-d«u * PRQl GLASILO SLOVENSKE VETA NARODNE ——¿mmmmmmmmmmmm PODPORNE JEDNOTE Uredit liki tu upravni« prt*tori: 16B7 Se. Leavadak Ae«. Ofllee el P.UIMtiM. IMT Bo. Lewndele An. Telephone Uwndale 4111 ¿TO-YEA* XVIL «¡rtós .r^raaí^rs: ftsv^v^rsiBc cbi^ IIL, 23. oktobra (Oct 23), 1924. "" STEV.-number ljudstvo in wall street v VELIKEM^BOJU. Delavci in farmarji morajo srna-„ti, č« m «družijo proti mag Batom, Ja rokal La FdUotto na ghodu V Book Wand«. PRIVATNIMONOPOLI »O NAJVEČJI SOVRAŽNIK UTO-STVA. Pregled dimih do godkov. Amerika. Aiijanca mezdnih delaveev in I farmarjev mora priti, je dejal La | Follette na «hodu v Kock Islandu. Wheeler je naslovil na Coolid-j ga ee^em vprašanj. McAdoo je tudi zapel hvalo La I Follettu. Baroni kruha v varstvu stare I garde. V južnih državah ni pravic za [brezposelne delavce. usni baroni in republikanski starini. Whaalar jo zastavil Coolidgu 7 vprašanj. iLa FoU.tU). drof uhtav», d» pndMdolk pr.tr«. molk lil «d ftgrori Javno dawes0v pakt je na tehtnici v Nemčiji. PRIJATELJSTVO MED VIDU JB DOKAZANA KRČ. lock Island, HL — Senator La Follette je govoril v torek zvečer v tukajšnjem gimnaziju Augu-•tans Collegge 3000 poalušalcem, ki »o plačali po 50e vstopnine. Druga množica, ki ni mogla v gimnazij, j« poelušala zunaj a pomočjo amplifierjev. Ia okoliee je prišlo na stotine farmarjev. Mnogi ao prišli celo ia Molina in Davenporta, Iowa. Kandidat je govoril o potrebi združenja industrijskih delavcev vzhodno od Misaiaaippija in farmarjev v zapadnih državah, še hočejo ovreči nadvlado Wall Streeta. On je prepričan, da ae to izvrši. Politična unija mezdnih delavcev in farmarjev mora priti, unija proizvajalcev proti uniji ia-koriščevalcev. "Vlada je danes v rokah eko-Domake oligarhije, ki predatavlja dva odstotka prebivalstva vse dežele, poeeduje pa 70 odstotkov vsega bogastva," ja rekel La Follette. "Privatni monopoli, ki imajo premoč ▼ bogaatvu, ao prava vlada. Ta vlada, ki ima ovoj aedež v Wall Streetu, ja napovedala vojno ameriškem« ljudstvu ia vlada v Washingtonu vodi to vojno. Najnovejši čin ljudskega aovrafinika jo velikanaki denarni aklsd, ki ga zbirajo republikanci in demokrate z pomenom« da korampirajo -futftvg'fo ostepiftjO velilce za glaaove, katerih ne morejo dobiti poštenim potom." La Follette je dejal dalje, da tedanja ofenziva, katero vodi Wall Street, se je začela z navalom za odprto delavnieo leta 1920. StroSke te ofenzive plačuje ljud-»tvo. V zadnjih dveh letih je plačalo 70 do 90 milijard dolarjev, a še ni konca. Delavci so plačali »cat milijsrd dolarjev na leto v utrganih mezdah, farmarji 40 milijard v deflaeiji, vsi skupaj'pa tri milijsrde v povišanih cenah tovsrniškemu blagu vsled poviša-ae carine in tri do pet miljard dolarjev na leto v povišani tovor-nini in voznini. Namen monopolov j«, uničiti delavske organizacije in nadaljevat' industrijsko aužnoat, je na-daljevsl La Follette. Amerika uma reprezentativne vlede. Amerika nima niti demokracije. Eko-nomiks oligarhija — Organizirani tn.Ht. premoga, jekla, olja, železnic itd. — je vedno v sedlu. Tako-»v«ni politični predstavniki vla-'UJ<> le nsvidez, v resnici eo le izvrlevslei ukezov in določb oli-^arhijp, ki vlada v Wall Streetu. «'n. m, najeti aluge. Goepodje v «aH Ktrectu so nekronepl monar-na ¿o dr žele. Inoaemstvo. Nacionalisti v Nemčiji ao ae , , fv. rekU za monarhijo in odpravo P** poaega tudi na obedna miso Dawesovega pakta. gospodinje, da obrne volitve Angleški in ameriški bankirji 8VOi° kor.i"t Washington, D. C. — Senator Wheeler, podpredsedniški kandi-i det progresivne koalicije, je v Krušni truat nabira denar sa pro- Lredo javn0 pofVtl prw|aedn»ka pagando itarinov. Icoolidga, naj pretrga evoj aveti .molk in odgovori na njegovih se-Waakington, D. 0. - Mre. Ma■ de mvpraianj, ki so: bel C. Coetigan, bivša predaedni- x Mr Coolidge( ttkaj Hte *tkB. ca komiteja za šivljenske troške1 ca komiteja za življenske trokke u nt tkoijo kongrM1 predno Bte Lige volllk, je pisala senatorju LdllovUi mtíriuri«nega tajnika, ki Borahu, da repubUkanaka stran -K prcpUBtil mornarično petrolej- obljubili kredit Rusiji. Polovica liberalne strsnke v Angliji je rebellrala proti fuziji s konservativci. Jj Vsi kitajaki glavarji poročajo o zmagi. Silen vihar na Kubi usmrtil 15 oseb. * prepustil mornarično petrolej sko rezervo tajniku notranjih zadev, daai je vedel, da jo tajnik notranjih zadev pripravljen dati Opozorila je v svojem pismu •••|retfrvo privatnim interesom v i« natorja Bor.ha da se krušni Iriut koriManJft prizadeva pridobit» denar pri118* 2 Mr CooUd uktJ kttt H pekih in .orodnih indust^ ds L dft yM ^ ^ poječa propagando za OooUdga, t kar po njenem mnenju ne aogla-l . ..." ša s postavami. Ona navaja v svojem ptsndi s notranjih zadev, ki je vzel $100,000 podkupnine od petrolej una navaja v bvujcui i»ihm. ... "George S. Ward, edenTuncd iki* "jJ . . . A . * » !L t 3. Mr. Coolidge, zakaj ate čaka .. .. i j. naš«Wkov krušn«ga t^ je £ raxkr¡| ko Mc Adoo Jo tudi zapol|^S Yorku ki «e vporabi zunaj drla ^^a Daughertyja iz službi.! ^ orku, ki so vporaoi zunaj uraa ^ ||r Coolidge, »»kaj še vedno V6*'On (Ward) je tiati človek, o f^ite v juatičnem department» katerem je pretakava pokamda, da JW ^ » « Uaughertyjem vrei prejema davek od vsakega obede. «WU «ločlnce ki ga použijemo, in kateroga ak- £ Mr. CcoUdge zakej ne odalo tlvnoat bi bila omejena pod po- vite uradnikov justičnega depart šteno upravo aenatorja La F^let- ®«^ o katerih ve.te da so vo u 1 hunili aa kongreanikl, ki ao raz ■ Ward ae aaveda, da krši poeta- krili korupcijol ve, ko vravnava priepevke aa vo- Mr. Coolidge. zaka ste proie-lilni sklad. Postava pravi, da kor- "tirali proti kongrean preiakavi delo piamo McAdooja. ^ katerem porscije ne morejo prispevati v ^ priporoča Davi« in Bryana. a avojem imenu. Ward pa pordarja^blagiaJiu»ko,|i^ dep,ir^t^nta obenem pa hvali La Folletta. Zelo v okrožnicah na krušne indoatn- 7. Mr. Coolidge, s čim op*v razburjeni so republikanski stari- je. da naj načelniki korporaeiji U^ete vašii črnino s .llšče nspram ni, ker govori o korupelji in graf- napUejo čeke na svojo owbo. Pri oljnemu škandalu in korupciji v v WMhingtonu i« meni, di «ta tem jih pa zagotavlja, da ao bo jimtlčn«» d«P.rtm«ntut hvalo LaFollottu NJEGOVA HVALA JB POVZRO ČILA VELIKO PBBSENE ČENJE PRI OBBH STARIH STRANKAH. Najbolj šo seveda jami republi kanski starini. How Tork, H. 7. — Kakor stre Ia z jasnega neba je političarje za tu i Da via in Bryan-«fcrtaa Iz- kompanijam dalo pravo prfana. Poizkuno glooovasio. H» /uitat glaaovanja, ki ga vodi »bratovo časopiaje širom dežele, — "ktobrs zjutraj: t oolidge Ls Follette ••^.»1«, Davi» 129,953. ♦ CHICAOO UA 1,064,995 VOLILCEV, . ( h" «go. — Revidirani volilni """u,k' "kazujeja 1,064,«»5 volil-r h "prs v črncev v mostu Chica-kakor poroča odbor volilnih «*».*arjev. Ako ae prištejejo ¡^.ImMtja Cicero, Kummit in '"aro Heighte, ki spedajo v ob ♦"ibftra. tedaj zneša števila »«liUe },<#2.(m. kuako-japoaeka pogodba. t ^rlm. 22. okt.^-Ia Moakve _r'-ajM. d« it) poganja Med aov-xle«lo m Jsponsko usptš *""ana ia zgodba bo pod|>i r ** ta i»d,.n. Pogodba, koli-'»tajake, je naperjena « •m-riški Hiliki wlprt.li gnati korupcijo in graf t ia Waah1 Ingtona. McAdoo je atar demokratičen političar. On dobro ve, da so delavske in farmarske mase na za-padu letos za La Folletta in do takega pojava ne sme prezreti, a-ko noče škodovati svojim ambicijam. In tako je v tem pinmu za-pisal tudi tole o La Follettu. kar republikanske starine silno boli: '4 Pogumen boj je vodil proti utrjenim privilegijem in nevidnim silam vlade in zdaj vodi boj, da požene koruptno in nezmožno re-publikenako administracijo ob moč." McAdoo ae zavede, ako govori, da bodo demokratje lzčistill Av-gijev hlev, molči pa o Ia Follettu, ki ae rea akozi 29 let bojuje proti korupciji v javnem življenju. da se mu bodo smejsll vsi I ljudje, ki poznajo zgodovino poli-tičnih bojev v Ameriki. Republikanski stsrini razlaga jo njegove beaede drugače in menijo, da je z njimi nemignll de-mokretom v državah, v katerih nimajo izgleda, da bodo izvoljeni njih volilni možje, da naj glasu jejo za volilne može na Ia Follet te-Wheelerjevi glasovnici. Mogoče je to zednje reaniea. Ampek bolj verjetno je, de ime McAdoo jeva poteze namen prikriti, da je demokretične atrenka izgubila ravno tako veliko volilcev v letošnjem volilnem boju kot re-publikenaka. Do ¿da j ao političarji ,r govorili, da le republikaneka stranka izgubi precejšnje število volilcev kot ob Čaeu, ko Je Rooaevelt bil v o-poziciji proti «tarinom v republi kanaki atrankl. Ampak čimbolj «e volilna kempanja bliža svojemu koncu, toliko bolj so vidna rna-menja, da izgubita obe strar.ki čedno število volilcev ia Ja je možnost tukaj, da bo v celoti mogoče oddanih več gleeov za La Follette-Whe«»lerjeve volilne mo te kot za heterega kandidatov starih političnih strenk, Ni čude. eko ae rrpublihenuki starini j*s*, demokratični političarji pa skušajo ta poje v ublažiti v avojo korist s »metno izigrano potezo. nje in bodo tudi sposnane, ako napišejo na listek, ki je t kavčr-ti, da «e pritrdi k čeku. 14 To je aa vedno laognenje postavi." Nato m rs. Costigan pravi, da je razumljivo, zakaj krušni trust lahko prispeva v volilni sklad republikanske stranke in povderjn. da se lahko čita na straneh A0-83 senstnega dokumenta, da je aa-kladniški department poročal pre-lekovalnemu odseku, da ao imele velike pekarne v letu 1917 Čistega profits 218.7 odstotkov, makal-tnslni profit je pa anašal 424.7 odstotkov. Povprečno so imeli krušni bsroni tri dolerje proflta aa vsak doler, ki so ge izdali. Od leta 1917 eo delnice Oene-ral Beking kompenije poskočile od $.'! ne $618. Mrs. Costigsn povdarja, da se maj Ward priaili priti pred Bore-hov odsek In prisili izpovedati, kako globoko je posegel v žepe konzumentov, da Je nabral pri-»pevke ze volilni sklad republi-ksnake strsnke. POLIOUA BB JB POBLUfcILA SOLZE POVEROOAJOOlH BOMB. R ««ga ala je množice na protikla-novekem shodu. Detroit, Miok. — V avditoriju "Arene Clsrdens" Ja imel govo-riti AMrieh Blake, bivši tajnik J. 0. Waltone, odstavljenege okla bomftkega governerja. Njegov go vor je imel namen poetaviti Ku klnksklen v pravo luč. Zunej ee je sbralo od sedem do deset tisoč, ljudi, ki niso pustili ljudi ne shod. Pozvena je bile po licije, ki je neekočila ljudsko množico s solze povzročajočimi bom bami in papriko. R«mo poškodo van ni Ml nihče Nekdo je bil za det od bombe na glave, ki ga je melo omotila. Policija je po raz-pršenju množice oatala pred avdl torijem veo noč na «traši. Zahtevam v imenu anieriákciiu ljudstva, v Imenu volilcev, katerih glasove iščete, da odgovorite na gornja vprašanja. Bsiioazsa fuzija v Angliji |a flaako. Radikalni Uboraloi ao ao uprli voditeljem i« iajavljajo, da bodo London, okt. — Angleške volitve, ki «• vrše prihodnjo sredo, so povzročile teko zmedo, da še danes ni mogoče govoriti o najmanjši gotovoeti volilnega rezultata. Vse ksše, da pakti, ki ao jih Sklenili liberalni voditelji a kon eervativci proti socialistom, padejo v vodo v večini volilnih okrajev. Voditelji so se zmotili, ko so mislili, da lehko ves svojs prints Še isroče konservstivnim kandidatom. Polovica liberalne stranke je danea v revolt i proti pektom fuzije in mnogi vplivni liberalcu izjavljajo, da rajši volijo laborite kakor torija. Vodilni liberalni listi, kot ste "London Dally News" in "Man chaster Ouerdien", vodijo revol to. Posebno "Dslly News" vsak dan v členkih in keriksturah ailo vito napada lorda Birkenbeada. Lloyda Oeorga. Austens (?ham berlains in druge vodje na obeh straneh, ki so sklenili kupčijo za fuzljo, Anglija še ni imela teko burne volilne kempanje. Angleški poli tičarji ao običajno uljudnl In gentlemanski v volilnem boju. smpek zdaj ao vrgli e sebe vsako gentlrmanatvo In dnevno obkla dajo drug drugega s vsemi mogo čimi lumparijemi In zločini. Haoionaliatl gredo v volilni boj | aa rpoatavljenjo monarhije ln odpravo Daweeov«ga načrta Kapitalisti jih podpirajo. CIVILNA VOJNA JB NBIZO OUBNA, OB EMAOAJO MONARHISTI. Berlin, 88. okt. — Stranka nem ških nacionalistov se je v svojem oficijclncm volilnem manifestu, ki je bil objavljen včeraj, Izrekla sa vpoatavljenje monarhije in od pravo Dawesovcga načrta. Usoda nemške republiko in evropskega miru torej saviai od izida volitev v Nemčiji, ki se vrše 7. decembra. Glavna točka manifesta s« glasi: "Naša stranka je monarhistič-na lu resna, naši cilji ao nemški In narodni^ naša barva jo črno-belo-rdeča (bivša ceaaraka zastava) in naš namen je, uatvariti novo Nemčijo, v kateri ne l»o židovsko. francosko iu demokratično nadvlade." , Splošno je znano, da so nacio nallstl glasovali aa l)aweaov na črt le zato, da doli« tri mesta v kabinetu. Ta kupčija se nI obnesle in adaj odprto izjavljajo, da bo Dawe«ov pakt ovršen, če dobi njihova stranka večino v prihod njem parlamentu. Manifest naeio nalistov je nemalo rasburil poli^ tlčne krog«. Druga senzacija je, da so vodilni nemški induatrijalei, med njimi tudi Htinne«ova grupa, takoj oavojill program naclunali Stov iu začeli so p namenjenih za obrambo sovjetskih republiki Komisar je navedel aledeč« vir« dohodkov: direktni davek prlneag 414,000,000; tu je vštetih 215,000,* 000 rtibljn? kmečkega davka v /mu in u,i 11 \ m.t. i.......h njenih 18,000,000 rubljcv za stradajoča kmete. Nedlrektnl davek prinoee »76,000,000 rubljev. Državna laat« umu («oeieliairsue industrije) prinese nekaj več ko eno milijar* do rubljev j «10,000,000 rubljev pride ls kreditnih operacij, Olede zunanjega posojila Sokolnikov irajasuil, da vlaila no Išč« posojila radi ravnovesja M budgetu. temveč ds razširi in po« ysča nredukeijo, "Ako hočrmo oatatl na sedanj «tfljfhjl ekonomskega razvoja, potrebujemo nobenega posojila. Ameriški in angleški bankirji aa motijo, č« mialljo, da Je inosetn« sko posojilo aa nas vprašanja smrti ali šivi jen ja sovjstske Rusije. Finančni napredek aovjetov je bil v tem letu največji, čeravno so mnogi kraji aopet prizadeti radi sls bega pridelka in preteče Ipkote. TihIiio upam, da od zdaj naprej bo naš« finančna sltuaslja vedno boljša", je rekel Rokolnl* kov v svojem poročilu. VREDNOST MOROANOVIH OB VBZNI0 ZE PLBSA NAVZOOR New Terk. V. T. - Nemške ob vrzniee je J P. Morgen k.,maj ia Ckieago ia okolica: jasno liahki vziiadni Kampanje temperature izide' ob 6 JU, zaide ob S;0I. Ruski profeeor jo odkni vega" RrUta Moakva, SB. okt. — Profesar Nikolaj MortMOv, učenjak in filo-zof, je pravkar apiaal eenaaeijo na loo knjigd, ki ime naalov 'Kri •toa" Moroaov pravi v knjigi, da v petek je bil sveti Vasilij previ Knatue vHravi i Vse. ker ae «ta v evangel.jih <• Holor. Knatueo ia dvaaajatik epoatelj I nih, je bajke. lapraaajevanje Porvrja Pariz, 22 okt. — Gospodarsko izprazn jeva aje Porurja ln Pore uja jc v polnem zamahu Včer.J^ - bankirjev, a ^ Neme, dob.ll nazaj eannerni^e, » ^ ^ f Tr#ar. P.«njll« IHOOOf) je bilo hitro re«pro# padrn si ram K-ke MeU^jal^ Lrernll, Ji je Mojel a vehk» So motorno vozilo jb posta* lo mobilni stroj v letu 1988 Je bilo ubitih 14,418 oaeb, Waahinfton, D. 0. — Pri no-«rečah, ki so Jih povzročila mo» toma vozila v letu 1923, je bilo usmrčenih 14,412 oaeb, Tu so všteti avtomobili in tovorni motorni vozovi, lavaetl so pa motorelkljl. Ti podatki štatlatičnsga biroja «• nsuašajo le na 87.6 odalotkov vso« gs prebivalatva, tako da nI laki ju* čeno, da je število ubitih oseb šo večje, kot gs nsvaja štatistlčai biro. Te številke povedo, da J" bilo v letu m t f *.l Ako javne ljudske šole, pošta in javne ceste uče ljudstvo, da ima od te javne lastnine velik dobiček, tedaj lahko iz tega sklepa, da bo imelo še večji dobiček, ako hc nacionalizirajo vodne sile, železnice in druge glavne in duHtrije. Kolikor več industrije in naravnih bogastev preide v splošno ljudsko last, toliko bolje za Ijijdstvo. Seveda se ne more nacionalizirati vsega hkratu. Zato so naj prvo zahteva nacionalizacija železnic, nato vodnih sil in drugih glavnih industrij. Kapitalisti se zavedajo, ako se izvrši nacionalizacija železnic, da je led prebit in nacionalizaciji železnic sledi nacionalizacija vodnih sil in drugih industrij. ....... . , ... . I je tam poročal, da je fov nevaren ' Najbolj besno se zdaj zaganjajo v nacijonalizacijo ¡n polu plina ter priporočal tudi Rezano mi je bilo, da kjerkoli ne gori karbidna avetilka, tudi ni dobro sa človeško zdravje. Povedali so tudi, da je podjetnik dal dva moža, naj bi čiatila rudnik starih in gnilih tramov, da bi eksplosija tam na povzročila škode. Ampak škodo je bilo dva mo~ ža plačati. Tako so ja**ali in za varaoet rudarjev prav. nič skrbeli Zdaj bi radi vse lepo prikrili in vso krivdo svaUli na siromašnega radarja. Radi onih električnih lamp pa «o tudi pomagali rudarski voditelji in uradniki, kar to so podjetniki menda želeli, da so lahko rudarjem na mesca računali po $1.60 do $2 za porabljeno elektriko. • Kavno par dni pred eksplozijo je bil po operatorju imenovan državni rudniški inšpektor, ki je pribil v rudniku naznanilo, da je rudnik varen in ni plina v njem. Tako dolgo, dokler ne bodo držami zakoni amendirani, da bo sam ru dar izvolil državnega rudniškega inšpektorja, prav tako se bodo do gajale take nesreče. — Opazovalec. C8TRTKK, 23. OKTOBRA, i%4. nožniku sa trud in delo. Konccm dopisa apeliram na Ju goslovsnc, da gredo na delo 4. novembra. Glasujmo sa progrealvno stranko, s tem izboljšamo svojo bodočnost. Listu Prosveta pa le-lim mnogo naročnikov. — Frank Prašnikar. Rano, Naroda, — Iz Kemme rerja nam poroča dopisovalec, ko so vosili mrtva trupla iz rudnika v Hubletu v mrtvašnico na Kem-merer, je bilo ljudstva od vseh strsni, ksjti vsak je hotel še zadnjič videti svojCfa sorodnika ali prijatelja. Glavni operator tamkajšnje premogovne družbe je hodil od mrtvašnico do mrtvašnice v eprem-nt v.u s predsednikom 22. diatrikta rudarske organizacije. Tudi naš rojak je hotel v mrtvašnico, kjer so bili po večini Slovenci, da jih še zadnjič vidi lešati. Naletel je ravno imenovana dva, ampak kakor hitro ja odprl vrata, je videl, kako je stal tam operator, kateri je takoj zaprl vrata, da 8loveneo ni mogel v mrtvašhico. Onadva v mrtvašnici ata sa medtem pomenkovala skrita, da ju ni mogel nih-če slišati. Morda je tudi to pripo moglo, da ae je kolikor mogoče prikrila krivda. Kaka je unija, ko operator In voditelj rudarake organizacije vodita skrivne pogovore! Ko je bil poslan delegat, naš rojak is Sub-leta na distriktno konvencijo in železnic, ker je to vprašanje že zadnjih par let na dnev-l popoka v rudniku^U bo nem redu in je postalo resno vprašanje, ker rešitev tsga ¡ft^^" vprašanja zahtevajo vedno širši ljudski krogi. dent vaa vedel, hoj je oaš ro- jak rekel na konvenciji in ko sa js . Kapitalisti in njih podporniki upajo, ako se jim po- »M,kl"1 Pri ™dniku, ga ja boae s „11 ____j«, ,]__u ., , , , . * . ¡eno heaedo odslovil, da tam nima sreči spraviti nacijonalizacijo železnic s dnevnega reda, !r#* drla in naj se kakorhltro moda so za nekaj let odrinili nacijonalizacijo in podaljšali «»*• *Prtvl is Obleta. Nobeden itvitoj. k.pit.llrtiinenui fto«pod.rakemu «Utemu, kat» | ^¿¡¿iSLo rega dobrote občuti delovno ljudstvo v tako obilni meri, i*>«>*•. da je plin v rudniku, ga d. $o i, porodil. «fc d. - odpravi. a^Vj SUrl polltlinl -ranki rt. obe u ohranitev «*»*- ¡M^tT-ftE?', «" KonpcHlnrakeg. *ta«m«. detudi nemlntje nMtopiU i« •» Jik vp.ij.il; pH««>™u m pod krinko "IjuiNkef. prij.teljrtv.«. In i« bodo farm«, ¡^J^^ACT jI In delavci volili kandidate starih strank, bo njih glas tehtajo po šest do sedem funtov, ravno toliko vreden, kakor če bi v glasovnico aavili ka- odredbe «m bile, do oc men In jo vrgli v vodo. Ako zmaga ena ali druga starih kje*jt^ooaa t i. t a vamolt! strank, ae ne bodo livljenoke razmere izboljšale za ljud- ****** kritno sestajanje pod rtvo. .mp.k se bodo po.l.b*.le. K* ^.¿KT " Work Ron, Po. — Opazujem dopisa ngših bratov iz naaelbin in žal mi ja, ko ne v|dim nobenega iz naša naselbine Work Runa. Pa da ravno na bodo rekli čitatelji, da spimo, aa oglasim. Z delom tu okoli se ne morem ničt pohvaliti. Res amo malo na boljem, ker delamo vsaj po štiri pet dni v tednu, ali kaj nam pomaga, ko le toliko ,»e zaslužimo, da bi se pošteno preživeli. Sporni njam ae leta 1921, bilo je na Labor day, ko naa je marširalo okoli deaet tisoč rudarjev po Uoion townu in noeili velike napiaet ** No Mora Hump on Friok Coke Co." Ali močno smo sa zmotili, de nikdar se ni nakladal tak "hump" kot ga ravno sedaj. Pa tudi to Še ni dosti. V svetilniško hišo pride človek, da dobi svojo svetilko, kmalu sliši odgovor, do njegova svetilka ne gori, preddelaveo ga petam oftteja, do ime premalo naložen voziček ali kaj sUčnega. Tako naa izkoriščajo kompanij-ski magnatje in nas še bodo. Saj končno imajo prav, če ai sami načelno drugače pomagati in aa o-tresti tega, kar nam vbrizgavajo v nolo glavo. Nikomur na svetujem hoditi k nam so delom, dokler bodo tako pukljaate razmere. Ko M T naši preljubesnjivi Fayetti kaj izbolj-Ša, bom le poročal. No društvenem polju ša beka; dobro napredujemo, samo bolezen ni ugnana. Sedaj se bojuje ž njo siestra Marija Murn, katero muč bolezen ža od 21. septšmbra. Bolezen ja nekaka srčna feapaks in mrzlica. Zdravi se v Uniontownu v bolnišnici, kar ji želi celo dru Itvo, da se vrne kmalu sdrava in vesela na svoi dom. Svetoval bi vsem tistim, ki še niso pristopiU V društvo Sloven xko narodne podporne jednote, da nemudoma to store, sato ker človek nikdar ne va, kdaj ga bolesen napade, Omonim, da je društvo Sloven cl in HrvaU, It. 144 na sadnjl sej s*lenUo o iniciativi druitva It. 10, da a« podpirano predloga. (Val saključek gleda inloiative bo pri občen v prihodnji sredini Itesril ki-Vred.) > ' ^^m Prosveti želim veliko uspeha in pOsdravljam vsa napredne čita-telje. — K. ML, stari naročnik 2s okolioa Fiakyvilla, Pa. - Zopet malo poropotam. ^sj znan pregovor — kar se je Janezek naučil, tudi snal ne bo. Zato tudi jas ne snam tiho biti. Upam, da mi sato ne bodo zamerili, ko le vedo mojo navado. O delavskih razmerah skorsj ni truds vredno poročati, kajti dela aa vedno slabo. Par rovov jo tu ki obratujejo a polno poro, pa spet dela ni dobiti io le Usti, issojo delo, ja samo radi da ga imajo, oa saalolijo pa nič. No najboljšem koncu torej ni aiš vredno Veliko brespoaelnih nahaja tu, kakor aem tudi jas njimi. Pri rovu, ki je lost Kzlipa Oas Co. ee je pripetila naaraša. Salt ja pogorel od vrfca do tal. Zato ja ša toliko vaš brezposelnih. Pa ni treba mlsUtl, da ja ta ssmo sato slabo, ker saso pogoreli. Soj ni po aaU Ameriki gorelo sodojo tri loto. V resnici po jo prava pogarav-ššioa nad nami le tri loto. K lo j podtaknU ogenj tej pOgorevščin , je lokko odgovoriti. Letošnjo jeaao imamo priliko pogasiti vaaj polovioo toga ognja. Bto^^ki» vI^Jm^i ^^ Sicer po pustimo ogenj pri pri» ro. Zadnjič, ka aem bil v Racket to v Klor enakem narodnem domu asa« aa dogovorili do priredimo vcaeHee na U. oktobra 1»S4 v N. P v Haekrttu. Pa. Zatorej vo rojake, da nas ebilšete io pil*kočito na pomof. Vsi pršite blizu in daleč, ker igrala bo dobra banda alovenako kakor dru-o komade. Vatopoina je za moške po 75 centov, sa šeoitke ^ ^ centov, otroci 10 omotov, Torej na vaaalo avidanje dne 25. oktobru 'rič?tek je točno ob šeatik in tra-ja do dvanajstih. Za poka grU in prazne želodce bo skrbel odbor. — Frank Pemishek. \ Cleveland, Ohio. — Ne bom poročal o uasadnjaštvu, pač pa ne-toliko o tistem, kar naza4njakom smrdi, to je o napredku. Ali tudi tem ne veliko, ker nisem šel skozi šolo in slednja ne skozi mene. Skromen je torej moj dopis, kar taj mi bo oproščeno in upam, dg >odo čitatelji že oprostili, če ni ksj prav zapisano. / Na "Jutrovsm" smo uztanovipavsko društvo z imenom 'Cvet1. Caj nas vzpodbuja k ustanovitvi kulturnega društva, je razvidno tega, da je naše društvo štev. 477 8. N. P. J. darovalo $17 in društvo štev. 144 S. S. P. Z. pa i HO. Naš pevovodja ja sam nabral i 10, k čemur so prispevali po $1: Joe Metko, Fanl Matko, Mary Pa-trika, Frank Volk, E. Renko, A. Bubnič, J. S. Matko, A. Sarnse, «L Samsa 50c, neimenovani pa $1.60. Novo pevsko društvo "Čveth izreka najlepšo hvSlo vsem darovalcem' Kaj pa z dvorano T Jaz mislim, da je čas, da sa enkrat snidemo ter nekoliko izpregovorimo in pričnemo delovati, ksjti stvar je »esas. Premislite, dragi rojaki, kako je še navadaemu pečlarju, odnosuo priprostemu samostojnemu kuharju sitno, če sa mora ao-iti. Toliko težje je po sa družtva in podobne ustanove. Vabljeni ste torej vsi Sloveuol iz naselbine "Ña Jutrovem", do se udeležite pri hodnje seje, katera se vrši i Frank Magdalencovih prostorih na 102,11 Prince ave.,' in sicer v nedeljo dne 26. oktobra. Mislim, da vsšk, kdor ja za napredek, se gotovo udeleži. Tora j vsi pa svidenje dne 26. oktobra. Pri t$m bo tudi naše cvetača pevsko druitvo zapelo par krasnih komadov, nam feč narodnih pečmi. — Joeepk Le* vor, tajnik pevskega društva. '-J Oollinwood, Ohio. — Nekdanjim sodrugom socialističnega kluba št 40"v Colllnwoodu Sa naznanja, da Kunčičevi dvorani na Waterloo Road. Tu gre u obnovitev kluba Kakor veste, jo le vse Oa to^ iS delnice if delavski dom Dillžnošt naa vele, da klub obnovimo, da re-prezentira delnice za delavski dom. Obenem vabimo rojake, somišljenike v CoUimooodu,/. da .'se udeleže tega vašega saatika. S pozdravom 1 — Joka Paudisch, Joseph Prestari, agitatorja., ■ ' - 1 Kako m j« porodili I. intoinacloMla. Mednarodna rasatava v Lopd kaodakterj« ^ idà v ...„, iTFji, 23 OKTOBRA, 1M4. državi alai za lotila* dilivei. mi stroški . »'L,¿JfivLj^ CEST«. 0. — v južnih 1Vah že delajo pripravo,. d« J0 brezpoeelne detave«, ki „„ pripeljali ne tovornih vla-,li p» prišli peš po drlsvnih ¿h brez crenka v »epu. Okrsj-komiarji pripravljajo M*sn* ¿ke na kolesih, ki bodo ubo-brezpo»einlio delevcem slull-i dom, oko pridejo pozimi gle-u delom v južne drlave. Pri-tvljajo ne ukovi, lopate, krsm-drugo orodje, da bodo brez-delavci imeli še preveč'de-limo. , vit ni podjetniki v Georgiji, pečajo s pridobivanjem ter-_iovejrs olja, upajo, da leto!» zimo dobe večje število dele v-i, ki bodo delali priklenjeni na ■ ie verigo. iko cest je bilo Zgrajealh i« khega materija la. in «premene se I virja. kadar deittjc. Na teh ji bo treba izvršiti preeej de-i bode zopet v dobrem stanju, iji nimajo skorsj nobenih lev. Izdstke imajo so straž» io za slabo hrano, s katero lijo jetnike. Nekaj iidatkov tsdi zs strežnike, ki jih. po* na železnice in ns cSete, da love brezposelne delavce, ki pri-iskat delo v južne drlave* ite grade v Severni ln Južni lini, Georgiji in Floridi in pszijo na brezpoedoe delov-pridejo v južne driave sa Preskrbe jih s lopatami, >pi in drugim orodjem, včasi tudi z bičem. Brezposelne delsvee pridrls po 1 mesecev, ps tudi po leto dni-¿ne države nieo sa brespoMl-delavca, ps nsj bo bSli^OU tli umorse. Tsm is vodko Ži-veri, da eo nsjeenejl tisti kltrei, katerim nI trebs pUloti tnde Ako brezposeln delava« nL rfave w non ofuv prav UA- LO UDA »ksgo, DL - Policija je isvs-iiii ds se kadilci opija shajajo »«ki hiši ns Green Bsjjevi sv«- sj<. Obkolila Je hišo in vdrla vs-J- N'otr' j« našla štirinajst o-■k moškega in lanskega spola v tei. ki prihaja od kajenja o- , jf- N*»šla je tudi sa ve« tlsoj «rjav opij». Hiio vodits neki Jsmss Bele-* in neki Mehikanec John Oil- "MI,e protestsntovsks ecrkve *«ele z gibenjem, da se prs-Hsdcnjt maka po VSe« svs- H lfli| Ute «r*hs ps ne prinsse. Malt Jte ®sk Cena opij« bi po k j ¡n tudi število ks m/feV0pija bi "e Pomno- ■J- '«varil bi se tek pololaj, "wrTkî je pHne'U P*0*1^ rvit k.j.nju opijÄ ^ v r" * ri»ti i.oMi.v «. a. - -w uit ^J^veškUrolbiV dTS PROSVETA KBD AMERIŠKIMI KITAJCI JB HBRUŠDOLA VOJNA. Dva mrtva in dva ranjena. msJ DILAJO PBIPBAVB «dosfo, lil — Kitajci v Chies za 8PRBJR* *u * l*1«*» « ™J®<> med seboj. __* Bn Kitajec je bil na mesto ostre- * .U truditi oeste s maikSi- ^ **** smrtno ranjen, dvs sts , nuje grad» «g— biU obatrelMt tpije ^ ^ ^ ker so bUI kitajski pobojniki slsbi strelci. Bn Kitsjee je pa bil ostrega v Milwaakecju. Policija je eeveda takoj posegla v ta boj, da prepreči nedsljno krvoprelitje. Pred veeko kitejsko pralnico in reetavraeijo jc prišel uniformiren policaj. Sedemnajst policijskih patrulj je pa bilo ras-potlsnlh po mestu, ds primejo vsskego Kitajca,, ki ga dobe ponoči no ulici.. Policijske petruljc eo prijele okoli enajstih pono«! pet in dvajset molkih io eno Žensko v nekem kitajekem prenoči-Mo no Clarkovi ulici. Odvedle so jih no polici jeko poete jo, kjer ee bili vel izprašani in prelekooi, sko nJSO oboroženi. Ustreljen je bfl Wfllie Kec Kai, reetavrater, ^njegovi kuhinji. U-strelll ga je njegov kuhar Vong Jong Hong, katerega je najel lele pred feirinajet dnevi. Po Uvrio-asm zločinu je knkar zbelal. Dvajaet minut koaneje sta dva kitsjsks pokojnika vstopita v ki-tajsko pralnieo Moj Tong Homa in sts takoj odprlo ogenj. Moj Tong Home in njegov brstrsnee Mej Tong Ton sto bilo ranjena. Policija ju je naila v nezavesti as tisk. Trije kitajski pobojaiki, ki so se peljal v avtomobilu, se skols-U kasneje ubiti Chartie Huaga v njegovi pralnici in Joo Leeja v njegovi reo edinih inozemskih dežel, kstero Itevilo sovemo kvote, in ns po-etopsnje, po ksterem se namenjeni priseljence more rsvnsti, ds bodi pripuščen v Združene drže-?t. Kadi t«gs trebs v prihodnjo-stl pozsbiti na stsri sekon o kvoti in ns njegove predpise In rsvnsti ss po predpisih novegs z«ko-ns o kvoti. Blatna sproaambs. V prvem redu je novi sskon drostično smsnjšsl število oseb, ki smejo prihsjsti vssko leto, zlesti iz južnih in vzhodnih držav Evropa; s druge štreni novi sskon odstrsnjuje nekotere potelkoČe, ki jik je prejšnji zakon provsro-Čevsl, kot odločevsnje glede pri-podaoeti k kvoti tskme parnikov preko oceana, da pridejo pred dragimi pa miki v ameriško loko in lskrosjo svoje potnike, predno je kvota Isčrpsns, Hd. Novi zekon deli priseljenec v dvs glavno rssredst v izvenkvot ne priseljence in v kvotoe pri e«ljenee. Isvcnkvotni priseljene j morejo prihsjsti v neomejenem ftevlln, dočim kvotnlk priseljencev «me prihajati le določene Itevilo (kvota). Tako sme is Jugoelevije prihsjsti vesko leto le <71 kvotnlk prleeljenoev. Isvcnkvotni priseljene! (non-quo la immigrants). Zakon ne veje pet ekupin pri eeljeneev kot izvenkvotnlh pri seljeoeev, in te so t 1. Neporočeni otroci, mlsjši od lg 1st, kskor todl šens drlsvljs-aa Zdrolenih drlev, ki je nsste-njen (reeident) v Združenih drla vU. (Drlsvljso, ki je odeoten is Zdroleoik drlev preko leta doi, ee ssutrs, ds ni v njih nastanjen.; 1 Priseljenec, ki je bil popri) zakonito pripuš/'n f Zdrolene drže ve in ki ee vrsčs pe krstki odeotnosti v inozemstvu Tek po vrotnik sme dobiti dovoljeoje (permit) za povretek v Zdrožen« drle ve od genereloego pried niš k age kom i »a rja (Cemmiadottcr General of Immigratioo) V Ws«h Ingtonu, sli le tedoj, sko je Ml poprej sokotsite pripol^n v Zdrolene drlovc. t. Priaeljence, ki se je rodil V inedi. Mehiki ali v kateri dro gi noodvlaoi ameriški deželi, oje govo šena io neporočeni etroe saiajAi od It let — bres «sirs, kje io otreei redili —, oko prihajajo I nji« ali k ajemo. 4. Duhovniki vsake veroispove-di, profesorji kolegijev, akademij, semenišč ali vseučilišč in njihove lene in neporočeni otroci, mlajši od 18 let, ako prihajajo I njimi ali k njim. 5. Dijaki, najmanj 1ft let stari, ki prihajajo v Združene drŽavo v izključno svrho, da pohajajo kak priznani učni savod.. Priseljenci, ki spadajo h kate riaibodi ismed teh potih skupin, smejo prihajati v Združene drža ve v neomejenem Itovilu. Ali oul morajo od najbliljega ameriškega konsula izprositi in dobiti tako-zvano izvenkvotno priselnllko yi-zo (non quota immigration visa). Izvscti so le oni povratniki, ki so si priskrbeli "permit", ali, ako ga nimajo, morajo tudi dobiti od amerlikega konzulata isvenkvot-uo priselniški viso. Povrstuik, ki poseduje "permit" ss povrstek, ne potrebuje konzulsrne vize, kadar se povrne v ZdruŠene držsve. De sc dobi "permit" treba izpolniti posebno predpisano tiskovino (form 631). Formular te prošnje more vsak poe^lnec dobiti, ako sc obrne na generalnega priaeljentš-kega komisarja v Waahingtonu oli pa na Foreign Language In-formstlon Service, 119 West 41st Street. Pristojbina sa "permit" znaša $3, dočim stane prlselnlška visa $10. Ksdar v Združenih državah na< stan jeni ameriški državljan Želi dobiti is stsrega kraja svojo ženo ln otroke, mlajše od 18 let, on mora vložiti protnjo na gcueralnega priselniškega komisarja, da ae jim dovoli vstop, Za to prošnjo služi tiskovina (form 683), katero jo dobiti od generalnega priae1< nllkega komisarja ali pa od Foreign Language Information Service. Kvotni prišel j snel (quota immi graats). V drugo vrsto priseljencev spe dajo oni, ki se vštevsjo v kvoto. Ti so podeljeni v dve «kuplni; v prednostne kvotne priseljence la nevedne kvotne priseljenoe, pred noetni kvotni prieeljenci (prefer red quota immigrants) imsjo prs-vieo do prve polovice kvote, ssto smeriški konrd v inozemstvu u valuje njihove prošnje prej kot prošnje nevednih priseljencev. Kdo so prsdnostnl kvotni pri-aeljenol? V prvem redu neporoše hi otroci, mlajši od 21 let, oče, ma- t), mol aH ženo državljana Združenih držav, kl je com veaj 21 let star, asdsljs priseljenec, ki js Js-kušen poljedelec, njegova lene ln odvisni otroci, mlsjll od 16 1st, ki prihejsjo I njim sli k njemu. Tu se zopet omenjs šena ame riŠkega državljsns, namreč kot prednostna kvotna prlseljsnka. To pBoenjs, ds smerilkl drŽav ljan, vsaj 21 let stsr, kstert ni nsstanjen v Združenih drlsvsh, more dobiti svojo leno kot pred nostoo kvotno priscljenko, dočim ženo v Združenih držsvsh nsata njenegs smerilkegs držsvljene sms priti kot prlseljsnks isven kvote. Kot prednostni priseljenec more priti tudi inosemski mol s-merüke državljenke brez ozira na to, da li je ona nastanjena v Zdru ženlh držsvsh sli ne. Otroci ns* stanjenegs ameriškega državlja ha do starosti 18 let smejo priti isven kvota, oni po, ki ao v atsro-sti med 18. in 21. letom, vživejo prednost v okvirju kvote. Ns vssk nsčin, ksdsr smeriški drlovljsn želi dohiti svojo druži no sli gori omcnjeoe sorodnike is stsrego krsjs, on mors vložiti prolnjo ns genersliiega priselniškega komisarja v Waahingtonu, ds se tem sorodnikom prizne prednost v okvirju kvota. Zs to prošnjo služi ists tiskovlns kot ss prolnjo glede isvenkvotnih sorodnikov, namreč form 633. Name njeni prieeljenci pa morajo obrniti ae k nsjbliljemo amerilkemu konsolstn, da dobijo priseljeniško vlzo. NI treba nikak« prošnje na generalnega priseljeniškega komisarje, kedar izkušeni poljedelci, ki so takoj neetanjeni, ho-če jo dobiti v Ameriko svojo leoo sli neporočene otreke pod lf. letom kot prednoetoe kvotne priseljence. ' »ocenjeni v Sdrnio- (nr drlsvljeni) ne vlivajo aikakih predooeti ped oo-vim zakonom j todl ojikove l«oe io otroci mo>Sjo čakati, dok Ur ne pride je na red kekor vsi navadni kvotni prieeljenci. " A f fide vita", postani od tokoj, nič ne pomagajo aomenjenemo priseljencu, kar se tiče kvote, oli keoeoJ jik mere soktevsti kot dokaz, do ne bo do-tilnik v Ameriki padel oo brem« jevnega debrodeletvs. Priporočljive je peel Sti tri p repke takega "affidavit of soj>port" — enege se psrobrodne družbo, enega m io enege sa priaelnilke Slmaska Narodna PtdpirBt hkSS} b 17* l«*Ua »sov. Uesawvlieea «. 1 S04 GLAVNI IT AN t S0S7-SS «a LAWNDALE AVB, CHICAGO, ILUNOia» Iivrknlni odbori UPRAVNI OOSKKi Pvedeedslk Vincent Catabae, ps»rsdis«alh Askw VMHeb. R.7.I.V, a«, io«. J.W..I—r».. .1. uj.ik Matthe« Tarh, tajolb bdaMbege lši|l BU. N.yk. Vegrtoh, «rednih glasli POnOTNI ODSBKi glasila lih lifnlsi. , eeeed, iMtdudsIk) «01 W. Nay It, IsdsifUM, ItL, Msftk tataealhee. Se« «TS. BarUetM. Okte, ffé A. Vldar. «40« ». Haadln Ava, w1 H^at J^tr *** ^ H#a4*rMaivaw> Oecšek 414 BOLNIIRI OOSRKi OSREDNJI OKJtOUEi Blas NavaO. fee«ss«alk. Hlî-M le. Uwm&» Af« CbUae«. IH. VZHODNO OKROURi J.«.k A« Joka ZAPADNO OEAOftJK» Am ^ ^ Mik« Uni aau a'wi Nadaorni odbori S««ir«k* «g 11 Pr«im Ave^ ' Cleveland, Obte. ZdniHtvoni odbori Prank Aleš, UM le. Ceavfeed Ave., Cbleas*. H» fm Jelk« o»«, saaa w. «atk it, dJomlH. Jes. «Irak, «4M OHen CtH Oeeela*«. Okt«. VRHOVNI EDRAVNIKi Dr. P. J. Reroi HU It. Oak Aee» t ------- - (|l adhéraIW, M delaje v «la IV» ^r«dsednlštve i^fli J-i lÎ^îli Sa» ¿^vB^ala ^nÎ^ C^Wa^b VIR tADIVR bolniške POOPORR ib nailovei nlltve I. n. p. SCSTM le. Uwndale Ave« Cbleage, III. D BN ARNE POIIUATVR IN JTVARI. M s« tlšeje ft. IslhMama In Mm te v«k4« se naslevei TajalMve B, nTP. X, MIT-» taUeO «ale Ave-« ChUaset, IB. VIR BADBVB V SVR I R BLAGAJNIŠKIMI POBU se OsIBjeje » ilas«i»Ut«e «. N. P. J« SSS7-M le. Uvodale Avch Seaogm «t Vas aHtalbt aMb aailifBaJa v iL tawAsvskawft aÄüa M aa| FrBmk ZBIIBM ilm ^B^IbbpW^^B ^^W^cat (Mbaês^ ***** m *** w? w, iuy ■!« ipfw|iw«i m* t* e^wfTglMUeijfilaÄ aaj as «ešllje na aaelevi "PeeevSS Lawb^BII AYI-i CkioÄ^^i Ill* Vsi pitasljiaii, is- vcnkvotni sli kvotni, morejo dobiti od smeriškrge konzula prlsel-niŠko vlso. Imamo tri vrste teh via t isvonkvotno (non-quota immigration vlss), prednostno kvot-ju) (preferred quota Immigration visa) in kvotno priselnlŠko viao (quota immlgrstlon visa). Namenjeni priseljenec nsj ss obrne as nsvodlls ns smeriški konsulst. Ts nsvodlls ho dobil v svoji ms' terinlčinl In mu bodo veš koristi-Is, kot vsa rsatolmsčenjs, ki mu jih utegnejo poelatl sorodniki «11 prijatelji ia Amerike. Novi zakon ne določa, kako Ite-vlloekvotnlh priseljencev sme prihajati vsak poedlni meeee v Združene države, «U. predjflcuje, d« «nuriškl konzul ae ame isdsti v vsskem tneseeu več prednostnih ln nsvsdnih prlselniških vis, ne-go snsla deset odsto od vse letne kvote. Priseljeniške vise vel jejo najdalj«? za štiri meeeoe, ns vMk nslln mors priseljenec doepeti v Združene držsve, predno poteče rok, ki je neveden v priseljeniški kvoti. BaroČsnks državljanov In Ino-semoev morejo priti v Zdrulene drlave le kot kvotne*prišeljenke in no vlivajo nikake prednosti ss to, ker so zsročenke. Le sko je tako dekle hčerke emerilkegs dr-Isvljsns, mlsjšs od 21 let, sil ps sko je izkušens poljedelks, more priti kod prednostno kvotna pri-seljeoks. Ako to ni, ona ns spsds v prednostno skupioo, ps nsj je njen zsročeooe smeriški državljan ali ne. Ako državljan Združenih držav hoče olenlti es s inosemko, stsnujočo v ioosem stvu, on mors odpotovstl v inozemstvo, jo tsm poročiti io pro»i ti od generelncgs prlscljeniškegs komisarja v Weahingtonu, de ss njej kot leni emerilkegs držsv Ijana izda izvenkvotno yri*«lnl!' ko vize. To prolojo oziroma del iste more emerilki drlovljsn vlo-litl. le predno odpotuje v stari krsj v svrho poroke, po poroki pa naj doda dokea o izvrleai poroki.' V takem alučaju boeta ameriški državljan in njegova nevesta la-kale, dokler konaul oc dobi rešitve prošnje iz Weehingtone, ds oaj izd s izvenkvotno viso leoi o-meriškega drževljsne. Državljan sme nspotiti svojo zsročunko tudi v Kensdo sli Kubo sU ksko drugo soeedno dežele, sko jo do Učns inesemsks prlselnlška ob-loet Ija pripueti. Po ajcoem pri kodu v tako «oeedno osemije, naj se I njo tam poroči, k* pred tem ps naj vloži prošojo na genersi-nege prieelaiikegs komisarja M iadojenje izveakvotn« vize io o-«noA,.kom aej ee roMtov pošlje. K« emerilki konzul v Kubi, Kanadi sli drug j« dobi reBtev la ee prepri'e, da se jo p^oks iavrib lo, bo ooveporočeoki ladsl laven-kvotno vise. Ns tak nolln in s pravočasno vloiilvlje prošnje ei more drUvljoo. ki ae kole poro ŠHi s inosemko sloaojoč« v Morem krsjo, prištcdki moego časa looseasec (œ-diiovljon)t ne-sten Jen v Zdrntmi h državah, ne mer» debiti evoje Um* oe tak na Čio« rezan sko je izkolen police lee. V tskem slučsju on mor« od> potovstl v stsri krsj, ss tsm ols-nlti s Inosemko. On potsm m bo povroii v Ameriko kot l«v«nkvot*> ni'priseljene«, njegov« l«no ps m«re dobiti predmetno priselnllko vlso kot lens Iskulencgs poljs-deles. Ons more odpotovstl I nJim sli ns ssms kssneje. N«dol«tnš otroci inoaemske v d o- ve, ki se poročijo i smerilkim držsvljsnom, m smatrajo a« m otrok« amerlikega drl«vlj«M. 0-nI n« morejo priti v Zdrulene drlave ni ifren kvote ni kot pr«6» noetni prlacljencl, rsaun «k« jik je ameriški drlavljan poslaevil (sdoptlrsl) pred 1. jenusrjem •1924, v |yiterem slučsju oal vslJ«-jo m otroke emsriškeg« drlavljs-na. — F. L. 11. doltvobt tajnikov je, da vsak M «nrAn^ika malala Mf4 dp^ltfm i Ipl VwBHM« BBBIBŠi pa a Bl^MTBi njih pnnepii, "«u«, msse v !b rmmv% av »taja no, da se lahko pravilno polšljalsv ia Uit. Istotako m ■ "T »S* ma prodaj jb nejboljle vrste wJet«Mla«kl krompir, gs imsmo eno kara. OsBs kot nsvsdno. Prlpsljeato aa il»% Nsročl se prh Mrs. Mery Orlic, 2441 So. Crstvford Avs., Chieego, III. Telefon i Ls wndslc 711«. (Ur.) potrbbujbmo KORKS PO NDRNTA, mor« sneti plasti in Čltatl Jugoslovsasks je-zJke io italijansko, oni, ki snajo pisati v polakem jesiku, i ma Je prednost. Oglasile ee takoj prit Joseph Triaer Cempeog, 1BBB—40 So, Ashland Ave., Chicago, III. (idv.) POZOR KROJ AO II Wem krcJoče so popravljanje io liksnje oblek. Delo stolno, plača po dogovor«. Torej kot«r«ga veseli, nsj se ogtssi n« mej naslovi Anâj llergcnt, P, O. Bes 174, Universel, P«. (AUegkf Os.) (Adr.) DA SKUHA! DOMO H* Va MiirONASft PRODUKTE. BUUrSi FRANK M PB0SVBTA Vam* prof. dr. lom Zondk: 0 kijih v žhfilstvv. (Dalje.) Uliata »e aieer prav urno otepa lat a« zvija na vae «trani, izločuje jwlit sok, toda le redkokdaj ae otvtoódi avojega napadalca. Navadno naposled opdU, otrov jo o-mirti lir jo sčasom umori. V tro-pianih krajih iive atrifef ki ao doke po dve pedí. Te ai pa¿ V privolijo todi kako miv oli drugega majhnega aesovea, vendar ao jim navadna brona razne lolelke io pajki. — „ Nekak avet zase, v bioloikih oairih precej oatro loéen od vaeh , drugih iivali, tvori nojmnogolič-nsjli in najzanimivejši rod čle-noveev, žuželke Ni go okolja, nljaibodo snežiičs planin oli goz-di io iume njihovega vznožja oli proetraoe livade in litno poljo a-li podzemske jame, kjer bi ne na* iti najraznovratnejlih in najrazličnejše prilagojenih žuželk. 81-oer ae hrooijo žuželke po veliki vešioi od raatlinakih anovi, no, vendar nahájamo tudi dokaj rodov, ki ao pravi roporji, todo roparji v domaČem okroiju, njihov plen ao do malih iajem druge rtatlinojede žuželke. Le nojpre-drznejši roparji naakokujejo tudi druge vščje iivali. Kar ao zveri med aeaolei, to ao hrošči-brtei med iuielkomi. Vaa Ido gotovo pozno onega paleo dolgega tcmnobsrvcnega zlato ae avetečega hrošča t jajčasto zaokroženim teleaom, ki fO je videti poleti po polju, po tudi po ce-atth ob robu ftjiv, koko tek« brco aem io tjo, ne meneč ae za rane zapreke, ki jih mora prekoračiti ns avojem potu, bakreni kreŠič je to, eden noj večjih zastopnikov iz rodu brtoev; kdor ga je prijel v roko, ae je najbris tudi seznanil z negodno dišečo tekočino, ki jo isbriga, ako mu preti nevarnost Navadni plen krešičev so vsakovrstni ogrci, razni manjši hroiči io goseoice. Fo tudi na gliate ae spravijo večji brzei brez strahu. Odlični franeoaki poznavalcc žuželk Fabre popisuje boj kreiičev (corobua auratua) z glisto. Komaj zaslutijo moatnega erva, planejo naoj in ae ga oklenejo a ava-jim Čeljoatnimi kleščami. Najsi ao gliato ie tako broni in izločuje ali, brzei ne izpuste, kjer ao se zagrizli. Glista, ki je seveda mnogo močnejša, otepava, ae zvija in ae voljo po prahu a avojimi napadalci vred; hrošči ai pri tem avoj lepi anknjič popolnoma pomaie-jo, val ao prašni in blatni, a ne popuate, nego vedno krepkejie atiakajo avoje kleiČe. Naposled ao enemu poareči pregrizniti debelo kožfo in gliatino mišičje. Iz rane ae ulije temnordečo kri, (Ze-meljako gliato in razni drugi črvi« kolobarniki imajo rdečo kri in eictr je anov, ki ji daje to barvo, iata kakor pri ^vretenčarjih — hemoglobin — le do je pri črvih raztopljena v krvni tekočini, dočim je vezana pri vretenčai^ih na krvna teleaca.) pomešano z iztrebki iz črev in a alizaato tekočino it teleane dupline, zmes, ki jo hroiči • alaatjo vsrkavajo. Preje napeto gliatino telo aplahno po iz-stopu teleenih sokov te; izgubi veo gibčnoat. Nemoteni ga aedaj hroiči parajo a avojimi kleičami in ga razdele na poeamezne ko-ece. Sedaj ae prične pojedina. Fa hrošči ae pri njej ne obnaiajo posebno dostojno, ne nrtroiejo al avoje porcije no majhno komadi -če niti hrane ne poiveČejo, nego, kakor je opazoval Platoau^ se "davijo in poiirajo velikanske kose, aličoo kakor vidimo šreti hijene v zverinjakih." Veliki črni krešič ali usnjar (procruttes coriaceus) ima tako krepke čeljusti, do se loti manj-ših.polžev ter jim zdrobi lupino. Poaebno divji ropar je brzee-moikatnik (ca losom a sjrcophan-tt), tega hrošča nahajamo po drevju, kjer živahno teka po deblu in vejah gori in doli. Telo mu je nekoliko bolj čokato kakor pri navadnem krešiču ter ae «veti po hrbtnih pokrovkah iivo zla-tpzelenkaeto, podobno kakor zlata miniea. Moikatnik j« neizprosen sovražnik goaenie; čim večje in moatnejio je goaeqičo, a tem večjo odločnoatjo ae navali nanjo. Ooaenica ae aieer zvija in pušča atrupene sokove, toda kakor navadni brzee tudi moikatnik ne izpuati, kar je zagrabi t avojimi kleičami. Vendar časih naskok na večje goeeniee izpodle-ti; če ae moikatnik ne vrle 4®* volj naglo na goeenieo in ta zar sluti hrošča, ie predno jo je prijel, tedaj ae gosenieo akrči in pritegne zadnji del teleao ter ga noto zopet bliakoma krepko iztegne proti neprijatelju, da mu je pravo broo, da odleti nazaj. Pa tudi ko je ie sapičil moikatnik tvoje čeljuati v mehko meso goeeniee,. ie vendar ni popolnoma zosigu-ran avojega plena. Gotenica ao kaj rada zakota o hroščem vred raz drevo na tla in še 1« to ae poareči hroiču, ako ni pri padou< iz-puatil avojega plena, do po delj- ivo ftorM: ZADNJI VAL. (Dol jO.) ^ • Kar pa ae tiče goapodične Line ... to je mojih čoatev do nje . . , na, tiate miali, porečem rajši, ki ae m) je tdtj po eoem letu in v čiato novi obliki ape^ povrnila, to po je treba potrpljenja ,., Ret.Vtskih atvtreh aem, ktkor aem atokrat povedal, provi kunkttlor in — — — . f '. apet na morem odločiti f Ne, to je tudi tu naptint beaedt — aaj ae zopet > nečem, ne do sc morem I In zakaj ae ne^em! Ker ao tiate bolj vtint atvtri ls navidetno Mi važno! Um, tudi mogošo .. ICuko, ki mi aede no noa, je trtbt takoj pregnati;, tudi Damoklejev meč, ki mi viai ntd gltvo, ja bolje, ako ae aproii prej nego pozneje, je rekel Cipktr. Todt ntjbrie bo le ttko: tam, kjer $jtt ntrlvnoat za trečo tli netreČo bodočih dni, vŠatih št to večno, ae prikloniš Uaodi in ae-deŠ yj čolniček, naj ga neae, kamor mu ja namenjeno . . Kajti Uaoda je ljudem moje vrate, ljudem, ki atrme v tihih nočeh s brezkončnim apoito-vanjam v zvezde in njih tok, nerazumljiva, nepre-raČunljiva in nepremagljiva moč . . . 'bkla| Da ae mleko ne itoza J vanj list od hreua. N. \M ohranimo mleko p0 leti tu| di po več dni. 1 Duh po barvi »dat r umu J be, če postavimo vanjo vel eodo z vodo, kamor den J kolesca razrezano čebulo 1 Petrolej čiati tudi m«J tinte in sveže barve; če hI iamo v mrzlo žajftiico z J lahkoto operemo krvave al Modeie od apna odpril aukna, če najprej o»trKnml stro krtačo apno. Nato J mo čisto cunjo v jenih ia| mo madež z jesihom. 1 Moatne in oljnate ataklaj atimo z raztopino 1 delamill delih vode in 2 delov ulj 8teklenicc postavimo v koti polnjen z raztopino (tudi 1 niče aame napolnimo ž njo] tel nekaj čaaa grejemo. Nal ie pomtjemo z mlačno vodo.l Predmeti iz ktvčuka (J n. pr. galoie, plašči, cevi 1 včasih pokajo iu lomijo. 1 noma mehki in prožni posfl apet, če jih denemo za kal ure v zmea iz 1 dela «almijj in 2 delov vode. I Ljudtka prorokovanja na po obnašanju živali 1 Doi bo, če išipkovei pred aolnčnim dom po jo, (v mestu jih | malokrat aliii), št lastovice nizko letajo, če ae golobi pozno zvečer« domov vračajo, Se vrane viaoko in a glavai konci letajo, ■ če aa perutnina valja po pri gra potno tptt, št pti, travo jedo, če te mt^ke brez konca lile; če petelini pojo, če gliate po tleh plazijo ia v senci plešejo in ao zelc Vikar bo, ša ae čebele trumoma vrači} mov, čo ribe iz vode akačejo, če drozdi in ščinkavci nemir koli prhutojo. Lopo vreme pa bo, fto škrjončki in taičice viiok tojo in gloano pojejo, če tovt akovikajo, če netopirji zvečer zgodaj po vajo, St kreeniee telo jtano avoti> Se boije žabice (rege) viiok» tojo. >j>"11. KNJIGE Književne Matiee S.N.P.J. ' Književna mmtlca Slovenske narodne podporne jednote je irdala in ima v zalogi sledeče knjige: Patar MnUvontum. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških franČiikanov. Z izvirnimi slikami, katere J« izdelal Stanko Žele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred 91.60. Slovemko-anfbkka tlontko. Dodatek raznih koristnihinfonnadj. Fina trda res-ba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jfamnio Higfint. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Poverf bjMg ameriškega proletariat* za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poitnino sted. ZnjodnkL Spisal Ivan Molek. Pov^«t to doslej skritega kosa življenja slovenskih d* lavcev v Ameriki Trda vezba. Cena s poitnino vred. * j Zakon biogonozij«. Spisal Howard J-m— poslovenil J. ILZek) podučna knj»«^ tači mnoge naturae zakone in poKa- s «KScjT^ r%__si fa _ iJMuInn ITM. zuje, kako anmezniKU nzicno m auat»»"- ^ -77 Trda vezba. Cena $1J» s poitnino vred. — j — - . .. . m__1 »---* 1 doti Zadaj! dve knjigi, naročeni skupaj. < bite ntn dolarie/vM zadnje Wri knjift iest dolarjev. Vredne sol ■ Naročbe, • katerimi jf jwslati denar, «prejema , , *■ • Književsa Matica 2S87-M k ¿M