Posebna izdaja ob 5. uri zjutraj.
Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 213 fl.	v urnimi v nefleiio, a. sememura \m.
Leio M
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26 — za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno , „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35--
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . K 24*— za en mefoo „ • . „ 2'—
V	upravi prejeraan mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto....... V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
uar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Luserati:
Enoatolpna p s Utvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popnst.
Parstna eniailli, ziinlt, Kitni« Ht:
enoatolpna petitvrsta po 21 vin.
enoatolpna petitvrsta po 40 fin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št 6. — Bačnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero.št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Papežev klic — za mir.
Na praznik Marijinega rojstva se je oglasil sv. oče Benedikt XV. prvikrat kot vrhovni voditelj katoliške Cerkve in sicer z oklicem na vojskujoče se svetne kneze; kot knez miru jih papež opozarja, naj bi si podali roke in sklenili zaželjeni mir. Pismo se glasi:
»Ko smo zasedli prestol sv. Petra, smo se pač zavedali, kako pomanjkljive so naše moči za izvrševanje tako visoke službe; kljub temu se klonimo z največjo ponižnostjo in spoštovanjem skrivnostipolnemu sklepu božje previdnosti, ki je našo slabotno osebo povzdignila do tako vzvišene časti. Četudi pogrešamo potrebnih zmožnosti, vendar trdno upamo, da smemo pape-ško službo prevzeti, ker se zanašamo na božjo pomoč in smo prepričani, da nam bo On, ki nam je naložil občutno breme tega dostojanstva, podelil tudi zadostno moč in pomoč.
Ko smo pa s te apostolske postaje obrnili pogled na vso naši skrbi izročeno čredo Gospodovo, nas je prevzela groza in bridkost vsled strašne vojske4 ki pustoši velik del Evrope z ognjem mečem in jo namaka s krščansko krvjo. Brez dvoma nas veže dolžnost do dobrega pastirja Jezusa Kristusa, čigar namestniška služba nam je poverjena v vodstvu njegove črede, da vse, ki spadajo k njegovi čredi, oklenemo s čuvstvi očetovske ljubezni. Ker moramo po zgledu Gospodovem biti pripravljeni — in pripravljeni smo »v,-di v resnici — za njih izveličanje tudi življenje žrtvovati, zato smo resno sklenili, ničesar ne opustiti, da, kolikor je v naši moči, pospešimo zaključitev teh bridkosti.
Preden se torej — kakor je običaj in navada po izvolitvi za papeža — ob početku našega papeževanja obrnemo s posebno encikliko do vseh škofov, smo smatrali kot svojo dolžnost, da povzamemo besedo našega presvetega prednika nevenljivega spomina, Pija
X., ono besedo, ki mu jo je ob izbruhu vojne narekovala apostolska skrb in ljubezen do človeštva. Kakor bomo sami dvigali oči in roke proti nebu in klicali k Bogu — saj nam on sam to nujno naroča — tako opominjamo, , da zarotujemo vse otroke sv. Cerkve, posebno pa duhovnike, naj neprenehoma, stanovitno in goreče obsipljejo Boga, Gospoda nebes in zemlje, z molitvami in prošnjami, da se poln usmiljenja ozre na nas vse in da odloži šibo jeze, ki z njo grehe narodov strahuje.
Prosimo tudi, naj deviška Mati Božja, ki nje upapolno rojstvo danes praznujemo, milostno podpira naše prošnje; saj je došla bednemu človeštvu kot jutranja zarja miru, ker je hotela postati mati tistega, po katerem ie večni oče hotel vse spraviti s seboj in umiriti po krvi njegovega križa, kar je ali na zemlji ali v nebesih. (Kol. 1.20.)
Vladarje narodov slednjič nujno vse prosimo in zarotujemo, naj bi zaustavili vsa nasDrotstva v blagor človeško družbe. Naj bi pomislili, da je temu umrljivemu življenju že samo-obsebi prisojenega preveč gorja in zla, kaj hi torei mi sami to gorje še množili in večali! Naj bo dosti razvalin! Dosti človeške krvi je že prelite. Naj bi se po-žurili ter se začeli pogajati za mir; naj bi si podelili roke. Na ta način si bodo zaslužili pri Bogu obilo plačilo zase in za svoja ljudstva, zraven pa si bodo pridobili zaslug za svojo človeško kulturo.
Pomislijo naj tudi, da bodo napravili s tem nam — ki nam je izvrševanje apostolskih dolžnosti ob Ieh splošno razburkanih razmerah silno otež-kočeno — zelo zaželjeno in dobrodošlo uslugo.
Dano v vatikanski palači, dne 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, leta 1914.
Papež Benedikt XV.
Mrmatia k a stopila i> zuezn sitimi armadami, iih pri Solasonsii. terasa
Uradna poročila francoskega generalnega štaba o poteku bojev kažejo vedno manj upanja na zmago. O delovanju armade nemškega prestolonaslednika se poroča, da so te čete po zmagi pri Verdunu dne 11. septembra napadle središče utrjene črte Verdun— Toul. Težka nemška artiljerija je naperila svoj ogenj predvsem na fort Giron-ville, ki zapira pot v Ligny na črti reke Mame. Nemški prestolonaslednik je osebno vodil napade. Iz poznejših poročil, da jc nemška bojna črta ob Mar-ni neprodrta, se da spoznati, da je bila utrjena francoska črta Verdun — Toul kmalu predrta, ker so čete nemškega prestolonaslednika prišle v ožjo zvezo z ostalimi nemškimi armadami ob reki Marne. Srednja skupina armade nemškega prestolonaslednika prodira sedaj v smeri proti Chalons sur Marno.
Kakor smo žc poročali, so imele "nglcško in francoske čete v bojih pri Soissonsu ob reki Aisine velikanske in nepremagljive težave, ker jim jc bilo vsled velike povodnji — utrgal se je oblak — onemogočeno mesto samo napasti. Zato je divjal boj po gričih in gozdovih, ki tvorijo okolico mesta. Francoski in angleški polki, ki so kljub Prašnemu ognju iz topov in pušk prišli čez reko na severni breg, so imeli velikanske izgube. Bil je to krvav dvoboj med angleškimi baterijami, ki so
jih leta 1814.-1815. in 1870.-1871. veliko vlogo. Leta 1870. so ga Nemci tri dni obstreljevali.
V Parizu so razširjene grozne vesti o zadnjih bojih. Pravijo, da pokrivajo cele vrste mrtvih in težko ranjenih vojakov bojno polje. V dokaz tega vozijo vlaki neprestano neštevilne ranjence y mesto. Ranjenci pripovedujejo grozne podrobnosti iz bojev. Nemške čete so baje stale ponekod za šest čevljev visokimi barikadami, ki so jih napravile iz mrtvih trupel in so to kritje vporabile za napad. Francozi so se trdovratno branili. 7000 mrtvih pokriva bojno polje.
ščitile prehod čet čez reko, in med nemško artiljerijo. Nemci zavzemajo izredno ugodne pozicije ob železniški progi Compiegne — Rheims, ki pelje na severnem bregu Aisne vsporedno z reko.
Dogodke pri Soissonsu so sedaj že prekosile bitke ob Marni, do katere so po najnovejših poročilih zmagovito prodrle nemške čete in katero sedaj uporabljajo kot, temelj svojih energičnih in uspešnih napadov na utrujene angleške in francosko čete. Reka Aisne, na katere obeh bregovih leži Soissons, teče skoro vsporedno z Marno, zato je lahko umljivo, da. se je tu izvršilo prvo dejanje angleško - francoskega odpora proti prodiranju Nemcev proti Parizu, Soissons je biio najbrže središče francoske armade. Napad na mesto so izvršile v največji meri čotc generalov Bulowa in Hausena, na krilih pa četo generala Klucka in nemškega prestolonaslednika.
Soissons je okrožno glavno mesto in šteje 17.000 prebivalcev. Mesto je važno križišče francoske vzhodne in severne železnico in sicer prog Compiegne — Rheims in Pariz — Laon. Do leta 1872. ju bil Soissons trdnjava, da-nos je pa zavarovan le z eno utrdbo na severu. V mestu je več želozolivarn in strojnih tvornic. Kot križišče velikih armadnih cest jc Soissons igral v bo-
POLOŽAJ NEMŠKIH ČET IZVRSTEN.
Rim, 20. septembra. Splošni položaj nemške armade se smatra kot izvrsten. Francozom prijazni listi priznavajo, da so nemške postojanke ob reki Marne skoro nepremagljive.
XXX
JEKLENE PŠICE KOT BOMBE.
Dunaj, 19. avgusta. Francoski aviatiki vporabljajo jeklene pšicc kot bombe.
bDii d Galiciji.
Dunaj, 19. septembra. (Koresp. ur.) Uradno se poroča: Vrši se novo grupiranje naše armade na severnem bojišču. Osamljen napad neke ruske divizije dne 17. septembra je bil krvavo odbit. Na vzhodni strani ležeči mali vojaško utrjeni most pri Sieniavi, katerega so od naše strani branili le maloštevilni oddelki, je prisilil Ruse, da so razprostrl dva svo'a armadna zbora in
težko artiljerijo v bojno črto. Ko Je trdnjava izvršila svojo nalogo, so jo naše čete prostovoljno zapustile.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
X. X X
Sieniava leži 25 km severno od Ja-roslava, ki je utrjeno mesto severno od Przemysla.
;ar obiskuje ranjence.
Dima;, 19. septembra. (Kor. urad.) Cesar se je peljal danes dopoldne iz grada v Schonbrunnu v palačo v Augarten, v kateri je prirejena rezervna bolnišnica Rdečega križa, da obišče ranjence. Ob glavnem vhodu so cesarja pozdravili: nad-vojvodinji Marija Jožefa in Cita, nadvojvoda Maks in zdravniki-voditelji lazareta. Na dolgi vožnji so cesarja kljub dežju navdušeno pozdravljale neštete množice, ki so se bile zbrale po ulicah. Cesar je ostal nad celo uro v bolnišnici ter je skoro vsakega ranjenca vprašal, kje je dobil rano in kako je ranjen. Na vožnji nazaj so cesarja neštete množice zopet navdušeno pozdravljale.
Dunaj, 19. septembra. Cesar je v bolnici poslušal pripovedovanje prizorov iz bitk in je tako srčno občeval z ranjenci, da so navzoči ginjenosti jokali. Imena dveh
amputiranih ranjencev si je dal cesar zabeležiti. Oči ranjencev so se iskrile, ko je cesar za vsakega imel prijazno besedo. V bolnici, katero je cesar obiskal, je tudi več Siovencev.
ROZINA HENOCH.
Dunaj, 19. septembra. (Kor. urad.) Včeraj popoldne je prišel v bolnišnico iz kabinetne pisarne cesarjeve častnik, da se po cesarjevem naročilu izvesti, kako se godi 121etni Rozini Henoch, nahajajoči sc na kliniki Hohenegg, ki je v domačem kraju nudila ranjencem krepčil in jo je pri tem sovražni šrapnel težko ranil. Tudi nad vojvodinja Izabe-la je prišla k postelji male bolnice, jo tolažila ter obdarila, obljubivši, da bo na najvišjem mestu poskrbela za bodočnost deklice, ki trpi zaradi svojega patriotičnega delovanja.
s klici: 9,Zioio gospo-dar Franc Jožef!"
Zanimivosti iz zadnjih bojev proti Srbom.
Neki častnik piše v »N. Fr. Presse«:
To poročilo, ki naj v kratkem poda slavo mojega vrlega polka in pehotne divizije, h kateri spada, pišem v trsju globokega jarka, varen pred pekočimi žarki sremskega solnca. Od juga in zapada doni topovsko grmenje, krog in krog ob hori-contu gore vasi; davno že ne pazimo več na take prizore. Polk leži z divizijo na preži. Mračno in resno je razpoloženje vrlega moštva in častnikov. Marsikak tovariš je padel predvčeranjim, izkrvavel je ali bil ranjen na polju časti. Toda žrtve niso bile zaman, polk je rešil ta dan in naj-izdatnejše pripomogel k zmagi.
Dva dni taborimo v bogati sremski vasi, ki je osamela kakor vse tukajšnje vasi. O sovražniku nobene sledi. Na savskem bregu straži hrvaški honved. Polk se bo tu odpočil od srbskih bojev. Tega mnenja je pač tudi divizijsko poveljstvo, kajti za v nedeljo, ob 8. uri zjutraj, jc na čast v Srbiji padlim odrejena slavnostna sv. maša.
Ob 9. uri pride povelje za odhod na sever proti Rumi. Polk je alarmiran in se zbere na alarmnem prostoru. Nenadoma, ob 10. uri dopoldne, prideta dva honveda, ki peljeta dva ranjenca. Brez sape naznanita, da so proti 2. uri ponoči 6 km od nas veliki srbski oddelki z artiljerijo in strojnimi puškami prekoračili Savo. Poljske straže so bile zmagane, glavna straža, ko je porabila vse streljivo, večinoma ubita
ali vjeta. Ranjenca sta najbolje pričala, da je bilo to čudno naznanilo resnično.
Polkovno poveljstvo se je nato kratko odločilo, da spravi polk z zapadne fronte v bojno formacijo s fronto proti jugo-zapadu in napade čez Savo prišle Srbe, Odpošljejo se poizvedovalne in bojne patrulje. Mi pa ležimo medtem v napetem pričakovanju pred fronto na prostoru kakih 4 km. Kajti treba je zavarovati velik prostor, ker ne poznamo sovražnikovih moči, ne smemo biti nadkriljeni in ker končno upamo na pomoč drugih čet naše divizije, ki so bile takoj obveščene.
Ob 11. uri se začne prodiranje čez širno ravnino, ki je mestoma posajena z visoko koruzo, v kateri se skrijeta konj in jezdec. Skakljajoči beli oblački šrapnelov nam dokazujejo, da nas je srbska artiljerija že vzela na piko. Oblački postajajo številnejši, razpočne točke nižje in že padajo tudi številne granate s strašnim bučanjem z onostranskega savskega brega v naše bojne vrste in prednje. Toda naša pehota nevzdržno prodira, kljub ljutemu boju iz pušk, ki se sedaj začne. Srbi, ki so ob cesti zelo dobro zakopani, nas obsipajo z ognjem iz pušk, ki pa gre večinoma previsoko in gospodari v naših rezervah.
Toda naš polk prodira naprej in naprej, k 1 j 11K temu, da so včasih na popolnoma gladkem ozemlju kar celc vrste po-košene, kljub temu, da pade mnogo častnikov, Obvezovališča sc polnijo, številni I ranjenci se vsipajo nazaj na svoja pomočaa
mesta, ki delujejo deloma v sovražnem ognju. Od tam prepeljavajo ranjence na tekviriranih vozeh v šolsko poslopje tega kraja, ki so je medtem preuredili, in v
mnoge hiše.	.
Kljub velikim izgubam m kljub temu, da more naša havbična divizija, ki je postavljena za nekim senikom na južnem koncu kraja, le malo učinkovati na sovražno artiljerijo, ki je kakor vselej zakopana in popolnoma nevidna, se polk približa sovražniku na 300 korakov. Čudeži nesamopridnosti in hrabrosti se izvršujejo v dežju krogel. Neki častnik, četudi ranjen in kljub' veliki izgubi krvi ostane še celo uro v bojni vrsti, gre potem uro daleč v kraj, zbere živali in vozove za prenos municije in jih osebno vodi v bojno vrsto. Neki častniški sluga gre nekaj korakov za lastno bojno vrsto v sovražni ogenj, si naloži na ramo nekega podčastnika, ki je bil v nogo ranjen, in ga nese do prve sanitetne patrulje. Neki ordonanc, poslan naprej v svrho orientacije, gre velikokrat pred bojno vrsto, zadene na sovražnika, ustreli štiri Srbe in se potem zopet vrne z naznanilom in prošnjo, da sme z nekaj ljudmi zopet, v ospredje.
Takih junaštev bi se še lahko mnogo naštelo, kajti skoroda vsak, ki v takem
ognju vstraja, je junak. Polk se je branil pred trikratno premočjo pehote in artiljerije, t. j. pred premočjo cele pehotne divizije do 6. zvečer. Pri tem se mu je posrečilo, da se je z levim krilom, podpiranim od poldruge kompanije hrvaškega hon-veda, zaokreni! na znotraj do savskega brega in držal sovražnika obkoljenega kljub njegovi premoči. Šele proti 6. zvečer pride bratski polk in se obrne proti levemu krilu sovražnika. O mraku se vrže brigada v desnem krilu z deli nekega pehotnega bataljona z nasajenim bajonetom naprej in ostanek sovražnikov, ki so še obkoljeni, prosi s klicem: »Živio gospodar Franc Jožef!« za milost. Le malo strelov pade. Potem vidimo, kako naše krogle razstrele srbski improvizirani most in kako se pogrezne v Savo veliko število Srbov in več topov. Približno 4700 vjetnikov, 8 strojnih pušk in 4 topovi so v naših rokah; številni srbski ranjenci in mrtveci pokrivajo bojno polje.
Toda tudi naš polk je prelil veliko srčne krvi. Pogled na polje, kjer leže mnogi naši tovariši in prijatelji, vpliva pretresljivo, in naše oko, vajeno grozot, se često ovlaži. Naj bo vsem, ki so se borili in trpeli za čast in slavo domovine ln krvaveli za čast polka, žemljica lahka!
n|eim nepregledne
Japonska vlada je naznanila uradno Kitajski, da je izbruhnila v Indiji vstaja proti Angležem. Tsungli Jamen je povedal to nemškemu poslaniku v Pekinu in temu se je posrečilo poslati to poročilo nemškemu poslaniku v Haagu. Uradni komunike je bil objavljen v listu »Allgemeines Handelsblatt« v Amsterdamu, odkoder ga je posnela Frankfurter Zeitung«. Tako smo prišli po ovinkih do te zanimive in za Angleže jako nevarne novice.
Ta vest je brez dvoma Angleže globoko zadela, in angleška korajža, ki preti evropsko vojsko zavleči, bo postala kmalu bolj skromna in majhna.
Dejstvo je, da je sultan kot glavar vseh Mohamedancev (kalif) iz nasprotstva do Angležev posegel vmes in da je turški vojni minister Enver paša organiziral vstajo v indiji in poslal tja doli več turških pod-pihovalcev.	.
Mohamedanci v Indiji so silno bojevit rod, ki more prevreči celo angleško svetovno gospodstvo, ki ima izvor samo v bogastvu, katero vleče Anglija iz Indije. Indija je bila vedno ona ranljiva točka in slabost, ki je delala in še dela Angležem
sivo glavo.
Anglija si pomaga v tej nevarnosti kakor si pač more. Prepovedala je strogo vsak uvoz orožja v Indijo in vsled tega je mogoče, da je domače ljudstvo nasproti angleškim četam popolnoma brez moči. Milijoni in milijoni ljudi imajo nasproti angleškim vojakom vezane roke. Vstaja bi se posrečila torej samo v tem slučaju, če bi se angleško-indijske čete same spun-tale. Zato pa pošiljajo Angleži indijske čete na Francosko. Ne zato, da bi Franciji pomagale, pač pa zato, da se Angleži znebe nevarnosti, da bi se te čete pridružile upornikom. Sicer pa bodo pomagale te čete v Franciji polniti samo lazarete, ker niso navajene niti na vojne štrapace, niti ne morejo prenesti mrzle francoske
jeseni. Poleg tega je velika nevarnost, da zaneso iz Indije kali kolere in kuge.
Sicer so Angleži slutili, da utegne v Indiji kaj počiti, zato so si že v pogodbi z Japonsko njihovo pomoč zagotovili. Ta pogodba govori, da mora Japonska v nevarnem slučaju pomagati upor v Indiji zadušiti, ne da bi za to še kake posebne ugodnosti zahtevala.
Če so Japonci stavili poleg tega še posebne zahteve, namreč 200 milijonov dolarjev posojila, dovoljeno naselitev v angleških deželah ob Tihem Oceanu in prosto roko na Kitajskem, mora biti vstaja silno nevarna. Drugače bi Angleži v take trde pogoje nikdar ne privolili. Samo največja sila je primorala Angleže do takih velikanskih koncesij. Najbrže so prišli vstaši v Indiji po prepovedanih potih do orožja in vihar upora je začel divjati.
Anglija je s temi koncesijami napravila Japonsko za gospodarico na Vzhodu. Japonci bodo preplavili angleške kolonije ob Tihem Oceanu in vprašanje je, kdo jih bo ven metal.
Najhujše bo pa prizadeta Kanada v Severni Ameriki. Amerikanci so silno strastni nasprotniki naseljevanja Japoncev in jih preganjajo, kjer jih morejo. Pred nekaj leti bi prišlo zaradi tega kmalu do vojske med Zedinjenimi državami in Japonsko, ker niso v Kaliforniji amerikanski starši hoteli pošiljati svojih otrok^ skupno z japonskimi v državne šole. Kaj bodo rekle Zedinjene države in Kanada k temu, nam ni znano. Gotovo pa je, da bo vzbudila ta vest v Kanadi velikansko ogorčenje in da more biti Angleška pripravljena na to, da utegne Kanada pristopiti v zvezo Zedinjenih držav, samo da ne postane japonska kolonija.
Če more Anglija biti pripravljena na izgubo Kanade, te tako važne kolonije, ji mora silno huda presti. Anglija hiti v neizogibno propast!
Mttka v ari« za Egipi
Rim, 20. septembra. Analeška se boji turškepa napada na Egipt. Vsi francoski podaniki ped 48. leti se vračajo domov.
NEMIRI V EGIPTU.
Iz Kaira se poroča, da je tam položaj zelo resen. Neprestano se pojavljajo revolte po cestah. Vlada bo najbrže proglasila nad mestom preki sod.
EGIPTOVSKA VLADA PROTI ANGLEŠKI.
Berolin, 18. septembra. Člani nemškega in avstrijskega konzularnega urada v Kairo so došli 16. t. m. v Sira-kuze in pripovedujejo, cla je vlada ke-diva izjavila takoj v začetku vojske, da zahteva nevtralnost Egipta, da ga takoj zapuste angleške okupacijske čete. Angleški poveljujoči general je zahteval. da odpotujejo nemški in avstrijski diplornatični zastopniki do 10. septembra. Oba konzula nista hotela sprejeti dotičnega odloka in sta se pritožila pri ministru za zunanje zadeve, ki jima je odgovoril, da egiptovska vlada ignorira dotično angleško povelje. Zastopnika Avstro-Ogrske in Nemčije sta pa končno le morala odpotovati.
.606 zamorcev v Franciji.
»Rhein. VVestf. Ztg.« poroča čez Lyon njen sotrudnik, nemški Amerika-nec, ki sodeluje predvsem pri ameri-
kanskih listih in jc zato smel ostati v Franciji:
Ne morete si Francije predstavljati, koliko afrikanskih divjakov zdaj vlačijo na Francosko. Od Algira, Tunisa in Maroka do Rta dobrega upanja ne bo kmalu rodu, ki se nahaja pod francosko, angleško ali belgijsko vlado, da bi ne bil oddal Franciji vojakov. Očividno postopajo sovražniki Nemčije po načelu lastnikov velikih trgovskih hiš: množina naj ustvari! Uporaba tega načela znači, da vladajoči, ki ga izvajajo, in tisti, nad katerimi vladajo in ki mu zaupajo, niso več sposobni, da bi o svojem počenjanju mogli dati obračun. Do 200.000 črnih »vojakov« stoji že zdaj na francoskih tleh. Lyonski listi sicer pišejo. da jih je že 750.000, a v svoji dušni pijanosti vidijo mesto enega, dva, tri in Štiri zamorce.
Kaj da bodo vojaki te baže počeli proti tako strašnemu sovražniku, kakršni so Nemci že nasnroti ne slabo izurjenim Francozom, tega menda niti vodilni krogi generalnega štaba nc znajo. Obleka in čevlji niti rednim francoskim vojakom ne zndoščaio; orožja tudi že dolgo primanjkuje. Zdai nakupujejo orožje tudi v Italiji. Za ko naj se divjaki bore in streljajo, če iih že nameravajo predstaviti sovražniku v njih navadni obleki?
Mi vpflii v vznoano w\a%
»Grazer Volksblatt« prinaša naslednje cenzurirano poročilo: Krakovski in poznanjski listi prinašajo na
podlagi pogovorov z dobro informiranimi osebnostmi iz političnih krogov naslednja poročila:
V četrtek, 3. septembra, ob 3. uri popoldne so Rusi vkorakali v Lvov. Za mestnega poveljnika je bil imenovan general Rudzki. General je obiskal nadškofe vseh treh veroizpovedanj: rimsko - katoliškega nadškofa Bilczew-skega, grško - katoliškega (uniatskega) nadškofa grofa Szeptyckega, armenskega Teodoriwicza in tudi znanega posebno goročega patriota rimsko - katoliškega župnika Bandurskega. Kot zastopnike mestne uprave, je našel general Rudckl vse tri podpredsednike: dr. Rutowskega, dr. Stalila in Schei-cherja. Zaprisegel je dr. Stahla in mu naložil odgovornost za urejeno upravo in mir v mestu. General je izjavil, da se prebivalstvo nima ničesar bati, ako se bo mirno zadržalo. V Lvovu so pustili Rusi samo en bataljon za vzdrževanje reda. Rusi bodo vse v gotovini plačali in se vzdržali vsakršnega nasilja. Zabranjujejo tudi, da bi ruski armadi sledeči kmetje ropali in plenili. Važnejša poslooja so zastražena. Zaenkrat ne preti mestu nobena nevarnost. Bati se je le, da bi utegnilo mesto ob osvobodilnih boiih močno trpeti, ker se nameravaio Rusi v mestu samem braniti. Od Ivovskih dnevnikov izbaiajo bale še vedno trije: »Slowo Polskie«, »Ganeta Wieczorna« in »Ku-ryer I,wowski«.
Dne 30. avgusta je bilo 23 galiških okrajnih glavarstev od Rusov okupiranih. Cela Galicija šteje 81 okrajnih glavarstev. Dne 3. septembra se je razmerje premaknilo na škodo Avstrije. Iz Lvova in vzhodne Galicije je več sto tisoč oseb pobegnilo proti zapadu. Samo na Dunaju je že 80.000 teh beguncev. Revnejše judovsko prebivalstvo se je razkropilo po zapadni Galiciji na črti Jaslo — Breszow, dalje po Morav-skem, Češkem in Ogrskem.
Kakor naznanja podpredsednik »Poljskega Kola« dr. Vladislav Czay-kowski, je v Przemyslu prestopilo k rimsko - katoliškemu obredu 2000 Ru-sinov, da se na ta način odrečejo ru-sinstvu.
Avstrijski mornarji v ruskem vieinišlvii.
Reka, 20. septembra. Z železnico se je pripeljalo na Reko devet izstradanih oseb, mornarjev, ki so jih prijeli Rusi, ko je vojska izbruhnila in ki so bili že na poti v Sibirijo. Ušli so tej usodi, ker so italijansko govorili in so jih Rusi vsled tega za italijanske podanike smatrali. Pripovedujejo: »Ko je izbruhnila vojska, se je naš parnik »Libera stel-la« tržaške družbe »Societa di Naviga-zione« nahajal v Črnem morju. Nekega dne prijadra ruska križarka ,ki ukaže naši ladji, da mora obstati. Ruski vojaki pridejo na krov, izjavijo, da so mornarji vjeti in prevzamejo vodstvo ladje. Čez pet dni se pripeljemo v Eupato-ri; iz pristanišča nas odvedejo v ječo. Te ječe so strašne podzemeljske zadu-hle luknje. Hranili so nas s suhim črnim kruhom, piti smo morali umazano vodo. Zvezane so nas tirali naprej skozi nova mesta, povsod so nas vrgli za en ali dva dni v take prej opisane strašne ječe. V chersonski guberniji smo dobili tolmača. Med nami, 29 nas je bilo, nas je govorilo večino italijansko. Nas, ki smo italijansko govorili, so izpustili, ostale so pa poslali naprej v Sibirijo. Ko smo se domov vračali, smo bili prisiljeni, da smo obleko prodajali, da smo mogli živeža kupiti. Ob rusko - rumunski meji so nas zopet ustavili in so nas šele čez štiri dni izpustili. Naše trpljenje se je šele končalo, ko smo došli v Braševo.
Paaovsr z iiierji generalne-šlinego načelnika p!. HOizen-dorla.
Mati generalštabnega načelnika Con-rada pl. Hotzendorfa, častitljiva gospa, je te dni v pogovoru med drugim izjavila: »Vse svoje življenje sem preživela v miru. Težko sem se navadila na misel, da na državnih mejah narodi drug drugega tirajo v smrt. Izprva se mi je večkrat pripetilo, da sem se zbudila in menila slišati gro-menje topov. Toda ne bojim se; zaupam v Boga in v pogum naših vojakov. Vem, da se kri, ki teče iz njihovih ran, preliva za pravično stvar. In to bi me tolažilo tudi tedaj, ako bi bilo govora o krvi mojih vnukov. Vsak trenotek iskreno molim k Bogu. Ne molim za Franca; kakorkoli se vrne domov, ostal bo moj zvesti sin. Molim za ljudi, ki gredo naprej na odgovornost mojega sina, pokorni njegovim poveljem. Bog jih obvaruj! Vem, da moj sin vse stori zanje in domovino. Naravno je, da mi moj sin piše iz vojnega tabora samo
kot sin in ne kot vojskovodja. Kar nas vse najbolj zanima, je čitati le med vrsticami. Vzpodbuja k pogumu, vztrajnosti in potrpežljivosti. Dobro poznam mojega sina, on ni mož velikih besed in hitrejga ognja. Najbolj ga označujeta velika odkritosrčnost in priprostost. Ravno zato me napolnjuje s popolnim zaupanjem, in kar čitam med vrsticami v njegovem pismu, more nas vse z zaupanjem navdajati.«
nalila io vojska.
Graški listi poročajo: Italijanski vladi se mora priznati, da hoče resno ostati nevtralna in da se ne da preplašiti po kričanju republikancev, frama-sonov in socialnih demokratov, ki so popolnoma pod vplivom francoskega časopisja. Ker so ostala vsa sredstva brezuspešna, da bi vlada zavzela drugačno stališče, so poizkusili Avstriji sovražni elementi s pouličnimi demonstracijami. Policija mora zdaj z vso silo delati, da se teh demonstracij na javnih trgih in ulicah v Rimu ubrani. Na korzu so 15. t. m. zvečer več časa demonstrirali. Oba avstrijska poslaništva je oblegala tolpa, ki je kričala: »Abasso TAustria!«, »Viva la Francia!«, »Viva la Russia!«, »Abasso Giulielmo!« Ko je policija demonstrante razgnala, so šli k palači Farnese, kjer biva francoski poslanik. Republikanci so kričali: »Viva la France!« in so prepevali revolucionarne pesmi. Poslali so celo h kralju. kakor poroča »Gazetta del Popolo«, poslanca Bissolattija, ki mu je svetoval. da naj ne zamudi zdaj ugodne prilike. Socialisti so poslali v Bordeaux sodruga Chieso, ki mu je izjavil zvestobo italijanske rdečkarije. — »Temps« je zato ves srečen, ker je dosegel francoski denar v Italiji tak uspeh, da so na ljubo Francoski Italijani pozabili na Nico, Savojsko, Korziko, na Tunis in na Tripolis.
Berolin, 19. septembra. Wolffov urad brzojavlja iz Rima: Poročila iz Pariza o velikih francoskih zmagah in o umikanju nemških armad so dala krogom, ki so Nemčiji sovražni, novo snov za protinemško agitacijo; vendar je to gibanje, kakor zatrjujejo zanesljiva poročila, omejeno le na Rim in Ge-nevo.
Japonski lopovi oa roškem isojišCn.
London, 19. septembra. Dopisnik »Times« poroča iz Peterburga: Pooblaščen sem izjaviti, da so težki oblegovalni topovi, katere je Rusija kupila od Japoncev, že v bojni črti.
D' fliunzio v Parizu aretiran.
14. t. m. proti večeru se je sloviti italjanski pisatelj D'Annunzio šetal po Parizu in nabiral vtiske, ki jih je zapi-saval v svojo beležnico. Mod drugim se je ustavil in beležil tudi na mostu des Arts. Ker je večerno nebo krasno žarelo, se je pisatelj često oziral tudi kvišku in pridno zapisaval slike in vtise. Nekaj Parižanov ga je že dalj časa ne-zaupno opazovalo in mu sledilo. »Kaj pa ta dela?« pravi eden. »Špijon je!« odgovor i drugi in tretji že z vso gotovostjo in vzhičenostjo trdi: »Pozor! Ta dela načrta za Zeppelina!« Brž steče eden po stražnika, ki D'Annunzia aretira in odpelje na policijo. Seveda so bili ondi kmalo na'jasnem, s kom imajo opraviti ter so D'Annunzia odpustili z mnogimi opravičevanji. Toda D'Ari-nunciju je bojda kljub temu ostal v kosteh rahel trepet pred policijo — v smislu besed, ki jih je nekoč izgovoril Taillerand, ki je dobro poznal policijo, češ: »Če bi me obdolžili, da sem ukradel stolpe di N6tre Dame, bi začel bežati«. — Mnogo huje nego D' Annun-ziju se je na istem mostu des Arts godilo te dni ravnatelju pariškega observatorija. Nekega večera je ondi naletel na gručo ljudi, ki so napeto opazovali neko blestečo luč na nebu. »Nemški aeroplan je!« so govorili ljudje. »Vžgal je metalce luči!« »Nad Issy gre!« »Temu ni tako,« se vmeša sedaj učenjak, hoteč ljudi poučiti, »to je planet Venera.« »Kaj, kako? Planet Venera?« zavpijejo ogorčeni ljudje. »To je lopov, ki bi nas rad preslepil; dajte ga, po njem!« In res so se zakadili vanj in bili po njem, kdor je mogel in kjer je mogel. Pravijo, da učeni zvezdoslovec nikdar ni videl toliko zvezd naenkrat kakor topot.
Parnik Boiliory pogreznjen.
Budimpešta, 19 .septembra, (Kor. urad.) Ogrski koresp. urad poroča z Reke: Ravnateljstvo paroplovne družbe Adria poroča uradno, da se je parnik te družbe »Bathory«, ki .ie plul iz Havra proti Reki, in sicer z angleško
in francosko svobodnico, v bližini pristanišča Ligo potopil. Ravnateljstvo izjavlja, da ima dokaze za to, da je bil parnik od tuje sile pogreznjen. Na podlagi teh dokazov se bo zahtevala odškodnina. Moštvo se jc rešilo.
Najnovejše vesti trdijo, da so parnik potopili Angleži in da je moštvo v angleškem vjetništvu.
Dva angleška parnika se potopila.
Eodanj, 19. septembra. Angleški parnik »Imperialist« je zadel ob mino in se potopil. Enaka usoda je zadela tudi parnik »Revigo«.
Zopet nova francoska proklamacija.
Kodanj, 19. septembra. Predsednik Poincare in srancoska vlada sta izdala kratko proklamacijo, v kateri naznanjata, da se bosta iz Bordeaux v Pariz vrnila še le tedaj, ko ne bo nobenega sovražnika več v deželi. (Na to bodo gospodje že morali čakati do sklepa miru.)
Grot Bobrinski generalni gubernator
Galicije.
Da se natrese nerazsodnim Rusom pesek v oči, je car Nikolaj II. imenoval znanega grofa Bobrinskega za ruskega generalnega gubematorja v Galiciji. »Neue Gesellschaftliche Korre-spondenz« piše o tem: »Veliko ne bo mogel guberniti gospod grof. Lvov, odprto mesto brez obrambnih \itrdb, se je zapustilo iz strategično važnih razlogov le v interesu Avstro-Ogrske in gotovo ne v rusko korist. Kdo je grof Uo-brinski? To je tisti mož, ki je razsipa-val že več let ruske rublje v Galiciji, fanatik, ki ga preveva prepričanje, da mora Evropi vladati moskovifska krnita.« Po ovinkih poročajo krakovski listi sledeče podrobnosti o nekem napadu na grofa Bobrinskega. ko je govoril na nekem shodu v Kijevu o vojski. Kljub vsem varnostnim odredbam je došlo na shod tudi nekaj Ukrajincev. Bobrinski je izvajal, da so vojsko sovražniki. Slovanov izzvali in da je zato ves ruski narod dolžan, da nastopi ne glede na žrtve za slovansko stvar. Govoril je tudi o Ukrajincih in trdil, cla ukrajinskega naroda ni in da so ukrajinsko Ribanje nemške spletke provzro-čile. Naprej Bobrinski ni mogel govoriti. Ukrajinski dijaki so namreč pričeli ropotati; padli so trije revolverskl streli; Bobrinski se je zgrudil na tla, ker ga je kroglja v ramo zadela. Napadalca so zaprli.
Ruski rezervisti potujejo skozi Bodrilo.
Na prošnj.o ruskesra poslanika je bolgarska vlada dovolila, da je smelo par sto ruskih rezervistov, ki so se pi*i-peljali v Dedeapač z italjansko ladjo »Sardegna«, preko Bolgarije odpotovati na Rusko.
Najnovejši sovražnik.
Med svoje zaveznike proti Nemčiji so dobili Angleži tudi Levanika, glavarja Barotov, nekega rodeškega zamorskega rodu.
Ircev, ki so hrupno demonstrirali proti Angliji in njeni politiki. Vihteli so ameriške in irske zastave, klicali zasramo-valne klice proti Angliji, nemškemu cesarju pa pošiljali viharne živioklice. Z nepopisnim navdušenjem je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri izražajo svoje simpatije nemškemu cesarju, njegovi vladi, ljudstvu, armadi in zaveznikom in želijo zmago njegovemu orožju, in sicer ne samo radi Nemčije in Evrope same, marveč tudi zato, ker bi vojni uspeh Nemčije imel za posledico osvobojenje Irske, Poljske, Finske, Indije in Egipta ter bi bila razbita angleška svetovna država. Dalje se označuje v resoluciji kot pravi provzročitelj in pospeševatelj sedanje vojne Anglija, zavračajo se angleška lažniiva poročila v ameriškem časopisju; izjava irskega poslanca v angleškem parlamentu Johna Redmondsa, da bodo irski narodni prostovoljci Irsko ohranili Angliji, se označuje za izdajstvo na Irski in izjavlja, da bi večina irskega naroda Sirom sveta z vesoljem pozdravila prihod nemških čet na Irsko kot osvobodilccv iz angleškega tlačanstva.
Preganjanje Fincev.
Kodanj, 18, septembra. (Kor. urad.) Listu »Berlingske Tidende« se poroča iz Finlandske: Mnogo se je govorilo in upalo glede olajšav v finlandski politiki. Toda vse to so bile prazne nade. Generalni gubernator Seyn nalaga listom kakor doslej globe in gromadi obtožbe zaradi veleizdaje. Kršenje enakopravnosti se nadaljuje. Povsod je nastanjeno tuje, novo vojaštvo, ki razmer ne pozna in že vnaprej domneva, da je Finska revolucionarna dežela. Generalni gubernator je obnovil obtožbo proti športnemu društvu »Voima«, ki so ga z ruske strani obdolževali, da je vtiho-tapljal orožje in revolucionarne oklice v deželo. Pravda se je svojčas vlekla več let in je leta 1913, končala z oprostilno razsodbo. Sedaj pa se hoče to stvar pod vojaškim sodstvom proglasiti za veleizdajo. Položaj je zelo resen, kajti hudobija lahko vsako reč prevrže.
Laži o vojnih dogodkih.
Berolin, 19. septembra. (Kor. urad.) Wolffova pisarna poroča: »Berliner Tage-blatt« navaja značilne zglede, kako angleške in francoske laži o vojnih dogodkih odsevajo v južnoameriških listih. »E1 Dia-ria«, največji list v Uruguayu, je n. pr. priobčil takole brzojavko: London, 3. avgusta. Dvajset tisoč Nemcev je prekoračilo mejo pri Nancyju. Bili so z velikimi izgubami odbiti. Na luksemburški meji je francoski aeroplan uničil nemško zračno ladjo s 25 častniki vred. Francozi so vkorakali v Luksemburg ter zasedli Frankobrod ob Meni. — V neki brzojavki od 4. avgusta pravi isti list: Francoski aero-plani so razrušili mesto Kelmorajn. Zabeležiti je velike zmage Rusov, Francozov in Srbov. — V brzojavki od 7. avgusta se poroča: Anglija je mobilizirala 500.000 mož. 40.000 Francozov prodira proti Na-murju. Nizozemska armada je odkorakala potem, ko je bil največji Zeppelin Nemčije s 26 osebami posadke uničen. Sedaj krožijo nemški zrakoplovi le še nad nemškim ozemljem. — Iz potopljenega kopališčnega parnika »Konigin Luise« so Uruguayci napravili nemško križarko.
Švedska ostane nevtralna.
Stockholm, 19. septembra. (Kor. urad.) Zunanji minister je v poteku interpelacij-ske debate v današnji seji druge zbornice naglašal, da je vlada namenjena, varovati nevtraliteto Švedske do skrajne meje. Časnikarstvo in občinstvo bi naj vlado pri tej politiki nevtralnosti, ki so ji docela pritrdile v državnem zboru vse stranke, podpiralo. Vsi voditelji strank so še enkrat izjavili, da soglašajo s politiko vlade.
Bnrski general Delarey ustreijen.
Rotterdam, 19. septembra. Južnoafriški general je bil, kakor se poroča iz Kapstadta, ustreljen. Delarey se je vračal v spremstvu generala Beyerja v avtomobilu domov. Med potjo je srečal avtomobil, poln policistov, ki so imeli nalogo varovati cesto pred roparskimi ^apadi. Ker se avtomobil generala De-tareya na klic ni ustavil, je en policist ustrelil in zadel generala v srce. Smrt yelareya jc prebivalstvo cele dežele zelo po trla.
Velikanska irska protlang eška demonstracija v Newyorku.
Dne 9. avgusta so je sešlo v Celtic
Parku pri New Yorku 10.000 ameriških
Soiija, 19, septembra. V četrtek je sprejel kralj Ferdinand v avdijenci predsednika balkanskega komiteja Noela Bux-ton in njegovega brata Karla, ki se že več dni mudita v Sofiji,
XXX
Buxtonov obisk v Bolgariji so sofijski in carigrajski listi zadnje dni ponovno označevali kot poizkus, Bolgarijo na ta način pridobiti za trojni sporazum. Vpliv londonskega balkanskega komiteja je tudi v Sofiji zelo velik vsled dolgoletnih odno-šajev in vsled delovanja tega komiteja za osvoboditev Macedonije. Kralj je sprejel Buxtona iz vljudnosti. Da cilj ni bil dosežen, se vidi iz glasov sofijskega časopisja, posebno onega, ki ima zveze z vlado. Listi opozarjajo na divjanje Srbov proti Bolgarom v Macedoniji in Grkov proti mo-hamedancem in pozivajo londonski balkanski komite, naj se posveti najprej tej nalogi in napravi konec tem grozovitostim, predno misli, da bosta Turčija in Bolgarija šli skupno z Srbijo in Grško.
XXX
RUMUNIJO SNUBIJO.
Sofija. Predsednik londonskega balkanskega odbora Buxton je po naročilu angleške vlade odpotoval na Balkan, da pridobi Bulgarijo in Rumu-nijo za trojni sporazum. Potoval je na angleški vojni ladji. Bulgariji je ponujal na škodo Turčije veliko ozemlja
na škodo Turčije, če se trojnemu sporazumu pridruži in nastopi proti Turčiji. Buxton je obljubil Bulgariji tudi Dobruclžo, če bo potrebno, da se nastopi proti Rumuniji. Buxtonov namen se je izjalovil, ker se je bulgarska vlada odločila, da ostane nevtralna in da se na nobeno stran ne veže. Buxton je odpotoval zdaj v Rumunijo, a sodijo, da tudi tu ne bo imel sreče.
{zbrisal madež na svoji Časti.
London, 19. septembra. (Kor. urad.) Potom Berolina se poroča, da je v zadnjih bojih padel tudi kapitan Bertram Steward, ki je bil svojčas zaradi vohunstva obsojen.
Kako je bila v Rusiji napovedana vojna.
Prizor iz sibirske kozaške vasi.
Angleški pisatelj Stephen Graham, ki se je za časa izbruha vojne nahajal v neki kmečki vasi v Rusiji, opisuje v »Times«, kako je bila naznanjena vojna na Ruskem po kmetih. Graham pripoveduje:
Bil sem v neki kozaški vasi v Al-tajskem gorovju v Sibiriji, približno 1200 vrst južno od sibirske železnice. Krasno solnce je sijalo in prebivalstvo je hodilo mirno na svoje delo. Kar je dospela 31. julija ob 4. uri zjutraj vest, da je napovedana vojna. Zbudil sem se vsled izrednega ropota. Neka kmetica mi jc takoj zaklicala: »Ali ste žc slišali kaj novega? Vojna je!«
Neki mladenič je prijahal skozi vas. Na njegovih ramah je visela rdeča zastava, ki je vihrala v vetru, sam pa je od časa do časa zaklical: »Vojna! Vojna!« Pripeljali so konje, uniforme, sablje. »Car je poklical svoje kozake,« se je govorilo. Kdo je neki sovražnik? Nikdo ni vedel lega povedati. Pred desetimi leti, ko je prišlo do vojne z Japonsko, je bilo istotako. Slišati je bilo govorice, da je najbrže Kitajska napovedala vojno. Potem se je zopet govorilo: »Najbrže je vojna z Angleško!« Šele širi dni potem smo izvedeli resnico, a nihče ni hotel verovati.
Dva dni po prvi, je prispela druga depeša: Vsi moški od 18. do 43. leta so bili poklicani pod orožje. Ordonance na konjih so v divjem teku pridirjale v vas s tajnimi instrukcijami, ki so jih izročile hetmanu, kozaškemu poglavarju. Seli so dobili takoj nove, spočite konje in čez pet minut so že zdirjali v drugo vas. Vsako jutro je bila raz-obešena koncem vaške ceste rdeča zastava, ponoči pa je bila nadomeščena z rdečo svetilko. Konji so bili strogo preiskani. Noben konj, ki ni bil zmožen preteči po 80 kilometrov na dan, ni bil potrjen. Vsak kozak je pripeljal s seboj svojega konja, pokazal živino-zdravniku zobe svojega konja, nato pa je odjahal 1600 kilometrov daleč, do Omska, kjer je železnica.
V četrtek ob 8. uri zjutraj so prinesli blagoslovljeno vodo iz cerkve in jo postavili na neki grič. Vsi kozaki so prišli s svojimi ženami, da se pri zadnji službi božji poslove od svojih žen in otrok. Duhovnik odkrite glave je korakal v svetlo višnjevi obleki okoli. Nato cerkveni zbor, na desni in levi strani pa čete žensk. Sprevod se je ustavil. Šele tu smo slišali neverjetno vest, da je bila napovedana vojna z Nemčijo. Vsi so bili precej potrti in so gledali strmeč predse.
»Bog je z nami!« je govoril duhovnik in solze so mu padale po licu. »Ne bežite nikdar pred sovražnikom! Bog bo blagoslovil svoje zveste Slovane!« Nato so vsi pokleknili, poljubili križ, ki ga je imel duhovnik v roki, nakar jih je duhovnik poškropil z blagoslovljeno vodo. Nato so šli vsi domov, vzeli svoje konje s seboj in odšli.
Tri kilometre pred vasjo se je družba zopet ustavila, da so vojake pred odhodom še enkrat pokrepčali. Spekli so celega vola in razdelili vodko. Vojaki so pili na zdravje carja in svoje. Ženske so iz velikih kotlov napolnile sklede z juho, ki so jo vojaki kar spili, ker ni bilo žlic. Ko so se najedli in pokrepčali želodce s pijačo, so pričeli moški plesati okoli kotlov, dočim so žen* ske zdihovale. »Atamana«, nekega velikega, težkega in bradatega oficirja so kozaki prijeli in dvignili v zrak. To je trajalo približno eno uro. Nato je zado-nela trohenta, ki je naznanjala odhod in v trenotku so vsi kozaki poskakali na svoje konje. 30 do 40 kilometrov daleč so jih spremljale tudi njih žene na konjih, nato pa so se ustavile. Njih možje so izginili v daljavi, za njimi se je strašno prašilo. Odšli so in kdo ve, koliko se jih vrne.
Naročajte »Slovenca"!
Brzojavna poročila.
K CESARJEVEMU OBISKU RANJENCEV.
Dunaj, 19. septembra. Cesar se je eno uro dalje mudil pri ranjencih, kakor je bilo določeno po programu. Najprej je obiskal častnike, potem ostale vojake. Ljubeznivost, s katero je cesar občeval z ranjenci, je nekega častnika, kateremu so desno roko odrezali, pripravila do tega, da je takoj prosil cesarja, da bi smel tudi nadalje, četudi brez desne roke, služiti v armadi. Cesar je bil vidno ginjen in je takoj obljubil, da bo uslišal prošnjo. V veliki dvorani je ccsar govoril z vojaki v njihovem materinem jeziku. Tako je cesar govoril poljsko, češko, mažarsko, hrvaško, kar je vojake navdalo s posebnim veseljem. Za tri vojake je cesar naročil, naj se mu napiše njihove naslove ter bodo ti vojaki deležni posebne cesarjeve milosti.
Dunaj. Cesar je Rozini Henoch, ki je bila pri Ravaruski ranjena (glej prvo stran), podaril zlat obesek z briljanti, določil, da ji na njegove stroške napravijo umetno nogo, njeni materi je pa podaril 1000 K.
DUNAJSKO MESTO DARUJE ZA ŽRTVE RUSKEGA BARBARSTVA.
Dunaj, 19. septembra. (Kor. ur.) Župan Weisskirchncr je pisal nemškemu veleposlaniku pl. Tiersky, kako globoko sočustvuje dunajsko prebivalstvo z nedolžnimi žrtvami carskih kazakov v Vzhodni Prusiji. V dokaz sočustvovanja in v lajšanje bede teh nesrečnežev je dunajsko mesto prispevalo drobtinico 25.000 kron,
NAPRAVE »RDEČEGA KRIŽA« V PRAGI IZBORNO POSLUJEJO.
Praga, 19. septembra. (Kor. ur.) Tukajšnje deželno pomožno društvo »Rdečega križa« je dobilo od nadvojvode Frana Salvatorja kot protektorjevega namestnika »Rdečega križa« brzojavko, v kateri se zahvaljuje za poročilo zveznega predsednika grofa Trauna o uspehih inšpekcije v Pragi. Brzojavke se glasi: Odkrito vzra-doščen po poročilu gospoda c. kr. komisarja grofa Trauna o izbornem stanju vseh naprav »Rdečega križa« in o požrtvovalnem delovanju vseh funkcionarjev izražam vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. Nadvojvoda Franc Salvator.
BEROLINSKA BORZA.
Berolin, 19. septembra. (Kor. urad.) Tukajšni borzni krogi pričakujejo napeto, kako se zaključi za danes določeno podpisovanje vojnega posojila. Računa se na velike uspehe. Kupčije z inozemskimi bankovci je zaradi čedalje večjega pomanjkanja na materijalu vedno manj. Cene proti gotovemu plačilu neizpremenjene. Denar tekom dneva je dobiti za približno
2V2%.
ANGLEŠKI KRALJ NAPAČNO GOVORI.
Berolin. Kor. urad.) Angleški kralj je imel ob odgodenju angleškega parlamenta govor, v katerem je pravil, da je njegova vlada storila vse, da se ohrani svetovni mir, ki je postal nemogoč le vsled nalašč uprizorjenega poloma ! ; jodbenih obveznosti. (Wolffov urad k temu pristavlja: To dovolj ovržejo od nemške vlade objavljene brzojavke med nemškim in angleškim cesarjem.) Dalje je rekel angleški kralj: Moja armada in moje brodovje zastopa čuječe, pogumno in sposobno pravično stvar v družbi z zvestimi zavezniki. Zastopamo časten cilj in ne bomo orožja odložili prej, da bo cilj dosežen. Pred od-godenjem parlamenta so postave o home-rulu in o razdržavljenju cerkve v Walesu dobile kraljevo odobrenje.
SIENKIEWICZ NI UJET.
Dunaj, 19. septembra. Vest, ki se razširja iz Petrograda, da so Avstrijci na Ruskem Poljskem ujeli slavnega poljskega pesnika Sienkiewicza, ki je zadnjič dobil Nobeljevo nagrado za književnost, ne odgovarja resnici. Sienkiewicz se nahaja sicer na Dunaju, toda je popolnoma svoboden.
V LONDONU SMEJO MOLITI ZA NAŠEGA CESARJA.
Frankobrod na Menu, 19. septembra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Londona: V mnogih cerkvenih krogih so nastali pomisleki, ker se v kapeli reda »hlačne podveze« v Windsoru moli tudi za nemškega cesarja in za cesarja Franco Jožefa ter za več nemških princev, ki so sedaj na bojišču. Namigavalo se je, da bi trebalo bandera teh sovražnikov iz kapele odstraniti in njih imena zbrisati z listine imenovanega reda. Ker pa ustava reda določa, da se imajo zbrisati samo oni, ki bi zakrivili izdajstvo proti angleškemu kralju, je poglavarstvo reda »hlačne podveze« izjavilo, da ni mogoče sovražnih vla-dalcev pri molitvah izključiti.
MAROČANI SE GIBLJEJO.
Amsterdam, Iz Gibraltarja prihajajo poročila, da se Maročani ob celem obrežju gibljejo. Tisoči so radi strahu pred Maročani zapustili Tanger in sc podali v Alge-ciras.
18476857
ANGLEŽI NA ROPU.
Berolin, 19. septembra. Wolffov urad poroča: Kakor je bilo pričakovati, so Angleži zasedli Rabaul, sedež guvernerja nemške Nove Gvineje. ANGLIJA SE JE ŽE ZDAVNA PRIPRAVLJALA.
Berolin, 19. septembra. (Kor. urad.) Berolinska »Zeitung am Mittag« posnema iz uglednega ameriškega tednika »The Nation« z dne 27. avgusta pismo njenega londonskega dopisnika Tohvesa, ki med ostalim piše: Od dne 1. avgusta, torej že tri dni pred napovedjo vojne, je bilo opazovati mrzlične vojaške priprave. Neprestano so se pomikali transporti čet proti obali, vojaki so se zbirali, ravnotako motorna vozila in avtomobili. Vlada je delovala izredno hitro in skrivno. Sedaj se je pokazalo, da je vlada že pred tremi meseci pričela s pripravami. Takrat je pozvala rezerve pod pretvezo, da gre za mornariško parado. To je storil Chur-chil po Kitchenerjevem navodilu, ne da bi vprašal druge ministre. Brodovje je bilo pripravljeno za odhod, disnonira-no po strateških načrtih že pred ulti-matumom Asauithovim in pred napovedjo vojne. Kitchener se je že nekaj tednov poprej tajno dogovoril z belgijskim glavnim štabom glede eksnedicij-skega zbora, ki je bil večinoma že 3. ali 4. avgusta v Doweru. Po zanesljivih vesteh je bilo baje že 4. avgusta 100.000 Angležev na belgijskih tleh.
Gori navedeni list pripominja, da se je baje že leta 1905. lord Lansdors v kabinetu Balfourovem napram Franciji zavezal, da bo Anglija v slučaju vojne izkrcala v Belgiji 200.000 mož, da potem skupaj s francosko armado napade Nemčijo iz Belgije. Gornje pismo dokazuje, da ie trebalo samo pritisniti na gumb, pa da je začel ves stroj delovati.
ANGLIJA IN NAŠI PATENTI.
Budimpešta, 19. septembra. (K. u.) Višji fiskal glavnega mesta dr. Szab6 -je poslal magistratu poročilo, v katerem opozarja na okolnost, da je angleški parlament glasom vesti v listih sklenil, da razveljavi vse ogrske, avstrijske in nemške oatente nele za čas vojne, marveč tudi za ostalo varstveno dobo. Mestni višji fiskal predlaga, da se naj pošlje trgovinskemu ministru vloga, da se proti Angliji uvede retor-zija. Pripominja se. da je na Ogrskem registriranih 3358 angleških patentov, na Angleškem pa samo 288 ogrskih.
CENA SREBRA NA ANGLEŠKEM.
London, 19. septembra. (Kor. urad.) Cene srebru so včeraj zopet dalje padale, kar je zlasti pripisati ponovnemu od prodajanju s strani ameriških tvrdk.
ANGLEŽI »ZMAGALI« V JUŽNI AFRIKI.
Kapstadt, 17. septembra. (Kor. urad.) Reuter poroča: Južnoafrikanski oboroženi strelci na konjih so, ko so dve noči jezdili in se podnevi skrivali, presenetili neki nemški oddelek, ki je 60 milj od Stein-kopfa v Namalandu stražil prehod čez neko vodo. Nemci so se morali udati.
XXX
Nama- oziroma Namaqua-land leži v južno-vzhodni Afriki. Razdeljena je dežela v južno Malo Namo (angleška) in v severno Veliko Namo (nemška). Na zahodu meji obe deželi Atlantski ocean. Mejo tvori Orange, na vzhodu meji Velika Nama na angleško Bečuano deželo, severno pa na portugalsko ozemlje Angola.
KANADSKE ČETE V LONDONU.
Rotterdam, 19 .septembra. Listi poročajo, da je prvi transport čet, ki jih je poslala Kanada na pomoč Angleški, dospel v London.
BRITANSKO - NEMŠKO DRUŠTVO SE JE RAZŠLO.
London, 19. septembra. (Koresp. urad.) Potom Berolina se poroča: Pri včerajšnjem občnem zboru društva za prijateljstvo med Angleži in Nemci so sklenili, da se društvo v očigled vojnih dogodkov razide. Premoženje se izroči amerikanskemu veleposlaniku v Berolinu, da ga vporabi v enakih delih v podpiranje britanskih državljanov na Nemškem in nemških na Ant,\e-škem.
KOLMARSKI ŽUPAN OBTOŽEN VELE-IZDAJE.
Strassburg, 19. septembra. (Kor. ur.) Vojni poročevalski stan naznanja, da se je proti bivšemu državnemu poslancu Ln županu v Kolmaru, odvetniku in justičnemu svetniku dr. pl. Blumenthalu, ki je bil kot kolmarski župan član prve zbornice alza-ško-lotarinške, uvedla preiskava zaradi veleizdajstva in izdajstva domovine. Njegovo premoženje so zaplenili.
NEMŠKI BOJKOT ZOPER FRANCOSKE PISATELJE VESELIH IGER.
Dunaj. Ravnatelji dunajskih gledališč so se dogovorili, da bodo odslej francoske
pisatelje veselih iger bojkotirali. Na Nemškem so sklenili bojkot tudi proti angleškim in ruskim avtorjem veselih iger.
STANISLAVSKI ŠKOF V DEBRE-CINU.
Budimpešta. »Budapešti Hirlap« z dne 10. t. m. poroča: Vsled izpraznjenja Stanislava se je pripeljal v Debrecin škof stanislavski Gregor Homišin. Obiskal je škofa Miklošina in čez nekoliko dni odpotuje na Dunaj.
ŠVEDSKI PESNIK POZIVA NA VOJSKO PROTI RUSIJI.
Stockholm. Pesnik Aage Madelung poživlja švedsko ljudstvo v ognjevitem oklicu, da naj pograbi za orožje nroti Rusiji. Pesnik kliče: »Zmagovita Rusija podjarmi takoj Švedsko.«
POŠTNI PROMET Z EGIPTOM IN Z NEMČIJO.
Dunaj, 19. septembra. (Kor. urad.) Poštni promet z Egiptom je ustavljen. Otvoril še je zopet poštnopovzetni promet z Nemčijo. Za preračunavanje pri poštnih nakaznicah z Nemčijo se je z 21. septembrom določil ključ, po katerem odgovarja 100 kronam 80 mark.
AMERIKANSKA SODBA O NEMŠKEM VHODU V BRUSELJ.
Berolin, 19. septembra. Vojni dopisnik newyorške »Tribune« opisuje mogočen vtis ob vhodu Nemcev v Bruselj. V mesto so korakali Nemci 24 ur, pehota je korakala v vrstah petih mož. Četudi traja vojska že več tednov, ne manjka nobene uzde, nobenega žeblja na podkvah. Sivozelena oprava je izborno izbrana, ker se moštvo že na sto korakov več ne vidi. Pisma vojne pošte so se med maršom razdeljevala.
S SPODNJE DONAVE.
Ruski parnik »Bolgaria« je 15. t. m. zasledoval ogrski parnik »Deak Fe-renc«. Dohitel ga je pri Acaliji. Ogrski parnik je Rusu ušel.
ESSAD PAŠA POTUJE.
Solun. Essad paša smatra svojo misijo kot zelo važno. V Solunu je nastopil kot vladajoča osebnost. V njegovem spremstvu sta bila dva tajnika in veliko drugih oseb. Essad paša se je dalje časa mudil pri avstro-ogrskemu generalnemu konzulu. Časnikarjem je izjavil, da se je našla podlaga za sporazum glede Albanije.
AMERIKANCI MOLIJO ZA MIR.
Washin(iton, 19. septembra. Predsednik Združenih držav Wilson je podpisal oklic, s katerim se ljudstvo poziva, da moli za mir v Evropi. Kot splošni molilni dan je določil Wilson nedeljo, 4. oktobra. — Wilson je imel v Washingtonu velik govor, v katerem je slovesno proglašal nevtraliteto Amerike.
XXX
KDO JE KRIV POMANJKANJA DROBNEGA DENARJA?
Budimpešta, 19. sep. (Kor. urad.) Današnji glavni svet avstro-ogrske banke se je danes pod predsedstvom bankinega guvernerja, tajnega svetnika Popovicsa, sklepal o načrtu pogodbe z upravama obeh državnih polovic glede vojnih posojilnic, katerih ena sc ima ustanoviti v Avstriji, druga na na Ogrskem. Poročevalec ie izvajal; Z ozirom na pritožbe, da banka še danes ne stori dovolj, da bi zadovoljila notrebe malih ljudi, bo zanimalo, izvedeti količino drobnih plačil, ki jih je banka od po-četka vome stavila promo'u na rr.z-polago. Skupni višij izdatek malih plačil znaša v dobi od 3. julija do 15. septembra 835,136.493 K 29 h. Ta vsota pač dokazuje, da avstro-ogrske banke ne zadeva nobena krivda na pomanjkanju drobnega denarja, ki se je nedvomno semtertje pojavilo. Krivdo je pripisati v prvi vrsti moratoriju, ki ie občinstvo nagnil, da celo primoral, da je velike zneske, ki bi se ob navadnih razmerah stekli v banke in hranilnice, doma na-gromadilo. Kriv je tudi nesmiselni strah občinstva, ki je tudi brez potrebe mnogo denarja, zlasti kovanega, spravilo domov, da ga tam shrani. Krivi na pomanjkaniu so ne v zadnji vrsti brezvestni špekulanti, ki skušajo priti v posest velikih množin kovanega denarja, da ga potem zopet oddajajo proti znatnim odtegljajem. Precej novcev se je pač tudi, zlasti prve dni mobilizacije, porabilo za voiake, ki so morali pod zastavo. večji del tega pa se je kmalu zopet stekel v promet. — Glavni svet je vzel to poročilo v vednost ter je rešil še ostale upravne točke dnevnega reda.
POSLANEC KRENNWALLNER UMRL.
Solnograd, 19. septembra. (Koresp. urad.) Državni in deželni poslanec Pavel Krennvvallner, podpredsednik katoliške kmečke zveze in c. kr. kmetijske družbe, je tukaj v starosti 38 let umrl.
ITALIJANSKO VSEUČILIŠČE V TRSTU?
Z ozirom na poročilo nekega dunajskega lista, da namerava vlada začetkom bodočega šolskega leta ustanoviti v Trstu italijansko vseučilišče, pripominja »Edinost«, da ne ve, če odgovarja poročilo resnici, a sodi, da ni verjetno. List ne dvomi, da politične razmere do Italije posredno vplivajo tudi na notranje avstrijske razmere. Državni proračun za leto 1914-1915 obsega tudi postavko italijanska pravna fakulteta pod naslovom 13 visokih šol, ki izkazuje v § 11. pavšalno potrebščino 130.000 kron, ki jo je obsegal tudi proračun za leto 1913. Postavka se utemeljuje s pogajanji o ustanovitvi samostojne fakultete z italijanskim učnim jezikom.
VELIK PAROMLIN POGOREL.
Budimpešta, 19. septembra. (K. u.) Ogrski kor. urad poroča: Danes popoldne je nastal v Elizabetnem paromlinu požar, ker se je neki valjar preveč se-grel. Požar se je hitro razširil. Ob petih popoldne je bil ogenj že poponloma omejen. Mlin in del strojarne sta zgorela. Škoda se ceni na najmanj poldrug milijon kron. Požar je uničil okrog 100 vagonov pšenice, oziroma moke, ki se je še mlela, in nad 400.000 praznih vreč.
Dnevne novice.
+ Po raznih bolnicah na Dunaju leži več naših slovenskih ranjencev, ki prosijo svoje rojake v domovini za slovensko berilo: knjige in časopise, da si krajšajo čas... Nemških knjig ne razumejo! Slovenci, Slovenke, usmilite se nas, pošljite nam knjig, pisanih v materinem feziku! Knjige in časopise sprejema gospa Marija Priedl, Pasettistrafle 89, T- 5, Dunaj XX., ki jih bo razdelila med naše v vojski za domovino ranjene vojake.
+ Kardinal Naglov trg. Dunajski mestni svet je sklenil, da se »Tomažev trg« v tretjem okraju imenuje odslej »Kardinal Naglov trg«.
—Polkovnik Weber imenovan za brigadirja. Dosedanji poveljnik 27. pešpolka polkovnik Karel Weber je imenovan za brigadirja 55. pehotne brigade v Trstu. Dosedanji poveljnik te brigade generalni major pl. Hinke je bil v bitki pri Lvovou težko ranjen.
—	Smrtna obsodba radi veleizda-je. List »Drau« poroča iz Stare Pazove, da je bilo devet tamošnjih srbsko-pra-voslavnih prebivalcev po prekem sodu obsojenih radi veleizdaje na smrt. Smrtno kazen so takoj izvršili. Med obsojenci je bila tudi ena žena.
—	Iz finančne službe. Predsedstvo kranjskega c. kr. finančnega ravnateljstva je imenovalo c. kr. finančnega računskega praktikanta Ivana Matičiča za računskega asistenta, c. kr. davčni oficial Peter Vovk je premeščen iz Velikih Lašč v Kočevje, davčni oficial Rudolf Delhunia je premeščen iz Kranja v Tržič in davčni asistent Stanislav Ribnikar iz Logatca v Cerknico. C. kr. finančni koncipist Anton Svetek je premeščen iz Ljubljane k c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamnik, davčni prakti-kant Anton Varajan iz Kamnika v Črnomelj. C. kr. finančni komisar Ivan Ditz v Kočevju je pozvan v službovanje v računski oddelek I. b c. kr. finančnega ministrstva. Iz računskega oddelka I.b c. kr. finančnega ministrstva odpoklicani c. kr. finančni tajnik Val. Žun je prideljen c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevju. Vpokojeni so c. kr. višja davčna upravitelja Rudolf Acht-schin in Alojzij Podboj ter davčni oficial Rudols Peschitz.
— Pokopali so včeraj v Litiji vdovo c. kr. poštarja gospo Julijano
Treo. Na Muljavi so pokopali trgovca in posestnika Josipa Hočevarja. V Starem trgu pri Rakeku so pokopali Matevža Tomca.
—	Bolniški vlaki c. kr. državnih železnic. Železniško ministrstvo je sklenilo, da vpeljejo 12 vlakov za bolnike, in sicer iz voz dunajske cestne železnice. Vozove bodo kurili. Vsak vlak bo sestavljen iz 27 voz. V sprednjem delu vlaka se vozi s poveljnikovim vozom 11 voz, ki so tako urejeni, da v njih bolniki leže. Te vozove kuri lokomotiva s parom. Sledi nato voz s kurilnim kotlom, ki kuri ostalih dvanajst osebnih voz. Vlak zaključuje voz s potrebščinami. V vsakem vlaku bodo lahko vozili 99 bolnikov, ki bodo ležali in 240 sedežnih ranjencev. Vlaki bodo lahko po vseh progah državnih železnic vozili. Prvi tak vlak je bil 18. t. m. izročen vojni upravi. Navadni tovorni vozovi dobe pozimi male, železne peči, ki bodo zadoščale.
—	Obolenja na griži. Nekateri ranjenci in bolniki, ki so jih z bojišča pripeljali, so na griži oboleli. Ker več ranjencev (n. pr. častnikov) niso pripeljali s skupnimi transporti, marveč z osebnimi vlaki in ker jih je veliko v domači preskrbi, se zdravniki, strežniki, načelniki gospodarstev in zavodov, lastniki stanovanj, gostilen in hišni posestniki opozarjajo, da morajo po določilih epidemijske postave vsak, četudi samo sumljiv slučaj takoj naznaniti oblasti.
—	Nadzorstvo trgovin. Državni zakonik in »Wiener Zeitung« sta objavila 18. t. m. cesarsko odredbo, ki uvaja nadzorstvo trgovin. Vojni dogodki so provzročili, da je več podjetij v denarnih zadregah, ker jim primanjkujejo denarna sredstva bodisi radi omejenega trgovskega obrata, bodisi radi moratorija. Večinoma bodo te ovire odpadle, ko se vrnejo redne gospodarske razmere. Da se preprečijo konkurzi, uvaja cesarska odredba trgovsko nadzorstvo, ki jo bo pri navedenih obratih izvajala po sodniji imenovana strokovnjaško izurjena oseba in bo, če bo potrebno, sama prevzela vodstvo trgovine ali pa nastavila primerne zastopnike. Dolžnikovo premoženje bo med nadzorstvom varno pred eksekucijami in pred kon-kurzom. Dolžnikove pravice za samostojne trgovske posle urejajo posebni predpisi. Nadzornik mora skrbeti tudi za to. da se iz dohodkov pokrijejo izdatki, ki so potrebni, da se obrat nadaljuje. Dolžniku se sme toliko sredstev prepustiti, da more skromno živeti, s preostanki naj se zadovolje upniki. Trgovinsko nadzorstvo se uvede, če za to poprosi dolžnik ali če to zahteva upnik, ki izjavi, da dolžnikovo poslovanje ne škoduje le njegovi terjatvi, marveč vsem upnikom. Sodišča morajo pri določitvi vse okolnosti natančno presoditi, predno se uvede poslovno nadzorstvo. Preneha nadzorstvo takrat, ko doseže svoj namen. Ko se vrnejo redne razmere, se takoj odpravi.
—	Pošini in brzojavni nromet z inozemstvom. Ves poštni promet zavojev na Nizozemsko, Norveško in Švedsko se kakor v mirnih časih zopet vrši.
— Pošini in brzojavni nromet. Časnikarski oddelek c. kr. ministrskega predsedstva razglaša: Splošno se do nadaljnjih odredb zooet pripušča, da se brzojavke izporoče strankam telefo-nično. Oddajanje brzojavk po telefonu je še ustavljeno.
Začetkom oktobra se prične pouk v ®	e •
prlkrojevanju in izdelovanja ženskega in otroškega oblačila po na boljšem sistemu. Naslov: T. Hubinnyer, učiteljica za krojno risanje v Ljubljani, Mestni trg 21, II. nadstr. Sprejemajo se učenke celo leto. lJlačn po dogovoru. 2792 3
Restavracija glavni kolodvor
(Jos. Schrei)).
Danes zvečer ob 8. uri se vrši
v korist »Rdečemu križu".
Vstopnina 1 K. . • . PreplaCUa se hvaležno sprejemajo.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča velespoštovanjem
Josip Sduey, restavrater.
2791
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katjilčke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiel Gostinčar, državni poslanec.