprotje Arabov proti Turkom. Mladoturki nočem odnehati, ker vedo, kaj bi se zgodilo, če bi Arabi postali samostojni. V tem trenotku bi namreč vladar Arabov postal kalif, duševni poglavar vsega mohamedanstva. Zakaj prorok Mohamed je bil A rab, obe sveti mesti
mohamedanskega sveta sta urahski, sveta knjiga islama je spisana v arabskem jeziku in tu jezik je liturgični jezik vseh uiohamedaneev.
To je vzrok.da se mladoturki Arabov tako boje, in «bi Rusi, Angleži in Francozi tako izdatno podpirajo aralwko narodno gibanje. Vse te tri države imajo namreč na miljone mohamedanskih podanikov, ki bi jih radi iztrgali vplivu kalifa v Carigradu. Angleži upajo, da bi se nova arabska država prostovoljno ali po sili podvrgla njihovi nadvladi in bi /. njeno pomočjo še laglje obvlada-vali iiiohamedauKko prebivalstvo v svojih kolonijah.
V Siriji in deloma v Mezopotamiji so do zadnjega časa dominirali Francozi s svojimi šolami, samostani, bolnicami in obrtnimi podjetji. Toda njihovi gojenci so se skoro vsi vrgli v naročje a-rahftketnu nacionalizmu in' sovražijo Francoze, ker jih je strah, da bi Francija danes ali jutri te pokrajine anektirala, kakor Alžir. Tunis in Maroko. Kavno tako nasprotni so pa tudi Mlado-turkom, ki jih preganjajo na vse moč.
Mladoturška vlada je hitro spoznala nacionalistični vpliv različnih zavodov, ki so jih ustanovili Evropejci in Amerikanci, in poskusla je, da sprav s konstitucijonalnimi odredbami pod svoj upliv vse šolstvo ua Turškem, Francija, Rusija in Anglija pa turških šolskih postav nisir hotele priznati, ampak so se sklicevale na takozvane kapitulacije. namreč na pogodbe, ki so bile skoro vse v zadnjih desetletjih od Turčije izsiljene.
Komaj je-pa turška vlada dokončala mobilizacijo in bila tako pripravljena za vse slučaje, je že tudi kar kratkim potom razveljavila vse kapitulacijo. V mladoturških krogih je ta energični korak povzročil veliko veselje, kajti s tem je mladoturška moč znamenito narasla.
Sovraštvo proti tujcem »o Mladoturki gojili leta in leta. Od tega so živeli, s tem ščuyanjem so si ustvarili stranko, ki jih je spravila na krmilo.' V svojih listih so Mladoturki dosledno slikali vse. tujce kot izsesovalce turške države in. globoko se je vkoreninilo mnenje, da turški državljan zato ne -sine svobodno saditi tobaka, ker tega Franki — kakor imenujejo tujec sploh — ne dovolijo, Ljudstvo namreč ne ve in tudi,ne verjame, da ima Turčija ogromne dolgove in «la se porabi dohodek iz tobačnega monopola, od carin itd. za plačevanje obresti teh dolgov.
Ljudstvo vidi, da so pri upravi Dette publique, pri Itampie Ottomane, v pristaniških, parohrod-nih, električnih in drugih podjetjih nastavljeni sami tujci, in zato se ljudsko nasprotje obrača po-glavito proti njim.
Za skupmmt in moč države ni dosti smisla med prebivalstvom. Azijske province bi sploh najrajše videle, če bi Turčija izgubila še zadnje svoje ostanke v Evropi. "Kaj pomenijo za nas vsi iiMstani ? Propast, v katero izginjajo m«ñ¿' davki, je mesto, od koder prihajajo naši najvišji oblastniki, ki uničujejo nase blagostanje in prinašaj'» zakone, ki nasprotujejo sveti "seriji", to je Carigrad ..." Tako oznanjajo turški duhovniki in tako tudi pišejo arabski časopisi. Navedena fraza je doslovno navedena iz jako znameni-. te knjige, ki je šele pred nekaj časom izšla.
Tega torej, kar se drugod imenuje domovin-
v vojni
ska "ljubezen, ni mnogo med prebivalstvom turške države, pač pa je toliko več smisla za konfe-sijo, najmočnejši faktor pa je nasprotje do tujcev
Vsled bal kairske vojne so azijske province turškega cesarstva malo trpele, nekatere je sploh niso občutile.
Vojna z balkanskimi državami ni bila med turškim ljudstvom pravnic popularna. — Turkom, izvzemši vladajoče kroge, je celo všeč, da so izgubili evropske province, ki niso bile nikoli res turške. Tudi za izgubljene otoke se turško ljudstvo ne meni dosti, ker jih smatra za grške, in ker so bile na teh otokih kaznjlnice. Urkov in kaznilnic pa Turek ue mara.
Rajši gredo Turki proti Rusom, dasi se zdi, da jim sedaj vojna tudi na to stran preseda, in morda na to stran še največ. Z "Moskubi" strašijo matere svoje otroke že sto let, in ves narod se boji, da pridejo "Moskubi" in zasedejo vino Malo Azijo. Celo v Siriji pripovedujejo tam naseljeni Cerkesi take stvari o Rusih, da se jih vse boji in jih vse sovraži. Tako mnenje vlada tudi v naj-odličuejših turških krogih, v katerih se večkrat sliši: "(V se pokoravamo Angležem iu Francozom, dobimo vsaj kako posojilo, od Rusov pa dobivamo za svoje pokora vanje sume udarce."
Neposredno meji Turčija samo jugozapadno od Kavkaza, v Armeniji, ob Rusijo, ali ko se je turška armada lotila prehoda čez te velikanske zasnežene gore, je doživela hudo razočaranje. Turki so bili prepričani, da so gorski rodovi Rusiji sovražni in da bodo Cerkesi med drugimi rodovi vzbudili velik upor. V tem so se prevarili, pa tudi v boju jim sreča ni poslužila. Sicer pa čez Kavkaz Turki najbrž sploh ne bi bili prišli, ker je dovoz skrajno težak, a tudi v zavojevanem delu ozemlja, ki je veda j last Rusije, bi se Turki ne mogli držati, ker ondotno prebivalstvo sploh ne trpi tujega gospodstva.
V	arabskih provincah bi bila morda najpopularnejša vojna proti Angležem v Egiptu. (Je* slo "Egipt Egipčanom" bi utegnilo med arabskimi rodovi vzbuditi veliko navdušenje in mnogi, pod angleško vlado živeči mohamedanci bi se veselili, če bi moslerninski rodovi porazili ponosno Anglijo. Ali kakor je videti ne bo iz dolgo napovedovane turško nemške ekspedieije proti Egiptu
menda nič.
V	Egiptu samem uživajo Angleži mnogo simpatij. ker so napravili red in kmetskcmii ljudstvu pomagali do blagostanja, a vendar so mladoturki nekaj ljudstva pridobili zase, ker so Angleži le tujci, ki ne delajo, pa vendar tudi v Egiptu žanjejo. Nikjer ne uživa arabski narod take svobode, kakor v Egiptu, nikjer ni tako izobražen, a vendar sod i, da je v sužnosti. Egiptski Arabci bi bili radi politično samostojni in neodvisni od Anglije in ta misel ugaja zadnjemu Pelahu, naj še tako priznava, kako ogromno mnogo je Anglija storila za Egipt. Vse upanje egiptskih Arabov jv, da jim prinese Turčija «pomoč. Ce bi mogla Turčija opraviti v Egipt 'J<H).(KK) mož regularne armade in 2<M).(MM) pušk s strelivom, bi Angleži pač kmalu morali zapustiti Egipt.
Fanatične čete Senusov bi prihitele na pomoč Turkom in Egipčanom, in kakšni vojaki so to, vedo Italijani iz tripolitanske vojne. Toda
KRIZ NA GORI.
LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR.
Vstala je bila, posloviti se ni mogla in ko je posegel po njenih rokah, mu jih je dala rado-voljno.
"Sedi in bodi prijazna . . . izprašuj in poslušaj! Niso lepe take misli, Hanca, in če hi bile v meni, bi jih iztrgal šiloma ... Ti sama si na svetu, ki te ljubim od srca in veliko sem mislil nate . . ."
Položil ji je roko okoli vratu in jo je privil bliže k sebi.
"Ne zameri, Mate . . . leglo mi jo na srce, ife veni zakaj. Nikoli nisem bila prej žalostna zaradi tebe ... Ko si prišel, se mi jo zdelo, da nisi ti, Mate, kakor sem te imela rada in spoznala sem te komaj po glasu . . . Spoznala bi te bila pač, ko bi mi bil prišel po hribu naproti . . .tako pa si se peljal v tistem neprijaznem vozu . . . Tako mi je bilo, kakor da me nimaš več rad ..."
(Jovorila je počasi in mirno, plaho so se vzdignile oči in prvikrat mu je pogledala v obraz. Srečala je gorak, vesel pogled in umeknila se je narahlo njegovemu objemu. To ni bil več tisti o-braz; tuje življenje, glasno in prešerno, se j« bilo zarisalo vanj.
"Tako mi je bilo, kakor «la se me sramu-
ješ
Zardel je, tudi sam je umeknil roko in ji ni pogledal v lice.
"To niso lepe misli, Hanca, boj se jih . . . tudi jaz se jih bojim . . . Toliko je lepših misli v srcu, pa bi se ukvarjal človek samo s tistimi; ki so najbolj skrite in najbolj grenke . . . Resnično, Hanca — še bolj bi te imel rad, da bi nosila bel klobuk z rdečimi rožami, belo bluzo, svetle majhne čeveljčke in da bi se izprehajal s tabo po soln-čnih ulicah, v veseli gneči med veselimi ljudmi... Ali časa je Se veliko, daleč je še prihodnost in dokler je ne doseževa, si moja kakor si, s temi drobnimi, bosimi nogami, s to ubogo jopico.
Poslušala je bolj natanko njegov glas nego besede same in v glasu, mehkem, prijaznem, je bila resnica.
4,*laz mislim, če bi me kdaj ne imel več rad, da bi legla In da bi se ne zbudila več; tako bi bila žalostna ..."
"Kako črnino in kako nenadoma ti je segel v srce dvom!"
"Ne zameri, Matel\llaj mi je že tako prijetno, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo ... kakor
da bi se zdramila iz hude bolezni ... Pripoveduj mi zdaj, kod si vse hodil, pa ne izpusti ničesar!"
"Lepo je zun#j, tako lepo, da se mi je le časih, kakor v sanjah zahrepcuclo po globeli in še takrat sem videl samo tebe, kako si stala tam v nedeljski rdeči ruti in v pisanem krilu... Izpočetka je bilo sitno in živel sem tako slabo, da me je strah, če se spomnim ... no, minilo je! Nato pa sem prišel v šolo in življenje je bilo. kakor da bi sanjal..." Pa vendar, Hanca, je bilo otroško življenje, še tako daleč od tisti' prihodnosti, ki je pred nama! Od milosti drugih sem živel iu od dela, ki ne dona-ša časti; vse svoje lepe misli sem hranil za prihodnost ... Začetek je bil to, samo pokusil sem malo, kakšno je življenje zunaj, ozrl sem se malo ter si izuril roko. Zdaj pa se šele pričenja resnično življenje !"
"Kam misliš zdaj. Mate?"
Prašala je tiho, skoro strahoma.
"DalečI Doslej sem bil še preblizu globeli, še zmerom sem videl to rako. Zdaj šele nastopim pravo pot, ki vodi navzgor. Iinel sem tam prijatelje, ki so bili rojeni v zadeli leni, neprijaznem kraju, kakor jaz. Enemu samemu izmed njih se je tožilo po domu, nikoli ni bil vesel in mislim, da ne napravi nič posebnega ... zato. ker se 11111 toži... Vsi drugi pojdejo !"
"Kaj te nič ni strah te dolge poti?"
" Kako bi jo drugače nastopil ?... Zazdi se mi časih, «In pridejo morda žalostni dnevi, da mi bo mraz in da boin kruha lačen. Ali če bi bila stvar tako lahka — kdo bi ostal v globeli! Pot je strma, cilj je lep ... Za leto dni sem brez skrbi ; obljubili so mi veliko. Leto pa je dolgo, in kadar poteče, ho že bog dal . ,. Ej. Hanca. veselo je življenje ! ' '
Hanca je strmela z zamišljenimi očmi. Tam v daljavi, tam je življenje, aolnčtiotiijc, veselo in neprijazno. Tja hiti z lahkimi koraki mlad popotnik in ne ozre se več.
"Kdo je tisti, ki se mu toži po dormi?"
"Zakaj prašaš po njem t Čemeren je človek, celo barve njegove so temne in dolgočasne, ne mara solnea. • Kadar sem ga videl, sem se spomnil na te mrzle sence v globeli ..."
Okrenil se je in je nadaljeval hitro, z drugačnim glasom.
"Tudi na tvojem obrazu, Hanca. je sled teh mrzlih aenc l... Zda j šele aem opazil, glej, pa se
brez topov, brez pušk in strel ji va, brez regularne armade, ki bi tvorila jedro bojevnikov za neodvisnost, je vsaka vstaja nemogoča. Sicer pa je tudi iz zemljepisnih in strategičnih razlogov vsak poizkus vojne ekspedicije v Egipt silno težak.
Na razdalji po 2<H> kilometrov ni ne enega studenca, kjer bi mogla armada pogasiti žejo. Treba bi bilo nositi na velblodib vodo za ljudi in živali. Dovoz bi sovražne čete seveda zadrževale ali onemogočile . Ce bi se pa armada pomikala v večji oddaljenosti od brega, bi hodila v krajih, kjer sploh ni nič vode in kjer onemogoča ostri pesek napredovanje. Na inejph Egipta bi si morala turška armada šele izvojevati prehod čez Sueški kanal, kar bi bilo strašno težko, ker bi angleško armado podpirale angleške vojne ladje.
Sicer bi pa osvoboditev Egipta Turčiji prav nič ne koristila. Še misliti ni. da bi mogla to deželo zase ohraniti. Tudi če bi jim po evropski vojni ostala, bi bila s tem le povečana moč skrajno nemirnega evrojiskega življa in bi se odpad arabskih provinc le pospešil. Turki bi sami sebi koristili, če bi Egipt pustili Egipčanom; imeli bi v Egipčanih dobre prijatelje in ves mohainedan-ski svet bi videl v njih hranitelje svobode.
Marsikdo misli, da bi mogli Turki raznetiti panislamsko vojno, sveto vojno v severni Afriki, v Indiji in povsod, koder žive Mohamedanci. Toda moč ubogega padišaha ne sega tako daleč, tudi kadar nastopa kot'kalif.
Panislamskcga gibanja pa iz Carigrada že posebno ni povzročiti, ker ga v tem mestu samem nič ni. Posamezne sekte se med seboj sovražijo na vso moč. Kakor ni bilo nikdar vsekristjanske-ga gibanja, tako tudi ne bo nikoli vseislamakega. To eksistira samo v glavah ninhamedanskih teoretikov in evropskih nevednežev.
Kaj bi pač Mladoturki dali, če bi zdaj bilo tako panislamsko gibanje! Toda kalif ne more toliko, kakor bi Mladoturki radi imeli. In niti Viljem in njegovi agenti, ki so potrošili miljone, da bi podžgali "sveto vojno" vseh Mohamedovih «ledhenikov, so ostali brez uspeha. Kakor kaže, prinaša Turčija v tej vojni ogromne žrtve, dobička pa ne bo imela nobenega.
MILICA ZOPER ÔTRAJKE.
mi zdi, da sem vedel že zdavnaj ... O. ne izginejo tako kmalu z obraza, tudi ne i % srca!... Ali tebi se podajo te tihe sence ..."
"Tudi meni bi se tožilo po domu!"
Cuiolknila sta, nekaj hladnega in neprijaznega j«' bilo med 11 jima. Mrzel je bil že večer, «fbo je bilo svetlejše, vse zvezde so bile užgane.
"Kdaj pojdešf"
"Kmalu. Zdi se mi, da bi šel najrajši še 110-
eoj..."
Vstala sta hkrati, napotila sta se počasi proti vasi. Roki je še ležala v roki. srce pa je bilo obema potrto in nezadovoljno.
4 Ne še nocoj, llauca, nocoj bi ne šel. Tako bi se od tebe ne mogel posloviti. Ne pojdem prej, dokler mi ne pogledaš veselo v obraz. J11 če hočeš, Hanca, pa ostanem tukaj, ne ganem se več nikamor: pa zbogom svet in ti sama mi boš vsa prihodnost in vsa čast !''
Hanca se je prestrašila.
"Kako govoriš, o Mate? Ti moraš strani, moraš daleč ... samo vrni se časih, morda samo za en dan ... Ne smeš nič poslušati, kaj govorim; saj si rekel sam, kako sem otroška in nespametna. Zelo te imam rada in zato so tako nespametne moje misli ... Daleč moraš, jaz pa ostanem v globeli in dolgčas mi bo po tebi ..."
"Ne pojdem za dolgo in kadar se vrnem po-slednjikrat. prfjdeš z mano ..."
tiovoril je s tujim, neodločnim glasom, llanei so se zdele njegove besede hladne, skoro zlovolj-ne iu ni ji bilo laže pri srcu .. . Komaj se je dalo misliti, ni se dalo izreči, kar je bilo globoko skrito; ali stalo je med njima, hodilo je z njima, vso pot. Roke so bile mrzle iu samo iz strahu se niso ločile, da bi se tudi koraki ne ločili za zmerom; v hladnem slovesu, brez besede...
Pot se je vzdignila, blizu je bila že vas. Eno samo okno se je svetilo iz teme; visoko nad vasjo jc ukal fant, zapel je pesem s pijanim glasom in zdramljena tišina je bila še samot ne j.s.i, oto.^nejša.
".hrtri, Hanca. bo vse drugače... Truden s< m nocoj od poti, tudi 1i*si trudna. Topleje bo jutri in svetleje ..."
Tolažil se je sam, npravicev.il se s tihim in obzirnim glasom.
"Kaj bi jutri?" je prašala Hanca mirno. Zdelo se ji j»' čudno da je govoril o dnevu, ki je daleč. o prihodnosii, ki je ni... Čemu izreči, kar je globokoskrito?"
"Tako ne. ne tako, Hanca !.,. Strah bi me bilo, da bi sc tak«» poslovila nocoj! Daj mi roko, pa na svidenje 1"
llanei je bilo mraz, ovila si je ruto tesno okoli vratu. Ponudila mu je desnico, roki sta se
(Konce z 2. strani.) nejši kakor deset praznorokih. En blaznež je te dni z dvema pištolama zaplenil cel parnik z vso posadko.
Kapitalisti se ne vdajajo iluzijam, ampak mislijo zelo stvarco. Popi bi ljudstvo radi zazibali v sanje, ali tudi delavstvo mora misliti stvarno.
Kongres je zopet enkrat pokazal delavstvu, kam p«*s taco moli. Cetiuli ni mog<*l sodrng London doseči, da bi bil njegov predlog sprejet, je vendar njegova zasluga ta, da je morala večina pokazati pravo barvo.
Sedaj jo j«' delavstvo videlo; na njem je sedaj, da spozna svojo nalogo, in ta jc: Pribaviti si moč za zmago in vsa sredstva uspešne moči. Kapitalizem si jo ustvarja na svoji strani, «lelav-atvo si jo mora ustvariti na svoji. Če jo bo imelo, se 11111 ni treba bati za zmago. -1-:-
dotcknili in sta se izpustili leno. Zavil je okoli ' plota, stopil j«* že 1111 klance.
"Jutri, Kanca 1"
"Jutri!"
Stala-g«' pred durmi in je gle«lala za njim. Vsa mirna je bila,"ker je vedela, da se je moralo zgoditi.... Daljna j«' pač njegova pot in visoka; kako bi jo mogel premeriti peš, z bosimi nogami in v tanki suknji? Sedel je na voz in zapokal j«> bič — pa jedrno čez. planino, v tuje kraje, kjer sije solne«*...
Hanca sc je čutila majhno in ubožno; pregrešna in ošabna sc ji jc zdela «'elo žalost, ki j«* je bilo srce polno ...
Nekdo j«* zaklieal na klancu.
"Mate! Mate!"
Opotekla se je senca od krčme.
"Mat« ! Prijatelj!"
Hanca je poslušala in je slišala od daleč smeh in glasen razgovor. Duri v krčmo so se ropotoma zaprle in glasovi so utihnili...
Zavzdihnila je, ustnice so se zgenile.
"Zbogom, ti dragi, neprijazni!" šla je po prstih skozi vežo, odpirala je duri narahlo in počasi, da bi ne zaškripale v tečajih. O-čc in mati sta sopla težko, zadehel zrak je bil v sobi. Na postelji je zašumelo, vzdignila se jc glava.
"K«»d si hodil, otrok ubogi?"
V sanjah je izpregovorila mati in njen glas je bil ves drugačen, ljubezniv in poln sočutja. Še težak vzdih in glava je legla 1111 blazino, prsi so sople enakomerno.
llanea je stala sredi sobe in bolest, skrbno hranjena, ponižno skrita, je dokipela «In roba ... Sla je v izbo z nerodnimi, omahujočimi koraki in ni napravila luči...
Poslušala je mati v rahlem spanju starke in je slišala stokajoč, tenak in ihteč glas otroka. Zge-nila je 7. rokami, da bi zibala, zibala majhno pisano zibko.
"Spančkaj, Hanca ... aja, t utaja l"
Otrok je bil nemiren, bolan, čelo je bilo na-brano v prezgodnje gube.
"Še boš trpelo, ne jokaj zdaj... aja tutaja !"
Otrok se ni dal utolažiti in ihtenje ni utihnilo ...
(Dalje prihodnjič.) *
lz St«»ckholma poročajo, da sc vrše po vseh večjih ruskih mestih veliki nemiri. V munieij-skih tovarnah v Petrogradn jc izbruhnil štrajk. Sodišče je obsoililo 15 demonstrantov na smrt.
A ko bi mogle redno prihajati resnične vesti čez mejo, ki izvedeli najbrže še več takega. Tudi na Ruakem je sedaj mnogo akrivnoatnega.
ADVRRTISKMKNT
Avstr. Slovensko
li. juuvarja
ZA PRVI MAJNIK.
Bol. Pod, Društvi
lakorportraaoM.fabruv* a tMt v drftavl Kuiu
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN 0BERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Podpred*. : JOHN UORSEK, Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERN8, Box 4, Breezy HiU, Mulbsrry, Kana Blagajnik: FRANK STARČlC,Box 24§., Mulbsrry, Kana Capisaikari LOUIS BRBZN1KAR, L. Box 33, FronUnae, Kua
NADZORNIKI: PONORAC JURÔE, Box 207 Rdley, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontsaae, Kaas. ANTON KOTZMAN, Froatsaac, Kana.
POROTNI ODBOR: J08IP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ÔETINA, Box 23, Franklin, Kana.
Pomožni odbor:
WILLIAM IfROMEK, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana. BprtjoMna pristojbina od 16. do 45 leta znsia $1.50.
Vai dopisi ae naj blagovslijo pošiljati, gi. tajnik*. ▼m d «dara e poéiljatvs pa fl. blagajnika.
Blokada pred sto leti.
Današnja svetovna borba na	od Francozov osvojenih pokraji-
rodov spominja v marsičem na	nah, je proglasil za vojne ujetni-
borbo narodov pred sto leti. Po-	ke.
sehno zanimiva pa je v svoji po-j /Začel sc je neizprosen boj na
dobnosti blokada Anglije pred	morju. Anglija je v odredbi z
100 leti.	dne 0. januarja 1807 prepoveda-!
Tudi pred sto leti oziroma se-	la vsem nevtralnim ladjam voziti;
daj že 120 leti je bila Anglija, ki	v kako francosko ali od Franco-j
je znala splesti ok(di Francije že-	zov podjarmljcno pristanišče, lezen obroč sovražnikov. Sama Ko se je Napoleon polastil mest
pa je prevzela vodstvo l>orbe na	llauze, je zaplenil vse tam se na-
morju s posebnim sredstvom svo-	hajajoče angleško blago, je vrste: z izstradanjem. Skušala Nato je Anglija proglasila Itlo-
je preprečiti vsak dovoz živeža v	kado tudi na rekah Weser. Ems
Franciwo in na ta način deželo iz-	in l^abo in je zaplenila vsako la-
stradati in omehčati do kapitula-	djo. ki je imela francoske listine.|
cije. Voditelja angleške politike	Nevtralnim državam je dovolila |
v tem času sta bila Pitt in Burke,	promet le z lastnimi naselbinami;
Vsled tega in ker so divjali po	ako pa bi prelomile blokado in
Franciji dolgoletni in krvavi boji	pristale na francosko pristanišče,
z notranjimi in zunanjimi sovraž-	bi morale plačati Angliji 25-od-
niki, je nastala na Francoskem	stotni davek.
občutna lakota. Povzročila je več Napoleon je odgovoril z dekre-
uporov proti takrat vladajočemu	tom, da bo zaplenil vse nevtral-
direktoriju. Ne samo civilno pre-	ne ladje, ki bi prelomile blokado
bivalstvo, tudi vojaštvo je bilo	Anglije ali ji plačale kak davek, j silno izstradano. Ko je Napoleon Zanimivo je, da so sc tej bloka-
prcvzel vodstvo francoske arma-	di Anglije sčasoma pridružile na
de v Italiji, je našel vojake svoje	francoski strani skoraj vse takrat-1
armade v naravnost obupnem sta-	ne evropske države: Pruska,Rusi-:
nju: že dolgo niso videli ne mesa	ja, Danska, Španska, Avstrija in
ne kruha; zaviti so bili v cunje in	Italija. Danska in Rusija sta na čevlje so imeli zvezane z vrvjo;foveril, ostale države so pa na ju-
konji so bilo tako izstradani, da	gU ovirale vsak promet z angleš-
niso mogli vleči kanonov.	kini blagom.
Napoleon je nagovoril te voja- Toda pred sto leti tehnika še ni j
ke: "Vojaki, goli ste in lačni; ve-	poznala takih bojnih sredstev,
liko se vam imamo zahvaliti, pa	kot jih imamo danes. Fulton je
ničesar vam ne moremo dati . . .	ravno nekako v tistih časih izna-Jaz vas pa hočem popeljati v naj- podmorski čoln in stavil svo-
bolj rodovitne ravnine sveta. Bo-	jn iznajdbo Franciji in pozneje
gate-pokrajine in velika mesta	Angliji na ponudbo; vendar brez
bodo padla v naše roke: tam bo-	ll8p(>ha; šele kasneje se je Ameri-
ste prišli do časti, slave in boga-	ka lotila njegove iznajdbe.
stva! ..." ^	Nastal je sčasoma proti tej blo- "Slovenski Trgovski Vestnik
Dasi so imeli Francozi napram	kadi splošen odpor in blokada je priobčuje sledeči članek:
sebi veliko premoč dobro preskrb-	OKtala brez pravega uspeha. Trgo-ljcne vojske, so vendar predrli so-osvojili bogate kra-
Sodrugi i
BUža se praznik zavednega delavskega ljudstva, svetovni praznik proletariats, prvi majuik. Ni ga praznika v koledarju, ki bi imel za delavstvo tako globok pomen kakor ta. Že sam na sebi je revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo delavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi koledar s svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi in državnimi prazniki sedanji družabni red, tako simbolizira praznovanje prvega majuika upor proti kapitalističnemu koledarju, in s tem upor proti kapitalističnemu "redu" samemu.
Praznik prvega majuika je določila tudi socialistična Jnternacionala, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana in onesnažena v prahu. Sami sebe varajo nazadnjaki, vladajoči mogotci in njih oprode, ki so tako kratkovidni, da jim {»ranijo mali dogodki spoznati .veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese pretori-atiskih klik in za interese določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni družbi in vsemu življenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo. AU rane, ki jih je vsekala Internacio-nali, dasi so skeleče in boleče, niso smrtue, kajti Internacionala je neumrjoča, dokler bo živelo človeštvo na zemlji.
Prvi majuik je pa praznik te Internacionale, in čimbolj se pehajo sovražniki, da hi jo spravili v grob, tem važnejša je naša naloga, da izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno neuinrjoč-nost.
Praznik prvega maja je pomenljiv, kadar so časi normalni; še'pomenljivejši je v dobi krize, v dobi najokrutnejših bojev, v dobi zgodovinske izkušnje.
Evropski mogoj^i so mislili, da uniči klanje narodov socvilizem. Ameriški mogotci špekuUra-jo kakor njih tovariši onkraj morja in računajo, da je opešan;.} evropskega proletariata tudi oslabitev ameriškega. Kapitalizem v tej deželi, ki ni bil nikdar rahločuten in mehke vtsti, je postal od izbruha evropske vojne še prevzetnejši in »>rovo-cira, kakor še nikdar prej. Tudi v Ameriki se razredni boji ne blaže, temveč postajajo ostrejši od leta do leta, od dne do dne.
Zato je potrebno, da se tudi tukaj delavstvo tesneje strne in poveča svojo moč.
Prvi majnik je dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima. takozvano spomladno parado. Brigadni general pride inspicirat, pregleduje posamezne oddelke in njih vaje, naposled "defilirajo" čete pred njim.
• Dne prvega majuika pregleduje zavedni pro-letariat sam svojo vojsko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so še mlačni, svoji; življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi majnik je agitatoričen dan delavske Internacionale; s praznovanjem tega dne vabimo v svoj zbor tovariše, k» spadajo vanj, pa so šc izven njega.
Prvi majnik se torej popolnoma razlikuje od vseh drugih praznikov; de^vstvo, ki ga praznuje, opravlja s tem veliko delo, pomaga jačati prole-tarsko armado in pripravlja tla socialistični zmagi, soc alistični bodočnosti človeštva.
V tom zmishi bo tudi "Proletarec" ta dan po stari navadi izpolnil svojo dolžnost. Kakor druga leta izide tudi letos za prvi majnik
slavnostna izdaja
•našega lista, in aicer bo to zadnja predmajska številka, ki bo izšla dne 27. aprila, zato da jo imajo odjemalci do L maja lahko že povsod v rokah.
Naši stari čitatelji vedo, da sta uredništvo in upravništvo vedno skrbela, da ustreže majska številka v čim večji meri čitateljem. Tudi letošnja izdaja — to lahko obljubimo — ne zaostane za prejšnjimi; kar bo v naših močeh, se potrudimo, da še bolj zadovoljimo čitatelje s čtivom in z ilustracijami in z vso uredbo.
Velikost izdaje je odvisna od naročil, ki jih dobimo. Na vsak način bo majska številka obilnejša in bogatejša od navadnih, če dobimo pravočasno zadostna naročila, bo
tiskana na 16 straneh.
Cesar-pa ne moreta storiti upravništvo in u-reduištvo sama, je agitacija za raz peč a vanje te sUtvnostne izdaje. To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je hoj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, da se čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in probuji našega delavstva.
Upravništvo računa, da izide slavnostne številke proletariata
najmanje 16,000 iztisov.
To se lahko doseže, ako se vsi sodrugi lotijo agitacije. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatelji veseli.
"Proletarec" bo prinesel izbrano čtivo in bo bogato ilustrovan. Čtivo bo skozinskoz agita-toričuo in lahko umljivo.
Odbo. je za majniško izdajo določil znižane cene:
Posamezen iztis stane 5<
metrov Širokem Kosovem polju, ki je zlasti pšenice bogato. Tudi pokrajina Metohija Prizrca prideluje veliko koruze koruze in žita.
Najrevnejša pokrajina Nove Srbije, kjer se poljedelstvo skoro nič ne izvršuje, je bivši sandžak Novi pazar. Prebivalstvo se peča z živinorejo. Ovce so velike in lepe, rogata živina majhna in manj vredna.
10
25 50 75 100
iztisov
.45 . 1.00 . 1.85 . 2.50 . 3.25
200 3(H) 400 500 1000
iztisov
Sod.ligi! Imejte pred očmi, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega ccrkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na de'o in gotovo doseže-te uspeh.
Izpolnite in izrežite ta kuptm, ter ga nam pošljite!
- Kako je na fronti.
Ameriški časnikar John B Brown, ki je bil prej član uredništva pri listu "Los Angeles Examiner", je poslal, svoje mu prijatelju O. Stevensu v San Antonio, Texas, pismo izpred Verduna, kjer je bil ranjen kot francoski vojak. V tem pistnu pravi :
Sam pekel ni mogel poroditi nič hujšega, kot so nemški napadi. Tudi če bi živel sto let, bi mi bilo ime Verdun neprestano na mislih. Kadarkoli se bom spomnil grozovitosti in groznih prizorov, ki so se odigravali v tej o-kolici, se bom stresel po vsem telesu. Natančno ti ne moreni pisati. Menda ni nihče zmožen, da bi že sedaj vsaj približno opisal to grozno klanje. Zemlja se je tresla pod mojimi nogami, pokanje granat je bilo tako strašno, da tovariš ni mogel razumeti tovariša. Kjer je bila včeraj vas, je danes kup razvalin, kjer je bila včeraj lepi pokrajina, leže danes kupi mrtvecev. Ko so me z ambulantnim vozom odpeljali z boji-jšča, smo se vozili ure in ure mimo samih mrtvecev. Poti ni bilo nobene, vozili smo sc po krvavih sledeh. V vozu je bilo prostora za štiri osebe, toda ko smo dospeli na cilj, je bilo v vozu štirikrat toliko ranjencev. Bog daj, da bi naše ljudstvo onkraj oceana nikdar kaj takega ne doživelo. Še sedaj, ko sem v bolnišnici na varnem. mi zveni po ušesih pretresljivo kričanje ranjencev, šc zdaj slišim polglasne vzdihe smrtno-nevarno ranjenih..Pred očmi se mi neprestano krvavi telesni deli, na-kaženi obrazi in kri, sama kri.
Upravništvu "PROLETARCA
400$ W. 31st SI., Chicago, III.

za
Pošiljam........dol.........cent.
..............iztisov majske številke
"Proletarca".
Pošljite na naslov:
Imj...............................
Ulica.............................
Mesto in država....................
Novi francoski aeropiani.
Vzrok, da se Francozom v Parizu ni treba skrivati pod okriljem teme, kakor v Londonu Angležem in da Nemci rajši napadajo s svojimi Zcppelini in aeropiani oddal-ljeni London, kakor pa primeroma bližji Pariz, je baje iskati v dejstvu, da imajo Francozi zdaj velikanske in silne aeroplane, ki so podobni velikim srebrnim ribam in iz katerih opazovalec lahko strelja v katerikoli smeri. S tal sc lahko dvignil tak ptič z ve-» likaiLsko hitrico ter se potem dvi-ag z brzino nekaj sto čevljev v minuti. Najbolje služijo baje eno-krilniki.
Čudno sc nam zdi pri tem le to: Francozi in Angleži so zavezniki. Vsem mora biti torej enako ležeče na tem, da zmagajo vsi. Ce imajo torej Francozi tako izvrstno o-
zelo bogata žita. zlasti pa tobaka, pridelek, ki se kult i vira radi opi-1 hrainhno sredstvo, zakaj ga niso sočivja in sadja, in kljub po- ja, toda se tudi kot makovo seme.¡dali tudi Angležem? Sicer so pa

Nova Srbija in njen gospodarski pomen.
Ozemlje, ki so ga dobili Srbi po manjkanju prometnih sredstev V letu 11)05 in 11)06 se je na trgu kljub temu pred kratkim nemški vina je našla vkljub splošni zapr- balkanskih vojnah v bukareškem precej pridelkov izvaža zlasti v Kumanovcm pečalo okrog 28,- letalci napadli tudi francoska nie-vražne čete, osvojili bogato kra- t i j i pota, «la se je dalje razvijala. mir„ S(1 označuje pod skupnim itudi živina in živalski produkti, j 000 ok (1 oka je 1.2f kg) opija in sta. med njimi Pariz.
je, dobili živeža in obleke in o- .<'v,.telo je posebno tihotapstvo.-— ¡mr„'om \ova Srbija, toda Srhi Skupni izvoz je znašal v letu 240,000 ok maka. Od žitnih vrst je|	_
hrezuspešili angleško blokado.Na Zla>ti (irki in Amerikanei so samj s() ¡IIH,nova|j to ozemlje Sta- okrog 30 miljonov dinarjev. Kot zastopana znatno pšenica. Znatnoi Prva vlita hiša na ]
znotraj so se istočasno s posebno vnemo lotili poljedelstva in obrti, da so doma pridelali vse potrebno.
Angleška blokada vsled tega ni dosegla pred 120 leti nameravanega uspeha.
Ko je Napoleon podjarmil večji del Evrope, se je tudi napram Angliji obrnil list. Dne 21. novembra 1806 je izdal v Berlinu dekret, s katerim je napovedal Angliji blokado. I*rcpovcdal je vsako trgovino, vsak promet, celo dopisovanje z Anglijo; zaplenil je vso lastnino angleških podanikov in vse blago, ki je prišlo iz Anglije ali njenih kolonij; vse Angleže, ki so se nahajali na Francoskem ali
Ije Sta okrog .'{t) miljonov dinarjev. Kot	za lopami znatno pšenica, /maino	prva vlita hiša na Francoskem,
vz« trževa ti obojestranski promet I ro Srbijo in srbsko Macedonijo. glav»i izvozni predmeti pridejo v	je tudi sočivno vrtnarstvo iu sad	Kakor je že več let znano, jc a-
kljub blokiranju pristanišč.	K Stari Srhijj spa(jai veg vi|aJpostev: žito v vrednosti 1,.">00,000	jereja. Živinoreja, zlasti ovce, ko-; mori^ki iznajditelj Edison prvi
- ' ' prašiči, ki se jih je radi	sproži| m\w\f (la unj Ne hiše vli-
W - smr,° rn,m' <loi,rn	vale iz betona. Te vlite hiše ima-
vse kolonialno blago za angleško vo) ¡"n Soluna (—Saloniki" okraji 1650,000 dinarjev, tobak 6,000,000	zastopana. Hribovje okrog mesta	to pr(,(jnostf {\i{ so jako {točeni
in ga obdavčil s 50-ndstnuim ta- |Wmn jjH. Vele« in NcirotinL Ime i dinarjev, opij iu mak 7,200,(HM)	j,. , gozdovi ohraščeiio. Ena naj-	in (|}l s<> ,ahko z^ra(|(. v najkraj-
Za prodali
imamo še 75 '•Ameriških Družinskih Koledar |a". Cena za komad 40c.
Lahko se pošlje v poštnih znamkah na
Proletarec— 4008 W. 31 st St. Chicago, III.
Napram temu se je Napoleon jet Kosovo, severni deli vilajcts dinarjev, sadje in sočivje (zlasti	ze, pa tudi
>oril na ta način, da je proglasil i |jjtoj j (^Monastir, okraj Koče* i grozdje) 3,600.000 dinarjev, riž	Turkov ni
,se kolonialno blago za angleško V()\ ¡'n Soluna (_Saloniki, okraji 650,000 dinarjev, tobak 6,(KM),000	zastopana.
ii ga olnlavčil s 50-ndstonim ta- Rogumila, Veles ili Ncgotin). Ime! dinarjev, opij iu mak 7,200,000	je z gozde
kozvanim kontinentalnim dav- stara Srbija ima predvsem zgodo- dinarjev, svilene surovine 3 mil-	rodov itnejših pokrajin Nove Srbi- go||| -rtS1J Kakor poroča list
kom. Kasneje je odredil celo se- vi|1Nki |MMM(,„ kot spomjn najzna- j joric, kože, usnje, kožuhovina 2,- j	je je 50 kilometrov dolgo in 30 ki^-j „Matin", delajo v Saint Denisu,
ž i ga nje iu uničenje angleškega „„.„¡trjšega srbskega kralja Ste-1 500,000. volna pol miljona, živali,	lomet rov široko Ovčje polje s plo- L, j(|j;ini |»«riza, prve poizkuse, da
blaga.	fnll8 Dušana iz 14. stoletja, ki je zlasti ovce 2 miljona iu različni	skvo 14,000 kilometrov. (¡lavni ^ poHtavi|i ta|<0 viito hišo. V A-
Vendar ni vse to imelo prave-, to ozemlje pridružil Srbiji. Prebi- drugi predmeti 1 in pol miljona	pridelki so mak in pšenica, pa tu
ga uspeha. Trgovina se je kljub valstvo, ki šteje okrog 2 miljona dinarjev. Odjemalka žita je naj	di ječmen in oves. Tu vzrejenc ov
temu razvijala naprej iu lunlila duš, se peča pretežno s poljedcl j v'eč Turčija, opij se izvaža v Ma-	ec so vsled tlolgc in goste volne po svoja pota, «lokler se ni list zgo- stvom in živinorejo. Obrt in iiidu-|!° Azijo, Nemčijo iu Ameriko, to- ,„ ^„Ikauu znamenite. Naj-
oja pot
dovine zasukal, «la je postal Napoleon zopet osamljen, ponižan in potlačen iu je prostost mednarodne trgovine zopet vzcvetela.
Zamorci v francoski armadi.
V francoski armadi služi že sedaj precej zamorcev in seveda mora francoska vlada tudi rodbi-
strija sta le v mali meri zastopa- ^ v Nemčijo. Avstro-Ogrsko, A-na v mestih. Najštevilnejše so us- meriko in Italijo, kože in kožuho-njarije in krznarije, ki jih jc vi vino jc jemala skoro izključno Av-
Prizrenu 30, v Bitolju 27, v Štipu «tro-Ogrska, sadje 30, v Prilepil 15 iu tudi v drugih Carigrad. V Avstr.
meriki to menda ne gre, ker ne bi odpadali kontraktorjeiu tako veliki profit i.
če hočeš
rodovitnejši kraj vsega ozemlja je I Spoznaj socializem, okolica Kočaii, kjer so na več ti ¡govoriti o njem. soč hektarjev riževa polja razpro	|,i sl vsakdo lahko prikrojil
strta, ki dajejo imeniten riž. Kol „ocializem po svoje, ne bi moglo bogato sadja je imenovati Krivo no|,rm» socialistične stranke.
Palanko, kj« r rastejo češpljc in j-----—-—-
jabolka. Najslavnejši vinorodni kraj je okolica Tikveša iu Rajaea, ki prideluje letno 40,00(1 metrskih stotov grozdja in se povečini iz-so važa. Poleg tega se tu kultivirav
Srbija, OVCC
pn 1.» iu tudi v (iruginr	* ' -.«ro (»grško je slo
krajih. V Bitolju in Kavadarju »»Ing«» Srbijo po suhem, v vse obstoje parni mlini in jc tudi ne- druge deželo čez Solun, s katerim kaj mlinov na benzinove motorje; veže deželo železniška proga, /e-največkrat se pa žito melje v na lezniška mreža ima le 3H7 kilo-
nam črnih vojakov dajati podpo-1 va<luih vodnih mlinih. Tudi olj-, »netrov dolžine.	_
rc,1rakor jih dobivajo rodbine bc- nate prešc so v deželi, toda le v Različne kmetijske kulture so lih vojakov. Toda s podporami Vcleau in Štipu s strojnim obra razdeljene na po<titmezne pokraji-1 mak, janež, sezam in bombaž. Kot. za rodbine črnili vojakov je na- tom. Največje industrijsko pod-j ne, rečne doline in globine. Skoro lina okrog («cvgelija je središče stal velik križ, ker.se zamorci ne j».tj«- je žaga v Mitrovici, ki raz- ob vsaki reki se dobijo posebni sviloreje, pa tudi mak, sezam, to-zadovoljujejo z eno ženo, ampak polaga tudi z industrijsko železni pridclkiž ki jih pri drugih sploh ha k in bombaž se tu prideluje. Vi jih imajo po pet. in šest in včasi co, dolgo 1!) kilometrov.	ni ali le v mali meri. Skoro v vseli nogradi niso redki, (ilobina Bito-
še več. Po postavi je v Afriki do- Vsled klimatienih razmer iu ro- krajin Nove Srbije se dobi kom- 1 ja je prava žitniea Maeedonske. voljeno mnogoženstvo, ali vzlie dovitnosti bi to ozemlje lahko ve- za in tudi sadje je splošno razšir Glavni pridelki so pšenica in koru-teniu je francoska vlada odločila, liko več produciralo v kmetijstvu, jeno. Najrodovitnejši kraji so: za, ki se predajo v Solunu. V soda dobe vse žene, kar jih ima za- če hi se to bolj dvignilo. Od 3,- okrog Skoplja, kjer prevladujeta sedstvu okrog Prilepa prednači morski vojak, b' toliko podpore, 800,000 ha jc rodovitnih 1,151,- mak in tobak. Dobro zastopan je tobak in opij. Tu se letno izdeluje
. .	-i	.m. .	• J	t. I.I..1- a.. I! 1__• I........1 J- ____* ____ ...K.	I KUlIliUI btrvl.ob.. i» 1/1 lUIII
kolikor edina žena belega vojaka. 481 ha. v resnici se pa obdeluje tudi lan in konoplja, potem sadje. 80 do 100,000 o ktobaka in 10,000 češ. le vse žene zamorskef ka skupaj ¿majo isto prav kor
češ. le vse žene zamorskega voja- komaj polovica te ploskve. Kljub Po gričih je mnogo vinogradov, ok opija ter proda na trgu v Pri-iftiajo isto pravico, ka- primitivnemu načinu obdelovanja ki dajejo izvrstno grozdje; vina lepit. Veliko pšenieejn koruze se kor edina Fena. ki jo inia Indi vo-iin popolnega nedostajanja siste sc malo prideluje. Tudi okrog Ku-
matičnega sadjerejstva je dežela! manova jc mak glavni kmetijski
prideluje tudi okrog Tetova ter nav 84 kilometrov dolgem in 14 kilo-
Posebej tiskanih
imamo 4000 Spomenic, katero je odposlal gl. odbor J. S. Z. ameriškemu kongresu v Wash ington, D. C. Cene so sledeče:
Za	1000
Za	500
Za	250
Za	100
....•••••. $2.80
.......... 1.50
..........1.00
.......... 0.75
Pri tein je poštnina žc všteta.
PROLETAREC
4008 West 31sl Slreel
Chicago, 111.
PROLETAREC tvm Ieže6e»1,118e p°v,Kiig"* *top
nja ameriške izobrazbe, I»» kmalu
LIST ZA INTIKK'il DELAVSKEGA
L.UD'1 IVA.
IZHAJA VS I III TOREK.
— Lastnik tu udajatilji —-
ÜHfotlountki dolin ki tiskcvRB diuibi v .hiei|«, Illinois.
Villa in Wall Street.
Naroiuina: Za Arr, rtko $2.00 za celo letu, $1.00 ta pol leta. Za Kvropo $2.60 sa celo leto, $1.25 sa g 1 I. ta
Oglasi po dogovoru. Prs spremembi bivalHČa je poleg novega naznaniti. __tudi stari naslov.
Glaalla iloTMik« •rgaaUactia Jtifoal. — Ncltliitiirt svata v Amariki. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati
predsedniku družbe Ivan Molaku, 4008 W«it 31. Straat, _ Chicago, III.__
PROLETARIAN
Owaad and put II»Kad cmy Tuaaday ky
South Slavic Worlmen's Pubishing Compiny
Chicago. IJIinui.
i ----- "'■
Subscription ra ea: United States and Canada, $2.00 u year, $1.C0 for half ▼ear. Foreign iountrits $2.60 a year, $1.26 for half year.	-:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
4tM W. SI. STREET. CHICAGO ILLINOIS
NASELJENlSKI ZAKON.
IV je o: talo v Ameriki še kaj zmisla za svobodo, ki je nekdaj veudar živel in zmagoval v tej deželi, tedaj bi bil zadnji čas, da bi stopili na noge tisti, ki so si ga še ohranili. Kajti očitno je, da se širi reakcija kakor umazan vele-tok izza močnega, dolgega dežja po plani krajini. Ne na enem. temveč na vsakem polju gre na-zadnjaštvo v klasje. Med drugimi deželami je Amerika nekdaj res smela šteti za -svobodno, seveda za relativno svobodno, kolikor je to v razmerah, ki ne dopuščajo popoldne svobode, sploh mogoče. Sedaj pa se dviga črn val, ki raste in raste in preplavlja vso deželo in grozi, da pogoltne vse. kar je dajalo Ameriki še količkaj prednosti pred drugimi deželami.
Naraščanje reakcije opazujemo tudi v kongresu. Ne edino, toda zelo značilno znamenje tega na* zadnjaštva je postopanje zveznega zakonodajst va v vprašanju na aeljevanja. Nekoliko takih junakov, ki so hoteli omejiti p r i t r»k ljudi je bilo v Ameriki vedno. Marsikdo si je domišljal, da je potrebovala dežela ravno še njega ko je bil on tukaj, bi se moral pa zgraditi kar kitajski zid, kajti poslej ni bilo na svetu nikogar več, ki bi bil vreden, tla ga nosijo ameriška tla in ki i>i ga Amerika mogla potrebovati. Ljudje, Ui se jim je evropski prah še držal čevljev, so nenadoma postali ameriški .šovinisti in so prezirali vse, kar je bilo onkraj slane vode.
Ali v č ji si so bili to le posamezniki. Tudi Hativistična ošabnost včasi ni imela velikega pomena Klici po omejitvi priseljevanja s« lahko glasno odmevali, ali zamre-ti so morali vendar kakor grom v puščavi, ker so bili praktično ne-zmiselni. Kdor j»' mislil, da bodo ljudje bogatejši, če jih bo malo iu se bo zemlja delila med majhno število, ga je resnično življenje kmalu poučilo, da je taka teorija zelo naivna; kajti tudi zemlja dobi pravo vrednost štde z delom, 'lil ravno obdelovanje zemlje je rodilo celo nasilno importiranje delavskih moči, zamorskih sužnjev iz Afrike.
Še manj kot poljedelstvo pa je mogla izhajati brez rok tista panoga, ki je v naši dobi glavni vir bogastva, namreč industrija. Vsak zaposleni delavce ustvarja kapitalistom profit; čim več delavcev, tem večji je torej kapitalistični dobiček.
Toda polagoma se je to izpre-menilo. Že nekaj let ima kongres neprenehoma naseljciiiško vprašanje na dnevnem redu. Prvotne določbe o naseljevanju so se že poostrile,^oda vendar ne še toliko. da bi bili nazadujaki že zadovoljni.
Lani je predsednik Wilson ve-tiral zakon, ki je zahteval tako zvano inteligenčno izkušnjo, oziroma znanje čitanja in pisanja. Letos se jo ta predlog zopet pojavil, in zbornica poslancev je dne 110. marca sprejela Burnettov načrt z 2H4 glasovi proti 107.
Človek bi mislil, da so sami prijatelji omike in napredka, ki so glasovali za famozui načrt. Ali komur bi se res zdelo kaj takega, bo 'unalu ozdravljen, če pogleda sta; stiko domačih analfabetov v Ameriki, zlasti v južnih državah, kamor se pritok naseljencev naj-manje obrača. Komur je res na
lahko spoznal, da je treba za to povsem drugih sredstev.
( V bi Burnettov predlog res po-I stal zakon, bi točka o nepismenih dosegla le to, da marsikomu, ki si je tukaj napravil dom, ne bi bilo mogoče vzeti sem svojih staršev, ker je v njihovih letih prepozno, da bi se ličili še citati in pisati. Mladi ljudje, med katerimi pa tudi v Kvropi ni kdove koliko auallabetov, bi, če jim je mnogo ležeče na tem, da pridejo v Aine-I riko, že našli pot, da bi se toliko naučili, kolikor je ravno za skušnji» potrebno. Nihče pa ne more trditi ,da bi bilo tako znanje res-ničuo kaj vredno. Kdor se ne uči citati in pisati zato, da bo znal citati in pisati, ampak le zato, da ga puste z Kil in Islanda dalje, ne bo : vedel s teiu po sili pridobljenim znanjem v deželi kaj začeti, iu bo prav toliko vreden kolikor pravi j analiabet.
Ali pravi duh Buruettovega predloga odseva še matije iz tej določbe, bolj p.i iz one, ki omenja izjemo. Tudi nepismenim ljudem | naj bi bilo po tem načrtu dovolje-j no izkrcanje v Ameriki, če so se umaknili verskemu preganjanju.1 I Bilo bi lepo. da ima Onih 2S4 poslancev, ki so glasovali za načrt, vsaj toliko sprevidnosti, da ne zapirajo vrat preganjanim; bilo bi lepo, če ne bi bili pozabili rabilo i na tiste preganjance, ki so naj.-' bolj potrebni zavetišča. Niti z c no besedo ne omenja Burnettova predloga ljudi, ki so preganjani iz političnih razlogov.
In vendar igra to veliko večjo vlogo kakor verski progoui. Iu ravno v sedanjem času bi se lahko zgodilo, da vrže ta kongresna oz kos rč n ost celo trumo ljudi v nesrečo.
Ne vemo še, kako se bo končala sedanja vojna, in vsakdo, kdor ne sliši trave-ras ti, mora priznati, da se ne more prerokovati. Toda vzemimo slučaj, ki je eventualno mogoč, za primer. Iz Bosne in Hercegovine j»' muogo mnogo ljudi pobegnilo, ker niso imeli želje po vislicah, kamor je spravilo člo J veka lahko že dejstvo, da je bil Srb ali pa, da je prej kdaj na glas kritiziral 'kulturno delo' Avstrije. 1/. (¡alicijc in Bukovinc je pobegnilo mnogo Poljakov, menda šc več Rusinov, i/. ISfdelja in z 0-grškega dosti Kuinunov. Večini je vlada konfiscirala imetje, če so ga kaj zapustili; mnogo jih je obsojenih na smrt. Kaj bo s Srbijo, *«* ne vedno. Ali naj bo karkoli; če si ohrani Avstrija po vojni obstanek in status quo ante, se ti begunci ne morejo vrniti domov. (V najdejo eksistenco v Srbiji, na Iiumun»kem itd., je še veliko vprašanje. In če je ne najdejo, je bila doslej Amerika njih upanje.
Med njimi so pa tudi nepismeni, in sedanji vojni časi niso naj-pripravnejši za pouk odraslih ljudi v čitanju in pisanju. Amerika je bila doslej azil za politično preganjane ljudi. Burnettov načrt hoče napraviti križ čez politično azilno pravo. A ko ima kdo sitnosti, ker moli očenaš na poseben način, ali pa ker dela kri/, z enim samim prstom, nit dovolijo ameriški očetje domovine, da pride sem. tudi če ne zna podpisati svojega imena. Kdor bi.se rad* umaknil rablju, ki mu pripravlja vrv zaradi njegovega političnega mišljenja, se ne sme s svojo nogo dotakniti ameriških tal.
V Zetlinjenih državah je splavalo vsled razvoja kapitalizma marsikaj svobodnega po vodi. Taki reakcionarni naskoki, kakršni so prohibicija in liurnettov aten-! tat na politično azilno pravo, pa niso nikakršne naravne posledice kapitalizma, ampak kažejo, da se razvija razun pritiskov, ki se lah j ko razlagajo z gospodarskimi in-1 i teresi vladajočega razreda, sej i druga reakcija, ki ima svoj vir v kulturno moralni hinavščini.
Duh, ki preveva te načrte in zakone, je nevarnejši od zakonov samih. To je pravi duh jezuitiz tna, čigar torišče ui le katoliška cerkev, ampak l<T zna oblačiti vsak ofrnut brez razlike vere, ki zna oblačiti tudi salonski frak in tudi delavsko bluzo, iu če so zane-i mati boj proti njemu, dokler je še čas, se bo tako utrdil, da bo pozneje liorba proti njemu prav tako težka kakor v najbolj nazadnjaških deželah Kvrope in A zije.
Lani je Wilson še vetiral podoben zakon, t hI lani pa se je \Vil son v marsičem ižpremcnil. Videli bomo, če je tudi že pozabil, kako je še pred enim letom znal nagla j šati "prave ameriške tradicije,"I
Ameriške čete so v Mehiki. Le da vjaiuejo baudita Villo, ko tam. Vjcti roparja je takorekoč žandarska naloga. Ali žc danes je ta ekspedieija prav podobna mali vojni. Ko je šla Avstrija okupirat Bosno iu Hercegovino, je dejal stari An-drassy, da bo zadostovala « na kompanijn z vojaški» hando. Filipovi«'* je bil drugega mnenja. I)i-vizijo za divizijo j«' morala pošiljati Avstrija dol, preden je strla odpor vstašev, ki nis«» imeli nobene regularne armade in niti modernega orožja ne.
Tako nekako izgleda tudi sedaj v Mehiki. Z«*-dinjciie države pošiljajo ž«' četo za četo čez mejo iu nihče še ne ve, kdaj b«i dovolj. Neskončne težavi' so z aprovizacijo vojske, in neprenehoma groze komplikacije, ki uas nenadoma lahko zapletejo v resnično vojno.
To je seveda tist«», česar si uajtopleje želi g«»-tova skupina kapitalistov. Pač ne vsi ameriški kapitalisti. Kajti nekateri izmed njih so tako interesirani v evropski vojni, da jim je vsa mehiška afera zoprna, ker ovira njihove kupčije z zavezniki. Zato je pa druga skupina tem bolj živahna.
Naglašali smo že nekolikokrat, da tudi sedanja ekspedieija ni tako nedolžna reč, kakor s«1 ztli naivnežem na prvi pogled. Se danes nismo izvedeli, kako j«4 bil«» sploh mogočo, da se je izvršil napad na Columbus in da s«» handiti p«» mestu «lol-g(» po/, i ga 1 i iu morili, preden so se sploh vojaki spoprijeli z njimi, dasi je bila v mestu posadka. Š«> danes ni pojasnjeno, kaj j«' «lelala ta gartiizija» da ni aboslutno ničesar opazila <» hližanju iu prihodu roparske čete, ki je na (Misled štela vendar petsto iu«»ž. Pol bataljona s«' v«'u«lar ne more vtihotapiti v mesto kakor par miši, Glavni davkar pravi, da j«- meja tako zastra/.cna, da se ne more uiti ena puška | retihotapiti čeznjo; kakšen čudež s«' j«» torej moral zgoditi, «la jo j«- moglo prestopiti kar petsto mož s puškami, revolverji i. t. d. T
Izrekli smo tudi skromno mnenje, da so bili že na napadu na Columbus interesirani gotovi krogi v Ameriki. Knako uiinnjc so izrekali tudi drugi socialisti, med njimi predsedniški kandidat Benson. Iti sedaj se j«' «oglasil z enakim mišlje-njem sodrufi, ki j«» posebno dober poznavalec mehiških razmer, sodrug Kdgar Pinclion, znani avtor knjige "Mehišk«» ljudstvo in njega borba za neodvisnost . V m u vorškeni socialističnem "Cal-lu" piše:
"Wall Street j«' zasnoval Villov napad iu ga I lačal. Ameriški bogataši, ki imajo v Mehiki zem-Ijo, rudniške pravice in druge naprave, bi vse izgubili. če bi uspela sedanja vlada v Mehiki, ki hoc«» povrniti zemljo in njena bogastva v s«* mu mehiškemu prebivalstvu ob enakih pogojih. Ti ameriški bogataši - monopolisti imajo sedaj eno satno sredstvo.t l>;t izsilijo anieriško intcrveneijo v Mehiki, «la porušijo"sedaj priljubljeno vlado v Mehiki ter zopet ustanovo novo vlado, ki bi tujcem dajala prednosti pod atneršku zadavo ter bi ime-la podpor«» ameriške armade!
Da bi dosegli to. s«» s«» posluževali kapitalisti vseh inogo ih sredstev iti kot zadnje smo «lo-živeli Villov napad na Columbus kur j«- obupna zvijača pretkane pohlepnosti.
Villova nevednost, njegova neverjetna pre-drznost iu energija ga je že prav o«l začetka usposobila za najizvrstnejše orodje. Wall Streetn v New Vorku in njegovih sebičnih namenov. Ž«' dolgo predeli se j«- Villa spri s Carranzo. so ga noč in dan oblegali razni agenti teh ameriških "interes«» v". Hvalili s«» ga na vse kriplje, hranili njegovi» slavohlcpje z neiskrenimi hc.scilami in mu plačevali veliko denarja, dočinj zahteva ravno o-noi Časopisje, ki ga j«* imenoval«» teilaj edinega močnega moža v Mehiki, zdaj njegovo kri in glavo.
Toda Mehikanci so s.- sčasoma spametovali ter se malo zmenijo za svoje voditelje. Oni hočejo zemlji». Čim s«» začeli sumiti, «la Villa ni iskren, so ga zapustili ter ;>«• zatekli h Carranzi. - Po-skušana protirevolueija * i i uspela. ker je manjkalo mož. Denarja pa so imeli revolucionarji vedno dovolj in še preostajalo jim ga j«'. Wall Street je izpremciiil svojo taktik«». Najprej j»' prišel na-pad pri Santa Vsabel v Mehiki, kjer je bih» ubitih nekaj ameriških državljanov, in omenjeno časo-plsje j«' takoj dvignilo silen vriše in j«' z debelim tiskom hujskalo ljudi na Mehiko. Toda še vedno je ostalo ameriški» ljudstvo mirno in vlada se ni dala zapeljati. Ker to vse ni pomagalo, so ukazali n-meriški finančniki Villi, naj napade ameriško o-zcniljc, naj pobije nekaj Amerikaneev na njiho-vem ozemlju, in vojak«- v vojaški uniformi.
Praktičen tolstojanizem..
Tolstega nazori, zlasti njegove misli «> človc-ški družbi, so si pridobile nc.broj pristašev. Da pa dokažejo tudi život vorno moč jasnopoljanske-ga moilreca, j«' sklenilo več njegovih pristašev, da ustanove celo naselbino ter jo urede popolnoma po njegovih načelih. Izbrali so v ta namen kavkaško mestec«' Krinjeeo pri Oelendžiku. Vsi člani vi» morali opravljati telesna dela. ker t«» «»«lini ljudi ter krepi bratsko razmerje; zasebna last j«> bila prepovedana, delo se ui plačevalo, al kohollie pijač«' so bil«' «strogo...pri*pov«*tlanc it«l. Toda nova naselbina j«» I«» ¡znova potrdila staro resnico "grau ist ali«* Theorie". Naseljenci, večinoma Ijmlje iz izi»bražcnih krogov, nis«» zmagovali težkih del, ki so jim bila naložena. Stroški so bili velikanski, pokrivati no jih pa smeli po naukih Tolstega I«' z izkupičkom iz prirodtiin; k«-r pa t<» ni več zadoščalo, so s«» začeli pečati z vino-gratlstvnm t«»r prodajati \ino, s čimer s«» prekršili že cileu osnovni zakon, pregrešili s«» se zoper zdržnost. Ostalo pa ui sam«» pri tem "grehu , kopičiti so jih morali «lnrg«'ga na drugega, «la so mogli shajati; ali š<* obstoji naselbina ali ne, ni znano, zadela jo je skoro gotovo ista usoda kot razne komunistične državice v deželi tostran A-tlantskega oecaaa.
Ali h«» učinkovala ta zvijača? To je edino vprašanje, ki beli glave zdaj ljudem, ki so gospodarji na Wall Streetu. Kdo pa j«« Wall Stfeetf Wall Street j«* skupina Ijtuli, ki poseduj«* večino zemlje, rudnikov iu tovarn v Združenih državah. K«l<» pa se zanima uajb«»lj za mehiške rudnike, zemljo in pravico izkoriščanja ! Kateri veliki časopisi imajo v Mehiki velikanske farme in posestva? Odgovorite na ta vprašanja iu dobili boste jasen odgovor, kdo je kriv smrti nekaterih ameriških vojakov v mestu Columbus in kil«» j«* hotel, tla bi jih padlo še nekaj več. *
•	C'	a •	a
More Ii Wilson t«» preprečiti? Intervencija bi pomenila zagotovitev lastninske pravic«» ameriških bogatašev v Mehiki in pa uničenje in brez-uspešnost vs«* borbe, ki s«» j«» vodili Mehikanci sto let za svoje pravice na svoji zemlji.
(V ne I»«» intervencije, ponu-ni to, «la bo o«lsl«'j vsak .Mchikhncc ali tuj«'«* upravičen v Mehiki «lo dvanajst akrov zemlje v predmestjih ali pa osemdeset akrov na deželi, katere z«'iiilj«' pa tic l»o smel niti prodati, niti zastaviti ali Vajeti, temveč jo-bo f inel uporabljati le za sebe samega iu j«» zapustiti svojem dedičem. To pomeni tudi prosto*vzgojo, oi*-ganiza«'ijo delavstva, dobre plače, vladno lastnino vseh železnic in hrzojavov.	,
Mehikanci imajo za seboj dolgo «lobo žalostne zgodovine. Zdaj k«» s«» zmagali preprosti Mehikanci, ki ko jih že toliko čaaa izkoriščali tujci, zdaj je prišel "Villov napad". Ali naj bo zdaj odtegnjena časa svobode in neodvisnosti o«l ust onim, ki so se za neodvisnost tako dolgo in tako hrabr«» borili!
Leta 1810 so se mehiški peoni (kmetje) prvič uprli v vstaji. Mehiški bogataši so takrat poklicali na pomoč Špance. Cpor ji* zadušilo 100,(MM) španskih vojakov. Leta 1S24 so se zopet uprli in Mehika j«* postala neodvisna. A zop«*t so bogataši in lastniki mehiške zemlje poklicali na pomoč Spane«* in revolucija ni rodila zaželjenih sadov. Leta 18.15. s«» s«* Mehikanci zopet vzdignili.
Zadnji ni bil prvi "Villov napad ".To je /«• stara zvijača. Tekom sto let so se mehiški kmetje sedemkrat uprli v revoluciji - z eno satno zahtevi» po 4La Tierra!' (zemljo!) in sedemkrat so bili strti in pognani nazaj v revščino, ne <»<1 mehiških. bogatašev, temveč sprva od španskih, potem pa o«l ameriških.
Po dolgih letih suženjstva in odvisnosti, so s«* pconi dvignili l«*ta 1H.VL v velikanski revoluciji ter si ustanovili prvo ustavo na svetu, ki je temeljila na ljudskih pravicah proti privilegijem, ki jih hočejo uživati kapitalisti iu izkoriščevalci.
Avgusta leta 1S(»7 je postal duaivz prvi predsednik nove demokratični* republike, proste iu*-odvisne Mehike. Še istega leta v meaccii avgustu pa so s«* zavezale Anglija, Francija in Španska, ila uničijo to novo ustavo z orožjem, ali po štiriletnih krvavih bojih se j«' peonoin posrečilo zmagati ter se otr«*sti tujih pijavk.
D«'s«'t let .p' vladal mir v Mehiki in na topila j«' najuspešnejša «loba. kar jih j«' Mehika še kda j videla. Tri miljone kmetov j«4 postalo nciulvisnih lastnikov lastne ženili«' iu vpeljavati s<» začeli naj boljši šolski sistem, kar ga po'iia soerna Ann-rika.
Wall Streetu pa so s«- cedili-sline po bogati ruduati mehiški zemlji iu njenih gozdovih iu drugih naravnih zakladih, ter je dobil za svoje namene takrat dobro slepo orodje v upornem častniku brez izobrazbe Diazu. S silo s«> je Diaz postavil na predsedniško mesto v Mehiki, na katerem je ostal štiriintrideset let.
Diaz j«' «»kradel potem ljudstvo za njegovo zemljo t«-r prodal vse pravice in zemlji» tujim finančnim interesom. Zato ni čudno, «la je premogel (»0.000,(KM) dolarjev, ko se j«- umaknil iz javnega življenja.
Potem pa je sledila tvvolueija Madcre. Ta krat j«* bil Huerta or<»«lj«-, kakor je zdaj Villa. !lii-erta je dobro d«'lal z a ameriški' in druge izkori* pčevalce, umoril ji' Madero ter s«' polastil predsedniškega stolca. Sledila j«- revolucija pod Carranzo in zdaj j<* zopet Villa, ki ga tuji interesi u-porabljajo za svoje umazane namene. Prej so ga uporabljali za organizatorja, dokler so mogli, k«» pa zdaj nič več ne morejo, jim služi za navadnega roparja, ki ga tnora zasledovati na tisoč«* ameriških vojakov.
Žila j tu- preostaja nič druzega, kakor čakati, čc je Wilson dovolj močan, «la s«- ne I«» dal izrabljati za umazane namene ameriških izkoriščevalcev, ki h oče ji» odvzeti pravice «h» zemlje v Mehiki Mehikancem, ki so edini «h> nje opravičeni.
Drugo podobno naselbino snujejo sedaj na kavkaški stepi v ohližju mesta. Suč. Iu razume s«-, da jo I m » doletela enaka uso«la.
Iz San Franeisca prihaja sl«*«b'či* poročilo:
Kitajska rcpubličaiiska as«»cija«*ija je dobila (»bvestib», «la je zaht«'vab» vojaških guvernerjev upornih kitajskih pokrajin, «la tnora odstopiti .luanšikaj in dvanajst njegovih svetovalcev in da morajo zapustiti deželo. I ltiinatuni, ki s«» ga poslali omenjeni uporni vojaški guvernerji, zahteva tu« 1 i povrnitev vsega premoženja, ki ga i-majo v oblasti •luanšikaj in njegovi "i/dajalci svetovalci, da bodi» s tem premoženjem odškodo-vali revolihMonarje, Zahteva tudi. da se duanši-kaj za tri generacije odpove kitajskemu državljanstvu in ila ho«|o posamezne pokrajine nadzirale svoje vojaštvo in arzcnale,
• C«' j«* v«*st tvsnična, ne bo najbrž«* nikogar iz-nenadila. Saj bi bilo čudno, če !»• revolucionarji izza tolikih izkušenj še kaj zaupali diianšikaju. Naj je cesar ali pa predsednik republike, je .luanšikaj vendar vedno .luanšikaj. Kakor je »'ii-krat poizkusil zadrgniti republiki vrat, tak«» lahko poizkusi drugič. Da njeg«»va sedanja resig-nacija ni oilkritosrčna. je pač jastnu Sicer so Kitajci ši* dobri Ijmlje; drugoil bi ga obesili.
Gompers sklicuje kongres.
Že laui smo poročali, da namerava A. F. of L. sklicati ob času mirovne konference mednaroden kongres, na katerem naj bi bile ¡zastopane vse strokovne organizacije. Tako je bilo sklenjeno na ^ lanski konvenciji v San Francia-co. Samuel Ooinpers, predaed. A. F. of L., je sedaj iz«ial oklic, namenjen vs -iu delavskim organizacijam vseh dežel, v katerem prosi, da pošljejo strokovne organizacije svoje delegate na delavski mirovni kongres. Kongres naj bi se vršil, kt> bi» vojna zaključena, iu sicer v onem mestu, kjer se snidejo zastopniki vojskujočih se držav na konferenco za razpravljanje o mirovnih pogojih. Na delavski kongres naj bi poslala vsaka na-rodua centrala, ki je zvezana z A. F. of L., ne več kot 2 delegata, dc-j lavsk«* organizacije, ki niso zvezane z A F. of L., pa po enega. Tu-I di dežele, v katerih ne obstoja nikakršni» splošno delavsko gibanje, ¡odpošljejo lahko zastopnike raznih organizacij. Delegati naj bodo ali uradniki ali dobro stoječi , člani kake priznane strokovne organizacije. Cas kongresa se naznani po časopisju.
Kongres ima namen, da povzdigne tudi svoj glas pri sklepanju miru in ila se sliši mnenje delavskih zastopnikov vsega sveta o tem vprašanju. Oklic pravi: slej so morali delavci ne samo iz-1 vojevati vojne, temveč so morali) nositi tudi pozneje bremena vojnih dolgov in davkov. Delavci s«» I morajo braniti,ila bi bili žrtve diplomatskih kozlov, in zaključi-itev te vojne daje ugodno priliki», ila se ustanovi prava svoboda. Od-Ikar je izbruhnila vojna, priznavajo vlade delavske organizacije in jih cenijo, in vpričo tega je dolžnost. mezdnih delavcev, da stavijo na prihodnjem mirovnem kongtc-sii zahteve, ki jamčijo delavcem j blagostanje v vseh deželah." A-tneriška delavska federacija upa. I da dosežejo delavci velike koristi od trga kongresa.
Lani je stal Goinpers šc na stališču. (bi se ne smejo udeležiti tega kongresa socialisti. Sedaj ui v o-klieu nobene besede o tem. Nemara je "The (irand (»Id man" vendar spoznal, tla bi bilo iz Evrope težko dohiti organiziram* delavce, ki ne hi bili socialisti.
KaJco jc na Porto Ricu?
Ze Ncč.krat smo javili, da vladajo na otoku Porto Rieo prav take [razmere, kakor da so ondotni delavci resnični brezpravni sužnji. Pri vsaki stavki se ponavljajo oboroženi napadli policije na neob-orožene delavce, razbijanje shodov, zapiranje celili množic domačih delavcev. Stavke brez prelivanja krvi, brez mrtvih in ranjenih sploh ni. Tudi letos so se že dvakrat ponovile take reči. Ondotna | organizacija je telegrafirala A. F. of L. v \Vashington, opisala razmere. poslala mnogo podatkov in pozvala vodstvo organizacije, naj upozori kongres na položaj.
Samuel (Joinpers, predsednik A. F. of L.,, je sedaj izjavil pred senat tlim odsekom za Porto Rieo. da je smatrati položaj delavcev domačinov na otoku za najtemnejšo stran zgodovine, odkar je priš«*l otok pod ameriško zaščiti». Odsek je bil baje zelo iznenaden, ki» je Gompers izjavil, ila imajo domači delavci pod vlado Zdr držav manj pravic, nego so jih imeli prej pod španskim jarmom. Za: : h te val je, da se odpravijo pogoji o naobrazbi in posesti za izvrše-vanje volilne pravice, ila se tla de-lavcem zastopstvo v lokalni upravi, ter izjavil, tla se bo A. F. of L. zavzela za delavce na Porto Rieo.
Da je bil odsek začuden, jo le znamenje, da se gospodje poslanci prokleto malo brigajo za ti», za kar bi se morali brigati po svojem poklicu. Vse delavsko časopisje v Ameriki je lani in letos ob priliki ondotnih stavk obširno poročalo i» nezaslišanih razmerah na otoku ; lani s«» s«* organizirani delavci na otoku brzojavno pritoževali v Washington, iu če senatni odsek vendar tako inalo ve, da je bil začuden vsled Gompersovega naznanila, tedaj bi to tudi ameriškim delavcem lahko odprlo oči, kako zelo' se brigajo meščanski zako-nodajci za delavske reči.
Zgorela sta.
Dne 2H. marca jc zgorela v bližini Manafielda, Mass. neka hišs. Pri požaru sta našla smrt 70-let-ni Liman A. Atkins in njegova so-proga. Kaki» je nastal požar, se še ni «bilo dognati.
V n O L E T A It R C
5
Socializem, pacifizem iri sorodno.
Etbin Kristan.
IZJEMA IN PRAVILO.
V sedanji družbi je kapitalizem gospodujoči, vladajoči eleiueut. ('e naletimo tupataui na oblike in razmere, ki kažejo drugače, naa to ne sme motiti, kajti postranske posameznosti ne smejo odvračati pogleda na celoto. Zemlja ima visoke hribe in globoke doline, ima ravne planjave, pa je vendar obla.
V najjužnejši Ameriki žive Patagonci popolnoma divje življenje; materijalni in duševni napredek sveta se jih ni še nič dotaknil, Svoje nago telo mažejo z barvami, ki se nam zde odurne; njihovih zmrsenih las se ne dotakne noben glavnik, njihove krvoločne okrutnosti napram vsakemu nečlanu njihovega malego rodu ne blaži nobena vera in noben bog; brez vsake obrti, brez obdelavanja zemlje žive tjavendan od tega, kar jim daje pri roda sama.
Po najsevernejših krajih uomadizirajo Kskimoti, ki izdelujejo svoje primitivno orodje in orožje še vedno iz kamna in kosti, delajo le za vsakdanjo potrebo, iu jim je država ali vlada enako neznan pojem kakor zidana hiša ali tovarna.
Med Patagonci iu Kskimoti, Maori in Papu-anci ni kapitalizma. Ali kakor ne prihaja nikomur na misel, da bi presojal kulturo sedanjega časa po zaostalosti Culukafrov ali Samojedov, tako tudi ne smemo jemati izjemnih posameznosti za merilo, kadar preiskujemo značaj sodobne družbe.
IZ KAPITALIZMA NAPREJ
Ta družba je kapitalistična; le pozabiti ne smemo, da se je razvila iz prejšnjih oblik in je podedovala od njih razne elemente, katerih se še ni popolnoma otresla. Koraki razvoja so zdaj počasni, zdaj hitrejši, včasi kratki, včasi dolgi; ali korak sledi koraku, in ko je ena noga že spredaj, je druga še zadej.
Vidni vladajoči faktorji so kralji,' cesarji, prezidenti, kabineti, parlamenti. Car je prepričan, da je njegova osebna volja najvišja sila na Ruskcui, Viljem pa čvrsto verjame, da nosi krono po milosti božji. Vprašanje pa ni, česa se zavedajo *ili ne zavedajo vladarji ;• odločilno je to, da je kapitalizem tembolj faktični vladar, čim bolj se razvija njegova moč. Fevdalne ostanke, med katere spada tudi monarhija, premaguje, prilagaja jih svojim. potrebam, spravlja jih v svojo službo in s tem, da jim jemlje prvotni pomen in vsebino, jih polagoma odpravlja. V gospodarsko zaostale kraje prodira s svojo trgovino in jih osvaja. Kskimoti in Papuauci niso kapitalistična plemena, toda Alaska je danes last kapitalistični» Amerike, otoke po Tihem occanu so si razdelile kapitalistične države, iu kamor kapitalizem še ni položil roke, tja jo vsaj izteguje.
Kakor pa so se na svetu in v kapitalistični družbi sami še .ohranili razni ostanki preteklosti, tako počenjajo v njej tudi že delovati elementi bodočnosti. Hirajoče sile minolih časov poskušajo tupatam še dobiti kaj moči; jetičneinu človeku se včasi nenadoma vrne lahko dihanje in sla.st za jedi, pa misli, da je to zdravje, medtem pa je bližajoča se smrt. Kar vlači sedanjost iz preteklosti s sabo, jc 1 breme, ki lahko tupatam ovira hojo in tlela korake nerodne, vendar pa mora prejalislej samo po sebi odpasti. Bodočnosti ne more več določati; nanjo je imelo le ta vpliv, da je postala sedanjost zaradi preteklosti taka, kakršna je, bodočnost pa se mora razvijati iz te sedanjosti.
VIDNE SILE RAZVOJA
Bodočnost jc rezultat boja med živimi silami sedanjosti.
Te sile nam niso več neznane. Boj se že vrši pred našimi očmi; nasprotniki so razredi, poglavitno kapitalistični iu delavski razred. Med tema dvema razredoma so nasprotja največja, najglo-bekejša, ncpomi.ljiva. Boj nad njima se vodi zi< načelo, za temelje, na katerih naj stoji družabna zgradba.
. S tem nikakor ni rečeno, da ni v sedanji družbi nobenih drugih bojev. Ali vsi so s stališča glavne, za bodočnost odločilne borbe med kapitalom in proletariatom malenkostni ali pa vsaj postranskega pomena. Delavstvo seveda ne sme biti slepo zanje, temveč mora opazovati vse, kar se godi na svetu, kajti vedeti mora, kaj bi utegnilo ovirati, kaj pa pospeševati njegov boj in njegovo končno zmago.
MOGOČE KOMPLIKACIJE.
Če pravimo, da je razredni boj med delom iu kapitalom glavni, fuiidamentalni in principielui boj sedanjosti iu da ni mogoča nobena sprava med njima, vendar s tem zopet nismo rekli, da ne more biti med njima nikdar in nikjer nič skupnega. Kpizodično se prav lahko zgodi, da imata kapitalizem iu proletariat enake interese in da nastopata za tak slučaj skupno, ne da bi zaradi tega seveda kaj odnehala njiju načelna razredna nasprotja.
Ako se n. pr. vslcd posebnih razmer sile preteklosti tako ojačajo, da morejo naskočiti sedanje uredbe, ne da bi jih hotele suniti naprej, ampak da bi jih potegnile nazaj, in če nastane nevarnost, da bi mogla taka reakcija doseči uspeh, je v interesu proletariata, da se prepreči taka zmaga. Razume se, da ne gre nroletariatu za to, da rešuje kapitalizem, pač pa za to. da se ne ovira in ne ustavlja njegov lastni napredek.
Do njegovih ciljev vodi proletariat pot iz kapitalizma. Le v kapitalistični družbi nastajajo in se razvijajo razmere, v katerih se poraja in krepča moderni proletariat; le v njej so pogoji, ob katerih more delavstvo organizirati svojo bojno armado in kovati svoje orožje. Vse, kar bi moglo potegniti družbo nazaj, je škodljivo prole-tariatu; tega ne more prav nič izpremeniti dejstvo, da je škodljivo kapitalizmu, proletarialo vemu nasprotniku.
Kaj naj stori delavstvo v takem slučaju T
Lahko bi doktrinaruo dejalo: 44Proletariat ima enega samega sovražnika; ta je kapitalizem. S takim sovražnikom ne more napraviti ne enega koraka skupaj. Vse, kar prizadene temu sovražniku škodo, je prav."
Ta doktrina bi bila ob površnem opazovanju zelo radikalna; v resnici J»i lahko postala zelo reakcionarna. Proletariat bi se z njo lahko postavil v lepo pozo, pa bi — rezal sani sebe v živo meso.
Videli smo, da se kažejo v sedanji družbi jasno poteze, iz katerih se spoznava bivstvo sodobnega boja; videli smo pa tudi, da je v družbi, ki je plod preteklosti, rezultat prejšnjih bojev in nekdanjih nasprotnih interesov, še vedno tupatam segajočih v sedanjost, da je v družbi, ki se ni mogla od severnega do južnega tečaja enakomerno razviti, vse polno raznovrstnih komplikacij.
Proletariat, ki nosi zastavo bodočnosti, mora pa pregledati vse bojišče; upirajoč oči v cilj, vendar ne sme biti slep za pot, da se ne spotakne iu in- stopi v zanktf katerih ne vitli, ker se mu zdi za malo, da bi pogledal tudi na tla.
V praksi se dostikrat zgodi, da gresta delo in kapital v z po red. Ali to ni sprava; in boja med njima ne sme to ustaviti — saj ga tudi ne more, vsaj definitivno nv.
BOJI ZA POGOJE.
Ruski kapitalizem, mlad, nerazvit, pritiskali iu oviran, se je v svojem interesu bojeval zoper carski absolutizem in dvorsko katnarilo. Avtokra-eija je bila njegova sovražnica. Zavedni-ruski proletariat pa ni dejal: "Naj le tepe in zatira liberalizem, v katerem tiče naši izkoriščevalci." Avtokracija je bila tudi sovražnica proletariata; zato ni ostalo delavstvo oh strani kot malo inte-resiran gledalec, temveč je šlo z večjim pogunom in z večjo požrtvovalnostjo v boj zoper earjzeni, kakor liberalizem sam, dasi je vedelo, da ne more socialni razvoj niti v Rusiji preskočiti nujne faze in da prinese njegova zmaga najprej kapitalizmu uspeh in ga ojača.
Ta razvoj kapitalizma je bil proletariatu potreben, ker ustvarja pogoje, ob katerih more delavski boj postati velik iu uspešen. Ce bi ponujal carizem delavstvu najlepšo zaščito potoni avto-kratičnih zakonov za to ceno, da ga podpira v boju proti kapitalističnemu liberalizmu, bi ruski proletariat vendar odklonil to in bi moral odkloniti, ker bi sicer za uspeh tre no t" k a postavljal svojo bodočnost v nevarnost.
Ko jc bila v času Boulangerovih homatij in I)reyfusove afere v Franciji republika v nevarnosti, so francoski socialisti vzpored z zastopniki kapitalizma odbijali monarhističuo-aristokratič-no-klerikalno reakcijo. Lahko se kritizirajo posameznosti njihove taktike in odklanja metoda tistih, ki so se naravnost združili s kapitalistično vlado; ali da so preprečili monarhijo, ne glede na to. da se je francoskemu kapitalizmu s tem utrdilo hrbtišče, je bila zasluga, katero je priznala \sa lutcruaetoiiala.
NAVIDEZNA PROTISLOVJA.
V Avstriji so agrarei, spojeni s klerikalizuiom. vodili trgovinsko politiko, s katero so tepli indu-strijalni kapitalizem. Visoke carine, prepovedi uvoza in podobna sredstva so ovirala razvoj industrije ,torej davila interese kapitalizma. Tudi tukaj so socialni demokratje nastopali vzpored z zastopniki kapitalizma, kajti tisti zakoni, ki so bili na Škodo kapitalizmu, so bili tudi na škodo delavskemu ljudstvu, kateremu so podraževali meso in jemali priliko za delo. Socialni demokratje niso nikdar podpirali predlogov, s katerimi naj bi se bile ovirale velike industrije pod pretveze», da *e 'rešuje mala obrt.' in odločno so nastopali proti krščansko socialnim dcmagoškiiu načrtom, ki so hoteli onemogočati borzo, kapitalistično institucijo, ki pa je vendar potrebna za moderno trgovinsko življenje.
Nobena zakonodajna ali vladna reakcija ne more poteptati gospodarskih razmer. Kapitalizem najde svoja pota kljub vsem umetnim zaprekam; ali toliko časa, kolikor bi bil njegov razvoj potisnjen nazaj, bi bilo ugrabljenega tudi delavskemu gibanju — in morda še kaj več.
POLOŽAJ ODLOČUJE
Tako so interesi kapitalizma lahko posredno tudi interesi proletariata. Tako lahko nastajajo situacije, v katerih mora delavstvo — v svojem interesu — podpirati kapitalizem proti drugim silam. Tudi če jc en del kapitalizma navskriž z drugim delom, se lahko zgodi, da mora delavstvo, bojujoče se proti enemu delu, hote ali nehote pomagati drugemu delu.
Š<> nadaljeinu zaključku se ne moremo izogniti: Če je tualitam nezaveden proletariat tako zaslepljen, da gre v boj za reakcijo proti napredku in če je kapitalizem na strani napredka, ledaj ne. pomaga nič; ako so resnični, veliki interesi napredka na kocki, tedaj se bo moral zavedni pro-letaiat obrniti proti nezavednemu, brez obzira na to, da kiuisti kapitalizmu.
PROLETARIAT PROTI PROLETARIATU.
Na Dunaju je bil pred županovim jeni drja, Lucgerja politični boj glavno med liberalno in autisemitično krščansko socialno stranko. Polagoma se je situacija izpreminjala. («lavna nasprotnika sta postala antisemitizem na eni, socialna demokracija na drugi strani. Kar je bito vmes: Liberalci, nacionalci, naprednjaki, soeialpolitiki, je stalo vse šele na drugih ali tretjih pozicijah, dokler se ni kapitalistično naprednjaštvo toliko ra-liiralo, da je moglo v političnem boju zopet kaj šteti. V Avstriji je pri političnih volitvah sistem ožjega glasovanja: ako ne dobi pri glavni volit vi noben kandidat absolutne večine, se razpiše ožja volitev med tistima kandidatoma, ki sta dobila relativno največ glasov. Za druge kandidate se tedaj ne more več glasovati.
1'ri državuozborskili volitvah leta 1911. so dosegli socialni demokratje izreden uspeh; krščansko socialna stranka je doživela v glavni volitvi strahovit poraz. Večino mandatov so ji vzeli socialisti, nekaj pa liberalci. V mnogih okrajih je pa prišlo do ožje volitve. Tam bi bili krščanski socialci lahko rešili nekoliko važnih mandatov, če hi bila tudi pri ožjih volitvah vsaka stranka zase nastopila.
Krščanske socialce je smatrala socialna demokracija — po pravici — za najgrše sovražnike. Prvič so bili na Dunaju vladajoča stranka; drugič so počenjali v politični borbi najgorostasnej-ša slepa rs t va ; bili so organizatorji stavkokazov ; bili so pod ra že vale i živil; bili so najsrditejši nasprotniki splošne volilne pravice; širili so naj-gnusnejše plemensko sovraštvi»; sistematično so vzgajali dcnunciante; mestne službe so zapirali organiziranim delavcem; povrh tega so bili sovi ažniki izobrazbe, izročali so šolstvo cerkvi, vpeljavali klerikalizem v vse institucije, in skoraj anmo ob sebi se razume, da so bili tudi kruti izkoriščevalci delavcev. Da si odpre zavedni proletariat pot, je bilo treba poraziti to stranko.,
Socialisti so sklenili, da glasujejo pri ožjih volitvah povsod proti krščanskim socialcem. Kjer je bil njih kandidat v ožji volitvi, so seveda glasovali zanj, drugod pa za liberalnega, ne zato, da pomagajo liberalcem, ampak da porazijo krščanske socialce. Seveda so morali s tem pomagati liberalcem, ('e bi bili ostali doma, bi bili pomagali krščanskim socialcem. IVsistemu ožjih volitev ni drugače mogoče, kakor da se pomaga enemu ali drugemu.
V	interesu organiziranega proletariata so šli proti krščanskim socialcem. Hočeš ali nočeš — to jih je privedlo na stran liberalnih fabrikantov. Ali posledica je bila, da je bila krščansko socialna stranka popolnoma poražena, da.so osvojili socialni demokratje še nekoliko mandatov in da so prišli v parlament kot močna stranka, ki je potem dosegla prav izdatne uspehe za delavstvo.
V	vrstah krščanskih soeialcev je bilo na tisoče delavcev. A socialno demokratično delavstvo je šlo proti njim in je — podprlo fabrikante. In vendar so to odobrili socialisti po vsej Avstri ji iu l>o drugih deželah in z navdušenjem so pozdravili uspeh dunajskih sodrugov, ker so vedeli, da je poraz krščanskih soeialcev zmaga nad temno preteklostjo, ki je pripravila tla za nepopačen razredni boj.
POGLEDATI JE TREBA V VSAK KOT.
Itealno življenje je vse polno komplikacij, raznovrstnih situacij, navskrižij in navideznih abnormalnosti. Delavski razred pa mora imeti za vse odprte oči, vse mora spoznavati in razumevati in v vsakem položaju, naj je se talko zainrsen, mora vedeti, kako naj uravna svoje postopanje. Razred, ki hoče biti faktor v zgodovini človeštva, stavbenik nove družbe, ne sme biti nikdar slep, nikdar gluh, nikdar pasiven. O vsakem dogodku, o vsakem položaju si mora napraviti sodbo in poiskati odgovor na vprašanje: Ali jc mogoče izrabiti to v prid delavskega razreda, in kako je to mogoče
Da ne pride pri tem raziskavanju v kakšno u.sodcpolno zmoto, mora pa poznati cilj, in z ozi-roni na ta cilj mora uravnali svoje postopanje v vsakem slučaju. Kar ga more približati cilju, je dobro; kar ga oddaljuje od njega ali pa zadržuje pohod, je slabo.
CILJ SOCIALIZMA.
Kakšen je torej cilj?
Kapitalizem z vsemi svojimi nujnimi posledicami, z izkoriščanjem, z dcspocijo posameznikov, z gospodarsko anarhijo, s krizami, z brezposelnostjo, s pav periziranjem velikih mas, z večno grozečimi konflikti velikih interesiranih skupin, z ustvarjanjem iz vsakega razreda pahnjene množice le od miloščin ali pa od zločina odvisnih ljudi, s svojim draženjem in izzivanjem nagona po obogatenju in s pospeševanjem korupcije, z za-postavljenjem ljudskih interesov in zaničevanjem ljudskega življenja in z v ko dalje in dalje se raztezajoče verigo modernega zlega je mogoč,
ker je razvoj tehnike omogočil ustvarjanje velikanskih vrednosti, družba pa je prepustila produkcijska sredstva posameznim posestnikom in dovolila, da je njena masa, ki z njimi dela, da je delavski razred ločen (»d produktivnih sredstev.
To se je zgodilo, ker so bili predpogoji v prejšnji družbi, iz katere se je razvil kapitalizem, taki. Napram predkapitalističnim razmeram je bil to napredek, priborjen od meščanskega razreda revolucionarnim potom. Ko je novi, zmagoviti razred ustanovil svoje gospodstvo v pridobljenih pozicijah, jc seveda sam postal konservativen. Ali njegova oblast je dala nadaljnjemu razvoju nove pogoje. Kakor je Kito nujno, da je buržvazna revolucionarnost premagala fevdalno konservativnost, je v novidružbi postalo potrebno, da premaga nova revolucionarnost kapitalistično konservativnost.
PRODUKCIJSKA SREDSTVA IN KOLEKTIVIZEM.
Meščanska revolucija je morala odstraniti, kar je tedaj najbolj oviralo zgodovinsko nujni in v materijainih razmerah utemeljeni napredek. Proletarska revolucija mora odstaniti ovire sedaj nujnega napredka. Ta ovira pa tiči v privatni lastnini produkcijskih sredstev. Cilj proletariata mora biti torej odstranitev te privatne lastnine.
Medtem ko je to bolj negativni del evolueio-narne naloge, mora ta izvršiti tudi pozitivno itran. Namesto privatne lastnine bi bile mogoče razne druge oblike; socializem pa ima določen cilj, namreč kolektivno lastnino: Vsa družba je lastnica produktivnih sredstev in jih mora rabiti tako, da doseže s čim manjšim izkoriščanjem človeških moči čim večjo korist za vse.
To uc pomeni nič. manj kakor skupno organizacijo in kooperacijo vsega civiliziranega sveta. Iz tega tudi sledi, da je naloga socializma izvršena šele tedaj, kadar zmaga p>» vsem civiliziranem svetu. Socializem, to se pravi uredba na popolnoma novi podlagi z vsemi svojimi posledicami, ne more obstajati v eni občini, v enem okraju, v eni državi. Socializem, uresničenje zadnjega cilja, je stvar iu naloga vsega civiliziranega človeštva. Njegova armada je pa razredno zavedni proletariat.
MOČ PROLETARIATA.
Odvisno je vse od tega, če ima delavski razred moč iu pogoje za tak boj iu za tako zmago.
Danes pač še nima te moči. Toda elementi, iz katerih se sestavlja ta moč, že obstajajo, iu le na tem je ležeče, da jih delavstvo prav porabi iu si iz njih ustvari moč.
Medtem ko »o kapitalisti lastniki produkcijskih sredstev, je delavstvo lastnik delovne moči. Drugi» pa ne pomeni nič manj od prvega, zakaj čo je moderna produkcija nemogoča brez strojev in vsakovrstnih modernih mehanizmov, jc tudi brez delovne moči nemogoča. Posest plavžev, tovarn, jam lahko preide iz rok v roke; stroji, motorji, parna kladiva se lahko izdelajo; delovna moč je neločljivo spojena z ljudmi, ki so nje lastniki. Posest delovne moči je torej očividno važnejša, iu tudi lahko postane učinkovitejša, kakor posest produkcijskih sredstev.
Dokler more kapitalistični razred brezpogojno po svoji volji razpolagati z delovno močjo delavskega razreda, nima ta od nje nobene koristi. Prodajati jo mora za tako ceno, da mu nič ne zaleže. Kapitalizem pa jo izrablja edino z- (»žirom na svoj dobiček. Ali prav to sili delavce, da iz-kušajo doseči boljšo ceno za svojo delovno moč. To je pa le tedaj mogoče, ako je ne inore kapitalist drugod dobiti lioljši kup iu je torej prisiljen, da se pogaja z delavci. Proletariat spoznava iz tega potrebo organizacije. Najprej se prepriča o najenostavnejšem: Delavci v posamezni delavnici morajo biti složni. In v prvih vaših, ko so kapitalisti nepripravljeni, zadostuje to.
Ali kmalu pouči praksa podjetnike, da morajo postaviti svojo opozicijo na širšo podlago, če hočejo uspešno kljubovati delavskim zahtevam. Kadar pride do spora, iščejo delavce po drugih krajih, da nadomestijo z njimi nezadovoljueže. Delavci pa spoznavajo iz tega. da mora imeti tudi njihova organizacija obširnejšo podlago; mala lokalna organizacija ne zidostuje več; razširja se po večjem okraju, po vsej deželi, polagoma išče stike z enakimi organizacijami drugih dežel. slK lavska organizacija ima sama v sebi tendenco, da postane internacionalna.
ODPOR KAPITALIZMA
Kapitalizem ne gleda tega prekrižanih rok. Čimbolj dovršuje proletariat svoje bojne sposobnosti, tenr bolj urejajo gospodarji svoj odpor iu se v ta namen tudi sami organizirajo. Deloma se godi to /c z ustanavljanjem vedno večjih podjetniških družb, ki dobivajo vse večje armade delavstva pod svojo oblast. Ali to je le na eni strani dobiček za kapitaliste in učinkuje v tem zmislu le dotlej, dokler ni to delavstvo dovolj zavedno in dovolj dobri» organizirano; tedaj poslane efekt za gosj oda rje- nasproten, ker je večje množice delavcev tudi teže nadomeščati, velika podjetja pa na-vadno tudi teže za dolge» časa ustavljati.
Kapitalizem išče torej noVih sredstev. Posebne organizacije nastajejo, ki se bavijo z najemanjem celili čet za razdiraujc stavk. To delo olajšuje na eni strani nezavednost velikih delavskih mas, na drugi pa brezposelnost, katera v kapitalističnem sistemu nikdar ne mine. Brezposelni Proletariat je rezervna armada kapitalizma, kateremu napravlja sicer tupatam kakšne malenkostne sitnosti, ki pa izginejo vpričo velikega dobička, ki ga ima od nje.
DELAVSKE PROTIPOTEZE.
Zavedno delavstvo mora gledati, da zmanjša to nevarnost in jo sčasoma odpravi. Prvo jc, da se skrči brezposelna armada. Vposlcni proletariat zahteva skrajšanje delovnega časa. Bojišče se s tem razširja. Delavstvo zmaga tuintam, ali uspeh zmage nima večne vrednosti, kajti novi tehnični izumi pomečejo zopet nove trume delavcev v in-dustrijalno rezervo. Kazim tega iščejo kapitalisti nove metode, da si kljub skrajšanju delovnega časa prihranijo nastavljanje novih delavcev. Tako se vpeljujejo v obratih vsakovrstni "znanstveni sistemi dela." ki gredo v kapitalistični družbi le za tem. da se delo čim intenzivneje i/koristi.
Delavska organizacija je prisiljena, da se ba vi zopet s takimi novimi problemi, da more odbijati nove vrste napadov. Medtlmi gledajo tudi kapitalisti. da pomnožujejo svoja sredstva, /.oper stavke postavljajo silo. Ne le stavkuka/e. ampak tudi provokaterje iu pretepače organizirajo, imenujejo jih čuvaje imetja, ali defenzivne pretveze zakrivajo ofenzivne namene.
Ko niso mogle prvotne ntetode preprečiti postanka in razvitka močnih delavskih organizacij, stopajo kapitalisti direktno proti njim v boj. V zakonih in pri sodiščih iščejo orožje zoper nje. Cc ni več mogoče naravnost prepovedati organizacijo. skušajo z vsakovrstnimi zakonitimi šikanami ovirati in onemogočati njih funkcioniranje. Zato morajo imeti zakonodajce, uradnike in sodnike, ki slutijo njihovim namenom. Vsa politika dobiva boljinbolj razreden značaj. Za vse javne sile se boljinlmlj kristalizira vprašanje, ali naj služijo kapitalističnemu ali delavskemu razredu. Policija, nekdaj ustanovljena kot zaščita javne varnosti, postaja vse očitneje straža kapitalističnih interesov. I stanavljajo se še posebne polju, eijske čete n tem namenom. Tudi vojaščina, "»ejt domovine zoper zunanje sovražnike", dobiva ved-(Dalje na 6. strani.)
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UittMV IjMI d M Ii kvr<liu
Socializem, pacifizem in sorodno.
Ukorporlran« St »»ril« 1$0» t dri*vi IVun.
Sedež: Conemaugli, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FKANK PAVLOVČIČ, 4tt Main St., Conemaugh, Pat Podpredsednik: JOSIP ZOKKO, K. F. D. 2, box 50, West Newton, Pa Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK. 46 Main St., Coneaaugh. Pa. Poinovni tajaik: IVAN PROSTOR, 109S Norwood 1W., Cleveland, O. Itlagajuik; JOSIP ZELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomolni blagajnik: JOSIP MA1UNČIČ, 5805 St. Ctair Ave., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRICH, 170 Frauklin Muin St., Conemauga, Pa.
. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conomaugk, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadiornik, Cary, Ind., Toleiton, Sta., box 73. NIKOLAJ PO VSE, 3. uadz., I Craib St., Numrey llill, N. S. Pittsburgh, Pa,
POROTNIKI:
IVAN CiORSEK, L porotnik, Box 195, Radley, Kansas.
JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio.
ALOJZIJ KARLINUER, 3. porotnik, liirard, Kansas, R. F. D. 4, Hox SO.
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: . GLAVNI URAD v bili ¿t. 46 Main St., Commiugh, Pa. 6 PEN DAL IVAN, Conemaugh, Pa., Box 7sl. GACNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GABRENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, la. BOVC FRANK, R. F. I). 5, Box 111, Johnstown, Pa. 8UHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, l'a.
Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31nt St., Chicago, 111.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proeeni, pošiljati vbc dopise in denar naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. I enar naj se poftilja glasom pravil, edino potom Postnih, Esprcsuih, ali Baconih denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnih fekov.
V •lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak»-pomanjkljivosti, uaj to nemudoma naznauijo uradu glavnega tajnika, tla se v pri hodnje popravi.
IMENIK PRIGLAŠENIH DELE. GATOV
za 4 redno konvencijo S. D. P. Z.
Zu društvo št v. 1: Frank Škufcu, Conemaugh, l'a.
Zu društvo štv. 2: Louis Bavdek. Conemaugh, Pa. (zastopnik.)
Zu društvo štv. 5: Pavel Les. Ralphton, Pa.
Za društvo štv. 11: Frank Bav-dek, Dunlo, Pa.
Za društvo štv. 35: Frunc Justin, Lorain, Ohio.
Zu društvo štv. :J7 : Franc Mrzli-kar, Barberton, Ohio.
Za društvo štv. 40: Josip Zorko West Newton, l'a. (zastopnik).
Zu društvo štv. 41 : Franc Koko-tec, Cleveland, Ohio.
Za društvo štv. 55: Louis Bavdek. Conemaugh. l'a. (zastopnik).
Zu društvo štv. 58: Nikolaj Po-vše, Pittsburg, l'a. (zustopnik).
Zu društvo štv. Gl*: Frančišku Trbežnik, Clevelund, Ohio.
Zu društvo štv. 64: Ivan Kukcr Milwaukee, Wis.
Louis Bavdek, tujnik S. I). I'. Z.
tiju pod vodstvom profesorja (¡rassijm Iznašel je kemično zmes, ki ohrani celo truplo ali tudi sa in o posamezne dele v okamcneleui ali pa tudi svežem stanju. Za t») zadošča, da se okummoncli deli polože za nekaj časa v svežo vodo. Za znanost je ta izum velikanskega pomena, ker raznih preparatov ne bo treba več hraniti v špiritu. Z novo tekočino se jc Pignottiju posrečilo, da je takoj ustavil gni-jen je trupla nekega sifilitičneira dečka ,ki je ležalo že deset dni. Na truplu st> se poznale še temne lise, sicer pa o smradu ni bilo sledu, kur je dovoljen dokaz, da je l'i',r-nottijev izum krepkejši kot pro-vzročevalee gnijenja. Ker tu poizkus dokazuje, da zmes lahko uniči najjačje bacile, n. pr. tu-berkle, menijo nekateri, da bi j:h I mogla, če se vžije v mali količini, prcmaagti tudi v živem telesu. Ve likega ppmena utegne Pignottijev izum postati tudi za pravosodje, ¡ker ho gotovo mogoče trupla u-niorjencev poljubno dolgo ohraniti sveža, kur bo gotovo izdatno olajšalo preiskave. Vsekakor pa je ž njo v zvezi slavni profesor ; Grassi.
Novo sredstvo za ohranitev trupel.
Ze let a 1820 je italijanski kemik Segato v Rimu iznašel sretlst vo, ki je napravilo truplo po vbrizganju trdo kakor kamen. Toda mož je vzel svoj izum s seboj v grob. Sedaj se je isto posrečilo Pagnot-
Zgodovina Mehike in bojev nje nega ljudstvu jc najjasnejši dokaz, da ni dovoljuo zmagati, ampak zmagovito ljudstvo mora biti tudi dovolj močno, tla varuje, kar si je pridobilo.
(Naduljevunjc s 5. strani.)
no več nalog v domovini sami. iu služi domačemu kapitalističnemu ruzredu zoper domači delavski razred.
PROLETARSKA MOČ KLJUB TEMU.
More li delavstvo še upati nu zmago, kudur se prenaša boj iiu to polje t
Proti peščici kupitalistov stoji v družbi o-gromna masa delavcev. . To pomeni, da luhko zuiuga tu masa v vsakem političnem boju; uli zavednosti iu spoznavanja njene prave uuloge je treba tudi tukuj. Kavno tisti parlamenti, občinski zastopi, uradi, ki služijo dunes kapitalistom, luhko služijo jutri delavcem, uko izpuli delavstvo kapitalizmu njih kontrolo iz rok. Mogoče jc to, ker ima delavttvo večino; pogoj, du se to prcjuli-tdej zgodi, tiči v zlorabljanju vseli teh iustitucij oil struni kapitalističnega razreda, v zlorabljanju, ki mora delavstvu sčasotuu v politiki prav takt» odpreti,m'vi» kakor mu jih v tovarni odpira izkoriščanje.
Ali — politično zmago lahko izpreobrne kapitalistični razred v poraz s pomočjo oborožene sile, ki jc vedno močnejša od papirja, nu kutcrciu se pišejo postu ve.
Tu ugovor bi uhsolutuo veljal, in relativno bo veljal vsekakor še nekaj časa. Ali tudi njegova veljava ni večna. Kajti tudi armade se vsaj po svoji ogromni večini — rekrutirajo iz proletu-riata, in zopet je treba le proletarske zavesti, «la se tudi ta sila izprciucni iz kapitalističnega orožja v proletarsko.
PRIPRAVE ZA VODSTVO IN UPRAVO.
Naposled je še en važen pomislek — malo važnih, oziroma nevužnih je seveda še dolga dolga vr.stu. Recimo, da se vse to izvrši prav do zadnje po^tajr: kapitalisti se naposled ekspropriiru-jo, produkeijsku sredstvu preidejo v kolektivno last. Ali tedaj je treba Urediti iu voditi vse gospodarstvo, organizirati produkcijo in distribucijo, v/.država t i vse obrate v redu in skrbeti za dovršeno kontrolo. Z,» to jc treba velikanskih sposobnosti, ki jih prolétariat enostavno nima. Bila bi zločinska demagogija, če bi se delavstvu dopovedovalo, tla lahko meni nič tebi nič spodi vse - trokovnjake, specialiste, voditelje sedanjih podjetij in tako duljc, pa se posadi nu njih mesto.
Da. To bi bila demagogija. Ali socialni preobrat se še m- dopolni danes. Ne pozubimo. tla je tudi v revoluciji razvoj. Mase delavstva niso danes niti sposobne, tla bi našle prave razlike med kandidati pri javnih volitvah: velike množice proletariata št- ne pozuajo svojih pravih interesov v tovarni; na stotisoče delavcev se misli, tla morajo biti kapitalistu hvaležni, ker jim daje delo in "kruh". Toda delavstvo ie danes sposobnejše kukor pred desetimi, dvajsetimi, petdesetimi leti, njegove sposobnosti rastejo, kakor prodira» razredna zavest v širše kroge in s»* spopolnjuje organizacija v vseh smereh.
Ra/.un gotovih parasitov in sinekuristov st» tudi tisti, ki vodijo obrate, delavci. Danes služijo kapitalistom proti ostalemu delavstvu in celo za-nikujejo svoj delavski značaj, ker je to v njihovem interesu in krr so pogostoma še bolj odvisni od kapitalistu kukor neizučeni ročni delavec. Akt» pa izgube svojega sedanjega gospodarja in stopi na njegovo mesto kolektivni podjetnik, družba.
katere člani so tudi sami, ni zanje nobenega materi jalnega razloga, da ne bi delali za novega gospodarju v novem sistemu kukor v starem.
ORGANIZACIJA JE VEŽBALlSCE.
Medtem se pa delavstvo samo razvija, spopolnjuje svoje sposobnosti, dobiva novo znanje. Organizacije niso le bojne čelc, ampak tudi šole, kjer se člani t, t,; t lično ia piaUticno izobražavajo. Nihče ne more prezreti, »Iu je med inteligenco in-diferentnih delavcev nu eni, iu člunov strokovnih organizacij, socialističnih klubov, delavskih izobraževalnih društev, kousumPih zadrug i. t. d. na drugi strani velikanska razlika. V organizacijah ne slišijo delavci le govorane in predavanj; tudi upravljati jih morajo. Cim bolj rastejo orgu-nizaeije iu čimbolj se vsled tega množe njih nalo-ge, tem več prilike za prakso in delo dobiva;/ njih člani; iMdjinholj dopolnjujejo te organizacije znanje iz ljudskih šol iu nadomeščajo delavstvu višje učile zavode, katere jim kapitalistična družba zapira pred nosom. Boljinholj se usposabljajo za tiste velike naloge, ki jih bo morul delavski ruzred razumeti iu vršiti, da bo mogla biti bodoča družba njegova, demokratična v popolnem pomenu besede.
POGOJI ZMAGE.
Proletariat ima torej pogoje zu zmugo. Vse elemente iutu, iz katerih luhko sestavi nepremagljivo moč. Da spozna te pogoje, da zbere prejali-slej svojo moč, zato pa skrbi nehote kapitulizem s svojim nujnim pritiskom, ki mora neizogibno poroditi protitlak.
Spoznati nujnost tega razvoja je potrebno, ker more le tedaj ves boj imeti pravi cilj. Le če ga ima, more Jioj biti smotren in uspešen. Boj brez jasnega cilja je izgubljen boj.
Poznati cilj je prva in glavna naloga. Ali ku-dar je opravljena, se je treba lotiti druge. Jasnosti cilja mora slediti jasnost potov.
Kukor ni socializem postavljal.smotra aprio-i ristično in kakor ga ni konstruiral aprioristično, ampak ga jc iskal, proučavujoč razmere, razvoj, njega zakone iu smer, tako odklanja tudi glede iiu pota vsako iluzijo, vsako utopijo, vsako umetno konstrukcijo in vse, kar m» ne strinja z mate« ri jal ni riti zakoni. Socializem s svojo absolutno realnostjo hoče, da si prilasti proletariat ves vpliv na razvoj, ki jc po razmerah mogoč; ne vara pa proletariuta s sugestijo nekakšne božanske moči, ki bi lahko ustavilo zakone in njih učinke, kukor je .Jozua p<> starem testamentu buje z ukazom u-stuvil soluce.
Pot v bodočnost gre iz sedanjosti. To je ne-izpremciiljiv o. Z utujcvanjcni sedanjosti ne opravimo nič: nihče jr ne more zanikati, kajti tukaj je. ( > v,« nt* zmenimo zanjo, se ona ne zmeni za nas. Boj proti sedanjim razmeram je mogoč le sedanjih razmer. .
Torej, moramo po/nati tudi te razmere z vsemi zapletenostmi in prepletenost mi in z vsemi njihovimi močmi. Kadar pa rešimo to vprašanje, se moramo zopet lotiti'novega :
Katere sile pospešujejo naš boj, katere ga ov irajo? Ali moramo nasprotne sile uničiti T Cc jih moremo — kako? Ce jih ne moremo — kako zmanjšamo njih učinke? In kako moramo rabiti ostale sile, da dosežemo najlože najboljši rezultat za ojačaujc in za končno zmago proletariuta f.
(Dulje prihodnjič.)
V
STATEMENT OF THE OWNERSHIP. CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1912
of Proletarec, published weekly at 4008 West Thirty-first .«trcct, Chicago,
III., for April, 1916.
State of Illinois, County of Cook, ss.
Before me, a notary public, in and for the state and county aforesaid, personally appeared Frank Savs, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of the Proletarec and that the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management (and if a daily paper, the circulation), etc.. of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied in scction 443, Postal Lavv^ and Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher, South Slavic Workmen's Publishing Company, 4008 West Thirty-first street, Chicago, 111.; editor, Ktbin Kristan, 2528 South Ridgeway avenue, Chicago, 111.; managing editor, Ktbin Kristan, 2528 South Ridgeway avenue. Chicago. Ilk; business manager, Frank Savs, 4008 West Thirty-first street, Chihcago. 111.
2.	That the owners are: (give names and addresses of individual owners, or, if a corporation, give its name and the names and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more of the totul amount of stock.) Slavic Section of South Slavic Socialist Federation—Trustee. Frank Savs, 4008 West Thirty-first street; South Slavic Socialist Federation Trustee, Frank Petrich, 803 West Madison street; Slavic Local No. 1 of S. S. S. F.— Trustee, Philip Godina. 2814 South Karlov avenue; Slavic Local No. 5 of S. S. S. F.—Trustee, Frank Podboy, box 218, Conemaugh, Pa.
3.	That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgage*, or other securities are: (If there are none, so state.) None.
4.	That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting, is given ; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the cumpany as trustees, hold stock and securities in n capacity other than thnt of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest, direct or indirect, in the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him.
Thnt the average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, th ouffh the mails or otherwise, to paid subscribers during the fix months pre"«vlir.<* the d«te nhown above is .... (This information is required from daily publications only.)
FRANK SAVS, Business Manager.
Sworn to and subscribed before me this 29th day of March, 1916.
Frank Krze.
(My commission expires Dec. 28th, 1916.)
Note.—This statement must be made in duplicate and both copies delivered by the publisher to the postmaster, who shall send one copy to the Third Assistant Postmaster General (Division of Classification), Washington, I). C., nnd retain the other in the files of the post office. The publisher must publish a copy of this statement in the second issue printed next nftcr its filing.
Švicarska je nevtralna dežela. Ali du varuje sv«»j«» nevtralnost, je morala deloma mobilizirati svojo armado. Stroški, ki so s tem spojeni, znašajo po naznanilu fiuančiicgn načelnika Medte 95 miljonov dolarjev. Švica je majhna dežela. '*•") miljonov je pa velika svota.
Kuj pomeni v sedanjem sistemu svoboda in neodvisnost dežele? Švica ni hotela vojne, ni hotela mobilizacije, ali če ni hotelu doživeti ena- . ke usode kukor Belgija, jc morala mobilizirati. Kakor ne more v sedanjem sistemu posameznik živeti po svoji svobodni volji, tako tudi celi narodi in cele dežele lic morejo.
V Rimu so baje dobili poročilo, du Im» republika Chile zaplenila vse nemške ladje v svojih pristaniščih, če ji Nemčija ne plača $12,(MHUMMI, katere je republika še pred vojno založila v Nemčiji za konvertacijo chilskega denarja. .
Pred kratkim so poročali nekaj podobnega iz Brazilije, iz česar se pa ni izleglo nič .hudega. Najbrže tudi Chile ne napove Nemčiji vojhe, da-si je sicer razmerje .med to republiko iu kajzer-jevo vlado že dolgo preeej napeto. Pozabiti se tudi ne sme, da poročajo iz Rima radi kot gotovo resnico to, kar si žele.
Iz Pariza poročajo: Dunajska in budimpe-štansku poročila dokazujejo, da sta Avstrija in Ogrska že siti vojne in da celo bolj občutita angleško blokado, kukor pa Nemčija. Razne vesti pravijo, tla so se vršile mirovne demonstracije v o <eh prestolicah, «lasi jc vlada zatrla poročila t» teh nemirih, da nf bi dospela v zunanji svet. Prepovedano je celo govoriti t» teh stvareh v ji»V-nosti.
Kadi bi vedeli, kje je tista dežela, v kateri ljudstvo ni sito vojne. In če bi narodi vedeli, zakaj se bojujejo — cj, kmalu Iii bil konec! Ampak narodi, vsaj večina vsakega naroda tu1 pozna resnice. To je tisto!
"Daily News" v Londonu poročajo, tla je nad tisoč duhovnikov v Londonu napravilo pismeno prošnjo inHIondonskcga nadškofu, nuj dovoli, tla smejo duhovniki vstopiti v armado.
To je čisto v redu. Puška zaleže več, kukor vsi blagoslovi. Molili so zu zmago /e dovolj. Cc hočejo res zmagati, kar na fronto!
Iz Londona poročajo: Na Angleškem jc začelo primanjkovati sladkorja. Državni zakladnik je dejal, da se mora zaloga zelo omejiti, ker zaenkrat se ni pričakovati nobenega večjega uvoza. ...In Anglija niti ni blokirana kakor Nemčija!
Precej sumljiva je sledeča vv ashiugtonska
vest :
Avstrijski generalni konzul je naznanil, da je avstrijska vlada priznulu umeriški odbor zu posredovulca preskrhovanja hrane za sestradane Poljake v opustošmiih krajih. Avstrijsko zunanje ministrstvo jc sporočilo poslaniškciuu namestniku v Washingtonu. baronu Zvviedineku, da za Poljukc namenjenih živil ne bo zaplenila avstrijska armada. 1'odoloio obljubo in zagotovilo je dala pred kratkim tudi nemška vlada.
Avstrija je v takih rečeh že marsikaj obljubila. Bomo videli, kako bo z izpolnitvijo.
Zadnji statistični izkazi raznih holandskih parobrodnih družb dokazujejo, da jjjji je prinesla sedanja vojna velikanske dobičke in tla še vedno primanjkuje trgovskega brodovja, ki bi moglo, prevažati vse predmete, ki jih rabijo bojujoče se države. Neka družba, ki je dajala prejšnja letu po deset odstotkov dobičku, je dala letos sto Odstotkov. iu dobički nekaterih tvrdk so še večji. Iu to j" glavno v kapitalistični dobi. Zato moli« jt» tudi na Ilolaudskem. tla ne bi bil prezgodaj konce Vojne.
SENZACIONALEN SAMOMOR
V soboto večer se je v svojem privatnom sanatoriju v Naper-ville z morfinom zastrupil zdrav« nik dr. Theodore B. Sachs, vodja chicaške bolnišnice za tuberkulozne.
Samomorov se primeri v naši dobi mnogo; in nekoliko tragičnega je nu vsakem. Prostovoljna smrt drja. Sachsa je pa iz mnogih ruzlogov nenavadna tragedi« ju, ki ima kričeče politično ozadje in meče čudno luč na sedanjo administracijo mestu Chicage.
Vsi, ki so poznali drja. Sachsa iu so imeli z njim opravka, ga visoko hvalijo kot zdravnika, strokovnjaka za tuberkulozo in kot neutrudljivega delavca v boju zoper to nevarno bolezen. Splošno se nuglaša njegova nesebičnost iu njegova vsak hip pripravljena delavnost.
Ali pri sedanjih mogotcih v chicaški City Hull ne štejejo take lastnosti. ThompsonOva administracija presoja vse z enega edinega stališča: Kdo ji politično služi in kdo ne? Vse javne službe imajo edini numen, da dobe župa« novi pristuši primerne, bolje rečeno neprimerne zaslužke in se nu tu način organizira političen upu-rat za velikega Billa, ki naj vzdržuje njegovo županovunje in mu eventualno pomaga še dalje. Kajti ta mož, ki ni v enem letu svoje administracije pokazal nobenega znanja, nobene sposobnosti, um-puk le iztresul ošabnost, ima res 1 velike muhe v glavi in upira oči na najvišja mestu v tej deželi.
I)r. Suchs je hotel obvarovati j sanatorij za tuberkulozne političnih vplivov; ostal naj bi to, kar bi I moral biti po svojem namenu: Zdravilišče za ljudstvo, last chi-kaškega prebivalstva, dom revnih J in bolnih ljudi.
To ni bilo všeč Thompsonu in njegovi kliki. Kuj? Tuk zuvod, ki potrebuje mnogo uslužbencev { različnih kategorij, pa da ne bi ; služil županovi politični mašiue-riji? Du se tukuj ne bi "jobi'' | razdajali kot politične sinekure?
Ker se dr. Sachs ni udal, češ zuvod je zu jetičue bolnike, do dobe v njem zdravja, ne pa za lako-mne agitatorje, ki iščejo sineku-) re, so mu začeli deluti vsakovrstne sitnosti, preiskavati njegovo i upravo, in. kukor prihaja sedaj nu dun, vohati po njegovem privatnem življenju. Ker je hotel, du bi bil zavod tako urejen, du bi res služil svojemu nuinenu, so mu očitali razsipnost, oni, ki tratijo občinski denar s polnimi rokami tam, kjer res ne bi bilo treba.
Zdi se, du je bil dr. Sachs že od delu zelo izmučen, zato so gu te sekuture tako zadele, da se je odrekel boju in šel prostovoljno v smrt. Zapustil je pismo, v katerem pozivu chicaško ljudstvo, naj pazi na zavod in skrbi za to, tla ne postane plen brezvestnih kontraktorjev in brezvestnih polit ičar je v.
Njegova smrt je povzročila v Chicagi velikansko razburjenost. Zdravniški in uradniški zbor sa-natorija jc na svoji seji izjavil, du je tir. Sachsa ubila koruptua politiku sedanje administracije in koroner Hopf za Dupage county je naravnost dejal, du ga je preganjanje županove klike pognalo v sin rt, da je to torej političen umor.
Chicaška federacija dela je sklenila, da pošlje posebno depu-tacijo na njegov pogreb.
STRAÔNA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Tajnik angleškega notranjega ministra je sporočil v poslanski zbornici, da je postalo na Angleškem od izbruha vojne pa doslej 49,500 vdov. Večji del teh žensk je skoraj brez vsakih
sredstev.
Francoski notranji minister je izdal povelje, da ne sinejo prebivalci mest in vasi okoli Pariza priiigati ponoči luči. Minister pravi, da se je
bati v kratkem vročih zračnih napadov.
I/. Petrogrnda poročajo: Takoj po vojni se ustanovi rusko-japonska parobrodna druftba, katere parniki bodo vozili iz New Vorka v ruska iu japonska pristanišča razne potrebščine.
Takt» se obračajo karte. In lahko se obrnejo še drugače.
Zgodaj zjutraj, dne 2!k marca, še v temi, se je zgodila v bližini Amhcrsta sedemintrideset milj od Cleveland!!. O., ena največjih železniških nesreč, kar jih je bilo v Ameriki zadnjih let. Skupaj st» trčili trije vlaki New York Central železnice, med njimi en brzo-I vlak. Dva oddelka na eno strun vozečega vlaka sta se zupeljala , drug v drugega, potem je prišel vlak od druge strani in se zaletel naravnost v razvaline. Poslc-' dice te velikanske nesreče st» bile strašne. Trideset oseb jc bilo ubitih, petinštirideset pa jih jc bilo poškodovanih. Začeli st» takoj z natančnim preiskavati jem o vzniku nesreče. I ratlttiki New York Central železnice, meddržavna trgovinska komisija in komisija javnih zadev v državi Ohio so začele posebne preiskave, tla dože-nejo, kaj je povzročilo nesrečo. Pozno zvečer so rešili izpod razvalin petiiidVajsct trupel, dočim •jih je bilo pet še vedno pod raz-
jih spoznali | $
valinami. Doslej samo šestnajst.
Po nesreči so se odigrali strašni prizori. Moški in ženske so v nočnih oblekah napol brezumni letali okrog. Slišali so se pretresljivi kriki iu vzdihi, ki so polnili ozračje. Možje iu žene so hili za« gozdeni med vozove, ki so se prevrnili, kakor bi bile male igračke. It+Ailna dela so le prav počasi na-predovala. ker je bilo preveč raz-valiu, tema in gosta megla.
(lospa *Mary Maitson iz Indianapolis. ki jo ušla nesreči nepoškodovana, je porodila nekaj minut po nesreči. Nekoliko ranjencev je umrlo še na poti, nekoliko pa pozneje v bolnišnicah, ki so lu-j^jL le vse oddaljene od mesta nesreče. % Ob času nesreče je ležala gad progo gosta megla, da ni bilo možno videti signalov. Značilna je ta nesreča zato, ker so bili prizadeti pri nji trije vlaki, med njimi Twentieth Century Limited,] ki je najhitrejši vlak na svetu.
Ne maramo sieer presegati; pred rezultate preiskav, vendar se i nam pa zdi, da je Ja nesreča, ki jej celo za ameriške zanikrne razmere nekoliko nenavadna, krvava i-! lustraeija, kako opravičene so že-lezničarske zahteve po boljših razmerah, zlasti po krajši službi in po večji varnosti. Občinstvo lahko vidi, da se bojujejo železničarji ne le v svojem, ampak tu-1 di v javnem interesu.
H Stran Ka j D1?
Vabilo na predmajniško veselico
katero priredi Jugoslovanski Ho«-?a listič ni Klub žtev. t v Chicagi, III. ▼ nedeljo. 30. aprila 1916.
V HOERBERJEVI DVORANI
2135 Bltte Island Ave. med in 22. ulico.
MIK) R K P:
1. Oodba. 2. K. Kristan: Kresovi ¡¿ure, deklami™ Joe Zavertnik ml. 3. (lodl)H. 4. 1'redstava:
KATO VRANKOVIČ,
drama v 3 dejanjih, spisal Ktbin Kristan, igrajo ¿luni kluba s prijaznim sodelovanjem diletantov.
5. (Sodba. rt. Oton Zupančič: Moje barke, deklamira M rs. Mae Molek. 7. Nagovor o pomenu delavskega praznika, s. Plen in proatu /aha v a.
ZACKTEK OB 2 POPOI.PVK. Vstopnina: Zu prve sedete 50c., za druge sedeže 86c., za tretje sedeže 25c.	Zu dobro in točno postrežbo skrbi
O D H O K.
IHHHHHHHKm
Ur cUineni Rariurti«, tU PtlmsrRt., IMmH, Mich . j« rabil Hevero-»o Zdr4vilo *» »Uliti la J#tra ko m« iruwl obUiao nvprlllko Ur uara )• pi »al: Mil Miu U.Uu v«č kul eno Uto In pol. l'ot«iu s»ui Isvedel o »•»• n t«*m Zdravila *» ubUti lu J«<r» t*r m>iii bil • >l»Jft*». lUdi tog« Užtko prii*jfu£«m (o iUmvllo v»lin. ki trpijo \»le>l obutulb urprllik "
Kadar vas hrbet boli
t iftčite vzrok. Mogoče je, daga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
Severa s Kidney and Liver Remedy
n
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja. zadrževanja ali pu&Čanja goste vode. oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspc&no za odpravo močenja postelje pri otrocih.
Vabilo na veselico z igio "Stric iz Amerike",
katero piirrdi
Jugoslovanski Soc. Klub štev. 132 J. S. Z.
v proslavo I. MUi|nIK«
V NEt)ELJO, 30. APRILA 1916 v Roitzovi dvoraai na Bessemer|u. Pueblo. Colo.
Z«l«t«k ob pol S uri sv*{«r. ViUpiia* i. 28 c«nt»v s. osebo. lira Jarmano* orkatlar.
Zapeka
EC ponavadi tudi pojavlja med fanont obl<t»ih ncprillk ln da m. pouiMKtt ziiravlj<*uju. naj ne rubl tudi SEVERA'fl BALSAH O F LIFE Ivutuv livljM Id llalzainl kateri j. Ie večkrat
iakmal kvnjo vre«ln»i»t v /\«ui • SevMOVla Zdravilom za oblati ln jetra.
Cena fteveroveg» Zdravila za obuti in jetra: 5Uc a fl.00. lena S«verov»tin Življ*n»k»*g* llatzaiua: T5c.

Z* obiloo udaUib. a. pripero^a
EK SEK U TIV A :
Dlmich. Filip Oodlna, P. Kokotovlch, Fr. Mrgole, M. Polorina, J. Krpa«. . Patch, Alex Dubravac, Frank Hren, B. tikič. Fr. Saus In V. Saša.
Tajnikom J. S. Z. na znanje.
V klubih, kjer so omožene ženo, ki opravljajo hišno delo, dobe tajniki na zahtevo od ^1. tajništva zveze takozvane "dualnej znamke", t. j. dve znamki v eni, I <v:l katere dobi polovico (eno) mož, drugo pa žena. Na ta način si prihranita polovico na izdatkih za mesečne prispevke. Toda kakor rečeno, velja ta popust le za omožene žene, k; opravljajo hišni posel in ne delajo v tovarni.
Tajništvo J. S. Z.
Frank Petrich, gl. tajnik, 803 W. Madison Street, 4th Floor, Chicago, III.
Seje eksekutive ao vsako prvu soboto v mesecu ob H. zvečer na 1044 So. Kacine Ave.
,	NADZORNI ODBOR:
Mike Mavrich, Chicago, IU.; Demeter Kkonomoff, (Jarv, Isti.*, I- Celieh, West AIIis, Wis.; Jos. Zavertnik ml., Chicago, III.
I'
ODBOR ZA TISKARNO.
Frank Zaje predsednik, Alez Dubravac blagajnik, Pet. Kokotovbh tajnik, Frank Mrgole in Jos. Steiner odborniki.
Klnbl, ki žele govornike, naj se obrnejo do gl. tajnika.
| (¡J Vpraiujtts vuieif& lekarnarja za Severov«» Pripravka. Ako vaa ue mor. zatuliti, na-
aročite jilt ud uit».
g	W. F. SEVERA C0.f Cedar Rapids, Iowa
SHHfflfflraraSHHH
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nx»m pa pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo jc podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak posiljalee sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek in glavnica $669,672.99 Hnnilne uloge $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 blue island avenue, chicago, illionois.
SLOVENCI
I	pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI.
Zavarujete se lahko za ifl.M, $2.00 ali W.OO dnevne bolniške podpore in za $150, ¡jKKM), .fUMM) ali $1.500 posmrtni ne.
Pišite za pojasnila glede uda« Inovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, HI.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Za ure,, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebmino, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske, ter dragojezične plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TERBOVEC, P. O. Box 1	Cicero, lit
Sna najboljkih socialističnih revi i v angleškem jeziku v Ameriki je: INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — liha}« mesečno in stane $1.00 na leto. — Noalov: Int. Soc. Review, 341 ■ Ohio St., Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
HA 460 GRAND AVE., KENOSHA, W:
Telefon 1199
ARKANSAS: —
M. Fort Smith, Ark.—Jugosl. aoc. klub, taj. John Jovnn, R. F. D. 3, box 137.
Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu, v Jeuny Lind, Ark. 107. Hutington, Ark.—Jugoal. «o«, klub, taj. Jno. Jarnovich, K. F. D. Box 107. 1-4U. Hartford, Ark. — Tajnik .John Itobas, box H, Hartford, Ark.
Chicago, 111,
Jugoslovanski socialistični klub št. 1. naznanja, da priredi SfiAVNOfcT na predvečer 1. maja
v nedeljo, 30. aprila ob 2. popoldne v lloerberjevi dvorani, 2Mf>! ILLINOIS: —
ARIZONA: —
164. Globe, Ariz.—Jugosl. soc. udruJL, iajnik G. Katkovieh, Box 1171. CALIFORNIA: —
OS. Han Francisco, <*al.—Jugosl. soc udruž., tajnik Leo Volenik, 12f»o I'olk St.
COLORADO:—
132. Pueblo, Colo. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Chas. l'ogorrlec, 508 Moffat ave.
27.
38. ■M».
f>2.
71. 71».
113 141
Cleveland, O.—Jugosl. soc. akiiyönn. tanjik Andr. Bogataj. 0MG St. Clair Av. Kdv. Bunisel, organizator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. 8t. K. Palestine, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Tstenich. Callinwood, O.--Jugosl. soc. klub, tajnik Valent. Plešec, 446 E. 106. St. Cleveland. O.
Youugstown, O.—Jugosl. soc. klub. tajnica Josejdiine Zupnne, 9<»3 Hitnrod av.~ Youogstown, O., organizator Alois Zupane.	v
Cleveland« O. -Jugosl. soe. udruteuje, tajnik P. Matuna, 1099 E. 64. St. Kuclid, Ohio — Jugosl. soc. klub, tainik John blaga, <'ul K<1. Akron, O.—Jugosl. soc. udruž. taj. S. J.-Bujan, OoO So. Main St. liOrain, O. — Jugosl. soc. klub. tajnik (*o. Petkoviek, 1794 V. 29tk St. Britlgejiort, O. — Jugosl. soe. klub.
.Steubenville, O. — Jugosl. soc. udruženje, tajnica Jelena Radovicb, 222 tso. f>th St.
uieil 21. in 22! drugim
lilne Island Ave ulico.
Na programu so med sledeče točke:
Ktbin Kristan: Kresovi gore; deklamira Joe Zavrtnik mlajši.
Predstava: Kato Vrankovič, drama v treh dejanjih, spisal Kt-l.in Kristan, založila "Matiea Slovenska", prvič uprizorjeno v slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani leta l!M>!l.
Oton Zupančič: Moje barke; deklamira M rs. Mae Molek.
Nagovor o pomenu prvega ma*
ja.
Glasbene točke.
1. Ckieago, IU.—Jugoal. «oe. klub, tajnik Filip Godina, 2814 So. Karlov aw. 4. La Salle, III.—Jugoslovanski socialistični klub, tajnik John Kogel, 427 Sterling Street.
6. Chi^go, III.—Jugosl. Soc. Udruienje, tajnik Geo. Babic, 1914 So. Kacine Avenue.
20 Chi ©ago, III.—Jugoslavensko soc. udruienje, tajnik Petar Kokotovich, 2306
Clybourn Avenue. 46. Panama, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Andr Ilerärt, Box 831. 50. Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Sim. Kaučif, Box 195.
Seje so vsako 2. nedeljo v meeecu ob 9. uri zjutraj v Miners Hali. .16. East St. Louis, III.—Jugoal. socialistično udruienje, tajnik F. Franjich, 1318 N. IS. St.
CO. Chicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Milan Ilegji, 217 W.
24. St.	.
44. Livingitsn. III. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. 67. Springfield, IU.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Bregar, 1701 Peoria Rd. s4 Witt, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Zupančič. 92. Ziegler, III. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Jos. Ciprijanovich. box 6.
Jug
109.Granite	City. 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik S. Gjurishičh, b. 666, Madison, 111
110.	Staunton, 111.—Jugosl. eoc. klub, tajnik Ant. Ausee, L. Box 158, organizator Frank PervinHek.
12S. Nokomis, III. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Porenta, Box 30. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu.
Potem sledi prosta zabava S pie-j 154. Sesser, III.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Tomo Grdich, Box 348.
I60. Dorrisville, IU. — Jugoal. soc. klub, tajnik Fred. Zelene, Box 16S. 16S. Staunton, III. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Mike Kndich, Box 332.
som.
Priprave za to slavnost so v polnem tiru in dajejo jamstvo, da se bo v vsakem oziru izvršila na popolno zadovoljnost gostov. Zato vabi klub slovensko in jugoslovansko občinstvo iz ('liieaga in o-koliee, naj se udeleži »lavnosti, kjer ga pričakuje nevsakdanji u-žitek, v čim večjem čtevilu.
Vstopnina znaša za prve sedeže .r»0e., za druge sedeže 35c., za tretje sedeže 2oc. za osebo. Za točno iu dobro postrežbo v vsakem oziru bo skrbel
ODHOR.
indiana. —
41, Clinton, Ind. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ign. Mu&ar, L. Bx 449; organizator Ant. Izdiha, 824 S. Uth St. Seje so vsako prvo in tretjo coboto v mesecu ob 7. uri zvečer.
."»:',. (iary, Intl. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Stanko Novakovich, 1629 Washington St.
165. Whiting, Ind.—Jugosl. soc. udruž., tajnik Frank Jancich, 401—121 St.
iowa: -
158. Centerville, Iowa. — Jugosl. soc. udruž. Tajnik Stefan Papich, Mine So. 30.
16.1. Carney, Iowa.—Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Vimpovšek, Box 93.
kansas: —
;.0. Mulberry, Hans.—Jugosl. soc. klub, tajnik M. V. Smolšnik, R. R. 2, box 208.
31, West Mineral, Haas.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Speiser, box 293, Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani- it. 6.
Frontenae, Kons.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Trotar, P. O. Franklin, Kans. — Jugosl. toc. klub, tajnik Louis Karlinger, K. F. D. 4. Box 86, Üirard, Kans.
Skidmore, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. Alič, R. 3, Box 3, Columbus, Kansas.
('arena, Kans. — Jugosl. soc. klub, ta jnik Blaž Mczori, Box 105. Stone City, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mike Fine, box 406.
34. 80.
81.
S2.
nedeljska socialistična Sola
Milwaukee, Wis.
V nedeljo, dne li). marca se 133. Dunkirk, Kaas.—Jugosl soc. klub, tajnik Ant. Tomšič, R. F. I). 1, Box 167.
Pittsburg, Kans.
150. Ringo, Kans.—Jugosl. aoc. klub, tajnica Mary Skubie, R. 4, Girard, Kans. 157. Gross, Kansas.—Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Jane, Box 118, Croweburg.
otvorila v prostorih ITdruženja br. na 274 Grovc St. nedeljska socialistična šola (Socialist Sunda.v Se h 001) in se nadaljuje vsako nedeljo. Pouk se pričenja ob i), dopoldne. Učitelj je sodrug Ken-driek Stedd
MICHIGAN: —
61. Detroit, Mich. — Jugosl. soc. udruž., tajnik Jos. Kovach, 387 Ferry Ave. 114. Detroit, Mich. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Oven, Hendric Ave.
minnesota": —
22. Chisholm, Minn. — Jugosl. soc. klub. taj. M. E. Sostarich, 30S W. Birch St. Sodruge in rojake, posebno one' 152. Virginia, Minn. -Jugosl. udruženje, organizator Nik. Jugovich, Box 830.
na South Side, opozarjamo, naj missouri:_
pripeljejo svoje otroke, ki so V j 14. St. Louis, Me.—Jugosl. soc. udruž., taj. M. Vojnovich, 1600 So. 10th Street, šolski starosti, v to šolo, kjer se
MONTANA: —
7 !. Hc.l I*o<lge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gorkman, box 41
sprejemajo brez razlike vere in
* „	■	ta. Iteu Ijongc, MODI. — JUgini.	Klim, tajni* .ionn w<tmti»»h, um if.
«pola. Ta ftola je izvrstna pnpra-	96 IWr Cntk Mout.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Daniček, Bear Creek, va za otroke, ki dobe v njej po- Mont.
trebno podlago, tla bodo, kadar	10L E. llelsna Mont. - Jugosl. soe. klub, tajnik J. B. Mihalich, bo« 200. • V ?■ i 1 Beje so vsako prvo nedeljo ▼ uicscu v Jt»e. Lazarja dvorani.
od m «te jo, bolje sposobni za boj proti kapitalističnemu sistemu. Pouk je brezplačen in starši šolarjev imajo prost pristop. Za šolski odbor
Tbomaa Stepich,
134. Klein, Mont.—M. Meznaricb, box 127.
OHIO: —
Z. Glencoe, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik I. 2lembergar, L. Bo« 12. — Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. ftletnbergerjtt. I«. E. Voungstown, O.—Jugosl. soc. udruženje, taj. Jos. Aestok, box 511. 16. Nsffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Kari Dtrnač, ba& 26.
117.	Barlwrton, O.—Jugosl. soc. udružonve^ taj. Stevo Zinich, Box 384.
151, Bellaire, o. '---Jugosl. so.-, udruž., tajnik Balo Bober, Bal. So. st.. Box 39 a.
161.	York ville, O. -^-Jugosl. soc. udruženje, tajnik Stojan Raguž, Box 58.
OREGON:
47. Portland, Ore,—Jugoal. soe. utlruž., tajnik Lukas Istvanich, 621 Bidwell av.
PENNSYLVANIA: —
N. S. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. soc. skupina, taj. John Bestich, 722 Emiin St. 5. Coneniaugh, l'a. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box 218, Cone maiigh, Pa.
10.	Forest City, Pa. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Frank Ratais, box 685.
12.	E. Pittsburgh, l'a. Jugosl, soc, udru/., tajnik J. Jusinski, Box 266. John Gručanin, organizator.
13.	Svgnn, l'a. -Jugosl. soc. klub, Iajnik John Polnite, Box 47*, Morgan, Pa.
16. Clairton, Pa.- Jugosl. soc. udr.. taj. John Apfelthnler, Box 128 Elizabeth, Pa. lil Farrell, Pa.—Jugosl. soe. udruž., tajnik M. Fabiančich, 1058 Spearman ave. 32. West Newton, Pa.—Jugosl. soc. sku[»ina. tajnik Jos. Zorko, R. F. D. 3, bx 50 *7. So. Sid»' Pittsburgh, l'a. - Jugosl. soe. udru/enje, tajnik Jos. Black, 2620 Surah st.
59. New Brighton, l'a.—Jugosl. soc. udr., tajnik John Chogich, box 175. 03. Herminie, Pa. — Jugosl. socialisti« ni klub, tajnik John Trčelj, lt. F. P. 3,
Box 106, Im in, Pu. 7a. Large, l'a. - Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nik. Jakr!in, Box 19.". 71. Willock, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. Miklaučič, L. Box 3. i 7. M«'Kees Rocks, l'a. Jugosl. soc. udruženje, tajnik (îec. Vrček, 10«.i Ella st. 7s. Atnbridge, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, ta jnik P. Obradox ich. Box 51. Seje vsake tretje nedelje v tries, ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. Organizator John Baraga. Seje se vsaka zadnje nedelje ▼ mesecu, pil» Primrose, Pa. Jugosl. soe. udruženje, tajnik A. Sauer, Box 743. y3. Brown dale, l'a. — Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs. RFD. 2. Forest City. 9s. «larrott, T'a.—Jugosl. soc. klub, tajnik Aug. Orel, K. F. I). 52. !»1». McKeesport, Pa. Jugosl. soc. udruženje, taj. Anton Totnac, 412 Archer Ave. 100. Ellsworth, l'a. Jugosl. soc. udruženje, tajnik Paul Kuffncr, box 6^4. P»4. W oodlii'.mi, Pa. -- Jugosl. so.-, utlružcu jc, tajnik J. Lažeta, L. Box 133« Alitpiippa, Pa.
118.	Canousburg, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Paul Posera, box 365, Canonsburg, Pa.
127. Dunlo, Pa.—Jugosl. soč. klub, tajnik Frank Bavdek, Box 242. 131. Pottsburg, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik B. Novak, 656^ Rowan St. 144. Fitz Henry, l'a. — Jugosl. ïoc. klub. tajnik Frank Indof, box 113.
155.	Reading, i n.—Jugosl. soc. klub. tajnik Peter Hočevar, 143 River St.
156.	Beadling. Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Cetinski, box 93.
162,	Brownsville, I'n. - Jugosl. hoc. udruženje, tajnik Vaso Predragovich, bx 239, West Brownsx ille, Wash. t'o.
167. McPonald, l'a. .iiigosl. soc. klub, tajnik Anton Rupnik, Box 55, South View, l'a.
WASHINGTON: —
IX Roslyn, Wnsh. Jugosl. r.oc. u«lruženje. tajnik Vinko ftolič, B 93, W. Va.: —
166. Milburn, W. Va. Jugosl. soc. klub, tajnik Tony Si mec, P. O.
WISCONSIN: —
t». Milwaukee, Wb. Jugosl, soc. udruž., tajnik Peter Radulovich, 291—7th St.
11.	Kenosha, Wis. Jugosl. soc. udruženje, tajnik Mato Mladjan. Box 55. Organizator Paul J ur ca. - Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socia-
1 list gl. stanu.
W. Allis, Wis. — Jugosl. udruž., tajnik Stevo Beienich, 461 — 54. A\e. 122. Racine, W.U. Jugosl. soe. udruženje, tajnik M. Kudnn, 131S N. Main St. 137. .Keiioshn, Wis Tnjnik Po v el J uren, 460 Ofnnd Ave.
WYOMING: —
S. Cumberland. Wyo. Jugosl. soc. klub, tnjnik Ant. Sifrar, Box 64. 44. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, bot 341. An drej Kržiftnlk, box 103, organizator.	.
Ssje se vsake drugo nedeljo v me*ecu popoldne eb 2. uri r Hali K. Terufcka
10*. Cambria, Wyo. - - Jugosl, soc. tidružeivje, tajnik Nik Pražetlnn. P."x 25. 1;',6. Kork Sjirin^", Wyo. Jugosl. ...... klub, taj. Frnnk Tauchar, lu I Ahsav av.
KONFERENČNI ODBORI.
St. 1. Zapadna Pennsylvania. Tajnik Paul Hanns, 'JS40 East St., N. S Pittsburgh, Pa.
At. 2. Ohio. Tajnik Pp. Markovich. 356 Emerson Pl., Yonngitown, O. ftt. 3. Chicago. Tajnik Blat Jnkopce, 194 4 So. Racine Ave, At. 5. Wisconsin. Tajnik Jos. Stepich, 412 Ith Ave., Milwaukee, Wis. fit. 5. Misourl in Južnt IU. Tajnik Jos. M ost ar, Box 351; Stanton, 111. At. 6. Kansas. Tajnik John Oorlek, Box 19." Radier, Kuns. Nt. 7. Oblo. Tajnik Tony Akndft. It. 2, l»t«x I«il. Bellaire, O. Vse pritožbe tltoCe se J. 8 Z., Je nasloTltl na sodr. Maurlcba, člana nad zornega odbora, 1944 80. Racine Ave., Chicago, 111.
Moderno urejena gostilna r VILLAGE INN" s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno ¿eleani* ike postaje, Lyons, HL Telefonska frtev.: 224 m.
Dr. Richter's Pain Expeller
ta revmatične bolečine, sa bolečina
otrpnelostl sklopov ln mliie.
Pravi se dobi lo ? zavitku, kot vrua kaže ta slika. No
vzemite ga, ako nima na zavitku našo tržne snam-ke s Sidro.
25 in 50 centov ▼ vseh lekarnah, aH pa naročite «1 »a-
ravnost od
F. Ad.Bichler&Ci.
74-80 Waahlngtaa Street,
Now York, N. T.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistipi si rtih sodiiiih.
fepecialist za tožbe v odškodnini kih zadevah. St. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telsfon: Main S9U
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D*
ZdramiJi sa notranjo kol očal ia raaoceini*. tjaézavaiika proiokara broxplalao fl> éati jo le adravila. 1B24 Blue UUaé Aro., Ohleafo. Uroduje od 1 do t f-pel.; od I do 9 avočor. ltvoa Okli fcivoél bolaiki kaj pilojo oloveaako.
J. A. FISCHER
Buffet
Ima na raepolago vsakovrstao flf4 ▼iao, saodke, L t 4 I sv r stal prostor ga okropëil».
no« w. Mik at., outcast^ m
Tal. I«wndalo 17«!
Socialistično slike in karti.
"Piramida kapitaliima", • «]#-venskim, hrvatskim in anglelkia napisom.
"Drevo vsega hudaffa" s slovenskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatski» napisom.
"Prohibition Dops" s anflsA-kiai »spisom. Cene sliksm so 1 komad 16f| 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2el 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poitnino plačamo mi u rso krsje sveta.
INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St.,
Oleveland. Ohlo.
MODERNA KNIGO VEZNICA,
Okusno, hitro in trpežno dat« m privatnike in druStva. Sprejo mamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nigk« cene in poštena postrežba.
bRATJE H0LA5, 1633 Blue Island Ara, (Adrer.)	Okicvr«, M.
PROLETAREC
Ravnakllskl *4bw
Mm-kMl /immer. naMuk K manu«! h»r»n*fc Ur. A n ton biwkW J ufen Kucik
A. V. li«nBC«r J «hu C. krma t.rntai k und« JtmM V. Stapiaa C. R. Waltock
Jaaes F. Slepila.
predsednik
Christian R. Walled
I. podpred»
Enaouel Beranek.
II. podprt*!«.
AMI J. Krasa.
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo lB-ate ulice,
CHICAGO. ILL.
Glavnica in prebitek . . . $500,000.00
nnPPTfl* P°ndeljek in v četrtek do 8A zvečer, UUrnlU« ,se druge dneve pa do 5 A popoldan.
Nesreča na železnici.
Iz Tuxedo Park poročajo: Dne 27. marca pozno zvečer so našli 55 letnega delavca James Kaneja pol milje od postaje na tračnicah K-i rie železnice. Desno roko je imel odtrgano pri komolcu in je bil po. leg tega nevarno poškodovan po ; vtem telesu, vendar se je še vedno zavedal. Našel ga je nekdo, ki je I hodil mirno ter obvestil o tem ob-I lasti. Prepeljali ho ga v Tuxedo i v bolnišnico, kjer je umrl drugo j jutro.
l^e da *c nikdar natančno ue ve, kdo in kaj se "banditi" na Ruskem. Lahko no revolucionarji, lahko pa policijsko orodje.
Umeten obraz.
Francoski zdravnik dr. Delaire je dosegel rekord v kirurgiji. Posrečilo se mu jet da je nekemu pacijentu umetno nadomestil brado, del spodnje iu zgornjo čeljust, potem kos jezika in ves nos. Dotičniku je bil raznegel obraz smodnik, ki se je užgal in eksplodiral. Moža z umetnim obrazom so predstavili medicinski akademiji, ki je dognala, da se je restavracijsko delo kirurgovo docela posrečilo, in sicer tako izvrstno, da v tri metre daljave in opaziti, da je lice umetno popravljeno. Pacijent lahko je iu govori čisto razločno.
Le to je križ, da mora vsak dan vso lepo stavbo razdreti in — očistiti, rinetni obraz je sestavljen iz štirih delov. Kos srebra drži spodnje zobovje, drugi kos, napravljen iz zlata in kavčuka. drži zgornje zobe, in sicer s pomočjo kljuk, ki so pritrjene v nosni dolbini, doc i m jih poseben, zlat mehanizem veže z licem. vPretji del nadomešča brado in spodnjo ustnico ter je pritrjen s klinoma v deloma tudi umetni spodnji čeljusti. Zadnji del tvori kos gornje ustnice in nos. Napravljen je iz gumija mesne barve. Niti lepo zavihanih brk ne manjka.
Znano je, da imajo «»grški državni poslanci namesti» dijet letno plačo, in sicer vsak po 7!HM) kron. Zdaj, ko so na Ogrskem vpeljali vojni davek, je nastalo vprašanje, če je treba vojni davek plačevati tudi od poslanskih plač. Stvar j»* prišla do upravnega sodišča in to je odločilo, da od poslanskih plač ni treba plačevati vojnega davka.
Predpisavati davek je seveda lože, kakor plačevati ga. Sicer j«* pa 7iMM> kron vendar toliko, da bi se od tega pač lahko dalo par vinarjev "za domovino."
35 blokov zgorelo.
Iz Nashviile, Tenn., poročajo dne 22. marca: Mul navijak, ki ga je zažgaI neki deček iu vrgel na prazno stavbišče v kup suhe trave, je povzročil «lavi požar, ki je razsajal več ur in bil omejen šele potem, ko je vpepel il .'15 hišnih blokov. Pihal je močan veter. Napravljeno gmotno škodo cenijo na približno dva uiiljona dolarjev. Cez tritisoč ljudi je brez pristrešja?
Berlinska "Vossišche Zeitung" objavlja glede na razmerje med Rumunijo in Bolgarsko sledečo vest:
"V tukajšnjih diplomatičnih krogih potrjujejo vesti, da je prinesel riimuuski poslanik I)e-russi, ki se je vrnil pred kratkim iz Itukarešta, s seboj važna navodila za zopet no zbližan je dežel. Vse novejše vesti iz Ruiiiiinske so si edine v tem. da uiti misliti ni na morebiten spor med Hiiiniin-sko iu Bolgarsko/'
Iz Rima pa poročajo: "Izvedelo se je, da je odvisna intervencija Uumunske na strani zaveznikov od tega, kdaj da bo dospela v Rumunijo pošiljatev orožja in municije iz Rusije. Ilaje bodo prispele te pošiljat ve enkrat sredi aprila."
Medtem prodaja Rumunija žito'— Avstriji in Nemčiji.
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron; ske vrednosti »nemogoče ¡e določiti stalno ceno, ali vse nase cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene.
Došiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleike in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
David Lloyd George, angleški muuicijski mi nister, je izjavil v poslanski zbornici, da se nahaja na tisoče žena sedaj v municijskih tovarnah
Lloyd George je dejal, da je udeležba žena pri izdelovanju municije velikanskega pomena in da s« je silno pomnožil obrat v municijskih tovarnah k«-r so ženske zarnenile moške, ki so odšli na bo-j išče.
Bombe in "nežni" spol! Pač čudna harmonija.
Stavka klobučaric.
V tovarni klobukov John B. Stetson Companv y Philadelphiji je dne 2«. marca zastavkalo sto delavk, ki so zaposlene pri izdelovanju mehkih klobukov. Zastav kale so zato, ker družba ni hotela ugoditi zahtevam moških delavcev. Rekle so, da so zaslužile po tli iti $12, ko s<>delali moški, zdaj pa zaslužijo komaj po iu #2 na teden.
Ruske vojne izgube znašajo od 1. januarja pa do 31. decembra 1!M5 na mrtvih, ranjenih in pogrešanih baje 2,542.639 mož. To število je prinesel po uradnih izvestjih sem došli petrograjski židovski dopisnik Shumacher. Židovske izgul»e v ruski armadi znašajo za ta čas: 18,435, umrlo vsled zadohljenih ran 11,541, v bolnišnicah se jih nahaja H,KH2, pogreša sr jih 31,324, skupno 51.HiH mož.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
Ruski listi pišejo, da dobiva rusko banditstvo vedno večji obseg. Ob priliki nočnega pogona, katerega se je udeležilo mnogo stotin policajev iu vojakov; so po krvavih spopadih prijeli v Kijevu nad 200 bamlitov. Pri izpražnjevanju neke hiše so roparji ustrelili več policajev iu vojakov. V splošni zmedi so morilci ušli.
2Ht-5# Bluc Island Avenue, Chlcago, ll>.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naia posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Socialist izvoljen.
V Jamestown, N. V. je bil zad nji torek socialist C. Paterson zo pet izvoljen za mestnega sveto valca.
zvišati plače, dasi tega seveda ni kdar ne priznajo.
v bostonski bolnišnici že ni bilo škrlatinke dolgo časa.
Naročajte se na "Cas", Millard Ave., Chicago, III
( ► (
o J£ADAR potrebujete društvene po-	fi^N	I
trebsčine kot zastave, kape, re-	^StfBžfrs_
o galije, uniforme, pečate in vse drugo	/vSCtBBOC^
o obrnite se na svojega rojaka	\\
F. KERŽE CO., T \	i
o 2711 South Mlllard Avenue. & \	1
X	CHICAGO, 1LL.	*	^ J
o	i
J; Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano. !
«i ,
Eksplozije v jamah.
Iz BluePileds, W. Va., poročajo dne 28. marca: V jami družbe King Coal Co. pri Kimhallu je zjutraj v vzhodnem rovu nastala eksplozija, ko so bili delavci v jami. Najbrže j»* rov zasut. Štiri mrtva trupla in nekoliko težko poškodovanih delavcev so spravili na površje. Okrog sto rudarjev pogrešajo. Ob vhodu so se vršili nepopisni prizori.
Iz .lohnstowna. Pa., poročajo 31. marca. V jami Robindale v Se-\vard, deset milj zapaduo od •lohnstovvna, se je primerila velika eksplozija plinov. Jama je last Coneinaugh Sinokless Coal Companv. Ventilacijski stroj je bil vsled eksplozije uničen iu v jami najbrže gori. Deset ali dvanajst rudarjev iu superintendent John \Vaddell so zajeti. Tovariši, ki so jih hoteli rešiti, so predrli M M l čevljev daleč v rov, ali zaradi plinov in dima jim ni bilo mogoče priti dalje.
Požar v New Haven.
VNew Haven, Conn., je dne 26. marca pozno zvečer požar vpepe-lil velike delavnice v napravah New York. New Haven and Hartford Railroad škodo cenijo na 700 tisoč dolarjev. Ogenj je izbruhnil v skladiščih za železo, in se je hitro zanesel v shrambe za olje iu barve in kmalu objel .vsa skladišča. Gasilci so imeli težave pri gašenju radi nizkega vodnega pritiska in šele okrog polnoči se jim je posrečilo pogasiti ogenj. Mnogo vseučiliških dijakov z Vrt le univerze j»> pomagalo pri gašenju. Mnogo tovornih vozov je deloma zgorelo in promet vlakov je bil za več ur ustavljen.
Pronašel, da je koristno.
Pred malo časom prejeli smo od našega odjemalca pismo, iz katerega povemo sledeče: "Prosim pošljite m i še dve steklenici v a-" Nega ameriškega prebavnega vina. Pronašel sem, da je zelo dobro in koristno za urejevanje prebavnega dela telesa in da celo povspe šuje slast do jedil." Rev. Joseph Conrath, St. Joseph's Church. Rowlings, VVvo. Da mi se popolnoma strinjamo s Rev. .Conrath in želimo dodati le š<* to, da mi prejmemo na stotine enakih pisem dnevno od ljudi, ki so poskušali to zdravilo in so ga našli takega kakor je rečeno, da je. Vi M< lahko za nesete na Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino. da vam zamore služiti v velike koristi, ko se počutite "iz reda" vsled zaprtniee, nepravilne pre-havnosti in enakih bolečin. V lekarnah. Cena tl.OO. Jos. Triner. 1333 133i) S. Ashland Avit. Chi eago, III.
Stavka pri Pullman Co.
Stavka neizučenih delavcev pri Pullmanovi družbi bo najbrže v najkrajšem času končana. Tako j»' dejal generalni superintendent družbe, K M. Gunn. Stavkarji so s«» pričeli pogajati z družbo in u-pajo, da bodo njih mezdne zahteve izpolnjene. Delavci zahtevajo 2"»c na uro, doslej pa so imeli le 2<> in 21c. Stavka čistilcev voz v Pullman Vards pa traja še dalje, in družba *kuša nadomestiti stav-karje s «>kebi. Stavkarji zahtevajo vsako drugo nedeljo prosto, medtem ko morajo delati sedaj v petek in svetek, in sicer po 10 do Iti ur na dan; poleg tega zahtevajo tudi 2c več plače na uro.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN. PA.
Kadar potrebujete kak Lini-ment, uprašajte vedno za Triner jevega. • Le ta je izdelan iz najboljših snovi in po izučenih ke-mistih in lekarnarjih pod vod stvom našega zdravnika. Za hitro in stalno pomoč ni boljšega kot je Triner's Liniment. Cena 25e in 50c, po pošti pa .'».V iu f»0e.
(Advcrtisement.)
Stud do jedil
V lekarnah
Smodnik je eksplodiral.
Ponoči na 2b. marca .j»* porušila eksplozija 2400 funtov smodnika naprave št. 3. Du Pont Pow<ler tovarne v Carnevs Point blizu Wilmingtona, Del., pri čemer stli bila dva delavca smrtno nevarno ranjena. Eksplozija se je pripetila, ko so se menjavali delavci, kakor pri vseh dosedanjih podobnih nesrečah. V bližini tovarne so baje zopet našli svarilne liste za delavce, da naj ne delajo v tovarni Policija je ukrenila posebne varnostne odredbe; vse delavce sedaj natančno preiščejo, ako imajo kako vžigaluo snov pri sebi.
r VJ/ažno upražanjel
n n mi opravi
MM %M nasilji i« mjctrij«
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
TR1NCRS
BiTTER-WlKE
POZOR ROJAKI!
Držite se gesla Svoji k svojimi
Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel znani salon in hotel "Gilbreath" na 694 K. 152nd St., Col lin wood. Tu i-mani vsak dan sveže pivo, domače vino najboljše vrste, fino žganje, drožnik, brinjevee in dobro slivov-ko. linam vselej najfinejše smo-dke ter dobro okusno hrano vsak dan, sveži golas, za prigrizek pa vedno fine domače kranjske klobase.
Nadalje imam na razpolago mnogo lepo urejenih spalnih sob za prenočišče. Pri meni svira vsako soboto godba, pri kateri «e fantje lahko |>o domače zasukajo. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke po celem Clevelandu in o koliei ter se jim priporočani. Anton Sershen, K. 152nd St., Collinwood, O.	Adv. 4/20
Od lakote umrl.
Iz Portlanda. N. V., poročajo: Dne 27. marca so našli v neken tovornem vozu, ki je bil naložen z železom iz Youngstowna, O, tei namenjen nek i tukajšnji tvrdki. mrtvega Franka Carrolla iz Svra cuse, N. V. I'mrl je od lakote. Voz je odšel iz Voungstowna dne b. marca ter je bil zaprt tri tedne.
T«l«mOV»
horké VINO
» J0WPW T»l«** -tU s KtUM W
^ C-CA'*.'"- ^^
Cena $1.00
Žrtve viharja.
Silen tornado, ki je divjal v o-kolici Oklahoma City, je podrl d rte 27. marca hišo farmarja Aleksandra Edgemonda, pri čemer je bilo ubitih X oseb. Tornado je o pustošil okolico v obsegu H milj in povzročil ogromno škodo po naselbinah in v vegetaciji.
JOS. TRINER